жзшж
TEDENSKA REVIJA
ŠTEV. 11.
V LJUBLJANI, 14. MARCA 1DS8L
KNJIGA 23*
(Usto xiti
STtaeka igralka INGRTO BEROBLAN«
VREMENSKI REKORDI
IVO LAPAJKK
N| a južni polovici zemlje je mi-! nulo poletje. Sonce se poslavlja od žetve in vsak dan više se vzpenja k nam. Ko bo pod ravnikom v mrki jeseni dolgo-
_I trajno deževje pojilo zemljo,
:>odo pri nas topli sončni žarki zdramili bujno zelenje in pregnali mrak iz »aledenelih pokrajin visokega severa.
Premagana je zima na severni, utonilo je poletje na južni polobli naše zemlje. Raziskovalci obtečajnega ozemlja se vračajo v Moskvo, meteorološka opazovanja po vsem svetu se bodo skoraj že obogatila z novimi izsledki v spoznavanju vremenskih dobrin in ujm v vseh širinah sveta.
Za življenje neobhodno potrebno ozračje, ki obdaja našo zemljo, je podvrženo večnim izpremembam in neverjetnim skokom muhastega vremena. Kljub temu, da vladajo nad celinami •veta glede podnebja kolikor toliko ustaljeni naravni zakoni, postavljajo medsebojni vplivi nemirnega, blažilne-ga morja, pa segrete in zaledenele kopne zemlje, leto za letom človeka pred strahotne posledice vremenske trme. Med zimo in poletjem se zvršča množica prirodnih nezgod, tako da se neposredno prizadetim ljudem vsiljujejo pojmi, kakor da si je usodno vreme izbralo prav njihov kraj za svoje pustolovščine.
In vendar so na zemlji kraji, ki so v pogledu vremenskih neprilik neprimerno bolj prizadeti kakor večina gosto poseljenega zmernega pasu. Sredi preob-ljudene. kulturno črpane zemlje in daleč od nje je še mnogo puščobnih led'n, kjer se pritisku sirove prirodne sile upora le peščica ljudi. Da vidimo kraje. kjer mrko nebo iztresa največ svoje neugnane jeze.
Meteorologi so prvotno domnevali, da leži n a j m r z i e j š i kraj zemlje na tečajih. Dolgoletna opazovanja so prisodila nevšečni rekord Verhoiansku, samotni sibirski naselbini ob reki Janu. Tu so 21 februarja 1892. izmerili najnižjo temperaturo 69n C pod ničlol Majhno naselje ima vremensko opazovalnico in nekaj lesenih hišic, katerih prebivalci, po večini jakutski lovci, se pre-živliaio z lovom.
Sredi zime. ko znaša januarski temperaturni povorečpk na Visu 9 8 Hva-ru 8.6, v Dubrovniku 8.7, Splitu 7, na
Rabu 5.7, v Zagrebu —0.6, v Ljubljani —2.5, Pragi —1.5, so izmerili paparu-novci na ledni plošči pod tečajem —19° C. V Verhojansku pa znaša januarski povpreček —50" C! Temperaturno nihanje med najvišjo in najnižjo letno toploto se povzpne tod na 80 stop. Kajti Verhojansk ima poleti prav tako vroče podnebje kakor mi. do 30° C in nevihte niso redke.
Zadnje čase je dobil Verhojansk tekmece. Meteorologi proučavajo zdaj merjenja o še večjem mrazu, ki so ga zabeležili v sibirski pokrajini Ojmekon, ob gornjem toku Indigirka in v močvirni okolici jezera Lopnor, v kitajskem Vzhodnem Turkestanu.
Za vročinski višek na zemlji se poteguje več krajev. Prednost ima zaenkrat slana puščava Lut v vzhodni Perziji. Peščena planjava je brez kakršnekoli vode in karavane morejo preko nje le pozimi V tem »hudičevem peklu«, kakor ji pravijo Perzi. se nabere poleti žgoče pripeke do 60° C! Neznosna vročina pustoši v nekdaj obljudeni zelenici Quargliji, v alžirskem delu Sahare, na karavanski poti iz Tou-gourta v In-Salah. Pred 70 leti so tu izmerili 58° C vročine. Kljub nevzdržni pripeki je takrat še bivalo v oazi 7000 Beduinov. 900.000 datljevih palm je črpalo vodo iz globokega peska ter nudilo ljudem hladno zavetje in hrano.
Kako strupena utegne biti takšna vročina, lahko sodimo v primeri z najbolj vročimi kraji v Jugoslaviji. V Beogradu so 1. 1936 dosegli višek 39.4. v Vršcu 38.2, Skoplju in Ljubljani 38n C. Jaša Tomič v Banatu in Mostar v Hercegovini se postavljata kot najbolj vroča kraja v državi. V slednjem so po desetletnem merjeniu dosegli celo naš rekord. 43° C nad ničlol
Asamu, severnovzhodni deželici Prednje Indije, je muhasta narava vsilila sloves hudournega žrela deževnice. V tem najbolj deževnem kraju sveta so že namerili 12.665 mm padavin! Vsako leto pade tod najmanj 7170 mm dežja. Kljub previšni moči je dežela zelo rodovitna, izredno donosna. Čajni nasadi izvrstno uspevajo, od marca do novembra traja živahna žetev. Kako strahotne so te množine dežja, če pomislimo, da so samo v juniju 1890 zabeležili 5080. v juliju 1RR5 celo 5290 mm padavin. V enem mesecu več ka-
kor znaša rekordni vsakoletni evropski povpreček dežja, ki ga imajo naše Cr-kvice nad Kotorom s 4642 mm padavin! Tolikšna razsipnost narave v porečju Gangesa, medtem ko onstran Himalaje, v notranjeazijskih stepah kana na žejno grudo vse leto komaj 200— 280 mm dežjal
Za kraje, kjer je nagel odtok deževnice nemogoč, so lahko usodni veliki prelomi oblakov. Vsem je še v spominu vremenska katastrofa jeseni 1926. Dne 26 septembra je tedaj v 36 urah padlo v Lučni 406.4. na Tratah 382, v 2ireh 339 6. v Sv Križu pri Tr-etu 320 mm dežja. V Crkvicah se je v enem samem dnevu izlilo že 323, v Gradcu 670, v južnovzhodni Avstraliji 780, na Filipinih 880. Niponskem 902, otočju Fidži 940, 14 junija 1876 pa v Tčerapudži — 1036 mm dežjal V dneh 12. do 16 junija 1876. je tu padlo 2898 mm deževnice. 1488 mm več kakor znaša vseletni povpreček padavin v Ljubljani!
Najstrahotnejši prelom oblakov pozna Porte Bello v Panami, kjer je 20. novembra 1911. padlo v 3 minutah na zemljo 62.74 mm deževnice. V Fiissenu pod bavarskimi Alpami so v maju 19P0. zabeležili 15.75 mm dežja na vsako minuto! Med važnejšimi postajami je 1. 1936 Imela Ljubljana 178, Cetinje 173, Zagreb 161, Kraljeviča in Split 145, Beograd 144, Rab in Prilep 120. Hvar 104 in Skoplje 85 deževnih dni
Suhi kraji naše zemlje se po večini krijejo z vročimi. Izjema je obalni pas severne Čile. od Arica do Antofagaste. Tu skoro nikoli ne dežuje, le megla daje nekaj vlage. Zrak je tako suh, da preperevajo mrliči šele čez 100 let. Pri nas včasi primanjkuje dežja v Povar-darju, nekaterih krajih Banata. Slavonije in Prekmurja. Tako beleži Skoplje povprečno le 487 mm, Beograd 627, Cven pri Ljutomeru 845 mm Najdežev-nejši kraj na slovenski zemlji, Gomanj-če pod Snežnikom, ima letni povpreček 3038. Leskova dolina. Bovec, Idrija, Dol, Jurjeva dolina nad 2000 mm padavin
V	nasprotju z deželami brez dežja, so kraji na zemlji, kjer se zelo redko svetlika sonce. K tem s padajo predvsem Marshallski otoki, ' kjer 319 dni v letu nepretrgoma dežuje!
V	Jugoslaviji ima razmeroma največ sonca otok Vis Slede Hvar. Dubrovnik, Split in Rab Beograd je n pr imel 1936 leta 2224, Skoplje 1880, Zagreb 1812, Maribor 1789, Ljubljana 1512
eončnih ur. Ljubljansko nebo je vse leto običajno 61"/« pokrito z oblaki. Srednja stopnja oblačnosti znaša na Hvaru, v Dubrovniku in Splitu 5, na Rabu 5.4, v Skoplju 5.6, Beogradu 5.7, Zagreba 6.8 in — Ljubljani 7.4.
Chicago je znan kot najbolj vetrovno mesto na svetu. Po silovitosti viharjev ga prekosi obala Adelie« land. v Wilkinsovi deželi Antarktika., Tu so izmerili že vetrovno hitrost 90 m na sekundo! Tako se ponavlja dan za dnem, večno megleno morje leži za ob* zorjem. Pod gostimi obalnimi megVaml trpe tudi južnozapadna Afrika. Peru, Kalifornija in New Fundland. Vroče pu« stinjske megle, ki prinašajo seboj puščavski prah, tudi pri nas niso nežna* ne.
V Jugoslaviji se lahko ponašata l vetrovnim rekordom Senj in Beograd. V prvem pustoši glasovita burja, ki do* seže hitrost 60—120 km na uro! V Trstu je 12. nov. 1888. dosegla burja 100 km na uro. Košava plane s Karpatov in doseže Beograd s hitrostjo 10 m na sekundo, siloviti ciklon, ki je 14. avgusta 1934. pustošil po spodnjem Sremu in Beogradu, je puščal za seboj 54 km na uro.
Celovec slovi kot najbolj megleno mesto v naši soseščini V Jugoslaviji je 1. 1936 prednjačilo Sarajevo s 134 meglenimi dnevi v letu Sledi Ljubljana a 120, Beograd 111. Zagreb 103 meglenimi dnevi. Na Jadranu se je pojavila megla na Rabu 25 krat, na Hvaru v 21, Splitu 4 dneh.
Najsilovitejše nevihtne vihar-j e, orkane in tornade poznata Sev. Amerika in Zapadna Indija. V Mississi-piju in Nebraski dosežejo dostikrat hitrost 200 km na uro! Vsako leto pustođl po zemlji povprečno 16 milijonov neviht. več kakor 1800 na uro! NaimanJ neviht je na obalah Južne Amerike. V Kaliforniji, na Islandu, Faroerih in severni Škotski — komaj dve v letu Rekord pa odnaša v tem pogledu Holand* ska Indija. V Bataviji in okolici je na leto povorečno le 40 dni brez nevihti Tudi Mehiko pogosto posečaio nevihte, ki se premikajo s hitrostjo 30—40 km na uro Nevihtni oblaki sežeio tudi ore-ko najvišje gore Evrope, Mont Blanca.
d
Vsak odličen mol ie bi) pri svojih prvih korul ih v življenju smešen ali brezuspešen sanjač,
Stendhal
SPOLNE ZABLODE
dr. FRAN O 0 S T L, бег-primaru v pokoju NADALJEVANJE
XI
Kaznivost spolnih zagrešenj
akoniki raznih držav eo si edini v tem, da branijo žensko čast ter kaznujejo vse zagre-ške proti nji in da obvarujejo nedoletne pred oneča-_ Sčenjem.
V tem smislu se pregreše oni, ki prestrašijo žensko z grožnjami, bodisi za njih zdravje in življenje, bodisi s pretnjami velikega oškodovanja ali objave kake skrivnosti, kar bi ji povzročilo sramoto. Včasi te grožnje lahko zadevajo tudi druge osebe (moža ali člane rodbine) Prav tako se mora sem prištevati, kar omenja Hofmann: da je tak nasilnež zgrabil otroka dotične ženske ter ga hotel treščiti ob zid, ako ona ne ustreže njegovi pohoti. Seveda se primerjajo te grožnje, kadar zaloti žensko samo, da mu ne more uiti ali klicati na pomoč. Kaznivo je rabiti silo, katere se ženska ne more ubraniti Da se je v resnici rabila sila, je razvidno iz tega, če je ženska pri obrambi utrpela lažje ah težje poškodbe ali ranitve.
Kazniva je zloraba žensk v stanju nezavesti ali omotičnosti. Najpogostejše je stanie nezavedanja pač povzročeno po alkoholu. Ako je popolna pijanost namenoma povzročena ali ako se ženska v takem stanju zlorabi, to dokažejo okoliščine. Možnost zlorabe nezavesti je podana pri božjastnih po napadih in v omračenju. Prav tako v narkozi Izgovor, da se je zloraba izvršila po zapovedi, dani v hipnozi, je zelo dvomen. Nekateri priznavajo, drugi pa odločno oporekajo.
Omotenje z narkotičnimi sredstvi. Večkrat se navaja, da je kdo žensko osebo povsem omamil s kako im-pregnirano cigareto ali ji vrgel čez obraz ruto, namočeno v narkotični snovi. Vse take navedbe so skrajno neverjetne. Največkrat se baje dogajajo med železniško vožnjo Hofmann omenja neko gospodično, ki se je peljala v I. razredu na progi, kjer se je po časniških vesteh pred kratkim pripetila taka ne-prilika. Ko si je edini sopotnik v tem vozu hotel prižgati cigareto, je hotela
skočiti skozi okno iz drvečega vlaka, ker je sumila, da namerava isti atentat
Umevno je. da zakoni posebno ščitijo mladoletne ter vsako nečisto dejanje. še bolj pa spolno združitev strogo kaznujejo. Razen tega so še posebno zaščiteni duševno bolni in slaboumni. Sem spadajo tudi oni g 1 u-h one m i, ki so duševno manjvredni in tako malo razviti, da niso bili sposobni za pouk in izobrazbo v gluho-nemnici. Nekoč sem bil poklican k razpravi pri sodišču, da se izjavim, ali 30-letna gluhonema in po splošnem mnenju slaboumna oseba spada pod to zaščito. dasi je obtoženec trdil, da ga je izzivala Ker je bila obremenjena (brat je bebec) in se je izkazala res skrajno omejena, sem z mirno vestjo potrdil vprašanje.
Povsem umevno in naravno je. da zakon kaznuje onečaščenje tudi nad 14 letnih brezmadežnih deklic, posebno ako jih kdo zvijačno zvabi in da ostreje kaznuje osebe, ki imajo moč in veljavo pri mladoletnih. Zakon izrecno navaja: »starešina, nadzornik, zdravnik, verski predstavnik, vzgojitelj, učitelj«. Včasi se pohotniki sklicujejo na to, da niso mogli vedeti, koliko je do-tičnica stara, ker je bila že zelo zastavna in telesno krepko razvita. Sodišče bo v takem slučaju razsodilo, ali more temu ugovoru verovati ali ne. ali naj prisodi ostrejšo ali milejšo kazen Da zakon prepoveduje in kaznuje pornografske slike in spise ter predavanja, ki navajajo k nečiščevanju, je umevno,
XII
Lažnive navedbe, obtožbe in ovadbe
Histeriki podajajo včasih neresnične navedbe o spolni zlorabi, bodisi zaradi svojih bolezenskih blodenj, bodisi iz maščevalnosti ali zaradi izsiljevanja. Histerične ženske zlasti zdravnikom rade očitajo, da so jih v stanju nezavesti po narkozi ali hipnozi spolno zlorabili. Zato je umevno, da prof Reichert izrecno opominja, naj zdravnik nikdar ne napravi pri ženskah preiskav in operacij v narkozi ali hipnozi brez prisotnosti tretje osebe, da tako onemogoči krivične navedbe. Isto opozorilo velja se-
Kreda tudi za zobne zdravnike, ako vrte (kar se je prej na zahtevo večkrat zgodilo) ekstrakcije zob s kratkotrajno narkozo. (Zal so se nekatere take zlorabe res primerile). Take obdolži tve 6e deloma razlagajo tudi s tem, da baš pri narkozi rade nastajajo seksualne ideje.
Pri umobolnih se v depresijah večkrat porajajo tudi krivične samoobtož-be. Dotični bolniki se imajo za pogubljene in od Boga zavržene ter to razlagajo kot posledico svojih pregreh. Kakor si lastijo razne druge, nikdar izvržene delikte, tako si tudi posebno radi očitajo razna spolna zagrešenja. ki so Isto tako skoraj vedno povsem brez vsake istinite podlage.
Omenim naj še, da se je od neke strani nasvetovala za seksualne zločince kastracija, kakor je bila do L 1855 v navadi v Severni Ameriki za zamorske sužnje, ki so se tako pregrešili. Motiviral se je ta nasvet s tem. da so dotič-niki nepoboljšljivi in da se mora družba varovati pred njimi
XIII
Splavi in okuženja
Dodatno naj omenim še — čeprav ne spada to strogo v okvir te razprave — tako imenovane »umetne splave«, prekinjenje nosečnosti z odpravo plodu, ki se izvršujejo v sedanjem času v ogromnem številu. Vzroki so poleg sramu zaradi pričakovanega nezakonskega otroka tudi vedno večja beda in gmotna propast mnogih plasti prebivalstva — neposredno pa vendar posledica pohotnosti in razbrdanosti. Nekatere sdobrotnice« in »pomočnice« — zlasti babice in sem ter tja, žal, tudi zdravniki — opravljajo ta posel kar obrtoma. Zakonito je sicer prepovedan, a le malokdaj pride na dan (ako povzroči obolenje ali celo smrt) in tedaj se kaznuje skrajno milo. V novejšem času se je pojavilo gibanje, ki je našlo priznanje tudi v nekaterih zdravniških krogih, naj se odprava plodu sploh ne kaznuje. S tem bi se to le še mnogo bolj razširilo in izvajalo. Vsekako je to umor še nerojenega bitja in po naziraniu mnogoterih. katerim se polno pridružuiem, povsem nedopustno dejanje izvzemši primer, da bi bilo materino življenje tako ogroženo, da se more le s tem rešiti. Cerkev ga tudi za ta primer ne dovoljuje.
Opozoriti moram končno tudi na nevarnost okuženja, na možnost sifilitifr-sega obolenja pri spolnem občevanju.
Da so prostitutke običajno bolne in pogosto vir okuženja (kljub pogostim zdravniškim preiskavam), je znano. Se večkrat to zakrivi tako imenovana tajna prostitucija. Največja brezvestnost je, ako' oboleli moški spolno občuje z dekletom ali ženo ter jo okuži in največkrat prenese bolezen še na plod. Pogosti aborti (splavi) ali mrtvoroje-nec so dostikrat posledica obolenja pri ženi.
Dobro se še spominjam, ko sem v dijaških letih poslušal predavanja prof. Wiederhoferja, kako mnogoštevilno so prihajale v ambulanco na kliniki žene z otročiči, pri katerih je ugotovil prirojeno sifilitiko. Večinoma jim je b;lo znano, kaj je vzrok obolenja, vedele so za vir okuženja in bile same že v zdravniški oskrbi.
To je bilo seveda pred vojno. Veliko številnejši so ti slučaji sedaj. Tudi pri nas se je med vojno in po nji razpaslo spolno obolenje v velikem številu. Naravno je, da se je hotelo po možnosti omejiti.
Zelo umestna je bila zakonska zahteva, da mora ženin pred poroko prinesti zdravniško spričevalo, da ni spolno bolan. V bistvu upravičena, je tedaj zaradi raznih stranskih določil zbuHila ugovore ter je bila naposled odnravlie-na. Seveda bi se s tem dosegel le delen uspeh. Ako bi se otežkočile ali onemogočile nekatere poroke, bi se najbrž še bolj razpaslo izvenzakonsko udejstvovanje, a tudi poznejše okuže-nje zaradi nezvestobe ne bi bilo izključeno. Samo moraličen dvig naroda more preprečiti okuženja in njihove posledice.
Moraličen dvis naroda bodi tudi iskre no zaželiena posledica tega snisa. Spoznanje zablod seksualnega ude;stvova-nja naj svari in obvaruje pred njimi, naj krepi in množi vzdržnost ter vzbuja ljubezen do lenega, srečnega rodbinskega življenja. Vsakdo, ki ljubi svoj narod, mora želeti, da se odvrne od zablod, ki so se pričele širiti tudi med njim v zadnjih voinih in povojnih letih, in da zdrav in krepak z zaupanjem gre v lepšo bodočnost
ш m ш
Da /e denar lahko resničen vzrok '/»-bezm. sem razumel oni dan, ko le znan plemenitaS rekel: »Žensko ljubimo vedno ii kakega razloga Jaz sem ljubil svojo leno zaradi njenega denarja, toda sem /o
IjubiU
W Mossnd
SFINGA — SONČNI BOG
d! se, da bodo učenjaki slednjič vendarle prodrli v bistvo skrivnosti, ki obdaja Sfingo. Pred meseci je egiptski arheolog profesor Selim Hasan s stotinami izvežbanih delavcev začel odkopavati peščene sklade okoli Sfinge. Med tem delom so odkrili 2 do 8.5 m veliko apnenčevo ploščo z napisom, ki v 27 vrstah poroča, da je faraon Amenhotep II. v drugem letu svoje vlade (1447 pr. n. štetjem) postavil to ploS-to v spomin na potovanje, ki ga je napravil kot mladenič iz Memphisa, da obišče grobove t. j. piramide svojih prednikov Cheopa in Ehephrena v GizL Napis je sestavljen v običajnem nabuhlem slogu faraonov. Amenhotep se baha s svojimi atletskimi močmi in pravi, da je veslal v čolnu tri milje daleč proti otoku z veslom, dolgim dvajset Komolcev, ne da bi se bil utrudil, medtem ko so se njegovi veslači utrudili ie takoj v začetku. Nadalje pripoveduje napis, da nihče razen Amenhotepa ni mogel napeti njegovega loka, da je iznašel puščico, ki jo dotlej še nihče ni uporabljal v Egiptu in da Je svoje konje tako usposobil, da se niso niti v diru potili.
Hieroglifi (egipčanska pisava) so se izvrstno ohranili. Nad ploščo je precej poškodovan kraljev lik, ki izroča neke-
BFINUA pred odkopom
mu drugemu liku, ki Je bržkone neka Sfinga, žrtvene darove. Po mnenju profesorja Hasana je ta Sfinga istovetna s sončnim bogom Ra, ki je bil Amenhote-
So edkm® V
Z
pov bog V bližini so našli tudi tri Sfinge z levjimi glavami. Profesor Hasan utemeljuje svoje mnenje z dejstvom, da je bil obraz Sfinge obrnjen proti sončnemu vzhodu Ce so nadaljnje izkopanine potrdile to njegovo domnevo, še ni znano. Med šapami Sfinge so našli tudi ploščo, ki jo je dal postaviti Thutmose IV Napis na plošči pove. kako je Thutmose na lovu legel poleg Sfinge in zaspal. Sanjal je, da je pristopil k njemu sončni bog in ga prosil, naj odstrani pesek okoli. Sfinge. On je izpolnil božansko željo, dal zgraditi med šapami majhno svetišče in je obnovil Sfinglne spodnje dele. Za Ptolomejcev, ki so vladali v Egiptu zadnja tri stoletja pr. n. štetjem, so še enkrat odkopali Sfingo iz puščavskega peska. V naslednjih dveh tisočletjih je pesek znova pokril znameniti spomenik.
Kakor to grobišče s piramidami in Sfingo, tako so doživele tudi kosti faraonov, ki so jih izkopali v dolini kraljev, nenavadno usodo. Najprej se je moglo videti nad dvajset kraljevih mumij v muzeju v Kairi. Nato jih je dala egiDtska vlada prepeljati v mavzolej, ki je bil sezidan kot zadnje počivališče 1. 1928 umrlega voditelja narodnega po-kreta Zaglul paše Lani so položili tudi njegove kosti v ta mavzolei Skoraj istočasno pa so preneljali kralieve mumije nazaj v muzej, kjer so še danes, ki pa niso več izpostavljene javnemu ogledu.
Egiptska vlada se zdaj bavi z načrtom, da bi zgradila trajno počivališče za te velike kralje. Med drugimi načrti je tudi ta, da bi se zgradil zanje poseben mavzolej v Heliopolisu ali pa v bližini piramid. Stari Heliopolis leži dvanajst kilometrov severno od Kaire ter je bil v starem veku slavno mesto, kjer so častili sončnega boga Re Harahte, ki je imel sokolsko glavo. O nekdanji slavi pričajo danes le razvaline svetišč in dvajset metrov visok obelisk. Novi Heliopolis leži samo šest kilometrov severno od Kaire. Ustanovila ga je 1908 neka belgijska družba. Danes je odlično, zdravo in prostorno mesto z mnogimi zabavišči, dirkališči, športnimi igrišči itd. šteje nad 35.000 prebivalcev.
Vplivni možje v Egiptu zahtevajo, naj bi se kralji zopet prepeljali v njihove stare grobove v Gornjem Egiptu. Najznamenitejši izmed faraonov že leži na svojem starem mestu. Tut anh Amono-va mumija je spet v svojem starem grobu v Luksorju, kamor so jo položili natančno tako, kakor so jo bili našli. Grob sam iz masivnega zlata, težak 225 kg. je izstavljen v razkošnem Egiptskem muzeju v Kairi. Egiptska vlada ki se zaveda važnosti tujskega prometa in ki že zdaj ponoči umetno razsvetljuje piramide. bo nedvomno storila vse, da bodo slavni faraoni »stalna atrakcija« za številne tujce.	Hr.
SRBSKI ZUNKOVIC
V Beogradu je Izšla brošura »Srbi 1 Ru-muni« kot ponatis razpravice, objavljene 1 1937 v Glasniku jugosl prof društva (str 259—270). Ilija M 2 vančevič pretresa romunske vzporednice znamenite pripovedke o zidan lu Skadra. da more vplesti opazke o čezmernem slovanskem vplivu na celotno življenje romunskega ljudstva. Ta vpliv — Zivančevič ga stalno imenuje srbskega — je prikazan v tolikšni meri, da bo gotovo zbudil odpor pri znanstvenikih sosednega naroda Tem laelje ga bodo izpodbijali, ker si le pregoreči rodoljub dovolil samovoline etimologije, vredne Zunkovi-čev'h. O Karlu Velikem naletiš na razlago, da je nazvan s srbsko besedo »Car«, češ Charlemagne 1e v nekem starem tekstu zabeležen kot Zarllemagne, to je Car Veliki- Zar lle Magne Besedo Kari, isto kot nemški Kerl. mož (odtod češko karle, karlžtko karlfkl. je Ž presekal, čeprav mu je za spolnik ostal dvolnl 11. samo da je Izluščil Iz nje »praslovansko« car! Pipin Mali. Pčpln le Bref. je prav tako »naS čovek« nič drugega ko Pupin, Pupolj(ak), to je popek. Francoski p*pin pomeni peško,
pfelek. To mu Je dovolj, da istoveti oba korena. Ne moti ga pomislek, da je Pipin vladal v 8. stoletju, ko so Slovani še govorili nosnlke. Škofja Loka je še 1. 1204 zapisana Lonka S takimi opombami je diskred'tira-na vsa načitanost Podobne misli le pisatelj. lurist po znan tu in zvan ju. razpredal ?e prej v študiiah o izvoru Slovanov, o razmerju med bizantinskim, iustin'ian-skim pravom In Dušanovim zakonikom ter o srbski narodni poeziji (Novom pokoH*-nju, 1934.)	NK
čC Јч
KAJ JE DALA ČEŠKOSLOVAŠKA SVETTf
Za 20 letnico f:SR je proti koncu preteklega leta založba Sfinx (U Janda) * Pragi izdala v češčini in za tujino v angleščini zbornik sestavkov, podkrepljenih z dokazi In dokumenti. »Co dalo Ceskoslo-vensko svćtu«. V tem delu. ki ga ie uredil Vitem Mathesius, te prikazuje vse pozitivno in novo. kar je čsl narod duma ali zunaj svojih mejž v teku svojega tisočletnega razvitka pokloail Evropi io svetu,
MADAGASKAR
Spričo obnovljenih načrtov za naselitev Zidov na Madagaskarju bo zanimaj naslednji popis zemljepisnih, narodopisnih m vremenskih razmer na velikem otoku ob zapadni obau črne celine:
Boleti 1934 je guverner Cayla v
Tananarivu, gorski prestolnici Madagaskarja, prejel z južnega dela otoka radio sporočilo, ki mu je povzročilo veliko skrb. Postaja Fort Dauphin na ozemlju, kjer prebivajo domačini plemena Antandroy, je br-zojavila, da je prebivalstvo silno vznemirjeno zaradi suše, ki grozi z uničenjem žetve. Lakota bi mogla sprožiti upore, posadka v Fort Dauphinu pa je
preslabotna, da bi s par belci in s par ducati kolonialnih vojakov mogla izvesti pomirjevalno akcijo.
Guverner, ki se je nedavno vrnil K svojega evropskega dopusta, bi se mogel peljati z železnico do pristanišča Tamatave na vzhodni strani otoka, tam bi mogel stopiti v oklopni avto ter priti slednjič po enem tednu v Fort Dauphin, odkoder bi mogel — če bi to dopuščale cestne prometne razmere — v kraje
MUŠKETIRJI
в ► »NATIS N> DOVOUOI
V KARDINALOV1H ROKAH Kardinal je še nekaj časa razmišljal, nato je zapičil svoj orlovski pogled v d'Artagnanov objokani obraz V njem je videl vse trpljenje, ki ga je moral doslej prestati mladi mož Ponovno se je zamislil v bodočnost teaa tri in dvajsetletnega otroka: kakšno vrednost bi lahko imela njegova mlada glava za onega ki bi jo znal voditi! N« drugi strani se je bavil v mislih
i Myladynim zločinom z njeno oretka-nostjo in vražjo iznajdljivostjo Občutil je neko skrivno veselje, da se je brez nadaljnjega znebil svoje nevarne sokrivke za zmerom.
Počasi je strgal dragoceni dokument v koščke
»Zdaj sem izgubljen.« si je mislil d'Artagnan ter se globoko priklonil pred kardinalom.
Ф & &
nemirnih domačinov. To bi storil vsak drug guverner.
Ne tako gospod Cayla. Svoj zadnji dopust je izkoristil z izpitom zračnega pilota ter je takoj po svoji vrnitvi odredil, da se mora povsod, kjer je prefektura, zgraditi letališče. To se je zgodilo in tako je mogeJ guverner sesti v svoje letalo ter se odpeljati naravnost v Ambo-vombč. središče nemirnega plemena, kjer je imel s tamošnjimi domačinskimi samovladarji »kabary« — posvetovanje.
Čarovnik, ki dela dež Gospod Cayla je prišel v Ambovombč z novega letališča, oddaljenega štiri kilometre. Pripeljal se je z avtom ter imel
kratek nagovor na poglavarje, seveda s
pomočjo domačega tolmača. Obljubil jim je, da jim bo vlada, če ne bo dežja, poslala živeža in še drugo pomoč.
Ko je guverner spet stopil v svoj лт-to, si je obrisal s čela pot in v šali dejalt »Zdaj pojdimo na pot! Ce bomo srečali kakšen oblak, ga bomo skušali ujeti in ga poslati na zemljo.«
In gospod Cayla je položil roko na volan svojega vozila. Toda prišlo je do majhne zakasnitve. Tolmač je namreč prestavil tudi to guvernerjevo šalo poglavarjem, nakar so ti s skakanjem in z vihtenjem lokov spremili njegov avto na letališče.
Ponoči, ko je bil guverner v Tsihom-
OSUPLOST
Kardinal je stopil k mizi in stoje na-čečkal nekaj besed na kos pergamenta, ki je bil že skoraj ves popisan. Potem je pritisnil nanj svoj pečat.
»To je moja smrtna obsodba,« si je mislil d'Artagnan. »Prihraniti mi hoče dolgo bivanje v trdnjavi in neprijetnosti dolgega procesa. Zares obziren človek!«
»Poglejte!« je rekel kardinal, »vzel sem vam dokument, toda dam vam za-
to drugega. Na njem manjka samo ene ime, toda to lahko vstavite sami.«
D'Artagnan se je nekoliko obotavljal, nato je vzel papir in ga pogledal Bilo je imenovanje za poročnika prt mušketirjih.
Presenečen je padel na kolena: »Eminenca«, je vzkliknil, »moje življenje je vaše! Razpolagajte z njim vso večnost Toda jaz ne zaslužim te milosti \mrm tri prijatelje, ki so .vrednejši od mene.«
bćju, je nastal silen vihar, ki je preprečil njegovo potovanje z letalom. V veliko začudenje guvernerja in njegovega epremstva je dospelo iz Ambovembea poročilo, da že od štirih zjutraj namaka dež vso pokrajino. Odtlej uživa guverner veliko spoštovanje pri vseh plemenih na Madagaskarju kot »čarovnik, ki sna delati dež.c
Ostanek Zemljine Cemu ta zgodba? Ker se za Madaga-Bkar trenutno zanimati dve vladi. Nedavno je poljski vnanji minister sahteval za svojo državo kolonije.
rlške obale, nasproti portugalski koloniji Mozambique, je Madagaskar ostanek Zemljine. Kontinent L e m u r i j a , ki ga imenujejo geografi in geologi Gond-wana, je segal od Afrike do Prednje Indije, najbrže celo do Avstralije. Živalsko in rastlinsko življenje na Madagaskarju je tako različno od onega v Afriki, da se je morala Lemurija ločiti od Afrike že pred milijoni let. Madagaskar je ostanek Lemurije, ima skoraj isto floro in favno, kakor ju imata Prednja Indija in Malajsko otočje. Zato menijo, da se je Lemurija pogreznila šele pred kakimi 15.000 leti.

T AN AN ARI V O
Ne naravnost ozemelj, ki bi prišla pod poljsko suvereniteto, ampak možnosti za naselitev odvišnega prebivalstva, predvsem Zidov. Francoska vlada je tedaj izrekla svojo pripravljenost, da bo dovolila poljskim Zidom, ki ne morejo v Palestino, naselitev na Madagaskarju. Poljska vlada je izročila svoj predlog posebni komisiji, ki je proučila to vprašanje in podala svoje poročilo.
Po tem poročilu se ne more priporočati na evropske razmere navajenim ljudem naselitev na Madagaskarju. Tudi Francija ne pošilja tja svojih brezposelnih. Sicer ima Francija interes na močnejši naselitvi otoka, ki je s svojimi 627.325 kv. km. četrti otok po velikosti na svetu, toda poljski Zidje, ki bi se tu naselili, bi morali iz nič ustvariti svojo novo domovino.
Okoli 400 km oddaljen od vzhodne af-
V času Kristusovega rojstva se je pleme H o v a preselilo z vzhodnih otokov Indskega oceana proti zapadu, na Madagaskar. Danes jih je kakih 900 000. Celotno število prebivalstva znaša okoli 3.7 milijonov. Pleme Hova živi skupno z drugimi malajskimi rodovi, katerih imena bi zanimala reševalce križank, v notranjosti in na vzhodu otoka. Njihova polt je olivna in imajo črne, trde lase. Zdi se, da so njihovi najbližji sorodniki malajski ribiči na otoku Nias zapadno od Sumatre.
Mesečni otok Arabcev Arabci, ki so izmed vseh narodov Sredozemlja prvi prišli semkaj, so imenovali Madagaskar —Mesečni otok. Ev-ropci (Portugalci) so ga odkrili šele 1508. Cez sto let so se skušali tu naseliti Ho-landci in Francozi, toda šele v zadnjem
Času (1883—1896) se je posrečilo Francozom, da so ustanovili na Madagaskarju svojo kolonijo. Zadnja kraljica Ranava-lona III. je bila 1897 odstavljena in pregnana. General Gallićni, znan iz svetovne vojne, je pomiril otok in postal prvi francoski guverner.
Odtlej je postal Mesečni otok važna uvozna in izvozna dežela. Topli morski tok posreduje tropsko podnebje, ki ima seveda tudi svoje slabe strani. Med 20 tisoč Francozi (1.8°/o celotnega prebivalstva), ki žive tu kot uradniki ali nasel-niki, ni menda nobenega, ki se ne bi rad vrnil v Evropo. Pri tem bivajo Francozi večinoma v višjih notranjih legah otoka, kjer je temperatura znosnejša, Trgovino v vročih, umazanih obmorskih krajih radi prepuščajo 10 000 Indijcem, ki se v vedno večjem številu naseljujejo.
Dežela vanilje
Marsikdo bo oporekal, češ da Zidje niso izključno narod trgovcev in da so v Palestini dokazali svoje velike poljedelske sposobnosti Mar niso tam obdelali več sto tisoč hektarjev puste zemlje, jo umetno namočili in jo naoravili rodovitno? Ali niso tam oranžne kulture, ki bistveno skrbe za zimsko sadje v Evropi? Zakaj bi tega ne mogli na Madagaskarju?
Poljedelstva in sadne kulture v Palestini ni ustvaril samo denar priseljencev. Sionistični idealisti po vsem svetu so iz navdušenja za vrnitev Zidov v njihovo prvotno domovino zbrali ogromne vsott za gospodarsko obnovo Svete dežele. Zidje, ki bi se naselili na Madagaskar ne bi mogli računati na to pomoč.
Agrarno gospodarstvo francoske kolonije je docela drugačno od onega v Evropi ali v Palestini. Madagaskar ni dežela pšenice. Kar se tu prideluje — na vročični vzhodni obali in v notranjosti — to je: riž, kapera. maniok in tur-ščica. To pridelujejo domačini. Medtem ko ti gojijo navedene proizvode na 1.8 mil. hektarjih, sade Evropci na samo 100.000 hekt. v a n i 1 j o , kavo, sladkorni trs, tobak, dišave in oljnate sadeže. Madagaskar sam proizvaja 80% vanilje.
Zidom bi torej ne preostaialo drugega. kakor z velikim rizikom in velikim kapitalom »presedlati« aii pa se naseliti na zapadu ln jugu otoka, kjer bi mogli med pol divjimi plemeni gojiti svilo-prejke, kakor to dela pleme Hova Mogli bi tudi zbirati divji med in vlakna palme rafija, kakor pleme Sakalava. j«ahlto ca bi tudi gojili eifeetovks Јд
prodajali njih žlezasto Izločino tovarnam za parfume.
Malo cest, Se manj železnic
Vsa ozemlja na Madagaskarju, kolikor sta jih dosegla agrarna kultura in živinoreja, imajo okoli 1200 km avtomobilskih cest in le 700 km železnic. Obrežja so gosto poseljena, notranjost pa je deloma še neraziskana. Na otoku je 3000 konj, toda 7'/t milijona goveje živine. Visoko število velblodov (116 tisoč) dokazuje, da so na otoku suhe no-krajine, kjer je edino prometno sredstvo »puščavska ladja«.
Ce bi hoteli kljub vsemu naseliti Žide na Madagaskarju, bi bilo veliko vprašanje, ali bi domačini sploh dopustili večje naseljevanje. Francija je imela dovolj posla, preden je pomirila bojevita plemena in napravila iz njih mirne kmete in pastirje. Slednjič pa bi se znalo zgoditi, da bi tudi ti Malajci sledili vzgledu palestinskih Arabcev. Prodali bi svojo zemljo Zidom, potem pa bi jo zahtevali z bombami nazaj.
Madagaskar pač še ni dežela za večje priseljevanje iz Evrope. To bi moglo biti, kadar bodo izpeljane ceste v notranjosti in ko bo raziskano ozemlje v nadmorski višini 800 m, kjer je podnebje znosno za Evropca. Za zdaj pa nima tega in še dolgo ne bo imel. J- K.
e-a
BREZ ČRNIH MRAVELJ NI KAKAVA
Kakor mnoge druge rastline ima tudi kakavovec sovražnike, ki večkrat požro tretjino pridelka. Med njimi je prav majhna drevesna stenica, ki v velikih množinah napada cvetje, ga razgrize in izsesa iz njega ves življenjski sok. Farmerji so se zaman borili proti tej golazni, zmerom več žlahtnega drevja je bilo uničenega.
Zdaj so na Javi izsledili mrčes, ki je neposredno pripomogel k zatrtju stenic Opazili so, da je tako imenovana bela ščitna uš rastlinam neškodljiva, čeprav tudi i4če zavetje in hrane na njih. Kjer se te uši razmnože, jim zvesto slede drobne črne mravlje. Na mladikah, listju in cvetju ka-kavovca se nabere okrog bel h ušic vse polno mravelj, ki srkajo iz osladnega mrčesa neko sluz. Svojim molznim kravicam izkazujejo mravlje hvaležnost s tem. cla preean.if.0 ^se tekmece, ki se pasejo po drevju Sebičnost mravljincev je tedaj pokazala farmerjem način, da je treba pospešiti razplod belih u?! na kakavovcu in nvliencl teh. črne mravlje poskrbe, da pre-ieno iz cvetja stenice, požreSne grabi ji v £lahtn$ga sadu^
MRZLO IN
t? ulturni film, ki ga |e izdelal dr.
J Martin Kikli, se bavi z zanimivimi pojavi, ki nastopajo pri stalnem ohlajevanju (»od lediščem, posebno
- pa še z utekočinjanjem plinov. Naj-
prvo zvemo tu nekaj o molekularnih gibanjih in o absolutni ničli. Film prikazuj} nazorno, da eo vsa telesa, tudi tako imenovana trda, po svoj i h najdrobnejših delcih, molekulih, v neprestanem gibanju. Kaže
Stroj za Izdelovanje tekočega zraka
nam ludi, kako postaja to gibanji z rajtofo temperaturo hitrejše, н padajočo pa pota-enejše. Pri neanansko nizki temperaturi 273 I (S pod ničlo se vsako molekularno gi-lenje ustavi. Se liujsi mraz torej ni ve£ mogoč in to je tista >absolutna ničla«, o kateri beremo danes toliko zanimivih stvari.
Na tej podlagi prikazuje filmi nato dogodke pri rastočem mrazu. Videti je, kako postajajo plini tekoči, posebno pa sestavni deli plinske mešanica, ki nne obdaja vse-
TekoCi zrak teče skozi precejevalni papir kakor voda
povsod in ki jo imenujemo »zrake. Po kratkem pregledu o modernih načinih ohlajevanja plinov pokaže film lastnosti teikočega zraka, to ie v silnem mrazu 190 stopinj pod ničlo, svoje lastnosti: nageljni postanejo kr» hud takor рогдекд jajce trda Ž-аЈм iomer.
MRZLE JŠE
dosti tnSa ie jih skuhaš, guma izgubi svojo prožnost. zvonec iz svinca dobi kovinast evok in v primernem kalupu je mogoče iz tekoče kovine živega srebra, ki ee strdi pri 35 stopinjah pod ničlo, vlili trd zveneč zvon.
Poletu gledamo svojevrstne lastnosti teko-Jega kisika. Posebno čudno je lo. da posta. Пе ta plin v tej obliki magnetičen. Z tnoS-nim elektromagnetom ga je mogoče izvleči ii posode kakor kos železa in napraviti, da obvisi v zraku.. Tehnika izkorišča kisik, ki je eden najmočnejših pripomočkov za pospeševanje zgorevanja, v tekoči obliki kot razstrelivo.
Potem gremo dalje. Pri mrazu 196 stopinj poslane tekoč dušik, dejstvo ki je vedlo do pridobivanja dušika iz zraka. To pa nI majhna stvar, saj pomeni to г drugimi besedami, da pridobivamo na ta uačin iz zraka
Ce ohladimo zvonec iz svinca v teko-Cem zraku na 190 stopinj pod ničlo, dobi zvonec kovinast zvok
gnojila za naša polja, naš vsakdanji kruh. Pri mrazu 24(5 stopinj dobimo tekoči neon, ki ga uporabljamo potem spet v obliki plina za polnitev žarečih reklamnih cevi.
Pri 253 stopinjah mraza dobimo tekoči vodik Ln film nam tu pokaže ne/katere svojstvene eksperimente. In končno dospetno na najnižje temperature 269 stopinj pod ničlo, kjer se utekočini plemeniti pli,n helij. Čeprav je v milijonu kubičnih centimetrov zraka samo pet kubnih centimetrov helija, je tehniki z utekočinjanjem vendarle določana pot. kako bo moala nekoč pridobivati dovolj tega plemenitega plina za zračne ladje. In tako kaže tudi raziskovanje najnižjih temperatur poti do rašitve važnih tehničnih problemov.	kj
Pravi f o. da so nekatere Hvali lakomne, n. pr veverica in skorai vse žuželke Toda le živali spravljajo iz previdnosti in nagona. M jih skopuštvo ne ustvarja nereda, pai pa red,
ЕакI M m and
IN MEMORIAM PROF. DR. A. ŠERKO
Vere dignum el justiim est. da je uredništvo »Zdravniškpga vrstnika« po*vftilo skoraj v rploti prvo šlevilko nnveaa ItVinika e'rokovnpga glasila slovenskega zdravni-6tva spominu pokojnega dr. A S e r k a.
Na uvodnem mestu je kralek. jedrnat op!e dr fterkove življpnjskp in znanstvene poti h ррг<«а dr. Miroslava H r i h a rja, ki je prispeval tudi opt i mistično porodilo O »Zdravljenju shinofrpnije z insulinom« v bolnici za duSpvne bolezni v LjuHJani, kjer Je bil dr. Sprko do ovoje smrti vodilni zdravnik. Poročilo je napisano vzlic zamotanosti bolezni, katpre etiologije Se ne poznamo, tako. da ga more razumeti vsak lai'k-inteli-gent. Tople so tudi besede zdravnika pisatelja dr. B. SI a вајпе »In memoriam«. ki primerja dr. Serkovo življenje z АхеЈош Munlhpjem.
Iz pokojnikove znanstvene literarne za-pu.Vinc jp objavljen odlomek o »Individualni psihologiji« dr. A. Adlerja. Nadalje panatis oziroma prevod dr. Šsrkove razprave o »Depresivni zavrtosti in kardliacolu«, ki ie izšla v neckpm nemškam strokovnem listu in kjer je zanimivo poročilo o usdpS-nern zdravljenju s kardiacolom v ljubljanski bolnici za duševne bolezni. Dr. M. Kamin ie prispeval razpravo o »Sodobnem zdravljenju duševnih bolezni s posebnim ozirom na shicoirenijo«, ki se bo nadaljevala, leti avtor ie napisal tudi zanimivo pripombo k Šerkovi involutivni parafreniji. Naže evge-niks in higienike bo poleg zdravnikov ч!в-dvomno zanmal članek dr. Kanonija »Nekaj bežnih vtisov in misli z Rtldinovega predavanja o duševnih borznih, njih individualnem zdravljenju ter preprečevanju«.
Številka je nedvomno lepa počastitev dr. A. Šerka, »človeka, učenjaka in moža tako genialnega in kremenilega značaja, kakor jih ie dala slovenska zemlja malo« (dr. M. Hribar), otenem f>a ie nov dokaz znanstvenega dela naših zdravnikov-psihiatrov. kise uspešno udpjsrtvujeio. čeprav slovenska t>re-•toloica iz zdravi pameti aeumijiviii razlo-
gov ne more dobiti svojega kliničnega di«a.
»Zdravniški vpstnik«, ki ga urejuje dr. R. Neuheupr. izhaie desetkrat na lpto in itane ta medic.inrp Ipino din 90. Naroča »e pri Upravi na Golniku.
BOŽJA PREVIDNOST
Kot bližnja soseda kavarni Evropi stoji V LJubljani ob bivši Dunajski danes Tyr-Sevi cesti znana gostilna Pri Fipovcu. na kateri so »penati«. vmes pokojni dr Alfred Serko. pred leti opolnoči odkrili spominsko ploščo bratcu Andreju Smoletu. Omenjena pivnici je vezana s šerkom med drugim tudi s tole prigodhiro.
Ob hudi poletni pripeki popravljajo delavci progo »pocestnice«, kakor je rajni prof. Franc Kobal imenoval tramvaj aH cestno železnico. V trenutku, ko zavije mimo njih na čašo hladilne pijače, zasliil Serko delavca, ki je vzdihnil:
»Ko bi mi Bog oče zdajle kruglico piva dal!«	j
Raziskovalcu meskalina blisne plemenita misel v glavi. Natakarici naroči, naj nese vrček piva dotičnemu robotniku in mu pri tem pove:
»To je Bog oče dal!«
»Se nikoli nisem videl človeka, da bi tako debelo gledal«, je Izjavil svoji družbi domiselni dvojni doktor.
NAJVIŠJE JEZERO NA SVETU ,
Angleška znanstvena odprava, ki je ra«. iskala jezero Titicaca. na meji med Penijem in Bolivijo, se je pravkar vrnila v Evropa Najvišje jezero sveta leži preko 3800 m visoko. dolgo je 190. široko 50 km in meri r globino 272 m. Bogato ie rakov in rib. med mirni so nekatere zelo redke vrste. Učenjaki so ugibali, kako so mogle priti ribe tako visoko. Jezernica se izliva v nižje jezero Poopo, ki se je že v predzgodovinski dobi pogreznilo in odcepilo od gornjeea. Obalni rob spodnjega jezera leži 30 m nad sedanjo gladino. Jezero Poopo je komaj 2 m globoko, 48 km dolgo i® 32 km široko. Ker nima odtoka, je zelo slano in brez rib. Za časa Inkov. katerih redki potomci še žive v gorati okolici, je vodila k jezerom lepa cesta. 4800 m visoko. Učenjaki so odlkrili njene sledov« in rudnik. 4500 m v gorah, med katerimi se vije тобаш vodotok k Titicacu.
—o«
PREBIVALSTVO FRANCIJE
šele meseca januarja je vlada ob na rodil a podatke o poslednjem ljudskem štetju 8, marca 1930. Tokrat so ugotovili 41.508118 oeeb. zbranih v 13.145.184 gospodinjstvih, ki zasedajo 9,109.687 hiš. Od 1. 1931 je število ljudi zraslo samo za 81.000, medtem ko je pri hišah prebitek celih 2296871 Pariz obsega 2,792.983 pretivalcpv, Marsail.e 913.520. Lyon 561.526, Niča 262.620. Borde-aux 264.875, Toulouse 201.743, Lille 200.574
FOTOAMATER
Trpežnost filmov Ce si hočemo ohraniti fotografske negative kot važna dokazila, moramo vedeti, koliko časa se lahko ohranijo. Ker Je vsa fotografija prilično mlada spretnost, odgovor na to vprašanje nikakor ni lahek. Posebno važni so torej za nas filmi, ki so se nam ohranili še iz prvih časov fotografiranja na filme sploh. Za časa, ko so Nemci oblegali Pariz (v vojni 1.1870./71.) je živel tam zelo spreten fotograf, Dagron, ki je glavnemu ravnatelju pošte ln brzojava predlagal, naj bi sporočila fotografirali na zelo tanke filme ln jih odpremljall z golobi pismonoši. Takšni fotogrami več tiskanih strani bi tehtali potem s peresnim tulcem vred. v katerem bi Jih skriU, komaj kakšen gram. Oblast Je ta predlog sprejela. Dagron je z balonom zapustil Pariz in je pr spel po mnogih nevarnostih v Tours, od koder je samo v eni zimi poslal 115.000 sporočil v oblegano prestolnico. Ker so ta sporočila odpošiljali vedno v velikem številu. so skoraj vsa dosegla svoj smoter. Pozneje je DagTon objavil majhen spis. ki mu je dodal reprodukcijo nekaterih tedanjih depeš. Po 65 letih je dr. L. Bendikson napravil poskuse z Dagronovimi izvirnimi filmi, ki so se ohranili do naših dni. Pri tem so se kopije naslovov izkazale za popolnoma čitljive. Treba Je pomisliti, da so današnji fotografski filmi še dosti popolnejši nego Dagronovl, zato nimamo nobenega razloga domnevati, da bi se ne mogli ohraniti cela stoletja. Seveda pa Je potrebno. da smo Izvršili vse potrebne procedure ž njimi, posebno ustaljevanje in izpiranje, s skrbjo In da jih shranimo tako, da Jim zunanji vplivi ne morejo škoditL.
Ostri, neprijetni duh ki nam udari v nos, ko odpremo steklenico s svežim ustaljevalcem. je normalen pojav. Gre za izpuhtevanje žveplovega dvo-kisa Iz bisulfltne primesi. Ce ustaljevalec nJma tega duha. tedaj smo lahko prepričani. da je bodisi že Izrabljen ali pa, da smo ga nastavili s pokvarjenimi oziroma nepravimi kemikalijami.
Športni posnetki
se nam najlažje posrečijo, če jih napravimo z okvirnim iskalom. Z najbolj občutljivimi tvori vi in velikimi odprtinami (2.8 do 3.5) lahko tvegamo 1/300 do 1/500 sekunde in to nam zadostuje za skoke in drugra hitra gibanja. Pri vzpenjanju na smušklh Izletih moramo pomisliti da nam srce silno bije ln da je roka za daljinske posnetke zato večinoma prenemirna. Tudi v teh nrlmerih opravimo svoje delo dobro le z večjimi odprt'nami ln kratkimi osvet-
2 i v e skupine moremo, vsaj začetniki, fotografirati edino na ta način, da jim ne pokažemo svojega namena za fotografiranje. Najslabše je. če damo skupinam požirati in jih Se poziva-
mo, naj se pačijo. Skupina, ki naj Ima kakšno fotografsko vrednost mora biti osredotočena v neko skupno dejanje in ne im« vedeti, da meri fotograf nanjo.
Portretni posnetki pri dnevni luči v sobi so nekaj vsakdanjega ln ne pretežkega, če Ima soba dve ali več oken. Ce pa je na razpolago samo eno okno. je sfrrajno težko postaviti aparat ln osebo tako, da bi padala na to enakomerna svetloba. V tem pr meni si pomagamo pač tako, da sence ki jih daje enostranska svetloba, razsvetlimo. V oddaljenosti pol do tri četrti metra od modela postavimo velik, gladek kos belega papirja proti oeenčenj strani obraza tako. da odseva svetloba s papr-Ja v senco Pri portretiranju v sobi moramo še posebno pazntf na to, da eksponl ramo bogato in da razvijemo posnetek mehko.
Za posnetke proti luči
in z modernim pankromatskim tvorlvam uporaba rumenice v splošnem ni priporočljiva, in sicer prvič zato, ker se barvni odtenki zavoljo velikanskih svetlobnih na-sprot j v tean primeru itak ne morejo posebno uveljavljati in drugič zato, ker nama utegne rumenica uničiti zračno perspektivo. ki dela baš to vrsto posnetkov tako mično.
★
Fotoklub Ljubljana : Eksekutiva razstavnega Odbora Obče razstave fotografiie »n fiIma ima stalne kratke seie vsak ponedeljek ob 18. v tajništvu razstave na veleseimu — V torek običajno predavanje, v petek večer kritike in določitev nedeliskega izleta.
Z a n r « b « k i K u b k n o * m a t t r a priredi tudi letos tekmo naiboliših amatersk • kinofilmov, • kateiimi se bo lugostaviia udeležila mednarodnega tekmovanj na Dunaju Podrobneili poeoii «e dobe na naslov Kluba kinoamatera, Zagreb, Masarykova 22.« ali pri Fotoklubu Ljubliani.
PreieJi smo tretjo številko »D i e G i 1 e r i w, mesečnika za mednarodno umetn:ško fotografijo, ki izhaja 'etos v Šestih nacionalnih izdajah Najreprezenta-tivnejši fotografski obzornik, ki je s svojimi 20 umetniškimi celostransk mi reprodi ксчапг vsa* mesec resnična galerija svetovnega fotografskega ustvarianja. S5 je 'etos vsebinsko nekol;ko spremenil. Posebno pozornost obrača v vrsti kraiših Člankov in notic vsakovrstnim tehničnim problemom, uvodni članki pa obravnavajo estetske probleme, v tei številki n pr problem oblike Med reprodukcijami, ki tih z oblikovne in tehnične strani razlaga z zanimivimi podatki, ie v zadnji številki obiavlien tud krasen ženski portret zagrebške-gfl mojstra Toša Dabca Mesečnk se naroča na naslov »Die Galerie«, Wien VI.. I inke Wienzeile 48 in stane letno 141 din četrtletno 40 din. Орогапато tudi na sijajna knjižna dela, ki lih izdaia založba »Galerije«.
Tretia številka »Fotografickega O b z o r a« objavlja na uvodnem mestu članek o fotografsko-optič-mh lastnostih nitrafotk. — V številka »F h o t og r a • p h i e f u i A l I e« razpravlja v dveh dališih ilustriranih člankih o šaljivih posnetkih predmetov iz naj* bližie bližine in o dvojniških posnetkih Priobčuie tudi pregled novosti s katerimi nastopi fotografska industrija na lctošn»em veleseimu v Lipskem Zammivo gradivo ima tudi nova številka »K no A malt" u r a« n. pr. o Srh iiff ta novem postopku, o snemanjn i2 'ližine, o globinskih ostrinah obiektivov za R-mili-metrsko kamero itd Knapnov »Poto Beobacb-t e r« obravnava v vrsti kraiš'h člankov razne nove nač*ne in pripomočke pri povečavanju, n. pr poveča-vame z nitrafotkami. določanj« osvetlitve г elektnčni* mi merilci, povečevanje tenkih negativov s гатеакаи mi in trdih s Stexxyjevo kopel;*
FILATELIJA
Let oš nje mednarodne razstave znamk
Za letos so napovedane štiri mednarodne razstave znamk, in sicer: 1. Tretja madžarska državna razstava znamk v Budimpešti od 22. do 30. maja 2. Avstralska mednarodna razstava znamk za 150 letnico, kar je Avstralija prišla pod Anglijo. Raz-etava bo v Sidneyu. natančen datum pa še ni znan. 3. Mednarodna razstava znamk v Pragi od 26 junija do 4. julija. 4. Mednarodna razstava znamk ameriških Združenih držav, ki tudi še ni točno terminirana.
Nove znamke po vsem svetu
ANDORA: Izšla je nova frankovna znamka francoske pošte v tej miniaturni državi. Znamka je za 65 centimov v sinji barvi, na njej pa je naslikan most.
ANGLIJA: Z vodnim znakom »G VI R« so izšle tri nove portovne znamke, in sicer vijoličasta po 3 p., sivo zelena po 4 p. in svetlo sinja po 1 šil.
EGIPT: V kratkem izidejo tri serije priložnostnih znamk. Prva bo za svetovni kongres gojilcev bombaža in bo obsegala tri vrednote po 5, 15 in 25 milličmov. Druga serija bo spomin na kongres svetovne radio zveze. Vrednote bodo iste. Na znamkah bo slika moderne radio postaje, v ozadju pa na eni strani piramide, na drugi pa kolos Iz Theb. Sredi leta bo v Kairu kongres za zatiranje gobavosti Pri tej priložnosti bo izšla posebna spominska znamka po 10 milličmov v rjavi barvi.
ESTONSKA: Poštna uprava je Izdala posebne dobrodelne znamke. Serija ima štiri vrednote, in sicer sivo rjavo po 10
14	10 sentov, živo rdečo in zeleno po 15 +
15	s., sinjo in karminasto po 25 + 25 s. ter črno in rumeno po 50 + 50 s. Na znamkah so slike estonskih mest in pokrajin.
FINSKA: Za rdeči križ so bile izdane štiri dobrodelne znamke, in sicer: temno zelena za 50+5 pennov. temno rjava za 1 25 marke+15 p., karminasta za 2 m.+ 20 p In temno sinja za 3 50 m +35 p Znamke kažejo obraze finskih zgodovinskih osebnosti in imajo vtisnjen rdeč križ. Izdelava te
URUGVAJ: Poštna uprava je izdala posebne spominske znamke za Rio Negro. Znamke po 1 četnavo je škrlatna, za 10 c. sinja in za 1 5c rdeča Podobne znamke so bile izdane tudi s pretiskom »CORREO AEREO« v novi barvi in novo vrednostjo. Za 20 c. je svetlo zelena, za 35 c. rdeče rjava in za 7 5c. vijoličasta — Po vzorcu dosedanjih frankovnih znamk so izšle kostanjevo rjava po ^ c., sepiasto rjava po 2 c. ln sinja po 5 c.
VENEZUELA: Izšla je posebna spominska znamka po 1 centavo v rjavi barvi Na njej je slika generala Bolivarja. Znmko je treba na lepi jati na vse pošilike. na podoben način kakor pri nas znamke za Bdeči križ v tretjem septembrskem tednu.
NTKARAGUA: Za poštni kongres so Izšle tri posebne znamke, in sicer zelena po centa s sliko poštnega sla, rdeča po 1 c. s sliko mezga, otovorjenega s pošto, ter čokoladno rjava po 2 c. s sliko poštnega voza.
SIAM: V kratkem Izide nova serija frankovnih znamk. Na nižjih vrednotah po 2 3, 5 in 10 satangov bo slika kralja Anande. na znamkah po 12, 25 in 50 sat. slika pokrajine, na najvišjih vrednotah po 1, 2, 3, 5 in 10 bathov pa razne razvalina in spomeniki.
CEYLON: S sliko kralja Jurija VI. v kotu sta izšli znamki po 20 centov v sinji in črni barvi in po 25 c. v rjavi in sinji barvi. Na nižji vrednoti vidimo še prizor pri obiranju čajevca, na višji pa sliko templja.
COSTARTCA: Za narodno razstavo v San Josčju so Izšle posebne spominske znamke. Na sivo črni po 2 centima je slika ribe, na zeleni po 5 c. banana, in na kar-minasti po 10 c. kavovec. Razen tega so izšle še nove znamke za letalsko pošto 3 sliko letala nad obmorsko pokrajino. Vrednote so naslednje: črno siva po 2 centima, zelena po 5 c. sinja po 20 c. in svetlo rjava po 1.40 pesosa.
Nov blok
Napoveduje ga Nemčija ln bo izšel 20. aprila. Na njem bodo kakor lani štiri znamke s Hitlerjevo glavo. Prodajal se bo za poldrugo marko.
PRAKTIČNE NOVOTE
Posodje iz umetne smole
Umetna smola je najmodernejše tvorlvo za najrazličnejše namene, ki se odlikuje po svoji trpežnosti, lepi vnanjostl in drugimi prijetnimi lastnostmi. Danes ne izdelujejo več samo žlic in podstavkov iz tega tvoriva, temveč tudi že čaše, sklede in krožnike vseh vrst, bele in barvane.
Med namizno posodo je vredna zanimanja posebno nova skleda za odpadke, ki b; je ne smelo manjkati na nobeni urejeni mizi Naj si bodo kosti ali sadne lupine ali kar koli, kar ne spada med namizni okras, vse dobi mesto v tej skledi in postane po njenem pokrovu nevidno. Takšna skleda za odpadke iz bele. slonokoščene ali kakor koli drugače nežno barvane umetne smole se da z" lahkoto anažiti in je skoraj ne-zdrobljiva.
ва \ A Ч ES
Mat v treh potezah
ZA BISTRE GLAVE
386
Problem v kopalnici V kopalno kad držita dva eevi za vodo, prva napolni kad v šestih urah. druga, ki je nekaj ožja, pa v osmih urah Ce odpreš obe cevi istočasno, je čas za polnitve seveda krajši Kakšen?
387
Premeteni računar Neki računar je dejal nekomu, naj dnevno Število svojega rojstva pomnoži z 20, prišteje še 222, pomnoži rezultat s 5, prišteje število meseca, pomnoži vse skupaj s 100, prišteje obe zadnji številki leta in nato še 111. Ko mu je mož imenoval rezultat, je računar takoj povedal rojstni datum. Kako razlagate vi to?.
388
Utež v pametnih koslb Neki trgovec je imel kamen, ki mu je rabil kot 40-kilogramska utež. Kamen je nekoč padel na tla in se razbil v štiri kose. Ko so kose stehtali, so ugotovili, da tehta vsak kos neko celo število kilogramov in da je mogoče s temi poedinimi kosi stehtati vsak 1- do 40-kilogTamski predmet. Koliko so tehtali posamezni kosi?
R a511e v k S t 384
(Naloga z ulomkom)
Ulomek je bil
Rečltev k St 385 (Celverolaktni motor)
Vratllo se bo moralo zavrteti za vse Miri takte vedno po dvakrat na glede na število cilindrov.
REŠITEV KRT?.ANKE V 5T. 9.
Vodoravno: Anderson. Loa. Vupa. Golo-ded. ol. sata. ve. Ob Sue 11, preteg. stog, jak. — Navpik: algol. no Davos. repetent, Nairobi, udav. Ada. gož uo šupo Olga, erg, ej. — Za nagrado je bil izžreban Fr. Maurič, Studenci pri Mariboru.
INKOGNITO
Skandinavske država eo znane po preproščini evoi'h See in navad Pred kratkim ie prišel v velehlaiiovnico prileten, visok го-SPod. si naku.r»il mnogo stvari, nato oa je hotel telefonirati enemu izmed ravnateljev dolifine tvrdke. Za to je prosil dovoljenja in sa seveda dobil. Ko je snela slušalo, ga prodajalka vpraša:
»V čigavem imenu?«
>V im»nu Njegovega Veli&mstva«, odvrne stari gospod.
»Bežite no, stari, bree šale!« mu reč* mladenka.
>Saj jaz eem kralj«, ugovarja kupec iju>
beznivo.
Mlada uslužbenka se zmedena opravičuj®, Ali vladar je bil tako malo hud пл neizkušeno stamiardistko. da ji je drugo jutro poslal vrečiro eladkor^kov s temi besedami: »Brez šale, od stajigal«	шк
PROBLEM 234
P. Kerian (Riga)
■ bcdefgh
at>c d e f g "T
UREDNIK IVAN PODRŽAJ — TELEFON ST 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIK AR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI. PREDSTAVNIK FRAN JKRAN, predni&tvo in uprava v Ljubljani. Knafl jeva ulica 5 — Mesečna naročnina Dih 4,—» po идааДаЈсШ dostavljeno Din