202. številka.
Ljubljana, v soboto 5. septembra.
XXIV. leto, 1891
Izhaja vsak dan *ve*«r, izimfci nedelj« in praznike, ter velja po poŠti prejemali za avstro-og erske dežele za vse leto 15 gld., za pol letA 8 gld., za četrt leta 4 «1.1 . za jedea mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
Za
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša, oznanila plačuje ■« od četiristopne petit-vrate po B kr., če se oznanilo jeni enkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah si. I.' Opravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Dardanelsko uprašanje.
Vnanja politika letos nikakor ne počiva in je doba kislih kumar posebno živahna, ker je vedno kako novo uprašanje, katero zanima javoo mnenje in razburja duhove. Zdaj je zopet neki precej resni angleški časnik .Standard" spustil tako bombo mej časnikarski svet, ko je prijavil znano notico, o kateri smo imeli priliko govoriti tudi mi že nekatere-krati na kratko.
Ta notica, po kateri je Rusija dosegla znaten uspeh od Porte glede proste vožnje svojih vojnih ladij skozi Dsrdanele, in po kateri je Porta se iz* pričala zarad zadržanja ruoke ladije .Kostroma" in oditavila vrhovnega poveljnika Dardanel ter plačala odfikodninu, kakor jo je zabtevala Rusija, razburila je manj ali več vse časopisje onih evropskih drŽav, ki gledajo s paznim očesom, kaj dela Rusija tam doli ob obalih Črnega morja.
Ko bo po končani krimski vojni ujedinjene sile angleško-francosko-turške s pridruženim Pijemontom podrle Malakova stolp v Sebastopolji in se je sklenil Pariški mir, naložilo se je Rusiji, da ne sme imeti nikakoršnega vojnega brodovja v Črnem morji. A to stanje ni trajalo dolgo ; I. 1870, za časa francosko nemške vojake, izjavila je Rusija , da se ne čuti več vezano po odredbah tega mirovnega sklepa, ki se je tolikrat ie prekršil od druge strani. Začela si je graditi vojno brodovje v Črnem morji in ima že danes precej znatno mornarico.
A vsa ta vojna moč Rusije ima le lokalen pomen in ostane omejena na Črno morje, ker bo zavidne velesile evropske postavile vratarja v Dar-danele, ki mora paziti, da nobena vojna ladija ruska ne gre vun iz Črnega morja in tudi ne nobena notri brez posebnega dovoljenja. Za posel tacega vratarja izbral se je bolni mož ob Bosporu, katerega tam vzdržuje le zavist evropskih velesil in strah, da bi Rusija ne zasedla danes ali jutri teh važnih postojank, kakor je to izraženo Že v programu Petra Velicega. Da je vedno hrepenenje vse ruske politike obrnjeno na Carigrad, to ni nič novega, a baš tega, da se to ne zgodi, beje bo manj ali več vse evropske velesile, v prvi vrsti Angleška.
Angleška je je.lina  sila, katera  se najbolj
boji za svojo gospodstvo v Sredozemskem morji, če bi ruske vojne ladije slobodno smele voziti iz Črnega v Sredozemsko morje in nazaj. Bila je prava zmaga angleške kramarske politike, ko se je že I. 1841 v Londonskem sporazum ljenji sklenilo, da se zapro morsko ožine ob Bosporu, in zopet je bila Angleška, ki se je najbolj veselila, ko se je ta določba vzela doslovno v Pariško pogodbo 1. 1856 in se je ob jednem v Londonski pogodbi 1. 1871 in indirektno tudi v BerolinBki pogodbi izreklo, da ostanejo Dar-dane 11* zaprte.
Po sedanjih .Standardovih" poročilih bi se bila Turčija naveličala večnih prepirov, katere je imela baš v poslednjem času z Rusijo, ter dovolila ruskim ladijam slobodno vožnjo. Sukala se je ta vest na vse strani in komentovala na razne načine, ali do pravega jedra niso prišli in to je ravno, kar vznemirja posebno angleške in nemške kroge in se živo razpravlja v Londonu in v Beroliau ter smatra položaj v orijentu kot nevaren.
Sam .Standard", ki je prvi prinesel to sen-zacijonelno vest, jo vzdržuje ter predlaga, da so velesile obrnejo skupno do Turčije v tej zadevi. Zelo dvomljivo pa je, bodo li res evropske velesile se dale zopet prevariti po Angleški ter hodile zanjo kostanj vleči iz žrjavice, kakor so to storile že večkrat. K večjemu bi se utegnila pridružiti Angliji Nemčija, katere vlada se je tako silno trudila za angleško prijateljstvo in se zdaj na vso moč prizadeva, da se povsod kaže prijazna angleškim prizadevanjem.
Druge velesile nimajo v Dardanelskem upra-šanji nobenih tako vitalnih interesov, da bi se jim posebno vredno zdelo pridruževati se Angleški. V krimski vojski vedla je Angleška pridobiti si za Bvoje osebne interese posebno Francijo, oziroma cesarja Napoleona III. in neposredno tudi druge države, da so doprinašale neizmerne Žrtve, od katerih pa neso imele nobenega positivnega sadu, nego so samo služile angleški sebičnosti in njenim specijel-nim interesom.
Dozdaj je res vedela Angleška vzdržati fikcijo o veliki nevarnosti, ki preti vsej Evropi, če se Rusija ne drži zaprta v Črnem morji in mehanično verovalo se je to ter je zavist proti Rusiji vzdrža-
vala sedanje stanje. Odkar pa se je konstelacija evropskih sil po Kronstadtskih dogodkih tako temeljito spremenila, utegne tudi Dardanelsko uprafianje stopiti v novo dobo. In to čuti dobro Anglija, odtod njen strah.
Rusija ne zahteva druzega, nego da more slobodno iz Črnega v Sredozemsko morje in nazaj, ne da bi vedno morala beračiti za dovoljenje. Sebična Anglija, boječa se za svoje kramarske interese, bod-' se seveda temu protivila, a v tem, da je Turčija odnehala Rusiji, videti je prvi sad ruHko francoskega približanja, vsled katerega se je, kakor smo že rekli, temeljito spremenil ves položaj. Zasledovali bodemo torej to važno uprašanje ter prilično še spregovorili o njem, ko se nekoliko razjasni dozdaj Se malo temotoi novi položaj.
Pisma iz Zagreba.
Zagreb, 24. avgusta 1891. Jubilej ska razstava.
IV.
Nasproti tej diorami nahaja se paviljon tukajšnje knjigarne .Kugli i Deutsch", kjer vidimo zbirko modernih učil za ljudske in srednje šole in mej drugimi knjigami  tudi gospodarske literature.
V „V.inari", nahajamo razstavo vseh mogočih vrst vin, kar jih rase na Hrvatskem, in pa tudi rakije in likera. Na steni vidimo velik zemljevid, ki nam predočuje velikost in površje vinogradov iu pa več malih, ki nam kažejo, kako trtna uš napreduje pri nas od leta do leta; tudi ti zemljevidi so od prof. Fraugeša, sotrudnika statist, urada. V „Vinari" razstavljene so tudi različne piv-ničarske sprave, o.i domačih in tujih obrtnikov. Izložba .Vinare" je posebno ukusna ; lesene stene so •krašene z vinskim perjem , trtami in grozdjem, čuturami, lopatami itd. Pred .Vinaro" na verandi nahaja se kavarna, piv ar na Sisačke pivovare, trafika, prodaja sadja dr. Vidriča (našega rojaka), in pa — od najnovejšega časa — pivarna Dreherova.
Tik „Vinare" stoji „Dalmatinski paviljon", ki je res nekaj posebnega. Zgrajen je od samega kraškega kamenja, le tu pa tam rase kaj zelenega izmej kamenja, dole na dnu pa so posajena različna
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Komur nedostaje snovi, pomaga si lahko po znanih navodih: da .vreme hval* nT toži", ali pa da poBeza v polno človeško življenje, katero je zanimivo, kjerkoli se zgrabi. O vremenu tožiti ni nam več treba, ker se je v poslednji čas temeljito popravilo, ker imamo sedaj uajkrasnejše dni, da vsaj deloma pozabimo nevihte in nalive, ki so nam skalili velik del poletne sezone.
Dasi je Ljubljana nilno prazna in sedaj .zvonec nosijo" takoznaui vdovci slamnjaki, ki tako ostentativno zabavljajo na hrano po krčmah, v srci pa se vesele zlate svobode, ki jim jo uaklanja lepše polovice odsotnost, je javno življenje vender zanimivo in polno prememb. Poslednje dni imeli smo pravi vojaški ostrog v svojem ozidji iu vse je mr-golejo vojakov, namenjenih k manevrom pri Celji. Stara vremenska prislovica, da kadar so vojaci na potu, se je tudi pri tej priliki le prehudo ponovila. Deževalo in lilo je, kakor bi iz škafa lil in ubogi vojaci so mnogo trpeli, a vender pretrpeli, izimši
par mož, ki so podlegli hudemu vremenu in težavam.
Za vse vremenske nezgode bili so odškodovani pri manevrih, kjer so si lvuhnovci posebno pohvalo stekli in pri povrutku spremljalo jih je najlepšo vreme iu pa sladka zaveBt, da je zopet za nekaj časa mir. Poleg vojaške, imajo manevri tudi svojo ekonomično stran, to pa za prizadetega poljedelca. Kjer se vrše manevri, potepta se marsikatera njiva, povozi marsikatera košeninu, a vsa ta škoda se takoj in solidno poravna. Pri baš končauih manevrih pri Celji plačalo se je tako odškodnine do petnajst tisoč goldinarjev. Poljedelci dobili so,torej precej drobiža, še več pa mesarji, krčmarji iu drugi obttniki in jako veliko denarja je ostalo na maneverskem polju in v okolici.
Prehod od vojaštva na katoliško-politično društvo je popolnoma naraven, saj ima tudi poslednje svoje manevre, zdaj na Bledu, zdaj v Skofjiloki, ali kje drugej, kakor jim veliki vojskovodja Sturm načrt napravi. Gibčni so gospodje, uprav .figura qua, figura luu, govore pa tako gostobesedno, da naposled sami sebi verujejo, ker jim drugi nečejo. Iz teh govorov omenim naj le dva. Prvi je Povšetov govor na Bledu, ko je dejal: .Zato je skrb kon-
servativni stranki, da zlajša bremena, kmetu". Žal, da ni povedal, kdaj in kako bode konservativna stranka ta bremena zlajšala. Dokler ne pove časa in načina, ves tak govor ni druzega, nego .Bauernfingerei."
Drugi pa je na vrsti neizogibni Kalan, ki je v Loki mej drugim rekel: „Verni Slovenec ne pije, ne vpije, ne pleše za narod, pač pa se daruje, dela in misli za ljubljeni bvoj narod." Kako se lepega dela in ponaša z zmernostjo, kakor da bi same kobilice jedel, isti Audrej, kateremu gotovo ni neznano, da so pri Korošci ob Gradašici njegovi pristaši štiruaJBt dnij zdržema praznili kozurce! Tako govori isti Andrej, kateri gotovo pozua nekega odličnega člana katoliško-političnega društva, kateri Člau v večernih urah rad zahaja ua idilične Gra-dašične obali. Ondu mu mala hišica odpre gostoljubne svoje duri in prišlec ostaja pozno v noč. Ne vem ali se v hiši .daruje, dela ali misli", le toliko sem videl, da se ob jednajsti uri, ali tudi malce pozneje prav na lahno odpro hišna vrata in prikaže se ženska glavica, ki skrbno gleda na levo iu desno so li ulice prazne, potem se umakne, da nazuani svojih opazovanj resultat nočnemu obiskovalcu, kateri takoj potem smukne iz hiše vun in jo „urnih
debla, s katerimi ko zdaj pošumljava Kras. Na vrbu te petine nahaja se dalmatinski paviljon, do katerega vodita dve stezi. V paviljonu samem nahajamo raznovrstnih predmetov domsče in druge vsakovrstne industrije, znamenita vina in likerje. Iz paviljona pridemo po stopnicah navzgor v malo sobico, iz katere je najlepši raigled na razstavo, navzdol pa v .Dalmatinsko konobo", kjer as prodaje izvrstno pravo dalmatinsko vino, črno is belo, sladko in grenko vino. Še nekaj smo pozabili! Pojdimo nazaj v paviljon in si poglejmo dioramo, ki se nahaja od zadaj in nam prikaznje pogled na obali Dubrovniške, teh nekdanjih hrvatskih Aten.
Po noči (ali pa bolje, zvečer) Šumi tukaj slap z višine. Slap pa krasno razsvetljuje električno svetlo v raznih barvah.
Pri dalmatinskem stoji nam šumarski paviljon, največi od vseh, pa tudi z najdragocenejo vsebino. Ta paviljon priredilo je in uredilo „hrv. slav. šumarsko družtva", torej sami strokovnjaki v tej stvari; ta izložba je pa tudi izvrstno urejena ter nam s svojimi obilimi in bogatimi predmeti predočuje veliko bogastvo, ki se krije v šumah Hrvatske in Slavonije. Tu vidimo veliko muožino raznih vrst lena, debla, gozdne proizvode in gozdna orodja, gozdno Horo in fauno itd. Posebna dragocenost je zemljevid .en relief vseh gozdov v Hrvatski in Slavoniji. Posebno lep je medved, ki na zadnjih šapah stoječ na prednjih drži lesen krožnik z listkom: „Ne diraj u mene!" Ogledati nam je nadalje paviljon Pajanovića in dr. ki je ves lesen, obložen b hrastovo skorjo, in se dviguje v jedno nadstropje, predstavljajoč veliko dvorano z galerijo. Na galeriji razstavljeni so razni predmeti lesorez-barstva (največ domačega obrta), spodaj pa je različen stavbinsk les.
Malo pred Pajanovičevim paviljonom stoji mala alpiuska kolibica, sestavljena od okroglega, neizdelanega lese; tu je g. 1'tUter iztožil svoje tehtniške iznajdbe, uzorce lesa, impregniranega po svoji iznajdbi.
Od Pfisterove alpin. kolibice najkrajši nam je pot v paviljon hrvat, kaznilnic, v katerem je „kr. hrv. slav. dalm. zemalj. vladni oddel za pravosudje" razstavil raznovrstne predmete od rezbarske, klju-Carske, mizarske, tkalske, opančarBke in druge robe. Paviljon je lep, izložba še lepša in nam obilje in vrednost predmetov v prav mični podobi kaže.
Za par korakov dalje stoji .Posavačka kuća", iu to je prava kmetska hiša iz Posavine, po vsej gradnji in po vsem kar te v njej nahaja. V nadstropji najdemo nekaj gospodarskih proizvodov, potem veliko množino predmetov domače tekstilne industrije. V prizemlju pa se nahaja .Posavačka gostiona".
Paviljon „zemaljske vlade" za Bosno in Hercegovino je po svojej v nanj osti jeden od najlepših, najukusnejših na razstavi, nekateri trdijo, da je najlepši od vseh. Sezidan je v krasnem maurskem slogu, lino in ukusno, da ne more bolje, to je res pravi biser razstave. Znotraj vidimo 12 moških in ženskih figur, ki nam predstavljajo osebe v narodni nošnji po raznih krajih Bosne in Hercegovine; po tem pa
krač" jadra proti domu, da kar škrici vihrajo, seveda vsi na katoliški podlagi.
Taki in jednaki dogodki kažejo, da so klerikalci tudi za kožo krvavi in to še veliko bolj nego drugi ljudje. Jaz vsaj si mislim, da na vsem Slovenskem, da, v celi Avstriji in na vesoljnem svetu ni tako zaoikarnih vernikov, kakor so nekateri Trnovčani in Krakovčani, ki so si zbrali geslo: da naj novi župnik v cerkvi stanuje, f a -rovž pa naj se da v „štant". Take dušne surovosti, take podlosti bi ne bil v nas pričakoval in reči moram, da me je v dno dušo sram tacih rojakov.
No, k sreči vsi Trnovčani in Krakovčani neso taki, označujoče pa je to, da so taki neotesanci baš v krogih, nad katerimi plava Kalanov upliv, da tako govore ljudje, ki gospodu Andreju neso buš nepoznati, da je to ista Bvojat, ki pri Korošci zdržema štirinajst dnij popiva, ker je kapljica brezplačna in ima namen delati javno mnenje.
Trnovo si s takim postopanjem ne bode steklo slave, '/•.i Prešeren je pel .Trnovo, kraj nesrečnega imena", a sedaj se bode pa po vsej pravici rekalo: „Trnovo, kraj presmešnega imena" in preverjeni Bmejo biti dotični Trnovčani, da so v Bmešni slavi že prekosili Lemberžane. To jim tudi iz srca privoščim, kajti: „Cuiquo suum! " s.
tudi več fino izdelanih predmetov Inksurioznega obrta, za kateri se nahajajo tri delavnice: jedna v Sarajevu, druga v Foč», tretja pa v Livnu, kjer se izdelavajo razni nakiti od srebra in zlata, agrafe, gumbi, zdelice, fine pahljače in kjer se tudi orožje ukrašuje, kakor nikjer v Evropi. Sagovi in Čilimi v tem paviljonu so posebno sijajni in dragoceni.
Tri velika vlastelinstva baron Dumreicher v Januševci, knez Odelscalchi v Iloku, in Drag. Tur-ković v Kutjevu, imajo vsako svoj paviljon, s svojimi gospodarskimi pridelki
Paviljon posebne vrste dal si je postaviti Kallina, vlastnik tukajšne tovarne lončenega blsga. Paviljon obložen je z rsznobojno glasirano opeko. Nad paviljonom je mala kupola z grbi mesta Zagreba in kraljevine Hrvatske. V paviljonu nahajamo fino terracoto in majolike, pa tudi semena in cvetlice.
Mej paviljoni pomešani so kioski in pa krasni nasadi tukajšnjih vrtnarjev barona Vranicanija in kr. botaniškega vrta. Sredi trga je krasen vodomet, kakeršnega še v Pražki izložbi nimajo.
Na južni strani vseučiliščnega trga, okrog „Hrv. doma", nadaljuje še se tudi razstava, in sicer nahajamo:
Na zahodnji strani , paviljon F. NValsera z veliko zbirko gasilnega orodja iu dr.
Za samim „Hrv. domom" nahajata se: .vi« nograd ameriških in cepljenih trt", in „uzorni školski vrt". Za temi nasadi pa vidimo zgradbe, kjer je do zdaj bila razstava cvetja in povitja, in kjer se bodo v bodočo namestile začasne razstave: Goveda (od 6—11. sept), konji (od 14. —16. sept), svinje, perutnina in psi (od 19.—20. sept.), sadje, grozdje (od 21. sept. do 15 oktobra).
Na levi strani .Hrv. Doma" nahaja se prilično velika .bosanska kavarna" kjer Bošnjaci točijo pravo kavo.
Tako sem pokazal celo razstavo, če tudi le v prav površni obliki. S posebno znamenitimi predmeti pa se bodemo posebej podrobno bavili.
Politični razgled.
Notranje <lcžcle.
V Ljubljani, 5 septembra.
Intervietv z banom hrvatskim.
Oficijozna .Agr. Ztg." prijavlja nekatere zanimive podrobnosti iz iutervievva, ki ga je imel neki sotrudnik .Budapesti Hirlapa" z grofom Khuen-Holervarvem v Rabi. Izrazil se je, da je politično stanje v Hrvatski povoljno, ker unionisti imajo prevlado, opoziciji pa se sovražita. O zadnjih dogodkih ob navzočnosti Dalmatiucev se krivo sodi na Ogerskem. Če bi Ogri hoteli priti na razstavo, bili bi gotovo najbolje vsprejeti. Obžalovati je, da v Budimpešti hrvatskih razmer ne poznajo. Kar se tiče Reke, imajo tam Hrvati večino, a ne Italijani, ki se le hliuijo Ogrom in zasramujejo Hrvate, da si obdrie svoje gospodstvo. Ogerski bi moralo vse jednako biti ali jej doni iz Reke .Živio" ali .Evviva" nasproti. Kateri Živelj prevlada v mestui avtonomiji, je Ogerski lahko vse jedno, stališče Reke jo jasno izrečeno, ono pripada neposredno materni zemlji. Hrvatje so lahko vsaj toliko dobri prijatelji Ogrov, kakor bo Italijani. Če vojaki Jelačičevega polka pozdravljajo svojega kralja z .živio", jo to povsem naravno, ker so Hrvatje in razumejo le svoj materni jezik. Izjavil se je tudi o aferi Uzelčevi, o kateri misli, da se bode pozabila, ker se ne da rešiti. Tudi o aferi Novidvorski se je izrazil ter rekel, da je bilo častnikom v danih razmerah težko ravnati drugače. Da se je kouečuo proglasit iskrenega prijatelja Ogerske, to ni potrebno pristavljati še posebej.
Agitacije na lieki. Osnoval se je odbor, ki bodo povabil proti-hrvatsko  avtonomsko   stranko,   da   poseti Reko. Hrvatska stranka pa je osnovala nov list, ki bode počel izhajati z dnem 1. oktobra t. I.
Trgovinska pogodb€i s Švico.
Obravnave za trgovinsko pogodbo s Švico, ki bo se pretrgale, neso se mogle nadaljevati, ker se obravuave z Italijo neso dale več dalje odlašati. Obravnave s Švico se bodo gotovo zopet začele, kakor hitro bodo dogovori v Monakovem končani.
V milijo države.
Priznanje bolgarskega lcnexa.
Po poročilih, ki prihajajo preko Londona iz Sofije, namerava minieterstvo izposlovati priznanje obstoječe bolgarske vlade od strani porte. Da je to iskrena želja mogotcev v Sofiji, pač radi verjamemo, manj verojetno se nam dozdeva, da bi se Turčija, ki se tako rada obotavlja, baš v tem jako kočljivem uprašanji prenagnila in udarila s pestjo v obraz Rusiji.
Novo rusko posojilo. Iz Pariza se poroča, da bankirska hiša Boskier vrši pogajanja za novo rusko triodstotno posojilo v imenu skupine bank. katerim na čelu je .Banque des Depots".
Tujci v Rusiji. Inozemcem, živečim v ruski Poljski, v prvi vrsti Nemcem, hoče ruska vlada malo bolje gledati na prste, da ne bodo pod roko se bavili mimogrede tudi z vohonstvom, kakor se je to že večkrat primerilo. Posebno v industrijalcih okrajih Lodz in Soznovice opaža se v zadnjem Času močen pritok tujcev, ki pravijo, da so tehniški svetovalci in agenti, opravljajo pa delo oskrbnikov ali nadzornikov. Vlada se hoče torej preveriti o njihovih tehniških sposobnostih in jih iztirati, sko se bode pri preskušnji pokazalo, da neso tehniki.
lieda na Ruskem*
Vsled slabe letine in kuge postala je v nekaterih krajih Rusije velika beda. Notranje minister-stvo je odredilo, da je z izterjavanjem davkov ravnati z največjo prizanesljivostjo letos in bodoče leto do prihodnje žetve. Jednako odredbo izdalo je tudi finančno minipteretvo. Male banke v provincijalnih mestih so v hudi stiski. Najhuje je v guberniji Tambovski, kjer je ljudstvo popolnoma ubožalo. Kar se je dalo prodati, prodalo se je prav pod nič. Za ovco, ki bo je prej prodala za 6 do 8 rubljev, dobilo se je zdaj 70 do 80 kopek, najlepšega konja ni mogoče prodati za 8 rubljev. Zemljišč ne mara nikdo, ljudje kar beže na vse kraje.
Ftitrijarhat v Carigradu.
Metropolit Beratski v Albaniji msgr. Dorotheos voljen je namestnikom ekumenskega patrijarha. Metropolit Heraklejski GermanoB odklonil je to čast. Volitev prvo imenovanega mora porta potrditi. Mej kandidati za ekumenskega patrijarha mesto imenujejo se še trije drugi metropoliti.
Itusija in Sueški kanal.
Iz Pariza bo poroča v .Times", da Rusija nakupuje delnice Sueškega kanala, kolikor jih le more dobiti v roke. S tem boče pridobiti upliv na odločbe družbe za Sueški kanal, oziroma omogočiti v danem slučaji, da prevlada z njeno pomočjo francoski živelj.
Nove krutosti na Kitajskem.
Navzlic energičnim ugovorom rszuih evropskih velesil kitajska centralna vlada ni naredila še mira iu se zopet poroča o novih izgredih nasproti Evropcem. Napadli in razrušili so zopet v raznih krajih poslopja misij. O umorih vender ni znano nič.
Dopisi.
I« Celja 31. avgusta. [Izv. dop-J Namen današnjega mojega dopisa ni opisovati podrobnosti Celjskih slavnostij ob prihodu Nj. Velečastva, kajti to storil je Že spretnejši dopisovalec, pač pa mi je opisati nemčurako surovost ob tej priliki, da slovenski svet izve, s kakimi ljudmi bo imamo boriti Celjski Slovenci. — Da je bilo Nj. Velečastvo ob prihodu v mesto od strani velikonemških Celjanov dokaj hladno vsprejeto (župan dr. Neckermsnn, ki se je vozil v prvem vozu, moral je z rokama naudu-Ševati nemčurje, naj kriče) in da je le neaoliko delavcev in nahujskanih vajencev kričalo svoj „hoch", z namenom seveda, da bi prekričali naše naudušene vsklike .živio",  kar se jim je pa temeljito izjalovilo, ni mi treba pojasnjevati,  saj   vsakdo ve, da jim je pruski duh že davno zamoril vsak čut lojalnosti, da je bilo vse njih postopanje samo demonstracija proti večini celjskega slovenskega prebivalstva.   Najjasnejši  dokaz istinosti te trditve je gotovo to, da se nobeno narodno društvo ni vsprejeto v program in da so morali mestni Slovenci pozdraviti Nj. Velečastvo na okoliških tleh, istotako tudi, da so se vstopnice na veselico v parku le jako omejeno delile Slovencem, nasprotno pa so se celo najsumnejšim nemčurjem kar naravnost ponujale. Toda vse to je šo prava malenkost proti dogodku, kateri se je izvršil v ponedeljek dne 31. t. m. Bredi mesta, pred hišo Celjske posojilnice in pred obličjem samega Nj. Velečastva in Njega spremstvom. Tu je  stalo  nekoliko  Slovencev  ter pričakovalo Nj. Velečastva,  ki se je imelo odpeljati k obedu, da je dostojno pozdravi.   Toda čuj!   Uprav pred prihodom Nj. Velečastva pristopi k Slovencem pisat tukajšnje okrajne bolniške blagajnice z imenom Ex, katerega so z večine Blovenski obrtniki in delavci tako lepo zreddi, da ni prav nič sličen onemu Exu, ki je pred leti s praznim želodcem pricapljal v Celje. Jedva se prikaže voz Nj. Velečastva in so Slovenci vskliknili svoj pozdrav, pričel je ta pisač, kateri je bil najbrže od celjske inteligencije (?) nahujskan, kakor besen kričati: „Halt's Maul mit eurem Živio! halt's Maul! halt's Maul! in kričal je ves čas tako
B^T" Dalje v prilogi. *M
Priloga „Slovenskemn Narodu'4 St. 202, dnć 5- septembra 1891.
sitno, da se je Nj. Velečastvo ozrlo iz voza na surovega kričača, iatotako se je tudi Njib spremstvo iz zaprtih voz oziralo skozi okua na nenavadni ta prizor! V najdivnejši afriški naselbini kaznoval bi njih glavar tako obnašanje svojih podložnih, a kaj ■e je storilo v Celji? Nič! trikrat nič! Več nem-čurskib odličnjakov (?) gledalo je z vidnim zadovoljstvom svojega pristaša. In ko se je Nj. Velečastvo že davno bilo odpeljalo, skakal in besnel je še vedno omenjeni pisač okolu hiše ter kričal divje mahaje okolu sebe: BWie untersteht's eucb auf unserem Grund und Boden Živio zu bellen!?" In ko so se Slovenci mirno umaknili divjemu razpo-sajencu v prodajalnico tukajšnjega narodnjaka, divjal je za njimi ponavljajoč svojo surovost. Slovenci so molčali, a molčal je tudi policaj oprt z rokama v bok, ter 8esmijal vrlemu (?), pogumnemu (?) nem-čurju, istofako pa je stor il tik za policajem stoječi trgovec in mestni odbornik Schmidl in več druzib okolu njegs stoječih odličnjakov (?).
Tako je obnašanje tukajšnjih kapacitet, kateri so tako odlični v svoji pristranosti, da jih ne najdemo jednakih v vseh petih delih Bveta. Komentara tem dogodkom ni treba nobenega, priporočamo pa našim državnim poslancem, da si zapomnijo ta dogodek ter na pristojnem mestu poprašajo : je-li dovoljeno Celjskim nemčurjem psovati Slovence pred obličjem Nj. Velečastva in ali je dovoljeno, da se proti takim izgredom nič ne stori!? Konečno dostavim naj le še to, da so Slovenci silno razburjeni zaradi tega dogodka in — — — (?)
Iz Prage 3. septembra. (Z razstave.) Prekrasno vreme imamo že celi teden in niti gosti dim premnogih Smihovskih tvornie ne more zaobla-čiti vedrega neba, a vender prihaja primeroma le malo obiskovalaev k razstavi. „Nar. Listi" se tolažijo s tem, da je „ljudska nagnjenost zelo kočljiva stvar"; a če se pomisli na velikansko število dosedanjih obiskovalcev, ne bode se nihče čudil, da prenapeti loki nekoliko popuščajo. Ker je sedaj manjša gnječa na razstavi, zato se ložje posameznike opazuje, ki sem prihajajo. Pred vsem je vele-zanimivo opazovati nežno šolsko mladino, ki vsak dan razredoma pod vodstvom svojih učiteljev na razstavo prihaja. To je izvestno najlepše sredstvo ucepiti mladini ljubezen do domovine in ponos na svoj rod, ako se jej pred oči postavi vse bogate pridelke (celo bisere in drago kamenje) domače dežele, ako se jej pokaže, kakosne stroje so izumeli domačini in ako se jej odgrne zastor preteklosti ter s ponosom reče: „Glejte, to so bili naši predniki, to so njih junaški čini, ki so s zlatimi črkami v knjigi zgodovine zabeleženi. Posnemajte njih ! Vsakdo mi bode pritrdil, da ni mogočnejšega sredstva za vzgojo narodnega mišljenja, od tega, in zato kličem tudi jaz Slovencem : „Posnemajte Čehe !tt
Druga vrsta obiskovalcev, ki te dni opaže-valčeve oči posebno privlakuje, so vrli češki duhovniki med njimi celo onemogli starčki. Po ulicah in po razstavi vidiš jih toliko, da misliš ka je vse dijocezansko duhovenstvo prisotno. Iz poučenih virov sem izvedel, da so ti duhovniki samo iz praške nadškofije, a da iz olomuske le po redkoma prihajajo. In zakaj P Duhovščina te nadškoflje je naudušena za narodove svetinje, ona zvesto neti sveti ogenj domovinske ljubezni in požrtvovalno podpira nadebudno mladino na težavnem potn za poklicne študije. V olomuški nadškofi j i pa vlada med duhovščino narodno mrtvilo, ker se od zgorej ne vidi rado, da se duhovnik zanima za svoj narod, dapače odsvetuje se ji celo, da naj se nikari ne udeležuje narodnostnih teženj, naj ne vzbuja narod k spoznanji svojih časnih pravic, nego naj samo skrbi za večno vz veličanje. (Kako je že pri Vas na Kranjskem v tem obziru?) — In kakošen je facit tega nasprotnega delovanje praške in olomuške duhovščine? Letošnja jubilejaka razstava ga jasno predočuje: češka je probnjena, v vsakem obziru od Nemcev nezavisna in Nemce daleč nadkritjujoča zemlja, a Moravska je še vedno podlaga tujčevi peti, na Moravskom dvotretjinska večina nema ni-kakega upliva na javno in politično življenje, na Moravskom obdržali bodo Nemci tako dolgo svoje nenaravno gospostvo, dokler se tamošnja duhovščina ne oklene popolnoma narodnega prapora. — Tudi iz teh razmer mogli bi se Slovenci marsikaj koristnega naučiti, ako bi samo oči odpreti hoteli.
Akoravno Število vsakdanjih obiskovalcev sedaj ni bas veliko, vender opažamo med njimi tudi zelo odlične goste. Iz Varšave je n. pr. tukaj vse-
učiliŠčni profesor in slavist Pervvolf. iz Zagreba predsednik jngoslov. akademije dr. Fr. Rački in stolni župnik dr. St. Boroša, z Dunaja dvorni kapelan dr. Fr. Sedej, iz Ljubljane prof. S. Rutar in dr. L. Požar i. t. d.
Za cesarjev vsprejem dne 20. t. m. pripravljata se obedve stranki: Čehi hočejo pokazati, da so jedino oni tisti, ki imajo prihodnjost na Češkem, ki predstavljajo vso lepo kraljevino. ;i Nomci bi radi obrnili pozornost vladarjevo na severozahodni rogelj dežele, kjer ima baje rešenje in bodočnost Avstrije iskati. No, češka trdnjava sredi dežele se te re-dutne trdnjavice na severozahodu nič ne boji.
Sinoči je bila na čast razstavnim gostom slavnostna predstava v „ Narodnem divadlu". Igrali so „Hnsitsko nevesto", veliko narodno opero v petih dejanjih. Napevi spominjajo na husitsko koralno petje, a dejanje je podobno tedanjim razmeram. Pevske moči so sposobne za odre velikih mest, scenerija in kostumi so bili jako bogati, vršitev precizna in uspeh vsega priznanja vreden, kar je potrdilo vseobče ploskanje. Čehi so pač tudi glede glasbene umetnosti na vrhunci sedanjega časa, a Slovence tira mogočen vijak nazaj v pred osemin-štiridesetletno pozabljenost I
I/, i['rnonilja 1. septembra [Izv. dop.J Naš mestni zastop imenoval je tri zaslužne može častnim meščanom radi mnogih  zaslug, katere so si stekli za mestno občino. Tako je tudi prav.  Kajti zaslug Bvet tako ne plačuje, zato pa naj se skazuje zaslužnim možem čast in spomin v posnembo in spod-bujo mlajšim močem.   Dovolite gospod urednik, da vam podam nekoliko črtic o napominanih možeh. Odštopivši župan gospod Iran  Šušteršič županoval je skoro 16 let. Občina je imela, ko je prevzel županstvo, blizu 4.000 gld. dolga, kateri dolg se je brez posebnih občinskih doklad skorai  do  malega poplačal.   Poleg tega kupila je občina proBtor za živinski trg za 1000 goldinarjev. Gosp. Šusteršičeva zasluga je, da so se poživili EOpet tižoi dnevi v Črnomlji, kateri bo v korist občine i u prebivalcev. On je prvi osnovatelj  požarne hrambe, on je prvi sprožil miBel za posojilnico, kakor tudi za mestno godbo.   V najbolj  kritičnih časih bil je predsednik narodne čitalnice in  njegovi uevstrašenosti in požrtvovalnosti gre zaBluga, da smo pred leti pri volitvah  v  državni   zbor   vrgli nemškutarsko stranko in prodrli z narodnimi kandidati. Koliko je mesto napredovalo  v zunanjem lici v teku let, koliku kanalov in potov se je popravilo, uvidi lahko vsak, kdor je bil kedaj v Črnomlji. Napredek s  takimi skromnimi   močmi,  kakoršne so mestni občini Črnomeljski na razpolaganje, je sicer težak ali napredek je vender.  Distriktni zdravnik Anton Pavlin že deluje nad dvajset let v mestnem odboru. On je predsednik krajnemu šolskemu svetu tudi že toliko časa, z njegovim sodelovanjem in uplivom prišli smo do monumentalne stavbe tukajšne ljudske Šole. S preziranjem Bvoje lastne osebe delal je nevstrašeno zdravnik ob času kolere in drugih epidemičnih bo-leznij, kaj pa je vse storil poneBrečnikom in pa materam porodnicam, vedo le tisti, ki bo potrebovali njegovo izborne pripomoči. V priznanje njegove delavnosti in požrtvovalnosti za občino, šolo in narod odlikovalo ga je Njega Velečastvo z zlatim križcem za zasluge. Gosp. Janez Miiller je najstarejši mestni odbornik, ki že nad trideset let deluje v blagor in proBpeh občine.  Koliko brezplačnega truda je imel kot predsednik cerkvenega stavbinega odbora, koliko je on storil koristnega kot zastopnik deželnega odbora v cestnem odboru! Mnogo je še zaslug, katere bi lahko še navedli ali ker nam ne dostaje prostora moramo končati.   Vsi trije so pošteni, vrli značaji, domoljubi, ki vživajo tudi popolno spoštovanje in zaupanje poštenih meščanov in občanov. V priznanje za njih trud je bilo tedaj povsem umestno in primerno, da jih je mestni občinski zastop odlikovat s častnim meščanstvom. Mi jim pa kličemo iz dna srca: Bog jih živi, Bog jih ohrani še mnogo, mnogo let v radost svojih  prijateljev in v blagor občine in naroda.
Domače stvari.
— (Posebni vlak v Zagreb.) Opozarjamo še jedenkraf, da bo vlak odpelje iz Ljubljane jutri zjutraj ob 4 uri 54 minut in da se Sokoli zbirajo ob uri na kolodvoru. Naj gleda vsakdo, da si preskrbi še danes vozni listek, Če ga še nima, da ne bode nikakoršnih zaprek.
— (Brate Sokole) opozarjamo, da naj oni, ki imajo prtljago seboj, vsak svoje ime prilepi na
kovček ali zveženj, ker se bode vsa prtljaga vkupe vozila s kolodvora v Zagreb.
— (Češki posebni vlak k razstavi v Zagreb) pride v torek koj po odhodu druzega slovenskega vlaka, ki se odpeije isti dan v jutro iz Ljubljane in drugih krajev slovenskih.
— (Stanovanja v Zagrebu.) V Zigreb-ških hotelih žo davno za te praznike ni več sob dobiti. Pač pa ima odbor za stanovanja (Stan*-b e u i obor, Marije V a 1 e r i j e ulica broj 3. ) na razpolsganje privatna stanovanja po zmerni ceni. Na ta odbor naj se torej obrat; vsakdo, ki si še ni preskrbe! stanovanja. Za Sokole v društveni obleki preskrbe) je odbor Zagrebškega Sokola brezplačna skupna stanovanja.
— (Zagrebško j u b i 1 e j s k o izložbo) po-setilo je do četrtka 163.074 oseb- Ker število obiskovalcev vedno narašča, sme se pričakovati, da se v nedeljo ali v ponedeljek doseže število, dvesto tisoč.
— (V Železnikih) umrl je te dni gospod Alojzij Homan, umirovljeui okrajni glavar.
— (Knez črnogorski) došel je včeraj do-poludne s kneginjo in prestolonaslednikom iz Gradca na Reko in se na Llevdovem parobrodu odpeljal v domovino.
— (Duhovniške premembe v lavan-tinski škofiji.) Kapelanoma sta imenovana no-vomašnika gg. Fran Višnjar za Luče, Jernej Vur-kelc za Prihovo Gosp. Ignacij Rom prevzel je upravitelJ8tvo župnije v Dramljah.
— (V mestni hranilnici Ljubljanski) prigodil se je danes zanimljiv slučaj. Še pred osmo (t. j. uradno) uro prišla je stranka naznanit, da sta jej bili včeraj ukradeni dve uložni kujižici. V tem času, ko je uradnik delal o tem zapisnik, pride postarna ženika in prezentuje v hraniluici jedno ukradenih knjižic Situvaeija je bila jasna, hranil-nični sluga potisne skriti gumb in v tem trenotku prikažeta se pred bianiluičnirai vraimi dva policista, ki sta jo prijela. Dotična ženska pa bode pred sodiščem pripovedovala to dogodbico.
0
— (Novo šolsko poslopje,) dve nadstropji visoko, pričeto je graditi »Oollegium Maria-num" na svojem posestvu na Poljanski cesti. Poslopje bode imelo tudi svojo telovadnico in bode še letos pod streho, drugo leto pa se hode v jeseni v tem poslopji pričelo poučevati.
— (Turista II o I s t a) iz Schoneberga pri Berolinu, našli so včeraj pod Cmirom, v obližji Triglava. Holst si je svoje smrti sam kriv. S pravo prusko oholostjo odklonil je vsacega voditelja in kupivfii si za malo'salam, kruha in četrt vina, napotil se je sam proti Dežmanovi koči, do katere pa ni došel, ker ga je poprej zadela nezgoda. Holst tudi •icer nikakor ni bil pripravljen za gorovje, ker je bil v navadnih štifletih in tudi sicer prav nič oskrbljen.
— („Učiteljski Tovariš.") Glasilo „Slo-venskega učiteljskega društva v Ljubljani" ima v 17. štev.: Nekaj o zborovanji čeških učiteljev v Pragi v dan 6., 7. in 8. vel. srpana 1891. — Kaj ovira dober uspeh v ponavljalnici; kako bi se mogla ista preustrojiti, da bi dosegla svoj namen? — Kako je v šoli gojiti ljubezen do materinščine, rojstnega kraja in občne domovine. — Književnost. Listek. — Dopisi. — Vestnik. Uradni razpisi učiteljskih služeb.
— (»Vrtec") Časopis s podobami za slovensko mladino, ima v 9. štev. nastopno vsebino: Najlepši glas. (A. Medved ) — Stara Kocijauka. — Iz spominov na babico. — Desetica opisuje svojo življenje. — Sestrin poljubek. — Pri vodi. (Milutin.) — Uči se rad, dokler si mlad. — Zakaj pes zajca sovraži? - Dar božji. — Ptica, lesica in pes. — Trije žreblji, — Krokodili. — Listje iu cvetje.
— (Za medicine e.) Štajerski deželni odbor naznanja: „S šolskim letom 1891/92 oddaje se šest štipendij po 300 gld. na leto za medicince, kateri imajo domovinsko pravico na Štajerskem. Prošnjiki za tako štipendijo morajo biti pristojni na Štajerskem ter se zavezati z reverzom, da bodo po dovršeni sposobnosti službovali 8 let na mestu po deželnem odboru odkazanem, s plačo ne pod 400 gld. na deželi. Prošnje s krstnim listom in domovnico, s spričevalom in reverzom, naj se pošiljujo do 1. oktobra t. 1. deželnemu odboru."
— (Redek cvet.) Piše se nam, da je na graščini Krumperk poleg Doba — lastnini barona F. Rechbacha — te dni razcvela lOOletna aloa. Nekako v nedeljo 6. t. m. bode v najlepšem cvetu.
Steblo boie  prilično  6 m  visoko.   Gotovo   redek i slučaj,   ki je  vreden,  da si ga  slavno občinstvo ogleda. Iz postaje Domžalske je do t je peš čez Dob slabo uro boda.
— (Na Zidanemmostu) trčila sta v četrtek pupoludne osebni vlak št. 513 in tovorni vlak, ki t»i bil imel pred prihodom hrvatskega vlaka odriniti s postaJH. Vojaški sluga bil je lahko poškodovan, drugim potovalcem pa se ni nič Zalega zgodilo, razveo tega, da so se selo prestrašili. Nezgodo zakrivil j« služnik, ki ni pravočasno obvestil osebuega vlaka, da je tir zastavljen.
— (Čuden slučaj.) „Novi Soči" piše se iz Čezsoče pri Bolci: ,Na hodniku hiše gospodarja S. B. v Čezsoči |e mačka prav mimo dojila kačo belouško, mlada mačica pa je mej tem kačo z tačico božala." ako je to rei tako, potem je to v istini redek slučaj.
— (Vabilo.) Občno zborovanje „učiteljskega društva za goriški okra)" bode dne 17. septembra ob 9. uri predpoludne v Gorici v čitalnici. Dnevni red: 1. Poročilo o društvenem delovanji. 2. Pregled letnega računa 3. Volitev društvenega vodstva. 4. Posamezni predlogi in nasveti. — Po zborovanji skupen obed in pohod razstave K obilni udežitvi vabi o d b o r.
— (Na Slatiui) biva sedaj grof Hartenau, bivši knez bolgarski.
— (T rt no uš) zasledili so v vinogradih občini Nimno iu Brestovci, obe v Sv. Kriški župuiji pri Slatini.
— (Sodiška okraja Slovenji Gradec i u Šoštanj) pioglašena sta okuženima, ker se je tiakaj zauesla bolezen na gobcih in parklih po hrvatskih voleh, prignanih dne 24. avgusta na semenj v Velenji.
— (Hazpisauo) je mesto druzega učitelja na dvorazrednici v Moravčah.   Prošnje do 18. t. m.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Praga 4. septembra. Za prisotnosti cesarjeve v Pragi bodo, kakor v mestu, tako tudi v predmestjih razsvetljave in baklade. Za vseh šest večerov, katere ostane cesar v Pragi, nameravajo se tri soarejc in dve slavnostni predstavi v deželnem gledališči. Predstave trajale bodo po jedno uro. Jeden večer bode cesar v razstavi, ki bode tem povodom razsvetljena.
Dunaj 4. septembra. Inozemski časopisi, v prvi vrsti angleški, so nasproti ministerski premembi v Carigradu nezaupni in mislijo, da je tO odločen korak na rusko stran.
Beligrad 4. septembra. Danes dopolu-dne naznanjeni padec velikega vezirja Kiamil-paše vzbudil v takajšnjih politiških in diplomatskih krogih veliko senzacijo. Vladni „Odjek* piše, da ima ta osebna preinemba resnoben politisk pomen in dokazuje, da so se nasprot-stva mej obema skupinama evropskih velesil ob Zlatem Ilogu poostrila. Prodno je odstopil veliki vezir, bila je na vsak način ljuta diplomatska borba.
Beligrad 4. septembra. Minister javnih zgradb, Belimirovie, vrnil se je s svojega dopusta in prevzel vodstvo svojega urada.
Nižnij Novgorod 4. septembra. Na shodu tukaj na semnji bivajočih trgovcev se je sklenilo, prositi vlado, da nemudoma odpravi proste luke ob Amurji, ker so domači trgovini škodljive.
Marše lile 4. septembra. S parobrodom iz Levante došlo danes semkaj ^57 ruskih Židov, ki so skušali izkrcati se v raznih pristaniščih v Siriji,  pa so bili povsod zavrneni,
Madrid 4. septembra. Blizu Medine del Campo trčila sta ekspresni in tovorni vlak. < »sem vagonov zdrobljenih iu osemintrideset potbikov ranjenih.    Ubit k sreči ni bil nihče.
Dunaj 5. septembra. Stari dvorni operni pevec I)raxler umrl v Iteichenau-u.
Dunaj -r). septembra. Turški veleposlanik Ziuliej prekinil je svoj dopust in iz < )patije došel semkaj.
Kodanj septembra, (ar, kralj danski, kralj grški in druga visočanstva odzvali so se švedskega kralja vabilu iu se odpeljali na otok Ilvven na zajčji lov.
Kolonj 4. septembra. Peterburški vojaški dopisnik v „Kolnische Zeitung" javlja, da je pred letom dnij za carjev ukaz sestavljeni od-
bor za pripravo mobilizacije kazaških vojska svoje delo uspešno završil, tako da so vse kazaške čete veliko prej za vojno pripravljene, nego doslej. Car je članom odbora izrekel svojo posebno zahvalo.
Troyes 5. septembra. Pri manevrih umrli trije vojaki vsled solnčarice.
Razne vesti,
* (Svetovna razstava v C h i c a g u in Rusija.) Ruska vlada se bavi z izdelovanjem načrta o udeležbi Rusije pri svetovni razstavi v Chi-cagu. Vlada zjediojenih držav severno-ameriških in razstavni odbor poslala sta več odposlancev v Rusijo, da delujejo na obilno udeležbo ruskih industrijalcev. Odposlanci posetili bodo poleg prestolice še različna večja mesta v Rusiji
* (Ameriškim časnikarjem nese.) Na Dunaj došli glavni urednik „New-Yorker-Staats-Zeitung" je sklenil, da osnuje v svojem rojstnem mestu Svitavi ljudsko knjižnico in prosto bralno dvorano po vzgledu ameriškem. V to svrho namenil je 200.000 goldinarjev.
* (Dva husarja utonila sta) pri vojaških vajah v Nitri na Ogerskem. Več husarjev peljalo je konje napajati v reko Nitro. Nekateri so se upali predaleč in jeden husar bil je v nevarnosti, da utone Tovariš hotel mu je pomagati a utapljajoči oklenil se ga je tako, da sta oba izginila v valovih. Konja splavala sta na suho, husarja pa sta utonila in so nekaj ur pozneje izvlekli uju mrtva trupla ter je prenesli v mrtvašnico.
* (Tvrdka Ignacij Hellerna Dunaji) znana je že zdravna vsem slovenskim posestnikom in kdor je občeval z njo, se je preveril, da je vredna zaupanja, katero uživa mej nami. Ig. Heller je prvi, ki si je, ustrezajo potrebi in mednarodni uljudnosti, omislil kataloge svojih izdelkov v slovenskem jeziku in zdaj razpošilja tudi slovensk prospekt v katerem je jako lepo število zelo laskavih, zahvalnih pisem slovenskih posestnikov natisnjenih. Kdor si torej misli nabaviti kakov stroj, obrne naj se do koga teh gospodov ki so priobčili svojo zahvalo, in osvedočil se bode, kako in kaj je 8 to firmo. Kdor hoče dobiti katalog ali prospekt, piše naj tvrdki Ig. Heller, Dunaj, PraterBtrasse št. 78, a z agenti, ki se ne morejo izkazati v pooblastilom in priporočilom od firme, ni se spuščati v nikaka pogajanja.
* (Zgubljena denarna pisma.) Dva na železniškem poštnem uradu v Toplicah na Češkem oddana denarna pisma, skupaj za 1700 gld. uesta se našla v dotičnom baje zapečatenem poštnem žaklju. Dozdaj se ni dognalo, kako sta izginila. To bode dokazala sodniiska  preiskava,  ki bo bode pričela.
* (Velik gozdni požar) uničil je v Bor-deausketu okraji na Francoskem deset kvadratnih kilometrov amerekovega gozda. Dva delavca sta zgorela in so našli nju trupla popolnoma sežgana. Šest drugih oseb pogrešajo. Jedna vas, katere hiše so bile izključno lesene, zgorela je popolnoma.
* (Fasadne barve.) Najboljše patento-vane mineralne fasadne barve izdeluje, kakor uči vsakdanja izkušnja, gospod Ludovik ('lir is t v L i n cu ob Dunavu zakaj teh barv ne pohabi niti slabo vreme, nego vzdrže se sveže in lepe sila dolgo. Priporočati jih je torej posebno hišnim posestnikom ki žele dati svoji hiši elegantno in trpežno vnaujoBt a se hočejo umakniti velikim in vedno ponavljajočim se troškom.
* (Električen tat.) Na Landstrasse na Dunaji hodil je nek neznan človek, ki je rekel, da jo električen tehnik in da ho're pregledati, je - li hišni telegraf v redu, po stanovanjih in je tako pokradel različne atvari. Za telegraf se pa ni dosti menil.
* (Nevarno meso.) V Harkovaki guber-niji v Rusiji umrlo je več ljudi vsled tega. ker so jedli meso bolne živine. Mnogo živine pogine na črmastem turu.
* (Nesreča na morji.) Iz Melbourna v Avstraliii se poroča, da sta v zalivu Port Philippe zadeli skupaj dve angleški ladiji. Jedna potopila se je v sedmih minutah. Zmešnjava mej nu pol oblečenimi popotniki bila je grozna. Večina se je mogla rešiti, vender je utonilo 25 oseb.
* (Štirje otroci  zastrupili so so) na Dunaji z volčjimi jagodami, katere jim je prinesul neki znanec z dežele. Jedli ho te jagode vpričo sta risov, ne da bi jih kdo poznal.   Ponoči  začeli so tožiti o hudih bolečinah in so bili v jutro  že vsi zatekli v Bpodnjem delu  života.   Prenesli ho tri v bolnišnico in je v  nevarnosti  njih življenje, četr tega, ki je nekaj bolji, dali so še le pozneje v bol iiišnico.
* (Sleparija.) .Banca Toscana" v Florenci izplačala je te dni „chee" za 16 000 Lir nekemu neznancu. Pokazalo se je pa, da je bil ponarejen, ker bo ju prvotno glasil samo na 16 Lir. Vodja banke in štirje uradniki bodo morali trpeti škodo. Zaprli so uecega trgovca kot sumnega te sleparije.
* (Ponesrečen zrakoplovec ) V De troitu v severni Ameriki ponesrečil je zopet neki srakoploveC Lo^an. Ker padaini stroj ni bil dober, padel je iz višave 6000 čevljev in jo bil takoj mrtev. Nad 80*000 ljudi] je bilo pri tem groznem dogodku prisotnih.
* (Samomorilec pred zrcalom.) Na Dunaji ustrelil se je v svojem stanovanji neki soli« citator zarad denarnih stisk. Sin njegov našel ga je sedečega v naslonjači pred zrcalom s prestreljenimi senci. Desnica je držala krčevito revolver. Ker si je revolver pritisnil tikoma na sence ni bo čul strel in je bil takoj mrtev.
* (Nesreča na morji.) V zalivu Shirakmi na japonski obali zadela sta dva parobroda in se je jeden takoj potopil s 320 vračujočimi se ribiči. Samo 60, ki so bili ob času nesreče baš na krovu, se jih je moglo rešiti na drugi parobrod, 260 pa jih je utonilo.
Narodno-gospodarske stvari.
Program delitve premij za govejo živino,
ki bode na Jesenicah v ponedeljek 19. oktobra, na Vrhniki v sredo 21. oktobra, v Kočevji v soboto 24. oktobra, vNovem Mestu v ponedeljek 26. oktobra in v Ilirski Bistrici v četrtek 29. oktobra.
Visoko c, kr. kmetijsko ministerstvo in slavni deželni odbor kranjski sta na predlog c. kr. kmetijske družbe kranjske blagovolila dovoliti, da se napravijo delitve premij za govejo živino, in sicer na Jesenicah 19. oktobra za okrajno glavarstvo Radovljiško, na Vrhniki 21. oktobra za okrajuo glavarstvo Ljubljansko, v Kočevji 24. oktobra za okrajno glavarstvo Kočevsko, v Novem Mestu 26. oktobra za okrajno glavarstvo Novomeško in v Ilirski Bistrici 29. oktobra za okrajno glavarstvo Postoji usko ter sta v ta namen dovolila potrebni denar.
Namem r a z s t a v i in d e I i t v i premij je:
a) Da se živinorejci teh okrajev b primerjanjem goved izpodbudijo za napredek živinoreje in o njej pouče.
b) da se razvidi uspeh, ki se je zlasti z deželno in državno podporo dosihdob dosegel pri reji naše domače goveje živine.
1. ) Pravice do premij na Jesenicah imajo vsi živinorejci okrajnega glavavrstva Radovljiškega, na Vrhniki okrajnega glavarstva Ljubljanskega, v Kočevji okrajnega glavarstva Kočevskega, v Novem Mestu okrsjoega glavarstva Novomeškega in v Ilirski Bistrici okrajnega glavarstva Postonjiskega.
2. ) Do 9. ure dopoludne mora vsa živina biti na mestu razstave, in sicer po-sebe junci, posebe telice in pose bo krave za ograjo privezane. Vsak lastnik mora sam skrbeti, da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki živini streže.
3. ) Živina, katera hoče postati deležna premije, mora najmanj uže pol leta biti lastnina tistega gospodarja, ki jo razstavi. To mora raz-stavnik dokasati s spričalom svojega županstva.
4. ) Možje, kateri bodo sodili o ore-movaoji živine, izbero se po dotičnem predpsuiku c. kr. ministerstva za kmetijstvo in se morajo ravnati po predpisih, za to določenih.
5. ) Kdor je premijo dobil, mora se 8 posebnim pismom zavezati, da bode izpolnil vse, kar veleva imenovani ministerski predpisnik, ter da bode obdarovano govedo najmanj eno leto obdržal za pleme.
6. ) V rastavo se pripuščajo: junci (biki), ki so 1 a do 3 leta stari, breje telice, ki so najmanj 2 leti stare, molzne krave, ki so imele eno, dve, tri, štiri ali k večemu 5 let.
Govedo sme biti izvirnega Marijedvorskega, Muriškega, Beljansko-Pinicgavskega plemena in pa domača Živina mešana z zgoraj imenovanimi 3 rodovi ali pa tudi s drugimi žlahtnimi rodovi, ali pa tudi čisto domača živina.
7. ) Za lepo Živino so določene naslednje premij e:
I. premija za bike.......25 gld.
II. .      „     . .......1° ■
III. ■      .    ■     .......   10 „
IV........... 10 B
I. II. III.
IV.
I. II. III.
„ telice
krave
20 10 10 10 20 10 10
Od centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani 1. septembra 1891. I v a 11 M 11 r 11 i k , Gustav Pire,
predsednik,
tajnik
Poslano.
Slavno uredništvo! Slicevaje se na dopis iz Kranja v štev. 173 Vašega cenjenega lista, prosim, da blagovolite objaviti, da se je vršila dne 26. avgusta t. 1. pri c. kr. okrajnem sodišči v Krauji kazenska obravnava proti gosp. Ivanu Lavrenčiču, kapelanu v Kranji, zaradi prestopka po §§. 413. in 420. k. z. in da je bil obtoženec po dognani razpravi oproščen zatožbe, ker ni bilo najti kažnjivoga dejanja Dotična razsodba je pravomoćna.
Vj odličnim apoAtovanjoiu
Dr. Alf. Mosche, zagovornik g. Ivana Lavroučiča.
Z« vnanjo porabo. Bolečine udov, protinske in revmatične bolezni in vsakovrstna vnetja »e X gotovim uspehom ozdravijo % Moll-ovim .Francoskim zganjeni". Steklenica stane 90 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Mol), lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (4-11)
„LJUBLJANSKI ZTOH"
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Miiiiiiniii ■■■»fit»
TUJCI:
4. septembra.
Pri lflnllei : Strasser, Medic, dr. Fried iz Trsta. — Dr. pl. Pernhofer, pl. Alpi, Popper, Fischer z Dunaja. — Pilati iz Požuna. — Pl. Obereigner iz Snežnika. — Pl. Zdnnič iz Karlovca. — Purachka iz Licca. — Gutschon iz Berolina. — Gerstner iz Pulja. — Dr. Leitmeier iz Gradca.
— Nassbaum iz Ajdovščine. — Fatnik it Goricu. — Grab-ner is Celovca.
Pri SUan x Kugel, Goldwasser. Mayer z Dunaja. — Ziffer, Moser, dr. Seuntg iz Trsta. — Fischer iz Budimpešte. — Baldauf iz Gradca. — Pasquali z Kcko — Bader iz Velike Kaniže. — Hantke iz Banjaluke. — Sliber iz Selc. — Liebwein iz Inomosta. — liuinagel iz Kočevja.
Pri JuSnetu kolodvoru i Baron Lehman iz Gorice, — Gergainer iz Gradca. — Wohinc, Grčar iz Mokronoga. — Miiek i Dunaja.
Pri avatrljaltem eeettrjt: Ahčin iz Gorice. — Turfiič iz Begunj. — Petrevec it "Cemsenika,
Umrli so v Ijultljaail:
4. septembra: Alojzij Pretuerlč, mizarjev sin, 4 me-sece, Črna vas St. 24, katar v 6r«vib. - M*rttn Železnik, umirovlj. uradni slugu, 71 let, Hrenove ulice it. 5, vodenica.
— Antonija Vagheka, delavčeva hči, 14 mesecev, StreliSke ulice It. 11, jetika.
V deželni bolnici:
3. septembra : Helena Mrtlikar, gostija, 62 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
3	OSI opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm. j
o. s> OB 1	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7498 mm. 738'1 mm. 738'4 mm.	1.V11, c 26 6° C 18'4UC	brez v. si. J7.ll. bi. zah.	megla jasno jasno	0 00 mm. !
Srednja temperatura 20*0", za 3-7° nad norinalotn.
ZD-viixaJs3ra borza doc 5. septembra t. 1.
(Isvfroo iHegra6eno poročilo.)
včeraj — datma
Papirna renta.....gld.   90 8r> — gld. 9060
Srebrna renta...... 90 65 —   ,    90 55
Zlata renta.......10975 —    „ 10990
5*/t marčna renU ....     „   lQi 10 —    „ 102-40
Akcije narodne banke   .   .     „ 1014 — —   „ 1020-—
Kreditne akcije......278 25 —   „   276 75
London....... „   11715 —    „ 11725
Srebro........„     —* - —    „     —•—
Napol.......... 9 31 —   .      9 31
C. kr. cekini .....     ,       s 56 —   ,      5 58
Neinske marke..... .     57 52'/, —   ,     57-57 </,
4°/0 državne srečk« iz I. 1854       250 gld. 135 gld. — kr.
Državne srečke iz 1. 1864 100   , 180   „   — ,
Ogerska zlata renta 4«/,....... 103   B   15 ,
Ogcrska papirna renta 5«/....... 100   t   50 ,
Dnnava reg. srečke 5%  .   .   .    100 gld. 119   „   70 fl
Zemlj. obč. avstr. 4«/t°/0 tinti ih*!, tisti . 115    _   — .
Kreditue srečke......100 gld. 185   ,   25 ,
Budolfove srečke..... 10   „       20    „   — „
Akcije anglo-avstr. banke   .   .     120   . 152   ,   75 ,
Tramway-druit. velj. 170 gld. a. v.   ... 221   .   — ,
V vročem letnem času
se more priporočati kot najboljša in najkoristnejša (5-3)
osvežujoča in mizna pijača,
posebno pripravna za mešanje z vinom, konjakom iu sadnimi sokovi,
O LAVNO 8KLAOI8TB
Ta upliva osveževalno in oživljajoče, vzbuja slsst do  iedij,  popopfini« prehavljenje. Po letu je pravo okrepčevalno sredstvo.
i no.
lliso sav. 13 v Strellšklli
ulicah v li.jlililjuiai kupil je ^osp.
I^idij Živalic od gospe Te-rezine alefiačlii, soproge magistrat-
nega sluge, za t583»0 ttid. (734j
KAROLTILL, Ljubljana, Špitalske ulice 10. |	
Svinčniki iz tovarnic: L. C. Hardmuth & Comp. v Budejovicah; A. W. Faber v Parizu, za dijake, risarje, arhitekte, stenografe, mizarje, gozdarje in za urade; svinčniki za kopiranje in za umetnike; pastelni svinčniki in taki za skladišča, železnice in uredništva. Svinčniki za listnice.	Peresa iz tovarnic: Karo! Kuhn & Comp. na Dunaji; D. Llonhardt & Comp. v Birming- i hamu; F. Soennecken v Bonnu; potem Klapsova, Grainerjeva, Rasnerjeva, av-strija. knjižna, korespond., konkordija, Št. Jurij, ženska, stenografska, risalna, ničla. Dunav in aluminijska peresa.
Pismeni papir Buper-fini ministerski,  izborno fini ministerski, fino-fini za urade (surogat narejen brez lesi), srednje fini za urade, navadni za urade, super-fini dokumentni papir in konceptni, plavkasti konceptni papir (surogat, narejen brez lesa); fino melirani konceptni papir, japonskega dokumentnega papirja imitacija, tanki p organi en t ni zavoj ni papir,  pergament za ukuhnine, steklenasti in gladilni papir.	Tinta najboljše  vrste i  tankotekoca kopirna tinta   za   pisarnice,   Pariška kopirna tinta, vijolasta ali črna, intenzivno Črna tinta  (za pisarne),  izborno  fina črna univerzalna tinta,  dobličeva tinta, ce-sarska, antraceuska, alizarinova in av tog; nilska, tinta in posuomovalna tinta za hektografe. (456—13)
¥ „Narodni Tiskarni"
prodajajo »e
v Ljubljani
Jurčičevi zbrani spisi
|m» znižani ceni.
l. svezak 3. zvezek
4. zvezek
5. zvezek:
Deseti brat. Roman.
L .iurij Kozjak, slovenski januar. Povest is 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na (leda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. —
IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz rno* jega življenja.
d. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jnrij Kobila. Izvirna
povest iz časov Introvske reformacije. — III. Ilva prijatelju. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. —
V. (lolida. Povest po resnični dogodhi. — VI. Koztuvska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz staro zgodovine.
I. Tihotapec. Povest iz domaćeg,* življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Ilojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinske povest iz 15. stoletja. — II. Nemški viilpet. Povest. — III. Sin knietskegn cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Line. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: L Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III, Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Rojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest Iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter
fokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. rta iz življenja rolitii-uegu agitatorju. 1. Lepa Vida. Roman. — II. Ivan Erazem Ta-teiiliah. Izviren historičen roman iz sedemnajstega v« k« slovenske zgodovine. L Cvet in nad. Izviren roman. II. Delu ruta, bel denar. Povest.
I. Doktor Zeber. Izviren roman — II. Mej dvema stoloma. Izviren roman.
Zvezek po 60 kr.,   y----v Dijaki
eleg. vezan po t gld. / dobivajo Jurčičeve
Pri vnanjih naroči- / mN»jjj \„Zbrane spise" po lih velja poštnina I j^jf ):)0 kr. izv°d, ako za posamični neve- \^lEgU^fe/sl naroče skupno zani zvezek 5 kr.. najmanj deset iz-
za vezani  10 kr     ^ vodov.
Prodajaju »e v (37—61)
„NARODNI TISKARNI"
Gospodske tilie«? IJi. Oo«i>odske ulice 12.
7. zvezek
8. zvezek O. zvezek
Tinktura
za želodec.
(Tinctura Rhei Comp.)
lekurju Pieeoliju v IJnh* Ijuiii, narejena ■ večine iz samega pristnega kine&kega revnja, je ukusnu 111 ii-dat no zdravilo, katero ureja funkcije preba.nili organov. KazpoSilja jc izdelovatelj v zabojčkib  po 12 steklenic.
Jedna steklenica velja 10 kr.
(71U—47)
*TT*Ttttt*ty
O
C <
CD
CD 0)
rs
O
g I   ^    \ <
'e ,"*.J *  - °" *Js^t. ^- m
Preobleke. - ^i^Popravila.
(170-17 >
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
Je brez duha, se hitro suši In dolgo traja.
Zaradi teh praktičnih laetnoetlj in jednostavnoga rabljenja se posobuo pripo- ^ roča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se v dvoh urah zopet lahko rabijo.« — Dobiva so v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki dajo M samo svit). — Uzoroi lakiranja ln navod rabi dobo se v vseh zalogah. J
Dobiva se v LJubljani pri FRAN CHRISTOPH, f
TVANTT    T.nPTTM A"NTNT  TT      "z»«nitelj in jedini izdelovatelj pristnega i ¥ JLIN U    JU Ul^MiiJNiN - U .     svetlega laka za tla, PRAUA & BEUOLl.V. j
C. in kr. intendancija 3. voja. k štev. G924.
Izvod iz razglasa.
C. in kr. državno vojuo ministerstvo aamerja preskrbeti si jeden del letne potrebščine
oblačilnih in opravnih predmetov iz usnja
za c. in kr. vojsko za leto 1892. po posamuih malih obrtovalcih.
Obširnejši pogoji za udeležitev pri tem zalaganji so navedeni v razglasu,  priobčenem v tega lista št. 190  z dne 22. avgusta t. L
V Grade j, dne 7. avgusta 1891. (6*64—8)
3232
Tricot-jopice
po S grld. in več.    (727—i)
M. PO DKRAJfiEK
Ljubljana, Špitalske ulice.
Otvoritev gostilne.
PodpJMOM naznanjam slavnemu p. n. občinstvu, (In hodi prevzel goMtllno
v Krojaških ulicah h. št 1
ter obefium, An btitlum skrbet z» dobro in prlnliio vino. »v***e pivo. tl»t»re in ceno |t*.ll iu pazilo piistreJ.bn.
Obilnoga eln-ske proseč, priporočam .0
z ni! ii."111 lii Hpoatovuiiiem
(7i»—a,
Karol Pogačniki
i i 4
\
V AMERIKO.
VOŽNJI LISTKI
(iy*>—;{•») pri ii /o/ciiihUo - aui«,riftk.i pu-rol»ro«lni ilružbl.
I Kolowratring 9 IV Weyringergasse 7«
DUNAJ.
Prospekti iu pojasnila točno in zastonj. Najkrajšo, najoeneje In najhitreje potovanje.
Palento i aiic In nopo^kod-po Treme n n
x velikimi Nrebrnl mi
t i ii jami:
Line 1885 Weis 1888 Kolonj 1889.
odlikovane /. /.lal i m i sweli-ii jami na rir/sdkvitli:
Budejevice 1889 Gradec 1890 Line 1889.
"barve
Ludvika Christ-a
v Lincu ob Donavi.
IV bari «• mo uujbolJHe. uajtr|»e*.ii«*|e iu na i ceneje Mre.lx.it i» i« HUnuje zl.lotJii, eo r»'Uf|e •>«■ oljuatih barv tor ne ne li.|»r<-iieni niti m«* poual»i|o |»o t reiiM-mi, n.'uo •»ataucjo veduo fetlnake, m. ker ho porozne« ni jih mori preceniti I a idraiHtveiiflffa ain-|l»e«. — Ceniki, proupektl, iaprleovala In ■aorei doUe ae zaHtou) In franko,»no. — Saltoj r.a puHkuNujo 1 »Id. 60 kr.     /JU—12)
Zastop za HCrstnjslso:
F- P- Vidic & Co. v Ljubljani.
enlki
pošiljajo se
zastonj
in
fran kovani.
Največja zaloga
šivalnih strojev
LJubljana.
Nizke oene. — Ugodno plačevanje na obroke. — Btarl atrojl se zamenjavajo. — Popravki se Izdelajo hitro, dobro ln 27)        ceneno. (476)
EQUITABLE
zveznih držav zavarovalno društvo ia življenje
v Hi oveni Vorku.
Ustanovljeno leta 185**. Koncesij ono vano v Avstriji dne 11. oktobra 1882.
„Equitable" je prvi in največji zavod za zavarovanja na življenje na svetu,
zakaj to društvo
ima največ zavarovanj, I. 1890 gld. 1.801,656.182 sklepa znova največ zavarovanj.
I- 1890.......... „ 509,565.267
dobiva največ premij, 1.1890 . „ 87,591.708 Vsi zakladi iznašali so 31. decembra 1890 ...... „ 298,109.361
Dobitka je bilo koncem I. 1890 „ 59,351.118
AtMtrijakim aavaroVHnceiu posebna garancija je velika društvena palnča ..Mtock-lui-Eiseu*' na Dunaji« katera je vrtnina dva uiilijoua goldinarjev.
Uspelii dvajsetletnih tontin društva „Equitable".
Podloga izplačevanja 1891. 1. A. Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela Z.
Starost
30
35
43
45
60 B.
• kupna premija gld. 4ftV — „ 527.60 „ 626.-, 759.40 „ 943.60
Vreduuht r gotovini gld. 573 — „    693 —
Ti 850.— p 1065.-I 1387.—
Toli« tlrlSlBM premij Kld. 123« i — „ 1310.-„ 131U.-, 1620.— . 1930.—
30 35 40
4!S
f>0
Zavarovanje za slučaj smrti z aoietnlml premijami. Tabela II.
607.20 681.60 776.60
B00.HD H'87.60
909.— 1039.— 1204.— 1424 —
1746.—
1940.— 1970.— 2030.— 2170.— 2430,—
O. Zloženo dvajsetletno zavarovanje za slučaj smrti ln za nčakanje. Tabela X.
„ 3650.-., «810.— „ 30.0.— „ 29f)0.— ,. 3000.
30 35 40 45
50
170«. 1746 —
1*13 — 1932.— 2156,—
970.6U „ «.»1*5.80 „ lit.'{>.(l „ 1100.80 „   1209 —
Kakor svedočijo zboruj navedene Številke, osigurava toiitina razveo breaplacnega zavarovanja na alaeaj aiurti   tekom  !EO  let po  tabeli L  povrnitev VNeu
premij -/ 2' 4 do 4s/,Vo; P" tabeli II. i. 4% do 54/s0,'0 ? po tabeli X. z 6*/4 do 7°/, otoestij.
Police oprosćeue premij osigura vajo dvakrat toliko a le do eetrtejra dela uplacanlb. premij.
l*rowta to h ti um, uek.ka poltontina /. nekoliko več-jimi premijami, diije zavarovaneu po preteku jednoga let* popolno svobodo glede ua potovanja, prebivanje m na poklic, i/.vzemfii vojaško službo; p • preteku dveh lut je ni moći lapodbijati, po preteku treh let ne more več zapaatl iu je Je z ozirom ua tontiuo pri regulovanji moći urediti na sest naćinov.
Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v <<irad( i
iu (567—5)
Klavni zastopnik /a Kranjsko:
ALFRED LEDENIK
■sr Xo\a."bljazii, ZMIeetzxi trgr št. 25.
Dijaki
(728-2)
se vsprejmo na hrano in stanovanje pod ugodnimi pogoji pri pošteni, v sredini mesta, blizu Pol stanujoči rodbini. — Natančneje se izve w proda|alnlcl gospe Ane II o fl* k u er-J e ve ,  Gledališke ulfee Št. I.
IN a J boljšo sredstvo
Prebavno vino
(Vinilni digestivitm Brevmesger) iz  knezoSkofijske dvorne lekarne v Brikseuu
Mr. F. G. Brevmesserja
je najboljše in najsigurnejse sredstvo,
da se bitro lefiijo vsakovrstne motit ve pre-bavljanja ali zapeka.
Cena velike htekleuice z navodilom za porabo 1 gld. Dobiva se v lekarni gosp. J. Svobodo v LJubljani. (595—14)
v. t\  t> o 1 u i želodec
Kvvizdov
korneuburški redilni prašek
za konje, govejo živino, ovce.
Ta praSek rabi se v vsob većjib hlevih z najboljšim uspehom že skoraj štirideset let, osobito kadar živina ne žre ali kadar slabo prebava. Prašek zboljSa iu množi mleko tur krepi izdatno odporno silo živali proti kužninam.
Cena za 1 , zavitek 70 kr., 1 t zavitka 35 kr.
Pristno blago ima zprenjo znamko ter se dobi v vseh lekarnah in špecerijskih trgovinah avstrijskih In ogrskih.
l'o pošti razpošilja se vsaki dan z glavne zalege:
Fran »I. I4\vlz<ia
c. in kr. avstrij. iu kr i uiuunski založnik, okrajni 1.7)       lekur v Korneuburgu pri Dunaji. (164)
je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-Ijajoče
domače sredstvo. (i3i-2«>
Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po posti 20 kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana, zakonito varovana varstvena znamka.
Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro-Ogrske.
Tam &e tudi dobi
raško .aimsalno domače mazilo
To sredstvo pospešuje prav izOorno, kakor svo-doćijo mnoge skušnje, ćistonje, zrnjenje in lečenje
ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V škatljieali po 3."i kr. in 25 kr- Po pošti 6 kr. već. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zako-
nito varstvena znamkn.
G-lavna zale g-a.
B. FRAGNER, Praga,
.U. SOt-SOf, Mala stran.i, lekarna „pii Inm orlu*4. |S~ Postna razposiljatev vsak dan.
Dr. Rose životni hišam
Glavna dobitka
lomiiarjiT 100.000
J8T
50.000 ||ollliniirj6,'
(707—6)
LOZI po 1 gld.
V Ljubljani se dobivajo lozi pri
J. C. MAYER.ju.
LOZI po 1 gld.
19
Zaloga piva v Ljubljani prve Graške delniške pivovarne
združeni pivovarni
Schreiner v Gradci in Hold v Puntigamu
je pri (173-26)
M. Zoppitseh-u
25Zolo<a.TTorslaco -ulice s&t. 2-5= pritlično
kateri ima v svoji mestni in tranzitni  ledenici v Ljubljani po nizki tovarnifiki ceni na prodaj v sodčkih in steklenicah
najboljše vrste vedno svežega piva
iz zgoraj imenovanih pivovarn ter pošilja mestnim kupovalcem piva tudi potrebni led na dom brez vseh stroškov.
B«JF~ Ha vprašanja odgovarja todno ln franko van o. 'Vsi
Si
■ ■ I I
IIIIIKIIIIIIIl
■ m ■
JHE GREŠIM",
laiaroTftlno initio u .ivljinji t Londonu.
Filijala za Avstrijo: Filijala la Og.r.ko;
Dunaj, L, Giselastrasse i Fešta, Fraiz • Josefsplati
št. 1, v hiši drufitva. It. 5 in 6, v bi&t društvu.
Drnfttvena aktiva dno 30. junija 1890 ........... frank. 111,910.618'—
Letni dohodki na premijah in obrestih dne 30. junija 1890 ... „       20,081.319"—
Izplacitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka drufitva (1848).................. . 234,801082-—
V poslednjej dvanajstmcsecnej poslovalnoj perijodi uložilo se je pri
dnifitvu 7.a.................. „ 56,985.275-^
novih ponudb, vsled česar znaša skupni znesek za obstanka
drufitva na uloženih ponudbah........... „   1.666,812.555*—
Prospekte in tarife, na podlagi  katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazcu za
predloge daje brezplačno
tjlaviia agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti it, 3, II. nadstropje pri <-m ni ti ti !Z(*s<*hk(>(u. (189—7)
ANDR. DRUŠKOVIG
trgovec z železnino Mestni trg 10 LJUBLJANA Mestni trg 10
priporoča svojo "foogra/to zalog"©
štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa i. t. d.,
■ploli vaegn v to Nt roko *»i»M<lujo('oy;ii blagu.
Fine (4ig-is)
W0Fm vodne pile in žage
za kojih izbornost se jamči, po najnižji ceni.
55- Za zobe nepresežno ^5«
jo
I. Trnkoczy-jeva voda za usta
aromatifika, svelllna tekočina, katora ovira ponabljenje zub in odpravlja zadah ost. — Velika Bteklenica 60 kr.
II. Trnkoczy-jev zobni prašek
jo jako obljubljen in svoillen ter dela zobo blestele bule, a 30 kr. Navođena zdravila, za katerih izbornost jo došlo mnogo /ahvalnih pisem, ima vedno sveie v zalogi ter jih razpošilja vsak dan po pusti
lekarna Trnlioczy
poleg mestne hiše v Ljubljani.
BsF" Narodllam od zunaj zadoada se z obratno poito. ~Vf,
Gradec: Lekarna Vendellna pl. Trnk6czy-ja, deželna lekarna, Sackstrasae. Dunaj: Lokama Viktorja pl. Tmk6oiy-ja, „pri sv. Frančišku", (ob jednem
kemična tovarna), V., Hundsthurmstrasse 113. Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnkoczv-ja, „pri zlatem levu', VIII., JosofatMtor-
strasso 30.
Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkociv ja, „pri Radeckiji", III., Radetzkv-platz 17. (616—7)
.□2
D"-VALENTINA 2ARNIKA
ZBRANI SPISI
I. ZVEZEK:
pripovedni spisi.
uredil IVAN ŽELEZNI K AR
Vsebina:  Životopis  dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa ni! — Maščevanje  usode. — Razni  spiai:Iz  državnega   zbora. — Pisma slovenskega turista.
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — (Jtisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s posto • 5 kr. veČ. — Dobiti je v „narodni Tiskarni" v Ljubljani.
Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo!
Plugi, brane, njivni valarji, sejalnice, stroji za košnjo, obračalnice za seno, konjske zobače, stiskalnice za seno, minili ni«*«', vlaćilnice, lokomobili, trijeri, Čistilnico za žito, robkalnice za koruzo, restlnlec z»
krmo, mlini za phanje, rezilniki za repo, mečkalnice za sadje, stiskalnice za sadje, ■n«'«'* k a 111 i<c zu j^ro-julje, % Inakc Htl-Nlialiilooa oljne aflakalnlocs perono sporni aparati, stroji za lupljenje sadja, aparati za sušenje sadja in sočivja, vliiMko MeNaliiiocs kletni predmet i, sesalnice za vodnjake, krožne žage, decimalne tehtnice, živinske tehtnice, mlečni separatorji, sodne nategače, stroji za vrtanje, avtomatično u p I i -vajoče stiskalnice za sladko krmo, stroji za pranje, treslice za predivo i. t. d. i. t. d.
Vh«s  i/.vrKtno   izdelano,  j>o  1111J 11 i s.\ i 1»   tovtti-iiifeilill. eoiillli.
! Jamstvo, ugodni plačilni pogoji, čas za posku&njo 1
Tovarna za kmetijske in vinske stroje II., Praterstrasse 78. IG. HELLER, Dunaj II., Praterstrasse 78.
Bogato ilualrovHui, 141 ■tratil) imuni ceniki v iiouimcIiiI. italljautU lui In
slovanat'lui khmIouJ Iu franku. (124—1 1 ■
Solidna zastopstva se povsod osra.-a.jojo.
Največja razposiljalnica blaga t Brna
Filip Ticlio,
Zelny trh 21.
O Radnička ulice 17.
I; ti1 ■■ iiil i ii proti povaotjti ali predplačilni Tfriiakpnii miku«, imtrov 3 10, ia oeto mušku otilnko, dobri boi* timu frl.l. h- —. UniHki'tfa .uk.na, inotrov 8'tO, za Ojplp monko otilekn, liolju bužo huihi kIiI. 8*—. ltruakt^'a auknn, mi'trov 310. r\ ci<ln mohko oUlekci, nitjtlnrjin bay.i> umno yt\\i.  10 7/>. ltrnakrira bukua, črno barvo, metrov iilo, zadostujoč aa Halon.ko obleko, juko trajno
aamu ii'—.
Alctra '1, »» otfrtač, v nnjnncjiih liarviili in lučnih vrstah, aatno k''I. fl-—. lirebouuato blago  i%  nranjo (<la  »o  hiiid  i ruti,   io jamči),  v najnovejših narisib m
barvali, metrov ti i i, <a colo motiku oblaka aaum ubi. 3'—. 0.«,linu-k i'latneiit'fra tila^a, aukanrt-vo Muho, ki au ima prati iu v čudovitih nzoroili
metrov U 40, »» colu motiku otilnko samo gld. \ —. Og-rilijnlo   1. aukauca, ■■>  ćotrtink  dolgo, gld. lin, rmtn volna 10 i.lrtink dolRo
KM.   4 — ; popolnoma crno a ivilnunimi  ruaaiui  ckuAiuir.ki robeu zu žalovanje)
t(Ul. 4 60.
Blago
za ženske obleke
v  v>Hi   naritiili tkaii,jii, izvrslmh in barvali, nnj-novejae   in bsdj^legaalt. nejau za pomladansko in polotno seaono 1891/08. Za celo obleko, dvojno širi ko. v dobri bazi 10 m gltl. ."5-aO v boljSi ba*i 10 tn   B 6'— v fino j |i bazi 10»«  „   8*— v ii;ijiiiu'jši bazi, cista volna IO s  „   9"— v    voliti ni bazi, čiBta volna 10 m „ 13*— francosko blago.
Črni kašmir,
saksonski  izdelek, gladek,
progast ali roiaat: 1  obleka  10   »i, gladuk
gld. 450. 1  obleka   10   m, progast
gld. fr50 do najGn. vrste.
Angleški sefiri (platno),
uajnncj&e in najpraktičneju aa domače in cestne obleke. Novo!
1 oela obleka v Ia. bazi
10 m gld. f)-50. 1 cela obleka v Ha. bazi
10 tu gld. 4-—.
Francosko blago,   Platneno blago
(satinl),
ki se sme prati, za kar se jamči.
Za celo obleko,
J 0 metrov:
I v dobri bazi   . . gld. 280
v fini Imži ....   „ 8*6Q
• v najfinejši bazi     „ 4T>0
v atlasasti bazi .   „ 6"— i
Jutni zastori,
turski   uzoroc kompletne : dolgosti prve lm2o gld. 3*f)0 druge baze gld  2 50.
! Tuniški zastori, .
z zlatom pretkani, z vele- j finimi   progami   in čopi, kompletna dolgost y vseh ' barvah gld. 4 50.
Garnitura,
2 posteljni pregrinjali in prt J iz jute. . . gld. 3 50 ! iz ripsa   ...    „   4501
Manilske posobne preproge
jako trajne, ; ostanek 10—11 m gld. 3.10.
kos SO  Dunajskih vatlov.
Cena kosu: Kuraburško statvino platno,
5 četrtink Široko gld. *>'50. KmnburSki oksford, pristne
barve, I a gld. G'50. i;m iiil.ur.' ki oksford. pristne
barve Ha gld. 4 .M t.
Sifon, dobre baze, a gld. 4 50, 550, G ;"»() dogl. 9 —.
Domače platno, Štiri četr-tinko Široko, gld. 4'60, 5 četrtink gld. 550.
Stefanijsko platno, pet četrtink Široko, popolno nadomestilo za platnene tka-
nine gld. y-—.
Atlasasti gradi za posteljne prevlake Ia gld. 850, Ila gld. 550.
Platnene rjuhe broz Sivi, komad 2 m dolg gld. 1.10.
K; k 111 ■ I; i s. Ia baze za posteljno prevlake gld. G.—.
Žensko srajce iz Sifona ali močnega platna, s čipkami, li komadov gld. 3"50. iz najboljše Rumburske tkanine s švicarsko vezenino G komadov gld. 6*—.
Ilnstrovaiii inodni katslogi zastonj in franko. -se iui zalito vati jo od vsega blaga zastonj
- Uzorci poSljejo in franko.
7472
09
4178
Najlepši
naj cenej i
otročji vozički
pri Antonu Obrezi,
tapecirarji (4m~xw
Ljubljani. Šelenburgove ulice, 4.
B^F" Novo, ftno In modno blago.
He vsprejmti na hrano in stanovanje. Onrlu imeli bi tudi priliku vadili so v italijanskem joiiku in sviranji na klavirji, — Već j« izvedeti pri gospej Joalplni Koren, v LJubljani, na Mestnem trgu, v Kendlni hiši v II. nadstropji. (711—4)
Notar Ivan KačiČ v Šoštanj i išće
pisarja
■ 1. oktoltrooi t. 1. — Slovenski pevci, izurjeni v notarski in odvetniški praksi, imajo prednost. Ponudbe naravnost. (726—1) ^MHsMnsVHnHMBHHsT
Razpis službe.
Mestno iSvipaiistTro tt Iciriji odda zaftasno
službo mestnega stražnika
s plačo 3g0 gld., stanarino 40 gld., za uniformo g0 gld., za kurjavo 20 gld.
Kolekovane prošnje z dokazili o rojstvu, pristojuosti, zdravji, dosedanjem službovanji, potem dokaz, da je prosilec slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi zmožen, s pripomnjo, ali je samskega ali zakonskega stanu, naj se tuuradno ulože «Io JiO. Nepteinbru i. I.
Mestno županstvo \r Idriji
dne 28. avgusta 1891. (723-2)
društvo za zavarovanje na življenje, na rente in proti nezgodam
na Dunaji.
Catanov^eno let«. 1857.
--sisss| HB ^*3P-"
Poroštveni zaklad av. v. . g% 41,389.671-82 Stanje zavarovalnin 1. dne
julija 1891....... „ 204,921.639-41
Izplačila do 1. julija 1*91 „ 82,734.828-11
Zavaruje
na življenje v vseli kombinacijah, na doto in na kapital, katerega je izplačati o gotovi starosti, potem na rente in proti nezgodam.
Vojaška zavarovanja za neslužbujoče vojake sklepajo se brezplačno.
/avnrovanel doli«'- mimo »take premije, Ualcro 1» I a «n jejo.   i mil  delež  «lol»l£ltn,  ln  to  pri VSOll koniUlnueiJali. (»113—7)
(ilitvni zastopnik za Kranjsko:
J. J. Naglas v Ljubljani.
".^^N r    A   r >
«"5
puškar
v Borovljah (Ft>rlu<«li) mi UoroNkcm
izdeluje in prodaja vsakovrstno nove pualce in revolverje ter v»e lovake priprave, patron« ter dragu
etreljlvo po najnižjih cenab. — Puške so vse pre-Hknftene na ces. kr. izkuSavaliiči ter zaznaiuenovane |/.
znamko tega ravoda. (175—53)
Za Izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo so ceno Ceniki pošiljajo se brezplačno.
Jeden jedini poskus prepriča vsakoga, da je
gotovo najboljše sredstvo proti vsem mrčesom,
ker unići s presenetljivo močjo in hitrostjo — kakor nobeno drugo sredstvo — vsake vrste gomazeu do zadnjega sladu.
Najbolje porablja so to sredstvo s pomosjo razpraillne Zaoherlln-ovo brlsgalnloe.
Zacherlina ni zamenjati z drugimi praSki proti gotnazni, kajti Zacherlinje specijaliteta, katero u i drugače dobiti, nego
v zapečaćenih steklenicah, na katerih je ime J. Zacherl.
Kdor t ore I šalile v« Zaeherlln, dobf pa kale prašek v ikatljlei ali v zavitku, Je gotovo vsakokrat goljufan.
Pristno blago se dobi:
LJubljana:  Mihael Kaatner. Anton Krisper.   II. L. Wencol.   Peter Lassnik. Jan. Luckraann.   Ivan Perdan.   Jeglič & Leskovie.   J. Klauer.   Ivan Fabian. Karol Karinger.   Ed. Mahr.   Ferdinand Flatitz.   A. Šarabon.   Viktor Schifler. Schussnig & Webor.   Josip Terdina.   Josip Kordin.  Alojzij Lencek.
[ostanjevloa: Alojzij (latsch.
Lebingor&lierginann. Anton Majcen. M Brilev. Peter Hladnik. A. Rob lok. Davorin 1'odlesnik. Fran Trovčnik. Adolf Fanzer. Bratovska Bkladnica .koTiBiiuin. druAtva".
lVHtl   Milile l HOII.
F.dui. Zangor. Fran Kovač. And. Lučk nor. Lud. Pers.
(979*—11)
Postojlna:	Anton Dletrlch.
Skofja Loka:	Fran Kogej.
	Hedvik Fabian i.
Borovnloa :	Fran Verbič.
Kočevje:	Fran Krenn.
Vel. Laslče:	Fran Loi.
	Ivan Juatin.
Krško:	Rupert Engelsberger
e	Anton Jugovic.
Dvor:	A111 Kline
Hrib:	A. liučar.
Idrija:	Fran Kos.
Kranj:	Fran Dolenc.
■	Karol Saviiik.
■	Vilj. Killer.
	Karol Fabiaui.
Loi:	Fran Kovač.
Litiji Mokronog: Vrhnika: Gor. Logateo Radovljica: Radeče:
Novo mesto: Zagorje:
Kamnik: Travnik: Črnomelj i
Začasne razstave Cvetke, zelščina, rano sadje,
1CS.—25. avRUfttu.
um" Goved -m
II rejo in plule, —»• septembra, pitaiiii in za o>lo, O«—!<♦ ne ptembra.
Konji
za roju, plenil', jahanje in vožnjo. II.—KI. Meptonibra.
w*r Svinje
potem ovoe, kunci, perutnina, golobi in psi, 11>. in m'pteuihrs.
Sadje, grozdje, zelščina, 21. sept. do 15. okt.
CJoapodaratvo, poljedelstvo, vinarstvo,	Gospodarsko-gozdarska	Ooadaratvo* kmetijska obrt, kmetijska tehnika in staviteljstvo. Učni pripomočki in književnost v kmetijstvu in gozdarstvu. Hišni obrt. Slike, umetnine.
kletarstvo in sadjarstvo. Cvetke in sočivo ii v 1 no rej h a čebelarstvo, svilarstvo in ribarstvo.	vmmmtmwm v Zagrebu od 15. avgusta 4.8flo 15. oktobra	
Razstav, loterija z 1001 dob, Glavni dob, v vred, 10.000 frankov, Srečka 50 kr,		
ar Vsak dan godba
na električko razsvetljenem razstavišči.
liO\(ll KTI
UBj-plecl. razne zabave. «saj
V narodnem gledališči opera in drama.
Pevska slavnost
O.—H. aepteuibr«.
Dirka 12. septembra.
Sliod.1: ^)5l-t>, gozdarjev  in  obrtnikov  '22.  avgusta; učiteljev 26. avgusta; kmetovalcev iu ognjegaacev 12. septembra; inženirjev in arhitektov 17. septembra.
Izdajatelj in odgovorni ureduik: Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
37