Prvi najemniki kljui ez 18 mes.
(z. .) SOLIDARNOSTNI sklad za obmoje ljub-ljanskih obin se je konstituiral in priel z de-lom. Vsak zaetek je teak in tudi prvi koraki tega sklada, ki naj bi pomenil prvo fazo v pro-gramu usmerjene stanovanjske izgradnje, so bili sprva negotovi. Sredstva, ki so jih s samouprav-nim sporazumom sklenile delovne organizacije odvajati v solidarnosti sklad za najemno grad-njo, so se e zaela nabirati in po prvih podat-kih sode tega denarja niti ni malo. Vendar so se pojavile govorice, da sedaj, ko denar ven-darle je, zavirajo ta program urbanisti, gradbe-na operativa, tako da lopate in krampi e vednot niso zapeli. Da bi razjasnili nekatera vpraanja, ki so se v zvezi s tem pojavila v javnosti in pa da bi obvestili obane o njihovem delu, je UO sklada 6. 7. 1973 sklical tiskovno konferenco, na kateri so predstavniki sklada seznanili navzoe novinarje s kriteriji za najemanje posojil z raz-pisnimi pogoji, predlogom UO sklada za razde-litev sredstev za leto 1973 in drugim . . .
Od 1. januarja letonjega Ieta gospodarske organizacije odvajajo 6 % od bruto osebnih do-hodkov za stanovanjsko izgradnjo. Ti odstotki se delijo na tri dele: 30 odstotkov zbranih sred-stev gre v solidarnostni sklad, 45 % ostane de-lovni organizaciji, s tem pa e naprej sama re-uje stanovanjsko vpraanje svojih sodelavcev, 25% pa naloi pri banki, ki iz te vsote daje kredite za zasebno gradnjo delavcev. Nas zani-ma sedaj seveda denar, ki se je nabral na rau-nu solidarnostnega sklada. 6 (starih) milijard in 400 milijonov ga je in ta sredstva je treba se-vega imprej uporabiti za to, za kar so bila zbrana. To je bil razlog, da je UO objavil v dnevnem asopisju pogoje kreditiranja za na-jemno gradnjo e 3. 7. tega leta, torej pred sejo skupine sklada. e bi akali, bi se z vsakim dnem (izgubili pa bi najmanj mesec ali dva) pri-etek gradnje e odmaknil.
Solidarnostni sklad ne more biti direkten na-kupovalec oziroma investitor stanovanj, daje
lahko samo posojila organizacijam za gospodar-jenje s stanovanji (Dom in Fond) in delovnim organizacijam. Prednost pri najemu posojila pa imajo tisti investitorji, ki bodo gradili hitreje (vsak objekt mora biti zgrajen vsaj v 18 mese-cih), cerieje in pa na kompleksih, kjer naj bi bi-lo vsaj 200 stanovanj (seveda ne bi kreditirali vseh, pogoj je le, da investitor gradi objekt oz. kompleks z 200 stanovanji in v okviru teh sode-luje sklad s kreditiranjem). Kreditni pogoji pa so rok vraanja 50 let in 0,5 % obrestne mere._
Najemna stanovanja so predvidena za 3 ka-tegorije prosilcev. Prva bo zajela delavce, ki ive v neugodnih stanovanjskih razmerah in pri katerih druinski proraun ne presega 900 di-narjev na lana; druga kategorija so upokojenci
in pa seveda mlade druine te imajo pravico do najemnega stanovanja samo za dobo 5 let.
Seveda sredstva solidarnostnega sklada ne bodo porabljena samo za investiranje, v ta na-men bo el seveda veji del. En del pa je na-menjen subvencioniranju stanarin, del premi-ranju varevalcev in pa 1 % za raziskovalno dejavnost. Predvidevajo, da bo pod prvo toko, torej za financiranje najemne gradnje, letos zbranih 14 starih milijard.
Denar torej priteka, vendar pa po tolikih letih zatija na podroju najemnike stanovanj-ske izgradnje bliskovitih sprememb ne smemo priakovati. Prehod v nova obliko stanovanj-ske izgradnje v marsiem pomeni pionirsko de-lo, ki nikakor ni bilo lahko.
Omenili smo razpis, ki je bil objavljen e v zaetku julija. Razpisni rok je bil kratek 10 dni, toda takna neuakanost je razumljiva, saj bi se sicer vsa stvar preve zavlekla. Prile so tudi e prve ponudbe, v prvi vrsti za grad-bie v tepanjskem naselju, poleg tega pa so monosti tudi v iki v okviru programa 80', v soseski BS 3 in drugod. Seveda marsikoga zani-ma, kdaj se bodo zasvetili prvi najemniki klju-i. Pri solidarnostnem skladu predvidevajo, da bodo prve pogodbe sklenjene verjetno e v avgustu ali zaetku septembra in e tema me-secema pritejemo e 18 (kolikor naj bi bil mak-simalen as za izgradnjo), potem lahko prvi srenei priakujejo odlobe v letu 1975. Vso sreo torej!
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si