Faitnina plačana s *ofc>v!nL Leto XII., štev, isg Lpravništvo; Ljubljana, Knafljeva alica 5. - Telefon ft. 3122. 3123. 3124. 3125. 3126. ' Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgovs oL 3. — TeL 3492 ki 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta SL 13. — Telefon it 2455. Podružnica Celje: Koceoova alica St 2. — Telefon 5t 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub* Mana »t 11.842. Praha čislo 78 180 Wien $t 105 241. LJubljana, četrtek 9. julija I93I Cena 2 Din BH 1 9H Naročnina znaša mesečno 25.— Dm. za inozemstvo 40— Dia Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122 3123 3124 3125 n 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 8 Telet št 190. Rokopisi se ne vrača ja — Oglasi po tarifu. Ogorčenje fašistov proti Vatikanu Fašistični krogi napovedujejo docela novo ureditev odnosa jev med cerkvijo in državo Rim, 8. juliia d. V tukajšnjih kroefh izjavljajo. da se ie napetost med Vatikanom in fašizmom do najnovejši papeževi poslanici škofom znova poostrila in ie po sodbi tukajšnjih krosov dosegla kulminacijo. Fašistični krosi boli kot kdaj DODrej naglaša-jo sedaj potrebo proučitve celokupnega problema odnošajev med cerkvijo in državo. Razburjenje med fašisti zaradi postopanja papeža, ki je svojo poslanico z letalom poslal v Pariz in jo dal tam objaviti nrej kakor v svojem glasilu, je nepopisno. V Rimu se širijo o bodočih odnošajih med Vatikanom in Italijo ter med državo in cerkvijo najrazličnejše vesti tn govorice. ki pa iih ni moeoče točno kontrolirati. Na vsak način je možno, da bo v najkrajšem času prišlo med Vatikanom in Kvirinalom do popolnega preloma, zlasti če bo papež izvršil najnovejšo grožnjo, da bo dal na indeks govore najvišjih fašističnih voditeljev jn celo Mussolinija samega. Fašistični listi ljuto napadajo Vatikan in osebno papeža, kateremu zlasti očitajo nekorektnost ker ie objavil poslanico na katoliški svet v času. ko so diplomatska pogajanja med Vatikanom in Kvirinalom še v teku. EVROPSKE KONFERENCE SE BODO NADALJEVALE V Londonu se bodo sestale države, interesirane na Youngovem re-paracijskem dogovoru - Odmevi pariškega sporazuma Zaključek profesorskega kongresa v Mariboru Reorganizacija profesorskega udruženja - Pet sekcij -Izpopolnitev glavne uprave Maribor, 8. julija. Dopoldne ob 9. se je nadaljeval kongres profesorskega udruženja. Po sprejetju poročil o poslovanju udruženja je bil stavljen na dnevni red predlog centralne uprave glede izpremem-be pravil v smislu novega uradniškega zakona. Predlog je zastopal v imenu central, •uprave prof. Ferdar iz Zagreba, ki je zelo spretno vodil debato ter v razmeroma kratkem času absolviral spremembo pravil. Po krajši, mestoma zelo zanimivi debati je bil predlog centralne uprave soglasno odobren. Društvo se bo imenovalo odslej Jugoslovensko profesorsko društvo ter bo imelo svoj sedež v Beogradu. Redni član društva je lahko vsak profesor na zakonito priznam srednji in njim sorodni strokovni šoli. Društvo se deli v sekcije s pododbori v vseh večjih mestih. Odbor, rhaištva tvorijo predsednik, dva podpredsednika, dva tajnika, blagajnik, knjižničar in S odbornikov. Poleg tega so člani centralnega odbora vsi predsedniki sekcij. Odbor voli kongres za dobo dveh let. Društvo se deli v beograjsko, zagrebško, ljubljansko, sarajevsko ln splitsko sekcijo. Beograjska sekcija obsega dunavsko, mo-javsko. vardarsko in zetsko banovino, zagrebška sekcija savsko, ljubljanska sek- ; cija dravsko, sarajevska sekcija drinsko in vrbasko, splitska sekcija pa primorsko banovino. 60% članarine ostane sekcijam za njihove potrebe, 40% pa gre ▼ centralno blagajno. Nova pravila bodo natisnjena in doposlana vsem članom. Nato je direktor Kostič lz Beograda prečital v imenu kandidacijskega odbora listo kandidatov za izpraznjena odborni-ška mesta. Lista je bila soglasno sprejeta ter so bili izvoljeni: za podpredsednika Boško Boškovič, Katica Jovičič, za člane glavne uprave Branko živkovič, Gjuraj Nikolič, Radoje Kneževič, Milorad čerič, Branko Janoševič in Radivoje Nenadovič, v nadzorni odbor pa Milna Karič, Danilo Vulovič in Jelisaveta Ristič. Po volitvah je prečital prof. Boško Boškovič resolucijo, v kateri zahteva kongres rešitev raznih stanovskih zadev. Resolucija je bila sprejeta soglasno, na kar je predsednik dr. Pečovnik zaključil kongres z zahvalo vsem udeležencem za udeležbo in sodelovanje v razpravah. Po skupnem kosilu so udeleženci kongresa v raznih skupinah priredili izlete v okolico. Jutri pride večina udeležencev kongresa v Ljubljano, odkoder bo napravila izlete na Gortiljek6. London, 8. julija d. Vlada je sklenila čimprej, verjetno že za prihodnji teden sklicati konferenco, ld naj razpravlja o vseh onih podrobnih točkah Hoovrovega predloga, ki pri pogajanjih v Parizu še niso bile rešene. Konference naj bi se udeležili ministri in strokovnjaki vseh prizadetih držav, seveda tudi Nemčije in Amerike. Oficijelni krogi so za enkrat še zelo rezervirani glede bodoče politike Anglije v tem vprašanju, vendar pa se mnogo podčrtava izjava finančnega ministra Snowdena, ki je naglasil, da Anglija ne more prevzeti nobenih nadaljnih žrtev. Pariz, 8. julija, d. Francoska vlada je snoči obvestila angleškega poslanika, da sprejme angleški predlog glede sklicanja konference ministrov in strokovnjakov v svrho razprav o tehnični izvedbi Hoovrovega načrta in o rešitvi še nerešenih vprašanj. Ta konferenca pa ne bo imela nobenega vpliva na uveljavljanje moratorija, ki stopi takoj v veljava Prvotno bi se imela kon« ferenca vršiti v Parizu, toda iz ozirov na zdravstveno stanje angleškega finančnega ministra Snowdena je francoska vlada pri« stala na to, da se vrši konferenca v Lon« donu. Washington, 8. julija, d. Ameriška vlada je na povabilo Anglije izjavila, da se ra» devolje udeleži mednarodnih konferenc, ki se bodo bavile s Hoovrovim načrtom. Za« to bo poslala svoje delegate, tako na kon* ferenco zunanjih ministrov zainteresiranih držav, kakor tudi na konferenc« finančnih strokovnjakov. V Ameriki so mnenja, da se bo londonska konferenca ponovno bavi« la z vprašanjem roka, v katerem mora Nemčija povrniti odgodena reparacijska plačila. Ameriška vlada smatra, da je v Parizu dogovorjeni rok 10 let mnogo pre« kratek. Hoover je prvotno predlagal 35 let, misli pa, da b« moral znašati ta rok vsaj 25 let. Za formalno trveljavfjenje Hoovrovega načrta je potreben še formalen pristanek vseh prizadetih držav raizen Francije, bi je že dala svoj pristanek. Vse to pa je zgolj še formalnost, stvarno se je tako zvamo Hoovrovo leto že pričelo 6 1. julijem. London, 8. julija. AA. Konferenca finančnih strokovnjakov držav - podpisnic Vean-govega načrta se sestane v Londonu |7. ju- lija- Ta dan bo odpotoval ministrski predsednik Mardonald v Berlin. Ena ali dve konferenci London, 8. julija, g. Nemški oficijelni krogi so zaradi načetega sprejetja Hoov« rovega predloga po Franciji zelo zadovolj« ni. Pričakuje se, da 66 bo v kratkem se« stala konferenca strokovnjakov poedinih držav in eventualno tudi finančnih mini« strov, da uredijo vse podrobnosti. Kakor poroča »Daily Tedegrajph«, je Velika Bri» tanija najprej predlagala konferenco stro« kovnjakov, ki bo trajala približno en te« den. Tej prvi konferenci bo sledila druga, katere 6e bodo udeležili samo finančni mi« ni6tri interesiranih držav. Razpravljali bo« do o vprašanju garancij^ega fonda, o stvarnih dajatvah in o povračilu od gode« nih anuitet po Nemčiji. Berlin, 8. julija AA. Do&m javljajo iz Pariza in Londona, da bosta dve konferenci razipravljaK o raznih vprašanjih, ki so ostala še nerešena, so nemški politični krogi mnenja, da bi konferenca strokov« njakov zadostovala za rešitev tehničnih podrobnosti pariškega sporazuma. Odloči« tev strokovnjakov naj bi se ratificirala diplomatskim potom. Stvarne reparacijske dobave Berftn, 8. julija d. Vlada Je skoro neprestano zaposlena s posvetovanji o izvedbi Hoovrovega načrta in z ukrepi, ki so v sveži z doseženim enoletnim moratorijem. Kar »e tiče stvarnih reparacfjskih dobav, 9 čemur še ni padla zadnja beseda, prevladuje v Nemčiji mnenje, da se bo dalo to vprašanje rešiti brez večjih težkoč. Poudarja se, da stvarne dobave na račun re-;>aracig r dobi moratorija nemškega gospodarstva ne smejo obremenjevati Temu ie bo dalo izogniti na ta način, da se bodo nemški industriji za te dobave dovolili dolgoročni krediti.' Kar se tiče uporabe v dobi moratorija doseženih prihrankov, je državni finančni minister Dietrich izrecno naglasil, da se morajo tn -prihranki uporabiti »ključno sa sanacijo javnih financ ln za odplačilo visečih dolgov. Na direktno subvencijo gospo- Stimson v Rimu Rim. S. julija. AA. Državni tajnik Zdrn-fenih držav Stimson je dmel sestanek z zunanjim ministrom Grandijem. Mussolini ga je sprejel v palači Venezia. Rim, 8. julija, č. Tukajšnji listi prisrčno pozdravljajo prihod Stimsona v Evropo. Ker je Hoovrov načrt sprejet, bo imel Stimson sedaj nalogo utirati pot sporazumu na razorožitveni konferenci. Amerika hoče sodelovati tudi v tem pogledu pri evropskih vprašanjih, ker je videla, da ne more voditi politike izoliranja. Italija se strinja s stališčem Hoovra, da je eden Klavnih vzrokov gospodarske krize na svetu preveliko oboroževanje. V tem smislu bo, kakor piše sCorriere dolla Sera«, predvsem nastopal Stimson v Evropi. Sklicanje madžarskega parlamenta Poseti med Rimom in Berlinom Rprlin. 8. juliia. s. Kakor se doznava od merodajnega mesta, za poset nemških državnikov v Rimu in Parizu še m določen termin. Vendar pa se opozarja na to, da bi moglo priti do tega poseta sele po pose-iu Stimsona v Berlinu. K vesti nekega berlinskega lista, da bo Mussolini prišel v Berlin, se sporoča, da o tem se nj ničesar ranega, vendar pa bi Berlin sprejel obisk italijanskega ministrskega predsednika z vplikim zadovoljstvom. Ghica gre za poslanika? Bukarešta, 8. julija, g. Kakor javlja »Cu* verntul«, se zunanji minister Ghica po svo« ie-m povratku iz inozemstva ne bo več vr« ni I na svoje mesto, temveč prevzel važno poslaništvo List pravi, da gre za poslani« štvo v Parizu. Afera Stribrnega Praga. 8. julija h. Višje državno pravdni-Stvo v Pragi je predsedstvu poslanske zbornice poslalo prošnjo o izročitvi poslanca Stribmega. in sicer zaradi uradne zlorabe in zaradi dveh primerov goljufije. Kakor zoano. se je parlamentarni preiskovalni odbor bavil s poslovanjem Stribmega kot železniškega ministra ter ga ie obsodil. Zaradi tega se bo sedai pričelo tudi sodno postopanje proti Stfibmemu Zadeva se bo že jutri razpravljala v plenumu zbornice. V današnji večerni izdaji organ poslanca Stribmega se opozarja na to. da računa Stribrnv s tem, da bo morda že jutri are- Zavarovanje brezposelnih v Angliji London, 9. julija. AA. Na današnji seji spodnje zbornice je minister dela Miss Bondfield predložila v drugem čitanju zakonski načrt o zavarovanju brezposelnih. Načrt ima namen ukiniti nekatere neskladnosti v sedanjem zavarovanju, posebno pa pri zavarovanju sezijskih delavcev, oseb, ki delajo malo časa ali pa slučajno in poročenih žensk. Zakonski načrt predvideva posvetovalni odbor, ki bo pooblaščen izdajati tudi naredbe. Finančne težave Španije Madrid, 8. julija, s. Španska Narodna banka je zvišala diskont od 6 na 6 in po4 procenta. Tudi diskont za kredite na vrednostne papirje in za privatne kredite se je zvišal za pol procenta. Dalje je vlada odredila ukinitev trgovine z vrednostnimi papirji v prostem prometu na borzi v Barce» Ioni in sicer do zaključka sodne preiskave glede ustavitve plačil Katalonske banke. Banka »Reus«, ki je v zvezi s Katalonsko banko, je tudi ustavila svoja plačila. Katalonska banka objavlja, da gre pri njej samo za trenutne težkoče in da upa že v kratkem zopet odpreti svoje blagajne. Nemška industrija za omiljenje finančne krize Berlin, 8. julija. AA. Wolffov urad poroča: Kakih sto nemških tvrdk vseh panog industrije je poslalo predsedniku nemške narodne banke dr. Luthru pismo, v katerem mu sporočajo, da so sklenili dati nemški diskontni banki posojilo pol milijarde mark s pogojnim jamstvom. Ta njihova ponudba naj bi dokumentirala pripravljenost nemških gospodarskih krogov za boj proti sedanji gospodarski krizi v državi. Banka bo tako postala mogočen institut, ki naj bi preprečil beg nemškega kapitala iz države. Zagonetno letalo v francoskih planinah Pariz, 8. julija. «. Včeraj zjutraj so nagli turisti na neki gori 3.400 m visoko nad Chamonixom avijon brez potnikov in pilotov. čigava last je letalo, doslej še ni bilo mogoče ugotoviti, ker je nasedel avijon na skali, ki je silno težko dostopna. Pač pa so ugotovili na daljše razdalje z avijona ndr. Zeil-lesuc To se ,je naslednjega dne res zgodilo- Ko je prišel na označeni naslov, ga je tam pričakoval Gustav Perčec. S Perče-cem sta govorila o Karlu Kovačeviču in o pripravah za motenje njegove skupščine v Zagrebu. Perčec se je zelo nepovoljno izražal o pokojnem Radiču ter je zahteval, naj se Kovačevič za vsako c?no onemogoči. >Videl sem,< pripoveduje Levakovič, >da živi Perčec na Dunaju zelo razkošno. V najemu ima celo nadstropje ter ima naravnost luksuzno urejeno stanovanje____< Slučajno se je Levakovič sešel tudi z Avgustom Košutičem. Ko mu je povedal, zakaj je prišel na Dunaj, se je Košutič zelo nelaskavo izrazil o Perčecu in dejal, da je to človek, ki ne zasluži nobenega zaupanja. Živi na tuj račun in izkorišča vsakogar, ki se vjame v njegove mreže. >Takoj sem spoznal,« pravi Levakovič, >in sem se pozneje o tem še večkrat prepričal, da vladajo med Košutičem, Perčevičem. Per-čecem in Paveličem zelo napete razmere. Na ponovnem sestanku v Perčecevem stanovanju se je zopeit govorilo o umoru Karla Kovačeviča. Perčec je zahteval, da ga moramo na vsak način ubiti. Z Dunaja so me poslali v Budimpešto. Potoval som s potnim listom na ime Robert Walter. Potni list je izdala policijska direkcija v Budimpešti.« Na Madžarskem so Levakoviča učili v ravnanju z orožjem in z eksplozivi. Po povratku na Dunaj mu ie Perčec v svojem stanovanju razkazoval, kako se sestavi peklenski stroj in kako ga je treba namestiti, da je učinek večji. Nato mu je Perčec dal nekaj denarja in hleb kruha, v katerega je bil zamesen peklenski stroj. Ta peklenski stroj bi moral Levakovič prenesti v Jugoslavijo. Bal pa se je, da bi ga na meji ne zasačili in je zato hleb s skritim peklenskim strojem med vožnjo proti Semmeringu v bližini Gloggnjtza vrgel skozi okno- Po povratku v Jugoslavijo se je sestal z Levakovičem mlajšim, s katerim pa ni v nobenem sorodstvu Ta mu je rekel, da Kovačeviča ne bo mogoče ubiti, ker je zelo previden. Zato naj bi umorili no-vogradiškega župana Andrijo Berjča. Levakovič starejši se s tem ni strinjal in je predlagal, naj bi Karla Kovačeviča na kak način ujeli, ga kloroformirali in nato z avtomobilom prepeljali preko meje na Madžarsko, kjer bi ga izročili Perčecu in Pa-veliču, naj storita ž njim, kar hočeta. Pred-no pa so se mogli glede tega predloga ze-diniti, je bil žo umorjen Andrija Berič. Levakovič je bil zaradi tega umora zelo razburjen, ker je vedel, da je s tem vse pokvarjeno. Sam ne ve, kdo je prav za prav Berica umoril, toda Levakovič mlajši mu je pripovedoval, da je storilec Ivan Rotid, ki je sedaj skupno ž njim na zatožni klopi. Razprava je bila popoldne prekinjena m se bo nadaljevala jutri Silna vročina na Madžarskem Budimpešta, 8. julija, č. Danes in včeraj je pritisnila v Budimpešti in po vsem Madžarskem zopet strahovita vročina. Opoldne je bilo v senci 34 stopinj. Reševalna društva so imela ogromno posla, ker se je več sto ljudi na ulicah osnesvestilo. Vročina je tako hudo pripekala, da so bili kmetje primorani od 11. do 15. prekiniti vsako delo na prostem ter ga nadomestiti ponoči. Nevihte v Nemčiji Berlin, 8. julija, č. Nad Berlinom je bfl sinoči silen naliv, ki je napravil mnogo škode, zlasti na vzhodnem in severnem delu mesta. Voda je vdrla tudi v podzemno železnico, kjer so morali zato za delj časa ustaviti promet. Gasilci so morali intervenirati nič manj kot 400 krat. Bili so seveda vso noč pripravljeni. Na drugih krajih je udarila strela in povzročila znatno škodo. Tudi iz drugih pokrajin Nemčije poročajo o hudih nalivih in nevihtah. Pri Junkersovi tovarni v Dessau je udarila strela v neko letalo, ki je bilo v zraku. Letalo je padlo na zemljo in se popolnoma razbilo. Berlin, 8. julija. AA. Od nedelje dalje divjajo nad Nemčijo skoraj neprestano nevihte, ki imajo zaradi velike vročine značaj preloma oblakov. V nedeljo so nevihte prizadele Berlin, snoči pa Harz. Hudourniki, ki so gnali s seboj velike množine izruvanih dreves, so razdrli na več krajih železniško progo. Ena oseba je utonila. Škoda je velikanska. Nemška letalca v mongolskem ujetništvu Sanghaj, 8. julija, s. PoStno letalo, ki opravlja službo med Naskingom in Berlinom in ki je moralo pristati zaradi slabega vremena v Mongoliji, je tamkajšnje prebivalstvo zaplenilo. Usoda obeh nemških pilotov je neznana. Ministrski predsednik zopet v Beogradu Beograd, 8. julija, p. Nocoj ob po! 10. je lirispel v Beograd predsednik ministrske« '-Ja sveta general Peter Živkovič. Povratek prometnega ministra Beograd, 8. julija. AA. Z dopoldanskim simplonskim ekspresom je prispel ob 10.10 v Beograd minister za promet inž. Lazar Radivojevdč. Vrnil se je iz Pariza, kjer s« je 10 dni mudil v zasebnih zadevah. Princ Nikola v Zagrebu Zagreb, 8. julija, č. Danes ofc 14.40 je priletel na borongajski aerodrom poseben avajon tipa Junkers, last avstrijske družbe za potniški promet »Ausjroflug«. Z letalom se je pripeljal princ Nikola, brat ru» imunskega kralja Karla, ki je bil kot odposlanec romunske kraljeve hiše v Italiji ua pogrebu vojvode D' Aoste. Rumunske-ga princa Nikolo so pozdravili zastopniki naše vojske z letalskim podpolkovnikom Svarcem na čelu. Ob 15.05 je princ Nikola odletel naprej proti Beogradu in Rumu-niji. Defo prof. Kralja v Čakovcu Cakovec, 8. jul. č. Znani umetnik akademski slikar profesor Kralj iz Ljubljane je zaključil renoviranje alegorične slike izza časov Zrinjskih, ki je bila v čakovač-kem starem gradu. Slika je bila popolnoma pokvarjena in jo bo sprejel sedaj tukajšnji muzej. Isti umetnik je tudi reno-viral sliko o veliki kugi, ki je davila ljudi v Medjimurju, kakor tudi slike iz stare kapelice Zrinjskih. Zanimiva razstava v Šibenfku Šibenik, 8. jul. č. O priliki 600-letnice šibeniške katedrale sv. Jakoba bo od 23. t m. do 9. avgusta prirejena v šibeniku etnografska in umetniška razstava z vsemi vrstami narodnih noš iz šibenika in okolice, ter mnogoštevilnimi umetniškimi slikami iz srednjeveškega in modernega življenja šibenika. Ukinitev trgovske akademije v Brčkem Beograd, 8. julija AA. S sklepom trgovinskega ministra se ukine državna trgovska akademija v Brčkem. Likvidacija se bo vršila postopoma: letos se ukine I. razred, drugo leto II. razred, naslednie leto III v šolskem letu 1934-35 pa IV. razred. Sklicanje madžarskega parlamenta Budimpešta, 8. julija, g. Poslanska zbornica se bo 20. julija sestala k prvi sejL da določi program svečane otvoritve, ki bo skupno za zbornico in senat dne 21. julija Dela verifikacijske komisije bodo trajala tri dni. 22. julija se bo vršila volitev predsednika zbornice. Zbornica bo ripir^i samo 2«. julija, nakar se bo odsodlla za •20. oktobra Pariški sporazum Ljubljana, 8. julija. Dvoboj, ki se je vrši! zadnjih 14 dni med Washingtonom in Parizom in ki so ga milijoni spremljali z napetostjo in bojaznijo, je končan častno za oba dela. Ameriški predsednik Hoover je dosegel, da je bil njegov načrt za gospodarsko sanacijo Evrope v celoti sprejet, Francija se je pa* zavarovala, da ostanejo njeni in njenih zaveznikov življenski interesi v reparacijskem vprašanju ne-ogroženi. S svetovno-političnega stališča pa predstavlja pariški sporazum najvažnejši dogodek povojni dobe. Por novno se v njem manifestira načelo mednarodne solidarnosti, ki ga je za-temnil dim topov v svetovni vojni. Vse države so prihiteb na pomoč, da rešijo Nemčijo pred grozečim gospodarskim polomom in so pristale pri tem na* ogromne materijalne žrtve. Zlasti Francija, ki mora plačati glavni del tega računa, je pokazala tekom pogajanj in pri končnem sporazumu velikodušnost in požrtvovalnost, ki sta od nekdaj bili lastnost tega velikega naroda. Naj leži vzrok koraka predsednika Hoovra v notranjem političnem in gospodarskem položaju Amerike ali he, dejstvo je, da je Amerika pokazala ob tej priliki izredno velikopoteznost. Odrekla se je milijardam, katera ji mora Evropa plačevati za vojne dolgove, in to v času, ko sama preživlja zelo težko gospodarsko krizo in ko je po njenih mestih vidsti žalostno sliko, da zdravi močni ljudje beračijo za košček kruha. Res računa, da se j' bo ta velikodušnost kdaj obrestovala, jasno pa je, da se to ne bo zgodilo preko noči in da bo izostanek evropskih plačil hud udarec za vse ameriško gospodarstvo. Sporazum odpira nedogledne perspektive. Francija je šla do skrajnih mej popustljivosti, tako da ji je celo nemška vlada v svojem manifestu na narod izrekla priznanje in zahvalo. Na ta način prihaja francosko-nemško razmerje, ki se je po Stresemannovi smrti precej poslabšalo in postajalo tekom zadnjega leta celo že napeto, v novo fazo. ki lahko postane uvod v mnogo boliš2 odnošaje. In od odnošajev ;~ed Francijo in Nemčijo še vedno zavisi bodočnost Evrope. Nemčija ima sedaj priliko, da si zopet pridobi nazaj zaupanje Francije, ki je ob večnih paradah hit-ler.ievcev in stahlhelmovcev morala postati nezaupljiva, saj Francozi res ne zahtevajo mnogo. Kako zadovoljnost je Celovški tisk in koroški Slovenci Celovec, 7. julija. Ena najmočnejših sil, s katerimi razpo-tega nemški narod, je njegov tisk, ki je ne le kvalitativno dober, temveč večinoma tudi gospodarsko močen in izborno organiziran. Na nedavnem kongresu izdajateljev nemških dnevnikov, ki je bil na Dunaju, fcfo z zadoščenjem konstatirali, da je nemški tisk združen v krepko razviti organizaciji in da razpolaga z dobrimi korespon-denčnimi biroji, z ugodnimi zvezami ter tudi kot celota z močnim finančnim kapitalom. Glavna moč nemškega tiska pa je njegova metoda, s katero sistematično obdeluje svoj delokrog in vsako vprašanje, s katerim se peča. Avstrijski tisk n. pr. je po vojni vedno trobil v svet, da je Avstrija najrevnejša državica na svetu, da r.e more sama obstojati itd. Nemalo po zaslugi te časopisne kampanje je dosegla Avstrija, da so se ji črtali vsi vojni dolgovi, vsa reparacijska plačila in, da dobiva še danes kredite, kakoršnih druge države niso deležne v tolikem obsegu in po tako ugodnih pogojih, čeprav so objektivni opazovalci ponovno konstatirali, da more Avstrija pri razumnem gospodarstvu sama živeti, je sistematično stokanje avstrijskih listov prevpilo vse te dokaze. Isto metodo, ki jo porablja nemški tisk v splošnem, rabi celovški tisk, kadar gre za koroške Slovence in za Jugoslavijo. Veselo obličje dobijo celovški časniki, ako se jim nudi prilika priobčiti kak članek ali kako poročilo o krivdi na svetovni vojni in ako morejo pri tem zadati Srbom in srbski predvojni politiki kak udarec. Poleg tega z naslado prinašajo strupene članke proti Jugoslaviji, ki so že na prvi pogled tendencijozni in ki blatijo vse, kar ni po želji koroškega nemštva. Celovški tisk pa je bil najhujši faktor v boju proti koroškim Slovencem že pred vojno, posebno še pred plebiscitom; ostal je to še naprej. Ni slovenskega uspeha, ni slovenske ustanove in ni pomembnejše slovenske osebe, nad katerimi ne bi bil celovški tisk izlil svojega žolča ter izpustil svoje jeze. Da bi respektirali narodne pravice, ki so manjšini po mirovni pogodbi zajamčene, o tem ni govora. Značilno ln posebne zabeležbe vredno je, da ravno glavno glasilo krščanskih social-cev na Koroškem prinaša najbolj strupene članke in najslabša poročila o Jugoslaviji z jasno razvidno tendenco; istočasno pa krščansko socialna stranka kot vladna stranka potom svojih ministrov in zastopnikov vedno izjavlja, da stremi za prijateljskimi odnošaji do sosedne Jugoslavije. Koroški krščanski socialni voditelji nočejo razumeti, da s tem, ko napadajo Jugoslavijo, blatijo in žalijo tudi koroške Slovence, ki so glasovali pri plebiscitu za Jugoslavijo, in one koroške Slovence, ki so pri lanskih državnozborskih volitvah dali svoje glasove krščansko socialni stranki v zaupanju, da bo ta stranka v manjšinskem vprašanju pokazala vsaj dobro voljo in skušala ugodno vplivati v tem smislu ter zastopati drugo stališče kakor krogi okoli Heimatbunda. Tudi verska načela so bila merodajna pri zadnjih volitvah za koroške Slovence, a ta načela so izrabili samo v korist večinskega naroda. Vidi se pač, da so tudi krščanski socialci najprej fanatični Nemci in le tedaj, kadar se gre za njihove strankarske koristi, tudi malo krščanski socialci. —Iv. povzročila že Bruningova izjava, da se bodo po reparacijskem moratoriju prihranjeni zneski porabili samo v gospodarski svrhe in ne za oboroževanje. Izreden pomen ameriškega sporazu ma leži tudi v tem, da se Amerika, ki je dolga leta živela v svojem posebnem svetu, vrača v družbo ostalega sveta. Uvidela je, da ne more trajno procvitati med obubožanim svetom. Nova parola nastaja preko oceana: ozdravljenje svetovne krize s skupnimi silami.* - Bilo bi seveda preveč optimistično misliti, da bo sedaj svetovna gospodarska kriza na mah rešena. Nemci dobijo sicer od Hoovrovega darila izredne koristi; prihranili bodo okrog dve milijardi mark, kar znaša eno petino njihovega državnega proračuna; možnost imajo, da se izkopljejo iz sedanjih težav in uredijo svoje notranje razmere. Lahko tudi omilijo najostrejše določbe zadnje zasilne uredbe, ki je vrgla težka nova davčna bremena na najširše sloje, imela za posledico krvave izgrede, in ustvarila izredno nezdravo socialno ozračje. Toda kakor reparacije in vojni dolgovi niso bili glavni vzrok sedanje gospodarske krize ne v Nemčiji, ne v ostalem svetu, tako suspenzija plačevanja še ne pomeni zadostnega zdravilnega leka za povrnitev normalnih gospodarskih razmer. Na Nemčiji leži sedaj velika odgovornost in od njene notranje sile, volje in discipline tudi v prvi vrsti od-visi uspeh velikega Hoovrovega načrta. Dani so ji ne samo materijelni, ampak tudi psihološk' pogoji, da se vrne k normalnemu razvoju. Reparacijska plačila so imela izreden upliv na nemške mase, ki so ravno v reparacijah videle krivca vsega zla. Pariški sporazum bo torej tudi v tem oziru blagodejno deloval na notranji razvoj Nemčije. Upnikom pa. ki so moratoriju na ljubo prevzeli velike finančne žrtve, ostane nada, da bodo prej ali slej odškodova-ni po izboljšanem svetovnem gospodarskem položaju, ki bo blagodejno vplival tudi na gospodarsko situacijo vseh posameznih držav. V tej nadi in v nadi, da se bo omilila napeta politična atmosfera v Evropi in se utrdila misel miru, ie tudi uteha za Jugoslavijo, od katere bo moratorij zahteval žrtve, ki so za onimi Francije razmeroma največje in najtežje. Tujski promet bi omilil kočevsko gospodarstvo Kočevje, v juliju. Svetovna gospodarska kriza je zajela nekatere kraje bolj. druge manj. Pri nas je zlasti Kočevska po krizi hudo prizadeta. Še nedavno je bilo njeno glavno gospodar« sko hrbtišče lep in dober les, po katerem pa sedaj nihče ne povprašuje Kočevska je procentualno izvažala iz Slovenije največ lesa v inozemstvo. Prej je bilo v pogonu nad deset večjih in manjših žag, ki so po večini noč in dan rezale najlepši les, ki je šel potem v tej ali oni obliki po svetu, pa tudi po vsej naši državi. Mnogo se je prodalo lesa na panju in mnogo se ga je izvozilo v deblih. V tem času so mnogo zaslužili lastniki gozda, voznrki, ki so dan za dnem prevažali les iz hoste na žago in kolodvor, kakor tudi delavci, ki so bili zaposleni pri rezanju. Sovjetski dumping je zrušil v dveh letih na svetovnem trgu ceno evropskemu lesu. Toda ni ostalo samo pri tem. Ko je cena lesu padla, je bilo še vedno upanje, da se bo les vsaj lahko prodajal. Izkazalo se je pa prav nasprotno: padec cen na eni strani, na drugi pa popolna stagnacija lesne industrije. Zaradi tega so žage začele ustavljati obratovanje. V Kočevju so ustavili največjo žago pri kolodvoru, ki je sedaj last premoženjske uprave mesta Kočevja. Žaga je zaposlovala svoj čas do šestdeset delavcev, ki so sedaj brez dela in zaslužka. Druge žage se le še za silo gibljejo. Vsi pa tožijo, da nc morejo z lesom nikamor. Druga reč, ki se zlasti Kočevju, pa po» »redno tudi Kočevski zelo močno pozna, je zmanjšanje obratovanja v rudniku. Od 1300 delavcev, ki jih je bilo v prvih povojnih letih v kočevskem rudniku, je sedaj število padlo močno pod sto. Jasno je tedaj, da je 1000 delavcev prineslo v promet lepe denarje. Obrtniki in trgovci so na ta način izgubili precejšnje dohodke. Sedaj upravičeno tožijo, da ne morejo vztrajati v nadaljnjem svojem eksistenčnem boju. Tretje, kar je delno tudi vzrok krizi na Kočevskem, je tudi še stara zadeva težav Mestne hranilnice in Kajfeževega konkur-za, kar se še sedaj močno pozna. Občinske doklade tlačijo enako obrtnika, kakor trgovca in posredno po njih tudi vse kon-zumente. Letošnje leto je prineslo v me« stu samem štiri nove konkurze Gospodarska kriza na Kočevskem je enako zajela kmeta, delavca, obrtnika, trgovca kakor inteligenta uradnika. Kmet ne more zaradi slabih letin prodati od svojih pridelkov prav ničesar, dočim je les v popolni stagnaciji. Obrtnike in trgovce težijo davščine. Kmetje so se dosegaj zana« šali po večini na denar, ki so ga prejemali od svojih sorodnikov iz tujine. Kakor po-kazujejo številke, pa so tudi ti viri postali precej manjši, kakor so bili prej, zato se že na vasi vsiljuje silna revščina. Odgovorni činitelji morajo gledati, da čim prej začno intenzivno delati za omi-Ijenje gospodarske krize. Kot prvo delo, katerega bi se morali poprijeti, je vprašanje pospeševanja tujskega prometa. Z dohodom tujcev v kočevske kraje se bodo povečali tudi dohodki prebivalstva. Mno« go krajev po Sloveniji živi največ od tujcev. Kočevski svet s svojimi do danes še neoskrunjenimi gozdovi ni prav nič manj zanimiv in idiličen, kakor so drugi kraji Treba je tujce le opozoriti na to lepoto kočevske zemlje in jih znati privabiti. V to svrho naj bi se lotila dela tudi vsa kočevska županstva, kar bi privedJo do gotovega uspeha! Bolgarska na novih potih Sofija. 6. junija. Ce bi se moglo in hotelo verjeti sedanjemu bolgarskemu opozicijskemu tisku, zlasti pa glavnima glasiloma še nred kratkim vsemogočnega, sedaj pa od bolgarskega naroda na grenki kruh opozicije obsojenega »Demokratičeskega sgovora«. bi cd vlade narodnega bloka ne bilo pričakovati ničesar noveea niti v zunanji niti v notranji politiki. V notianji morda že še. pri čemer se kljub najodločneišim izjavam vodilnih mož iz krogov narodnega bloka, ki zanikajo vsak namen kakršnegakoli obračunavanja. namiguje na osveto; nikakor na ne v zunanji politiki, češ da se bolgarska zunanja politika ne more bistveno izpremi-niati. pa naj ie na krmilu katerakoli stranka Na tak način se v sedanjem opozicijskem tisku komentira izjava, ki jo ie podal min. oreds. Malinov predstavnikom inozem. tiska. Listi LiapčeVa se kar ne morejo dovoli načuditi. kako ie tisk sedanje' vladne večine in kako so njeni glavni predstavite-lii mogli zunanjo politiko prejšnje vlade, ki io takorekoč v celoti povzema sedaijia vlada, označevati kot medlo in neaktivno. Kar najostreje se oooziciiski tisk obrača broti novemu finančnemu ministru Girgin )-vu zaradi njegove izjave o dvomiliiardnem deficitu državnega gospodarstva pre'šnie vlade, o popolnoma Praznih blagajnah. Ki jih je zapustila ivoji' naslednici in o mogočih nepravilnostih v poslovanju z državnim imetjem, češ da so take iziav> škodljive državi, njenemu ugledu in kreditu. Preko težav, ki jih novi krmarii države vidijo pred seboj in ki jih ie treba premagati, da Sp država gospodarski. zopet ooomore. pa opozicijski tisk prehaja z nekakim porogljivim posmehom, češ: če vi bolie znate, oa vi bolje gospodarite. Pri vsem tem pa iz vsega opozicijskega tiska, zlasti oa »Slova« »Makedonije« in drugih listov, v katerih imajo makedonstvuiušči glavno besedo, zve ni na naslov nove vlade očitek, ki na1 bi novo vlado prikazoval narodu kot nenarod-no. usiužbeno nekim tujim, bolgarskemu narodu. niegovi neodvisnosti, suverenosti nevarnim vplivom Popolnoma iasno povedano: gr.e pač za očitek, da je jueoslovensk" tisk baje z neko nrav posebno prijaznostio pozdravil zmago narodnega bloka pri volitvah in prihod njegovih mož v vlado, da je padec Liaočev-Cankovljeveea režima izzval neko posebno naravnost sumljivo zadovo'i. stvo v jugoslovenskem tisku. Na ta tako jasni očitek ie pač treba prav tako iasnega odgovora. ... Res je: vsak Jugosloven. v katerem n' ood tujim neslovanskim. vplivom .zamrl čut široke slovanske in ožje južnoslov^nske vzajemnosti, z radostjo in zadovoljstvom pozdravil padec Ljaočev-Cankovl'»—■ režima: saj je bilo vsakemu, tudi samo površnemu opazovalcu jasno, da i-* ta režim bolgarskemu narodu ravno od onega tujega. neslovanskega voliva vsiljen, ki je ubi-ial čut slovanstva in slovanske vzajemnosti v narodu in oviral naravni razvoj. In če je vlada »Demokratičeskega sgovora« s svojimi »neodgovornimi činitelji« storila vse. da bi v Jugoslovenih zamorila "-1 bratstva napram bolgarskemu narodu ie treba pribiti iasno in; odločno, da-se ji to herostratsko delo ni posrečilo-in da v. J hi: osla vi ji- -Siei ko Drei gledajo v bolgarskem narodu-bratski narod, kateremu .iskreno želijo najlepšega razvoja in napredka pod svobodnim solncem in v bratski, vzajemnosti obeh narodov. Moro. ki je tlačila dolga leta bolgarski narod, so prepodile volitve, ki so postavile na krmilo države vlado po volj^ naroda. Da sc v Jugoslaviji ta preobrat pozdravili z radostio in zadoščenem ie resnica, saj ga upravičeno smatrajo za koristnega v prid bolgarskemu narodu. Pozdravili so tako ta preobrat kakor je v celoti, ker spoštujejo voljo bratskega naroda, stremečega kvišku. Ali ie pa volja bolgarskega naroda tudi v posameznostih in posameznikih zadela pravo, pa se bo dalo presojati še ie kasneje, ko se bo videlo delo in se bodo videli uspehi. Ako bo to njihovo delo pospeševalo' razvoj in napredek bolgarskega naroda in se bo vršilo v duhu slovanske in ožje jugoslovanske vzajemnosti, bodo novi bolgarski vladi gotovo v Jugoslaviji brez pridržkov in odkrito izražali svoje priznanje. .., Imenovanje učiteljev Beograd, 8. julija p. Z odlokom ministrstva prosvete so postavljeni za učitelje po odslužitvi kaderskega roka: žalohar Ciril v Cerklje pni Kranju, Pohar Anton v Marija Reki, Krajcar Ivan v Mežici. Vidmar Franc v Beli cerkvi, štrus Franc v Turnišču, Rak Miroslav v Krško,. Pretnar Ivan v Zariču ln Gobec Radovan v Gri-žah. Izplačilo zaostankov železniškim delavcem Beograd, 8. julija AA. Uprava Udruženja jugoslovenskih železničarjev Je intervenirala. naj se železniškim delavcem izplačajo dolžne dnine (razlike) iz leta 1923. k! so nastale pri hoVem obračunavanju ur. Ka zadnjo vlogo uprave je prometno ministrstvo sestavilo mešano komisijo, v kateri so blM zastopani tudi člani uprave Udruženja jugoslovenskih železničarjev. Na sklep te kom;slje Je minister odobril, da se vsi ti zaostanki na dninah morajo železniškim dnevničarjem takoj Izplačati. Skupno znašajo ti zaostanki 11.8 milijona dinarjev. Krediti za to so že zagotovljeni. Nov pravilnik o industrijskih tirih Beograd. 8. julija AA. Na prošnjo centrale industrijskih korooracij ie prometni minister odredil, da se predpiše nov enotni pravilnik o uporabi industrijskih tirov in pogodba med državnimi železnicami in posameznim industrjairri. Prošnje za dovoljenje študija v inozemstvu Beograd, 8. julija. AA. Prosvetno ministrstvo je razposlalo okrožnico prosvetnim oddelkom banskib uprav, v kateri jih opozarja, da morajo vsi študentje, ki hočejo študirati v tujini, poslati svoje proSnJe piosvetnemn ministrstvu preko prosvetnih oddelkom banskib uprav. »Die Stunde« zopet dovoljena Beograd, 8. julija. AA. S sklepom notranjega ministra je dovoljeno uvažanje in razširjanje v naši državi lista »Die Stun-t, ki izhaja na Dunaju. Velika požarna katastrofa na Gorenjskem Lepo vas Mlako v kranjskem sreza Je včeraj popoldne skoro popolnoma uničil požar — Pri reševanju se Je smrtno nevarno ponesrečilo 20-letno dekle Kranj, 8. julija, kd Malo, kake tri četrt ure od Kranja oddaljeno vas Mlako ob cesti proti Golniku, ki šteje kakih 12 hiš tn ima okrog 100 prebivalcev. Je zadela danes popoldne straiSna požarna katastrofa. 2e od torka sem divja po Gorenjski hud vihar,- ki se te danes popoldne skoroda še stopnjeval. Zaradi tega viharja se Je ogenj ki je izbruhnil najprvo na samoti, bliskovito razširil na vso vas. Le s skrajnim naporom vašč ribiči. Nad novo zgrajenim rib« nikom na Vilušu pri Brodu ob Savi se je v zadnjem času pojavila jata tako zvanih orlov « ribičev. Ti veliki orli 6e večinoma hranijo z ribami, ki jih love z neverjetno pretknnostjo na površini vode. Doslej ta> kih orlov v tamkajšnjih krajih niso po« znali. Letos so se naselili v tamkajšnjih krajih tudi galebi, ki so tudi redke ptice v ondotnih krajih. * V zdravilišču Rogaška Slatina je do konec iuniia prispelo na zdravljenje 1561 oseb največ iz Jugoslavije, mnogo pa jih ie tudi iz Madžarske in Avstrije ter drugih evropskih držav. Vse kaže. da število gostov letos ne bo doseglo lanske frekvence. Splošna kriza se uveljavlja tudi v posetu zdravilišč. * Obolenja zaradi pokvarjenoga sira. Iz Splita poročajo da ie obolelo večje število oseb zaradi uživanja pokvarjenega sira. ki so ga kupili na tamkajšnjem trgu. Oblastvo ie uvedlo kazensko postopanje proti prodajalcem * Fimske zveze iz Bosne. Neštevilne 5n šaljive komentarje povzroča v bosanski Derventi dogodek šestero dečkov in četve« ro deklic. Tj otrociči so delj časa kovali načrt za beg v Hollvwood v Kaliforniji. V ponedeljek zjutraj so starši beguncev opa* žili, da so se res napotili v daljno Ameri» ko. Ena izmed malih begunk je na doma» ča vrata s kredo zapisala »Z bogom, jaz grem v Hollywood. kjer postanem filmska igralka«. Starše je to nekoliko pomirilo, ker so vedali, kod bodo otroci hodili. De« narja za vlak itak niso imeli. Telefonično obveščen, je mlade begunce ustavil neki prijatelj v Bosanskem Brodu ter jih od« vedel nazaj v Dervento. * Zažgal hišo svojemu dolžniku. Seljak Vinko Bugarin iz okolice Križevcev je žandarmeriji prijavil, da mu ie dne 28. junija nekdo zapalil hišo. ki mu je deloma pogorela. V ognju sta bila uničena tudi dva šivalna stroja, ki sta bila zavarovana za 25.000 Din. Žandarmerija je ugotovila, da sta požar povzročila brata Tomo in Fran Zaplatič. katerima ie Bugarin dolžan 3665 Din. Zažgala sta mu hišo zato. da bi jima Bugarin lahko plačal dolg z zavarovalnino. Oba brata sta bila aretirana in izročena sodišču. * Napaden v spanju. Iz Novega mesta nam pišejo: Na obisk k svojim sorodnikom se ie v nedeljo podal dninar Jože Zalokar, doma iz Ločne, v Tomaževo vas. Fantu se od utrujenosti ni ljubilo, vrniti se domov, zato ie sklenil prebiti noč pri sorodnikih. Odšel ie na kozolec spat v seno- Nenadno oa so ga zbudili iz spanja trdi koraki tujega moškega ki je lazil po kozolcu. Zalokar. videč sumljivo tujčevo vedenje, je s svojega ležišča vstal in vprašal tujca, kaj išče Mož. katerega ni bilo mogoče spoznati zaradi teme. je ob teh besedah dvignil svojo debelo gorjačo in zamahnil z njo proti Za-lokariu. ki ip prvi udarec pariral z roko. dragega, ki je brzo sledil prvemu, na ni-mogel odbiti. Tujec ga ie zadel oo levi r«-ki s tako silo. da mu je zdrobil naJer. ostali de! roke oa mu je od hudega udarca mnčnn otekel. * Nesreče zaradi živali. NesreCa s koniem se ie pripetila hlapcu Alojziju Štreklju. ki ie uslužben pri g. Faleskiniju v Dolenji Straži. Hlapec je vodil napajat konja, ki je še mlad in isker. Naenkrat je pričela žival poskakovati in se trgati iz rok hlapcu, ki jo ie pa hotel obvladati. Konj. ki je pri tem po-oesiiel. ie močno skočil in hlapca z zadnjo nogo udari! s tako silo oo glavi, da Je m»> ral gospodar hlapca odpeljati v bolnico. — Skoro slična nezgoda se ie pripetila nosest-nikovemu sinčku Cirilu Zagorcu v Cedra-šah pri št. Jerneju. Fantek je šel napajat konja in ga pri tem zajezdil. K^nj. ki se ie najbrže nečesa ustrašil, ie postal nemiren, vrgel 6 letnega Cirila raz sebe in ga z zadnjim kopitom močno poškodoval med nogami. — Posestnikov «:n Blažič Franc iz S«»' pri št. Petru pa je bil z živino na paši. ki Je začela zaradi velike vročine in mušlih oikov divjati. Fantek, ki ie imel najrajši neko mlado junico. je hote! orv' tej ubraniti nadaljnje divjanje. V tistem pa mu je pridrvel nasproti močan vol. ki le ubogega pastirčka podrl na tla in mu šel s prednjimi nogami čez prsa. — Vsi ranjenci in poškodovanci so bili pripeljani v kandijsko bolnico na zdravljenje. * Hude posledice noizkušenega samomora V Brodu ob Savi ip povzročila veliko senzacijo vest. da ?e poizkušal izvršiti samomor ugledni tamkajšnji mesar Joso Teufe!. Popi! ie močno dozo ocetne kisline. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer mu ie zdravnik izpral želodec, vendar pa ie nie-govo stanie zelo resno. * Avtobusni promet Kranj—Jezersko— Celovec. Izpremend se odhod i« Kranja, ln sicer bo namestu ob 19.15 ob 20.15 (od večernega vlaka iz Ljubljane ob 20.06). Ob nedeljah ln praznikih redna vožnja 1« Kranja na Jezersko ob 6.15 od turističnega vlaka In nazalnico. kjer so zdravniki s takojšnjo pomočjo rešili starčku življenie. Poletna oblačila jopiče v modernih karo-vzorcih, modre, platnene in modne letne hlače v veliki * izberi pri Drago Schwab, Ljubljana Številne nesreče. 32 letni delavec Rudolf Stiplovšek iz Šp. Hudinje pri Celju se ie pri delu polil z vročo milnico in se opekel bo obrazu in obeh nogah in rokah. — V Žalcu je.padla 3 letna šoferjeva hčerka Zlatica Audičeva pri igranju s stola in si zlomila desno nadlehtnico. — V Lučah ie 82 letna občinska reva Marija Špekova pri kuhanju prevrnila nase kotel vrele vode in se nevarno opekla po vsem telesu. 40 letni hlapec Karol Pušnik iz Vitanja si ie pred tednom pri delu zabodel tresko v levo pazduho. Tresko si je hotel sam odstraniti, ravnal pa je neprevidno, zaradi česar se ie pojavilo vnetje in zastrupljenje v pazdušni votlini. Pušnikovo stanje je resno. — 30 letna postrežnica Angela Krempuševa iz Celja se ie vsekala s sekiro v levico in si močno poškodovala palec. — 38 letni tesar Pavel Gračner iz Medloga ori Celju je strmoglavil pri delu v Tooolščici pri Šoštanju z ogrodja in si pri padcu prebil lobanjo Prepeljali so ga z dopoldanskim vlakom v Celje, s kolodvora oa so ga spravili z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnico, kjer se zdravijo tudi ostali ponesrečenci. e— Otrok utonil v studencu. V ponedeljek popoldne sta šla 5 letni tesarjev sin Jože Mimik iz Levca ori Celju in neki drugi deček pit vodo k nekemu studencu pri lev-škem mostu. Mimik ie izgubil ravnotežje, padel v vodo in utoni!, njegov tovariš pa ie iz strahu zbežal in se skril. Ženske, ki so delale v bližini na polju, so našle pol ure pozneje otrokovo truoelce v vodi. e— Poizkus samomora v gostilni. V torek popoldne ie prišel v gostilno g. Berglez v Gosposki ulici 37 letni posestnik Ivan Art-nak iz Zadrž v šmarski okolici in naroči! 001 litra vina. Sedel je neki mizi. Cez nekaj minut ie neopaženo slekel srajco, vzel iz žepa steklenico Iizola in izpil polovico tekočine, nato pa se je z nožem za cepljenje sadnega drevja trikrat vrezal v desno stran orsi. Artnak se je takoj zgrudil nezavesten na tla. Šele takrat so ODazili prisotni, kaj se ie zgodilo. Pozvali so moštvo reševalnega oddelka, ki ie oreneljalo Artnaka z avtomobilom v bolnico. Artnak je že izven nevarnosti. Iz poslovilnega oisma. ki so ga našli Dri njem ie razvidno, da sp je odločil k obuonemu dejanju zaradi rodbinskih razmer. Iz Maribora a— Zdraviliško službo za revne slole v zdravstvenem okrožju Maribor levi breg vrši začasno g. dr. Ivan Zorjan. sreski sanitetni referent, v uradnih Drostorih sreskega načelstva v Mariboru soba št 42. II nad-stroDje. od 10. do 12. ure. odnosno od 14. do 16 ure na svojem stanovanju. Aleksandrova cesta št. 11. II. nadstr. To na znanje občinstvu, uradom in revnim bolnikom okrožja, ki se naj ali predstavijo osebno ali pa izrazijo svoje želje oo obisku na domu. a— Nova gradbena dovoljenja je podelil mestni svet mariborski v svoji seii 7. t m.: Ivanu Benciku za zgradbo hleva Dri hiši Cvetlična ul. 9. Jožefu Holcanflu za zgradbo pritlične stanovaniske hiše v Aljaževi ulici in Zavodu šolskih sester za zgradbo podzemeljskeea hodniV- — Uporabna dovoljenja oa so dobili: Eliza Wo!f za eno-nadstropno stanovanjsko hišo v Cankarjevi ulici 32. ter Stanko in Ivana Kocbek za enonadstropno stanovanjsko hišo v Kersnikovi ulici 12 a— Kresovanje ori Sv. Duhu ob avstrijski meji je na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda ooteklo s sodelovanjem vsega prebivalstva izredno leno. Ob Dokaniu toni-čev. sviranju godbe in oetiu pevskega odbora CMD je Dlaoolal velikanski kres. ki je pozdravljal in bodril Slovence, tam oreko. Pri prijateljski zabavi je izrekel dobrodošli- Poleti boste imeli . dvojen užitek Če boste pazili na pravilno prehrano. Najsigurneje vam bo pri tem pomagala Mladna OVOMALTINE Pripravlja se z Ovomix kozarcem, katerega se dobi povsod, kjer se prodaja Ovomaltine in to za ceno Din 15. co šol. upravitelj Jože Križnič. imenom mariborskega kluba SPD »Meja« na se j^ zahvalil učitelj Vrane. Manifestacija ie pokazala. da je Sv. Duh zavedna narodna trdnjava Nai bi ji tudi zaiedie posvečalo potrebno pozornost. a— Veža okrožnega sodišča je postala pravi eldorado tatov koles.. Tako je bilo včeraj tam ukradeno skoro novo 1900 Din vredno dvokolo znamke »Steyer« čevljarju Avgustu Welle iz Podove. a— Nezgode. Uglednemu posestniku Ignacu Senekoviču na Vukovskem vrhu pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah so se spla-šili konji. Ustrašili so se dveh kolesarjev in začeli dirjati. Senekovič je padel pod voz in se potolkel po glavi in hrbtu. — V Selnici ob Dravi se je med cepljenjem drv vsekala v desno koleno Julijana Sernec. — 51etno dekletce Marico Kobale iz Brezove pri Podovi je pičila kača na njivi. Vse ponesrečence so prepeljali v mariborsko bolnico. a— Prevejana sleparica je v ponedeljek aretirana Clletna Jožefa Letnik iz Jablane v Slovenskih goricah. Januarja meseca je prišla v neko mariborsko manufakturno trgovino in izbrala za 1288 Din raznega blaga. Zgovorila se je s trgovcem, da bo plačevala dolg v obrokih, vendar pa jo od tistega dne zaupljivi trgovec ni več videl. V ponedeljek pa se je pojavila v Vetrinjskl ulici pri nekem krojaču in naročila, naj ji izdela moško črno obleko in srajco in to kar takoj, ker jo potrebuje za umrlega prijatelja. Krojač pa si je dekle ogledal in spoznal v njej neznanko, ki je že pred letom dni odnesla 1000 Din vreden ženski površnik. Skočil je po stražnika, ki je a veliko težavo aretiral sleparsko deklico. Vlegla se je namreč kar na tla ter pričela igrati božjastni napad. Priti je moral zdravnik, ki je ugotovil, da je zdrava. Na policiji so ugotovili, da je nastopala v Maribora in po deželi z raznimi imeni kot Caherl, Ribičič, Kranje in tako dalje. Nekaj dni je služila tudi v škofiji, kjer je ukradla 220 Din in potem izginila. Poleg tega jo zasleduje orožništvo zaradi številnih sleparij po deželi. a— Ubežni kaznjenec — prijet. Kakor smo poročali, je dne 5. junija iz vinograda Srečka Robiča v Limbušu pobegnil nad-pazniku Jurci kaznjenec Mehmed Ramovič, ki je z drugimi kaznjenci vred tam delal. V neopaženem trenutku je Ramovič pograbil Jurcovo puško z naboji vred in zbežal. Obveščene so bile takoj vse policijske oblasti in orožniške postaje. V ponedeljek pa ga je, vsega izčrpanega in izstradanega, ujela blizu Siska v nekem gozdu orožni-ška patrola in ga v torek zvečer pripeljala vklenjenega nazaj v mariborsko. kaznilnico. Tudi puško nadpaznika Jurce je imel nepoškodovano pri sebi in od nabojev niti enega ni porabil. Ramoviču, ki mora od-sedeti radi nekega umora v Macedoniji 20 let robije, se je očividno stožilo po domu in se je hotel skozi gozdove cele Jugoslavije pretolči v ožjo domovino. a— Mariborska policija je prijela kakih 14 let starega dečka, ki trdi, da nima staršev in da se piše Fran Kocjančič. Pravi, da je prišel iz Ljubljane peš v Maribor, vendar pa je v Ljubljani nepoznan. Iz Kranfa T— češka Beseda v Kranju pof&dd v ne-dčli dne 12. t. m. o druhe hodinč odpolednl »Na Laborah« Ceskou pot s bohatym programem — v pfipadč nepfizniveho počasi v Narodnim dome v Kranju. Zveme všech-ny členy a priznivce ku tičasti — narodni kroje vitany. Iz Litije i— Nevaren pik. V Peč ah v MoravSkJ dolini je te dni pičila nekega posestnika muha. Mož ni rani posvetil v početku posebne pažnje, čez čas pa mu je začela ro« ka na vpičenem kraju močno zatekati. Tresti ga je začela tudi mrzlica, da je moral v posteljo. Ker se mu je stanje po« slabšalo, so bolnika pripeljali k litijskemu zdravniku dr. LTkmarju. Ta mu je nudil prvo pomoč, bolnika pa je nato odpravil v ljubljansko splošno bolnico, kjer %ti). V ob?h primerih pa zaradi nepravočasnega zaključenja nove pogodbe ne bo prišlo do nikakih ukrepov v smislu carinske vojne in vlada prepričanje, da bo mogoče izogniti, se nepotrebnim poostritvam, ker bodo le tehnične ovire pri sestavi 110 vih pogodb povzročile začasno razveljavijo nie starih pogodb. Po informacijah lista »Neues Wiener Tag-blatk je jugoslovenska delegacija glede na otežkočenje "agrarnega izvoza postavila pro-tizahteve glede uvoza industrijskih izdet kov v Jugolavijo. Z a jugoslovenski agrarni izvoz naj bi Avstrija dala odkrito preferen ro x obliki ugodnostnih kontingentov za žil*, za kar je seveda potreben pristanek vsjtfi držav, ki imajo z Avstrijo največje ugodnosti. Razen tega naj bi Avstrija dala Jugoslaviji carinske ugodnosti za uvoz goveje žjvinc, svinj in svinjskega mesa podobno, kakor je to narejeno v avstrijski*-madžarski pogodbi. V torek je prispela na Dunaj tudi ru-munska delegacija za trgovinska pogajanja jod vodstvom Cesara Popesca. Pogajanja z Rumunijo se v prvi vrsti nanašajo na ureditev izvoza živine na podlagi ugodnostnih kontingentov, po vzorcu pogodbe med Avstrijo in Madžarsko. — Jngoslovensko - rumunski kartel za mehki les. Iz Sarajeva poročajo, da je po končanih pogajanjih za ustanovitev jugo-slovensko - runiunskega izvoznega kartela za mehki les dospel z Dunaja generalni direktor »yipada< dr. Ulmansky, ki je prt svojem prihodu izjavil, da je kartel ix>pol.i in perfekten. Ugotovljena je tudi že lista za cene, pri kateri so upoštevani zlasti zaščitni interesi srednje in male lesne industrije, ki ima prednost pred veliko industrijo! Kakor znano, se bo jugoslovanski kartel delil na tri dele, na slovenski del, na Gorski kotar in na Bosno. Najvažnejši je seveda dogovor za Bosno samo, kjer so izvršene priprave za ustanovitev kartela in je sarajevsko Udruženje industrijcev že prevzelo agende bosanskega kartela Centralni uradT kj je postavljen za vodstvo evidence in za vodenje stikov z Rumunijo. bo nameščen v prodajnem oddelku Anglcško-jugoslovenske destilacije drva d. d. v Zagrebu. — Kartel za. parkete in konvencija za prodajo drv. Kakor je podoba, je končno vendar prišlo do ustauovitve kartela za parkete. in sicer med petimi največjimi pro-dijrenti v naši državi (Našiee, Slavonija, Dom. Zagrebačka tvornica parketa in Gut-mann), dočim je Karlovačka tvornica parketa ostala izven dogovora. Za prodajo parketov bo ustanovljen skupni prodajni urad. Od časa do časa bodo določeni enotni prodajni pogoji, tako da se ne bo več dogajalo, da se blago kreditira na 8 do 10 in "celo 12 mesecev. Vrb tega je bila med veleproducenti drv sklenjena posebna konvencija. na podlagi katere bodo določene minimalne orijentacijske cene. — Rekonstrukcija dunajskega Rreditan-sfalta. Avstriiska vlada je predložila parlamentu tretji 'in četrti zakon o Kreditanstal-tu; tretji zakon se nanaša na ustanovitev i nna funkcije rekonstrukcijskega odbora, s četrtim pa naj se ustvari možnost za čimprejšnje sklicanje rednega občnega zbora. (S prvim zakonom, ki se nanaša na Kre-ditanstalt, je bila. kakor znano, ustvarjena podlaga za sanacijo zavoda z državno pomočjo". z drugim pa je bilo dano pooblastilo za garancijo obveznosti banke po državi.) Rekonstriikciiski odbor bo od organov družbe neodvisen: kontroliral bo poslovanje in bo dajal smernice za bodoči razvoj zavoda. Odbor bo štel 9 članov, od katerih bo predsednika in podpredsednika imenovala vlada. Inozemskim upnikom sta v odboru pridržana dva mandata, ostali člani oa bodo predstavniki raznih gospodarskih skupin. Po izvršeni rekonstrukciji bo v upravi zavoda nastopilo zopet normalno stanje. Člani odbora bodo imeli pravico veta in bodo od uprave lahko v gotovih vprašanjih zahtevali takojšnje sklepe. Vpogled v knjige je dovoljen predsedniku in podpredsedniku odbora; oba lahko prisostvujeta s posvetovalnim glasom tudi razpravam vseh upravnih organov dru|be. Zakon vsebuje na koncu važna določbe glede dolž- nosti molčečnosti članov o vseh poslovnih zadevah zavoda in njegovega industrijskega koncema. Član odbora, ki bi kršil to dolžnost molčečnosti, se kaznuio z zaporom alj ječo od 1—5 let- Četrti zakon o Kredit-anstaltu pa določa, da se redni občni zbor zavoda lahko skliče v roku S dni (po statutih v 30 dneh), kar naj omogoči čimprejšnje sklicanje letošnjega rednega občnega zbora. Tema novima zakonoma bo sledil se pe.tj zakon o Kreditanstaltu, s katerim bodo reducirani visoki pogodbeni prejemki vodilnih uradnikov in nekateri previsoki prejemki upokojenih ravnateljev. Sodelovanje inozemskih konceruor za milo na jugoslorenskeni tržišču. Med češkim konceroom fieorg Pcbicht in veliko angleško industrijo mila Lever Brotb. Ltd., je nedavno prišlo do kolaboracije, ki je našla izraz tudi v organizaciji jugoslovensKe produkcije mila. Scbirhtov koncem ima v naši državi veliko podjetje »Jugoslovehsko d. d. Georg SchichK ki je prevzelo L 1928. Osiješko tvornico mila d. d. V to podjetje so sedaj vstopili predstavniki angleškega koncema Levcr, firma pa se bo sedaj naži-vala Jugoslovenska d. d. Schicht - Lever. Istočasno je izvedeno povišanje delniške glavnice od S na 20 milijonov Din. — »Alkohol kao sredstvo za pogon ek?* plozivnih motora u inostratr< tvu i kod nas.« Pod gornjim naslovom je izšla v Zagrebu zanimiva knjiga, kj sta jo po nalogu Save« za kmetijskih tvornic špirita in Centralne rafinerije kmetijskih tvornic špirita spisala univ. prof. dr. inž. Viktor Koudelka (Za« greb) in Josip grof Borobelles (veleposest« nik, Vinice). Knjiga vsebuje zanimive po« datke o naši industriji špirita, o produkciji kmetijskih tvornic špirita, ki stalno nazaduje kakor tudi o produkciji industrijskih tvornic, čijih delež na skupni produkciji špirita v državi je že dosegal 90 odst. Ker je produkcija špirita v kmetijskih tvorni« cah velike važnosti za kmetijsko gospodar* stvo, zato prediagata pisca, da se uvede pri nas prisilna uporaba špirita iz kmetij« skih tvornic kot pogonsko sredstvo, kakor jc to urejeno že v številnih drugih državah. Knjiga vsebuje o tem vprašanju mnogo za« nimivega gradiva, tako v pogledu historij-a« ta. glede zakonadje kakor tudi glede uspe« hov v inozemstvu. — Naknadni ugotovitveni narok je določen v konkurzni zadevi tvrdke Antona Kaj-feža v Kočevju na dan 29. julija pri okr. sodišču v Ribnici. = Na jabolčnik se ne plača državna trošarina. Finančno ministrstvo je dostavilo gospodarskim organizacijam pojasnilo, po katerem se vino, proizvedeno iz jabolk, v smislu točke 2., 103. člena trošarinskega pravilnika ne smatra za trošarinski predmet in zato ni podvrženo plačilu državne trošarine. = Zanatska banka kraljevine Jugoslavije a. d., podružnica v Ljubljani razglaša, da daje obrtnikom kredite v tekočem računu proti bianco menici z menično izjavo. Eskomptne kredite dovoljuje na 30 mesecev z odplačilom v desetih enakih trome-sečnih obrokih. Obrestna mera je 10% na leto. Kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom, se dovoljujejo eskomptni, lombardni in krediti v tekočem računu po 7na leto. Banka sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po čistih 5—6% na leto brez odbitka rentnega davka. 011 = Napredujoča rodomiška organizacija v srezu dolnjelendavskem. V srezu Dolnja Lendava je po seznamu tamošnjega sreske-ga načelstva že 5 rodovniških organizacij, katerih vsaka obsega okoliš 4 do 7 občin. Sedaj obstojajo naslednja društva: t.) Rodovniško društvo v Nedelici, p. Turnišče (ustanovljeno 1. 1929.) ima 143 članov, 214 rodovniških krav in enega originalnega bika; 2.) Rodovniško društvo v Dolgi vasi, p. Dol. Lendava (ustanov. 1. 1930) ima 120 članov. 137 rodovniških krav in enega bika; 3.) Rodovniško društvo v Petišovcih. p. Dol. Lendava (ustanov. 1. 1930.) ima 103 člane, 73 rodovniških krav in enega bika; 4.) Rodovniški odsek kmetijske podružnice v Beltincih (ustan. 1. 1930.) ima 51 članov, 86 rodovniških krav in enega bika; 5.) Rodovniško društvo Lakoš - Kapca v Gornjem Lakošu, p. Dol. Lendava (ustan. 1. 1931.) ima 163 članov, 207 rodovniških krav in enega originalnega bika. Letošnji vpis krav se je do konca junija dovršil le v Nedelici in Dolgi vasi, pri ostalih organizacijah pa se bo vršil v teku druge polovice leta in je pričakovati znaten dvig števila članov in števila rodovniških krav. Nabavo dveh nadaljnjih rodovniških bikov za društvo Lakoš - Kapca je banska uprava že odobrila, prošnji za dva bika v Nedelici in enega bika za Dolgo vas pa sta predloženi. Novo rodovniško društvo se pripravlja v Dobrovniku. Skupno število organiziranih živinorejcev znaša 584, število v rodovnike vpisanih krav pa 717 = Dobara gramoza. Dne 28. t m. se bo vršila pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo 16.000 kub. m tolčeuega gramoza. = Pfodaja smrekovega lubja. Direkcija sum v Ljubljani sprejema do 27. t. m. po- nudbe glede prodaje smrekovega lubja (Oglas in pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI.) = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave 300 komadov lopat za premog. (Poboji so na vpogled pri istem oddelku. Direkcija državne železarne Vareš - Majdan sprejema do 13- t. 111. ponudbe glede dobave 300u kg katrana, kompletnih peci za kopalnice, kadil. zidnih umivalnikov. 2000 komadov žag za železo in 400 m manesmanovih cevi. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 16. t. 111. ponudbe glede dobav« 130j kg koruznih otrobov, 300 kg pšrnič-nih otrobov, 200 kg testenin, 2000 kg riža, 5000 kg koruze: do 27. t. m. pa glede"dobave 1 brzovrtalnega stroja. Gradsko poglavarstvo v Tuzli sprejema do 29. t m. ponudbe glede dobave sukna in potrebščin za policijske uniforme. Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: 27. t. m. pri komandi pomorskega arsenala v Tivtu glede dobave pločevine, železa, železnih vijakov, zakovic, žebljev in raznega drugega kovinskega materijala: pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 100.000 komadov kartonskih škatel 29. t. m. ps glede dobave papirja. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zboruicj za TOI ) um: Vsak teden po enkrat si umijte glavo! Dobrota ob vročih dnevih je, če si umijete glavo zEIida Shampoonom. Lasje se Vam ne samo dobro izperejo . . . ampak Vam ostanejo tudi lepi in zdravi! ELIDA SHAMPOO Borze 8. julija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik. Tečaji deviz so deloma nekoliko popustili. Med efekti je prišlo do zaključka v delnicah Kreditne>ga zavoda po 195. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vjj-na škoda nekoliko popustila. Za aranžma se je trgovala po 392, za ka so po 39l do 391.3 in za december po 396 — 397. Do prometa je prišlo še v 7% Blairovertt posojilu po 80 in 6% begluških obveznicah po 63. Med bančnimi vrednotami sta imeli promet edino Unionbanka po 163 in Jugo- »2« 243 — 255; 230 - 250; >6c 220 do 230; i?z 175 — 180; iS« 120 — 123. Otrobi: baški 115 — 120. -h Budinipcštanska terminska borza (8. t. m.) Tendenca prijazna, promet omejen. Pšenica: ne notira. koruza: za julij 13.53 do 13.53, za avgust 13.55 — 13.56. za september 13.60 — 13.02. za maj 1932 11.72 do 11.75. ŽIVINA + Dunajski živinski sejmi. Na goveji sejem v ponedeljek je bilo prignanih 2742 glav goveje živine, od tega le 78 iz Jugoslavije. Pri slabem prometu so se vse vrste goveje živine pocenile za 5 grošev pri kg. Za kg žive težo notirajo: voli izjemno 1.50 do 1.60. I. 1.20 - 1.45, II. 1 - 1.20, III. 0.90 — 1: biki O.80 — 1, krave 0.70 — 1, in slaba živina 0.50 — 0.70. — Na svinjski seicni v torek pa je bilo pripeljanih 18.807 komadov svinj, od tega 2041 iz Jugoslavije, 6789 iz Poljske in 2226 iz Romunije. Pitane svinje so se pocenile za 5 grošev, za mesns svinje pa je bilo precej zanimanja in so se cene dvignile deloma za 5 grošev- Za kg žive teže notirajo pitane svinje I. 1.35 do 1.40, angleške križane 1.45 — 1.55. mesne 1.25 — 1.00 ter lahke mesne do 1.80. Od solnca ogerelo zdravo kežo mladeniške svežosti, zdravega izgleda daje Vam NIVEA-CREME NIVEA-ULJE OLJE ZA KOZO IN MASAŽO. Oboje vsebuje edinstven svoje vrste — Eucerlt, ki neguje kožo, oboje ublaži nevarnosti solnčarice in daje telesu prekrasno barvo, tudi pri oblačnem nebu. NI-VEA-Creme hladi telo, kadar je vroče. NTVEA-olje vas varuje prehlada radi prenaglega ohlajenja, kadar je slabo vreme. Tako se morete tudi v hladnih dnevih kopati na zraku in v vodi. NIVEA-CREMA: Din 5.— do 22.—. NIVEA-OLJE Din 25.— do 35.—. Jugoslovan. P. BEIERSDOKF & CO. d. s. o. j., Maribor. banka po 67: med industrijskimi delnicami pa je bil zabeležen zaključek v Dravi po 233. De rit«. Ljubljana. Amsterdam 2274.13 — 2280.99 Berlin 1340 29 — 1344.31, Bruselj 788-40 do 790.76, Budimpešta 9Ž7.28 — 990.24. Bukarešta 33.63 — 33.73, Curih 1095.45—1098.75. Dunaj 793.64 — 796.04. London 274.9 do 275.72, Newyork 5638.24 — 56oo.24. Pariz 221.44 — 222.10. Praga 167.22 — 167.72. Trst 295.87 — 296.77- Zagreb 22.7415 — 22.8099, Dunaj 793.64 do 796.04, Berlin 1350.29 — 1354.31, Bruselj 788.4<) — 790.76, Budimpešta 987.28 da 990.24, London 274.90 — 275.72, Milan 295.87 — 296.77, Newvork kabel 5649.24 do 5666.24, Nevvvork ček 5638.24 — 5655.24, Pariz 221.44 — 222.10, Praga 167.22—107.72, Curib 1095.45 — 1008.75. Curih. Zagreb 9-1112, Pariz 20.215, London 25.09. Nevvvork 515-7 Bruselj 71.07 Milan 27.01, Madrid 49, Amsterdam 207.65, Berlin 122.33, Dunaj 71.54, Sofija 3.733, Praga 15.2825. Varšava 37.85, Budimpešta 90.10, Bukarešta 3.0725. Efekti Ljubljana. 8c/c Blair 90.5 bi.. 7% Blair 80 5 bi., Celjska 150 den.. Ljubljanska kreditna 120 den.. Praštediona 950 den.. Kreditni zavod 195 zaklj., Vevče 120 den.. Stavbna 40 den.. Ru5e 145 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma 390 — 392, kasa 391 — 392, za de cember 394 — 396, 7% investicijsko 84 do 85.5, 6% begluške 62.5 — 63, 8% Blair 90.125 — 90.5, 7% Blair 79.873 - 80.25, 7% Drž. hipotek, banka 80 — 80-5; bančne vrednote: Praštediona 955 — 965. Union 163 — 164, ugo 67 — 67.5, Narodna 6350 den., Srpska 190 — 192, Zemaljska 119 do 122, Poljo 53 5 — 55. Ljubljanska kr.^ditna 120 den.; industrijske vrednote: Gutmann 110 — 120, Slavek* 25 den., Slavonija 200 den., Drava 235 - 2:36, Šečerana 245-250, Narodna mlinska 15 den., Vevče 120 den., Union mlin 50 — 55, Isis 40 — 45, Dubro-vačka 300 — 340, Trbovlje 260 — 265 Beograd. Vojna škoda 393, 303.5 zaklj., za julij 391.5 zaklj., 7% investicijsko 84 bi., 4% agrarne 46 den., 7% Blair 79-5, 79.875 zaklj., 6% begluške 63.5, 60 zaklj. Blagovna tržišča LES -f Ljubljanska borza (8. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključen jc bil 1 vagon škoret. Eksekutivno je bilo prodanih ca. 1500 komadov bukovih pragov (tesanib m žaganih, izdelanih maja 1931, blago na kakovosti utrpelo, v dimenzijah I.: 2.60X24 X 14 X 15 in II.: 2 60 X 21/23 X 13 X 13, toleranca 8 cm krivine in 50% čelnega zdravega srca), fco vagon Sušak pristanišče po 18 Din za I. in 14 Din za II. — Povpraševanje je za 5 vagonov hrastovih podnic (43 mm, 2.70 m, od 20—28 cm Širine navzgor, lepo paralelno blago, brez srca. fco meja Postojna). SITO 4- Ljubljanska borza (8. t. m.) Tendenca za žito stalna. Zaključeni so bili 3 vagoni pšenice. Nudi se koruza; zdrava, reš., slov. post., plač. v 30 dneh. pri mlev. voznini p° 142.50 — 145, pri navadni voznini po 147.50 do 150 + Novosadska blagovna borza (8. t. m.) Tendenca nespremenjena- Promet: 10 vagonov pšenice, 12 vagonov koruze, 7 vagonov moke in 2 vagona otrobov. Pšenica: sremska, nova, 79/80 kg 166 — 170; sremska, nova 78-79 kg 165—168; slav. nova, 78 kg 1675—170. Koruza: baška 94 — 96; ladja Dunav, Sava, Tisa 96 — 98; baška okolica Soinbor 95 — 97.50; sremska, okolica Šid 95 — 97.5; sremska, okolica Indjija 94 do 96. Moka: baška >0< in >00< 265 — 275; Šport Plavalni dvomateh Karlovačko SU : Primorje ASK Primorje zmaga v razmerju 53 : 41 Včeraj je gostovala v kopališču Kolezija 15 mož broječa plavalna ekipa Karlovačkega sportskega udruženja proti plavačem Pri« morja. Pred zelo velikim številom gledal« cev se je izkazala zlasti plavalna ekipa ASK Primorja, ki jc gostom pripustila zmago samo v eni disciplini. Športnike sta posebno zadovoljila izborni \Vilfan ln mo« 5tvo Primorja v štafeti 4 krat 50 m prosto, k; so plavali pod oficieinim državnim res kordom. V ostailih disciplinah niso Karlov« čani nudili močnejše borbe, edino v prs« nem plavanju so bili nadmocnl. Doseženi «0 bil sledeči rezultati: 1. 100 m gospodje prosto (za dvomateh); 1. \Vilfan (Pr.), 1:03.6!!; rezultat je boljši od ofic. jugosl. rekorda in dosežen brez konkuren« ce, 2. Turna (Pr.), 1:14.5, 3. Novakovič, 4. Pagač (oba KSU); presenetil je rezultat Tumc, ki bi po doseženem ča6u moral za« ostati za \Vilfanom najmnaj 17 m, ven« dar jc on prišel na cilj približno 10 m za NVilfanom. Moral je tukaj biti lapsus časo» mcrilca! Točke: Primorje 5, KSU 3. 2. 200 m gospodje prsno (za dvomateh): 1. Lukačič, 3:21.5, 2. Laškarin (oba KSU), 3:23.6, 3. Kukovec (Pr). Točke Primorje 10, KSU 11: Primorje je moralo nastopiti brez izbornega Sturma. 3. 50 m prosto juniorji (za dvomateh): 1. Maier (Pr.), 32 sek. 2. Čortan (KSU), 32.5, 3. MiJičcvič (KSU), 4. Močnik Cv. (Pr.) Točke: Primorje 16. KSU 16 4. 100 m prsno juniorji: 1. Kiirbos (Pr.), 1:34.1. Ostali trije Primorjaši so bili zara« di nepravilnih obratov diskvalificirani. 5. 100 m go- pod je hrbtno («a dvomateh): 1. NVilfan (Pr.) 1:212. 2 Keser (KSU), 1:36.6, 3. Turna Zorko (Pr.) eno dolžino zadaj. Primorje nastopi tudi tukaj brez Sturma. Točke Primorje 23. KSU 19. 6. 50 m juniorji prosto: 1. Nachtigal 34.9, 2. Aplenc 37:6. 3. Živec (vsi Pr.). 7. 50 m dame prosto: 1. Dougan Ljuba 413, 2. Brate 50.4, 3. Dougan Nuša, 4. Ger-mek (vse Pr.). 8. 4 X 50 m gospodje prosto (za dvomateh): 1. Primorje (Tuma O., Kolar, Maier. VVilfan) 2:03.3! boljše od ofic. jug. re» korda, 2. KSU (Čortan. Miličevic. Laškarin. Grohovac) 2:18, 3. Primorje IL (Močnik Cv., Sketelj, Nahtigal. Tuma Z. 2:23.4. Točke: Primorje 33, KSU 25. 9. 50 m subjuniorji prosto: I. Močnik Zlato 37.1. 2. Lajovic 42, 3. Smolnikar, 4. Komac (vsi Pr.). 10. 100 m juniorke prsno: 1. Aplenc 1:40.3, 2. Erbežnik 1:51.6, 3. Čeme Katja, 4. Brecelj M. (vse Pr.). 11. 3 X J00 m štafeta mešano (za dvomateh): 1. Primorje (Kiirbos. \Vilfan. Tuma Ostoj) 4:07.3. 2. KSU (Lukačič, Keser. Pagač) 4:29. VVilfan je plaval v štafeti hrbtno čistih 1:15 min!! Točke: Primorje 43. KSU 31. Waterpolo: Primorje : KSU (0 : 0) 0 ; 0. Sodnik g. Krsfcmaršič objektiven; nekoliko je grešil v presoji foulov. Na koncu še ena konstatacija: bazen Kolezija ima dolžino 50.23 m. Kako bo v nedeljo? Da. če bi vedeli odgovor na to vpraSa-nie, bi bilo ustreženo mnogim in mnogim. Komaj smo do dobra ocenili in na vse strani oglodali dogodke minule nedelje, že nam »pored tekmovanj po ligah diktira nov va^en, zanimiv m vnaprej raz- dogodek, burljiv. Hajduk! Čarobno ime v jugoslovanskem nogometu. Se se spominjamo časov, ko nam je Hajduk predvajal v Ljubljani eks« hibicijsko igro. ali v spominu nam je tudi, da jc prav v Ljubljani moral zapustiti teren pora/en. premagan po vseh pravilih nogometne umetnosti. Medtem so minula leta. Hajduki so zs-divild svet s svojo klasično igro. znatno so prispevali k prestižu, ki ga uživa v svetu jugoslovenski nogomet. V tekmovanjih za državno prvenstvo so vedno igrali prvo vlogo. Dvakrat so se povzpeli do najvišje časti, ki jo more dati jugoslovenska nogometna organizacija. Letos so tudi izborno — pričeli. 5 : :J in 14 : 0 sta njihova uspeha proti ljubljanskima kluboma na lastnih tleh. Potem je sledila peripetija. V treh zaporednih bitkah na zagrebških tleh so doživeli dva poraza, najnovejši uspeh proti Hašku je bil mukoma dosežen in je še precej dvom« Ijiv; Hašk se je pritožil. Naslednji dve nedelji igra Hajduk v Ljubljani. Najprej s Primorjem. potem r. Ilirijo. Kake sreče bo Hajduk v Ljubljani? Kako se bosta uveljavila ljubljanska kluba? Prvi odgovor nam bodo dali črno-beli! Sodniki nedeljskih tekem Ljubljana: Primorje : Hajduk g. Fabri*, namestnik g. Lepac. delegat g. Golmajer. Zagreb: Hašk : Concordia g. M. Popo-vič, delegat g. K. Hadyu Beograd: Jugoslavija ; Sašk g. \Viller, namestnik g. Lepac, delegat g. Brener. Sc*raje\>o: Slavi ja : Jug g. Sarenac, delegat g. M. Kneževid. .Vovi Sad: Mačva : Vojvodina, g. Ru« žic. delegat g. Josipovič. Subottca: Sand : Bačka, g. Podgradski, namestnik g. Mojič, delegat inž. Simonovič. Osijek: Gradjanski : Slavija, g. Kujun-džič, namestnik dr. Padjcn, delegat gospod Pavličevič. Pančevo; PSK ; Obilic, g. Vasiljevrt, delegat g. Miha.ilovič. Mednarodni teniški turnir v Pore-čah na Vrbskem jezeru Teniški turnir za prvenstvo Koroške se bo vršil letos od 15. do 23. avgusta, in sicer kakor vsako leto na teniških etablisimenta NVerzer. Avstrijski teniški savez je teniško pred« sedstvo v Porečah poveril tudi z izvedbo meddržavne tekme Jugoslavija : Avstrija. Ta tekma se bo odigrala pred turnirjem za koroško prvenstvo. Jugoslavija Ho zastopa« na po Kukuljevieu in Schaferju, Avstrija pa po Matejki in Artensu. Jugoslovenska igra« ča sta letos spomladi na revijeri zaradi svojih uspehov proti znanim mednarodnim igračem vzbudila pozornost Borba se bo vršila po pravilih za Davisov pokal ter jo bo prenesla brezžična postaja Dunaj. Tur« nirja za prvenstvo Koroške se bodo po do« sedanjih prijavah udeležili znameniti ma« džarskj prvak Bela Kehrling, angleški moj« ster Hughes in Španec Maver. Avstrijsko ministrstvo za trgovino in promet ie poklonilo za ta turnir dragoceno častno darilo. Podrobne informacije se do« bijo pri vodstvu turnirja alj pri Zdraviliški komisiji v Porečah (Port6chach) na Vrb« skem jezeru. Revanche KSU : Ilirija. Moštvo KSU, ki je včeraj startalo v Koleziji v dvoma«' tehu s Primorjem, odigra danes ob 11. dopoldne trening tekmo z moštvom Ilirije v kopališču Ilirije. Pred 10 dnevi je tekma obeh moštev v Karlovcu končala neodločeno 2 : 2. Obeta se torej zanimiva borba. Koturaški Savez kraljevine Jugoslavije razpisuje cestno državno prvenstvo v nedeljo 12. t m. na krožni progi Grosup-1 je-Krka«Stična-Višnja gora-Grosuplje, km 40 in sicer: prvorazredni štirikratno progo, km 160, juniorji dvakratno progo, km 80. Start točno ob 5. zjutraj, s posameznim startom v razmahu 2 minut. Pravico nastopa na cestnem državnem prvenstvu imajo vsi verificirani vozači Koturaškega saveza, ki so sc udeležili Pododborovcga prvenstva. Vsi vozači se morajo javiti sa-vezni komisiji v soboto 11. t. m. do 20. v Grosupljem z licenco, kjer bo tudi vsak izžrebal svojo startno številko. Obenem se pozivajo vsi savezni pododbori, kakor tudi klubi, da točno poduče svoje vozače o vsebini razpisa. Koturaški Savez kraljevine Jugoslavije nam javlja, da se je za državno prvenstveno kolesarsko dirko, ki se vrši v nedeljo 12. t. m. zjutraj ob 5. na krožni progi GrosupIje-Krka-Stična«Višnja gora-Grosuplje km 80 in km 160 prijavilo do danes rekordno število dirkačev. Pododbori Dravske banovine se opozarjajo na točno ravnanje v smislu razpisa državno-prvenstve« ne dirke, objavljenega v uradnem glasilu Koturaškega Saveza »Motor Šport« v Zagrebu št. 9 z dne 10. junija. Službeno iz LHP. Seja upravnega odbora bo danes ob 18.15 v damskem salonu kavarne Emoma. SK Ilirija. Seja načelstva nogometne sekcije bo danes, v četrtek ob 30.30 v klubski sobi v »Evropi«. SOKOL Javni nastop Sokola v Mengšu bo prihodnjo nedeljo 12. t m. Po nastopu bo veselica na vrtu sestre Funtkove. Bratska okoliška društva in prijatelje Sokol-, stva vljudno vabimo, da porabijo prihodnjov nedeljo sa prijeten izlet na naš nastop in polnoštevilno pohite v prijazni Mengeš. — Pridite, podprite naše delo, ne bo vam žal > JUTRO t št. 155 =» 6 Iz življenja In sveta Dve fazi Stalinove politike Žrtve civilizacije Rod, ki so mu bile ribe svete živali in mu je morje prenašalo pošto Zapadno od Hebridov leži majhno otočje, ki se imenuje po največjem otoku Sv. Kilda. To so nerodovitne in skalovite pečine, ki je težko pristati na njih. Samo na enem mestu je pristop lažji. In vendar je tu bival pogumen in zdrav rod, ki je stoletja kljuboval vsem neprilikam, sam s svojo pomočjo. Kakor hitro pa so se začeli na škotski kopnini zanimati za ta rod, kakor hitro so otvorili do tja zvezo s par-nikom, osnovali šolo in poštni urad, se je vse spremenilo. Ljudstvo ie tako degeneriralo. da se ni znalo niti samo več preživljati, obubožalo je, začelo izumirati in končno sc je moralo obrniti do vlade, da bi ga preselili na Hebride ali na škotsko. To se je tudi zgodilo in tako je zapadlo otočje Sv. Kilda ponovno samoti in pozabljen ju. Znani škotski pisatelj Mac Gregor, ki je nekaj časa preživel na otočju, je ob priliki te izpraznitve napisal knjigo, ki ve povedati mnogo zanimivega o njem in njegovem nekdanjem prebivalstvu. To prebivalstvo se nikoli ni preživljalo z ribami, ki jih je smatralo Se iz poganskih časov ra svete živali. Zadovoljilo se je z morskimi pticami, njihovimi jajci in pred vsem s svojevrstno pasmo ovac, ki jih je samo redilo. Te ovce so podobne sardinskim muf-Jonkam. Hirtanci, kakor so ti ljudje ime- novali sami sebe, jih niso strigli, temveč so jih skubili kakor gosi, živali pa so to potrpežljivo prenašale. Res nenavaden je bi! pisemski promet tega ljudstveca v prejšnjih časih. Izdolbli so kos lesa, položili v vdolbino pismo in novec za stroške, jo zaprli hermetsko s pokrovcem. vžgali nanj besedi »please open« (izvolite odpreti i ter spustili vso zadevo ob zahodnem vetru v morje. Valovi so odnesli pošto s seboj in skoraj vedno je dosegla krsj svojega namena. V nasprotno smer je bilo zaradi stalnega toka te vrste dopisovanje nemogoče. Ko so začeli parniki voziti pošto sem in tja, se je idila seveda končala. In še marsikaj se je končalo, ljudstvo pa se je izselilo. Samo ovce so ostale na otočju in — miši, ki so jih bili zanesli sem parniki s škotske. Zanimiva ta reč z mišmi! Nikjer drugje se niso mogle zarediti, samo v poštnem uradu. Zoološki vrt v Edinburgu si je hotel priskrbeti nekoliko teh živalic v študijske svrbe, pa ni mogel dobiti niti ene, ker niso preživele razmeroma kratke poti čez morje. Sedaj bodo pač v zapuščenem poštnem uradu poginile kakor ovce. ki so ostale na otočju. V nekoliko letih bodo morda samo še morske ptice obljudovale samotne čeri, ki jih obiskujejo samo viharji in zaliva voda. Izumitelj karborundija mrtev V New Yorku je umrl Edvard Acheson, izumitelj silicijevega karbida in svoječas-no Edisonov sodelavec, ki je vzbudil s svojimi raziskovanji in izumi veliko pozornost v mednarodnem svetu. Rodil se je 1856. v Washingtonu in je bil dolgo časa tudi predsednik Ameriške elek-trokemične družbe. Karborundij, ki ga pridelujejo iz mešanice peska, koksa, žago-vine in kuhinjske soli, je izumil 1. 1891. Ta snov je, kakor znano, malo da ne tako trda kakor diamanti in za vročino ter spremembe temperature neobčutljiva. V tovarnah za jeklene predmete rabijo karborundij kot brusilno sredstvo. L. 1896. je našel Achelson umetno izdelovanje grafita, izumil je poleg tega grafitne elektrode za električne peči in drugi električni material iz grafita. 115 ur brez spanja Rekord ? nespečnosti Zdrav človek vzdrži po trditvah nem Hkpga profesorja Piitterja .še precej lahko 40 do 42 ur brez spanja, a potem postane stvar težavna, šele 1. 1870. je vztrajal neki francoski častnik na umiku 84 ur brez spanja. L. 1896. so pri nekem znanstvenem poskusu vztrajale tri osebe 90 ur in šele i 1923 je dr. Kleitmann, zopet pri nekem znanstvenem poskusu »popravil« ta rekord ra 135 ur. Prvo noč se je čutil proti jutru močno utrujenega, drugo noč je imel še hujše napade utrujenosti, a se je potem podnevi čutil spet. toliko svežega, da je lahko Narava močnejša od nase volje opravljal razne mehanične posle, čeprav brez vsake pozornosti. Ni vzdržal niti minuto, da bi štel utripe svoje žile. četrto noč so ga obhajale kratke sanje, tudi če je vstal in stopal po sobi. Isto tako petega dne. Toda subjektivno se ni počutil ta čas nič siabše nego po 60 ura.h nespečnosti. Iz poročil o mučenjih v Orientu vemo, da povzroči nasilno zadrževanje spanca lahko smrt. Poskusi z živalmi so pokazali, da nastopi smrt po 9 do 17 dneb brez spanja. Samomor bi pa bil po tej metodi nemogoč, ker je narava močnejša, in pravočasno izloči vsako, še tako močno voljo. Nuna pobegnila iz samostana Odvedel jo je najbrž njen Ves Olomouc govori zadnje dni o mladem dekletu, hčeri ugledne obitelji, ki je bila nedavno posvečena v nuno in je dobila pri tem novo ime Marija. Novinka, ki se piše Marija Charvat, je hči znanega ciomouškega trgovca. Je zelo lepa in komaj 38 let stara. Zadnje mesece se je pripravljala na preoblecenje v samostanu, govori se pa. da se za nunski poklic ni odlomila prostovoljno, ampak pod pritiskom svoje matere, ki je bila hčer nekoč ko je bila bolna., zaobljubila in je zdaj hotela izpolniti obljubo, ki jo je bila dala Bogu. Hči je pod materinim vplivom privolila, da gre v samostan, čeprav ni čutila za to pravega poklica. Pred nekaj dnevi pa je novinka ponoči Utemeljitelj tenisa zaročenec, mlad inženjer izginila iz svoje celice. Pobeg se je izvršil v zelo pustolovskih okoliščinah. Mlada nuna je splezala po zidu nizdol s pomočjo lestev iz vrvi potem ko je v celici odložila nunsko obleko. Ni dvoma, da je bil pobeg dogovorjen, ka.jti lestve so bile od zunaj, brez njih pa ni bilo mogoče iz samostana. Govori se. da je bila. mlada nuna pred odhodom v samostansko življenje zaročena z nekim mladim inženjerjem, ki ni hotel tudi potem, ko je Marija odšla v samostan, odstopiti od tega. da mu jo vzamejo. Podoba je, da ji je on pomagal pri begu ali vsaj, da je mlada novinka ravnala dogovorno z njim, ko je dala slovo nunski celici. Ta domneva je tem verjetnejša, ker se je razneslo, da je tudi inženjer zadnje dni izginil iz Olomouca. Prednica samostana je naznanila pobeg nune Marije policiji. ki je, kakor veleva njena dolžnost., začela zasledovati begunko. Nato pa je dobila prednica od cerkvene oblasti migljaj, naj se zasledovanje ustavi, ker ni mogoče nikogar prisiliti k povratku v samostan. Nepokorno nuno bodo torej, če jo sploh dobijo v roke, izročili njenim staršem, ti pa bodo ukrepali, kaj se zgodi z njo poslej. Gospa Wilsonova __^^^^^ Prej je vihtel nad intelektualci knuto, zdaj priznava polom režima in zahteva pritegnitev inteligenčnih slojev v tehniko in industrijo. Zdravljenje luskinastega 1IV • Iisaja Na dunajski Splošni polikliniki so preizkušali v zadnjem času nov način zdravljenja luskinastega lišaja. Razna opazovanja so kazala, da mora imeti ta bolezen isti vzrok kakor seneni nahod, namreč preobčutljivost napram vdihanemu cvetnemu prahu trav. Zato so se lotili njenega zdravljenja z običajnim postopkom »desensibiliziranja*, kakršen je običajen za seneni nahod, in uspehi so bili zelo dobri. Postopek je v tem. da ugotovijo najprvo s kožno reakcijo vrsto cvetnega, prahu, ki povzroča obolenje, potem pa injecirajo pacientu ekstrakt iz tega pra.hu." Te uspehe je treba tem bolj pozdraviti, ker ima lišaj za posledico lahko še druge, notranje bolezni. V bližini Londona je umrl 93-letni sir W'il-liam Hart Dyke, znano ime še izza časov državnika Disraelija. Njegovo ime bo pa ostalo bolj nego v politiki v zgodovini športa, kjer je utemeljil tenis in sestavil zanj pravila, ki so še danes veljavna. Masaryk in Napoleonova razstava V nedeljo je obiskal predsednik Masarvk Napoleonovo razstavo v SUvkovu. Na po* zd ravne govore je odvrnil nekaj misli, ki nimajo samo lokalnega pomena in jih zato podajamo v izvlečku. Dejal je: »Ce ee spo< minjamo Napoleonovih časov, ne pozabiš mo. kpliko tisoč jih je takrat padlo in ko* liko milijonov ljudi je bilo prizadetih od vojne. Razstava naj ne predstavlja vojnega duha. Če gledam vaše otroke, ki kipijo od mladostnih sil, mi leži to»Ie na srcu: Des lajte za mir in sporazum med narod'! Če pa naglašam besedo »mir«, to še ne pomes ni. da se ne bomo branili, če bo treba. Nas dejam se pa, da ne bo takšna prilika nikoli prišla!« Serum proti raku Anglež dr. Lumsden .ravnatelj v londonskem Zavodu za raziskovanje raka, je izumil nov serum, ki se vceplja v kri in razdira za rakom bolno tkivo, dočim ne učinkuje na zdravo tkivo. Uspelo mu je tudi, da je iz tega seruma izločil snov, ki učinkuje še desetkrat močneje od seruma samega. S temi snovmi je izvršil dr. Lumsden zelo uspele poskuse z mišmi, dočim jih na ljudeh še ni preizkusil. Vas je pogorela Fri Greifv^aldu na Pomorjanskem je ogenj do tal uničil naselbino Hohendorf Kar je sestalo plamenom, kaže pričujoča slika Sovjetska Rusija brez mila Iz Moskve in drugih ruskih mest poroča* jo, da silno primanjkuje mila. V zadnjem mesecu baje v vsej Moskvi ni bilo mogoče dobiti koščka mila za pranje. Na karte pa dobi vsaka družina samo pol kosa mila na mesec. To pa in umazanost, ki je zaradi te* ga zavladala, je povzročilo, da so mnogi ljudje zboleli, ker se jim je koža pokrila s hrastami. Mnogo večja kakor v prestolnici je seveda stiska za milo v provinci. Poro* čevalec londonskega »Observerja«, ki je nedavno potoval po ozemlju Volge piše, da ni mogel dobiti na svojem potovanju v no* berem hotelu mila za umivanje. Posteljno perilo so perice prale z vodo in ilovico. Po* manjkanje mila izvira od kmetov, ki so v protest proti gospodarski kolektivizaciji pokilali vso živino naenkrat, tako da je za dolgo dobo pošel loj in drugi živalski pro* duikti, kj jih izkorišča industrija za izdelo* van.je mila. Nov planet Zvezdama v Ki o tu na Japonskem sporoča, da je odkrila v južnem delu ozvezdja »Nosilec kače nov planet s premerom 11 tisoč milj. Njegova oddaljenost od zemlje bo znašala 185 milijonov kilometrov. Sneg v južni Afriki Iz Capetowina poročajo, da sneži t trmos gib predelih Kapske kolonije. Mestoma je zapadel sneg 15 cm visoko. Promet je za* radi metežev obtičal, tudi telefonske zveze med mnogimi kraji ?o pretrgane. 35.000 golobov bodo izpustili Nemški gojitelji golobov so poslali v Budimpešto poseben vlak s 36 vagoni, v katerih je 35.000 golobov. Golobe bodo v soboto, 11. t. m. ob zori izpustili, da se preverijo o brzini njih poleta. Prva slepca na letalu Na letališču v Le Bourgetu pri Parizu sta stopila te dni iz letala kaj redka gosta, slep gospod s svojo isto tako sleoo ženo. Odlo* čila sta se bila za polet v Pariz, da bj tu poiskala očesno kliniko, ki bi jima i ope* rac-ijo vrnila luč oči. vdova po velikem ameriškem državniku, ki je pomagal mnogim slovanskim narodom do svobode. V njeni družbi so zastopniki poljske vlade. Ga Wilsonova se je dne. 4. t_ m, udeležila, odkritja spomenika Woodrewu Wilsonu v Poznanju Vojne vdove jemljejo ženine dekletom Na Angleškem so zaključili ljudsko štetje, ki pravi, da ima Anglija 39.937.931 prebivalcev, med njimi 19 milijonov oseb moškega spola in samo 2.061.132 ljudi več kakor pri zadnjem štetju 1. 1921. Prebivalstvo je torej v primeri s prejšnjim! desetletji napredovalo samo za 5.44%. Statistični pregled pa je prinesel še drugo ugotovitev. Pokazalo se je. da je 110.000 vojnih vdov odvzelo ženine dekletom. Razume se. da ne bo angleška vlada nastopila proti temu. kajti če hoče moški vzeti v zakon vdovo namestil dekleta, je to njegova zasebna stvar. Ampak zanimivo je vendarle dejstvo, da je država s temi možitvami vdov pridobila 270 milijonov šHin-gov, ki bi jih morala sicer državna blagajna letno izplačevati vdovam kot pokojnino. Od 151.000 angleških ženž. ki so izgubile može v vojni, se jih je omožflo v prvem letu po premirju 90.000, ostanek 20.000 » pa jih je stopilo v nov zakon poslej. Nadalje navaja statistika da je 7 Angliji silno poraslo število ženskih oseb med 38. in 45. letom. L. 1914 je bilo takšnih žensk na Angleškem 360.000. L. 1921 se je število dvignilo na 409.000, zdaj pa jih je 700.000. Anglež zmaga! v Nemčiji Miss Republika Motociklistični dirkač \Voods, ki je. dob? Veliko darilo Nemčije pri dirki motorja na Nurburgringu Republikanska Španija si je izbrala lepotico v osebi dražestne Carmencite Giron iz Santa Cruza na Tenerifi (Kanarski otoki) Samomor plesalke Sultane Pariška kolonialna razstava je za eno atrakcijo siromašnejša. Plesalka Sultana, v kateri so obiskovalci razstave občudovali ras.no plesalko, ki je s svojimi eksotičnimi plesi zadiviljala domačine in tujce, je izvr* šila samomor. Vzrok: nesrečna ljubezen. Pri policijski preiskavi pa je prišlo na dan še nekaj drugega. Izkazalo se je, da Sulta« na ni bila eksotičen cvct, ampak evropska roža. Njeno pravo ime ie bilo Kristina Kirchcr: rodila se je v Alzaciji. Živela je mnogo let skromno življenje male plesalke na Montmartreu. Konjunktura kolonialne razstave jo je čez noč napravila za eksotič« no atrakcijo — ki se je zdaj končala z žalostno ugotovitvijo, da so bili občudoval« ci plesalke žrtve prevare. Boksar Carnera Radio Izvleček iz programov Četrtek. 9. julija LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče* borza. — 18.30: Koncert sakmsksa kvintet ta, _ 19.30: Presnos opere- >Trubadur« % Dunaja. — 22.30: Napoved časa in poročila. Petek. 10. julija LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12. Dnevne vesti- — 13: Napoved časa plošče, borza, — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Pravljice. — 20.30: Prenos'koncerta iz Beograda. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.30: Plošče. - 12.45: Koncert radio - orkestra — 19: Večerni koncert. — 19 30: Petie. — 20.30: Godbent kvartet — 21.10: Pevski koncert. — 22.30; Poročila. _ 22.50: Lahka slasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. - 19.30: Prenos koncerta iz Beograda. — PRAGA 17.30: Plo-šče. — 1T).30: Rumunske pesmi. — 19.55: Koncert iz Brna. — 21.30: Koncert komorna ne glasbe. — 22.15: Plošče — BRNO 17: Plošče. — 19.55: Orkestralen koncert — 21.30: Plošče. _ VARŠAVA 18: Koncert orkestra. — 20.15: Simfoničen koncert. — 22.30: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 11: Plošče. — 15.20: Koncert kvarteta. — 20: Koncert solistov. — 21.40: Lahka večerna glasb3. — BERLIN 19: Plesni večer. — 2105: Literaren prosram. — Zabaven program. — KONIGSBERG 16: Narodne pesmi. — 17: Prenos orkestralnega koncerta. — 19.20: Lahka glasba. — 2020: Anekdote. — 21: Simfoničen koncert. _ MljHL-ACKER 16.30: 0 pametnih živali in neumnih ljudeh. — 21: Amaterska clasba. -21.30: Zbori A - capella. — 23: :>šlagerik — 23.30: Plesna glasba. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert orkestra. — 19.30: Madžarske narodne pesmi. — 19: Pevski in klavirski koncert. — ]9-35: Prenos promenad-nega koncerta. — I.abka glasba. — RIM 17: Instrumentalen koncert — 2O.10: Pi0. sče. — 21: Lahka glasba in veseloigra. Vsak dan ena ^Bctte tMo/tfti 0|lo«omi Ženitve, dopisovanja, naznanila te oglasi trgovskega, reklamnega a/i posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Dw. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati še pristojbino 2.— Din. Prt. stojbine je vposlati obenem z naročilom, čekovni račun pri Poštni hranilnici v Liublfani UMZ — Telefon Številka 2492. 3492 Za odjcoor 2 Din v Mttamfetsh frCaslove malih oglasov dobite takoj po izidu lista o podružnicah , Jutra * v eklo+iho+u, 9 v •Voccttt mestu, tf TSfbovljatt in na &emošteno in zanesljivo, g kavcijo, kakor tudi pndao služkinjo sprejme gostilna »Jadran r Cernetovi ulici štev. 31. 316824 Natakarico pošteno in zanesljivo, veščo slovenskega in netmškega ter zmožno kavcije, I-roti plači po dogovoru Fprcjme Jaroš Josip, go-s'ilna »Zlata Praga«, Jese siee-Sava gt. 65 . 31665-1 Oskrbnika u planra&ko kočo iščemo. Koča je 1000 m visoko ter 20 minut oddaljena od vasi I "D-zijonisti imajo prednost Ponudbe na podružnico STD Črnomelj. 31559-1 Slaščičar, vajenca poštenih in v Ljubljani rVjnujočih staršev, ki ima veselje do te obrti, sprej-n P e 1 i c o n, Ljubljana, V.-olfova ulica 14. 31473-1 Učenca « najmanj 2 razr. meščan. ,r>'«, sprejmem v trgovino ti .~anega blaga. Naslov v j.-lasnem oddelku »Jutra«. 31560-1 Trgovski pomočnik v;rrirajT v vseh panogah, ,'aščine prost, dober pro-j.iialec, dobi takoj službo P mene ponudbe z navedbo zahtevkov, kakor tndi j sedanjega službovanja na naslov: Fran jo Čeme, Radeče. 315504 l čenča ali učenko >r-r]mem v boljšo špecerij-'.o trgovino v Ljublja.ni. Vislov v oglasnem oddelku ►Jutra«. 31694-1 Mizar, vajenca takoj sprejme Matija Per- ko, mizarska tvomica — Ljubljana. VII, Celovška c. St, 121. 31728-1 potniki Fiksum in provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih »trank ta Ljubljano tn okolico, ter eelo Dravsko banovino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum to pro vizija«. -27662-5 Potnika a g U n e g a in marljivega sprejme takoj dobro vpeljano vinogradsko velepo-sestvo in veletrgovina z vinom v Dravski banovini. Prednost imajo tisti, ki so v tej stroki z dobrimi uspehi že potovali. — Ponudbe na. oglasni oddelek »Jutra« pod »Fiksum 500«. 31553-5 L* Kompanjona (sodelavca) Slovenca, ki obvlada nemščino, z gotovino 30.000 Din, iščem za novo poujetje — sigurne eksistence. Pristop do 20. julija. Vloga in '3000 Din mesečnega zaslužka garantirano. Ponudbe po možnosti s fotografijo poslati na upravo »Jutamjega lista«, Zagreb, pod br. 44786 31009-3 Camernikova šoferska šola LJabljaaa, Dunajska e. 56 (Jogo - Auto) telefon 2236. l?rva oblast, koncesijooirana Prospekt 15 zastonj — pi žit« ponj! 251 Volno za modroce! Lepo parcelo zelo poceni prodaja Šega, I za Bežigradom prodam. — Cankarjevo nabrežje 5/1. I Poizve se v trgovini v 31062-6 Tavčarjevi ulici štev. 6. - I 31451-20 Vrtne zaklop. stole prodaja pisarna Tribuč as Glincab — telefon 2605. Hiša Mariboru v najboljšem 30596-61 stanju z dobro idočo gostilno in velikim vrtom Puhasto perje Mi. .smrtaesa. .-8l,]«a;a . J5 s r Sf£rni druga vrsta po Din 38 kg. | aiias.on čisto, čohaoo, kg po 48 Din 1 iD čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju L. Brozovii, Zagreb Ilica 32. Hišo s 3 sobami, stalno vodno 22-61 močjo in prostorom za poljubno brt, blizu kolodvo- Ribiči, pozor! I T*8Sesa ir."!? sL- »sss 31104-20 kom, ki sigurno zagrabi vsako ribo. Neprekosljiva novost. Prodaja A. Maru-šič, Sv. "Petra cesta, št. 40. .11735-6 2 fotograf, aparata pri Kamniku. Lepo posestvo z dobro idočo gostilno na deželi, 16 oralov posestva, lepo poslopje, prod;im z vsem inventarjem, ali pa kletna, velikost■'K« »menja«. za pri vat. hišo. 1AČ X, ^Jt^l Čl Ponudbe pod »Redka prili-opfcko, za plošče ra film, | ka< na ' dmžni,0 ,Ju^ra ngodno prodam. Ponudbe na ogla-sm oddelek »Jutra« pod »Fotokamera«. 31726-61 na podružnico v Celin. 31740-20 Umivalnik marmornato ploščo Trisob. stanovanje s kabinetom in pritiklinami o d d a m takoj manjši družini. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. ^602-21 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin, v novi hiši oddam mirni stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 31631-21 Stanovanje visokopritlično, najraje v vili, po možnosti z uporabo nekaj vrta, obstoječe iz 3 sob, »obe za frlužki-njo, kopalnice in pritiklin, iščeta s 1. novembrom dve starejši osebi. — Natančne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Visoko pritličje, Ljubljana«. 31C9J-21 Trisob. stanovanje s pritiklinami, lepo in solnčno. oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26309-23 fn Vsakovrstno zlato ogledalom, posteljo s spod- Js D0 najvigj,b • eftnsh njo žunmco (Federmatratze) I i is ia nočno omarico prodam." I LSIHC —- JUVellr Naslov v oglasnem oddelku LJubljana. Wolfov» ulic« 8. ►Jutra« 31727-6 77 Služkinjo ki ra perfektno Vnh*ti ? družini br«z otrok .išče Banič, Dravska nlica št. 7 31690-1 Več dobrih slik. in plesk. pomočnikov »prejme takoj J. Srnatter, tristanj. 31004-1 Mizarji, pozor! Iščemo 2—3 dobro izurjene pomočnike v pohištve nt-rn in stavb, delu, s kavcijo 10—20.000 Din. — Poli :.ibe na oglasni oddelek »Jutra« do 19. julija 1931 j>r'i »Lepa bodočnost«. 31096-1 Trgovski učenec » primerno Šolsko izobrazbo, krepak, zdrav in poštenih staršev, se 'takoj sprejme s hrano in stanovanjem v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na r.-Ia?n; oddelek »Jutra« pod »Št. 1.111«. 31002-1 Gaterista mhjšega, popolnoma samostojnega iščem za takojšen nastop. Interesenti naj f e javijo na naslov: Boris Sr-usa, parna žaga, Litija. 31638-1 Perico eprfljme gostima Kaife.ž v Florijanski ulici štev. 4. 31624-1 Izurjeno cvetličarko ■vezalko, rabim takoj. Na-s'ov pove oglasni oddelek >.Tutra«. 31615-1 Pek. vajenca kateremu preskrbi tudi ob-3eko, sprejme v učenje F* c Jan Jonp, pama pekarna, Pišece 18 pri Brežicah. 315614 Vajenca rrsjme Ludvig Baraga v ž.e'.jnbnrgavi uiici štev. 6. 31548-1 Praktikantinjo r možnostjo poznejše stalne »amestive sprejmem takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šfro »3006«. 31519-1 Čolnarja kurjen yga plavača in ve-a nemškega jezika in snladega delavca za fc:?::a dela, preko sezone sprejme hotel-pension Starki, na Bledu. 3143*3-1 Kolarja jci športno orodje sprejmem takoj. Pismene ponudbe na športno delavnico B. Kolb, Vižmarje-St. Vid »a d Ljubljano. 31710-1 Mesar, pomočnika mladega in močnega sprej-B"9 takoj Janez Verdir, me-ear in prekajevalec, Tržič. 31712-1 Kuharico perfektco, ki bi opravljala tudi ostala hišna dela, Jsč.fm Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod £ifro »Perfektna kuharica«. 31707-1 Gdč. k otrokom ki zna slovenski in nem-Ski, iščem. — Ponudbe na ocrla.s. oddelek »Jutra« pod šifro »Otroci«. 31708-1 Deklico Bcem za takoj, za pomoč v delikateei. V tej. stroki Izvežbane imajo prednost. Vprašati v Gradišču št. 4 — ielikatesa. 31713-1 Dobro kuharico iamsko. ki bi opravljala tndi ioroača dela. sprejmem k odraslim. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod šifro »Kuharica«". «1729 1 Inštruktorja IfSem za poučevanje nem š&ine. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nemščina«. 315S8-4 Profesorja- instruktorja iščem u poučervanje slov, slovstva dvakrat oa teden Ponudbe z navedbo .zahtev na oglasni oddelek »Jutra pod značko »Inštruktor«.-. 31684-4 Konceslonirana ŠOFERSKA ŠOLA Gojko Pipenbacher Ljubljana, Go-sposvetska e, 12. Zahtevajte informacije. 30616-4 Valvasor namberške izdaje, z registrom, knjigo IV prodam. Ponudbe na oglas, oddelek ;Jutra« pod »Niirnberška izdaja«. 31441-8 ■friiT* 1 u Deklica poštenih kmetskih staršev, dovršivši let03 2 razreda meščanske šole z dobrim uspehom, želi vstopiti ta koj ali kasneje v* boljšo rgovino z mešanim blagom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Marljiva in poštena«. 31)163-2 Hotelski vratar zmožen 10.000 Dm kavcije, išče službo s 1. ali 15. avgustom. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 31439-2 Trgovski pomočnik mešane stroke, dober ln mirea, Zeli dobiti boljšega trgovca, pri katerem bi za delj časa dobil brezplačno mesto praktikanta, po mož nOiSti z oskrbo. Reflektira samo na mesta. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mešana stroka«. 31437-2 Boljšo službo v Ljubljani — pri družini brez otrok iščem kot začetnica. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Poštena«. 31702-2 Deček 15 let star, se želi izučiti avtomehanike ali elektrotehnike. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro *Avto-meha.nik«. 31703-2 Vzgojiteljica iz boljše rodbine, z večletno prakso, znanjem slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, ter dobro izuče-na šivilja, i 3 5 6 mesto za čez dan, pri boljši obitelji v Ljubljani ali v okolici. Nastopi la,hko takoj. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vzgojiteljica za čez dan« ~ " 31008-2 Gorenjsko avbo lepo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 31688-6 Velika otomana omare in sodčki po 64, 59 in 67 litrov naprodaj v Tavčarjevi ulici 6/n, levo. 31685-6 Viseč nagelj 1.20 m dolg. 80 cm širok, s polnimi rdečimi cveti, ravno eveteč. na.prodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31591-6 Šotore in čolne (sklopoe) nudi najceneje B-Kolb, športna delavnica — Vižmarje-Št. Vid nad Ljubljano 31709-6 Mvtertu* Avto »Praga« Pohištvo novo jedilnico in drugo — Stanovanje 2 sob in pritiklin Išče boljša stranka s 1. avgustom. Plača do 1000 Din. Ponudbe na orias. oddelfk »Jutra« pod šifro »Soliden plačnik«. 31580-21 zaprt, tovorni, za preva- da'-ie nov otroški voziček žanje pošte, paketov, po- ?J1 v166740 . . Pekarno Avto-limuzma dobro Jdočo, v Mariboru 4—5 sedežni, vožen 24 km. oddam takoj v najem. Po v dobrem stanju, se vsled I nudbe na podružnico Jutra preselitve ceno proda. Po I r Mariboru pod šifro »Za-- " ~ - " 1 3173647 nudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Amerikanec 30«. 31.173-10 dovoljen«. 7 Vino Avtomobil poltovornl, Šmpr^' "Alojz nži^ftlo eleitrtSrib': raz- tomer' • : v najbolj- I Ijotomersko staro n*m!zno t, v!^.«- I belo in radeče . po-nuja od užlgalo, eleRtrldrio! raz svetljava in dve , rez, kolesi. Naslov v oglasnem odd. »jutra« »Buick« avtomobil odprt, petsedežen, isredno dobro ohranjen po nizki ceni naprodaj. —- Pojasnila daje American Motors Ltd.. Dunajska 9. 31718-10 Malinovec h aroma tičnib gorskih ns-31325-10 J lin, vkuhan s čistim slad-. _ ' ^ra le- karna »Pri orlu« r Celju, .195 33 Avtobuse Drva bukova polena — bukovo o g 1 j e ia Ia apno dobro ohrarjene p r o d a I k n p « j e ni na vagome. avtopodjetje, radi opustitve j Ponudbe na naslov: Hugo proge. Nas'ov v oglasnem I Freudinger, Sombor. oddelku »Jutra«. 31743401 31636-15 Pozor! I Brivski in frizerski Kupim več pokvarjenih I SalOH zložljivih Železnih postelj. L prijaznem štajerskem -Ponudbe na ogl a,s. oddelek I mestu naprodaj; Ponudbe »Jutra« pod šifro »Dobro I na oglasni oddelek »Jutra« plačam«. 31673-7 I pod šitro »Esistenea 100«. 3167il-19 Suhe gobe . kupuje po najvišji ceni | ManjSl lOKal tvrdka Peter Šetina, Ra- | v bližini pošte oddam s 1. deče. Ponudite povzorčeno I avgustom. Ponudbe na ogl. 231 j oddelek »Jutra« pod šifro »Viktorija«. 3169249 Slaščičarsko peč . , „„ staro kupim. Ponudbe z J bkladlSCe navedbo cene pod značko I lopo, svetlo im 4»uho, 9X7 »Dobra« na oglas, oddelek | m' veliko oddam v Lin- »Jutra« 31636-7 fiartovi ulici 28. 31696-19 Veletrgovina L išče lokale za skladišče tn pisarno, v strogem centru ____ _ _______ I za november. Ponudbe na na dobro vpeljano gostilno opias. oddelek »Jutra« pod 50.000 Din, proti vknjižbi, Šifro »Dunajska cesta«. Kdo bi posodil hraniloičnim obrestim in brezplačnem lepem stanovanju s hrano. Lahko je tudi zakonski par brez ot.rok. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Dobra oskrba v Ljubljani« 3167546 Samostojna dama šče 6000 Din posojila proti mesečnemu vračanju. — Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Samostojna dama«.' " 31661946 t . ---—--- Din 100.000 letno lahko zaslužite 's prevzemom izdelovanja . damske-ga sezijskega predmeta — katerega oddam le radi ureditve povečanega v inozemstvu. Za prevzem potrebno 35, ' za obratovanje pa nadaljnjih 35 tisoč Din. Pripravno tudi za trgovsko Baobraženo damo — četudi na deželi. Ponudbe pod »Izvanredna prilika« na oglasni oddelek Jutra. 31652-16 31270-19 Vinograd, posestvo novozidanimi poslopji — pripravno za vinsko rti sadno trgovino, ležeče v ravnini, 5 minut od glavne ceste v srednjih Halozah usodno prodam radi preselitve. Ponudbe pod Šifro »Haloze« as podrtii. Jutra v Mariboru. 51512-20 Vilo na Bledu tik ob jezeru, kopališče, iadje, 10 ;Sob, 2- verandi in ledenica, z cozdom tik za vilo proda Ferjančič, Bled, Mirni dol. <0384-20 Tovarna čevljev išče primeren prodajni lokal .na prometnem kraju v Ljubljani in Mariboru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Primeren«. 31188-19 Delavnico za mimo obrt, iJčeni sa takoj ali pozneje. Ponudbe na ogla«ni oddelek »Jutra« pod šifro »Delavnica«., 31722-19 Obrtne lokale med seboj vezane, skupno šli posamezno odda Favai, Medvedova št. 38 — VH. 3173249 " ' f Trgovski lokal v svoji novi zgradbi v Mariboru, Marijina ul. IS, odda Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Interesenti dobe vsa potrebna pojasnila v pisarni uradove ekspoziture v Mariboru. Sbmškov tre 6,1 31733-19 1 ali 2 sobi s pritiklinami, najraje v Šiški do - -cerkvice, i š č'e uradnik. Ponudbe na osi. oddelek »Jutra« pod šifro »DrJavnl«. 31661-31 Lepo stanovanje 2 sob. balkona, zaprte verande, kopalnice in večje predsobe. 10 minut od kavarne Evropa oddam v vili Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31406-31 Stanovanje 2 »ob, kuhinje, verande ta pritiklin oddam z avgustom Poizve se v Vodmatski nI. št. 21. 31533-3» Trisob. stanovanje s kabinetom in pritiklinami, v pritličju oddam s 1. avgustom mirni stranki brez otrok. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 31499-21 Stanovanie 3 eob, z vsem modernim komfortom, na zračnem in mirnem prostoru v poljanskem okraju oddam. Naslov pove oglasni oddelek r-Jutra«. 31701-21 Stanovanie 3 sob in pritiklin išče « 1. avgustom častniška obitelj. 'Ponudbe m* osla?-, oddelek »Jutra« pod »Kapetan«. „ 31706-31 zUitu+Hutia Za 2 mlada dijaka stara 10 in 11 let, iščem za prihodnje šolsko leto stanovanje in hrano pri boljši rodbini v Ljubljani. Ponndbe na pn-drur. Jutra MariJ>orut pod »Dijaka«.- ■ Ihpifi Ženitve in poroke poireduje najbolj vestiio m diskretno koncesijoni raa: Zavod za sklepanje ta konov »Rezor«, Zagreb, po-Sta 3. Informacije in prospekte pošilja proti vposla ai poštni znamki ta 10 Din 213-24 . Gospodična inteligontna in simpatična, hčerka dobro situiranega trgovca, želi radi ženitve znanja z višjim drž. uradnikom ali trgovcem. Samo resne, ne.monimne dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sreče si želim«. 31672-24 Mlada dama Seli znanja z dobro, situ-"ranim gospodom, v svrho tesnejšega prijateljstva. — Pomfdbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Amor«. 316SS-24 Naobraženo dekle dr>ž4e, lepe zunanjosti, s 400.000 Din premoženja in posestvom, želi Vadi pi>-manj'kanja znanja tem potom spoznati resnega in zaačajnega, do 40 let starega gospoda. .— Le resne ■ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »2eiim Te osrečiti«. 31720-24 Kdo bi pomagal 24letni gospe iz denarne zadrege. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Prijateljstvo«. 3171(V-24 Zatekel se je svetlo-rjav Tolčjak. Lastnik ga dobi v tovarni Bonač. Čopova ul. 16. 31687-28 Majhen psiček jazbečar svetlo-ijave barve, t. znamko Bled, se je zgubil. — Proti nagradi ga jo gddati na Vrtači itev. 17. 31721-28 Mizarske stroje prvovrstne — kompletne z motorjem prodam ali dam v najem. — Vprašanja na naslov: Pintar, poštno ležete, Ljubljana. 31360^29 Čevljarske stroje dobro ohranjene —- kakor »Scher.fmaschinec in drage po prav nizki ceni proda Doko, Selenburgova ulica. 31744-29 Mreže za postelje izdeluje najceneje samo tvrdka Pavel Strgulec, Go-sposvetska cesta štev. 13 (Kolizej, poleg skladišča »Alko«). Sprejema tudi po- IzguMffne Zlata zapestnica (dalmatinski stil) je bila izgubljena v kopališču Ilirija. Najditelja piusim. da jo proti nagrad: odda v oglasnem oddelku Jutra 31711-28 pif^rrtuuii^ Svarimo vse trgovce in privatnike pred potnikom Stankom Glavič, stanujočim v Mali vasi 50, Jezica nad Ljubljano. — Slednji ie ogoljufal veliko ljudi, izvabil na plačila in blago prodal pod ceno. — Glavič potuje že 2 meseca po Sloveniji, Koroški in Dalmaciji. Proti njemu je že podana kazenska ovadba — »OMNIA« — Ljubljana. 31650-31 pravna. 31674-30 1 na. Pogrešamo fanta 15 let starega, ki je bil oblečen bolj slabo — ch! barve zamazane hlače in gologlav. Kdor bi o njc-m kaj vedel, naj sporoči na naslov: Novak Anton, Ste-panji vas št. 119, Ljublja 31676-31 American Kola »Novo življenje« Gosppdična naj p.ošlje naslov pod značko »Želim po znanstvo« na podruž. Jutra ■v Mariboru. 31738-24 I Piščance, jajca in kokošje perje' razpošilja fcagar, Konjice. 31670-37 | Ivan Dolmovič Novo mesto | t^S^Si sprejema vsa naročila v gostilni Ivan Košak. Cena brežkonkurenčna. št 11. Telefon 30197-37 NAJBOLJ ZDRAVA PIJAČA Zračno sobo svetlo in čisto, s posebnim vbodom ter elektriko prav poceni oddam za Bežigradom 1" osebi ali zakonskemu paru brez otrok, k sta čez dan odsotna. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«. 31663-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in hrano' ali brez oddam v Sp. Šiški, Cernetova ulica 31. 31683-23 Prazno sobico podstrešno, oddam v sredini mesta. Poizve se med 2. in S. uro na Poljanski ce&ti 11. 31679-23 Solnčno sobico prijazno, oddam gospodični 15. julijem ali 1. avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31693-23 2 opremljeni sobi I. nadstropju takoj oddam. Cena 265 Din s postrežbo. Pojasnila daje tt. Matej Orehek, Kolodvorska u1ica 26. 31686-23 Prazno sobo lepo in solnčno — kakor tudi veliko ter s u b o skladišče in več poslovnih lokalov taioj oddam. Informacije daje »Ideal«, Kongresni trg 5t. 3. 31695-23 Opremljeno sobo Gledališki ulici It. 7/n. desno, oddam s 15. julijem 30937-23 Novosti Norost! .Najnovefa sluZinska pa-tetna železna zelo prak-tična slofljiva postelja s l*peciranim madracom" —' . pralctjčna -za vsaku biču,-hotcle, za putujiiče oso-be in nočne službe. Stane Din 390.—» Razpošiljam postom in železni-cora po povzetju^ Leiena tlulinska patentna zelo praktična slož-" liiva postela s tapccira-nim madracom. .— .Stane Dia 284__. Poljska patentna postela sroiijiva praktična za touriste. vojake jn i« ferijalne kolonije. Stane Dia 350.—. - Javna zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaljujem g. 0r. Jožefu Smela, zdravniku iz Žužemberka za njegovo požrtvovalnost v moji teški bolezni. Vsi, kakor jaz sam, smo že bili obupali, da bi še kedaj ozdravel in le njemu se imam zahvaliti, da sem danes zopet zdrav. Priporočam ga vsakemu bolniku. Korito, dne 2. TO. 1931. 9192 Liegestuhl praktičan za tezanie in sedenje. Sta-nc D>> 150___ JANEZ KIE, posestnik, Korito p. Dobrničah. Opremljeno sobo separiranim -»hodom iz topnjic, oddam v Ciril-Metodo^i ulici štev. 19/1-J. 31642-23 Opremljeno sobo oddam 1 ali 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31585-23 Sostanovalca sprejmem blizu Tabora. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 31576-23 Opremljeno sobico preprosto, išče mlad zakonski par bre.z otrok. Ponudbe na oglasni oddelek •»Jutra« pod »Avgust«. 31700-53 Opremljeno sobo parketom in elektriko, v eentru mesta oddam s 15. julijem. — Naslov v osrlas. oddelku »Jutra«. 31725-23 Stanovalca sprejmem. Naslov r ogla«. Pozor! Harmonikarsko društvo pri-red! v nedeljo 12. t. A. veliko vrt. veselico plesom, v gostilni Rei-ninghaus v Sp. šiški. — Igrala bo narodna domača godba od 16. do 24. ure. V7I548 Po tem imam fisto fo. h*no perje k^ po Dia 48.— čisto belo gosje kg po Din 130— in či«ti puh kg p0 Din. 250___ L. BROZOVIČ, ZAGREB niča 82. III. Senitve Trgovec dobro situiran, . želi poročiti pridno, pošteno in simpatično gospodično ali vdovo — tudi brez premoženja I Ponudbe s sliko proti vrnitvi, oa oglasni oddelek ».Jutra« pod »Kapital 1<. Tajnost zajamčena. . . 31678-23 Rabljeno parno LOKOMOBILO izdelka Lanz, 170 HP, z izvlačljivim kotlom, Coupond stroj, z dvema cilindroma, PRODAMO pod ugodnimi pogoji. Interesenti naj se javijo »Publicitas, d. d., Zagreb, Ilica 9, pod »Broj 27282«. 8519 m 02 05 Pianino skoraj nov poceni naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31568-26 Nov, črn pianino po ugodni ceni proda Mu-sica. Sv. petra- cesta 40. 81734-26 i LOKALI 4 pisarniški prostori in I skladišče ali delavnico se oddajo v najem na Resljevi cesti | ADOLF HAUPTMANN (prej B Boveri, Štebi) Psa ovčarja eno leto starega, dobrega čuvaja, radi odpotovanja ugodno proda A. P., Dev. Mar. v Polju žt. 60. 31677-27 | Pozor, lovci! Psarna »Hmeljnik« odda mlade, čistokrvne, dolgodlake jazbečarje ln sicer, a) rjave, iz matere Schneck (ocena- prav dobro. Mona kflv« 1930) — po očetu Scbfltzibua von Bergwald prvak razstave; b) črne, 1? matere »Schwarzi« po oče tu »Lump von der Wolf »apel« (odlikovan na 31 razstavah v Nemčiji t oc» no: odlično). Starši mladi, čev ostri jamarji, zanesljivi barvarji, izvrstni gr-marji in vodarji. Psarna »Hmeljnik«. p. Novo mesto j — Dolenjsko. 30703-27 Prostovolj. gasilno društvo Vrbje pri 'Žalcu naznanja, da je njegov član in tajnik, gospod krojaški mojster v Vrb ju danes preminul. ' Pogreb "bo v petek 10. t. 'm. ob V28. uri zjutraj iz hiše žalosti v Vrbju na pokopališče v Žalcu. ' Pokojniku bodi ohranjen časten spomin! >. Vrbje, dne 8. julija 1931. 9202 Samo kdor v mira izbira, kupi dobro! Ako hitite od prodajalne do prodajalne in si ogledujete blago, se vam lahko primeri, da se odločite v stiski in naglici za nekaj, za kar vam bo pozneje žal. ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA! Tu imate časa dovolj, da si ogledate vzorce komad za komadom po njihovi vrednosti, nikdo vas ne more nagovarjati za nekaj, kar vam ni po okusu. ZAHTEVAJTE ZATO NAŠO KOLEKCIJO TKANIN ZA MOŠKE OBLEKE IN PLAŠČE in vi dobite kolekcijo v par dnen, seveda brezplačno in neobvezno. Potem sadite, izbirajte ono, kar najbolje odgovarja vaši postavi, vašemu okusu. Ker dobavljamo blago naravnost iz tovarne in ga prodajamo naravnost vam, odpadejo razne provizije, vi torej kupite pri nas boljšo kvaliteto za manj denarja. že več kot pol stoletja postrezamo odjemalce v splošno zadovoljnost. Največja trgovska in izvozna tvrdka /i t Zogceb. Ako še nimate našega glavnega kataloga, zahtevajte ga! V nekoliko dneh ga imate brezplačno v rokah. P750 Restavracija „Pod Kepo" 2 minuti od postaje Dovje—Mojstrana. Krasna lega, lepe izletniške točke, senčnat vrt, sveži gorski zrak, kopališče, lepo opremljene tujske sobe, električna razsvetljava, prvovrstna kuhinja, točna postrežba, nizke cene. Zahtevajte prospekt! 9193 Joško Poje. PARKETNE DEŠČICE hrastove in bukove TRSTJE ZA STROPE BAKULA (leseno pletivo) za strope In stene dobavlja JOS. R. PUH, LJUBLJANA Gradaška ulica 22 Telefon 2512 CAS VKUHAVANJA SE JE PRIČEL! Dobra gospodinja uporablja najpopolnejše WECKove priprave za viru-havanje. Pri nakupu pazite na znamko. Tovarniška zaloga za Jugoslavijo FRUCTUS, Ljubljana, Krekov trg 10 Krajevni prodajalci: Celje: i. Jagodič Maribor: Carl Lotz ln Pinter & Lenard, Ptuj: P. Vogel, Brežice: V. Petan, Kranj: »Merkur«, Kočevje: P. Huber. Sevnica: A. Kastelic in P. Setina. Slovenjgradec I. Rojnik in K. Rojnik. Vsem sorodnikom in znancem naznanimo tužno vest, da je preminul v 70. letu naš nad vse ljubljeni mož, oče, stric, stari oče, itd., gospod Anton Kolenc , r bivši trgovec Pogreb nepozabnega pokojnika se bp vršil v četrtek, dne 9. julija ob pol 16. uri na pokopališče na Pobrežju. Sv. maše zadušmce se bodo brale v petek 10. julija 1.1. ob 6. uri v magdalenski župni cerkvi. Celje-Zagreb-Toron-Berlin-Aachen, 8. julija 1931. I Žalujoči ostali. Ali ste že naročnik slovenske ilustrovane tedenske revije „£ivljen|e in svet"? sam P. Roseohajm: (Dagabund v fratcu Roman wAko si hočete zasluži-ti teh petdeset milijonov, Vam lahko pomagam. Tega Cascapola poznam. Zahaja v gostilno »Pri Lubenici,« v Boverjrju, saj jo poznate. »Seveda jo poznam.« »Vsak večer je tam od 11. do 1. ponoči. Pije po šestnajst šile žganja — natančno šestnajst, ne mani, ne več. Ko jih izpije, prime deklico, ki streže gostom, recimo, okoli pasu, potem pa odide. To je vse njegovo življensko delo. Če ga tedaj hočete zgrabiti, veste, kako in kaj. Bodite pa previdni, kajti lahko vas hipnotizira stoje; razem tega ima v vsakem rokavu po en revolver. Ce se boste pa stvari lotili spretno in premišljeno, poskusite svojo srečo med petnajstim in šestnajstim šilcem. To je čas, ko ga obahajajo ljubezenske misli in tedaj je ves zamaknjen, no, saj veste, v deklico, ki streže. Pri njem je to tako, kakor pri zajcih. Tedaj mnogo sreče vam želim in požurite se!« Cascapol se je prisrčno zahvalil in obljubil, da bo poslušal ta izvrstni svet. Veselo so poletavale bele žoge nad bližnjim teniškim prostorom in preko sveže trate je zdaj pa zdaj hušknila bela postava, napolnjujoč solnčno popoldne z radostnim smehom. Ta smeh mu je bil znan. Šel je polagoma, s pogledom naravnost, ob omrežju športnega prostora in z zanimanjem gledal noter. Tam je igral državni pravdnik Mac Coy z Bvelvno BaJntra< Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarna dt d. kot tisk&rnarja Franc Jezeršek, inseratni del je odgovor« Alojz Korak, Ysi j Ljubljani,