56. številka.
Ljubljana, v torek 10. marca 1903
XXXVI. leto
Izhaja vsak dan zvečer, izim§H nedelje*'in praznike, ter velja 'po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto i!5 K, za pol leta 13 KJza četrt leta 6 K 50 h, za eden [mesec 2 K 30 h.; Za Ljubljano 8 pošiljanjem sa dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Zaituje dežele'toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu št. 12. — Upravništvu naj se blagovolijo  pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila
t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Pavšlar — falsifikator.
Steber klerikalizma in božjega namestnika v Kranju je Tomaž pavšlar. O tem možu je »Gorenjeca v soboto razkril senzacionalno fal-gi f i k a c i j o.
»Pet let je že, da Tomaž Pavšlar vznemirja celo kranjsko okolico ter komandira kmete na levem in desnem bregu Save. Obetal je tem nevednim ljudem fabrike, zaslužek in razne službe, toda fabrik le ni, namesto tega pa dobe ubogi posestniki pravde na vrat.
Ko je začel Pavšlar vlagati pri gosposki v Kranju svoje prošnje, naj se mu dovoli na veliko škodo zgor-Djih tovarnarjev in posestnikov velikanski jez na Savi, da bode na ta jez upregal svoje tovarne, mu je bilo treba seveda nakupiti tudi nekatere obrežne parcele. Ker mu je bilo denarja žal, pa ni kupil od posestnikov teh parcel, temveč je napravil s temi posestniki le predpogodbe, v katerib so se posestniki zavezali, da mu držijo te parcele naprodaj gotovo število let, in tako so bili posestniki zavezani, Pavšlar pa je imel proete roke ter je labko kupil ali pa ne, kakor se mu je ljubilo; kmete za to navadno ni prav nič odškodoval.
Že takrat so nekateri previdni ljudje prorokovali, da bodo ti posestniki, ki so se Pavšlarju  zavezali, še
i v velike sitnosti, toda maloka-teri ]e to verjel in vsak se le tolažil
pimi Pavšlarjevimi fabrikami.
A ker Pavšlar le ni dobil od go-B| ake nobenega dovoljenja za napravo jeza in  je izgubil   pravdo za
do — je  prišla  za marsikatero pogodbo zadnja ura in je pretekla.
Sedaj bodete pa izvedeli, kako si je Pavšlar izkušal  pomagati iz te
zadrege.
Leta 1899. je sklenil on s posest-ikom Miho Porento, po domače Omanoma, na Bregu pogodbo take "ste7  kakor  smo  že povedali Po-
renta se je Pavšlarju zaveza), da mu do konca leta 1900 proda svoj log ob Savi. Župan gospod Novak z Jame je napravil pisma in dal je Pavšlarju eno pismo, drugo pismo pa Porenti. Obe pismi sta bili do pike enaki in v obeh pismih je bilo natanko zapisano, da ta obveza velja le do konca leta 1900. Ko je preteklo leto 1900, pretekla je tudi Porentova obveza. Prišel je potem neki dunajski inžener, in ker je bil Porenta že vsake obveze prost, je on od njega za pet let vzel tisti log v kupno obvezo, tako da je bil torej Porenta le dunajskemu inženerju zavezan, od Pavšlarja je bil pa popolnoma prost. Pavšlarja je to peklo, da je prišel ob to parcelo, toda prebrisan kakor je, si je znal hitro pomagati s pomočjo tinte. V svojem pismuje številko 1900 izpremenil v 1901 in tako na najkrajši način podaljšal svoji pravici življenje za eno leto. Ko je nekoč obiskal Porenta Pavšlarja, mu je ta rekel: »Ti si meni še v zavezi do konca leta 1901.« Porenta ves začuden pravi: »Oho, to pa že ne, saj sem se zavezal le do konca leta 1900.« — Pavšlar mu nato pravi: »Ne boš! Tukaj poglej moje pismo, tukaj je zapisano 1901 in jaz se držim do konca 1901.« Porenta je takoj opazil, da je Pavšlar popravil letno številko in je zmajal z glavo ter rekel: »Gospod, to ne bo šlo!« — Nato je odšel domu in si mislil, da si Pavšlar vendar ne bode upal zasledovati ga s tem ponarejenim pismom. Toda Pavšlar, predrzen kakor vrabec, le ni pustil Porente iz krempljev in mu je vedno prigovarjal, da mu odstopi to parcelo. Na Sv. treh kraljev dan t. 1. je Pavšlar počastil Porento na njegovem domu in ga je toliko časa zvijal, da mu je ta res obljubil parcelo, toda z obvezo, da ga mora Pavšlar varovati vsake sitnosti, ko bi dunajski inžer.er zahteval tisto parcelo zase. Pavšlar je potem Porento vlekel v dve odvetniški pisarni in hotel napraviti pismo tako, da bi se
izmuzal iz te sitne obveze in da bi parcelo »log« brez sitnosti dobil v roke. Porenta pa je ostal trden, se ni ustrašil Pavšlarja in mu je pokazal figo ter mu ni hotel podpisati pisma. Sedaj je Pavšlar tožil Porento. V jamo pa ni padel Porenta, temveč padel je v njo le Pavšlar. Ko se je pred ljubljansko sod-nijo začela razprava, bi moral Pavšlar pokazati dotično pismo, na katerem je ponaredil letno številko. Najprvo se je branil in rekel, da ga nima pri sebi, ker ga je bilo menda strah, toda sodišče mu je ukazalo, da mora predložiti to pismo — in Pavšlar je sedaj potegnil pismo iz žepa in ga predložil. Sodišče je takoj spoznalo, da je letna številka ponarejena, in je trdo prijelo Pavšlarja— in on je moral pripo-znati, da je on sam ponaredil letno številko. Pavšlar je pravdo seveda izgubil, izkazalo se je pa tudi, da je on pravi mojster s tinto in peresom in da se prav nič ne ustraši, če je treba ponarejati tudi pisma.
Sedaj bo moral Pavšlar gotovo še pred kazensko sodnijo dajati odgovor zato, da ponareja pisma, in morebiti mu bode še prav huda predla, Če ga bo državni pravdnik prijel za ušesa.
Taki so ti klerikalni — poštenjaki.
Izseljevanje v Ameriko.
Naval iz cele Evrope, posebno pa še iz Italije in Avstro - Ogrske v Ameriko je čimdalje večji. Zato pa si Amerika že lahko izbira izmed izseljencev dobre elemente. Svcje-časno je biia Amerika »pribežališče grešnikov«, kamor so se stekali iz-vržki človeške družbe. In dasi so ti ljudje delaii novi domovini- dovolj neprihk, morala je Amerika ž njimi potrpeti, ker je potrebovala delavnih rok.
Razmere so se predrugačile. Si-
cer je še v Ameriki vedno treba vsakovrstnih delavcev, a agitacija za izseljevanje je tako razširjena, da se ni bati, da bi izseljevanje prenehalo, če tudi se mu stavijo zakonite zapreke s pogoji.
Ravnokar je sprejel ameriški kongres zakon o naseljevanju, ki mora tudi pri nas zanimati, ker da ravno naša dežela razmeroma največji kontingent. Za klerikalne dežele najusodnejša točka se ni sprejela v zakon. Senator Lodge je namreč predlagal, naj se zabrani naselitev v Ameriki analfabetom.
Naseliti pa se ne smejo po novem zakonu: 1. zločinci, katerim je dokazano tako hudodelstvo, ki se tndi v Ameriki kaznuje s težko ječo; politični zločinci se smejo naseliti le, ako njih kaznivost ni pokazala obenem tudi njih moralne propalosti. 2 Idioti, duševno bolni in pohabljenci. 3. Osebe, ki imajo gnusno ali nalezljivo bolezen. 4. Poligamisti in v nenravne namene se izseljujoče osebe. 5. Onemogle in stare osebe, ki si ne morejo same zaslužiti potrebnega za življenje, kakor tudi osebe, ki so popolnoma brez sredstev in nimajo v Ameriki sorodnikov ali znancev. 6. Kontraktni delavci, to so taki, ki so se dali pregovoriti za izselitev, da bi v Ameriki izvršili kako pogojeno delo.
V ta namen so dobile vse ladje, ki prevažajo izseljence nalog,da sprejmejo le take osebe, ki se smejo po ameriških zakonih naseliti. Vsakemu iz-selniku se predloži pred sprejemom na ladjo pola s vprašanji o vseh naštetih točkah. Polo morata ameriški konzul in poveljnik ladje potrditi. Pri komur bi bilo količkaj dvomljivo, da ne odgovarja zakonu za izseljevanje, pride pred posebno oblastnijo, ki ga bo s pomočjo tolmača podrobno preiskala.
Dasi se zdi zakon trd, vendar je bolji od dosedanjih določil. Vrhu-tega se lahko sedaj vsakdo pouči pred izselitvijo, dočim so dosedanja
določila razni agentje utajevali ter nevedneže skubili in propastili.
Reforme v Macedoniji.
Vkljub dejstvu, da si Turčija navidezno prizadeva, izvesti predlagane ji reforme, nimajo niti na Dunaju niti v Peterburgu veliko upanja, da bi se macedonsko vprašanje mirno rešilo. Računi se le z dvema even-tualitetama: Turčija bo ali vstajo hitro potlačila, ali pa se bo razvila dolgotrajna vojna, kakršna je bila v Južni Afriki. V tem slučaju pa je neizogibno, da se tudi Bolgarija zaplete v vojno, a tudi Srbija in Grška ne bodeta prepustili svojih rojakov tuji usodi. Potem bi seveda preplavila vstaja ves Balkan. Ako pa bodo potem primorane prizadete velesile poseči vmes, se ne bo to nikdar zgodilo v prilog Turški, temuč le v prilog kristjanskim Macedoncem. Vse velesile pa so prišle do uverjenja, dasi tega ne povedo, da ne bodo na Balkanu zavladale poprej zdrave razmere, dokler ne odide iz Evrope zadnji turški vojak in zadnji uradnik. To nam dokazuje Kreta, kjer je najlepši mir, odkar so jo Turki ostavili. — Te dni je obiskal sultanov tajnik ruskega konzula v Mitrovici. Izročil mu je baje sultanovo noto, v kateri pravi sultan, da ne more izvesti reform zaradi macedonskih prekucuhov. Turška vlada bi rada pred vsem imela v rokah pismeno pritrdilo Rusije, da bi začela energično postopati proti vstašem. Tudi Grški se sultan zadnji Čas dobrika. Turški poslanik je obiskal grškega ministrskega predsednika ter predložil sultanovo ponudbo, da se podpiše grško turška pogodba, s katero se obnovi status quo ante bellum. Istočasno je podelil sultan grškemu kralju Iftikar red v brilantih.
Politične vestj.
— Poljski   klub je   imel včeraj sejo ter je razpravljal o podržavljenju
Prijateljica.
Zaljubljena fantazija.
Spisal Ivan Cankar. (Dalje.)
Misliš, da se spreminjajo ljudje samo od danes do jutri, da se ni D&ogoče spreminjati od danes do j, v daljno preteklost nazaj, teko kakor sem se spremenil jaz? "l*i jaz sem uničil tistega lepega ^oookega, Črnolasega fanta, izbrisal 8tm ga iz življenja, ni ga več in ia* sem stopil na njegovo mesto, ^ako se godi na svetu zmirorn. Iztegni r.,ko, pa se že dotakneš ob komolec človeka, ki je bil oropal svojega bližnika za lepo preteklost, )r-t.snil ga v brezdanji nič ter se Polastil njegove preteklosti in njegove prihodnosti. Čuvaj, prijatelj, svojo preteklost, čuvaj svoje živ-jenje — iztegajo se nevidne roke grabežljivo segajo po bogastvu, ki si Sa bil nakopičil v teku dolgih let... "oznal sem umetnika, ki si je nabavil v trudu svoje duše lepo pre-'eklost, na kateri je zidal počasi ka-na kamen, tako da bi si bil
sezidal prav dostojen nagroben spomenik; prišel je nekdo drugi, pogledal  je  na  prijetno  zgradbo   in ker mu je bila pogodi, se je je kratkc-malo   polastil  ter   zidal   lepo sam dalje; samo streho je bilo treba še napraviti in napravil jo je; zdaj je spomenik njegov, imena tistega umetnika, ki je bil  zidal do podstrešja, ne imenuje več živa duša; pokopali so ga v zgodovino ...   O, prijatelj, ljudje žive večjidel od same kraje! Jaz, na priliko, gledam,  da vzamem človeku, ki mi pride pod roke, kolikor mogoče njegove preteklosti, njegove duše.   Brez usmiljenja si iz-režem svoj del iz njegove krvaveče duše, če morem, si vzamem celo. Najrajši storim to na fin način, tako da komaj opazi mojo nakano  in da komaj ve, odkod bolečina — o, jaz sem prebrisan, lepo število takih le ranjenih, okradenih duš imam že na vesti  ter  bogatim  z  ukradenim bo gastvom svojo dušo, ki bi bila drugače tako uboga, tako prazna . . . * *
Tako je pripovedovala in ni videla, kako sem polagoma odpiral duri njene preteklosti, njene duše, kako sem tam gospodaril, pobiral svetle bisere, ki so ležali kar tako na tleh,
trgal rože, ki so dišale, da mi je bilo motno pred očmi, motno in sladko v srcu. Čisto sem se udomačil tam, tam je bil moj dom od nekdaj in tako pozno, prijatelj, sem ga našel... No, ne govorimo — zdaj je bilo vse dobro; utrujen od dolgega žalostnega popotovanja sem nenadoma odprl duri svojega prijaznega doma, ki sem ga iskal tako dolgo, prijatelj, tako dolgo, in glej, zdaj sem se oddahnil, da bi se sladko odpočil . . . Kako bi me ne ljubila, če sem jo ljubil jaz?
Da opomnim mimogrede — pil je človek in gledal je Bog vedi kako; smilil se mi je in strah me je bilo. In usmili se Bog še mene — zdaj vem, zakaj me je bilo strah. Mislil sem drugo jutro, da so bile sanje, ali kakor da bi me mahoma udarilo po čelu — niso bile sanje . . . Čisto sama sva bila že v gostilnici, luči so gorele zaspano, natakar je smrčal. Na stropu se je vzbudila velika muha, počasi in v širokih kolobarjih je pri-brenčala dol in je brenčala okoli njegove glave. On se je ozrl nanjo in se je otožno nasmehnil. »Poznam jo,« je dejal in je zamahnil nalahko, »lani sva bila skupaj na Dunaju in
! sva se sprehajala po Ringu. Zdaj je nekoliko odebelela in zdi se mi, da so njene oči večje . . .« Nasmehnil se je še bolj otožno in je zamahnil odločneje, tako da se je vrnila muha proti stropu. »Moje srce je zdsj drugod — moje življenje je nastopilo nova pota . . .« Muha je zadremala na stropu, on je govoril z enakomernim, brikosti polnim glasom . . .
Vstala sva, večer se je bil že j globoko nagnil. In zdaj premisli ta čudež! . . . Veliko večja je bila od mene, zmirom večja, in jaz, glej, sem bil zmirom manjši, capljal sem zraven nje z drobčkenimi koraki, njen solnčnik sem nosil v roki. Segal sem ji komaj še do bluze, komaj še do roke, premisli, komaj še do kolena . .. Oh, prijatelj, črn kužek je capljal zraven nje in je nosil njen solnčnik v nežnem gobčku. Tista rdeča pentlja, ki je bila nekoč na njenih laseh, je bila zdaj zavezana okoli mojega vratu . . . Lep večer je bil, luna je vstajala izza visokih streh, hladnejši veter je pihal od zahoda . . . Stopala je tako lahko in lino, moja lepa dama, privzdignila je krilo do gležnjev in je stopala lahko in fino po stopnjieah od luninih žar-
kov, po lepih svetlih stopnjieah, ki so segale do neba, v neizmernost. Še malo je zafrfotal od daleč pajČo-lan na njenem klobuku, ztfrfotal je kakor komaj viden bel obUček na nebu in vse je izginilo.
Kužek pa je ostal spodaj s tisto rdečo pentljo okoli vratu. Nekdo je prišel mimo in ga je brcnil v stran.
Po njenem slovesu se me je polastila neizmerna žalost in sredi te žalosti se mi je zjasnilo v duši. O, prijatelj, — Bog vedi, kaj mi je bilo prišlo na misel. Ali je sploh mogoče, da bi se človek tako hitro spremenil? In celo v kužka t Nikoli še nisem bral kaj takega — toda naposled, kaj vse so iznašli ljudje v najnovejšem času! Znanost napreduje čudovito ... In tudi tista rdeča pentlja se mi je prav lepo podala . . .
No, tako je šlo za zmirom. Jaz pa sem romal ves večer po tihih, praznih ulicah, vse križem po mestu. Prišel sem v neko dolgo vežo, tam je stalo ob zidu petdeset starih, brezzobih žensk. Ogledal sem si vsako posebej in sem šel žalosten dalje.
Stopil sem na majhen vrt, mlada, bolehava, vse zaprašena drevesca so
severne železnice. Potem se je začela zaupna debata o nagodbi z Ogrsko.
— Za preosnovo meščanskih šol se sestane v soboto na Dunaju uradna enketa, v kateri bodo strokovnjaki in zastopniki avtonomnih korporacij, ki zadržujejo šole.
— V ogrski zbornici je zahteval včeraj grof Evgen Zichv, naj Szell razpusti zbornico ter nastopi s svojim programom pred volilce. Ako dobi med volilci večino za vojno predlogo, se bo tudi opozicija tej večini uklonila. Grof Nikolaj Zay je izstopil iz liberalne stranke, da bo mogel nastopiti proti brambni predlogi.
— Umrl je bivši ogrski ministrski predsednik pl. Bitto. Zadnji čas je bil član  magnatske zbornice.
— Bolgarija kraljestvo? Zatrjuje se, da sta Avstrija in Rusija obljubili bolgarskemu knezu, da se Bolgarija proglasi za samostojno kralje stvo, kakor brž bode rešeno mace-donsko vprašanje.
— Zakaj niso Rusi 1. 1878. zasedli Carigrada? General Ignatie\v, predsednik slavjanskega dobrotvor-nega društva, razglaša, da ga je car pred sklepanjem miru leta 1Š78. pooblastil izdelati mirovno pogodbo, vsled katere bi bili Rusi še poprej zasedli Carigrad. Le ker je Anglija za ta slučaj napovedala Rusiji vojno,, je car zadnji trenotek brzojavil na bojišče, naj se mir takoj sklene.
— V pruskem državnem zboru je izjavil poljski poslanec Migerski, da je greh, ako se poljske otroke sili moliti v neznanem jim jeziku. Naučni minister Studt je izjavil, da se sistem o dvojezičnosti ni obnesel, zato ga je vlada opustila, a sedanji sistem se je povsod obnesel, kjer se ni proti ščuvalo.
— Škofov preklic. Škof Korum v Trierju je poskušal ščuvati proti državnim šolam po zgledu francoskih klerikalcev. Vlada pa je prisilila papeža, da je škofu naročil, da je svoje ščuvanje javno preklical in obžaloval.
— Boji v Srednji Ameriki. Med republikama San Salvador in Honduras je prišlo do bitke, v kateri so bile čete Hondurasa premagane. General Ferrara je ubit, general Lopez pa s celim štabom ujet.
Dopisi.
Iz Haloz« »Uzor učitelj - Slom-škar«. »Vsi so prihajali, le njega ni bio, ko bi on vedel, kak b lo je grdo.« Tako nekako so prepevali lansko leto oni učitelji, ki so maturirali leta 1892. na mariborskem uči teljišču, kajti izmed vseh prišel ni le — eden. Kaj pa je bilo temu vzrok? No hočem na kratko razložiti. Če kdo misli, da je omenjeni »uzor Slomškar« sešteval tiste zamude, ki jih prej zapisal ni, ta se moti, moti . . . Nadalje če kdo misli, da se je pripravljal in koval dolgo pridigo za slovo »na cesti« od svojih
dremala tam; bilo je že pozno v noč in listje se je stresalo od zaspanosti in od hladnega vetra. Zraven vsakega drevesa je stala plinova svetilka, ali brlele so tako dolgočasno, da bi se človek naslonil na katero izmed njih ter se razjokal. Nobenega gosta ni bilo na vrtu, nobenega natakarja. Mizni prti so bili umazani in oprašeni od prahu, ki ga je pri našal veter v celih gostih oblakih preko lesene. zeleno pobarvane ograje. Tam nakonci vrta je bil ne-visok podij; na podiju stoli in stojala za note in šest belo oblečenih žensk. O, prijatelj, kako mlade so bile te ženske in kako grde. Vse so bile suhe, da bi človek ne vedel, kaj z njimi. Usnje, pergament. Dirigentka je imela naočnike, gledala je izza njih, da me je stresalo; vrat njen je bil dolg, zelo dolg in jabolko se je pomikalo neprestano gor in dol. Bobnarica je bila kozava in ni imela ne obrvij, ne vejic na vekih; tudi las, zdi se mi, da ni imela- slučajno se ji je krilo malo privzdignilo in videl sem njeno nogo preko nogavic — o, prijatelj, ne govorimo o tem! (Konec prih.)
ušolancev, ta ae zopet moti, moti, moti . . . Če pa morebiti kdo misli, da je sestavljal neki članek za »Slov. Gospodarja«, v katerem se omenjeni »uzor« poveličuje v deveta nebesa, ta se še enkrat korenito moti, moti, moti in moti . . . Ne bi se bavili s to stvarjo, ali v omenjenem članku so bile take stvari, ki zaslužijo malo razjasnenja. Dopisnik namreč tam trdi, da v več letih, kar je tam bi val naš »uzor«, ni bil nihče kaznovan zaradi šolskih zamud. To bi bilo sictr samo na sebi jako lepo, ali stvar je nemara drugačna, kakor trde hudobni jeziki Pa naj bo, kakor hoče, samo toliko pa je gotovo, da so malomarni starši iz sosedne šolske občine pošiljali raje svoje otroke k našemu »uzoru«, kakor v domačo šolo, ker ni bil tako — hud. Tisti članek torej ni druzega, kakor šuntanje malomarnih staršev proti šoli. In res se je že tudi nekaj takega prigodilo. Neki učitelj mi je pravil, da se je neka kmetica, ko je bila kaznovana, sklicevala na omenjeni članek. Da pride pa oni »uzor« še bolj v pravo luč, naj še omenim, da je ob priliki, ko ni bil doma, izročil šolsko vodstvo župniku in ne ondotnemu učiteljstvu. Dolgo časa je že tudi nekje drugje lazil okoli farovža, a slednjič ga je vendar župnik vrgel ven rekoč: Marsch hinaus L . . . Učiteljskih časopisov itak ne bere, izvzemši »Slov. učitelja«. Vsled tolikih zaslug za ugled učiteljskega stanu itd, ga je učiteljsko društvo za ptujski okraj izključilo iz društva. In take ljudi pretežira okrajni šolski nadzornik — seveda grozen nem-škutar — in okrajni šolski svet? Pač žalostno, kajti kdor take ljudi protežira, tudi . . . Da pa ne bi kdo mi slil, da je to tisti Janez Zunkovič — tudi hud »Slomškar« — sedaj pri Sv. Marjeti niže Ptuja, od katerega so trdili Mirko Šegula et tutti quanti, da je bil najbolje kvalifikovan izmed kompetentov za Sv. Marjeto, kar pa ni res! temu pa tudi povem, da se izmed vseh prejšnjih najbolj korenito moti, moti in moti . . .
Davek na užitnino
od vina, vinskega in sadnega mošta.
(Dalje.)
Kot vinski mošt je obdačiti tekočino, ako je na prvotnih rirožeh, ako tekočina kipi in ako ima tekočina sladek okus. Poklicati je dva nepristranska zvedenca, ki določata, ali je pokazana tekočina vino ali mošt.
(Dvorni kam. dekret 6. avgusta ls40 št. 29578).
Kdor hoče užitninskemu davku od vina in mošta podvrženo obrt pričeti, skrbeti mora, da dobi poleg po obrtnem redu določenega dovoljenj;! politične oblasti, (koncesije) tudi dohodarstveno dovoljenje.
(§ 10 zakona iz 1. 1829 .
V to svrho obrniti se jo ustmeno ali pismeno do oddelka c. kr. finančne straže, v katerega okrožje spada kraj, kjer se namerava obrt pričeti, da izda na podlagi političnega dovoljenja tudi dohodarstveno dovoljenje.
Tudi kdor hoče že obstoječo obrt prenesti z jednega v drugi kraj, preskrbeti si mora spredaj   navedene listine.
V tej zadevi vložene prošnje in zapisniki, kakor tudi dohodarstvena dovoljenja so koleka prosti.
(Dvorni kam. dekret 30. septembra 1*41 št. 29000, fin. minist. ukaz. 30. junija 1851 št. 17089 in 30. julija 18530 št. 114.")lj.
Kdor le slučajno kako užitninskemu davku od vina podvrženo dejanje hoče izvršiti, temu teh listin ni treba } če se pa ta dejanja periodično ponavljajo in s tem pridobe značaj obrti, potem seveda mora dotičnik tudi imeti dohodarstveno dovoljenje.
(Dvorne kam. dekret 31. avgusta 1830 št. 298:>r> in 22. decembra 1830 št. 4G643).
Tako n. pr. ima vinogradnik pravico svoj vinski pridelek točiti na drobno v hiši, kjer stanuje ali v kraju kjer ga je pridelal. Izvršuje pa vinotoč le toliko časa, da pridelek razpeča.
(Dvorne komor, dekreti 17. avgusta 17*4, 10. marea 1785 in 19. februarja 1787 ter dvorne pisarne dekret z dne 3. januarja 1828 št. 3339.)
Ker se davku podvržena dejanja — prodaja vina na drobno — gotovi čas dan za dnevom ponavljajo, imeti mora dohodarstveno dovoljenje.
Posestnik proda slučajno nekoliko vina v meri pod 56 1. Ker je to dejanje slučajno in se ne bo tako hitro ponavljalo, mu dohodarstvenega dovo-
ljenja ni treba, pač pa mora dejanje zglasiti pri dacarju in odpadlo užitnino plačati.
Dohodarstveno dovoljenje izda c. kr. tinaučna straža na ime, na katero se glasi dovoljenje politične oblasti.
Ta okoliščina je zelo važna. Tisti, na čigar ime je izdano dohodarstveno dovoljenje je tudi za vse odgovoren, kar se v njegovi obrti zgodi.
Treba je torej premisliti vse razmere, prevdariti vse strani vinske kupčije predno se odloči, ali vzame dovoljenje za izvrševanje obrti na svoje ime ali na ime svoje soproge, sina ali hčere.
Kdor ima n. pr. obrt prodaje vina na debelo, a hoče tudi pričeti vinotoč, ta ne bo dobro storil, ako bo dovoljenje prosil na svoje ime, kajti vsled kontrole pri vinotoču oviran bo vsled zadevnih kontrolnih predpisov, ki se bodo pozneje razpravljali, v kupčiji z vinom na debelo, ako slučajno kleti nima na razpolago, ki je dosti od gostilne oddaljena.
Isto velja za gostilničarja, ki ima veliko posestvo in ki neprimerno mnogo vina za družino porabi.
Brez dohodarstvenega dovoljenja, se vinotoč ne sme pričeti izvrševati.
Ako kdo dohodarstveno dovoljenje zgubi, dobi drugopis brezplačno.
(Dvorne kam. dekret 22. avgusta L834 št. 35754).
Tri dni predno se prične izvrševati vinotoč, podati je s pobiranjem nžitnin-skega davka pooblaščenemu funkcijo-narju daeaiju popis prostorov. (§ 12. zakona iz leta 1829).
Zakon iz leta 1829 določa v tem oziru sledeče :
Užitninskemu davku podvrženi obrtnik podati mora dacarju natančen popis k obrti spadajočih prostorov z vsemi morebitnimi tajnimi zvezami prostorov med seboj, in izkaz vseh posod, ki morajo biti predpisno cimenti-rane, ter imenovati mora od svojih uslužbencev onega, ki nadzoruje druge. Popis prostorov je koleka prost.
K obrtnim prostorom se štejejo : 1 Prostori, v katerih se pod kontrolo
postavljena obrt izvršuje. 2) Prostori, v katerih se k obrti pripadajoče snovi ali  izdelki  iz teh
snovij hranijo. 31 Prostori v katerih se prodaja vrši. 4 Stanovanje obrtnika:
'11 ako je s prostori pod 1, 2 in 3
imenovanimi v ueposredui zvezi;
b) ako se porablja v pod 1, 2 in 3
navedene namene.
(§ 74 izvrš. naredbe k ^ 361 carinskega reda iz 1. 1835.
5) Vse od hiše, v kateri izvršuje vinotoč, 1896 metrov oddaljene pro-
storo v katerih ima vino ali most
hranjen.
3 točka 2  predpisov konvenc. kontrole). (Dalje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10. marca
— Papeževa slavnost.
Predvčerajšnjim so imeli krščanski delavci svojo papeževo slavnost. Uprizorili so »slovesen« sprevod po mestu z godbo na čelu. Oj, ta »slovesnost« sprevoda. Tiho, ponižno, nekako sramežljivo je korakalo za godbo kakih 300 mož in fantov, držali so se kakor same »mile Jere«, kakor da bi šli za kako procesijo. O kaki navdušenosti še govora ni. Udeležniki so se nam kar smilili, ko smo jih videli tako potrte. Tako revnega sprevoda še ni videla Ljubljana — je bila soglasna sodba. Značilno je, da se noben količkaj znan klerikalec ni udeležil te procesije. Kaj pa »Slovenec«. Njegovo poročilo je tako, da se mu morajo krave smejati. Videl je celo »Narodno tiskarno« — zastraženo od policajev, dasi ni bilo drugod policaja, kakor okrog nunske cerkve kjer se je zbralo nekaj rado vednega ljudstva in je bilo mogoče, da bi se bilo klerikalcem tako godilo kakor za časa katoliškega shoda, ko so bili zasmehovani in osuvani. A ganil se ni nihče, ker se jim je klavrna družba preveč smilila.
— Nafti romarji. Ponavljaje smo »Slovenca« prosili, naj nam vendar pove imena onih, ki so pri papeževem jubileju v Rimu zastopali slovenski narod. Dasi je moral »Slo venec« vendar sprevideti, da nas zanima, kako je bil slovenski narod reprezentiran pri ti slavnosti, vendar ni ugodil naši prošnji. Na srečo je dunajski »Vaterland« v številki z dne 27. februvarja priobčil vsa imena in ker je zapisek jako zani-nimiv in poučljiv, se nam zdi jako umestno, da posnamemo iz njega imena slovenskih romarjev, da vsaj
naše dobro ljudstvo enkrat vidi in ve, kdo izmed nas zasluži, da se ga prišteva najpobožnejŠim in najsvetejšim Slovencem. Vseh romarjev je 576 in med temi 91 Slovencev (35 ženskih in 56 moških). Iz cele Avstrije 576 romarjev — to je jako malo; a da je med njimi kar 91 Slo vencev — to je jako mnogo. Po tej udeležbi od slovenske strani ee lahko reče, da smo najpobožnejši navod, da smo prekosili še Tirolce. Kar se tiče kvalitete naše reprezentacije se pa ne moremo ravno ponašati. Razen duhovniko v so šle v R«m večinoma same kuharice in kr ščenice. Zapisek v »Vaterlandu« nam kaže, zakaj »Slovenec« vzlic opetovanim pozivom ni hotel pove dati imena tistih, ki so šli v Rim. Sram ga je. Le škoda, da v »Vaterlandu« ni povedano, kdo je šel v Rim vsled slabe svoje vesti in bridkega kesanja in kdo samo iz radovednosti in za zabavo.
— Tržaška Hala. Nekdo v Trstu izmislil si je budalasto šalo, ter je nam brzojavil, da se je na Bprotnik gdč. Kvedrove g. Klemenčič vstrelil. Pod utisom te brzojavke je g. Klemenčič poslal »Slovencu« pismo, v katerem je nas napadal zaradi rečene brzojavke. Danes nam je g. Klemenčič telefonično sporočil, daje včeraj, ko je izvedel, da smo se informirali v Trstu in da smo bili mistificirani, takoj brzojavil »Slovencu« in ga prosil, naj iz njegovega pisma izpusti vse napade na nas ali poštenjak »Slovenec« se za to ni zmenil, nego obelodanil dopis g. Klemenčiča v polnem obsegu. »Slovenčevi« re-dakterji menda nimajo pojma o bone t n o s t i.
— Kako pišejo ameriški katoličani. V Clevelandu v Ame riki izdajajo kranjski duhovniki —, ki so iz raznih vzrokov morali odriniti čez morje — list »Nova domo vina«. Ta list je priobčil dolg Članek o našem listku »Žrtev razmer«. Konec tega članka se glasi: »Narod sam prizna, da so bili pri deželni vladi jako »nervozni ( ? )« radi onega listka. Bili so pa toliko bedasti, da so zaplenili list še le, ko je že vsa stvar bila skoraj na svitlem. Tem vladinim tepcem se menda ne bodo nikdar oči odprle — bedaki ne vedo, da bodo Narodovi nečistniki nekoč ravno tako padli i po vladi. Zgodovina povsod kaže, da se tako obračajo take stvari. Urednik »Naroda«, dr. Tavčar, mora pa biti grozovita propalica, da kaj takega pošilja med svet. Njemu bi se moralo sploh prepovedati izdajati kak list, ker je oči-vidno na pol blazen človek. Upamo, da bodo sodišča potrdila zaplembo.« — Tako pišejo slovenski duhovniki v Ameriki! Namesto odgovora jim naznanjamo, da je dr. Tavčar že storil primerne korake, da bo ameriško sodišče žegnanim redakterjem »Nove Domovine« nekoliko v lase poseglo.
— C. kr. slovenščina. Nekateri c. kr. uradi pačijo naš jezik prav po kanibalski. Tako je ces. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru izdalo na županstva naslednjo okrožnico: Stev. 4529. Na vse občinske predstoj-ništve. V priklepu dobi občinsko pred stojništvu zapisnik zavezancev črne vojske rojstvenega leta 1884. z nalogom toti zapisnik skoz 8 dni v občinskem uradu ležat pustit in tistega oznanit. Ako bi se proti tem zapisnikom kak ugovor vzdignil, al pa kakšna poprava potrebna bla, je tO pod naprej polagoj tega zapisnika nemudoma tušem za naznanit. Po preteku tega preloga je spisek Črne vojske v dvojnoverstnem zgotovljenju spisovati, ti starejši letni zvezek za-vezenčev črne vojske, to je 1860 ro jenih je iz ondešnjega spiska črne vojske za odločiti. \l tega na ta način popravljenega spiska je po poštevi pike 29 naročila čes uravnavo črne vojske en izvlak za sostaviti iti, v katerem so zapisani zavezanci Črne vojske po vrsti starosti so-Stavljeni za izkazovati. Priklenjen zapisnik izvlak črne vojske in spisek za 1884 so zanesljivo do 1. sušca t. 1. tušem   za  poslati. Ti drugi spisek
Črne vojske je pri občinskem uradu za podržat. C. kr. okrajno glavarstvo Maribor dne 4 febr. 1903 C. kr n*-mestniški svetnik. — Zdaj pa naj preprost župan ugane, kaj hoče glavarstvo. Ali ne zasluži uradništvo, ki izdaja take odloke, da se je spodi iz slovenskih okrajev. Kaj pravi k temu »Slovenski Gospodar« ?
— Repertoir slovenskega
gledališča. Današnja premijera velike opere »A z rac 1« se vrši n$ korist pfospodu opernemu re žiserjuEdv. Aschenbrennerju — V četrtek, dne 12. t. m. je oper i predstava. — V soboto, dne 14 t m. se igra veseloigra »Miška«. Zadnji dve noviteti v tej sezoni sta komična opera V. Parme »Amaconke c rice in burka s petjem »Vroča k r i.«
— Umrl   je v Idriji v star* 70 let g. Franc D i d i č, posestnik in zadružni načelnik. N. v m. p.!
— Združene pivovarne Žalec — Laški trg.   Novo de niško društvo, ki je prevzelo invpreuredilo Kukčevi  pivovarni v Žalcu in v Laškem  trgu  je  začelo svoj© delo.   Včeraj je bilo v Ljubljani po-skušanje prvega piva, ki se je / rilo v novih pivovarnah. Pivo je t glede na ukus, kakor tudi na lin vse hvale  vredno ter presega vsa piva izvzemši   plzensko,   ki   se pri nas točijo, in torej  lahko konkurira z vsakim tujim podjetjem. Opom
pa je tudi treba, da je glede na okus sicer, a majhen razloček med pivom iz tovarne Laški trg in med onim v Žalcu in je ono v Laškem trgu okusneje, a glede na finost je pa obojno enako. Majhna razlika je tudi med pasteliziranim in nepa-leziranim, dobi se oboje iz tovarne v Laškem trgu i iz one v Žalcu Ker imajo ljudje različne ukuse, zato naj krčmarji tudi na to gledajo, da dobijo vse vrste piva in prepričali se bodo, da si bodo s pivom združenih pivovarn, kakršnje je zdaj], pridobili obilo gostov.
— Občni zbor društva tiskarjev na Kranjskem se vršil   v   soboto   zvečer  v Hafnerjevi pivovarni in izredno dobra udeležba članov — od 127 članov je bilo 107 navzočih — dokazuje, s kakšno vnemo in s kakim  zanimanjem zasledujejo Člani društveno delovanje. Društveni predsednik,   gospod   J. Pavlice k otvori  zborovanje   po   pol 9  uri in pozdravi vse zborovalce, posebno pa navzočne zastopnike iz Novega m»-Kranja  in Kamnika    Tiskano odbo rovo poročilo se odobri in vzame na znanje. Spominjal se je predsednik s toplimi besedami umrlih članov: Avgusta  Puciharja,   poslovodje Blazni kove tiskarne; Ivana Kovača, nekdanjega tiskarnarja in Ferd. Pevca, menotiskarja.   Zborovalci so vstali v znak sožalja raz sedeže. Zahvala
je izrekla slavni  kranjski hranilnici za darilo 100 K, gosp. Ant. Slatnarju, tiskarnarju, za darilo 30 K in gospo dom tiskaruarjem in urednikom za brezplačno  blagohotno pošiljanje listov. — V odbor so bili voljeni gx.: Predsednikom   Pavliček Jož podpredsednikom Pirkovič Hajko računovodji Planine Oton, blagaj nikom Klovar Jožef, nadalje Ml: nar Ivan, Štrekelj Anton, S binger  Rudolf,  Je ločni k 1 vel, S u b e r  Iv. Ev.,  M u d r o v Elias, P o d e r ž a i Franc.   Po vo htvi odbora se je volila  tarifna komisija in tarifno razsodišče. — 1 prošnji za vsprejem v društvo st? ugodilo, prošnja člana, da se mu de loma povrnejo tožni stroški, se je pa odklonila.   —   Med slučajnostmi -se rešile upravne  društvene zadeve Zborovanje se je izvršilo okoli 1. ur ponoči.
— Društvo   za varstvo Živali-   Društvo je preskrbelo I izdelane društvene  znake, kateri dobijo pri   društvenem   tajništvu i* ceno 2 kron.
— Ženska podružnica sv. Cirila   in   Metoda   v Nove mestu uprizori v korist tej podrui niči dne   14. marca   točno   oh pol v uri    zvečer   v   čitalničnih prostorih igro »C v r č e k«, v 5 dejanjih. Vstop nina v prvih petih vrstah po 2 K ostalih vrstah po 1 K 40 v, stoji po 80 v., za dijake po 40 v. Sed< se prodajajo v četrtek in petek, dne 12. in   13. marca   t. 1. pri   J. Kraj<^ naslednikih.
— Konec drznega tatu. Novega mesta se nam piše: Na Ki skem imamo, kakor drugod, nekaj vir tuozov tatov. Kden teh j« 0 d 1 :i / e k. ^ litijskem okraju je doma. To je dr zvit in silovit tat konj in volov. Majih Človek, ali močan in jako premeten, je enkrat prost, se ga dolgo   ne mŠK dobiti. Na Dolenjskem  se  je najraje klatil ob gorjanskih hostah ali pa tud v Dobrovi pri Brežicah. Hil je v Ml boru zaprt. Imeli so ga prve dni preji
so za
j?1 M
nii
bo
tel
zv
sh
re
n€
cl
0
K
st
in
8.
til
ol
m
di
le
dt
di
hi
SJ
P1 st
ir d
h
v
u
rj
G
T* V
j« S
Ž o n
ti
o 1 S n v r
J
i
1
gjega tedna zaslišati v neki stvari pri ^dišeu. (Dotični sodnik bi ^a bil lahko ^islišal v jetnišnici.) — Na potu iz jetnSnice k sodišču je O d 1 a z e k ušel. ffasTi so blizu Maribora njegovo jet-uisko obleko. Dobil je torej Še v Mariboru drugo obleko, ali mu jo je prija-teli preskrbel. Ko smo na Dolenjskem zvedeli, da je Odlazek zopet prost, putili smo, da bo kmalu kje v svojem revirju okolo Novega mesta in St. Jer neja. Najbrže je obiskal semenj v Sko-
anu prošli četrtek, ker ljudje so videli Odlazku podobnega kupovalea konj. Na glavni cesti je Odlazek vprašal po-stiljona, ako ima revolver. Te^a še ni imel. Urez njeira pa ni lahko bil. Dne m. na večer so ga orožniki zaslutili v otoški hosti in potem pri ciganih oh cesti. Hotel je pobegniti ali orožnik mu je prsi prestrelil. Se živi, a težko, da okreva. Ž njim umrje  tatinska ce-
riteta, človek kojemu je bil šport, la se norčuje iz oblasti. Nekdo piše, -   najmodernejše ženske nahajajo v h st. 1"), in na j energične j ši, zraven iako nadarjeni moški pa v jetnišnicah, -   renči imamo precej takih ljudi
— Celjsko pevsko društvo priredi 15. marca v dvorani »Narodnega doma« v Celju gledališko predstavo. Uprizori se »Divji lovec«.
— Pesvko društvo ,,Kolo" V Trstu prtredi v nedeljo dne 15 :mrca t. I. v proetorih »Narodnega doma« v Barkovljah koncert.
— Restavracijo na južnem kolodvoru ljubljanskem je prevzel g. Fran Pečnik, dosedaj ho-teiier v Šoštanju. Dosedanji restav rater gosp. Jakob Hafner odide v Gradec, kjer prevzame kolodvorsko restavracija. Gosp. Hafner je bil ▼ vsakem oziru izboren resstavrater, ki je jako povzdignil kolodvorsko restavracijo in ji pridobil velik renome Želimo njemu, da bi imel v Gradcu Obilo sreče, sebi pa želimo, da bi bil IlOVi restavrater vreden naslednik in tudi tako izvrsten mož kakor gosp. Hafner.
- Izred   sodišča. Kazenske
Obravnave pri tukajšnjem dež. sodišču : 1. Martin Maslac, delavec, rojen v ctoiacu je pelim sodelavcem v kamnolomu na Jesenicah ukradel obleke v vrednosti 57 K, potem pa pobegnil; obsojen je bil 4 mesece težke ^e. 2. Anton Gagliardi, laški delavec je dne 15 sušca t 1. v Škofjiloki grozil s tem, da je vzel iz svoje postelje velik nož in r«kel na to svo-lemu tovarišu, da naj mu prinese 1 kilo žganja, da bo šel potem Ka rola Gerbeca zaklat, katerega je imel na sumu, da ga je težko telesno poškodoval, obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe. 3 Franc Triller, delavec iz Škofjeloke je erozil svoji sorodnici vdovi Mariji Zupančič da jo bo zaklal, ker mu ni hotela zaradi njegovega zanikrnega življenja kajže izročiti, ko pa je ta hišo Mariji Kopač le prodala je zopet tej crrozil z besedami: »Tebe bodo k pogrebu nesli, mene bodo pa v ječo gnali. Obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe. 4. Zaradi tatvine že večkrat kaznovani Franc Pindur, delavec iz Rakovice je v mestnem logu v ta tinski družbi vzel drateno mrežo in 1 kramp, katere reči je potem pro dal, denar pa v družbi svojega to variša na žganju zapil. Obsojen je bil na 2 meseca težke ječe. 5. Janez Vozel, posestnikov sin v Borjijedne IS avgusta m. I. v Senožeti z nožem napadel Štefana Ocepka in ga težko ranil. Obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe. Pet obtožencev pa je bilo oproščenih, ker se ni moglo dognati če so sploh ti 10 avgusta 1. 1. v Sentlampertu napadli Franceta Krh-likarja in ga težko ranili.
— Obrtno gibanje v Ljubljani* Tekom meseca februvarja zglasiii so v Ljubljani na novo obrt, in sicer: Julij Kantz, Rimska cesta štev. 16, tovarno za pecivo; Terezija Keber, Pogačarjev trg, prodajo sadja in zelenjadi; Matija Herman, Stari trg št. 15, trgovino z mešanim bla gom; Jakob Troha, Zaloška cesta štev. 7, branjarijo; Miha \Veiss, Ko njušne ulico št. 1, podkovsko kova-štvo; Aleksander Boros, Šelenburgove ulice št. 7, trgovino z orientalskimi preprogami; Anton Bevc, Pogačarjev trg, prodajo sadja in zelenjadi; Josip oupar, Cesta na južno železnici st. 1, mizarsko obrt; Josip Gorše, Bohoričeve ulice, branjarijo; Fran Sluga, Opekarska cesta št. 26, prodajo piva v steklenicah; Frančiška Grčar. Sv. Jakoba nabrežje, starinski obrt; Neža Vampel, Pogačarjev trg, branjarijo; Uršula Kreč, Židovske ulice štev. 8, prodajo jedi'; Alojzij Kos, Florijanske ulice štev. 24, krojaški obrt; Marija Zalaznik, Pogačarjev trg, prodajo kruha — Odglasil, oziroma faktično opustil pa je svoj obrt Alojzij Czer-nich, Gorupove ulice št. 4, trgovsko agenturo.
— Mednarodna panorama.
In zopet imamo historično deželo piramid in sfingov! Egipet z najlepšimi mesti, z večno očarujočim Ni-iom, s prestarimi tempelji, turškimi mošejami  in j bogatimi angleškimi
palačami bo pač marsikaterega obiskovalca privabil ta teden v panoramo. Posebno dijakom bodo ti živi prizori razjasnovali mrtvo zgodovino o kulturnem Egiptu in njegovem prebivalstvu. — Prihodnji teden nas po pelje panorama zopet v slikovito Tirolsko, za pozneje pa so obljubljena prelepa Plitvička jezera, ta kras Hr vatske.
— Samomor duhovnika.
Danes zjutraj našli so sprehajalci v tivolskem gozdu na pešpoti blizu vo dovodnega rezervoarja truplo nekega duhovnika in poleg njega ležati revolver. Na lice mesta poklicani poli cijski zdravnik dr. Illner je konstatiral, da se je izvršil samomor in da je moralo truplo že čez noč ležati na poti. Pri raziskavi obleke se je našlo 128 K 54 vin., srebrno uro z zlato verižico^ zlat in več drobnarij. Truplo se je preneslo v mrtvašnico k sv. Krištofu, kjer sta ga dve uami Ijeni sestri iz Leoninuma agnoscirali. Samomorilec jevpokojeni kapelan Ivan Mavric, rojen leta 184 7. v Metliki. Imel je srčno napako in je v zadnjem času bival v Leoninumu. Včeraj ob 5 uri je odšel iz Leoninuma in se ni več vrnil. Ustrelil se je najbrže že včeraj zvečer, ker je bilo truplo že vse trdo. Smrtna rana se nahaja na desnem sencu.
— Samomor majorja Da-niela Bastaja. V svojem stanovanju na Sv. Petra cesti št. 20 se je ustrelil danes ponoči krajevni po veljnik ljubljanski c. in kr major Daniel Bastaja, rojen leta 1843. v Katinovacu, občina Vranovina v zagrebškem okraju. Včeraj v mraku je prišel domov in se zaklenil v svoje stanovanje. Ker ga danes zjutraj dolgo časa ni bilo iz sobe, je njegova gospodinja mislila, da je bolan in ga šla klicat na vrata in ker se vzlic trkanju in klicanju ni oglasil, poslala je pO ključarja, da je vrata odprl. Našli so ga mrtveca ležati na tleh in p o 1 e i£ njega vojaški revolver. Ustrelil se je v srce in bil takoj mrtev. Vzrok samomoru ni znan, najbrže pa ga je gnala v smrt bolezen. Truplo so   prepeljali   v   vojaško mrtvašnico.
— Navihana tatica. Dne 4
novembra m. 1. je ukradla neka brez poselna natakarica Ana Resser, črev-Ijarjevi ženi Frančiški Železnikarjevi, pri kateri je stanovala, zlato uro, zlato verižico z zlatim priveskom, zlat prstan in star petak. Tatica je po tatvini pobegnila in dolgo je ni bilo moči izslediti. Pridajevala si je v službah neprava imena in tudi ime Ana Ressner ni bilo pravo. Končno pa je policija izvedela, da se tatica piše Ana Mrežar in da je doma v Suhadolu, občina Loka pri Zidanem mostu. V pretečenem tednu pa je nekdo zapazil Ano Mrežar v Biuman-novem hotelu v Poličanah in jo spoznal, dasi je bila tudi tamkaj pod nepravim imenom v službi. 0 tem je izvedela tudi policija, ki je to sporočila deželnemu sodišču, katero je dalo Ano Mrežarjevo takoj aretovati. V soboto popoludne jo je orožnik pripeljal iz Poličan v Ljubljano. Ana Mrežar, ki je stara šele 24 let, je prav navihana tatica in je bila tudi že večkrat zaradi tatvine kaznovana
— Prijet slepar. Dne 2 t m. prijeli so blizo Kranja orožniki nekega Ivana Topolovšeka, kateri je poneveril pečat deželnega predsedstva in ga pritisnil na neko potrdilo, s katerim se spričuje, da je pogorele« in je s to listino potem beračil po deželi okoli. Izvabil je ljudem precejšnjo svoto denarja. Tako se govori, da mu je knez Windischgraetz dal nad 200 K. Ko je bežal pred orožniki, vrgel je v Savo neko knjigo, v kateri je imel zapisane vse osebe, katere so mu kaj dale in koliko Pri sodniji je priznal, da je ukradel v Ljubljani zlato uro, 2 srebrni uri in štiri zlate. Topolovšek, ki je rojen na Sladki gori v celjskem okraju in tje-kaj pristojen, je bil že zaradi hudo delstva goljufije in prestopka tatvine kaznovan. Sedaj se nahaja v zaporu pri tukajšnjem deželnem sodišču.
— Pretep v delavnici. Včeraj ob pol 6 uri popoludne sprla sta se v svoji delavnici na Jurčičevem trgu brusača Domenik in Jakob Mo-rocutti, stanujoča Pred škofijo št. 14 in je Jakob Morocutti v prepiru sunil Domenika Morottija s škarjami v desno roko in pa ranil, nakar je zgrabil Domenik Morocutti kladivo in udaril Jakoba Morocuttija devetkrat po glavi tako, da ga je težko ranil in so ga morali prepeljati v bolnico. Dominika Morocuttija je policija are tovala.
— Vol ušel. Posestnik Ivan Steblaj na Karolinški zemlji št. 19, je ujel včeraj popoludne na Karolinški zemlji vola, ki je pridirjal proti Ljubljani in je najbrže ušel kakemu sejmarju. Vol je popred dva moža, ki sta ga hotela ustaviti in ujeti, prevrnil v cestni jarek. Vol se nahaja pri Steblaju v hlevu.
— Nezgoda. Hlapca Andreja Kepica iz Zaloga, občina Brezovica v
kamniškem okraju, je včeraj konj udaril s kopitom v glavo in ga nevarno ranil.
— Hm današnjem vojaškem naboru je bilo v vojake potrjenih 56 fantov, od teh 13 v rezervo. Na nabor jih je prišlo 170.
— V Hrušici je poneveril neki Ivan Posadil. 25 let star, iz Vikna niče na Češkem 260 kron in je pobegnil.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 100 Hrvatov, 76 Srbov in 43 Slovencev.
— Na včerajšnji mesečni semenj dne 9 t. m. je bilo prigna nih 870 konj in volov, 129 krav in 42 telet, skupaj 1041 glav. Kupčija je bila vkljub zelo neugodnemu vremenu dokaj živahna. Došlo je razun domačih kupcev tudi v velikem številu kupcev iz Tirolskega in z Morave.
— Izgubljene in najdene reči. Na Zidanem mostu je bila dne 7. t. m. najdena mala svota de narja. Lastnik naj se oglasi pri gosp. Ivanu Kuntariču v Hrušovju pri Postojni.
— Posredovalno delovanje mestne posredovalnice za delo in službe v mesecu februvarju. V primeri z lanskim letom imenovanega meseca, je došlo letos znatno več ogla s i 1 tako pri delodajalcih kakor pri delojemalcih, ter je na ta način o posredovanju zaznamovati napredek. V primeri z prejšnjim mesecem je bilo posredovanje nekoliko manj živahno. Moškim delavcem so bili ponuđeni prostori za kleparje, mizarje, vrtne delavce, največ pa prometnim uslužbencem, a dela so iskali, natakarji, kletarji, tesarji, kurilci, trgovski pomočniki, skladiščniki, in drugi trgovski in hišni posli. Pri ženskem delu so dobile službe, trgovske prodajalke, natakarice, razno drugo gostilniško osobje, kmetski posli, največ pa hišnih poslov. V a j e n c e m so bili po nudeni prostori   za vrtnarje, kovače,
brivce, peke in za trgovino.  Pri po sredovanji stanovanj je bilo mo goče v petih slučajih z vspehom po sredovati.   Kakor običajno se je na našalo posredovanje največ na mesto in bližnjo okolico, rešiti pa  je bilo mogoče tudi   več   vnanjnih naročil, nekatera celo na Ogrsko.
' Najnovejše novice. Nemška hranilnica v Pragi naznanja, da ima še 54 milijonov kron na razpolago, tudi Če se vse vloge v znesku 200 mil. kron vzdignejo. — Tožbo Wolfove soproge na ločitev zakona je dunajsko sodišče zavrnilo, češ, da je ostala pri možu, čeravno jo je ta že leta 1898 pretepal. — Trojni umor. V Lodzu je neki delavec umoril gostilničarja Janickega, njegovo ženo in njeno prijateljico ter jih oropal za 40 rub-ljev. Umor se je izvršil na cesti na vozu, na katerega je Janicki vzel delavca. — Obširne rimske gro bove so razkrili v Ledrotalu na Tirolskem, v katerih so našli mnogo rimskega denarja in lepotičja. — Opica je ugriznila v Budimpešti neko gospo, ki je vsled zastrupljenja krvi umrla. — Plin se je raz-počil v gledališču v Giessenu vsled česar je bilo več oseb ranjenih. — Parnik se je potopil v Hamburgu z 10 možmi. — Orožnik prebodel kmeta. V Črnovki v Bukovini je orožniški straž mešter Oberhofer prebodel z bajonetom kmeta Kolbaska, ker se mu ni dovolj hitro izognil. — Največji davkoplačevalec zagrebške županije je nadškof dr. Posilović, ki je obdačen s 33 345 K. — R i h a r d Strauss, ki je koncertoval zadnjo nedeljo v Ljubljani, je sprejel enga-gement za New York.
* Narodni kolek. Čehi so jako iznajdljivi glede načinov, kako dobivati denar za narodne namene. Zdaj so začeli uvajati narodne kolke in si obetajo od njih največjih dohodkov. Društvo za zgradbo narodnega gledališča v Brnu je prvo izdalo te kolke po 2 vinarja. Kupujejo jih narodna društva in jih priiepljajo na vse vstopnice k svojim priredbam. Kdor gre v gledališče, na ples, na maska-rado, na dirkališče, v koncert, iz kratka kamorkoli, kjer treba vzeti vstopnico, plača vstopnino in še 2 vinarja za narodni kolek. To je na najpriprostejši način pobiranja prispevkov za narodne namene. Morda bi ne bilo napačno, če bi se na ta način tudi pri nas poskusilo s temi kolki za kak res važen in obče naroden namen.
' Obsojena nuna prednica. V sirotišnici sv. Maksimilijana v Mo-nakovem si je pridobila uslužbenka Viljemina Wagner posebno zaupanje predstojnice pl. Heusler, tako, da ji je prednica zaupala tudi svoje intimne zadeve. Ko pa se je to prijateljstvo razdrlo, bala se je prednica, da bi jo Wagner izdala, zato ji je dala v kavo solne kisline, da bi jo zastrupila. Zdravniki so   sicer uslužbenki rešili
življenje, a zdrava še danes ni. Sodišče je obsodilo pobožno nuno v šestletno ječo.
* Samostani in — bordeli.
V pobožni Španski je največ samostanov, pa tudi največ bordelov ; obe upravi živita nekako vzajemno. Prosti tucija cvete tako bujno, da dobiva samo mesto Madrid od nje 35—45.000 K mesečno. Vsled opetovanih zahtev republikanskih strank so sedaj nekateri guvernerji podali račun, kam se steka denar iz obdačenja prostitucije. Madridski župan noče o tem govoriti. Guverner v Sevilli pa je povedal, da dobi tega denarja družba Jezusovega deteta mesečnih 50 peset, služabnice Marije 25 peset, usmiljenke in sestre sv. križa po 25 peset itd. Potemtakem mora greh zdrževati čednost. V zahvalo pa dobe baje „sestreu iz sramotnih hiš za slučaj starosti in onemoglosti varno zavetje v samostanih kot Magdalenarice. Lepa vzajemnost.
* Zoper napitnino. Na Nem škem se je ustanovila liga proti na pitninam. V Hamburgu je začel izhajati celo Časopis z naslovom O. T. to je namreč znamenje lige, in ta znak dobe gostilne in kavarne, v katerih so se odpravile napitnine — ki pobija razvado dajati napitnine. Neki angleški dopisnik dokazuje, da je v Londonu v privatnih hišah ta razvada tolika, da se mora v par dneh obiskov razdajati med posle do 200 K. Lord Rothschild je takoj pristopil ligi ter dal po vseh svojih dvoranah nabiti razglas, da njegovi posli ne smejo sprejemati od nikogar napitnic.
* Največja lokomotiva je v Severni Ameriki. Ista je o metrov visoka in s tenderjem vred 24 metrov dolga ter tehta 145 000 kg. Njena peč je velika kakor s jba, dimnik 1 meter širok. R*bi se za prevažanje žita. Vleče namreč 500 naloženih vagonov, t. j. vlak, ki bi bil dolg 3 kilometre ter bi odpeljal naenkrat žetev iz zemliišČ* 5000 hektarov.
* Praznoverstvo pri nemški inteligenci. Nele pri kmečkem prebivalstvu, temuč celo po mestih med izobraženimi meščani je najti na Nem-kem toliko praznovemega, kakor menda pri nobenem drugem narodu. V bero-linskih dnevnikih, ki jih čita inteligenca, je citati vsak dan priporočila vedeževalk s kartami. Neki Nordenkotter je do zadnjega časa uganjal „eudadelnou zdravljenje v Berolinu, kar mu je neslo na leto do 15.000 mark. Najbolj se boje Nemci „usodne** številke 13. Večina berolinskih ulic sploh nima številke 13, ker se je iste vsak hišni posestnik branil, češ, da ne dobi strank v hišo. Mesto številke 13 je 12l 2 ali pa so jo sploh preskočili, kar je tudi v naslovnih knjigah označeno. V Wiesbadenu, največjem nemškem kopališču ni kabine št. 13. tudi po hotelih ni sobe ki bi nosila to številko. Nemci se „boje le Boga sicer pa nikogar" bi po nobeni ceni ne stopili v kabino ali sobo, ki bo nosila številko 13. Ker so trdno uver-jeni, da bi ne prišli živi ven. Tudi molitve za ozdravljenje (Gesundbeten) ni nikjer tako razširjeno kakor pri lahkovernih Nemcih.
* Amerikanske reklame. Iznajdljivost Amerikancev se posebno kaže v originalnih reklamah. Neki založnik, ki je imel malo obiskovalcev, je poslal v razne časopise zelo vabljivo ženitvansko ponudbo Dobil je blizu 3000 odgovorov, ki jih je potem čital svojim odjemalcem, katerih je bila sedaj vedno polna prodajalna. — V nekem slovečem morskem kopališču je videl trgovec igrač, kako so gostje na morskem bregu nabirali lupine školjk. Hitro si je naročil voz školjk, napisal na notranjo belo stran z rudečilom na slov svoje trgovine ter jih dal vsako jutro po eno košaro raztrositi po bregu. — Neki tovarnar je napravil novo iznajdbo. Ker pa je naletela na premalo zanimanja, se je mož utopil, a pri njem so našli natančen opis njegove iznajdbe, kar so potem tudi listi raznesli po svetu. Neka velika knjigarna je pri izdaji nove knjige dala po raznih časopisih razglasiti, da išče neki bogat plemenitaš deklico za ženo, ki ima svojstva, kakor so opisana v romanu — navedel se je popolni naslov in založništvo knjige. Seveda se je oglasilo takoj na tisoče možaželjnih dam za knjigo.
* Svet za Bure. Po več mesečnem pogajanju je burski odbor, poslan iz južne Afrike, da si ogleda svet po zahodnih državah, slednjič sklenil pogodbo za nakup 200 000 oralov sveta v južnozapadnem delu države Texas. Na tem svetu se bodo naselili nezadovoljni Buri, ki ne ma rajo nove vlade in pa oni, ki še sedaj žive na tujem ter se zaradi novih angleških postav ne morejo ali pa nečejo vrniti v južno Afriko ter vklo* niti svoj vrat pod angleški jarem. Ta velik kos zemlje leži med reko Neuces in San Antonio ter je zelo rodoviten. Pričakuje se, da bo zem Ijišče v enem letu vse oddano posameznim naselnikom ter da bodo poznejši Buri   morali   kupovati svet
od ameriških lastnikov. Odličen burski vodnik je pred kratkem izrazil mnenje, da se bo v petih letih pričelo med vsemi Buri v južni Afriki veliko izselniško gibanje ter da bo v teku nekaj let najmanj polovica m'ajših moških in ženskih zapustilo svojo domovino ter jo za-menilo z Ameriko.
Književnost.
— Društvo sv. Jeronima
izvršuje v Hrvatih isto nalogo, ka-koršno izvaja na S ovenskem družba sv. Mohorja. Namenjeno je prostemu narodu, kateremu podaje vsako leto nekaj zabavnih in poučnih knjig. Letos izda četiri knjige: 1. Koledar »Danico« za l. 1904; 2. drja. St. Bosanca prevod zlate knjige T o-maža Kempčana »Na sijedu j Krista«; 3. drugi zvezek krasnih Kosmakovih pripovesti »Slike iz svakidanjog života«, prevel St. Žgurić in i. prvi zvezek knjižnice za prirodne nauke pod naslovom: »Prirodni zemljopis«, spisal dr. Milan Šenoa. Knjige izidejo krog božiča. Vpisati se je moči v društvo sv. Jeronima do konca tega meseca. Dosmrtnina znaša 10 K, let-nina samo 1 K Društveni poverjenik je trnovski župnik Ivan Vrhovnik, njegov pooblaščenec: g. knjigovez in trgovec Ivan Bonač.
Telefonska in brzojavna poročila.
Gradec 10. marca. Jutri, sredo, priredi slovansko dijaštvo v univerzi velik manifestacijski shod za ljubljansko vseučilišče.
Dunaj 10. marca. V današnji seji poslanske zbornice je predložila vlada zakonski nacrt o prodaji stavbišča licealnega poslopja   mestni   občini ljubljanski
Potem se je začela proračunska razprava. Prvi je govoril dr. Ferjančič, ki je v svojih izvajanjih posvetil posebno pozornost jezikovnemu vprašanju. Dejal je, da je velika zmota, če se misli, da je stopilo jezikovno vprašanje v ozadje, ali pa da je celo že pokopano. Jezikovno vprašanje je vzrok, da v državi ne pride do miru in da parlament ne more normalno delati. Jezikovno vprašanje bo vplivalo na javne razmere toliko časa, dokler se ne reši pravično Ko bi bilo Korberjevo ministrstvo res nad strankami, potem bi se moralo pred vsem zavzeti za uredbo jezikovnega vprašanja v smislu drž. osnovnovnih zakonov. NemSka preširnost pa se temu upira in Korber stori samo to, kar hočejo Nemci Nemci hočejo jezikovno vprašanje rešiti samo za Češko in še tam tako, kakor njim kaže, ne da se reši jezikovno vprašanje za vse kronovine Govornik je končno apeliral na Cehe, naj ne dopuste, da se reši jezikovno vprašanje samo parcielno. Govorili so potem še Schraffl, dr. Ofner in d El-vert. Prihodnja seja bo jutri.
Praga 10. marca. „Narodni Listy" javljajo, da se naslovni škof Friud zavzema, da se praška nadškoflja razdeli v nemški in v češki del
Rim 10 marca. Vatikanski krogi so jako ne je volj ni, da pri papeževem jubileju ni bilo hrvatskih škofov. Sicer je bil nadškof Posilović šele pred kratkim v Rimu, vendar se smatra, da so hrvatski škofje izostali, ker je v hrvatskem narcdu zavladala velika nevolja proti Rimu Ta informacija izvira od najkompetentuejše strani.
Carigrad 10 marca Vest, da se je našlo blizu Cerkeskioja sredi pota med Drinopoljem in Carigradom večjo množino dinamita, je resnična. Kaže se pa, da so najbrž železniški uslužbenci spravili tja dinamit, da dobe kako nagrado za „razkritje" namerava-vanega „ atentatatf.
Berolin 10. marca. Razprava o proračunu za armado je dvorne kroge silno deprimirala. Patrio-tično časopisje se jezi, Češ, da socialisti podkopavajo ugled armade.
* Kakor* je sploino mano, dajejo „Mauthnerjeva" semena za repo za klajo veliki dobiček. Ravno tako izvrstna in nedosegljiva so Mauthner-jeva semena za zelenjavo in cvetliee. (309—18)
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dunaj. boize 10. marca 1903.
Kaluzbeul pnplrjl.
4'2% iraieva renta . . . 4 2°/. s rebrn a renta   .   . .
4°'o avstr. kronska renta .
*°/o Ogrska kronska „ 4%      „ zlata
4% posojilo dežele Kranjske §*/»•/• posojilo mesta Spljeta
*Vi7o n Zadra
41/,0,0 bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o.
4°/ ž 0
zast. pis.gal. d. hip. b. 4*/i°/f pešt.   kom.  k. o. z
10°/0 pr.....106-60
zast. pis. Innerst. hr. ; 101 —
„ „ ogr. centr. deželne hranilnice 4*/»% zast. pis. ogr. hip. b. obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . „ češke ind. banke 4° o prior. Trst-Poreč lok. žel. 4° 0 „ dolenjskih železnic 3° o „ juž. žel. kup. Vt Vt 41/*0/o av. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od leta 1854 .  . .
„       „    „     1860l/&   . . 1864
tizske .   . ... zemlj. kred. I. emisije »i     »»  ^* «
ogrske hip. banke . „    srbske a frs. 100"—
„ turške .....
Basilika        srečke   . .
4'- 2f c
■
X)ex>&r
100 55 100 56' 10110 121-10
99 501 12160
99 75 100—1 100-—
100 80 99-60 9960!
101 10
101 — 10110
100*—I 9950
98 —
99 50 304 25 100 65|
Blago
100 75
100 75
101 30 121 30
9970 12175
101 so 10010 10010
102 10
107 60 102-
101 80 102-10
100 50 10050
100-50 306 25 10165
178-185-— 247-— 159*20; 268 25 266 — 259 25 89-— 117601 1910 431*— 84— 75-— 75 — 55 25 27 50 7-4-—
74'— 439*—I
188 — 187 — 251 — 160-20 272*25 268 50 263 25 91 — 118 50 2010 435— 89 — 78*— 77 — 56 25 28 SO 76 —
78-443 —
Kreditne , . .
Inomoške „
Krakovske „ . .
Ljubljanske „ . .
Avstr. rud. križa , . .
Ogr.            M n « .
Rudolfcve „
Salcbnrske „ . .
Dunajske kom. „ . .
.Delnice.
Južne železnice'  .... i 51-—I   52 —
Državne železnice . . . . II 692 25 693 25 Avstro-ogrske   bančne del.
Avstr. kreditne banke . . Ogrske .
Zivnosteneke n . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske želez. ind. dr.   . .
Rima-Muranyi.....| 479 —   480 —
Trboveljske prem. družbe . i 410—j 414*— Avstr. orožne tovr. družbe 347*—! 351'— Ceske sladkorne družbe   . |j 151*—  153—
Valute.
C. kr. cekin...... 1132 11*36
20 franki.......II 19*10 1912
20 marke....... 2342 2348
Sovereigns...... 2398 24 06
Marke........ 11715 11735
Laski bankovci..... 95*45 9565
Rublji........|; 253 25 254—
Žitne cene v Budimpešti.
1583 — 1593 — 68525 686 25 742 501 743 50 254 50 255 50 714—; 716-— 389—   390 —
1630—11645 —
		dne 10.	marca 1903.		
		Tcrniln.			
Pesnica	za	april .	.   .   za 50 kg	K	7 67
Rž	n	april .	•    •      n    50 „	a	6 77
Koruza	1*	maj .	•   •    t« 50 „	i»	615
	*i	julij .	.   .    „ 50 „	•1	622
Oves	it	april .	.   .    „ 50 „	X	609
Efektiv.
Mirno, nespremenjeno.
Svila za neveste
od 60 kr. do gld. 11*35 per meter v vseh barvah. Franko in ie oearhijeno se pošilja na dom. Bogata izbera vzorcev se pošlje s prvo pošto. Tovarna za »vilo JI emir herij. Ziirleli. 3 (40- 2)
Umrli so v Ljubljani:
Dne 7. marca: Ernestina Hvala, spre-vodnikova hči, 22 mes , Jenkove ulice st. 6, vnetje sepilnih organov.
Dne 8. marca: IJarija Potokar, kuharica, 77 let, Mestni trg št. 11, vodenika. V deželni b olnici:
Dne 4. marca: Ivan Massig, delavec, 34 let, Paraljsis cordis. — Peter Milek, umir gnaeski sprevodnik, 85 let. Dementia.
Dne 5. marca: Fran Friškovec. gostač, 75 let, Pneumonia. — Ivan Cajhen, posestnikov sin, 20 let, Sepsis acuta. — Josip Kovač, hlapec, 31 let, jetika.
Dne 6. marca: Magdalena Wolf, dnina-rica, 60 let, pohabljenje.
Dne 7. marca: Marija Umek, dninarica, 51 let, srčna vodenika.
V hiralnici:
Dne 8. merca: Jože a Svetlin, sprevodni kova žena, 32 let, otrpnjenje srca.
Meteorologično poročilo.
0	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	&> Is	Vetro vi	Nebo
9.	9. zv.	736 3	30	sr. sever	oblačno
10.	7. zj. 2. pop.	735 2 7355	1-7 4-9	8l. jug sr. svzhod	oblačno oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 2 6°. normale: 25°.  Mokrina v24 urah :  12 mm,
Dve papigi
(zelena pritlikovca), parček, 1 leto stara, se prodasta.
Kje V   pove   upravništvo »Slov. Naroda«. (697—1)
Trgovslepa pomoornka
kateri mora biti izboren prodajalec, sprejme za svojo trgovino mešanega blaga (678—2)
0. H o manu v Radovljici.
Iz drevesnice
Jos. Lenarčiča na Vrhniki
oddaja  se  za   spomladno   saditev sledeča tvarina:
1. Visokodebelnato drevje
najboljših preskušenih vrst, jablane in hruške v lepih, zdravih in krepkih komadih a K 060 do K 1*—
2tipi tli 1r QirPl najboljših zimskih ■ pl Illllkrt V Ul hrušek, namiznih jabolk in marelic v obliki piramid in palmet z 1—3 etažami z rodnim lesom a K 150 do K 6 —
3. srednje visoka debla
od izvrstnih „ringlotov*4 (Reine - ClaudeJ a K 1 -
4. lepolično drevje :EEL&
z velikanskim listjem a K Ji*—, i«-«mmo-iun. e,li«inuu- toultve 2—3 m visoke a K 4*—, i im|r. koje brez poškodbe prezimi jo, v raznih vrstah od 60 cm do 5 m visoke a K 1- do K 5—, l/.erul-ja-blanr- h K 0*60 in razno lepolleuo Snni««vje a K 060 do K 1.—.
Za embalažo se računajo le lastni stroški. Cene se razumejo za blago postavljeno na kolodvor na Vrhniki. (618-4)
Predno drugod
kupite olje.  pomUumIt«- prej sve-
tovnoznano tvrdko:
„Tli6 Bnssian-AmBrican Oil-Coni« Ltd."
Ta družba razpošilja:
Olje za parne cilindre
za  prevroč   sopar,   kakor tudi
olje za stroje in vretena.
Naša olja 83 čudovito eena ter se 2 njimi mnogo več" prihrani, kakor pa z drugimi fabrikati te vrste, in so priznano najboljša olja sedanjosti.
Popoln« priznanja iz vse Evrope so na razpolago. (693—1)
Mihael Kastner v Ljubljani.
Izvežbano
modi$tinjo
veščo  nemškega in slovenskega jezika,   sprejme   takoj   pod ugodnimi pogoji (696-1)
trgcuirm 5 I^IobtiJ^i Cl^iba p Celju.
„Narodna tiskarna"
proda
na svojem stavbišcu v Knaflovih ulicah v Ljubljani
železno ograjo
s kamenito podlago vred aBi brez nje.
Proda  se tudi   nekaj   tuj,   f tisa ter nekaj smerek.
Ponudbe   na  upravništvo »Slov. Naroda« do 25. marca t. I.
Uradnik
srednje starosti, zanesljiv, s čedno pisavo in dobrimi spričevali) zmožen slovenščine in nemščine, izurjen v zemljiških knjigah, želi takoj vstopiti v kako pisarno ali tovarno za pisarja; prevzame tudi kako drugo primerno službo, toda le v Ljubljani.
Ponudbe pod „uradnik" uprav-ništvu »Slov. Naroda«. (695—1)
Poskusite T|m/m|aii*
J.KIauerjevT | llglaV
pristni rastlinski liker.
Oži vi jii. žolo<l««c. jti&F   I5n«i:  t «• I4. in. prebavo.
&kS~ dobru jfi»i>iinje.
Edino priaten od založnika:
Edmund Kavčič
v Ljubljani. (11—56>
Opr. št. A 399 2 5
1C.
(.670—2)
Na prošnjo priglašenih dedičev dovoljuje se prostovoljna javna dražba v zapuščino Jere Rozman iz Spodnjega Otoka št. 23 spadajočega posestva vlož. štev. 140 kat. obč. Otok, obstoječega iz zidane hiše št. 23; v kateri se je izvrševal gostilniški obrt, z gospodarskim poslopjem, dveh njiv, treh travnikov in štirih gozdov. — S hišo vred proda se za gostilniški obrt namenjena priprava in pohištvo.
Posestvo se izkliče za IO.OOO K in se ponudbe pod izklicno ceno ne sprejmejo.
Tabularnim upnikom ohranijo se njih zastavne pravice brez ozira na visokost kupnine.
Prodajalci pridrže si pravico, prodajo v osmih dneh odobriti. Kupnina se ima položiti v sodne roke. Pogoji dražbe leže tusodno v vpogled.
C. kr. okrajna sodnija v Radovljici, odd. I.
dne 2. marca 1903.
Ces. kr. avstrijske    g^g    državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Pro viectv k C "? Pol«ladem
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta.
Odhod iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee. Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabol, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Cez Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj Cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano jož. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, IftI, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. iMonakovo-Trst dirdktni vozovi I. in H. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensiesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Me§ani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6. uri 50 m nvečer. — Prihod v Ljubljane drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (1)
j
t
>:>-:::-x
W8m
Trgovina z železnino „MERKUR"
PETER MAJDI'
•V Celju,   Oraška  oeeta štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa In jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnlne, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega  orodja in sioer orala, brane, motike,  kose, srpe, grabijo In strojev; vsakovrstnih ponev, ključainičarskih izdelkov ter okov za vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske pt   . S tehtnlo, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrobSčK 11V
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte Itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (fttol^ lončene cevi, samokoinice, oprav za strelovode, ter vse v stroko Železne trgovine spadajoče predmete.
Tomaževa žlindra, rtoJboljSe umetno gnojilo.
t£ Bogata iztoer vsakovrstnih nagrobnih, križev. *
Postrežba točna.
4~
r
<2ene nizke.
M.
*>^*:*:::5 :>>:>:£;:
mm
•' ,'\, „,.,~.,,.,?«rr^™- ...■.."."..........*.t"|   1       Tffi^1-.   ,.; 1 ■ g^ggggg l-.-.-:-;-^-'-!'-:^-^:-^
notarski solicita tor
dobi takoj dobro mesto. — Ponudbe sprejema Josip Christof v Ljubljani, Sodnijske ulice št. 6. (689-^'
Svojo trgovino
z vso opravo
oddam za šest let v najem
Natančneje se izve pri Gustavu Hochu v Deseniću, Hnvatslco Zagorje. <630-4
Popolna
špecerijska oprav
a
v Spodnji Šiški, Kolodvorske ulice št. 159.
3zvrstno delujoča
K gostilna
na jako primernem kraju, tik vrat bohinjskega predora, se odda v najem.
Ponudbe in pogodbe sprejema lastnik Josip Marked, v Jesenicah 54, Gorenjsko. (667
s 4 sobami in pritiklinami v »redi trga Mokronoga (pole^ cerkve z obsežnim vrtom in lepim prozdom, pripravna za vsako obrt, proda se pod ugodnimi pogoji.
Pojasnila    daje    gospod Peter Jeric, i sto ta m.
IŠČO SG
tr govski pomočnik
veeč trgovine z norimberškim blagom, za večjo trgovino v Ljubljani. Pomočniki z dežele  imajo prrdnost.
Istotam se sprejme
iz boljše hiše. Ponudbe na upravništvo »Slov Naroda« pod št. 692. (694-1)
Ženitna ponudba.
Udovec brez otrok, v najboljši moški dobi, boljšega stanu, želi se čim preje poročiti z goepieo ali udovo brez otrok. Ista mora biti vsaj srednje izobražena, slovenskega ali hrvatskega in pa nemškega jezika zmožna, vtit lega in odkritega srca ter imeti dote vsaj 10.000 K7 katera se zavaruje. Ponudbe, ee le mogoče s priloženo fotografijo, katera Mi vrne, naj se pošljejo pod znamko Jzg-ubljena sreča, pridi nazaj* anoneui pisarni 1504 Rudolf Mosse, Dunaj, Seilerstatte 2. Za tajnost se jamči s častno besedo. 653
	
	"n
)K	t9 C
t?	CL
	
C	
	
	
t)	
>«A	
	U
	
p     v ^ c 5v
^ -^^
■S i
o S
n •
-O
€9 C
o
K.
^ I
se
^ o o ^ a /nO i»
C CA
o
.t
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in emrt z zmanjSujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let i pravico do dividende.
Z* ATI J*^
vzajemna zaparo valna "banka  tt Prag1!. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vseskozi  ilovan«ko - narodno uprtiio. (26—23)
Vb* pojasnila daje:
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najniljib nah škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega djbička izdatne podpore v narodne in občnokori3tne na_nene:
Izdajatelj in odgovorni urednik: D
r. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne4*.