JfeVflfiO.
V UiMMt v stttoto.
.Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen y upravništvu prejemac:
celo leto......K 24—    ,    celo leto......K 22 —
P0'1^........ 12--        pol leta........11-
«in leta ......6*—        četrt leta......., 550
na mesec...... 2*—    ■    na mesec....... 190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Crednistvoi Knaflova ulica it 5, (v pritličju levo), telefon it 34.
Izhaja vsak dan zrećar iznašal nadeli« ta prazaika.
Inserati veljajo: petcrostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari
- Posamezna številka velja 10 vtamrfev. -—
ha pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon it 85.
.Slovenski Narod11 velja po pošt!: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto ......
celo leto.......K 25*—
pol leta.......»13*—
četrt leta........650
na mesec.......■ 230
......K 28—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30H
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka C prevrnit to: Snaflova ulica *l 5, (spodaj, dvorišče levo), tolofaastS*
V zmislu § 17. društvenih pravil se sklicuje
občni zbor
delniškega društva
Narodne tiskarne
na dan 17. maja 1911 ob 6. uri zvečer
v prostorih Narodne tiskarne.
DNEVNI RFD:
1. Nagovor predsednika.
2. Poročilo upravnega sveta o preteklem poslovnem letu in predložitev računskega zaključka za leto 1910.
3. Poročilo nadzorstvenega sveta.
4. Predlog upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička zal. 1910.
5. Volitev nadzorstvenega sveta.
6. Slučajni predlogi.
Opomba: § 16. Kdor hoče na občnem zboru glasovati, mora svoje delnice vsaj pet dni pred občnim zborom vložiti v društveno blagajnico.
UuMlančani in deielno-zbotilia nadomestno volitev.
V torek dne 16. t. m. imajo ljubljanski volilci izbrati mesto odstopi v-šega dr. Ivana Oražua novega poslanca, ki bo zastopal njihove koristi in intereee v deželnem zboru.
Tudi pri tej volitvi bo volileem izbirati v prvi vrsti med na predu im in klerikalnim kandidatom.
Zavednim, politično izobraženim volileem ta izbira pač ne bo povzročala preglavic in noben izmed njih ne bo niti trenotka pornišljal oddati svoj glas kandidatu, ki ga. priporoča narodno napredna stranka, ki je z vsem svojim javnim delovanjem pokazala in dokazala, da ji je pred vsem na srcu blagor Ljubljane in njenega prebivalstva.
Klerikalna stranka je to pot postavila za svojega kandidata prima-rija dr. Vinka Gregoriča.
Mož je Ljubljančanom že znau, saj je že neštetokrat nastopal v našem mestu kot »neodvisen in samostojen« kandidat.
To so bili časi, ko se je Gregorič še  sramoval   javno  nastopati kot
pravcati klerikalni kandidat in je vsled tega rabil a- slepilo naivnih ljudi k rinko »neodvisnosti« in »samostojnosti«, to je bilo v onih dneh, ko so se klerikalci zavedali, da še ni prišel čas, da bi mogli odkrito stopiti pred ljubljansko javnost s pristnimi, nemaskiraiiiini klerikalnimi kandidati.
To je bilo takrat — danes je drugače: danes je že bujno vzklila klerikalna pšenica in če ji bodo vladni krogi in Nemci tako pridno zalivali, kakor dosedaj, bo jela na vsi črti že iti v klasje.
Zato menijo klerikalci sedaj, da je že tudi v Ljubljani napočil zanje ugoden čas, ko ni treba več prikrivati svojih kart.
In tako je častitljivi oče Gregorič slekel stari svoj kožuh »neodvisnosti« in »samostojnosti« \?r se oju-načil predstaviti se ljubljanski javnosti kot pravi pravcati klerikalni kandidat.
In nam je prav, da je gospod Vinko to storil.
Mož nam sicer ni bil nikoli nevaren, vendar pa je nam še manj opa-sen sedaj, ko je snel krinko z obraza ter se pokazal kot klerikalec pristnega kova.
Doslej je namreč mož skušal plavati nad strankami in cesto je znal, ako se mu je to zdelo koristno za njegovo osebo, tudi prav pošteno zabavljati na klerikalce in na njihovo pogubno politiko. S tem svojim spretnim laviranjem je dosegel, da ga je nepoučena javnost smatrala za moža, ki ne pripada nobeni izmed obstoječih strank, marveč hodi svojo zlato srednjo pot.
In prav zaradi tega je imel vsaj nekaj, ako tudi ne mnogo pristašev v krogih, ki nimajo in nečejo imeti prav nobenih stikov s klerikalno svoja t jo. To velja zlasti za »Društvo hišnih posestnikov«, čigar predsednik je še danes dr. Gregorič.
In stališče teh krogov nr sproti Gregoriču se je bistveno spremenilo v tistem trenotku, ko je le-ta zamolil klerikalni svoj konfiteor.
Kakor za ljubljansko prebiva 1-6tvo vobče, tako tudi za te kroge ne more biti uiti govora več o tem, da bi se morda zgolj s čisto gospodarskega stališča v kakršnemkoli oziru navduševali za Gregoričevo osebo.
Naj si je bilo Gregoričevo »delovanje« na gospodarskem po i ju preje morda še tako simpatično, s tistim hipom, ko je prisegel na klerikalni politični evangelij,   je pljunil na to
svoje delovanje, zakaj nad vsak dvom je vzvišeno, da je moral položiti, predno se mu je poverila kandidatura na programu klerikalne stranke, slovesno prisego, da se bo kot eventualno izvoljeni poslanec pokoril v vsakem oziru klerikalni politiki, naperjeni v vsakem pogledu proti interesom in koristim Ljubljane in njenega prebivalstva.
In da je kvinteseuca vse klerikalne politike v deželnem zbaru ta, da se za vsako ceno oškoduje Ljubljano in da se jo gospodarsko na korist ostale dežele docela izmozg:i, je dognana stvar, katere nam pae ni treba še znova dokazovati.
To izpričujeta najeklatantnejšc zloglasni cestni zakon in 10 milijonsko deželno posojilo, s čimer so klerikalci na rame ljubljanskih davkoplačevalcev navalili pol milijonu novih vsakoletnih davkov.
In kakor je gotovo, da bodo klerikalci to svojo za Ljubljano pogub-no politiko še nadaljevali, tako je tudi sigurno, da bi moral dr. Gregorič, ako bi bil izvoljen za ljubljanskega deželnega poslanca, plesati tako, kakor bi žvižgala dr. Šusteršie in dr. Krek.
In kaj se to pravi?
To se pravi toliko, kakor da bi se moral od Ljubljane izvoljeni poslanec zavzemati za to, da se naloži njegovim volileem čim največ novih davkov.
Ako torej hočejo ljubljanski davkoplačevalci takega poslanca, potem naj volijo Gregoriča.
Ce pa so jim pri srcu njihovi lastni interesi in njihove lastne koristi, če nočejo, da bi deželnozborska klerikalna večina še nadalje praznila njihove žepe ter zapravljala njihove trdo prislužene novce za razne strankarske namene na kmetih, potom bodo kot en mož glasovali za kandidata, ki ga jim priporoča narodno-na-predna stranka!
Pred Mojem pl. Mile - dr. Elbert.
Mislili smo, da nam ne bode treba več pisati o znani železniški zadevi. — Pa prišlo je drugače. Bomba je počila: Plemeniti Šuklje naznanja v »Slovencu«, da je vložil tožbo zoper prosta dr. Elberta. Novo mesto, ki pozna značaj in trdo kožo deželnega glavarja, se temu činu zelo čudi, — čudi se, da se je plemeniti
Šuklje tako osokolil — aH naj rečemo »poorlil«.* — da hoče braniti svojo čast pred sodiščem. — Obeta se nam torej lepa politična senzacija: dvoboj med visokim cerkvenim dostojanstvenikom, ki je klerikalen skozinskoz, a obenem človekoljuben in dosleden v svojem postopanju in je ostal ubog, ker ni nikoli ničesar za-se iskal, — in med deželnim glavarjem, ki se je prelevil iz fanatičnega ateista v »pobožnega« klerikalca, a je ostal dosleden samo v eni točki: skrbeti za sebe, in katerega je rajnki dr. Suppan karakteriziral kot človeka, ki prezira vse, prenaša največje grobosti, katerega prav nič ne ženi-ra, samo da njemu koristi in da on naprej pride.
Radovedni smo, kako se bode ta popis pri kazenski razpravi dopolnil in ilustriral.
Plemeniti Šuklje je dozdaj že mnogo bridkih požrl, ne da bi tožil. — A danes se čuti na višku svojo modrosti. S. L. S. ga je vzela v svoje okrilje in odkar je prestopil kot tri-uinlator vrata deželnega dvorca, postal je občuten. Vsegamogočnež je pozabil nauk rimske zgodovine, ki nam jo je svoj čas predaval. V sprevodu cesarjev - triumfatorje.v se je smelo prosto zabavljati na triumfa-torjeve slabosti in klicalo se mu je: »Ozri se nazaj in pomisli, da si človek.«
A Šuklje, ki je danes plemeniti, a pozabi, da je človek, bode pri razpravi pač primoran, da se bode ozrl nazaj.
Mislimo namreč, da prost ne bo odnehal in bo nastopil dokaz resnice.
Pretehtale in preiskale se bodo plemenitemu deželnemu glavarju jetra in obisti.
Zavijanje ne bode nič pomagalo. Kak mojster v tej stroki je pl. Šuklje, kaže že njegov zadnji telegram, objavljen v »Slovencu«. Pl. Šuklje je dal v svet izjavo nekega ministeri-jalnega uradnika, v kateri se potrjuje, da ni res, da bi bil Šuklje kdaj ministrstvu zatrjeval, da je novomeški občinski za s t op za progo ob desnem bregu Krke in za glavni kolodvor v Kandiji.
To je farbarija in zavijanje. Na shodu v Beli cerkvi se ni trdilo, da je Šuklje trdil, da se zavzema novomeška občina za ta projekt, pač pa, da je trdil, da so vsi merodajni faktorji v Novem mestu in okolici za to, in da je za to tudi deželni odbor.
*In da je to trdil, tega nam ne bo utajil. — Za kazensko razpravo se
bo preskrbel avtentičen prepis izjave, katero je podal deželni glavar pri političnem obhodu proge Novo mesto - Metlika. Danes objavimo posne* tek iz aktov. — Izjava deželnega glavarja popisuje alimentacijsko ozemlje za zahtevani glavni kolodvor v Kandiji, pravi, da je dovoz, na novomeški kolodvor težaven zaradi oddaljenosti, ozke ceste in klancev in nadaljuje, da je v očitnem interesu mesta, naj bo glavni kolodvor v Kandiji. Nasprotovanje je tu nenaravno in neumljivo, ker je kolodvor v Kandiji, če se ne ozira na gotov« kroge, pripravil ejši. Samo gotovi krogi nasprotujejo. Deželni odbor pm je poklican, varovati prave korisli vseh občin, med katere .spada tudi Novo mesto. Važni razlogi govore za izpeljavo proge Brežice - Novo mesto po desnem bregu Krke. Izključen«« pa je, da bi se mogla ta proga po daa-nem bregu '/vezati z novomeškim kolodvorom. Zato naj bo glavni ko* lodvor v Kandiji.«
Glede na to izjav«, pač ni treba izgubljati več besedi. Jasno je, da se hoče prizadevanje Novega mtataj da ima svoj kolodvor na svojem' ozemlju, s pomočjo avtoritete deželnega odbora onemogočiti. Šuklje prezira želje Novega mesta, ki jih je izrazilo po svojih zastopnikih, — in nastopa pri tem zahrbtno. Kajti tisti dan, ko je »Slovenec« objavil .s u k! j« tovo brzojavko, da ni trdil, da je novomeška občina za kolodvor v Kandiji, tisti dan je njegov adjutaiH. Zure v Novem mestu krošnjaril hiše do hiše in iskal podpise za glavni kolodvor v Kandiji. Jasno je, da je Zure postopal sporazumno s Šu-kljetom. Ali ni tako postopanje zahrbtno In zakaj se pl. Šuklje in »Slovenec« izogibljeta odgovoru in pojasnilu, da zastopa Šuklje koristi enega dela Kandije ne le v škodo Novega mesta, ampak v škodo vsem občinam na levem bregu Krke. Govori se vedno samo o Novem mestu. Zakaj pa nič o Kaki, Bučki, Škocijanu, Beli cerkvi, Šmarjeti in Prečni, ki so klerikalne občine? Ker Šuklje na to ne odgovori, in »Slovenec« molči, odgovoriti bodo pač morali tamošnji pristaši S. L. S.
S tožbo hoče pl. Šuklje pomagat? sebi in stranki čez čas volitev, potem pa bi nadaljeval svojo samopašno politiko. Pa ne pojde. Pravda utegne postati zanj usodepolna.
Mož se nanaša na slab sponi h r občinstva. — Dosedaj se mu je to deloma posrečilo. Kako aj bilo sicer mogoče^ da je pred mesecem dni far-
LISTEK.
Slikar Matija in kmet Janez.
Poleti je bilo, ko se je prikazal v vasi mlad mož, ki je vzbujal splošno pozornost. Pod pazduho je nosil nekake ozke, črne, silno velike bukve, iz katerih so gledali razni papirji in platnene krpe, na plečih pa je imel čudne rogovile, ki niso bile nikomur podobne. Niso bile niti »križ, niti traje in tudi lestva ne, tudi ne stol in ne miza in sploh nie ne. Na glavi je imel neznano širok in razvihran klobuk, kakor da se je tepel sto dni in noči z burjo in severnimi vetrovi. Ogrnjen je bil z dolgim, črnim plaščem, ki je prav veselo fofotal v vetru, zdaj tesno objel njegovo majhno postavo in zopet splaval in zaplapolal, kakor da hoče enako perotira vzdigniti in ponesti v zrak za dote in gore tega smešnega možička.
Na vasi je obstal, yzel 6 pleč svoje leseno orodje in se začel ogledavati po razmetanih in raztrganih kmečkih hišah in kočurab. Skozi okno najbližnjega doma je gledal star ženski obraz s sivimi in nezaup-nimi odmi, ki bo plaho, in radov.edng
zrle mladega moža. A ko je veselo pokimal z glavo in hotel nekaj vprašati tisto žensko bitje, se je glava skrila. Z dvorišča izpred veličastnega kupa gnoja ga je opazovalo devet ali deset smrkavih ot ročaje v, in mladi mož je zavpil:
»Ali  češ pomarančo?«
Otročji zbor je počakal nekoliko in se potem razbežal z vzklikom: »Madžar, Madžar!«
Mladi mož, o katerem še ne vemo, kdo je in kaj hoče, je stopil v kmečko hišo in pozdravil:
»Ali ste doma, oča?«
Babe, ki je prej zijala skozi okno, ni bilo več v hiši; odprla je duri in iz veže za vpila v hišo: »V oštariji sedi.«
In zato se je mladi mož, o katerem ne vemo, kdo je in kaj hoče, napotil v oštarijo. Zdaj že sedi za mizo in pije, zato kar poslušajmo. Kmetje so radovedni, in prvi ga pobara:
»A vi ste pa od daleč t«
»Kako pa kaj?« hiti barat drugi.
»Ta-le je pa birič,« tiho govori sosed sosedu. Mladi mož neznanega rodu pa odgovori:
»Tak antverh imam, da ljudi in svetnike gor jemljem.«
Kinetjo ga gledajo začudeni in potlej in počasi se izve, da je on slikar, ki je prišel v vas, da bo slikal hi&e, in ljudi iu skrinje   in drevje.
Vpraša, če je v vasi kaka raztrgana prazna bajta, kjer bi stanoval.
»Brlezgova je prazna,« odgovori njegov sopivec. »Ampak, ne vem« —
In slikar izve o tisti bajti, da si nihče ne upa stanovati v njej, ker straši tam. Vse noči zabija v njej nekaj mrtvaške truge. Beli duhovi ek-sercirajo po bajti, in slikar pove, da se bo naselil prav v Brlezgovi bajti. Slikar, ki mu je ime Matija, kar je že lahko vsak uganil, kdor je bistrih možgan, se seznani s kmetom Janezom in pravi:
»Slišite vi, Janez, ali boste pili z menoj?«
»Zakaj pa ne,« veli kmet, ki je mlad, in zamalo se mu zdi, da si kdo upa dvomiti.
Slikarju je všeč njegov obraz in pravi:
»Kristusa bom slikal, in vi mi boste dali mero in posodili obraz. Ali bi stali za modeli«
Ko mu slikar vse pojasni, je kmet pri volji. Pijeta pridno ves čas, in ko se zmrači, in je kmet pijan, kolovrati domov. Njegova žena sedi za mizo z otroci in bere, ali moli.
»Zefa, ali veš, kdo sem jaz! Ali veš, kje bom jaz stal?«
»Pijanec, spat pojdi! GrdavŠ ne-nemarna.«
»O, ne, tisto pa že ne. Ti še ne veš, kdo sem jaz. Jaz bom & cerkvi
stal, v oltarju bom stal in zlata luna mi bo gorela okoli glave.«
»Na klop se mi zavali in zaspi, reva pijana.«
»O, ne, v lotarji bom stal in čudeže delal kot Kristus. In vsi boste molili k meni. Tudi ti boš molila, in moji otroci bodo molili k meni, in vsa fara bo molila.«
»A mi nisi precej tiho, ti grdoba nemarna!«
»Ja, jaz bom delal čudeže! In če ne boste pridni, vas bom tepel s šibo in hudo uro.«
I. t. d. Kdo bo poslušal pijanca, kaj čveka! Tudi žena ga ne posluša. Stopi k možu in ga začne slačiti: In Janez pravi:
»Kaj, ti boš mene? Zdaj - le se pripravi!«
In zgrabi jo za lase in vrže ob tla in Janez, ki misli, da je že Kristus, začne delati čudeže.
Prebije in zmlati ženo na mrtve žlake in kar najde v hiši zlomasti in razbije in stolče in razmeče po tleh,
»Jaz delam čudeže!«
»V lotarji stojim in s točo vas božam.«
Kmet Janez lomi stole iu mizo in drog, razbije skrinjo, raztrga ženi rute in kiklje.
»Janezek,« zavpije nad otrokom, »Janezek, kdo sem jaz t«
Ker otrok ne da odgovora, ga oče zgrabi in vrže skozi  okno. Za
njim drugega, in takoj jih je pet zunaj na kupu gnoja.
Žena prileti k njim, in vsi BjQ žc-nejo na vas s krikom.
In kmetje se vprašajo;
»Kaj pa je?«
In možje pravijo:
»Tisti škric je kriv vsega tegn, ki pravi, da nas bo gor vzel. AI<>, kje je?«
Slikar je v Brlezgovi kočuri in nič hudega slutečega napade črna druhal.
»Ti si antikrist!«
Planejo nanj in ga pretepojo. Zlomijo mu rogovile, ki niso ne križ, ne lestva, ne nič. Stepejo ga in raztrgajo in vržejo razcapanega iz vasi. Tako je nosil svoj križ slikar Matija ali Andrija. _Janez Jalen.
Skušnjave Tomaža Krmežllavika.
Šaljiva povest;  spisal L. Sepetavec, (Dalje.)
Zapodila sta se dalje. Norela sta po dvorani, se prekucevala po tleh in skakala čez stole, se predstavljala koti dvojčka Prismoda in Buda losi i u plesala kakor da sta prišla iz uma.
Tomaž je zagledal pri stranskih vratih krepko razvito in fantastična oblečeno masko m se ustavil.
bal ljudi v Črnomlju, kako se je zavzemal za črnomeljsko progo. To je tisti Šuklje, ki deputacije Crnomalj.
cev, pod vodstvom rajnega župnika Peharca niti k ministru ni hotel pe-Ijati,ker se je bal,da bi prišle njegove spletke na dan. Ljudje so se vrnili ogorčeni z Dunaja. — To je dalje tisti Šuklje, ki je hotel imeti cesto, ki pelje iz Novega mesta v Metliko, tik mimo svojega gradiča na Kamnu. Načrti so bili za cesto, kakor teče zdaj, že izdelani, ko se je Šuklje domislil, da je treba speljati to cesto mimo Kamua. Sam baron Hein je to nakano v zadnjem trenutku preprečil, ostalo je pri prvotnem načrtu, a Šuklje in Hein sta se. vsled tega pošteno sprla. — To je končno tisti Šuklje, o katerem se po mestu pri-]>oveduje, da se je prizadeval, da bi tudi most čez Krko ne šel ob dolenjem koncu glavnega trga, ampak zopet bolj zapadno — v bližini Kamna.
To je deželni glavar kranjski. A naj ne misli, da izgubimo njega in Zurca odslej izpred oči. Temu samo-lastneniu postopanju mora biti konec.
Za danes končamo. — Pri Filipih — v sodni dvorani se pa zopet vidimo. Prost Elbert je Novo mesto kolikortoliko poklerikalil. Pri mestni hranilnici, pri vseh šolah, od ljudskih pa do gimnazije — povsod imajo klerikalci in duhovniki, žalibog, odločilen vpliv. Mož zmaguje, ker je kon-cilijanten, nesebičen in dobrosrčen. Težko mu je nasprotovati. In zato je ta prost v ogromno škodo političnemu, svobodomiselnemu napredovanju Novega mesta. A v gospodarskih vprašanjih ne pozua politike. — In to mu pridobiva simpatije pri vseh strankah. — Te simpatije mu bodo sledile v sodno dvorano. To bode zanimiv boj med plemenitim klerikalcem in poplemenitašenim poklerika-Ijencem. _
Klasična priča.
Dunaj, 5. maja.
Minister železnic dr. Glabinski se nahaja sedaj na inšpekcijskem potovanju po Češkem. Včeraj se je mudil v Pragi, kjer so se mu poklonili ne le razni funkcijonarji njegove resorte ter državne uprave sploh, temveč tudi reprezentanti češkega naroda. Med drugimi je sprejel minister Glabinski tudi deputacijo čeških žurnali-stov, li kateri je spregovoril kot odgovor na pozdrav nekaj veleznačihiih in politično velezanimivih be;>ed.
Spominjajoč se velike važnosti češkega naroda za celo državo, je izjavil minister, da se hoče na vso moč truditi, da pripomore Cehom do njim pripadajočega vpliva na državno upravo.
»Svest sem si, da enostransko po. stopanje ne vede do pozitivnih ciljev.« Poudarjajoč važnost česko-nemškega sporazuma za avstrijski notranje-politični razvoj, je končal minister s pozivom, da treba najti med obema narodoma modus vi-vendi.
Komaj mesec je od tega, odkar je Vlada po razpustu državnega zbora izdala svoj volilni manifest.
Svoj čas smo o njem poročali ter zlasti zavrnili one neresnične trditve, ki se nahajajo v tem historičnem dokumentu o »objektivnosti« takoViVa-nega Bienerthovega sistema. Vlada se takrat ni zadovoljila s tem, da poudarja svojo narodnostno strpljivost, temveč je šla v očigled očitkom slovanske opozicije tako daleč, da se je nsmelila označiti boj »Slovanske Enote«   kot   stremljenje slovanskih
»Kozoglav — poglej jo,« je rekel svojemu prijatelju. »Poglej in razsodi: ali je to sfinga ali gos?«
Kozoglav, ki je bil eno leto v le-meiiatu in je poznal jezuvitsko metodo debatiranja, ni potrdil ne prvega, ne drugega dela Tomaževega vprašanja, nego rekel:
»Okrogla je kakor bi bila pita-
na.«
»Tako je,« je potrdil Tomaž »In njen pogled kaže, <la je lačna in žejna in ker še ni natrkana, bi bila dobra za družbo. Ali jo prevzameš ti ali jo prepustiš meni?«
»Naj bo tvoja,« je odločil Kozoglav, »jaz sem že domenjen z dvema cigankama in eno Poljakinjo ter pridem kmalu za teboj.«
Tomaž je stopil k fantastično oblečeni maski.
»Dovoli   da   te   vprašam, kdo
da si.«
»Boginja plesa sem,« je odgovorila maska prijazno, »a tvoje ime sem pozabila — se tako težko zapomni. In kdo si ti?«
»Jaz sem Zen ali Jupiter,« je odgovoril Tomaž. »Oblekel sem se pa jk> ljubljansko, da bi norci ne spoznali mojega olimpskega dostojanstva.«
»Zen ali Jupiter si?« se je smejala maska. »Ali se mi hočeš pokazati kot zlat dež ali tako, kakor se je Zen pokazal Evropi?«
»To boš videla pozneje,« je menil Tomaž važno in previdno in po-
opozicijonalnih strank po nadvladi Slovanov! Slovani, zlasti Cehi, da hočejo, da se državna uprava odvrne od edino prave »črte objektivnosti« ter krene v slovanski tabor...
Vladni manifest je takrat vzbudil burjo ogorčene nevolje, le Bie-nerth in nemški nacijonalci so si av-gursko pomežikovali nad izvrstno mislijo udariti nasprotnika z njegovim lastnim orožjem.
Kakor rečeno, komaj mesec dni je od tega preteklo. En član tega kabineta, na katerem sloni novi zloglasni vladni sistem, eden od onih ministrov, ki so odobrili veliko laž onega oficialnega komunikeja, je v odkritosrčnem trenotku vzdignil roko proti pristranosti, slovanofobiji in nem.-nacijonalnemu onostranstvu vladajočega Bienerthovega ministrstva.
Enostransko postopanje ne vede do cilja! Te besede obsegajo priznanje one krivde, proti kateri se borimo Slovani že tako dolga leta, obsegajo pa tudi priznanje, da stoji politika Bienerthovega sistema ob kraju poloma ...
Minister pravi, da treba Cehom i z vo je vat i pripadajoči jim vpliv na državno upravo in priznava s tem, da tega vpliva dosedaj v primerni meri niso imeli. S temi besedami dr. Glambinski sam obsoja one grde besede vladnega manifesta, ki so zatrjevale, da si hoče slovanska opozicija prisvojiti neprimeren vpliv na tek naše notranje politike.
Kar je minister Glabinski govoril v Pragi češkim žuralistom, s kolikrat večjo upravičenostjo bi bil lahko to poudarjal v Ljubljani! Koliko ostrejša in trdnejša bi bila lahko njegova sodba, ko bi jo izrekel na podlagi jugoslovanskih razmer.
Tudi »T u gosi ovan i so postali v državi ze davno odločilen kulturni in gospodarski faktor, v enem o»ziru pre->ega njih politični pomen celo pomen češkega naroda, namreč v zunanji politiki — in vendar spadajo med najzavrženejše v političnern, gospodarskem, kulturnem in narodnem oziru najbolj zanemarjene državljane. Praške besede ministra Glabin-skega bi šele v Ljubljani dobile odmev ...
Za enkrat so ga našle v nemško-narijonalnem časopisju, ki je nad govorom dr. Glahinskega kar iz sebe. Da je porušil svojo uradniško dolžnost, da ruje proti lastnemu kabinetu, da oškoduje avtoriteto državne uprave — to še niso največja očita-ja, ki lete, kakor se zatrjuje med tihim odobravanjem barona Biener-tha, na železniškega ministra.
Nemci naj bodo potolaženi. Za nas Slovane imajo Glahinskega besede le idealen pomen; iz najmerodaj-nejših ust smo slišali potrditi naše pritožbe in težnje, pridobili smo si klasično pričo v naši pravdi proti škodljivcu državnih interesov, Bie-nerthovemu sistemu. Praktičnih j>o-sledic se Nemcem ni bati, tudi poljski železniški minister je. član Bienertho-ve vlade, in njegova nepristranost ne more zrasti v nebesa dejanj. Šele predvčerajšnjem so se izvršila v njegovem lastnem resortu nekatera imenovanja z brezobzirnim preteriranjem slovanskih uradnikov, ki kažejo, da ena lastovka še ne naredi pomladi...
Deželni odbor in otčmo Šmartno pri litiji proti gasilnemu ftuitvu
Neverjetno, a resnično. Primorani smo to podati   javnosti s slede-
nudil maski roko. A maska se mu je smejala v obraz.
»Dragi gromovnik,« je izjavila boginja plesa, »na obljube ne dam nič. Ko je Evropa objela bika ni vedela, da ima na svojem srcu boga; dandanes pa se zgodi, da objame ženska moža v mnenju, da stiska k sebi vsaj polboga, a potem spozna, da je objela — vola.«
»Boginja plesa — ti ine resnično zanimaš,« je rekel Tomaž. »Povabim te na okrepčilo, da se kaj nespametnega pomeniva.«
Ponudil je maski roko in jo gra-vitetično peljal v stransko sobo, kjer je bilo pogrnjeno. Boginja plesa se ni nič obotavljala nego sedla za mizo in snela krinko ter obrnivši se k Tomažu koketno vprašala.
»Ali se ti dopadem — ti nebeški gromovnik t«
»No — tako — tako,« je dejal Tomaž nekam razočaran in naročil jed in pijačo.
Boginja plesa pa je bila razžaljena. Ušla sicer ni, a sunila je Tomaža v rebra in ogorčeno rekla:
»Moški ste vsi enaki! Vsak bi za en gola<ž imel rad kako kraljico lepote.«
»Ne huduj se, Evropa,« jo je miril Tomaž »in pokrepčaj se — noč je še dolga in kdo ve, kaj se se zgodi.«
Med tem, ko sta Tomaž in boginja otepavala golaž in se zalivala 6
cimi pojaanili. L. 1885. ustanovljeno* prostovoljno gasilno društvo je delalo in dela Se do danes tako koristno in plodonosno, da si je zgradilo svoj dom in si nabavilo poleg treh briz-galnio Se mnogo potrebnega orodja. Potrebnje pa še prostostoječo lestvo. Tukajšnje požrtvovalne dame so omislile društvu krasno zastavo ob spominu cesarjeve 501etnice 1. 1888. Le ta zastava je bila predmet, da sta začela društvo preganjati najprvo županstvo, za njim pa deželni odbor z namenom, društvo oslabiti ali pa uničiti. To hočejo doseči na ta način, da se odjeda društvu vsa podpora in delavni člani. To je skoraj neverjetno, a resnično. Proti društvu, ki dela prostovoljno, brez odškolni-ne, pač pa z požrtvovalnostjo v korist svojega bližnjega, ko stavi vsak posamezni član svoje življenje v nevarnost, ki dela hlapčevska dela županstvu, ki bi moralo drugače z denarjem davkoplačevalcev preskrbeti društvu vse orodje, se dvigne isto žni-panstvo, in nasprotuje društvu s tem, da ne izplača že več let niti vinarja podpore, zabranjuje dvigniti podporo iz gasilno stražnega zaklada, s tem, da ne vidira pobotnice, vpliva na deželni odbor, da zabrani podporo še nadalje, kakor piše »Slovenec« v št. 8, 1. 1911 med navedenimi podporami doslovno: Gasilnemu društvu v Šmartnem pri Litiji se podpora ustavi. In vsa ta gonja se vrši po neki osebi, ki vodi že dve leti mesto župana vso upravo. To pa iz sovraštva do posameznih članov in iz onemogle jeze, ker se mu ni posrečilo zanetiti v društvu nesloge in prepira.Vprašani o pa dež. odbor, čega v je denar, ki se ima razdeliti gasilnim društvom in katera društva smejo biti te podpore deležna.Denar se nabere iz 2% ga gasilnostražnega zaklada, kar gre iz žepa vseh zavarovancev in je namenjen za podporo vseh, podpore potrebnih in delavnih gasilnih društev. Vprašamo tudi zavaroval uice v če-gavo korist delujejo gasilna društva hi če odobravajo čin županstva in dež. odbora napram našemu društvu. Odtegne se enostavno društvu vsa podpora, to pa zato, da bi se društvu onemogočilo napraviti si potrebno orodje in s tem društvo oslabiti in končno uničiti. Zavarovalnicam povemo, da je ravno to sedaj tako preganjano gasilno društvo ori požaru 1. 1887. rešilo celo 200 hiš broječo vas Šmartno. Zgorelo je le 6 hiš, a šle *bi bile vse, da ni priskočilo t.iknj na pomoč domače gasilno društvo. Zalibog smo zaznamovali takrat tudi človeške žrtve. Štirje so postali žrtev ognja, eden pa, član društva, ki še danes deluje zanj se je poškodoval za celo življenje. To je društveni tajnik, ki deluje odkar društvo obstoja in katerega je zlobnost neke posvečene osebe s pomočjo marijone-te župana Hostnika postavila 5. marca 1010 pred ljubljansko poroto, mesto da bi bil prišel on sam tja. Kakor omenjeno je društvo rešilo s svojim drugim nastopom celo Šmartno. V teku 26 let se je udeležilo že več kot 20 požarjev, kjer je delovalo z dobrim uspehom, in deluje še neprenehoma.
Društvo šteje sedaj U rednih članov, a imelo bi jih 14, da niso trije ravno radi omenjene neosnovane gonje odstopili. In to društvo, ki se smelo lahko ponaša kot eno najdelav-nejših, hočeta županstvo in deželni odbor uničiti.
Vsega tega bi ne bili podali javnosti, da se nam ne vrivajo tako puhli odgovori. Pravijo društvu se je zato odtegnila podpora, da se ublaže razmere. S sestradan jem to-
—,------t,      i ■--- —TT-rr
pivom, je Kozoglav pripeljal kar tri punce in ž njim vred je prišel tndi »Neapolitanski pevec« s svojo mandolino.
Zdaj se je pri Tomaževi mizi začel dirindaj. Razposajena družba je prepevala in razgrajala, da SO jo ljudje kar gledat hodili in S© ji ttiso mogli nasmejati. Po pivu je Tomaž poklical vino in ko je to začelo učinkovati, je prišel Tomaž ob vso pamet. Okrog Tomaževe mize je stalo polno radovednih ljudi, ki so Tomaža še z različnimi medklici izzivali. Tomaž se je sicer najprej močno zanimal, če ima boginja plesa na svojem spodnjem krilu bruseljske aH idrijske čipke, a klicanje in draženje gledalcev ga je spravilo pokonci.
»Ljudje krščanski,« je začel vpiti. »Kaj prodajate zijala? Pojdite domov in gasite svojo žejo z mlekom po-božnosti.«
»Da bo tebi več vina ostalo, kajne,« je zaklieal rdečenos gospod U množice.
»Jaz pokončujem ta strup, da bi kranjsko deželo rešil pijančevanja,« je deklamira! Tomaž. »Kranjska dežela je sploh slabo ustvarjena. Gore ima, jezera ima, človeške ribice ima, podzemske jame ima, pa nobenega vulkana. Ce bi vsaj Šmarna gora vsako nedeljo bljuvala. Kako bi se povzdignil tujski promet. Zato pa imamo trt preveč, veliko preveč. Pijančevanja mora hiti konec. Kristi-
*aj vseh Riharjn in Lampetu neljubih institucij se »blaže razmere« t Dalje pa županstvo pod sedanjim županom Hostnikom ni za društvo ne le nič storilo, marveč si je hotelo prilastiti na zvit način celo njegovo imetje. Nikdar ni dajalo v proračun stavljenih podpor, nikdar se udeležilo občnih društvenih zborov v svrho nadziranja društvenega imetja in orodja. Sedaj ovira nameravano slavlje društvene 251etnice s tem, da odreka gotovim članom zasluzena odlikovanja za njihovo 251etno požrtvovalno in trudapolno delo. Predrzne al celo v tej zadevi okrajnemu glavarstvu napačno poročati. Društvu nalaga povodom njegovih prireditev razne kazni, šikanira z brezpomembnimi zahtevki za Tazne podatke in očita nepravilnosti. Res uboga pastorka županstva je gasilno društvo v Šmartnem. V očigled vsemu temu pa vabimo vsa bratska in druga društva na častno slavlje njegove 251et-nice, pri katerim se vrši tudi odlikovanje 11 častnih članov. Cas slavlja in natančen spored objavimo pravočasno.
Prostovoljno gasilno društvo v Smartnem pri Litiji.
Glas 13 Kostanleuice.
Ko je naše mesto zapustil človek, za katerega bi bilo najboljše, da se ga v javnosti čim manj imenuje, si je vse prebivalstvo globoko oddahnilo. Dasiravno je zapustil nekaj svojih vernih učencev, sebi vrednih sodru-gov, mislili smo vseeno, da so napočili časi ljubega miru, po katerem je Kostanjevica tako hrepenela.
Troperesna klerikalna deteljica pa je obrnila drugače in se zarot i la, da bo že zaradi spomina na bivšega voditelja naprej »delovala« v njegovem duhu.
Za Veliko noč nas je namreč s svojim obiskom osrečil on, ki je zakrivil v naši občini razmere, na katere se vsak dostojen človek s studom spominja. Upal si je priti v Kostanjevico on, o katerega moralni kvaliteti ima že vsak tukajšnji občan sklenjeno sodbo. Med poštene Kosta-njevčane se je prikazal on, ki je v največjo duševno in gmotno nesrečo pahnil svojo žrtev, sam pa se na prav »postenjaški« način izkopal iz neprijetne afere in po spletkah klerikalnih kolovodij splezal do viška svojih stremljenj.
Naj sedaj trosi po »Slovencu« pesek v oči javnosti, nam Kostanjevi-čanom ne bo vzel prepričanja o njegovem hudodelskem dejanju.
Makrštevilno spremstvo, ki mu je na veliki ponedeljek delalo druščino, obstojalo je iz kaplana, študenta »Zarjana«, Kržičnika, ki je zanj v Celju po krivem pričal, ter nekaj žensk v kikljah in hlačah.
In v tej »kavalirski« družbi se je baje storil sklep, da mora Kostanjevica nazaj v tiste čase, ko so se po koridorih in kotih kostanjeviškega gradu dan na dan uganjali škandali naj-nizkotnejše vrste.
Prvi sad tega sklepa je zagledal luč sveta v »Slovencu« na Belo nedeljo. Gospod študent se je zaradi tega tako zbal kostanjeviške javnosti, da jo je še tisti dan junaško popihal v Gradec, kjer kraljuje nebeški »Zarji.« — Drugi izbruh sejalca nemira pa je »Slovenec« prinesel nedeljo po*-zneje. Dopisun (naj si bo že rehabili-iant, črnosuknjar ali akademični klan far), si je v prvi vrsti privoščil zdravnika dr. Cešarka. Temu očita med  drugim,  da zanemarja svojo
službo.
jani, posnemajte svojo fajmostre, ki so sami abstinenti! Učenjaki, premišljujte, kako bi se dalo napraviti, da bi na trtah rasla samo tista žlahtna kapljica, ki se ji pravi Hunvadi Ja-nos. Jaz se bom za vas žrtvoval in popil vse vino, vi pa pijte Hunyadi Ja-nos. Resnično, resnično vam povem: Purgirajte se! PuTgirajte se izdatno! Purgirajte se, da boste imeli opraviti noč in dan. Purgirajte se, s tem si pridobite srčni mir in notranjo zado-voljnost in mnogo časa za brumna razmišljevanja v tihi celici. Pustite vino, jaz je sam uničim, in pijte izvrstno pijačo imenovano Hunvadi Janos in purgirajte se!.. .«
Kdo ve kake zabel jene bi bil Tomaž še povedal svojim poslušalcem, da se ni naenkrat pokazal med množico, ki ga je poslušala, visok mož v zelenem z zlatom obšitim kostumu. Na čepici je imel belo dolgo pero, ob strani dragoceno sabljo in bele svilene čevlje na nogah. Ob njegovi roki je stopala vitka dama s temnimi lasmi, koetumirana kot lilija. Komaj je zaslišala Tomaževo besedovanje se je zasmejala na ves glas in s tem obudila Tomaževo pozornost.
Tomaž je takoj utihnil, ko je slišal ta smeh. Nagnil se je čez mizo, kakor bi hotel glas vitke lilije še enkrat slišati, potem pa zaklieal:
»Lilija —jaz te poznam. Lilija, jaz sem te takoj spoznal. Pojili k meni, na moje srce...«
Predvsem mu je na poti, da je dr. Cešark o praznikih obiskal svoje starše, za kar je imel dopust, ki mu ga je dovolil zdravstveni zastop. Potem mu očita, da je pri zadnjih občinskih • volitvah agitiral, kakor bi bilo sedem epidemij v občini.
Gospoda klerikalna! Leta 1907 ste se zgražali nad nami, ko smo pribili mi, da so mlekozobi klerikalni srednješolci agitirali pri volitvah. Sedaj pa tega ne dovolite odraslemu možu, ki ni odvisen od milosti farovžev, s je vsikdar na mestu kot zdravnik, naj si bo napram naprednjakom ali klerikalcem.
Crna garda pozna od nekdaj dvojno mero in deli pravico vedno tako, da so hudodelniki, tatovi in krivo-prisežniki najboljši ljudje, če so se ti utaborili pri S. L. S., naprednjaki pa propalice že zato, ker so slučajno drugega mnenja kakor na pr. g. Kle-menčič, kateremu je politična agitacija seveda čisto nepoznan posel.
Dalje so g. kaplan dr. Cešarku v spomin poklicali Skerjančev pogrebni sprevod brez duhovnika, ob kateri priliki se je občinstvo brez razlike političnega mišljenja zgražalo nad terorizmom iz farovža. Gospoda stori najbolje, če o tem pogrebu molči, ker bo sicer drugič, kadar zopet umrje kak svobodomislee, opravil vse potrebno nas žnpan.
Do tega je zadnjič manjkalo prav malo.
V drugi vrsti pa gre ne t rope resni deteljici nje prejasne dneve uslužbenci trgovca G. že zato, ker so S<. koli.
Tisti veliki dan, ko je visoki obiskovalec v velikem slogu prodajal po mestu svojo ošabnost, so se vozili mimo nekateri čuki, ki so imeli opravka pri otvortvi čukališča v Šentjerneju.
Naše prebivalstvo, ki še ni videlo teh tičev v njih pristnem perju, je to ponočno perutnino pozdravilo s klici: »Čuki gredo!«
Drugi dan je študent denuncira] pri trgovcu G. tega uslužbence, da so izzivali. Potem pa si je privoščil trgovca G. in njegove uslužbence še v dopisu »Slovenca« baš v času, ko je mogel sam še pravočasno odnesti pete.
Sicer pa si naj denuncijant zapomni, da niso trgovski sotrudniki v Kostanjevici za izraze svojega mišljenja nikomur odgovorni, niti svojemu šefu, kakor tudi slednji ni odgovoren za njih nastope izven trgovine. Kar zadene vzgojo otrok trgovca G. pa upamo, da bo on sam kot pristen Kostanjevčan skrbel za narodni duh v svoji hiši, ker je to dolžan Svojim odjemalcem in rojakom. Tako tudi ne bo dajal prilike, da bi nezreli pobi kritikovali njegove družinske razmere.
Ce pa žegnanega nemira Še ne bo konec, zgrabili bomo za mokra ušesa oba fantka in takrat bo Še gospod župnik izprevidel, da je tudi zanj bolje, če se klerikalna mladina ne zaletu je preveč v spodobne ljudi.
Glasoul z Jesenic.
Započeto delo na narodno-na-predni strani je klerikalce tako ustrašilo, da so takoj v nedeljo sklicali shod pri Klinarju na Jesenicah, ki je bil pa vse prej, kot stvaren. Zabavljalo se je, kot po navadi in tudi še bolj. Vse. se je vrtelo okrog Hum-ra in še njegovih otrok niso pustili pri miru. Gospodje iz farovža — take čenče ne drže več! Pridite na dan z dejstvi in z resnico, ne pa s psovkami, ki ostanejo le psovke, če tudi prihajajo iz blagoslovljenih ust.
Začel je siliti izza mize, a družba njegova ga je zadrževala.
»Kam pa hočeš?« je vpraševala boginja plesa. »Ali je to tvoja zvi -štaba?«
»Pusti me,« se je drl Tomaž. »Kozoglav — prevzemi mojo Evropo — jaz ti jo prodam za dvajset krajcarjev. A kaj, jaz ti še plačam dvajset krajcarjev.«
»Nesramnost! To je že preveč! Ven ga vrzite!«
Taki in enaki izrazi so udarjali Tomažu na uho, toda Tomaž se ni zmenil za to ogorčenje, nego se prerinil izza mize in planil   proti liliji.
»O lilija, o Kanalija, kako je veselo moje srce, da te vidim . . .«
»Pustite naju pri miru,« je ostro in zapovedujoče dejal Natalij in spremljevalec. »Spravite se v kraj.«
»Ha — tako pa ne bodete z menoj govorili,« je vzkipel Tomaž. »Tu smo na maskeradi in sme vsak noreti kolikor hoče. Sploh pa vas nič no poznam. Kdo pa ste?«
»Španski grand — konte di Mon-te Porco.«
»Me jako veseli — velika časi,« je ironično rekel Tomaž in naredil španskemu grand u velikansko reve-renco. »Jaz sem pa Jupiter . . .«
»Hahaha« ga je prekinila Natalija. »Ti si Tomaž Krmezljavček, ki so ga danes zvečer iskali pri nas, ker si pobegnil iz fižola.«
(Dalj« priaodajiaj
O jeseniških razmerah govori na
shodih župnik Skubic, ta izvrstni poznavatelj teh razmer in pripoveduje, kako bo smrdelo, ko bodo žgali Humra in druge liberalce. Verjamemo, da bi bilo duhovščini všeč, če bi smela po srednjeveškem receptu peči ljudi, ki ji niso slepo pokorni. Mi se peklenskega ognja prav nič ne bojimo, ker gotovo ni nič hujši, kot klerikalno kopito tu na zemlji. Sicer pa, naj le cvrejo liberalce, tako gotovo ne bo smrdelo, kakor takrat, ka dar se Jurež v hlače podela.
Naj nesramne jših sredstev se poslužujejo klerikalci, lažejo o raznih kompromisih, ki jih baje sklepajo naprednjaki, terorizirajo in prete vo-lilcem z bojkotom. Državno pravd-ništvo naj vpraša gerenta Čebulja, ali je res, da je nekemu občinskemu uslužbencu zagrozil, da bo zletel iz službe, če ne bo volil ž njim. Kjer vidijo, da pri možeh nič ne napravijo, obdelavajo žene v spovednici. Nazadnje hočejo s hinavščino kandidirati nekaj naprednjakov, da bi na ta način razdrli moč v narodno-napred-ni stranki. Vidi se pač, da tem ljudem ni nobeno sredstvo preslabo, iz česar se da sklepati, da stoji njih zmaga na jako slabih nogah.
Celo misijon nameravajo napraviti na Planini. S tem si dajo naši dušni pastirji sami spričevalo duševnega uboštva ali pa imajo Rov-tarje za tako hude brezverce, da jih ne more pasti sam župnik na Planini. Naj bo že kakor hoče, če ne gre drugače, pride strah iz pekla in prinese hudiča.
S socijalnimi demokrati so se zvezali liberalci, tako vpijejo črni zgagarji. Soe. demokrati so napravili konzum in škodujejo trgovcem, torej trgovci volite klerikalno, in podobne besede se Čujejo. Vprašamo samo. kdo pa je največji kramar s konzu-mi, ali niso to ravno klerikalci ? Kdo pa je ustanovil prvi konzum na Savi? To so storili tisti ljudje, ki danes vodijo klerikalno stranko. Gospoda, jezik za zobe. če ne vam bodemo na-brizgali vaše od svete jeze kipeče gobce s Tanearjevim caherlinom.
Liberalci se nam ponujajo, je pravil župnik na shodu v Pl. Rovtu. Konstatiramo le, da se narodno-na-predna stranka ni nikdar ponujala lajni oštru, če je pa storil to kak posameznik radi gole osebnosti, ni za to odgovorna stranka. Kdor bi razdvajal strankino moč ima njen padec na vesti. Osebnosti na stran, časi so minuli, ko je vladal lokalno-patnjotič-ni absolutizem!
Tudi državnozborski volilni imenik je tako pomanjkljiv, da bo treba na stotine reklamacij. Res ne vemo, ali živimo kje v Afriki ali čemu imamo okrajno glavarstvo.
Vse mogoče stvari obljubujejo klerikalci na shodih volileem, toda le malo jih je, ki bi jim verjel, kar y ludi umevno. Zakaj stranka vseh Krivcev ima take pristaše, ki ue poznajo ne svetosti zakona in ne vzvišenost svete prisege. Torej kdo bo ljudem, ki spadajo v eno stranko z zakonolomei, prešestniki in krivopri-^ežniki še kaj verjel.
Volilni pogovor: A: Kaj misliš, koga bi izvolili županom? B: Še vprašašEnega takega, ki še nima vode v hiši. A: Zakaj? B: Zato, da m jo bo lahko napeljal na občinske -t roške, kakor Čebul j! R.
Politično Kroniko.
Prestolonaslednik Fran Ferdinand je. dospel včeraj nenadoma v Budimpešto. Prišel je na izrecno željo cesarjevo. Ob pol treh ga je cesar sprejel v enourni avdijenci , na kar je prestolonaslednik odpotoval. O vzrokih tega )potovanja različno govore. Najbrže je bilo potovanje v zvezi z novim vojaškim kazensko-pravd-nim redom. Prestolonaslednik ima namreč precej drugačno mnenje nego avstrijska in ogrska vlada. Ofici-alni krogi pa zatrjujejo, da ta obisk prestoloimslednikov ni imel prav nikakršnega političnega pomena.
*
Včeraj se je vršila pod predsedstvom trgovinskega ministra dr. Weisskirchnerja anketa poštarjev. Od centralnega društva sta bila navzoča poštar G 1 e i c h w e i t iz Gradca in poštar U 1 e p i c iz Krškega. Po daljši debati so sklenili, naj se v dodatni odredbi k odredbi z dne 21. junija 1010 brezpogojno vpošteva službena starost. Nadalje so sprejeli predlog centralnega društva, da dobi vsak poštar po končanem 35 službenem letu najvišjo plačo najvišjega Či-novnega razreda, namreč 7. plačilnega razreda. Kar se tiče inteligenčne volilne pravice in domovinske pravice, ostane vlada na svojem dosedanjem stališču, da poštarji niso državni uradniki. Ravnoisto velja tudi o voznih legitimacijah. Vprašanje dopusta je speciclna zadeva posameznih poštnih direkcij. Glede postranskih prispevkov poizvedbe še niso končane .Vlada je obljubila, da bo, če le mogoče,   brezplačno dajala uradno
opravo. Glede 351etne službene dohe je vladni zastopnik sporočil, Ja tozadevna pogajanja še niso končana, bodo pa v najkrajšem času in sicer v smislu, ki bo za poštarje ugoden.
*     a    • '
»Pester Lloyd« poroča, da so vse brambne zakonske predloge že tiskane. Honvedni minister bo predložil sledeče štiri predloge: 1. brambni zakon, 2. vojaški kazensko - pravdni red za skupno armado, 3. vojaški kazensko - pravdni red za honved in 4. zakon o izpopolnitvi honvedne armade. Novi zakonski načrti, ki imajo že predsankcijo, bodo predloženi parlamentu šele, ko bo rešen proračun domobranskega ministrstva
a
V včerajšnji seji ogrsko - hrvaškega državnega zbora sta se predsednik in ministrski predsednik spominjala v daljših govorih umrlega trgovinskega ministra, na kar je bila seja zaključena. Po seji je bila ministrska konferenca, katere so se udeležili vsi ministri. Sklenili so, staviti cesarju predlog, naj interimistično vodstvo trgovinskega ministrstva poveri finančnemu ministru dr. pleni. L u k a c s u.
Budimpeštanski časopis »A nap« prinaša senzacionelno, toda malo verjetno vest, da bo ministrski predsednik Khuen - Hedervarv v najkrajšem času odstopil. Vzrok temu so pogajanja o nevem brambnem zakonu na Dunaju. Khuen odstopi baje na izrecno zahtevo prestolonaslednika in njegovih pristašev. Kot kandidate za mesto min. predsednika imenuje »A nap« grofa Štefana T i s'z o , Ladislava L u k a c s a in Ludo vika Lan ga. Razven tega trdi \ nap«, da odstopi tudi skupni vojni minister S c h 6 n a i c h. Vladni krogi označujejo to vest kot brezpomembno kombinacijo.
*
Nedaleč od Zadra, v BorgO Eriz-zo, je že več stoletij albanska kolonija, ki šteje kakih tisoč oseb. Ondotni Albanci se popolnoma zavedajo svoji-narodnosti in so ohranili svoj materinski jezik. Pretečeno nedeljo so hoteli prirediti javen shod, na katerem bi izrekli simpatije svojim bratom v Albaniji. Državna policija je pa izpovedala shod vsled neke denuncijacije, češ, da nameravajo sestaviti ti Albanci četo prostovoljeev. Dalmatinski Albanci pa odločno zavračajo to in pravijo, da so hoteli saiv.o nabrati nekaj denarja za svoje brate v Albaniji.
O albanski vstaji poroča jo iz 0 a-r i grada: »Jeni Gaze t ta-< prinaša vest, da se tudi ob moji Novibazar-Srbija pojavljajo nemiri. Boje se, da Srbija ne bo posnemala Cme gore. — S C e t i n j a poročajo: Pri včerajšnjem naskoku na Dečič ^o Albanci usmrtili, ranili in ujeli 300 Turkov. Jloti so imeli šest mrtvecev in dvajset ranjencev. Zaplenili so -00 Mau-s:*rjevih pušk. — Iz R i m a poročajo: Albanski komite poroča časopisom, da se je vstaja razširila tudi po južni Albaniji. V Vinka ju so vstasi napadli in zažgali orožniško vojašnico in rodilo poslopje. Več orožnikov in vojakov je padlo v boju. — »Piccolo- prinaša IZ Solina vest, da je te dni odšlo na mejo Sandžak - Novibazar več vojaških transportov. Vsled tega se je raznesla vest, da so te vojaške odredbe naperjene proti eventuelni intervenciji Avstro - Ogrske. Ofieielni turški krogi pa zatrjujejo, da so to le predpriprave za bodoče manevre.
Odsek   rumunskega    senata ni
sprejel vladnega zakonskega načrta, ki se nanaša na sekularizacijo romunskih cerkvenih posestev. Vlad;; je vsled tega umaknila svoj predlog.
Vodja mehikanskih vstašev Ma-dero je predložil mirovnemu razsodišču zahtevo, naj predsednik Diaz javno izjavi, da odstopi kot predsednik. Diaz je baje izjavil, da takoj odstopi, ko se sklene mir. Za predsednika nameravajo izvoliti vojnega ministra De la Barra.
JtnlcrsRo.
Volilno gibanje na Spod. Štajerskem. (Stališče nemških klerikalcev v Maribor u.) »Mar-burger Zeitung« poroča, da so sklenili mariborski nemški klerikalci postaviti lastnega števnega kandidata. »Slovenec« ve pa povedati, da bodo nemški klerikalci volili vsi Wastia-na. Leta 1907 je dobil nemški klerikalec 184 glasov. — (Ptujski obrtniki proti M al i k u.) V sredo zvečer je zborovalo v Ptuju nemško obrtniško društvo. Izreklo se je enoglasno proti Malikovi kandidaturi. V Ptuju se je naeprotstvo med Vsenemci in nemškimi nacijonalci tako poostrilo, da se kaže medsebojni družabni in trgovski bojkot. •— (N a-r o d n a s t r a n k a) je sklicala za ju-
tri ahode v Loki pri Zidanem mostu (Govori dr. V. Kukovec.), v Arelinu in pri Novi cerkvi (Govori Franjo Roblek) in v Mislinji ter pri Sv. Miklavžu pod Slovenjgradcem (tlovori Ivan Verdnik. — Zloraba šolo za volilnoagitacijo. »Narodni list« poroča, da je delil teharski župnik Cemažar v šoli agitacijske listke za Korošcev shod v Opoki. Kaj pravi k temu celjski okrajni šolski svet?
Dr. I. Benkovič in »Glavna posojilnica«. Čitali smo v klerikalnih listih, da je govoril minulo nedeljo v Laškem trgu ravnatelj klerikalne »Zadružne zveze« v Ljubljani Traven o »liberalnih polomih« in seveda o konkurzu »Glave posojilnice«, dasi je imela ta z »liberalno« stranko malo opravka. Čudimo se le dr. I. Ben-koviču, da je dovolil Travnu govoriti o »Glavni posojilnici«. Saj je dr. Iv. Benkovič izposloval »Glavni vtoscjil-nici, oziroma dr. Hudniku pol leta pred konkurzom 200.000 kron od klerikalne »Bauemvereinskasse« v Gradcu za graščino Thal. Dr. Benkovič je dobil za to, kakor je razvidno iz knjig pri »Glavni posojilnici« 200 K provizije. S tem zneskom pa ni bil zadovoljen in je tožil dr. Hudnika za višjo provizijo. Benkovič je napravil torej isto, kakor dolgo časa poprej klerikalni ravnatelj Jošt. Razloček je ta, da Jošt sedi, Benkovič pa pusti huj-skati proti liberalcem na Stajerju zaradi konkurza denar, zavoda kateremu je sam proti proviziji preskr-bel denar takrat, ko je bil že v kon-kurznem stanju.
Iz Celja. G. dr. Benkoviča brani in priporoča »Straža« v zadnji številki (sredini) kar na celi strani. To se docela strinja z izjavo g. dr. Benkoviča samega, da mu gre v volilnem okraja trda. Treba mu je torej amerikanske reklame. Samo sreče ima mož s svojo reklamo zelo malo. Kritika, ki jo je izrekel o njegovem »delovanju« v brežiškem okraju g. baron Moscon na shodu narodne stranke v lirežicah, ga je tako razburila, da jo imenuje »slabotne izrodke stare, obolele domišljije« in daje gosp. baronu Moseonu še več drugih »parlamentarnih« priimkov. Na koncu celo dolži narodno stranko nemškutarije za to, ker se je udeležil odličen veleposestnik Nemec, kakor je baron Mos-con, njenega shoda. Ne pove pa »narodno radikalni« dr. Benkovič, da je nekaj dni poprej z nemškim pismom ponižno prosjačil pri baronu Moseonu, naj ne kandidira, temveč njegovo (Benkovičevo) kandidaturo podpira. Tako je Benkovičevo katoliško »narodnjaci i a« v resnici in zaslužil Je, da ga je baron Moscon z njegovo prošnjo vred moralično postavil pod kap. Verjamemo, da je to bolelo celo dr. Benkoviča in torej razumemo, da si sedaj svojo jezo v »Straži« hladi. Kar se pa tiče nas Celjanov, ve dobro gosp. dr. Benkovič, da ne uživa nobenih simpatij ne le pri mladinih, temveč tudi ne pri starinih — in sploh pri nikomur razen pri nekaterih duhovnikih. Ce pa ti smatrajo za primerno, da reprezentira njihovo stranko v Celju mož tako odličnega značaja in lastnosti, kakor je gosp dr. B enkovič, je nam popolnoma prav.
Iz Kozjega. Naša okolica se v gotovih zadevah odlikuje pred vsemi drugimi okraji na Spod. Štajerskem. Iz V renske gore smo zvedeli sledeči strašen slučaj: Kmečki sin Anton St a n j k o je že od svoje mladosti bolehal. V zadnjih letih pa se je tudi še naleze] jetike in leži sedaj že nad eno leto. Njegova mati Terezija Stanjko je pa na nečloveški način ravnala ■ njim. Končno se jo je vendar ovadilo in le dni so prišli orožniki, da si ogledajo hišo in bolnika. Našli so bolnika v neki luknji, v kateri tli oken. Kurilo se ni celo zimo nič. Ležal je na samih cunjah, popolnoma onečede-nih, suh kot okostnjak. Kako hrano je dobival bolnik, si lahko mislimo. Mati je izjavila, da se ji bolnik gabi in da je itak vse zastonj, ako se mu streže. Ženska je zato tako slabo ravnala s svojim sinom, ker bi rada čim-preje podedovala 1600 K, ki jih ima in. Mater se je naznanilo. Tako vzgaja polit i kujoča duhovščina naše ljudstvo.
Za kaj vse lahko služi c. kr. poštni urad? Iz Dobrne nam poročajo: Te fini je došel sem od graškega poštnega ravnateljstva komisar, ki je imel dolg pogovor z vodjem dobrnskega poštnega urada Hermanom Gol lom. Goli se toži sedaj v Celju s 231etno kmečko hčerjo Marijo Polcnek, katera ga dolži, da je oče. njenega nezakonskega otroka. Ljubila pa da sta se v poštnem uradu v uradnih urah dopoldne. Dolži ga tudi natakarica Sofija Sedminek, da jo je hotel v poštnem uradu posiliti.Bojda je še več takih slučajev. Nismo nikomur nevoščljivi zaradi kakih zasebnih zabav — radovedni smo samo, kaj bi se zgodilo v enakem slučaju s slovenskim poštnim uradnikom?
Pretep v občinski pisarni. Iz Ponikve ob južni železnici nam poročajo: Ko so dobili pri nas klerikalci po oletnem boju v dveh razredih pri ob-
činskih volitvah* večino, so zagospodovali iv občini. Za župana so izvolili Jurija Zabukoška, za prvega svetovalca so izvolili Brgleza, za drugega Pepevnaka in šele za tretjega slovitega deželnega poslanca Jakoba Vrečka. Ker sta prva dva bolana, vodi županske posle Pepevnak. To pa strašno jezi Vrečka. Hodil je tako dolgo sitnarit v občinsko pisarno, da ga je dne 1. maja njegov katoliški sobojevnik Pepevnak zgrabil s svojo mesnato svetovalsko roko za vrat m po kratkem boju potisnil skozi vrata. Vrečkctu ni nič pomagalo sklicevanje na svojo poslansko čast. Užaljen in osramočen je šel Pepevnaka k županu tožit. Lepe reči se gode pod klerikalno komando v ponikovški občinski pisarni.
Sotelska dolina se prebuja. Iz Verač nam poročajo: Po dolgih 14 letih je vendar prišla naša občina v prave rike. Pri občinskih volitvah so dobili naprednjaki večino. Stdaj se še le kaže, kako je bilo klerikalno gospodarstvo v občini. Novega župana čaka mnogo dela, predno bo spravil vse v red. Treba pa bo pri nas še mnogo izobraževalnega in gospodarskega dela, da popravimo vse, kar so nam klerikalci škodovali.
Drobne novice. Vlomil je neznan zločinec pri posestnika Ivanu Goršeku v Crctu blizu Ceija. Odnesel je obleke in perila za 150 K. — Z g o r e 1 o je blizu Gornjega grada prilično pol ara gozda. Zažgali so otro* i, ki so se igrali z vžigalicami. — D j e-i i so v Curinu na Švicarskem bivšega načelnika natakarske bolniške blagajne v Gradcu, Roberta Ohlerja. Poneveril je 10.014 K. — Utonil je te dni v ernovški šolski greznici en šolar. Otroci so pokrivalo odrinili s jame: eden jo vsled neprevidnosti padel v njo in je utonil. — S u i v e -r a j n o v a župa za Spodnji št a j e r ima jutri v Celju svoje zborovanje.
Na »Planinski sejm«, ki se vrši jutri v vseh zgornjih prostorih celj-skegr Narodnega doma v prid savin-ski podružnici S. P. D. z raznovrstnim sporedom, vabimo še enkrat prav prisrčno vse prijatelje slovenskih planin.
Razpisano je na petrazredni deški ljudski šoli v ptujski okolici definitivno mesto učitelja ali učiteljice. Šola je v I. plačilnem razredu. Prošnje do 15. maja t. 1.
Izjava za ureditev učiteljskih plač. Marnberški okrajni šolski svet je sklenil v svoji seji dne 29. aprila sledečo resolucijo: »Naj se upravičene želje učiteljstva, da se njegove plače zenačijo s plačami štirih najnižjih razredov državnega uradni-štva, upoštevajo.« To resolucijo se je odposlalo štajerskemu deželnemu šolskemu svetu.
Kmetijska podružnica za ptujsko okolico priredi due 21. maja ob vsakem vremenu gospodarski shod v St. Juiju ob južni železnici. Zbirališče na ptujskem kolodvoru ob 7. zjutraj. Kdor se misli zleta udeležiti, naj to javi načelniku podružnice, g. K. Zupančiču, v Ptuju.
Sokolski kroji po primerno znižani ceni, kdor bi jih bil voljan prodati, naj bi poslal pismeno ponudbo z označeno ceno Sokolu v Št. Pavlu pri Preboldu v Savinski dolini.
V Rimskih toplicah ustanove s 1. junijem orožniško ekspozituro. S tem se je ustreglo željam mnogih ljudi.
poskušuje vožnje na električni želez-, niči in sicer na progi kolodvor inest-^ no gledališče. Poskušnje so se dobro obnesle in danes se je otvoril na fcj* progi redni promet.
Zastrupljena solata. V Bodens-dorfu je obolela cela rodbina na za-strupljenju od solate. Nabrali so namreč neko vrsto solate sami na tamošnjih travnikih in bržkone potrgali zraven solate kake podobne strupene liste. Zastrupljenje ni smrtnone-varno in je upati, da bodo vsi okrevali.
Koroško.
Požar. V noči od 26. na 27. aprila je začelo goreti posestvo vulgo Nemca v Velikem sedlu med Rožckom in Beljakom. Ogenj se je pojavil v štednjaku in se nenadoma razširil ik> vasi. Sluti se, da je bil od zlobne roke podtaknjen. Ljudje so si rešili le golo življenje. Zgorelo jim je vse pohištvo in obleka. V neki omari je zgorelo Nemcu tudi S00 kron denarja, skupilo za pred kratkem prodano zemljišče. Zavarovani so bili vsi oškodovani posestniki, toda škoda veliko presega zavarovano vsoto.
Tiraniziranje delavcev. Stavbni mojster Peltnik v Beljaku ja predložil v soboto svojim delavcem, po večini Lahom, neko polo s pozivom, da jo morajo vsi podpisati. Pola je bila popisana seveda nemško iu nobeden laških delavcev je ni mogel prebrati, še manj pa razumeti. Delavci so zahtevali, da se jim pove, kaj se od njih zahteva, ker na ta način podpišejo lahko tudi svojo smrtno obsodbo. Toda zahtevanega pojasnila niso dobili. Vzrok temu je bil seveda, da 70 delavcev ni hotelo pole podpisati. Najlepše je pa to, da so bili vsi delavci, ki niso pole podpisali, odpuščeni.
Nabor v Celovcu. Izmed 200 poklicanih nabornikov vseh treh razredov so jih 35 potrdili.
Nesreča pri delu. V Migarjih je prišel po neprevidnosti loletni poljski hlapec z desno roko v kolesje mlatilnega stroja. Roko mu je popolnoma zmlelo.
Celovška električna cestna železnica«   Vi četrtek so se vršile uradne
Prlmorito
Vodovod za Gorico. Načrt vodovoda iz Hublja je tako pomanjkljiv, da ga ministrstvo nikakor ne more odobriti. Izkazala sta se v tem ozirn kot zelo spretna mojstra, kakor vedno dež. odbor in goriški mestni magistrat. Sedaj govorijo po Gorici, da tega vodovoda sploh ne bodo gradili, marveč da so se odločili dobivati vodo iz Soče z napravami, kakršne uporabljajo že na državnem kolodvoru. Ce se to uresniči, bodo pač čudno gledali po Vipavski dolini, kjer so se klerikalci že tako silno bahali s tem vodovodom.
Mizarski tečaj v Solkanu. Mizarski tečaj v Solkanu, ki je trajal od 20. oktobra 1. 1. do 30. aprila t. 1. m. zaključili v nedeljo. Tečaja se je udeležilo 27 mizarjev.
Toča. V nedeljo popoldne je padla v zapadnih Brdih toča, kakor da smo že sredi poletja. Škode je napravila precej.
Z vozom v tramvaj. V sredo dopoldne je zadel voznik Peter Formi-zarič na Korzu v tramvaj. Prišel je iz ulice Contavalle ter se vozil za vozom sena vsled česar ni videl tramvaja, ki je vozil precej hitro. Ko je zavil, je zadel konj v tramvaj, ki je vlekel voz kakih 10 m naprej. Konj je poškodovan, Fornazarič pa je čutil bolečine v hrbtu, vsled česar je sel takoj po zdravniško pomoč.
Volilno gibanje v Istri. Na shodu osrednjega volilnega odbora političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri, ki se je vršil dne 1. maja v Pazinu, so posamezni okrajni volilni odbori podali poročila o sklepih na posameznih shodili. Na tem shodu so se določile tudi kandidature, in sicer za I. volilni okraj Buje - Piran-Koper in za IV. volilni okraj Pod-grad - Koper prof. Mat ko Mandič, za II. volilni okraj Motovun - ForeČ-Ro-vij, za III. volilni okraj Pulj - Mali Lošinj in za V. volilni okraj Buzet-Pazin - Labin dr. Mat ko Laginja, za VI. volilni okraj Volotsko - rre>-Krk pa prof. Vekoslav ttpineič.
Atentat na ženo. 2f)letna trgovčeva soproga Viktorija Valentini na Reki se je hotela ločiti od svojega moža. V ta namen se je vršil v sredo pred sodiščem tretji poskus, razdvo jena zakonska zopet združiti, kar pa se je ponesrečilo, ker se je žena branila. Ko je zapustila sodišče, jo je njen mož Josip dohitel in ji po kratkem prerekanju z britvijo prereza I desno lice. Ranjeno so spravili v bi i/, njo lekarno, med tem ko je njen nio/ hitro zbežal. Cez par ur se jt- Valentini sam javil policiji.
Izseljevanje z Goriškega. V za dujem desetletju se je izselilo z Gori >kega 2875 ljudi, v prejšnjem deset letju pa celo 95:50 ljudi.
Tečaj za zeleno cepljenje a meri ških trt. V državnih nasadih v Trži en se bo vršil dne 11. t. m. tečaj za zeleno cepljenji' ameriških trt. Vino gradniki, oziroma njih sinovi, ki ^« hočejo udeležiti tega tečaja, naj .m zglase 11. t. m. ob 9. dopoldne pri omenjenem nasadu v Tržiču.
Orožniške  ekspoziture.  Ust a m > vili so orožniške ekspozituro v Robi ču in v Srednjem Logu. Vsaka ima po 3 orožnike.
Iz poštne   službe.   Nad poročni k Andrej Večera je imenovan /a pošt nega asistenta pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu Trst I.
Samomor. K notici o samom oru neznanega človeka pod viaduktom državne železnice izvemo, da so dognali, da je bil mrtvec lekarnar Ivan Manzoni ia Trsta, bivajoč v Kjadinu št. 80.
Zastrupil se je z ogljikova kislino predvčerajšnjem v Trstu v. ulici Olmo št. 4. stanujoči, 251ctni kotlar Ivan Krešcvič. Za vzrok samomoru ne vedo.
V morje je skočil. Ivan Bar tel, star 3:5 let. iz Celovca, brez posla, je predsnočnjem ol> 10. skočil samomorilnim namenom pri pomolu Sv. Karla v Trstu v morje. Rešili pa so ga pravočasno in odpeljali v mestno bolnišnico.
V škafu vode. 2 in pol letna Lina Bradaška v ulici Industria št. 1. v Trstu se je igrala predvčerajšnjem popoldne na dvorišču. Pri tem je padla v škaf vode in utonila, ker ni bilo pravočasno j>omoči.
Pri delu se je ponesrečil. Peter Delcotto, 161eten zidarski vajenec, ki je delal pri gradnji nove hiše v ulici Macchiavelli v Trstu, je predvčerajšnjem zjutraj padel z mostu v tret-
jeni nadstropju v drugo nadstropje. Pretresle so se mu možgani in je dobil tudi več notranjih poškodb.
Okraden kapitan. Kapitanu Olafu Oisgrunu parnika »Camperton« je ukradel neznan tat iz njegove kabine denarnico s 430 K. Kapitan je tatvino seveda naznanil policiji.
Iz šolske službe. Za ravnatelja državne gimnazije v Pulju je imenovan profesor na državni gimnaziji v Vin. okraju na Dunaju Ivan Pupp.
Ustrelil se je 4. t. m. prostak Juri Keček 87. pešpolka, 11 stotnije v Pulju, ker je bil bolan, a ga zdravnik pri viziti ni hotel pripoznati kot takega. Keček si je to tako vzel k srcu, da si je pognal krogljo v levo stran prsi in je čez dve uri nato umrl. Slu-, žil je tretje leto.
Iz državne stavbne službe. Za stavbnega svetnika v državni stavbni službi v Dalmaciji je imenovan jiadiuženir Josip Horovic.
Strela z jasnega. Z jasnega neba je ndarila strela v četrtek v Lovrani v stavbo zdraviliške komisije. Napravila je luknjo v streho, potrgala brzojavne in telefonske žice in se zgubila nato v zemljo.
Novi dalmatinski namestništ veni podpredsednik. Za namestništvene-ga podpredsednika v Zadru ni imenovan dvorni svetnik pri pomorskem uradu v Trstu, grof Viktor Attems-Heiligenkreuz. marveč njegov brat, sedanji vodja okrajnega glavarstva v Pulju, grof Marij Attems-Heiligen-kreuz. Imenovanje se razglasi v par dneh.
Zdaj dobi Dubrovnik nemško ljudsko šolo! Kot trabant XVI. kor-uega poveljništva se preseli tudi državna ljudska šola iz Zadra v Dubrovnik.
Dnevne vesti.
r Kandidat dr. Gregorič. Pri-marij dr. Gregorič je torej zopet enkrat prišel na površje in na>topa zopet kot kandidat.    Še-le pred nekaj meseci je v znani liberalni gostilni pred eelo vrsto prič slovesno izjavljal, da se ne bo nikdar več vtikal v politiko, naj se potem zgodi karkoli in še-le pred nekaj meseci se je rotil, da ga noben hudič ne pripravi do tega, da bi še kdaj kandidiral, a zdaj je že zopet kandidat, in sicer kandidira zo|>et za mandat, ki ga ne bo dosegel. Pao žalostna in klaverna je i i soda tega moža. Svoj čas so bili dani vsi pogoji, da bi se bil dr. Gregorič- ]x>vzpel do važne politične pozicije. A dr. Šusteršič ga je premagal, «ra potlačil in pohodil. Kakšno pozicijo je imel dr. Gregorič po smrti kanonika Kluna. Tedaj je stal na čelu krščansko - socijalne frakcije v klerikalni stranki in šel v boj s slovensko zastavo v roki. Za Klunov mandat sta kandidirala dr. Gregorič in dr. Šusteršič. Vsled pritiska škofa M i-si je. vsled izdajstva dr. Kreka, je takrat pač zmagal pri volitvi sami dr. Šusteršič, ali prav s trni je bil se-le. ustvarjen za dr. Gregoriča ugoden položaj.   Ce bi bil dr. Gregorič pravi mož, če bi bil politik v pravem pomenu besede — in bi bil nadaljeval, kar je začel, kaj bi bil lahko ta mož danes na Kranjskem. Pa ni znal in ni razumel in ni vedel, kaj je njegova naloga. Pa tudi delati ni hotel, resnega dela se je bal. In tako se je /godilo, da ga je dr. Šusteršič potlačil in pohodil in ga vrgel v politično rumpelkamro    klerikalne stranke. Kaj je danes dr. Gregorič v klerikalni stranki? Nič!   Brez vpliva je in brez veljave. Njegovi nekdanji pristaši, dr. Krek, dr. Žitnik so prišli naprej, celo Gostinčar, ki je bil pri (Iregorčevi stranki zadnja metla, je dosegel državnozborski mandat, samo dr. Gregorič ni prišel nič naprej, izgubil ves vpliv in vsako veljavo in mora biti vesel, da mu klerikalci izkažejo najbolj žalostno čast, kar jih je v političnem življenju, da ga kandidirajo samo takrat, kadar v naprej Aedo, da ž njim ne bodo ničesar opravili. Kadar si klerikalci razdeljujejo zanesljive mandate, takrat   se dr. Gregoriča nikoli ne spomnijo. Rajši pošljejo v zakonodajne zastope najbolj dvomljive eksistence, kakor da bi se ozirali na neutešno častilakom-nost dr. Gregoriča. Le kadar vedo, da kakega mandata ne dobe, pa če bi se vsi skupaj na glavo postavili, takrat potegnejo iz politične rumpelkamre dr. Gregoriča.   Samo zato jim je še dober, da pri volitvah pogori. In dr. Gregorič je tako potrpežljiv,   da se pusti ]x>rabljati celo za take brezupne kandidature. Na vsem Slovenskem ga ni človeka, ki bi bil tolikrat kandidiral in pogorel, kakor dr. Gregorič.   Odkrito povedano: nam se dr. Gregorič smili, kajti    naposled ga vendar ni metati- v tisti koš, kakor različne klerikalne smeti. Da ni za nobeno rabo vee, kvečjemu za vlogo paradesimelna,   to   vedo klerikalci prav dobro. Spričo velikega pomanjkanja količkaj zmožnih ljudi, bi klerikalci dr. Gregoriča zdaj, ko je že davno premagan in Šusteršiču prav nič več nevaren, jako lahko spravili na kako zanesljivo poslansko mesto,
Če bi ne vedeli, da ja popolnoma ne-poraben. A lepo tako ravnanje ni, naj
kdo reče kar hoče in žalostno je, gledati, da dr. Gregorič nima sam toliko uvidevnosti in preudarnosti, da bi si tako* politično zasmehovanje prepovedal. Ko je šel v politično javnost, je mislil; da postane general. To se mu ni posrečilo. Nič zato. Sreča se ne nasmeje vsakemu, ali k večjemu le enkrat. A žalostno in nečastno je, da se dr. Gregorič, ki je ho»-tel biti general in zapovedovati tudi nad dr. Susteršičem, da sedaj porabljati za računskega feldvebeljna pri Šusteršičevi armadi. Malo več bi že lahko nase držal in malo višje bi že moral samega sebe spoštovati.
4- Proti Susteršičevemn vplivanju na dalmatinske politične razmere
so se združile vse dalmatinske narodne stranke. Splitska »Sloboda« piše o tem dogodku tako-le: »Vsi trezni motritelji, ki niso po poklicu politiki, razmotrivajo važnost tega momenta, vsi neodvisni duhovi brez razlike se instinktivno približujejo vzpričo bojazni, da bi tudi pri nas zavladal — kranjski sistem, ker slutijo, kakšne usodepolne posledice za našo toli nesrečno zemljo bi imel atentat dr. Šu-steršiča in njegovih kompanjonov. Vsi strankarski spori morajo za sedaj prenehati. Vse narodne stranke so morajo združiti v en blok, pozabiti na   vse   prošle prepire ter započeti
skupno* borbo proti nedopustnemu in nas sramotnemu vmešavanju dr. Šu-steršiča ter nekaterih intrigantov in političnih pustolovcev v naše razmere. In naj bo ta borba še tako ljuta in strašna, ona je upravičena, ker bo imela pred očmi eden veliki cilj in eno praktično patriotsko svrho — enkrat za vselej onemogočiti Šustorši-čeve eksperimente z Dalmacijo.«
-f- Cigan hvali svoje konje. Pod tem naslovom čitamo v nekem dalmatinskem listu to-le notico: Nedavno tega je spasitelj hrvatskega naroda, a sicer znani lovec za ministrskimi portfelji in izkušen agent za nastavljanje državnih uradnikov, dr. Šusteršič, imel v Ljubljani gromovit
Tonetove jeruzalemske sanjei
Stoji, stoji Jeruzalem, Jeruzalem prostrani; nedaleč stran je Betlehen. za sivimi gorami.
V Jeruzalemu klošter je, San Salvator z imenom, zavetje 'z Avstro - Ogrske
je brumnim vsem plemenom.
Pod palme vitke klošterske naš Tone tam je sedel in vino iz Getsemane je pil in štruklje jedel.
V jeruzalemskih kloštrih so kleti od vina breje.
Naš Tone božjo kapljico le srka, — nič ne šteje.
Kaj kmalu težka glava mu med rame se je skrila in v sanjah se je Tonetu prihodnjost vsa razvila.
Ljubljano žlindra žlindrasta mu požlindrala bode, mandate vse pohrustala bo noter tja v Medvode.
Čez liberalne hrbte bo prifural se v Ljubljano, kar davi še je migalo vse to bo pokončano.
Z avtomobilom hitrim se v Ljubljano pelje rahlo, meščane te bo šmentane posadil vse na ka —.
»Le dirjaj, dirjaj, avto moj v znamenju krive paree, ubijaj, hrustaj, da bo joj, proklete liberalce!
Kosti pod kožo jim hrešče, s trebuha črevo sili, ni vrag, da jih te vragove ne bomo vse pobili!
Tedaj med vrata klošterske priftogar se je vstopil od žlindre telegram ček je častitemu izročil.
Iz lima mu je lice šlo ko listič je odpiral: »Brez dvoma, žlindra zmago bo samo telegrafiral!«
Odprl je, bral je pol glasno in rdeč kot rak postal je: »Pogorel sem, strašno, strašno!« to vest samo poslal je.
Dva dni v zatišju kamrice solze je Tonč pretakal in tarnal je: »O jojmene, kako sem se poka —!«
volilni govor. Docela naravno je, da se je cigan spomnil pri kupčiji tudi hrvaških konj, zato jo v svojem govoru med drugim rekel tudi to-le: »Najvažnejši dogodek v zadnjem državno-zborskem zasedanju je bil ta, da so pridružili »Slovenskemu klubu«
Sf
štirje hrvaški dalmatinski poslanci stranke prava. Ti štirje možje so uvideli, da je treba ožjega zbližan ja med Hrvati in Slovenci. Čudno je to, da se nahajajo med Hrvati ljudje, ki jih radi tega koraka še napadajo. To so žal tisti, ki v obče nečejo imeti s Slovenci nobene skupnosti, če pa jo hočejo, se družijo s tistimi liberalnimi poslanci, ki pri nas pravzaprav ničesar ne pomenijo, ker 6o svojo vlogo že popolnoma odigrali. Zares žalostno! Saj smo vendar Slovenci tudi Hr-
vati in se Čutimo Hrvate.« Naši pra-vaši radi tega poskakujejo od veselja in navdušenosti, a mi se samo čudimo, kako morejo biti ljudje tako naivni, da verujejo v iskrenost in resnost takih bedastoč, izgovorjenih samo »pro domo«. Mara Šusteršič Hrvate prav tako, kakor le-ti zanj. Sicer pa, kaj je ta »veliki mož« storil za naš narod, da se toliko zanj ešofira? Da, on misli, da so ljudje v Dalmaciji tako zarukani, kakor njegovi domači klerikalci, in da bodo kakor konji v cirkusu padli preden j na kolena.«
-f- Hrvati in krakovske prireditve. Zagrebški »Hrvatski Pokret« piše: »V Krakovu se je osnovalo »To-warzystwo przvjaciol Slowian polud-niowyoh«, ki je v poedinih točkah dobro. Toda že v oklicu, ki ga je od-
bor tega društva razposlal listom in predstaviteljem posamnih slovanskih narodov, se je videlo, da bo delovanje tega društva naperjeno proti neoslavizmu, ali kakor se v tem oklicu emfimistično naglasa, proti »zlo-uporabi novoslovanske akcije. Toda če ima to kak smisel, da-li bo iz tega potekla kakšna korist za J u g o -slovane in za Poljake in zlasti če se uvažuje, da se dosedanji uspeh novoslovanskega pokreta uika-kor ne more zametavati. V kolikor bi 3e lahko do gotovih mej simpatično pozdravil program tega društva, v toliko se morajo te simpatije znatno ohladiti, ako Človek motri rezultate nedeljskega sestanka v Krakovu. Stvarnih rezultatov pravzaprav niti ni. Dobro na stvari je samo to, da so
se nekateri Poljaki in Slovenci sestali, se osebno spoznali in porazgovori-li. Sicer pa se je na tem nedeljskem sestanku jasno pokazala smer krakovskega društva. A na temelju te smeri ni mogoče izvesti sporazuma med Jugoslovani in Poljaki, ker je ta smer klerikalna. V najboljšem slučaju bi ta smer mogla zbrati okrog sebe klerikalne Hrvate, Slovence in klerikalne Poljake, ali ostali pretežni del njih bi ne mogli vstopiti v to društvo in podpirati njegovega delovanja. Prav gotovo pa bi tega ne mogli storiti niti Srbi, niti Bolgari. Na te misli je nas napotilo dejstvo, da je na nedeljskem mitingu v Krakovu večina prisotnih bila klciiknl-na in da so na primer klerikalci naravnost korporativno pošiljali brzojavne pozdrave, kakor tudi da so se za delovanje v prilog slovanski vza-jemnosti,započeto v nedeljo v Krakovu, zainteresovali taki elementi, ki dcer s Slovanstvom nimajo ničesar kupnega. Ne samo, da je vohlja slovenskih klerikalcev specijalno pozdravil sestanek ter se opravičil, ker ni mogel priti, nego z mitinga jc bila celo poslana dr. Šusteršiču posebno presrčna pozdravna brzojavka. Navajamo nadalje brzojavne pozdrave bojevitega klerikalnega petelina dr. Alfirevića, od uredništva »Slovenca«, od klerikalnih — »mestnih občinskih odbornikov ljubljanskih in od znanega prijatelja slovenskega —-»Hrvatskega Prava«. Mi bi zebli, da se varamo, toda ta dejstva že do\ olj jasno govore, da Slovanstvo od delovanja tega društva nima mnogo pričakovati. »Slovanskega delovanja«, pri katerem sodelujejo klerikalci in »Hrvatsko Pravo«, at je trena bati, zato je naiu samo žal, da opažamo med prisotnimi in funkcijonar-ji te skupščine tudi nekatera simpatična imena.« — Tako »Hrvatski Pokret«. Iz tega je razvidno, da ludi Hrvati pravilno ocenjujejo nedeljske prireditve v Krakovu. Sicer pa je ZS pomen teh prireditev dovolj značilno, da se jih ni udeležil niti OUan Hrvat, da je izostal celo tisti Stjepan Radič, ki so ga naši klerikalci na Hrvaškem podkupili in o katerem ;?o zatrjevali, da se prav gotovo udeleži krakovskih »konferenc«.
4- Pritisk na župane. Klerikalci obdelujejo sedaj župane, da morajo agitirati za klerikalne državnozbor-ske kandidata. Na župane pritiskajo posebno z grožnjami, da je deželni odbor klerikalen in da 1k> ta deželni odbor nagajal vsakemu županu, ki ne dela za klerikalce in ga preganjal kolikor bo mogel. To je pač najhujši terorizem in najgrja zloraba oblasti deželnega odbora.
-f- Še nekaj besedi na adreso klerikalnih in nemških moralistov. Kakor za stavo blatita tedaj V ginijivi slogi n Rim goreči dr. Šusteršič iu prečodrimovski dr. Kger našo Ljubljano. Jasno je, da so ljubljanske volitve ta dva gospoda zelo razočarale. Kaj jima pomaga, če imata is toliko mandatov, če pa niti ona iknpaj nimata odločujoče večine, iu kaia> Kep načrt sta si bratca zasnovala! Nemei bi pomagali klerikalcem pobasati lepo občinsko premoženje v žepe, klerikalec bi pa za to Nemcem privolili različne narodne koncesije. Bpričo dr. Šusteršičeve kosmate vesti so *i smeli naši Nemci pa tudi zares lepili pridobitev obetati. Će je smel dr. Šusteršič dovoliti par kočevskim kroš-njarjem državnozborski mandal (si venski Ljubljani ga sprva ni hot<d dati!), če je smel darovati peščiei ljubljanskih Nemcev posebno Viajo gimnazijo, če je bil zadovoljen z Elane r jem in L u se hamom in če je smel nekaznovan dati ljubljanskim Nemcem kar sedem mandatov v obe. svetu, tak človek bi bil v stanu zagrešiti Še mnogo hujša izdajstva, kakor jih je že. S psihologienega stališča je torej umljivo, da sedaj oba bratca, ki sta drug drugega, popolnoma vredna, stresata svojo jezo nad junaškimi branitelji Ljubljane, ki so jima preprečili njune peklensko - zlobne nakane. Kdor prebira samo klerikalne ali nemške liste, mora misliti, da prebivajo v Ljubljani sami roparji in razbojniki. In kaj se je zgodilo? Vkljub temu, da je bilo ljubljansko prebivalstvo silovito razkačeno vsled nečuvenih klerikalnih lumparij (omenimo le, da so morale nune človeku dr. Šusteršičevcga kalibra na ljubo svojo strogo obljubo prelomiti), dogodile so se le nedolžne demonstracije, pri katerih se nobenemu človeku niti las skrivil ni. V kolikor se zdaj klerikalci smejo zgražati nad temi demonstracijami, pri katerih so padale samo ostre besede, pokazali so sami na ženskem shodu v »Unionu«! Psovke, katere je metal dr. Šusterič na tem shodu nevolilk, zlasti na ljubljanske volilke, so bile tako umazane, da bi se jih sramoval vsak kravji pastir. A tudi debelo podčrtana izjava »Slo-venčeva«, da bi razkačene zhorovalke na mestu ubile tiste tri ženske, ki so zoper dr. Šusteršičevo sirovost protestirale, če bi hitro pet ne odnesle, sijajno dokazuje, po kaki krivdi se dela ogorčeno klerikalno časopisje. To je ono časopisje, ki pravi, da je kateli-
ško, pa je 1. 1907 obmetavalo za Izubijano nad vse zasluženega moža, kakor je Hribar, s  takimi infamnimi psovkami, kakor jih ni zagrešil po-preje noben   še tako   smrdljiv list. R avno tako po krivici, kakor kleri- I kalci, pa si tudi   Nemci prisvajajo pravico, nam naprednjakom pridigo-vati o morali. Zlasti naj se preveč ne razburjajo radi zadnjih ljubljanskih demonstracij, dasi imajo v enem ozi-ru — prav. Demonstracije tako nedolžnega značaja so po nemških mestih res nemogoče!   To pa radi tega, ker Nemci demonstracij, pri katerih par nasprotnikom ne polomijo kosti aH pa jim vsaj za nekaj tisoč kron šip ne pobijejo, sploh   za   resne ne smatrajo! Na tem polju so češki, pa tudi naši alpski Nemci širom sveta priznani mojstri. Za danes pokličemo v spomin našim bralcem   le demonstracije, ki   so se   dogajale po nemških krajih povodom inomoških dijaških   kra valov.    Kak huronski krik so zagnali Nemci tedaj, češ, Italijani so streljali iz samokresov. In vendar je sodna   preiskava pozneje ; dognala, da so nemški dijaki sami vprizorili vse kravale.   Sodnijsko je bilo konstatirano, da je nemški moli v zasedi prcžal na dano znamenje, na kar je vdrl v prostore laške fakultete in tam vse razbil in razsekal na drobne kosce! Grozodejstva, ki so jih tedaj nemški kulturonosci zagrešili, so bila tako strašna, da se je zgražal ves kulturni svet. A Nemci še niso bili zadovoljni, da so se v Inomostu *ka-zali take junake.   Po celi Avstriji so še cel teden potem demonstrirali zoper Lahe! Kjer so iztaknili par Italijanov, pa so jim pobili šipe. Tako .-o v Gradcu gostilničarju Simonetu pobili vsa okna in bi mu tudi razbili vse pohištvo, če bi policija energično ne nastopila. Pobili so okna tuđi italijanskemu  dijaškemu društvu. Najbolj so se pa postavili v l^jnbnu. ko so nekemu K očeva r ju, kojega so smatrali za Italijana, prevrnili ponev, kjer je pekel kostanj in mu vse blago pometali v blato. Kako   znajo »demonstrirati« celjski, mariborski, pa t odi kočevski Nemci, je našim bralcem rudi dobro znano. Se en slučaj pa mi j otmemo za danes pozabljivosti, da bo naša javnost vedela,   s kako pravico se baš graški Nemci smejo zaletavati v nas naprednjake. Pred petimi loti je večja družba še pop. treznih dijakov iz   zasede napadla »tnega stražnika, ga razorožila in ga skoraj celo uro tako neusmiljeno z bikovkami pretepavala, da je bilo telo uboge žrtve ena sama velika rana.   Zlasti glavo so mu popolnoma razbili in zmečkali. In to strašno hudodelstvo so graški listi le rahlo in prizanesljivo grajali! Slovenska javnost pa naj sedaj sama sodi, kak naslov zaslužijo oni, ki vidijo prašek v očeh svojega bližnjega, bruna v lastnem očesu pa ne opazijo.
+ Kandidati jugoslovanske socijalno demokratične   stranke za dr-
žavnozborske volitve so:   a; Kranjsko. 1. Volilni okraj: Mesto Ljubljana: se razglasi pozneje. 2. Ljubljanska okolica:   Anton Kristan, ravna- j telj v Ljubljani. 3. Radovljioa-Kranj-ska gora - Tržič: Dr. Anton Dermo-ta,   odvetniški kandidat v (Joriei. 4. Kranj-Skof ja-Loka:    Anton Udove, uslužbenec cea. kr. državne železnice v Ljubljani.   5. Kamnik-Brdo: Ivan Tokan, strokovni tajnik v Ljubljani. 0.   Vrhnika-Logatee-Idrija-Cerknica : Anton Kristan, ravnatelj v Ljubljani.    7. Po>Tojna-Sinožeče-Tlirska Bi->triea-Vipava-Lož: Josip Kopač, železni carski tajnik v Trstu.   S. Litija-Višnja   gora-Radeče:   Fran Bartl, upravnik v Ljubljani. 1). Krško-Ko-stanjeviea - Mokronog-Trebnje: Fr. Hrastovčan, posestnik v Krškem. 10. Velike Lašče - Ribnica - Zužomperk (brez selske   občine Smuka): Ivan Mlinar, tiskar v Ljubljani. 11. Met-lika-Rudolfovo (brez selskih občin okraja   1*2.   Črnomelj (brez občine Planina):   Ivan   Mlinar,   tiskar v Ljubljani,   h)   Štajersko.   1. Sodni okraj   Maribor   južno    od Drave: Alfred Pičinin, vozni mojster in posestnik v Pragerskem.   2. Ptuj-Or-mož: Mihael Kosel, zasebni uradnik v Gradcu.   3. Celje - Vransko: Ivan Tokan. strokovni tajnik v Ljubljani. 4.   Rogatec-Šmarje-Kozje: Melhijor Cobal, vodja kons. društva v Zagorju.  5. Brežice - Sevnica - Laški trg: Melhijor Cobal, vodja kons. društva v  Zagorju.   6. Marenberg - Šoštanj-Slovonji Gradec: Ignac Sit ter, rudarski tajnik v Trbovljah,   e) Koroško. Volilni   okraj Borovlje - Dobrlaves-Železna     kaplja - Pliberk: Ignac Sit ter,   rudarski tajnik v Trbovljah, d) Goriško: 1. Goriška okolica: Dr. Henrik   Turna,   odvetnik   v Gorici. 2. Ajdovščina - Komen - Sežana: Josip Kopač, železničarski tajnik v Trstu. 3. Brdo - Cerkno - Kanal:   J ust (Vrne, železniški strojevodja, e) Trst: Tržaška okolica:   Etbin Kristan, pisatelj v Ljubljani.   Za Istro in Dalmacijo se razglase kandidature kasneje.
-f- Tudi v našem Blejskem kolu
se pripravljamo   za državnozborske volitve. Naš klerikalni bivši poslanec |
Pogačnik Je pač zastopal nafto Gorenjsko precej let — a uspeha njegovega poslanstva pač ne vidimo nikjer. Za nas ni storil ničesar, on smatra poslanstvo le za svojo osebno preskrbo, klanja se povsod do tal, seveda le popom, agitatorjem za njegov mandat. V brambnem odseku se seveda štuli kot rezervni častnik v ospredje, kjer so itak sami vladni fci.movci» ki skušajo vsako militari-stično željo vladi poprej izpolniti, kakor jo sploh zahteva! A za nas ni imel časa se nikdar pobrigati. Če ga je kdo prosil, naj posreduje, je migal z ramo, češ: težko se bode dalo kaj napraviti! Proč s takim poslancem! Mi potrebujem« moža, ki ne skrbi samo zaee, temveč neustrašenega naprednega boritelja, ki se hoče in zna za naše pravice potegniti! Možje vo-lilei divne Gorenjske, postavimo svojega kandidata, agitirajmo, odpriino oči našim možem, in propadel bode klerikalni kimovec! Ne spimo, sedaj je čas agitirati, po toči zvoniti je prepozno !
4 Klerikalci in draginja. Klerikalce je postalo strah. Na kmetih rase nevolja proti klerikalcem. Ljudje so začeli spoznavati, kako neusmiljeno jih klerikalci goljufajo s praznimi obljubami in začeli so misliti na odpor pri novih državnozborskih volitvah. Najtrja prede dr. Šustoršiču v ljubljanski okolici in da bi mu klerikalni agitatorji ugladili pot, so začeli kmetsku ljudstvo hujskati, naj Ljubljančanom mleko podraži. Že danes je draginja v Ljubljani neznosna, da je ljubljansko prebivalstvo več ne zmaguje. Vse se je tekom nekaterih let strahovito podražilo. In kdo je tega kriv/ Edinole klerikalci, ki celo zoper uvoz argentinskega mesa agitira jo z vsemi silami, samo da bi Ljubljančani stradali. In zdaj hočejo pridobiti zaupanje prevaranega kmetskega ljudstva s tem, da ščujejo na podraženje mleka. Kar na 40 vinarjev hočejo spraviti liter mleka. To je grozno, zlasti za ljudi skromnih dohodkov in zaslužkov. Tu pa se zopet vidi, kaki škodljivci ljubljanskega mesta so klerikalci in kako nujno je potreben neizprosen boj proti tej Črni bandi.
+ Stalen odbor za avstrijske stanovanjske konference. Dne !*(>. aprila ustanovil se je na Dunaju pod predsedstvom bivšega pravosodnega ministra dr. Frana Kleina stalen odbor, čigar naloga je, sklicevati na raznih krajih naše države konference v ta namen, da se propadu je kar najizdatneje misel stanovanjske reforme, kakor tudi, da se vrše na njih posvetovanja o posameznih problemih takojšnje reforme. V ustanovni seji sprejel se je tudi organizačni statut. Člani stalnega odbora za avstrijske stanovanjske konference so poleg predsednika dr. Kleina še: Dr. Gustav Fiedler, župan mesta Moravska Ostrava, dr. Emil vitez Fiirth, odvetnik na Dunaju, ravnatelj Ivan Hribar v Ljubljani, dr. Julij Leo, župan mesta Krakova, ravnatelj dr. Ivan Loštak v Pragi, dvorni svetnik dr. Rudolf Maresch na Dunaju, vseuči-liščni docent dr. Karel Pribrani na Dunaju, dvorni svetnik profesor dr. Hinko Rauehherg" v Pragi, odvetnik dr. Franc Ruckensteiner v Lineu in vseučiliščni profesor dr. Hinko Schenkl v Gradcu. Stalni odbor nameravajo dopolniti v prihodni seji s kooptacijo.
+ Na naslov c. kr. okrajnega glavarstva v Novem mestu. Ze večkrat je poročal vaš list o raznih ne-rednostih in nepostavnostih pri novomeškem c. kr. davčnem uradu ter s tem ugodil nevolji davkoplačevalcev, ki so prejemali ob nepostavnih rokih poštne čeke, glaseče se na previsoko odmerjene pristojbine itd. - — Slična nerednost je zadela pred kratkim tudi davčni občini Polhovca in Orehovca. Usojamo se tora j vprašati si. c. kr. okrajno glavarstvo v Novem mestu, na kak način je mogoče, da je računil davčni urad v Novem mestu za sestavo imenikov teh dveh davčnih občin vsoto 80 K, ko je pa občina Bela cerkev, — kakor smo izvedeli od merodajne osebe iz te občine —, plačala samo znesek 30 K, vziic temu, da je ta občina dvakrat večja kot naša. Po našem mnenju se je morala zgoditi v tem slučaju pomota, da se je namreč znesek 80 K mesto občini Bela cerkev zaračunil nam in obratno. Tega pač ne moremo misliti, da bi se pri c. kr. davčnem uradu v Novem mestu vedoma vršile take čudne nerednosti. SI. c. kr. okr. glavarstvo v Novem mestu pa prosimo, da to zadevo po možnosti uredi. Virilist.
Blazna domišljavost nemškega cesarja. Znano je, da je nemški cesar skrajno domišljav. Sama domišljavost ga je. Vse hoče bolje znati kakor drugi. Biti hoče pesnik an skladatelj, znanstvenik in tehnik, režiser in pridigar, vojskovodja na suhem in na morju, in domišlja si seveda tudi, da je vladar vseh vladarjev. Zdaj je pa prikipela njegova megalomanija na vrhunec. Dr. Krek je dobil zanesljivo obvestilo, da si nemški cesar zdaj že domišlja, da je —
d&Mni glavar na Kranjskem! Hoher gehts nimmer!
— Zastrupljanje vode lz političnega sovraštva. Kako so klerikalci nahujskali kmečko ljudstvo zoper ljubljansko prebivalstvo in kako divje, če tudi neutemeljeno sovraštvo so raznetili na kmetih proti ljubljanskemu mestu, priča naslednji slučaj: Ivan Cižman, ki stanuje na Velikem Stradonu v Ljubljani, ima pri Podpe-Či v najem vodo Ljubljanice. Ker je Cižman naprednjak, so mu zg°lj iz političnega sovraštva in iz političnega maščevanja zastrupili vodo in pokradli ribe. Klerikalni zastrupljeval-ei in tatovi so napravili Čižmanu več sto kron škode. Orožnistvo že izsledil -je krivce in jih je že menda okrog 30 zasledilo. O obravnavi bomo seveda poročali. Ta slučaj zopet kaže, kakšne sadove rodi klerikalno hujskanje.
— Vinska klet v Ljubljani. Če smemo verjeti uradnemu listu, hočejo zopet otvoriti vinsko klet. Naši gostilničarji morajo plačevati take davke in doklade, da komaj dihajo, plačevati morajo drage lokale, posle in še vsega vraga, potem pa se jim še dela grda konkurenca z vinsko kletjo. Ta vinska klet nima drugega namena, kakor delati škodo krčmar-jem in zapeljavati ljudi v brezumno pijančevanje. Ce bodo zopet začeli z vinsko kletjo, naj bodo pripravljeni na najodločnejši odpor vsaj od naše strani.
— Osuševanje ljubljanskega barja. Podjetnik Czcczowiczka pravi namreč, da je imel lani pri osuševalnih delih veliko škodo in zahteva, da se mu ta škoda povrne. Odbor za osuševalno delo pa stoji na stališču pogodbe, ki je bila sklenjena s Czeczo-wiczko, in ker po pogodbi ne gre podjetniku nikaka odškodnina za eventualne škode, ki jih je imel, mu seveda tudi neče ničesar plačati. Czeczo-wiczka je delo prevzel popolnoma na svoj riziko in nima ničesar zahtevati. Czeezowiczka pa s tem ni zadovoljen, a ker ne more ničesar storiti, hoče vsa dela ustaviti.
— Prva majnikova slavnost slovenskih narodnih soeijalistov v Ljubljani bo jutri, dne 7. maja v »Narodnem domu«. Dopoldne je ob 10. ma-nifestaeijski shod, ob 3. popoldue ljudska veselica, zvečer ob 7. pa v areni dramatična predstava.
— Lajiškim sodnikom za okrožje graškega nadsodišča je bil imenovan g. Josip Dacar, poslovodja tvrd-ke I. C. Maver v Ljubljani.
— Letošnja avtomobilna tekma, se vrši od 13. do 16. maja in pasira jo tekmovalci v ponedeljek, dne 15. maja Ljubljano pri vožnji proti Tržiču in Ljubelju. Tekmovalna proga je 1500 km dolga in se bo voziti po najnevarnejših gorskih prelazih. Naj-utrudljivejši dan bo pa ravno dan 15. maja, ko bodo vozili avtomobil isti Čez Učko goro - Trnovo - Postojno-Ljubljano - Tržič in Ljubelj na Celovec. Vožnja po Ljubelju je znana kot jako težavna, seveda pa so za to vožnjo izbrani posebni močni avtomobili. C. kr. avtomobilni klub na Dunaju je poslal v bitko najboljše vozače ter so razpisana velika darila. Kranjski avtomobilni klub bode pod predsedstvom gospoda barona Borna pričakoval tekmovalce pri Sv. Ani na Gorenjskem ter tako prisostvoval interesantni in težavni vožnji čez Ljubelj. Natančna ura, ko vozijo tekmovalci po Tržaški cesti mimo Ljubljane, bomo ljubljanskemu občinstvu kasneje, naznanili. Natančna pojasnila o tej tekmi daje tajništvo »Kranjskega avtomobil nega kluba« v Tou-rist - Office, Miklošičeva cesta 6.
— Vsem naprednjakom. Že opetovano smo vabili napredno občinstvo, naj se naroča na poljudno pisani »Slovenski Dom«, ki izhaja vsak teden enkrat in stane s pošto vred samo tri krone na leto. V Ljubljani in na deželi bi ne smelo biti naprednjaka, ki bi ne bil naročen na ta list. Poživljamo posebno naše gostilničarje, naj žrtvujejo to malenkostno vsoto in naroče list. Obračamo se pa tudi na naše narodno ženstvo, naj vpliva pri svojih uslužbenkah, da zamenjajo razne »Domoljube« in »Bogoljube« s »Slovenskim Domom.«
— Nadzorništvo deželne naklade v Ljubljani in ž njim združeni bo-letni urad za ljubljansko okolico sta se preselila iz hiše št. 36, Miklošičeva cesta, I. nadstr. hiš. št 1 na Turjaškem trgu (nekdanji »Katoliški dom«) v Ljubljani, kjer uradnjeta od 8. maja 1911 dalje.
— Iz pravosodne prakse. Najvišje sodišče je s svojim plenisiinarnim sklepom z dne 31. januarja 1911 onim otrokom, ki jih je porodila zakonska žena v sedmem mesecu po sklenjenem zakonu, ali pa v desetem mesecu po moževi smrti, ali po popolni razrušitvi zakonske zveze odreklo pravico do izpodbijanja njihovega zakonskega rojstva. — Najvišje sodišče je izreklo v eni svojih najvišjih razsodb, da od odpošiljatelja vojnemu listu pristavljena opazka »brez spremstva, na lastno odgovornost« ne oprošča železnice povračila one škode, ki je nastala po njeni krivdi, ne da bi bila ta škoda v vzročni zvozi z
a '
izostalim spremstvom, čeprav bi bil spremljevalec morebiti preprečil neumestno in škodljivo ravnanje železniških organov. — Izvedenci morajo enako pričam zahtevati svoje pristojbine v 24. urah, ker so sicer izgubili pravico do u veljav ljenia teh zahtevkov. Tako je razsodilo najvišje sodišče v nekem konkretnem slučaju.
— Razjarjeno kljuse v Kopitarjevi ulici. Včeraj opoldne je prikrev-salo razmršeno kljuse v Kopitarjevo ulico. Bog sam vedi, kaj mu je bilo, ali ga je zgrabila jeza, ker je videl pred sabo »Katoliško tiskarno«, ali je morda kaj drugega tako razburljivo vplivalo na njegove živce, skratka konjiček je jel razjarjeno biti s kopiti ob tla, da so se kar iskre kresale, ter brcati z nogami. In ker na eni izmed njegovih nog ni bila dobro pritrjena podkev, je sfrčala v velikem krogu v smeri proti Cinkoletovi go«-stilni. Zažvenketala so okna in prodno so se v gostilni nahajajoči se gostje zavedli, kaj da je, je podkev treščila v uro, visečo na nasprotni steni, ter z velikim ropotom padla na tla. Kljuse pa se je nato pomirilo ter spokorjeno, kakor bi se ne bilo ničesar prigodilo, nadaljevalo brez podkve svojo pot.
— Nič ni tako skrito, da bi ne poslalo očito. Tako govori star pregovor. In čisto resničen je. Danes n. pr. je že vsakemu človeku — posebno vsaki gospodinji dobro znano, da je najboljša »Kolinska kavna primes«. Nič čudnega ni to, zakaj vsakdo, ki je to kavno primes poizkusil samo enkrat, je izprevidel, da je ni boljše. Videl je, da nobena druga ne da kavi tako lepe barve, tako izbornoga okusa in tako prijetnega vonja, kakor ta, izkratka, da nobena druga kavna primes ni tako izdatna, kakor »Kolinska«. In ker je poieg tega vedel, da je Kolinska tovarna v Ljubljani, ki to kavno primes izdeluje, pristno domače podjetje, je »Kolin-sko kavno primes« povsod priporočal. In tako se je zgodilo, da se je dober glas tega domačega blaga širil od dne do dne bolj. In zato ni danes nikomur več skrito, da je edino »Kolinska kavna primes« domačega izvira in edino ona v resnici izvrstno blago, ki ga nobeno drugo niti od daleč ne doseza. Zato pa danes že zelo težko najdeš gospodinjo, ki bi ne kupovala naše »Kolinskc kavne primesi«.
Po naboru. Od nabora se vračajoči fantje so čutili dne 4. maja v Spod. Šiški potrebo, da se stepo. Ko so prišli orožniki, so se fantje razkropili, samo eden je ostal na mestu in so ga orožniki oddali sodni ji, ker je svojim tovarišem grozil, da jih ubije.
Izlet v Pekel pri Borovnici je zaradi slabega vremena in nizkega barometra preložen, ker je deževje zadnjih dni pot proti »Peklu« precej omehčalo in še ni upati prihodnja dneva suhega vremena.
Iz Zadobrove nam poročajo: Pri nas se je zgodil žalosten slučaj, ki pa jasno kaže narobe vzgojo naših klerikalnih fantov in možato samo/a vestnost »Čukov«. Anton Dovč, načelnik »Čukov«, je popival v četrtek cel dan s fanti in ko se je vračal potem z nabora proti večeru domov, seveda hudo pijan, je začel razgrajati in preklinjati, da kletvic niti ne moremo ponoviti. Nato je hotel vzeti iz omare revolver in ker ga ni našel, je šel pod streho, vzel tam kito iz slame, ki je bila pripravljena za slamnike, in se je obesil.
Tatvine. Pred kratkim so ukradli tatovi posestniku v Golem Brdu Josipu Bergantu kolo, vredno 200 K, do 60 m modrega platna za predpasnike, 15 raznih kravat, več kosov prekajenega svinjskega mesa ter 18 kurjih jajc. — Ani Prelogar v Flori-janski ulici v Ljubljani je ukradel nekdo iz predala v trgovini 20kron-ski bankovec.
Nov odvetnik. V Ribnici otvori dne 15. maja svojo odvetniško pisarno gosp. dr. Štefan R a j h.
Umrla je v kostanjeviškem kloštru gospa Luiza Belic, vdova po rentmojstru. Pogreb se vrši v nedeljo, dne 7. maja ob 5. ix>poldne.
Umrl je v petek v Šmarju, dne 1. septembra 1820. rojeni učitelj Matej Kračman, sin splošno znanega »šmarskega šomaštra«. Slovel je kot eden najboljših organistov takratne dobe. Služboval je kot učitelj 3 leta v otroškem vrtcu pri Sv. Florijanu v Ljubljani, zatem je bil nekaj časa pomočnik očetu doma v Šmarju. Iz Šmarja je odšel na Krko, od tu v Žalno, kjer je služboval 17 let. — 60 let star je bil vsled bolezni vfiokojen, a živel še 30 let v pokoju. Ker je bil pokojnik blaga duša, je bil splošno priljubljen. Večna luč naj mu sveti!
Nasilen sin. 22letni Josip Šinkovec, samski pekovski pomočnik iz Spodnje Idrije je zelo nasilen fant. Pred kratkim se je spozabil nad svojo lastno materjo ter jo večkrat udaril s pestjo po glavi. Zaraditega sinovskega obnašanja mu je prisodilo okrajno sodišče v Idriji teden zapora. Ko je prišel Šinkovec po razpravi domov, se je zopet spri s svojo materjo, razmetni po sobi opravo in grozil
svoji materi, da jo ubije. Mati Je prestrašena zbežala iz hiše in se skrila pri sosedovih. Nato je šel Šinkovec k sosedu Franu Lapajnetu in se začel brez pravega povoda z njim posre-pati. Končno se je Lapajnetu posrečilo, da se je iztrgal iz njegovih rok in zbežal. Šinkovec pa je začel metati na hišo kamenje ter razbil več šip. Ko so prišli orožniki, se je obnašal tudi proti njim skrajno sirovo in jih je obkladal z raznimi psovkami. Le s težavo so ga mogli pripeljati y špeh-kamro.
Tatvine. Pred par dnevi so je splazil neznan tat v podstrešje pri Gašperju Erženu v Jeličnem vrhu pri Idriji, vlomil tam v zaboj in ukradel nikljasto uro z verižico. Franu Gnezdi ravnotam je ukradel najbrže isti tat iz omare v prvem nadstropju en 50kronski in en 20kronski bankovec in črne hlače.
Cigani. V zadnjem času so se pojavili v več okrajih na Kranjskem cigani, ki so ljudi na vse mogoče načine nadlegovali. Seveda so se dogajale tudi tatvine. Tako so ukradli ]*)-sestniku Antonu Klnnu v Strugi 700 kron vrednega konja in posestniku Lovru Sesku iz Nadgorice voz. Voz in konja so jim vzeli orožniki te dni na Koroškem, cigani sami pa so odnesli pete. — Ivan Marold iz Zgornje Zadobrove se je peljal dne 27. aprila z objoženim vosom v spremstvu dninarja Frana Marna domov. Nedaleč od Hrast ja so trije cigani ustavili voz in hoteli izpreči konja. Marolt pa je zaklical svojemu spremljevalcu: »Daj mi sekiro!« nakar so cigani zbežali. Drugi dan so jih izsledili orožniki pri Sneberjih.
Ameriške novice. D r n š t v e n o z a s t a v o je slovesno razvilo v ^Narodnem domu« v Čikagi v nedeljo, dne 23. aprila društvo »Slovenski dom«. Slavnosti se je udeležilo 1«■ j m » število amerikanskih Sloveneev. —. Kotel se je r a z 1 e t e 1 v desti-leriji Fleiscbman v River^ide - Ohio. Ubilo je nekega Kristijana Ptdperja, trije delavci pa so bili težko ranjeni. — I z p o d s t r e h e v s n e g je vrglo sodišč nekega mizarja Fortnerja I družino, petimi otroci v St. Louisu. Revež je bil brez dela in ni mogel plačati stanovanja. Sedem ur je prezebala družina v sneženem viharju na planem. Ze vse ozeble je sprejel v varstvo eden njegovih prijateljev. -Vlak je povozil v Clcvelandu Slovenca, 201etnega Franca Satierja, doma iz Koje na Dolenjskem. V Ameriko je prišel lansko leto skupne* i očetom. — F mrl i so; I. Klavs, star 32 let iz Hudegakoncn na Dolenjskem, 731etni 1. Zrimšek iz Krajine in Franc Terkaj i/. Trebelna na Dolenjskem, 221ctna Frančiška Zurga iz Loške police na Notranjskem in oj-letni I. Hočevar iz Male Korenj*' mi Dolenjskem. — Slovenska ob-č i n a v Ameriki. V samostojni občini Rockola blizo Jolieta je bil izvoljen za šolskega nadzornika Slove -nec Fr. Bolte, v občinskem svetu pa so na odločilnih mestih tudi Slovenl ci A. Leš, M. Žagar in \V. Koreva. — I z 1 e t v s t a r o d o m o v i n o prirede ameriški Slovenci dne 29. julija t. 1. Odpeljejo se s parnikom »M a rt ha« \Vashington. Prijavilo se jih je že toliko, da je izlet zagotovljen. — Ponesrečena S 1 o v e n c a. A' Fron-tenacu je ožgal med delom smodnik Slovenca Franca Omerza tako limlo, da je vsled dobljenih opeklin v kratkem umrl. Bil je star 20 let, doma iz Rajhenburga na Spod. Štajerskem. 25letnega Jožefa (Jruma, doma iz Brezovega pri Višnji gori pa je zadušilo v rovu kamenje, ki se je nanj sesulo. — Slovenska javna ljudska knjižni e a v Cleve-landu šteje 650 slovenskih knjig.
Elektroradiograf »Ideal«. Vsak torek, petek in soboto nov spored. Od sobote 6. tlo ponedeljka 8. maja t. 1. Popoldanski sporeU: Volčjegiavka. (Komično.) Vožnji! na japonski reki. (Naravni posnetek v barvah.) Lov na mlade severne medvede v polarnih krajih. (Velezanimiv naravni jiosue-tek.) Čudesni balzam. (Iz Življenja.) Spomini srca. (Jako zanimiv ]xmk.) Bor je ganjen. (Komično.) Večerni spored ob 7., 8. in 9. uri: Samo za odrasle! Vroča kri. Najsenzacioualnej-ša drama, kar se jih je kdaj kazalo. Igra traja 50 minut. K sklepu komična novost.
»Vroča kri«   v kinematografu »Ideal«   se predstavlja   še v soboto, nedeljo in ponedeljek vedno od 7. zvečer. Drama je, kakor se je včeraj videlo res izliorno delo. Prava umetnica je prevzela glavno   vlogo nezveste žene   in   se uglohila v vse tako različne nijanse burnih položajev In jih igrala s tako naravnostjo, da ji je občinstvo nehote moralo izreči največje priznanje. Slika je jako mirna in točna. Barve so tako ugodno razdeljene, da se nam zdi res, da sedimo v gledišču. Med predstavo igra šramel, ki je že znan v Ljubljani. Po drami sledi še velekomična burka, med katero se preseli   godba   v kineinato- -grafski vest i bul, kjer igra na prihodnjo predstavo čakajočemu občinstvu. Obisk je izredno izplačljiv in se v obče priporoča,
*
Izkaznice aa nadomestno dežel-
noizborsko volitev v Ljubljani so jeli danes po pošti dostavljati.
Umrl je v Budimpešti v bolnišnici znani Ljubljančan Albert Kor-deseh, ki je že prehodil skoraj cel svet ter se nazival za doktorja. Nastopal je kot žurnalist, profesor, gledališki igralec ter imel razna predavanja. Mož je bil zaradi klativiteštva zelo dobro seznanjen s kazenskim zakonom in je mnogo sedel po raznih zaporih, odkoder je prišel v svoje rodno mesto vedno z neprostovoljnim spremstvom — po odgonu. Sedaj je pa sklenil svoje življenje v tujini, katero jc zelo ljubil.
Priporočljiva gosta. Predsuoč-ujem sta prišla v neko gostilno ua ResljevJL cesti dva gosta, ki sta se ga precej nasrkala. Ko je bil čas, da bi plačala, sta vprizorila velik kravah Začela sta vpiti in stole premetavati po gostilni. Nato je pri mizi eden zaspal, drugi pa jo je odkuril v neko gostilno v Kolodvorski ulici, kjer so ga pa takoj postavili pod kap. Silno raztogoten zaradi tega, se je zunaj lotil stražnika in začel nad njim vpiti, da mu je ukradel 14 K. Ker pa tudi ta ni dolžan prenesti teh žaljivk, je napravil mir s tem, da ga je od vedel v zapor.
Nepošten najditelj. Pred kratkim je izgubila neka dama na Bleiweisovi cesti zlato žepno uro z dolgo verižico, V skupni vrednosti 300 K, katero je našel 541etni dninar Jernej Macur in jo hotel spečati pri nekem tukajšnjem urarju. Ta je pa kot poštenjak zadevo ovadil policiji, ki je Maeurja izsledila. Po predpreiskavi so nepo-štenjaka izpustili na prosto in se bo moral zaraditega zagovarjati pred sodiščem.
Nedopustno maščevanje. Ker je nek gospodar na Cesti na Rožnik si ran ki. nekemu delavcu, odpovedal stanovanje, se ta sedaj maščuje na ta mi »i 11 nad njim, da vsak večer, ko pridi1 domov, pred hišo silno razgraja. Ker pa gospodar tega koncerta ni uiti voljan, niti dolžan poslušati, je storil napram razgrajaču primerne korake.
— Karambol. Snoči sta na križpot-ju Šelenburgove in Prešernove ulice nasproti pripeljala nek častnik z ino-torjem, nek delavec pa s kolesom ter trčila skupaj, pri čemur je zadobil delavec na levi roki neznatno poškodbo in tudi kolo se mu je nekoliko pokvarilo.
Kar je iskal, je našel. Nek fija-"kerski hlapec je prejšnjo noč na Igriškem trgu silno vriskal in ko je videl, da se bliža stražnik, je naglo izginil v bližnjo gostilno. To se je pa tako dolgo ponavljalo, da je slednjič razgrajač prišel stražniku v roko in aretiran.
Družbi  sv. Cirila in Metoda jo
I oslala g. Ida Toplakova, nodružnič-na blagajničarka v Ptuju, 51 K 55 v, cisti dobiček od predstave »Mati« pod vodstvom častite rodoljubke gospe učiteljice Valentine Kauklerjeve. Hvala!
Utonila je a- Crni vasi včeraj po-]. Kine a" domači cisterni -lletna posest nikova hči Frančiška Vidmarjema, katera je bila ob času nesreče sama doma. Njeno truplo so položili na mrtvaški oder doma.
Brezsrčnež. Na Besi je v i cesti je nek hlapec izvohal na drevesu gnezdo, v katerem so bili trije mladi ščin-kovci. Brezsrčnež je vrgel gnezdo in vse tri mladičke na cesto. Stražnik je tičjega sovražnika izsledil in preskrbljeno je, da dobi zato tudi zasluženo plačilo.
V znamenju alkohola. Včeraj popoldne je nek pijanec po Sv. Petra ce-toliko časa zmerjal in z dežnikom bil mimoidoče, da jc prišel k prizoru stražnik in nerodneža od vedel v speli« >v ko.
S ceste. Včeraj zjutraj je nek hlapec po Gajevi ulici tako naglo in neprevidno vozil, da jc zadel v kanti elaber s tako silo, da se je vsled sunka plinovka popolnoma razbila.
Izgubila je gdč. Frančiška Fa-bianova zlato brožo in črn dežnik. — Delavka v tobačni tovarni Amalija Mrakova je izgubila črno žensko krilo. — Delavec Rudolf Kambič je izgubil zlato iglo. — Sodnijski paznik g. Albin Raktiš je izgubil bankovec za 10 K. — Izgubljeni ste dve hra-jiilnične knjižice Kranjske hranilni-ce z večjima vlogama. Začetni črki lastnice sta G. B. in ima prva knjižica stevflkb 189119, druga pa 192527. Pošteni najditelj naj jih odda pri o h stnem magistratu.
Srebrno žepno uro so našli v Narodni kavarni. Lastnik jo dobi pri blagajni istotam.
Narodna o&raniba.
Jurjevanje na ljubljanskem gradu dne 30. m. m. je vrglo šentpeter-skima podružnicama Ciril-Metodove družbe vkljub skrajno neugodnemu vremenu vendar še čistih K 204*29, ki so se izročile glavnemu vodstvu.
Zapuščina umrlega župnika g. Ivana Černeta v Barko vi j ah je realizirana. Družba sv. Cirila in Metoda
dobi volilo 1163 K 67 v. Častit spomin blagopokojnomu rodoljubu čer-netu!
Km aga narodno napredne stranke 23. aprila t. 1. je dala družbi prispevek »za eno mašo«, plačal g. Sir-nik na Osojah. G. advokat dr. Ant. Švigelj je poravnal kar pravdo P. M. ca. F.M., iz te poravnave je dobila C. M. družba 10 K. Hvala lepa!
Pozor! V nedeljo vse na C. M. veselico v Stekanji vasi »Na Gričku«, da izkažemo priznanje zavednim našim volilcem, ki so 23. t. m. neustrašeno glasovali za narodno in napredno stvar!
V nedeljo, 7. maja vsi v Štepanjo vas! Ciril - Metodova podružnica v Štepanji vasi, ki je lansko leto dosegla jako lep uspeh, se zaveda tudi letos svoje naloge in jo koče kolikor mogoče častuo rešiti. Kadi tega priredi takoj začetkom spomladi, 7. maja, zelo zanimivo veselico na novo ozelenelem vrtu g. Antona Nova-kav Šti panji vasi. Štepanjski narodni delavci so se tudi to pot potrudili, da bo nudila pririditev kar največ zabave in razvedrila. Kakor kažejo priprave, bo ta veselica prekašala vse prejšnje. Toda, kaj bi vam naprej pravili! Najbolje naredi vsakdo, če se pride sam prepričat. In mi tudi upamo, da bodo pohiteli imenovani dan Ljubljančani polnoštevilno med nas, da se navžijejo pomladanskega veselja v krasni naravi in se navdušijo z nami za narodno delo. Pridite torej vsi, da se razvedrite v naši sredini!
Podružnica sv. Cirila in Metoda na Bledu zboruje v nedeljo 7. maja 1911 ob 5. popoldne v hotelu »Triglav« ob kolodvoru.
iattiiittiiiji Ilu&iUMiO«
»Društvo slov. profesorjev« ima danes ob 8. uri zvečer sestanek v »Narodnem domu«.
Društvo za pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja je imelo včeraj dopoldne v hotelu »Iliriju« svoj XI. občni zbor. Predsednik g. ravnatelj Ivan Hribar je v svojem pozdravnem govoru očrta 1 lep razvoj društva v prvem desetletju svojega obstoja. Članov je 647, denarni promet je pa 1. 1910 dosegel skoraj 100.000 kron. Društvo je vpo-rabilo za gnojenje na ljubljanskem barju v preteklem letu 40 vagonov umetnih gnojil. Barjani so vsled vplivanja društva prišli do prepričanja, da se more njihovo gospodarstvo samo racijonalnim potom povzdigniti. Največ zaslug za proč vit društva ima društveni tajnik. To mesto je opravljal prekmalu umrli dr. Kra-mer, po njem jo pa opravlja inž. Turk. Predsednik se spominja še raznih korporacij, ki so podpirale društvo, predvsem mestne občine ljubljanske, deželnega odbora iu pa poljedelskega ministrstva, spominja se tudi umrlih društvenih članov Karla Kotnika, Jakoba Tomca in Gamsu. Končno predlaga, naj se izvoli nadzornik za močvirno kulturo v c. kr. poljedelskemu ministrstvu g. Julij Koppens za častnega člana. Predug 2e bil sprejet. G. inž. kem. T n r k je poročal o delovanju in o deuarnem poslovanju društvenem. Na ljubljanskem barju se zdaj vporabi deseti del vseh umetnih gnojil, ki se vporalnjo na Kranjskem. Umetna gnojila in različna semena se prodajajo članom za izdatno znižane cene. Društvo je izvrševalo številne gnojilne in druge nasadne poskuse, bavilo se j* s sadje-rejo in poljedelstvom ter je izdalo bogato ilustrovano letno izvestjo. — Denarnega prometa je bilo 97.258 K 68 vin in sicer 49.530 kron 12 v dohodkov in 47.728 kron 56 v izdatkov. Na predlog g. Lenarčiča se jc izrekla zahvala tajniku in blagajniku g. inž. Turku za temeljito poročilo, kakor tudi za sestavo iz vest ja, na predlog predsednika H r i b a r j a se je pa izrekla zahvala tudi g. Trša r-j u , ker je brezplačno upravljal društveno zalogo na Vrhniki. Potrebščine za prihodnje leto so proračunjene na 9351 kron 20 v, pokritja pa je 9044 kron 55 v, torej 306 kron 65 v primanjkljaja. Na to je bil dosedanji odbor s ^predsednikom Hribar-j e m na čelu per acelamationem izvoljen. Za revizorja sta bila izvoljena gg. komisar Švigelj in nadko-misar Semen. G. Jelovšek je predlagal, naj se izvoli ravnatelj Hribar za Častnega društvenega člana. Predlog je bil soglasno sprejet. Pri slučajnostih je inž. Turk naglasa! potrebo, naj se ustanove zadruge v s vrbo nakupovanja poljedelskih strojev, ki naj se potem prepuščajo posameznim zadružnikom. G. predsednik Hribar je obljubil, da bo odbor na to deloval, da dobi društvo primerne subvencije od e. kr. polj. ministrstva za nakup strojev. Med drugim se je tudi naglašalo, da je skrajno potrebna regulacija Zelim-ljiščice. Inž. Turk je izjavil, da se te regulacije toliko časa ne more izpeljati, dokler niso regulirani pritoki Ljubljanice. G. predsednik Hribar je izjavil, da bo odbor pri dež. odboru
na to deloval, da se tudi Želimljišiea obenem z drugimi dotoki Ljubljanice regulira. Na to je bil občni zbor zaključen.
Odbor društva odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko se je
v zadnji svoji seji nastopno konstituiral: Predsednik Josip Christof, podpredsednik Rihard Tavčar, tajnik Josip Zaje, blagajnik Franc Stor, odborniki brez izrecnega delokroga: Josip Habe, Lavrenčak Henrik, Selan Fran, Stopar Davorin; preglednika in nadzornika društva: Cimerman Milan in Kocmur Alojzij. — V tej svoji odborovi seji sklenilo se je, potegovati se z vsemi društvu pristoje-čimi pravicami in vzajemno z državno organizacijo avstrijskih odvetniških in notarskih uradnikov in z ozi-rom na to, da se je odvetniški tarif med drugim tudi vsled pritožeb odvetnikov, da imajo vsjed neznosne draginje povišati svojemu uradnistvn plače, zvišal dne 1. julija 1909. — potegovati se za zboljšanje in uvedbo enotnih plač v vseh kranjskih odvetniških in. notarskih pisarnah. Zaeno se je tudi sklenilo, potegovati se za preuredbo uradnih ur po angleškem sistemu, to je za uvedbo nepretrganega u radovanja od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. — Obe te akciji sto se že započeli, ter je vložilo društvo pri odvetniški zbornici kranjski utemeljeno prošnjo za zboljšanje in uvedbo enotnih plač v vseh kranjskih odvetniških pisarnah, zaeno pa tudi na predsedstva višje deželne sodnije v Gradcu, dt želne in okrajne sodnije v Ljubljani. Utemeljeno prošnjo za uvedbo nepretrganega uradovanja od 8. do 2. ure.
Opozarjamo ponovno na zabavni večer, ki ga priredi dramatični odsek nar. soc. izob. društva »Bratstvo« v areni »Narodnega doma« jutri ob 7 zvečer. Na sporedu sta dve igri, prva je »Čitalnica pri branjevki« druga pa, »Raztresenca«. Poleg tega ]>oje g. Trebar kuplet »Zviti Jaka«. Po igri je prosta zabava in ples. Vstopnina je samo 30 v. Vrši se pri pog?*nJ^nih mizah. Totcj jutri zvečer pridite vsi v areno »Narodnega doma«, kjer se bomo prav dobro zabavali in veselili.
Ljubljanski diletanti prirede svojo prvo predstavo v soboto, dne 6. maja v areni »Narodnega doma«. Vprizore Fr. Ks. Meškov narodni igrokaz iz življenja koroških Slovencev »Na smrt obsojeni«. Po predstavi prosta zabava in ples.
Avstrijsko mornariško društvo. Že pred dobrim letom smo v daljšem članku obrazložili pomen tega društva, ki dela na to, da se kolikor mogoče pomnoži naša vojna in trgovska mornarica in tako razširi naš vpliv na morju in v inozemstvu. Ni nam treba poudarjati, kake važnosti je za naše rojake izseljence, ki so raztreseni po vsih delih sveta, če se V njih kraju često pokaže mogočno avstrijsko brodovje in vsakdo ve, kako mogočno raste trgovski vpliv, če se sedaj tu, sedaj tam pokažejo naše velike trgovske ladje, ki si pridobivajo vedno več prekomorskih zvez. Dolžnost vsakega rodoljub;!, naj si pripada katerikoli narodnosti ali stranki je torej, da podpira težnje našega mornariškega društva. To ima v Ljubljani žo nad sto članov, ki pa d o sedaj niso bili združeni v posebni krajevni skupini. Na prizadevanje osrednjega odbora na Dunaju se bo v kratkem ustanovila krajevna skupina Ljubljana. Morda že ta mesec brdo v Trstu spustili v morje naš prvi drednot »Viribus unitis«. Pri tej slavnostni priliki bodo za člane avstr. mornariškega društva postavili posebno tribuno. Ta dan, ko splava v morje naša najmogočnejša bojna ladja, ki se lahko kosa z največjimi ladjami ostalih velesil, zberejo naj se v Trstu odposlanci vseh naših kronoviu in stolnih mest. Tako se bo manifestiralo, da je ta mogočna ladja, ki se bo na izrecno željo cesarja imenovala »Viribus unitis« res zgrajena z združenimi močmi. — Ustanovno zborovanje krajevne skupine Ljubljana avstr. mornariškega društva se bo vršilo v nedeljo, dne 14. t. m. Zvečer pa se v veliki dvorani hotela Union priredi koncert, ki obeta postati prava družabna senzacija. O koncertu bomo še poročali.
Člani avstr. mornariškega društva uživajo razne udobnosti. Tako so jim vse naše večje parobrodne družbe, kakor »Lloyd« v Trstu in »Adria« v Reki priznale popuste pri voznih cenah. Dalje so jim dovolila popuste skoraj vsa dunajska gledališča in mnoge trgovske firme. Dotični seznam dobiti je proti odškodnini 10 vin. v pisarni društva na Dunaju IX., Schwarzspanierstrasse 15. -— Članarina znaša — kakor pač vsaK-do sam presoja svoje razmere — po 25, 10 ali 5 K na leto. Vsi člani dobivajo brezplačno bogato ilustrovani mesečnik za pomorske interese »Die Flagge«. Posamezne objave in važnejše številke tega lista se bodo pri-občevale tudi v slovenskem jeziku, kakor društvo sploh strogo varuje pariteto avstrijskih narodov. Takozvani »deležniki« društva pa plaču-
jejo po 2 K na leto. Prijave sprejema za sedaj iz prijaznosti »Tho Oliver Trading Office« v Bambergovi hiši na Miklošičevi cesti.
Vrhniški »Sokol« priredi v nedeljo, dne 7. maja popoldanski peš-izlet čez Zažar v Pod lipo. Zbirališče v gostilni Mantova. Odhod točno ob 1. popoldne.
Slovensko bralno društvo v Železnikih tem potom naznanja, da je deželna vlada potrdila spremenjena društvena pravila. Vsled tega se vrši v nedeljo, dne 14. maja t. 1. ob 4. uri popoldne v salonu g. Thalerja; društveni redni letni občni zbor na podlagi novih pravil, z navadnim sporedom. Vsi člani in članice se vljudno vabijo, da se tega zborovanja gotovo polnoštevilno udeleže. Obenem pa ob tej priliki vabimo one napredne gospode, gospe in gospodične v Železnikih; (o katerih je sicer znano, da z društvom sini pat izu jejo in ga tudi podpirajo dasi še niso člani istega;) da blagovolijo vstopiti v društvo kot redni člani oziroma članice. Čim več nas bo, tem lažje bo društvo izvrševalo delo katero izvršuje že nad 25 let, in tem več bo storilo za ljudsko pro-sveto. Torej na delo ker resnobni so dnevi!
Prosvelfl.
Vstopnice h koncertu »Glasbene
Matice« se dobivajo v pr odprodaj i pri g. Češarkovi v Šelenburgovi ulici. Besedilo brezplačno istotam. Občinstvo opozarjamo, da se pravočasno oskrbi z njimi, ker utegne biti h temu koncertu naval, kakor čujemo.
Že zopet bosanski jezik = bos-nisehe Spraehe! »Oesterr. Rundschau«, zvezek XXXVII, 3 od 1. urajnika letos ima pod zaglavjem »Biicher« neko kritiko na novo izdane knjige »Hrvatsko - srbsko pismo« v Bosni-IIerceg-ovini, spisal dr. Dragutin Prochaska, real. profesor v Zagrebu. — V tej kritiki pravi pisec, da je omenjeni profesor dokazal, da je bosanski jezik najlepši med vsemi južnoslovanskimi narečji! Gospod kritik, kje ste pa pustili hercegovski jezik, ker se nam zdi, da bi radi imeli za vsako provincijo poseben j zik, ali ne? — Nehajte vender že enkrat objavljati take budalosti po znanstvenih revijah — sicer se vam bodo smejale . . .!«
Uniforme in uradne obleke na gledaliških odrih. Deželno predsedstvo za Kranjsko je odredilo, da se smejo na odru uporabljati le uniforme in uradne obleke, ki se v barvi in v kroju bistveno razločujejo od predpisanih uniform in uradnih oblek in zaukazalo, da morajo gledališka ravnateljstva, gledališka društva, prireditelji diletantskih predstav itd. zaeno s predložitvijo vsakokratne predmetne igre v cenzuro predložiti pristojni oblasti tudi barvne črteže uniform, oziroma uradnih oblek, ki se hočejo vpo rahljat i, v oblastveno odobrenje. Na gledaliških odrih je prepovedana vporaba cesarskih in državnih emblemov na portopejih, čepicah, čakah, gumbih itd. Ti predmeti morajo biti ali s temuo tvarino prevlečeni ali pa morajo sploh od pasti. Istotako je prepovedano vporab-Ijati zvezde pri vojaških uniformah ter se morajo zvezde nadomestiti z rozetami. — To ne velja samo za deželno gledališče, temveč za vse gledališke predstave. Opozarjamo torej naše čitalnice, bralna in' druga društva, naj upoštevajo to odredbo c. kr. deželne vlade, da ne bodo imela morebitnih neprilik.
Razgled po slovanskem svetu.
— Kriza v hrvaškem narodnem gledališču. Kakor listi poročajo, bo sedanji intendant zagrebškega narodnega gledališča pl. Treščec v kratkem odstopil in bo imenovan za podžupana v upravni službi. Na njegovo mesto bo imenovan neki ugledni hrvaški pisatelj, ki je že mnogo deloval na dramskem polju.
— Izlet Srbov v Rusijo. V Bel-gradu se je osnoval odbor, ki si je nadel nalogo, da priredi velik srbski izlet v Rusijo. Poleg privatnikov se bodo tega izleta udeležili: razna pevska društva, zveza srbskih sokolskih društev »Dušan Silni« in razne druge prosvetne korporacije. Izletnike bo spremljala godba kraljeve garde. Čas tega izleta še ni določen.
— Bolgarska narodopisna razstava v Pragi. Bolgarski društvi »Majka« in »Jekaterina Simičeva« ter etnografski muzej v Sofiji prirede v Pragi pod naslovom »Bolgarska žena« razstavo raznih del bolgarskih žena. Pristav etnografskega muzeja Kostov nabira materijal za razstavo po Bolgarskem, profesor lširkov pa po Makedoniji. Naučni minister S. S. Bobčev je dal komiteju za prireditev razstave v Pragi iz državnih sredstev na razpolago   14.000 levov.
— Poljaki v pruski Slcziji. Vkljub nasilni germanizaciji napre-
dujejo Poljaki v pruski Žleziji na vseh poljih ter iztiskujejo Nemce iz njihovih pozicij. Do 1. 1903. je imel nemški katoliški centrum vseh 12 državnozborskih mandatov v Gornji Šleziji v svojih rokah. Tega leta so Poljaki izvojevali proti centru prva dva mandata — v Bitomi in Katovi-cah. Pri volitvah 1. 1907. so Poljaki pridobili nadaljne štiri mandate, da jih imajo sedaj izmed 12 polovico. A sedaj je narodna zavednost med Poljaki že tako napredovala, da je toliko kakor gotovo, da bodo pri prihodnjih volitvah še trije nadaljni mandati prešli v njihove roke, zakaj že pri zadnjih volitvah so kandidatje katoliškega nemškega centra zmagali samo z neznatno večino.
— Velik proces v Rusiji. V Pe-trogradu se te dni prične proces proti 26 obtožencem, ki pripadajo takozvani stranki »maksimalistov«. Obtoženci so obdolženi, da so nameravali umoriti velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča in več drugih visokih oseb. Obtoženci so visokošolci, študentke in gimnazijalci. Med njimi se nahaja tudi hčerka podpolkovnika Viškovskega.
— Razkritja o zagrebškem »ve-leizdajniškem« procesu. »Hrvatski Pokret« in »Srbobran« priobčujeta senzacijonalen članek pod naslovom »II Na stiče vog arhiva«. V tem članku je dokumentarno dokazano, da jc znani vohun in kronski svedok v »ve-leizdajnLškem« procesu Gjorgje prav Risto Nastič imel od sodišča dovoljenje, da je smel sodni zapisnik o svojem pričevanju naknadno popravljati in falsificirati, kakor se mu je zdelo primerno in potrebno. V dokaz te svoje obdolžitve priobčujeta »Pokret« in »Srbobran«: faksimile tipkanega stenograma o Nastičevi izjiove-di, ki ga je Nastič svojeročno »popravil« in ki je na to izšel kot uradni protokol o procesu v uradnem listu »Narodne Novine«. Dotični po Nasti-ču svojeročno »popravljeni« pasus stenograma je bil tiskan na 4257. strani stenografskega zapisnika o »veleizdajniškem« procesu. V dokaz, da so dotični »popravki« potekli v resnici izpod Nastičevega peresa, priobčujeta »Srbobran« in »Pokret« še faksimile pisma, ki ga je vohun Nastič svojeročno pisal dne 38. oktobra 1907. Milanu Pribičevieu. To razkritje je naravno v vsi javnosti napravilo kolosalno senzacijo, saj je s tem razkritjem do kosti blamirana ne samo vlada, marveč tudi vsi oni hrvaški sodniki, ki so imeli posla v »veleizdajniškem« procesu.
— Dr. Hinkovič pod obtožbo. Znano je, da je državno pravdištvo v Zagrebu dvignilo proti zagovorniku v »veleizdajniškem« procesu dr. Hiu-koviču obtožbo radi nekaterih časopisnih člankov, nanašajo M na »veie-izdajniški« proces. V teli člankih ja namreč državno pravdnnttvo izsledilo hudodelstvo obrekovanja uroti državnim organom. Proti tej obtožbi pe je dr. Hinkovič pritožil na banski stol. Kakor »Pokret« sedaj javlja, j«» banski stol to pritožbo zavrnil, vsled česar pride že v kratkem do razprave proti dr. Hinkovieu, ki bo gotovo prinesla marsikatero senzacijo.
Izpred sodišča.
Kazenske   razprave   pred okrajnim sodiščem.
Nevarna razvada lj ubija uskih hlapcev. V zadnjem času se jako pogosto dogajajo slučaji, da zapuščajo hlapci svoje gospodarje brez pravega slovesa, obenem pa zanje še kaj iztirjajo ali prodajo, zakar jim pa ne vrnejo denarja. Tako postopanj« j*', jako nevarno, ker je sodišče ravno radi pogostih podobnih slučajev, začelo v tem oziru kaj strogo postopal L Današnji obtoženec J. J. je prodal svojemu gospodarju V. K. za 9 kron premoga in odšel iz službe. Tistih 9 kron je seveda zapravil, kar je sam pripoznal. Poleg tega je bil ovaden, da je v Pavškovi gostilni u a Ambroževem trgu jedel in popival, pa nič plačal. Drugo krivdo obtoženec zanika, kar potrdi tudi priča gostilni-čarka, ki odločno izjavi, da mora biti pomota v ovadbi, ker je to zakrivil drugi hlapec G. K. Obtoženec obljubi svojemu bivšemu gospodarju, da je pripravljen svoj dolg tedensko odplačevati. Sodnik ga je radi ponevei -jenja obsodil na 1 teden zapora poostrenega z 2 postoma.
Radi dveh palic. V. D. doma nekje od Kranja, rojen decembra leta 1881. je prišel k posestniku D. do 2 svoji polici. Vzel jih je, med potjo pa jo naletel na gospodarja. Prijel ga je glasom ovadbe za vrat in ga hotel zadaviti. Gospodar pa ga je v silobranu sunil z ročem gnojnih vil v desno oko. Navedene priče krivde niso mogle potrditi, obtoženec pa trdi, da je gospodarja prijel le za ramo in mu rekel: Midva imava še nekaj za govoriti. Nato pa ga je gospodar brez nadaljnega povoda sunil in poškodoval na očesu tako močno, da je ležal 1 teden v bolnici. V. D. je bil seveda oproščen. Ko pa prido iz bolni-
Izkaznice za nadomestno dežel-
liozborsko volitev v Ljubljani so jeli danes po pošti dostavljati.
Umrl je v Budimpešti v bolnišnici znani Ljubljančan Albert Kor-desch, ki je že prehodil skoraj cel svet ter se nazival za doktorja. Nastopal je kot žurnalist, profesor, gledališki igralec ter imel razna predavanja. Mož je bil zaradi klativiteštva zelo dobro seznanjen s kazenskim zakonom in je mnogo sedel po raznih zaporih, odkoder je prišel v svoje rodno mesto vedno z neprostovoljnim spremstvom — po odgonu. Sedaj je pa sklenil svoje življenje v tujini, katero je zelo ljubil.
Priporočljiva gosta. Predsnoč-njem sta prišla v neko gostilno na Eesljevi cesti dva gosta, ki sta se ga precej nasrkala. Ko je bil čas, da bi plačala, sta vprizorila velik kravah Začela sta vpiti in stole premetavati po gostilni. Nato je pri mizi eden zaspal, drugi pa jo je odkuril v neko gostilno v Kolodvorski ulici, kjer so ga pa takoj postavili pod kap. Silno raztogoten zaradi tega, se je zunaj lotil stražnika in začel nad njim vpiti, da mu je ukradel 14 K. Ker pa tudi ta ni dolžan prenesti teh žaljivk, je napravil mir s tem, da ga je odve-del v zapor.
Nepošten najditelj. Pred kratkim je izgubila neka dama na Bleiweisovi cesta zlato žepno uro z dolgo verižico, y skupni vrednosti 300 K, katero je našel 541etni dninar Jernej Maeur in jo hotel speČati pri nekem tukajšnjem urar ju. Ta je pa kot poštenjak zadevo ovadil policiji, ki je Mačurja izsledila. Po predpreiskavi so nepoštenja ka izpustili na prosto in se bo moral zaraditega zagovarjati pred sodiščem.
Nedopustno maščevanje. Ker je nek gospodar na Cesti na Rožnik stranki, nekemu delavcu, odpovedal stanovanje, se ta sedaj maščuje na ta način nad1 njim, da vsak večer, ko pride domov, pred hišo silno razgraja. Ker pa gospodar tega koncerta ni niti voljan, niti dolžan poslušati, je -h>ri! napram razgrajaču primerne korake.
— Karambol. Snoči sta na križpot-jn Šelenbnrgove in Prešernove ulice nasproti pripeljala nek častnik z motorjem, nek delavec pa s kolesom ter trčila skupaj, pri čemur je zadobil delavec na lovi roki neznatno poškodbo in tudi kolo se mu je nekoliko pokvarilo.
Kar je iskal, je našel. Nek fija-kerski hlapec je prejšnjo noč na Igriškem trgu silno vriskal in ko je videl, da se bliža stražnik, je naglo iz-ginll v bližnjo gostilno. To se je pa tako dolgo ponavljalo, da je slednjič razgrajač prišel stražniku v roko in bil aretiran.
Družbi sv. Cirila in Metoda jo poslala «-r- Ida Topiakova, podružnična blagajniearka v Ptuju, 51 K 55 v, čisti dobiček <-d predstave »Mati« pod vodstvom častite rodoljubke go-spe učiteljice Valentine Kauklerjeve. Hvala!
Utonila je v Črni vasi včeraj po-\> -Idne a" domači cisterni   tletna po-
- -tnikova hči Frančiška Vidmarje-ya, katera je bila ob času nesreče sama doma. Njeno truplo so položili na mrtvaški oder doma.
Brezsrčnež. Na Resljevi cesti je ]ick hlapec izvohal na drevesu gnezdo, v katerem so bili trije mladi šein-kovci. Brezsrčnež je vrgel gnezdo iu vse tri mladičke na cesto. Stražnik je tičjega sovražnika izsledil in preskrbljeno je, da dobi zato tudi zasluženo plačilo.
V znamenju alkohola. Včeraj popoldne je nek pijanec po Sv. Petra Cesti toliko časa zmerjal in z dežnikom bil mimoidoče, da je prišel k prizoru stražnik in nerodneža od vedel v špe-h< »vko.
S ceste. Včeraj zjutraj je nek hlapec po Gajevi ulici tako naglo in neprevidno vozil, da je zadel v kan-delaber s tako silo, da se je vsled sunka plinovka popolnoma razbila.
Izgubila je gdč. Frančiška Fa-bianova zlato brožo in črn dežnik. — Delavka v tobačni tovarni Amalija Mrakova je izgubila črno žensko krilo. — Delavec Rudolf Kambič je iz-gubil zlato iglo. — Sodnijski paznik g. Albin Rakuš jo, izgubil bankovec za 10 K. — Izgubljeni ste dve hra-jiilnične knjižice Kranjske hranilnice z večjima vlogama. Začetni črki Listnice sta G. B. in ima prva knjižici Številko 189119, druga pa 192527. Pošteni najditelj naj jih odda pri mestnem magistratu.
Srebrno žepno uro so našli v Narodni kavarni. Lastnik jo dobi pri blagajni istotam.
Narodna obramba.
Jurjevanje na ljubljanskem gradu dne 30. m. m. je vrglo šentpeter-skima podružnicama Ciril-Metodove družbe vkljub skrajno neugodnemu vremenu vendar še čistih K 204*29, ki so se izročile glavnemu vodstvu.
Zapuščina umrlega župnika g. Ivana Černeta v Barkovljah je realizirana. Družba sv. Cirila in Metoda
dobi volilo 1163 K 67 v. Častit spomin blagopokojnemu rodoljubu čer-netu!
Zmaga narodno napredne stranke 23. aprila t. 1. je dala družbi prispevek »za eno mašo«, plačal g. Sir-nik na Osojah. G. advokat dr. Ant. Švigelj je poravnal kar pravdo P. M. ca. F.M., iz te poravnave je dobila C. M. družba 10 K. Hvala lepa!
Pozor! V nedeljo vse na C. M. veselico v Stekanji vasi »Na Gričku«, da izkažemo priznanje zavednim našim volilcein, ki so 23. t. ju. neustrašeno glasovali za narodno iu napredno stvar!
V nedeljo, 7. maja vsi \ Štepanjo vas! Ciril - Metodova podružnica v Štepanji vasi, ki je lansko leto dosegla jako lep uspeh, se zaveda tudi letos svoje naloge in jo hoče kolikor mogoče častno rešiti. Radi tega priredi takoj začetkom spomladi, 7. maja, zelo zanimivo veselico na novo ozelenelem vrtu g. Antona Novaka v Štepanji vasi. Štepanjski narodni delavci so se tudi to pot potrudili, da bo nudila pririditev kar največ zabave in razvedrila. Kakor kažejo priprave, bo ta veselica prekašala vse prejšnje. Toda, kaj bi vam naprej pravili! Najbolje naredi vsakdo, če se pride sam prepričat. In mi tudi upamo, da bodo pohiteli imenovani dan Ljubljančani polnoštevilno med nas, da se navžijejo pomladanskega veselja v krasni naravi in se navdušijo z nami za narodno delo. Pridite torej vsi, da se razvedrite v naši sredini!
Podružnica sv. Cirila in Metoda na Bledu zboruje v nedeljo 7. maja 1911 ob 5. popoldne v hotelu »Triglav« ob kolodvoru.
DMiugiis noznoitlla.
»Društvo slov. profesorjev« ima danes ob 8. uri zvečer sestanek v »Narodnem domu«.
Društvo za pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja je imelo včeraj dopoldne v hotelu »Ilirija« svoj XI. občni zbor. Predsednik g. ravnatelj Ivan Hribar je v svojem pozdravnem govoru očrta l lep razvoj društva v prvem desetletju svojega obstoja. Članov je 047, denarni promet je pa 1. 1910 dosegel skoraj 100.000 kron. Društvo je v porabilo za gnojenje na ljubljanskem barju v preteklem letu 40 vagonov iimetnih gnojil. Barjani so vsled vplivanja društva prišli do prepričanja, da se more njihovo gospodarstvo samo racijonalnim potom povzdigniti. Največ zaslug za procvit društva ima društveni tajnik. To mesto je opravljal prekmalu umrli dr. Kra-mer, po njem jo pa opravlja inž. Turk. Predsednik se spominja, še raznih korporacij, ki so podpirale društvo, predvsem mestne občine ljubljanske, deželnega odbora in pa poljedelskega ministrstva, spominja se tudi umrlih društvenih članov Karla Kotnika, Jakoba Tomca in Gamsa. Končno predlaga, naj se izvoli nadzornik za močvirno kulturo v c. kr. poljedelskemu ministrstvu cr. Julij K o p p e n s za častnega člana. Predlog je bil sprejet. G. inž. kom. Turk je poročal o delovanju in o denarnem poslovanju društvemem. Na ljubljanskem barju se zdaj vporabi deseti del vseh umetnih gnojil, ki se Vporabgo na Kranjskem. Umetna gnojila in različna semena se prodajajo danom za izdatna znižane cene. Društvo je izvrševalo številne gnojilne in druge nasadne poskuse, bavilo se je s sadje-rejo in poljedelstvom ter je izdalo bogato ilustrovano letno izvestje. — Denarnega prometa je bilo 97.258 K 68 vin iu sicer 49.530 kron 12 v dohodkov in 47.728 kron 56 v izdatkov. Na predlog g. Lenarčiča se jc izrekla zahvala tajniku in blagajniku g. inž. Turku za temeljito poročilo, kakor tudi za sestavo izvestja, na predlog predsednika H r i b a r j a se je pa izrekla zahvala tudi g. Trša r-j u , ker je brezplačno upravljal društveno zalogo na Vrhniki. Potrebščine za prihodnje leto so proračunjene na 9351 kron 20 v, pokritja pa je 9044 kron 55 v, torej 306 kron 65 v primanjkljaja. Na to je bil dosedanji odbor s •predsednikom Hribar-j e m na čelu per acelamationem izvoljen. Za revizorja sta bila izvoljena gg. komisar Švigelj in nadko-misar Semen. G. J e 1 o v Š e k je predlagal, naj se izvoli ravnaterj Hribar za častnega društvenega člana. Predlog je bil soglasno sprejet. Pri slučajnostih je inž. Turk nagla-šal potrebo, naj se ustanove zadruge v svrho nakupovanja poljedelskih strojev, ki naj se potem prepuščajo posameznim zadružnikom. G. predsednik Hribar je obljubil, da bo odbor na to deloval, da dobi društvo primerne subvencije od c. kr. polj. ministrstva za nakup strojev. Med drugim se je tudi naglašalo, da je skrajno potrebna regulacija Želim-ljiščice. Inž. Turk je izjavil, da se te regulacije toliko časa ne more izpeljati, dokler niso regulirani pritoki Ljubljanice. G. predsednik Hribar jc izjavil, da bo odbor pri dež. odboru
na to deloval, da se tudi Žeiindjišioa obenem z drugimi dotoki Ljubljanice regulira. Na to je bil občni zbor zaključen.
Odbor društva odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko se je
v zadnji svoji seji nastopno konstituiral: Predsednik Josip Christof> podpredsednik Rihard Tavčar, tajnik Josip Zaje, blagajnik Franc Stor, odborniki brez izrecnega delokroga: Josip Habe, Lavrenčak Henrik, Selan Fran, Stopar Davorin; preglednika in nadzornika društva: Cimerman Milan in Kocmur Alojzij. — V tej svoji odborovi seji sklenilo se je, potegovati se z vsemi društvu pristoje-čimi pravicami in vzajemno z državno organizacijo avstrijskih odvetniških in notarskih uradnikov in z ozi-rom na to, da se je odvetniški tarif med drugim tudi vsled pritožeb odvetnikov, da imajo vsjed neznosne draginje povišati svojemu uradništvu plače, zvišal dne 1. julija 1909. — potegovati se za zboljšanje in uvedbo enotnih plač v vseh kranjskih odvetniških in* notarskih pisarnah. Zaeno se je tudi sklenilo, potegovati se za preuredbo uradnih ur po angleškem sistemu, to je za uvedbo nepretrganega uradovanja od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. — Obe te akciji ste se že započeli, ter je vložilo društvo pri odvetniški zbornici kranjski utemeljeno prošnjo za zboljšanje in uvedbo enotnih plač v vseh kranjskih odvetniških pisarnah, zaeno pa tudi na predsedstva višje deželne sodnije v Gradcu, deželne in okrajne sodnije v Ljubljani. Utemeljeno prošnjo za uvedbo nepretrganega uradovanja od 8. do 2. ure.
Opozarjamo ponovno na zabavni večer, ki ga priredi dramatični odsek nar. soc. izob. društva »Bratstvo« v areni »Narodnega doma« jutri ob 7 zvečer. Na sporedu sta dve igri, prva je »Čitalnica pri branjevki« druga pa, »Raztrcsenca«. Poleg tega ]>oje g. Trebar kuplet »Zviti Jaka«. Po igri je prosta zabava in ples. Vstopnina je samo 30 v. Vrši se pri pogrnjenih mizah. Torej jutri zvečer pridite vsi v areno »Narodnega doma«, kjer se bomo prav dobro zabavali in veselili.
Ljubljanski diletanti prirede svojo prvo predstavo v soboto, dne 6. maja v areni »Narodnega doma«. Vprizore Fr. Ks. Meškov narodni igrokaz iz življenja koroških Slovencev »Na smrt obsojeni«. Po predstavi prosta zabava in ples.
Avstrijsko mornariško društvo. Že pred dobrim letom smo v daljšem članku obrazložili pomen tega društva, ki dela na to, da se kolikor mogoče pomnoži naša vojna in trgovska mornarica in tako razširi naš vpliv na morju in v inozemstvu. Ni nam treba poudarjati, kake važnosti je za naše rojake izseljence, ki so raztreseni po vsih delih sveta, če se v njih kraju često pokaže mogočno avstrijsko brodovje in vsakdo ve, kako mogočno raste trgovski vpliv, če se sedaj tu, sedaj tam pokažejo naše velike trgovske ladje, ki si pridobivajo A*edno več prekomorskih zvez. Dolžnost vsakega rodoljuba, naj si pripada katerikoli narodnosti ali stranki je torej, da podpira težnje našerra mornariškega društva. To ima v Ljubljani žo nad sto članov, ki pa dosedaj niso bili združeni v posebni krajevni skupini. Na prizadevanje osrednjega odbora na Dunaju se bo v kratkem ustanovila krajevna skupina Ljubljana. Morda že ta mesec bedo v Trstu spustili v morje naš prvi drednot »Viribus unitis«. Pri tej slavnostni priliki bodo -za člane avstr. mornariškega društva postavili posebno tribuno. Ta dan, ko splava v morje naša najmogočnejša bojna ladja, ki se lahko kosa z največjimi ladjami ostalih velesil, zberejo naj se v Trstu odposlanci vseh naših kronovin in stolnih mest. Tako se bo manifestiralo, da je ta mogočna ladja, ki se bo na izrecno željo cesarja imenovala »Viribus unitis« res zgrajena z združenimi močmi. — Ustanovno zborovanje krajevne skupine Ljubljana avstr. mornariškega društva se bo vršilo v nedeljo, dne 14. t. m. Zvečer pa se v veliki dvorani hotela Union priredi koncert, ki obeta postati prava družabna senzacija. O koncertu bomo še poročali.
Člani avstr. mornariškega društva uživajo razne udobnosti. Tako so jim vse naše večje parobrodne družbe, kakor »Lloyd« v Trstu in »Adria« v Reki priznale popuste pri voznih cenah. Dalje so jim dovolila popuste skoraj vsa dunajska gledališča in mnoge trgovske firme. Dotični seznam dobiti je proti odškodnuii 10 vin. v pisarni društva na Dunaju IX., Schwarzspanier6trasse 15. — članarina znaša — kakor pač vsakdo sam presoja svoje razmere — po 25, 10 ali 5 K na leto. Vsi člani dobivajo brezplačno bogato ilusirovani mesečnik za pomorske interese »Die Flagge«. Posamezne objave in važnejše številke tega lista se bodo pri-občevale tudi v slovenskem jeziku, kakor društvo sploh strogo varuje pariteto avstrijskih narodov. Takozvani »deležniki« društva pa plaču-
jejo po 2 K na leto. Prijave sprejema za sedaj iz prijaznosti »The Oliver Trading Office« v Bambergovi hiši na Miklošičevi cesti.
Vrhniški »Sokol« priredi v nedeljo, dne 7. maja popoldanski peš-izlet čez Žažar v Pod lipo. Zbirališče v gostilni Mantova. Odhod točno ob 1. popoldne.
Slovensko bralno društvo v Železnikih tem potom naznanja, da je deželna vlada potrdila spremenjena društvena pravila. Vsled tega se vrši v nedeljo, dne 14. maja t. 1. ob 4. uri popoldne v salonu g. Thalerja; društveni redni letni občni zbor na podlagi novih pravil, z navadnim sporedom. Vsi člani in članice se vljudno vabijo, da se tega zborovanja gotovo polnoštevilno udeleže. Obenem pa ob tej priliki vabimo one napredne gospode, gospe in gospodične v Železnikih; (o katerih je sicer znano, da z društvom simpatizujejo in ga tudi podpirajo dasi še niso člani istega;) da blagovolijo vstopiti v društvo kot redni člani oziroma članice. Čim več nas bo, tem lažje bo društvo izvrševalo delo katero izvršuje že nad 25 let, in tem več bo storilo za ljudsko pro-sveto. Torej na delo ker resnobni so dnevi!
Presneta.
Vstopnice h koncertu »Glasbene
Matice« se dobivajo v predprodaji pri g. Česarkovi v Selenburgovi ulici. Besedilo brezplačno istotam. Občinstvo opozarjamo, da se pravočasno oskrbi z njimi, ker utegne biti h temu koncertu naval, kakor čujemo. Že zopet bosanski jezik = bos-!•• Sprache! Oesterr. Rundschau«, zvezek XXXVII, 3 od 1. majnika letos ima pod zaglavjem »Bucker« neko kritiko na novo izdane knjige »Hrvatsko - srbsko pismo« v Bosni-Hercegovini, spisal dr. Dragutin Prochaska, real. profesor v Zagrebu. — V tej kritiki pravi pisec, da je omenjeni profesor dokazal, da je bosanski jezik najlepši med vsemi iužnoslovanskimi narečji! Gospod kritik, kje ste pa pustili hercegovski jezik, ker se nam zdi, da bi radi imeli za vsako provincijo poseben j zik, ali ne? — Nehajte vender že enkrat objavljati take budalosii po znanstvenih revijah — sicer se vam bodo smejale . . .!«
Uniforme in uradne obleke na gledaliških odrih. Deželno predsedstvo za Kranjsko je odredilo, da se smejo na odru uporabljati le uniforme in uradne obleke, ki se v barvi in v kroju bistveno razločujejo od predpisanih uniform in uradnih oblek in zaukazalo, da morajo gledališka ravnateljstva, gledališka društva, prireditelji diletantskih predstav itd. zaeno s predložitvijo vsakokratne predmetne igre v cenzuro predložiti pristojni oblasti tudi barvne črteže uniform, oziroma uradnih oblek, ki se hočejo vporabljati, v oblastveno odobrenje. Xa gledaliških odrih je prepovedana vporaba cesarskih in državnih emblemov na portopojill. Čepicah, čaka h, gumbih itd. Ti predmeti morajo biti ali s temuo tvarino prevlečeni ali pa morajo sploh odpa-sti. Istotako je prepovedano vporabljati zvezde prt vojaških uniformah ter se morajo zvezde nadomestiti z rozetami. — To ne velja san:.o za deželno gledališče, temveč za vse gledališke predstave. Opozarjamo torej naše čitalnice, bralna in'druga društva, naj upoštevajo to odredln) c. kr. deželne vlade, da ne bodo imela morebitnih neprilik.
Razgled po slovanskem
svetu.
— Kriza v hrvaškem narodnem gledališču. Kakor listi poročajo, bo sedanji intendant zagrebškega narodnega gledališča pl. Trešeee v kratkem odstopil in bo imenovan za podžupana v upravni službi. Na njegovo mesto bo imenovan neki ugledni hrvaški pisatelj, ki je že mnogo deloval na dramskem polju.
— Izlet Srbov v Rusijo. V Bel-gradu se je osnoval odbor, ki si je nadel nalogo, da priredi velik srbski izlet v Rusijo. Poleg privatnikov se bodo tega izleta udeležili: razna pevska društva, zveza srbskih sokolskih društev »Dušan Silni« in razne druge prosvetne korporacije. Izletnike bo spremljala godba kraljeve garde. Čas tega izleta še ni določen.
— Bolgarska narodopisna razstava v Pragi. Bolgarski društvi »Majka« in »Jekaterina Si miče va« ter etnografski muzej v Sofiji prirede v Pragi pod naslovom »Bolgarska žena« razstavo raznih del bolgarskih žena. Pristav etnografskega muzeja Kostov nabira materijal za razstavo po Bolgarskem, profesor lširkov pa po Makedoniji. Naučni minister S. S. Bobeev je dal komiteju za prireditev razstave v Pragi iz državnih sredstev na razpolago   14.000 levov.
— Poljaki v pruski Šleziji. Vkljub nasilni germanizaciji napre-
dujejo Poljaki v pruski Šleziji na vseh poljih ter iztiskujejo Nemce iz njihovih pozicij. Do 1. 1903. je imel nemški katoliški centrum vseh 12 državnozborskih mandatov v Gornji Šleziji v svojih rokah. Tega leta so Poljaki izvojevali proti centru prva dva mandata — v Bitomi in Katovi-eah. Pri volitvah 1. 1907. so Poljaki pridobili nadaljne štiri mandate, da jih imajo sedaj izmed 12 polovico. A sedaj je narodna zavednost med Poljaki že tako napredovala, da je toliko kakor gotovo, da bodo pri prihodnjih volitvah še trije nadaljni mandati prešli v njihove roke, zakaj že pri zadnjih volitvah so kandidatje katoliškega nemškega centra zmagali samo z neznatno večino.
— Velik proces v Rusiji. V Pe-trogradu se te dni prične proces proti 26 obtožencem, ki pripadajo takozvani stranki »maksimalistov«. Obtoženci so obdolženi, da so nameravali umoriti velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča in več drugih visokih oseb. Obtoženci so visokošolci, študentke in gimnazijalci. Med njimi se nahaja tudi hčerka podpolkovnika Viškovskega.
— Razkritja o zagrebškem »ve-leizdajniškem« procesu. »Hrvatski Pokret« in »Srbobran« priobčnjeta senzacijonalen članek pod naslovom
1 Iz Nastičevog arhiva«. V tem članku je dokumentarno dokazano, da je znani vohun in kronski svedok v »vo-leizdajniškem« procesu Gjorgje prav Risto Nastič imel od sodišča dovoljenje, da je smel sodni zapisnik o svojem pričevanju naknadno popravljati in falsificirati, kakor se mu je zdelo primerno in potrebno. V dokaz te svoje obdolžitve priobčujeta »Pokret« in »Srbobran« faksimile tipkanega stenograma o Nastičevi izi>ove-di, ki ga je Nastič svojeročno »popravil« in ki je na to izšel kot uradni protokol o procesu v uradnem listu »Narodne Novine«. Dotični po Nasti-ču svojeročno »popravljeni« pasus stenograma je bil tiskan na 4257. strani stenografskega zapisnika o »veleizdajniškem« procesu. V dokaz, da so dotični »popravki« potekli v resnici izpod Xastičevega peresa, priobčujeta »Srbobran« in »Pokret« še faksimile pisma, ki ga je vohun Nastič svojeročno pisal dne 2'x oktobra 1907. Milanu Pribičeviču. To razkritje je naravno v vsi javnosti napravilo kolosalno senzacijo, saj je s tem razkritjem do kosti blamirana ne samo vlada, marveč tndi vsi oni hrvaški sodniki, ki so imeli posla v »veleizdajniškem« procesu.
— Dr. Hinkovič pod obtožbo. Znano je, da je državno pravdištvo v Zagrebu dvignilo proti zagovorniku v »veleizdajniškem« procesu dr. Hin-koviču obtožbo radi nekaterih časopisnih člankov, nanašajo se na »vele-izdajniški« proces. V teh člankih je namreč državno pravduištvo izsledilo hudodelstvo obrekovanja uroti državnim organom. Proti tej obtožbi ge je dr. Hinkovič pritožil na banski stol. Kakor »Pokret« sedaj javlja, je banski stol to pritožbo zavrnil, vsled česar pride že v kratkem do razprave proti dr. Hinkoviću, ki bo gotovo prinesla marsikatero senzacijo.
Izpred sodišča.
Kazenske   razprave  pred okrajnim sodiščem.
Nevarna razvada ljubljanskih hlapcev. V zadnjem času se jako pogosto dogajajo slučaji, da zapuščajo hlapci svoje gospodarje brez prave ga slovesa, obenem pa zanje is kaj iztirjajo ali prodajo, zakar jim pa M vrnejo denarja. Tako postopanje je jako nevarno, ker je sodišče ravno radi pogostih podobnih slučajev, začelo v tem oziru kaj strogo izstopati. Današnji obtoženec J. J. j«1 prodal svojemu gospodarju V. K. za 9 kron premoga in odšel iz službe. Tistih 9 kron je seveda zapravil, kar je sam pripoznal. Poleg tega je bil ovaden, da je v Pavškovi gostilni na Ambroževem trgu jedel in popival, pa nič plačal. Drugo krivdo obtožence zanika, kar potrdi tudi priča gostilni-čarka, ki odločno izjavi, da mora biti pomota v ovadbi, ker je to zakrivil drugi hlapec G. K. Obtoženec obljubi svojemu bivšemu gospodarju, da je pripravljen svoj dolg tedensko odplačevati. Sodnik ga je radi pouevei -jenja obsodil na 1 teden zapora poostrenega z 2 postoma.
Radi dveh palic. V. D. doma nekje od Kranja, rojen decembra leta 1881. je prišel k posestniku D. \h>
2 svoji polici. Vzel jih je, med potjo pa jo naletel na gospodarja. Prijel ga je glasom ovadbe za vrat in ga hotel zadaviti. Gospodar pa ga je v silobranu sunil z ročem gnojnih vil v desno oko. Navedene priče krivde niso mogle potrditi, obtoženec pa trdi, da je gospodarja prijel le za ramo in mu rekel: Midva imava še nekaj za govoriti. Nato pa ga je gospodar brez nadaljnega povoda sunil in poškodoval na očesu tako močno, da je ležal 1 teden v bolnici. V. D. je bil seveda oproščen. Ko pa pride iz bolni-
ce druga ovadba, bo prišel današnji tožnik radi telesne poškodbe pred sodišče kot obtoženec.
Dobro pritiska sa vašim možem! Vse tri so soproge železniških uslužbencev, obtoženka Frančiška Slovnik, tožiteljica Antonija Apih in glavna priča I. Grudnova, obenem žena hišnega gospodarja preje navedenih. Frančiška Slovnik je obdolžila Apihovo, da ima ljubavno razmerje z gospodarjem Grudnom. Čaka ga za vogalom, daje mu listke in pisma. Grudnovi je rekla s prijateljskim naglasom, obžalujem vas, povedala bi vam, pa me bodo za jezik lovili. Toda prepozno se vam bodo oči odprle. Dobro pritiska za vašim možem. Obtoženka dejanje pripozna. Najprvo namerava doprinesti dokaz resnice, toda ko jo sodnik opozori, da ima zato premalo dokazov, po daljšem premišljevanju vse obdolžitve prekliče. Zaveže se tudi poslati zl Ciril-Meto-dovo družbo do meseca avgusta 5 K, s pogojem, da se tožba obnovi, ako do takrat obljubljenega darila ne plača.
Sramota za dekle Marijine družbe, da hujska otroke in meče kamnje in polena za svojo tovarišico. Tako je rekla Urša Žitnikova Mariji Ster-letovi iz Vina. Mar. Sterletova je ob-dolžena, da je vrgla proti Zitnikovi »porajkel«, ki je razbil okno in priletel v hišo. Ona pa se zagovarja, da ni mislila niti okna ubiti, še manj pa Zitnikovo   poškodovati,   marveč je imela samo namen jo od podit i. Trdi namreč,   da jo je Žitnikova vpričo nedoraslih otrok grdo zmerjala in ji (»ritala omožene, ker fanta ne more dobiti.   Žitnikova pa izpove precej drugače. Prišla sem domov pravi, in naletela na dvorišču pri vodnjaku na •oke in Sterletovo. Ta je začela takoj mene napadati in hujskala otroke naj me napode s kamni. Pobrala je tudi sama kanmn in mi ga zagnala v glavo.   Razbil   mi je glavnik v laseh na tri kose. Skočila ^em v hišo. Vezni ključ je bil slučajno od zunaj vrat in Sterletova me je   v hišo zaklenila. Šla sem v »štibele« in čakala, da bi napa da le i odšli. Oez nekaj časa odprem i kno, da bi pogledala če je še kdo zunaj. V tem trenot-ku vrže Sterletova v okno proti meni »porajkel«, ki je razbil šipo in pri-i v hišo. Mene ni zadela, ker sem pravočasno   umaknila. Zmerjali sva se pa med tem obe. Ker je Žitnikova s tem več povedala, kot je navedla orožnikom, se je zdela sodniku sumljiva, da laže. Zaprisegel jo je in enkrat zaslišal.   Žitnikova pa je I prisego dosledno isto in ravno-:ako izjavila kot preje. Z ozirom na več olajševalnih okoliščin je bila ta hrabra   Marijina     devica   s »po-rajklom« obsojena na 10 kron globe.
Zaprt   semenj   v VišnjlgOrl — 10.000 kron škode. Pošosinika A. Ka-stelic in Jan. Zajec iz Sapa pri Šmarju sta se prepirala v Penkovi gostilni v Šmarju. Med prepirom je očital Zajec v družbi z M. Vidicom Kaste-lieu, da ima žleht jezik. Napravil si ni po krivici sramoto, mu je rekel Zajec, da ne vem, kam bi se dejal. Ka-stelic ga vpraša kaj mu je zakrivil. Zajec pa mu razjarjen pravi; ali veš, tisti dan na sejmu v Višnjigori, ko so bili zdravi voli v kontumacu. Podal bom pa pri sodniji če bo treba. Vidic pa mu pritrdi in pravi Kastc-icu, če bi ga ne Ml ti obrekoval, pa ne bi te Zajec prijel. Kastelic je to-al oba radi žaljenja časti.   On trdi 11 očno, da ni o Zajcu prav nič žaljivega govoril.   Zajce   nastopi dokaz resnice. Stvar je bila namreč ta. V Višnjigori je bil semenj.    Ljudje so ;>ripeljali veliko živine, prišlo je tu-<li dokaj dobrih   kupcev in na kolo-■ tvoru je bilo naročenih 32 živinskih voz. Tudi Zajec je prignal na semenj ri vole. Zivinozdravnik je vole prečkal in konstatirah da je en vol bolan in okužen. Radi tega je zaprl semenj. Sej m ar j i so bili vsi v prek ogorčili in se jezili nad Vidicem, češ da je oškodoval vse   sejmarje   za najmanj 10.000 kron. Seveda Zajec tega ni bil kriv, kar priča tudi, da je po-/.neje višji zivinozdravnik v Ljubljani g. Pavlin konstatiral, da so bili vsi njegovi voli zdravi. No in pri tej priliki je baje Ka6telic rekel neki priči, ki je Zajcu sama povedala, da mu je Zajec na sejmu v Dobrempolju rekel, da ni pripeljal volov, ker je baje eden bolan. Iz tega je sledilo seveda dejstvo, da je Zajec res vedel, da je vol ')0lan, ga kljub temu pripeljal na semenj in s tem res zakrivil škodo. Pri-ča pa je pod prisego izpovedala, da je Kastelic povedal le to, da je govoril z Zajcem v Dobrem polju   pač o volih. Izrazil pa se je le, da iiua vole, »a jih ne bo gnal na semenj. To izključuje seveda vsako krivdo Kasre-ličevo, kakor tudi Zajcevo. Da niso bili možakarji tako trmasti, pogovorili bi se bili lahko doma in ne bi jim bilo treba sodišča za tolmača. Poravnali so se seveda, kajti krivde ni niti na eni niti na drugi strani. Stroške pa bodeta plačala  seveda obtožena Zajec in Vidic.
Rožne stvot
* Kuga. Na otoku Javi je abole-
k> v pretklem tednu 153 ljudi za kugo, od katerih je umrlo 111
* Nevarna razvada je polivati ogenj s petrolejem. Neki gospodinji v Moha v bruseljskem predmestju se je vnela v roki steklenica, se razletela in zanetila naenkrat ogenj po celi kuhinji. Zgorela je ona, njen soprog in enoletno dete.
* Blaznost nezadosten vzrok ločitve zakona. Najvišji sodni dvor na Dunaju je v neki zadevi glede ločitve zakona odločil, da blaznost, ki se pojavi pri možu ali pri ženi med zakonom, še ni zadosten vzrok za ločitev.
* Dedšeina   18 let brez dedičev.
Leta 1893. je umrl na Dunaju gene-ralmajor Štefan Bus, ki se je bil povzpel od navadnega kmečkega fanta do generala in zapustil 12 milijonov kron. Do sedaj se ni oglasil noben dedič, v zadnjih dneh pa se je oglasilo več daljnih sorodnikov ki hočejo nastopiti s tožbami proti erarju.
* Šola za tatove. V četrtek je be-rolinska kriminalna policija izsledila v kleti hiše trgovca Seriga šolo za tatove. Serig je sprejemal ubegic mladostnike proti odškodnini in jih je podučeval v tatinski stroki. Imel je celo nastavljene razne učitelje za posamezne predmete, kakor odpiranje ključavnic, žepna tatvina, brezhrup-no rezanje oken. V šolskem načrtu ni bilo veronauki*.
* Deževno drevo. V gozdovih Lo-reto v Peru raste drevo, ki bi bilo prava dobrota za kraje, kjer vlada pogirsto vročina. To drevo je popolnoma razvito podobno navadnim listnatim drevesom. Doseže pa višino 18 metrov in zraste jako košato. Ima pa tu izborno lastnost, da vsekava v dežju neprimerno veliko vode.Ta voda se nabira v mesnatem delu debla in vejevja, da, celo v listi h.Ko dež preneha in nastopi vročina, se začne ta voda odtekati. Okrog in okrag pada pod drevesom pravi pravcati dež in namoči zemljo daleč na okoli. Vlada namerava ta deževna drevesa umetno izgojiti in jih zasajati v krajih, kjer l>ovzroča suša veliko škodo.
* Nesrečni veliki petek. Ljudje pravijo petek slab začetek. Ta babje-verna prislovica se je pri nas zelo udomačila in dokaj jih je, ki res neradi začenjajo kako večje delo v petek. Za nekega strojevodjo pa je !bil veliki petek slučajno naravnost usoden. Pred dvema letoma mu je odtrgalo na veliki petek pri sklopljenju voz dva prsta. Lansko leto na veliki petek mu je stri železniški voz, ki ga je pritisnil k stroju eno rebro. I* tos pa ga je na veliki petek vsled neprevidnosti povozila lokomotiva. Obležal je na mestu mrtev. Čuden jc tak slučaj, vendar pa s tem še ni rečeno, da bi bile s podobnimi dogodki, ki se vrše in so odvisni popolnoma le od slučaja, potrjene zgoraj omenjene ba bje verne prislovice, katere je skovalo nabožno ba bje verno ljudstvo ravno na podlagi podobnih slučajev.
: Lepe razmere na nunski ženski gimnaziji. Na dekliški gimnaziji v Kraljevih Vinohradih, kjer vodijo poduk nune, morajo vladati res lepe razmere. Vobče velja pri ljudeh tega kalibra prislovica, da vrana vrani ne izkljuje oči. Toda v tem slučaju niti to ne drži. Prednica, ki mora biti nekak monstrum rimsko-klerikalne nune, hinavsko pobožna in skrajno sirova postopa tako sirovo s svojimi nunami, da. sta ji v zadnjem času že dve ušle. Tudi posle tako šikanir: ta posvetna ti ranka, da so je i>oskusila pred kratkim neka dekla radi sirovega ravnanja pod streho obesiti. Ne-srečnico so pravočasno rešili. Prva nuna je ušla skozi okno na ?.esto, druga pa se .je izmuznila svojim spremljevalkam na kolodvoru. Peljale so jo namreč v neki samostan, kamor jo je prednica kazensko prestavila. Misliti 61 je lahko kako vpliva vse to na gojen ke, ne ve pa se kako in kaj se pri takih razmerah ž njimi dela.
* Koliko vrst rastlin poznamo. Prvi botanik pred približno 2200 leti neki Theophrastus je poznal TKK) različnih rastlin. Po preteku 300 let jih je naštel Dioskorides približno 600. Okoli leta 1650 jih navaja Bauhia že 5266 in Line v sredi 18 stoletja 8551. Že v letu 1819. je pa poskočilo, kakor navaja de Candole, število rastlin a cvetom na 30.000, po Sindlevu v letu 1845 na 80.000 in po Duehartreju na 100.000. — S cvetnim, kalnim prahom pa je naštel 25.000 vrst. Sedem let pozneje pozna neki Sacearlo že 174.000 rastlinskih vrst. In dane« navaja profesor Bessey, botanik na vseučilišču Nebratka število rastlinskih vrst, ki so botanikom vobče znane na 210.000. Kako skromno je število pred komaj poldrugim stoletjem 9551 proti 210.000. In še s tem številom rastlinske vrste niso izčrpane. Še bolj bogata je zemlja v tem oziru. Bessev sam trdi, da je prepričan, da
slavilo vneh na zemlji aa naha-jajočih rastlinskih vrat približno 400.000, tato da nam jih je že pri tem kolosalnom napredku^znana šele komaj dobra polovica.
Telefonska in brzojavna poročna.
Smrt igralca - umetnika,
Praga, 6. maja. Danes ob pol 2. zjutraj je umrl sloviti češki igralec Jindfich   Mošna, najznamenitejši
češki komik, ki je igral svoj čas tudi v »Narodnem divadlu«. Star je bil 75 let.
Cesar in prestolonaslednik.
Budimpešta, 6. maja. Cesar je sprejel včeraj prestolonaslednika Frana Ferdinanda v več kakor 1 ure trajajoči avdijenci. Splošno se sodi, da je bila ta avdienca v zvezi z brambno reformo. Prestolonaslednik se je nato ob 5. popoldne zopet odpeljal. Pri svojem slovesu je izjavil, da se skoro vrne v Budimpešto. Najbrže bo vodil prestolonaslednik v Budimpešti takozvano pomladansko parado in zastopal cesarja tudi pri raznih slovesnostih. Cesar se je odpeljal danes v Godolo, kjer ostane skoro 3 tedne.
Izpremembe v ogrskem ministrstvu.
Budimpešta, 6. maja. Cesar y poslal finančnemu ministru Lukacsu lastnoročno pismo, v katerem mu je poveril vodstvo agend umrlega trgovinskega ministra. Hieronvmija. Ta provizorij bo trajal do jeseni, nakar šele vstopi novi trgovski minister v kabinet.
Vstaja v Albaniji.
Carigrad, 6. maja. Turški poslanik v Sofiji se je v imenu svoje vlade pritožil pri bolgarski vladi, da podpira bolgarska vlada vstase v Albaniji ter zagrozil, da preruši porta vse diplomatične stike z Bolgarsko. Albanski akcijski komite je sestavil in razposlal vsem velesilam proklamacijo, v kateri so zabeležene vse zahteve in želje Albancev. Posebno poudarjajo zahtevo po samostojnosti kot samostojen turški vilajet.
Carigrad, 6. maja. Črnogorski poslanik se je pritožil pri turški vladi zaradi obmejnih dogodkov na čr-nogorsko-turski meji ter je v svoji pritožbi izrecno naglašal, da je Turčija sama kriva na ponovnih spopadih ob meji. Končno je zahteval črnogorski poslanik, da Turčija garantira Črni gori ohranitev statusa quo.
Rusko - kitajski spor. Petrograd, 6. maja. Iz Charbina poročajo, da se je meko-kitajska napetost v zadnjem času zelo obla žil a. »Novoje Vremja« je mnenja, da se je razmerje poboljšalo samo vsled napetih razmer med Kitajsko in Japonsko.
Ustava na Portugalskem. Lizbona, 6. maja. Listi zatrjujejo, da grozi v portugalskem ministrstvu izbruhniti kriza zaradi diferenc, ki vladajo med ministri glede ustave, ki jo naj dobi portugalska republika. Eni so za uvedbo parlamentarnega sistema po vzorcu vlade na Francoskem, drugi pa se zavzemajo za obliko s predsedništvonr, kakor je uvedena v Zedinjenih državah seve-roameriških.
Avstrijski prestolonaslednik pojde v Petrograd.
Berolin, 6. maja. V diplomatič-nih krogih zatrjujejo z vso gotovostjo, da obišče avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand še letos in sicer najbrže v jeseni, ruski dvor v Petr ogradu.
Stolvpin.
Berolin, 6. maja. »Deutsche Ta-geszeitung« izve iz Petrograda, da so vse vesti, da bi bilo stališče Stolvpi-na omajano, popolnoma izmišljene. Stolvpin dobi najbrže v najkrajšem času od carja nov izraz zaupanja, ki bo obstojal v tem, da ga bo car imenoval za državnega kancelar ja, kar se od časa grofa Grčkova še ni zgodilo.
Vstaja v Mehiki. — Severna Amerika hoče intervenirati.
London, 6. maja. Severna Amerika je poslala v razna mehikanska pristanišča bojne ladje in opravičuje ta svoj korak s tem, da so povsod v onih pristaniščih ogroženi interesi Severne Amerike. Predsednika Dia-za so Zedinjene države obvestile, da naj pospeši mirov, pogajanja z vsta-ši ter so zahtevale, da morajo biti mirovna pogajanja tekom 48 ur končana, sicer bi bila Severna Amerika primorana intervenirati. Kakor poročajo socijalistični listi iz Washing-tona, namerava Severna Amerika poslati dne 20. maja 15.000 mož regularne vojake v Mehiko, kjer upa, da se tem vojem pridruži še kakih 200.000 prostovoljcev.
JBa^anAalanaalnii
WPNlBIVQ»
Kmetijska šola na Grmu priredi ob nedeljah popoldne 14. m 21. maja 1.1. perutninaraki tečaj s sledečim sporedom. V nedeljo 14. utaja od 3. do 5. popoldne: Važnost perutninarstva. Dohodki kokošjereje. Napake pri ko-košjireji. Vrednost kokošjih plemen. Odbiranje kokoši za pleme. V nedeljo 21. maja od 3. do 5. popoldne: Zboljšanje kokošjereje. Krmljenje kokoši. Strežba kokoši. Bolezni pri kokoših. Zboljšanje kurnikov. Zadružno pospeševanje perutninarstva. Poduk bo adružen s praktičnim razkazovanjem. Tečaj je namenjen gospodinjam in kmetskim dekletom.
— Premijsko srečka nje 3 % avstr. zemljiško-kreditnih srečk II. emisije iz 1. 1889. Glavni dobitek s 60.000 K odpade na serijo 7288 štev. 18, drugi dobitek s 4000 K na serijo 2411 št. 30, po 2000 K pa na serijo 2004 št. 18 in na serijo 5614 št. 12.
Zavarovalne vesti«
C. kr. priv.
zavarovalnica Rinnione Mriatke i\ Sicurta
v Trstu.
Občni zbor zavarovalne družbe »Riunione Adriatica di Sicurta« v Trstu,katermu so se predložili za pre-tečeno leto računski zaključki, so je vršil dne 22. aprila. Za poslovno leto 1910 povzamemo sledeče bistvene podatke:
V oddelku za zavarovanja na življenje je bilo vloženih ponudb za
84,458.860 K zavarovalne glavnice, a polic ie bilo izgotovljenih za 74 milijonov 104.1o9 K, proti 67,022.909 K v lanskem letu. Stanje je znašalo koncem leta 1910 okroglo 473 milijonov zavarovalne glavnice in 1,»367.171 kron zavarovalnih rent. Za slučaje smrti, doživetja in rent se je plačalo skupaj 9,560.327 K. Rezerve premij za življenjski oddelek znašajo koncem leta 132,204.286 K, oziroma po odbitku pozavarovanja 121,735.623 kron ter izkazujejo proti lanskemu letu prirastek 9,179.055 K.
V oddelku zavarovanja proti požaru so znašali premijski prejemki 26,603.229 K, v prevoznem oddelku 2,803.764 K in v oddelku proti tatinskemu vlomu 611.676 K.Za poza varovanje v elementarnih oddelkih se je potrebovalo 13,538.087 K na premiji. Za škode se je plačalo skupaj 17 milijonov 535.961 K, po odbitku pozavarovanja K 9,343.336 K. Premijske rezerve elementarnih oddelkov znašajo skupaj 19,600.682 K, oziroma za račun družbe 10,728.356 K.
Nakazalo se je pomožni premijski rezervi za znižanje obrestne mere v življenjskem oddelku 700.000 K, izredni rezervi za škode v elementarnem oddelku 600.000 K in razpoložljivi rezervi 200.000 K. Uradnikom družbe se je dovolil 71 /delež dobička. Dividenda se izplača po 320 K za akcijo.
Družbene rezerve znašajo koncem leta 1910, ne glede na rezerve škod v skupnem znesku čistih 4 milijone 112.744 K,okroglo 144a/*% milijonov kron, in sicer: premijske reser-ve za življenjski oddelek čistih 119 milijonov 735.623 K, premijske rezerve za elementarni oddelek čistih 10,728.356 K, pomožne premijske reserve za znižanje obrestne mere 2 milijona kron, izredne reserve za škode 1 milijon kron, reserve za kurzno menjavo 2,066.679 K, razpoložljive reserve 3 milijone kron, reserve spe-cijalnega dobička v življenjskem oddelku 2,000.000 K, splošni reservni fond 4,000.000 K. Premoženje pokojninske, hranilne in oskrbne blagajne uslužbencev znaša 3,205.033 K.
Pri tem občnem zboru so se vršile tudi prvikrat volitve v nanovo ustanovljeni upravni svet, ki se je po zadnji spremenitvi statutov uvedel poleg ravnateljstva. 1621
Izdajatelj In odgovorni urednik: Rasto Pustoalemiek.
Darila.
Upravništvu naših Hstov so poslali :
Za C i ril-Met odo v o družbo: M. Tavčar, Ježević 2 K prigodom na-prednezmagev beli Ljubljani; plačilni natakar Narodne kavrnc B K 80 v nabral v veseli družbi pri Dolničarju v Šmartnem; Ferdinand Souvan 20 kron mesto venca na grob svojemu prijatelju Fran Begorschkn in rodbina Viktor Rohrmannova, tu 10 K ufe8to venca na krsto blagopokojne rodoljubkinje gospe Lujise Beiletove v Kostanjevici. Skupaj 37 K 80 v. Živeli nabiralci in darovalci!
Dne 6. maja 1911. Ttrnl fli«
Pšenica za maj 1911    . . za »     » oktober 1911. • za
Rž za maj 1911.....za
Koruza za majnik 1911 . . za Koraza za juli 1910 ... za Oves za maj 1911 . ' . za Oves za oktober 1911   .  . za
Effaktla. _ Neizpremenjeno.
50 kg vm 50 kg 1150 50 kg 9*45 50 kg 50 kg 50 kg 50 kg
6 56
7-64
__________m____________poraba* Gotovo ni domačega zdravila,  katero se da tako mnogo-
~~ "        "      ' >sk<
stransko porabiti, nego „Molio-VO francosko zgani e tn sol", ki je takisto bolesti utešnjoci. ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kako to zdravilo vpliva na mišice in živce ksepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K Ž-—. Po poštnem povzetji po-šilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. HOLL, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, Tuchlanhen 9. V zalogah po deželi jc zahtevati izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 18
Sardelna omaka. 3—4 jedilne žlice masti naj se segreje in zarumeni srednje rjavo notri toliko moke, kolikor je mast lahko sprejme, se na to primerno okusu dodenejo 3—4 kosti očiščene fino sesekljane sardele, nekoliko citrone in to na mlačni vodi pol ure dolgo kuha, dokler je omaka gladka in gosta. Predno se dene na mizo naj se vlije v omako nekoliko Maggijeve zabele.
V resnici poljudno je postalo domače zdravilo, ki ga imajo mnoge rodbine vedno pri rokah že več kot 50 let,in to Praško domače zdravilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega, dobavitelja v Pragi. To je najboljši dokaz, da se uspešno uporablja pri vseh ranitvah in da se obvaruje nevarnih komplikacij vnetja, tako. da se rane kmalu zacelijo vsled bolečine olajšujočega in hladilnega učirikii. Praško domače mazilo se doni tudi v tukajšnjih lekarnah.
Zdravilišče Gleiehenberg. Znana je prekrasna, zavet na in gozdovi ta tega tega zdravilišča, dalje milo njega podnebje, najbolj pa še sloviti zdravilni vrelci. Seveda je vse zdravilišč« najmoderneje opremljeno. Poglavitno se tamkaj zdravijo katari sopil in prebaviluih organov ter so se na tem polju dosegli že glasoviti uspehi. V zabavo občinstvu pa služijo različit«-prireditve ter razvedrila, tako da vsakomur ostanejo tedni, ki jih prebijejo v Gleichenbergu v najlepšem spominu.
bjzane!jivejF^==^-^^ IZOLIRNI način prah vodnim škodam vseh vrst
PREFERENCI    Avstr. parenr   pkoskioi Wgm
Avsrr. ceresitna dru žba ? 02 Dunaj. XVI! IA
Martini-5tr«5en. Telefon
I«
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
SINTA kolesa.
Rajtb&ntijSt jiastvB. Itetirati miki kftzp!ačno.
K. Čamernik
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
M. nitriu s talesm *u». deli.
Izpolnjevanje kolen.
DobCI* ! Zdrav želodec imamo in nič nas ne tišči želodec, odkar rr» »mo izborne Fellerjcve kroglice z rabarbarom in znamko ,E1 z i ne kroglice". Povemo Vam po izkušnji, poizkusite
tetudi, uravnavajo telesno odvajanje in pospešujejo prebavo. 6 ikatljic poštnine prosto samo 4 krone. Izdelovalec samo lekarnar E. V. Fcttcr v Stubici, Elizin trg št 238 na Hrvaškem
Svila za nevesta
od 1 K S6 vin. meter naprej v vatli barvah. Franko in že esartMjeno se poftffla aa dom. Bogata isbira vaorcav ae posije ■ prvo poŠto. Tov»rto» »m avti* Hen-
Kasljajoee opozarjamo na insa-
rat o Thvmomel Scillae, preizkušen izdelek, ki ga zdravniki večkrat priporočajo.
Mnogo je preizkušena
!! Svarilo I!
Societe papirja Abadie. 1015
Ker poslednji čas prihajajo na trg različne po-naredbe naše splošao znaae in priljubljene znamke
za stročnice .*.
Hla Abadie (Riz d ore)
Gosino sv^Je p. a. odjemalce, naj natančno parijo na ie Abadie, katero ponaredbo skniajo nadomestiti z raalieoimi drugimi imeni. Svarimo prod nakupom kakovostno manjvrednih pona-redobi ker bomo proti tem ponaredtam nastopili z vsemi zakonitimi sredstvi.  Societe papirja Abadie.
Gotovo
govejo juho
najfinejšega okusa dajo
IJCVE bofiifi
itssm
1 pjpjpj
Pazite natanko na ime MAG GI in na varstveno znamko zvezdo s križcem. Druge kocke niso od firme MAGGI.
Proti
1        tii        iil        I[
168
zoboholu in iili zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje neprifetno sapo iz ust. 1 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Reslfeva cesta štev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostu. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn juž. železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Melnsine-ustna in zobna voda.
Sunja, Hrvaško,  22.  februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične meluslne-ustne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno  sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar.
Nihče več ne godrnja Čez slabosti in težave. Ako
spozna,
Ki drži želodce zdrave!
Najboljše krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši?
1 itidikt kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2*40. »   . 4*80.
Naslov za naročila: »FlORUN«. IjabUaaa.
Postavno varovano.
in boleznih
mehurja kot sredstvo spojilno s sečno kislino.
Meteorolositno porotno.
Vilin« nad morjem Utrl.
Sreanji zračni tlak 7SM aa
E
i Stanje
™ baro-opazo-
vanja
metra
V»l»»
2« e 2
5.
6.
2.pop.| 731*0 9. zv.
7. zj.
7321 7331
169 122
12 0
>
o
«>
>
sl. jvzh.
brezvetr.
Nebo
oblačno
Slednja včerajšnja temperatura 12*8#. norm. 127°. Padavina v 24 urah 1*3 mm.
Otvoritev trgovine.
Naznanjam sl. občinstvu v Celju in okolici, da sem otvorila dne 5. maja
v Celju, Ring (nova posojilnica hiša)
konfekcijsko trgovino
za gospode in dečke.
1652 Helena Kuharic.
rM+i in preprodajalci se ob jako 'Culi velikem zaslužku v vseh krajih iSčcjo za dobro razpečljive novosti. — Jori Lafcberger, Dunaj VII/3, Postamt 63. -^Dopisnica zadostuje.
Lipi prostori
pripravni za manjšo pisarno, se oddajo Miklošičeva cesta štev. 26. Poizve se ravnotam, II. nadstropje.
1658
Uradno dovolleaa, te 15 let obsto leča nalatarejta ljubljanska
G. Flux
Gosposka ulica štev. 6,
priporoča lične varuhinje otrok, zanesljive in izkušene ter z dobrimi izpričevali, tudi za poldneve in cele dni; blagajničarke za trgovine, kavarne in restavracije, spretne v korespondenci, knjigovodstvu, tudi v kuhinji. Priporoča prav skromno gospodično s popolno francoščino za tukaj in zunaj. Iščeta ao 2 slugi h gospodi, nekaj kuharic, natakaric itd. 1622 Pri vir njih vprašanjih se prosi znamka za odgovor.
Iščem izurjenega in solidnega
mošlnlsto
za lokomobilo sistem „WoH". —
Biti mora dober mehanik in ako mogoče neoženjen. 1656
Andrej Jakil
s Rupa pri Mirni9 Goriško. :
Najcenejši nakup
katar: zlatih in srebrnih nr, verižic, nbanov
ajBfeta
stanov obeskov itd, je edino le :■: pri ::-
LUD. ČERNE
zlatarju in trgovcu Ljubljana, Wolfova uliea 3.
Štefan Majh
vljudno naznanja, da otvoriš 15. majnifam 13U
1651
odvetniško pisarno
= a Mitnici aa Sfraajsiem. =
Zaručile ir> pripordcile!
Podpisana si usojava sl. občinstvu in vsem cenjenim gostom izreči naj-prisrčnejšo zahvalo za mnogobrojen obisk v gostilni Perles ter se priporočava obenem vsem p. t. gostom za nadaljni poset v
novi gostilni na Martinovi cesti št. 21,
katero sva otvorila v Cisto prenovljeni nisi. Postrezala bova z najpristnejaimi
vini in vedno svežim pivom. V priznano dobri kuhinji pa bodo vedno na razpolago dobra gorka in mrzla Jedila po nalnitfi coni.  V prijetno zabavo se
vam nudi eLktrični planino in maki biljard. Cenjenim spremljevalcem pogrebov in obiskovalcem Sv. Križa ter izletnikom priporočava najino gostilno. — Sprejemajo se tudi naročila na hrano. . 1653
Za obilen obisk se priporočava s spoštovanjem udana
Uhiita knliiia. P. in I. Košak. :: Pristna (iia.:: i
Prevzetje gostilne,
Vljudno naznanjam, da prevzamem dne 6. maja dobro znano
gostilno na Rimski cesti 11.
Skrbela bodem za najboljšo postrežbo cenj. gostom. Pri gostilni je tudi majhen vrt in prostor za balinanje. Spreiemajo se naročniki na kosilo in većerfo.
MP Toči se tuci! čez ulico. ~VI
Za prijazen obisk se priporoča 1596
lom Drca^il, f0.«u»iferk. V soboto zvečer in ledeljo ves da vinska poskašnja.
v Slomškovi ulici, ki uživa še nekaj let davčno prostost, je pod ugodnimi pogoji na prodaj. Natačneje se poizve v pisarni e. kr. notarja Aleksandra Hudovernika v Ljubljani. 1649
Miša
ki nosi letno 900 K, leži 10
_ ___ _ _   minut od Ljub-
^P ljane, s 4 stanovanji, kletjo in vrtom, ki je pripraven za stavbiŠče, se proda za 14.800 kron. Plača se takoj polovico. Proda se tudi hiša v Ljubljani. Poizve se pri Ivanu Kerncu, Hilierf eva ulica it 12 v Ljubljani.
Sprejme se
učenka
iz dobre poštene rodbine, najraje iz mesta, v boljšo modno trgovino v Ljubljani. Nekoliko nemškega jezika se zahteva. — Ponudbe do 15. t. m.
pod „poitenost", poštno ležeče Ljubljana. 1654
Otroško igranje
je opravljanje domačega perila, ako rabimo
ersii
samostojno pralno sredstvo
Zajamčena neškodljiv! Hi klor■
Po polurnem kuhanju.
bleščeče belo perilo!
Pjjrtil' varuje tkanine in perilo se v kotlu cliil obeli kakor od solnca na trati.
BOGOMIL VoiTH ,'junaj 1111.
Dobiva se povsod
m-  Majhna hiša -«
s prostorom za vrt ob Bohinjskem jezeru po oajošnlh (sank tako} proso* — Pojasnila:  Dunaj XIX., Sickenberggssse 12 J Muller.
1641
Gostilna
z okoli 10 orali zemlje, na veliki cesti s fundusom: 2 kravi, krma, svinje itd. se za ceno 15 000 kron proda. Vpraša se pri Marili Koreni, Maribor, Kasernplats 7, L
Mlad trgovec
z dobro idočo trgovino se želi seznaniti s trgovsko izobraženo gospico z nekaj tisoč premoženjem od 20—24 let staro. Ponudbe s sliko pod »pomlad 11« na upravo »Sl. Naroda«. 1647
Kleparskega :: pomočnika
sprejmem takoj v trajno delo.
Nikola Pernik, limar,
Krapina (Hrvatsko).
1622
s 4 sobami, sobico, prednjo sobo, kuhinjo,   drvarnico    in podstrešjem
1639   se odda za avgust
na Starem tron št. 30, v Plautzevi Irci.
Sprejme se takoj  ali pozneje
pomočnik
za trgovino mešanega blaga, kateri mora biti dober prodajalec, ter ne pod .*.   20 let star. Istotako sprejmem .\
2 učenca
iz boljše hiše. — Ponudbe na tvrdko
DIH Vlit tata 06 M
hm Ha mta Mi) m n umm«Ha i
spretnega krajevnega zastopnika
ki bi eventuelno tudi lahko imel komisijsko zalogo. — Ponudbe na
C. F. Piering, c. kr. priv. tvornica gorčice, Praga, Karlin. -mm
Prevzetje gostilne.
Slavn. občinstvu prijazno naznanjava, da sva prevzela staroznano
gostilno „pri Perlesu"
v Prešernovi ulici«
Točila bodeva pristna dobra vina in vedno sveže pivo.
Posebne sobe. Lep senčnat vrt in veranda. Lepo urejeno kegljišče se odda za družbe. Mrzla in gorka jedila so vedno na razpolago. Sprejemajo se naročniki na kosilo in večerjo.
:: Postrežba točna in prijazna.
Za obilen obisk se priporočata s spoštovanjem
Josip in Marija Petan.
«3QCXMXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX:
X X X X X X X X X X X X X
X X
Edino veliko izbira
najnovejših svilenih ><• listrastih plaJcev za dane, kakor Mi krila is najmodernejše bluze.
Panamski slamniki od X 6*— naprej. — Vsa spomladanska oblaSu po najnižjih cenah.
Velika zaloga oblek za gospode in dečke iz najmodernejših chaate-clairskih vzorcev. 1650
*
54
7
64
01
0815
3345
1^13
DIIdJRI gestnlL
Naš svetovni nazor.
r(Izvleček iz predavanj v akad. društvu »Sav i«.) j
KDaUeJJ
Začetek novega veka je tudi začetek novega življenja v filozofiji. Humanizem je zbudil zanimanje za klasično znanost in s tem se je zbudil tudi svobodni grški in rimski duh. Nemški humanisti Reuchlin, F.ras-liiii? in Melanchton so pripravili tla veliki verski reformaciji, humanizem je ubil sholastiko, meščanstvo se je otreslo cerkve, vzbudila se je narodna ideja.
Nov procvit filozofije jo bil pro-vzročen vsled emancipacije misli od cerkvene avtoritete in vsled napredka naravoslovja. Poleg velikih zemljepisnih odkritij so pospešile duševno evolucijo tudi odkritja Kopernika (umrl 1543), Keplerja (umrl 1630) in Galileja (umrl 1642). Neznanstvena mistika je padla pred zmagujoeim empiričnim znanstvom, vsi predsodki in zmote so izgubile ves vpliv, mesfco slepe vere v avtoriteto, je prišla doba samostojnega mišljenja in mesto ortodoksije skepsa.
Novi pričetek filozofskega življenja ima zopet monistiono teudeu-co in res je takoj v začetku nastopil kot odločen nasprotnik dualistienega naziranja Giordano Bruno, katerega nauk je materialistično prepojen panteizem. Svoj filozofski sistem je naslonil na stoični nauk o svetu kot živem bitju. Razmerje univerzalnega razuma (= boga) do materije razlaga Giordano Bruna na aristotelični način kot aktualiteto in poteneijali-teto. Notranja energija reprezentira obliko, materija pa je nositeljica te oblike.
V ilustracijo zanimiv citat Bru-nov: »V naravi ne nastajajo predmeti kakor v človeški tehniki z razstavljanjem in sestavljanjem, ampak z ločenjem in razvojem. Tako so učili najbolj učeni možje med Grki in pri Mozesu, opisu jočem pričetek stvari govori univerzalno delujoče bitje: »zemlja naj rodi žive živali, voda naj rodi svoje životinje«, kakor da bi rekel, da to rodi materija.
Pri Mozesu je namreč materijalni princip stvari voda in zato pravi, da je tvoreče delujoči razum, ki ga je imenoval duh, plaval nad vodami in s tem. da je tem podelil moč ustvarjati, je nastalo stvarstvo. Vsi ti hočejo tedaj, da nastajajo s: vari ne s sestavljanjem, ampak z delitvijo in razvojem in vsled tega materija ni urez oblik, temveč ima vse te v sebi, s tem pa, da odkriva, kar nosi zakrito v sebi, je v resnici ona vsa, narava in mati vsega živečega.«
Sicer je tudi Aristotel učil, da je v stvareh materija in forma eno, vendar pa je materiji pripisoval samo možnost postati to, kar napravi iz nje oblika. Giordano Bruno pa je snovi sami pripisoval možnost tvoriti iz se-he oblike. To je čisti monizem, da celo materijal i zem bi lahko nazvali Brunovo trditev v tej točki, če ne bi Mnatral kot pojem oduševljenoga sveta boga. Zato pa definiramo Bru-nov sistem kot panteizeru.
Za svoje prepričanje je moral pretrpeti Giordano Bruno, kakor njegov sovrstnik Vanini (1586 do 1619) smrt na grmadi. Cerkveno sodišče ga je namreč degradiralo in ekskomuniciralo, nato pa ga po štiriletnem zaporu izročila svetni oblasti s prošnjo, »da naj ga kolikor mogoče milo in brez prelivanja krvi obsodijo«, kar je pomenilo smrt na grmadi. 17. februarja 1600 je izdihnil mučenik svojega boljšega prepričanja na rimskem Campotiore, kjer so mu Rimljani sedaj postavili spomenik. Giordano Brunovo besede oh naznanilu njegove obsodbe: »Morda ste I večjim strahom izrekli sodbo, kakor jo sprejemam jaz« so v nezadrža-ni regeneraciji osvobojenega človeškega duha našle svoje potrjenje. Kajti nastopili so Bacon, Descartes, Gassendi, Hobbes in cela vrsta ma-terijalistov, ki so v nasprotju z idealistično smerjo, ki gre preko Leihnl-za, Kanta, Fichteja, Schellinga in Hegla, do vedi i svoje nazore do ne-oporečene zmage.
Nas zanima nadaljni razvoj panteistiČno-monističnega naziranja, ki temelji na Kartezijevi podmeni o obeh substancah. Kartezij je definiral substanco kot ono, kar obstaja, ne da bi za svojo eksistenco rabilo kaj drugega izven sebe. V tem oziru je bila Kurteziju bog ta substanca. Obstajata pa še dve ustvarjeni substanci, misleča in telesna, duh in materija, kot substanci v širšem pomenu. Vendar sta ti dve substanci v svojem obstoju odvisni od boga. Vsaka teh substanc ima svoj atribut, materija razsežnost, duh pamet. Vse drugo izhaja iz teh atributov, ki sta si popolnoma različna in se negirata medsebojno. To teorijo, ki sta jo raz-predla Geulinx in Malebranche do obeh ekstremov ni t^ko spoznati kot
nenaravno, sploh nemogočo. Da sta duh in materija enkrat substanci, enkrat pa v razmerju z bogom akeidan-ci je gotovo contradictio.Treba je bilo tedaj konsekventno pripisovati le prvi 6ubstanci resnično eksistenco, vse drugo pa kot akcidencijaliteta izgine v božji substancijaliteti. V tem smislu je izpolnil Kartezijansko filozofijo Spinoza.
Baruh Spinoza je substanco definiral enako Karteziju, a s pristav-kom, da razven te edine substance ne more obstajati ničesar. To substanco imenuje Spinoza bog, pa z izrecno pripombo, da ta bog ni skladen s krščanskim, kajti nemogoče da je pripisovati bogu kak namen in stvarstvo zemlje.
Ker je Spinozi vsaka determinacija substance že njena negacija, ni pozitivno definiral njenega bistva, ampak le povedal, da je neustvarje-na in brezmejna. Tej substanci pripisuje Spinoza brezštevilno atributov, od katerih mi poznamo dva, duh in razsežnost, ker sta pozitivna in izražata realitetu. Bistvo substance seveda ne obsezata, ker bi bila drugače substanca določena in omejena. Ta dva atributa sta torej določila, v katerih se subjektivnemu spoznanju prikazuje substanca. Zato definira Spinoza atribut kot ono, kar zaznava razum na substanci kot izpolnitev njenega bistva. Substanca je tedaj duh, če ga opazujemo s stališča razuma ali snov, če jo opazujemo s stališča atributa razsežnosti. Substanca nad atributi absolutno brezmejna
Posamezne stvari so opazovane s strani duha ideje, s strani razsežnosti pa telesa. Te individualne oblike imenuje Spinoza modus. Substanca deluje prosto, modi pa so medsebojno odvisni.
Pri Karteziju (Descartes) nerazumljivo razmerje duha do telesa je pri Spinozi naravno. Tudi v človeku je duševnost in telesnost nerazloč-ljiva. Duh je zavest, katero predmet je telo in po čutih spoznan zunanji svet, telo pa je materijalni organizem, katerega aiekeije se v duši zavestno reflektirajo. Telo in duša sta tedaj ista stvar. Na podlagi tega je Spinoza pravilno vsled njene notranje narave negiral prostost volje.
Spinozi jo tedaj pojm sveta (ni-versum) skladen s pojmom boga. Tako je njegov panteizem obenem čisti monizem in zato je tudi Spinozino naziranje podlaga moderni substanč-ni teoriji, po kateri zaznavamo na univerzalni substanci (materijalizirani Spinozin bog) dva fundamentalna atributa: materijo (substanč-no razsežnost) in energijo (substanČ-na duševnost.). Vsi individualni objekti na svetu so tedaj le prehodne forme substance, torej akeidenc-e ali modi. Modi so materijalna telesa, če jih presojamo s stališča atributa razsežnosti in sile (ideje), če jih razmotri varno s strani atributa duševnosti (energije). Ta substančni zakon mora imeti vsled principijalne enotnosii veljavo v vsej organski in ncorgaiiski naravi. Tako smo dobili vsled kavzalne skupnosti vseh pojavov glede njihovih izključno mehanskih vzrokov obenem s fundamentalnim kozmolo-škim zakonom splošni kavzalni zakon.
(Dalje prihodnjič.)
»Slovenec« in narodno-naprodni akademiki. Klerikalno pogorišče ob občinski]] volitvah je »Slovem.i«, ki je že renomiral o svoji zmagi na otročje-smešen način, pripravilo popolnoma ob pamet. V svoji nepremišljeni besnosti sr» je spravil zopet na narodno-napredno dijaštvo in ga dol-ži izgredov in prehudega »delovanja«. Katoliški falzifikatorji so vedo-ma napačno prepisali odlomek iz zadnjega »Dijaškega vostnika« in lagali o našem »boju do noža« z nasprotniki. Da je sleparstvo glavna čednost »Slovenca«, nas kot star fakt posti hladne, veseli nas le, da so se naši akademiki pokazali kot resni sodelo-A*alci pri boju za ohranitev naših pozicij in to tudi »Slovenec« s svojimi napadi v največji meri potrjuje. Na psovke brezčastnih urednikov »Slovenca« žal ne moremo primerno reagirati, le toliko povemo »Slovencu« z vso odločnostjo v obrambo pred lažnjivirni napadi na naše dijake, da bomo brez pardona pričeli pisati o nedovoljenih mahinacijah katoliških »akademikov« pri volitvah, o agitiranju »Marijaniščnikov« - učiteljišč-nikov, o navdušenem sodelovanju klerikalnih srednješolcev pod vodstvom svojih suplentov iz ljubljanske c. kr. I. drž. gimnazije na »ženskem protestnem shodu«, o volilnih sleparstvih Mahrovca Pegana itd.
Na ljubljanskem ženskem učiteljišču vladajo čudne razmere. Klerikalna nenasitna maščevalnost in zlohnost se nikakor ne more zadovo-liti samo s preganjanji učiteljev in šikanami najodurnejše vrste, ampak je začela sedaj, v času režima klerikalnega dež. šolskega sveta in ko poleg Črnivca vlada katehet Kržič in njegova boljša polovica Stupica, sistematično agitacijo za klerikalizem
in slomfikarijo, ki se ne ustraši najbolj demoralizujočih pripomočkov. Tako slomskarske  kandidatke brez
strahu že javno agitirajo za telovadbo pri »čukih«, petje pri »Ljubljani«, za razne »kurze« pri »krčanskosoci-jalni zvezi« itd., med tem, ko je drugim prepovedana v resnici dobra in nedvomljiva izvenšolska izobrazba. Klerikalne agitatorice so celo tako nesramno predrzne, da v naprej obljubljajo svojim žrtvam »vorzug-lich« v verouku! Klerikalna korite.ia Modic Izidor (pobožni kmet) je celo tako goreč, da stika za tem, kdo bere »Učiteljskega Tovariša«, med tem, KO » Slovenec« in »Domoljub« nemoteno kurzira po zavodu. Tako skrbe klerikalci, da bodo mladino vzgajale mesto dobro učiteljice, neznačajne, od duhovnov izprijene sloniškarice. Nič boljše je nič moškem oddelku.
Vsi oni, ki trpijo na kaš?ju, bronhijalnem kataru ter
na zastarelem in zanemarjenem revmatizmu naj čitajo sledeče.
Z lahko vestjo sprič'ijem, da je zdravilo od »Goudron-a de Guyor« uspešno sredstvo in deluje kar najbolje proti boleznim, za katere ie bilo priporočeno.
Ze več let sem bil napadan od nekega krvničnega kašlja, ki je začenjal redno v jeseni in je dospel po zimi do take stopinje da sem potreboval celo poletje da sem se okrepčal, »daslravno me ta kašelj ni nikoli popolnoma zapustil.
No dobro »Goudron de Guyot« prekaša vse druge preparate, sirupe, pastilje i. t. d.
Potem ko sem zavzel samo nekaj, je tako močan kašelj, ki mi je večkrat, lomljenje provzročal in me je prisilil, da sem moral cele noči sedeč prebdeti, ta popolnoma prenehal; in zato jaz na tem mestu izražam svojo hvaležnost. Vse moje zdravljenje je trajalo deset dni in ono zdravilo mi je zadobilo popolno zdravje, za katero sem se boril več let. Vsi oni, ki so v istem stanu, naj se zatečejo k temu sredstvu, jaz sem gotov, da se
t. i        v'i/ '
Franc Bergheim.
bodo potem veselili z menoj, ker zadobili bodo zopet mirno spanje in dober tek, edina
i dva faktorja za si pridobiti telesno moč.
Jaz  sem  pripravljen  zgoraj omenjeno
i potrditi s prisego in izrekam še enkrat svojo
! hvaležnost izumitelju tega zdravila.
Naslovljen: Franc Bergheim, Kosslaru,
' Nemčija, 3. febr. 1896.
Zaporedno uživanje zdravila »Goudron-Guvot« v vseh jedilih, v množini kavine žlice na vsak kozarec vode ali kakoršne si
: bodi pijače, ki se jo navadno pije, zadostuje, da ozdravi najhujši revmatizem in najbolj zastarele bronkite. Večkrat se namerava ustaviti napredek jetike in ozdraviti jo. ker katran ustavi razdelitev tuberkelnov v pljučah
; uničujoč bacile, ki  so vzrok te razdelitve.
: Priprosto, toda resnično.
Najmanjši zanemarjen revmatizem ima ; lahko za posledico bronkite in zato ne mo-t remo nikoli zadostno priporočiti bolnim, naj j si v začetku pomagajo z zdravilom »Gou-! dron-Guyot«.
Ako bi se Vam hotelo prodajati ta ali i oni produkt namesto pravega >Goudron-Gu-vot« ne zaupajte, ker se gre edinole za dobiček. Je brezpogojno potrebno, Če hoče kdo ozdraviti od bronkitov, katarjev, starih in zanemarjenih revmatizmov in jetike, da zahteva pravi »Goudron Guyot«. Dela se iz
Katrama, neke posebne vrste obrežne smreke, ki rase na Norveškem in je napravljeno od izumitelja raztopljivega katrama;in to zadostuje v dokaz, da je uspešneje kot vsaka podobna sredstva. K zaključku, za preprečiti vsake zmešnjave, pazite na znamko. Pravi ?>Goudron-Guyot« ima ime Guyot natiskano v velikih črkah in svoj podpis v treh barvah: v vijoličasti, zeleni in rudeči počrez kot naslov: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš.
Zdravljenje stane samo 10 vin. na dan i in tudi ozdravi.
P. T. — Oni, ki se ne morejo privaditi okusu katrama, lahko nadomestijo »Goudron-Guyot« s »Krogljicami Guvot« iz norveškega katrama obrežne smreke, vzemši po dve ali tri krogljice pri vsaki jedi. Na ta način si lahko pridobe iste zdravstvene učinke in tudi enako zdravje. Zavzete pred jedjo in tudi vmes, te krogljice so lahko prebavljive skupno z jedrni in delujejo kar najbolje na želodec in telo sploh. Prave »Krogljice Gu-vot« so bele in podpis Guyot je črno natis* Ran na vsaki krogljici.
Glavna zaloga: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš. Nadalje se še dobiva v lekarnah: Gabriel Piccoli, Sušnik, Ub. pl. Trn-koczy in v vseh boljših lekarnah.
!! Pozor kolesarji!!
Namesto kron 110*— samo po kron 80*—, s prostim tekom .Torpedo* po kron 95'— prodajam za reklamo nova vozna kolesa prve vrste, znamke .Stvrian-Gradec*, modeli 1911 z dveletnim jamstvom, sveži močni plašči po K 54—, 6—, 7—, gumijeve cevi po K 3-50, 4—, 5— Vse potrebščine, poprave, emajliranje in poniklanje najceneje ! Razpošilja se po povzetju. Kupčije na obroke izključene. Cenovniki gratis in franko. Tvorniška zaloga voznih koles :-: in Šivalnih strojev. :.:
A. Weissberg, Dunaj II.
Untara Donauatraaao
2S.IV.
1377
Zjutraj
vidimo v vsaki hiši v rabi
Zakaj ravno to?
1. Ker so ljudje vajeni, svoje telo vtrati s francoskim žganjem, da ga utrdijo proti dnevnim naporom, da pospeSnje delovanje kože, krepijo cirkulacijo krvi in ojačuje živce.
2. Kdor se nagiblje k potenju, mora zjutraj nepogojno otirati truplo s cunjico, pomočeno v francosko žganje Diana, da se opisani ne-dostatek odpravi.
3. Kdor zjutraj v vodo za umivanje dene francoskega žganja Diana, lahko prebije brez drugih toaletnih pripomočkov.
4. Proti lomljivosti las in luskinam je francosko žganje Diana prav izvrstnega učinka.
5. Vsled prijetnega duha in okusa francoskega žganja Diana ter njegovih razkužujoČih lastnosti je to izborna voda za zobe in grgranje.
6. Kdor zjutraj ponjuha na vodi nekaj kapljic francoskega žganja Diana, t d strani pogostno zagatenje nosnih kanalov in iači nosne sleznice.
FrtmcosKo žganje
Diana
torej jači, utrjuje, lajša bolečine, hladi, razkužuje
Vonja je prijetnega in je
francosko ž&nle
Diana
zaradi tega izvrstno primerno za osveženje zraka v sobi. Zahtevajte izrecno
francosko žsnnfe
Diana
domač : sorski tkalec:
razpošiljam po povzetju različno blago, ^ m ^^ _^ B—. —~ 40—50 metrov l. kako-USIanKc vosti K2>— zajamčeno pralno, brezhibno: kanafase, delene, platno, polplatno, rumburSko tkanino, knsete, brisače, bele gradele, oksforde, zefire, satin, modrotiske, lastnoročno izdelane, zelo lepe
in trpežne v dolgosti 3 do 15 metrov.
}r. jrtarschik, Ccska Čermi
poita Nachod, Adlergebirge. 1297
Ceno posteljno perje!
Najboljši reški nakupni vir.
28 Tj
Kg. sivega, dobrega, puljenega 2K; boljšega 2'4Q K; prima polbelega 2 80 K; belega 4 K; belega puhastega 5'10 K; kg velennega sne-inobelega, pulje-nega, 6*40 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K,7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
ZSotovUene postelje
drega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvoma zglavoicama, 80 cm dlg, 60 cm sir , polnjena t novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10 K, 18 K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3*50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K.70, 17 K 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahfco te franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natančni cenovniki gratis in franko.
S. BeDlsch. Deienlce it. 767. češko
Najbolje za zoto
z nastopno registrirano varstveno znamko, da se varujete ponaredeb.
Francosko žsonie
Diana
se dobiva po lekarnah, drogerijah in pri trgovcih.
Cene: Steklenica St. 1 K —50 Steklenica št. 2 K 1*20 Steklenica St. 3 K 2*40
Proizvajanje iiota
Dunaj L, Hohenstaufeng* 3«
V Ameriko in Kanado
pripravna, cenena ln zanealllva voinfa
Cunard Line.
Odhod ts domačega pristanišče Trsta:
Pannonia 2. maja 1911. Carpathia, 16. maja 1911. SaKonia, 23. maja 1911.
Iz Llverpoola: 274
Največji in najlepši parnik sveta. Lusitania, 29. aprila, 20. maja, 10. junija, 8. julija, 29. julija 1911.
Mauretania, 13. maja, 3. 24. junija, 22. julijal 1911.
Pojasnila in vozne karte pri
v L t obijani, Slomškova ulica atav. 25,
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Vozna cena Trst-New York III. razred K 180 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred.
Ranitve
mk vret naj mm «hrfcwn varujelo vsake«« •ntftttteala.
ker se s tem lahko najmanj*.i ranitev ras vije d<> prav hodih, težko cel^ivih ran. Ze 40 let ae 9wmšh,9 0mm4s apdai obnaja kot omečajoče obvaailno sredstvo, ki vleče ts rane. Varuje rale, \-mjtm WWtj* in bolečine, hladi in pospeinje caral£enje in tarefit«*.
aa* p« pate •% fWE ~wm
Cel lonček 70 hel. Kdor
pošlje po poŠti naprej S K 16 h dobi 4, kdor 7 K pa 10 lončkov poštnin*" prosto na vsako postajo Avstro-Ogrske.
po 70 h.
B. FRAONER, c.k.dvornidobavitcUi,
lekarna pri „Ornem Orlu", Pma, Mala straaa'
•g*l Mailm al. it 103.
Zaloge jo vseh lekarnah Asiro-Ogrske. V 14a*ljpati lekarne *mm. mtjr, 4r. 0. FtnmM,
4026
8864
UD
im soba i hran
se išče v izbijani aH okolici.
Ponudbe v nemškem jeiiku z navedbo pogojev pod „T- V,M V Mari-bori glavna pošla reatante. 1577
V Kraljevici, zraven parobrodska postaje se dale v najem
dvonadstropna bila
za hotel eventualno samo restavracijo.
Zakupnik bi moral vse sam urediti. Ponudbe na naslov: Ludmilla Cihlar,
Kraljevica (Portore). 1526
it0ttomenM *•* „Ottomor
tukaj.
povsod me iščejo, povsod me ljubijo.
tam,
vn 366
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 94 vplačili.
44
a a
bank« « Pra«i.
99 ■
"■jemn. ia«.r..,|„,
■ssarval fraai S 4»,«ll.7t7—. - ispue««« ,m,g,|„ „ mmmm„i9 K ios,ass.s«*_. Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi siovansko-narodno upravo!
*M MJaaalto aajai
eeinaho ustnstn 11flMiaii a&vSt^ t tonski id itn. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokonstne namene.
v do 2 vinarja obratnih stroikov IDBtOT]em Z iO-Bllu Nina uro iti H P z mojim pat. * ■» p«
tiskom in za sirovo olje
od 16 H P naprej;
4 do 5 vin. pri mojih petrolinskih motorjih in petrolinskih lokomo-bilah, dalje 2-10 HP tudi  stoječe motorje.
Tvornica motorjev I. WARCHALOWSKI
Dunaj III-, Paulusga aa 1.
Na tisoče motorjev v lačilni pogoji. V_zalogJjtudi
1o3
ratu. Cenovniki gratis. Ugodni
rablient petrolinovi motorji
i_l
Svojo dobro obiskano
trgovino
i skladiščem, če treba tudi s stanovanjem vred, na jako ugodnem kraju,
oddam tako) v najem«
Več pove oddajalec 1554
Matko Kobal, vinotrtec v Idriji.
Ustanovljeno leta 1873
L Taafer, starci. Zanorie Bb SavL
cene zmerne, poitietia seltdoa. i4o8
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljsko promogokopne dmibe v Trbovljab
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nađkriljujoćl dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
in izpričevala
205
raznih   uradov   in  n a j s 1 o vi t e j š ih   tvrdk   so   na razpolago
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
□ IID
Svoj izdelek ostro tgaao strojne zidne in zarezane strešne prve vrste (3 lr*Jb£ prve vrste
priporoča
442
J. KNEZ V LJUBLJANI.
Sprejme tudi zastopnike za razprodajo zarezanih strešnikov.
1587
Stampilije
v&eh vrst za upade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver In lidelovatelj kavcakOTih štampfUf
Ljubljana, Stori trg 20.
Ceniki franko. 235
f
gospodinje!
Za samo 6 K pošljem na vsako postajo Avstro-Ogrske franko poštni zavitek z najfinejšimi delikatesami in sicer: ==   Zbirka štev. 15  ===== Zbirka itev. 17
kg najfin. čokolade zavitek   „    Popovega čaja lonček   „    sardelnih obročkov kos       „   Camenbertovega sira steklenica najfin. olja
lonček najfinejšega špargl. fižola
„        mešanega kompota steklenica    „       štajerskega malinovega soka 1, ke gorčice, francoske ali kremške.
lonček mešanega kompota steklenica najfin. likerja liter „    belega vina
lonček „ sardin zavitek „ Cakes steklenica    „    štajerskega malinovega soka.
M ne pamcgs!
Vsaka zbirka samo 6 kron.
•Frmte Hrdlitschka Dunaj lll.f Grossmarkthalle 77/78.
Vseh vrst praško sušeno meso. Sir, salame, pristne krakovske in tirolske klobase, sardine, sardele, kompoti itd. po
najnižjih tržnih cenah. Po železnici in po pošti se pošilja samo po povzetju | €57*   Najnižje cene za preprodajalce I  "M Zahtevajte ponudbe cen.
36 let star, vešč slovenskega in nemškega jezika, oženjen, išče službe za oskrbnika, nadzorovatelja delavcev ali kaj slišnega. — Ponudbe
pod nF. 75" poštno ležeče, Novo mesto.
Proda se
na spodnjem Štajerskem
lepo posestvo
oddaljeno tričetrt ure od kolodvora. Sestoji iz dveh hiš z obokanimi kletmi, z dobro-ohranjenim gospodarskim poslopjem, mlinom in kovačnico. Pri posestvu je še uporabna vodni sila. Vinogradov, njiv, travnikov in gozda je 33 hektarov. V hiši, ki stoji ob glavni cesti, je vpeljana gostilna in se lahko izvrSuje vsaka obrt. 1602
Natančneje se poizve pri Mariji Krmi« Bovško pri Uafchenbarga ali pri Jožefu Sever v Ljubljani, Florlanska ul. 3. II.
avtomati so le
•1 l»v«
1
Naznanilo in priporočilo.
3067
Ljubljana Sodnijska ulica št. 5
[nI Kronsteinerj
proti vremenom odporne apnene
a^adne barve
oblastveno varovane.
V 50 različicah, ud 24 h kilogram naprej.
Že  desetletja  najbolje preizkušene^ prekažafo vse ponaredke. Edini primerni   pleskalni   materijal  za že pobarvana pročelja.
Emajlne fasadne barve.
jo se umivati, krijejo z eno potezo, brez grundiranja, emajlno trde, porabne samo pomešane z mrzlo vodo. Raz-kuževalne, nestrupene, porozne. Idealno barvanje za notranje prostore, še ne podbarvane fasade, lesene stavbe, kakor kolnice, paviljone, plotove itd. Dobivajo se v vseh niansah, stroškov za štirjaški meter 5 vinarjev. Knjige z vzorci in prospekti zastonj in poštnine prosto. 1912
«. [ari Kraosteiittr, Dunaj III., Hauptstram 121
Glavna zaloga za Ljubljano: Brata Eborl.
1635
Naznanjamo s tem, da smo v naši lasti se nahajajočo zalogo blaga, tiskovin In založnih knjig
Zvezne trgovine v Celju
Rotovška ulica št. 1
s 1. majem t. 1. prodali tvrdki
Gričar & Leskovšek v Celju
katera bode obrat še nadalje vodila v polnem obsegu
pod tvrdko
Zvezna trgovina
(joričar S leskovšek)
Zahvaljujemo se cenj. odjemalcem za izkazano nam zaupanje ter prosimo, da je ohranite naši naslednici, katero v vsakem oziru najtopleje priporočamo.
Zvezna trgovina.
Cenjenim odjemalcem, vsem uradom, šolam in denarnim zavodom vljudno naznanjamo, da smo s 1. majem t. I. prevzeli pod tvrdko
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 1
obstoječo trgovino s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, tiskovinami, knjigami i. t. d.
ter bodemo isto pod tvrdko
Zvezna trgovina
(joričar S leskovšek)
vodili naprej. — Sklicujemo se na poleg stoječe naznanilo ter prosimo, da nam prejšnji tvrdki ;: izkazano zaupanje ohranite tudi zanaprej. ::
Z odličnim spoštovanjem
Goričar & Leskovšek.
Pomladna in poletna sezija 1911.
Kupon Metr. 310 dolg
sa kompletno moško obleko
(suknja, hlače, telovnik) stane samo
1 kupon 7 kron
1 kupon 10 kron
1 kupon 12 kron
1 kupon 15 kron
1 kupon 17 kron
1 kupon 18 kron
1 kupon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko 20 K dalje blago za površnike, turistovski loden, svilnati kamgarn itd. itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna in poštena vrlo znana 472 zaloga tvornice sukna
Siegel-lmhof v Brnu.
Vzorce gratis ln poštnine prosto.
Prednosti prhAtmh odjemalcev, ako blago naroča
direktno pri firmi Siefel-lahof »o precejšnje. Zaradi' silnega prometa blaga vedno največja lrbira popolnoma svetega blaga. — Stalna na}nlt)e cen«. — Tndi najmanjša naročila se po vzoren vestno imse.
Varstvena znamka:
Sidro. 179
£iniment. Capsici comp.
Nadomestilo za
priznano izborno, bolečine tolažeče in odvajalno mazilo ob preblajcnju itd. po
80 h, K 1-40 in 2*— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jem jejo le originalne steklenice v škatljicah z našo varstveno znamko »sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek.
Dr. Rlohtorfova lekarna
pri •.Zlatem levu" f Prati. Eliičin l S Mit.
^1 1
Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave
v Ljubljani, Dunajska cesta itev. 22 (nasproti siavar
koncesion. podjetje za električne naprave, napeljavo električne luči in prenos moči. telefonske in brzojavne naprave. Dobavi in montiranje ssotorfev. - v zalogi vedno v veliki izbiri: elaktronaotoril, vesrtllatortt, OSlecnJea, iUAlSO, tjlOlSUL vsakovrstni tsattr—it
-     SO SHailfcO tU sHu ttr sploh vse tehnične potrebščine
IMBhani£n9   dolaVniCSI na^Mhtev^ mehanična dela in popravile vsakovrstnih strojev. Dela se^izvrSe so»idno^^<^o^n
tu sotrolis tor Mešalo vik
najnižjih cenah. Proračuni
3142
U7
50/2
Žensbi itstniL
Za žensko volilno pravieo.
V ameriških ženskih listih govore zastopnice ženskega, prava veliko o možitvi zastopnice ameriških prvoboriteljic za ženske pravice, Ine-ze Miholland. Senzacijo pa ni vzbudilo to dejstvo, da se je omožila, marveč to, koga je vzela.
Pred vsem moramo pripomniti, da ni bila gospodična Miholland bo-riteljica za ženska prava v onem smislu, kakor to navadno razumevamo. Ni bila boriteljica v onem kričavem in dostikrat smešnem oziru, kakor to vidimo mnogokje med borite-ljicami za ženske pravice. Zastopala je ono stališče, ki zahteva za ženo enakopravnost s moškim v tem smislu, kakor je žena prizadeta na skupnem delu. Zahtevala je za ženo onih političnih pravic, ki ji tudi gredo.
Bila je predsednica lige ameriških boriteljic za žensko volilno pravico. Ni se omejevala na to, da zahteva od moških pravico glasu, ni stremila za tem, da prireja hrupne demonstracije po ulicah. Imela je popolnoma drugo taktiko, kakor njene vrstnice na Angleškem, ki s svojo borbo za svoje pravice odvračajo ljudi od sebe in od svoje ideje. Izbrala si je popolnoma drugo taktiko, in sicer najboljšo, ki si jo je mogla izbrati. Ona osvaja, ona ne sili! —-Osvaja ljudi brez hrupa, osvaja jih s svojimi plamteeimi govori, osvaja jih s svojim peresom, s svojim življenjem in s celim svojim bitjem. Ne nosi razpuščenih ali kratko ostriženih las, pač pa lepo moderno frizuro. Ne nosi hlačnega krila žalostnega spomina, oblači se elegantno- in vede popolnoma primerno ženski. Miholland je ljubezniva, dražestna dama, mlada krasotiea, ki pa ima poleg vseh svojih vrlin tudi lep dar govora, razumno glavo in globoko1 prepričanje o svojih idejah. Tem svojim idejam se nikdar ni izneverila, tudi ne v svoji ljubezni in v svoji poroki.
Gospodična Miholland je imela nebroj častilcev in snubačev. Ona pa jih je vse po vrsti odbila. Izjavila jim je kategorično, da se ne more omožiti s človekom, ki nima njenih nazorov, niti da ga more* ljubiti. Njen mož mora biti boritelj za ženska prava in se mora skladati z njo v vseh nazorih. S svojo poroko ni hotela postaviti na laž, celo svojo preteklost, ki je bila posvečena borbi za ženske pravice.
Miss Miholland se ni priučila svojim nazorom, črpala jih je iz dela in iz življenja. Še kot mlada dekliea je občutila krutost boja za obstanek. In takrat se je začela baviti s socijalnim vprašanjem žene v družini in v državi. Takrat se je posvetila študijam in kot študentka se je začela baviti s politiko, v prvi vrsti pa s socijalizmom.
Nekega dne je šla s svojim očetom v London in tu je stopila v živo zvezo s socijalisti. Takrat se je po->vetila svojemu apostolstvu, kakor je imenovala svojo misijo. Hodila je po najtemnejših kotih Londona in tu propovedovala ter v svojih govorih podučevala zanemarjene in nepoučene žene.
Ko se je vrnila v svojo domovino, se je popolnoma posvetila ženskemu gibanju. Na univerzi je zahtevala v vseh društvih enako pravico z moškimi. V to svrho je nekoč sklicala skupščino študentovk, toda rektor je zabranil zborovanje. Miss Inez pa se ni dala strašiti. Sklicala je tajen >hod žena in to ponoči, in ker se niso upale žene nikjer drugod sestati, jih je sklicala na pokopališče. Ponoči, v temi so se sestale mlade, oduševljene žene na pokopališču, kjer jim je govorila Miss Inez nad grobovi v pla-menečih besedah o življenju žene, o njenih pravicah in o njenih dolžnostih. Shoda se je udeležilo samo 16 poslušalk. Bile so to najhrabrejše, vredne svoje koleginje Miss Inez. Ker je rektor zabranil skupščino, je nagovoril tudi starše, da ne puste svojih hčera iz hiš, zahteval je tedaj pravi hišni arest. Ponoči pa so se deklice vedele splaziti z doma, i>oska-kale so skozi okna, ali na drug način prelomile ta zapor in so šle na shod na pokopališče. Tam je onih 16 neustrašenih deklic sklenilo ligo za ženske pravice in izbralo Mis* Inez za svojo predsednico. Od tedaj je ostala Miss Miholland ideal ženskih prvoboriteljic. Liga je našla pot v vse kroge. Članice so hodile v dekliška društva, na javne zabave, na ča-jevc večere, pojavljale so se v salonih na sestankih umetnikov in umetnic, na plesih in dinerjih. Povsod so se pojavile, ne da delajo reklamo, marveč da osvajajo. In osvajale so, osvajale na gladkem parketu pri zvokih valčka ,v intimnem razgovoru na čajevih večerih in v siromašnih krogih delavstva, skratka v vseh krogih in v vsakem krotpi na drn-gačen način. Miss Miholland pa je bila voditeljica te male čete, ki je vedno bolj in bolj napredovala in dobivala vedno več pristašev.
Zelo ssAimiV: je dogodek, ki ka-rakterizuge način, kako je Inez MU holland vedela pridobiti nasprotnika. Nekega dne so priredili pristaši predsednika Tafta njemu v čast veliko svečanost. Ko se je vračala množica skozi neko ulico, zakliče z nekega balkona več žena: »Dajte nam žensko volilno pravico!« To pa je nekatere ljudi silno ujezilo. Naskočili so hišo in pridrveli do sobe, kjer iih je čakala sredi sobe Miss Inez. »Častita gospoda!« jim je zaklicala nasproti in nasprotniki so obstali, ona pa je začela govoriti, kako rade bi tudi žene slavile to slavnost z moškimi, pa jim ni mogoče, ker nimajo volilne pravice. Njen govor je trajal 15 minut in napadalci so zapustili sobo izpreobrnjeni.
Nič čudnega zato tudi ni, da je poroka te obče znane dame vzbudila v vsem ženskem svetu v Ameriki največjo pozornost. Še nekaj pa je velikega pomena pri tej poroki.
Miss Miholland se je poročila z g. L. Batesom, znanim nasprotnikom boTiteljice za ženske pravice. Bil je svoj čas član kanadskega parlamenta. Sicer pa je politik in pisatelj, ki je boriteljice za ženske pravice časih hudo napadal in jim napravil mnogo neprilik. Nekega dne se je sestala z njim pri čaju ob 5. popoldne. Tu sta se oba nasprotnika prvič spoznala in takoj sta se začela prerekati o svojih nazorih. Leto dni potem so je Miss Inez poročila s svojim nasprotnikom. Ni pa odložila svojega orožja. 7jC mesec dni pred svojo poroko je začel Bates pisati v mnogo milejšem tonu o ženskih političnih pravicah in tik pred svojo poroko je javno priznal, da jo živel v zmoti.
Omožila se je, in v kratkem nastopita oba na enem shodu za žensko volilno pravieo.
Beda indijske žene.
Položaj žene v Indiji se ria najbolje karakterizirati, ako se reče: V Indiji ni mladih deklic, niti ni rlevi-Štva. To pa je obenem obsodba celega indijskega življenja. Žena je sužnja. Ne more se navžiti mladosti, ne svobodo, ne more se razveseljevati pri igri ali pri kaki zabavi. Niti talija se ji ne o svobodi in o življenja. Njena mladost jc temna in brez soln-ca. Moški ima pravico, da uživa ?vo-jo svobodo dokler hoče, ni se mu treba ženiti, in če se ženi svojo svobode prav nič ne prikrajša. Nobena or«a-nična vez ne drži moškega na družino, on je prost in svoj gospodar. IV u-irače pa je z ženo. Ona se mora omožiti takoj, kakor hitro dozori. To je nepisani zakon za sirom a ko in za. bogataše. Zato najdemo v Indiji prav mnogo mladih ženskih bitij, ki bi jim prisodili na prvi pogled. rJa so nedolžne, dozdevajo se nam še kakor otroci, in vendar so že mater«1 in marsikatera nosi že vse dolžnosti gospodinjstva. Obleka indijske žene je pre-raeunjena na to. da kaže vse lepote njenega telesa, posebno pa krasi indijsko ženo nakit v laseh. Indijsko mlado žensko spoznaš na širokem obroču, ki ga nosi na nadlehtju, da je žena. Evropejec, ki poseti indijske tkalnice, se začudi koliko je tu otrok, še bolj pa se začudi vsak, ki ve kaj pomeni oni obroč na nadlehtjo. Vsi ti otroci pa so že mlade žene. 12 do 13 let stare, nekatere celo že 10 let stare se oinože in nosijo potem vsa bremena, kar ima za posledirv>, «la kaj hitro fizično opevajo. Naravno je, da se je začel proti tem obi čajem I j nt boj.
Reformo indijskega življe i ja je započela že leta 1829. Anglija - tem, da je prepovedala sežiganje vdov na grobe h svojih mož. Takrat se je uprlo 37 indijskih knezov, da se bojujejo za »sveti zakon« požiganja vdov. Vendar je prodrl ta zakon, indijski hrahmini pa so si izmislili drugo kazen za vdovstvo. Vdova se mora odločiti od vsega sveta in dobiva samo enkrat na dan nekaj jesti, toliko ravno, da ne umre gladu. To je še mnogo hujše kot sežiganje. Večina teh vdov izvrši samomor, mnogo jih tudi zblazni.
Že leta 1807 so zasnovali reformatorji med plemenom Parsov prvo šolo za deklice in pred nedavnim časom so praznovali v Bombavu 100-letnieo prvega poskusa ženske izobrazil. Sedaj je v Indiji že nekaj ženskih šol. Leta 1909. pa je bilo v celi Indiji še samo 1208 deklic, ki so se izobraževale malo več kakor jim je dala najprimitivnejša elementarna šola izobrazbe. Razveseljivo pa je vendar dejstvo, da je posečalo te ele-Tuentarne šole kakih 560.000 deklic. Število ženskih analfabetov v Indiji pa je še vedno tako visoko, da znaša 97 do 98% vsega ženstva.
Na p rednjakl, prlspsvs|te za
Narodni sklad!
Perje
ca postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
JB\. HITI
Pred Škofijo »te*. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
J.
zlatar v Ljubljani
nasproti glavno pošte
priporoča svojo trgovino vsakovrstna
ZiOlHI
lastna delavnica.
Ms silili i
Cene zmerne. Solidna  in  reelna postrežba.
I Ustanovljeno 1845.
parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Aprešura sukna.
i nasip - Ozka ulica št. 4. Sprejemališče Sdenbnrgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov 1. t. d.
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po najnižjih cenah.
fr važno! z» Važno! £
iopiiiitpteiifliiDorBire.
HoJboUSa In najcenejša poitrežba
u drofl«o, kemikalije, aelUea cve-Ms, korenine Itd. tndl so Kneipp«, ustne vode in sobni prašek, ribje olie, redilne in nosipslne moke so otroke, dišave, stila in sploh vse toaletne predmete, foioeraflene spsrste in potrsešetne Urnrgtcns obvestiš vsake vrste, sredstva ss deslniekcijo, vosek In paste za tla — Velika zaloga naiilne|šeoa in konjska. — Zaloga svežih „_ -Sinili vod In soli za kopel.
Oblastv. konc. oddaja stropov. Za živinorejce
posebno . priporočljivo^
apno tss> — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija
ANTON KANC
Ljubljana. Židovska ulica it 1. Kant* p« aatoUU oaalraioa umu
^(rrtt). creUe. koreaiK. mm, ikerji m.
Ljudevit Borovnlk
puškar v Borovljah (F laoh) na Koroškem.
se priporoči v izdelovanje vssJtovratnib
pasek za lovce in strelce po najnovejsui sistemih pod popotnim jamstvom. Tudi predelale stare samokresnice, sprejemi vsakovrstna poprsvlls- ter jih točno In dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnic: in od mene preizkušene. — lluetro-57 vanl oenlkl zeotonj.
Voznih koles tvornica Janus.
S letno jamstvo. *
Kaiboljši nakupni
vir za vozna kolesa,
iivalne stroje, pnevmatike in pritikline. Kolesa „Janus" s triletnim jamstvom od K 95-— naprej Plašči od K 4'50, zračne cevi, prima, ne iz več kosov, od K 3—, acetilenske svetiljke od K t—, kolotečni zvonci od K 1 —, ročni zvonci od 30 vinarjev naprej. Držalniki od 30 vin., verižice, prima od K 270 naprej. Pro-stotečna pesta, sedla, torbice, osi in kone za vse sisteme, kolčniki, cevi vseh razsežnosti itd. najceneje. Lastni zavod za popravila, po-niklianfe in emajliranje. Vsak dan sc razpošilja po pošti. Zahtevajte krasni katalog 1911 gratis in franko.   Uvozna tvrdka za industrijo
voznih koles 605 MAKS  SKUTEZaCV, Dunaj,
I. Stubenring 6.
Lepa gostilna
s posestvom prve vrste, ob drž. cesti in železniški progi, za vsako obrt pripravna, 5 minut od kolodvora, 10 minut od šole in 15 minut od cerkve, v zelo priljubljenem manjšem slovenskem mestu na Spodnjem Štajerskem, z velikim novo in močno zidanim poslopjem s 6 velikimi sobami, kuhinjo, shrambo, kletjo, velikim gospodarskim poslopjem ter najlepšimi travniki in njivami ob hiši. Lahko se zmeraj redi 12 glav živine, krav in konj in je posebno pripravno za mlekarno, kakor tudi za trgovino z lesom in senom. Vse to se takoj zavoljo bolezni za 62.000 kron prOdn in je pri kupnini treba izplačati samo 15 do 20 tisoč kron. 1371
Natančneje pove Franc Petelin z
iz Zgornje Polskave pri Pragerskem, Štajersko.
I Ako imate irsve
pa Vam pri Vašem
gospodinjstvu ne sme manjkati dela-zmožni, stanovitni
ker je to najboljši separator, ki dela mlekarstvo dobička-nosno in je prav ceno. Na uro predela 120 litrov. Cena samo K 125--.
Zab tevajte prospekt št 125 ter jamstvene
pogoje gratis in .  franko od tvrdke
f »II H
g PH. Wlayfarth & Co.
I   Dunaj II., Taborstrasse 71.
Zastopniki se iščejo.
894
k k k
k
brona sila za potovanje
Ameriko
je la Mana i nvlil paniki
velikani:
Kaiserin Auguste Victoria. 25.000 ton
Amerika   ...... 24.000 „
Clevcland ...... 20.000 „
Cincionati......                   20,000 „
Pres. Lincoln.....               20.000 ,,
Pres. Grast..... 30.000
Brezplačna pojastia iaje
FR.SEUNIG
LJubljana,
Kolodvorska uHca št. 25.
Dolbilni stroj
(Stemmaschine)
za mizarje, ne  po  ceni prods.
Kje, pove upr. SI. Naroda. 1528
Oblastveno dovoljena
se odda v najem.
Kdo? pove upravništvo »SI. Naroda-«
„Nulsol"
tvrdke 451
Bergmann & Ko. Dečin na L.
je in ostane slej ko prej nedosežen vsled svojega presenetljivo prirodnega barvanja las in brade.
Dobiva se svetel, rjav in črn steklenica po K 250 v
drogeriji Anton Kane in pri brivcu A. Fettich-Frankheimn
POZOR!
Najnovejši in najfinejši
za jopice, nogavice, in drage pletenine nudi vsakomur brez razlike trajen in dober zaslutcu.
(jlavno zastopstvo   in  prodaja za Kranjsko, Primorsko itd. 232
Franc Kos
mehanična   industrij* pletenja modne konfekcije
v Liiihljasi. Sodna sta Ml
Prospekti in ceniki br*,*olačno.
Od !eta 1868 se
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
n ga priporočajo odlični zdravniki, skoro v neb evropskih državah z odličnim nspehom uporablja proti
vsake vrste izpuščajem
zlasti proti kroničnim lišajen in para?, izpaščajem, dalje proti rdečici na nosu. ui t bi mam. potenj n aog, lasktnam na glavi 1«
v bradi. Bergerjevo kotranovo milo in* f sebi 40 odstotkov lesnega kotrana in v razflka>c
bistveno od vseh dragih kotranovih mil. ki s: naaajaj* v trgovini Pri poltnih boleznih rabite jako uspešno
Bergerjevo kotranovo žvepleno milo.
Kot blažja kotranovo milo m odpravljanje vse
nesnage s polti,
proti spuščaj en na polti in glavi pri otrocih, kakor tndi kot neoadKriljtvo kosraeticno milo za umivanje in kopanja za vaakdanjo rabo služi
Bergerjevoglicerinovo-kotranovo milo,
t katerem je 35 odstotkov glicerina in ki je parfnaovano. Kot odlično sredstvo za glavo se rabi dalje z izvrstiin aspehoa
Borgor)ovo boraksovo milo
in sicer proti ogroem, ogoreniu. peaarn mozoljem in drugim neprilikom kote,
Cens komadu vsske vrste i navodilom o uporabi 80 vin.|
Zahtevajte po lekarnah in zadevnih trgovinah izključno Bar par jeva kotraaov naa iu pazite na poleg stoječo varstv enoaauako in na potegstoječi flrmin podpis
6. Holl m Co. na vsaki etiketi. Odlikovan s Častno diplomo na Dunaju  1883 in z zlato
svetinjo na svetovni razstavi v PartzulSOO
Vsa drnga medic, in bigien. mila znamke Beroer so našteta, v navodilo, ki se pridene vsakemu mlin.
lis debelo: 0. HeU 6 Corap., Dunaj, 1., Biberstrssse S«
V Ljubljani se dobiva v lekarnah: MIlana) Leuetka dediči, Ph. Mr. Josip Čizmar, J. Mayr, G. Piccoli, Ubald p|. Trnk6zy in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem. 1190
Milko Hrapeš
urar Id trgovec z zlatoieo ie snAraiu
1954    zapriseženi cenilec
JCjvbljana, Jurčičev lt§ ^. ZaMeiajte noj rarattar idil
lalnvejli teiil
DS
53
86
38
I Ova nava SeUartava Mlfutfa aa|aaT»Uapi
S
e
C«
t*
1413
I"
kavarna Central"
na Sv. Petra nasipu št. 37
navadno oolo noč odprta.
Z odIKnim velespoštovanjem §tefan  fllihoHČ, tavanl„.
! Dva nova Seilertova biljarda nalnovaliega alatoma I gjt
nn*n»»B»nn«a»«maM»»jB^^ tsSjSSO
!
I
Sledilna ognjišča „Criumph"
za gospodinjstva, ekonomije itd. v vsakršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in najtrpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Štedllna ognjišča za hotele, gostilne, restavraotie, kavarne L dr. Ceniki in proračuni na razpolago Glavni katalog 2040       franko proti doposlani znamki.
Tvornica za štedilna ognjišča Trinmph
S. Soldschmidt Z sin, Vels 18, gorenje Avstrijsko
Brata
l
Prodajalnica:
Miklošičeva  ulica št. 6 nasproti hotela „Union*1.
Delavnica:
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
M   Slovenski optični zavod
FR. P. Z
2832       Ljubljana, Stari trg štev. 26
priporoča veliko zalogo raznih očal, ščipalcev, toplomerjev, barometrov,
daljnogledov itd« — Očala in ščipalci se napravijo natančno po zdravniškem receptu.   V strokovnjaško dobro urejeni delavnici se vstavljajo nova stekla v očala in v ščipalce in izvršujejo vsa optična popravila dobro in ceno :j
Zlatnina, razne ure, prstani, uhani, verižice, naprsne igle itd.
Po najvišjem dovoljenju Njega /    c. in kr. apostolskega Veličanstva.
28. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta   denarna  loterija,  edina v Avstriji zakonito dopuščena, ima 21.135 dobitkov v denarju s skupno vsoto 620.000 kron.
Glavni dobitek je:
200.000 kron
Žrebanje se vrši javno 22. junija 1911. —  Ena srečka stane 4 K.
Srečke se dobe pri oddelku za državne loterije na Dunaju III.. Vorderc Zollamtstrasse 7, v loterijskih kolekturali, tobačnih trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih ia železniških uradih in v menjalnicah; načrte za igranje dobe kapci srečk zastonj. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. loterijsko-dohodarstvenega ravnateljstva (oddelek za državne loterije.)
Mestna občina Lož bo oddajala potom javne zmanjševalne dražbe, dne 21. maja t. L ob 2. uri popoludne v občinski pisarni v Ložu zgradbo novega občinskega poslopja s sledečimi deli:
zidarska in dninarska v znesku K kamnoseška „ ,
tesarska kritje strehe kleparska mizarska ključavničarska barvarska slikarska Lončarska
26988-30 121575 274984 783-89 557-29 516405 1797*66" 446-82 42397 1195*—
Skupaj K 41911-86
Načrti leže v občinski pisarni v Ložu v pogled do dneva dražbe. Prevzemniki bodo *morali vložiti primerno kavcijo. Natančnejši pogoji se izvedo na dan dražbe.
Mestno županstvo v Ložu,
dne 3. maja 1911.
Fr. Skrbeč.
1 A. KUNST
i ZJbMJsm
•j; Židovska ulica Itav. 4.
] Velika zaloga obuval
luton U4«lka lm «lr*lM I* v
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki cent. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naroČilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
ta>»»»oo»o»r»oo*»oooooo»a»»i
prrl ia edini slovenski oglaševalec ia trgovec glasoviri ev
Ljubljana, Poljanska c. 13. L
Prodajam in po-sojujem glaao« vlrje, piani« ne in harmonije izključno le iz najslovitej-ših tovaren, ne-prekosljivo dobre kakovosti po glasu. Solidne cene! Tudi na dc\?i novačita In hnz zadatja! Pismeno jsr.c;m 10 Iri. vsak pri meni kupljen in-strumert. Uglaševanje izvršujem Specijelno sam osebno, brez poiiagača ali posredovalca ter vs£- popravila. — »Glasbeni Matici« in drugim slovenskim zavodom uglašuje edino le
mm
Nove
dvostranske slovenske
Cena K 4*— in pO K 2*50.
Gromifcnl
od 25 kron naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke. Zahtevajte tskoj brezplačno cenike gramofonov in raznih ploSL
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg štev. 26.
□iniciinin □ininiizi
Josip Stupica
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
kakor tudi krasno opremlfene
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-ačlno kakor tudi že obrabljene vozove in konjake nprave.
□inoninininin □
Specialna trgovina
finih
ročnih del
IONI JAGER
• LJubljani, Židovska ulica itov. 5.
Predtiskarija
I Tambur i ranje
Montiranje :-:
Plisiranje :-:
ZDRAVILIŠČE
CIEICHENBERG
Sezija od 15. maja do 30. sept. noprokoaljlve vrednosti pri vaoh bolesnih sopil -r
Svetovnoznani zdravilni vrelci 1187
Pojasnila in prospekte daje zdraviliško ravnateljstvo v Gleichenbergu.
Edina zaloga
izvirnih
ameriških
čevljev, i
\
zaloga čevljev
v Ljubljani
poleg kavarne „pri Slonu".
Pazite natančna na firmo.
Prodaja se
pri podiranju vojaškega Mil. Danaiska ia M Mela cesta
različni materija!:
zidna opeka, strešna opeba, cementna strešna opeka, železne cevi, železne vezi, železno okensko omrežje, 4 cele kompletne železne garniture za pekovske peči, stropni tramovi in stresni stoli iz mecesnovega lesa, vsakovrstne deske, okna, vrata Itd.
Vir zdravja so brezalkoholne
šk vi m    o t»    I « m •»
napravljene Z
(malinov, pomarančin, jagodov, breskven in prvencev okus) v pastiljah za prodajanje ::  po 2 in 4 vinarja, v patentovanih vrečicah za prodajanje po 2 in 5 vinarjev. :-.
n b d
Maršnerjevimi šumečimi limonadnimi bonboni
Pristni   samo  s  to varstveno znamko.
Letna poraba 80 milj. komadov
Pristni samo s to varstveno znamko.
Letna poraba 80 milj. komadov
Edini iZflelOVaieC; Prva Češka delni družba tvornic  ori en t. siadkornin
1319 in čokoladi Kralj. Vinogradi
I prej A. Marsner. — Zaloga: Dunaj VI., Tkeobaldgasse 4.
[. ta. priv. zavarovalna dražba. i kr. priv. zsvarov. družba za življenje
„Avstnjsh! Penite" no Dunaju.
i)
d) •) f)
Vplačana delniška glavnica K 6,000.000. Družba zavaruje:
proti škodam vsled ognja, strele in parne ali plinove razstrelbe, kakor tudi proti Škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih stvari, na-daljV proti požarnim škodan živine, zalogo vsakovrstnega blaga, kmetijstvo orodje, pridelke itd.:
proti požarnim škodam poljske pridelke in
klajo v poslopjih in kopicah;
proti škodam vsled slučajnega ubitja zrcalnega
stekla;
raznovrstno blago preti škodam, nastalim pri prevažanja po suhem in po vodi; proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov; proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Stanje zavarovanih svot    .   .   K 215.000.000
Premijske rezerve...... 54,000.000
Letni dohodki na premijah    .  .. 11,000.000
Družba zavaruje na Človeško življenje po najraznovrstnejšib kombinacijah, kakor:
s) za slučaj smrti: da je glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zaostale ali kako drugo določeno osebo;
b) za slučaj smrti in mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti nadalje sprejema
c) zavarovanja za doživetje, preskrbljeoje za starost, zavarovanja otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega;
d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vzgojinskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor nezavrlenost in nezapadlost potice, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd.
59
Natančneja pojasnila daje radovoljno
Generalni zaslop v Ljubljani
SocSnijska ulica štev. 1.
Vodja generalnega zastopa: Jos. Prosene
898
iren tek
Najboljši material
Velika delozmožnost
Auto
Laurin & Kletnent akc. spol
e:     Tvornica Mlada Boleslava (Češko). i:
64
18
DD
.A
0002
22
Lekarnarja A. THIERRTJA BALZAM
Belino pristan z zeleno osno kot vsrstvsea* ha nnt icnmtn ..._______
z zeleno Dano kot Vsako popa£enje,
znamkami se kasentkoaodno taaledi^}
Aliein eehter Balsarn
■as etr Schttzengel-Apttkekiau
A TWerry in Pregrada
fcet Rth^tch-Sauerbrunn,
Knaredba in
razpeeavanje je In c
OBLASTVENO VAROVANO.
činam, pljučnim bolestim, zlasti pri influenci, ielodfaih ^^'tJ^TZ^ll'
Lekarnarja   A. THIERRTJA
edino pristno
centifolijsko mazilo
zanesljivo nsjgotovejaega idrarilnega učinka pri ranah, oteklinah ra-ni«vah   vnetjih,  gnojitvah,  odstrani iz trupla vse tuje trarine ia del celo boleče operacije nepotrebne. Zdravilno pri le tako star* ranah in tako dalje. 2 Skatljici staneta K 8-60.
Dobiva se v Umi pri Jngelu varliif ADOLF TBICRirT v Pnffaii pri
Daljt g aire ini Hianuh. Na debelo i trgovinah n -eiiciiifie dran.
1035
Zf    Avstr. patent št. 46.347.
Patentovano v 7 državah
ČUDOVITO!
Vse dosedanje iznajdbe skladnih stolov, klopi in miz celega sveta presega J. Lojk-ova iznajdba
železnih skladnih stolov, klopi in miz.
ki jih izdeluje in zalaga Lam  tovarna  lesnih Izd«
31
FR. BURGER V SPODNJI ŠIŠKI.
Prospekti  zastonj in poštnine prosto. Vzorce pošiljam po povzetja.  Ako ne ugaja, sprejmem poštnine prosto
nazaj In vrnem vplačani denar.
Računi se plačujejo le neposredno meni.
C. kr*. izvedenec in učitelj ,,Glasbene matice"
LJUBLJANA ALFONZ BREZNIK LJUBLJANA
————— Kongresni trg št. 13. -———.
Velikanska zaloga vsega glasb, orodja, kakor: violin, cifer, kitar, tambnric, harmonik, klarinet itd . najboljših strun
(tudi VVeicheld) ter muzikalij. Prodaja na čudovito majhne obroke tudi brez zadatja, tako, da je vsakomur dana prilika, izogniti sc vsiljivemu „polelnu" ter si na najugodnejši način odplačevanja nabaviti instrument prve vrste. Dvorna firma klavirjev f zanka, Holil & Heitzmann,
-----aaaaaar   stelznammer in Rosler ter
Horflgel in Mauborg (amer. harm.) so svoje zastopstvo za Kranjsko meni poverile in imam ie jaz izključno edini  te znamenite  instrumente v najv. zalogi in izbiri. 10 letno pismeno tvo. Popravila in uglaševanja klavirjev in vseh glasbil po najnižjih cenah. Stari klavirji se najugodnejše jemljejo v zameno.        a*JF~ Najnižja izposojevalnina. -snjsj 277
Ea«P
r*
S
cs
>
WK X XIX X
ar*ar atf sWi afrt sHiI
XX XX
XX
Najnižje cene.
xxxxxx xxxxxx
--ixx
XX XX XX
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
237
XX XX XX XX
xxxxxx xxxxxx
za spalne In Jedilne sobe, salone In gosposko sobe.  Preproge, zastorji, modrocl aa vzmet žimnati modroci, otroški vozički Itd.
6
09
5
XX
i®
Najsolidnejse blago.
xxxxxx xxxxxx
III]
_Pr. Ševčlk
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 56
pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih! sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno pripo ročam lahke trocevke in puško Book s Kruppovimi cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
I^T"   po najnižjih cenah. Popravila in narošbe se izvršujejo točno in zanesljivo.
Cenovniki na zahti
ij In poStnino prosto.
Aviust tepli!
40
: lHofttoiltttlt.iS (v tona):.
Iisclsje. tesranja is prodaja vsakomtae
sode
po nalniifUi cenah.
omilil..-
Blaž Jesenko
LJubljana, Stari trg 11
priporoča
cilindre, čepice itd.
asam najnovejše fasone = po najnižji ceni.
Uustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto.
o
G
o
O
Cu
-O
o
Najcenejše
domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana Pred Skotilo iS, Stari trg 4,
Prešernova ulica 4.
ytatm x&li/& d*sbrtv, pc? cvrrzg in jrcMsn&si/it**potovali na/-sv obrne/o
ar
l X. Kaiser pušk
i Ljubljani, Selenburgove in št. i
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
lenkil iBtrtlirni, nek It! koles (biciklov)
kakortudi
unatalnl ogni
po najnižjih cenah.
Piimilaim.iailnaiii MciklnMniisiliioo.
U RIL IN AL V**?/ MOTORE. N
Ia svetilni plin, sesalni plin, senčim, beneol,
petrolef Itd. Pazite: ntoteiil xa sarovo ol,o sistem Diesel. finiš ii s|ls spseislSlpsespeht 502 iTIT Specialni oddelek: Stroji aa tage in obdolov. Iona.
Popolne opreme žag in mi zarile.
LANGEN &VV0LF, WIEN. X
Ustanovljeno 1853.
GJophatn&Co.
družba z omej. zavezo
tvornica za stroje in železolivnica
Durili] XI«, Godronstr. 159
grade za specialiteto:
polne jarme vseh vrst za parne in vodne žage,
vse stroje za obdelovanje i lesa c krožne žage, trakovne žage stroje za oblanje, stroje za skob-
ljenje   (FrSsmasctaine),   stroje za ''m^^:^š^-i^mmmmM\WM luščenje furnirja, stroje za upognjeno pohištvo, stroje za sodarje, transmisije.
Prospekti; proračuni stroškov obisk inženirja zastonj. 192
Praktične in cene ograje
za predvrtove, parke itd« i
iz iičastih mrež in kovanega železa preprosto ali tudi najkrasnejc opremljene, vrtne ografe iz kovanega železa, stopniske ograje, okenske mreže, ograje za grobove, grobnice, balkone in pročelja, večkrat sukane šesterooglate, v ognfn pocinkane ter stirioglate strojne ticaste pletenine za ograditve gozdov, travnikov in vrtov, za varstvo proti zajcem, pasjake, fazanerife, voliere, igrallića za lasvn-tenniSj Rabitzeve stene in monirske gradbe, dalje mreže za pesek in gramoz, jeklena bodeča žice za plotove, ves ograjevalni materijal in vse zadevne izdelke dobavljajo po najnižjih cenah
Dunaj Hutrter & Schranz d. d. Buda-Pešta
tvornica sitarskega in klobučevinastega blaga.
Vzorčne knjige, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in franko. :
v Ameriko
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez ftntwerpen v liew-York
je proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših parnikih FinI and, Kroonland, Vaderland, Zeeiand, Lapland in Samland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz fjubljanc vsak orek popoldne
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je taj
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, _
Kolodvorska ulica o«**-, štev. 26,
od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno „pri Starem Tislerju11.
Telefon štev. 53.
915
•c
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
priporoča svoje izborno
itarčno, dvojno marčno
in izvozno pivo
v sodčkih ts steklenicah.
«
87
5796
IU
2954
8285
.A
#4
VSO HJVJU c^->
I.
Šivalni stroj 20. stoletja.
Kupujte samo v naših prodajalnicah ali od njih agentov.
Singer Go. dela. dr. šivalnih strojev. 14U
tjubljana Kranj Kočevje ]tovo mesto
Sv. Petra cesta i.     Glavni trg 53.     Glavni trg 79. Velki trg 88.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
registrirana zadruga e omejeno zaveso
s sedežem v £jnbljani, JKarije Ccrezije cesta št. 11 (Kolizej).
Zaloga pohištva lastnega Izdelka in tapetniškega blaga.
Jzvršuje vsa mizarska stavbna dela.
B o — o
>
-o
(si
a ca
'S
HENRIK IAN7 MANNHEIM.
Patentne polno in vročeparne
OMOBILE
z ventilno zavoro
sistem „LENZ"
in zmožnosti do 1000 P S.
Avstrijska prodajna pisarna: EitilL HONIGMANN, Dun.jj IX., Loblichgasse 4.
Mm. lovska razstava Donaj 1910: dil. Častna diploma (najvišja odlika).
■ ■ src«
Ustanovljeno leta 1900.
OdUkcvana-
Pariza 1905.
Londonu 1905.
Slav. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
Znja natočila se Izvršujejo biti: in točno. Cene brez konkurence.
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere
2964
IGLIC
LJubljana
Mestni trg 1142.
Najnovejša iznajdba!
Velik požar
se zamore lahko in naglo pogasiti samo S
Smekalovimi brizgalnicaml
s 40 delavske sile poman,danim ravnotetem nove sestave, ki od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položajo delujoče kretanje
brizgalnic nepotrebno. Na Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva Krško, Kostanjevica, Bohinjska Bistrica, Metlika, Sencnr. Koroška Bela Hrusica. Zgornja Siska, Dravlje, Spodnja Idrija, Predoslje, Sora, Stok Trzin, Žabnica, Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stotice, V al t a vas
St. Peter na Dolenjskem.
R. A. SMEKAL
v Zagreba
skladišče vseh gasilnih   predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih stro« jer ter motornih mlinov.
Odplačevanje na obroke
129 odlikovanj!
Združeni čevljarji
V Ljubljani, Wolfova ulica št. 14.
priporočajo    svojo     bogato zalogo   obuval za zimsko sezijo.  Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka. Onmi sa pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi.
Specialisti za prave
gorske in lovske čevlje.
Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila.
Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja naročila proti povzetju. Zahtevajte cenike, co
40
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Peka rij a*
in kavarna
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Slavni trg št. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
3^» ^»  iS! 3®l
g. Cadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Lr ban će ve manuf. trgovine priporoCa
slamnike
čepite, razno moško perilo, kravate, ovratnike itd. iti
Blago Imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
□iniDIDIDininiD
□ininlDinlDlDin
1
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
X X X X X X X X X X X X X X X
Oblastveno izprašani in koncesij, zidarski mojster
Iv. Znidarčič
naznanjam si. občinstvu, da nisem več v družbi z gg. Ig.
Špacapanora in Fr. Zigonom, ter nisem več za njih nadaljna dela odgovoren, pač pa kakor že več let, sem tudi šc naprej v družbi le z gosp. Iv. Stepančičem.
Za nadaljna naročila se toplo priporoča ter udano bilježi
z odličnim spoštovanjem "j* j     v«v    o ir
Zmdarcic & Komp.
NOVO MESTO, dne 26. aprila 1911.
1560
Rheuraia j—|     Protin |—| Ischias
Otvorjeno od 1. aprila do 1. novembra«
Nizke cene kakor doslej, vkljub času primernim novostim. §£^-    1. septembra do 1. junija 25 znižanje«
Čudoviti zdravilni uspehi.    Radioaktivna termalna kopel 33—44° Celsija.
Krapinske Toplice
Pitno zdravljenje s termalno vodo. Razpošiljanje termalne vode. Obisk 6000 oseb.
Hrvaško (Hrvaška Švica).
Kopeli v basenu, marmorne, prsne, lužnate kopeli, tango, sudariji. Prospekte, pojasnila daje kopališko ravnateljstvo.  Pravilni naslov samo : Krapinske Toplice, Hrvaško.
Zdraviliški dom, 200 udobnih sob, prekrasen park, terasa, zdraviliški salon. Stalna vojaška zdraviliška godba, lift, telefon, avtomobilska garaža, izposojanje avtomobilov.
Na železniški postaji Rogatec (ki se odcepi od južnoželezniške proge Dunaj-Trst) avtomobilski omnibus. Zveza pri vlakih ob 11. uri 16 min. dopoldne in 5. uri 29 min. popoldne. Na železniški postaji Zabok avtomobilskega omnibusa zveza pri vlakih ob 10 uri 24 min dopoldne in ob 4. uri 11 min. popoldne.        1. maja dO 1. oktobra.
no stavbništvo.
Kdor hoče bitTO in ceno zidati, uporablja le 1166
SEtagliol plošče
ima S  omam debele mm*- z«* napravo ločilnih sten. ki jih vsak lahko postavi.
PREDNOSTI s
Varno proti potresu, ne. propušča I prostonoseče, hrani prostor torej zvoka in jako trdno drži žreblje. |    ni treba nikakih traverz.
Samenoseče in trpežne Kesslerjeve Stene (Meno armirane stene iz opeke).
Preračun stroškov in proračun napravita zastonj arhitekta imetnika patenta
Hdnlgsberg & Dentsch, cA:£i$lč™ Zagreb.
Hajcenejla in najhitrejša vožnja v Ameriko s paniki Jeveronemikega LIoyda"
iz
3267
Bremna NewYork
h
p
s cesarskimi brzopainiki „KAIS£R WILHELM", „KRONPRINZ WILHELM", „KAISER VILHELM d. OBOSSE".
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. m
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega oarobrodneea društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite F v Llnbllani edino le pri
EDVARDU
Kolom ulica m. js
nasproti obceznani gostilni „pri starem Tislerju".
Odkod Iz LinUjano jo vsak torek« četrtek In soboto. — Vsa m pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačne. en« Postrežba poštena, reelna in solidna. S«
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colondo. Meksiko. Kalilornijo © Arizona. Utah, vVioning, Ne vadi, Orcgon in Washiogton nudi naše društvo posebno fe^ ugodno in izredno ceno čez Oalveaten. Odhod na tej progi iz Bremna ****
enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimorain na vse ostale dele sveta kakor pUl Brazilijo. Kubo, Buenos-Aires. Colombo. Siagapore v Avstralijo itd
4
18
25
61
30
lzdelovat«lj we»ev
Franc Visjan
Ljubljana, Kolodvorska ulica 25
priporoča svojo bogato zalogo
55       novih la t* raUI«rih
VOZOV.
31
101
IE
Umetno, stavbno in konstrokcijtko ključavničarstvo
Pust Ivan
zappi.ei.ni izvedenec in cenil t;
v Ljubljani, Poljanska cesta it. 24
se priporoča v izdelovanje vseh ključavničarskih del. — Železne stopnice vseh vrst po načrtih, okna in strehe. Ograje za rakve, stopnice vrtove ter vezna in vrtna vrata. Štedilnike vseh vrst, in okovi za vrata in okna. Valjčne zatvore in solnčne plahte. Pletenje različnih mrež na stroj za pašnike in ograje
luUI
897
ir=
3E
4
mmm
mmm
mam
:-: so nedosežnc glede oblike, izvršitve in cene.
Ljubljana, Dvorski trg 3
TT«-l.€5ff*»mm  fttey. 291.
Priporoča se
M. Kristolič-Bučar
Stari trg it 28, LJnblfana. nasproti gei«™iif* gfl^ Zadnja moda
BLUZE ~ KRILA
FINE KOSTIME — NOČNE HALJE
na novo vpeljane, krasne
: POMLADANSKE PLAŠČE ™ PELERINE :
v vsakem blagu, barvi in fazoni, tudi po mori. Najfinejše In kompletne
- PLAŠČKI —
Perilo, predpasniki, moderci, otroški klobučki, kapice
in vsako drago modno in drobno blago U solidnih tovar en $JkWT~   po najnižji ceni. ~W0M
Na ogled pošilja tndl po posti.
867
OBLEKICE
PELERINCE
▼ Ista SS Si BM|S
Herbatova kolesa
11 savelevsls ves sveti i:
S
vtiMln
evntlljke. — Najcensjia trrdka sa nakup
vesela za koless.
— C«vi K a. plaKt K 4-jo, gorski pl-tti K 5 00, avetUjk* K 280, sesaljke 60 v, sedla K 190, francost 40 v, držaji 3u v, pedali K 3, verige K S, avond od 35 v dalje.
W  Krasen k«tele« tStl. "M
JURI HERBST T^rnml vi. MeilskinsssOaees 1
litaniijHi lita 1811.
Ljubljana.I i
Kongresni trg 7.1 8:
Prodtiskarlfa.H
Risarski atelije.
Misiranje, kufriranje. montiranje. I
_J Tamburiraole ifl vezenje aa roko. [_
Največja zaloga ženskih 146       ročnih dol
in vsakovrstnega materijala.
Fl DELIT Y
and
Beposit Companv o/ |darylanJ
KaVCljSKO (poneverjalno)
ill jamStVenO zavarovanje.
Skupno  premoženje družbe dne 31. decembra 1910:
čez 33 milijonov kron.
Skupni
znesek iz obstanka plačanih skod
družbe
čez 35 f|a milijona kron
(K 35,639.55075). Kavcija, ki jo je družba založila pri c. kr. državni centralni blagajni, znaša
K 400.000-—
Polica družbe „FlĐZSsITT" je naj-
Vboljše nadomestilo za kavcijo v gotovini in nudi delodajalcu najobsežnejše varstvo proti nepoštenosti vseh vrst po nasUvijencih. Zt slnftbe Iscoce
•najboljše varstvo proti sleparstvu s 1191      * kavcijami. Ha željo prospekti la pojasnila.
Generalno ravnateljstvo za Avstriji: Dnaj I., Rottentnnnstraae Zl (Seslienz-Palast).
Generalno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Kranjsko: &ndwig Kdler ▼on ScbOnbofar, Graz, Stevrergaase 90.
KelT Ink
naJboljSI plosk za mshka tl
Keil-ovt bela glazura za nmivalie mize . Kell-ova voščena pasta za parkete   • • Kcil-ov lak za pozlatenje okvirov .  . , Keil-ov lak za slamnike v vseh barvah Keil-eva pasta za čevlje......
Dobiva se vedno pri Leskovlcu 9k Medenu v Ljubljani. Peste trna s  Anton Ditrich.    Idrija: Val. Lapajne.        Črnomelj: Anton Zurc. ikoftaLeka: Matej Žigon.    Kamnik: Ed. Hajek.       Kranj: Franc Dolenz. ladovlllca: Oton Homai.   Novo mesto: I. Picek.   Kočevje: Franc Lov.
90 V
40
30
1198
Ob kralja Karola promenadi, na novo urejene elegantne sobe z balkoni, za eno ali več oseb s hrano ali tudi brez hrane. Električna razsvetljava ter kopališče v vili. Dobra pitna voda z Učke! Krasen razgled na morje in celo okolico, na razpolago je tudi uporaba vrta. Pension se nahaja v lepem mirnem kraju Opatije v bližini morja! Cene niske! Domaća družba!
Priporoča se
1525
R. JUVAN, Opatija.
Svoji k svojim!
Svoji k svojim!
i tajiHiis
Veletrgovina z železnino
„Merkur,,
Peter Majdlc, Celje
poirsžnica v Kranju podružnica v Kranju
• se priporoča ^
za nabavo žičnega omrežja, ograje iz žičnega omrežja v vsaki izpeljavi, stavbnih nosilcev, lepenke, vsakovrstnega orodja najboljše kakovosti za poljedelce, kakor tudi za obrtnike; nadalje: zelo dobrih in praktičnih bran za travnike, poljedelskih strojev iz prvih tovaren, nepreraočljivih plaht za vozove, komate in konje itd.
Prodaja umetna pojila, kakor: Tomasevo žlindro, kajnit, kalijevo sol, superfosfat, žveplenokisli amonijak in čilski soiiter.
Gg. botrom in bolnicam
t priporočam svoja
birmanska darila.
Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej
Prava srebrna „    „ ft    „     „ „ 9-70 „
14kar. zlata   „    „ „    „     „ „44— „
Nikelnasta damska „ „    „     „ „ $-50 „
Prava srebrna „    „ f,    „    „ „ 9-50 „
14 kar. zlata „    „ „    „    „ „20-— „
Uhani zlato na srebro   .   .   „ „ 1-80 „
14 kar. zlati uhani ....„„ 4*50 „
is    Največja In najsolldnejša tvrsfka s:
H. SUTTNER
Mestni tri (nasproti retoiža).   Sv. Petra cesta 8.
Lastna tovarna ur v Švici. Tvorniška znamka _lko-.
podružnica v Trstu
Via S. Nicolo it. 30.
podružnica v Trstu
Via S. Nicolo it. SO.
ška olavnica (0 milijonov kron.
od
Rezervni in varnostni zakladi IG Bilijonov kron.
ykW IZVRŠUJE VSAKOVRSTNE
dneva  vloge  af % do dneva vzdiga. BANČNE TRANSAKCIJE POD NAJKULANTNEJŠIMI POGOJI.
Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatoru. Tnr-bogeneratorji, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob-ločnice in žarnice vseh vrst
preje Kolben in dr.
Praga-Vysočany
2377
Vodne tunine vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za instaUrsnJe. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih kvaren in jeklaren. (Za vele- in malo obrt)
CF
Uvažajte ari aabavanju
za gospode in doco
i najnovejšo konfekcijsko trgovino i
Maček & Komp.
▼ obllija glavne pošte, Franca Jožefa cesta štev. 3.
PAT
vseh dežela izposluje inženir 35
___US, oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik
na Dunaju VI-, slariohllferstrasse »t. IT.
in po Se znano najnltjih cenah dobite v
v modni trgovini Peter Sterk
Lfobijana, Stari trg it 18.
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, I" kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov, slamnikov in Čepic, dalje čepic za dame, deklice itd.
Up birmonska darila
Pozor! Pozor!
Zaradi velike zaloge pe znitanih cenah.
Naročajte na Izbiro
bluze, krila, kostume,
plašče, .opico, nočne kalje, pele* rine, perilo, steznike dalje
otroške oblekce, plaščke,
klobučke, čepice In drnge potrebščine ss otroke In novorojenčke
AL Krištolič-Bučar
LJubljana, Stari trg 28.
Priznano sajfinejša danska in otroška kon-■ekcijs. Izdeluje tudi po meri. Najnižje cene.
Srebrne ure za dame   .   K 7 „ „   za dečke  .   ,, »
nikelnaste ure . . . . „ zlate ure ...--->»
4< 22-
AlpinA
Velikanska izbira vseh novosti in najceneje kakor: srebrnih in zlatih verižic, uhanov, prstanov, koljejev z briljanti in drugimi kamni.
Za vsako uro pismeno jamstvo.
Ceniki s koledarjem,  tudi po pošti prosto.
Vabi na ogled 1596
Fr. Čuden
urar in trgam v Ljubljani, Prešernova ulica 1.
Priznano največja, resnično domača, ie 25 let obstoječa tvrdka.
Gramofone
najboljše vrste po    najnižji ceni avtomatične, posebno   za gostilničarje pripravne priporoča
Ivo Bajželj
Ljubljana
Sft. Mariji Terezije testa 11
(Kolizej).
Ravnokar so došle najnovejše slovenske plošče a K 3*50. — 1000 igel K 2*—. 271
esssVaVsssss^^
1E
Oljnate barve
priznano najboljše
Kranjski f irnež in laneno olje
Steklarski in mizarski klej
13 Prašno olje
za pode
Fasadne barve
edino  .t.novltn.  proti .ramenskim vplivom
angleške in lastnega izdelka
Čopiče
za vsako obrt
1
1
Olje in mazilo
za stroje
Karbolinej in gips
Barve in potrebščine
za umetnike slikarje, kiparje itd.
i
i
13
Nasproti rotovža.
Različno modno blago in perilo za gospode, dame in otroke, kakor tudi slamnike in čepice po zelo nizkih cenah
priporoča
0.Jezerše
Mestni trg št. 24,
priporoča
Adolf Hanptmann
prva kranjska tovarna za oljnate barve, f irneže, lake in steklarski klej.
■ - ---■ ■--■
Zahtevajte cenike!
Zahtevajte cenike 1
KAŠLJAJOCIM
otrokom in odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom
TH9M0MEL SC1LLAE
pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj, odpravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja* o presenetljivo točnem učinek Thvmomel Scillae pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dušljivega kašlja. ■■T" Prosim vprašajte svojega zdravnika. 1 steklenica 2*S0 K. Po pošti franko ako se pošlje naprej 2-90 K. 3 steklenice ako
denar naprej T.— K. 10 steklenic ako denar naprej za SO-— K. Izdelovanje in glavna zaloga
B. Fragnerja lekarna
c. kr. dvorni dobavitelji ——   Praga III., št. 203. —
Pszite na ime izdelka, izdelovalca  in na varstveno znamko.
V Ljubljani v lekarnah. Jos. Mayr, dr. G. Piccoli in Jos. ČlžmiF.
Čeških Budejevicah.
To je izborno, na plzenjski način varjeno pivo. Zaloge: LJubljana: V. H. Rohrman. Trst s Schmidt * Pelosi. Postojna: Emil pl. flarzarolli. Pni j: Lacko Krit. Trnovo: Rudolf 1875 Talenćič. Beka-Sniak: Ante Sablick.
DEDE
I
Modni salon
_ JUJT-MAJCIlKe
Ljubljana, Židovska ulica štev. 3
priporoča svojo veliko izbiro krasnih klobukov, modelov za dame in deklice, čepice, različen nakit za klobnke,
Sprejemajo se popravila. 2306 Cene brez konkurenci
Žalni klobuki vedno v zalogi.
NAJODLICNEJŠA ZNAMKA
LE V IZVIRNI POLNITVI.
najvišjega dvora in
aristokracije
Ustanovljeno
1743
VIDIC & KOMP., LJUBLJANA
tovarna zarezanih strešnikov ===== ponudi vsako poljubno množino patenti dvojno zarezani
stre&nik-zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola". odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti.
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. — Spretni zajrtopasikl m Utajo. ~~
Vtaiaa f* tt* »NsatPJeVJ tassWBe«t
Po sveto.
* CeM in klerikalno smMJeaje * bokoru. Češka »Narodni Politika« prinaša v svoji četrtkovi številki br-aojarvko, datirano z dne 3. t. m., ki ee gbmei sledeče: V današnjem »Frems denbl&ttu« je ušlo v poročilu o polj-eko - slovenskih snubitvah v Krako-jrtl zanimivo priznanje. Gre baje za znižanje med poljskimi m slovenskimi poslanci, ki bi naj učinkovalo tudi na parlament. Tu je torej potrjeno, kar se nam je že od prvega tre-natka dozdevalo. Slovenci naj se pri-klopajo poljskemu klubu in postali bi tudi a posredovanjem teg-a tajni ali javni člani vladne   večine. Neccmo teg-a Slovencem braniti, ali to krakovsko pobratovan.ie nas spominja na krute boje za   bosanske   kmete in strastne gwwe dr. Kreka proti Poljakom. Citiral jim je nekdaj nekega poljskega, pesnika, samo da bi dokazal, kako protislovansko je njihovo postopanje. Nič ni pomagalo. Poljaki so glasovali z Nemci, Cehi so pa šli v svojem slovanskem prepričanju tabo daleč, da so prepustili Slovencem za dolgo dobo vodstvo cele Slovanske Enote.   A   danes 1   Danes prinaša »Seichspost« zanimiv pogovor z odličnim voditeljem ljudskih Slovencev, ki igra na Kranjskem veliko vlogo in ki se je najbrže na potu iz Krakova v svojo domovino   vstavil na Drmaju. Ta pogovor potrjuje »raz-ikritJ€K< »Fremdenblatta«, da ne gre Za nič drugega, nego  za pridobitev slovenskih glasov za barona Biener-tha. Na   prvo   vprašanje urednika »Hedchsposte«, kako si predstavlja situacijo v novem parlamenta, je od-g*yearil slovenski voditelj: »Hoee-li vlada imeti močno večino v zbornici, naj skuša pridobiti   si sodelovanje Slovencev ob strani dosedanjih vladnih strank večine. Take spojitve ni težko doseči. Stojimo poljskemu klubu tako blizu, že sodelovanje z delovno večino je jako lahko mogoče.« Na drugo vprašanje, kaj   pričakuje od zoližanja Poljakov in Slovencev, je odgovorih »Zagotoviti morem, da se ni doseglo zbližanje samo na gospodarskem in kulturnem, temveč tudi na političnem polju. Slišali smo jako važna pojasnila, kako naj se presaja iz Rusije prihajajoča propaganda za nooslavizem in pojasnili smo si tudi važne nazore o dunajski politiki. Z novo ustanovljeno zvezo ostanemo v stalnem stiku, kar je najvažnejše.« — Kakor kaže, se začenja stvar razjas-njevati.
* Kako se krote bolhe. Na raznih reklamah za potujoče cirkuse m enake priredbe se čita tudi včasih točkah o »izučenih bolh ah«. In marsikdo je že vprašal: ali se dajo bolhe faktično ijjačititi in udomačiti? Ameriški krotitelj bolh Nofces potrjuje to in objavlja v nekem ameriškem listu cek> podrobnosti, kako se bolhe krofe. Nokes pravi, da so bolhe še precej inteligentne in da imajo dober spomin. Nokes  ima  zdaj   50 izučenih bolh. Dno od teh ima že sedem let in ta je takorekoč njegova ljubljenka. Da se bolhe ukrote in izuče, se morajo najprvo privaditi mirnemu sedenju. Kajti če bolha še   skače, tedaj nrav lahko uide rokam svojega krotitelja. Je to namreč ravno tako, kakor bi ujeti človek začel delati kilometer dolge skoke.   Skakanju se pa bolha odvadi na prav enoličen način. Gospod Nokes jo namreč postavi pod steklen zvon. Tam more skakati, kolikor se ji poljubi. Uiti ne more, pač se navadno zadeva ob stekleno steno. Pod steklenim zvonom ostanejo bolhe kake tri tedne. V tem času se popolnoma odvadijo skakati, ker se vedno boje, da se  ne zadenejo  v stekleno steno, katere s svojimi očmi ne molijo razločiti, če je bolha tako daleč izučena, potem se lahko nauči raznim drugim stvarem. Vleče mali voziček ali pa hodi po drobni žici itd. Vsa ona majhna orodja, ki jih rabi Nokes za predstave   bolh, napravi sam iz Blata. Krotilec mora imeti veliko potrpljenje, če bolha ne uboga, se jo za nekaj časa obesi. Na majhen krožek iz žice, ki se priveze na nit, se bolha obesi. V tej neprijetnem položaju se bolha sama sempatje ziblje, dokler je milosrčni Nokes ne resi in s tem zatre njeno trmo.
* Dvor marokanskega sultana Mulaj Hafida. Celemu dvoru maro-kamskega sultana načelu je takozvani Hajib, ki ima na razpolago cele roje služabnikov in služabnic. Notranja uprava dvora se deli v štiri oddelke. Kopalnica, oddelek za čaj, spalnica in oddelek velikašev, običajno sultanovih eorodnikov, ki nosijo menjaje se vsak dan sultanu molitveno preprogo in mu jo morajo pri molitvi v moseji in zunaj po vseh pravilih njihove vere raagriiijati. V kopalnici je 50 izbraaiih sužnjev črncev, ki se lahko imenujejo zaupni strežaji. Tudi v oddelku za čaj služijo črni sužnji, toda »ključno le mladi lepi dečki. Ti pripravljajo za gospodarja čaj, dona-sajo pa toidi sami vodo in jo čistijo in destilirajo. Tudi to mesto je jako zaupno. V spalnici služijo sicer prosti ljudje, toda ssi ti imajo nekako
*°*****K> praMoo jgp spoktffinc slutite pse enlfanovem dvoru. Ti* pravica pa) gm m> odpirale vstop«k esatni služ-M, marveč jih naravnost primora, Najiinenitnejži pa so kot že omenjeno oni imenitniki, ki spremljajo sirf-tana z molitveno preprogo* Praga sultanovega harema v Fesu ne sme razun sultana in evnuhov nihče prestopiti. Da, celo v obližje gradiča je prepovedano hoditi. Z lepoticami je sultan vrlo dobro založen. Nakupi in pridobi si jih veliko sam. Največ pa jih dobi v dar. Velikaši, njegovi podaniki in sosedje tekmujejo med seboj kdo bo lepše in več deklet poklonil sultanu v dar. Na razpolago pa mu niso samo domače lepotice. Ima tudi krasne Evropejke, da menjaje nadomeščajo hitro uvele cvetke domačega ozemlja. Sultanov harem ima tudi svojo vojaško stražo, ki je sestavljena iz najmočnejših, najboljših in najbolj divjih vojakov. Teh se boje prebivalci bolj kot živega vraga. Posebno huda pa jim prede o mraku. Po dnevni pereči vročini se odločijo običajno sultanove krasotice za večerni sprehod. Posade jih na krasno in bogato opremljene mule, in jih vozijo po mestu. Spremljajo *ih seveda vedno že omenjeni stražniki. Gorje onemu,- ki se tej dvorni ženski kaval-kadi ni dosti daleč umaknil, ali pravočasno u bežal. Brezobzirno pobijejo vsakega in imajo pravico tudi beže-čega ujeti in ga na mestu ustreliti.
* Sneški prekop. Letos bodo začeli s podaljšanjem zapadnoga nasipa v pristanišču Port Said .Nasip podaljšajo za 1750 m in začno potem z melioracijami v prekopu samem. Leta 1885 je bil prekop 8 m globok in na dnu 22 m širok, do leta 1915 pa hočejo poglobiti prekop na 12 m dn ga razširiti na 45 m. Klub tem ogromnim delom pa se Sneški prekop vendar izplača. Leta 1885. je šlo skozi prekop 3624 parni kov s 6,335.753 tonami, leta 1909 pa 4239 parnikov s 15.407.527 tonami. Leta 1885. je bilo plačati od vsake tone 9*5 frankov, leta 1909. pa 7*75 frankov, od vsakega potnika pa 10 frankov, kar da za leto 1885. dohodkov 62,249.163 frankov za leto 1909 pa 121,539.554 frankov. S 1. januarjem 1911 so znižali pristojbino za vsako tono na 7"25 frankov.
* Po ljudski obsodbi — živa pokopana. Kako kruto   "kaznuje divje ljudstvo umor in kako dosledno izvaja stari pravorek, ki ga najdemo tudi v sv. pismu, oko za oko in zob za zob nam kaže naslednji dogodljaj. Poroča ga ruski list »Nowoje Wremja«. Na ruskih zlatih poljih pri Ardnnu v Vzhodni Sibiriji je uslužbenih tudi veliko Korejancev. Med temi je delal mladi Tšo Osain. Zaljubil se je v mlado Korejanko Si, ki mu je ljubezen tudi vračala. Brez vzroka pa je ljubimec nekega dne izginil, in zastonj je plakala za ubeglim zapnščena deklica. Toda žalost mine,   jjozs-bi se gorje in v kratkem   se je zahotelo mladi Korejanki zopet po novi ljubezni. Omožila se je z drugim in zadovoljno živela. Kakor pa je nenadoma Tso Osain preje zginil, tako nenadoma in nepričakovano se je zopet vrnil. Začel je nadlegovati svojo prejšnjo ljubico in jo prosil ponovno ljubezni. Nekoč ko ga je zopet zavrnila, je postal surov in jo   hotel posiliti. Odločno se mu je ona uprla in pra je, ker se mu drugače ni mogla ubraniti, med   ruvanjem   zaklala. Sorodniki umorjenega pa so zahtevali ljudsko sodbo. Izvolili so Korejanci v sodni svet 6 starcev in ti so po že omenjenem pravoreku  obsodili Korej.uiko na smrt. Živa bodi pokopana poleg trupla umorjenega, tako se je glasila kruta sodba. Odprli so grob Tšo Osai-na in na rob groba postavili nesrečno ženo. V krogu so bili zbrani vsi Korejanci Argunske naselbine na čelu jim izbrani sodniki. Da bi lažje prenesla muke, jo je udaril eden sodnikov s kolom po čelu in prevrnil nezavestno v grob   na   nagnito truplo umorjenega. Nato so Korejanci med običajnimi slovesnostmi grob zasuli in odšli na delo, svesti si, da so pravično kaznovali zločin. O tem krutem kaznovanju je zvedela ruska vlada. Da se prepričajo o zločinu, so odprli grob in res našli v njem poleg trupla Tšo Osaina tudi mlado Si. Toda dognalo se je, da je ni pred zasut jem eden sodnikov samo s kolom po glavi udaril, marveč, da so ji preparnli z nožem tudi trebuh. Bila je namreč noseča, in tako ženo prepoveduje njihov ljudski zakon umoriti. Prijeli so vse udeležene zločince, ki bodo seveda pošteno kaznovani.
se takoj ali s 15. najti t. L
udobno opremljena
mesečno cnhn
v bližini belgijske vojašnice a prostim razgledom. .*. Vpraša oaj se v hiši M Tatom it i, L isMr. lovtv 1633
KASUSSER
Glavna zaloga v Ljubljsni:
PETER LASSMIK.
v vili
1590
s 4 sobami, verando, kopalno sobo, porabo vrta in pritiklinami
se odda za avgustov termin.
Vpraša se v stavbni pisarni Filipa Supančiča, Šubičeva ml. 5.
*-ipoljše ustifći.a kavmona s«.e^-
Zahtevajte
nakupu kolesa
samo
PREMI ER sssPV*
58
Najodličnejša oprema
in največja tehniška popolnost. WmV Krasni katalogi zastonj. ~"ssH
Tvornice Premier
Heb na Češkem. Zastopnik A. CERAR, Domiale.
Omili ii ti iitui
Ivan Bizovičar
Ljubljana, Kolezijske nI. 16
1542 izvršuje
štete, m in bukete
za razne prilike.
Delo umetniško okusno In po solidnih cenah.
Prodaja cvetlice, raznovrstne sike menit iD zelenjavo.
Naročila na deielo Utro  In vestno.
Zbirka
v slovenskem jeziku.
1. zvezek:
o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1862 St. 117 drž.zak. z dodanim
z dne 17. dec. 1862 St. d. z. ez 1863 in drugimi novejšimi zakoni kazenskopravnega obsega.
▼ plakao v/esasi • Ki po po** • I H vk.
JCarotaa tajiganu
v LjiiMjefil.
MT Lep« prostorna ^1
nova niša
z njivo, stoječa ob glavni cesti, ki vodi iz Žirovnice na Bled, kjer je tudi koncesija in več lepih sob za letovišče, se ceno proda. Več pove lastnik Iran aloklič na Broaja, Mita tirovulca, Oorenfsko. 1642
V najem se dejo takoj lepi
z gospodarskim poslopjem, napolnjeno ledenico, vrtom, kegljiščem in stanovanjem v večjem industrijskem kraju, kjer so c. kr. uradi. Posebej ali skupno so oddati istotam večji ali manjši
Pri hiši je koncesija za gostilno in kavarno. Hiša se eventuelno tudi proda. — Pismene ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „Stev. 1238". 1603
Zaloga vina.
Podpisani imajo veliko zalogo izvrstnega ioi6
lastnega pridelka.
Naročila se izvršujejo na debelo in na drobno bodisi krčmarjem, društvom kakor tudi posameznim družinam. Vzorci na razpolago.
taft Hir levile. Istra.
Redka prilika.
Tvornica, ki jo je uničil požar, ml je popustila vso zalogo rešenega blaga, to je več tisoč krasnih, težkih
flanelastih odej
povsem najnovejših in najkrasnejših vzorcev, ki imajo neznatne, komaj vidne madeže od vode. Te odeje so za vsako boljšo obfteij za pokrivanje postelj in odevanje oseb, jako tople, mehke in močne, 190 cm dolge, 135 cm široke. Razpošiljam po povzetju tri krasne, težke flanelaste odeje raznih modernih barv ia vzorcev za 9 K. 4 odeje za hišno potrebo za 10 K. — Vsak, kdor naroči to blago, je vedno zadovoljen. 1627
OTON BEKERA,
c. kr. finančni nadstražnik v pokoju Nachod, Češko, Lager 4-7.
Cvetočo mladost ia bleščečo lepoto
dosežete ob rabi med. drja. A. Rixa zajamčeno nrsicod-ljivih iN preizkušenih iedel-kov, mnofokrat odaWvaoih, sijajno preizkušenih Že izza 50letnega obstanka.
Drja. 1. Rin pasta
obi. var. proti pegam, vsem nečistostim polti. Gube izginejo. Edino zanesljivo učinkujoče mazilo Lonček K 3—.
Drja. A. Riia mleko Pompadour
ffkoč puder, pokrije vse nečistosti polti. Steklenica K 3—.
Drla. A. Riia biserno padrovo mazila
(nadomestilo za puder) ne masten, prečarovit, neopazljtv dnevni emajl, ni šminka, sijajnega učinka, bel rožnat in creme, lonček K 3-—.
Drja. A. Riia pailre naruise
v treh barvah, prekaia vse francoske izdelke po finosti in vonju. Karton K 3*—.
Drja. I. Riia mm ii Ponpaiair
dela aristokratsko fino roke. Karton s 3 kosi K 180.
Xosm. dr. fi. Rix, laboratorij
Dunaj IX., Berggasse 17 E. ajeap- paanea^aaji diskretne p*
Avtomobili LAURiM
a
K LEM EN T
1623
- največje -dovršenosti.
ftirii l nemeat, i dr.
Mlad* Boloakte**
Zaa^apale) • aaaVeaV A eVZee, ne^OC«
Lokal
na vogalu Kongresnega trga in Vegove ulice so odda za avguitev termin.
Pripraven je za Kavarno ali trgovino. Več se izve pri hišnici istotam. 1583
IMolo so
m*
mi« delavci
za  takojšnji vstop  proti dobri plači
v rudniku v Litiji.
Veliki hlevi, kolu. prostor
pripravno tudi za prodajo premoga in drv, so odda v najem zd avgustov termin. — Vprašati je pri lastnici gc.
Alojziji Lassnik, Wolfova ulica. Prodam Iz proste roko 1626
posestvo
*/4 ure od Ljubljane, enonadstropna hiša, 6 sob, 2 kleti, gospodarsko poslopje, vrt in travnika okoli 3 orale. — Kje, pove uprav. .Slov. Naroda."
Priložnostni nakup za pisabe stroje.
Eedves, Gradec, Gosposka ul. 28,1., narjstr. Zaradi preselitve znižane cene. — Porabljeni brezhibni eksemplari : Underwood, od 250 K, Ideal 260 K, Empire 240 K, Adfcr 190 K, Remington 250 K, Nevv Century 150 £ Deurnore 190 K naprej. Novi pisalni stroji: Empire, ameriški izdelek, vidna pisava In vse novosti 370 K, Albus, popotni stroj 240 K. Večletno jamstvo. Pri delnih odplačilih 10^. povišek. 1547
gospodična
1593
zmožna slovenskega in nemškega jezika, strojepisja in stenografije
LV   išče službo-
Gre tudi na deželo. — Ponudbe naj se blagovolijo poslati na upravništvo »SI. Naroda« pod šifro „Stro|epis"«
__.- _-fv- i .  ,-_idi
Trgovec
26 let star, neoženjen, vešč dvojnega in amerikanskega knjigovodstva, samostojen korespondent v slovenskem in nemškem jeziku želi primerne stiiŽbe.
Cenjene ponudbe pod HR. ML ftfe Stalna služba" na upravništvo »Slov, Naroda<.
Sprejme se v graščini blizu Ljubljane, ne pod 30 let star, oženjen ali samski
kočijaž
poštenega, treznega in marljivega ve* denja, vajen konj, snaženja konjske oprave in poljedeljstva. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda." i&43
Dokler je še kaj zaloge,
oditaijajo se garantirano mM
vina
opolo* rizling, teran,
od K 46"— naprej. 153$ Vprašanja pod navodilom množine na upravništvo    »Slovenskega Naroda«.
_ _ _ ___ _ /
K II      I I   II       ""    'II I II II I I "        III II II >Tf>l'»n,m i t,
Vinko jKaj8ič
vali mi v Mi
(Kranja k o). ■
Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ld izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedoseggjnr pridetek, kar je atasti za gospode pc-krfftfe mojstre iie>recenijrfe vrednosti.
66
Zastopstva in zalege:
Brzojavi: Valjani soHii« Kranj.
17
LX
C^^C
81
6164
Potniku
Kranjsko in sosednje okraje, dolgo-10 dobro uvedenega, sprejme velika ta trgovina z drobnim blagom na acoelo iq sicer pod ugodnimi pogoji.
Ponudbe pod „Verziran 251 na upravnUtvo »Slov. Naroda'.
C*
č (Primorsko) :
toplice knhinfske soli, stalna r_ia 38- 40* Zdravljenje tango. Serija od junlla do 30. septembra. Posebno pripoji vo  proti   protinu,  revmatizmu. iscfttas, Jeasktm boleznim itd. Lastnik: svetlost pHnc l. Thurn in Taxsis Sstalni avtomobilski promet ied Rimskimi toplicami in Tržičem. Izleti: IV, ov. Ivan, grad Dcvin. morsko kopališče |an. Največji komfori, stablissement nanovo s_imljen in povečan, interurbani telefon Št. 26, koncerti itd. Zdraviliški zdravnik v hiši.
Stanoiranle
obstoječe iz 5 šob z vsemi pnoapadti mm BMl|«vl omS tt.lt m mm* n i. innt ims
¥1
" m
a-
Mm piitvt 29 pin ii
sobe za gospod«.
Glogowsky St Co.
ctakr. treni deeevttelU
Dunaj I., Franz Josef Kai št. 15—17. Pftvzvni izdeltvuift vs
pttriitvi. listal irtaittkfi.
Praraiune iz-
1120
Julija
Prešernovih ulicah štev. 5.
Hajnjti zaloga (ooliih, danskih h itnliH talin, čevljev za Im-toim in pilstiib
gsisserskll gorskih čevljev.
Elegantna In Jako skrbna
Izvršitev po vseli cenah.
8271
manska darila!
Ig« Faschinga vdova Poljanski nasip it 1
Reiohova hita.
Kontlner
Kranjskem
vem« eaieea
iteinoa egultti.
Izvrstno In solidno dete.
Cane zmerne. Popravila se i  i točno izvršujejo, i i
z okoli 190 delavci. P'&ča 1000 K na leto, I \fš t/t proviiije od pror eta in prosto iiku-
narstvo, dalje prosto      no van je in kurjava —  k pavšala •va§kega(
JeziKS potrebno. Kavcijo K 1500 - na hra-
Tolmin! Tolmin
Prod* «e velika
in  SO K pavšala na leto za razsvetljavo.
Znanje HrvaŠkega (slovenskega) in nemškega ieziica potrebno. Kavcijo K 1500 - na hra-
nllnični JcniJZici. Podrobne ponudbe na Ar-IpUs, - Bndnaaata, V., Peresi =—   M6r - ntca 4.   —-----------—
^aSSSaVSaSSSSSSSSSSTl
največja zalaga lavadelb li aajfiaeiiib
otroških vozičkov
in navadne do nsifinefse
žime.
M. Paklč
v LJubljani, hunti esse si
Hfflj« i ptratjim.
VtUmc ir«««8.ri.tr.j mu*
fiSTffEDHf BANKA RIZZI
a
i
pripravno «a vsako obrt. Natančneje  se  izve  pri lastniku
B. Sorti v eortol, nttoa Uaina It.
Osreaafs
tesale hranilni o.
VLOGE KI KNJlZltE oflEMUSKC HIBE
ji/ oi   43/ Oj
VLOGE K T
in VLOGE FIKSNE lUJOOODIlEi.
IMIiOlO POSLOVANJE VSEH VRST. -Oddelek za vadije in kavcije. 5k i Uradne are od 8. rfotraj do 7. zvečer I
i
jtWJmkWk\%t%Wmmm\%Wmiv
Lastniki Me za opeko ii mm
zahtevajte samo stroje preizkušenega sestava tvrdke
K. (M
specijalne tovarne streit? za kemiki ii lirama
Praga-Visočany
Opreme za -rožne peci, transmisije, posode za Impregnovanje lepenke L t. B
Na vpogled mnogo priporočil. 3820
Berite« kje se dobijo najcenejše ure in celo ugodneje nego po tovarniških cenah vsled velike zaloge, na primer:
Niklasta ura, trpežno kolesje z verižico.....K 5*50
.........6*50
srebrna cil. rem. ara z lepo verižico
...... 7'50
...... 9*50
• 10*50
srebrna damska nra z lepo verižico......m 9«50
n ** n    n     rt * *••...„   10'50
Poleg cenejšega blaga imam vedno v zilogi tudi najfinejše svetovno znano švicarsko blago na primer Seeland. Ornega, Schaff-hansner posebno precizijsko natančno regnlfrana, Zenitb, ki zdrži natančen čas v vseh legah. — Za vsako blago se dobi pismeno večletno jamčenje. 1359
tirane Mer, £jubljana, Dunajska cesta 12.
krojač prve vrste
se nahaja sedaj v lastni tifSi
Franca hl cesta 1
konkurira z najve^iir i tvrdkami glede finega kroja in elegantna  r vrši t ve.
Tvorniška zaloga najfinejših angl. in frant. specijalitet blaga. [
: Zavod za ODiformiraDie.: '
W m naložen HI! M M hranil^ta i
Denarnega prometa do 31. decembra 1910 nad 564 milijom JV kron.
al
Stanje hranilnih vlog : R^ervni zalelad :
nad 40 milijonov S.     nad l,200.Cifi'0 kron.
=][=:
3C
X
Ugodna prilika!
Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana 818 .       še iz cenenega cementa, oddajam =====
ENTNE STREŠNIKE
po znižani ceni«
Cementna strešna opeka prekaša po svoji trpežnosti drugovrstne opeke ter dajem za .-.   .*.   njo vsako poljubno garancijo. .*.
IVAN JELACIN .-. LJUBLJANA.
3131;
IB II
Najboljši kosmetiški predmeti
za olepšan je polti in telesa so:
J« milo po 80 h, Ud " cream po ::
— 1 Ki
to:: Menthol :: ustna voda po
— 1 K; zobni prašek po 60h; za ohranitev in rast las:
lasna voda po
1 K; lasaa pomada
1 K.
Ti izdelki „Adac, ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po
47«'/.
Ph. Mr. Josip Čizmar
v Ljubljani.
Kupujte zaupno te domače izdelke!
veliko posestvo
z 2 hišama in mlinom, obsegajoče 21 oralov gozdov in 3 orale njiv. — Eventualno se razdeli v tri manjša posestva, ki tvori vsako zase manjše posestvo hi Sicer:
L) Velika hiša pripravna za gostilno ali kaj drugega, s 6 sobami, 4 lfMmi, pritiklinami in zemljiščem.
2. ) Manjše posestvo obstoječe iz hiše, hleva in pritiklin, 5 oralov loze in 2 orala njiv, oddaljeno od prve hiše, gori omenjene 10 minut.
3. ) Mlin, 5 tečajev, 6 stopov, z gospodarskimi poslopji, 15 oralov zemljišča; od prve hiše oddaljeno 15 minut.
Ta posestva se nahajajo blizu postaje belokrajinske železnice, ki se prične v kratkem graditi. 1606 Vprašanja pod: Matije Mazelle, Gradac, Bela Krajina.
Maksimilijan Sartorv
Rožna ulica štev, 1B
se priporoča slavn. občinstvu kot specijalist za upeljave in poprave električnih zvoncev, telefonov, strelovodov, električne luči, zdravniških in zobozdravnikih aparatov ter vse v to :: — :: stroko spadajočih del. :: — n
IH I blage, cene aizke. MM u zahtevi tnalah!
Odlikovana
Prva kranjska
tvornico bioelrjee
LJubljana
Hilšarjeva ulica 5  Recherjeva hiša
o
KO
E
Priporoča svoje       vrste, » vsa Podftebja
ta feotov dasar, pUHU al ■
Poprave in uglalevinja še fzvršujejo tdČttO in računijo najceneje.
brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov.
Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti. Za varnost vloženega denarja Jamči zraven rezervnega zaklada ie mestna obilna ljubljanska z vsem premoženjem In z vso davčno močjo.
Izguba naloženega denarja je nemogoča,
ker Je po pravilih te hranilnice, po-,-.   trJenih po e. kr. deielnl vladi,
izkljecena vsaka Marija z vloženim fteaijn.
Posoja na zemljišča po 5% fn proti plačevanju dolga po najmanj . Dolžnik pa more svoj dolg poplačat) tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice ti in vrednostne papirje.
Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike,
.C
7
8
HB
RQ
68