43 RAZPRAVE ITI GRADIVO ••• • • Inštitut za narodnostna vprašanja Institute for Ethnic Studies Ljubljana, 2003 Inštitut za narodnostna vprašanja Institute for Ethnic Studies Ljubljana, 2003 RAZPRAVE IN GRADIVO - TREATISES AND DOCUMENTS Revija za narodnostna vprašanja - Journal of Ethnic Studies udk-udc 323.15.342.4 (058) issn 0354-0286 Uredniški odbor - Editorial Board |Dr. Otco Feinstein" dr. Boris Jesih, dr. Vera Klopčič, dr. Miran Komac, dr. Matjaž Klemenčič, Marinka Lazič, dr. Avguštin Malle, mag. Mojca Medvešek, dr. Kaialin Munda Hirnok, dr. Albina Nečak Luk, Milan Pahor, dr. Albert F. Reiterer, Janez Stergar, dr. Irena Šumi, dr. Jernej Zupančič, dr. Mitja Žagar Odgovorni urednik - Editor-in-Charge Dr. Boris Jesih Prevodi - Translation Meta Gostinčar Cerar, Jana Kranjec Menaše Lektura - Language editing ■ ?,! Irena Destovnik dl dni Oblikovanje - Design S inž / s Jana Kuharic , ;A Tisk - Printed by Eurota d.o.o. Z 11 -03- 2004/5 k<\ Založil in izdal - Published and Edited by Inštitut za narodnostna vprašanja - Institute for Ethnic Studies SI, 1000 Ljubljana, Erjavčeva 26, tel.: +386 (0)1 20 01 87 0, fax +386 (0)1 25-10-964 e-mail-. inv@inv.si Predstavnik - Representative Dr. Mitja Žagar Revijo sofinancira - Co-financed by Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije Ministry of Education, Science and Sport of the Republic of Slovenia Razprave in gradivo Treatises and Documents 43 Kazalo Miran Komac Varstvo »novih« narodnih skupnosti v Sloveniji 6 Boris Krivokapič zaštita manjina putem bilateralnih medunarodnih sporazuma 34 Jernej Zupančič čezmejne dnevne delovne migracije v slovenskem obmejnem prostoru 68 Hannah Starman »Etnična demokracija«: Struktura našosti in tujstva v Izraelu 112 Sonja Novak Lukanovič StaliSCe prebivalcev narodno mešanih območij v Sloveniji do učenja jezika večine in manjšine 138 Katalin Munda Hirnok Organiziranost, mediji in stiki Slovencev v Szombathelvu/Sombotelu 150 Attila Koväcs Številčni razvoj Slovencev na Madžarskem v luči zgodovinskih dogodkov in pričevanj anketirancev v Sombotelu 164 Albert F. Reiterer Slovenščina na Koroškem - simbolična dvojezičnost 186 Janez Stergar Obisk Koroške v času »vojne za krajevne napise« (Ortstafelkrieg, Ortstafelsturm) oktobra 1972 202 Märia Mohos Spreminjanje upravnih odnosov v slovensko-madžarskem obmejnem področju v 20. stoletju 224 Avguštin Malle August Walzl: Im Netz der Geheimdienste. Die Alltagsrealität politischer Systeme in Österreich 236 Vera Klopčič in Nada Vilhar Okrogla miza »Svetovni Dan Romov« v Ljubljani 239 Jernej Zupančič Matjaž Klemenčič in Mitja Žagar: Raznolikost narodov nekdanje Jugoslavije: zgodovinski pregled 241 Mitja Žagar Profesorju Ottu Feinsteinu (1930 - 2003) v slovo 243 Sonja Kurinčič Mikuž Bibliografija sodelavcev Inštituta za narodnostna vprašanja za leto 2002 248 Janez Stergar Avguštin Malle -60 letnik 292 Table of Contents Miran Komac Protection of »New« National Communities in Slovenia 6 Boris Krivokapič Protection of Minorities Through Bilateral Agreements 34 Jernej Zupančič Crossborder Daily Labour Migrations in the Slovene Border Regions 68 Hannah Starman »Ethnic Democracy«: Structure the us and the Otherness in Israel 112 Sonja Novak Lukanovič Standpoints of the Population in the Ethnically Mixed Territories of Slovenia Regarding the Study of Majority and Minority Languages 138 Katalin Munda Hirnök Organizations, Media and Contacts of Slovenes in Szombathely 150 Attila Koväcs Demographic Data on Slovenes in Hungary From Historic Perspective and Szombathely Respondents' Opinions 164 Albert F. Reiterer The Slovene Language in Carinthia - Symsolic Bilingualism 186 Janez Stergar The Visit to Carinthia in the Time of »Topographic Signs War« (Ortstafelkrieg: Ortstafelsturm] in October 1972 202 MAria Mohos Changes in Public Administration Along the Hungarian-Slovenian Border in the 20th Century 236 AvguStin Malle August Walzl: Im Netz der Geheimdienste. Die Alltagsrealität politischer Systeme in Österreich 239 Vera Klopčič and Nada Vilhar Round table: the World Roma Day in Ljubljana 241 Jernej Zupančič Matjaž Klemenčič and Mitja Žagar: The Former Yugoslavia's Diverse Peoples. A Reference Sourcebook 243 Mitja Žagar In memoriam Otto Feinstein (1930 - 2003) Sonja Kurinčič Mikuž Bibliography of the Institute for Ethnic Studies Co-workers for the Year 2002 248 Janez Stergar Avguštin Maile sexagenarian 292 MIRAN KOMAC Varstvo »novih« narodnih skupnosti v Sloveniji Pnf.1 i I i [i )N I -i \t:\\ v ATfOfflVL & V lil IN Sl.OVjTMA lin- i tu t/n >>■ ctf-i tns i'» /In - i itSi rfflSQih i bit üit eh tfié ril ode i <>t pn i taticah > mi ion al minariii'èsmnel neu - rmti^n'atioinmitniries pojiutatiom, u fiich emerged as a rqswiboj mnjempomn immigration jmbcešses. fipsmg ilu joltótenig eptesm>m an tmmbdrs > Wey disisi imirutleiI ut n >iuparis,,n a itlt tnemhft s ■ <} bi<>iUit o-in munit i ' 'Mas th. status oj' 1/, 1, national 1 omtnuniïïès Htdiatlly >/<'IrrioKtiteâ a.s i « »mpatmi fö flicpt ' ¡<><1 <>?Ciumo/t )ugoditi f$jc' Un artièie Starts il nh ihe ejMntieäeontcnistojihÈ inodkliomcUissical minórUies eaid có^Jinijes t< Uli ihr *¿m n ofit}iesfiilus oj -neu nmmi mint) national coniini initiés m the ¡>e) tod oj the canmtutt stati l'u Sénted un- Sonn t ten points of tfiï ftt'v central ethnie poh* thi majority Sloèeth population .uni menions <>! neu muionat c-nimunities ÑirQitgti Wt m*rsfieótir* ¿feitet gä'thcreä by t-art&tts fâicarch stuthes äiid m Slßrent pnhhi Opinion it st ems thnt pu ■< < «w oj m 11 tlei etofh'i aâaptU>u in st,ll ¡mratling. primen il\ due / • fin pri t ¡ tient njnnifin on lin• acëëptability oj one šided inii gratian pmh 1 ba.snt np- m th, mL n w « o/fimntigrañt socièh Iiis Mf>< based o>t faroct-sses oj th.n ! etlinn Slot enes ¡her, on o numiier o/ >&iío«a, mostl) <>n th< fian t/n nieijoritV'poptilatioti thongh t)iiu(>t bleu>iê lit - n¡n >n piinonty t ö'hr>ntiniti(s 1 o. ti eil p, rhaps l<.■ start 11 rißv peíiod t< st nom çiiSi immii)/ t.m Un idea <>} -¡uin-U! mi t ion n < >ùld be at \ , j m Is tins I ruh lin ^ate iïu"V 0 theij an'cßstors amgmted fr<,nt Isrvwnnls: ^Imví 111,1 I Uli M H II !(.:•> ,itl:i| ii:Uli.Ul, lili' JlOln >13 01 '|>.IM:IH li.lllfll 1 uto) mipravlm " razkoraku med modelot$ t/arsiea diasnmli numdiuli maqpin in tun ih utuodnih -k upno^tt. popnletcij i't so nO$täl%pt'' i'cit/i bol rozulfäl sodobnih ¡no gmtdpUik proceso! irtot posfati nasfetinja iprasan/a so (m^adnïfy not ¡h ntanßiit dtskrimittiffini t> primerja t'i s p/ipädi^ki italijanski- tn madzenske mtrodhe skupnosti-So pripciiÜniki not ¡h nttmdnih ^al / pt imet ¡at ¡ ; obdobji m bi f ein ja • škitUni jugoslovanski drtàri 1 Clankh /, if£if0ptjj& \ prikazani/> tfuždjjfe. novih (utugranishih > narodnih shu¡ntos¡¡ t obd--hin l>ii umu t skupni d> ztu ; IWtbiitt ijendpa so litih nekatera sittliscti qbeh osrednjih . tnn hih pqidà pe*.inskt siqn tiskeptántkicñe m ¡»i pàdttik iti not ¡h narodnih skußrihsii Merjejraskozi ojnit'opi äatmi različnih razö»ti enq^iranskê integracijski poh tïke ki temelji na itim\sih inu^rantski■ itmtbe. íjáiynocisilt niraziite adajiMciji m na it ztilega i nltia in-^a pluralizma ^ejeeßeija don tiske tnulh kol nu m:<. >t< Ito/bi -t ¿no na/ skupim' el na uih s/oía tuet še, nt 11 do mai tla h'aztq^n je st recia < <"í pretežni eléljíh <>tr st'cedí 11n ipisWi t et luski pupiilui /// di olh'c knrdi pa itn-'dit h u tudi na mailjsins&h 'skupnostih /nohta hi Zii začetek novena t>bdohja t s¡ pót^elmvim ti siio ia:fontio wMojmu »matu na doiimi uia jeHp res drzitva iz kalen so,se priselili sami ah m > së p>¡m lih Ujilljfw predniki' KIiik nt.1">L*tk- SfoyíMj;i nunbiik-. ,k.I ipl.u n i 0' y nt 'iiuhi m dpmt® ini 7 UVOD Iz kopice dokumentov, ki so nastali v procesu osamosvajanja Slovenije, je mogoče razbrati, da je temeljna vloga novo nastale države ohranjanje, promocija in razvoj slovenskega naroda v vsej njegovi državni večplastnosti (»matični« narod, slovenske manjšine v sosednjih državah, zdomci in izseljenci). O ostalih delih slovenske nacije1 je v teh dokumentih mogoče najti omejene zapise. Največ je zapisanega o italijanski in madžarski manjšini.2 Rudimentarne pa so zaveze o urejanju položaja pripadnikov drugih narodov nekdanje skupne jugoslovanske države. Skromne določbe je mogoče najti le v Izjavi o dobrih namenih, kjer je v 2. odstavku 1. točke zapisano: »Slovenska država zagotavlja italijanski in madžarski narodnosti tudi v samostojni republiki Sloveniji vse pravice, kakor so določene z ustavo in zakoni ter mednarodnimi akti, ki jih je sklenila in jih priznava SFRJ. Prav tako zagotavlja vsem pripadnikom drugih narodov in narodnosti pravico do vsestranskega kulturnega in jezikovnega razvoja, vsem s stalnim bivališčem v Sloveniji pa, da pridobijo državljanstvo Slovenije, če to želijo«.3 V Ustavnem zakonu za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije pa je zapisano: »Državljani drugih republik, ki so na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije 23-decembra 1990 imeli prijavljeno stalno prebivališče v Republiki in tukaj tudi dejansko živijo, so do pridobitve državljanstva Republike Slovenije po 40. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije oziroma do izteka rokov po 81. členu zakona o tujcih izenačeni v pravicah in dolžnostih z državljani Republike Slovenije, razen v primerih iz 16. člena tega zakona«."' V Ustavi Republike Slovenije posebnih določb o varovanju teh skupnosti ni. Če odmislimo določilo 6l. člena Ustave Republike Slovenije, ki pravi: «Vsakdo ima pravico, da svobodno izraža pripadnost svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo«. Nabor določb je skromen, še posebno, če ga primerjamo z naborom pravic, ki jih slovenska ustava »priznava« italijanski in madžarski narodni skupnosti ter Romom. Je mogoče na podlagi zapisanega trditi, da Republika Slovenija diskriminira »manjšinske« narodne skupnosti Albancev, Bošnjakov, Hrvatov, Srbov, itd., ki že po številu -k -k -k 1 Slovensko nacijo pojmujem kol zbir stalnih prebivalcev Republike Slovenije. Slovensko nacijo pojmujem primarno kot politični in ne kot etnični konstrukt. - Glej o tem podrobneje Komac, Miran 1999: Varstvo narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji. Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana, 19993 Izjava o dobrih namenih. Uradni lisi R. Slovenije, št. 44/1990, str. 2034. 4 Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Uradni list RS, št 1/1991. 8 Miron Komoc: Varstvo >novih« narodnih skupnosli v Sloveniji nekajkrat presegajo število »klasičnih« narodnih skupnosti? Je bila tem skupnostim in njihovim pripadnikom odvzeta kakšna posebna pravica, ki so jo imeli v prejšnji državni ureditvi? Za odgovor na to vprašanje potrebujemo več podatkov, zgolj navajanje »obilnih« številk problema ne razrešuje! Ker se občasno sliši, da je treba varstvo »novih« narodnih skupnosti postaviti na skupni imenovalec z italijansko in madžarsko narodno skupnostjo, velja omeniti ključne pojme v modelu varstva manjšin v Sloveniji. Mnogi analitiki postavljajo v ospredje pojem avtohtonosti pač zato, ker ustava govori o avtohtoni italijanski in madžarski narodni skupnosti. Vendar je razglabljanje o avtohtonosti jalovo početje - nimamo pravno veljavne definicije tega pojma! Edini »namig« na temo definicije avtohtonosti najdemo v odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. 844 iz leta 1998,5 v kateri je bilo samoupravnim narodnim skupnostim naloženo, da pripravijo kriterije za vpis v poseben volilni imenik pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti. Glede na to, da je v ustavi govora o avtohtonih narodnih skupnostih, je mogoče sklepati, da so kriteriji, ki naj bi jih samoupravne narodne skupnosti določile za vpis v poseben volilni imenik hkrati kriteriji za določanje avtohtonosti. Zakon o evidenci volilne pravice6 v 35. členu pravi: »(...) V volilni imenik državljanov RS, pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti vpiše komisija samoupravne narodne skupnosti državljana RS, ki je pripadnik avtohtone italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti. Pripadnost italijanski oziroma madžarski narodni skupnosti se ugotavlja na podlagi izjave državljana RS oziroma na podlagi vpisa v volilni imenik državljanov RS, pripadnikov italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti na preteklih volitvah. V primeru dvoma se ravna v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Če niso izpolnjeni pogoji za vpis, komisija o tem izda odločbo. Samoupravna narodna skupnost predpiše podrobnejša merila za izpolnjevanje pogoja iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.« Zakon govori tudi o volilnem imeniku državljanov RS, pripadnikov romske skupnosti. V 41. členu je zapisano: »Volilni imenik državljanov RS, pripadnikov romske skupnosti, na območju, kjer ta skupnost živi, sestavi posebna komisija, ki se na predlog društev oziroma zvez društev pripadnikov romske skupnosti imenuje občinski svet. * * * 5 Uradni list RS, št. 20/1998 6 Uradni list RS.šr. 52/2002 Razprove in gradivo. Ljubljana. 2003, šl. ¿3 9 Za vsako volišče se stavi poseben volilni imenik. V volilni imenik državljanov RS, pripadnikov romske skupnosti, vpiše komisija državljana RS, ki je pripadnik romske skupnosti. Pripadnost romski skupnosti se ugotavlja na podlagi izjave državljana RS oziroma na podlagi vpisa v volilni imenik državljanov RS, pripadnikov romske skupnosti na preteklih volitvah. V primeru dvoma se ravna v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Če niso izpolnjeni pogoji za vpis, komisija o tem izda odločbo. Komisija lahko določi podrobnejša merila za izpolnjevanje pogoja iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.« Na žalost Samoupravne narodne skupnosti niso izdelale podrobnejših kriterijev za vpis v poseben volilni imenik pripadnikov narodnih skupnosti. Vpis temelji na »zaupanju« in drugih »kriterijih«. Kako bi izbrani pristop prestal preizkus v upravnem sporu, ne vemo, saj sodna praksa iz tega naslova ne obsta- Verjetno se je razprava o avtohtonosti zdela močno zapletena tudi sestav-ljavcem sodobne zakonodaje s področja varstva »klasičnih« narodnih manjšin. Izhod iz zagate je bil narejen tako, da je bil v izhodišče varstva »klasičnih« manjšinskih skupnosti (Italijanov in Madžarov) postavljen pojem narodnostno mešano ozemlje. Narodnostno mešano ozemlje je sestavljeno iz območij naselij posamezne občine, na katerem, bolj ali manj strnjeno, prebivajo pripadniki določene (avtohtone) narodne skupnosti. Nikjer ni določeno, kateri kriteriji so bili uporabljeni pri določanju tega ozemlja. Sklepamo lahko, da je na odločitev o tem, katero ozemlje naj se »proglasi« kot narodnostno mešano ozemlje, vplivalo objektivno dejstvo dolgotrajne, permanentne in prepoznavne prisotnosti pripadnikov določene narodne skupnosti na določenem ozemlju. Njihov poselitveni prostor se je ohranil kljub vojnim vihram, spreminjanju meja in etničnemu »čiščenju«. Pred nadaljevanjem razprave velja poudariti ključne elemente v obstoječem modelu varovanja manjšin. Poleg že omenjenega narodnostno mešanega ozemlja je treba omeniti Še: a) kolektivne pravice - nabor »posebnih« manjšinskih pravic. Te pripadajo narodnim skupnostim kot objektivno obstoječim subjektom. Od posameznikov, pripadnikov narodnih skupnosti pa je odvisno, kdaj in v kolikšni meri se bodo »podeljenih« posebnih pravic posluževali. Velja poudariti, da nabor posebnih manjšinskih pravic ni pogojen s številčno klavzulo; in 10 Miron Komoc: Varstvo >novih« narodnih skupnosli v Sloveniji b) model varovanja narodnih skupnosti zadeva vse prebivalce določenega narodnostno mešanega ozemlja, ne samo pripadnike narodnih skupnosti. Na primer, tudi pripadniki večinskega naroda so dolžni imeti dvojezične osebne dokumente, v šolah se morajo učiti manjšinskega jezika, itd. In nenazadnje, narodnostno mešano ozemlje mora biti javno »obelodanjeno«! Toponomastika mora biti dvojezična, prav tako javna obvestila in poslovanje javnih in zasebnih uradov ter ustanov; obvezna je raba narodnih simbolov, zastav na primer. Pojem narodnostno mešanega ozemlja lahko asociira na »rezervami« tip varstva manjšin, ki je pogosto inkompati-bilen s sodobnimi mobilnostnimi potrebami posameznika, torej tudi pripadnika manjšinskih skupnosti. Da bi vsaj nekoliko omilili skicirani »rezervami« model varstva manjšin, sta bili dodani dve pravici, ki ju pripadniki narodnih skupnosti uresničijo tudi v primeru, če ne živijo na narodnostno mešanem ozemlju: a) imajo pravico do vpisa v posebni volilni imenik narodnih skupnosti za izvolitev poslanca narodnosti v državni zbor; in b) imajo pravico do učenja maternega jezika, če se k pouku prijavi vsaj pet otrok. V strokovni literaturi je bilo že večkrat zapisano, da so se ob koncu 60., posebno intenzivno pa po letu 1970 pričeli pomembni selitveni tokovi proti razvitejšim predelom Jugoslavije, posebej Sloveniji. To pa seveda ne pomeni, da pred tem darumom (obdobjem) prebivalcev neslovenskega etničnega pokolenja na slovenskem ozemlju ni bilo. Še posebno nenavadno bi bilo, če v obmejnem prostoru ne bi bilo pripadnikov sosednjih narodov, saj stične točke med narodi niso jasno določene mejne črte, ampak narodnostno mešana ozemlja. Opozorilo na potrebo po ohranjanju »avtohtonih« poselitvenih prostorov hrvaškega in srbskega življa je staro že dobrih deset let. Ob pripravljanju nove slovenske ustave leta 1990 je Inštitut za narodnostna vprašanja pripravil obsežno razpravo o problematiki varstva narodnih manjšin v Sloveniji. V tej razpravi je bilo opozorjeno tudi na problematiko varovanja drugih narodnih skupnosti, poleg Italijanov in Madžarov. V publikaciji, ki je izšla ob tej razpravi, smo zapisali, da bi bilo nujno razmisliti še o položaju nekaterih drugih etničnih skupnosti, ki poleg italijanske in madžarske ter Romov avtohtono živijo na ozemlju Slovenije. «Srbi (na obmejnem območju v Beli krajini), Hrvati (na nekaterih obmejnih območjih), sproža pa se tudi vprašanje obstoja nemške etnične skupnosti (za katero je dolgo veljalo prepričanje, da v Sloveniji ne obstaja več).«7 Toda populacije Srbov in Hrvatov, ki razpršeno bivajo po Sloveniji, niso rezultat odhajanja pripadnikov teh narodov iz »avtohtonega« poselitvenega prostora (razen v posamičnih primerih), ampak so rezultat sodobnih migracijskih pro* * * ' Narodnost - manjšina ali skupnost. Urejanje, uresničevanje in varstvo pravic narodnosti (narodnih manjšin) v Republiki Sloveniji (ur.: Miran Komac). Razprave in gradivo, 24, IN V, Ljubljana, november 1990, str. 133- Razprave in arodivo. Ljubljana. 2003. šl. 43 cesov iz drugih območij nekdanje skupne jugoslovanske države. Ta ugotovitev pa ne osvobaja države od razmisleka o ustreznih modelih varovanja kulturne dediščine (»avtohtonih«) neslovenskih populacij, ki živijo na ozemlju ob južni slovenski državni meji. Kje bi »avtohtona« poselitvena območja Srbov in Hrvatov bila? Razpoznaven vitalen poselitveni prostor, ki ga beležimo tudi v strokovni literaturi, imajo Srbi v Beli krajini,8 v vaseh Bojanci, Marindol, Milici in Paunoviči. Več težav imamo pri določanju hrvaškega poselitvenega prostora. Katera območja naj bi to bila? Resnici na ljubo je treba zapisati, da si pri določanju še vedno vrtalnega »hrvaškega avtohtonega« poselitvenega prostora še raziskovalci niso povsem enotni .9 Naj bo iskanje korenin daleč v preteklost še tako mamljivo, je to brez prave vrednosti, če so procesi etničnega stapljanja (asimilacije) povsem spremenili etnično podobo določenega ozemlja. Poskusi nadomeščanja sodobnega narodnega načela (dejstev!!) z zgodovinskim načelom so se na koncu vedno »poosebili« v skladovnicah mrtvih in pohabljenih. Potrditev zapisa o »novodobnosti« populacij, ki so predmet našega zanimanja, je mogoče najti tako v rezultatih popisa iz leta 199110 kot popisa iz leta 2002. Rezultati popisa iz leta 2002 kažejo, da se odstotek v Sloveniji rojenih pripadnikov narodov nekdanje skupne države giblje med 22.9 odstotka (Makedonci) in 34 odstotkov (Črnogorci in Srbi). * •* -* ® O uskoških populacijah glej podrobneje: Valvazor, Janez Vajkard 1984: Slava Vojvodine Kranjske. Mladinska knjiga, Ljubljana. Gruden, Josip 1992: Zgodovina slovenskega naroda. Mohorjeva. Celje. Terseglav, Marko 1996: Uskoška pesemska dediščina Bele krajine. ZRC SAZU. Ljubljana. Filipovič S, Milenko 1970: Srbska naselja u Beloj krajini. Radovi ANU BiH, knj. 12, Sarajevo, str.147-238. Dražumerič, Marinka; Terseglav, Marko 1987: Prispevek k preučevanju Srbov v Beli krajini. V: Tradition es. Inštitut za slovensko narodopisje. Ljubljana, str. 205-245. Mal, Josip 1911: Žubmerak Ln Marindol (zgodovinska črtica). V Dom in svet XXIV. Ljubljana, str. 266-269; 313-315. Županič, Niko 1912: Žumberčani i Marindolci. Prilog antropologiji i etnografiji Srba u Kranjskoj. V: Prosvetni glasnik. Beograd, str. 5-49- Skarič, Vladimir 1924: Odakle su žumberački Uskoci? V: Glasnik geografskog društva, knj. X. Beograd, str. 46-58. Šcrumbl, Žarko 1991: Uskoki na Slovenskem in v Žumberku. V: Arhivi. Ljubljana. 9 O Hrvatih v Sloveniji glej podrobneje: Kos, Dušan 1987: Bela krajina v poznem srednjem veku. Zbirka Zgodovinskega Časopisa št. 4, Ljubljana Valvazor, Janez Vajkard 1984: Slava Vojvodine Kranjske. Mladinska knjiga. Ljubljana, str. 127-128. KržiŠnik - Bukič, Vera 1997- Narodnostna sestava v obmejnem prostoru med Slovenijo in Hrvaško. Inštitut za narodnostna vprašanja. Ljubljana. Kržišnik - Bukič, Vera (ur) 1999: Slovensko - Hrvaški obmejni prostor: življenje ob meji. Inštitut za narodnostna vprašanja. Ljubljana. Hrvati u Sloveniji: Institut za migracije i narodnosti. Zagreb, 1997. O rezultatih popisa prebivalstva leta 1991 glej: Miran Komac, Srbska skupnost v Sloveniji: statistična slika, Razprave in gradivo, INV, Ljubljana, 1996, št.32, str.73-115, 12 Miron Komoc: Varstvo >novih« narodnih skupnosli v Sloveniji Včasih se slišijo mnenja, da bi, če sledimo dikciji slovenske ustave, tudi te populacije veljalo preprosto imenovati narodne manjšine, oziroma narodne skupnosti. In takšnemu poimenovanju (in uradnemu priznanju)11 naj sledi ustrezno izenačenje nabora »posebnih« pravic »novih« manjšin s pravicami »klasičnih« manjšin. Takšen »avtomatizem« zna povzročiti obilico »težav«. V slovenskem prostoru so s pojmom narodne skupnosti (manjšine) poimenovali tiste populacije (kot smo že ugotavljali), ki so ostale potem, ko je večji ali pretežni del naroda, ki mu manjšina v etničnem smislu pripada, oblikoval svojo državo zunaj njenih meja in živi v bolj ali manj strnjeni obliki (najpogosteje) na obmejnem ozemlju sosednje države ter se od večinskega naroda države, v kateri živi, razlikuje po jeziku in kulturi. Dodaja se še stremljenje po ohranjanju omenjenih narodnostnih posebnosti. Ključnega pomena za priznanje avtohtonosti je dolgotrajno, permanentno in prepoznavno naseljevanje določenega ozemlja. Ali bi bilo možno oporo za priznanje posebnega manjšinskega statusa poiskati v mednarodnih dokumentih? V »klasični« teoriji varstva manjšin se izraz etnična, narodna ali jezikovna manjšina ne nanaša na kategorijo migrantov in njihovih družinskih članov; izvzete so skupine beguncev in vsi tisti, ki iščejo politično zatočišče, čeprav imajo običajno različna etnična obeležja od večinske populacije in se njihov status pogosto modificira in začasnega v stalnega. In končno, med klasične manjšine ne štejemo tiste populacije, ki so bile nasilno preseljene. Nedvomno bo treba v prihodnje obravnavati v sklopu »varstva manjšin« tudi te populacije, saj jih v osnovi pestijo podobni problemi ohranjanja identitete, kot klasične narodne manjšine. Problem definicije manjšin je permanentno obstoječ sindrom v celotni zgodovini t. im. manjšinskega varstva. Mnogi so poskušali najti čudežno formulo obče sprejemljivosti. Neuspešno. Do sedaj Še nobenemu mednarodnemu forumu ■k -k * 11 Problematika priznanja manjSine in z njim povezana problematika varstva manjšin sodi v železni zbir problemov, povezanih z manjšinskim varstvom. V študiji posebnega poročevalca OZN Francesca Capotoriija z naslovom The Study on the Rights of Persons Delonging to Ethnic, Religious and Linguistic Minoritles avtor ugotavlja, da država neko manjšino lahko prizna na različne načine: s priznanjem statusa pravne osebe, s sprejetjem posebnih ukrepov za zaščito njene identitete ali pa s parcialnim zagotavljanjem nekaterih pravic. Temeljnega pomena je, da mednarodna zaščita manjšin ni odvisna od uradnega priznanja njihovega obstoja. Seveda pa uradno priznanje manjšine v praksi izboljša položaj te manjšine. Problem priznanja ima po Capotortiju dva aspekta: po eni strani gre za priznanje določene skupine kot manjšine, po drugi strani pa za ugotovitev pripadnosti posameznika manjšini. Capotorti ugotavlja, da je glede teh vprašanj odnos od države do države različen pa tudi znotraj določene države so nekatere manjšine priznane, druge pa ne. Poudarja tudi, da načelnih ustavnih določil o nediskriminaciji na bazi rase, spola, jezika ali vere ni mogoče razlagati kot priznanje manjšin. Podobno velja za uradne statistike; te sicer z navedbo določenih etničnih ali jezikovnih kategorij dokazujejo obstoj manjšin, ne pomenijo pa še uradnega priznanja teh manjšin. O študiji glej podrobneje v Túrk, Danilo 1979: Študija OZN o pravicah pripadnikov manjšin. V; Razprave in gradivo šc 9,10. INV. Ljubljana, str. 13- Rozprove in gradivo, Ljubliono. 2003. št. 43 13 ali organizaciji (in Še manj znanstveniku) ni uspelo pripraviti nekaj, kar bi bilo sprejemljivo za vse ali vsaj za pretežni del držav. Nekaj primerov iz sodobne zgodovine: Evropska komisija za demokracijo skozi pravo je leta 1991 izdelala naslednjo definicijo: »Manjšina predstavlja skupino, ki je številčno manjša v primerjavi s številom prebivalstva države, katere državljani so, ter imajo različne etnične, religiozne ali lingvistične značilnosti od ostale populacije; vodilo njihovega delovanja je težnja po ohranjanju svoje kulture, tradicij, vere ali jezika.« Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je v prizadevanjih po razjasnitvi dilem, ki zadevajo problematiko definicije, pripravila posebno priporočilo (št. 1201/1993 z dne 1. Februarja 1993), v katerem so zapisali, da se »pojem narodne manjšine nanaša na skupino oseb v določeni državi, ki a/ živijo na ozemlju te države in so njeni državljani, b/ ohranjajo dolgotrajne, čvrste in trajne vezi s to državo, c/ imajo različne etnične, kulturne ali jezikovne značilnosti, č/ so kljub njihovemu manjšemu številu dovolj reprezentativni v primerjavi z ostalo populacijo države ali populacijo določenega območja te države, d/ želijo ohraniti značilnosti, ki predstavljajo njihovo skupinsko identiteto, kar vključuje njihovo kulturo, tradicije, religijo ali jezik.« Podobno razlago je mogoče najti tudi v Evropski listini o regionalnih ali manjšinskih jezikih, kjer je določeno, da so predmet zaščite po tej listini jeziki, ki »(i) jih tradicionalno uporabljajo na določenem ozemlju države državljani te države, ki tvorijo skupino, številčno manjšo od preostalega dela populacije te države, in (ii) ki se ločijo od uradnega jezika (uradnih jezikov) te države. Izraz ne vključuje niti narečij uradnega jezika (uradnih jezikov) države, niti jezikov migrantov.«12 Vsaka družbena skupina, ki jo je mogoče uvrstiti znotraj tega okvira, ima pravico, da je priznana kot posebna etnična skupina. Ta pravica, pravica do priznanja, je razvidna iz množice mednarodnih listin: v Priporočilu št. 1134/1990 Sveta Evrope, čl. 11, je zapisano: »Narodne manjšine morajo imeti pravico do priznanja.« Evropski parlament je v »Resoluciji o državljanstvu skupnosti«, sprejeti 21. nov. 1991, v Čl. 3 zapisal: »Evropska skupnost in njeni člani, zavedajoč se, da je bogastvo evropske kulturne dediščine primarno povezano z njeno različnostjo, priznavajo obstoj etničnih in/ali jezikovnih manjšin. Članice bodo sprejele ustrezne nujne ukrepe, ki bodo omogočili ohranitev in svoboden razvoj njihove jezikovne in kulturne identitete.« * * 12 Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih. Uradni lisi KS-MP, 17/2000 M Mifon Kornoc Vorslvo »novih« norodnih skupnosti v Sloveniji Pripadnost določeni etnični skupini mora biti stvar Individualne izbire. To dejstvo so poudarili na srečanju KEVS v Kopenhagnu leta 1990, v čl. 32 zaključnega dokumenta; poudarja ga Evropska komisija za demokracijo skozi pravo (1991, čl. 2); prisotno je bilo tudi na haaški mirovni konferenci o Jugoslaviji, kjer je v jugoslovanskem predlogu (18. oktober 1991) zapisano: »Osebe, ki pripadajo narodni ali etnični manjšini, bodo imele pravico, da same odloČijo, kateri narodni ali etnični skupini želijo pripadati.« Seveda pa ta svobodna izbira pripadnosti ni mišljena kot prosto »sprehajanje« med etničnimi skupinami v skladu s trenutnimi utilitarističnimi potrebami - pripadnost je, kot smo že ugotavljali, povezana z objektivnimi značilnostmi, ki so vezane na individualno identiteto. Velja poudariti Še eno izjemno pomembno obvezo držav; države se morajo vzdržati ukrepov nasilne asimilacije. Nadvse pomembna pa je tudi naslednja opomba. V teoriji varstva »klasičnih« manjšin se izraz etnična, narodna ali jezikovna manjšina ne nanaša na kategorijo migrantov in njihovih družinskih članov; izvzete so skupine beguncev in vsi tisti, ki iščejo politično zatočišče, Čeprav imajo običajno različna etnična obeležja od večinske populacije in se njihov status pogosto modificira iz začasnega v stalnega. In končno, med klasične manjšine ne štejemo tistih populacij, ki so bile nasilno preseljene. Zapisano pa ne pomeni, da Je država (ali države) »oproščena« varovanja etničnih posebnosti »novih« narodnih skupnosti. Tudi te skupnosti morajo bili deležne enake obravnave, kot jo imajo pripadniki »klasičnih« narodnih skupnosti. Nedvomno bo treba v prihodnje obravnavati v sklopu »Varstva manjšin« tudi te populacije, saj jih v osnovi pestijo podobni problemi ohranjanja identitete, kot klasične narodne manjšine. Toda to ne pomeni, da je možno, ali nujno, ali celo obvezno uporabiti iste metode, ki so bile uporabljene pri varovanju »klasičnih« narodnih skupnosti. Iz zapisanega je mogoče razbrati, da ni posebno oprijemljivih napotkov, ali celo pravno obvezujočih določb, ki bi predpisovale načine »podeljevanja« manjšinskega statusa.. Države imajo suvereno diskrecijsko pravico, da svobodno odločajo o tem, komu bodo »podelile« manjšinski status. Formalno pravno bi bilo težko trditi, da Slovenija zanika obstoj »novih« narodnih manjšin - če sledimo Capotortijevi razlagi, zapisani v eni prejšnjih opomb. Slovenija priznava legitimne predstavnike teh skupnosti in finančno podpira (resda v zelo, zelo skromnem obsegu) kulturno delovanje »novih« narodnih skupnosti. Toda bilo bi nespametno, če bi se država pri urejanju položaja teh skupnosti zadovoljila z zagotavljanjem minimalnih standardov. Morda bo kdo pripomnil, da sta bila priznanje in zahteva po varovanju manjšin pogosto pogoja za priznanje novonastalih in/ali povečanih držav. Drži. To Pn7prove in arodivo. Ljubljong. 2003. II. 43 15 velja vsaj od berlinskega kongresa leča 1878 dalje. Toda res je tudi, da ta pogoj ni bi sprejet kot univerzalno načelo. Veljalo je kot načelo, ki so ga najmočnejše države vsilile šibkejšim z namenim, da si zagotovijo možnost poseganja v notranje zadeve novonastalih in/ali povečanih držav. Zahteva po varovanju narodnih manjšin je zapisana med pogoji, ki jih je EU določila za priznanje novih držav na področju nekdanje Jugoslavije v t. im. kopenhagenskih kriterijih. Glede na to, da v poročilih EU ni opaziti pripomb na temo varstva manjšin, lahko sklepamo, da je to področje v Sloveniji »zgledno« urejeno. Kaj pa slovenski nadonalni standardi? Standardov za priznanje manjšinskega statusa določeni narodni skupnosti Slovenija nima. Iz obstoječega modela varstva manjšin je mogoče sklepati, da je za priznanje »avtohtone« narodne skupnosti ključnega pomena dolgotrajno, permanentno in prepoznavno naseljevanje določenega ozemlja. Katere skupnosti (poleg italijanske in madžarske) bi to bile? Pa tudi ko bi določili nabor »avtohtonih« narodnih skupnosti, problema ne bi razrešili. Verjetno bi se pojavil še kakšen dodaten!! Na primer, če bi želeli slediti obstoječemu modelu varstva manjšin, bi morali najprej določiti njihov zgodovinski poselitveni prostor (torej določiti narodnostno mešano ozemlje). Brez teh opredelitev bi se prav lahko našel kakšen gorečnež, ki bi v luči formalno-pravne nediskriminacijske obravnave posameznih narodnih manjšin terjal preoblikovanje celotnega slovenskega ozemlja v večjezično državno skupnost. I. IZVORI ETNIČNE PLURALNOSTI NA SLOVENSKEM Migracijski procesi med Slovenijo in ostalimi območji Jugoslavije so se odvijali v celotnem obdobju njenega obstoja. Če za obdobje med obema vojnama velja, da so bili migracijski procesi Šibki, pa je bilo obdobje po drugi svetovni vojni mnogo bolj dinamično. Rekonstrukcija migracijskih procesov na območju Slovenije po letu 195413 pokaže, da so priselitve rahlo naraščale do prve polovice sedemdesetih let. Sledi rahel zastoj, ki je bil le »uvod v najbolj intenzivno priseljevanje v Slovenijo v drugi polovici sedemdesetih let«.14 Povsem natančnih podatkov o migracijskih procesih * -k -k ^ Natančnih podatkov o migracijskih tokovih do leta 1954 ni. Register prebivalstva, ki bi nudil osnovne tekoče podatke o selitvenih tokovih, je bil vzpostavljen leta 1954, vendar so strokovnjaki prepričani, da so podatki kredibilni šele od leta 1955 dalje. Glej rudi: Dolenc. Danilo 2003: Migracije iz območij nekdanje Jugoslavije v Slovenijo in njih socio-geografski učinki (magistrsko delo). Univerza v Ljubljani. F F. Ljubljana. ^ Malačič, J.: prav tam, str. 305. 16 Miron Komoc Vorstvo »novih« narodnih skupnosli v Sloveniji po drugi svetovni vojni nimamo. Po mnenju analitikov statističnega gradiva, naj podatki o migracijskih procesih (iz redne statistike) v obdobju 1945 (oz. 1954)-1990 ne bi prikazovali celovite slike migracijskih procesov. Ti tokovi naj bi bili obsežnejši od Številk, ki jih je zabeležila uradna redna statistika. Trditev se zdi smiselna, saj so do leta 1990 migracijski tokovi potekali znotraj skupne države, in verjeti je, da mnogi migranti svojega prihoda v imigrantsko okolje preprosto niso prijavili. Zato je treba številke o migracijskih tokovih, ki so pripravljene na podlagi redne statistike, primarno obravnavati kot pomagalo za ugotavljanje migracijskih trendov in ne kot zadosten vir za ugotavljanje natančnega števila oseb, ki so bile v teh procesih udeležene. Ob popisu prebivalstva leta 1961 je še mogoče govoriti o narodno homogeni populaciji Slovenije, saj število tistih, ki so se opredelili kot ne-Slovenci, dosega komaj 4.35 odstotka prebivalstva Republike Slovenije. Opazni pa so pomembni premiki znotraj posameznih narodnostnih skupin. Število Hrvatov se poveča za skoraj 75 odstotkov (od 17.978 na 31.429 oseb), Srbov za dobrih 20 odstotkov. Model ekstenzivne ekonomije, vpeljan v 60. letih in intenzivno prakticiran v naslednjih 25 letih, je pomembno spremenil narodnostno podobo Slovenije. Ekstenzivna ekonomija je generirala potrebo po številni delovni sili. Ker je v »domačem« okolju ni bilo mogoče najti, jo je bilo treba »uvoziti«. Seveda iz drugih območij Jugoslavije, koder je tako ali tako vladala precejšnja stopnja nezaposlenosti. Še na dva procesa, ki sta pogojevala imigracijo v Slovenijo, je treba spomniti. Prvi je naftna kriza v začetku sedemdesetih let, ki je v zahodnoevropskih državah vodila v recesijo in prestrukturiranje gospodarstva, kar je zmanjševalo potrebo po novih imigrantih. Ti so se v dobršni meri zaposlovali v Sloveniji, ki je zaradi ekstenzivnega modela gospodarskega razvoja potrebovala svežo delovno silo. Drugi vzrok pa gre iskati v specifičnostih jugoslovanskega gospodarskega sistema - ta ni spodbujal selitve kapitala, ampak selitev delovne sile.J5 Za našo razpravo je pomembna ugotovitev, da so migracijski procesi spreminjali narodno sestavo prebivalstva Slovenije. Odstotek tistih, ki so se opredelili kot Slovenci je ob popisu leta 1953 znašal 96.52 odstotka prebivalcev SR Slovenije; leta 1961:96.65 odstotka; leta 1971: 94.04 odstotka; leta je 1981 znašal 90.77 odstotka in leta 1991 88.31 odstotka. Ob popisu leta 2002 je delež prebivalcev Slovenije, ki so se opredelili kot Slovenci, znašal 83.06 odstotka. Radikalne spremembe pri poizvedovanju prebivalstva po narodni pripadnosti so povzročale različne komentarje. Običajno se gibljejo med dvema poloma: od poudarjanja »indiferentnosti« Slovencev do narodne pripadnosti, posebno mlajih * * ^ Glej o lem podrobneje: Malačič.J. 1989: Medurepubličke i vanjske migracije u Sloveniji od sredine 1959-ih godina - ekonomski uzroci i posljedice. V: Migracijske teme A. Zagreb, str. 325-339- Ifozprove in grodivo. Ljubljono, 2003. št. 43 17 ših generacij, pa do razmišljanja o etničnem čiščenju, ki naj bi ga opravila Slovenija v desetletju po osamosvojitvi. Pri raziskovanju ni modro izključiti nobene predpostavke. Toda preden komentiramo zapisane trditve, velja spregovoriti še o popisni metodologiji, ki je bila uporabljena ob popisu leta 2002. Zaradi spremenjene metodologije popisa leta 2002 nI mogoče izvesti neposrednih primeijav s preteklimi popisi. Ob popisu leta 2002 je bila namreč spremenjena definicija prebivalstva. V popisih prebivalstva po 2. svetovni vojni (1948-1991) je bilo upoštevano prebivalstvo s stalnim prebivališčem v Sloveniji (de iure). Med prebivalstvo Slovenije se je zato Štelo osebe, ki so izjavile, da imajo v naselju popisa stalno prebivališče, ne glede na to, ali so bile ob popisu začasno odsotne. Med začasno odsotne so sodile osebe, ki so bile odsotne krajši Čas, in tudi osebe na delu v tujini ter njihovi družinski Člani, ki so z njimi živeli v tujini, ne glede na trajanje dela, oziroma prebivanja v tujini (t. i. zdomci). Niso pa med stalne prebivalce Slovenije Šteli državljanov drugih republik in pokrajin nekdanje skupne jugoslovanske države, ki so imeli v Sloveniji prijavljeno samo začasno prebivališče (delavci na »začasnem« delu v Sloveniji, Študenti iz drugih republik). Ti so bili popisani kot stalni prebivalci tiste republike, v kateri so imeli prijavljeno stalno prebivališče, ne glede na to, da so na primer v Sloveniji živeli in delali Že desetletja. Pri popisu prebivalstva 2002 je bila metodologija spremenjena tako, da so med prebivalstvo države šteli samo tiste osebe, ki dejansko prebivajo na njenem ozemlju. Državljanstvo osebe pri tem ni bilo pomembno. Med prebivalce Slovenije so bili poleg državljanov R Slovenije prišteti tudi tujci. Novost je tudi v tem, da v popisu leta 2002, kot prebivalci Slovenije niso več upoštevane osebe, ki imajo v Sloveniji stalno ali začasno prebivališče, vendar že več kot eno leto prebivajo v tujini (t im. zdomci). Število tako imenovanih »zdomcev« je bilo ob popisu prebivalstva leta 1971: 48.086, leta 1981: 53-483, leta 1991: 52.631 in ob popisu leta 2002: 18.512, od tega je bilo državljanov RS 17.635. Slovenija je imela v popisnem obdobju 1991-2002 negativni naravni prirast: umrlo je približno 3-500 prebivalcev več, kot se jih je rodilo. Ker je v Sloveniji ob popisu prebivalstva 2002 prebivalo 50.681 oseb več kot leta 1991, je mogoče vzroke za porast Števila prebivalstva iskati v dveh procesih: priseljevanju iz tujine; legalizaciji prebivanja-tistih državljanov nekdanje SFRJ, »ki so ob popisu leta 1991 že prebivali v Sloveniji, vendar v Sloveniji niso imeli administrativno j_8 Miran Komac: Varstvo »novih« narodnih skupnosli v Sloveniji urejenega prebivališča, zato so bili kot prebivalci popisani v eni od drugih republik nekdanje Jugoslavije.«16 Priseljene osebe, ki so se v Slovenijo priselile v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja, analitiki statističnega gradiva razvrščajo v »štiri kategorije: priseljeni državljani RS, ki so se v Slovenijo vrnili zaradi razpada nekdanje Jugoslavije (npr. častniki nekdanje JLA in njihovi družinski člani); priseljeni državljani RS, ki so se v Slovenijo vrnili po začasnem prebivanju v tujini (npr. zaradi dela, družinskih razlogov) oz. po dolgotrajnem prebivanju v tujini (npr. predvojni in povojni izseljenci v evropske in čezmorske države) - številni med njimi so bili rojeni v tujini in so imeli tam prvo prebivališče; - begunci z območij nekdanje Jugoslavije, ki so ostali v Sloveniji, ker se ne morejo več vrniti v svoje izvorno okolje; - sodobni ekonomski imigranti, ki v Slovenijo še vedno prihajajo pretežno iz držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije.«17 Ob popisu prebivalstva leta 2002 je bil za popisovanje po narodni pripadnosti uporabljen podoben metodološki pristop kot pri preteklih popisih - veljal je subjektivni pristop.Vsakdo se je sam odločil, kateri etnični skupnosti pripada, oziroma se je odloČil, da je narodnostno neopredeljen, ali je izjavil, da na vprašanje ne želi odgovoriti. Prebivalstvo je bilo na podlagi tega pristopa razvrščeno v dve skupini: 1. narodnostno opredeljeni; 2. narodnostno neopredeljeni. Na novo je bilo v klasifikacijo prebivalstva po narodni pripadnosti (narodnostno opredeljeni) vključeno poimenovanje Bošnjak, ohranjeno pa je bilo tudi poimenovanje Musliman v smislu etnične in ne verske pripadnosti. Rezultati popisa kažejo, da je 1/3 muslimanskega prebivalstva želela ohraniti dotedanje poimenovanje - Musliman.18 Za obdelovalce popisa se je pojavila dilema, kako to populacijo prikazati? Jo preprosto priključiti tisti kategoriji prebivalstva, ki se je * * * 16 Statistične informacije, št. 92/2003, SURS, Ljubljana, 2003, str. 38. 17 Prav tam, str. 38-3918 Osebe jugoslovanskega rodu, ki so se štele za Muslimane v pomenu etnične in ne verske pripadnosti, so se lahko prvič narodnostno opredelile za Muslimane leta 196. Pred tem so bili narodnostno opredeljeni kot Jugoslovan - neopredeljen". Osebe, ki so se štele za muslimane v pomenu verske in ne narodnostne pripadnosti, so se opredelile po narodnostni pripadnosti tako, kot so želele, za npr.: Turke, Albance, Srbe, Hrvate, Makedonce, Črnogorce itd. Zanimivo je, da obstaja v slovenskih letopisih poimenovanje Musliman tudi za popis leta 1953- Kako in kdo je ta vnos opravil in kdaj, ni bilo mogoče ugotoviti. Razprave in gradivo, Ljubljana, 2003. št. 43 19 opredelila za Bošnjake, ali prikazati Muslimane kot posebno kategorijo? Določbe v ustavi Bosne in Hercegovine, ki priznava tri konstitutivne narode (Srbe, Hrvate in Bošnjake), priporočila Zveze Bošnjakov, pa tudi rešitve v nekaterih državah, na Hrvaškem na primer, bi govorile v prid združevanju kategorij Musliman in Bošnjak. Mnogi bi verjetno v kategorijo Bošnjakov prišteli tudi tiste, ki so se opredelili kot Bosanci. Vendar se zdi, da bi takšne rešitve sodile v svet družboslovne alkimije. Rešitev, ki bi ustvarila enotno kategorijo Bošnjakov, bi gotovo ustrezala pripadnikom in zagovornikom bošnjaškega naroda. Toda ali bi takšna odločitev ustrezala tudi določbi 6l. člena slovenske ustave? Na podlagi katere pravne podlage bi bilo možno dobrih 10.000 oseb proti njihovi volji »prekrstiti« v Bošnjake? Če bi to sami želeli biti, bi se pač tako opredelili. Kaj bi se dogodilo, če bi nasilno poenotenje zašlo v sodne mline? Prebivalci Slovenije, ki se niso narodnostno opredelili (narodnostno neopredeljeni), so bili v popisu leta 2002 razvrščeni takole: 1. Jugoslovani; 2. Bosanci (v podatkih preteklih popisov so bili prikazani kot regionalno opredeljeni); 3. regionalno opredeljeni (npr. Istran, Prekmurec, Dalmatinec); 4. drugi (osebe, ki so izjavile/označile, da so narodno neopredeljene). Pomembno novost pri popisu leta 2002 je mogoče zaslediti tudi pri zbiranju podatkov o narodni pripadnosti in veroizpovedi pri mladoletnih osebah. Po določilih 10. Člena Zakona o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, Št. 66/2000, 26/2001) se je morala o narodni/etnični pripadnosti in veroizpovedi vsaka oseba, stara 14 let ali več, opredeliti SAMA. Za otroke, mlajše od 14 let, so odgovor lahko posredovali starši, posvojitelj oziroma skrbnik. Za člane gospodinjstva, ki so na kritični trenutek popisa (31. marec 2002) dopolnili vsaj 14 let starosti,19 vendar so bili med popisovanjem oz. med obiskom popisovalca odsotni ali se v navzočnosti drugih članov gospodinjstva oziroma popisovalca o narodni/etnični pripadnosti in veroizpovedi niso želeli opredeliti, so se podatki o narodni/etnični pripadnosti in veroizpovedi zbrali z Izjavo o narodni/etnični pripadnosti in veroizpovedi (vprašalnik P-3/NV), ki jo je popisovalec skupaj s kuverto za odgovor pustil v gospodinjstvu. Na ta način je bilo vsaki * * -k Ob popisih leta 1953 in 1961 so za otroke, mlajše od 10 let. ob popisih 1971,1981 in 1991, pa za otroke, mlajše od 15 let, odgovor o narodni pripadnosti posredovali starši ali drugi zakoniti zastopniki (skrbniki, posvojitelji). Za osebe, ki so bile med obiskom popisovalca odsotne, je v preteklih popisih odgovor o narodni pripadnosti popisovalcu lahko posredoval polnoletni član gospodinjstva 20 Mirón Komoc: Vorstvo »novih« narodnih skupnosti v Sloveniji osebi omogočeno, da Izjavo o narodni/etnični pripadnosti in veroizpovedi izpolni sama in jo pošlje po pošti Statističnemu uradu RS. Vračanje Izjave o narodni/etnični pripadnosti in veroizpovedi ni bilo obvezno. Urad je upošteval samo tiste prispele Izjave o narodni/etnični pripadnosti in veroizpovedi, Id so bile podpisane. Zaradi spremenjene metodologije zajema podatkov ni mogoče izvesti natančne primerjave med popisnimi rezultati (podatki) o narodni pripadnosti leta 1991 in leta 2002. Spremenjena metodologija (obvezno samoopredeljevanje, pisne izjave) se pogosto navaja kot eden izmed ključnih razlogov (poleg emigracije, asimilacije in premikov med etničnimi skupinami) za precejšnje številčne spremembe pri posameznih narodnih skupinah. Metodologiji zajema podatkov pripisujejo tudi izjemno rast kategorije »neznano«. V to kategorijo je bilo uvrščenih kar 126.325 oseb, to je 6.4 odstotka prebivalstva Republike Slovenije. Po oceni poznavalcev popisnega gradiva20 je mogoče razloge za enormno povečanje kategorije neznano razvrstiti takole: 1. nevrnjene izjave (50-60.000): popisovalci so na terenu pustili približno 250.000 izjav; vrnjenih pa je bilo med 190 in 200 tisoč, 2. nepravilno izpolnjene izjave - 10.000, 3. odsotnost celotnega gospodinjstva v času popisa in zavrnitev odgovora -5.000, 4. statistične imputacije: osebe so bile zabeležene v različnih statističnih bazah, vendar na terenu niso bile popisane. Popisovalci so označili, da so se te osebe preselile, v kraju priselitve pa tudi niso bile popisane - 35.000. 5. drugi razlogi - 6-16.000. * * * 20 Dolenc, Danilo: SURS, pojasnilo z dne 27. 8. 2003. Rozprove in gradivo, Ljubljano, 2003. šl. 43 21 II. POSEBNE MANJŠINSKE PRAVICE V OBDOBJU SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Dokazov za trditev, da je bila republika Slovenija znotraj Jugoslavije »država« Slovencev in »ostalih«, je mnogo. V slovenskih ustavah, sprejetih po drugi svetovni vojni, je mogoče najti naslednje določbe. V ustavi Ljudske republike Slovenije, sprejeta je bila 16. januarja 1947, je v 2, členu zapisano: 2. člen Slovenski narod si je v svoji osvobodilni borbi in v skupni borbi vseh narodov Jugoslavije ustvaril svojo ljudsko državo Ljudsko republiko Slovenijo. Izražajoč svojo svobodno voljo, živeti skupno z bratskimi narodi v federativni državi, se je slovenski narod na osnovi pravice do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve in do združitve z drugimi narodi ter na osnovi načela enakopravnosti združil z drugimi narodi Jugoslavije in njihovimi ljudskimi republikami: Ljudsko republiko Srbijo, Ljudsko republiko Hrvatsko, Ljudsko republiko Bosno in Hercegovino, Ljudsko republiko Makedonijo in Ljudsko republiko Črno goro v skupno zvezno državo Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Posebnih manjšinskih določb ta ustava ne vsebuje, razen splošne zaščitne klavzule, zapisane v 12. členu. 12, člen Narodne manjšine v Ljudski republiki Sloveniji uživajo pravico in zaščito svojega kulturnega razvoja in svobodne uporabe svojega jezika. V Ustavnem zakonu o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije (sprejet 30. januarja 1953), je v 9. členu med drugim zapisano: 9. člen Republiški organi imajo tele pravice in dolžnosti: (...) skrbijo za to, da se uresničujejo in varujejo svoboščine in demokratične pravice državljanov in njihova enakopravnost ne glede na narodnost, raso in vero; varujejo pravice narodnih manjšin v Ljudski republiki Sloveniji in jim zagotavljajo enakopravnost v družbenem življenju; (...) j_22 Miran Komac: Varstvo »novih« narodnih skupnosli v Sloveniji V preambuli ustave Socialistične republike Slovenije iz leta 1963 je zapisano: Izhajajoč iz tega (...) - da je v svojem osvobodilnem boju in socialistični revoluciji, uresničujoč zgodovinske težnje svojih najprogresivnejših sil, na podlagi pravice vsakega naroda do samoodločbe, vključno pravice do odcepitve, prvič v zgodovini, po tisoč letih hlapčevanja, utemeljil svojo lastno državo - ljudsko republiko Slovenijo v okviru federativne državne skupnosti svobodnih in enakopravnih narodov Jugoslavije; (...) Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije kol najvišje predstavniško telo delovnega ljudstva Slovenije in slovenskega naroda sprejema Ustavo socialistične republike Slovenije. O pripadnikih drugih narodov in narodnosti pa je v ustavi iz leta 1963 zapisano: 74. člen Vsakdo ima pravico, da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu ali narodnosti, goji svojo kulturo in uporablja svoj jezik. Poslovanje vseh državnih organov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij, ki izvršujejo družbeno službo na območju SR Slovenije, se vodi v slovenskem jeziku. Vsak ima pravico, da v postopku pred organi in organizacijami iz drugega odstavka uporablja svoj jezik, in da ga organ, ki vodi postopek, v njegovem jeziku seznani z gradivom in svojim delom. Neznanje slovenščine ne more nikogar ovirati pri obrambi in uresničevanju njegovih pravic. 75. člen Pripadnikom drugih narodov Jugoslavije, ki živijo na območju Socialistične republike Slovenije, zagotavlja Socialistična republika Slovenija ob pogojih, ki jih določa zakon, pravico do izobraževanja v njihovem jeziku. 76. člen Vsaki narodnosti, ki je narodna manjšina, je zagotovljena pravica, da svobodno uporablja svoj jezik, razvija svojo kulturo in v ta namen ustanavlja ustanove ter uporablja druge s to ustavo določene pravice. V šolah za pripadnike posamezne narodnosti se poučuje v jeziku te narodnosti. 77. člen Italijanski in madžarski narodnosti, ki živita na območju SR Slovenije, zagotavlja SR Slovenija enakopravnost in možnost vsestranskega razvoja in napredka. Rn7prove in gradivo, Ijubljong. 2003, ši. 43 23 Na območjih, na katerih živijo poleg pripadnikov slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, sta v javnem in družbenem življenju italijanski oziroma madžarski jezik enakopravna s slovenskim jezikom. Z zakonom in statutom občine se določi način uresničevanja pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti.21 SR Slovenija skrbi za razvoj šolstva, tiska, radia in kulturno-prosvetnega dela italijanske in madžarske narodnosti in zagotavlja v ta namen potrebno pomoč. Republiška ustava iz leta 1974 je »lastništvo« nad »slovensko državo« še bolj precizirala. V prvem členu je bilo zapisano: Socialistična republika Slovenija je država, ki temelji na suverenosti slovenskega naroda in ljudstva Slovenije, na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, in socialistična samoupravna demokratična skupnost delovnih ljudi in občanov, slovenskega naroda in italijanske in madžarske narodnosti. Socialistična republika Slovenija je v sestavi Socialistične federativne republike Jugoslavije. V 2. členu pa je, med drugim, zapisano: V Socialistični republiki Sloveniji delovni ljudje in občani zagotavljajo in uresničujejo (...) pogoje za vsestranski razvoj in napredek slovenskega naroda; izpolnjujejo dolžno skrb in se zavzemajo za ureditev položaja slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in Slovencev v tujini; varujejo narodnostni značaj, zagotavljajo položaj, uresničujejo enakopravnost ter pospešujejo vsestranski napredek italijanske in madžarske narodnosti (...) V tem duhu so opredeljene tudi pravice in dolžnosti Socialistične republike Slovenije do tistih prebivalcev republike Slovenije, ki so se po narodni pripadnosti opredeljevali drugače kot Slovenci. V 314. členu ustave je določeno: Socialistično republiko Slovenijo predstavljajo s to ustavo določeni republiški organi. V okviru z ustavo in zakoni določenih pravic in dolžnosti Socialistična republika Slovenija po republiških organih: * -k * ^ Ta odstavek je bil nadomeščen z ustavnim amandmajem Šr. XXI, sprejetim 17. februarja 1969- Amandma št. XXI se glasi: Na območjih, na katerih živijo poleg pripadnikov slovenskega naroda aidi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, sta v javnem in družbenem življenju italijanski oziroma madžarski jezik enakopravna s slovenskim jezikom. Z zakonom, statutom občine in splošnimi akti delovnih in drugih organizacij se določi način, kako se uresničujejo pravice pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti. S tem amandmajem se nadomesti določba drugega odsravkn 77. člena usiave SR Slovenije. j_24 Miran Komac: Varstvo »novih« narodnih skupnosli v Sloveniji (...) 9. varuje narodnosti značaj, zagotavlja položaj, uresničuje enakopravnost italijanske in madžarske narodnosti in skrbi za njun vsestranski razvoj ter ga pospešuje; 10. skrbi za varstvo določenih pravic pripadnikov drugih narodov in narodnosti Jugoslavije, ki živijo na območju republike. Razdelitvi ne-Slovencev na dve kategoriji, na pripadnike »klasičnih« manjšin in »ostale« ustreza tudi nabor posebnih narodnih pravic, ki jih ustava zagotavlja posameznim populacijam. Posebnim pravicam pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti je namenjen poseben razdelek IV. poglavja (svoboščine, pravice in dolžnosti Človeka in občana). V tem razdelku, ki nosi naslov »Posebne pravice italijanske oziroma madžarske narodnosti in njunih pripadnikov«, je določeno: 250. člen Italijanski oziroma madžarski narodnosti je zajamčena pravica, da svobodno uporabljata svoj jezik, izražata in razvijata svojo nacionalno kulturo ter v ta namen ustanavljata organizacije, uporabljata svoje narodnostne simbole ter uresničujeta druge, z ustavo določene pravice. Na območjih, kjer živijo poleg pripadnikov slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, sta italijanski oziroma madžarski jezik enakopravna s slovenskim jezikom. Na območjih, kjer živijo poleg pripadnikov slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, je pripadnikom obeh narodnosti zagotovljena vzgoja in izobraževanje v njihovem jeziku. Z zakonom se lahko uvede dvojezična vzgoja in izobraževanje v vzgojno-varstvenih organizacijah in šolah oziroma obvezen pouk slovenskega jezika v šolah in vzgojno-varstvenih organizacijah narodnosti hkrati z obveznim poukom jezika narodnosti v slovenskih šolah in vzgojno-varstvenih organizacijah. Socialistična republika Slovenija skrbi za razvoj vzgoje in izobraževanja, tiska, drugih sredstev javnega obveščanja in za razvoj drugih oblik kulturno-prosvetne dejavnosti italijanske oziroma madžarske narodnosti in za usposabljanje kadrov, ki so pomembni za uresničevanje položaja in pravic narodnosti ter v ta namen zagotavlja potrebno pomoč. Socialistična republika Slovenija podpira razvoj stikov med italijansko oziroma madžarsko narodnostjo in njunima matičnima narodoma zaradi pospeševanja kulturnega in jezikovnega razvoja narodnosti. Z zakonom ter s statutom občine in s samoupravnimi akti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti se določi način uresničevanja pravic italijanske in madžarske narodnosti. Rozprave in grodivo, Ljubljona. 2003. ši. 43 25 251. člen Za razvijanje svoje nacionalne kulture, vzgoje in izobraževanja v lastnem jeziku, narodnostnega tiska in drugih sredstev javnega obveščanja ter založništva in za razvijanje stikov z matičnim narodom zaradi kulturnega in jezikovnega razvoja lahko pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti ustanovijo v občinah, kjer ti narodnosti živita, samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo. S statutom občine in s samoupravnimi akti samoupravnih interesnih skupnosti se določijo zadeve s teh področij, o katerih te skupnosti odločajo enakopravno s pristojnim zborom občinske skupščine oziroma z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Posebnih »manjšinskih« pravic pripadnikov drugih narodov in narodnosti v ustavi ni mogoče najti. Če izvzamemo seveda določbi v ustavi o prepovedi diskriminacije na narodni/etnični osnovi in pravico do svobodnega opredeljevanj po narodni pripadnosti. V prvem odstavku 212. člena je zapisano: 212. člen (prvi odstavek) Vsakdo ima pravico, da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu, narodnosti ali etnični skupini, goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo. (tretji odstavek) Vsakdo ima pravico, da pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti ter v postopku pred državnimi in drugimi organi in organizacijami, ki opravljajo družbeno službo, uporablja svoj jezik in pisavo in da ga tisti, ki vodi postopek, seznani z gradivom in s svojim delom v njegovem jeziku in na način, ki ga določa zakon. (četrti odstavek) Neznanje slovenščine ne more nikogar ovirati pri obrambi in uresničevanju pravic in upravičenih interesov. Vsi navedeni nastavki za realizacijo teh pravic v vsakdanji praksi pa izgubijo svojo moč ob določbah drugega odstavka 212. člena: Vsi državni organi ter drugi organi, samoupravne organizacije, skupnosti in posamezniki, ki opravljajo družbeno službo na območju Socialistične republike Slovenije, poslujejo v slovenskem jeziku. Edina določba, ki bi jo lahko obravnavali kot »posebno« manjšinsko pravico, je zapisana v 213. členu ustave: 213. člen Pripadniki drugih narodov in narodnosti Jugoslavije imajo v skladu z zakonom pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku. 26 Miron Komoc: Vorslvo »novih« narodnih skupnosti v Sloveniji Temeljna dilema v celotnem obdobju bivanja v skupni jugoslovanski državi ni bila povezana s problematiko uveljavljanja jezikovnih in izobraževalnih pravic pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov, ki so živeli v Sloveniji, ampak z uveljavljanjem slovenskega jezika v vseh segmentih javnega Življenja v Sloveniji22 in Jugoslaviji. Pripadniki drugih narodov so bili obravnavani kot prišleki, ki naj se na življenje v Sloveniji čim prej prilagodijo, naučijo naj se slovenščine in naj jo v javnosti tudi uporabljajo. III. DISKRIMINACIJA »NOVIH« NARODNIH SKUPNOSTI? Na uvodnih straneh pričujočega prispevka smo postavili naslednja vprašanja: so pripadniki »novih« manjšin v primerjavi s pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti d is kri minira ni? So pripadniki »novih« narodnih skupnosti diskriminirani v primerjavi s pripadniki romske skupnosti? Ali se je položaj »novih« narodnih skupnosti radikalno poslabšal v primerjavi z obdobjem bivanja v skupni jugoslovanski državi? Ocena je pisana skozi optiko pripadnika večinske narodne skupnosti. Zato je kritična ost gotovo manj ostra, kot bi bila, če bi jo napisal pripadnik narodne skupnosti. Formalno-pravno med obema obdobjema ni prav velikega razkoraka. Posebnih manjšinskih pravic narodne skupnosti, ki so predmet našega zanimanja, tudi v prejšnjem obdobju niso imele. Če odmislimo šolo v Ljubljani, ki je omogočala pouk v srbohrvaškem jeziku, in je bila odpravljena sredi devetdesetih let.. Neracionalna poteza z navdihom slovenskega nacionalizma! Jezik komunikacije v javni in zasebni rabi je bila slovenščina; osebni dokumenti (osebne izkaznice, potni listi, vojaške knjižice, itd.) so bili tiskani v slovenskem jeziku. Mediji obveščanja so bili v slovenskem jeziku. Raba neslovenskega jezika v javnosti, posebno v odnosu z institucijami, ni bila zaželena; še več, pripadniki večinske populacije so rabo neslovenskega jezika obravnavali kot omalovaževanje slovenskega, kot izzivanje in »južnjaško nastopaštvo«. Nenazadnje, bi še dodali »večni« demokrati, kot nekakšno kompenzacijo za »izgubljene« pravice, imajo pripadniki novih narodnih skupnosti v veliki večini dvojno državljanstvo. Pripadniki novih narodnih skupnosti bi verjetno našteli kopico primerov neenakopravne obravnave, za katere bi trdili, da so posledica etnične distance, * * * 22 Glej o rem, na primer: - Toporišič, Jože 1984: Enakopravnost slovenščine v Jugoslaviji kot teorija in praksa. V: Sveske 5-6. Sarajevo, str. 171. - Dular, Janez 1984. Analiza reakcij na sodobna prizadevanja za enakopravno rabo slovenščine. V: Sveske 5-6. Sarajevo, str. 177. -Jezikovno razsodišče 1980-1982 (gradivo zbral in obdelal Janko Moder). ZTTTrst; Drava Celovec. 1984 in gradivo. Ljubliono. 2003, št. 43 27 etnične odbojnosti in/ali etnične nestrpnosti. Ker povsem odkrite diskriminacije na narodni osnovi ni, sodijo ti odnosi v sfero subtilno prikrite etnične nestrpnosti in/ali diskriminacije. Te pojave pa je težko odkrivati in še težje dokazovati. Vedno je mogoče najti druge; povsem ne-etnične razloge za takšen in ne drugačen izbor. Pojavov etnične nestrpnosti ne moremo zanikati. To nam kažejo tudi rezultati, pridobljeni v okviru raziskave Percepcije slovenske integracijske politike23. Na vprašanje, ali ste bili, odkar živite v Sloveniji, zaradi svoje etnične/narodne pripadnosti soočeni z etnično nestrpnostjo, so bili dobljeni naslednji odgovori: * * * Projekt Percepcije slovenske integracijske politike poteka v okviru Ciljnega raziskovalnega programa »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2001-2006«. Financerji projekta so Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za Šolstvo, znanost in šport, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za obrambo. Izvajalci so Inštitut za narodnostna vprašanja. Fakulteta za družbene vede, ZRC SAZU, Institut za slovensko izseijenstvo. Vodja projekta Miran Komac. 28 Miron Komat: Vorslvo »novih» narodnih skupnosti v Sloveniji Da Slovenija potrebuje aktivno politiko integracijev luči uresničevanja 6l. člena slovenske ustave, je mogoče razbrati tudi iz odgovorov na vprašanje, ki je bilo postavljeno v že omenjeni raziskavi »Percepcije slovenske integracijske politik«, in se je glasilo: Ali se vam zdi, da je danes, v primerjavi z obdobjem pred osamosvojitvijo Slovenije, med ljudmi v Sloveniji več, manj ali približno enako etnične nestrpnosti? Odgovori so bili naslednji; 13% 40% 29% ■ etnične nestrpnosti je več M etnične nestrpnosti je približno enako ■ etnične nestrpnosti je manj n ne vem, neodločen IJ b.o. Prepričanje o porastu etnične nestrpnosti je prevladujoče v okviru vseh etničnih skupin, zanimivo čudi znotraj tiste skupine posameznikov, ki se opredeljujejo kot Slovenci. Ko odgovore na vprašanje, ki smo ga zapisali pri prejšnjem vprašanju, »razstavimo« na etnične elemente, dobimo naslednja razmerja: 60 i 50' 40 30 20 10 X «0\ ts^sa \ t Si* etn. nestrpn. je več etn. nestrpn. je približno enako etn. nestrpn. je manj ne vem, neodločen —♦—Slovenci Hrvati Srbi Bošnjaki —— Muslimani —•— neopredeljeni ■H— b.o.. neznano ---osrali Bozprove in grodivo, Ljubfjono. 2003, šl. 43 29 Če se bomo želeli izogniti etničnemu izključevanju in marginalizaciji etničnih skupin ter posledično etničnim napetostim, morda celo etničnim konfliktom, je izgradnja integracijske politike nujna. Toda ta ne more nastati kot enostranski akt »države«. Uspeh zagotavlja le aktivna participacija obeh subjektov: pripadnikov večinskega naroda in pripadnikov »novih« narodnih skupnosti. Kakšen nabor posebnih manjšinskih pravic je večinski narod »pripravljen podeliti« novim manjšinskim skupnostim? Leta 1990, torej v času osamosvajanja Slovenije, je bilo v raziskavi slovenskega javnega mnenja postavljeno vprašanje o obsegu »posebnih« pravic, ki naj jih imajo tako imenovane »klasične« in »novodobne« narodne skupnosti. Tobelo št. 2 - SJM 1990: Katere od spodaj navedenih pravic naj ustova prizna avlohlonim narodnim manjšinam v Sloveniji, zlasti Italijanom in Madžarom, kakšne pa listim državljanom, ki so se v Slovenijo priselili (Albanci, Srbi, Hrvati, Muslimani ...)? A-za avtohtone 8-za manjšine priseljence da ne da ne a) svobodna raba svojega jezika 83.6 15.6 55.5 43-5 b) izražajo... lastno kulturo 85.8 13-2 67.4 31.4 c) ustanavljajo lastne kulturne organizacije in ustanove 77.0 22.1 56.2 42.9 d) imajo pravico do javne rabe nacionalnih simbolov 56.3 42.2 32.2 66.2 e) razvijajo svoje gospodarske dejavnosti 77.8 21.0 61.7 37.1 0 organizirajo svoj časopis, radio in TV 68.2 30.7 38.2 60.7 g) oblikujejo samostojno šolstvo 53-8 45-1 24.1 74.7 h) gojijo odnose z matičnim narodom 89.8 9-0 78.9 19.9 i) da v območjih, kjer živijo, ustanovijo posebne narodnostne skupnosti 62.2 36.4 35.4 62.8 j) da imajo svoje odbornike v občinski skupščini 77.0 21.7 50.1 48.6 k) da imajo svoje poslance v republiški skupščini 72.2 26.6 41.9 56.8 1) da ustanavljajo lastne p"olitične stranke 43-2 55-5 24.9 73.7 Podatki kažejo, da je bila slovenska javnost v obdobju nastajanja nove države dokaj restriktivna do priznavanja sklopa posebnih pravic imigrancskim skupnostim. Naklonjeni so ohranjanju in razvijanju kulture in ustanavljanju kulturnih organizacij in rabi jezika. Podpirajo ohranjanje stikov z »matičnim« narodom. Izrazito pa so nenaklonjeni organiziranju političnih strank in, kar se zdi posebno nenavadno, nasprotujejo javni rabi nacionalnih simbolov ustanavljanju medijev javnega obveščanja ter šolstvu v maternem jeziku. Kolikor poznam slovensko javno mnenje, se to v zadnjem desetletju ni bistveno spremenilo. In nič ne kaže, da bi se spremenilo v prihodnosti. Temeljno prepričanje slovenske večinske 30 Mirón Komac: Varstvo »novih« narodnih skupnosti v Sloveniji populacije je, da je Slovenija država slovenskega naroda in »ostalih«. To ni nič novega, saj so bile podobne dikcije zapisane, kot smo ugotavljali na prejšnjih straneh, v vseh slovenskih ustavah po drugi svetovni vojni. Klasičnim manjšinam pripada kot nadomestek za pravico narodov do samoodločbe nabor t. im. posebnih (kompenzacijskih) pravic, priseljencem in njihovim potomcem pa pravice do učenja maternega jezika (in njegova raba v okviru skupnosti) ter ohranjanja kulture. Za izgrajevanje ustrezne integracijske politike je treba poznati tudi pričakovanja »drugega pola«, pripadnikov »novih« narodnih skupnosti V raziskavi z naslovom »Percepcije slovenske integracijske politike«, opravljeni v letu 2003, so bili dobljeni naslednji odgovori na tematike, ki zadevajo informiranje, izobraževanje in učenje jezika ter na področju politične participacije. Odgovor na vprašanje o tem, kako naj imajo pripadniki »novih« narodnih manjšin uresničeno pravico do informiranja, je polovica menila, da obstoječi model informiranja, ki se vrši preko že obstoječih medijev, zadostuje. Če pa bi že veljalo razmišljati o dodatnih oblikah, naj se to uresniči v okviru nacionalnih medijev. Posebnega navdušenja nad lastno informativno dejavnostjo sodelujoči v raziskavi ne izkazujejo. Grof ši. 2.: Kako noj bi po vašem mnenju prebivalci Slovenije, katerih malerni jezik ni slovenski, imeli zagolovljeno pravico do informiranja v svojem jeziku? 2% 6% 0 lastni mediji S program v okviru nacionalnih medijev zadošča informiranje v slovenskem jeziku nb.o. Priprave in gradivo. Ljubljana. 2003. šl 43 11 Glede uresničevanja pravic na področju šolstva so rezultati nekoliko presenetljivi. Ideje o šolstvu v maternem jeziku, torej ureditev šolstva na podoben način, kot je to urejeno na primeru italijanske in/ali madžarske manjšine, ni dobilo nikakršne podpore. Presenedjivo je največ podpore dobila opcija, da se jezika staršev lahko naučijo doma, če pa bi prišlo do institucionalne rešitve učenja jezika, pa bi to veljalo izvesti v okviru obstoječih šolskih aktivnosti - ali kot izbirni predmet, ali v okviru dodatnih šolskih aktivnosti. Grof šl. 3: Kako bi po vašem mnenju moralo biti urejeno učenje jezika olrok, katerim slovenščina ni materni jezik staršev ali enega od staršev? ■ učenje jezika v okviru rednega šolskega programa (izbirni predmei) I I učenje jezika v okviru dodatnih šol. dejavnosti □ lastne šale ■ učenje jezika v okviru društev posa. etn. skupn. [-1 jezik se lahko naučijo doma I ib.o. Največ razmišljanja ponujajo odgovori na vprašanje o politični participaciji. Zdi se, da prav ti odgovori kažejo na občutek marginaliziranosti populacij, ki so predmet našega zanimanja. Vstop v »politiko« se jim očitno kaže kot mehanizem, preko katerega bi uresničili želene »posebne« interese. O različnih metodah politične participacije je seveda mogoče razpravljati, vendar rezultati kažejo, da te skupnosti želijo najti legitimnega sogovornika v državnem aparatu. Po njihovem mnenju se kot najprimernejši organ ponuja že obstoječi Urad za narodnosti, ki naj se, poleg problematike italijanske, madžarske, romske in nemške skupnosti ukvarja rudi s problemi »novih« narodnih skupnosti. 11% 2% 32 Mirón Komoc: Vorstvo »novih« narodnih skupnosti v Sloveniji Grof šl. 4: No kakšen način bi po vašem mnenju morali imeti slovenski državljani, pripadniki drugih etničnih/narodnih skupnosti v Sloveniji, zagotovljeno pravico do političnega predstavništvo? 100 80 60 40 20 0 rM \ / r / / ^tr »- -- /' / /Y . skupni vsaka sk, skupna pol. vsaka skup- organ, kot Urad za poslanec svojega stranka nost svojo sogovornice narodnosri poslanca pol. str. vlade naj zastopa inter, skup. — Slovenci — Muslimani Hrvati Srbi -•—neopredeljeni----1— b.o., neznano Bošnjaki ■ ostalo i?n7prove in grodivo, Ljubljono. 2003. šl. 43 33 ZAKLJUČEK Merjeno skozi optiko podatkov različnih raziskav in slovenskega javnega mnenja se zdi, da Še vedno prevladujejo procesi nerazvite adaptacije; primarno zaradi prevladujočega mnenja o sprejemljivosti enostranske integracijske politike, ki temelji na interesih imigrantske družbe; na procesih nerazvite adaptacije in nerazvitega kulturnega pluralizma. Percepcija slovenske nacije kot večetnične rvorbe se znotraj skupine etničnih Slovencev Še ni »udomačila«. Razlogov je seveda več. Pretežni del jih gre seveda pripisati večinski populaciji; drobec »krivde« pa morda leži tudi na manjšinskih skupnostih - morda bi za začetek novega obdobja vsi potrebovali resno razpravo o pojmu »matična domovina«. Je to res država, iz katere so se priselili sami, ali so se priselili njihovi predniki? Problematika urejanja posameznih segmentov življenja pripadnikov narodov, ki so predmet našega zanimanja, še vedno čaka na celovito razrešitev. V procesu polne uresničitve določil 61. člena ustave Republike Slovenije pa bo veljalo jemati v obzir oba pola: stališča, mnenja, Želje pripadnikov »novodobnih« narodnih skupnosti in sorodne razmisleke, ki jih je mogoče najti v večinskem mnenju. Če se želimo izogniti etničnim tenzijam in konfliktom, bo rešitve treba iskati. Hotenja po popolnem izenačenju pravic med obema kategorijama ne-Slovencev bo izjemno težko uresničiti. V prispevku sem namenoma podrobno govoril o obstoječem modelu varstva »klasičnih« narodnih manjšin. Da ponovim. Ta ne pozna definicije avtohtonosti in nima Številčne klavzule. In nenazadnje, uresničevanje »posebnih« pravic manjšin zadeva vse pripadnike določenega ozemlja in ne samo manjšine. Hipotetično bi uresničevanje »posebnih« pravic pomenilo, da bi morali celotno ozemlje Slovenije pretvoriti v multi-etnično ozemlje. Toda, bilo bi skrajno neodgovorno početje, če bi slovenska družba te populacije obravnavala kot »ne bodi jih treba prišleke«, kot osebke, ki želijo Slovencem (Slovenskemu narodu) ukrasti delček narodnega bogastva. Nekaj mora biti narode z »duševnim zdravjem« naroda, ki ima v posesti vse vzvode oblasti in celoten represivni aparat in kljub temu še vedno živi v prepričanju, da ga ogroža dobrih 10% lastnih državljanov, ki so poleg tega v ne-dominantnem položaju? Ali je to samo psihoza dela mnenjskih voditeljev, ki si tudi na takšen način skušajo ohraniti lastne pozicije in privilegije? Velja se spomniti lucidne misli Roberta S. Lopeza, ki je v delu Rojstvo Evrope zapisal:»(...) Ko je pregnalo s svoje zemlje manjšine, je odprlo v lastnih vrstah vrzeli, ki jih ne bo nikoli več zaprlo«. Njegova ugotovitev se nanaša na Španijo 16.stoletja, velja pa se nanjo spomniti vedno, ko so se srečamo s problematiko varstva manjšin. BORIS KRIVOKAPIČ zasuta manjina putem bilateralnih medunarodnih sporazuma 1*1(0 ' I t n@N OT MlNORf niN l IIKOP , M Jill \ l| KM V r HI I Ml i'S In our tinii of growing interest fat iMe prptkcth m of minorities, bilja ten 11¡tišin •émet its tlesei / < special attention Èealiiià it itii tin* problem tin lUttlipr giivs a short historical *mi< i of fut,itéra! agreements related to the f.>rotei fiou Of miuoÊth < and then offer - sevi rati class if i iîafàons >>f rhes i duct inn nts S/je< tat aiemum is paid to the latest bilateral cig$kiiie%.ts u bit h hare been concluded sun p 1990s if ter the bask store i the author /mis them in/bin groups I ) agreements on friend ptlu ■ agriee/iieiiis which partial!] deal with protection of min special agreements on the pmieitiou of iriiitoritig}, 4 > bilateral agreement^ concluded bettt'&m states and international iga niza fions. lot each group mam omcrete agreements are mettitoucil and ignis other mirit notés that if umit » sto< «t a < an < pportunii\ tp spei ifk needs of the mtiltilateiiil a^ret titeiiis ami orni i releuani una luitumai do<. unn-nts Keywords: rjiiimii's pYôtcilion. ¡.¡ood neîghb'ouiK reKitiur^ iritèrnLiiioriàl agrecniciit> t naše rrenie po/diartog intèresoi ai na -/n pi if rada I niait > ahum spmrizwniina liaient vr tint problemom ,nitor daf kratai isfortjski asvri tut tlvos t nine ttgot ore od - inieaja za zasut u ma nji nu ci at un nudi m kolik o mogtu ih podelit oi ih spofazitma fflvnia rfiziic mm kriterijitmnnn Posebna f>a~tt/a post ■ t. na ji mu mm intan rculiiin spora 11 minut taki j rti rut m trd dei edesetih godi na \ \ ! eku \ak't m v delimično odnose na za^tttu mamina M {¡osebni tigpt ari posrečeni rasli 11 metnjina i)ch ost ran i ugojmri i: meai t ttfednk hm kiaak-.ti ristikami| patijih hitati-tub i ih spora- (pna ko ji sitih ie retail? m - razi t te ne Ot hedbe od značaja .a zcištitii maujuu i Wpsebau osti t tla t n i it t sledem a pitanja: fiahlui-t < o: ira nje t tet met h man >< Ininsu u mente, osttot na zajemi ena prara ostala prava zastitrm odredbi. mehanr.mi nadzora I 'ok/ irii .akljitčtmi rctzniatranja âûtëj konstcUuje da ah' s< du ate ka-- prilika 3ci m rtuspruve j" i la godi hhze itn >/< t nmdrttgi uat m rese tout 'etna / ¡tanja bil au k t ha spo razumi mgvti hiti : načajnp sredstvo za dopiam i prečizimiiji rešenja ntrn/euih iiseslhin tm meditnarodnim uWn'ôrima t driïtiitm medu narodnim dokpmentimci /sto titko oni i [>n hia da se itstfdjanjeni :a \i. t prthratiju ih reseiija smaujt tenzin babo n clattm dr usti. ma tako i u odur širna iztm du zaiitteremvanih dt :ai a. KI jut nv lx.jscde: za-i il:: irunj-tn ibnjSi j.^dski i n< »si. mednart )dni spi )ja/unii 35 I. UVOD U naše vreme, kada se govori o medunarodnoj zasuti manjina, onda se u prvom redu imaju u vidu reŠenja ustanovljena višestranim medunarodnim ugov-orima, a donekie i odlukama medunarodnih organizacija, odnosno odredenim političkim instrumentima (posebno dokumentima KEBS odnosno OEBS). Tome bi se možda moglo dodati i postojanje izvesnih običajnopravnih normi, u meri u kojoj se može postiči saglasnost oko njihovog postojanja i sadržine. Mada je, na taj način, zaštita manjina regulisana brojnim i po svojoj prirodi raznovrsnim izvorima, jasno je da posebno mesto pripada medunarodnim ugov-orima. Oni mogu biti višestrani ili dvostrani. Višestranim (multilateralnim) ugovorima nazivaju se oni sporazumi koji su zaključeni izmedu tri ili više subjekata medunarodnog prava.1 Zavisno od toga da li teže da obuhvate sve države sveta ili samo zemlje koje pripadaju odredenom regionu, oni se dalje dele na univerzalne i regionalne. U svakom slučaju, njihov značaj je u tome što su odraz istovetnih pogleda jednog, a ponekad i velikog broja članica medunarodne zajednice (regiona), pa se zbog toga nude kao dokazi o postojanju odredenih medunarodnih standarda. Kada je reč o materiji zaštite manjina, u red takvih sporazuma spadaju npr. Medunarodni pakt o gradanskim i političkim pravima (1966) i drugi relevantni univerzalni ugovori (koji se, istina, samo delimično odnose na ovu materiju), odnosno Okvirna konvencija za zaŠti-tu nacionalnih manjina (1995), Evropska povelja o regionalnim ili manjinskim jezicima (1992) i drugi relevantni regionalni instrumenti. Kao što imaju niz očiglednih prednosti, pored ostalog i to da se njihova rešen-ja primenjuju (ili bi bar trebalo da se primenjuju) u večem broju država, što znači i na veliki broj konkretnih situacija, višestrani ugovori, upravo zbog toga što vezu-ju više država, pate i od odredenih slabosti. Oni su, po pravilu, nedovoljno precizni tj. sadrže prilično apstraktne norme koje bi trebalo da budu primenjive u vrlo različitim situacijama. U traganju za takvim formulacijama, posebno zbog raznovrsnih otpora dela ugovornica, najčešče se dolazi do rešenja koja su ne samo kompromisna, več i pračena odredenim ogradama kojima države nastoje da relativizuju domašaj preuzetih obaveza. Najzad, ovi sporazumi su neretko ■k -k -k 1 Pod subjektima medunarodnog prava imaju se u vidu jedinke koje mogu bili nosioci medunarodnopravnih prava i obaveza i koje mogu neposredno srupati u pravne odnose koji su predmet medunarodnog prava. Mada se u naše vreme izvesni elementi medunarodnopravnogsubjektiviteia nalaze kod raznih kolektiviteta (naroda; ustanika koji su priznali kao ratujuča strana^ i dr.), pa čak i pojedinaca, jedini nesporni subjekti medunarodnog prava još uvek su samo države i medunarodne organizacije. 36 Boris Krivokapič: Zašlila manjina pulem bilateralnih medunarodnih sporazuma opterečeni raznim rezervama ugovornih stranaka, što znatno smanjuje domašaj njihovih odredbi.2 U tom svetlu poseban značaj dobijaju dvostrani (bilateralni) medunarodni ugovori,3 tj. oni koji su zaključeni izmedu samo dva subjekta medunarodnog prava (u prvom redu izmedu dve države). 4 lako su, s jedne strane, njihova rešenja ograničenog domašaj a (ureduju samo medusobne odnose ugovornih strana), oni mogu biti, i u praksi obično jesu, vrlo važni izvori u materiji zaštite prava manjina. Štaviše, u poredenju sa multilateralnim sporazumima, bilateralni ugovori imaju i veči broj prednosti, od kojih če ovde biti pomenute samo neke: - poŠto bilateralni ugovori regulišu jasno definisane odnose izmedu samo dve ugovorne strane, to omogučava koncentrisanje na konkretna sporna pitanja od sustinskog značaja za ugovornice. Činjeniea da bilateralni ugovori ne teže da formulišu nekakva univerzalno važeča apstraktna pravila, več, naprotiv, imaju za cilj da nadu rešenja za postoječe situacije lokalnog karaktera, ima za posledicu da oni često sadrže preciznije odredbe nego višestrani sporazumi koji ureduju istu ili sličnu materiju. Tako se npr. dvostrani ugovori neretko upuštaju u odredivanje konkretnih manjina koje su predmet zaštite (to se najčešče vrši prostim navodenjem tj. poimeničnim nabrajanjem, a ponekad i putem nekakve apstraktne definicije), bliže ureduju konkretna prava pripadnika manjina u domenu obrazovanja, upotrebe jezika, i si.; preciziraju uslove * * * 2 Najkrače rečeno, rezerve su formalne jednostrane izjave kojima se jedna ugovornica ograduje od izvesnih odredbi ugovora, bilo tako što isključuje njihovu primenu na sebe, bilo tako što tim odredbama daje odredeni smisao (od rede no tumačenje). Premda rolerisanje rezervi u odredenoj meri dovodi ugovorne strane u ner-avnopravan položaj, ono, s druge strane, omogučava da se u članstvo višestranih medunarodnih ugovora pri-dobije što veči broj država odnosno medunarodnih organizacija. Rezerve proizvode pravno dejstvo samo ako ih druge ugovorne strane izričito ili prečutno prihvate. 3 Mada imaju samo dve strane, dvostrani ugovori mogu vezivati veči broj država. Naime, postaje bilateralni sporazumi kod kojih se na jednoj strani nalazi samo jedna zemlja (obično ona koja preuzima odredenu obavezu), a na drugoj strani grupa zemalja, koje se, medutim, zbog iscovetnog interesa i jedinstvenog nastupa posmatra-ju kao jedinstvena ugovorna strana. Tako se npr. bilateralnim ugovorima mogu smatrati sporazumi o zaštiti manjina koji su zaključeni nakon Prvog svetskog rata izmedu pojedinih zemalja i velikih sila. Isto se može reči i za Memorandum o saglasnosti izmedu Italije, Ujedinjenog Kraljevstva i SAD, s jedne, i Jugoslavije, s druge strane (1954), kao i niz drugih ugovora. 4 U principu dvostrani medunarodni ugovori mogu se zaključivati na sledečim relacijama: država-država, država-medunarodna organizacija i medunarodna organizacija-medunarodna organizacija. Jasno je, medutim, da u materiji zaštite manjina daleko največi značaj imaju bilateralni sporazumi zaključeni izmedu država (jer na njihovim teritorijama žive manjine, jer su to njihovi državljani, jer su date države po pravilu matične zemlje odnosnih manjina, i dr.). Mada ne treba olako odbacivati mogučnost da i drugi dvostrani ugovori mogu da odi-graju važnu ulogu (npr. ugovori kojiraa se izmedu države i neke medunarodne organizacije ugovaraju mere medunarodnog nadzora položaja manjina, ili nekog oblika pomoči manjinama; ili ugovori izmedu dve medunarodne organizacije o uskladivanju napora usmerenih na poboljšanje položaja manjina), oni su ipak, opšte uzev, od drugostepenog interesa, Pnzprave in gradivo. Ljubljena, 2003. šl. 43 37 i načine pomoči koju matična država može da pruža svojoj manjini na teritoriji druge ugovornice; i dr.; - zbog svoje prirode bilateralni ugovori su prilagodivi konkretnim okolnosti-ma. Iz tih razloga i njihov predmet može se odnositi na razna pitanja - reg-ulisanje statusa odnosnih manjina (što se može učiniti daleko podrobnije nego u slučaju višestranih ugovora), uredenje položaja manjina na samo pojedinim delovima teritorija država ugovornica, regulisanje samo nekih pitanja od posebnog značaja za konkretne manjine (npr. samo preciziranje pitanja koja se odnose na posebno obrazovanje za manjine), i dr.; Pošto su ugovorne strane slobodne da urede svoje medusobne odnose onako kako to same žele, one mogu odstupiti od načela uzajamnosti (reciprociteta) ugovorenih prava i obaveza. To je posebno biio primetno u prošlosti kada su jače države tim putem obezbedivale za sebe pravo intervencije u korist odredenih (mahom verskih) manjina u drugoj državi ugovornici.51 u naše vreme moguče je da se odstupi od opšteg pravila reciprociteta, pod uslovom da do toga dode na osnovu slobodno izražene saglasnosti volja. Tako se npr. ugovorne strane mogu složiti da jedna od njih organizuje školovanje za pripadnike etničke manjine druge strane (one koja je matična država date manjine), a da ova to finansijski, kadrovski i na druge načine pomaže, ali bez uzvratne obaveze da kod sebe organizuje školstvo za pripadnike nacionalne manjine prve ugovornice. Uostalom, dve države mogu zaključiti i ugovor kojim se reguliše opšti položaj odredene manjine na teritoriji samo jedne od njih, što če, po pravilu, biti slučaj kada u jed-noj od njih postoji manjina kojoj je ona druga država matična zemlja, aH pri tome u toj drugoj državi nema manjine kojoj bi prva država bila matična zemlja; - s obzirom na to da postoje samo dve ugovorne strane, put za nastanak bilateralnih ugovora je znatno krači i lakši. To je i logično kada se ima u vidu da se pregovori vode izmedu samo dve strane, pri čemu su najčešče sporna samo odredena pitanja. Kada se za njih pronade zadovoljavajuče rešenje, relativno lako je utvrditi i sam tekst ugovora. Za razliku od toga, u procesu nastanka višestranih medunarodnih sporazuma učestvuje znatno više aktera, što sve zahteva više vremena i utiče i na samo rešenje koje je rezultat prilagoda-vanja stavovima večeg ili čak velikog broja ugovornica; - dvostrani ugovori u principu daleko lakše postaju operativni (stupaju na snagu). Dok savremeni višestrani sporazumi po pravilu predvidaju odredene uslove za svoje stupanje na snagu (obično protek izvesnog vremena * * * ^ Primer za to su brojni ugovori koje su pojedine evropske zemlje, u prvom redu Francuska, Austrija i Rusija svojevremeno sklapale sa Oiomanskom imperijem, obezbedujuči sebi pravo intervencije u korist hriščana u Thrskoj. 38 Boris Krivokopié: Zoštilo monjino pulern bilateralnih medunorodnih sporazuma nakon što Lh ratifikuje odredeni broj država potpisnica, što samim dm znači i da ovo prikupljanje ratifikacija može da potraje i po nekoliko godina),6 ovde je dovoljno da svoj pristanak na obavezivanje izraze samo dve ugo-vorne strane, jer ih toliko i ima. Razume se, i kod dvostranih ugovora postoji mogučnost da iz raznih razloga ugovor ne bude ratifikovan u parlamentu jedne ili čak obeju strana ugovornica; - domašaj višestranih ugovora se u znatnoj meri ograničava ili menja putem rezervi koje mogu da stavljaju ugovorne strane. Samim tim nastaje više složenih pitanja kao što su: da li su odredene rezerve dopuštene ili ne i zašto; kakvi su ugovorni odnosi izmedu dve konkretne države; koji je precizan opseg obaveza koje je na sebe preuzela odredena država; i dr. Najzad, sama Činjenica da su neke države stavile rezerve (koje mogu biti različite),7 a druge ne, znači odredenu neravnopravnost ugovornih strana, ali i to da domašaj ugovornih odredbi nije svugde isti, što, primenjeno na pitanja od značaja za položaj manjina, znači da se ni zajamčena zaštita neče u svim ugovornicama ostvarivati u punora obimu (bilo da ne obuhvata sve manjine, bilo da ne obuhvata u punom obimu sva predvidena prava). Kod dvostranih ugovora takve opasnosti nema; - mada bi teorijski takva mogučnost mogla da postoji i kod višestranih medu-narodnih ugovora, ili bar nekih medu njima, jedna od prednosti dvostranih sporazuma je i to što oni bez večih teškoča (jedini uslov je takva spremnost ugovornih strana) omogučavaju neposredno učešče predstavnika odnosnih etničkih manjina u procesu zaključenja i nadzora nad izvršenjem ugovora. Ovo se obezbeduje putem predstavijenosti odnosnih manjina u državnim delegacijama tokom pregovora o zakJjučenju ugovora odnosno ugovornim predvidanjem i stvarnim obezbedenjem njihove predstavijenosti u meŠovitoj meduvladinoj komisiji ili drugom nadzornom telu; - dvostrani ugovori u načelu omogučavaju znatno agilnije (ne obavezno i efikasnije) pračenje izvršenja ugovornih odredbi. To se po pravilu vrši putem raznih mešovitih odbora, komisija i si. Dok kontrolni mehanizmi višestranih sporazuma obično podrazumevaju znatan utrošak vremena (za razmatranje periodičnih izveštaja država, predstavki pojedinaca i dr.) u slučaju bilateral* * -k ^ Tako je npr. članom 28/1 Okvirne konvencije za zaštitu nacionalnih manjina (1995) utvrdeno da ona stupa na snagu prvog dana u mesecu po isteku roka od tri meseca od dana kada dvanaest država članica Saveta Evrope izrazi saglasnost da se obavezuje Konvencijom. ' Tako su npr. države koje su podnele rezerve na Okvir nu konvenciju za zaštitu manjina učinile to iz vrlo različi-tih razloga: da bi istakle svoj stav da na njihovoj teritoriji nema nacionalnih manjina, dale svoju definiciju nacionalne manjine, precizirale na koga če se Konvencija od nosili, i dr. Vidi: List of declarations made with respect to treaty no. 157 Framework Convention for the Protection of National Minorities, Complete chronology on: 24/10/02, htlp://conveniions.Coe.int/treaiy/EN/DeclareList.asp,NT° 157&CM=&DF= jnzprave in gradivo. Ljubljano, 2003, Št. 43 39 nih ugovora postoji mogučnost relativno brzog reagovanja kod druge strane. Ovo se vrši bilo diplomatskim putem, bilo u radu mešovitih komisija, koje se osim na redovne sastanke (obično jednom godišnje, mada su moguči i češči sastanci) mogu sazvati i po potrebi. Istini za volju, ovaj mehanizam ima i ozbiljne mane (nema elemenata nepristrasnosti, ni mogučnosti donošenja obavezujučeg rešenja osim uz izričitu saglasnost obeju ugovornih strana), ali se ne može sporiti da služi kao dobra dopuna nadzornim mehanizmima uvedenim visestranim medunarodnim ugovorima; - dvostrani ugovor imaju i neke druge prednosti. Činjenica da se zaključuju izmedu samo dve ugovornice otvara prostor za to da se u njih, kada za to postoji spremnost, ugrade i rešenja koja u izvesnom smislu idu ispred onoga što bi se, uz sve ograde, moglo nazvati savremenim standardima u materiji zaŠtite manjina. Na taj način, ovi sporazumi ponekad daju doprinos u smislu priznavanja, pa i promocije nekih, uslovno rečeno, novih i J i nedovoljno široko priznatih prava manjina, kao Što su npr. razni oblici jamčenja izvesnih kolektivnih prava odnosno nekog oblika samouprave, priznavanje prava službene upotrebe jezika manjina, i dr. Oni imaju i svoju političku ulogu utoliko što regulisanjem izvora napetosti doprinose ne samo poboljšanju položaja manjina, več i skladnim odnosima izmedu odnosnih država. Njima se može precizirati uloga matične države u zasti-ti svoje manjine (a to znači i granice njenog mešanja), može se utvrditi okvir teri-torijalne i druge autonomije odredene teritorije nastanjene manjinama, uz jamčenje teritorijalnog integriteta date države, i dr. Kao dobri primeri iz prakse često se navode Alandski sporazum (1921) izmedu Finske i Švedske o statusu Alandskih ostrva i austrijsko-italijanski sporazum o položaju nemačke manjine u oblasti Aito Adide odnosno Južni Tirol (1946), kojima su na uspešan način pre-vazidene tenzije izmedu zainteresovanih država, uz zadovoljenje osnovnih interesa svih strana, kako manjina, tako i država ugovornica. Najzad, mada se to u prvi mah može ispustiti iz vida, posebno valja istači da dvostrani ugovori omogučavaju veču elastičnost u pogledu izbora jezika na kojem su sačinjeni. Često su to jezici ugovornica,8 ponekad jezici ugovornih strana i neki strani jezik (tada se obično utvrduje da u slučaju razlike u tumačenju prednost ima tekst na stranom jeziku),9 a dešava se da se ugovor sačini i samo na stranom jeziku (najčešče engleskom)10 * -k -k ® Vidi npr. čl. 17 slovenačko-madarske konvencije o obezbedivanju specialnih prava slovenačkoj manjini koja živi u Madarskoj i madarskoj manjini koja živi u Sloveniji (1992), 9 Čl. 16/2 jugoslovensko-rumunskog sporazuma o saradnji u oblasti zaštite nacionalnih manjina (potpisan 2002, još nije stupio na snagu). 10 Čl. 9/2 Ugovora izmedu Hrvatske i Italije o pravima manjina (1996), 40 Boris Krivokapič: Zaštita manjino putero bilateralnih medunorodnih sporazuma Istovremeno, mogu se identifikovati i odredene slabosti ovih ugovora: - oni su po pravilu relativno skriveni od očiju svetske javnosti. Dok višestrani sporazumi več zbog broja svojih učesnica i tirne širokog domašaja, privlače pažnju svetskog javnog mnjenja, bilateralni sporazumi se ponekad "provlače" relativno neopaženi, posebno onda kada se zaključuju izmedu država u kojima manjinsko pitanje nije posebno izraženo. Ipak, u novije vreme, bilo je i dvostranih sporazuma koji su dobili vrlo širok publicitet, na šta su, razume se uticali u prvom redu politički činioci; - poŠto se bave konkretnim pitanjima i odnosima, dvostrani ugovori često zadiru u osetljive teme, što može stvoriti utisak da jedna od ugovornih strana nastoji da se meša u unutrašnje stvari druge ugovornice. Ovaj utisak če posebno biti izražen kada se ugovor zaključuje izmedu zemalja od kojih je jedna znatno "jači" partner (veča i bogatija drŽava, sa značajnijom ulogom u medunarodnoj zajednici), a naročito onda kada postoji disproporcija u broj-nosti odnisnih manjina tj. kada "jača" država ima svoju manjinu u drugoj ugovornici, ali ne i obratno i 11 kada je manjina jedne od država ugovornica znatno malobrojnija; - dvostrani ugovori često predvidaju i odredene mere pomoči matične države svojoj manjini u drugoj državi ugovornici. Ta pomoč može biti finansijska, ali i druga (upučivanjem knjiga na maternjem jeziku manjine, slanjem nastavni-ka, obezbedenjem štipendija i dr.). Izvesni aspekti ove pomoči, koja, dakle, ide od strane države, mogu stvoriti podozrenje kod večinskog stanovnišrva u pogledu stvarnih ciljeva takve pomoči. Ovo posebno kada su odnosi izmedu dveju država od ranije opterečeni lošim nasledem (raniji medusobni ratovi, sporovi oko teritorija i si.), a naročito kada postoje i neki drugi negativni fak-tori (npr. ako je životni strandard u zemlji u kojoj živi manjina nizak, a finansijska pomoč koja stiže iz matične države relativno velika, svi su izgledi da večinsko stanovniŠtvo neče na to gledati sa odobravanjem). Pomenuti i slični problemi moraju se rešavati od samog početka i to na bazi pune otvorenosti i saradnje država ugovornica; - jedna od slabih strana dvostranih ugovora je i činjenica da su oni po pravilu okrenuti zaštiti onih manjina kojima su države ugovornice matične države. Drugim reČima, zaključenjem dvostranog sporazuma kojim se u nekoj zemlji priznaju posebna prava izvesnoj manjini (ili izvesnim manjinama), lako može nastati situacija u kojoj ta manjina (manjine) stiče (stiču) veča prava od drugih manjina i to samo zbog toga Što matične države tih ostalih manjina nisu sa zemljom u kojoj manjine žive zaključile odgovarajuči sporazum, ili su tim sporazumom utvrdena manje povoljna rešenja. U svemu tome posebno loŠ ostaje položaj onih manjina koje nemaju svoju matiČnu državu, kao što su i?n7prave in grodivo. Ljubljana, 2003, šl. 43 41 Romi, Vlasi, Kurdi, Gagauzi, Cincari i dr. Obezbedenje povoljnijeg statusa samo pojedinim manjinama ne samo da stvara izvesnu diskriminaciju medu njima, več vrlo lako može stvoriti tenzije izmedu raznih manjinskih grupa u d a to j državi; - za razliku od višestranih medunarodnih sporazuma koji predvidaju odredene relativno efikasne mehanizme kontrole i to od strane nepristranih medunarodnih tela, kod dvostranih ugovora o svemu odlučuje mešovita komisija ili neki slični organ koji zapravo reprezentuje samo obe ugovorne strane. U takvoj situaciji sam ugovor ne nudi dovoljno efikasne instrumente za svoje ostvarenje, poŠto je sve u krajnjoj liniji u rukama samih ugovornica. PoŠto se s pravom može očekivati da če svaka od njih istrajavati na zaštiti svojih interesa, bilateralni ugovori i njima utvrdeni nadzorni instrumenti ne mogu zameniti višestrane mehanizme koji, pored ostalog, imaju značajnu dozu nezavisnosti i nepristrasnosti. Najzad, ne samo da ne omogučuju u dovolj noj meri nadzor nad svojim sprovodenem, bilateralni ugovori ne predvidaju ni efikasne sankcije protiv strane koja krši ugovor; - svemu izloženom ponekad se dodaju i drugi prigovori, medu kojima naročilo to da bilateralni ugovori sami po sebi ne mogu suštinski popraviti položaj manjina (za to je potrebno da i unutrašnje zakonodavstvo date države bude na odgovarajučem nivou, a posebno da postoji duh tolerancije i rešenost da se pravna rešenja dosledno ostvaruju u praksi). II. BILATERALNI SPORAZUMI I MANJINE 1. ISTORIJSKI OS VRT Bilateralni ugovori kao sredstvo regulisanja položaja manjina nisu tekovina savremenog doba. Oni su poznati od davnina, premda su se tokom istorije znatno razlikovali. U pojedinim periodima istorije oni su bili sredstvo za mešanje jačih država u poslove slabijih, radi stvarne ili navodne zastite verskih manjina. To je posebno bilo karakteristično u mnogim ugovorima koji su u podeljenoj Evropi nastojali da obezbede prava katolika ili protestanata, odnosno u sporazumima evropskih sila sa zemljama Istoka, kojima su ove prve obezbedivale za sebe pravo intervencije radi zaštite hriščana. U svakom slučaju, bez obzira na to da li su klauzule o zaštiti manjina bile uključene u ugovore o miru (vrlo čest slučaj) ili neke druge sporazume, iako se formalno radilo o izrazima saglasnosti volja ugovornica, u praksi je suštinski reč bila o nametanju volje jačeg partnera. 42 Boris Krivokopič: Zošfito monjino pulem biloleralnin medunorodnih sporazuma Praksa da se zaključuju bilateralni ugovori kojima se ureduje položaj manjina naročito je uzela maha posle Prvog svetskog rata. Pre svega, svi ugovori koji su zaključeni izmedu Glavnih savezničkih i udruženih sila i pojedinih država, bili su u suštini dvostrani sporazumi. Mada se u ulozi potpisnica pojavljivao veči broj država, ovi ugovori su u imali samo dve jasno izdiferencirane ugovorne strane. Isto bi se moglo reči i za ugovore o miru, zaključene sa poraženim silama, koji su takode imali odgovarajuče klauzule o zaštiti manjina. U periodu izmedu dva svetska rata zaključen je, medutim, i niz drugih dvos-tranih ugovora od značaja za zaštitu manjina, kao što su npr. Rapalski ugovor o razgraničenju izmedu Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca i Italije (1920), Alandski sporazum izmedu Finske i Švedske (1921), poljsko-nemačka Konvencija o Gornjoj Šleziji (1922), Konvencija izmedu Jugoslavije i Rumunije o uredenju man-jinskih škola u Banatu (1933), i dr. Ova praksa nastavljena je i posle Drugog svetskog rata, kada su, pored ostalog, zaključeni austrijsko-italijanski sporazum o položaju nemačke manjine u oblasti Alto Adide tj. Južni Tirol (1946), pakistansko-indijski sporazum o zaštiti manjina (1950), Specijalni statut o manjinama uz Memorandum o saglasnosti izmedu Italije, Ujedinjenog KraLjevstva, SAD, s jedne, i Jugoslavije, s druge strane (1954), nemačko-danski sporazum (1955), sporazum izmedu Kine i Malajske federacije (1955), ugovor izmedu Ujedinjenog Kraljevstva i Singapura (1957), i dr. Praksa zakljuČivanja dvostranih ugovora kojima se teži da se utvrde osnove položaja manjina uzela je maha naročito od početka devedesetih godina XX veka i bila je uslovljena novom političkom situacijom izazvanom završetkom hladnog rata, ujedinjenjem i jačanjem Nemačke, padom dotadašnjih režima u centralnoj i istočnoj Evropi i jačanjem evroatlantskih integracionih procesa. Glavni zagovornici takve prakse bile su Nemačka i Madarska, koje su sa nizom država zaključile dvostrane ugovore o dobrosusedsrvu i saradnji u koje su ugradene i odgovarajuče odredbe o zaštiti manjina. Ovaj put su sledile i mnoge druge drŽave s tim da su se neke medu njima opredelile da zaključe posebne sporazume posvečene zaštiti manjina. 2. Vrste Medu bilateralnim sporazumima koji se odnose na položaj manjina postoje velike razlike. Osim dva osnovna zajednička elementa (1. samo dve ugovorne strane, 2. predmet je zaštita manjina) oni se najčešče medusobno znatno razliku-ju po svojim rešenjima i drugim karakteristikama. To istovremeno omogučava da se izvrši više podela ovih ugovora. Pn^prnvp in grodivo. Ljubijo no, 2003, It. 43 43 1) S obzirom na opšti pristup Može se primetiti da u pogledu načina na koji pristupaju tom problemu pos-toji opšta razlika izmedu ugovora koji se odnose na razne aspekte rešavanja man-jinskog pitanja i ugovora koji se bave zaštitom manjina u užem smislu. U prvu grupu bi, na primer, spadali ugovori o razmeni stanovnišcva. Oni su se javljali kroz istoriju, pa i u ne tako dalekoj prošlosti, i smatrani su za jedan od načina trajnog (po nekima i humanog) rešavanja manjinskog pitanja. Osnovna ideja bila je da se čitav problem najbolje prevazilazi vračanjem manjinskog stanovništ-va u matičnu državu. Oblčno su zaključivani posle ratova, kada su zaista mogli predstavljati sredstvo za zaštitu manjinskog stanovništva od revanšizma okoline (u slučaju kada se rat vodio izmedu matične drŽave manjina i države u kojoj žive). Ipak, onisu najčešče značili teške traume u životima pojedinaca i porodica. Mada teorijski moguči i danas, to su ipak dokumenti koji su bili karakteristični za odredene situacije u prošlosti. Ako su zaključeni kao rezultat slobodno izražene volje ugovornih strana i predvidaju samo mogučnost, dakle pravo a ne obavezu manjinskog stanovništva da se iseli u matičnu državu (tj. ostavljaju pripadnicina manjina slobodu da sami odluče o tome), ovim sporazumima se u principu ne bi moglo prigovoriti. Naravno, drugo je pitanje da li u svakom konkretnom slučaju stvarno postoje navedeni elementi, ili se npr. vrši prisilno preseljenje stanovništva iz jedne zemlje u drugu pod maskom ostvarivanja njihovog navodno dobrovoljnog izbora. U istoriji je zabeleženo više primera kako ugovora koji su omogučavali dobro-voljnu razmenu stanovništva, tako i onih koji su predvidali obaveznu razmenu stanovnišcva. Svima njima je zajedničko da je pokušano da se jednom političkom merom (preseljenjem stanovništva) faktički reši problem manjina. Ovi sporazumi mogu biti ili u celosti posvečeni problemu razmene stanovništva, ili mogu sadržati samo odgovarajuče odredbe (nekoliko članova) o tome. Poznate primere predstavljaju Konvencija izmedu Grčke i Bugarske o recipročnoj emigraciji (1919); Konvencija izmedu Grčke i Ilirske o razmeni grčkog i turskog stanovništva (1923); Sporazum o razmeni bugarskog i rumunskog stanovništva (1940), sporazumi o razmeni stanovništva koje je zaključila Poljska sa jednim bro-jem zemalja, uključujuči Sovjetski Savez (1945) i Jugoslaviju (1946); ugovor izmedu Madarske i Čehoslovačke (1946); i dr. U drugu grupu spadaju svi ugovori koji regulišu prava manjina i mehanizme njihove zaštite. To su, dakle, sporazumi koji se ne bave svekolikim pitanjima vezanim za postojanje manjina, več su u celosti ili delimično posvečeni samom problemu zaštite manjina. Prema tome, oni prihvataju postoječe stanje i teže da pravno urede položaj, što znači prava i obaveze manjina i ugovornih strana i odgovarajuča sa tim povezana pitanja (nadzorne mehanizme i si.). 44 Boris Krivokopič: Zoštilo rogn;ino pulem bilolerolnih medunorodnih sporazuma I oni mogu u celosti biti posvečeni zaštiti manjina odnosno mogu doticati to pitanje u samo nekoliko članova. Bliže gledano, pitanje zaštite manjina javlja se u mnogim ugovorima koji se suštinski bave drugim problemlma, kao što su prestanak rata (ugovori o miru) i drugih neredovnih prilika (ugovori o normalizaciji odnosa), regulisanje medu-sobnih odnosa (ugovori o dobrosusedstvu, saradnji, razgraničenju i si.), itd. Tu se pitanje zaštite manjina javlja obično u okviru samo jednog ili dva člana, kao sas-tavni deo uredenja šireg kruga odnosa. Treba, medutim, imati u vidu da su u praksi poznati i ugovori koji se zaštitom manjina bave u svega par članova, ali su ti članovi izuzetno iserpni i čak ponekad sadržajniji i od nekih sporazuma koji kao jedini predmet imaju regulisanje položaja manjina.11 Drugu podvrstu ugovora koji su posvečeni zaštiti manjina predstavljaju oni koji su u celini posvečeni tom pitanju. 2) Prema tome ko je korisnik manjinske zaštite Ugovori koji obezbeduju zaštitu manjina razlikuju se medusobno i prema tome kako je odreden krug korisnika te zaštite. Mada, opšte uzev, mogu sadržati i apstraktnu definiciju manjina, to je prilično redak slučaj. S obzirom na to da se radi o konkretnim odnosima, takva definicija obično nije potrebna, več se korisnici manjinske zaštite odreduju na druge načine (najčešče poimeničnim navodenjem grupa o kojima je reč). Dvostrani medunarodni sporazumi mogu odnosnu zaštitu obezbediti za pripadnike svih manjina u državama ugovornicama (redi slučaj) ili je rezervisati samo za pripadnike odredenih manjina, najčešče samo onih kojima su države ugovornice matične države (daleko češči slučaj). Teorijski je moguče da se dvostrani ugovor tiče samo zaštite neke treče man-jine (posebno one koja nema matičnu državu, kao što su npr. Romi), ali je to u praksi praktično nepoznato. S druge strane, bilo je primera da se manjinska zašti-ta (neosnovano) širi i na druge kategorije lica, pa da se prava koja su priznata odredenoj manjini priznaju i stranim državljanima istog etničkog porekla. Tako je na osnovu sporazuma zaključenih izmedu dva svetska rata izmedu Jugoslavije i Italije manjinska zaštita proširena i na italijanske državljane (dakle, strance) u Dalmaciji i jugoslovenske državljane u Rijeci (ali ne i drugim delovima Italije). ■k -k * Vidi npr. čl. 15 madarsko-slovačkog ugovora o dobrosusedstvu i prijateljsko) saradnji (1995) i čl. 14-15. madarsko-rumunskog ugovora o razumevanju, saradnji i dobrosusedstvu (1996). pin grodivo. Ljubijo no. 2003. št. 43_45_ Najzad, moguče je da se bilateralnim ugovorom jamče prava neke treče man-jine tj. one kojoj nijedna ugovornica nije matična država. Takva praksa bila je karakteristična za prošlost kada su velike sile u zemljama Istoka preuzimale ulogu zaštitnika hriščana (a time i etničkih manjina). Jedan od mnogih primera te vrste je KuČuk-kajnadžijski mir (1774) kojim je Rusija stekla pravo zaštite hriščana na Balkanu. Ugovora u korist trečih manjina bilo je i kasnije, za šta dobar primer predstavlja poseban sporazum izmedu Ujedinjenog Kraljevstva i Singapura (1957) kojim je obezbedena zaštita Malajaca u Singapuru. U naše vreme ovaj put je posebno zanimljiv onda kada se želi obezbediti zaštita manjina koje nemaju svoju matičnu državu (Romi, Kurdi i dr.). Ipak, takvih sporazuma je, ako ih i ima, veoma malo. 3) Prema predmetu regulisanja Bilateralni ugovori o zaštiti manjina mogu se, načelno, odnositi na opšti položaj relevantnih manjina tj. na razne, a idealno i sve važnije elemente njihovog opstanka i normalnog života. Ponekad, medutim, oni se fokusiraju na samo odredena posebna pitanja kao Što je npr. materija školstva (npr. srpsko-rumunska konvencija o uredenju man-jinskih škola, 1933), teritorijalne samouprave (finsko-švedski Alandski sporazum, 1921) i dr. 4) Prema teritorijalnom domašaju Opšte uzev, ugovori o zaštiti manjina mogu se odnositi na čitavu teritoriju ugovornih strana, što je prilično čest slučaj. Njihov domašaj, medutim, može biti ograničen na samo tačno utvrdene delove svake od ugovornica ili Čak na samo odredeni deo teritorije samo jedne ugovorne strane. Primeri sporazuma ove vrste su Alandski sporazum (1921), poljsko-nemačka Konvencija o Gornjoj Šleziji (1922), Konvencija izmedu Jugoslavije i Rumunije o uredenju manjinskih osnovnih škola u Banatu (1933), austrijsko-italijanski sporazum o položaju nemačke manjine u Alto Adide tj. Južnom Tirolu (1946), Specijalni statut o manjinama dat kao prilog II Memorandumu o saglasnosti izmedu Italije, Ujedinjenog Kraljevstva, SAD i Jugoslavije (1954), i dr. Po sebi se razume da vezivanje primene ugovora za odredeno konkretno područje omogučava uvažavanje specifičnosti svake posebne situacije. S druge strane, time se rešava samo jedan krug pitanjia, pošto najčešče pripadnici 46 Boris Krivokopič: Zoštita manjino putem bilateralnih medu no rod ni h sporazuma odnosnih manjina žive i u drugim podruČjima država ugovornica, ponekad Čak i u večem broju. 5) Ostale moguče podele Bilateralni ugovori od značaja za zaštitu manjina mogu se podeliti i prema nekim drugim osnovama. Tako se medu njima može vršiti razlikovanje prema tome da li se ili ne pozivaju na neke medunarodne standarde i instrumente, da li predvidaju mehanizme nadzora, da li su zaključeni uz učešče medunarodne zajednice, s obzirom na rok na koji su zaključeni, i dr. III. N OVIJ I BILATERALNI SPORAZUMI OD ZNAČAJA ZA ZAŠTITU MANJINA 1. NOVIJI BILATERALNI SPORAZUMI Ovde če ukratko biti razmatrani samo neki od najnovijih dvostranih sporazuma, zaključenih početkom ili sredinom devedesetih godina prošlog veka. Političke promene u istočnoj i centralno) Evropi, raspad VarŠavskog pakta, prestanak hladnog rata i drugi sa tim povezani činioci uticali su na to da se u Evropi toga vremena javi atmosfera boljeg medusobnog poverenja, razumevanja i spremnosti na saradnju izmedu država, posebno susednih. U takvim prilikama prvo je Nemačka počela da sklapa ugovore o prijateljstvu, dobrosusedstvu i saradnji odnosno o partnerstvu sa nizom država, posebno onima u kojima živi nemačka manjina. U tu grupu spadaju na primer, Ugovor o dobrosusedskim odnosima, partnersvu i saradnji izmedu SR Nemačke i Saveza Sovjetskih Socijalističkih Republika (1990), Ugovor izmedu SR Nemačke i Republike Poljske o dobrosusedskim odnosima i prijateljskoj saradnji (1991), Ugovor izmedu SR Nemačke i Republike Madarske o prijateljskoj saradnji i partnerstvu u Evropi (1992), Ugovor izmedu SR Nemačke i Federativne Republike Češke i Slovačke o dobrosusedskim odnosima i prijateljskoj saradnji (1992) i dr. Ovu inicijativu je odmah prihvatila i Madarska, koja je osim sa Nemačkom (1992), ugovore o prijateljstvu i saradnji zaključila i sa nizom drugim zemalja. Poznati primeri su: Ugovor izmedu Republike Madarske i Republike Hrvatske o prijateljskim odnosima i saradnji (1992), Ugovor o dobrosusedstvu i prijateljskoj saradnji izmedu Slovačke i Madarske (1995), i, posebno, Ugovor izmedu Republike Madarske i Rumunije o razumevanju, saradnji i dobrosusedstvu (1996). Medutim, Madarska praktično od samog početka ove inicijative zaključuje i posebne ugovore koji problem zaŠtite manjina ne dotiču samo uzgred, več su u celosti posvečeni toj materiji! Tako su nastali: Deklaracija o principima saradnje izmedu Republike Madarske i Ukrajinske Sovjetske Socijalističke Republike u in orodivo. Ljubljano, 2003. št. 43 47 jamčenju prava nacionalnih manjina (1991), Deklaracija o načelima saradnje izmedu Republike Madarske i Ruske Federacije u pogledu garantovanja prava nacionalnih manjina (1992), Konvencija o obezbedivanju specijalnih prava slove-načkoj manjini koja živi u Republici Madarskoj i madarskoj manjini koja živi u Republici Sloveniji (1992), Sporazum izmedu Republike Hrvatske i Republike Madarske o zaštiti madarske manjine u Republici Hrvatskoj i hrvatske manjine u Republici Madarskoj (1995) i dr. Otprilike u isto vreme odgovarajuče ugovore medusobno počinju da zaključu-ju i druge zemlje: Bugarska, Moldova, Ukrajina, Rumunija, Albanija, SlovaČka, Hrvatska, Slovenija, Makedonija, Italija i dr. Broj takvih sporazuma se stalno uveča-va, s tim da se može primetiti da, s jedne strane, oni obuhvataju sve veči broj novih država (tj. počinju da ih zaključuju neke zemlje koje to ranije nisu činile), a sa druge, da je sve više onih ugovora koji se neposredno (u celosti) odnose na zašti-tu manjina. Značajan podstrek za zaključenje dvostranih ugovora o zaštiti manjina davale su i daju evropske organizacije, u prvom redu Savet Evrope, OEBS i Evropska unija. Tako je Evropska unija naročito početkom devedesetih godina XX veka pro-movisala politiku zakljuČivanja bilateralnih ugovora kao trajnog sredstva za sprečavanje napetosti i postizanje stabilnih dobrosusedskih odnosa i saradnje u Evropi. Konkretno, 1993. godine Evropski savet je pokrenuo Pakt za stabilnost12 (poznat i kao Baladurov plan),1^ koji je zamišljen kao zajednička akcija za unapredenje susedskih odnosa, regulisanje pitanja granica i rešavanje problema nacionalnih manjina.14 Prvobitno je ovaj plan bto koncentrisan na nekoliko zemalja centralne i istočne Evrope, radi olakšavanja njihovog približavanja Evropsko j uniji. Značaj Pakta za materiju zaštite manjina, posebno u vezi sa zaključenjem relevantnih bilateralnih ugovora nije dovoljno jasan - iako se radilo o specifičnom političkom dokumentu, bez pravno obavezujuče snage, koji uz to nije imao nikakav efekat na odredene odnose (posebno baltičkih država i Rusije), tako isto nema sumnje da je Pakt doprineo zaključenju madarsko-slovačkog (1995) i madarsko-rumunskog (1996) ugovora.15 Evropska unija je 1999. godine pokrenula još jednu inicijatuvu sličnog naziva, ali drugačijeg domašaja. Reč je o Paktu za stabilnost u jugoistočnoj Evropi. * * * i n Ne treba ga mešati sa Paktom za stabilnost u jugoistočnoj Evropi. ^ Po E. Balladuru. francuskom premijeru, koji ga je predložio. ^ Više o tome: Benoit-Rhomer F.: The Minority Question in Europe, Council of Europe Publishing 1996, pp. 30-36 and pp. 81-90. 48 Boris Kfivokopič: Zošlilo rngnjina putem biloleralnih medunarodnih sporazuma Osnovna ideja Pakta, koji je medu učesnicima obuhvatio veliki broj država i medunarodnih organizacija,16 bila je da se radi postizanja stabilnosti u Čitavom regionu pruži pomoč zemljama jugoistočne Evrope u njihovim naporima za učvrščenje mira, demokratije, poštovanja ljudskih prava i ekonomskog napretka. U okviru toga posebno mesto dato je problemu zaštite manjina, pri čemu je putem posebnih projekata dužna pažnja posvečena proučavanju postoječih i ohrabrivanju zaključenja novih dvostranih sporazuma.37 Proces zaključenja i doslednog ostvarivanja bilateralnih ugovora u ovoj materiji ohrabruju i pomažu i drugi medunarodni faktori. Posebno mesto medu njima pripada Savetu Evrope i Organizaciji za bezbednost i saradnju u Evropi. Ovi sporazumi ponekad kao neposredan predmet imaju prava manjina, što se onda obično odmah vidi iz njihovog naziva. Mnogi od njih se, medutim, odnose na šire polje saradnje, pa se u skladu s tim, nazivaju ugovorima o dobrosusedstvu, saradnji, prijateljstvu i si., a problem položaja odnosnih manjina regulišu u svega nekoliko ili čak u samo jednom članu. Zanimljivu karakteristiku večine ovih sporazuma predstavlja činjenica da su ih mahom zaključile zemlje centralne i istočne Evrope (pre svih bivše socijalističke zemlje), a u znatno manjem broju neke druge zainteresovane zemlje (npr. Nemačka), ali opet sa nekom od bivših socijalističkih zemalja. Več sama ta činjenica ukazuje kako na probleme u zaštiti manjina koji su se javili raspadom istoČnog bloka i, posebno, cepanjem nekih ranijih (SSSR, Čehoslovačka, SFR Jugoslavija) i nastankom novih država, ali i na to da je medunarodna zajednica na razne načine doprinela zakljucenju ovih sporazuma (pored ostalog, i odredenim uslovljavanjima). U svakom slučaju, jasno je da su ti sporazumi odraz nemirnog vremena i političkog trenutka u kome su nastali. Mada je svaki bilateralni sporazum odraz saglasnosti volja dveju ugovornih strana u rešavanju konkretnih problema i stoga predstavlja dokument za sebe, može se primetiti da su neke zemlje (u prvo m redu Nemačka i Madarska) uspele ■k -k -k Kinga G.: Bilateral Agreements in Central and Eastern Europe: A New Inter-State Framework for Minority Protection?, ECM1 Working Paper »4, May 1999, http://www.ecmi.de/doc/download/working_paper_4.pdf: pp. 4-5; Lentschner E., Medda H: Protection of NationaJ Minorities Through Bilateral Agreements in SouthEastern Europe, Draft report prepared by the European Academy if Bolzen/Bolzano for the S''2 Meeting of Government Offices for National Minorities, Strasbourg, 21-22 May 2001, www.coe.int/../2._Stabiliiy_Pact_ activities/PDF_Bolzano%20Draft%20report%20bilateraJ%20agreements.asp-31k Bliže gledajuči lista učesnika Pakta (njih preko 40) obuhvata OEBS, države članice Evropske unije, Evropsku komisiju i Evropsku investiocionu banku, Savet Evrope, države jugostočne Evrope, druge države, Ujedinjene nacije uključujuči Visokog komesara UN za izbeglice (UNHCR), NATO i Zapadnoevropsku unjju, medunaro-dne finansijske organizacije i ostale učesnike. I7 Više o tome na Internet adresi: http://www.stabilitypact.org. Takode vidi: Jacobsen H.D.: The Stability Pact for South East Europe - Did it Work?, http://www/isodarco.it/html/andalo02-jacobsen.html. p^pf^vp in gradivo, Ljubljano. 2003. št, 43 49 da, uslovno govoreči, nametnu neku vrstu šablona, tako da se pojedina rešenja i stilizacije uz neznatne modifikacije provlače kroz više njihovih sporazuma sa raznim.državama. Smatra se da je u tom smislu ulogu modela i uzora za brojne kasnije ugovore naročito odigrao Ugovor izmedu SR Nemačke i Poljske o dobro-susedskim odnosima i prijateljskoj saradnji od 17.6.1991. godine. Ne može se, medutim, reči da su time formulisani nekakvi medunarodni standardi, jer se tu ipak radi samo o dvostranim medunarodnim sporazumima, koji su, manje ili više, primereni konkretnim prilikama i potrebama, tako da se u drugim medudržavnim sporazumima koji se bave istim problemima skoro uvek mogu nači i bitno drugačija rešenja. Ipak, o nekakvim standardima na lokalnom, sub-regionalnom, ili čak regionalnom nivou moglo bi se govoriti u meri u kojoj se ustanovi da se izvesna rešenja javljaju i iznova potvrduju u večem broju raznih ugovora, posebno kada se istovremeno ne može utvrditi postojanje suprotnih ili bitno drugačijih rešenja. 2. Vrste Može se reči da je u naše vreme napušteno rešavanje manjinskog pitanja putem preseljenja (razmene) stanovništva i na slične načine. Stoga kada se danas govori o bilateralnim ugovorima koji se tiču položaja manj i na, imaju se u vidu skoro isključivo takvi medunarodni instrumenti kojima se ureduju posebna prava i zaštita tih kolektiviteta i njihovih pripadnika. Razlike izmedu ovih sporazuma tiču se, pre svega, toga da li se ovim pitanjima bavi samo jedan broj odredbi ugovora ili je tome posvečen ugovor u celini, kao i kruga zajamčenih prava, meha-nizama nadzora i si. Opšte uzev, svi savremeni bilateralni ugovori od značaja za zaštitu manjina mogli bi se uslovno podeliti u četiri grupe: 1) ugovori o prijateljstvu, saradnji i dobrosusedskim odnosima, 2) ostali dvostrani ugovori koji se delimično ili posredno tiču zaštite manjina, 3) posebni ugovori posvečeni zaštiti manjina, 4) dvostrani ugovori izmedu država i medunarodnih organizacija. 1) Ugovori o prijateljstvu, saradnji i dobrosusedskim odnosima U red ovih sporazuma spadaju: Ugovor izmedu SR Nemačke i Sovjetskog Saveza o dobrosusedskim odnosima, partnerstvu i saradnji (1990), Ugovor izmedu SR Nemačke i Poljske o dobrosusedskim odnosima i prijateljskoj saradnji (1991), Ugovor izmedu SR Nemačke i Madarske o prijateljskoj saradnji i partnerstvu u Evropi (1992), Ugovor izmedu SR Nemačke i Češke i Slovačke o dobrosusedskim odnosima i prijateljskoj saradnji (1992), Sporazum o prijateljskim odnosima i saradnji izmedu Bugarske i Moldove (1992), Ugovor o dobrosused- 50 Boris Krivokapič: Zoštilo manjina pulem biloleralnih medunarodrtih sporazumo skim odnosima, prijateljstvu i saradnji izmedu Ukrajine i Moldove (1992), Ugovor 0 prijateljstvu, saradnji i dobrosusedstvu izmedu Rumunije i Bugarske (1992), Ugovor izmedu Madarske i Hrvatske o prijateljskim odnosima i saradnji (1992), Ugovor izmedu Slovačke i Rumunije o prijateljskim odnosima (1993), Ugovor izmedu vlade Hrvatske i vlade Rumunije o saradnji u oblasti obrazovanja, kulture 1 nauke (1993), Sporazum izmedu vlade Hrvatske i vlade Slovenije o saradnji u oblasti kulture i prosvete (1994), Ugovor o uzajamnom razumevanju, saradnji i dobrosusedstvu izmedu Rumunije i Albanije (1994), Ugovor o prijateljstvu i saradnji izmedu Rumunije i Hrvatske (1994), Ugovor o dobrosusedstvu i prijateljskoj saradnji izmedu Slovačke i Madarske (1995), Ugovor izmedu Madarske i Rumunije o razumevanju, saradnji i dobrosusedstvu (1996), Ugovor o prijateljstvu, dobrosusedstvu i saradnji izmedu SR Jugoslavije i Rumunije (1996), Sporazum o regulisanju odnosa i unapredenju saradnje SR Jugoslavije i Makedonije (1996), Nemačko-češka deklaracija o medusobnim odnosima i nji-hovom budučem razvoju (1997), Grčko-turski sporazum o kulturnoj saradnji (2000), i dr. Osnovna karakteristika ovih sporazuma je da oni ureduju čitav niz drugih pitanja od zajedničkog interesa, kao sto su dobrosusedski odnosi i saradnja, ili bliže gledajuči, razgraničenje, kontrola granica, koriščenje voda, ekonomska pitanja, i si. U skladu s tim, zaštiti manjina se posvečuje svega nekoliko Članova (obično samo jedan ili dva). I pored toga, ovi članovi umeju da budu veoma obimni i da, shodno tome, prilično sveobuhvatno ureduju osnovne elemente položaja manjina. 2) Ostali dvoslrani ugovori koji se delimično ili posredno tiču zaštite manjina Odredbe od značaja za položaj manjina mogu se ponekad nači i u raznim drugim dokumentima, posebno onima kojima se ureduju nekakve neredovne situacije. Dobar primer predstavlja Sporazum o normalizaciji odnosa izmedu SR Jugoslavije i Hrvatske (1996), kojim je, kao što mu i naziv kaže, izvršena normalizacija odnosa dveju ugovornih strana. Osim što su potvrdile da če, u skladu sa medunarodnim pravom, poštovati suverenitet, teritorijalni integritet i nezavisnost druge ugovornice i uzdržati se od pretnje ili upotrebe sile, dve strane su se posebno obavezale da če izvršiti uredenje svojih granica i razgraničenje samo medusobnim ugovorom, da če ubrzati proces rešavanja pitanja nestalih lica, da če obezbediti uslove za slobodan i bezbedan povracak izbeglica, i dr. Istovremeno je u okviru posebnog člana (čl. 8) precizirano da če Hrvatima u SR Jugoslaviji i Srbima i Crnogorcima u Hrvatskoj biti garantovana sva prava koja im pripadaju na osnovu medunarodnog prava. j^prin gradivo. Ljubljana. 2003. SI. 43 51 Medu ugovorima iz ove grupe posebno su zanimijivi Memorandum o saglas-nosti izmedu vlade Madarske i viade Rumunije o Zakonu o Madarima koji žive u susednim zemljama i pitanjima vezanim za bilateralnu saradnju (2001) odnosno kasniji (nakon izmena madarskog tzv. Statusnog zakona) Sporazum izmedu vlade Rumunije i vlade Madarske o primeni u Rumuniji izmenjenog Zakona o Madarima u susednim zemljama (2003). Formalno gledajuči, ovi ugovori neposredno regulišu primenu stranog propisa (jednostranog akta) na teritoriji druge ugovornice. Suštinski, oni utvrduju pitanja od izuzetnog značaja za položaj madarske manjine u Rumuniji.18 J) Posebni ugovori posvečeni zaštiti manjina Sve je veči broj sporazuma koji su, nezavisno od svog naziva, u celosti okrenu-ti zaštiti manjina. Takvi su na primer: Deklaracija o principima saradnje izmedu Republike Madarske i Ukrajinske SSR u jamčenju prava nacionalnih manjina (1991) i Protokol uz nju (1991), Deklaracija o načelima saradnje izmedu Republike Madarske i Ruske Federacije u pogledu garantovanja prava nacioanlnih manjina (1992), Konvencija o obezbedivanju specijalnih prava slovenačkoj manjini koja živi u Madarskoj i madarskoj manjini koja živi u Sloveniji (1992), Sporazum izmedu Hrvatske i Madarske o zaštiti madarske manjine u Hrvatskoj i hrvatske manjine u Madarskoj (1995), Ugovor izmedu Hrvatske i Italije o pravima manjina (1996), Sporazum izmedu vlade SR Jugoslavije i vlade Rumunije o saradnji u oblasti zaštite nacionalnih manjina (potpisan 2002, još nije stupio na snagu), Sporazum izmedu Srbije i Črne Gore i Republike Madarske o zaštiti prava madarske nacionalne manjine koja živi u Srbiji i Crnoj Gori i srpske nacionalne manjine koja živi u Madarskoj (potpisan 2003), i dr. Kao što se lako može zapaziti, navedeni ugovori najčešče imaju različite osnovne (deklaracija, ugovor, sporazum) i bliže nazive (o pravima manjina, o saradnji u oblasti zaštite nacionalnih manjina, o obezbedivanju posebnih prava odredenim manjinama, o zaštiti prava konkretnih manjina, i si.). Po sebi se razume da se od slučaja do slučaja razlikuju i pristup i konkretna rešenja. Ipak, zajedničko za sve njih je da predstavljaju dvostrane medunarodne sporazume, zaključene izmedu zainteresovanih država u cilju regulisanja položaja odredenih manjina. * * * Madarska je 2001. godine usvojila Zakon o Madarima koji žive u susednim zemljama, koji je još i pre nego što je izglasan u madarskom parlamentu pobudio interesovanje ne samo susednih država, več i šjre stručne, naučne, političke i druge medunarodne javnosti. Ovaj propis, koji je široko poznat kao Statusni zakon uslovio je, pored ostalog, zaključenje dva dvostrana ugovora sa Rumunijom kao jednom od neposredno zainteresovanih zemalja. 52_Boris Krivokopic: Zoštita monjino putem bilolerolnlh medunorodnih sporozumo Imajuči u vidu da su ovi sporazumi u celosti posvečeni tom problemu, od njih se s pravom može očekivati (mada to u praksi ne mora uvek biti tako), da mate-riju zaštite manjina ureduju znatno preciznije i potpunije od onih ugovora koji se tim pitanjem bave samo uzgred, u sklopu regulisanja nekih sirih odnosa (sarad-nje, dobrosusedsrva i si.). S druge strane, imajuči u vidu da navedeni ugovori govore samo o pravima manjina, saradnji ugovornica u oblasti zaštite manjina, i si., to sugeriše da oni nastoje da položaj manjina urede na opšti, načelan način i to na čitavoj teritoriji ugovornih strana. Ovo treba istači zbog činjenice da se bilateralni sporazumi mogu ticati samo neke odredene oblasti od značaja za zaštitu manjina (npr. obrazovanje, upotreba jezika, prekogranični kontakti i si.), kao što mogu ograničiti svoje dejstvo na samo odredeni deo državne teritorije (npr. poznati sporazumi o Alandskim ostrvima, Južnom Tirolu, manjinskim školama za srpsku odnosno rumunsku manjinu u Banatu, i dr.). Logika ukazuje da bi idealno rešenje bilo da, u okvirima utvrdenim opštim medunarodnim pravom, položaj manjina bude ureden bilateralnim sporazumi-ma kojima se na opšti način reguliše ta materija, a da se zatim posebnim dvos-tranim sporazumima preciziraju i upotpune odredena rešenja u posebnim oblastima. 4. Dvostrani ugovori izmedu država i medunarodnih organizacija Mada iz razumljivih razloga imaju u praksi manji značaj nego dvostrani ugovori izmedu zainteresovanih država, i bilateralni sporazumi zaključeni izmedu neke države i relevantne medunarodne organizacije takode mogu biti veoma za-nimlj ivi. Reč je o posebnom problemu koji zaslužuje odgovarajuču pažnju. Ovde je, medutim, dovoljno primetiti da primer takvog ugovora predstavlja Memorandum o saglasnosti izmedu Evropske zajednice i Rumunije (2002) o rumunskom učešču u Akcionom programu zajednice za borbu protiv diskriminacije (2001-2006). Odmah treba istači da on spada u spada u dvostrane ugovore pošto u suštini ima samo dve ugovorne strane: Rumuniju s jedne i Evropsku zajednicu sa druge. Sporazum je zaključen izmedu Evropske komisije (u ime Evropske zajednice) i vlade Rumunije i, u skladu sa sopstvenom odredbom iz čl. 5/4, stupio je na snagu danom potpisivaja. Njime je utvrdeno da če Rumunija učestvovati u Akcionom programu Zajednice za borbu protiv diskriminacije (2001-2006) i istovremeno su precizirani uslovi i rokovi tog učešča. Posebno je utvrdeno da če Rumunija učestvovati u j>23pmve in gradivo, Ljubljano, 2003. šl. 43 53 konkretnim aktivnostima Zajednice i podnositi odgovarajuče izveštaje, a naroči-to su regulisana pitanja koja se tiču finansijskog učešča. Sastavni deo Memoranduma predstavljaju Aneks I: Pravila finansijskog doprinosa Rumunije Akcionom programu zajednice za borbu protiv diskriminacije (2001-2006) i Aneks II: Aktivnosti koje pokriva finansijski doprinos Rumunije Akcionom programu Zajednice za borbu protiv diskriminacije (2001-2006). U red bilateralnih sporazuma iz ove grupe spadaju i drugi bilatealni ugovori izmedu država i medunarodnih organizacija, kao Što su ugovori o pridruživanju, o raznim oblicima pomoči i si. Sve ovo, razume se, pod pretpostavkom da ugovor sadrži odredbe koje se tiču zaštite manjina. 3. Osnovne zajedničke karakteristike Medu onim bilateralnim ugovorima koji su zaključeni u novije vreme, a sadrže relativno razvijene odredbe, mogu se zapaziti odredene zajedničke karakteristike. One, razume se, nisu nužno svojstvene svakom takvom sporazumu, ali se javljaju u ovom ili onom obliku kod večeg broja njih. Uz sve rizike koje nosi ovak-vo uopštavanje, vredi ukazati na neke posebno zanimljive momente. Pri tome, razume se, stalno valja imati na umu da se konkretna rešenja razlikuju od ugovora do ugovora. 1) Političke klauzule U zavisnosti od predmeta regulisanja, svog obima i opšteg pristupa, relevantni ugovori sadrže ili ne sadrže odredene odredbe koje bismo, u nedostatku bo-ljeg zajedničkog imenitelja, mogli nazvati političkim klauzulama. U onim ugovorima koji sadrže takve odredbe, one su obično ugradene u pre-ambulu (ako je ima) ili su izložene na samom početku. Preambulu ove vrste po pravilu imaju ugovori koji su u celosti posvečeni zašti-ti manjina, kao što su Deklaracija o principima saradnje izmedu Madarske i Ukrajinske SSR u jamčenju prava nacionalnih manjina (1991), Deklaracija o nače-lima saradnje izmedu Madarske i Ruske Federacije u pogledu garantovanja prava nacionalnih manjina (1992), Konvencija o obezbedivanju specijalnih prava slove-načkoj manjini koja živi u Madarskoj i madarskoj manjini koja živi u Sloveniji (1992), Sporazum izmedu Hrvatske i Madarske o zaštiti madarske manjine u Hrvatskoj i hrvatske manjine u Madarskoj (1995), Ugovor izmedu Hrvatske i Italije o pravima manjina (1996), Sporazum izmedu Jugoslavije i Rumunije o saradnji u oblasti zaštite nacionalnih manjina (potpisan 2002, još nije stupio na snagu), i dr. 54_Boris Krivokopič: ZoŠlilo mon|ino pulern biloferolnih medunorodriih sporazumo Primer sporazuma koji ove odredbe ima u samom tekstu (nekom od Članova) je Ugovor izmedu Nemačke i Madarske o prijateljskoj saradnji i partnerstvu u Evropi (1992), koji u Članovima 1 i 2 sadrži neku vrstu zajedničke politiČke deklaracije ugovornih strana, uključujuči i potenciranje njihove težnje za izgrad-nju j edinstvene Evrope u kojoj če se poslovati ljudska prava i ustavne slobode, uključujuči i prava manjina. Slične odredbe nalazimo i u Članovima 1-2 Ugovora izmedu Madarske i Hrvatske o prijateljskim odnosima i saradnji (1992), Čl. 15/1 Ugovora o dobrosusedstvu i prijateljskoj saradnji izmedu SlovaČke i Madarske (1995), i dr. 2) Definicija manjina Bilateralni ugovori po pravilu ne sadrže definicije manjina na koje se odnose. Najčesče oni samo imenuju manjine koje su predmet njihove zaštite.19 Ponekad se, medutim, samo pominju "nacionalne manjine" bez bližeg ukazivan-ja o kojim manjinama se zapravo radi.20 Medutim, i tu se u suštini mahom misli na tačno utvrdene manjine kojima su ugovomice matične države.21 Prisutno je shvatanje da bi, s obzirom na zajamčeno pravo na slobodno deklarisanje etničke pripadnosti, ovakvo odredivanje trebalo da bude dovoljno da se u praksi odnos-na prava obezbede svim relevantnim licima i grupama. I pored toga, imajuči u vidu da se u ovom slučaju sve svodi na subjektivni ele-menat (lični izbor) u stvarnom životu mogu se javiti izvesni problemi. Šta sa licem koje tvrdi da pripada odredenoj manjini (i kao takvo zahteva odredena posebna prava, npr. izvesnu materijalnu ili drugu potporu), a koje ne zna jezik te manjine, ne pripada veri koja je karakteristična za taj kolektivitet, a sporno je i njegovo poreklo u smislu pripadnosti manjini. Da li je njegova izjava o pripadnosti manjini dovoljna, a ako nije, na osnovu kojih kriterijuma se ima ceniti etnički identitet tog lica, ko je ovlaščen da to čini, u kojim prilikama, itd. * * * To čine npr. čl, 14 bugarsko-moldovskog sporazuma o prijateljskim odnosima i saradnji (1992), čl. 20 slo-vačko-rumunskog ugovora o prijateljskim odnosima (1993), čl, 4 hrvatsko-rumunskog ugovora o saradnji u oblasti obrazovanja, kulmre i nauke (1993), čl. 15 rumunsko-albanskog ugovora o uzajamnom razumevanju, saradnji i dobrosusedstvu (1994), čl. 17 rumunsko-hrvatskog ugovora o prijateljstvu i saradnji (1994), čl. 20 jugoslovensko-rumunskog ugovora o prijateljstvu, dobrosusedstvu i saradnji (1996), čl, 8 jugoslovensko-hrvatskog sporazuma o normalizaciji odnosa (1996), slovenačko-madarska konvencija o obezbedivanju speci-jalnih prava slovenačkoj manjini koja živi u Madarskoj i madarskoj manjini koja živi u Sloveniji (1992), i dr. 20 Vidi mad;irsko-Likrajinsku deklaraciju o principima saradnje u jamčenju prava nacionalnih manjina (1991), čl. 7 Ugovora o dobrosusedskim odnosima, prijateljstvu i saradnji izmedu Ukrajine i Republike Moldove (1992). Dobar dokaz u prilog ovoj tvrdnji predstavlja hrvarsko-slovenački ugovor o saradnji u oblasti kulmre i prosvete (1994) koji u čl, 9 pominje samo bezlične "nacionalne manjine", da bi več u narednom članu nedvos-misleno pojasnio da se zapravo radi o hrvatskoj odnosno slovenačkoj manjini. Slično važi i za čl. 15 slovačko-madarskog ugovora o dobrosusedstvu i prijateljskoj saradnji (1995) i neke druge relevantne sporazume. Pg-Tr,rnvp in gradivo. Ljubljano, 2003. št. 43 55 I pored toga, večina ugovora ne daje apstraktnu definiciju, več samo navodi manjine koje su predmet zaštite. Izuzetno, izvesni ugovori pokušavaju da daju i nekakve apstraktne definicije, obogačene odredenim objektivnim elementima. Tako npr. Ugovor izmedu Nemačke i Poljske o dobrosusedskim odnostma i prijateljskoj saradnji (1991) u Članu 20 precizira da su pripadnici nemačke manjine u Poljskoj "osobe koje imaju poljsko državljanstvo ali su nemačkog porekla ili se opredeljuju za nemački jezik, kulturu i tradiciju», dok su pripadnici poljske manjine u Nemačkoj definisani kao «osobe sa nemačkim državljanstvom, ali koje su poljskog porekla ili se opredeljuju za poljski jezik, kulturu i tradiciju». Slična definicija sadržana je i u čl. 20/2 Ugovora Nemačke i Češke i Slovačke o dobrosusedskim odnosima i prijateljskoj saradnji (1992). Sporazum izmedu Savezne vlade SR Jugoslavije i Vlade Rumunije o saradnji u oblasti zaštite nacionalnih manjina (potpisan 2002, još nije stupio na snagu), daje definiciju manjina na taj način što precizira da če se smatrati (čl. 1): «da rumunsku nacionalnu manjinu u Saveznoj Republici Jugoslaviji odnosno srpsku nacionalnu manjinu u Rumuniji čine lica pod njihovom jurisdikcijom sa zajedničkim etničkim poreklom i tradicijama sa večinskim stanovništvom druge strane ugov-ornice.» Mada se več na prvi pogled ovoj definiciji može dosta prigovoriti, u smislu da nije dovoljno precizna, a posebno zbog toga što poreklo i opredeljenje za pripadnost manjini postavlja kao alternativan uslov, ona u principu predstavlja bolje rešenje od onih situacija u kojima je izostavljeno bilo kakvo bliže odredivanje kri-terijuma za pripadnost manjini. 3) Pozivanje na medunarodne instrumente Bilateralni sporazumi u materiji zaštite manjina trebalo bi da predstavljaju dalju razradu i preciziranje ili bar ponavljanje več postoječih medunarodnih standarda utvrdenih na univerzalnom i regionalnom nivou. Drugačije rešenje (utvrdivanje nižih standarda) ne bi imalo smisla, posebno u situaciji kada su obe ugovornice vezane relevantnim medunarodnim dokumenti-ma koji manjinama jamče veču zaštitu. Besmislenim se čini i zaključenje dvostranog sporazuma koji bi samo ponovio medunarodne standarde. Medutim, razni razlozi, posebno oni političke prirode, mogu diktirati i takvo rešenje. Ovo se, razume se pre može očekivati od ugovora koji imaju širi domašaj i koji zaštitu manjina dodiruju u svega nekoliko članova. U 56 Boris Krivokopič: Zošlita manjina pulem bilalerolnih medunarodnih sporazuma svakom slučaju, čak i ako se samo ponove rešenja relevantnih medunarodnih instrumenata, to u najmanju ruku znači da su se ugovorne strane složile oko toga šta predstavlja medunarodne standarde u ovoj materiji i pravno obavezale da ih poštuju. Ovo može biti od posebnog značaja kada ugovorne strane nisu vezane istim višestranim medunarodnim dokumentima odnosno onda kada se ovim putem priznaje pravna obaveznost odredenih instrumenata političke prirode (npr. deklaracije Generalne skupštine UN, dokumenti KEBS/OEBS). Obavezna pravna snaga ovih dokumenata, posebno Deklaracije UN o pravima pripadnika nacionalnih ili etničkih, verskih i jezičkih manjina i dokumenata KEBS/OEBS priznata je čl. 19/1 nemačko-madarskog ugovora o prijateljsko] sarad-nji i partnerstvu u Evropi (1992), Čl. 20/1 nemačko-češkoslovačkog ugovora o dobrosusedskim odnosima i prijateljsko) saradnji (1992), čl. 15/4/b slovačko-madarskog ugovora o dobrosusedstvu i prijateljskoj saradnji (1995), čl. 15/1/b madarsko-rumunskog ugovora o razumevanju, saradnji i dobrosusedstvu (1996). U izvesnim slučajevima, stavljene su i odredene ograde u vidu interpretativnih klauzula, posebno u vezi sa preporukom 1201 (1993) Parlamentarne skupštine Saveta Evrope, kojima je precizirano da se ugovornice slažu da se ta preporuka ne odnosi na kolektivna prava, niti nameče obavezu da se pripadnicima manjina dodeli pravo na specijalni status teritorijalne autonomije koji bi se zasnivao na etničkom kriterijumu.22 Štaviše, pojedinim ugovorima ugovornice su se i izričito obavezale da če se u medunarodnim okvirima zauzeti da postoječe obaveze KEBS/OEBS za zaštitu i unapredenje nacionalnih manjina dobiju opštu pravnu obaveznost. Time je, dakle, preuzeta obaveza da se obaveznost ovih dokumenata ne samo poštuje u medusobnim odnosima, več da se takav pristup širi dalje u medunarodnoj zajed-nici, u odnosima sa drugim državama. Ovakva rešenja javljaj u se npr. u čl. 19/5 nemačko-madarskog ugovora prijateljskoj saradnji i partnerstvu u Evropi (1992), a takode i nekim drugim sporazumima. Medutim, i kada ugovor sadrži neka nova rešenja ili konkretizovanje pošto-ječih principa, on se u praksi najčešče naslanja na odredene medunarodne standarde utvrdene relevantnim medunarodnim instrumentima, u prvom redu dokumentima Ujedinjenih nacija, OEBS i Saveta Evrope. Preuzimanje i dalja razrada rešenja utvrdenih ovim instrumentima ima više važnih posledica. Time se, s jedne strane, ta rešenja iznova potvrduju, Što istovre-meno znači i ohrabrivanje daljeg rada u pravcu njihovog razvijanja na multilate-ralnom planu. S druge strane, kao logična posledica, javljaju se slična rešenja u -k -k -k ^ To je učinjeno Aneksom uz madarskorumunski ugovor u kojem je i pomenuta odnosna preporuka. ^nrprnvft in orodivo. Ljubijona. 2003. SI. 43 57 večem broju dvostranih ugovora zaključenih izmedu raznih država. Time se postiže ne samo pravno formulisanje i jamčenje odredenih rešenja, več i, što je neobično važno, širenje svesti o tome da su oni tekovina koja ima opštu vrednost i koja se ne sme dovoditi u pitanje. Meducim, osim što suštinski preuzimaju rešenja odgovarajučih medunarodnih instrumenata, pojedini bilateralni ugovori se i izričito pozivaju na relevantne medunarodne dokumente. Ovim pozivanjem otklanja se bilo kakva sumnja u pogledu toga koje od tih dokumenata ugovorne strane smatraju za sebe obavezn-jm. S druge strane, ako postoji takva spremnosc, to je i prilika da se prizna pravna obaveznost (unošenjem odredbe "priznaju kao pravnu obavezu" ili slične odredbe) i onim dokumentima i rešenjima čija je poiitička obaveznost van spora, ali koji strogo uzev nisu obavezni za države (deklaracije Generalne skupštine UN, dokumenti KEBS/OEBS i dr.).23 Medu konkretnim dokumentima koji se poimenice navode u bilateralnim spo-razumima najčešče se pominju: Deklaracija UN o pravima pripadnika nacionalnih ili etničkih, verskih i jezičkih manjina (1992), dokumenti KEBS odnosno OEBS, a medu njima posebno dokument iz Kopenhagena (1990), Medunarodni pakt o gradanskim i političkim pravima (1966) odnosno njegov član 27, Evropska povelja o regionalnim ili manjinskim jezicima (1992) i Okvirna konvencija za zaštitu nacionalnih manjina (1995). Pojedini ugovori izričito pominju i neke druge izvore, pre svih: Povelju Ujedinjenih nacija, Univerzalnu deklaraciju o pravima čoveka, Konvenciju UNESKO o borbi protiv diskriminacije u oblasti prosvete, Medunarodnu konvenciju o uklanjanju svih oblika rasne diskriminacije, Medunarodni pakt o ekonomskim, socijalnim i kulturnim pravima, Konvenciju UN o pravima deteta, Deklaraciju Generalne skupštine UN o uklanjanju svih oblika netolerancije i diskriminacije zasnovanih na religiji i uverenjima, Evropsku konvenciju o zaštiti ljudskih prava i osnovnih sloboda, preporuke Parlamentarne skupštine Saveta Evrope (posebno Preporuku 102), i dr. Po sebi se razume da to da li je pozivanje na konkretne dokumente uopšte uneto u ugovor, o kojim dokumentima se radi, da li je to pozivanje pračeno odredenim ogradama ili bližim kvalifikacijama i sva druga pitanja, zavisi kako od volje ugovornih strana, tako i od odredenih objektivnih momenata, pre svega či-njenice kada je ugovor zaključen (pre ili posle nastanka odredenih instrumenata). Tako se može zapaziti da ugovori koji su zaključeni početkom devedesetih godina * * * ^ Vidi npr. čl. 15/4 madarsko-slovačkog ugovora o dobrosusedstvu i prijateljskoj saradnji (1995). 58_Boris Krivokopič: Zoštiio monjino pulem bilateralnih medunorodnih sporazuma XX veka u principu navode znatno uži krug medunarodnih dokumenata od ugovora koji su zaključeni desetak godina kasnije.24 Pozivanje na konkretne medunarodne instrumente ugradeno je, na primer, u: čl. 20/2 nemačko-poljskog ugovora o dobrosusedskim odnosima i prijateljskoj saradnji (1991), preambulu slovenačko-madarske konvencije o obezbedivanju specijalnih prava slovenačkoj manjini koja živi u Madarskoj i madarskoj manjini koja živi u Sloveniji (1992), čl. 15/4 slovačko-madarskog ugovora o dobrosused-stvu i prijateljskoj saradnji (1995), preambulu hrvatsko-madarskog sporazuma o zaštiti madarske manjine u Hrvatskoj i hrvatske manjine u Madarskoj (1995), aneks uz madarsko-rumunski ugovor o razumevanju, saradnji i dobrosusedstvu (1996), i dr. 4) Osnovna zajamčena prava S obzirom na njihov broj, različiti obim i sadržinu, teško je porediti dvostrane medunarodne ugovore od značaja za zaštitu manjina u pogledu kruga zajamčenih prava i stepena obezbedene zaštite. Ipak, uz sve ograde, moglo bi se primetiti da se odredena prava javljaju u velikoj večini ovih sporazuma. To je ujedno i argument da se ta prava proglase osnovnim. Ovo ne samo zbog toga Što je reč o pravima koja su sama po sebi zbil-ja od suštinskog značaja za opstanak i normalan razvoj nacionalnih manjina i njihovih pripadnika, več i zbog činjenice da su ona dobila potvrdu u velikom broju sporazuma zaključenih izmedu raznih država. I pored toga što se stilizacija razlikuje od ugovora do ugovora, moglo bi se primetiti da se radi o u najmanju ruku sledečim pravima:25 - pravo na slobodno izražavanje sopstvenog identiteta (etničkog, kulturnog, jezičkog i verskog); * * Uporedi, na primer, čl. 20/2 Ugovora izmedu Nemačke i Poljske o dobrosusedskim odnosima i prijateljskoj saradnji (1991) sa preambulom Sporazuma Srbije i Črne Gore i Republike Madarske o zaštiti prava madarske nacionalne manjine koja živi u Srbiji i Crnoj Gori i srpske nacionalne manjine koja živi u Republici Madarskoj (potpisan 2003, još nije stupio na snagu). Stilizacije pojedinih ugovora i obim zajamčenih prava ponekad se značajno razlikuju. Uporedi: čl. 20/3 nemačko-poljskog ugovora o dobrosusedskim odnosima i prijateljskoj saradnji (1991), čl. 20/2-3 nemačko-češkoslovačkog ugovora o dobrosusedskim odnosima i prijateljskoj saradnji, čl. 14 bugarsko-moldovskog sporazuma o prijateljskim odnosima i saradnji (1992). čl. 7-8. ukrajinsko-moldovskog ugovora o dobrosusedskim odnosima, prijateljstvu i saradnji (1992), č). 17. madnrsko-hrvatskog ugovora o prijateljskim odnosima i saradnji (1992), čl. 20. slovačko-rumunskog ugovora o prijateljskim odnosima (1993), čl. 17. rurounsko-hrvatskog ugovora o prijateljstvu j saradnji (1994), čl. 15/2-3 slovačko-madarskog ugovora o dobrosusedstvu i prijateljskoj saradnji (1995). čl. 15/2-7 madarsko-rumunskog ugovora o razumevanju, saradnji i dobrosusedstvu (1996), i dr. pmve in arodivo, Ljubljana. 2G03. šl. 43 59 - sloboda od svih pokušaja diskriminacije na etničkoj i sličnoj osnovi; - pravo na slobodnu upotrebu maternjeg jezika; - prava iz domena obrazovanja (pravo na obrazovanje na maternjem jeziku, na nastavu istorije, kulture i tradicija manjine i njenog matičnog naroda); - prava u vezi sa medijima (pravo na pristup sredstvima javnog informisanja, na osnivanje i vodenje sopsrvenih sredstava javnog informisanja, i dr.); - sloboda udruživanja; - pravo na osnivanje sopsrvenih obrazovnih, kulturnih i verskih ustanova; - pravo na učešče u javnom životu i procesu odlučivanja; - verske slobode; i dr. Lako se zapaža da krug zajamčenih osnovnih prava u pojedinim dvostranim ugovorima ide ispod onoga što je manjinama garantovano, recimo, Okvirnom konvencijom za zaštitu manjina. To je i razumljivo kada se ima u vidu da su takvi ugovori po pravilu zaključeni početkom devedesetih godina prošlog veka, dakle nekoliko godina pre Okvirne konvencije odnosno drugih instrumenata kojima su manjinama obezbedena veča prava. 5) Ostala prava U zavisnosti od toga izmedu kojih ugovornih strana su zaključeni, da li su u celosti ili samo delimično okrenuti zaštiti manjina i, posebno, kada su zaključeni, predmetni ugovori se razlikuju i u pogledu kruga drugih zajamčenih prava. Reč je o veoma važnim pravima, od kojih je večina priznata savremenim medunarod-nim višestranim instrumentima, ali koja se iz raznih razloga ne javljaju u svim, pa ponekad ni u večini ugovora. Uslovno rečeno, kao takva prava mogla bi se izdvojiti: - pravo na osnivanje političkih stranaka manjina; - pravo na održavanje nesmetanih kontakata izmedu sebe i preko granica svoje zemlje sa gradanima drugih država, kao i na učešče u aktivnostima nacionalnih i medunarodnih nevladinih organizacija; - pravo na prijem pomoči od druge države ugovornice, kao i javnih i privatnih organizacija i pojedinaca; - pravo na službenu upotrebu maternjeg jezika manjina; 60 8oris Krivokopic; Zošlito rnonjino pulem bilateralnih medunorodnih sporazuma - pravo na zaštitu od mera koje menjaju odnos stanovništva u oblastima naseljenim pripadnieima nacionalnih manjina i imaju za cilj ograničavanje njihovih prava i sloboda koje bi bilo štetno nacionalnim manjinama;26 - pravo na formiranje manjinskih samouprava; - pravo na povračaj imovine koja je nacionalizovana ili na drugi način oduze-ta manjinama, njihovim verskim ustanovama i organizacijama; - pravo na obezbedenje naučnih istraživanja i proučavanja prošlosti i sadašn-jeg položaja nacionalnih manjina; - pravo na uključenje predstavnika manjinskih organizacija u pripremu bilateralnih sporazuma i u medunarodne aktivnosti koje se odnose na njihov položaj i prava; - pravo na očuvanje arhitektonskih i drugih spomenika manjina i ostalih mesta koja predstavljaju njihovo kulturno naslede, istoriju i tradiciju; - zaštita stečenih prava,27 i dr. 6) Zaštitne odredbe Uslovno rečeno moglo bi se primetiti da se u predmetnim ugovorima zapažaju najmanje četiri kategorije zaštitnih odredbi: 1) posebno uslovljavanje odredenih odredbi, 2) odredbe o poštovanju normi medunarodnog prava, državnog suvereniteta i teritorijalnog integriteta i si., 3) odredbe o posebnim obavezama pripadnika manjina i 4) posebne zaštitne odredbe. 1) Uslovljavanje odredenih rešenja Mnogi ugovori (neki više, neki manje) u odgovarajučim odredbama sadrže odredene ograde kojima se vrši izvesno uslovljavanje utvrdenih rešenja. Tako se istovremeno sa forrnulisanjem konkretnih rešenja javljaju sledeče formulacije "u skladu sa nacionalnim pravnim propisima",28 "u skladu sa svojim nacionalnim zakonodavstvom",29 "u skladu sa zakonom i u cilju očuvanja, razvoja i unaprede- * -k -k Npr. čl. 15/2/d slovačko-madarskog ugovora o dobrosusedstvu i prijateljskoj saradnji (1995). 27 Tako npr. Čl. 12 jugoslovensko-rumunskog sporazuma o saradnji u oblasti zaštite nacionalnih manjina (pot-pisan 2002, još nije stupio na snagu) izričito predvida da odredbe tog sporazuma "neče se rumačiti niti sprovoditi lako da ograničavaju prava koja su strane ugovornice priznale pripadnieima nacionalnih manjina." Čl. 20/3/2 nemačkopoljskog ugovora o dobrosusedskim odnosima i prijateljskoj saradnji (1991), 29 Čl. 14/3 bugarsko-moldovskog sporazuma o prijateljskim odnosima i saradnji (1992), ££Vprnve in gradivo. Ljubljono. 2003, Št. 43 61 nja svog identiteta",30 "u okvirima unutrašnjeg zakonodavstva",3i "u skladu sa unutrašnjim pravnim odredbama i medunarodnim obavezama koje su prihvatile obe strane",32"tamo gde je takvo rešenje odgovarajuče",33 i slično. Javljaju se i drugačije formulacije ove vrste. Tako se ponekad precizira da nas-tava na macernjem jeziku manjina ne sme da ide "na ušrtb učenja zvaničnog jezika i nastave na zvaničnom jeziku."34 2) Odredbe o poštovanju medunarodnog prava, državnog suvereniteta i teritorij al nog integriteta Bilateralni ugovori po pravilu sadrže posebne odredbe kojima se potvrduje nepovredivost granica i teritorij al nog integriteta država. Ova rešenja su u punom skladu sa osnovnim načelima savremenog medunarodnog prava i, posebno, relevantnih medunarodnih dokumenata, kao sto su Okvirna konvencija za zaštitu nacionalnih manjina (čl. 21), Deklaracija UN o pravima pripadnika nacionalnih ili etničkih, verskih i jezičkih manjina (čl. 8/4), dokumenti KEBS/OEBS i dr. Mada, na taj način suštinski ne predstavljaju nova rešenja, pa bi se moglo reči i da se podrazumevaju, ove odredbe unete su u odgovarajuče bilateralne ugovore očigledno usled bojazni država da se jamčenje prava pripadnicima manjina ne izrodi u povredu vitalnih interesa samih država. Ovo je posebno prisutno onda kada ugovori garantuju i neka dodatna prava, a naročito izvesne oblike kolektivnih prava odnosno samouprave manjina. Primera radi, Sporazum izmedu Srbije i Črne Gore i Republike Madarske o zaštiti prava madarske nacionalne manjine koja živi u Srbiji i Crnoj Gori i srpske nacionalne manjine koja živi u republici Madarskoj (koji, istina, još nije stupio na snagu, ali od koga se s pravom očekuje da uskoro bude operativan), sadrži u čl. 15/2 izričitu odredbu kojom se precizira da se nijedna njegova odredba neče tumačiti ili primeniti na način koji bi bio suprotan medunarodnim pravnim obavezama i opštepriznatim medunarodnim principima koji se odnose na poš-tovanje državnog suvereniteta i teritorijalnog integriteta. SliČne klauzule sadrži i večina drugih ugovora ove vrste. U red ovih odredbi spadaju one kojima ugovorne strane potvrduju da če se uzdržavati od upotrebe sile protiv teritorijalnog integriteta i političke nezavisnosti -k -k -k ČL 15/2/e slovačko-madarskog ugovora o dobrosusedsrvu i prijateljsko] saradnji (1995). Čl.15/4 madarsko-rumunskog ugovora o razumevanju, saradnji i dobrosusedsrvu (1996). 32 č). 15/3 madarsko-rumunskog ugovora o razumevanju, saradnji i dobrosusedstvu (1996) čl 15/2/f slovačko-madarskog ugovora o dobrosusedstvu i prijateljskoj saradnji (1995). d. 15/2/g slovačko-madarskog ugovora o dobrosusedsrvu i prijateljskoj saradnji (1995). 62 Boris Krivokopic: ZoSlilo monjino pulem bilolerolnih medunorodnih sporazume druge ugovor ne strane kao i svih mera koje iz bilo kojih razloga nisu spojive sa Poveljom Ujedinjenih nacija ili principima ZavrŠnog akta Konferencije KEBS iz Helsinkija.35 istu funkciju imaju i odredbe koje preciziraju da nista iz odnosnog ugovora «neče biti tumačeno tako da podrazumeva bilo koje pravo uključivanja u aktivnosti ili delovanje suprotno osnovnim načetima medunarodnog prava, posebno načelima suverene jednakosti, teritorijalne celovitosti i političke nezav-isnosti država.»36 Pojedini ugovori idu i korak dalje. Tako madarsko-rumunski ugovor o razumevanju, saradnji i dobrosusedstvu (1996), pored ostalog, u čl. 3/1 predvida ne samo uzdržavanje ugovornih strana od pretnji siiom protiv teritorijalnog integriteta ili političke nezavisnosti druge strane i drugih dela nespojivih sa cilje-vima UN i načelima helsinškog Završnog akta, več i izričitu obavezu ugovornica da se uzdrže od podrške takvim akcijama, kao i to da ne dozvole ni trečoj strani da njihovu teritoriju koristi za takve akcije protiv druge strane. Štaviše, tome se dodaje još jedna odredba kojom se ponovo ističe da u skladu sa principima i normama medunarodnog prava i načelima Helsinške deklaracije, ugovorne strane potvrduju da poštuju nepovredivost zajedničkih granica i teritorijalni integritet druge strane, te da ističu da jedna prema drugoj nemaju teritorijalne pretenzije i da ih ni u budučnosti neče postavljati.3? Najzad, tome se dodaje još jedna odredba (čl. 15/12) kojom se još jednom potvrduje da se nijedna obaveza (iz člana 15, koji ureduje zaštitu manjina) ne može protumačiti na način koji bi dao za pravo na bilo kakvu delatnost ili izvršenje akta koji bi bio suprotan ciljevima i principima Povelje UN, ostalim obavezama medunarodnog prava, Helsinškom završnom aktu i Pariskoj povelji KEBS, uključujuči tu princip teritorijalnog integriteta država. Odredbe ove vrste, u donekle različitim formulacijama sadrže i brojni drugi ugovori.38 3) Obaveze manjina Neki ugovori izričito utvrduju da pripadnici nacionalnih manjina imaju pod- jednaka prava i obaveze koje proizlaze iz državljanstva kao i drugi gradani * * * 35 čl. 2/3 madarsko-h rvatskog ugovora o prijateljskim odnosima i saradnji (1992). čl. 15/5 slovačko-madarskog ugovora o dobrosusedstvu i prijateljsko) saradnji (1995), 37 Čl. 4 madarsko-rumunskog ugovora o razumevanju, saradnji i dobrosusedstvu (1996). 38 Npr. tačka 18 madarsko-ukrajinske deklaracije o principima saradnje u jamčenju prava nacionalnih manjina (1990, tačka 17 madarsko-ruske deklaracije o načelima saradnje u pogledu garaniovanja prava nacionalnih manjina (1992), čl. 14 slovenačko-madarske konvencije o obezbedivanju specijalnih prava slovenačkoj manjini koja živi u Madarskoj i madarskoj manjini koja živi u Sloveniji (1992), čl. 13 jugoslovensko-rumunskog sporazuma o saradnji u oblasti zaštite nacionalnih manjina (potptsan 2002, još nije scupio na snagu), i dr. pnjprnvfl in gradivo. Ljubljano. 2003, St. 43 63 doriČne države,39 da su dužni da se ponašaju kao i svi ostali domači državljani i da ispunjavaju dužnosti i obaveze koje su proplsane ustavom zemlje u kojoj žive,40 da su dužni da poštuju zakone zemlje u kojoj žive,41 da su dužni da budu lojalni prema državi čiji su državljani i poštuju njene zakone u istoj meri kao i ostali njeni gradani,42 da su, kao i bilo koji gradanin zemlje u kojoj žive, dužni da poštuju njene zakone i prava drugih Lica»,43 i si. Izvesni ugovori sadrže i neŠto drugačija rešenja. Tako madarsko-ukrajinska deklaracija o principima saradnje u jamčenju prava nacionalnih manjina (1991) izričito utvrduje da če ugovornice zabraniti svakom gradaninu, pa i pripadnicima nacionalnih manjina, da vrši aktivnosti, uključujuči propagandu, koje izazivaju nasilje, mržnju i sukob na nacionalnoj osnovi. U izvesnom smislu u zaštitne odredbe mogle bi se svrstati i ona rešenja koji-ma se utvrduju odredene posebne obaveze pripadnika manjina, kao što je npr. njihova obaveza učenja jezika večinskog stanovništva. 4) Posebne odredbe Zaštitne odredbe u predmetnim ugovorima uglavnom se iscrpljuju u nekom od gore pomenutih rešenja (ili u više njih). Izuzetno javljaju se i nekakve dodatne klauzule koje bismo mogli nazvati posebnim rešenjima. Tako je članom 20/4 slovačko-rumunskog ugovora o prijateljskim odnosima (1993) utvrdena obaveza svake od ugovornih strana «da ne dopusti da se sprovo-di pravo na udruživanje pripadnika nacionalnih manjina protiv interesa druge ugovorne strane." Slične odredbe javljaju se i u nekim drugim ugovorima. 7) Mehanizmi nadzora Mehanizam nadzora ostvarivanja bilateralnih ugovora o zaštiti manjina po pravilu se sastoji u formiranju meduvladine mešovite komisije. Konkretna rešenja se, medutim, znatno razlikuju. Neki ugovori preciziraju sastav mešovite komisije, dok drugi to pitanje ostavh jaju otvorenim. Uspostavljanje zajedničke meduvladine komisije predvideno je čl. * * ■* ^ Čl. 15/3 slovačko-madarskog ugovora o dobrosusedrvu i prijateljsko) saradnji (1995). 40 Čl. 20/4 nemačko-čeSkoslovačkog ugovora o dobrosusedskirn odnosima i prijateljsko/ saradnji (1992). Tačka 1 madarsko-ukrajinske deklaracije o principima u jamčenju prava nacionalnih manjina (1991). 42 Čl. 20/2 slovačko-rumunskog ugovora o prijateljskim odnosima (1993), čl. 17/2 rumunsko-hrvatskog ugovora o prijateljstvu i saradnji (1994). 43 Čl. 15/8 madarsko-rumunskog ugovora o razumevanju, saradnji i dobrosusedstvu (1996). M Boris Krivokopič: Zoštilo monjino pulem bilateralnih medunorodnih sporozumo 15/6 slovačko-madarskog ugovora o dobrosusedsrvu i prijateljskoj saradnji (1995), kojim je ucvrdeno da če se članovi komisije imenovati kada to ugovorne strane budu smatrale potrebnim. U skladu s tim, ne predvida se ni obavezno sastajanje ovog tela u nekakvom fiksno utvrdenom periodu. Madarsko-rumunski ugovor (čl. 15/10) predvida da če se bilateralna saradnja u vezi sa nacionalnim manjina-ma razmatrati u okviru redovnih konsultacija dveju ugovornica, ali takode predvida i formiranje meduvladine stručne komisije, mada ne daje bliže elemente njenog sastava, mandata i drugih relevantnih momenata. Posebno treba istači da izvesni ugovori izričito utvrduju da če u sastav komisije biti uključeni predstavnici manjina (što je nesumnjivo dobro rešenje). To čine npr. tačka 16 madarsko-ukrajinske deklaracije o principima saradnje u jamčenju prava nacionalnih manjina (1991), čl. 11/1 jugoslovensko-rumunskog sporazuma 0 saradnji u oblasti zaštite nacionalnih manjina (potpisan 2002), čl. 16 Sporazuma izmedu Srbije i Črne Gore i Madarske o zaštiti prava madarske nacionalne man-jine koja živi u Srbiji i Crnoj Gori i srpske nacionalne manjine koja živi u Madarskoj (potpisan 2003), i dr. Ipak, značajan broj ugovora ne pominje ovu mogučnost i time otvara prostor za to da se sudbina pripadnika manjina i dalje rešava bez njihovog učešča. Lako se zapaža da pojedini sporazumi ne odreduju dovoljno jasno ni sam mandat mešovite komisije. Drugi pokušavaju da bliže odrede njena zaduženja, s tim da se obično kao zadaci ovog tela navode: razmatranje aktuelnih problema dveju manjina, ocena primena obaveza po osnovu odnosnog ugovora, priprema 1 usvajanje preporuka za svoje vlade koje se odnose na primenu i, ako je neophodno, izmene i dopune ugovora.44 Mada ima niz dobrih strana, u prvom redu to što omogučava neposredan kontakt izmedu zainteresovanih strana, ovaj mehanizam nagriza i niz slabosti. Pre svega, mešovite komisije nemaju pravo da donose obavezujuče odluke. I3z to, s obzirom na činjenicu da su u njima zastupljene samo dve strane (koje, razume se, slede politiku svoje vlade), ako se jedna od njih protivi, nije moguče donošenje nikakve odluke, pa ni zajedničke konstatacije o stanju stvari. Prema tome, postoječa rešenja ne predvidaju snažne kontrolne mehanizme, a posebno ne predvidaju efikasne sankcije u slučaju kršenja preuzetih obaveza. Jedino ovlaščenje mešovitih komisija je, u principu, davanje preporuke vladama u pitanju. Na taj način, ako je stanje zadovoljavajuče, posebna odluka po pravilu nije ni potrebna (sem da konstatuje pozitivan razvoj dogadaja), a ako to nije * * * 44 Vidi npr. čl. 15 slovenačko-madarska konvencija o obezbedivanju specijalnih pravaslovenačkoj manjini koja živi u Madarskoj i madarskoj manjini koja živi u Sloveniji (1992), čl. 16 Sporazuma izmedu Hrvatske i Madarske o zaštiii madarske manjine u Hrvatskoj i hrvaiske manjine u Madarskoj (1995). £nj7prnve in qradivo, Ljubljana, 2003, SI. 43 65 slučaj, takva odluka, pre svega, ne može ni biti doneta (potrebna je saglasnost obeju strana), a sve i da bude doneta, nema obavezujuču snagu. Uostalom, istori-ja uči da se bilateralni ugovori mogu pokazati kao nezadovoljavajuči zbog očiglednog i neizbežnog sopstvenog interesa strana.45 Time poštovanje preuzetih obaveza i dalje zavisi od dobre volje ugovornih strana. Ipak, več samo postojanje ugovora znači odredenu ne samo pravnu več i političku obavezu za odnosne države. Država koja krši ugovor ozbiljno rizikuje ne samo osudu domačeg i stranog javnog mnjenja, več i odgovarajuči spoljni pri-tisak, ko j i ponekad može biti efikasniji od pravnih sankcija (npr. uslovljavanje prijema u Evropsku uniju doslednim poštovanjem prava manjina, a u tom kontekstu, svakako i preuzetih ugovornih obaveza). Naime, pošto protokoli sa sastanaka komisija nisu poverljive prirode, putem njih se medunarodna tela mogu upoznati sa činjenicama, razvojem dogadaja, nastupom dveju strana i, ako je to neophod-no, izvršiti politički pritisak na odnosnu vladu da preduzme odgovarajuče mere radi doslednog ostvarivanja preuzetih obaveza, a time i obezbedenja zadovoh javajuče zaštite manjina. Ukoliko u vezi sa bilateralnim ugovorima od značaja za položaj manjina izbije spor, on se reŠava sredstvima za mirno rešavanje sporova koje poznaje medunar-odno pravo (diplomatski pregovori, mirenje, posredovanje, anketne komisije i dr.), a može doči i do njegovog poveravanja medunarodnom sudu ili arbitraži pod uslovom da se strane u sporu o tome sporazumeju.46 Ipak, iskustvo uči da države nisu uvek spremne da se upuste u spor, pored ostalog, i zbog straha da time ne pogoršaju položaj svoje manjine u drugoj državi ugovornici. IV. ZAKLJUČAK Kao što se iz izloženog moglo primetiti, očito je da odredbe koje se tiču ove materije treba tražiti kako u posebnim bilateralnim sporazumima o pravima manjina, tako i u nekim drugim ugovorima (o dobrosusedskim odnosima, prijateljstvu i saradnji, mirovnim ugovorima i si.). * * * 45 Van der Stoel M.: Minority Rights, Participation and Bilateral Agreements, Address to an international senu inar on Legal Aspects ofMinority Rights: Participation in Decision _Making Processes and Bilateral Agreements on Minority Rights, Zagreb 2000, http://www.osce.org/documents/hcnm/2000/12/484_en.pdf, p. 5-^ Posebno povoljna situacija postoji kada su obe strane prihvatile tzv. fakultativni! klauzulu iz člana 36/2 Statuta Suda, prema kojoj države stranke Statuta "mogu u svako doba izjaviti da priznaju obaveznu nadležnosr Suda ipso facto i bez posebnog sporazuma, prema svakoj drugoj državi koja primi istu obavezu, u svim pravnim sporovima koji se odnose na: a) tumačenje nekog ugovora; b) svako pitanje medunarodnog prava; c) postojanje bilo koje činjenice koja bi, ako se utvrdi, predstavljala kršenje neke medunarodne obaveze; d) prirodu ili obim obeštečenja zbog kršenja neke medunarodne obaveze." U tom slučaju nezadovoljna država ugovor-nica može pokrenuti spor pred Sudom zbog nepoštovanja ugovora. 66 Boris Krivokopič: Zošlito monjina pulern bilateralnih medunarodnih sporazuma Konkretna rešenja se, što je sasvim razumljivo, razlikuju, ali se mogu utvrditi i neki opšti principi. O tome je več bilo reči, a ovde vredi istači da savremeni bilateralni sporazumi ne bi smeli iči ispod nivoa postoječih medunarodnih standarda tj. obaveza preuzetih relevantnim medunarodnim dokumentima. Isto tako, oni ne mogu zameniti multilateralne mehanizme koji, osim daleko šireg teritorijalnog domašaja, imaju, pored ostalog, suštinske atribute nezavisnosti i nepristrasnosti. Naprotiv, ako se shvate kao prilika da se rasprave, prilagode, bliže urede i na drugi način rese konkretna pitanja, bilateralni sporazumi mogu biti značajno sredstvo za dopunu i preciziranje rešenja utvrdenih višestranim medunarodnim ugovorima i drugim medunarodnim dokumentima. Isto tako, oni su i prilika da se usvajanjem za sve prihvatljivih rešenja smanje tenzije kako u datim društvima, tako i u odnosima izmedu zainteresovanih država. JERNEJ ZUPANČIČ Čezmejne dnevne delovne migracije v slovenskem obmejnem prostoru I. K<£>SSli("i R DE H 1. )A 1I. M!OI !l( Ml< i U »;NS ! % ¡TU SL0V l-NJ ftORlSE® RkGH i^S the frafrer deals bn reasons flows land i onset/neun > of daily i n&sMordčr cMnmtition frpm Slovenia ¿icrošs schetfgen« hordo ipwitrds Aitstriči druh Italy, as well us front < roaiia ami Htpigciry to Sifrpciwi. This Jhrm of inter national miration cmiiM to impor(atr^hiw.mte noii ni horderhnuh hi SIdifenia. ffligrafio'h "f 'working fon e has ii long tradition estoe&iiiH) in smrčiindmg r j bigger m ban t entres. ¡'allowing the results of ¡field research trud' done in years 2000 and 2001 (interview^ with custom srevice and border policeijiiestionar ics amonMjrmšborder commutters: sb netnral analyse of lK*rderland$fb(iih Mdes w bwdei > /Wore than / / 000 slom i inn fanning tin m dproximateUv 8 000 nf in hal r and (> 000 or 0 % m tiistria) and _'5f)0 croiituni citizMis cross the sloienian italian and Slovenian austriah border hei uuse of work. < Hli&rwise povenid ri&fa cmdsurrmtndirim FemjŠŠCt. Škofi fe and Kozina (towards Iriesi in Italy), and finally horde* crossings SeČpvlje: (>hre:/e f irnioz nt PeUšart i tu wants Croatia During .spring anil autumn per km the numberis m m h higher beemtse of m-ustni n orkt/s I kith crossborder commuters lake different nurks m households. Janus, hut it to find them anionbetter pdye$aration of resnih in 2000 and 2<)0I, tin per cent of high educated \pe< »pei.inori, working migrant?!^ S|i>\cnn Jh'uropean In ion Prispen'k obravnava vzroke, tobare in prnfedice i"< ziiiejnm duet nihde/ot nih migracij i.z Sloveniji t ltali/i> m Avstrijo kakor tudi t. IhtaU'c m Mad <)t (usmerjeru intervju f i cjarinikor m po&stpv na me/wli (neliodih anketiranji' dr/ei nih migrant"/ stmkhirno analizo obmejnih obmtičij na obeh straneh meje) se dnevno bol/ ah manj stdlno prevaža iz Slovenije > Italijo •'kom/ ®jOŠjosef) t57% hiti v A t striji okrog i> 000 t t V'../ dopenskih držat! janot skiifuii 't0ej tifcrpg 11.000. P$ drugi strani prmaei Slovenija okro^ soon drier ni h nugiantoi iz t h ruške in Madžarske Prek sloreiiski/t n/e/niii fmhotlur tlnerno potuje na deta m nazaj se vsaj 25Q@> hrvaških ¿h zarl/anot Saibo/j Jrekrentm pnJmdi Šentilj. %tor>¡m Radgona predor Aara/anke Miren Pernetiii Kozina Skofi/e Vi ih de ju i u usti h Puttier/ara med leti 2000 m 200I kaže na mna st'a nfe f neto ka ■■trokoriijakor i obe smeri ter razšn llei panmlbedei. < 'ezmi ¡ne dm rne thioi ne migraci fe_ nna/u jrumenihne socialmu'konoiwikc. demografske prostorske, etmčru m kulturne učinke na obeh ^iraneh mčje, C.ezmejne dnerne tlehu ne mifjmi i/t prartluma fnispesn/e/,, razi oj iistiihh oblik cezniepiega sodelovanja Ključne bešedti niej;!, i-tvmejni > >. Ime območja v Sloveniji lastnosti območja v Sloveniji Lastnosti območja na drugi strani meje struktura dnevnih čezmejnih migrantov struktura del, ki jih čezmejni dnevni migranti opravljajo K/anjska gora Ozka dolina Save Dolinke je naseljena samo v svojem dolinskem dnu, prometno odpna proLi Italiji ter prek K. sedla in predora proti Avstriji. Območje ima znaten prometni pomen. Kranjska gora je izrazito turistično območje, Jesenice pa industrijsko mesto s precej brezposelnimi. Kanalska dolina je predvsem prometni koridor, naseljen v svojem dolinskem dnu. Poleg prometa in turizma (zimski, gorski) je bilo nekdaj pomembno tudi rudarstvo, ki je danes povsem opustelo (Rabelj). Različni poklicni profili, čeprav prevladujejo tisti z nižjimi Kvalifikacijami. Rahla prevlada moških. Moški se zaposlujejo v gozdarstvu in različnih komunalnih dejavnostih, ženske pa pri različnih hišnih delih. Zgornje Posočje GoraLo, močno razčlenjeno in redko naseljeno območje. V višjih legah prevladuje drobnonaselbinski sisiem, večja naselja so v dolini Soče. Skromno kmetijstvo in nekaj industrije; sedaj je poglavitna gospodarska dejavnost turizem. Proti večjim urbanim središčem v RS je območje oddaljeno in zaprto. Obmejni predel je vjšji in gorat, širše zaledje pa je nižina, gosto naseljena in močno urbanizirana z Vidmom (Udine) kot središčem. Hribovje Beneške Slovenije se sooča z enakimi razvojnimi težavami. V gospodarstvu Furlanije prevladujejo manjši obrati. V Benečiji živi avtohotona slovenska manjšina. Med dnevnimi migrantije največ moških. Opazne so sezonske konice, ki sovpadajo s spomladanskimi komunalnimi deli, avgustovskimi dopusti in jeseni s trgatvami, obiranjem sadja ipd. Prevladujejo dela z nižjo kvalifikacijo v obrti, nekaterih vejah industrije, trgovine in storitev, v gradbeništvu. Ženske se zaposlujejo kot gospodinjske pomočnice. Brda Gričevata, v drobnem razgibana pokrajina z značilno gosto slemensko poselitvijo in goslo razpredenim, toda ne posebno zmogljivim prometnim omrežjem. Izrazito sadjarska in vinogradniška pokrajina s sorazmerno visokim življenjskim standardom. Nima urbanega naselja ali izrazitega središča. K temu gravitira tudi srednja Soška dolina. Nekoliko nižja, a še vedno gričevnata in bolj proti zahodu ravna pokrajina. Gosta naselitev s prevlado večjih naselij in gostim prometnim omrežjem. Stopnja urbanizacije je sicer nižja, vendar sta v bližini dve večji aglomeraciji (Gorica, Videm). Sadjarska in vinogradniška pokrajina. Tu živi razmeroma Številčna in dobro organizirana slovenska manjšina. Prevlada moških (70 odstotkov) pretežno nižjih kvalifikacij. Čeprav je gospodarska in prostorska struKtura obeh območij podobna, prihaja zaradi večjih pričakovanih zaslužkov na ic. strani tudi do izrazito sezonskih gibanj. Precej jih dela v industriji in obrti, veliko pa jih je tudi pri različnih kmečkih delih. Z napredovanjem mehanizacije obdelave domače posesti je med migranti precej kmetov. Ženske delajo po družinah. Ime območja v Sloveniji lastnosti območja v Sloveniji Lascnosci območja na drugi strani meje struktura dnevnih čezmejntli mi Bran tov strukrura del, ki jih čezmejni dnevni migranti opravljajo Goriško Ob sotočju ožje Soške in široke Vipavske doline. Gosta poselitev z večjimi naselji in pomembnim regionalnim središčem (NG) tik ob meji. Intenzivno, v sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo usmerjeno kmetijstvo, nekaj predelovalne industrije in naraščajoči pomen turizma. Več kot 20 let intenzivnih čezmejnih odnosov. Osrednji del je ravnina ob Soči z mestom Gorica in bližnjim primestjem. Že tradicionalno močno trgovsko, obrtno središče, je postalo tudi pomembno žarišče čezmejnega sodelovanja, ki mu je dajala pomemben ton tudi številčna, gospodarsko in politično organizirana ter močna slovenska manjšina. Med migranti prevladujejo ženske (2/3), in sicer skupina mlajših ter skupina starejših (praviloma upokojenk). Sezonska nihanja so zelo majhna. Razmeroma pogoste so poroke čez mejo. Mlajše se zaposlujejo v zdravstvu, trgovini, gostinstvu ter kot hišne pomočnice, starejše upokojenke pa večinoma pomagajo pri različnih hišnih delih, čiščenju ipd. Zahodni Kras Majhno podeželsko območje s srednje gosto poselitvijo, brez lokalnega središča. Doma skoraj ni delovnih mest, zato so prebivalci navajeni na dnevno vozaštvo. Kraško območje se z enakimi naravnimi in družbenimi prilikami nadaljuje na italijanski strani. Ta pa je že zaledje Tržiča in somestja. Tudi tu je prisotna slovenska manjšina. Mešana struktura migrantov po spolu in kvalifikacijah. Naraščajo potrebe po ženski delovni sili zaradi čedalje več ostarelega prebivalstva. Kras Obsežna kraška planota, srednje gosto naseljena, s Sežano kol urbanim središčem. V preteklosti je bil Kras tesno povezan s Trstom. Od kmetijstva je pomembno vinogradništvo. Sedaj narašča vloga prometa, trgovine in turizma, ki je neke vrste servis zaTržačane in čedalje bolj tudi za Ljubljančane. Trst z najbližjim zaledjem je bil do konca druge svetovne vojne enovito območje s prepletenostjo različnih funkcij. Trst je mesto s staro trgovsko, poslovno in pomorsko tradicijo, sedaj pa nazaduje v gospodarskem in demografskem pogledu. Vendar pa mesto kljub temu ponuja vrsto zaposlitvenih možnosti. Med dnevnimi migranti prevladujejo ženske različnih starosti in poklicnih kvalifikacij. Zaledje je zelo široko, saj prihajajo tudi iz Vipavske doline in celo iz Ljubljane. Tu ni sezonskega dela. V ospredju so različna hišna in gospodinjska dela od čiščenja, likanja, varovanja otrok ipd. Prihajajo tudi zaradi drugih služb (agencije, predstavništva, promocija ipd.). Ime območja v Sloveniji lastnosti območja v Sloveniji Lastnosti območja na drugi strani meje struktura dnevnih čezmejnih m igrantov struktura del, ki jih čezmejni dnevni migranti opravljajo Slovenska Istra Obmorsko, sicer pa gričevnato, hribovito površje, gosto naseljeno in zlasti v priobalnem pasu močno urbanizirano. Pomembna gospodarska veja je tudi promet in trgovina in vrsta uslužnostnih dejavnosti. Obenem se povečuje globina vplivov in prepletenost. Trst z najbližjim zaledjem je bi! do konca druge svetovne vojne enovito območje s prepletenostjo različnih funkcij. Trst je mesto stare trgovske poslovne in pomorske tradicije, sedaj pa nazaduje v gospodarskem in demografskem pogledu. Vendar pa mesto kljub temu ponuja vrsto zaposlitvenih možnosti. Med dnevnimi migranti je večji del žensk različne starosti in poklicev. Sezonskih nihanj ti ni. Precej dnevnih migrantov prihaja tudi iz H evaške. Zaposlovanje na različnih gospodinjskih in hišnih opravilih. Precej je tudi oseb iz hrvaške Istre. S čedalje večjimi problemi ostarelega prebivalstva v Trstu je začasnih zaposlitev čedalje več. Slovenska Istra (s Hrvaško) Obmorsko, sicer pa gričevnato, hribovito površje, gosto naseljeno in zlasti v priobalnem pasu močno urbanizirano. Pomembne gospodarske veje so tudi promet in trgovina ter vrsta uslužnostnih dejavnosti. Obenem se povečujejo vplivi in njihova prepletenost. Uravnano do gričevnato in v notranjosti hribovito kraško površje je redko naseljeno in Šibko urbanizirano. Izrazita litoralizacija s kopičenjem dejavnosti in infrastrukture v obalnem pasu, v notranjosti je povsem periferno. Razen uspešnega turizma na obali je območje gospodarsko šibko in vezano na sezonski (turistični) ritem. Prevlada žensk v starosti 2045 let in verjetno različnih poklicev. Večidel so usmerjeni proti Trstu in je Slovenska Istra le tranzitno območje. Vendar pa se jih manjši del zadrži tudi v Sloveniji. Prevladujejo zaposlitve na različnih priložnostnih delih, zlasti v gospodinjstvu in pri oskrbi ljudi. V Sloveniji se zaposlujejo v podjetjih in pri zasebnikih. Notranjska Območje sestavljata dve coni - Ilirskobjstriška in Cerkniška, kiju ločujejo visoke kraške planote Javornikov in Snežnika. Tudi nižje območje je redkeje naseljeno. Centralna središča so redka in nekatera tudi precej oddaljena. Ekonomsko šibko območje z nekaj uspešnimi podjetji. Severni del sestavlja zelo redko naseljeni predel Gorskega Kotarja, južni pa sega do Kvarnerskega zaliva z Reko; je urbaniziran, gosteje naseljen in gospodarsko sorazmerno uspešen. Vloga Reke v širši regiji je nesporna. Struktura delovnih migrantov je po spolu in po kvalifikacijski strukturi mešana. Večinoma gre za mlajše prebivalstvo pod 45 let. Nekateri gravitirajo tudi k Ljubljani. Med moškimi jih nekaj dela pri gozdnih in drugih fizično zahtevnih delih. Nekateri delajo v industrijskih obratih ter odhajajo, zlasti ženske, tudi proti Trstu. co Ime območja v Sloveniji lastnosti območja v Sloveniji Lastnosti območja na drugi scrani meje struktura dnevnih čezmejnih migrantov struktura del, ki jih čezraejni dnevni migranti opravljajo Pokolpje Skoraj v celoti kraško površje je redko naseljeno, tako v svojem zgornjem, kočevskem kot v spodnjem -belokranjskem delu; slednji ima vsaj nekaj lokalnih središč, izstopa le Črnomelj. Kolpa je vidna ločnica, čeprav je bilo v preteklosti med obema bregovoma precej sodelovanja. Kraški, večinoma gozdnat in redko naseljen predel ima precej skromne ekonomske potenciale, vendar pa razpolaga z močnim regionalnim središčem Karlovcem, ki bj lahko iskal gravitacijsko zaledje tudi v Sloveniji. Vloga kmetijstva in gozdarstva je še precej poudarjena. Pred letom 1990 je bilo zlasti v Metliki zaposlenih precej ljudi s Hrvaškega. Še danes je med dnevnimi migranti večji del tistih, ki prihajajo delat v industrijske obrate. Struktura po spolu je precej uravnotežena Iskalci dela iz Hrvaške so zaposleni večidel v industrijskih obratih v Metliki in Črnomlju, kar je neke vrste »dediščina« izpred leta 1990. Precej je tudi gozdnih delavcev. Posavje Območje Krško-Brežiške kotline je sicer gosto naseljeno, s pomembnimi gospodarskimi subjekti in opaznejšimi regionalnimi središči. V gospodarski shemi ima kmetijstvo z nekaterimi usmeritvami (sadje, vino) veliko vlogo. Vendar pa je območje zaradi solidne povezanosti s centralnimi slovenskimi predeli gospodarsko razmeroma uspešno. Obsežno območje velike zagrebške aglomeracije tvori izrazito neskladje med obema stranema meje, saj je le-to urbanizirano in razpolaga z bistveno obsežnejšim človeškim potencialom In privlačno močjo, ki se zaradi sedanjih hrvaških gospodarskih težav še ne občuti dovolj. Vsekakor pa ima veliko realno in potencialno gravitacijsko moč. Po spolni sestavi uravnotežena struktura dnevnih migrantov je zelo heterogena po poklicni sestavi in motivih, pa tudi po starostni strukturi. Prostorsko so (razen NEK) precej razpršeni, saj se zaposlujejo rudi v Novem mestu in celo Ljubljani. Precej jih dela v nuklearkl v Krškem, ostali pa so razporejeni po drugih dejavnostih, kar je dediščina nekdanje skupne države pred letom 1991. Vendar pa gre tudi nekaj Slovencev vsak dan na delo v Zagreb. Posotelje Gričevnato do hribovito, v drobnem zelo razgibano površje z zmerno gostoto poselitve, številnimi, toda šibkimi centralnimi kraji ter skromno infrastrukturo. Predel je v slovenskem državnem okviru izrazito periferen in demografsko ter gospodarsko šibak. Uveljavljen je turizem. Gričevnato do hribovito območje z gosto razloženo poselitvijo in prevlado večjih naselij brez regionalnega središča. Kljub bližini Zagreba je predel pretežno periferen in gospodarsko šibak. Je tradicionalno območje močnega odseljevanja in zdomstva. Večino dnevnih migrantov sestavljajo moški različne starosti. Prevladujejo osebe z nizkimi kvalifikacijami. Največ jih je zaposlenih v steklarski industriji, zdraviliščih in nekaterih manjših obratih. Drugih storitev praktično ni. <1> 3 o o o Ime območja v Sloveniji lastnosti območja v Sloveniji Lastnosti območja na drugi strani meje struktura dnevnih čezmejnih migrantov struktura del, ki jih čezmejni dnevni migranti opravljajo Podravje Obsežno območje gričevnatega jn ravnega, izjemoma v Halozah tudi hribovitega sveta je razmeroma gosto naseljeno, kultivirana in negovana kulturna pokrajina z nekaj industrijskimi obrati. Pruj je središče regije, kamor pa celotno območje ne gravitira. Sodi med gospodarsko šibkejše in demografsko ogrožene predele Slovenije. Območje sestavlja pretežno ravninski svet na severnem delu ter hribovit v južnem delu. Gosto naseljeno območje razpolaga z vrsto potencialov kmetijskega in industrijskega sektorja in je po velikosti, gospodarski orientaciji, moči in drugih lastnostih precej primerljivo s slovensko stranjo. Močnejša regionalna središča (Varaždin in Cakovec). Dokaj veliko število čezmejnih delovnih migrantov sestavlja pestro mešanico po starosti, spolu, izobrazbi, poklicu in drugih lastnostih. Dobra polovica je v resnici tranzitnih, torej odhajajo naprej v Avstrijo. Motivi za delo so zelo različni, vendar že prevladujejo različna priložnostna dela v gospodinjstvih, trgovini, na poljih, v vinogradih, sadovnjakih in na vrtovih. Zelo opazen je sezonski ritem, ki se poveča spomladi in jeseni. Prekmurje (z Madžarsko) Območje obsega teritorialno, kulturno in administrativno zaokrožen prede) med dvema tromejama in izrazito robnim položajem. Gre za uravnano v južnem in gričevnato, povsod gosto naseljeno pokrajino s tradicionalno zelo močnimi sezonskimi, zdomskimi in izseljenskimi tokovi. Je periferno območje z vrsto gospodarskih težav. Le v manjšem delu meji na Hrvaško; v glavnem pa proti Madžarski ter (glej na začetku tabele) Avstriji. Območje je na Hrvaškem gosto naseljeno, ravninsko, čeprav je gospodarsko skromno. Madžarski del je v celoti periferija z močnimi sledovj nekdanjega gospodarskega režima. Ima vse značilne lastnosti periferije. S Hrvaškega prihaja zelo pestra mešanica dnevnih migrantov, medtem ko so migranti iz Madžarske skoraj izključno moški med 30 in 50 leti. Iz Hrvaške je precej oseb, ki nadaljujejo pot v Avstrijo. Madžari večinoma opravljajo različna priložnostna fizična dela na kmetijah nekdanjih zdomcev. CD O 90_lernej Zupančič: Cezmejne dnevne delovne migracije v slovenskem obmejnem prosloru 6. OBLIKE IN OBSEG ČEZMEJNIH DNEVNIH DELOVNIH MIGRACIJ Popis leta 1991 je prikazal nad 50.000 delavcev na začasnem delu, ki skupaj z družinskimi člani bivajo v tujini. Zadnji statistični popis leta 2002 je to skupino zaradi enotne obravnave evropskih statistik praktično ukinil. Neposredna primerjava zaradi tolikšnih metodoloških razlik sicer ni mogoča, ekstrapolacija z upoštevanjem povprečne rodnosti in smrtnosti ter selitvenih tokov pa kaže, da moremo računati na nekoliko nižjo številko; recimo okrog 45.000. Zaposlovanje slovenskega prebivalstva v tujini se - vsaj v klasičnem pomenu - ne bo bistveno spreminjalo, pač pa moremo pričakovati močno povečano prostorsko mobilnost prebivalstva, in sicer predvsem bolj izobraženega, kvalificiranega in ambicioznega, ki mu bo prost evropski trg predvsem izziv in priložnost za nabiranje izkušenj ter uveljavljanje. Slovenija bo tako ostala migracijsko intenzivna država, vendar z znatnimi strukturnimi spremembami. Ker je v splošnem opaziti širjenje cone zaposlovanja (posledica boljših komunikacijskih možnosti) in večjo prostorsko mobilnost, bodo te spremembe deležne velike pozornosti. Zaradi širjenja cone zaposlovanja se povečuje tudi vplivni obmejni prostor in s tem območje, zajeto v čezmejne delovne migracijske tokove. Obenem je treba omeniti še okrog 42.000 delavcev, ki so v Sloveniji zaposleni začasno - pogodbeno, ter dodatno še nekaj tisoč tistih, pri katerih sta delo in zaslužek poglavitna motiva za pogosto prečkanje slovenske državne meje. S terenskim proučevanjem smo leta 2000 ugotovili skupno skoraj 13.000 slovenskih državljanov, ki zaradi dela bolj ali manj redno vsak dan prečkajo državno mejo z Avstrijo oziroma Italijo, leta 2001 pa s ponovljeno raziskavo še okrog 1.000 več (število se še povečuje). Od teh jih skoraj 8.000 (56 odstotkov) dela v Italiji, okrog 6.000 (43 odstotkov) v Avstriji ter le 1 odstotek na Hrvaškem. Razlike med posameznimi območji so dokaj velike in jih je mogoče pojasniti s strukturnimi značilnostmi posameznih obmejnih območij na obeh straneh meje. Le redki slovenski državljani se zaposlujejo na HrvaŠkem (okrog 150; vendar je to zaposlovanje zaradi manjšega števila in strukturne raznovrstnosti tudi bolj skrito; v resnici jih je lahko več). To zaposlovanje je tako strukturno kot po motivih povsem primerljivo z delovnimi imigracijami iz Avstrije in Italije v Slovenijo. Obratni tok predstavljajo delovni imigranti, ki z namenom zaposlitve prihajajo v Slovenijo. V Sloveniji je bilo sredi leta 2001 povprečno okrog 42.000 tujih delavcev z različnimi delovnimi dovoljenji. V tem okviru predstavljajo delovni migranti iz EU le skromen delež okrog 3 odstotkov, oziroma manj kot 1.000. Vendar pa so ocene, ki smo jih pridobili s terenskim delom (na mejnih prehodih, v tujih gospodarskih družbah, ki so locirane na ozemlju Slovenije), precej višje (okrog 2.000). To sicer ne spreminja razmerja med delovnimi imigranti iz EU in od drugod, pač pa opozarja na veliko raznolikost pojava Čezmejnih delovnih migracij. Med delovnimi migranti iz EU je približno polovica t. i. dnevnih čezmej- Razprave in gradivo. Ljubljano, 2003. šl. 43 91 nih migrantov, ostali bivajo v Sloveniji. Čezmejni dnevni migranti prihajajo večinoma v najbolj vitalna gospodarska območja Slovenije, zlasti v Ljubljano, Koper in Kranj. Gre pretežno za visoko kvalificirane kadre, ki so mobilni, močno motivirani in imajo institucionalno podporo iz svojega domaČega delovnega okolja. Med temi je tudi sorazmerno veliko število pripadnikov slovenskih skupnosti iz Italije in Avstrije, katerih pomembna prednost je poznavanje jezika, kulture, men-talitete, družbenih odnosov in procesov in toliko lažjega navezovanja stikov. Pri vzpostavljanju gospodarskih »sidrišč« je to izjemno pomembno. Praktično vse večje avstrijske investicije v slovenskem prostoru so bile opravljene ob določeni ekonomski, pravni, finančni, jezikovni, kulturni ali celo politični asistenci predstavnikov koroških, graŠkih, dunajskih Slovencev. Za investicije italijanskih družb velja enako. Dejansko je treba računati na skupno skoraj 2.000 oseb iz Italije in Avstrije, ki v Sloveniji redno ali občasno opravljajo določene aktivnosti z gospodarskim motivom. Le dobra četrtina pa te dejavnosti opravlja tako redno, da pridobijo tudi ustrezna delovna dovoljenja (Zupančič 2001, 20-28). Za delo in prebivanje tujih delovnih imigrantov so najbolj privlačna vitalna mestna območja državne prestolnice in regionalna središča. Tako jih je samo v Ljubljani z bližnjo okolico 36 odstotkov, v večjih slovenskih urbanih območjih (Ljubljana, Maribor, Celje, Koper z obalnim somestjem, Kranj, Nova Gorica, Novo Mesto) skoraj 70 odstotkov. Tujci iz EU so, čeprav razpršeno, prisotni na območju celotne Slovenije. Poleg prepoznavne in povsem pričakovane največje koncentracije v ljubljanski mestni pokrajini kot prizorišču največjih interesov so pomembna tudi regionalna središča. Še bolj zanimiva je lokacija tujih investicij in posledično tudi prisotnost tujih delovnih imigrantov. Oba podatka se prostorsko močno ujemata. Slovenijo smo razdelili na šest območij: zahodno Slovenijo, Gorenjsko, Ljubljano (širše), južno Slovenijo, Savinjsko z Zasavjem ter severovzhodno Slovenijo. Glede na regionalno poreklo delovnih migrantov iz EU pa je mogoče v Sloveniji razpoznati tri območja: Območja prevlade investicij in delovnih migrantov iz Avstrije in Nemčije, območje prevlade investicij in delovnih migrantov iz Italije, območje prepletanja različnih vplivov. Prvo območje obsega predvsem predele severovzhodne Slovenije, drugo se širi predvsem v zahodno Slovenijo, tretje pa predvsem v osrednjo in južno Slovenijo. Tretji del čezmejnega pretoka delovne sile na slovenskih obmejnih območjih pa predstavljajo čezmejni dnevni delovni imigranti iz Hrvaške in Madžarske. Po motivih in delih, ki jih opravljajo, so precej podobni prvi skupini (slovenski 2603 lernej Zupančič: Cezmejne dnevne delovne migracije v slovenskem obmejnem prosloru državljani v Italiji in Avstriji), kar lepo kaže na izrazito tranzitni značaj Slovenije v tem pregledu. Rezultati podrobnega terenskega proučevanja na slovensko-hrvaš-ki in slovensko-madžarski meji kažejo precej drugačno podobo (New Prosperity for rural regions, 1999). Iz obeh držav na delo v Slovenijo predvsem prihajajo. Edino na območju Zagreba in Reke se tudi Slovenci dnevno vozijo na delo iz sosednje Hrvaške (Socialnogeografska problematika obmejnih območij ob slovensko-hrvaški meji, 2001). Prve ocene (2002) so pokazale na okrog 500 dnevnih migrantov iz Madžarske in okrog 8.000 dnevnih migrantov iz Hrvaške. Kasnejša bolj celovita terenska raziskava je to v glavnem potrdila za Hrvaško, medtem ko jih je za Madžarsko ugotovila le okrog 150. Povsem mogoče pa je, da je prišlo do realnega zmanjšanja Števila čezmejnih delovnih migrantov ali pa za preusmeritev na druge mejne prehode (tudi med Madžari je bilo nekaj »tranzitnih«). Veliko jih je zaposlenih v slovenskih podjetjih na obmejnih območjih. Vsaj 2.500 jih potuje naprej na delo v Avstrijo in Italijo. Tako so slovenski mejni prehodi (schengenska meja) tudi prizorišče Čezmejnih dnevnih migracij hrvaškega in (precej manj) tudi madžarskega prebivalstva (Zupančič 2001), medtem ko v Slovenijo prihaja sicer manj, a še vedno dovolj opazno število ljudi. Končna bilanco prikazuje naslednja preglednica: gn7prgve in gradivo, Ljubljano. 2003. št. 43 93 Tabela 2: Primerjava obmejnih območij na slroni Slovenije in no strani EU ime območja v Sloveniji ocenjeno število dnevnih migrantov iz Slovenije ocenjeno število dnevnih migrantov v Slovenijo Skupen pretok dnevnih migrantov prek slovenske državne meje Prekmurje 600 - 600 Slovenske gorice 3-885 - 3.885 Kozjak 75 - 75 Koroška 350 - 350 Karavanke 970 - 970 Kranjska gora 90 - 90 skupaj AVSTRIJA 5.970 900 6.870 Zgornje Posočje 260 - 260 Brda 550 - 550 Goriško 2.550 - 2.550 Zahodni Kras 130 - 130 Kras 2.230 - 2.230 Slovenska Istra 2.310 - 2.310 Skupaj ITALIJA 8.030 650 8.680 Iz drugih drŽav EU - 450 450 Istra (s Hrvaško) 30 1.980 2.010 Notranjsko 20 195 215 Pokolpje - 265 265 Posavje 100 1.750 1.850 Posotelje - 960 960 Podravje - 1.670 1.670 Pomurfe - 1.000 1.000 Skupaj HRVAŠKA 150 7.820 7.970 Prekmurje - 150 150 Skupaj MADŽARSKA - 150 150 SKUPAJ 14.150 9.970 24.120 (Zupančič 2000; Zupančič 2001; terensko delo 2002 in 2003). Največ dnevnih migrantov prihaja na širše območje Gradca, tesno za njim pa je Trst z najbližjo okolico. Obe središči z zaledjem zaposlujeta več kot 4.000 dnevnih migrantov. V obeh mestih so selitve, še posebej zaradi dela, stvar razmeroma dolge tradicije. Obe mesti sta namreč že na začetku 20. stoletja pritegovali veliko raznovrstne delovne sile s precej širokega zaledja. S tem se že nakazuje dejstvo, da ima tradicija potovanja na delo in stikov na določenem prostoru še danes pomembno vlogo. Zlasti Trst so oskrbovali z različnimi dobrinami in uslugami z zelo Širokega zaledja (praktično enako obsežnega kakor danes) že v 19. stoletju. 94 lernej Zupančič; Cezmejne dnevne delovne migracije v slovenskem obmejnem prostor ,, Čezmejni dnevni migranti uporabljajo skoraj vse prehode, razen planinskih in kmetijskih. Najpogosteje uporabljajo tiste z najkrajšo razdaljo med bivališčem in krajem dela in tiste, ki so odprti ob primernih urah (mnogi obmejni prehodi imajo omejen urnik obratovanja). Zato so zelo pomembni tudi nekateri obmejni in meddržavni mejni prehodi (npr. Miren, Nova Gorica). Nekateri raje uporabljajo mednarodne mejne prehode z visoko frekvenco pretoka ljudi, ker se na ta način lažje skrijejo, čeprav to zdaleč ni najpomembnejši motiv izbire prehoda. Tovrstni »potniki« praviloma kombinirajo prihod v tujo državo skozi en prehod in se vračajo skozi drugega. Tudi ti, čeprav jih je težje zaslediti, obstajajo. Posebej je treba opozoriti, da nekatere mejne prehode uporabljajo tudi dnevni delovni migranti iz Hrvaške. Število teh v prikazani tabeli ni všteto, ker niso slovenski državljani. Na Štajerskem uporabljajo izključno mednarodne mejne prehode, v Istri pa tudi meddržavne in obmejne, in sicer po Videmskem sporazumu. Ocena skupnega števila je okrog 1.000 na Štajerskem in okrog 1.500 v Istri. Med najpomembnejšimi mejnimi prehodi za potovanje na delo v obmejna območja sosednjih držav so: a.) Gornja Radgona: z okrog 1.200 dnevnimi migranti, ki prihajajo predvsem z območja vzhodnih Slovenskih goric in Prekmurja. Sem prihaja tudi večji del Hrvatov iz Medmurja na Hrvaškem. b.) Šentilj: je z več kot 2.500 dnevnimi migranti najpomembnejši mejni prehod za pretok delovne sile. Delavci prihajajo z zelo širokega območja Slovenskih goric, Maribora in Ptuja in so tudi po kvalifikacijski strukturi ter po delih, ki jih v Avstriji opravljajo, najbolj raznovrstni. Velika prednost je avtocestna zveza med obsežnim zaledjem (Maribor z okolico) in ciljnim območjem (Gradec), kar poveča število na obeh straneh. c.) lesenice-Hrušica: z več kot 750 čezmejnimi migranti je ta avtocestni mejni prehod vse leto zelo lagoden za uporabo. Dnevni migranti dosegajo najpomembnejša središča z zaposlitvenimi mesti na Koroškem, v prvi vrsti Beljak, pa tudi Celovec, območja ob jezerih poleti in zimskošportna središča pozimi, vse do Spittala in še višje. Po strukturi so precej raznovrstni. d.) Miren: obmejni mejni prehod preseneča z okrog 1.200 dnevnimi migranti. Njegovo priljubljenost je treba iskati v zelo primerni lokaciji, saj se nahaja v neposredni bližini avtocestnih priključkov na italijanski strani meje, od koder so dosegljiva mesta, kot so Gorica, Tržič in Videm, do neke mere celo Trst. Vrtojba je močno zasedena s tranzitom tovornjakov in mednarodnega prometa nasploh, zato se mu dnevni migranti raje izognejo. Obenem ima gosto naseljeno zaledje spodnje Vipavske doline. jgn7prave in gradivo. Ljubljano. 2003. št. 43 95 e.) Fernetiči: s 1.500 dnevnimi migranti pomemben mednarodni mejni prehod z zelo obsežnim zaledjem, saj gravitira nanj ne le Kras, temveč večina Vipavske doline, območje Postojne in vse do Ljubljane! Nekaj jih prihaja tudi iz Hrvaške. Struktura dnevnih migrantov je dokaj pisana, med njimi pa je veliko tistih, ki opravljajo različna pomožna dela v gospodinjstvih. f.) Škofije: z nad 1.800 dnevnimi migranti drugi najbolj pomemben mejni prehod na schengenski meji RS. Njegova lokacija med Koprom in Trstom je (ob majhnih razdaljah in gosto naseljenem območju) zelo ugodna. Struktura dnevnih migrantov je zelo pisana, čeprav prevladujejo osebe, ki odhajajo v Italijo predvsem na pomožna dela v gospodinjstvih. Zato je med njimi precej več žensk kot moških. Skozi ta mejni prehod prihaja tudi večina Hrvatov iz hrvaškega dela Istre. To je tudi edini prehod, kjer poznamo (sicer veliko manjši) obratni pretok delovne sile iz Italije v Slovenijo. g.) Sečovlje: mejo z delovnimi motivi in namenom nadaljevanja proti Trstu in Miljam dnevno prečka okrog 800 hrvaških državljanov. Rahla prevlada žensk, ki odhajajo predvsem na pomožna dela v gospodinjstvu, pogosto kot popoldansko (ali dopoldansko); torej poleg redne zaposlitve. h.) Sočerga: okrog 600 dnevnih migrantov iz notranjosti Istre, ki se zaposlujejo deloma v Sloveniji in deloma (večji del) v Italiji, predvsem v Trstu. Struktura dnevnih migrantov ter del, po katerih segajo, je podobna kot v prejšnjem primeru - Sečovlje (in podobno kot na mejnem prehodu Dragonja, ki kaže le nekoliko manjšo frekvenco). i.) Obrežje I. in II.: mejna prehoda s skupno največjo frekvenco čezmejnih delovnih migrantov: skupno okrog 1.600. Spolna sestava je uravnotežena, kvalifikacijska pa izredno raznolika, saj obsega od znatnega števila vrhunskih strokovnjakov v nuklearni elektrarni Krško do različnih pomožnih ter težjih fizičnih del. To je obenem prehod, ki ga prečkajo tudi slovenski državljani z delovnimi motivi, ki se zaposlujejo v Zagrebu; predvidevamo, da je njihova kvalifikacijska struktura sorazmerno visoka. j.) Ormož: okrog 1.000 dnevnih migrantov, ki se usmerjajo proti različnim slovenskim urbanim središčem vzhodne Slovenije, v precejšnji meri pa -podobno kot v Istri - proti Avstriji (Radgona, Lipnica, graška aglomeracija). V sicer pestri sestavi po starosti in izobrazbeni - kvalifikacijski strukturi prevladujejo iskalci zaposlitve gozdnih, kmečkih del ter gospodinjskih opravil. Opazen je sezonski ritem s primarnim viškom jeseni in drugim pomladi, najmanj pa jih je pozimi. k.) Petišovci: dobrih 1.000 dnevnih čezmejnih migrantov, ki prihajajo izključno iz Medmurja, zaposlujejo pa se deloma v Lendavi (petrokemična 96_lernej Zupančič; Cezmejne dnevne delovne migracije v slovenskem obmejnem prostor ,, industrija, gradbeništvo), nekateri pa odhajajo dalje proti Radgoni in celo Gradcu. Precejšen del teh migrantov je na nek način »dediščina« iz časov pred osamosvojitvijo obeh držav, ko je to bila redna zaposlitev. Jeseni je opazen sezonski višek, vendar manj kot pri Ormožu. 6.1. Sezonski utrip dnevnih čezmejnih migracij Sezonska dela so v strukturi ponudbe različnih del na drugi strani meje izredno pomembna. Veliko dnevnih migrantov med letom odhaja na različna sezonska dela, zato je sezonske konice težko ločiti od bolj ali manj rednih dnevnih migracij. Vrsta del, zlasti pomožnih na kmetijah, kaže na do neke mere sezonski utrip. Največ sezonskih konic je jeseni med septembrom in sredino oktobra, in sicer pri različnih kmečkih delih, kot so obiranje jabolk, hrušk, grozdja in nekaterih drugih vrst sadja (maline, brusnice, borovnice) na večjih posestvih v Avstriji in Italiji, Tedaj tovrstna dela - med dopustom - zaradi zaslužka opravljajo tudi nekateri sicer redno zaposleni v RS. Med njimi so tudi študenti, precej manj pa je upokojencev. Sezonski utrip kažejo tudi turistična območja, ki imajo daljšo poletno in zimsko sezono. Sezonski značaj je do neke mere značilen tudi za dela v gozdarstvu. Močno povečanje sezonskih del je značilno predvsem za avstrijsko Štajersko. Na omenjena dela prihajajo iz Prekmurja in Slovenskih goric. Veliko bolj blag sezonski utrip s skoraj enakimi pogoji kaže tudi območje Goriške in Videmske pokrajine v Italiji. Le Trst tega načina skoraj ne pozna, če odštejemo poletne mesece, zlasti avgust, ko je zaradi dopustov v Italiji dela z oskrbo domov in gospodinjstev na splošno nekoliko manj. 6.2. Kvalifikacijska struktura dnevnih čezmejnjh migrantov Točno kvalifikacijsko strukturo dnevnih čezmejnih migrantov je nemogoče ugotoviti, saj za to ni instrumenta (popisa, registra ipd.). Oceniti jo je mogoče s pomočjo nekaterih indikatorjev, ki upoštevajo strukturo prispevnega območja ter strukturo ponujenih del v sosednjih državah. S terenskim poizvedovanjem smo vsaj v grobem določili kvalifikacijsko strukturo dnevnih čezmejnih migrantov. V veČini prispevnih območij je kvalifikacijska struktura dnevnih čezmejnih migrantov nižja od strukture območja. Večina bolje kvalificiranih namreč že doma dobi ustrezno delo in tudi brezposelnih je med bolje kvalificiranimi manj. Poleg tega je med dnevnimi migranti precej upokojencev in v tej skupini prevladujejo osebe z OŠ ali s še nižjo izobrazbo. Rnzprove in gradivo, Ljubljano. 2003. št. 43 97 Vendar je tudi nekaj izjem. Medicinske sestre, ki dnevno potujejo na delo v bližnja večja središča na drugi strani meje (v Gradec, Celovec, Beljak, Gorico, Videm, Trst), so prva in pravzaprav stalna izjema. Druga izstopajoča skupina so predvsem tehnični strokovnjaki, ki so nekdaj delali v velikih industrijskih obratih v Mariboru, na Ravnah in Jesenicah, in so po stečajih teh podjetij ostali brez dela. Zaposlujejo se predvsem v dveh središčih: v Gradcu ter v Beljaku. Zlasti v Gradcu je njihov delež prav znaten, saj gre za nekaj sto ljudi! V splošnem se kaže trend izboljševanja kvalifikacijske strukture, ne le zaradi splošnega izboljševanja te strukture v Sloveniji, temveč zlasti zaradi potreb po Čedalje bolj kvalificirani delovni sili na drugi strani meje. Določena pomožna dela bodo seveda ostala. Čedalje več pa je poklicev, kjer je potrebna temeljita strokovna izobrazba, poleg te pa še vrsta znanj, kot so npr. znanje jezika, poznavanje navad, kulture, mentalitete, prava in drugih, za uspešno poslovno življenje potrebnih znanj, veščin in spretnosti. Za zaposlitev na delovnih mestih v industriji, obrti, trgovini, različnih servisnih dejavnostih in agencijah potrebujejo čedalje bolj formalno kvalificirano in tudi praktično usposobljeno delovno silo. Izboljševanje kvalifikacijske strukture čezmejnih dnevnih migrantov je v tesni povezanosti z intenziviranjem čezmejnega sodelovanja znotraj evropske integracije. To je obenem (poleg pripadnikov manjšin) tudi sloj, ki lahko izjemno vzpodbujevalno deluje na širjenje oblik čezmejnega sodelovanja (J°int Programming Document 2000-2006, Austria-Slovenia 2000). Podobne učinke smo ocenili tudi v študiji za slovensko-hrvaški obmejni prostor in Čezmejno sodelovanje ob njem. (Zupančič et al. 1991) 6.3. Struktura del, ki jih opravljajo dnevni čezmejni migranti a.) redna dela v industriji, obrti in drugih dejavnostih. Zaposleni imajo urejen delovni status, na delo potujejo redno, brez sezonskih nihanj. Praviloma so zaposleni v poklicih, kjer na drugi strani meje primanjkuje ustrezne delovne sile ali pa je ta predraga (to je precej redkeje). V to skupino sodijo tudi medicinske sestre, negovalke na eni ter tehnična inteligenca na drugi strani. Njihovo število se povečuje. b.) redna dela v nekaterih vrstah obrti, trgovine in gostinstva. Pri njih delovni status ni urejen in delajo na črno. Ne gre toliko za samo vrsto del, temveč predvsem za odnos delodajalcev do dnevnih migrantov. c.) Redna delovna razmerja s kvalificiranim in usposobljenim, a zelo mobilnim prebivalstvom. Gre predvsem za dela v agencijah, trgovini, zavarovalništvu in turizmu. Kot dobri poznavalci Slovenije širijo tržišče avstrijskim podjetjem v slovenskem prostoru. To so dela, ki jih opravljajo tudi pripadniki 98 lernej Zupančič; Cezmejne dnevne delovne migracije v slovenskem obmejnem prostor ,, slovenskih manjšin. Gre za kvalificirano, pogosto visoko izobraženo delovno silo. d.) Pomožna dela v gospodinjstvih. Gre za različna opravila, za katera se večinoma ne sklepajo delovna razmerja, pogosto niti ne pogodbe. Ta dela večinoma opravljajo ženske, saj gre za različna hišna opravila, kot so pospravljanje stanovanja, likanje perila, urejanje vrtov in zelenic in za nego ter oskrbo ostarelih ljudi. Delovni urnik je po individualnem dogovoru, prav tako način in vrsta izplačila. Ta dela so značilna zlasti za Trst, ki ima veliko ostarelega prebivalstva, v manjši meri pa tudi za druga večja središča. e.) Pomožna dela na kmetijah. Pri teh delih so udeleženi večinoma moški, saj gre tudi za zahtevnejša fizična dela, kot je pomoč pri obdelovanju zemlje, pripravi kmetijske mehanizacije, gnojenju, agrokultivaciji zemljišč, spravilu pridelka in predelavi pridelkov. Med ta dela sodijo tudi opravila v vinogradih in sadovnjakih oziroma plantažnih nasadih ter dela v gozdu. Nekateri imajo urejen delovni status (pogodbo), večidel pa ne. Razmeroma pogosto namreč dnevni migranti med letom opravljajo dela za več lastnikov. Opazen je že sezonski utrip. f.) Izrazito sezonska dela. Zaradi obiranja grozdja in sadja v sadovnjakih se posebno septembra in oktobra pretok dnevnih migrantov močno poveča; pravzaprav jih ne moremo šteti med redne čezmejne dnevne delovne migrante. Sezonska dela so značilna zlasti za območje avstrijske Štajerske in na Goriškem ter Videmskem v Italiji. 6.4. Struktura del delovnih migrantov iz Evropske unije v Sloveniji Struktura delovnih migrantov iz Evropske unije (predvsem iz Avstrije in Italije) se razlikuje tako po načinu prihoda na delo (med njimi so tudi nekajdnevni in tedenski migranti) kot po strukturi del, ki jih opravljajo. Delovni migranti iz držav Evropske unije posegajo po zelo različnih delih v gospodarstvu, upravi, športu in kulturi. Med njimi prevladujejo osebe, ki se v Sloveniji zadržujejo krajši čas, največ do enega leta. Le lastniki kapitala, podjetniki in poslovodni delavci delajo v Sloveniji tudi več let. Zato so pridobili zelo različna dovoljenja (kot bo prikazano kasneje). Glede na vrsto in področje del so uveljavljene naslednje oblike: a.) delo v upravnih službah V procesu vključevanja Slovenije v EU in druge oblike mednarodnega sodelovanja so za potrebe pospeševanja teh procesov poslani strokovnjaki posameznih področjih iz držav članic teh asociacij kot neke vrste tehnična Rnzprove in gradivo. Ljubljano. 2003. št. 43 99 pomoč, deloma pa lahko opravljajo tudi različne naloge preverjanja »napredka« Slovenije na različnih področjih. V veliki meri gre za dogovorjene, uradne izmenjave na področjih, kot so sodstvo, javna uprava, javne finance, policija, vojska, pa tudi različne sfere civilne družbe. V to skupino sodijo ne nazadnje tudi delavci diplomatskih in konzularnih predstavništev držav članic in evropskih institucij. Praviloma delujejo v okviru ustreznih slovenskih državnih ustanov: ministrstev, uradov, služb in agencij. b.) dela v izobraževanju in usposabljanju Na različnih stopnjah izobraževanja, še posebno pa na univerzi in v raziskovalni dejavnosti, je izmenjava vrhunskih strokovnjakov ter mlajših sodelavcev uveljavljen in zaželen način sodelovanja, s ciljem izboljšati vedenje o posameznih področjih, omogočiti učeči se populaciji čimveč možnosti za izobraževanje tudi prek različnih predavateljev, umestitve v mednarodno univerzitetno in raziskovalno sfero, izmenjave metod, tehnik in rezultatov in podobnih, obče priznanih principov. Tuji predavatelji so privlačen element tako rednih formalnih kakor tudi neformalnih oblik izobraževanja in usposabljanja. Po drugi strani pa gre tudi za različne neformalne oblike izobraževanja in usposabljanja, ki so predmet že deloma prostočasnih aktivnosti (npr. o različnih »alternativnih« medicinah, športu, vodenju, religijah, do verjetno najbolj razširjenih jezikovnih tečajev, seminarjev in Šol, ki imajo lahko delno tudi formalni značaj (diplome ipd.). Iskani so t. i. »native speakerji«, ki so pravzaprav neke vrste izvozno blago. Podoben značaj imajo tudi različne oblike delovnih treningov, tehničnega in managerskega usposabljanja, ki jih v obliki zaključenih seminarjev v veliki meri opravljajo prav tujci. c.) predstavniki gospodarskih ustanov Lastniki manjših ali večjih tujih podjetij v podružnice teh podjetij v Slovenijo pošiljajo praviloma visoko kvalificirane predstavnike za vodenje in poslovanje ter opravljanje določenih ključnih del. To so predstavniki trgovskih hiš, bank, zavarovalnic, nekaterih industrijskih podjetij, podjetij, ki se ukvarjajo z različnimi storitvami in različnih drugih ustanov. Statistika jih večinoma vodi kot poslovodne delavce, zastopnike tujih podjetij, detaši-rane delavce. Širjenje kapitalskega trga, investiranje tujih podjetij v Sloveniji, nakupi podjetij in različne oblike povezovanja in združevanja podjetij so osnova čedalje številčnejše skupine delovnih imigrantov v Sloveniji, ki pušča že zaradi zgradb, napisov, propagande v medijih in različnih drugih oblik delovanja v javnosti tudi na zunaj prepričljiv pečat prisotnosti tujega kapitala v Sloveniji. 100 lernej Zupančič; Cezmejne dnevne delovne migracije v slovenskem obmejnem prostor ,, d.) posredniki So dostikrat povezovalci manjših in večjih domačih in tujih podjetij, ki pomagajo vzpostavljati začetne kontakte, preverjajo interese, testirajo tržišče in opravljajo druga dela. So povezovalci in organizatorji, na nek način skrbniki. Pogosto te vloge opravljajo pripadniki slovenskih manjšin v Italiji ali Avstriji ter slovenski zdomci, ki zaradi obvladovanja jezika, kulture, poznavanja mentalitete in navad, pravnih značilnosti in pasti na obeh straneh meje veliko lažje vzpostavljajo stike in spodbujajo k sodelovanju. Zato ni niti najmanjše naključje, da sta prav italijansko in avstrijsko gospodarstvo najlažje našla pot do slovenskih partnerjev e.) delavci v tujih in slovenskih podjetjih ter ustanovah V to skupino sodijo osebe, ki opravljajo različna, vendar ne vodstvena in managerska dela v tujih in slovenskih podjetjih v Sloveniji. f.) samostojni poklici V tej skupini so po eni strani mali podjetniki, ki večinoma občasno delajo v Sloveniji, imajo tu poslovne partnerje ali celo podjetja. Še številčnejši pa so predstavniki t. i. svobodnih poklicev, kot so npr. arhitekti, zdravniki različnih področij in specializacij, svetovalci za različna vprašanja in področja, prevajalci, advokati in predstavniki drugih svobodnih poklicev. Tudi med temi je sorazmerno veliko pripadnikov slovenskih manjšin in zdomcev, ki podobno kot v nekoliko prej opisanem primeru izrabljajo prednosti poznavanja obeh okolij. Ta skupina izrazito narašča predvsem po zaslugi številnih novih oblik storitev in uslug, ki jih lahko nudijo na področjih od prava in ekonomije do financ, borznega posredništva in medicine. g.) osebe na usposabljanju in študiju Praviloma sodelujejo pri različnih Študijskih in raziskovalnih izmenjavah mladih strokovnjakov, ki si na ta način pridobivajo izkušnje, obenem pa skrbijo tudi za nadaljnja povezovanja in partnerstva. Praviloma potekajo v okviru programov izmenjav, redkeje pa kot rezultat bilateralnega sodelovanja; v prihodnje bo slednjega verjetno več. Med slednje kot posebna skupina sodijo tudi predstavniki slovenskih manjšin, še posebej za področja jezika, kulture, športa, politike in drugih. Sami so najbolj zainteresenti za področje prava in ekonomije, ki jim bosta kasneje olajšala dela pri čezmej-nih projektih. h.) športniki V to skupino sodijo športniki, ki bolj ali manj poklicno, torej proti plačilu, nastopajo za klube in športna društva v Sloveniji, ali organizirajo športne prireditve - športni managerji, trenerji in ostalo osebje, ki v klubih in Razprave in gradivo, Ljubljana, 2003. št. 43 101 zvezah skrbi za nemoten potek športne vzgoje v tehničnem, zdravstvenem, finančnem, medijskem smislu. Na področju športa je pri vseh profilih, morda Še najmanj pri trenerjih, precejšnja fluktuacija kadrov. i.) kulturniki in umetniki Podobno kot športniku poklicno skrbijo za različne faze dela na področju umetnosti in kulture; od vzgoje mladih kadrov (npr. pri baletu, plesu, lutkarstvu), pri sezonskih nastopih (opera, balet, gledališče, folklora) ali za posamezne prireditve (zlasti glasbeniki, likovne kolonije, grafične delavnice ipd.). Posebna skupina so potujoče skupine (npr. cirkuške, dramske), ki se ob gostovanjih krajši Čas mudijo v RS. Tlidi v skupini kulturnikov in umetnikov je treba posebej naglasiti vlogo in pomen predstavnikov Slovencev v zamejstvu, izseljenstvu in zdomstvu. Med vsemi so najmočneje prisotni na področju gospodarstva in izobraževanja. Na gospodarskem področju gre predvsem za upravljalce, managerje, vodstvene kadre in neobhodno potrebno tehnično in strokovno osebje. Število izdanih in veljavnih delovnih dovoljenj, po drugi strani pa naraščanje števila tujih podjetij v Sloveniji, povezovanja in sodelovanja slovenskih in tujih podjetij, prevzemi podjetij in podobno so indikatorji rasti vloge in pomena tujih investicij v slovenskem prostoru in zato rudi delovnih imigrantov. Vendar ne gre zgolj za večja in velika tuja podjetja, temveč tudi za vrsto manjših. Posebno v severovzhodni Sloveniji so domačini in Še posebno nekdanji zdomci ustanovili podjetja s partnerskimi povezavami z nekdanjim okoljem (Avstrija, Nemčija), ki so zaradi finančnih težav sčasoma prišla v odvisnost ali celo lastnino tujih partnerjev. Tako je ekonomska kriza na regionalni ravni prispevala k prodoru malih tujih podjetij. Seveda pa so najbolj prepoznavna velika tuja podjetja, ki so se uveljavila na področju trgovine (npr. Leclerc, Spar, Bauhaus, Baumax, Drogeriemarkt, Rucar), servisnih dejavnostih (prodajne mreže avtomobilov, Schell, OMV ipd.), industrije (Revoz, Danfoss, prej Henkel, papirnica Vevče, vrsta tekstilni obratov v italijanski posesti, načrtovano povezovanje Interbrew s Pivovarno Union itd.), na področju bančništva (npr. Hypo Bank, Volksbank, BankAustria - Creditanstalt), zavarovalništva (Generali, Wiener Staedtische), telekomunikacij (avstrijski prevzem Simobil-a). Le v nekaj primerih (npr. Rutar center, Malalan) so ključni nosilci ali lastniki pripadniki slovenskih manjšin iz zamejstva. Za delo in prebivanje tujih delovnih imigrantov so najbolj privlačna vitalna mestna območja državne prestolnice in regionalna središča. Tako jih je samo v Ljubljani z bližnjo okolico 36 odstotkov, v večjih slovenskih urbanih območjih (Ljubljana, Maribor, Celje, Koper z obalnim somestjem, Kranj, Nova Gorica, Novo Mesto) skoraj 70 odstotkov. Tujci iz EU so, čeprav razpršeno, prisotni na območju 102 lernej Zupančič; Cezmejne dnevne delovne migracije v slovenskem obmejnem prostor ,, celotne Slovenije. Poleg prepoznavne in povsem pričakovane največje koncentracije v ljubljanski mestni pokrajini kot prizorišču največjih interesov so pomembna tudi regionalna središča. 7. UČINKI ČEZMEJNIH DELOVNIH MIGRACIJ NA OBMEJNI PROSTOR IN DRUŽBO Čezmejne dnevne delovne migracije v obmejna območja sosednjih držav predstavljajo pomemben del mednarodnega pretoka slovenske delovne sile. Okrog 14.000 iskalcev najrazličnejših del in opravil postavlja obravnavana obmejna območja med zelo intenzivna evropska obmejna območja. Obe meji, z Avstrijo in Italijo, sodita med t. i. odprte meje, za katere so značilni številni mejni prehodi različnih kategorij, ki naj bi tako lokalnemu prebivalstvu kot tudi širšemu zaledju omogočalo kar najbolj svoboden pretok ljudi, blaga, informacij, kapitala in storitev. Več kot četrtstoletna tradicija odprte meje je pustila precej sledov v prostoru, navadah in mentaliteti obmejnega prebivalstva, ki je že navajeno na različne oblike čezmejnega sodelovanja. (Zupančič 1999B). Slovenija je bila z vključenostjo v Delovno skupnost Alpe-Jadran že v vlogi pospeševalca čezmejnega sodelovanja. Obmejni prostor, prej pasiven in marsikje demografsko ogrožen, se je pričel spreminjati in dobivati celo neke vrste vlogo razvojnih polov, predvsem na gosteje naseljenih in urbaniziranih območjih (npr. na Goriškem). Vseskozi pa so bile iniciative tudi na povsem individualni ravni. Zavedanje o razlikah in obenem o možnostih dela in poslovanja na drugi strani meje je prineslo tudi povečevanje obsega dnevnega potovanja na delo v obe sosednji državi. Dnevne delovne migracije puščajo v celotnem obmejnem prostoru in družbi tako na slovenski kakor na italijanski in avstrijski strani meje raznovrstne posledice: gospodarske, demografske, prostorske, kulturne in na jezikovno-etničnem področju, pa rudi v načinu življenja in vrednotah. Prišteti jim je treba rudi pomembno vlogo pri pospeševanju medregionalnega sodelovanja. 7.1. Demografski rn prostorski učinki Vsaka dejavnost v prostoru in premik prebivalstva imata v tem prostoru tudi različne učinke, pri čemer so obmejna območja še posebno občutljiva. Dolgo so veljala za gospodarsko labilna in manj razvita, pa tudi demografsko ogrožena. Zanje je bil značilen visok delež ostarelih, presežek smrtnosti nad rodnostjo, negativna selitvena bilanca in v splošnem nazadovanje števila prebivalstva. Z odpiranjem meja močno spreminjajo svoj pasivni značaj. Dnevne delovne migracije demografsko in socialno stabilizirajo obmejni prostor na obeh straneh meje. Na slovenski strani zato, ker ni potrebna trajna ali začasna odselitev, na avstrijski Rozprove in grodivo, Ljubljona, 2003, šl. 43 103 oziroma italijanski pa zato, ker dobijo na ta način ustrezno in cenovno ugodno oskrbo. V dnevnih čezmejnih migracijah je praviloma angažirano prebivalstvo, ki je po kulturi in mentaliteti podobno in zato nekonfliktno v socialnih stikih (tuja delovna sila iz Azije in Afrike ima povsem drugačen način življenja, vrednote, navade, delovne norme itn.). Nenazadnje je večina delovnih migrantov zainteresirana samo za delo in zaslužek, ne pa za trajno naselitev na obmejnem območju sosednje države. Posredno prihaja tudi do vrste čezmejnih porok, ki pa so dostikrat reševale dokaj slabe izglede obmejnega prostora na avstrijski oziroma italijanski strani (posebno veliko jih je bilo v Avstriji, saj je popis leta 1991 pokazal kar precej slovenskega prebivalstva na Štajerskem in Gradiščanskem, ki zanesljivo izvira iz posamičnih čezmejnih preselitev. (Zupančič 1999A) Prispevna (slovenska) stran te odselitve smatra kot del negativnega procesa. S stabilizacijo poselitve in zagotavljanjem več virov dohodkov je obmejno prebivalstvo razširilo možnosti vlaganja v kmečke obrate in zasebna podjetja, s tem pa tudi v ohranjanje in negovanje kulturne pokrajine. Obmejni prostor na obeh straneh meje ohranja ali celo izboljšuje svojo strukturo ter ostaja privlačen za razvoj različnih osnovnih in dodatnih turističnih dejavnosti. 7.2. SOCIALNOGOSPODARSKI UČINKI Zaposlovanje slovenskih državljanov v tujini je imelo vse čas vlogo blažilca socialnih stisk in brezposelnosti, zato so jo v preteklosti tudi razmeroma na široko dopuščali. Čezmejne dnevne migracije imajo pred zdomstvom vrsto prednosti: migranti bivajo doma, so v stalnejšem stiku s svojimi družinami in z okoljem. Tako so uporabniki in vzdrževalci lokalne infrastrukture, iniciatorji različnih dejavnosti v domaČem okolju in včasih tudi inovatorji oziroma prenašalci tehničnih in organizacijskih inovacij. Posebno na območjih, ki jih je močno prizadela izguba večjih industrijskih obratov, je bila možnost dela v sosednjih območjih marsikdaj edina rešitev pred hudimi socialnimi stiskami. Nekaterim skupinam prebivalstva, ki zaradi neustrezne izobrazbe ipd. ne uspejo dobiti ustreznega dela (ali dela sploh) v domačem okolju, je prav zaposlitev na drugi strani meje omogočila eksistenco in boljše preživetje. Nekatera območja, zlasti Prekmurje, Slovenske gorice in območje Maribora so močno odvisna od možnosti zaposlitve na avstrijski strani; čezmejne delovne dnevne migracije so za ta območja vitalnega pomena. Pri drugih gre za izboljšanje življenjskega standarda, kot npr. kmetom v Slovenskih goricah in Goriških Brdih, ki jim delo na svojih majhnih posestih omogoča tudi več prostega časa in s tem priložnosti, da si vsaj sezonsko okrepijo lastni proračun. Naslednja značilna skupina so upokojenci, ki si z delom v mestih sosednjih držav poleg pokojnine zaslužijo še dodatna sredstva. 104_lernej Zupančič; Cezmejne dnevne delovne migracije v slovenskem obmejnem prostor ,, Ne gre pa pozabiti tudi socialnih učinkov na sprejemni, torej italijanski in avstrijski strani meje. Slovenska delovna sila je dostikrat cenejša od domače, kar povečuje konkurenčnost različnih obratov in dejavnosti. Za nekatera dela preprosto ni delovne sile (npr. pomoč na kmetijah), obenem pa je premalo za uvoz.; sprejemljiva so le kot dodatna dela. Ne nazadnje pa so številna avstrijska in italijanska podjetja zainteresirana - predvsem zaradi uspešnejšega prodora na slovensko tržišče - za zaposlovanje primerno kvalificiranih in usposobljenih slovenskih državljanov. Gre torej tudi za izrecen interes in potrebo po specifični delovni sili, ki si jo lahko zagotovijo samo z »uvozom« z druge strani meje. Še pomembnejše pa so perspektive, ki jih odpirajo čezmejni migranti. Mnogi postanejo dobri poznavalci situacije na obeh straneh meje, z veliko osebnimi stiki, morda tudi določeno akumulacijo kapitala, kar je lahko pomemben zagon za še tvornejše čezmejno gospodarsko, kulturno in politično sodelovanje. Posebej je treba omeniti tudi nekatere vzporedne finančne učinke predvsem na sprejemni strani v Italiji in Avstriji. Veliko dnevnih migrantov namreč varčuje v krajih oziroma državi dela, tam nalaga denar v bankah in zavarovalnicah ter koristi rudi različne druge usluge. Mnogi se v kraju dela tudi oskrbujejo z različnimi dobrinami. Na območju dela v sosednji državi pustijo znaten del zasluženega denarja. 7.3. Etnični in kulturni učinki Čeprav niso v ospredju, je vendarle treba omeniti tudi različne etnične in kulturne učinke v obmejnem prostoru z obeh straneh meje. Znaten del obmejnih območij naseljujejo tudi pripadniki slovenskih manjšin. Prisotnost manjšinskih gospodarskih, kulturnih in političnih organizacij je marsikateremu dnevnemu migrantu olajšalo iskanje ustreznega dela in lažje vključevanje v večinsko družbo - kolikor je to seveda potrebno. Zlasti pri bolj zahtevnih delih in poklicih je tega sodelovanja veliko. Večina gospodarskega prodora italijanskih in avstrijskih podjetij je prišla v Slovenijo ob asistenci predstavnikov slovenskih manjšin in tudi ob močnem sodelovanju zdomcev in čezmejnih dnevnih migrantov; kultura in jezik sta seveda tudi ekonomski kategoriji. Zelo pomemben učinek je tudi učenje jezikov in spoznavanje tujega okolja. Zdomci in čezmejni dnevni migranti imajo kasneje na trgu delovne sile zaradi pridobljenih znanj in veščin nekaj prednosti. Prisotnost slovenskih dnevnih migrantov na prostoru poselitve slovenskih avtohtonih manjšin je tudi dejavnik krepitve vloge slovenskega jezika in kulture v tem območju, s tem pa tudi krepitve vloge manjšine, ker povečujejo kritično maso govorcev slovenskega jezika. Čeprav je to področje precej občutljivo, pa zaradi priliva slovenske delovne sile avtohtone manjšine doslej niso imele težav. jozprove in grodivo. Ljubljona. 2003. št. 43 105 Za Slovenijo manj ugoden pa je proces kapilarne asimilacije pri iskalcih zaposlitve na drugi strani meje. Migranti so zaradi svojega socialnega položaja precej ranljivi in zato bolj dovzetni za etnokulturne vplive okolja, v katerem se znajdejo v socialno podrejenem položaju. Tako je zlasti na Štajerskem Že opaziti rahlo naraščanje t. i »nemškega« oziroma v primorskem prostoru »italijanskega« elementa ter njegove družbene vloge, kar ima seveda v obdobju, ko je to vprašanje zunanjepolitično izjemno aktualno, precej širši odmev in pomen, kot je to mogoče sklepati po neposrednih učinkih. Prinaša torej določeno tveganje in etnično, jezikovno in kulturno ranljivost tega območja. Pri delovnih imigrantih iz drŽav EU je povsem drugače, saj gre za majhno skupino večinoma visoko kvalificiranih ljudi zelo podobnih gospodarskih in v splošnem tudi kulturnih vedenjskih vzorcev ter različnega jezika. Prisotnost tujcev je vedno indikator živahne gospodarske dinamike in tudi kulturne izmenjave in sam po sebi znamenje pozitivnega družbenega razvoja, po drugi strani pa nosilec pozitivnih vlog v slovenskem prostoru. Sem vnaša nekaj konkurence, mednarodni prepih, nove izkušnje, v slovenskem prostoru pa vzpostavlja, krepi in razvija občutke in zavest svetovljanstva. Obenem spodbuja k strpnosti in sodelovanju, a tudi utrjuje občutke povezanosti slovenske nacije napram ostalim, še posebno na področju mednarodne delitve dela. Domačim slovenskim podjetjem in partnerjem, kakor tudi posameznikom, nudi možnosti gospodarskega in socialnega vzpona in s tem tudi krepitve identitete. Je na nek način šola proti asimilacijskim procesom. Prihod tujih podjetij in njihovih predstavnikov pa postopno vnaša v slovensko družbo tudi nove jezike, navade in kulture, kar utegne ob stopnjevanju vplivov peljati v smer asimilacije slovenskega življa. Tuja podjetja konkurirajo domačim, jih prevzemajo, krnijo možnosti samostojnega nastopanja na svetovnem prizorišču, najpomembnejši vzvodi gospodarskega (in v daljni posledici tudi političnega) odločanja prehajajo čedalje bolj v tuje roke. V tem smislu ima še posebno močno vlogo kapital sosednjih držav in nacij, tudi zaradi vrste negativnih etničnih in političnih aspiracij iz bližnje ali bolj oddaljene preteklosti. Zgodovina ima tako svojo gospodarsko, etnično in politično veljavo tudi skozi prizmo sodobnih kapitalskih povezav in globalne ekonomije. V tem smislu je mogoče govoriti tudi o neke vrste etnopolitični motivaciji (poleg gospodarske, ali pa je gospodarstvo zgolj vzvod) močnejših enostranskih tujih vlaganj. In prav to se dogaja v slovenskem prostoru. Gospodarsko in etnično najbolj ranljivi obmejni predeli so ob zahodni meji predvsem pod italijanskim, na severovzhodu pa pod avstrijskim in nemškim gospodarskim vplivom. V tem smislu se Sloveniji maščujeta zanemarjanje regionalnega razvoja in krepitve regionalnih središč (prevelika centralizacija, dosežena s prevelikim drobljenjem administrativnih enot) in preveliko zadrževanje tujega kapitala, saj se je tako v Slovenijo močneje vsidral predvsem 106_lernej Zupančič; Cezmejne dnevne delovne migracije v slovenskem obmejnem prostor ,, kapital sosednjih držav (in če govorimo o strahu pred »tujim«, največje asimilacije zmožnim, tudi najbolj nezaželen). Prisotnost tujih in izginevanje slovenskih podjetij ustvarja tudi novo identiteto prostora. Sicer pa so gospodarske in prostorske komponente zelo pomemben del narodne in nacionalne identitete. Ttija vlaganja tako hkrati povzročajo pomemben pozitiven premik na gospodarsko-socialnem področju, deloma tudi krepijo identiteto in vnašajo cveganja inferiorizacije slovenskega jezika in kulture, njenega razvrednotenja kot »gospodarsko« pomembnega dejavnika, spontanega asimilacijskega pritiska in podobnih teženj. Vendar sta prav na primeru Slovenije kot neke vrste gospodarskem mostišču razvidna tudi vloga in pomen jezika in kulture: sta vezivni element v procesih gospodarskega povezovanja in sodelovanja. O tem, ali bo prisotnost tujcev in tujih podjetij v Sloveniji postajala vzvod etničnega razvoja, je odvisno od organiziranosti in moči slovenske družbe, njenega vrednotenja nacionalnega jezika, zavesti in kulture. To je prav tako lahko vzvod pozitivnega etičnega razvoja in krepitve samozavesti. Slednjič je namreč treba ugotoviti, da je globalizacija svetovnega gospodarstva in s tem povezano kroženje kapitala in tudi delovne sile, neizpodbitno dejstvo sedanjosti in še bolj prihodnosti. Etnični razvoj se bo moral zato nasloniti na strategije etničnega preživetja, ki bodo slonele na lastni moči in interesu notranjega povezovanja in manj na odvisnosti od organiziranosti »nacionalnih« institucij. Te strategije bo treba šele izdelati. 7.4. Pospeševanje medregionalnega sodelovanja Čezmejni dnevni migranti, zlasti tisti s stalnejšo obliko zaposlitve in v zahtevnejših poklicih, si po določenem času naberejo vrsto delovnih izkušenj, vzpostavijo različne osebne in poslovne stike in spoznajo prednosti in slabosti območij na obeh straneh meje. Zaradi svojih lastnosti so skupaj s pripadniki manjšin zelo primerna skupina iniciatorjev, pospeševalcev in predvsem nosilcev čezmejnega sodelovanja na lokalni in regionalni ravni. Ta skupina si je s svojim delom in bivanjem v dveh različnih okoljih pridobila vrsto znanj, navad in spretnosti, ki jim omogočajo uspešno uvideti težave in prednosti posameznih okolij in se usmeriti na področja s pričakovano največjimi učinki. Zato so dnevne delovne migracije predhodnica raznovrstnega čezmejnega sodelovanja. Slovenija je postala tudi neke vrste gospodarsko mostišče, ki naj bi gospodarstvu držav EU omogočilo lažji prodor zlasti na območja nekdanje Jugoslavije. Odpiranje nekdanjega jugoslovanskega trga v post-daytonski Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Črni gori pa tudi Makedoniji in Bolgariji (predvsem prek jezika) nudi precejšnje možnosti za investicije v trženje in proizvodnjo, saj je ta prostor spričo preteklih vojn, nezaupanja tujega kapitala, prisotnosti vojske in Rozprove in gradivo. Ljubljana. 2003. šl. 43 107 Še vedno konfliktnih situacij ocenjen kot gospodarsko tvegan. Vanj so pripravljena vlagati predvsem gospodarstva, ki razmere dobro poznajo in imajo s temi območji že vzpostavljenih nekaj oblik sodelovanja. Kljub temu je potrebno še neke vrste varno »sidrišče«, ki ga trenutno predstavlja Slovenija, saj je politično in gospodarsko stabilizirana, zaradi sedemdesetletnega skupnega bivanja v isti državi pa pozna ne le razmere in jezik, temveč tudi kulturo, navade, mentaliteto; v tem prostoru ima tudi partnerje, zaradi česar lažje ocenjuje tveganja. Poleg tega v Sloveniji živi tudi znatno število priseljencev iz območij nekdanje Jugoslavije, ki so zaradi sorodstvenih vezi ne le boljši poznavalci razmer, temveč so poleg tega tudi bolj motivirani za vlaganja na svoja izvorna območja. Večji ko so izgledi za posredovalno vlogo Slovenije, večjo težo bodo imela slovenska podjetja. Zaradi tega so slovenska podjetja toliko bolj tarča močnih italijanskih, avstrijskih, nemških in drugih (oziroma mednarodnih) podjetij, ki želijo slovenska podjetja z nakupi, prevzemi, partnerskimi povezavami in podobnimi ukrepi pridobiti na svojo stran z namenom prodora proti Jugovzhodu. Gre torej za strateško vsidra-nje v slovenski prostor kot izhodišča nadaljnjega širjenja. Enak pomen ima lociranje tujih podjetij v Sloveniji. Nesporno gre pri tem tudi za pozitivne učinke v smislu večje, raznovrscnejše in predvsem ekonomsko učinkovitejše regionalne in medregionalne politike. 8. ZAKLJUČEK Slovenija je emigracijsko-imigracijska drŽava, po svoji strukturi pa izrazito imi-gracijska družba. Čeprav Slovenija sodi med države in Slovenci med narode, ki so zaradi odseljevanja utrpeli veliko demografsko škodo, je sedanji trend med odselitvami in priselitvami nekako uravnotežen. Interes Slovenije je. kar bo težko uresničljivo, imeti pozitivno migracijsko bilanco ob nizkem številu selitev. Realno je treba računati na »beg možganov« slovenskih strokovnjakov (protitok verjetno teh izgub ne bo nadomestil) in obenem nujo po uvozu manj kvalificirane cenejše delovne sile za nekatera področja dela (ni rečeno, da so to tudi stalne priselitve). Slovenija v splošnem izkazuje razmeroma skromno prostorsko mobilnost prebivalstva, zato pa kar intenzivne dnevne delovne migracije. Naselitev je dokaj statična, izbira dela pa precej manj, vse dokler se to da doseči z dnevnim potovanjem na delo. Cone dnevnih migracij se v zadnjem obdobju izrazito povečujejo predvsem na račun čedalje boljšega prometnega omrežja (avtoceste). Opaziti je tudi trend povečevanja globine dnevnih čezmejnih delovnih migracij ob avtocestah, tako na prispevni - (slovenski; pa tudi hrvaški in madžarski) kot na sprejemni - (italijanski in avstrijski, oziroma tudi slovenski) strani. To je obenem dejavnik povečevanja števila Čezmejnih dnevnih migrantov. Glede na vse prikazano je mogoče pričakovati počasno povečevanje števila čezmejnih delovnih migrantov, 108_lernej Zupančič; Cezmejne dnevne delovne migracije v slovenskem obmejnem prostor ,, povečevanje kvote izobraženih in visoko kvalificiranih, obenem pa tudi multi-plikacijo strukture le-teh. V nobenem primeru pa čezmejne dnevne delovne migracije ne ogrožajo ne lokalnih ekonomskih virov in ne družbenih, političnih in kulturnih ravnovesij v jezikovno, kulturno in etnično stičnih območjih slovenskega in sosednjega obmejnega prostora. Nasprotno, ustvarjajo tudi pogoje za jutrišnje uspešnejše čezmejno povezovanje in sodelovanje. j?ozprove in gradivo. Ljubljana. 2003. št. 43 109 9. LITERATURA: ADAMS, W. 1968: The Brain Drain. MacMillan. New York. BELEC, B. 1992: Nekaj značilnosti zemljiškoposestne in zaposlitvene povezanosti med republikama Slovenijo in Hrvaško v obmejnih območjih severovzhodne Slovenije. V: Geographica Slovenica, 23- IG. Ljubljana, str. 363-372. BOUSCAREN, A. 1969: European Economic Community Migrations. Martinus Mijhof. Den Haag. BROWN, L. 1973: Immigration (pren. po 1933). Longmanns. New York. BROWN, M.; COTE, R. O.; LYNN - JONES S. M.; MILLER S. E. 2001: Nationalism and Ethnic Conflict. MIT Press. London. BUFON, M. 1992: Prostorska opredeljenost in narodna pripadnost. ZTT. Trst. BUFON, M. 1997: Prostor, meje, ljudje. ZTT, ZIF. Trst, Ljubljana. CASTLES, S.; MILLER, M. J. 1998: The Age of Migration. International Population movements in The Modern World. MacMillan. London. COHEN, R. (ur.) 1996: Theories of Migration. Cheltenham. FASSMANN H.; MÜNZ R. (ur.) 1996: Migration in Europa. Historische Entwicklung, aktuelle Trends, politische Reaktionen. Ludger Pries. BadenBaden. GENORIO, R. 1993: Geographical Dimensions of Slovene Emigration Around the World. V: Geojournal, 30. 3-- Kluwer Academic Publishers. Dordrecht/Boston/London, str. 225-230. GOSAR, A. 1993: Narodnosti Slovenije - spreminjanje etnične podobe v srednji Evropi. V: Geographica Slovenica, 24. Ljubljana, str. 33-50. GREČIČ, M. 1986: Migracije radne snage u Europi. Beograd HRIBERNIK, K. 1997: Slovenski mejni prehodi kot element odprtosti državne meje. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, FF. Ljubljana. HUTCHINSON, J.; SMITH, A.D. (ur.) 1994: Nationalism. Oxford Readers. Oxford. HUNTINGTON, P. S. 1999: Kampf der Kulturen. Goldmann. München. HUSA, K.; PARNREITER, C.; STACHER, I. 2000: Internationale Migrationen. Brandes & Apsel Südwind. Wien. Joint Programming Document 2000-2006, Austria-Slovenia. Interreg IIIA-Phare CBC. lerne i Zupančič: Čezmeine dnevne delov™ migrncije v slovenskem obmejnem prostoru KAJZER, A. 1998: Človeški dejavnik in trg dela. Strategija RS za vključitev v EU. UMAR. Ljubljana. KLEMENČIČ, V. 1972: Prostorska diferenciacija Slovenije po selitveni mobilnosti prebivalstva. V: Geografski vestnik. Ljubljana, str. 5-56. KLEMENČIČ, V. 1984: Geographische Probleme der Grenzräume Sloweniens. V: Österreich in Geschichte und Literatur mit Geographie, 28, 6.. Str. 387-400. KLEMENČIČ, V. 1987: Državna meja na območju SR Slovenije kot poseben geografski fenomen. V: Razprave in gradivo. INV. Ljubljana, str. 57-81. KLEMENČIČ, V. 1992: Selitvena dinamika iz republik bivše Jugoslavije v Slovenijo. V: Geografija v šoli, 2. Ljubljana, str. 6-25- KLINAR, P. 1976: Mednarodne migracije. FSPN. Ljubljana. KLINAR, P 1985: Mednarodne migracije v kriznih razmerah. Založba obzorja. Maribor. KRŽIŠN1K BUKIČ, V. (ur.) 1999: Slovensko-hrvaški obmejni prostor. Življenje ob meji. INV. Ljubljana. PAK, M. (ur.) 2001: Socialnogeografska problematika obmejnih območij ob slovensko-hrvaški meji. Dela, 16. Ljubljana. SOUTIF, V. 1999: L'intégration europeenne et les travailleurs frontaliers de l'Europe occidentale. L'Harmattan. Paris. ŠPES, M. (ur.) 1999: New Prosperity for Rural Regions. V: Geographica Slovenica, 31- IG. Ljubljana. ŠPES, M. (ur.) 2000: Regionalni razvoj v Sloveniji. V: Geographica Slovenica, 33, Ljubljana. VERLIČ CHRISTIANSEN, B. 2002: Evropa v precepu med svobodo in omejitvami migracij. FDV. Ljubljana. ZUPANČIČ, J. 1997: Slovene Border Cities Along the Slovene-Austrian Border - A New Geopolicical and Spatial Situation. Small European Regions Düring Transition Period. Opole, str. 83-90. ZUPANČIČ, J. 1998: Zdomci. V: Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. ZUPANČIČ, J. 1999: Karavanke - od ločnice do stičišča Slovencev z obeh strani meje. V: Sonaravni razvoj v Slovenskih Alpah. Ljubljana, str. 337-348. ZUPANČIČ, J. 1999A: Slovenci v Avstriji. Ljubljana. j?ozpiove in grodivo, Ljubl|ono. 2003. št 43 ZUPANČIČ, J. 1999B: Emigration of Slovenes to Austria Düring Transition Period. Smali European Regions Düring Transition Period. Opole, str. 71-82. ZUPANČIČ, J. 2000: Čezmejne dnevne in tedenske delovne migracije na schen-genskih mejah Republike Slovenije (z Italijo in Avstrijo). Raziskovalna naloga. IG. Ljubljana. ZUPANČIČ, J. 2001: Delovne migracije iz držav Evropske unije v Slovenijo. Raziskovalna naloga. IG. Ljubljana. ZUPANČIČ, J. et al. 2003: Slovenija in nadaljnji razvoj Evropske unije. Raziskovalna naloga; končno poročilo. INV. Ljubljana. ZUPANČIČ, J. 2002: Grenzüberschreitende Pendelwanderung aus Slowenien nach Österreich und Italien. V: Mitteilungen für österreichischen geographischen Gesellschaft. Wien, str. 145-157. HANNAH STARMAN »Etnična demokracija«: Struktura našosti in tujstva v Izraelu* In ink; T)i-\ioc.ka< - Stiuk: i; ffig us vvfi-nn *>ni i'.kn i *• I-skam The author > \amines the legal and ideological structun -f the Israeli state with regard to the citizens it defines as > Israeli Arabs 1.v a Jewish state and i < state fin- the Jews, Israel is ' discriminate) )■ by definition, the organisation if the state and its fundamental la it s establish this discrimination and facilitate its translation iutopracln e hi the first part, the pu i v focuses on the a» if I at that opposes the Zionist ideology to the idea of democrat, r which is a subject of ongoing debates among Israeli social scientists and highlights the main fea' likes of the publicdebate on-the'nature of the Israeli state and Us democracy Based on one conception of the Israeli citizenship, the author fm nts, in 'tin second part, the whole complex!! i ■ f legal andi'adniinisrralive definitems of hmeli cm; eriship. The Idttei contains dis criminatory mechanisms that allow for analytical consideration' of the \rai> nimojrily in Israel as a -trapped[S minorit y, as was ' suggested by the Israeli antrhopologist Dan Rahinou if. hi In > < 'on elusions, the author argn, ■ v that o ,temokraciji s katerima m spopadajo izraelski družboslovci, in i .postavlja osrednje točke javne intelektualne razprave o naravi < :>aelskt države in njene demokrati/< \'a podlagi ene ki m cepci je t z raelsk.ega di .ai ljat t ti ci avtorica r drugem delu preilstan vso kompleksnost■ prarnega in adminisirativjiega definiranja kategorij izraelskega državljanstvo h, vsebuje, diskriuiiuaforue meljdfiizme zaradi katerih je m ogo< t' po predlogu i zt -aebkega antv poli /ga I hi mi k, t h thpuiitze ai ahsko m a njšinb t* Izraelu analitsko gledati kol ..u jelomanjšino l/ lorica i sklepnem delu ugotavlja, da tako sestavljeni in reificiratii sistemi razpoznave razlik t kulturnih repertoarjih in provenienc-ah, kot ga srečamo v Izraelu, ne vodijo le v nenehne pplitiene razklanosti temveč tovrstne legalistiiue reifikaci/e razlik tned ljudmi pridobijo j)ovsem las tri o. itn ttuo. trdoživo življenji ki ga celo najtrdnejša politična volji t za egalitai t ze.m ne moi epn niagali. saj se redm > t ztrajno obnaša kot bistven trausjer iiiol t 1 tem je ujetost tzmelske di :a< e Elnično demokracij«: Strukturo nošosli in tuistva v Izraelu z muslimanskim waqfom (zemljišča in stavbe, iz katerih verske ustanove črpajo dohodke), ki ga je država zasegla, je cerkveno premoženje ostalo nedotaknjeno in še danes predstavlja pomemben vir dohodka za vzdrževanje svetih krajev in dobrodelne dejavnosti. Kljub privilegijem, ki jih je kristjanom namenila judovska država, so se ti izkazali za še manj 'kooperativne' kot Beduini iz Negeva. Že od začetkov Izraela so se namreč kristjani množično zavzemali za nacionalistične cilje in so do leta 1973 praktično »monopolizirali arabski nacionalizem« (Louer, 2003:28). V nasprotju s strategijo izraelskih oblasti v odnosu do Druzov, Beduinov, Čerkezov in Kristjanov pa so pri arabskih muslimanih, ki predstavljajo veliko večino arabskih Izraelcev (1 milijon oziroma 67%), ubrale povsem drugačen pristop, če je bil pri prvih namen okrepiti njihovo politično identiteto, sta bila pri drugih glavna cilja dezaktivacija in dezangažiranje skupinske solidarnosti. Ker se je muslimanska družba po ustanovitvi Izraela leta 1948 sesula, je država prevzela glavno vlogo pri rekonstrukciji muslimanske verske skupnosti. Medtem ko so se dru-zovske in krščanske verske hierarhije ohranile, so muslimanski verski učitelji, ki so izhajali iz velikih premožnih družin, zbežali v izgnanstvo. Država je s pomočjo Zakona o lastnini odsotnih (1950) waqf zasegla, a je v mešanih mestih upravljanje nekaterih poslopij vrnila v uporabo prebivalcem, s tem, da so zanje skrbeli posebni odbori. Prav tako je odpravila Vrhovni muslimanski svet, odgovoren za verske zadeve, in prenesla upravljanje vseh zadev, ki se nanašajo na muslimanske državljane, pod svoj neposreden nadzor. Sedem verskih sodišč je tako prišlo pod pristojnost Ministrstva za pravosodje, kar pomeni, da so islamski sodniki javni uslužbenci, ki jih potrdita posebna ministrska komisija in predsednik države. Muslimani v Izraelu spadajo pod pristojnost različnih ministrstev, kot so na primer Ministrsrvo za pravosodje, Ministrstvo za verstva in Ministrstvo za finance. ZAKLJUČEK Analiza stratificiranosti izraelskega državljanstva po načelu etnične oziroma verske pripadnosti razgrinja delovanje t.i. etnične demokracije na mikro ravneh. Prikazuje namreč vse tiste »neštete kombinacije in variacije demokracije in etnične prevlade« (Smooha, 1997: 208), v okviru katerih so izraelske oblasti občasno predvidele možnosti za izboljšanje položaja posameznih kategorij arabskih državljanov. Model etnične demokracije temelji na širokem judovskem konsenzu. Ta konsenz obsega naslednje strateške usmeritve: ohranjanje stalne judovske večine, vzdrževanje psihoze ogroženosti, onemogočanje povezave med arabsko manjšino v Izraelu in Palestinci z zasedenih območij in skrb za to, da mednarodna skupnost ne intervenira vprid arabske manjšine ali z namenom, da bi omajala judovski ekskluzivizem. Razprave in gradivo, Ljubljono, 2003, št. 43 131 Glavni pogoj za stabilnost etničnega modela je ohranitev judovske večine, ki pa bo mogoča le, če bodo Judje iz diaspore še naprej imigrirali v Izrael, če bo Nejudom imigracija preprečena, če se bo Izrael umaknil z Zahodnega brega in Gaze, in če se bo arabskim beguncem preprečila vrnitev. V primeru, da bi bila judovska večina spričo demografskih dejavnikov ogrožena, izraelske oblasti že predvidevajo celo vrsto inovativnih ukrepov, med drugim tudi, da bi dodelili volilno pravico 700.000 izraelskim izseljencem »in če to ne bo dovolj, bodo pravico do glasovanja ponudili vsem Židom.«29 Drug pogoj je psihoza ogroženosti Judov v Izraelu in diaspori, kajti »brez stalnega občutka ogroženosti Judje ne bodo vztrajali pri tem, da mora Izrael ostati judovska država in obrambni sistem pred arabskimi napadi, antisemitizmom in asimilacijo« (Smooha, 2002: 490). Tretji pogoj je, da se arabski svet in Palestinci z zasedenih območij ne zavzamejo za arabsko manjšino v Izraelu, kajti kot pravi Smooha, »če bi bili ti etnični zaščitiniki zmožni mobilizirati izraelske Arabce in s tem destabilizirati Izrael, bi judovska država lahko svojim arabskim državljanom odrekla demokracijo« (2002: 491). Zadnji pogoj pa je, da mednarodna skupnost ne postavlja pod vprašaj izraelskega judovskega ekskluzivizma. Raziskave iz leta 199530 kažejo na izjemno močno podporo izraelskih Judov svoji etnični prevladi v Izraelu in izključevanju izraelskih Arabcev z vseh področij javnega življenja. Večina izraelskih Judov meni, da so Izraelci lahko samo Judje (51-7%), ogromna večina se zavzema za ohranitev judovske večine v Izraelu (94%), ki ga prav tako velika večina pojmuje kot ekskluzivno domovino Judov (72.1%). Enak delež izraelskih Judov se strinja z zakonsko opredelitvijo Izraela kot judovske države in samo 27.9% bi bilo pripravljenih Izrael opredeliti kot skupno domovino Judov in Arabcev. Velika večina izraelskih Judov (85.6%) je proti predlogu, da bi spremenili državne simbole (zastavo in himno), tako da bi Arabcem omogočali lažjo identifikacijo z državo, 59-1% jih je mnenja, da bi morala biti cionistična ideologija v Izraelu okrepljena, in 68.1% se jih strinja, da je treba Zakon o vrnitvi obdržati (samo trije odstotki se s to izjavo ne strinjajo). 56.4% izraelskih Judov ne bi živelo v mešani četrti z Arabci in 43-8% jih ne bi delalo pod arabskim nadrejenim. 36.7% Judov meni, da bi morala država izkoristiti vsako priliko, da bi izraelske Arabce spodbujala k emigraciji in s tem zmanjšala njihovo število. 91-1% Judov se ne strinja, da bi moral Izrael postati konsocietalna demokracija, v kateri bi imeli Judje in Arabci status enakovredne etnične skupine s proporcionalnim dostopom do državnih sredstev, in še večji delež, 95.5% se upira predlogu, da bi Izrael postal liberalna demokracija. Najvažnejši podatek za ■k -k * Meron Benvenisti v intervjuju za Sobotno prilogo. Glej Šurk, Barbara. 2003. "Nismo več državna elita, ampak )e varuhi stare identitete." Delo. Sobotna priloga,. 6. December, str. 4-53° Vsi statistični podatki, ki jih navajam v nadaljevanju, razen kjer je drugače označeno, so kot rezultati te raziskave predstavljeni v Ghanem, 2003. 132 Hgnnoh Storman: »Etnično demokracija«: Sltukluro ngšosli in lujstva v Izraelu našo razpravo pa je ta: če bi prišlo do konflikta med demokracijo in judovsko-cionistično naravo države in bi bili prisiljeni izbirati med njima, bi 53.3% izraelskih Judov »gotovo« ali »skoraj gotovo« izbralo judovsko prevlado. Na podlagi teh statističnih podatkov je avtor raziskave, As'ad Ghanem, zaključil, da so »Judje zadovoljni z etnično državo, da jo želijo ohraniti in celo okrepiti.« (2003: 110). Ghanem prav tako ugotavlja, da judovski konsenz o etnični državi in njeni politiki do arabskih državljanov pri slednjih povzroča pravo krizo. Arabski konsenz, ki ga podpira večina arabskih državljanov Izraela, temelji na petih zahtevah: da se Izrael odreče judovski prevladi in cionistični ideologiji; da se prizna palestinska pripadnost, da se popolnoma individualne pravice arabskih državljanov izenačijo s tistimi, ki jih uživajo Judje, da arabski državljani dobijo določene kolektivne pravice in da so priznani kot legitimni partnerji v političnem sistemu. Od teh so zlasti sporne prva, druga in četrta zahteva, ki jih zato tudi posebej izpostavljamo. Izraelski Arabci večinoma priznavajo izraelsko državo (samo 6.8% Izraelu zanika pravico do obstoja), vendar jih 48.2% zavrača njeno judovsko-cionistično naravo in v odgovoru na neko drugo vprašanje se jih ogromna večina, 86.4%, izreka za ukinitev te ekskluzivne narave. 75% anketiranih Arabcev se ne strinja z izjavo, da bi morali Judje v Izraelu ohraniti večino in velika večina jih meni, da bi morali v državi uživati enake pravice. Arabski intelektualci v Izraelu so si zaman prizadevali, da bi Izrael spremenili v »državo vseh svojih državljanov« po motu arabskega poslanca in vodje Arabskega demokratičnega nacionalnega gibanja, Azmija Bishare. Čeprav so se tudi nekateri judovski intelektualci, kot na primer Uri Avneri, zavzeli za to zahtevo, pa je bil ta predlog vsakič znova takoj zavrnjen z različnimi argumenti, med katerimi je zelo reprezentativen uvodnik v liberalnem dnevniku Ha'aretz, ki pravi, da mora judovska večina arabski manjšini jasno pre-dočiti, da »večina državljanov ne bo prenašala političnih gibanj, ki se zavzemajo za odpravo judovske narave države [kajti) judovsko ljudstvo je sui generis entičnonacionalna entiteta, ki v sebi združuje vero in etnično pripadnost, in nobena terminološka gimnastika tega življenjskega dejstva ne more spremeniti. «31 Z Dopolnilom št. 8 Temeljnega zakona: kneset (1985) je zahteva po odpravi judovske narave Izraela postala nelegitimna, ker to dopolnilo zakona jamči, da nobena lista kandidatov, ki bi se za to zavzemala, ne bi mogla sodelovati pri volitvah v kneset. Prav tako problematična je arabska zahteva po priznanju legitimnosti palestinske pripadnosti. Do leta 1967 so se arabski državljani Izraela izrekali za izraelske Arabce, po šestdnevni vojni leta 1967, ko je Izrael zasedel Zahodni breg, * ■* * 3' Uvodnik: »Idenlitela in civilna enakopravnost«. V: Haaretz, 12.2.1996. [V hebrejščini]. Razprgve in gradivo. Ljubljona. 2003. šl. 43 133 Gazo in vzhodni Jeruzalem, pa so se obnovili stiki med izraelskimi Arabci in Palestinci z zasedenih območij, kar je veliko pripomoglo k politični angažiranosti izraelskih Arabcev in krepitvi njihove palestinske identitete. Skladno z okrepljeno zavestjo o palestinski zgodovini, kulturi, literaturi in Islamu so se muslimanski izraelski Arabci začeli zavzemati za vključitev palestinske kulture v nacionalne kurikulume. Prav tako so po letu 1967 začeli izrekati palestinsko pripadnost in se opredeljevati kot izraelski Palestinci, palestinski Arabci, Palestinci, itd. Po mnenju večine arabskih Izraelcev ni nobenega protislovja med njihovo palestinsko pripadnostjo, solidarnostjo s Palestinci, podporo PLO, zavzemanje za ustanovitev palestinske države, itd. in izraelskim državljanstvom, lojalnostjo državi Izrael in željo po večji integraciji v izraelsko družbo, medtem ko Judje palestinskemu nacionalizmu ne priznavajo legitimnosti in v njem vidijo grožnjo za svoj obstoj. Kot kaže razprava o izraelskih državljanstvih, so si izraelske oblasti zelo prizadevale, da bi ustvarile novo, lokalno arabsko identiteto, ki bi bila povsem ločena od palestinske. Leta 1995 je tako 81.4% izraelskih Judov arabske sodržavljane opredeljevalo kot identitetno kategorijo, ki je povsem ločena od Palestincev. Čeprav arabski državljani ne uživajo enakovrednih individualnih pravic, te niso predmet večjih polemik in tudi avtor modela etnične demokracije, Sammy Smooha,'predvideva možnost izenačitve individualnih pravic v okviru obstoječega sistema. Izraelski Arabci oziroma posamezne arabske skupnosti so priznane kot verske, jezikovne in kulturne manjšine. Muslimani, Kristjani in Druži uživajo svobodo do veroizpovedi in dobivajo vladna sredstva za delno financiranje verskih obredov. Izjema je le muslimanska skupnost, ki v primerjavi z drugimi nima institucij, kot so vrhovni svet, lokalni sveti, ustanove za versko izobraževanje in prav tako nima nadzora nad waqfom, zato se postopoma večajo pritiski, da bi se njihov status izenačil z drugimi. Vendar, kot pravi Smooha (1997:222), »status Arabcev kot etnične manjšine ni problematičen«, kajti ta status je v interesu Judov, ki želijo zmanjšati nevarnost asimilacije in medverskih zakonskih zvez in s tem »preprečiti preobrazbo Izraela v odprto, pluralistično družbo.« Glavni problem je arabska zahteva po statusu narodnostne manjšine, ki bi bila priznana kot del večjega arabskega oziroma palestinskega naroda, kajti za Jude bi takšno priznanje obenem pomenilo tudi priznanje pravice do njihove samoodločbe in pravice do zemlje. Na poseben položaj palestinskih državljanov Izraela je v svoji razpravi o ujetih manjšinah opozoril priznani izraelski antropolog, Dan Rabinowitz (2001). Pojem ujeta manjšina označuje matično etnično skupnost, ki je razdeljena med dve ali več držav, kjer so njeni segmenti zopet 'ujeti' v položaju manjšin v državah, v katerih prevladujejo druge skupine. Vsak tak segment je tako dvakrat marginal-iziran: prvič v (tuji) drŽavi, in drugič v (pretežno odsotni) matični skupnosti. 134 Honnah Starman; »Etnično demokracija«: Strukturo nošosli in tujstvo v Izraelu Pojem ujete manjšine ima poleg prostorske tudi časovno dimenzijo: stare manjšine na določenem območju pogosto 'prevzamejo' novoustanovljene države, ki prekinejo vezi med prevzeto manjšino in njeno matično skupnostjo. Palestinci, ki so ostali v mejah novoustanovljene države Izrael leta 1948, so se znašli v radikalno spremenjeni domovini, pod izraelsko oblastjo. Dobili so izraelsko državljanstvo, vendar so bili njihovi stiki s Palestinci izven meja Izraela popolnoma pretrgani. Rabinowitz opredeli pet elementov, ki so značilni za položaj ujetih manjšin. Katastrofalen položaj 'ujetosti' se začne prav v trenutku, ko prevladujoča večina slavi zmago, odrešitev in pričetek nove dobe. Druga lastnost ujetih manjšin je, da so dvakratno marginalizirane, kajti po eni strani jih prevladujoča etnična skupnost ne obravnava kot enakovredne državljane, po drugi strani pa jih drugače obravnava tudi matična skupnost izven države. Nezaupanje izraelskih oblasti se odraža v vrsti zgoraj opisanih varnostnih in drugih ukrepov, medtem ko z arabskega vidika palestinski državljani Izraela tudi na palestinski strani zbujajo sum. Zaradi izraelskega državljanstva, lojalnosti Izraelu in sodelovanja v izraelskem gospodarskem, političnem in družbenem življenju, se njihova lojalnost do palestinske stvari postavlja pod vprašaj. Tretjič, pripadniki ujete manjšine sicer čutijo solidarnost z matično skupnostjo, vendar pa se počutijo izključeni iz nacionalnega preporoda, ko se ta začne v tujini, kar se je palestinskim državljanom Izraela zgodilo, ko se je v 60. letih oblikovalo palestinsko nacionalno gibanje. Četrta lastnost ujetih manjšin je, da se večinoma ne asimilirajo, po lastni izbiri ali po zahtevi prevladujoče etnične skupnosti. V Izraelu je zavračanje asimilacijo obojestransko, palestinski državljani »se ne želijo asimilirati in jih k temu tudi nihče ne vabi« (2001: 76). Zadnja lastnost pa je povezana z vsemi drugimi, in sicer glede na to, da se ujeta manjšina nahaja »med dvema ognjema«, je njen odnos z državo gostiteljico najbolj odvisen od odnosa med obema etničnima skupinama, prevladujočo in matično. Bolj je ta odnos napet in sovražen, bolj verjetno bo prevladujoča skupina obravnavala prizadevanja ujete manjšine za ločeno identiteto kot nevarno. To Rabinowitzevo diagnozo in njegovo metaforo ujetosti bi lahko razširili na celotno situacijo, ki je s kopičenjem legalne diverzifikacije nastala v Izraelu. Tako sestavljeni in reificirani sistemi razpoznave razlik v kulturnih repertoarjih in proviniencah ne vodijo le v nenehne politične razklanosti, temveč nosijo s seboj še Čisto drugačne nevarnosti in neobvladljivosti. Tovrstne legalistične reifikacije razlik med ljudmi namreč pridobijo povsem lastno, inertno, trdoživo Življenje, ki ga celo najtrdnejša politična volja za egalitarizem ne more premagati, saj se vedno vztrajno obnaša kot bistven transfer moči. V tem je vsa ujetost izraelske drŽave same. Rozpfove in grodivo. Ljubljana, 2003. si. 43 135 BIBLIOGRAFIJA At-Haj, Majid. 1995. Education, empowerment and control. The case of the Arabs in Israel. Albany: State University of New York Press. Anderson, Benedict. 1995. Imagined Communities. Reflection on the origin and spread, of Nationalism. London, New York: Verso. Arian, Asher. 1985. Politics in Israel. The second generation. Chatham, NJ: Chatham House. Avineri, Shlomo. 1986. »Ideology and foreign policy« . ferusalem Quarterly. 10 (37): 3-13- Benvenisti, Meron. 1987. Report. Demographic, economic, legal, social and political developments in the West Bank. Jreusalem: West Bank data base project. Brubaker, Rogers, 1996. Citizenship and nationhood in France and Germany. Cambridge, MA: Harvard University Press. Courbage, Youssef. 2000. »Israël et Palestine: combien d'hommes demain?«. Populations et Sociétés, 362 :2. Besedilo je dostopno tudi na spletni strani http://www.ined.fr/publications/pop_et_soc/pes362/ Don Yehiya, Eliezer. 1997. The politics of accommodation. Settling conflicts of state and religion in Israel. Jerusalem: Hebrew University Press. [V hebre-jscini.) Dowty, Alan. 1999. »Is Israel democratic? Substance and semantics in the »ethnic democracy« debate«. Israel Studies. 4 (2): 1-15. Firro, Kais. 1999. The Druzes in the Jewish State. A brief history. Leiden, Boston, Köln: Brill. Firro, Kais. 2001. »Rechaping Druze particularism in Israel«. Journal of Palestine Studies. 30 (3): 40-53. Ghanem, As'ad. 2003- »Zionism, post-Zionism and anti-Zionism in Israel. Jews and Arabs in conflict over the nature of the state.« V: Nimni, Ephraim (ur.). The challenge of post-Zionism. London: Zed Books. Horowitz, Dan in Moshe Lissak. 1990. Trouble in Utopia. Tlje overburdened polity in Israel. Albany, NY: State University of New York Press. Kretzmer, David. 1990. The legal status of the Arab minority in Israel. Boulder, Co: Westview Press. 136 Honnoh Slorrnon: »Etnidno demolaocijo« Slruktufo nososli in lujslva v Izroelu Lijphart, Arend. 1977. Democracy in plural societies. New Haven, CT: Yale University Press. Lijphart, Arend. 1993-« Israeli democracy and democratic reform in comparative perspective«. V: Sprinzak, Ehud in Larry Diamond (ur.). Israeli democracy under stress. Boulder, CO: Lynne Rienner. Louer, Laurence. 2003- Les citoyens arabes d'Israel. Paris: Editions Ballard. Lustick, Ian. 1980. Arabs in the Jewish Slate. Austin Texas: University of Texas Press. Meir, Avinoam. 1997. As Nomadism Ends. The Israeli Beduin of the Negev. Boulder: Wesrview Press. Moddley-Moore, Subithra. 1998. »Ethnic hegemony, negotiations and transitions to democracy. Comparative perspectives on South Africa and Israel.« African Security Review. 7(5). Besedilo je dostopno na spletni strani: http://www.iss.co.za/Pubs/ASR/7No5/EthnicHegemony.html Moore, Dahlia. 1999- »Regional segregation and (in)tolerance: Jews and Arabs in Israel. Regional contact. 13(14): 185-96. Morris, Benny. 1989. The Birth of the Palestinian Refugee Problem: 1947-1949-Cambridge: Cambridge University Press. Neuberger, Benyamin. 1989- Democracy in Israel. Origins and developments, government and politics in Israel. Tel Aviv: Unit 2. [V hebrejscini.) Orr, Akiva. 1994. Israel. Politics, myths and identity crisis. London, Boulder, CO: Pluto Press. Pappe, Ilan. 1995. »An uneasy coexistence: Arabs and Jews during the First Decade of Statehood«. V: Troen, Ilan S. in Noah Lucas (ur). Israel. The First Decade of Independance. Albany: State University of New York Press. Rabinowitz, Dan. 2001. »The Palestinian citizens of Israel, the concept of trapped minority and the discourse of transnationalism in anthropology.« Ethnic and Racial Studies. 24(1). Rouhana, Nadim. 1997. Palestinian citizens in an ethnicfewish state. Identities in conflict. New Haven: Yale University Press. Rouhana, Nadim in As'ad Ghanem. 1998. »The crisis of minorities in ethnic states. The case of the Palestinian citizens of Israel.« International fournal of Middle East Studies. 30 (3): 321-47. Sandel, Michael J. 1998. Liberalism and the Limits of fustice. Cambridge: Cambridge University Press. Rozpfove in grodivo. Ljubljano, 2003, šl. 43 137 Shafir, Gershon in Yoav Peled. 1998. »Citizenship and stratification in an ethnic democracy« Ethnic and Racial Studies. 21 (3): 408-27. Shapira, Yonatan. 1977. Democracy in Israel. Ramat Gan: University of Tel Aviv Press. [V hebrejščini.] Sheffer, Gabriel. 1996. »Has Israel really been a garrison democracy? Sources of change in Israel's democracy.« Israel Affairs. 3(l):13-38. Smooha, Sammy. 1982. »Existing and Alternative Policy towards the Arabs in Israel«. Ethnic and Racial Studies. 5(1): 71-98. Smooha, Sammy, 1989- Arabs and Jews in Israel. Boulder, CO: Westview Press. Smooha, Sammy, 1990. »Minority Status in an Ethnic Democracy: The Status of the Arab Minority in Israel.« Ethnic and Racial Studies. 13 (3): 389-413- Smooha, Sammy. 1997. »Ethnic democracy. Israel as an archetype.« Israel Studies. 2 (2): 199-241. Smooha, Sammy. 2002. »The model of ethnic democracy. Israel as a Jewish and democratic state.« Nations and nationalism. 8(4): 475-503- Šumi, Irena. 2001. Kultura, etničnost, mejnost. Ljubljana: Založba ZRC. Taylor, Charles. 1989. »Cross-purposes: the liberal-communitarian debate«. V: Rosenbaum, Nancy (ur.). Liberalism and the moral life. Cambridge, MA: Harvard University Press. Van den Berghe, Pierre. 2002. »Multicultural democracy: can it work?« Nations and nationalism 8(4): 43349. Wagaw G., Teshome. 1993- For our Souls: Ethiopian Jews in Israel. Wayne State University. Yiftachel, Oren. 1993- »The Concept of 'Ethnic democracy' and its Applicability to the Case of Israel a Ethnic and Racial Studies. 15 (1): 125-136. Yiftachel, Oren. 2000. »Ethnocracy and its discontents. Minorities, protest and the Israeli polity.« CriticalLnquiry. 26: 725-56. Yiftacljel, Oren. 2002. »The shrinking space of citizenship.« Middle East Report. 233- Spletna izdaja: http://www.merip.org/mer/mer223/ 223_yiftachel.html. SONJA NOVAK LUKANOVIČ Stališče prebivalcev narodno mešanih območij v Sloveniji do učenja jezika večine in manjšine s i wni'O'Yi oi >.p Poinii \Tio>. in i-». l-'!i\io ^Mixi:d I .i&iToms o; sm\i:ma Rt« »ing hi n ■ >1■■mi.okn, \ni > m v' 'kirv l.\\> a. .. s The article piteset^ results oj em/tiuml research stioitjjig pi-uepfioi/ of, iemOndeifts ijemrdmg tin sigrdmance tMconujtaricl ui stud) t>mwM>rit\ 'and minority languages sfH'Li/ictil!) emphasized is tlii shmmfciint rvganling tin dgnimciu&e oj 'children's, teaming oj both hnigiiages til sŠhool. Resnih sHou discrepancies W&tiiven Leiidavcl \tnd tin' f oast 1:1 gard i >w life standpoint that Sl^^jWclmdre n gain equally modcoitfnituid $ Slovene as uMas lln minoi it t language i Hungarian arjd Dalian > ami >< win hug tffe stand mint that t)ii)M>ity children gain t r/fi af/fi good atminidiid oj $l$ t &iic unit t ¡J minority lafigudge On tin basis of 'tatfsticalanah thetlifjereUiX >s shop n as to n h■> tin ataijisiHpn <>l l><>in lan gititges tu tin b&th cotmntt nities, Ivvu'otds Slovenia ftiinii .illv mixed tcrruoru'x Uuigiiiigi acciuisiiik-n. Jiikln n t prispevku m' i>uka:ant rt rt ti tati em/nin nega ta:iskarani,i ki kdžejo percepmjci vprašanih opoiiïertfti : u,m/a m ua iija /eziktt večini ni man/sme t'oseln f/e i postarljeno stahsči' da pomena, da se o/mu >nt narodno mešanih ohmoi jih t ak>t trn šole učijo, oba jezika t/euk rame in fezil^mirifšinej. 'Rezultati kažejo o in Obalo i staltsi it. da hah m i lendat i ppnu mbnejse- :a t e 'Sitno :a man/sin" za obe -knpitasti Muk ru besečje Sli »veni]® no meš:ui;i OTinioqa, m enjt- jezikim otroci 139 1. UVOD V večnarodnih družbah je obravnavanje različnosti največkrat povezano z obravnavanjem odnosa med večinsko in manjšinsko skupnostjo. Kultura - in z njo jezik - pa je le ena od možnih vsebin, ki definira različnost v družbi. Različen status ter vloga posameznega jezika in s tem tudi moč posamezne skupine se najbolj odraža v strategijah jezikovnega prilagajanja. (Novak Lukanovič, 2003) Študije se skoraj nikoli ne osredotočijo in ne poskušajo podati neke splošne definicije ali teoretičnega izhodišča »različnosti« - kaj ta pojem pomeni in kaj obsega. (Wright; Kelly-Holmes, 1998) »Razlika« ni nikoli absolutna in univerzalna, je rezultat zgodovine, kulture, moči in ideologije, vedno pa se pojavi v interakciji med skupinami. Pojem »različnost« se v nekaterih okoljih zožuje samo na obstoj, v drugih okoljih pa presega zunanji okvir in posega tudi v notranjost samega fenomena, kar pomeni, da okolje upošteva ter sprejema ukrepe, ki različnost urejajo na vseh ravneh. Tako je urejanje, predvsem pa vloga različnih kultur oziroma jezikov tesno povezana s pojavom multikulturalizma. Multikulturalizem je dejstvo, je stvarnost, ki daje družbi specifičen pečat, pečat etnične heterogenosti in kulturnih oziroma jezikovnih razlik. Hkrati pa sam po sebi ne razkriva analitične vsebine etnične heterogenosti in tudi ne nakazuje ne smeri ne procesov, ki se med seboj prepletajo (Klinar, 1991), torej ne pove, kakšni odnosi so se vzpostavili med dominantno kulturo oziroma družbo in med manjšinsko etnično skupnostjo. Multikulturalizem opisuje stanje, medtem ko interkulturalizem odraža procese in dejanja. V nekaterih primerih, ko so komunikacije med večino in manjšino nerazvite, ko kulturne oziroma jezikovne interakcije niso prisotne, pa prihaja do pojavov diglosije in družbo zaznamujejo procesi asimilacije ali segregacije. Danes obstajajo različne vsebine in različni koncepti, ki zaznamujejo pojem multikulturalizma.1 Razlike v opredelitvah pojma so v posameznih državah * * * 1 Zanimiva je delitev, ki jo pri definiranju multikulturalizma v 21. stoletju predstavlja Michael (1997, 231-245). Modele multikulturaliznia predstavlja kot stopnje, razvrščene v piramidi. Vsaka stopnja v piramidi predstavlja okvir za oblikovanje politike in obnašanje posameznika in ima svoje cilje in omejitve. Po avtorjevem mnenju kljub številni literaturi ter prizadevanjem družbe na vseh ravneh (politike posameznih držav in na mednarodni ravni) še vedno največ ljudi živi v modelu, ki ga avtor imenuje »model zavračanja/odklanjanja«, v katerem prevladuje asimilacija in ignoriranje, sledi mu model, v katerem se še vedno veliko ljudi bori proti vsem oblikam »izmov« - rasizma, seksizma ... Temu sledi model oziroma stopnja, ki pomeni minimum predpisanih pogojev. Naslednjo stopnjo v piramidi pa predstavlja kulturni pluralizem ali stopnja vrednotenja razlik, kjer prevladuje sprejemanje in prepoznavanje razlik. Naslednjo stopnjo v piramidi predstavlja model izvajanja (uresničevanja ) razlik, ki poudarja, da sprejemanje, toleranca, razumevanje, niso dovolj sami po sebi, ampak je treba uvesti različne mehanizme, ki vodijo v ustvarjanje koristnega in profitabilnega okolja. Naslednja stopnja je model globalne različnosti, ki izpostavlja mednarodni aspekt in poudarja prepletenost ekonomskih, poli- 140 Sonjo Novok lukonovič: Slolišče ptebivolcev narodno rnešonih območij v Sloveniji zgodovinsko in družbeno ter ideološko determinirane. Različne discipline so multikukuralizem oziroma interkulturalizem najprej obravnavale z ideološkega vidika predvsem kot upor proti asimilaciji in kot željo po ohranitvi značilnosti določenih skupin.V iskanju osnovnih izhodišč je med znanstveniki različnih disciplin - predvsem med pravniki in družboslovci prišlo do konceptualnega razhajanja. Pravniki so se naslonili predvsem na človekove pravice, še posebej na določene kulturne pravice in pravice posameznikov, pripadnikov manjšin, ki jih je treba formulirati in implementirati v določen okvir. Po mnenju Bantona (2000) pa so družboslovci ta vidik popolnoma zanemarili, pri čemer niso zaznali pomena pravnega vidika za medskupinske odnose in s tem indirektno tudi za razvijanje oziroma ohranjanje kulturnega pluralizma. Multikukuralizem je mnogokrat obravnavan kot vprašanje, ki ga je treba urediti na ravni države, skoraj vedno pa v povezavi z medetničnimi odnosi in etničnimi konflikti. Pri tem povzemam misel, ki zajema fenomen multikulturalizma:»... vedno se sprašujemo, kaj so problemi ali vzroki medetničnih odnosov, toda nikoli ne obravnavamo uspehov medetničenega razvoja in sodelovanja. Vedno se sprašujemo, zakaj smo različni in nikoli, kaj imamo skupnega, prav zato mnogokrat izpostavljanje kulturnih razlik ustvarja odnose nesprejemanja, ksenofobi-je. Največkrat govorimo o pravicah (na primer o pravici, do šolanja v maternem jeziku ...) in redko o dolžnostih (...če spoštuješ drugega/drugačnega je tudi tvoja dolžnost, da se naučiš njegovega jezika ...), čeprav se v kontekstu »skupnosti«, posebej še v kontekstu večnarodne/večkulturne skupnosti, pravica in dolžnost nujno prepletata...« (Westin 1995,10) V zadnjem času, ko potekajo številne diskusije o problemih evropske integracije in globalizacije, je vedno bolj izpostavljen tudi multikukuralizem, predvsem kot vidik različnosti, tesno povezan s strpnostjo. Ne glede na stališča številnih avtorjev pa je ključno vprašanje, kako v pogojih svetovne globalizacije in evropske integracije vzpostaviti univerzalno politično kulturo, ki bo omogočala ravnotežje med posameznikom in skupnostjo, med posameznimi načini življenja in med različnimi vrednotami, ki se medsebojno srečujejo, se prepletajo ter napajajo ena od druge, ob tem pa ohranjajo tako individualne kot kolektivne posebnosti. (Rizman, 1998) * * * ličnih in družbenih faktorjev, ki vplivajo na model, in na katerega imajo velik vpliv tudi mednarodne organizacije s svojo politiko. Najvišjo stopnjo pa predstavlja t. i. humanistični model multikulturalizma, ki sloni na humanističnem pristopu (poudarjanje človečnosti, poudarjanje posameznikove vrednote, dostojanstva) in ne na ekonomskem ali političnem dobičku. Kar pomeni - vsi smo enaki, tako moški kot ženske, vse etnične sktipjne so enakopravne, vsi imamo enako pravico živeti in uživali življenje ... Osnovna nit avtorjevega razpredanja koncepta multikulturalizma pa je kategorija »trg, dobiček, posel«, ki globoko zaznamuje vsako družbo. Brez dvoma bi tudi v našem modelu multikulturalizma na narodnostno mešanem območju na Obali in v Prekmurju omenjeno kategorijo lahko obravnavali kot eno izmed spremenljivk, ki vpliva na izvajanje večkulturne politike v praksi. Rozprove in grodivo. Ijubliono. 2003. šl. 43 141 Sprejemanje mukikukuralizma pomeni, da politika države na eni strani upošteva razlike (v ideološko-normativnem pomenu ter v pragmatično-poli-tičnem smislu) in manjšinsko skupnost priznava tako, da jo izloči v geto, ali pa, na drugi strani, da jo priznava in razlike upošteva kot vrednoto, manjšine pa ne tlači oziroma getoizira. Tudi stališče, ki ga imata večina in manjšina do dvojezičnega izobraŽevanja in do drugega jezika, kar v svoji nalogi posebej izpostavljam, odseva stopnjo uspešnosti državne politike glede večkultumosti. Primeri iz prakse kažejo, da se glede tega uradno deklarirani koncept politike neke države lahko tudi razlikuje od koncepta politike, ki ga v zvezi z večkulturnostjo zagovarja manjšina. Z multikulturnostjo sta povezana sožitje in sprejemanje različnosti (ne samo jezikovne) na narodno mešanem območju. Priznavanje večkultumosti v okolju vodi k oblikovanju takih možnosti, v katerih se manjšina počuti enakopravno z večino in ne občuti pritiska in represije. To pa ne zadeva samo področij kulture in jezika, ampak tudi druga področja življenja, kajti brez njih so pravice manjšine avtomatično omejene. Selektivni pristop pri izvajanju politike večkultumosti pa brez dvoma ne vodi k ustvarjanju odnosov sprejemanja, spoštovanja in sožitja med večinskim in manjšinskim prebivalstvom. Politika multikulturalizma se opredeljuje z različnimi elementi, kot na primer, da država podpira vsestranski obstoj in razvoj različnih etničnih skupin, in tako preprečuje asimilacijo, podpira sožitje med etničnimi skupinami ter razvija odnose sprejemanja in spoštovanja različnosti, podpira stike in druge skupne aktivnosti med skupinami, podpira učenje jezikov. Nevarnost pa je, da se v državi politika multikulturalizma uresničuje enostransko, kar pomeni, da jo upoštevajo in izvajajo samo pripadniki manjšinske skupnosti, ne pa vsi državljani, tudi pripadniki večinskega naroda. V našem prispevku izpostavljamo element politike, ki pravi, da »podpira učenje jezikov«. Ta vidik je sestavni del izobraževalne/jezikovne politike na narodno mešanih območjih v Sloveniji. Uresničevanje te predpostavke, ki se nanaša tako na organizacijo kot vsebino jezikovnega izobraževanja, pa vpliva tudi na rabo jezika večine in manjšine, na oblikovanje stališča do jezika in s tem tudi na učenje jezika in na ustvarjanje priložnosti (ne samo formalnih možnosti) za rabo jezikov v zasebni in javni sferi oziroma na strategije jezikovnega prilagajanja. 142 Sonjo Novok lukonovič: Slolišče ptebivolcev narodno rnešonih območij v Sloveniji 2. STALIŠČE PREBIVALCEV NARODNO MEŠANIH OBMOČJIH DO JEZIKOV V DVOJEZIČNEM IZOBRAŽEVANJU Stališča prebivalcev narodno mešanih območij v Sloveniji do jezika večine in jezika manjšine v okviru dvojezičnega izobraževanja smo ugotavljali na osnovi analize odgovorov naslednjih vprašanj: a.) »V kolikšni meri se vam zdi potrebno, da bi se slovenski otroci naučili enako dobro slovensko in jezik manjšine (madžarski/italijanski)?« b.) »V kolikšni meri se vam zdi potrebno, da bi se madžarski/italijanski otroci naučili enako dobro slovensko in italijansko?« Vprašanja so bila sestavni del anketiranja, ki je potekalo v okviru longitudinalno zastavljenega empiričnega raziskovanja na narodno mešanih območjih v letih od 1991 do 1997 projekt INV Medetnični odnosi in etnična identiteta v slovenskem etničnem prostoru, nosilka proj. dr. Albina Nečak Luk (Nečak Luk; Jesih (ur) 1998, 2000). Anketiranci so pri odgovorih lahko izbirali med naslednjimi možnostmi: zelo potrebno, v glavnem potrebno, vseeno je, v glavnem nepotrebno, povsem nepotrebno in ne vem. Pri interpretaciji podatkov sem se zavedala, da gre za dva različna modela dvojezične vzgoje in izobraževanja na narodno mešanih območjih v Sloveniji. (Nečak Luk, 1999) Vprašanje je bilo postavljeno anketirancem v različnih časovnih točkah in zato sem lahko nakazala trend njihovih stališč do pomena, da se otroci oba jezika (jezik večine in jezik manjšine) naučijo enako dobro. Hkrati sem se zavedala, da je raba termina »enako dobro« zelo zahteven pogoj, in da je skoraj nemogoče pričakovati, da bi se pripadniki večine in manjšine enako dobro naučili oba jezika.2 Z vprašanjem sem želela ugotoviti predvsem stopnjo percepcije vprašanih o pomenu enakega znanja dveh jezikov za pripadnike večine in manjšine. Znanje dveh jezikov vodi v uresničevanje koncepta dvojezičnosti na vseh ravneh in hkrati ustvarja pogoje vzajemnega jezikovnega prilagajanja. Analiza frekvenčnih rezultatov (števila in odstotkov) je nakazala različen trend v stališčih anketirancev na obeh narodno mešanih območjih. 2.1. V Lendavi so vprašani ne glede na narodno pripadnost spreminjali svoja stališča, rezultati pa kažejo, da je bila leta 1991 večina (skoraj 70 odstotkov * -* 2 Koncept dvosmerne dvojezičnosti je v teoriji sicer opisan, toda v praksi je rudi v svetu redek pojav, zato nisem pričakovala, da bi se tak koncept pri nas v praksi lahko tudi uresničil. Rcizprove in grodivo. Ljubljong, 2003. št 43 143 vprašanih) mnenja, daje »zelo potrebno» oziroma »v glavnem nepotrebno«, da bi se slovenski otroci enako dobro naučili slovenščino in jezik manjšine. Leta 1994 se je število teh anketirancev zmanjšalo, povečalo pa se je število tistih, ki so bili mnenja, da je to »v glavnem nepotrebno« oziroma »povsem nepotrebno«. V letu 1996 so se anketiranci ponovno v večjem odstotku odločali, da je »zelo potrebno« oziroma »v glavnem potrebno«, in se s tem v stališčih približali letu 1991. Podoben trend, ki kaže na spremenjeno sprejemanje različnosti v različnih časovnih točkah, je zaznan tudi pri analizi drugih vprašanj, o katerih sem v predhodnih poglavjih že pisala. Precej velik odstotek vprašanih je mnenja, da je »v glavnem nepotrebno« ali »povsem nepotrebno«, da bi se slovenski otroci enako dobro naučili oba jezika. Nesprejemanje učenja madžarskega jezika pomeni, da nekateri, predvsem Slovenci, ne razumejo ali pa ne sprejemajo dvojezičnega okolja. Nesprejemanje učenja madžarskega jezika pa ne pomeni nujno, da odklanjajo dvojezično okolje ter da ne sprejemajo različnosti v okolju, lahko pomeni le, da za učenje madžarskega jezika niso motivirani. Stališče vprašanih, da se morajo manjšinski otroci enako dobro naučiti oba jezika, je drugačno kot v primeru slovenskih otrok. Le redki posamezniki menijo, da je nepotrebno, da bi se manjšinski otroci naučili enako dobro slovenski in manjšinski jezik. 2.2. Na Obali so rezultati nekoliko drugačni kot v Lendavi. Različnosti v stališču vprašanih do pomena slovenskega jezika oziroma jezika manjšine v izobraževanju ne moremo pojasnjevati z različnim vzgojno-izobraževalnim modelom. Prav tako pa na osnovi rezultata ne moremo odgovoriti, kateri od obeh modelov je boljši. Zlasti rezultati odgovorov na to vprašanje nakazujejo, da je vloga posameznega jezika v mednarodnih komunikacijah zelo pomembna in da vpliva na posameznikovo željo po učenju jezika. Na Obali se je močno prisotno mnenje, da se morajo slovenski otroci v šoli dobro naučiti oba jezika, v drugi časovni točki še povečalo. Večina anketirancev na Obali je namreč mnenja, da je za manjšinske in slovenske otroke pomembno, da se naučijo oba jezika (rezultat odgovorov je prikazan v tabeli 1). 2.3. Rezultati so pokazali statistična odstopanja med Lendavo in Obalo oziroma med pogledi na potrebo po znanju madžarskega in italijanskega jezika. Tako je na Obali potreba po enakovrednem znanju slovenskega in italijanskega jezika prisotna tako med večino kot med manjšino, kar povečuje možnosti vzajemnega jezikovnega prilagajanja. 2655 Sonjo Novok lukonovič: Slolišče ptebivolcev narodno rnešonih območij v Sloveniji V Lendavi pa je, vsaj na osnovi statističnih analiz, prisoten relativno velik delež vprašanih, ki menijo, da slovenskim otrokom ni treba enako dobro znati obeh jezikov, kar pomeni, da se zmanjšuje možnost vzajemnega (dvosmernega) jezikovnega prilagajanja. Primerjava odgovorov, ki se nanašajo na vprašanje, v kolikšni meri naj bi se manjšinski in slovenski otroci v šoli naučili slovenski in manjšinski jezik je prikazana v tabeli 1. Rezultati kažejo, da so v Lendavi statistično zaznane razlike med posamezno skupino in stališčem, za koga je pomembno, da se uči oba jezika (p < 0,05). Na Obali pripadniki manjšine in skupina «drugi« ne delajo razlik med tem, za koga je pomembnejše, da se v šoli nauči oba jezika (to kaže vrednost p > 0,05). Tóbela 1: Primerjava odgovorov no vprašanjih Za manjšinske otroke je bolj pomembno, da sc naučijo oba jezika kot za slovenske otroke Za slovenske otroke je bolj pomembno, da sc naučijo oba jezika kot za manjšinske otroke Za manjšinske in stoven;>kii otroke je enako pomembno, da se naučijo oba jezika p (Wilcoxon test) Lendava 91 Slovenci 192 20 151 < 0.001 Lendava 91 prip. manjšine 101 S 104 <0.001 Lendava 91 Drugi 44 7 45 <0.001 Lendava 94 Slovenci 133 10 40 <0.001 Lendava 94 prip. manjšine 62 7 32 < 0.001 Lendava 94 Drugi 32 5 6 <0.001 Lendava 96 Slovenci 103 8 64 < 0.001 Lendava 96 prip. manjšine 56 5 38 < 0.001 [.endava 96 DruKl 21 2 15 <0.001 Obala 94 Slovenci 79 49 266 0.002 Obala 94 prip. manjšine 26 22 130 0.325 Obala 94 Drugi 17 13 72 0.435 Obala 96 Slovenci 36 8 104 <0.001 Obala 96 prip. manjšine 16 5 46 0.028 Obala 96 Drugi 7 7 27 1 Na osnovi rezultatov našega raziskovanja predvidevam, da vzrok za razliko med Obalo in Lendavo v stališču za koga je bolj pomembno, da se nauči oba jezika, lahko iščem tudi v samem statusu jezika. Italijanski jezik je za razliko od madžarskega v neki specifični prednosti (če to prednost gledamo s strogo praktičnega vidika). Ta prednost se nanaša na naslednje kazalce - italijanski jezik je »bolj uporaben« v komunikaciji s svetom, gospodarsko sodelovanje z Italijo je zelo razvito, v celotnem prostoru je italijanski jezik medijsko močno prisoten (TV, radio ...). -k -k -k ^ Odgovori vprašanih na obe vprašanji so glede na lestvico odgovorov (od zelo potrebno do ni potrebno) združeni v rri stališča.Wicoxon test primerja odgovore ene osebe. Številke v tabeli 1 pomenijo, koliko vprašanih je glede na obe vprašanji odgovorilo, za koga je bolj pomembno učenje. Rozprave in gradivo, Ljubljana, 2003, št. 43 145 V spodnjem grafu so nazorno vidne razlike v srališčih do omenjenega vprašanja med Obalo in Lendavo. Družbeno-strukturni faktorji vplivajo ne samo na odločitev o učenju oziroma sprejemanju drugega jezika, ampak vplivajo tudi na vzorce jezikovne rabe na stičnih območjih in posledično tudi na strategijo jezikovnega prilagajanja. Na osnovi obravnavanega rezultata je mogoče na Obali pričakovati trend dvosmernega (vzajemnega) jezikovnega prilagajanja (prim-ikanja), medtem ko v Lendavi analiza rezultatov, v kolikšni meri je potrebno, da bi se otroci naučili oba jezika enako, nakazuje trend v smeri enosmernega jezikovnega prilagajanja (primikanja). Graf: Za koga je pomembnejše, do se v šoli enoko dobro nauči slovenski in manjšinski jezik? (Primerjava dveh odgovorov) Lendava 91 - Slovenci i Lendava 91 - prip. manjšine , B Lendava 91 - drugi Lendava 94 - Slovenci m Lendava 94 - pnp. manjšine ■ Lendava 94 - drugi Lendava 98 - Slovenci ■ mm Lendava 96 - prip. manjšine ■ a Lendava 96 - drugi ii Obala 94 - Slovenci ■ * Obala 94 - prip. manjšine _______m Obala 94 - drugi ■i ~ m Obala 96 - Slovenci s Obala 96 - prip. manjšine i [ < Obala 96 - drugi . .i m -100 -80 -60 -40 -20 0 20 40 60 80 100 Za pripadnike manjšine j : Oboje enako Za slovenske otroke Pomen, da bi se otroci v Lendavi in na Obali naučili enako dobro oba jezika, je povezan tudi s stališčem vprašanih do dvojezičnega modela vzgoje in izobraŽevanja, ki se izvaja v posameznih okoljih. 3. STALIŠČE VPRAŠANIH DO DVOJEZIČNEGA IZOBRAŽEVANJA Analiza trditev vprašanih kaže, da so med Slovenci, pripadniki manjšine in drugimi zaznane statistične razlike, ki opozarjajo, da posamezniki posameznim 146 Sonjo Novok lukonovič; Stališče prebivalcev narodno mešanih območij v Sloveniji trditvam pripisujejo različen pomeni Ne glede na narodno pripadnost pa se v Lendavi vsi najmočneje strinjajo s trditvijo, da dvojezična šola zbližuje učence madžarske in slovenske narodnosti. Prav tako pa se večina ne strinja s trditvijo, da bi dvojezično šolo obiskovali samo pripadniki madžarske narodnosti oziroma da bi bili primernejši enojezični oddelki.5 Čeprav se v Lendavi bolj nagibajo k stališču, da je enako dobro znanje obeh jezikov bolj pomembno za pripadnike manjšine, pa se na drugi strani vsi močno strinjajo s trditvijo, da dvojezična šola zbližuje otroke, kar kaže, da večina sprejema različnost in jo v sistemu vzgoje in izobraževanja tudi spoštuje. Kako se vprašani strinjajo s posameznimi trditvami, je prikazano v tabeli 2. Tabelo 2: Slališče anketirancev do dvojezične vzgoje in izobraževanja v Lendavi Slovenci Madžari drugi DS zbližuje učencc slov. in madž. Narodnosti. 1.96 1.54 1.98 Otroci se radi učijo madž. Jezik. 3-40 2.66 3.21 Učitelji dovolj dobro obvladajo slov. jezik. 2.46 2.05 2.33 Pri pouku bi morali več govoriti madžarsko. 3-57 2.29 3.27 Bolje bi bilo, če bi se namesto rnadž. učili več tujega jezika. 2.84 3-95 2.98 Otroci se radi učijo slov. jezik. 2.11 2.15 2.11 Pri pouku bi morali več govoriti slovensko. 2.37 3.25 2.69 Učitelji dovolj dobro obvladajo madž. Jezik. 2.58 2.71 2.50 DŠ daje dovolj znanja za nadaljnje šolanje. 2.63 2.06 2.58 V šoli bi se morali več učiti o madž. Kulturi. 2.94 2.03 2.59 Raba dveh jezikov pri pouku je moteča. 2.68 3.51 2.95 DŠ naj obiskujejo samo učenci madž. narodn. 3.53 4.27 356 Primernejši bi bili enojezični oddelki. 3-03 4.08 3.27 (Monjšo vrednost pomeni močnejše strinjonje s trditvijo) DS = dvojezična Šola Na Obali se stališča med skupinami (med Slovenci, pripadniki manjšine in drugimi) glede posameznih trditev statistično ne razlikujejo tako izrazito kot se stališča med posameznimi skupinami razlikujejo v Lendavi. Med trditvami, s katerimi se strinja večina, ne glede na narodno pripadnost, pa izstopajo trditve, da učitelji dobro obvladajo slovenski in italijanski jezik, da se slovenski otroci radi učijo italijanski jezik ter da šola z italijanskim jezikom daje dovolj znanja za ■k -k -k ^ Prikaz trditev in statistično pomembne razlike (p) glede posameznih trditev, ki se nanašajo na model dvojezičnega izobraževanja na Obali in v Prekmurju glej Novak Lukanovič, S. 2003, 224-226. 5 O prednostih in pomanjkljivostih dvojezične šole poročajo tudi rezultati mednarodne raziskave, ki je potekala v okviru projekta »Medetnični odnosi v slovenskem etničnem prostoru«, nosilka prof. dr. Albina Nečak LOk. (Nečak LOk; Muskens; Novak Lukanovič, 2000) Podrobneje o rezultatih, ki se nanašajo na dvojezično šolo glej Lukanovič (2000). Rozprove in gradivo, Ljubljano, 2003. šl. 43 147 nadaljnje šolanje. Kakšno stališče imajo anketiranci do koncepta dvojezične šole na Obali, je prikazano v tabeli 3: Tabelo 3: Stališče anketirancev do dvojezičnega modela izobraževanja na Obali Slovenci Italijani drugi Sedanji model združuje italijanske in slovenske otroke. 2.13 2.03 2.21 Slovenski otroci se radi učijo italijanski jezik. 1-97 2.09 2.13 Učitelji dovolj dobro obvladajo slovenski jezik. 1.71 2.02 1.74 Število ur italijanskega jezika v slovenski šoli bi moralo biti večje. 3.03 2.11 2.87 Bolje bi bilo, če bi se namesto italijanskega jezika učili drugi jezik. 3.27 4.07 3.57 Italijanski otroci se radi učijo slovenski jezik. 2.57 1.93 2.48 Število ur slovenskega jezikn v italijanski šoli bi moralo biti večje. 2.32 2.76 2.68 Učitelji dovolj dobro obvladajo italijanski jezik. 1.93 2.45 2.07 Šola z italijanskim učnim jezikom daje dovolj znanja za nadaljnje šola_nj"e. 1.94 1.68 1.96 V šoli s slovenskim učnim jezikom bi se morali več učiti o italijanski kulturi. 2.88 1.83 2.54 V šoli z italijanskim učnim jezikom bi se morali več učiti o slovenski kulturi. 2.33 2.06 2.38 Šolo v italijanskem jeziku naj obiskujejo samo otroci italijanske narodnosti. 3.46 3.64 3-78 Primernejši bi bili dvojezični oddelki (...) 3-37 3-35 3-10 (Manjša vrednost pomeni močnejše strinjanje s trditvijo) Stališče posameznika do jezika manjšine v vzgojnoizobraževalnem sistemu predstavlja pomemben agens, saj vpliva na ohranjanje ali opuščanje jezika manjšinske skupnosti, ki živi v neposrednem, vsakdanjem stiku z drugo jezikovno skupino. Stališče do jezika manjšine v izobraževanju se zrcali v potrebi posameznika po učenju jezika in predstavlja subjektivno dimenzijo, ki vpliva na rabo jezika v okolju in zaznamuje strategije jezikovnega prilagajanja na narodnostno mešanih območjih v Sloveniji. V Lendavi imajo Slovenci in Madžari različna stališča do trditve, da se otroci radi učijo madžarski jezik; Slovenci so v trditev manj prepričani kot Madžari. Rezultati na Obali pa kažejo, da se Slovenci bolj kot Italijani strinjajo s trditvijo, da se slovenski otroci radi učijo italijanski jezik, (glej tabeli 2 in 3) 148 Sonjo Novok lukonovič: Slolišče ptebivolcev narodno rnešonih območij v Sloveniji 4. SKLEPNA MISEL Analiza statističnih podatkov odgovorov vprašanih v Lendavi in na Obali, ki se nanašajo na učenje jezika manjšine, nakazujejo razliko v motivaciji za učenje madžarskega oziroma italijanskega jezika. Razlike v stališčih, ki se nanašajo na koncept dvojezičnega izobraževanja v Lendavi, ne pomenijo, da posamezniki ne sprejemajo učenja obeh jezikov, ker odklanjajo različnost in večkulturnost, ampak predvsem zato, ker so pragmatični in v madžarskem jeziku ne vidijo možnosti za mednarodno komunikacijo. Rezultati so tudi potrdili, da kapital jezika oziroma »jezikovni trg«, kot ga definira Bourdieu (1991), močno zaznamuje stališče do učenja jezika, stališče do pomena jezika in posledično vpliva tudi na strategijo jezikovnega prilagajanja (primikanje ali odmikanje) na narodno mešanih območjih v Sloveniji. Pri oblikovanju odnosa posameznika do jezika ima tako zelo pomembno vlogo sam jezik; kakšen je oziroma, ali ga lahko opredelimo kot mednarodni jezik. Razlika v statusu posameznega jezika vpliva na stališče do učenja jezika. Status jezika vpliva na njegovo prestižnost pri govorcih. Izkazalo se je, da pragmatično vrednost jezika zaznamujeta ekonomski interes za učenje in znanje jezika (koristi pri poslovanju, vstop v EU). Pri tem so, glede na analizo rezultatov in glede na predvidevanja, izstopali rezultati, ki se nanašajo na italijanski jezik. Prav prestižna in pragmatična vrednost italijanščine je zaznamovala stališče vprašanih, da je tudi za Slovence potrebno, da se enako dobro naučijo italijanski in slovenski jezik. Rozprove in grodivo, Ljubljano. 2003. šl. 43 149 LITERATURA: BANTON, M. 2000: What Foundations for the Management of Cultural Pluralism? V: Dacyl, J.; Westin, C. (ur.): Governance of Cultural Divesity. Swedish Commision for Unesco, CEIFO. Stockholm, str. 253-277. BOURDIEU, P. 1991: Language and Symbolic Power. Polity Press. Cambridge. KLINAR, P. 1991: Od etničnega pluralizma k interkulturalizmu. Migracijske teme, 1. Zagreb, str. 29-47. Michael. S. O. (1997) Models of Multiculturalism : implications for the twenty-first centrury leaders. European Journal of Intercultural Studies 3, 231-245. NEČAK LÜK, A.; JESIH, B. (ur.) 1998: Medetnični odnosi v slovenskem etničnem prostoru I. INV. Ljubljana. NEČAK LÜK, A.; JESIH, B. (ur.) 2000: Medetnični odnosi v slovenskem etničnem prostoru II. INV. Ljubljana. NEČAK LÜK, A. 1999: Modeli izobraževanja v etnično in jezikovno heterogenih okoljih. Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut. Ljubljana. NEČAK LUK, A.; MUSKENS, G.; NOVAK LUKANOVIČ S. (ur.) 2000: Managing the Mix thereafter. Comparative Research Into Mixed Communities in Three Indipendent successor States. Institute for Ethnic Studies. Ljubljana. NOVAK LUKANOVIČ, S. 2003: Jezikovno prilagajanje na narodnostno mešanih območjih Slovenije. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Doktorska disertacija. Ljubljana. RIZMAN, R. (1998) Multikulturalizem in izzivi globafizacije. V: XXXIV. Seminar Slovenskega Jezika, literature in Kulture. Ljubljana : Filozofska fakulteta, str. 125-135. WESTIN, C. 1995: Introduction. V: Dacyl , J.(ur.): Management of Cultural Pluralism. Swedish National Commission for Unesco, Ceifo. Stockholm, str.5-18. WRIGHT, S.; KELLY- HOLMES (ur.) 1998: Managing Language Divesity. Multilingual Matters. Clevedon. KATALIN MUNDA HIRNOK Organiziranost, mediji in stiki Slovencev v szombathelyu/sombotelu * Oi!CaM7A!|(A- Ml \ . - s„> <\ M IN S/CÖMUAO-® positive t hanges m die/md.oj lernt(>!<>ii\ non oj ymmrth > m Hnnam i m the prafr ton nibnted in politimli tind eidnmtl argcpiiziiig >>/ SlotenM tu du Rabq /«gm« porah/i and ßuda'pmt \jtei the pussiug oj thi Iau tm tlu Rights >f Ntiiiontd und Pdinu Umorities iii Ihiugai i t 10')-i t. diis ,,i i>ani-ni\j i<>ok \pUa < ,< in sUttlentpnts outsidi. du a&toi lilhbnotti ten um i äbove. all im Ungt moß'it * (SzajAbathel) 1iosi»ohagvaroi at i: eke s/ehe > m> t Hu a) ticM b rings rßsuiis bj tln \esecWcfi ittuh Main - oj Slot t'iies m lluni>it) i outsidi die fori toi i ■>/'their atitocfmiQ:noti\ cducermug. otgatiizintJ ms%mfia hiutual eontaci^ Qnalffatn vanah sis aket smaller jg»vpie ntainh <>/ im mhers 'oj uro SldüjheM%anizätiou< iSlovem i>iinp>it) si;!f tin11tagei>lerft Sloverie e.imund iOm. t \ Ugust l\ireli ip ^zombüthe/y diöujs flntl c.oinhiun 'piögiitnis < j both the Organization| (>re.! nnnont \ media and (formal itiht int* i mal) am tu, t s tt Ith the in tu oj s* rtfemeiit ü uh Sloteues in odiei />aiis &)' tjungary as weil qs nun SloveneSin s/urema fiositii'i lv cojntrihute ihr po sen atim, and protnotipn oj ethnu i liaiiiciqrisiu ■ Keyword.s Müiigary Stovern inuiojit\ cultüral unl poliu. .¡I oig.uu/.in Po-turne \/>/emenih< rta ¡>odnnju j>nune zasiite r-arstia nuíhjSin ña Ihidzcnske/ii so i neethu 90 ih let Jo stcjletja pi injiera/e fio/itn m in huitín m orgMiizuuiitísti Woteui et i Porabju in t Budimpešti Po sprejetju /tihe, na o htm /i ,th narôd'm? in et nu ni h irtóinffin un \ltitl~íii sl'i'in tleh i IW.it /Hi tiltil r it rugid krajih :nnuj niman. jo ,irtnlit<>ne poseliti v pred rsém i večjih mestnih jedtih t \z<>tiduith( !) \¡os0iin¡a^iiiy<>i tti 'i&m VlatiMrški •m I /u tsfierkn s<> firi/^hirlu'Hi izsledki razisi.-nn Položaj Sitfyvuçct 'to Vhm.atskeni zuna), pbnuH ja avtohtone poséjitu 'primer Slovenci i $:oinbtid,ielyii Spnd'pieíu )* p organiziranosti t) spri ft/ijiiujti nuuijsuisk'di Un t/i/ct ir' O sïik'lh SÎ$jh ncet i vnnbolefu Kraljjattnia ¿mWiza manjšega vzi rca predi sem članot. d< eh slôtjeïiskih orgMii-acii (slovenski manjšinske siinioupram m sh.t eudu i>a i/tlim nt ¡;o ilinstni [rgnsi Pairh ¡ So>id)nielu L'aie, do skupni jnognnui obeñ oigan i. as i; jiriso!ii>,.\! nuatjsmskih iiipcli/ei fei tit'i fjbrnudr'ti m i n formalni) > 'posel i t eé ni m obnun >• m s :$wt'eua aritgí'd uu \tad:io skt m kákot t ud t s Slove ní 11 slóveniji p< rzïtu no pi t\jn ■> ¡ i/o i • 'hfXinjatàn m rctzvi jnn/ii etničnih z:mn ilnosk KJjiK«je bie&eae: Madssaiiska skn'Bnfek.i inanjšina kniiiiint m p.©.litk tu UVOD V pričujočem prispevku predstavljamo izsledke raziskave »Položaj Slovencev na Madžarskem zunaj območja avtohtone poselitve (primer Slovenci v Szombathelyu/Sombotelu« o organiziranosti, spremljanju manjšinskih medijev ter stikih Slovencev v Sombotelu.1 Organiziranost (tako politična kot tudi kulturna) Slovencev na Madžarskem je v tesni povezavi z razvojem pravne zaščite manjšin na Madžarskem. Pravni zaščiti manjšin na Madžarskem med dvema svetovnima vojnama in tudi po njej niso posvečali večje skrbi. Socialistično gospodarstvo in družbena ureditev nista dopuščala skoraj nobene iniciative in šele spremenjena ustava leta 1972 je dala slovenski (in tudi drugim) manjšinam vsaj formalno varstvo in možnost rabe slovenščine.2 O »pozitivnem konceptu« pravne zaščite varstva manjšin na Madžarskem lahko govorimo šele po letu 1990. Republika Madžarska je po volitvah leta •k -k -k ' V prispevku bomo uporabljali za ime mesta Szombathely slovensko inačico Soinbotel. 1 Raziskavo je izvedla raziskovalna skupina Inšiinita za narodnostna vprašanja v sodelovanju Muzeja Savana v Szombathelvu, nosilka dr. Katalin Munda Hirnok. Raziskavo sta finančno podprla Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in Ministrstvo za kulturo R Slovenije. Zbiranje podatkov (osebni intervjuji) je potekalo v času med oktobrom in novembrom lela 2002. Za izvedbo osebnih intervjujev v Sombotelu smo uporabili polstrukiuriranj vprašalnik, ki je vseboval določene skupine vprašanj, s katerimi smo želeli ovrednotiti: zgodovinske dogodke (zlasti po drugi svetovni vojni) ter vzroke odseljevanja Slovencev iz Porabja v notranjost Madžarske; demografske podatke o Slovencih na Madžarskem s poudarkom na Slovencih v Sombotelu; medsebojno povezanost v obdobju pred političnimi spremembami ter po leru 1990; percepcije in stališča o lastnih organizacijah ter o manjšinskih organizacijah v Porabju; percepci-je in stališča o madžarski in slovenski manjšinski politiki; spremljanje manjšinskih medijev; raven povezanosti sombotelskih Slovencev z a) avtohtonim poselitvenim območjem, b) s Slovenci in z njihovimi organizacijami v drugih mestnih jedrih ter c) s Slovenijo; ohranjanje elementov tradicionalne kulture. Pri oblikovanju manjšega vzorca (13 intervjuvancev) smo upoštevali pripravljenost in odprtost ljudi, ki so vključeni bodisi v slovensko manjšinsko samoupravo ali v Slovensko kulturno društvo Avgust Pavel. Anketiranci so imeli možnost izbire jezika v katerem bo potekalo intervjuvanje, saj so bili anketarji dvojezični. Poleg madžarščine in knjižne slovenščine so bili vešči tudi porabskega narečja, in ravno obvladanje narečja se je pokazalo kot nujno, kajti materinščina večine anketirancev je porabsko narečje, slovenski knjižni jezik slabo obvladajo. Struktura jezika intervjujev je naslednja: osem jih je odgovarjalo v porabskem narečju, dva v knjižni slovenščini in trije v madžarskem jeziku. Demografska siruktura vzorca je naslednja: a) narodnostna struktura: po narodnosti so se anketiranci opredelili za Slovence. Na vprašanje kateri etnični skupnosti čutite, da pripadate so anketiranci večinoma odgovorili takole: »Slovenec sem, porabski Slovenec; Slovenec z madžarske strani meje; madžarski državljan, po narodnosti Slovenec.*; b) starostna struktura: šest anketirancev smo uvrstili v srednjo generacijo (od 31-50 let), sedem pa v starejšo generacijo (nad 51 let, to so ljudje, ki so že upokojeni); c) struktura po spolu: glede spola prednjačijo ženske (9) pred moškimi (4); d) izobrazbena struktura: pri izobrazbi smo zasledili tri kategorije: pet jih ima končano osnovno šolo. ravno tako pet poklicno šolo, trije pa so končali višjo šolo oziroma univer- 2 Več o tem Munda Hirnok, Katalin 2002: O nekaterih aktualnih vprašanjih Slovencev na Madžarskem. Ekspertize, 163. INV. Ljubljana, str. 4-5; Komac, Miran 2002: Varstvo manjšin. Uvodna pojasnila & dokumenti. Ljubljana, str. 88-89- 1 52__Kotolin Mundo Hirnok: Organiziranost rnediji in sliki Slovencev v Szornbolhelvu/Sombolelu 1990 in z vstopom v Svet Evrope ter v procesu za vključitev v Evropsko unijo začela izboljševati odnos do narodnih in etničnih manjšin in njihov pravni položaj. Pravna zaščita slovenske manjšine na Madžarskem se je izboljšala predvsem: a) z novo ustavo iz leta 1989,3 b) s podpisom in ratifikacijo Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji,4 c) s sprejetjem Zakona o pravicah narodnih in etničnih manjšin na Madžarskem.5 Po letu 1990 so k postopnemu izboljšanju pravne zaščite manjšin prispevali sprejeti mednarodnopravni dokumenti, ki jih je podpisala tudi Madžarska: Konvencija ZN o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Evropska listina o regionalnih in manjšinskih jezikih, Dekleracija Združenih narodov o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin in drugi. Navedene pozitivne spremembe na področju pravne zaščite varstva manjšin so prispevale k organiziranosti Slovencev najprej v Porabju (Zveza Slovencev na Madžarskem, leta 1990) in v Budimpešti (Slovensko društvo, leta 1990), po sprejetju Zakona o pravicah narodnih in etničnih manjšinah na Madžarskem (leta 1993) pa tudi v drugih krajih zunaj območja avtohtone poselitve.6 2. ORGANIZIRANOST Slovenci, ki živijo v Sombotelu so leta 1998 na lokalnih in manjšinskih volitvah na Madžarskem ustanovili Slovensko manjšinsko samoupravo7 (v nadaljevanju samouprava), januarja leta 1999 pa Slovensko kulturno društvo Avgust Pavel8 (v nadaljevanju društvo). Za ustanovitev obeh organizacij so se odločili predvsem zaradi možnosti pridobivanja finančnih sredstev, kajti na nekatere razpise se * * * 3 A Magyar Kozt.ksasag Alkotmanya (Ustava R Madžarske) iz leta 1989, Budapest, 1990,68. člen, 47-48. 4 Vir: 1 mp://ww-w.nieh.hu/nekh/Magyar/7Asz-sl-h.hrm ^ Vin hiipyAvww.meh.hu/nekh/Magyar/6-1 -2.htm ^ Več o tem Munda Hirnok, Katalin 1998: O nekaterih aktualnih vprašanjih Slovencev na Madžarskem. Ekspertize, 163. IN V. Ljubljana; ista 1999: Kratka ocena trenutnega položaja Slovencev na Madžarskem. Ekspertize, 170. INV. Ljubljana, str. 2-4. 7 Pobudo za ustanovitev slovenske manjšinske samouprave (in tudi društva) je dal dr. [srvan Pinter, po poklicu pravnik, doma z Gornjega Senika. Bil je tudi prvi predsednik samouprave od novembra leta 1998 do maja leta 1999, potem se je tej funkciji odpovedal. Na lokalnih in manjšinskih volitvah (20. oktober 2002) so Slovenci v Sombotelu spel volili in ustanovili manjšinsko samoupravo, ki ima pet članov. Prostore (naslov: Szombathely, Kisfaludy u. l,)je mestna samouprava dala zastonj na razpolago (tako slovenska manjšinska samouprava plačuje samo tekoče stroške), Omenjene prostore uporablja slovenska manjšinska samouprava s skupaj s Slovenskim društvom Avgust Pavel. ® Število članov Slovenskega kulturnega društva Avgust Pavel se spreminja, ljudje v društvu se menjajo. Društvo ima v letu 2002 37 aktivnih članov. Narodnostna struktura društva je naslednja: 33 Slovencev, 4 Madžari (med njimi je tudi hči Avgusta Pavla, Judita Pavel). Število slovenskih članov glede nn kraj, od koder so se preselili: 21 članov z Gornjega Senika, 3 iz Števanovcev, 4 iz Andovcev, 5 pa iz Verice-Ritkarovcev. Razprave in gradivo. Ljubljano. 2003. Št. 43 153 lahko javijo samo samouprave, na druge pa civilna društva. Glede na omenjeno dejstvo ni presenetljivo, da imata samouprava in društvo skupne programe. Terenski podatki pričajo o tem, da so se Slovenci v Sombotelu pred ustanovitvijo navedenih organizacij slabo poznali in med sabo niso bili tesno povezani. Večina anketirancev je v svojih odgovorih navedla, da so vedeli za določene sovaščane, coda zavestno niso iskali stikov ne z njimi, ne s Slovenci iz drugih krajev v Porabju. Občasno so se sicer združevali predvsem v krogu sorodnikov ali so se srečevali na delovnem mestu. Po ustanovitvi omenjenih organizacij je prišlo do bistvenega premika, kajti slaba polovica anketirancev se danes srečuje med sabo ne le v organiziranih programih, temveč tudi zunaj njih (ne toliko na domu kot pri občasnih opravilih v mestu, npr. na tržnici, na cesti ali v cerkvi). 2.1. Stališča o organiziranosti ter o narodnostni politiki Sklop vprašanj je bil namenjen vrednotenju a) delovanja lastnih manjšinskih organizacij, b) manjšinskih organizacij v Porabju ter c) narodnostni politiki večinskega naroda in Slovenije kot »države matičnega naroda«. a) Stališča o delovanju lastnih manjšinskih organizacij Zanimalo nas je, od kdaj, kako pogosto in zakaj hodijo anketiranci na programe obeh organizacij ter kako ju vrednotijo. Večina anketirancev se od začetka udeležuje programov obeh organizacij, njihova udeležba je dokaj redna. Značilni odgovor večine je: »Udeležujem se vsakega programa, edino bolezen mi lahko prepreči, da ne grem. Zaradi redne udeležbe je večina anketirancev brez pomisleka navedla celo vrsto raznoterih aktivnosti, ki potekajo v organizaciji samouprave in društva (npr. predstavitev ljudskih šeg, gostovanja kulturnih skupin iz Slovenije in iz Porabja, koncerti, izleti v Slovenijo ter na Madžarskem itd.). Udeležba na programih je tudi dobra priložnost za medsebojno srečanje, za sproščen pogovor itn. Zato nas ne preseneča, da so skoraj vsi poudarili, da se udeležujejo programov zaradi bogate in raznovrstne vsebine ter zaradi srečanja z drugimi Slovenci. Na vprašanje: »Kateri programi so vam všeč oziroma kateri vam ne ustrezajo?« so anketiranci enoznačno odgovorili, da so jim všeč vsi programi. Le dva sta posebej izpostavila konkretne aktivnosti (glasbene prireditve in prireditve v Muzeju na prostem), ki so jim še posebej pri srcu. ^ Odgovore anketirancev v porabskem dialekiu in v madžarskem jeziku sem zaradi lažjega razumevanja prevedla v knjižno slovenščino. J £ • 1 52 Kotolin Mundo Hirnok: Organiziranost rnediji in sliki Slovencev v Szornbolhelvu/Sombolelu Pri ovrednotenju delovanja samouprave anketirance in njihove odgovore lahko uvrstimo v dve skupini. V prvo večjo skupino uvrščamo anketirance, ki niso člani omenjene samouprave. Zato nas ne preseneča, da skoraj nič ne vedo oziroma o nalogah samouprave govorijo zelo na splošno. V drugo manjšo skupino uvrščamo anketirance, ki so člani samouprave. Ti so v svojih odgovorih konkretno opredelili cilje in naloge samouprave, med katerimi lahko izpostavimo naslednjo (značilno) utemeljitev njenega delovanja: »Glavni cilj delovanja slovenske manjšinske samouprave je, da z organiziranjem kulturnih in drugih prireditev omogoča tukaj živečim Slovencem, da ohranijo in razvijajo mater ni jezik, kulturo, identiteto b) Stališča o delovanju manjšinskih organizacij v Porabju (Zveza Slovencev na Madžarskem, Državna slovenska samouprava) Glede odgovorov sta se pri ovrednotenju delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem izoblikovali dve skupini anketirancev. Več kot polovica anketirancev je v svojih odgovorih dokaj točno navedla bistvene značilnosti delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem, kot npr.-. »Zveza Slovencev na Madžarskem povezuje na Madžarskem živeče Slovence, deluje predvsem na kulturnem področju, nudi strokovno pomoč in finančno podporo Slovencem ne le v Porabju, ampak tudi drugod. Zveza s svojim delom poskuša izboljšati položaj maternega jezika (npr. v šolah), je dejavna pri založniški dejavnosti, vzdržuje stike s Slovenijo m Slaba polovica anketirancev sicer ni znala opisati nalog Zveze Slovencev na Madžarskem, je pa imensko navedla sodelavce omenjene organizacije. Pri opisu delovanja Državne slovenske samouprave so bili anketiranci bolj razpršeni. Večina je poudarila predvsem konkretno finančno pomoč pri realizaciji programov slovenske manjšinske samouprave in Slovenskega društva Avgust Pavel (npr. pri organiziranju Miklavža, pri izvedbi nekaterih izletov). V drugo skupino smo uvrstili anketirance, ki so v glavnem člani slovenske manjšinske samouprave, zato je razumljivo, da so dokaj točno navedli njene značilne naloge in cilje. V tretjo skupino smo uvrstili anketirance, ki poznajo funkcionarje, ne pa delovanja omenjene organizacije. Razen zaznavanja razlik med delovanjem Zveze Slovencev na Madžarskem in Državno slovensko samoupravo nas je še zanimalo, če se delovanje omenjenih organizacij dopolnjuje, prekriva ali izključuje. Slaba polovica anketirancev je izjavila, da se delo obeh organizacij dopolnjuje, ostali anketiranci pa se glede tega vprašanja niso opredelili. Rozprave in gradivo, Ljubljano. 2003. SI. 43 155 c) Stališča o narodnostni politiki Madžarske in Slovenije Pri opisu oziroma vrednotenju narodnostne politike Madžarske so bili anketiranci razpršeni. Slaba polovica je bila sicer mnenja, da Madžarska podpira manjšine (tudi Slovence), niso pa komentirali, kako. Malo več kot tretjina anketirancev je pri opisovanju pozitivnih strani madžarske manjšinske politike posredovala tudi nekatere kritične poglede, in sicer: »Madžari po spremembi političnega sistema več naredijo za manjšine. Če bi v prejšnjem sistemu omogočili več delovnih mest v Porabju ter če bi bile meje odprte, bi se Porabje bolje razvijalo in se ljudje ne bi odselili.« »Po spremembi političnega sistema seje položaj manjšin na Madžarskem zelo izboljšal, tudi glede organiziranosti. Prej je obstajala Demokratična zveza južnih Slovanov, kije zastopala interese več narodnostnih skupin. Zdaj pa imamo svojo samoupravo, pa društvo, pa Državno slovensko samoupravo. To je korak naprej, ni pa še rešeno zastopstvo manjšin v parlamentu.« Razen navedenih komentarjev so izpostavili dobro sodelovanje z mestno (sombotelsko) samoupravo. Do narodnostne politike večinskega naroda se trije niso opredelili. Stališča anketirancev o manjšinski politiki Slovenije so bila v glavnem pozitivna. Slaba polovica anketirancev je mnenja, da Slovenija pomaga Slovencem na Madžarskem, niso pa konkretno komentirali, kako. Ravno tako pa je slaba polovica v svojih odgovorih pri opisovanju pozitivnih strani slovenske manjšinske politike posredovala tudi nekatere konkretne pomoči Slovenije, in sicer: »Vem, da Slovenija pomaga pri financiranju Radia Monošter.« »Brez pomoči Slovenije Slovenci na Madžarskem ne bi zmogli izvesti naših programov. Tudi Slovenskega doma v Monoštru ne bi bilo.« »Ravno tako nas podpirajo tudi Slovenci na drugi strani meje, v Prekmurju « Eden izmed anketirancev je poudaril, da so pri ohranjanju identitete tako Madžarov v Sloveniji kot Slovencev na Madžarskem na eni strani zelo pomembni bilateralni sporazumi, na drugi strani pa tudi prizadevanja posameznikov, organizacij ipd. v obeh državah. 3. MEDIJI Za jezikovno osveščanje Slovencev v Sobotelu je izrednega pomena informiranje v maternem jeziku, kajti v madžarskem, večinskem okolju je raba materne-ga jezika Še bolj omejena kot na narodnostno mešanem območju Porabja. 1 52_Kotolin Mundo Hirnok: Organiziranost rnediji in sliki Slovencev v Szornbolhelvu/Sombolelu Že za jezikovni položaj Porabja je bilo ugotovljeno, da osrednji problem obstoja slovenskega jezika ni več samo pomanjkanje javnih govornih položajev, temveč, da je v sporazumevanje med družinskimi člani v veliki meri vdrl madžarski jezik, ki ogroža medgeneracijsko jezikovno kontinuiteto. S tem je ogrožena tudi transmisija drugih (slovenskih) kulturnih in etničnih vrednot, kar se pri nekaterih skupinah že izraža kot premik pri izpovedovanju etnične pripadnosti.10 Ta trend je prisoten tudi med sombotelskimi Slovenci, na kar so nas opozorili tudi anketiranci: »Moja sinova ne znata slovensko, z udeleževanjem na programih društva pa vsaj slišita slovensko govorico.« »Dvajset let je dolgo obdobje, če se nimaš s kom pogovarjati slovensko, človek veliko pozabi.« »V sedemdesetih letih, ko sem prišel v Sombotel, ljudje niso bili najbolj zadovoljni, ko so slišali slovensko govorico, zdaj Madžari ne dvigujejo več glav, ko se ljudje pogovarjajo med sabo slovensko ali v kakšnem drugem jeziku.« »Ko nas starejših ne bo več, tudi slovenskega jezika ne bo. Meni ni všeč, da mladina govori madžarsko, sicer pa imajo v Porabju možnost za učenje slovenščine, pa nekateri starši kljub temu ne vpišejo svojih otrok k pouku slovenščine. Še danes so takšni, ljudje, ki kljub temu, da znajo, nočejo govoriti slovensko ali nočejo hodili v društvo.« Naslednji sklop vprašanj je bil namenjen vrednotenju spremljanja manjšinskih medijev in literature. V kategorijo manjšinskih medijev smo uvrstili časopis Porabje (1991), slovenske oddaje na madžarskem radiu in televizijsko oddajo Slovenski utrinki (1992).11 V kategorijo literatura smo uvrstili publikacije,12 ki jih izdaja Zveza Slovencev na Madžarskem. Večina teh publikacij pride v vse porabske družine, kajti bralci časopisa jih dobijo kot »knjižni dar«. Časopis Porabje in «knjižni dar« dobivajo sombotelski Slovenci od Zveze Slovencev na Madžarskem od leta 1999* * * 10 Nečak Lilk, Albina: 1998: Jezik in etnična pripadnost v Porabju. V: Medetnični odnosi in etnična identiteta v slovenskem etničnem prostoru I. Izsledki projekta. Inštitut za narodnostna vprašanja. Ljubljana, str. 248. 11 Razvojna pot omenjenih medijev je bila predstavljena v več prispevkih avtorice Katalin Munda Hirnok. Glej npr.: O nekaterih aktualnih vprašanjih Slovencev na Madžarskem, (Ekspertize, 163), INV. Ljubljana, 1998, str. 18-20; Razvoj sredstev javnega obveščanja v slovenskem jeziku v Porabju. Izsledki raziskave. V: ŠTRUKELJ, Inka (ur.) 1998; II kongres Društva za uporabno jezikoslovje Slovenije. Jezik danes in jutri: zbornik referatov na IJ. Kongresu. 8.-10. 10. 1998. Ljubljana, str. 98-100; Spremljanje medijev v Monoštru 1998: V: Medetnični odnosi in etnična identiteta v slovenskem etničnem prostoru I, Izsledki projekta. Inštitut za narodnostna vprašanja. Ljubljana, str. 242-255. 12 Publikacije glede jezika lahko uvrstimo v naslednje kategorije: a) publikacije v porabskem narečju, b) slovensko-slovensko dvojezične (knjižna slovenščina in porabsko narečje) in c) dvojezične (knjižna slovenščina in madžarščina) publikacije. Sestavni del »knjižnega daru« je Slovenski koledar, ki izhaja od leta 1986. Rozprove in grodivo. L|ubljong. 2003. Šl. 43 157 Pri spremljanju medijev sta se izoblikovali dve skupini anketirancev. Polovica redno spremlja vse manjšinske medije, ravno tako polovica anketirancev pa spremlja samo posamezne medije. Za to skupino je značilno, da so v svojih odgovorih opozorili na neprimeren čas predvajanja slovenskega programa na Madžarskem radiu (1979)13 in televizijske oddaje »Slovenski utrinki« na Madžarski televiziji (1992)14 ter na dejstvo, da večkrat spreminjajo čas oddajanja. Nekateri anketiranci so izrazili nezadovoljstvo, da v Sombotelu ne slišijo Radia Monošter (2000). 15 Glede vsebine medijev so se anketiranci opredelili samo pri časopisu Porabje. Tako so poudarili, da najraje berejo rubriko »Nika za smej« ter tiste članke, ki opisujejo njihovo rojstno vas, ljudi (med katerimi so večkrat omenjeni tudi njihovi sorodniki in znanci), njihov vsakdanjik ali spomine na preteklost. Z zadovoljstvom berejo tudi o aktivnostih samouprave in društva, ki so občasno (tudi) predmet časopisa. Zanimalo nas je tudi, kakšen odnos imajo do »knjižnega daru«. Večina anketirancev prebere ali vsaj prelista Slovenski koledar, medtem ko samo tretjina anketirancev sega tudi po drugih publikacijah. Spremljanje Slovenskega koledarja si lahko razlagamo z dejstvom, da je večina prispevkov v porabskem narečju, tematski sklopi (»Porabje inda svejta in gnes/Porabje nekoč in danes«, »Langanje po svejti/Potepanje po svetu«, »Za duge zimske večere/Za dolge zimske večere«, Nika za smej/Nekaj za smeh« ter Kronika dogodkov) so zanimivi in manj zahtevni. Ostale publikacije so literarno bolj zahtevne, zato nas ne preseneča slabše zanimanje za njih. 4. STIKI S PORABJEM, S SLOVENCI DRUGOD NA MADŽARSKEM IN S SLOVENIJO Za Slovence v Sombotelu je eden od nujnih pogojev za ohranjanje in razvijanje etničnih značilnosti nemoteno sodelovanje z avtohtonim poselitvenim območjem, s Slovenci drugod in s Slovenijo. * * * Čas predvajanja se je od leia 1979 do leta 2002 večkrat spreminjal Od 6. oktobra 2002 Slovenci na Madžarskem lahko poslušajo slovenski program na Madžarskem radiu (1979) iz sombotelskega študija ob nedeljah ob 6. uri zjutraj na frekvenci 1251 kHz MW (srednji val), ob ponedeljkih pa na Radiu Kossurh ob 21.30 na isti frekvenci, Televizijska oddaje Slovenski utrinki je na sporedu vsak drugi četrtek ob 13.00 ali 14.00 uri na 1. programu Madžarske televizije, oddajo ponovijo na 2. programu Madžarske televizije ob sobotah okoli 11.00 ali 12.00 ure. Od 23. junija 2000 imajo porabski Slovenci svojo radijsko postajo Radio Monošter. Porabski manjšinski radio deluje kot javna družba. Porabski Slovenci imajo na frekvenci UKV (FM) 106,6 Mhz od ponedeljka do sobote eno uro, ob nedeljah pa dve uri programa. 1 52_Kotolin Mundo Hirnok: Organiziranost rnediji in sliki Slovencev v Szornbolhelvu/Sombolelu S cem sklopom vprašanj smo Želeli ugotoviti in ovrednotiti raven sodelovanja oziroma vzdrževanja in razvijanja stikov: a) s Porabjem, b) s Slovenci v Mosonmagyarovaru in Budimpešti ter c) z »matično državo«. a) Iz odgovorov anketirancev smo lahko razbrali, da se njihovi stiki s Porabjem v glavnem razvijajo na dveh ravneh. V prvem primeru lahko govorimo o neformalnih stikih (obisk sorodnikov, prijateljev, znancev, pokopališč) z avtohtonim poselitvenim območjem, v drugem primeru pa o formalnih, organiziranih oblikah (npr. udeležba sombotelskih Slovencev na »Prvem svetovnem srečanju Slovencev na Madžarskem« v Monoštru in v okolici, obisk Slovenske hiše ter manjšinskih organizacij, ki delujejo v Monoštru itd.). Med formalne obiske lahko uvrstimo tudi nastop porabskih kulturnih skupin na prireditvah manjšinskih organizacij v Sombotelu. Pri pogostosti obiskov sta se izoblikovali dve skupini anketirancev. Najštevilčnejša je skupina tistih anketirancev, ki Porabje obišče nekajkrat na leto (dvakrat do trikrat). V drugo manjšo skupino smo uvrstili tiste, ki enkrat do dvakrat mesečno obiščejo Porabje. Obiski anketirancev v Porabju so tudi dobra priložnost za primerjavo stanja območja nekoč (ko so živeli še tam) in danes. Skupina anketirancev (zlasti iz starejše generacije) je pri opisovanju časovnega obdobja, ko so živeli v Porabju (leta po drugi svetovni vojni do 60., 70. let 20. stoletja), izpostavila revščino, družine z veliko otroki, pomanjkanje delovnih mest, zaprtost območja (železna zavesa). Pri teh ljudeh, ne glede na takratne težke življenjske razmere, opažamo, da se z nostalgijo spominjajo časa svojega bivanja v Porabju: »Vsak dan se spomnim rojstne vasi, pokrajine, kjer sem odraščala. Spominjam se svojih vaščanov, sovrstnikov, dogodkov.« »Porabje je moj rojstni kraj, kamor se zmeraj rad vračam in se z veseljem spominjam otroštva, ne glede na takratne težke razmere.« Iz odgovorov večine anketirancev lahko razberemo, da zaznavajo precejšnje (pozitivne) spremembe tako rekoč na vseh področjih življenja slovenskega Porabja, npr.: Porabje ni več zaprto območje (odstranitev železne zavese, odprtje mejnih prehodov), vidno se je izboljšala infrastruktura (asfaltirane ceste, vodovod, telefon ipd.), razvoj Monoštra (nove tovarne), organiziranost Slovencev v Porabju, bogato kulturno življenje ipd. b) Vzdrževanje in razvijanje stikov s Slovenci v Mosonmagyar6varu in Budimpešti poteka na formalni ravni (gre za medsebojne obiske z namenom, da bi spoznali delovanje manjšinskih organizacij Slovencev v dveh mestnih jedrih in obratno). Razprave in grodivo. Ljubljona. 2003. šl. 43 159 c) Stiki s Slovenijo se odvijajo kot: a) sodelovanje na mednarodni ravni med državama (npr.: finančna pomoč Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pri Ministrstvu za zunanje zadeve, Ministrstva za kulturo preko natečajev ipd.), b) kot sodelovanje ne regionalni ravni (društvo je navezalo stike s KUD Avgust Pavel s Cankove, vsako leto se medsebojno obiskujejo; v programih manjšinskih organizacij večkrat sodelujejo skupine iz Goričkega in tudi drugod iz Prekmurja), c) organizirani izleti v Slovenijo (npr. romanje v Slovenijo »Od Prekmurja do Primorja«, na Bled), d) neformalni stiki (obisk sorodnikov, prijateljev, znancev, nakupovanje ipd.). Iz odgovorov anketirancev smo razbrali, da večina dvakrat do trikrat na leto obišče Slovenijo. Glede namenov obiska so bili anketiranci razpršeni: slaba polovica obišče Slovenijo organizirano v okviru izletov samouprave in društva, pri ostalih anketirancih zasledimo naslednje namene potovanj: obisk sorodnikov, prijateljev, službeno. Pri nastajanju podobe o Sloveniji, Slovencih in o življenju čez mejo so pri som-botelskih Slovencih zelo pomembne neposredne osebne izkušnje, ki so jih anketiranci pridobili s svojimi obiski sosednje Slovenije. V odgovorih večine anketirancev smo zasledili njihova opažanja glede a) značaja Slovencev ter b) zunanje podobe Slovenije. Značilna opažanja značaja Slovencev so naslednja: »Slovenci so prijazni, dobri ljudje. Radi pomagajo ljudem, ki so v težavah. Slovenci človeka zmeraj z veseljem sprejmejo. So ravno tako preprosti in delavni kot smo mi. Jezikovno se dobro razumemo. predvsem z ljudmi blizu meje, malo težje je s Slovenci v osrednji Sloveniji in na Primorskem.« Anketiranci so pri opisu zunanje podobe Slovenije poudarili naslednje: »lepa pokrajina s čudovitimi hribi, z morjem; vse je čisto kot v Avstriji; vasi so urejene, Slovenija ima čudovite cerkve, ljudje imajo dobre avtomobile.« 160_Koloiin Munda Hirnok: Orgoniziranosl. mediji in stiki Slovencev/v Szombothelvu/Sombotelu 5. SKLEP Ugotavljanje položaja Slovencev v Sombotelu kaže naslednje značilnosti, ki jih lahko strnemo v naslednje točke: Notranji akti Madžarske, mednarodni dokumenti, dvostranski sporazumi s Slovenijo zagotavljajo slovenski manjšini pravne in institucionalne možnosti za njen obstoj in razvoj ter za razvoj njenih etničnih značilnostih. Na podlagi pozitivnih sprememb (tudi na področju pravnega varstva zaščite manjšin) po letu 1990 je prišlo do organiziranosti Slovencev tudi v Sombotelu (ustanovitev Slovenske manjšinske samouprave ter Slovenskega kulturnega društva Avgust Pavel). Kljub pozitivnim premikom pa anketiranci zaznavajo, da določene pravice, predvidene v zakonskih aktih še niso uveljavljene v praksi (še zmeraj ni rešeno zastopstvo manjšin v parlamentu). Dejavnosti samouprave in društva so usmerjene predvsem v revitalizacijo slovenskega jezika (programi potekajo pretežno v porabskem narečju ali dvojezično; spremljanje manjšinskih medijev) in kulture (predstavitev Šeg in običajev, ljudsko petje, ljudski plesi, gledališke predstave ipd.). Večina vprašanih (predvsem iz starejše generacije) je s sedanjim stanjem v primerjavi z obdobjem, ko še niso bili organizirani, zadovoljna. Nekateri mlajši anketiranci zaznavajo, da je kulturna dejavnost Slovencev v Sombotelu samo delček celotne porabske kulture. To dejavnost opredeljujejo kot ljubiteljsko, izvaja pa se organizirano v programih manjšinskih organizacij, s čimer sicer zadovoljujejo vakuum, ki je nastal v času od preselitve do organiziranosti. Vendar z označevanjem porabske kulture kot celote pri njih zaznavamo določeno potrebo po nadgradnji dosedanjih kulturnih dejavnosti. Stiki (formalni in neformalni) z avtohtonim poselitvenim območjem (Porabjem) in s Slovenci drugod na Madžarskem prispevajo predvsem k ohranjanju etničnih značilnosti. Pri stikih s Slovenijo imajo pomembno vlogo predvsem dobro razviti stiki s KUD Avgust Pavel s Cankove. Rozprove in orgdivo, Ljubljono. 2003. si. 43 16) LITERATURA IN VIRI: A Magyar Koztarsasag AJkotmanya (Ustava Republike Madžarske) iz leta 1989, Budapest, 1990, 68. člen, str. 47-48. HIRNOK, Katalin; KOŽAR, Marija 1984: Szlovenek a varosokban - Szentgotthard (Slovenci v mestih - Monošter). V: AIII. Bekescsabai Nemzetkozi Neprajzi Nemzetisegkutato Konferencia eloadasai 2. Budapest-Bekescsaba, str. 487-493- Kisebbsegi onkormanyzatok Magyarorszagon (ur. Csefko, F.; Paine Kovacs, I.) 1999: Budapest, 355 str. KOMAC, Miran 2000: Varstvo manjšin. Uvodna pojasnila & dokumenti. Ljubljana, str. 88-89- KREMENŠEK, Slavko 1986: Etnološko preučevanje narodnosti v mestnem okolju. V: Glasnik Slovenskega etnološkega društva, letnik 26, št. 1-2. Ljubljana, str. 9-13. MUNDA HIRNOK, Katalin 1998: O nekaterih aktualnih vprašanjih Slovencev na Madžarskem. Ekspertize, 163- Inštitut za narodnostna vprašanja. Ljubljana, 51 str. MUNDA HIRNOK, Katalin 1998: Razvoj sredstev javnega obveščanja v slovenskem jeziku v Porabju. Izsledki raziskave. V: Štrukelj, Inka (ur.): II. kongres Društva za uporabno jezikoslovje Slovenije. Jezik danes in jutri. Zbornik referatov na II. Kongresu, 8.-10. 10. 1998. Ljubljana, str. 98-100. MUNDA HIRNOK, Katalin 1998: Spremljanje medijev v Monoštru. V: Medetnični odnosi in etnična identiteta v slovenskem etničnem prostoru I. Izsledki projekta. Inštitut za narodnostna vprašanja. Ljubljana, str. 242-255- MUNDA HIRNOK, Katalin 1999: Kratka ocena trenutnega položaja Slovencev na Madžarskem. Ekspertize, 170. Inštitut za narodnostna vprašanja. Ljubljana, 11 str. NEČAK LUK, Albina 1998: Jezik in etnična pripadnost v Porabju. V: Medetnični odnosi in etnična identiteta v slovenskem etničnem prostoru I. Izsledki projekta. Inštitut za narodnostna vprašanja. Ljubljana, str. 248. Nemzeti es etnikai kisebbsegek Magyarorszagon a 20. szazad vegen. A Magyar Tudomanyos Akademia es a Nemzeti es Etnikai Kisebbsegi Hivatal altal rendezett orszagos kisebbsegkutato konferencia eloadasaibol, 2000, Budapest, 376 str. ) 62_Kaloiin Mundo Hirnok: Organiziranosl. mediji in stiki Slovencev v Szombathelvu/Sombotelu TILKOVSZY, L. 1998: Nemzetisegi politika Magyarorszagon 20. szazadban. Budapest, 285 ser. ZUPANČIČ, Jernej 2000: Slovenci na Madžarskem. V: Razprave in gradivo, št. 36/37. Inštitut za narodnostna vprašanja. Ljubljana, str. 125-143- Vir: h t tp ://www. meh. hu/nekh/M agya r/7/ksz-sl-h .htm Vir: http://www.meh.hu/nekh/Magyar/6-l-2.htm ATTILA KOVÁCS Številčni razvoj Slovencev na Madžarskem v luči zgodovinskih dogodkov in pričevanj anketirancev v sombotelu1 l)i:«l. K-HM'KJ<: - r. S||'\ M:S ¡ I I' NöAHY '' RÓÍf Hl ''9KIC. -UtóRUCTIM v\|.> SŽOflfiSbtElA KKMV.INPESTS OI'IMO.NS 7 he in líele pn nv- u short denn >grtiphtc hr-tm i "/ S'/ovetï'çs in iliingin \ pum 194] to200J it ith special t tnphasi-, m si ■mbniht/i tih adiuini.titiln <- ecou ■mu arid ciiltiuäl i < til ff <•/ lire Mfzria ziipmija U/s /w.-gjiÈ Vheiändlysis of'censttsdina showed thfâkht niimbet .»/ [fßrsons-u.'ith sí, leneias their mother t> »tgt« • « /1 mvi vdbv<>ih tit in! m the alipùe mentioned petm,! mostly dut lo- ii-<^ilçia'on processes Un -mi ,1 ■/ Slfwonç ■ >/■ S totem moiher tongue setilemçnts indicated that m I') il <><> ' u/ till declared Slovene- In etl in the 'Pt.uyibje, Rabct region «huh it the tiren öf aittlikhllionotts Sittlehient 1 tj Slot)enes 111 Hungary. Hottetet 60years latet oitlj one halfaf tin-nuvibßt still Hites then the otite t half oj fni-pk with Shu eue as mother tongue m 2<«>i html in ■1)1 <■» parts <J " aim h. litte /ma- settlement. espei tallyafk i t'.'vs The einiy.nttion dj, the Porabje Slot ene- mi- affected primarily by ttvo reasons pohiti a! ana economic. t Wime Poxahje. the numht 1 of shuttles m .v oinbiithelß kept nil reásaíg 'fron I'' 11 to 2<30f \H tin 't -pondeuts from ,\:<>»/fea///e/i originate funti the Porabjfa und hut e mostly emigrated Jot eeonomh letison- Kewords Hsin.n.m Mowiu*- aiiitcn fithon« 'i®tei;r®»ry 1 k i^mph itdiangfi Prispevek na kratko ¡m dstavlja Sta tU m razvoj Slove nt mi Madžat sketti od leto ('ni,{,, lela 200/ - posebnim fiöu'dark&m no -ret/h uent razvoju 'Sliueiicet t s^umbathelvn (Süntt'Otehi 1 1 tipruntem. gosi*'da> m m l-nlttnnem sreiti\< h Žele.: ou župamf \naliža popisrtm potkiikoi /t pokazala fin -e je \t, rti" oseh - slot eu-itm mak rutin /'ezikom 110 Madžarskem t o$ravtmt/aueni obdobju zmanjšal ut I ¡ hat q'fepripisati predvspm osim ilacijs'k im proa-oiii Pn-gled po "burnt /tli naselitve Motvtuev. <• - ose" s slovenski in mater mm h itkom pa ppkažt da je leto 1941 ■ Pprabju >m ohmpi/it avtohtone pu-,/m, Sit/rencei, no Madžarskem Uvelo skoraj 9C.' ' vscmpbvisanih Slovence/ iestdé.set letponW; je pa le polovica. ! >rn ,1 poloi ka Oseb - slovenskim mat. n/im /,'zikpm je leta -'Ont ; i veía t: ostalih predelih drzi t ix nan i.v \o razdeljevanje 'porabških Slovi itcei -in vphtalu predi -,'in ihn ra-logo politn 111 tu gospodarski /m razliko "d l'oiitbjti pu -en številu rm, v t Sombotelu pu pßpisrtih podatkih i obdobju ud leta ¡[>4:1 do letu 2001 nepretrgoma povečevalo \ 'si anketiranci r mestu SptMjotel, t>t -u bili -.oft ti v raziskavo, so pu punL-lu 1: Porama 01 tecina ud njih -, /»• odselila zamdigos^darskih mdogot K!|u> nt- bt"» tli Midž:ir.ska. Shi .ivtbinono obnuséje, (Jltniogr.itskt.* spije 1 neinbč 165 1. UVOD Popisi prebivalstva na Madžarskem so število in strukturo manjšin in etničnih skupin poskušali zajeti z različnimi popisnimi kriteriji. Od leta 1880 naprej popisane osebe pri vsakem popisu prebivalstva povprašajo po maternem jeziku. Leta 1941 so za ugotavljanje števila manjšin in etničnih skupin uvedli dva nova popisna kriterija: narodno pripadnost osebe in znanje jezika, torej kateri jezik (jezike) govori popisana oseba. Te tri kriterije so popisni vprašalniki vsebovali vse do zadnjega popisa prebivalstva. Popis prebivalstva na Madžarskem leta 2001 je poskušal s petimi popisnimi kriteriji ugotoviti Število in strukturo manjšin oz. etničnih skupin v državi. Vprašanja o materinščini, narodnostni pripadnosti ter znanju jezika popisane osebe so vsebovali že prejšnji popisi prebivalstva, popolnoma nova popisna kriterija pa sta bila »raba jezika v družini, med prijatelji« ter »pripadnost h kulturnim vrednotam in tradicijam« določene manjšine oziroma etnične skupine.2 Natančno število Slovencev3 na Madžarskem pred letom 1941 je težko ugotoviti. Vzrok je predvsem v tem, da so madžarske statistike pred drugo svetovno vojno Slovence uvrščale v popisno kategorijo »ostali«.4 V obdobju avstroogrske monarhije - torej pri popisih prebivalstva leta 1880, 1900 in 1910 - so Slovence navedli v popisni kategoriji »ostali«, s tem, da so pri okrajih in naseljih z večinskim slovenskim življem v opombah označili, da so v kategoriji »ostali« samo Slovenci ali večinoma Slovenci, oz. osebe s slovenskim maternim jezikom. S podatki, pridobljenimi na ta način, se lahko ugotovi relativno natančno število Slovencev, oziroma oseb s slovenskim maternim jezikom na območju avtohtone poselitve ogrskih Slovencev, torej v Prekmurju in Porabju. Na žalost pa s temi podatki ni mogoče določiti števila oseb s slovenskim maternim jezikom zunaj področja avtohtone poselitve. Izjema je le popis prebivalstva iz leta 1890, ko so Slovence navedli v posebni rubriki pod imenom »Vendi«.5 ■k -k * 1 Pričujoči prispevek je nastal v okviru projekta Položaj Slovencev na Madžarskem zunaj območja avtohtone poselitve (Primer Slovenci v Szombathelyu /Sombotelu), ki sta ga financirala Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejsrvu in po svetu in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Več o zasnovi projekta in metodologiji glej članek Katalin Munda Hirnok z naslovom Organiziranost, mediji in stiki Slovencev v Szornbathelyti/Sombotelu v tej številki Razprav in gradiv. 2 Nepszrimldlas 2001. 4. Nemzeti kotodes, A nemzeti, emikai kisebbsčgek adatai. Budapest, 2002. 7-8. p. 3 Madžarski popisi prebivalstva so vse do leta 1941 vodili Slovence kot Vende. Pri ljudskem štetju leta 1941, 1980 in 1990 sta se uporabljala oba izraza (Slovenci in Vendi), s tem, da sta oba izraza označevala isto kategorijo, torej niso razlikovali med Slovenci in Vendi. Šele pri popisu prebivalstva leta 2001 je Izraz Vend izginil, uporablja se le izraz Slovenec. 4 Madžarske statistike so med letoma 1880-1930 pri popisni kategoriji maierni jezik navedle naslednje jezike: madžarščino, nemščino, slovaščino, romunščLno, rutenščino, hrvaščino, srbščino in »ostali«, kamor je spadal tudi slovenski jezik. 5 A Magyar Korona Orszigainak helysčgnčvrara. Budapest 1892. 166 Altilo Kovocs: Številčni razvoj Slovencev no Madžarskem v luči zgodovinskih dogodkov Po prvi svetovni vojni podpisana Trianonska mirovna pogodba je slovensko etnično ozemlje na Madžarskem razdelila na dva dela. Večji del s približno 90 odstotki vsega slovenskega prebivalstva je priključila k novo nastali Kraljevini SHS, manjši del, t. i. Porabje s porabskimi Slovenci v okolici Monoštra pa je ostal znotraj Kraljevine Madžarske. Poimenovanje »rabski, porabski Slovenci« se je razširilo po prvi svetovni vojni iz drŽave matičnega naroda. Sprva so za Slovence v okolici Monoštra uporabljali izraz »rabski Slovenci«, po drugi svetovni vojni pa se je razširil izraz »porabski Slovenci«. S tem se je začela ločena zgodovina Porabja in Prekmurja. Položaj Slovencev v Porabju se je po Trianonu poslabšal, saj so se z novo nastalo mejo pretrgale že utrjene gospodarske vezi z naselji v Slovenski Krajini. Gornjeseniška župnija je zaradi nove politične meje ostala brez treh naselij, ki so ostala na jugoslovanski strani meje, s tem pa so bile pretrgane tudi mnoge družinske vezi, saj so se poroke v tistih časih sklepale predvsem med pripadniki iste župnije. Oteženo upravno in gospodarsko življenje v obmejnih regijah so lajšali z maloobmejnimi sporazumi, ki jih je Madžarska sklenila s sosednjimi državami v drugi polovici 20. let 20. stoletja.6 V obdobju med obema svetovnima vojnama se je »metodologija« popisa prebivalstva glede maternega jezika izboljšala. Pri popisih prebivalstva leta 1920 in 1930 so osebe s slovenskim maternim jezikom še vedno navajali v kategoriji »ostali«, s to razliko, da so sedaj v opombah za vsako naselje posebej natančno navedli, koliko oseb je označilo slovenščino za svojo materinščino. Vendar je ta način popisovanja veljal le za okraj Monošter-Murska Sobota (Szentgotthard-Muraszombati Jaras), v ostalih predelih države, predvsem pa v mestih, rubrike »ostali« niso razčlenili.7 Tako so recimo v Sombotelu, glavnem mestu Železne županije, leta 1930 po popisnem kriteriju materni jezik navedli v rubriki »ostali« 105 oseb brez tega, da bi v opombah omenili, kateri jezik so te osebe določile kot materni. 2. POPIS PREBIVALSTVA LETA 1941 Prvi popis prebivalstva na Madžarskem, v katerem so Slovence obravnavali posebej, torej jih niso umestili v kategorijo »ostali«, je bilo ljudsko Štetje leta 1941. Po popisnih podatkih iz leta 1941 je bilo na območju trianonske Madžarske8 4.816 -* -k -k ^ Grafik, I mre 2001: Tromeja. Od srednjeevropske nacionalne travme do stičišča narodov. V Etnologija Slovencev na Madžarskem, 3- Budimpešta-Budapest, 14. p. 7 Az 1920. £vj nepszamlalas. Elso resz. A nepesseg fobb demografiai adatok k6zsegek čs ktilterOleti lakotthe-lyek szerint. Budapest, 1923., Az 1930. Evi nepszamlalas, 1. Rčsz. Demografiai adatok k6zsčgek es kOlteruleti lakonhelyek szerint, Budapest, 1932. 8 Z izrazom »trianonska Madžarska« označujemo Madžarsko, ki je nastala po Trianonski mirovni pogodbi. S Trianonsko pogodbo je Madžarska izgubila 70 odstotkov prejšnjega ozemlja in 2/3 prebivalstva. V obdobju _J Rozprove in gradivo, Ljubljano, 2003, šl. 43 167 oseb s slovenskim maternim jezikom, za slovensko narodnost se je odločilo 2.058 oseb, torej je znanje slovenskega jezika označilo kar 7.166 oseb.9 V sedmih naseljih slovenskega Porabja,10 torej na avtohtonem območju poselitve Slovencev na Madžarskem, so popisali 4.239 oseb s slovenskim maternim jezikom, kar je bilo leta 1941 88 odstotkov vseh popisanih s slovenskim maternim jezikom v državi. V Železni županiji brez Porabja so leta 1941 popisali 216 oseb s slovenskim maternim jezikom, od tega 74 v upravnem, gospodarskem in kulturnem središču Porabja, v mestu Monošter.11 V upravnem središču Železne županije, v mestu Sombotel, je leta 1941 določilo slovenščino kot materni jezik 19 oseb. V ostalih predelih Madžarske je bilo leta 1941 popisanih 361 oseb s slovenskim maternim jezikom, od tega največ v Budimpešti (99 oseb) ter v županiji Somogy12 (52 oseb). Po popisnem kriteriju narodne pripadnosti so na Madžarskem leta 1941 našteli 2.058 Slovencev, od tega 1.945 oseb v Železni županiji s Porabjem vred, v ostalih predelih Madžarske pa le 113 oseb. Razmerje med osebami slovenske narodnosti v Porabju in v ostalih delih države leta 1941 je skoraj enako razmerju med osebami s slovenskim maternim jezikom v Porabju in zunaj tega območja. Leta 1941 je živelo v Porabju 88 odstotkov vseh popisanih oseb s slovenskim maternim jezikom na Madžarskem, od vseh popisanih oseb slovenske narodnosti pa 93 odstotkov. Znanje slovenskega jezika je leta 1941 označilo 7.166 oseb, od tega jih je živelo v Železni županiji 5.192, v ostalih predelih Madžarske pa 1.974 oseb. Po kriteriju znanja jezika je živelo v Železni županiji 72 odstotkov vseh popisanih v tej kategoriji, preostala dobra četrtina pa v ostalih delih Madžarske. Verjetno je treba med osebami, ki so se pri popisu prebivalstva opredelile za znanje jezika, hkrati pa niso navedle narodnostne pripadnosti in maternega jezika, iskati osebe, ki so delno ali v celoti slovenskega etničnega porekla, zaradi družinskih, poklicnih itd. prilik izražajo določeno distanco do slovenstva, vendar ga v celoti ne odklanjajo.^ Ta * * * med letoma 1938 in 1941 je Madžarska z revizionistično politiko povečala svoj teritorij in s tem tudi število prebivalstva. S prvo Dunajsko pogodbo leta 1938 je Madžarska pridobila južni del današnje Slovaške (madž. Felvidek), leta 1939 je priključila Podkarpatje (danes del Ukrajine), leta 1940 z drugo Dunajsko pogodbo pridobila severno Transilvanijo, leta 1941 pa si je od Jugoslavije prisvojila Bačko, Baranjo, Medžimurje in Prekmurje. 9 Az 1941. evi nepszamlalds. Demografiai adatok kbzsegek szerint. Budapest, 1947. K Slovenskemu Porabju prištevamo naslednja naselja: Gornji Senik-Felsoszolnok, Dolnji Senik-AJsoszolnok, Sakalovci-Szakonyfalu, Andovci-Orfalu, Števanovci-Apatistvanfalva, Otkovci-Ujbalazsfalva, Slovenska ves-Rabaiotfalu, Riikarovci-Ritkahaza in Verica-Permise. Naselje Otkovci je od leta 1937 združeno z naseljem Šte-vanovci, naselji Verica in Ritkarovci sta od leta 1950 združeni v naselje Ketv6lgy, Slovenska ves pa je od leta 1983 združena z Monoštrom. Porabje leži na samem jugozahodu Železne županije. Slovenci so se v županiji Somogy (Šomodska županija) naselili v 18. stoletju. O tem glej podrobneje Kozar-Mukič, Marija 1984: Slovensko Porabje, Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja. Ljubljana, Szombathely. ^ Zupančič, Jernej 2000: Slovenci na Madžarskem. V: Razprave in gradivo, 36/37. Ljubljana, 129. p- 168 Altilo Kovocs: Številčni razvoj Slovencev no Madžarskem v luči zgodovinskih dogodkov domneva velja tudi za kasnejše popise prebivalstva na Madžarskem, saj so največ Slovencev izkazali prav po popisnem kriteriju o znanju jezika. Tabela št. 1: Število slovenskega prebivalstvo na Madžarskem leta 1941 po molernem jeziku, narodni pripodnosli in znanju jezika: 1941 Območje Popisni kriterifi Materni jezik Narodna pripadnost Znanje jezika Porabje 4239 1915 - Železna žup. brez Porabja 216 30 5192 Monošter 74 4 - Som bo tel 19 5 Drugje 361 113 1974 Skupaj na Madžarskem 4816 2058 7166 Vir: Az 1941. evi nepszomlalas. Demogrofioi adatok kozsegek szerint. Budapest, 1947, 1990. Evi Nepszamlalos Mogyarorsz6g nemzetisegi adatoi megyenkent. Budopesl, 1992. Po priključitvi Prekmurja k Madžarski leta 1941 se je položaj Slovencev v Porabju delno izboljšal, saj so se družinske, cerkvene in gospodarske vezi, ki jih je pretrgala trianonska meja, ponovno vzpostavile. Ena od anketiranih oseb nam je povedala, da se je rodila v obdobju med obema vojnama v Budincih v Jugoslaviji - to je naselje tik zraven meje - in se je leta 1943 omožila v Porabju, v naselje Andovce. Po njenem pričevanju sta se z možem spoznala v gostilni, kamor so zahajali mladi iz Porabja in Prekmurja. Po drugi svetovni vojni je ostala v Porabju, prvič pa ji je uspelo obiskati sorodnike v Jugoslaviji leta 1962. 3. POPIS PREBIVALSTVA LETA 1949 Prvi popis na Madžarskem po drugi svetovni vojni so izvedli leta 1949- O popisu prebivalstva leta 1949 je Lorant Tilkovszky, znani raziskovalec manjšinske politike na Madžarskem v 20. stoletju, zapisal sledeče: »Ob popisu prebivalstva, ki so ga izvedli januarja 1949, se večina pripadnikov drugih narodnosti - razen Romunov - ni upala opredeliti niti za materni jezik, kaj šele za narodnostno pripadnost: deportacija Nemcev, slovaško-madžarska zamenjava prebivalstva, preganjanje južnoslovanskih narodov je privedlo do tega, da so se pripadniki narodnosti opredeljevali za Madžare in niti na vprašanje o znanju jezika niso priznati svoje materinščine.«14 Kljub napetim političnim odnosom med Jugoslavijo in * * * Ti)kovszky, Lorant 1998: Nemzetisegi politika Magyarorszagon a 20. szazadban. Debrecen, 144. p. Rozprove in grodivo. Ljubiiono. 2003. šl. 43 169 Madžarsko oziroma med sovjetskim blokom15 se je število Slovencev na Madžarskem vidno zmanjšalo le po popisnem kriteriju narodna pripadnost Tabelo 5). 2: Število slovenskega prebivalstvo na Madžarskem leta 1949 po maternem jeziku, narodni pripadnosti in znonju jezika: 1949 Območje Popisni kriteriji Materni jezik Narodna pripadnost Znanje jezika Porabje 3538 - - Železna žup. brez Porabja 166 36 oseb s Porabjem 5198 oseb s Porabjem Monošter 45 Sombotel Drugje 769 630 2723 Skupaj na Madžarskem 4473 666 7921 Vin 1990. Evi Nepszdmlalds. Magyororszag nemzetisegi adotai megyenkent. Budapesl, 1992., Kožar Mukič, M. 1998: Slovensko Porabje. Enciklopedija Slovenije, 12. MK ..jubljano. Tako se je ob popisu prebivalstva leta 1949 na Madžarskem za slovensko narodnost izjasnilo 666 oseb, kar je za skoraj 70 odstotkov manj kot pri popisu leta 1941. Posebno se je opazilo zmanjšanje števila oseb s slovensko narodnostjo v Porabju in Železni županiji, kjer se je le (!) 36 oseb odločilo za slovensko narodno pripadnost, leta 1941 pa 1.945 oseb. Podatek niti ne preseneča, če vzamemo v obzir, da so bili po resoluciji Kominforma in ohladitvi odnosov med Jugoslavijo in Madžarsko v prvi vrsti na udaru pripadniki južnoslovanskih manjšin ob jugoslovansko-madžarski meji. Vasi v Porabju ob tromeji med Jugoslavijo-Madžarsko-Avstrijo so prišle pod poseben nadzor, hkrati pa se je začelo izseljevanje »politično nezanesljivih« Slovencev ter bogatih kmetov, t. i. »kulakov« v notranjost Madžarske. Zato se je po vsej verjetnosti velika večina oseb s slovensko narodnostjo v Porabju leta 1949 izrekla za Madžare, samo da bi se obvarovali deportacije. Točnega števila deportiranih Slovencev iz Porabja zaenkrat še ne poznamo. Ena od anketiranih oseb nam je povedala, da so jo leta 1950 internirali v taborišče Kistarcsa poleg Budimpešte, kjer je poleg nje in tasta bilo še nekaj Slovencev. Od todsojo izpustili leta 1953, vendar se ni smela vrniti v Porabje, ker je bila za oblast »politično nezanesljiva«. Naselila se je na državnem posestvu (allami gazdasag) v Vepu, kjer je bilo po njenem pripovedovanju kar nekaj slovenskih družin iz Porabja. Po prihodu Imreja Nagya na oblast se je mnogo * * * ^ Leta 1948 pride med Jugoslavijo in državami vzhodnega bloka do spora zaradi resolucije Kominforma. Na Madžarskem so zaradi tega pripadnike južnoslovanskih narodov imeli za »politično nezanesljive«. 170 Altilo Kovocs: Številčni razvoj Slovencev no Madžarskem v luči zgodovinskih dogodkov družin vrnilo v Porabje, sama anketirana pa je do leta 1962 živela na Vepu, potem pa seje preselila v Sombotel. Po pripovedovanju le iste osebe so v teh letih iz Andovec odpeljali mnogo »dobrih pav rov«,večkrat je do teh izselitev prišlo zaradi osebnih zamer med vaščani, Na pripadnike slovenske manjšine so v tem času pritiskali tudi na druge načine. Mlajši anketiranec nam je povedal: »Oče mi je pripovedoval, da v bližini Porabja ni mogel dobiti službe zaradi nacionalne pripadnosti, zato se je zaposlil v Gyoru. Ko je to obdobje minilo, se je vrnil domov.« V obdobju po drugi svetovni vojni (predvsem po letu 1948) je bilo izseljevanje iz Porabja v prekomorske in zahodnoevropske države - kar je bilo značilno za Slovence na Madžarskem v obdobju pred prvo svetovno vojno in v obdobju med obema vojnama - zaradi blokovske delitve sveta in nastanka Železne zavese onemogočeno.17 Z železno zaveso so se dokončno pretrgali medsebojni stiki na obeh straneh meje, ki so temeljili na sorodstvenih, prijateljskih in gospodarskih zvezah. »Kot nova sta se pojavila pojma obmejni pas, ki je označeval območje 30-500 metrov od mejne črte, in obmejna cona, ki je zajemala 15 km velik teritorij. V obmejni pas in cono so ljudje lahko vstopili pod različnimi, toda enako strogimi pogoji. Vstopiti in se tam zadrževati je bilo mogoče le z določenim dovoljenjem.«18 V takih razmerah se je mnogo mladih odločilo za izselitev s tega območja. Tako sta dva mlajša anketiranca med vzroki za preselitev iz Porabja v Sombotel omenila med ostalimi tudi obstoj železne zavese in omejeno gibanje zaradi raznih prepustnic in dovoljenj. Presenetljivo visoko pa je število oseb s slovensko narodno pripadnostjo zunaj Železne županije oziroma v ostalih predelih Madžarske. Leta 1949 so zunaj avtohtonega območja poselitve Slovencev na Madžarskem našteli 630 oseb slovenske narodnosti, leta 1941 le 113- Podrobna analiza po županijah kaže, da se je število oseb s slovensko narodnostjo leta 1949 v primerjavi s prejšnjim popisom povečalo v vseh županijah (razen seveda Železne županije), predvsem pa v županiji Somogy (178 oseb, prej 7) in v glavnem mestu Budimpešti (160 oseb, prej 43). Zelo verjetno državni aparat v notranjosti države ni izvajal tako močnih pritiskov na pripadnike slovenske narodnosti kakor na avtohtonem poselitvenem območju ob jugoslovansko-madŽarski meji, zato se je povečalo število oseb s slovensko narodnostjo zunaj Železne županije. ■* ■* * 16 paveri narečni izraz za kmeta v Porabju. 17 V obdobju do prve svetovne vojne so se Slovenci z Madžarske (prekmurski in porabski Slovenci) izseljevali v prekomorske države, predvsem v Severno Ameriko. V času med obema vojnama so se sprva izseljevali v Južno Ameriko, kasneje pa v Zahodno Evropo. Po drugi svetovni voini se je izseljevanje Iz Porabja v tujino zaradi političnih razlogov prenehalo, iz Prekmurja - ki se je že od leta 1919 razvijalo v okvirih druge države - pa se je izseljevanje v tujino nadaljevalo. Zsiga, Ti bor: A „vasfiigg6ny" čs kora Magyarorszagon. Vasi Szemle LIK, Szombathely, 800. p. Razprave in gradivo, Liubiiana. 2003. št 43 171 Po popisnem kriteriju maternega jezika se je število Slovencev na Madžarskem leta 1949 v primerjavi z letom 1941 zmanjšalo, vendar za razliko od kriterija narodne pripadnosti (kjer je znašala razlika 70 odstotkov) le za 7 odstotkov. Leta 1941 so na Madžarskem popisali 4.473 oseb s slovenskim maternim jezikom, od tega jih je bilo v Porabju 3 538, v Železni županiji brez Porabja 166 in v ostalih predelih Madžarske 769- Znanje slovenskega jezika je leta 1949 na Madžarskem določilo kar 7.921 oseb, kar je med vsemi popisi na Madžarskem največ. Ta podatek preseneča, saj bi zaradi politično napetih odnosov pričakovali manjšanje števila slovenskega prebivalstva po katerem koli popisnem kriteriju. Od 7.921 oseb z znanjem slovenskega jezika so 5.198 oseb (66 odstotkov vseh) popisali v Železni županiji, 2.723 oseb (34 odstotkov) pa v ostalih, največ v županijah Somogy, Gyor in v Budimpešti.19 Visok delež slovenskega prebivalstva zunaj avtohtonega območja poselitve v primerjavi s prejšnjim popisom pa že nakazuje tendenco odseljevanja iz območja tradicionalne poselitve v druge predele Madžarske, predvsem v kraje z močno industrijo (Budimpešta, Gyor, Sopron). Hkrati je del potomcev v 18. stoletju izseljenih Slovencev v Županijo Somogy še vedno ohranjal svojo pripadnost k slovenstvu, kar je med drugim pokazal tudi popis prebivalstva. Leta 1949 so v županiji Somogy našteli 242 oseb s slovenskim maternim jezikom, 178 oseb s slovensko narodnostjo, znanje slovenskega jezika pa je navedlo kar 708 oseb. 4. POPIS PREBIVALSTVA LETA 1980 Podatki o narodnih manjšinah in etničnih skupinah, oz. o maternem jeziku ali narodni pripadnosti prebivalstva za popis iz leta 1960 in 1970 še niso dostopni. Naslednji popis, ki ga lahko analiziramo na podlagi podatkov o narodnih manjšinah in etničnih skupinah, je popis iz leta 1980. Tega leta so na Madžarskem popisali 3-142 oseb s slovenskim maternim jezikom, kar je za 30 odstotkov manj kot leta 1949, ko je bilo popisanih 4.473 oseb s slovenskim maternim jezikom. Približno 2/3 vseh oseb s slovenskim maternim jezikom (1.932 oseb) je živelo v Porabju, leta 1949 še 80 odstotkov.20 V Železni županiji (brez Porabja) so leta 1980 popisali 832 oseb s slovenskim maternim jezikom, od tega jih je bilo 710 v Monoštru, 52 pa v upravnem središču županije, v Sombotelu. Sorazmerno visoko število Slovencev v Monoštru gre pripisati predvsem dvema vzrokoma: popisne rezultate naselja Slovenska ves z večinskim slovenskim prebivalstvom za leto 1980 so prišteli k popisnim rezultatom Monoštra,21 in industrializaciji mesta. 2 razvo-* -* * 1990. Evi NepszamlalAs. Magyarorszag nemzetisčgi adatai megyenkenL Budapest, 1992 20 Pri teh podatkih pa je treba upoštevati dejstva, da so popisne podatke naselja Slovenska ves leta 1980 prišteli k Monoštru. 21 Po podatkih Marije Kožar Mukič je bilo leta 1980 v naselju Slovenska ves 398 oseb s slovenskim maternim jezikom. Kožar Mukič, M 1998: Slovensko Porabje. Enciklopedija Slovenije, 12. M K. Ljubljana, 74. p. ] 78 Attilo Kovocs: Šleviični rozvoj Slovencev no Modžorskem v luči zgodovinskih dogodkov jem industrije v Monoštru v 60. in 70. letih so se porabski Slovenci množično zaposlovali v tovarnah kos in svile, sprva kot dnevni migranti, kasneje pa se jih je vedno več - predvsem iz odročnih vasi - odločalo za stalno preselitev v mesto, kjer so se v tem obdobju zgradila tudi nova stanovanjska naselja. Eden od inter-vjuvanceu je pri opisovanju vzrokov za odseljevanje ljudi iz Porabja med ostali-mi navedel; »Ljudje so odhajali predvsem, iz gospodarskih razlogov, da si poiščejo delo. Prvotno so ti ljudje načrtovali, da se bodo dnevno vozili na delovno mesto, vendar so se na koncu le odločili za naselitev v Monoštru, ker jim je bilo tako lažje.« O velikem obsegu izseljevanja iz Porabja nam pričata tudi podatka dveh anketirancev: »Od osmih bratov in sester ni doma ostal nobeden, 5 jih je našlo zaposlitev v Monoštru, dva v županiji Pest, sam pa sem se preselil v Sombotel.« »Od nas 10, ki smo končali osnovno šolo v Števanovcih, je samo en ostal doma, vsi ostali smo se odselili, večina je šla v Varaš.«22 Tobelo št. 3: Število slovenskega prebivalstvo na Madžarskem lela 1980 po maternem jeziku, narodni pripadnosti in znanju jezika: 1980 Območje Popisni kriteriji Materni jezik Narodna pripadnost Znanje jezika Porabje 1932 1455 Železna žup. brez Porabja 832 110 3362 oseb s Porabjem Monošter 710 44 Sombotel 52 34 Drugje 378 166 1025 Skupaj na Madžarskem 3142 1731 4387 Vir: 1990. evi n6pszamlalas. Anyanyelv, nemzeliseg lelepulesenkenl 1980, 1990. Budapes), 1993, 1990. Čvi NepszamlPlos Magyororszag nemzelisegi adalai megyenkenl. Budapest, 1992. Opombo: Leta 1980 so popisne podatke naselja Slovenska ves prišteli k mestu Monošter. V primerjavi s popisnimi podatki iz leta 1949 (769 oseb) pa se je število oseb s slovenskim maternim jezikom v ostalih predelih Madžarske prepolovilo (378 oseb). Predvsem v Budimpešti in v županiji Somogy je opazna velika razlika med podatki za leto 1949 in 1980. V županiji Somogy so leta 1949 popisali 242 oseb s slovenskim maternim jezikom, leta 1980 le 11. Slovenci v županiji Somogy so se zaradi izoliranosti od porabskih Slovencev in zaradi maloštevilnosti v drugi * * * 22 Porabski Slovenci mesni Monošter v porabskem narečju rečejo tudi Varaš, po madžarskem izrazu za mesto. Razprave in gradivo. Ljubljano, 2003, šl. 43 173 polovici 20. stoletja asimilirali, tako da jih v kasnejših popisih prebivalstva - leta 1990 in 2001 - najdemo le še za vzorec. Za slovensko narodno pripadnost se je pri popisu leta 1980 odloČilo bistveno več oseb (1731 oseb) kot leta 1949 (666 oseb), vendar so v primerjavi s podatki za materni jezik (3.142 oseb) in znanje jezika (4.387 oseb) razlike velike. Predvsem v mestu Monošter so očitne razlike med popisnima kriterijema za materni jezik in narodno pripadnost. Leta 1980 so v »Varašu« našteli 710 oseb s slovenskim mater-nim jezikom in le 44 oseb s slovensko narodnostjo. Znanje slovenskega jezika je navedlo 4.387 oseb, kar je skoraj za polovico manj kot leta 1949, ko so popisali 7.921 oseb z znanjem slovenskega jezika. Od 4.387 oseb z znanjem slovenskega jezika jih je leta 1980 četrtina živela zunaj Železne županije, v prvi vrsti v osrednjem delu Madžarske, v županiji Pest in v Budimpešti. Ena od anketiranih oseb je pripovedovala: »Moje vrstnice so hodile na sezonsko delo, ker doma ni bilo dela. Hodili so na žetvo, 'na repo' v Mosonmagyar6var, v PeŠto. Mnogi so se tam z drugimi spoznali, se oženili in ostali tam za vedno.« Kot posebno obliko migracije je treba omeniti sezonsko zaposlovanje. Porabci so odhajali na veleposestva v zahodne dele Madžarske, kjer so opravljali različna kmečka dela.25 Sezonstvo se je ohranilo vse do danes, s to spremembo, da sedaj odhajajo na delo v sosednjo Avstrijo in Slovenijo. Kar pet anketiranih oseb je povedalo, da so hodili na sezonska dela na razna državna posestva po Madžarski. Ena od anketiranih oseb je povedala, da so Še v začetku 80. let odhajali na državna posestva, kjer so za opravljeno delo dobili plačo v naturalijah, v pšenici, koruzi. To so potem pozimi kot hrano dajali domačim živalim.24 ■k * -k 23 Munda Hirnčk. Katarina 1992: Vzroki in razvoj poljedelskega sezonskega zaposlovanja med porabskimi Slovenci na Madžarskem. V: Razprave in gradivo, 26-27. Ljubljana, 243-244. p. O sezonskem delu porabskih Slovencev glej podrobneje: Munda Hirnok, Katarina 1992: Vzroki in razvoj poljedelskega sezonskega zaposlovanja med porabskimi Slovenci na Madžarskem. V: Razprave in gradivo 26-27, Ljubljana, 23-248. p.; Munda Hirnčk, Katarina 1997: Sezonsrvo-summitssdg. V: Etnologija Slovencev na Madžarskem, 1. Budapest, 19-66. p. 174 Altilo Kovocs: Številčni razvoj Slovencev no Madžarskem v luči zgodovinskih dogodkov 5- POPIS PREBIVALSTVA LETA 1990 Pri rezultatih popisa prebivalstva na Madžarskem leta 1990 se glede Slovencev opažajo podobne tendence kakor pri popisnih rezultatih leta 1980. Tabela št. 4: Število slovenskega prebivalstvo na Madžarskem leta 1990 po malernem jeziku, narodni pripadnosti in znanju jezika: 1990 Območje Popisni kriteriji Materni jezik Narodna pripadnost Znanje jezika Porabje 1404 1309 Železna žup. brez Porabja 848 324 2984 oseb s Porabjem Monošter 694 211 - Sombotel 50 42 - Drugje 375 297 1191 Skupaj na Madžarskem 2627 1930 4175 Vir: 1990. evi nepszamlalas. Anyanyelv, nemzeliseg telepulesenkent 1980, 1990. Budapest, 1993., 1990. Evi Nepszamlčlds Magyarorszag nernzetis^gi adatai megyenkenl. Budopest, 1992. Opomba: Od lela 1983 je Slovensko ves združena z Manašlrom, tako do so bili popisni podotki naselja za leto 1990 prišteti k popisnim podatkom mesta Monašter. Število oseb s slovenskim maternim jezikom in znanjem slovenščine se je še naprej manjšalo, povečalo pa se je število oseb s slovensko narodno pripadnostjo. Leta 1990 je bilo na Madžarskem popisanih 2.627 oseb s slovenskim maternim jezikom, kar je za 515 oseb (16 odstotkov) manj kot pred desetimi leti. Zanimivo pri teh podarkih je, da se je Število oseb s slovenskim maternim jezikom zmanjšalo le v šestih naseljih Porabja, v ostalih predelih Madžarske pa se številke za slovenski materni jezik v glavnem ujemajo s podatki iz leta 1980. V Porabju (brez naselja Slovenska ves) so leta 1990 popisali 1.404 osebe s slovenskim maternim jezikom, kar je 54 odstotkov vseh popisanih oseb s slovenskim maternim jezikom na Madžarskem. Deset let pred tem, leta 1980, so Slovenci v Porabju predstavljali še blizu 2/3 vseh popisanih na Madžarskem. V mestu Monošter so našteli 694 oseb s slovenskim maternim jezikom, na žalost pa ni podatkov o tem, koliko Slovencev je bilo v samem mestnem jedru, in koliko v naselju Slovenska ves. Zmanjšalo se je tudi število oseb z znanjem slovenskega jezika leta 1990 v primerjavi s popisom iz leta 1980. Tako so leta 1980 popisali po vsej državi 4.387 oseb z znanjem slovenskega jezika, deset let pozneje pa 212 oseb manj, to je 4.175 oseb. V primerjavi s podatki za leto 1980 pa se je dvignilo število oseb slovenske narodnosti (za 199), tako da je bilo na Madžarskem leta 1990 blizu 2.000 oseb slovenske narodnosti (glej Tabelo št. 4). Rozprave in gradivo. Ljubljano. 2003. šl. 43 175 6. POPIS PREBIVALSTVA LETA 2001 Popis prebivalstva na Madžarskem leta 2001 je poskušal strukturo manjšin oz. etničnih skupin v državi zajeti s petimi popisnimi kriteriji. Poleg že ustaljenih vprašanj o maternem jeziku, narodnostni pripadnosti in znanju jezika popisane osebe so popisni vprašalniki vsebovali še dva nova popisna kriterija: »rabo jezika v družini, med prijatelji« ter pripadnost h »kulturnim vrednotam in tradicijam« določene manjšine oziroma etnične skupine. Število Slovencev se je leta 2001 tako po kriteriju maternega jezika kot po kriteriju narodne pripadnosti v primerjavi s prejšnjim popisom povečalo.25 Leta 2001 so na Madžarskem našteli 3-187 oseb s slovenskim maternim jezikom, kar je za 560 oseb več kot pred 11 leti. Pri popisnem kriteriju narodna pripadnost je povečanje števila oseb s slovensko narodnostjo še izrazitejše kakor pri maternem jeziku. Leta 2001 so na Madžarskem popisali 3-040 oseb s slovensko narodnostjo, kar je za 46 odstotkov (1.110 oseb) več kot leta 1990. Tabelo šl. 5: Število slovenskega prebivalstvo no Madžarskem leta 2001 po maternem jeziku, narodni pripadnosti, uporabi jezika v družini, med prijatelji ter po pripadnosti h kulturnim vrednotam in k tradicijam: 2001 Območje Materni jezik Narodna pripadnost uporabe jezikav družini, med prijatelji pripadnosti h kulturnim vrednotam in k tradicijam Porabje 1029 1031 1051 1113 Železna žup. brez Porabja 739 675 495 697 Monošter 552 503 363 490 Sombotel 69 75 62 79 Drugje 1419 1334 1573 1632 Skupaj na Madžarskem 3187 3040 3119 3442 Vir: Nčpszomlčlas 2001. 4. Nemzeli kotodes, A nemzeti, etnikai kisebbsegek odatai. Budapest, 2002. Opomba 1; Rezultati o popisnem kriteriju »znonje jezika« zaenkrat še niso objovljeni. Opomba 2: Od leta 1983 je Slovensko ves združeno z Monoštrom, lako da so bili popisni podatki naselja za leto 1990 prišteli k popisnim podatkom mesta Monošter. * * Podobno popisno sliko kakor pri Slovencih dobimo skoraj pri vseh manjšinah in etničnih skupinah na Madžarskem. V primerjavi s popisnimi rezultat i za leto 1990 se je leta 2001 od uradno priznanih 13 manjšin in etničnih skupin pri 12 povečalo število oseb z narodno pripadnostjo, pri osmih pa število oseb z maternim jezikom. Edino pri romunski manjšini je leta 2001 opaziti zmanjšanje števila oseb z romunskim maternim jezikom in romunsko narodnostjo v primerjavi s prejšnjimi popisnimi podatki. ] 78_Attilo Kovocs: Šleviični rozvoj Slovencev no Modžorskem v luči zgodovinskih dogodkov Podrobnejša analiza popisnih podatkov kaže, da se je kljub naraščanju v obeh kategorijah na državni ravni število Slovencev v Porabju (brez naselja Slovenska ves) tako po popisnem kriteriju maternega jezika kot po narodnostni pripadnosti zmanjšalo. V Porabju so leta 2001 našteli 1.029 oseb s slovenskim maternim jezikom oziroma 1.031 oseb s slovensko narodno pripadnostjo. Poleg Slovencev se je v Porabju zmanjševalo tudi število skupnega prebivalstva, vendar ne v sorazmerju z zmanjševanjem števila Slovencev. Če so osebe s slovenskim maternim jezikom leta 1941 predstavljale še 78,6 odstotka vsega prebivalstva Porabja, so leta 2001 predstavljale le še slabo polovico (49,6 odstotka) vseh popisanih (glej Tabelo Št. 6). Če vzamemo za podlago popisna kriterija po maternem jeziku in narodni pripadnosti kot dva najbolj verodostojna kriterija za ugotavljanje etnične pripadnosti, lahko ugotovimo, da je leta 2001 le 1/3 vseh popisanih Slovencev na Madžarskem živela na območju avtohtone poselitve, oziroma v Porabju. V kulturnem in gospodarskem središču porabskih Slovencev, v mestu Monošter, so leta 2001 popisali 552 oseb s slovenskim maternim jezikom. To je za 142 oseb (21 odstotkov) manj kot pri prejšnjem popisu, ko so v Varašu popisali 694 oseb s slovenskim maternim jezikom. Tako velikemu padcu Števila oseb s slovenskim maternim jezikom v mestu Monošter sta botrovala predvsem dva vzroka: asimilacija in odseljevanje. Kljub izboljšanju organiziranosti Slovencev na Madžarskem tako na političnem kot na kulturnem področju, ki so ga s seboj prinesle politične spremembe leta 1989, pa se slovenska identiteta, ki se opira predvsem na narečje in lokalno identiteto, težko upira asimilacijskim procesom, ki jih prinaša proces socializacije.26 Politične spremembe v 90. letih pa so prinesle s seboj tudi spremembe v gospodarstvu, kar je privedlo do tega, da so se predvsem mladi izobraženci odselili v večje centre po državi. Tabelo Šl. 6: Gibanje šlevila prebivalstva in oseb s slovenskim maternim jezikom v Porabju (brez noselja Slovenska ves) med leli 1941 in 2001: Leto Število prebivalstva Porabja Osebe s slov. maL jezikom v Porabju Slovenci po mat. jez. v Porabju v % 1941 4407 3465 78,6% 1980 2874 1932 67,2 % 1990 2391 1404 58,7 % 2001 2071 1029 49,6% Vir: Az 194 1. evi nepszomlalos. Demograliai adalok kozsegek szerinl. Budopest, 1947., 1990. evi nepszomlalos. Anyanyelv, nemzeliseg lelepulesenkent 1980, 1990. Budopest, 1993., Nepszomlalos 2001. 4. Nemzeli kolod£s, A nemzeli, etnikai kisebbsegek adoloi. Budopest, 2002. * -k -k Nečak L(ik, Albina l998:Jezik in etnična pripadnost v Porabju. V: Medetnični odnosi v slovenskem etničnem prostoru. INV Ljubljana, 248. p. Razprave in gradivo, Ljubljana, 2003. šl. 43 77 Po drugi strani pa gre prav političnim spremembam leta 1989 pripisati znatno povečanje števila Slovencev tako po kriteriju maternega jezika kot po kriteriju narodne pripadnosti zunaj avtohtonega poselitvenega območja. Po popisnih podatkih za leto 2001 je živela zunaj Porabja in Monoštra polovica vseh popisanih oseb s slovenskim maternim jezikom, kar je v številkah pomenilo 1.606 oseb. Enajst let prej so zunaj Porabja in Monoštra popisali 529 oseb s slovenskim maternim jezikom, oziroma 20 odstotkov vseh popisanih na Madžarskem. Te očitne razlike med rezultati popisa leta 1990 in 2001 je povzročila predvsem »ugodnejša družbena klima« za slovensko manjšino (in seveda za druge pripadnike manjšin) na Madžarskem. Po letu 1990 so Slovenci na Madžarskem ustanovili svoje politične in kulturne organizacije ne samo na območju avtohtone poselitve, temveč tudi zunaj tega, kar je biscveno pripomoglo k temu, da so se osebe, ki so prej iz različnih razlogov zavračale pripadnost k slovenstvu, ponovno odločale za slovenstvo. Po novem popisnem kriteriju, ki je poizvedoval po rabi slovenskega jezika v družini in med prijatelji, je bilo na Madžarskem 3-119 takih oseb. Polovica teh oseb je živela zunaj Železne županije, kar je zelo presenetljiv podatek, saj številčno šibka slovenska skupnost živi zelo razpršeno v raznih predelih Madžarske in je premalo prepoznavna. Največ Slovencev na Madžarskem - 3442 oseb - so teta 2001 ugotovili s pomočjo kriterija pripadnosti k slovenskim kulturnim vrednotam in tradicijam. Med osebami, ki so se opredelile za pripadnost k slovenskim kulturnim vrednotam in tradicijam in hkrati niso navedle ostalih treh kriterijev, je najverjetneje treba iskati osebe slovenskega porekla, ki iz različnih razlogov odklanjajo pripadnost k slovenstvu, a ga v celoti ne zavračajo. Od 3-442 popisanih oseb s slovenskimi kulturnimi vrednotami je živelo v Porabju 1.113 oseb ali 1/3 vseh popisanih, zunaj območja avtohtone poselitve pa 2.329 oseb. Kljub razlikam pri raznih popisnih kriterijih za leto 2001 pa lahko ugotovimo, da so te razlike v primerjavi z razlikami med popisnimi kriteriji pri prejšnjih popisih mnogo manjše,27 kar pa je znamenje določene stabilizacije znotraj slovenske skupnosti na Madžarskem. * * * 27 O razlikah med raznimi popisnimi kriteriji na Madžarskem glej podrobneje Zupančič, Jernej: Slovenci na Madžarskem. V: Razprave in gradivo, 36/37. Ljubljana. 125-143 p- ] 78 Attilo Kovocs: Šleviični rozvoj Slovencev no Modžorskem v luči zgodovinskih dogodkov 7. SLOVENCI V SOMBOTELU SKOZI PRIZMO DEMOGRAFSKIH PODATKOV IN PRIČEVANJ ANKETIRANCEV Število Slovencev v Sombotelu, v upravnem, gospodarskem in kulturnem središču Železne županije, se je po popisnih podatkih v obdobju od leta 1890 do leta 2001 nepretrgoma povečevalo. Leta 1890, v obdobju avstro-ogrske monarhije, so v Sombotelu popisali dve osebi s slovenskim maternim jezikom. Naslednji popis prebivalstva, ki je navajal rezultate o Slovencih, je bil izpeljan leta 1941. Tedaj so v Sombetelu našteli 19 oseb s slovenskim maternim jezikom in 5 oseb s slovensko narodnostjo. Zaradi pomanjkanja podatkov je težko določiti regionalni izvor teh oseb, verjetno je večina prihajala s področja avtohtone poselitve ogrskih Slovencev, iz Prekmurja in Porabja. Popis prebivalstva leta 1980 pa je že v Sombotelu naštel 52 oseb s slovenskim maternim jezikom, povečalo pa se je tudi število oseb s slovensko narodno pripadnostjo v primerjavi s popisom iz leta 1941. Leta 1980 se je v Sombotelu za slovensko narodno pripadnost izjasnilo 34 oseb. Ti podatki nam kažejo tendenco, ki smo jo zasledili že pri opisovanju demografskega razvoja Slovencev po vsej državi. Večina oseb, ki se je leta 1980 izjasnila za Slovence po kriteriju maternega jezika in narodne pripadnosti v Sombotelu, je prihajala iz Porabja. Vseh 13 anketirancev v Sombotelu je po poreklu iz Porabja, od koder so se razselilipo drugi svetovni vojni. Nadaljnja podrobna analiza pričevanj anketirancev nam pokaže, da je ena od anketiranih oseb bila izseljena iz političnih razlogov, enajst anketirancev se je za preselitev iz Porabja v Sombotel odločilo iz ekonomskih razlogov, ena oseba pa je kot vzrok navedla zdravstvene težave. Večina anketirancev je pripadala skupini ekonomskih migrantov. Značilen odgovor večine je bil: »Za preselitev u Sombotel sem se odločil iz gospodarskih razlogov, ni. bilo delovnega mesta v Porabju.« Nekatere anketirane osebe so pred naselitvijo v Sombotelu delale tudi v drugih krajih Madžarske, v Monoštru, Sopronu, v keramični tovarni v kraju Magyarszombatfa. Četrtina anketiranih oseb v Sombotelu je pred preselitvijo delala v Monoštru in so se šele kasneje odločile za preselitev v Sombotel. Vsi anketiranci, ki so spadali v skupino ekonomskih migrantov, so Šli, kar se delovnega mesta tiče, »na sigurno«. Najprej so si priskrbeli delovno mesto in stanovanje, Šele nato so se preselili v mesto. Ena od anketiranih oseb se je za preselitev iz Porabja v Sombotel odločila iz zdravstvenih razlogov, ker so ji lahko le v mestu zagotovili popolno zdravstveno nego. Razprave in gradivo. Ljubljono. 2003. šl. 43 179 Tabela Šl. 7: Slovenci v Sombolelu po različnih popisnih kriterijih med leti 1 890 in 2001: Leta Materni jezik Narodna pripadnost uporabe jezika v družini, med prijatelji pripadnosti h kulturnim vrednotam in k tradicijam 1890 2 - - - 1941 19 5 - - 1980 52 54 - - 1990 50 42 - - 2001 69 75 62 79 Vir: A Mogyor Korona Orszagainak hetysegnevtora. Budapest 1 892., Az 1941. evi nepszamlolas. Demografiai adatok kozsšgek szerint. Budapest, 1947, 1990. evi nepszdmldlds. Anyanyelv, nemzeliseg telepulesenkenl 1980, 1990. Budapest, 1993, Nepszamlolas 2001. 4. Nemzeti kotčdes, A nemzeti, etnikai kisebbsegek adatai, Budapest, 2002. Deset let pozneje, leta 1990, so v Sombotelu našteli 50 oseb s slovenskim maternim jezikom, kar v primerjavi s podatkom iz prejšnjega popisa (52 oseb) pomeni neke vrste stagnacijo. Povečalo pa se je Število oseb s slovensko narodno pripadnostjo, in sicer s 34 oseb iz leta 1980 na 42 oseb leta 1990. V obdobju od 1980 do 1990 se je naseljevanje Slovencev v Sombotel - kljub drugačnim podatkom popisa prebivalstva - nadaljevalo. Od 13 anketiranih oseb se jih je pet preselilo v Sombotel v obravnavanem obdobju. Vseh pet oseb se je v Sombotel preselilo zaradi delovnega mesta, le da so bili poleg ekonomskih razlogov pri nekaterih pomembni tudi drugi vzroki: »Če bi ostal doma, bi se vsak dan vozil v službo v Monošter, popoldne pa bi moral delati doma na kmetiji«. Podobne razloge je navedla tudi druga oseba: »Po poklicni Šoli bi lahko dobila službo v Monoštru, vendar se mi ni dopadla vsakdanja vožnja v mesto. Zato sem se odločila za preselitev v Sombotel.« Po pričevanju te iste osebe se je v 80. letih za preselitev v Sombotel odločilo kar nekaj porabskih Slovencev. Pri popisu prebivalstva leta 2001 se je število Slovencev v Sombotelu po obeh »starih« popisnih kriterijih povečalo. Tako so našteli 69 oseb s slovenskim maternim jezikom in 75 oseb s slovensko narodno pripadnostjo. Leta 2001 je bilo največ Slovencev v Sombotelu po popisnem kriteriju »pripadnosti h kulturnim vrednotam in k tradicijam«, in sicer 79 oseb. Kot smo že zapisali v prejšnjem poglavju, gre povečanje števila Slovencev leta 2001 v primerjavi s podatkom iz leta 1990 pripisati predvsem političnim spremembam leta 1989. Slovenci v Sombotelu so se organizirali tako na političnem kot na kulturnem področju. Novembra leta 1998 so izvolili svojo samoupravo, januarja 1999 pa ustanovili Slovensko kulturno društvo Avgust Pavel. Predvsem organiziranost Slovencev v Sombotelu ter boljša prepoznavnost Slovenije in matičnega naroda sta - po našem mišljenju - privedli do tega, da se je število Slovencev v Sombotelu v primerjavi s prejšnjimi popisnimi podatki bistveno povečalo. 180 Altilo Kovocs: Številčni razvoj Slovencev no Madžarskem v luči zgodovinskih dogodkov V sklopu vprašanj o vzrokih odselirve smo anketirance povprašali o tem, kakšne izkušnje so imeli zaradi svoje nacionalne pripadnosti v Porabju, v Sombocelu in na delovnem mestu. Večina anketirancev je odgovorila, da ni imela slabih izkušenj. Dve anketirani osebi sta povedali, da v današnjem času pritiskov na slovensko manjšino ni, da pa je bilo v preteklosti drugače. Ena od anketiranih oseb, ki se je šolala v Sombotelu in po končanem šolanju ostala v mestu, je navedla: »Na začetku šolanja so me »dol glejdali«, me prezirali, ker sem vend, kasneje tega več ni bilo.« Oseba, ki se je v Sombotel preselila v 80. letih, je povedala: »Na slovensko manjšino pritiskov 'od zgoraj' ni bilo, je pa tudi to res, da nismo bili tako priznani s strani večinskega naroda kot sedaj.« Anketiranka iz starejše generacije je omenila, da se ni upala pogovarjati s sodelavko Slovenko v službi v materinščini, ker sta se bali posledic'. 8. SKLEP Če za podlago vzamemo popisni kriterij materni jezik, lahko ugotovimo, da se je število Slovencev na Madžarskem od leta 1941, ko so našteli 4.816 oseb, do leta 2001 zmanjšalo na 3-187 oseb. Zmanjšanje števila oseb s slovenskim maternim jezikom gre pripisati predvsem asimilacijskim procesom, saj se številčno Šibka slovenska skupnost, katere identiteta se opira predvsem na narečje in lokalno identiteto, težko upira tem procesom. V zadnjih desetletjih so asimilacijski procesi zelo močno prisotni tudi med Slovenci v Porabju, kar nam potrjujejo popisni podatki. Leta 1941 so v sedmih naseljih Porabja - Gornjem Seniku, Dolnjem Seniku, Sakalovcih, Andovcih, Števanovcih, Slovenski vesi in Ketvolgy (Verici-Ritkarovcih) -in v mestu Monošter popisali 4.313 oseb s slovenskim maternim jezikom, kar je pomenilo 90 odstotkov vseh popisanih oseb s slovenskim maternim jezikom na Madžarskem. Zunaj območja avtohtone poselitve na Madžarskem so leta 1941 živele 503 osebe s slovenskim maternim jezikom, od tega 361 zunaj Železne županije. Tja so se izselili zaradi različnih poklicnih dolžnosti predvsem v času avstro-ogrske monarhije iz Prekmurja in Porabja.28 Ob zadnjem popisu prebivalstva na Madžarskem so v Porabju in v mestu Monošter popisali 1.581 oseb s slovenskim maternim jezikom, kar je slaba polovica vseh popisanih oseb s slovenskim maternim jezikom na Madžarskem. Druga polovica oseb s slovenskim maternim jezikom, 1.606 oseb, živi zunaj Porabja v ostalih predelih Madžarske, največ v Železni županiji (739 oseb). Večina teh oseb * ■* * 28 Zupančič, Jernej 2000; Slovenci na Madžarskem. V: Razprave in gradivo, 36/37. Ljubljana, 133- p. Razprave in gradivo, L|ubliano. 2003. šl. 43 181 se je z območja avtohtone poselitve v Porabju začela izseljevati po letu 1948. Na razseljevanje porabskih Slovencev sta vplivala predvsem dva razloga; politični in gospodarski. - politična migracija Po sporu med Madžarsko in Jugoslavijo zaradi resolucije Kominforma leta 1948 so iz Porabja v notranjost Madžarske izselili mnogo slovenskih »politično nezanesljivih« družin. Šele po Stalinovi smrti in prihodu Imreja Nagya na oblast so se začele razmere umirjati, večina internirancev pa se je lahko vrnila domov. Zaenkrat še nimamo podatkov o tem, koliko Slovencev so internirali, ne vemo niti tega, koliko se jih je vrnilo domov. Na odseljevanje iz Porabja je vplivala tudi t. i. železna zavesa, ki je ločila Madžarsko od Jugoslavije in Avstrije in Porabje her-metično ločila od zunanjega sveta. Gibanje in zadrževanje znotraj obmejne cone je bilo mogoče le z dovoljenji in s prepustnicami. - ekonomska migracija Kot smo že omenili, se je odseljevanje porabskih Slovencev iz gospodarskih razlogov začelo že v obdobju monarhije, močnejše razseljevanje pa je sledilo zlasti po drugi svetovni vojni. Temu so botrovale predvsem težke socialne razmere na kmetijah in industrializacija v notranjosti države. V Porabju prevladujejo predvsem gozdovi, zemlja je slabše kvalitete, večinoma ilovnata in slabo rodovitna. Večina lastnikov premore le 1-3 ha zemlje,29 zato so se ukvarjali tudi z drugimi vzporednimi dejavnostmi, kot so sadjarstvo, prodaja lesa. gobarstvo itd. Ena od anketiranih oseb nam je povedala, da je po drugi svetovni vojni denar služila tudi z nabiranjem gob in gozdnih jagod. Industrializacija po drugi svetovni vojni je povzročila odseljevanje predvsem mlajše in bolje kvalificirane delovne sile iz Porabja. Jernej Zupančič govori o »praznjenju tega prostora in pričetku razpadanja kulturne pokrajine«.30 Sprva so porabski Slovenci odhajali v večja industrijska mesta v državi (Budimpešta, Sopron, Gy<3r), nato pa so si v 60. letih delo poiskali predvsem v tovarnah v Monoštru, nekateri v Sombotelu. Proces odseljevanja iz območja avtohtone poselitve zaradi ekonomskih razlogov je zaznati vse do danes. ■k * * 29 Večina zemlje je v Porabju (in v sosednji pokrajini Orsčg) ostala v privatnih rokah, tukaj niso izvedli kolek-livizacije, kot v ostaJih delih države. Zupančič, Je rnej 2000: Slovenci na Madžarskem. V; Ro2pnw6 ixv gradivo, 3^/37. Ljubljana 130. p. 182 Altilo Kovocs: Številčni razvoj Slovencev no Madžarskem v luči zgodovinskih dogodkov - ostali razlogi Ljudje so zapuščali Porabje tudi iz drugih razlogov, kot so izobraževanje, zakonske zveze itd. Posebno obliko odseljevanja so pomenile poroke z osebami, ki so Živele zunaj Porabja. V sedmih naseljih Porabja je bilo kar šest vojaških kasarn in po pričevanju anketiranih oseb se je mnogo mladih deklet poročilo z vojaki in se za vedno odselilo iz Porabja. Sestra ene od anketirank seje prav tako poročila z vojakom in se odselila. Zaradi staranja in slabe socialne strukture prebivalstva v Porabju lahko v prihodnje pričakujemo še dodatno zmanjševanje števila prebivalstva, znotraj tega pa slovenskega življa. Kljub spodbudnim rezultatom popisa iz leta 2001 pa se bo število Slovencev zunaj območja avtohtone poselitve v prihodnje verjetno še manjšalo, saj jih pestijo podobne težave, če ne še večje, kot Slovence v Porabju. Rozprgve in gradivo. Ljubljana. 2003. št. 43 183 LITERATURA IN VIRL GRAFIK, Imre 2001: Tromeja. Od srednjeevropske nacionalne travme do stičišča narodov. V; Etnologija Slovencev na Madžarskem, 3- Budimpešta-Budapest. KLEMENČIČ. Vladimir 1990: Metodologija uradnih popisov prebivalstva pripadnikov slovenske manjšine v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. SAZU. Ljubljana. KOŽAR - MUKIČ, Marija 1984: Slovensko Porabje. Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja. Ljubljana, Szombathely. KOŽAR - MUKIČ, Marija 1998: Slovensko Porabje. Enciklopedija Slovenije, 12. MK. Ljubljana. MUNDA HIRNOK, Katarina 1992: Vzroki in razvoj poljedelskega sezonskega zaposlovanja med porabskimi Slovenci na Madžarskem. V: Razprave in gradivo, 26-27. Ljubljana. MUNDA HIRNOK, Katarina 1997: Sezonstvo-summassag. V: Etnologija Slovencev na Madžarskem, 1. Budapest, 19-66. p. NEČAK LUK, Albina 1998: Jezik in etnična pripadnost v Porabju. V: Medetnični odnosi v slovenskem etničnem prostoru. INV. Ljubljana. Glej tudi Razprave in Gradivo 1994-1995, št. 29-30. Ljubljana. OLAS, Ludvik; MUNDA HIRNOK, Katalin 1995: Porabski Slovenci. Enciklopedija Slovenije, 9- MK. Ljubljana. TILKOVSZKY, Lorant 1998: Nemzetisegi politika Magyarorszagon a 20. szazadban. Debrecen. ZSIGA, Tibor: A „vasfuggonv" es kora Magyarorszagon. Vasi Szemle, LIII. Szombathely. ZUPANČIČ, Jernej: Slovenci na Madžarskem. V: Razprave in gradivo, 36/37. Ljubljana. A Magyar Korona Orszagainak helysegnčvtara. Budapest 1892. Az 1920. Evi nepszamlalas. Elso resz. A nepesseg fobb demografiai adatok kozsčgek es kiilteruleti lakotthelyek szerint. Budapest, 1923- Az 1930. £vi nepszamlalas. I. Resz. Demografiai adatok kozsegek es kulteruleti lakotthelyek szerint. Budapest, 1932. Az 1941. evi nepszamlalas. Demografiai adatok kozsegek szerint. Budapest, 1947. ] 78_Attilo Kovocs: Šleviični rozvoj Slovencev no Modžorskem v luči zgodovinskih dogodkov 1990. Evi Nepszamlalas. Anyanyelv, nemzetiseg telepulesenkent 1980, 1990. Budapest, 1993. 1990. Evi Nepszamlalas. Magyarorszag nemzetisegi adatai megyenkent. Budapest, 1992., Nepszamlalas 2001. 4. Nemzeti kotodčs, A nemzeti, etnikai kisebbsegek adatai. Budapest, 2002. ALBERT F. REITERER The Slovene Language in Carinthia - Symbolic Bilingualism Questions Jb) the ¿cmloi/iuallanguage« are /matera i a•nsus in :4Htsiria cilice U brid, W at II mill in fact since the ceftsm ../ 1800 in < isk ithanja The last oneok tin vetti 2001 ¡¡suit erf in about tJ.Oiiu .lustrums (itspeitn el\ I i ooo inhabitants^ m (iiniithia fcbnfessiiig this is! ih, n i in us, (I most (i/'ten (n speak Sliw en, Ihureni as it is irell t'.non n to att experts, tin census trim ••/ < ollm/imil language i\ understood in o inn other then indicating Ifyigtristk skills ot .w ¡,/tii use of the language, that in signi/\ ing the o utline«; to identify ethun alb i/iohh, ally i with the slot ene miiioiih This in ¿JgmoiistrMid best by coiiipaiin^ the numhei- oj the census t> itlt an mecstigation looking exclusive!) JpnliiWiiistk skills I represi ntatue sitrjfe) in num. \ U> a micro-tensus aftdleadb\ iheauihoi o/ Sepieni&jei j&9M>estiiied in-about WfflQOpersoifisaged /5vems ornn,o speaking ">' understanding Stovem ihe folhu in.q jprest nlttiion fin es some at the result.- <>f this sin 1 ev in more detail and it gives 'som< '/nuts at tie couth vis >>1 u hii h Slovene m < urinthia o •ken act ordirm f< • this investigation, h discussesthe Hifferetice'betuven thcr0;< numbers andWkfoi tin meaning of ticking in "Skit ene in the ,.ensns questionnaire 01 , an trust 1■ tit, evei 1 da\ lis, or Ihe capability 10 understand thi minor iiy language I oltnu iiig tin> com epl <>J sy mb< ,1m ethnicity. eovried h 1 II / (¡on-1 IT')/and tested ein/iiiuullt he h'. 11 \lho < t<)<)o 1 jot tlu I si n is argued that bilingualism in I ustn'ci not, ml \ iritlrthe -ilorenes hut 11 itli tin Bitrmplatid-( mats 'and die Uivjjai, too -gets mirays mon it syinboli1 and less dfprcigiuatie valtii /"' tin members of the respective Ifflgjtislk minorities hi tm\ count);i To Ihe term oj ■syitibotiii ctlniit 111 the tenii oj wmholic hiliiimuimi>i iiu- to In added snp/.'osi'dh thimos- "/ strut ititul ritme while intuntaiilmg on ufeniitarum talui <•/ the ino-t used indicate» jbrerlnui affiliatij^ir 01 West and ( eritral £//n» is Ihe com -e 1./ po-t-iiioilei n eilmti lit in Westei u 1.11 rope om1111 polity all) highly, dei eloped, outlines at lea'sl 't the < nricei ned are minori tv group.-, Kt-y-vvnrds population uosifoes ajiSirian Carmthia slmviu Lingium si "m \ -una na kqkqski v. mm'loti« v\ 'vojizlcn- '-"i \ '■'prasan/a p »ptntfVQrwm jezim so del 1 -ukega at -ti yskcpst/i.>/usapWbiralsti u p" ,h ugj sretorni t'ojni ■rironui ¿seodstei/a l.s.so v < isleiihanii /adiiji^popis 1 : y»U je poker, m da 12.(>()t> \r\tniei 1 na Kdm&sBm priznavit Mk^&vorijiisl t ensk.0 ho tic f \trtiko'ùiiijamiosti znanapomsui lertuii/ pogoeorntje ik ne >e_uaCuje jezikot m ljîî .itioi/o 0:10 una : sakdanje rnbe jezika, pat. /ki pi i/mii ijenost 1 mt, m (pàltticrie > nient i-fikmi/i - sbveiiskq manjsino O.00(i0.-1 /< > -taiosli /S let ali recgai bri or 10 •nrâ rtr. mue slorensku 1 Clam k jjàdrobtWe obrarnava rezuhale ïêgà pivfMdu m osvetljUji kdriiekste rahe slot 'iisèine nu horoskem Razpravlja •:> razliki met I obetnU n zultotoinu m -e spj-a.su/e_. ko/ p'&nieni 1 popisut poli ozrlaciti doveiischio kbùsvsaifiWk At torWlotavlja da jedyojezi, nos! 1 \rslnii Ue le pin Slovetigih. iemueÇ tudipri Hrvalih in MadUirih eedno hd/j-iinèpht na Kljiicnc hesLxli: ¡id^iisi'pivbîvalsEva .tvstrijsfei Koi^SÎi.i ^lov; ns<_ in 1 187 1 INTRODUCTION In a recent master thesis (Kollo 2002), the relations between the two linguistic groups in two villages of the Burgenland (the easternmost province of Austria) have been investigated. In Unterwart and Siget in der Wart, Magyars, or Hungarian-speaking people and German-speaking people live side by side. The investigation resulted in some highlights worth to be reported. The mayor, f.i., told the researcher proudly of his village being a »community belonging to Europe« because of the peaceful co-existence of different ethnic units. However, bilingual topographical signs were established only lately, and in a manner which must be called furtive: While the Viennese TV was invited, the term was set so that almost none of the villagers had the possibility to attend. For them, the event was planned to be a non-event. - Since two years only, there exists also a bilingual rubber stamp. It is told an important achievement. However, the newsletter of the local administration is German only. The chief executive of the local administration justified this in several approaches: First, he maintained that a bilingual newsletter were unnecessary for the Hungarian people would understand German, and the German-speakers would not like it. Then, as the investigator insisted upon this issue, he said plainly, that the bulletin would not be read anyway - a breath-taking statement of the person responsible for this newsletter! Of course, the big question is: What are these discrete officials afraid of? And second: Why do the Hungarian-speaking population accept to be neglected this way? It is clear that linguistic conflict is what should be avoided. The members of the linguistic minority are not harmed, but they are expected to be invisible. The most interesting fact is that they comply. While they are boasting on their Hungarian identity, it is meant their identity not to be costly in political and in economic terms. The concept of symbolic identity / ethnicity was constructed to describe and explain the ethnic relations in the U.S.A. (Cans 1979). »Ethnic identities continue to exist but decline in significance ... [Identification] may be perceived as simply a matter of where one's ancestors came from, without relevance for ordinary social life« (Alba 1990, 23). If this proves true, then »commitment« is no longer a part of ethnic belonging. Ethnic identity becomes insignificant, at least in political regards. While this was part and parcel of ethnic relations in the U.S.A. since the very beginning, the European setting was different. In Austria and in Western Europe language has been interlinked always with ethnicity and with national ambitions since 200 years. Thus, ethnicity in Europe 188 Albert F. Reiterer: The Slovene Language in Caiinlhio - Symbolic Bi lingual i sm_ has been, and has remained until the very presence, a political matter concerning the structure of the state. Especially minorities have been defined by their political ambitions and demands. They have been national minorities, in order to get clear conceptually. This is in stark contrast ethnic diversity is apprehended in the U.S.A. There, ethnic identity is seen as a private matter. Surely some people are proud of their ancestry and try to get more information about them (»rooting«). Others are quite indifferent and do not bother. Anyway, ethnic diversity has nothing to do in the political arena. Obviously, the same is not true for »racial difference«. Meanwhile, in most of the cases a new mind has come to the fore. National minorities have become ethnic minorities, that is, their claims for self-determination were, first, weakened, and then abandoned almost completely. I will argue in this presentation that the U.S.-way of ethnic choice and belonging will come up most probably as the way the younger generation is thinking and behaving also in Europe. Nevertheless, minorities in Europe stick further to one single most important claim: They demand and expect to get some institutional and financial help on behalf of the state and its majority. Language remains in this regard the »quintessential symbol« (J. Fishman) for the possibility to maintain an identity diverse of that of the majority. With respect to minority languages the readiness of the majority to acknowledge the equal value of minority members is measured by the degree of tolerance it shows for the use of the minority language also in the public realm. However, while on the one side the stress is laid more than ever on language, on the other hand the competence and the daily performance in the minority languages gets weaker. Symbolic ethnicity in Europe becomes a sort of symbolic bilingualism. Bilingualism is valued strongly today, at least rhetorically, by the majority, for since some time diversity is considered an advantage, or at least something which is not really important. However, bilingualism must not have political and structural consequences. Even minorities themselves accept this. They don't want to be the ones who spoil the general welfare. Therefore, the eagerness with which Burgenland-Magyars, or Croats, and increasingly the Carinthian Slovenes, too, identify as »bilingual«, and not as Croats, or Slovenes, must be seen with some mistrust. Most of them consider it the most promising attitude to say: We do not want to be the bad guys. Alba (1990) has studied quite a similar attitude towards ancestry in the U.S.A. and has demonstrated in his excellent empirical study the loss of any structural meaning. Symbolic ethnicity, as well as symbolic bilingualism, becomes increasingly a sort of folklore-ethnicity, or weekend-ethnicity, a ritual to stick to one's own different identity in search of a personal identity (vgl. Hall 1999, Mathew 2000, u. a.). Rgzprgv^ in grodivo, Ljubljono. 2003. si. 43 However, it loses progressively its pragmatic value, and it has no longer any salience in social and political terms. 2 THE PROBLEM Since 1880, the end-time of the Habsburg state, censuses in the area of what is now Austria put a question for the language. First, in 1880, 1890. 1900, and 1910, it was framed as a question for the »colloquial language«. After World War I, the Austrian republic asked for »the language in which one uses to think« (1923), and a decade later, in 1934, for »the language which marks the cultural group the respondent recognizes as his own«. In 1939, after the Nazi-occupation of Austria, there were two questions of relevance: The first asked for the »mother tongue«. The second one asked for the »ethno-national belonging« (Volkszugehörigkeit)-While the numbers for the mother-tongue resulted considerably bigger than in the previous (Austrian) census, the number of the persons admitting a non-Geman belonging were negligible. After World War II, the Austrian republic was restored. In its censuses it took up again the question for the »colloquial languages« (1951, 1961,1971, 1981,1991, 2001). The numbers of all ethnic minorities declined drastically in the last half century. In the following presentation, I will concentrate upon the Slovenes in Carinthia. Figure 1 100% 80% 60% 40% 20% 0% 1880 1900 1923 1939 1961 1981 2001 Numerical Development of Slovenes in Carinthia 1880 to 2001 □ German ra Other S "WENDIC" ■ SLOVENE 2_ 190 Albe>l F. Reiterer: The Slovene Language in Corinlhio ■ Symbolic B;l:nquolism The 2001 census identifies about 12,600 Slovene speaking Austrian citizens - and additionally 560 Windische (»persons from Wendischland«) - in Carinthia, or 2,4 per cent of the region's total population (Windische: 0,1 per cent). However, we know all too well that this number does not reflect the real size of the linguistic group. It is not by chance that censuses containing a question for language have often been conducted in the manner of election campaigns (cf. Brix 1982). What, then, is the meaning of this data? We may confidently say that this may be seen as the approximate size of the ethnic group (Suppan 1983; Reiterer 1977, 1985, 1986, 1996). We must clearly distinguish between a linguistic group of Slovene origin, able to speak and understand Slovene in everyday settings, and a Slovene ethnic group, consisting of persons who identify politically as Slovenes. The last one is a subset of the former. The former group gives us an idea of the quantitative potential of the Slovene ethnic group in Carinthia. Therefore, it is most interesting to investigate how many people do in fact understand and / or speak Slovene; which is the level of linguistic competence in Slovene; in which context and speech events Slovene is used in fact. 3 METHODICAL REMARKS ABOUT A REPRESENTATIVE SURVEY Such an investigation was conducted by the author in September 1999. I had the opportunity to make use of the Austrian Microcensus. The Microcensus is a survey of official statistics and consists of a huge sample, 0.9 percent of all households. That is: Between 50.000 and 60.000 persons in Austria are surveyed 4 times a year to get a variety of statistical information in demographic, educational and occupational regards. The most important feature of this survey, however, and the one which makes it an invaluable instrument for investigations in this field of research is, that it attributes weights to every persons and thus provides opportunities to have absolute numbers with a rather high degree of reliability. There is no other sample, commercial or not, which disposes about this trait. There is a reverse side, however. Due to the huge sample, the time and space is extremely limited. Thus, I had to be content with only quite a few questions regarding language competence and performance. Furthermore, in order to not endanger the main purpose, that is, getting information about strictly linguistic matters and behaviour, I had to skip an originally planned question for the way the persons identify ethnically. This is unfortunate, for data about the interlocking of linguistic skills and ethnic identity would be extremely interesting. A more comprehensive survey which has had its stress on ethnic consciousness was done in 1978 for the district of Volkermarkt / Velikovec (.Flaschberger/Reiterer 1980). However, the political circumstances at this time were quite different. We cannot, therefore, draw on this survey for the climate nowadays. This is highlighted by a replication of the 1978 survey in a master the- Rozprove in qrodivo. Ljubljano, 2003. si. 43 191 sis in Klagenfurt / Celovec (.Fleissner 1998). Some key findings gave a totally different picture of the way people think today. Such surveys of demoscopic nature with a standardized questionnaire are very useful for estimating quantitative aspects and sizes of the structures explored. However, they do not succeed usually in grasping the more personal questions of the personal development and of the motives behind the changes of attitudes and the shift of identities. For such issues, other methods are needed. Linked to the survey of 1999, therefore, was a wave of 20 in-depth interviews which were led by experienced bilingual persons, who were free to proceed as it seemed practicable to them. They aimed to explore personal experiences and life-histories of persons coming from Slovene background and arriving at quite different conclusions and attitudes towards ethnic identity and linguistic behaviour (Reiterer 2002).1 4 SOME RESULTS Anyway, the results of the survey were spectacular enough. About 60.000 persons aged 15 years and older told us they understood or spoke Slovene. They are divided quite evenly in a part which understands Slovene well, in another part which considers its linguistic skills moderate, and the rest which does not speak very good the Slovene language. We were relying upon self-evaluation concerning linguistic skills. * * * ' The invesiigaiion was funded by the Austrian Federal Chancellery, unit for ethnic groups within the section for constitutional problems. The Federal Ministry for Science and Technology promised to add some funds, but did not until the very presence. The motive, it was said, was lack of money. Therefore, a lot of data could not be processed due to the lack of funds. 192 Albert F. Reilerer: The Slovene longuqge in Corinlhia ■ Symbolic Bilingualism Questionnaires containing a box »skills in Slovene«, ond the calculated absolute number of the persons in the different Carinthion districts, September 19991) a * u > c ^ r- y 7-, « o cf ro cO co SO w> CO O'OOC 17.853 o o o o o '/S OS fsl Cs O o~ o o o o r> ro W sT sO o 00 rO rsj sr CS C\" o o" o CO CS CO r^ 00 so K o T © CO O cO ^r o o" o Cs i/s C\ CO CO vj. WS rO XT co cK so" O) o c" o o Os Cs 10 CO vr to en » c^. rO sr SO S3 tN o o o i/\ SO IO Cs SO 00* r^ SO 30" r^ CS cm" "T o o* o CO) vn so CS 00 CS - —. T T' o o o IT, u •-H > — c a) - o u-s rO so IN CO CS 00 CO u-\ so q CS (N CO so o" cO IT* sc" CO o c o o sr ^T en o cO co so o o" o 0 H) a. 00 o 00 SO CO 00 r--. sr CO (Si 00 SO. 0 in Weight for total Carinthia: 111,4, that is.: 1 questionnaire equals 111,4 persons aged 15 years and above on the average. Average weight of persons with skills in Slovene: 116,42; that is: 1 questionnaire equals 116,42 persons aged 15 and above. Rozprove in gfodivo. liubijono. 2003, si. 43 193 Seprember 1999 was only 1 and ~ year distant in time from the census 2001. As almost all of these persons have learned the Slovene as their mother tongue or primary language, we may compare the two numbers and look for the different meaning both numbers have. Less than a quarter of the persons understanding Slovene - in fact only a fifth, for in the census there are counted also the children up to the age of 14 - are ready to identify as Slovene if asked by the authority in the census. »Winning the Census« (Horowitz 1985, 194 ff.) is a main goal of most of the European minorities. The Carinthian Slovenes have obviously lost this battle. We have to consider the different variables more in depth and compare them to the results of the census. Let us begin with the influence of age onto the language skills! There are different possibilities to analyse the data. However, in fact all of them result in roughly the same picture: The competence in Slovene decreases considerably if we go from the older people to the younger ones. Of the population in the age class of 75 and above, 17,7 percent of all Carinthians have some skills in Slovene. If we come to the age class of 15 to 29 years, this share amounts only to the half, to speak more exactly, to 8,5 percent. This trend is especially strong with men. Of the old ones a percentage of 19,2 percent (women: 16,9 %) is able to speak or understand Slovene. Looking at the young ones, the share amounts only to 6,8 %. that is roughly a third (women: 10,3 %)■ If we are asking for good knowledge of Slovene, the share decrease from 6,0 percent with both sexes (males: 7,2 %; females: 5,4 %) to 2,6 % (male: 1,5 %; female: 3,6 %). We can, of course, read this trend as a tendency in the recent history of the Carinthians Slovenes. It is really interesting to compare these data to those of the most recent census in 2001. Basically, the patterns in the age distribution of those identifying as Slovenes is the same as just mentioned for the language skills as seen in the 1999 survey. The decrease with the progress of time, however, is more acute than with language skills. There is a significant difference concerning the sexes. Ethnic identification decreases stronger with women than with men, if going from the old age to the youth. There is much sense in an interpretation which runs as follows: Women acquire Slovene competence as children and in their youth in a more natural way and use their skills in this language in everyday life-world more pragmatically and less concerned for extra-linguistic symbolisms than men. Male children and youth may be stronger influenced by such concerns even at such a tender age. They seem to reflect the significance of language in political and social regard stronger than the purely communicative functions and needs. In this context we have to ask, although our data do not answer the question: Who are chose to decide the impact of such reflections? That may be a matter of the parents, but it may be as well a matter of the male children themselves. 194 Albert F. Reilerer: The Slovene longuqge in Corinlhia ■ Symbolic Bilingualism However, if men have learned Slovene, it seems that they are ready to engage in ethnic or national activities more than women. Ethnic consciousness has less decreased with men than with women with the passing of time. If this interpretation would hold, then it would be one more piece of evidence for the well-known fact that ethnic consciousness as well as national militancy is a concern more for men than for women. This cannot be surprising, as political activity and public engagement is considered even in modern societies more a matter of men than of women. Figure 2: Competence in Slovene 1999: Age Distribution Compared: male o | 0,00 - M 15-29 30-44 45-59 60-74 75+ age class The figure is to be read as follows: the quotient < 1 means Slovene under-rep-resentation in the age group, > 1 overrepresentation. Ei.: the share of those speaking Slovene well who are in the age class of 15 to 29 years is less than half of the share of the German-speakers in the same age class (0,42). On the other hand, the share of the very aged (75+ years) in the group which speaks Slovene well, is more than twice as large than the share of the German-speakers of the same age (2,22). A steep curve means a high degree of relative aging. It is time once again to stress the fact that we are relying on what people are telling of themselves. The problem to cope with is that there may well be a gendered readiness to judge differently one's own language skills. However, our data do not allow to say anything about this methodical problem. Razprave in gradivo, Ljubljono, 2003. si. 43_____„__]_95 Where are the people living who speak Slovene? Due to the trait of a sample survey our ability to come to local contexts is heavily limited. But we can speak at least about the districts. If we may label a district a Slovene one, than this is Volkermarkt / VelLkovec. Nearly half of the people living there are able to speak Slovene in one or the other way. Of this group, two fifths say they master the Slovene well, and another two fifths, they do it in a tolerable way. Of the other districts, the shares of people speaking Slovene are not really impressing, even taking into account only the officially bilingual parts. Surprising high are these shares in the cities of Klagenfurt / Celovec and Villach / Beljak, reaching nearly a seventh of the population. However, in these rwo cities, the part of the people speaking Slovene »well« is modest, and the part speaking it »not so well« amount to more than the half. In the district of Hermagor, the Slovene has nearly died out if one trusts the data. It may well be that there is a bias in the respondents' behaviour which would be interesting - if extant. While in die cities, there is a tendency in some circles to be proud to be competent in Slovene, in the rural areas of the lower Gail valley / Zilja the old habits of fear and anxiety may have survived. People feel demeaned if they are suggested to have Slovene roots. Figure 3: Competence in Slovene 1999: Age Distribution Compared: female female 2,50 03 2,00 C3 fi 1.50 CD S 1.00 | 0,50 0,00 15-29 30-44 45-59 60-74 75+ female 196 Albert F. Reilerer: The Slovene longuqge in Corinlhia ■ Symbolic Bilingualism 4.1 A Digression: Politics and Ethnic Identity Ethnic identity is always a question of politics in Central Europe. The ethnic tensions between majority and minorities have been characteristic especially in Carinrhia. For a long time it was assured that politicians trusted to have an advantage by instigating ethnic hatred. This time seems to have passed, at least for the overwhelming majority. In December 2001, the Austrian Constitutional Court ruled that the threshold of 25 per cent for displaying bilingual official signs does not correspond to the Austrian Constitution. The Carinthian governor reacted furiously - the Court in his annual report valued the governor's stance as a »theory for a coup d'etat« - and tried to launch an anti-minority-movement. There may-have been several motives. Not the least one, surely, was his hope to come in tune with the mood of the population and to gain in the coming local elections. Meanwhile the local elections have passed by on March 2003. The party of the governor was hit by severe losses, and, above all, the losses were even more heavy in the bilingual area, and there was a correlation between the losses and the share of Slovene population in the communities. The correlation in fact was a weak one (0,447), and explains only 20 per cent of the variance. It makes sense to interpret the data by saying, that there is no gain today in being anti-Slovene, and, on the reverse, that trying to play the ethnic card may have been nocuous to the party of the governor. 4.2 Symbolic Bilingualism Tom Priestly (1997) has published a lot of evidence, coming from the material for a linguistic Atlas of the interwar period and meant for German nationalist purposes, that the language of the family and also the language used in village affairs was mostly Slovene in the area you can identify in figure 2. This applies also to regions which today at least in the census, and in the 1999 investigation, too, result nearly perfectly assimilated, f. i. the lower Gail valley / Zilja. But even at those times, that is, in 1934, the evidence brought by Priestley does not coincide with the results of the then-time census. Ethnic distancing to the Slovene origin, or ethnic assimilation, obviously occurred while the language of daily life was mostly the Slovene (in a dialect variant). While the Gail valley / Zilja must be considered compactly Slovene in linguistic regard, the people had assimilated ethnically to a very high degree even in this time, that is, they had changed ethnic belonging and solidarity and were shifting in their identity to the majority. Ethnic assimilation preceded linguistic assimilation. We might discuss the causes of this delayed processes. However, in this context I am more interested in the fact as such, for it tells us the story of the Slovene group in Carinthia as a whole. The loss of Slovene competence is caused to an important degree by their previous loss of Rozprove in grodivo, Ijubljona, 2003. si. 43 }Q7 ethnic consciousness. The language as a marker for one's own identity is not linked mechanically to this identity. But it is linked to it with a time lag, and we may well conclude that there is also a nexus the other way round: If people cease to speak their language of origin, than it is a question of time when the group dissolves as a structurally meaningful ethnic unit. The fully functional Slovene language is today a concern only for a minority within the linguistic minority. This is clear enough if one compares the number of persons in the investigation of 1999 with the census 2001, and especially the difference between those speaking Slovene well and those speaking it in a less perfect way. This brings us back to the question of symbolic ethnicity and to symbolic bilingualism. The linguistic environment of Austrian ethnic minorities today is nearly exclusively monolingual. Therefore, even people feeling to belong to the Slovene ethnic group state a bit uncomfortably: They are more fluent in German than in Slovene. If they have to speak about arguments not so familiar to them, they tend to chose spontaneously the majority language, that is: German. Moreover, there are some factors furthering such a behaviour. The Slovene in Carinthia is not a compact linguistic unity. It consists of a number of heavily differentiated dialects. People coming from Zilja (Gailtal) have some difficulties to understand people coming from Podjuna (Jauntal), if they use both their dialects, respectively. Then, it seems to make sense to them to chose the common language they all have learned, and they were better trained in than in Slovene, the German. Thus, Slovene becomes a sort of a language of secrecy. To speak the Slovene in supra-local and supra-regional contexts is to make a statement of one's own identity, and in some way also a statement of a political commitment. There the difficulties even for those relating to the Slovene group begin. Nationally, the Carinthian Slovenes are Austrians beyond any doubt. We have a lot of data testing to the effect that Slovenes in Carinthia identify more as Austrians than German speaking people do. The latter one tend more to identify regionally, as Carinthians. The same applies, by the way, also for the Burgenland-Croats compared to the German-speaking inhabitants of the Burgenland. - While up to 30 years ago speaking Slovene implied also some sort of allegiance to the Republic of Slovenia, nowadays this has changed almost completely. In fact, there are some ambivalences. Slovenia is an argument with the Carinthian Slovenes which is approached with a lot of hesitation. The national minority has become an ethnic minority, a group with a subnational consciousness whose primary loyalty goes surely to the nation. National, in this sense, means the longing for a political (juridical) personality of its own. National identity means an ambition for at least a shadow of sovereignty. Ethnic Alberl F. Reilerer: The Slovene Longuogg in Corinlhio ■ Symbolic Bilingualism identification, on the other hand, means accepting the nation, even if it is dominated by another language. Carinthian Slovenes are an ethnic minority who feels entitled to some additional rights in the context of the Austrian nation and state. But they are proud to be part of the Austrian nation. This must be considered an unstable midway situation. Especially die younger ones ask ever more insistently if it is worthwhile to engage in ethnic aims and to accepted that this means also additional costs. The most common attitude among them is: To learn Slovene well simply does not pay! Language choice, thus, becomes a rational-choice-matter (cf. F. Grin). Only in most recent times younger people become aware that skills in Slovene, as any other linguistic skills, will be advantages for them also in an economic perspective. This may well contribute to - if not: preserve, at least - slow down the loss of Slovene as a fully fledged language in the originally Slovene, and then bilinguals areas of Carinthia. To come to an end: For most Slovenes the value of their primary language today is more of a symbolical nature than a pragmatic one. They stick to it, for they stick to their ethnic identity. However, the share of those for whom this applies is decreasing. Rcizprave in gradivo, Ljubljana, 2003. si. 43 199 REFERENCES Alba, Richard D. (1990), Ethnic Identity. The Transformation of White America. New Haven: Yale University Press. Anderson, Michael (1999), Children in-between: Constructing identities in the bi-cultural family. In: J. of the Royal Anthr. Institute 5, 13 - 26. Banks, Marcus (1996), Ethnicity: anthropological constructions. London-New York: Routledge. Barker; Thomas (1984), The Slovene Minority of Carinthia. With the Collaboration of A. Moritsch. Boulder: East European Monographs. Brix, Emil (1982), Die Umgangssprachen in Altösterreich zwischen Agitation und Assimilation. Die Sprachenstatistik in den cisleithanischen Volkszählungen 1880 - 1910. Wien: Böhlau. Bundespressedienst (o. J. [1991]), Grundlagenbericht der Bundesregierung über die Lage der Volksgruppen in Österreich. Wien: Bundeskanzleramt. Czoemig, Karl von (1857), Ethnographie der österreichischen Monarchie, Wien: Staatsdruckerei. Faßmann, Heinz / Münz, Rainer / Oberdammer, Peter (1991), Sprachgruppen und Sprachkenncnisse im Burgenland. In: ÖZP 20, 431 - 436. Fishman, Joshua (1972), Language and Nationalism. Two Integrative Essays. Rowley/Ma.: Newbury House. Fishman, Joshua (1977), Language and Ethnicity. In: Giles, H. (1977), Language, Ethnicity and Intergroup Relations. London-New York: Academic Press, 15 - 57. Flaschberger, Ludwig / Reiterer, Albert F. (1980), Der tägliche Abwehrkampf. Erscheinungsformen und Strategien der Assimilation bei den Kärntner Slowenen. Wien: Braumüller. Fleissner Monika Anna (1998), Empirische Analyse des Mehrheit-Minderheitenproblems. Manus, Master thesis: Univ. Klagenfurt. Gamerith, Werner (1994), Ethnizität und ihr zeitlich-räumlicher Wandel anhand von Volkszahlungsergebnissen. Das Beispiel der Kärntner Slowenen. Klagenfurt: Institut für Geographie an der Universität (Klagenfurter Geographische Schriften, Heft 12). Gans, Herbert J. (1979), Symbolic ethnicity: The future of ethnic group and cultures in America. In: Ethnic and Racial Studies 2, 1 - 20. 200 Alberl F. Reilerer: The Slovene longuage in Carinlhio - Symbolic Bilingualism Gilles, Howard B. (1977), ed., Language, Erhnicity, and Intergroup Relations. London: Academic Press (European Monographs in Social Psychology 13). Grin, François (1999), Economics. In: Fishman, Joshua A., ed., Handbook of Language and Ethnic Identity. Oxford - New York: Oxford University Press, 9 - 24. Hall, Stuart (1998), Old and New Identitities, Old and New Ethnicities. In: King, Anthony D., ed., Culture, Globalization and the World System. Contemporary Conditions for the Representation of Identities. Minneapolis: Univ. of Minnesota Press, 41 - 68. Holzer, Werner/Münz, Rainer (1993), Landessprachen: Deutsch, Kroatisch und Ungarisch im Burgenland. In: Holzer, Werner / Münz, Rainer, Hg., Trendwende? Sprache und Ethnizität im Burgenland. Wien: Passagen Verlag, 19 - 85. Horowitz, Donald B. (1984), Ethnic Groups in Conflict. Berkeley: University of Cal. Press. Kollo, Katalin (2003), Ethnische Minderheiten in der Gemeinde. Interaktion und Kommunikation zwischen Gemeinde und Volksgruppe, dargestellt an Hand zweier Gemeinden im Burgenland. Spittal a.d.D.: Manus Master-Thesis. Mathews, Gordon (2000), Global Culture / Individual Identity. Searching for Home in the Cultural Supermarket. London: Routledge. Maurer-Lausegger, Herta (1993), Situationally motivated speaking habits among Carinthian Slovenes. In: Slovene Studies 15, 1-2, 87 - 99- Moritsch, Andreas (1991), Hg., Vom Ethnos zur Nationalität. Der nationale Differenzierungsprozeß am Beispiel ausgewählter Orte in Kärnten und im Burgenland. Wien: Oldenbourg. Priestly. Tom M. S. (1989), Cultural Consciousness and Political Nationalism: Language Choice among Slovenes in Carinthia (Austria). In: CRSN XVI, 79 - 97. Priestly, Tom (1997), The Slovene Minority Population in Carinthia and Styria in 1927: Some new Data. In: ÖOH 39, 263 - 278. Priestly, Tom (1999), The Position of the Slovenes in Austria: Recent Developments in Political (and Other) Attitudes. In: Nationalities Papers 27, 103 - 114. Reiterer, Albert F. (1977), Zur ökonomischen Situation der slowenischen Minderheit im gemischtsprachigen Gebiet Kärntens. In: Brunbauer, Rozprave in gradivo. Ljubljona. 2003, šl. 43 201 Wolfgang, Hg., Raumplanungsgespräch Südkärnten. Wien-Klagenfurt: Slowenisches wissenschaftliches Institut, 105 - 118. Reiterer, Albert F. (1985), Wandel der Sozialstruktur und nationales Bewußtsein bei den Kärntner Slowenen. In: Skupna Koroška, Bd. 10: Volksgruppenproblematik 1938 - 1988. Klagenfurt: Koordinierungsausschuß der Diözese, 302 - 321. Reiterer, Albert F. (1986), Doktor und Bauer. Ethnische Struktur und sozialer Wandel. KJagenfurt: Drava. Reiterer, Albert F. (1996), Kärntens Slowenen zwischen Minderheit und Elite. Aktuelle Tendenzen der ethnischen Arbeitsteilung. Klagenfurt: Drava. Reiterer, Albert F (1998a). Soziale Identität. Ethnizität und sozialer Wandel: Zur Entwicklung einer anthropologischen Struktur. Frankfurt/M.: P. Lang. Reiterer, Albert F. (1998b), Neonativism as Linguistic Nationalism. Ethnonatio-nalism in the United States-, The Problem of an »Official Language«. In: Can. Rev. of Studies in Nationalism XXV, 107 - 115. Reiterer, Albert F. (2000), Lebenswelt Muttersprache. Das Slowenische und seine heutige Wahrnehmung - ein Bericht. In: Kärntner Jahrbuch für Politik 2000, 340 - 362. Reiterer, Albert F. / Flaschberger, Ludwig (1999), Ethnischer Konflikt und Alltag. Frankfurt / M-: Peter Lang. Robak, Fritz (1984), Kroaten im Burgenland. Wien: Europa Verlag. Suppan, Arnold (1983) Die österreichischen Volksgruppen. Tendenzen ihrer gesellschaftlichen Entwicklung im 20. Jahrhundert. Wien: Verlag fü Geschichte und Politik. Zavratnik Zimic, Simona (1998), Podgovori s Koroškimi Slovenci. O etnični identiteti, slovenščini, dvojezični in vzgoji samopodobi. Celovec: Mohorjeva. 202 JANEZ STERGAR Obisk Koroške v času »vojne za krajevne napise« (ortstafelkrieg, o rt st af e lstu r m ) oktobra 1 972 Tir Visn io < vkinthu in thi Ti ml Topo« ii\i'hn Sions W-\i< (Ojmv u hlkrm i OlM-1'A! t l.MOKM) IX OčTOlir.R 19~2 The jOlh iimui t /sar\ uf the < uriulhian topQgntwiie otitis /tu> rei n ed the in ten st, lustriaii jmn malists unci resemx hers m wctober t9~2 et in < aunthta. I ~ Vg&rs apa the yiguntg \>j the . ludi nut State treaty it huh in paragraph > o/ irticu ' anipjig other things cleU nnines mkngital lopographtL sign- in distrn ts with Slovene K 'ar&ithia and nVi fldj a lid C n>at tan (Bit igt> land) at if tot ni, - the \nstnan sol utHsuml e> nnn nt >rdered that (kjrnianmovejfe topographic signs lh posted in Urtain settlements of X.arinthia However it uh police heuigMassu > Germaii maidnaMt gii'tigk "t a Jen September and (ktohei nights /< moved all bilingual simts unpunished and hiottghl a pari qmhem to KlaWnjUrt. 'Celmi c on < ictobet J.s' at the imn <>/ ihr fyieeting <» ¿antzed bj tin ( /hincctlm Bruno Kreiskx u hom they ins idled as. feietsh stvine h a lontnhmion to tin kjtifhvledgi. citMiit topogiaphii iigus war- the an thai puntis/tc-;(with s&tnet larif'U qfipjiMhis rep&rt on (he study i w/ to c at inthia on 0< I Wife i 16 in /""'J Specially dealt ieith are pases of :eiii(>t at. t tola tee against fndu idual 'Canrtthiau Slovenes and then pt<>fu-tfi reactions in the ( aiuithian Gernuiu and Slovene ptmic d)ni ¿tru of Marfan Srienc and tin- cuithoi in Voelkermarkt. \ eijkot ec on October t-S. Keyword*-. ' .irinthmn Slovenes bilingual topogrdphic signs, Onsuit'clkncg; (JristaiiSsifflnn ¡October 1972 Slow fit history hideseileniii.a koroške vojne :a krajevne napisi/e ognila zanimanje avstrijskih not i m 11 ter m raziskovalce! za t togo, tke na Koroškem oktobra 1972. sedemtiajšl let po po&tnsu Irstn/Me di iitt ne pogučtije. ki t . J od^larkiečiena ' med drugim prt tlakuje tudi dt ojez ieite topografska o:mike < 'okrajih s sloijkntko nm Koroškem m Stujer^faimf tn hrt asi"> manjšino (na (.■Pridiščaiiskenij, ji tnsirij-ka socialistična rrnda nanirei dala i nekaterih koroških krajih postaviti nemškb-stoi t< tnn > kot ¡n i speuck k pozna varim / o/ih _¿t krajetm napise« -¿tete» ohjat hu tu : nekaj pojavnih do/iohiju/e Šj'ojt poročilo; o šlihMskeii/ 1?1 m vanju po KorSMem h' IS. 10.1972. /'< oehej so obrat ua/am prmjeri pmliranja mbef fediin/i-oa nasilja nad posameznimi kctrošllinn s/oeeuu m nv liornu jn enu ' . enjem reakcije i koroški nem d>i m slol vriski javnosti let attetucija i tanjami \t tenea m at lorja (IS 10. i t Vehkoicu kliucnt' bV.seilu korošfci nci civojezii ni m ipisi. •Oiriscik-l.liScg«: ' >r rsi ik-LsUinii okfo-ben 1972 slovcnsK.i zgudov'in 203 Tridesetletnica koroške »vojne za krajevne napise« (Ortstafelkrieg, Ortstafelsturm, Ortstafelpogrom) je oživila zanimanje avstrijskih novinarjev in raziskovalcev za dogodke na Koroškem oktobra 1972. Sedemnajst let po podpisu Avstrijske državne pogodbe, ki v 3. odstavku člena 7 med drugim predpisuje rudi dvojezične topografske oznake v okrajih s slovensko (na Koroškem in Štajerskem) in hrvaško manjšino (na GradišČanskem), je avstrijska socialistična vlada namreč dala v nekaterih koroških krajih postaviti nemško-slovenske krajevne table. Ob pasivnosti (sicer okrepljenega) orožništva in policije pa so nemškona-cionalne horde v nekaj septembrskih in oktobrskih nočeh nekaznovano odstranile vse dvojezične napise in jih del 28. oktobra pripeljale v Celovec na zborovanje kanclerja Bruna Kreiskega, ki so ga ozmerjali z »židovsko svinjo«. Ob tridesetletnici sta bila na Dunaju in v Celovcu na temo pogroma na dvojezične krajevne napise pripravljena simpozija,1 na katerem so referirali Kari Stuhlpfarrer, Sepp Brugger, Gero Fischer, Valentin Sima, Mirko Messner in Peter Gstettner. Njegova razprava »Napad na krajevne table pred 30 leti - gibanje proti zakonitosti in redu. Analiza mikropolitike na Koroškem okoli leta 1972« je bila objavljena v »Razpravah in gradivu«.2 Profesor Gstettner je s podrobno analizo dokumentov in s pogovori s tedanjimi akterji dokazal, da jeseni 1972 ni šlo za nikakršno spontano reakcijo prebivalstva na »vsiljeni zakon o dvojezičnih napisih«, ampak za dobro organiziran pogrom, ki izpolnjuje vse kriterije za oznako »teror«. »Zmaga v nemški noči« je za koroške Slovence »pomenila travmo, ki po tridesetih letih še traja.« Gstettner je pokazal, »kako se z organiziranim terorjem na ulici lahko pritiska na vlado, škoduje demokraciji in dodatno zožuje manjšinske pravice,« ter »zakaj na Koroškem manjšini sovražna politika uspeva vse do danes in zakaj avstrijska državna pogodba še ni izpolnjena.«3 Vsi uradni postopki proti podiralcem dvojezičnih napisov so bili ustavljeni, pripravljena uradna dokumentacija o nezakonitem prevrat-niškem dogajanju je ostala do danes neobjavljena, prelomnemu dogodku pa tudi koroško zgodovinopisje ni posvečalo skoraj nobene pozornosti. Na drugi strani »med prebivalstvom obstaja široko in deloma podrobno včdenje o napadu na dvojezične table. To je »podtalno vedenje«. O tem vedenju * * * 1 Poročilo o celovškem simpoziju je dostopno na spletnem naslovu http://akin.mediaweb.at/31 02/31 carint.htm. 2 Peter Gstettner, Der Oristafelsnirm vor 30 Jahren - eine Bewegung gegen Gesetz und Ordnung. Eine Analyse der Mikropolitik rund um das Jahr 1972 in Kärnten. V: Razprave in gradivo - Treatises and Documents, Ljubljana, 41, 2002, str, 68-95 3 Povzetek ein dela, str. 68. 204 lonez Slergar: Obisk Koroške v času »vojne za krajevne napise« oktobra 1972 pa ne govorijo v javnosti.«4 Še manj pa so o njem pripravljeni pričati na sodišču, saj morajo z več sto nekdanjimi storilci (ki nekaj podrtih tabel kot trofeje še hranijo po podstrešjih) živeti kot sosedje ali sorodniki. Navzlic zanikanju in poskusom sodnega spodbijanja ostaja dovolj dokazov za ugotovitev, da so bile v ozadju podiranja dvojezičnih napisov koroške nemško nacionalne organizacije okoli Kärntner Heimatdiensta. Gstettner ponavlja tudi jasne Kreiskyjeve ocene tedanjega celovškega dogajanja: »Čisti nacisti. Tisoče ljudi« in »največje nacistične demonstracije po vojni.«5 Spodbija pa oblikovanje olepševalnega mita, po katerem naj bi bilo podiranje dvojezičnih napisov »spontana ljudska vstaja«, »demokratično protestno gibanje«, ki naj bi bilo »mirno«6 ali pa javnosti in oblastem malo znana »tajna dejavnost«. Nekoliko vseeno preseneča, da kolega Gstettner ob upravičeni kritiki pomanjkanja temeljnih zgodovinopisnih raziskav v svojem predavanju ni opozoril vsaj na objavljene sumarne orise in ocene jesenskega pogroma na dvojezične krajevne table v avstrijskem zgodovinopisju.7 V celoti so spregledane tudi sočasne objave v tedanjem slovenskem tisku, vključno s sociološkimi, politološkimi in pravnimi analizami, kakor tudi poznejši historični pregledi. Vsaj nekaj avtorjev bom v nadaljevanju še omenil, čeprav ne Gstettnerjev ne moj namen ni pripraviti monografije o koroški jeseni 1972. Sredi leta 2003 se je oživljeni raziskovalni interes za »Ortstafelkrieg« pokazal tudi ob pripravljanju oddaje ORF, ko so avtorji v iskanju dokumentacije in pričevanj prišli tudi v Ljubljano in na Inštitut za narodnostna vprašanja. Kot edini raziskovalec, ki na inštitutu službuje še od leta 1972, sem za ORF lahko nastopil tudi kot »Zeitzeuge«, iz arhiva pa sem potegnil tudi svoje poročilo o potovanju po Koroškem 16.-18.10.1972. Ker to poročilo doslej še ni bilo objavljeno, sva z urednikom naše revije presodila, da ga velja javnosti ponuditi v branje. Jesensko potovanje leta 1972 ni bilo moje prvo terensko raziskovanje ali prvo daljše bivanje onstran Karavank. In tudi poročilo o tedanjih popotnih opažanjih in spoznanjih ni bilo med mojimi prvimi poročili, ki sem jih napisal, večino pa tudi objavil. Konec poletnih počitnic 1966 sem z gimnazijskim sošolcem Matjažem Zwittrom prvič prekrižaril Koroško.8 Poleti 1967 smo ljubljanski taborniki prvič razprli šotore v Globasnici,9 v naslednjih letih še večkrat v * * * 4 Cir. delo, str. 72. 5 Cit. delo, str. 79, z navedbo vjrov. 6 Cit. delo, str. 81. 7 Morda začenši z delom: Hanns Haas, Karl Stuhlpfarrer, Österreich und seine Slowenen, Wien 1977; posebej str. 105-106. 8 Matjaž Zwitter, Janez Stergar. Hodil po zemlji sem naši... V: Mladinec, glasilo dijakov IL gimnazije v Ljubljani, Ljubljana, 1,1966-67, št. 1, str. 10-13. ^ Janez Stergar, Ljubljanski Zmaji na Koroškem. V: Tovariš, ilustrirani tednik »Dela«, Ljubljana, 19-9.1967, str. 24-26. Rozprove in grodivo. liubljano. 2003, št. 43 205 različnih koroških krajih.10 Taborniki smo na izlet na Koroško 23.11.1969 naenkrat popeljali deset polnih avtobusov.11 Z več drugimi ljubljanskimi študenti sem si 10.10.1970 ogledal in fotografiral celovške orgije ob 50-letnici koroškega plebiscita. Profesorji ljubljanske filozofske fakultete in nekateri njihovi študentje smo od konca šestdesetih ali začetka sedemdesetih let pričeli z rednimi (sprva pobožič-nimi) »romanji« na »Koroške kulturne dneve«12 in na nekatera druga strokovna srečanja ter o njih tudi poročali svojim institucijam (kot je to navada v vseh urejenih družbah) in v tisku. Sam sem v študentskih letih o zunanjepolitičnem, posebej zamejskem dogajanju ter o študentskih akcijah v podporo manjšinam mdr. pisal v študentski »Tribuni« in poročal na Radiu Študent; leta 1971 sem predsedoval mednarodnemu študentskemu seminarju na Bledu. Ker sem bil kot nadpovprečen študent in štipendist »Kidričevega sklada« zavezan, da se zaposlim v znanosti, in ker so me nekateri moji profesorji priporočili vodstvu Inštituta za narodnostna vprašanja, sem se na jesen 1972 (še z diplomo prve stopnje in tik pred drugostopenjsko) dogovoril za nastop službe pred koncem leta. Izbruh »Ortstafelsturma« je bil pravi povod za moje novo potovanje na Koroško. Za Radio Študent je to bila mamljiva novinarska tema, za inštitut raziskovalni izziv, ki se ga tedanji redni sodelavci niso lotili, saj vesti o zaostrenem položaju na Koroškem niso bile prav pomirjujoče. Na Koroškem sem seveda že imel celo vrsto »starih« znancev, na inštitutu pa so me opremili še z novimi naslovi možnih sogovornikov ter z napotkom, da mi bodo slovenske organizacije rade pomagale pri terenskem raziskovanju in zbiranju dokumentarnega gradiva. Do Celovca sem se odpeljal v študentski družbi (z razpadajočim tržaškim fiatom), naprej po Koroškem me je vozil sodelavec Slovenske prosvetne zveze Marijan Srienc, s katerim sva bila potem tudi skupaj aretirana (in po zaslišanju izpuščena). Po povratku v Ljubljano sem se lotil pisanja poročila, ki je kot dokumentarno gradivo objavljeno v nadaljevanju tega prispevka. Na »severnem oddelku« INV se je že poleti zaposlil moj študijski kolega Dušan Nečak, ki je v času podiranja dvojezičnih napisov mdr. pripravljal tematsko kronologijo.13 Ta mi je ob pritegnitvi drugih virov služila za angleško pisano koroško kronologijo v štu- ■k -k -k Janez Siergar, Taborjenje med koroškimi Slovenci. V: Veslnik koroških partizanov, Ljubljana, 6,1973, št. 4, str. 68-69 (nenviorizirano krajšano). 11 Janez Siergar, Bili smo kot doma na Koroškem. V: Tabor, Ljubljana, 15, 1969. št. 9-10, str. 228-229. 12 Janez Stergar, Koroški kulturni dnevi. V: Zgodovinski časopis, Ljubljana, 32,1978, št. 1-2, str. 155-159- Dušan Nečak, Kronologija dogodkov na južnem Koroškem ob postavitvi dvojezičnih napisov (21. sept. - 25. nov.). V: Delo, Ljubljana, 2.12.1972, str. 16-25. Isti, Kronologija važnejših dogodkov na južnem Koroškem od septembra 1972 do avgusta 1973, Ljubljana 1973 (ciklostirano gradivo). Kot avtorjev tedanji inštitutski »čimer« sem že ob dnevnem nastajanju kronologije pripominjal, da bi ju bilo bolj smotrno urediti po datumih dogodkov in ne zgolj po dnevih objave posamezne časopisne vesti. 206 lonez Slergar: Obisk Koroške v času »vojne za krajevne napise« oktobra 1972 denLskem biltenu »Info«.1"* Raziskovalno in publicistično so pogrom na Koroškem spremljali še drugi tedanji inštitutski sodelavci, poleg vodje »severnega oddelka« Toneta Zorna tudi ravnatelj Drago Druškovič in vodja »zahodnega oddelka« Janko Jeri.15 V objavi mojega poročila iz jeseni 1972 ni prav ničesar izpuščenega, zaradi lažje berljivosti so izpisane nekatere okrajšave in popravljene očitne tipkarske napake. Dodanih je par povezovalnih besed (kar je jasno označeno z ležečim oklepajem) ter nekaj opomb pod črto. Že v originalu poročila so v okroglih oklepajih navedeni viri za posamezne informacije ali ugotovitve. Ker so v besedilu uporabljene le - vsaj poznavalcem koroške tematike - splošno poznane kratice, jih večinoma ne pojasnjujem. POROČILO O POTOVANJU PO KOROŠKEM V DNEH OD 16. DO 18. OKTOBRA 1972 1) opravljena pot in' razgovori Iz Ljubljane v Slovenji Plajberk in Celovec skupaj s Sergejem Lipovcem,16 Tržačanom, študentom FSNPV, Ljubljana - Titova 102, ter Milanom Stepanovičem, študentom FF, Ljubljana - Ruska 2; Lipovec in Slepanovič sta potem sama nadaljevala pot v HodiŠe, Logo vas, Podravlje, Sent Jakob in v Ljubljano, jaz pa sem z Marijanom Sriencem}1 uslužbencem Slovenske prosvetne zveze obredel Velikovec, Dobrlo vas, Globasnico, KrŠno vas, Žitaro vas, Mlinče, Vesele, spet Celovec, nazaj v Ljubljano. O pogovorih obeh kolegov glej posebno poročilo/18 (Lovro Kassl /Kašelj/ v Uodišah, Einspieler v Podravljah, Serajnik v Št. Jakobu). Naši in moji sogovorniki so bili: jugoslovanski carinik na meji, oče in mali Wieserjeva v Slovenjem Plajberku, dr. Franci Zwitter, Florijan Sablatschanpri NT,1? dr. Joško Tischler, Hanzi Ogris, Rado Jane žic, Andrej Kokot, več dijakov -k -k -k Janez Stergar, Dušan Nečak, Selected Chronology of Carinthian »War about Sign-posters«. V: Info, Ljubljana 1973, si. 5. sir. 8-12. Za podrobnosti glede objav glej: Mara Mervič, Marjeta Čelovič, Janez Stergar (ur.), Biografije in bibliografije sodelavcev Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani za obdobje 1958-1978. V: Razprave in gradivo -Treatises und Documents, Ljubljana, 1980, št. 11-12, str. 79-151- Nekaj neobjavljenih elaboratov pa je dostopnih v dokumentaciji oziroma arhivu inštituta. ^ Sergej Lipovec je po povratku v Trst postal sodelavec novega Slovenskega raziskovalnega inštituta - SLORI. Marijan Srienc je po diplomi na ljubljanski AGRI-T postal znan gledališki in filmski igralec ter režiser, od 1991 je bil na vojnem področju v nekdanji Jugoslaviji kot novinar in pozneje predstavnik evropske Organizacije za varnost in sodelovanje (prim.: Nedelja, Celovec 23.6,1996). Umrl je 20.3.1997 v bolnišnici v Šentvidu na Glini, pokopan je na Rebrci, Priznam, da tokrat poročila v zaprašenih inštitutskih in domačih kupih papirja nisem niti poskusil iskati. NaS tednik - glasilo NSKS, Narodnega sveta koroških Slovencev. Rozprove in gradivo. Ljubljano. 2003. Šl. 43 207 dijaškega doma ob Lendu, več dijakov starega Mohorjevega doma na Völkermarkter Strasse, Zvone Zorko2Q>, nastavljenec slovenske hranilnice v Velikovcu, kup žandarjev v Velikovcu (imen nimam), uslužbenec v Rutarjevi trgovini v Dobrli vasi (ime lahko pove Marijan Srienc), gostilnicarka v »Juenni« pri Globasnici, Janez Hudi iz Globasnice, JoŠko Hutter in njegova žena, Janez Havel (Čeh v Globasnici), čevljar Franz Tomasch iz Kršne vasi pri Št. Lipušu, /Vladimir/ Rutar v Žitari vasi, eden izmed bratov Wakounig -v službi na bencinski črpalki v Mlinčah, /Janez/Luc Wutte in njegovi domači, proj. Jože Wakounig Marijan Srienc, prof. /Andrej/Mohar. Posnel sem nekaj fotografij z dvojezičnimi tablami oz. s prazninami, kjer bi table morale biti. Na magnetofonskem traku imam del prerekanja med Marijanom Sriencem in velikovškim žandarjem. O velikovškem pripetljaju je poročal KTZ 19-X.,jaz sem odposlal odgovor čez leden dni V kolikor ga ne bo ponatisnilo »Delo« (5X1.72), bom priložil kopijo. Epilog v KTZ??2X 2) nedeljsko zborovanje heimatdiensta, 15-x.72 Število udeležencev 10.000 drži, od tega približno 4.000 iz Slovenske Koroške (F. Zwitter), baje tudi Tirolci in Štajerci (Wieser), baje tudi iz Dunaja in Nižje Avstrije (Wutte), iz Lienza, Štajerske, Tirolske, Nižje Avstrije, Salzb urške (dijaški dom Lend). Da jih je bilo iz južne Koroške bolj malo, priča dejstvo, da so posebej pozdravljali »zastopstva« posameznih vasi (dij. dom Lend). Splošen vtis je bil, da je bilo zbranih od drugod le malo ljudi, rajhovskih Nemcev skoraj ne omenjajo (Zvone Zorko je videl en avto...). Starostna struktura je bila pestra. Veliko sogovornikov je govorilo o »nahecani mladini«. Mladina predvsem podeželska, pri čemer ima velik pomen organizacija Landjugend, ki ima pod svojim vplivom pol mladine; močna finančna zaslomba (Wieser, Zwitter, Tischler...). Celovška gimnazija je zborovanje gledala ob strani zaradi zabave (trije švicarski študentje dr. Zwittru, dijaki). Pač pa so seveda po koroških vaseh to nedeljo manjkali vsi nekdanji naciji (Zwitter). Za razliko z oktobrom 1970 opazna diferenciacija med Nemci, zlasti odsotnost vlade in vsaj vodilnih socialistov (Zwitter). Govore je delno posnel Zorko in vse že poslal v Ljubljano, ne ZSO ne NSKS tekstov nimajo, objavljeni so bili le v izvlečkih. Pravzaprav naj bi šlo za omiljene, cenzurirane govore z občnega zbora Heimatdiensta v Dobrli vasi (Zablačan /Sablatschan/), zahteva po fizičnem obračunu ni bila ponovljena, * * * Tedanji dopisnik RTV Ljubljana v Celovcu. Epiloga v socialističnem Kärntner Tageszeitung ni bilo, svoj popis velikovškega dogajanja sem nato objavil v Vestniku koroških partizanov in ga ponatiskujem v nadaljevanju razprave. 208 lonez Slergar: Obisk Koroške v času »vojne za krajevne napise« oktobra 1972 vse skupaj je bilo bolj uperjeno proti vladi (Zwitter...). »Radikalnejša« gesla so dvigali le od časa. do časa, Zorko (=Kokot) jih je nekaj posnel. Kokota so odrivali, ko je hotel posneti prsa s hitlerjanskimi odlikovanji (v Avstriji so sicer prepovedana le tista nacistična odlikovanja, ki imajo kljukasti križ). Zablačan je opazoval reakcije poslušalcev in ugotovil, da so skrajni primitivci, saj so huronsko vpitje zagnali le ob kratkih parolah. Če je imel stavek več kot dva odvisnika, pa čeprav je bil zelo ostro uperjen proti Slovencem, reakcije ni bilo. Pred zborovanjem so /Feliksa st./ Wieserja v SI. Plajberku prišli nagovarjal, daje njegova domovinska dolžnost, da gre v Celovec. 3) dvojezične table K že znanemu samo nekaj drobnih dodatkov! Zivitter je vedel le, da so nekateri Slovenci baje prijavili odstranjevalce. Dobra organizacija odstranjevanja. Nova moda: avstrijske zastavice ob krajevnem napisu (težave Hanzija Ogrisa v Časopisu, ker je odstranil razcefrano zastavico; prvi »odstranjevalec«, ki so ga časopisi poimensko navedli!). Škocjanski socialistični župan Vitus Jesse iz pisarne organiziral odstranjevalni pohod (Tischler...; medtem sicer že splošno znana stvar); ko je prvič telefoniral Robertu Matajdelu, naj gre zraven, se je Matajdel izgovoril\ drugič je šel zraven. Matajdel je to pripovedoval Francu Piceju, Picej Lucu Wutteju. Ogris zagotavlja, da so bili v Bilčovsu odstranjevalci vsi tuji, domači heimatdien-slovci »malo sodelovali«. Za imena je težko, baje le eden spoznan (Ogris), Ko je avto 5 celovško registrsko tablico 9.10.1972 v Hodišah odstranjeval dvojezično tablo, je žena prof Moharja to prijavila žandarmeriji. s številko; priča Še hodiški šolski ravnatelj (prof. Mohar). Baje je KZ objavil tudi vest o podobnem primeru iz Škof ič22 (prof. Mohar). VPodjun i so policaji baje nekaj noči »stražili« table. Slovenski dijaki (Borut Sommeregger idr.) so šli v kontrolo. Zapisane imajo datum in uro ter številko policijskega avtomobila, v katerem je posadka mirno spala - v gozdu pri Grabalji vasi. Prav tako na križišču Grabalja vas - Št. Primož, kjer so fantje kontrolo zbudili. Eden od policajev je rekel»No, že v redu, saj nas je že začelo zebsti«. Ko je kolona pri drugem množičnem naskoku prišla do table pri Št. Vidu (pri Klopinjskem jezeru) je policaj, kije bil ob tabli na straži rekel: »Machts schnell, wir kriegen Verstärkung!«2^ - priči Štefan Riegelnik in Folti Hartmann. Po prvi odstranitvi v Št. Vidu so otroci potem imeli table za igranje (Borut Sommeregger in drugi ■k -k -k 22 Gre za znano prijavo Mira Miškulnika (in njegove žene Marije - Micke). Po Volkszeitung 17.10.1972 o škofiškem gostilničarju poroča Dušan Nečak, čil. delo, sir. 15 O usodi Miškulnikove prijave Peier Gsieimer, CiL delo, sir. 92-93- Hitro opravite, dobimo okrepitev! Razprave in giodivo. Ljubljano, 2003, št. 43 209 dijaki). Ko so dvakrat snemali kažipot za Globasnico, je žandar obakrat popisal avtomobile. Sprevod 910. je bil pijan, na čelu in začelju kolone sta vozila policijska avtomobila (krčmarica v gostilni Juenna pri Globasnici). Nekaj tabel je vseeno preživelo 10. oktober: krajevna tabla na Obirskem, kažipota z Obirskega v Sele in v Korte (Janez Hudi). V nedeljo 1510. so trije Globašani v Štebnu videli dva iz Dvora pri Šmihelu, ko sta snemala tablo; oba sta v službi v pivovarni. Naznanili so ju (Hudi). V Mlinčah so snemali domačini. Govorijo, da so dobili po 5000 Asch tisti, ki so snemali in po 300 tisti, ki so snemanju prisostvovali (Wakounig v Mlinčah). Kol rečeno, sem posnel nekaj dvojezičnih tabel (Klobasnica, MlinČe) in nekaj praznin - vse 18.X1972. V Globasnici sem opazil, da je slovensko ime »Klobasnica« zaščiteno s prozorno plastično folijo. V Mlinčah je bil novi dvojezični napis na obeh straneh opremljen z avstrijsko zastavico. Wakounigje trdil, daje taka že prišla »original gepackt«. (Zadnje izjave Kreiskega to v neki meri potrjujejo!). Drugod že omenjena moda rdeče-belo-rdečih zastav ob napisih. Nikjer niso pravili, da bi se cestarji jezili, ko morajo vedno znova nameščati table. Možno je, da jih kdo tudi sam ponoči odstranjuje. Da bi Slovenci kje s silo skušali preprečiti odstranjevanje, nisem slišal. Pač pa se je policija hvalila, daje s svojo prisotnostjo preprečila krvoprelitja. Slovenci naj bi se ponekod le besedno spopadli z odstranjevalci. V Pliberku je bila med mazači ženska, kije bila 1961 (morda tudi 1971) Števna komisarka,24 Baje tudi bivši ravnatelj v Škocjanu Rebernik (?) (Som-meregger in ostali dijaki). 4) fizični napadi na Slovence Izgleda, da so pretepi postali običajna praksa »domovini zvestih«. Slišal sem za vrsto primerov, ko so predvsem gostilniški pogovori imeli za posledico pretep. Nisem slišal, da bi bil kje tepen Nemec, vedno se je začelo z desetim oktobrom in napisnimi tablami Bolje dokumentirani primeri: V gostilni Andreja Lausegerja v Slovenjem Plajberku so ob nekem prepiru okoli 10. oktobra pretepli nekega fanta, baje iz Št. Jakoba, baje se je zdravil v celovški bolnici. Vodja skupine naj bi bil 38 let star heimatdienstovec; šlo je za isto skupino, ki je Wieserja nagovarjala, naj gre v Celovec na proslavo * * ^ Gstetmer v cit. delu na str. 81 opozarja, da mu ni znana nobena fotografija, na kateri bi bila med podirala dvojezičnih krajevnih tabel ženska. 210 lanez Stergof: Obisk Koroške v čosu »vojne zo krojevne napise« oktobra 1972 (Wieser). V isti gostiini so se 9-10. spravili nad dijake slovenske gimnazije, oklofutan je bil Hanzi Wieser. Prej so izgredniki - domači gozdni delavci -kurili kres, potem naj bi Šli še po okrepitve v sosednjo vas; povod za pretep je bilo izzivalno mahanje z zastavo (Wieser; Hanzi Wieser in drugi dijaki doma ob Lendu). Konec septembra ali v začetku oktobra (ločen datum se da takoj ugotoviti) je šel dijak 8.b razreda Slovenske gimnazije Borut Sommeregger25 še z enim dijakom od doma na Völkermarkler Strasse proti Altplatzu. Pred gostilno Geyer ju je pričakala zaseda petih pretepačev. Dva spredaj\ trije zadaj. Za začetek so brez besed Boruta udarili po glavi, tako da je lahko le zavpil kolegu, naj beži, in se sesedel na tla. Kako so ga potem obdelovali, se ne zaveda. Pomagal mu ni nihče, ljudje so stali ob strani in opazovali pretepanje. Borut se je sorazmerno hitro opomogel, poklical je policijo. Ker se mu je zdelo, da so napadalci šli v gostilno Geyer, je pred policaji vstopil in res našel vso druščino zbrano za mizo. Že so mu zagrozili, da ga bodo še enkrat pretepli, ko so vstopili policaji. Vse pretepače so odpeljali iz gostilne in jih pred vhodom legitimirali. Do Boruta so bili policaji prijazni. Obljubil je, da se bo pozanimal, kako leče postopek proti napadalcem, ob mojem obisku ni vedel nič točnega. S prijavo je policiji predložil tudi zdravniško spričevalo, ki potrjuje, daje bil od pretepenosti šokiran. Borut meni, da so se spravili nadenj, ker je dan ali dva prej govoril na neki javni debati. Njegovi kolegi pravijo, da so ga isti pretepači pozneje čakali pred domom še dva večera. Baje so isti ljudje pretepli Še Stanka Mečino in Mirka Smrečnika (l.a oziroma 6.b slov. gimn.), eden jo je skupil v oko, drugi v trebuh. Primera nista bila prijavljena policiji, ker naj bi pretepanje bilo vsakdanji pojav. (Glej tudi novejša poročila, ki to potrjujejo). Neki Tišlar iz Dobrle vasi naj bi bil napaden v gostilni. V službi je na poŠti (uslužbenec Rutarjeve trgovine v Dobrli vasi). Franz Tomasch, mlad slovenski čevljar iz Kršne vasi pri Št. Lipšu, je sam potrdil, da so ga 10.10. ob 21. uri v gostilni Skoff v Stari vasi sklofutali. V prepiru, kije bil uvod v prelep, so ga neki fantje iz Globasnice podprli, po njihovem odhodu pa jih je dobil. Zadnjo klofuto mu je primazal brat lastnika Skoffa, drugače pa je bil najbolj bojevit nek »nepismen, mlad človek«. Tomasch se čudi, odkod mulariji denar za vsa popivanja okoli 10. oktobra; misli, da so bili plačani. Njegovo dekle je v Starti vasi slišala prepevanje »Deutschland, Deutschland über alles...«! * * * 25 Dorut J. Sommeregger je 1987 na Dunaju doktoriral iz slavjstike in komunikologije, 1994 magistriral v Ljubljani iz slovenistike; v začetku 90. let je s Karlom Smollejem sodeloval v prizadevanjih za mednarodno priznanje Slovenije, sedaj je namestnik direktorja Urada vlade RS za verske skupnosti. Razprave in grodivo. Ljubljona. 2003. ŠI. 43 211 Za Dumpelnika smo najprej slišali pri NT, potem pa je dr. Tischler v naši prisotnosti telefoniral Grilcu, ki mu je dogodek takole opisal: »Z Dumpelnikom sta vozila proti Sinči vasi, meter za njima pa z dolgimi lučmi neznan voznik. Dumpelnik je ustavil, stopil do voznika za njim in ga vprašal, kaj je narobe. Odgovora ni bilo. Ko sta odpeljala naprej, seje stvar ponovila. Dumpelnik je tokrat ustavil pred razsvetljenim vhodom podjetja Leitgeb v Sinči vasi (16.10. ob 23■ uri). Na isto vprašanje kot prej je dobil odgovor; »Čuš, izdajalecU in s trdim predmetom po glavi (Wutte pravil, naj bi napadalec imel v roki boksar). Por tir najprej ni hotel pustiti Grilcu, niti da bi telefoniral na policijo, potem se je zgrozil, ko je slišal, daje šlo za dr. Dumpelnika, kije ljudem dobro znan.« 18.X. sem ob drugem obisku na sedežu ZSO vprašal, če so že kaj ukrenili skupaj z NSKS. fanežič je odgovorilda mu je napad sumljiv, da so imeli pri NSKS že preveč lažnih herojev, za kako skupno akcijo pa morajo dati iniciativo pri NSKS, ker je Dumpelnik njihov človek. Telefonsko Številko ZSO dobro poznajo... Na NSKS so povedali (Zablačan, Jože Wakounig), da je NSKS že protestiral pri policiji in obvestil jugoslovanski konzulat.20 5) GROŽNJE 16.X. neznan moški (drugače naj bi se oglašala pretežno ženska) zagrozil z bombnim napadom velikovški gimnaziji. »Nikdar več slovenske Koroške...!« Povod naj bi bil ravnatelj, kije prijazen do Slovencev. Dijake so takoj poslali domov (Wieser, Zwitter...) Wieserjevi so dejali »Kar strah imamo...« od neprestanih groženj in prepričevanj. Če gredo od doma, se bojijo s seboj vzeti avto, ker naj bi bil po njihovem na črni listi. Zwitter; 910. so ga po telefonu obvestili, da bo naslednji dan atentat nanj. Vrste se pozivi z zmerjanjem in spraševanjem: »Si še živ, svinja čuševska... ?« Pokazal nam je pismo, v katerem mu nek upokojenec iz Nižje Avstrije, po rodu naj bi bil Korošec, napoveduje, da ga bo prišel ubit. Spoznal ga bo po Črnem šlajerju in po črnih rokavicah, kijih bo nosil zato, da si ne bo posvin-jal rok z njegovo krvjo. Zwitter ne da nič na take grožnje. Na policijo se ne misli obračati s prošnjo za zaščito, misli da bi bilo brez uspeha in politično •k -k -k Prim. DuSan Nečak, čil. delo, str. 16-18. Janez Stergar e[ al., Kronološki pregled zgodovine koroških Slovencev od 1848 do 1983, v; Fran če k Brglez ei al. (ur.), Koroški Slovenci v Avstriji včeraj in danes, Ljubi ja na-Celovec 1984, 1985 na sir. 266 napad opisuje takole: »16. oktober 1972: Na cesii blizu Sinče vasi je napadalec ozmerjal s »čuŠem« in »izdajalcem« dr. Marka Dumpelnika (r. 25 4.1929 v Šiebnu pri Pliberku, 1968-1972 podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev) in mu težko ranil glavo, Napad so avstrijske oblasri označile za »prelep med dvema voznikoma«.« 212 lonez Slergar: Obisk Koroške v času »vojne za krajevne napise« oktobra 1972 škodljivo, da bi imel kup policajev pred vrati. Pisma ob priliki meče proč) telefonskih pogovorov ne beleži. Opozorili smo ga, da kljub vsemu junačenju kot politični predstavnik koroških Slovencev mora skrbeti za svojo varnost; dostop do njega je z ulice praktično neoviran. Prosili smo ga tudi, da grozilna pisma da kseroksirati in nam posreduje en izvod. Beleži naj si tudi vsebino groženj po telefonu. Na zadnjem zborovanju odbornikov ZSO so skoraj vsi od 120 navzočih poudarili veliko zaskrbljenost med ljudmi zaradi stalnih napadov in groženj (Zwitter). Znana grožnja z dinamitom sedežu ZSO. Tischler je bil deležen zadnje grožnje po telefonu 2. X. 1972. Neznanec je govoril knjižno nemščino. Tudi po njegovih podatkih so ljudje po deželi ustrahovani, groženj je vedno več, očitna je organizacija Heimatdiensta. V Št. Petru so nekemu Slovencu zagrozili, da mu bodo požgali skedenj (dijaki doma ob Lendu). Po dijaški oceni naj bi bile preplašene predvsem stare ženske (»Jugoslovanski bataljoni že marširajo...«). Upravnik doma ob Lendu pravi, da med gojenci ni večjega razburjanja: »Mi smo močni«, pravi za domski kolektiv. Miru Miškulniku (iz Škofič) je na nekem parkirnem prostoru nek Nemec zagrozil: »Čuši, vse vas bomo poslali čez Karavanke.« Koje Miškulnik primer prijavil na žandarmeriji, mu je policaj zabrusil: »Slovenci postajate preveč freh!« (podatek ZSO). Lucu Wutteju grozijo večkrat. Dvakrat so prišli že z orožjem, da ga ubijejo; ne v zadnjem Času. »Ljudje so zastrašeni...« (Wutte). Zwitter poudarja, da že Čutijo posledice, saj se omahljivi ne upajo prihajati na slovenske kulturne prireditve. Rutar in Wutte pripovedujeta, da imata gostilni prazni. Rutar pravi, da se to ob vsaki podobni priliki dogajaj potem mine. Ljudje pridejo k njemu kupovat na up, on jim da: »Seveda, saj si vedno kupoval pri meni...« Ljubeljski carinik pravi da ni čutiti posebnega upadanja potovanj v Avstrijo. (Marjan Orožen na skupščinski seji: promet upadel za 20%, predvsem na račun Jugoslovanov). Wutte: dveh napovedanih avtobusov iz Jugoslavije ni bilo. 6) napad! na slovensko premoženje - premazan dijaški dom ob Lendu; kljukaste križe je odkrila še isto noč policijska patrola, do jutra so jih odstranili (upravnik doma); Razprave in grodivo. Ljubljona. 2003. št. 43 213 - premazana hranilnica v Kotmari vasi, »Volanjakova« hiša v Svatnah (ZSO); že pred mesecem počrnjena šipa nad dvojezičnim plakatom »Tudi jaz bi rad znal dva jezika« in zadnja stena posojilnice v Velikovcu. Nekdo z občine je obljubil, da bodo packarijo odstranili na občinske stroške. Na mojo pobudo je uradnik v posojilnici telefoniral na občino in vprašal, kdaj se bo to zgodilo. Čez tri minute je nekdo z občine telefoniral nazaj in povedal, da v najkrajšem času. Do tedaj so bili vsi delavci zaposleni z restavriranjem katedrale21 Wuttejevo pripovedovanje o napadu na njegovo gostilno: 1.9., ko je bila na radiu oddaja z njegovim govorom, je bilo zvečer v gostilni približno trideset ljudi. Ob 22,15 je velika panoramska šipa straho vito počila in se sesula. Luc - kot star partizan - je bil v hipu pod mizo. Tako tudi ostali. Ko je spoznal, da ni bilo strelno orožje ali eksploziv, ampak kamen, je Luc stekel ven in videl dva fanta, ki sta mu ušla v koruzo. V temi ju ni mogel najti. Kmalu je zabrnel avtomobilski motor, s pripravljenim vozilom sta oddrvela v Pliberk na sejem. Luc je prepričan, da sta bila fanta iz sosednje vasi. Eden je mizarski vajenec, drugi vajenec za avtomehanika. Luc je njuni imeni- povedal na policiji. Preiskovalec (če se prav spominjam, Koren) iz Borovelj, sicer Nemec ali ponemčen človek, vendar človek na mestu, seje strinjal, daje motiv narodnostna mržnja. Oba osumljena fanta je policija baje močno privijala, njun alibi, da sta bila v Pliberku, pa je zdržal. Pobudo za napad naj bi dal po Lucovem trdnem prepričanju domačin, kmečki sin, organizator snemanja napisov; že prej je pisal pisma proti Lucu v KTZ. 7) DRUGI PRIMERI DISKRIMINACIJE Policija je preiskovala znani primer, ko pred meseci Wieserjevi28 iz SI. Plajberka voznik avtobusa ni hotel izdati karte, ko jo je zahtevala v slovenščini (v dialektu), čeprav je znano. da dobro zna »suovenje«. Šef celovške policije je bil pri Wiesetjevih, mati je takoj sedla na avtobus in odšla, h hčerki v Celovec, dajo pripravi na zasliševanje: »Ne boj se, bodi trdna!« Po več urah zasliševanja je dekle vztrajalo pri svojih navedbah. Šef policije je baje nekomu potožil, da tako trmastega otroka še ni videl. Dve sošolki, ki sta bili priči, sta se baje pri zasliševanjih zmedli. Wieserjevi ne vedo, da bi bil šofer kaznovan. * * * VelikovSka gotska župna cerkev seveda nima Funkcije katedrale. 2® Tedanja dijakinja Marija Wieser je poročena z zgodovinarjem Avguštinom Mallejem in je profesorica slovenske gimnazije v Celovcu. 214 lonez Slergar: Obisk Koroške v času »vojne za krajevne napise« oktobra 1972 Marko Sommeregger, Borutov brat, učenec 4. razreda glavne šole v Sinei vasi je imel v šolski karakteristiki zapisano v rubriki materinski jezik »deutsch«. Materije to pokazal razrednik Fleihs (med vojno Sängergauleiter des Sängergaues Grenzland, vodja oktobrskih proslav...). Za Marka je zdaj mati uredila, gimnazijci iz Sinče vasi pa se boje, da imajo v svojih kartotekah vsi potvorjen materin jezik, ker jih je v prvem razredu učila nacistična učiteljica. Od profesorjev na gimnaziji bodo zahtevali, da kartoteke pregledajo in popravijo. 8) možnost nadaljnje eskalacije (izjave še pred dinamitnim napadom v škocjanu) Vsi sogovorniki so se strinjali, da miru še ne bo kmalu, vsi so tudi vsaj dopuščali možnost za streljanje in bombne napade, v kolikor niso celo izrazili prepričanja, da gre razvoj gotovo v to smer. Zwitter: vsak trenutek se lahko začne, naloga ZSO je, da ljudi opozarja, naj ne nasedajo provokacijam. Za primer zaostritve - takšna obramba kot pod nacizmom. Tako stališče naj bi bilo po njegovem splošno uveljavljeno. Šef NDP dr. Bürger v Št. Vidu (isto še Tischler...): »Krvoprelitje bi verjetno pomenilo konec vladne tolerance.« Tischler: »Poostritev bo, če vlada takoj ne poseže vmes. Drugače se bodo Slovenci branili tako kot vpredplebiscitnem času in leta 1936, 37...« Aktivnost »Aktiv Rechts« - mladinske fašistične organizacije (dijaški dom Lend) Uradno naj bi se sicer Heimatdienst distanciral od NDP (dijaški dom Lend). Pri M Unčah sem. fotografiral transformator z napisi in znakom NDP. Po debati v krogu slovenskih gimnazijcev - denunciacija v VZ (dijaki, Volkszeitung). Wune: »Revanša bo, revanša...« Napad na Dumpelnika je napovedi potrdil. NSKS je na to opozorila jugoslovansko vlado, ko so sporočili o napadu na Dumpelnika. Nikjer nisem zvedel za kak primer, ko naj bi policija preprečila bandi-tizem, ali ga kaznovala. Ergo... Razprove in grodivo. Ljubljeno. 2003. šl. 43 215 9) DOLO NSKS IN ZSO TER DIJAŠKIH ORGANIZACIJ »Obojipremalo odločni« (Wieserji). »V nacionalnih vprašanjih smo odločno enotni. Po nedeljskem zborovanju je na tiskovni konferenci celo Inzko obsodil ÖVP in pohvalil evropsko zavesi socialistov« (Zwitter). Enako o Inzku tudi Tischler, kije prav tako zatrjeval, da so v vseh bistvenih narodnih stvareh enotni. Sicer pa so odnosi slejkoprej ostali enaki. Primerjaj fanežičevo izjavo o Dumpelniku! Žive so med ljudmi razprave o enotnem političnem nastopu; vsem je jasno vsaj to, da za ÖVP ne bo moč več glasovati. Koroška dijaška zveza naj bi »spala zimsko spanje«, o Slovenski mladini tudi nič novega (dijaki). 10) STALIŠČA IN AKCIJE NEMŠKIH ORGANIZACIJ Časopisne vesti o težavah vodilnih socialistov v prizadevanjih, da bi ohranili stranko enotno in disciplinirano, so sogovorniki potrdili s številnimi primeri. Od Vitusa fesse j a in občinskih odbornikov po raznih vaseh dalje. (Zdaj o tem vemo že več.) Koroška študentska zveza na Dunaju je okoli 10. oktobra zahtevala, da dežela ukine pomoč Heimatdienstu (Ziuitter). Avstrijska socialistična študentska zveza je ugotovila v sporočilu, da Slovenci predstavljajo na Koroškem nacistom nadomestek za fude (Zwitter). SPÖ se je izredno izkazala v zadnjih dogodkih, vsaj vodstvo, za teren je bilo že na zadnjem občnem zboru jasno, da prevladuje stara mentaliteta (Zwitter). Prijavo zoper Heimatdienst naj bi že vložil Sienčnikov sin (Zwitter). Sindikat v celoti za vladne ukrepe, ÖVP-frakcija v njem seveda proti (Tischler). ÖVP seveda računa na glasove socialističnih volivcev, dobila pa jih bo predvsem FPÖ (Tischler). Znana izjava Lige za človekove pravice na seminarju o Oberwartu, vsaj pri Ligi prihaja ludi do stikov med Koroškimi Slovenci in Gradiščani (Tischler). Od ostalih avstrijskih organizacij podpirajo divjanje le montanistični burši iz Leobna, ki imajo botrstvo v Pliberku. 10.X. so bili zraven (Tischler). 216 lonez Sterggr: Obisk Koroške v čosu »vojne za krajevne napise« oklobro 1972 8.-14.X. sta bila oba osma razreda slovenske gimnazije na ekskurziji na Dunaju. Večkrat so imeli priložnost opaziti v svoji bližini glavnega celovškega policijskega nadzornika za Slovence Krena. 8.X. je izvenparlamentarna »Ofensiv Links« na Kärntner Strasse pri univerzi2^ priredila demonstracije proti koroškemu šovinizmu. Odstranili so tablo z napisom »Enosmerna c« /in jo nadomestili s/ »Sackgasse«.!0 Baje je policija dva aretirala in pretepla pohabljenca, ki se ji ni utegnil dovolj hitro umakniti. Slike ima Ofensiv Links in bi se jih verjetno dalo dobiti. Koroški dijaki so bili brez transparentov (pravzaprav po šolskem redu ne bi smeli na demonstracije, pa jih je prof.... pustil). Ko so se vračali k svojemu avtobusu, je pred njimi vozila policijska patrulja. Za vogalom je bilo še kup policajev v pripravljenosti. Fantom so baje žugali v avtobus (Sommeregger idr.). Pri predavanjih, kijih pripravlja katoliška študentska skupina pod okriljem ÖVP, nestrpnost v diskusiji, po uradnem koncu pa so se baje slovenski dijaki kar dobro pogovorili z njimi (Sommeregger idr.). 11) REAKCIJA JAVNOSTi Dvojezične table so stalna tema pogovorov. V gostilni lahko hitro zaslišiš zabavljanja čez Sitno in Čuše. Splošen strah - umetno podpihovan, da so dvojezične table prvi korak k jugoslavizaciji. Diferenciacija sicer obstaja, skoraj nihče pa se ni pripravljen upreti terorju. Kvečjemu od strani opazuje dogajanja in se zgraža. Nihče ne nastopi javno proti milom, obrambnih bojev, edino večje družbe - Quelle ... - so upale odkloniti oktobrske plakate (zadnja dva podatka - Zwitter). V času našega obiska pri Zwiuru ga je poklical Nemec, primarij. Zagotavljal mu je, da njuno prijateljstvo ostaja, kljub zadnjim dogodkom. Zwiltru je sin pisal, da na Dunaju na splošno obsojajo Korošce in da so postali slovenski Študentje naravnost zanimivost. Radio poroča le o dejstvih; ko je omenil, da table odstranjujejo »zavedeni ljudje«, je ÖVP protestirala (Zwitter, Srienc). Dejstva so seveda ustrezno filtrirana, da ne bi povzročala razburjanja. Slišal sem slovensko oddajo, 18.X. popoldne. O škocjanski eksploziji v prejšnji noči, ni bilo poročila. Tischler poudarja predvsem pomen »molčeče množice«. Trdi, da ni mogoče reči za posamezen sloj ali starostno skupino ali poklice, da bi se resneje zo-perstavljali sedanji noriji. Tudi dobri pnjatelji njegovega sina, intelektualci, -K -k -k 29 Očitno napačna lokacija. 30 Slepa ulica. Rozprove in grodivo. Ijubljono, 2003. št. 43 217 se v pijanosti spravijo nadenj s »Čušom« in »Titovcem«. Potem pa hodijo jokat in se opravičevat. Tischler pravi; »In vino veritas«. Dijaki pra vijo, da so odnosi z nemškimi osmošolci dobri. Javnost naj bi resno računala z možnostjo, da v primeru odločne jugoslovanske akcije pridejo na Koroško čete OZN (Rutar). Boje se tudi Rusov, ki utegnejo preko Jugoslavije priti na avstrijske meje in nastopili kot zagovorniki Slovencev (Rutar). Drugih novih opažanj ni 12) ZGIRANJE DOKUMENTACIJE Kar so imeli gradiva na ZSO in NSKS, so ga večinoma razdelili novinarjem. Sta pa obe organizaciji na tiskovni konferenci obljubili, da bosta zbrali dovolj gradiva za vsakega zainteresiranega. Za INVso obljubili zbrati čimveč materiala tako na ZSO, kot na NSKS. Poleg organizacij še kup dijakov; Marijan Srienc, Čeh Havel v Globasnici. Najobsežnejšo zbirko plakatov naj bi imel prof Mežnar, 31 ki stalno zbira s pomočjo dijakov material za študijsko knjižnico v Ravnah. 13) PREDLOGI IN PROŠNJE SLOVENCEV a) kako je JNV proučil mednarodnopravne možnosti ukrepanja ZSO, NSKS in Jugoslavije (Zwitter), »Hudiča, kaj pa dela ljubljanska Univerza?/« (Tischler); b) Jugoslavija naj odgovori Korošcem na njihovo prošnjo za pomoč ne preko generalnega konzula, ampak na sprejemu v Ljubljani ali - kar bi bilo še bistveno bolje - v Beogradu (Zwitter in Tischler); c) proučiti možnosti direktnega apela manjšine na OZN in č) pritožbe Dumpelnika na Evropski svet (seveda, če na vseh avstrijskih instancah ne bo uspel); d) organizirati koncerte koroških pevskih zborov po Jugoslaviji (Zwitter); e) poskrbeti za ureditev slovenskega muzeja v Celovcu (gimnazija??) (Huttrovi; doma imajo hranilnik CMD »Malpoloži dar, doma na altar!« in razglednice s taborov. Če bi se kaj takega ustanovilo, bi radi odstopili.) -k -k -k Vsekakor profesor Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, pisatelj Janko Messner. 218 lonez Slergar: Obisk Koroške v času »vojne za krajevne napise« oktobra 1972 Na splošno so poudarjali, naj se Jugoslavija enkrat neha bati odločnih akcij, če se jih oni sami ne. Željni so podpore matičnega naroda (ki so jo v deklaracijah sicer v zadnjih dneh res že dobili, v dejanjih pa ne). 3. XI. 1972 Janez S ter gar Komentirati vsebino, kvaliteto in današnjo historično uporabnost mojega poročila, seveda ne bi bilo dostojno. Zato naj govori samo zase! Dodam naj samo opozorilo, da k poročilu nekako sodi še »Seznam letakov s Koroške - jesen 1972«; večino letakov sem zbral na opisani poti in jih hrani dokumentacija INV pod številko SO 1576. Iz prvega meseca svojega službovanja na inštitutu hranim še kopiji dveh drugih krajših elaboratov o tedanjih avstrijsko-jugoslovanskih odnosih in obravnavi manjšinske tematike na seji vodstva slovenske Socialistične zveze delovnega ljudstva.32 Moj povratek s Koroške je sovpadal z izredno sejo vseh zborov Skupščine SRS 20.10.1972, na kateri so obravnavali tudi odgovore na poslanska vprašanja v zvezi z dogajanji na Koroškem. Študentje smo imeli tedaj v skupščini poslanca Toneta Remca ter bili zastopani v skupščinski komisiji za mednarodne odnose in podkomisiji za manjšinska vprašanja.33 Na izrednem zasedanju je imel krajši referat tudi Tone Zorn,34 moj bodoči inštitutski predstojnik. Že od daleč mi je mahal z izvodom »Kärntner Tageszeitung« in me spraševal, kaj vse da sem počel na Koroškem. KTZ je v številki 19.10.1972 ob fotografiji razstreljenega daljnovodnega stebra objavil tudi članek, ki se je v veliki meri nanašal na aretacijo Marijana Srienca in mene v Velikovcu. Takole piše: DIE ORTSTAFELN ALS VORWAND FÜR TERRORAKTE? Sportkontakte zwischen Kärnten und Slowenien »eingefroren« Klagenfurt (KTZ). Die Auseinandersetzungen um die zweisprachigen Ortstafeln nehmen immer bedenklichere Ausmasse an. Ein Sprengstoffanschlag auf einen Hochspannungsmast, Resolutionen, Protestnoten, * ■* * 32 8.11.1972 sem zaključil pregled »Meddržavni odnosi SFRJ : Republika Avstrija od 1. sept. do 9- nov. 1972«, 19.11.1972 pa »Poročilo o seji predsedstva in izvršnega odbora RK SZDL Slovenije 18.11.1972 v Ljubljani«; seje sem se udeležil še kot predstavnik Skupnosti študentov. 33 Nekaj o študentski vpetosti v stike z zamejstvom Janez Stergar, Republika Slovenija in zamejstvo 1945-2002. V.Aaa Histriae, Koper, 11, 2003. št. 2. 34 Tone Zorn. Beseda o Kärntner Heimardienstu na skupni seji vseli zborov Skupščine Slovenije o Koroški dne 21./20.?/oktobra 1972. V Veslnik koroških partizanov, Ljubljana, 6, 1973, št, 1. str. 18-20. Razprave in oror.iivo, [¡ubljono, 2003, ŠL 43 219 neue Bombendrohungen... Die Kärntner Sicherheitsdirektion hat in Zusammenarbeit mit Polizei und Gendarmerie jedoch alle nur erdenklichen Massnahmen getroffen, um weitere Anschläge zu verhindern. Behördlichen Erhebungen zunach liegt der Verdacht nahe, dass in Südkärnten nun auch eingereiste Elemente am Werk sind, denen die »Kärntner Sache« Vorwand und willkommener Anlass ist, Terrorakte zu setzen und für Unruhe zu sorgen. /.../Ein grösserer Tumult brach gestern am Hauptplatz in Völkermarkt los. Eine Menschenmenge sammelte um den 22jährigen Studenten Marian Srienc aus Klagenfurt und den Laibacher Rundfunkangestellten Janez S ter gar, die beschuldigt wurden, von einer Anschlagtafel einen Aufruf zum 10. Oktober heruntergerissen zu haben. Der Gendarmerie gelang es, Tätlichkeiten zu verhindern. Srienc undStergar lehnten es später ab, sich den Beamten gegenüber auszuweisen und wurden daher zum Posten mitgenommen. Nach der Feststellung der Identität setzte man die beiden wieder auf freien Fuss. Wie sich schliesslich herausstellte, soll Srienc die Plakate allein entfernt und Stergar nur dabeigestanden haben. Srienc wurde angezeigt. Der Student gab an: »Ich wollte die Plakate für eine Laibacher Fernsehsendung verwenden, im übrigen beabsichtigte ich, die Reaktion der Bevölkerung zu testen.«/../35 VelikovŠki incident je na kratko opisan - torej »je prišel v zgodovino« - v dveh kronologijah; soavtor obeh sem bil tudi sam, a sta obe šli skozi uredniško presojo, 36 čeprav oktobra 1972 ni bilo veliko aretacij na Koroškem in čeprav je o najini velikovški na prvi in drugi strani pisal osrednji, vladni koroški dnevnik KTZ, pa * * * 35 Krajevne table kot izgovor za teroristična dejanja? Športni stiki med Koroško in Slovenijo »zamrznjeni* -Celovec (KTZ). Spori glede dvojezičnih krajevnih tabel dobivajo vedno nevarnejši obseg. Razstrelitev daljnovodne^a stebra, resolucije, protestne note, nove bombne grožnje... Koroška varnostna uprava je v sodelovanju s policijo in orožnišrvom vendar sprejela vse možne ukrepe za preprečitev nadaljnjih napadov. Po uradnih ugotovitvah obstaja sum, da so sedaj na Koroškem na delu tudi tuje sile, ki jim »koroška stvar« predstavlja izgovor in dobrodošel povod, da izvajajo teroristična dejanja in skrbijo za nemir. - /../ Včeraj se je na Glavnem trgu v Velikovcu sprožil večji glasen prepir. Množica ljudi se je zbrala okoi 22-letnega študenta Mariana Srienca iz Celovca in ljubljanskega radijskega uslužbenca Janeza Stergarja, ki so ju obdolžili, da sta z razglasne table strgala poziv za 10. oktober. Orožnišrvu je uspelo preprečiti nasilnost. Srienc in Stergar sta nato odklonila, da bi se izkazala uradniku in so ju zato odvedli na /orožniško/ postajo. Po ugotovitvi identitete so oba spet osvobodili. Kot se je končno izkazalo, naj bi Srienc sam odstrani) lepake, Stergar pa temu samo prisostvoval. Srienca so prijavili. Študent je izjavil: »Lepake sem hotel uporabiti za ljubljansko televizijsko oddajo, sicer pa sem nameraval preveriti odziv prebivalstva.« Janez Stergar, Dušan Nečak, Selected Chronology... (cit. delo), kjer na str. 11 piše, da je bil Srienc obsojen na 300 šilingov kazni in da rezultat pritožbe še ni znan. Janez Stergar et al., Kronološki pregled... (cit. delo) na str. 266 piše: »Čeprav je ob septembrskih in oktobrskih pogromih na dvojezične krajevne napise avstrijska policija stala ob strani, je v Velikovcu aretirala Marijana Srienca (r. 18.10.1950 v Žvabeku, uslužbenec Slovenske prosvetne zveze, režiser in igralec) in Janeza Stergarja (tedaj študent, sodelavec Radia Študent), ker sta z oglasne deske snela stara plakata koroškega Heimatdiensta in s tem «napadla privatno lastnino KHD«.« 220 lonez Slergar: Obisk Koroške v času »vojne za krajevne napise« oktobra 1972 si dogodek ni »zaslužil« omembe v omenjeni Nečakovi kronologiji,37 ki za dogod-kovno zgodovino vojne za krajevne napise ostaja referalno delo. Zaradi orožniškega ukrepanja 18.10. v Velikovcu sta predsednik in tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem 27.10. pisno protestirala pri varnostni direkciji za Koroško.38 Med drugim sta zapisala: »Gre tu očitno za dvojno mero pri ukrepanju: na eni strani se odvede koroški Slovenec zaradi tega, ker je snel lepak privatne organizacije s privatne table na policijo, se protokolira njegove osebne podatke, se ga zaslišuje ter se mu zagrozi s kaznijo, na drugi strani pa proti koroškim Slovencem nastrojeni snemalci dvojezičnih tabel lahko v navzočnosti varnostnih organov demontirajo dvojezične napise, ne da bi varnostni organi proti njim ukrepali ali vsaj zapisali njihova imena ali Številke njihovih avtomobilov. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem zato izraža svoje ogorčenje nad tem različnim ukrepanjem /.../ Tako različno ukrepanje varnostnih organov ni le proti ustavnim določilom enakosti državljanov pred zakonom, marveč tudi proti tozadevnim jasnim določilom listine OZN človekovih pravic in osnovnih svoboščin, h kateri je pristopila tudi avstrijska republika. /.../« Sam sem svoj opis in komentar velikovških dogodkov objavil v reviji »Vestnik koroških partizanov« (letnik 6, 1973, št. 1, str. 16-17): AVSTRIJA KAZNOVALA PRVEGA »TERORISTA« Celovški časopis »Kärntner Tageszeitung«, glasilo vladajoče socialistične stranke, je 19. oktobra 1972 na prvi in drugi strani v članku pod naslovom »Die Ortstafeln als Vorwand für Terrorakte?« senzacionalistično pisal o pripetljaju, ki sem mu bil podpisani prejšnjega dne priča v Velikovcu. Ker omenjeni ni objavil mojega popravka, o dogodku pa so pisali tudi slovenski časopisi, bo bralce verjetno zanimalo, kaj se je v Velikovcu 18. oktobra res dogodilo tako pomembnega, da je avstrijsko pravosodje imelo za potrebno nekoga obsoditi na znatno denarno kazen. Kot sodelavec Radia Študent iz Ljubljane sem se sredi oktobra mudil na Koroškem in zbiral material za oddajo o dogodkih, zvezanih s postavitvijo dvojezičnih tabel in s praznovanjem obletnice plebiscita. Na poti me je spremljal uslužbenec Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Marijan Srienc. Najin obhod koroških vasi je bil uspešen, saj sva zbrala vrsto opozoril, ki dokazujejo, da je šlo septembra in oktobra 1972 na Koroškem za odkrit po grom na Slovence. * * * 37 Dušan Nečak, Kronologija važnejših dogodkov... (cil. delo). 38 prepis hrani dokumentacija INV pod št. SO 1516. Rozprgve in grodivo, Ljubljana, 2003, šl. 43 22) Težko bi si bilo misliti, da Velikouec ne bi bil oblepljen s plakati in ovešen z zastavami domoljubnih barv. Ko sva se z Marijanom že vračala proti avtomobilu, sva sredi trga opazila na razglasni tabli dva stara plakata, ki ju še nisva poznala. Ker je v bližini stal policaj in se z nekom pogovarjal, je brez obotavljanja dozorel »zloben naklep«, da je v takih okoliščinah pravzaprav obvezno sneti plakat. Stopila sva vsak na eno stran in začela skrbno odpenjati vsak svojega; risalne žebljičke sva skrbno pripenjala nazaj na tablo. Približno ducat mimoidočih je obstalo in opazovalo prizor. Vmešaval pa se v najin posel ni nihče. Le majhen možic je povsem pordečel v obraz in hitel k žandarju, da ga opozori na dva »nevarna tipa«. Že sva hotela s plakatoma oditi k avtomobilu, ko nama je orožnik zastavil pot in Marijanu iztrgal »plen« iz rok. Kaj vendar da počneva in kdo sva, je jezno spraševal. Odgovor je bil miren, tako kol najina vest: avstrijski državljan in novinar iz Jugoslavije; da zbirava plakate, je vendar očitno. »Je prepovedano«, seje glasil odgovor, ki ni dopuščal ugovorov. Midva se seveda nisva strinjala in Marijan je v blagoglasni koroški nemščini pričel prepričevati orožnika, naj nama plakata vrne in se ne pusti motiti, če se tudi takrat ni, ko so mu pred nosom snemali dvojezične napisne table. Orožniku ni bilo do prerekanja in naju je odganjal, vendar se nisva dala. Nastopil sem kol novinar in si izposloval dovoljenje, da smem pogovor snemati na magnetofon. Ker ni odnehala ne ena ne druga stran, smo se preselili na občino in čez nekaj minut smo se z Marijanovim avtom družno odpeljali na okrajno glavarstvo, kjer naj bi rešili problem, ali smeva odnesti dva plakata, ki vabita na prireditev, ki je že minila. Tam, da nas čaka še prevajalec, dr. Pavle Apovnik, so še sporočili po telefonu. Na poti proti glavarstvu pa nas je prehitel kombi s policaji, nas ustavil in eden njih je naročil Marijanu, naj odpelje za njimi. Ustavili smo se pred okrajnim orožniškim poveljstvom. Najprej spet poskus, da bi naju z vpitjem in številčno premočjo zmedli, ko pa so videli, da naju njihovo razburjanje očitno le zabava, so hitro odnehali. Odslej je bil najglasnejši Marijan, ki jim je pel levite o tem, da v Avstriji očitno veljajo eni zakoni za Nemce in drugi za Slovence. Na poveljstvu se je Marijan izkazal z osebno izkaznico, za ugotovitev moje identitete je zadostovala novinarska izkaznica Radia Študent. Orožniki so imeli veliko posla s pisanjem, uradnega zapisnika pa niso napisali; midva nisva ničesar podpisala. Najin problem so pravno razložili takole: plakat je privatna lastnina Kärntner Heimatdiensta in samo lastnik sme svojo last sneli z oglasne deske. Za najina razglabljanja, ali sme kdo drug poškodovati plakat s tem, da čezenj nalepi drugega, aH sme mimoidoči pobrati letak, ki teži na tleh, ter, ali smejo orožniki trgati plakate slovenskih društev (kar seje 222 lonez Slergar: Obisk Koroške v času »vojne za krajevne napise« oktobra 1972 dogajalo), in končno, ali naj stari plakati večno vise na oglasnih deskah, ker jih lastniki običajno ne snemajo, orožniki niso pokazali razumevanja. Marijan bo obsojen! Jaz sem sicer orožniku, ki je znal slovensko, odločno zatrdil, da sem en plakat odpel jaz, toda mladi inšpektor tega ni hotel upoštevati. Ko so naju že galantno potiskali skozi vrata, sem ponovno zahteval\ da pri kazni upoštevajo tudi mene\ pa nič. Očitno bi stvar kot jugoslovanski državljan preveč zapletel. Po nekako petdesetih minutah od začetka »akcije« sva se lahko mirno odpeljala naprej. Omenjeni članek v Kärntner Tageszeitung ima v osmih stavkih vsaj toliko netočnosti. Neznani avtor je pisal o »velikem hrušču« na trgu in o množici ljudi, ki naj bi se zbrala. Čeprav sem študent, sem za koroško javnost postal uslužbenec radia Ljubljana. Pisal je, da je Srienc sam hotel sneti en plakat, policija pa da mu je to preprečila in naju odpeljala, ker naj bi se ji upirala. Ker KTZ mojega odgovora ni objavila, avstrijski tožilec ne bo izvedel, da sem v pismu priznal soudeležbo pri inkriminiranem aktu. Tako tudi ne bom izvedel, kaj avstrijske oblasti mislijo o dejstvu, dasta IS. oktobra dopoldne, ob najinem obisku na orožniškem poveljstvu v Velikovcu nad pisalno mizo enega izmed tamkajšnjih uslužbencev visela lepaka z napisoma »Slovenske Koroške ni! « in »Zahtevamo ugotavljanje manjšine!« Janez Stergar Ljubljana, Majde vrhovnikove 30 EPILOG Marijan Srienc je bil obsojen na plačilo denarne kazni zaradi »hudobnega poškodovanja tuje lastnine«. Zase ne morem trditi z gotovostjo, ali sem bil na koncu enako obsojen, ker je vse pravno zastopanje in tudi morebitno mojo kazen prevzel kar odvetnik dr. Franci Zwitter, tedanji predsednik Zveze slovenskih organizacij. V letih nadaljnjega diplomatskega, pravnega, medijskega in še kakšnega zaostrovanja koroškega manjšinskega vprašanja se ob drugih oblikah študija nisem odrekel neposrednemu »raziskovanju z udeležbo«. Na Koroško sem zahajal še vnaprej in bil tam tudi ob ugotavljanju manjšine 14.11.1976. Ob študijskem bivanju na Dunaju sva se z inštitutskim kolegom Nečakom tedaj enkrat udeležila tudi manifestacij za uresničevanje 7. člena. Koliko je bilo tako aktivno zavzemanje za manjšinske in še kakšne demokratične pravice všeč avstrijskim in slovenskim oblastnikom, se sam nisem posebej spraševal. Da pa so se spraševali nekateri poklicni ali vpoklicani idej- Rozprove in gradivo. Ljubljano, 2003, šl. 43 223 nopolitični dušebrižniki, sem na svoji koži občutil Že v študentskih letih ter v drugih oblikah pozneje na inštitutu.39 iz prvih let slovenske samostojnosti nekje hranim pismo Ministrstva za notranje zadeve RS, da o meni v svojih arhivih ne hranijo ničesar. Ministrstvo sem povprašal po svojem morebitnem dosjeju neposredno zatem, ko sem lahko videl, prevedel in s komentarjem objavil popis avstrijskega policijskega dosjeja prijatelja Marjana Sturma,40 katerega ime se je prvič pojavilo v širši javnosti prav zaradi prizadevanj za dvojezične krajevne napise na Koroškem. Objava »udba.net« in šifra za bivšega, »opuščenega sodelavca« obveščevalnih služb ob mojem in še kakšnem inštitutskem imenu (npr. predvojnega tigrovca in povojnega družbenega odrinjenca, a odličnega poznavalca primorskega zamejstva Alberta Rejeca, ki naj bi »udbovec« morebiti postal že spomladi 1945, ko so ga s sremske fronte privedli na zasliševanja v belgrajske zapore...!?) v znameniti novi Lajovičevi knjigi41 odpira nov vidik tudi v osrednji temi pričujoče razprave. V Arhivu RS si še nisem utegnil ogledati svojega nenadno najdenega dosjeja in povezanosti njegove vsebine z inštitutskim dokumentacijskim in raziskovalnim delom, ki ga je med različnimi vladnimi resorji koristil (ali izkoriščal) tudi notranji. Vnaprej pa verjamem, da je bil med bralci, »uporabniki« mojega poročila o oktobru 1972 na Koroškem tudi kdo iz službe s popularno oznako »udba«. Poleg vsebine v uvodnih odstavkih predstavljene Gstettnerjeve argumentacije pa za »zimzeleno« aktualnost razprav o pogromu jeseni 1972 končno ves čas poskrbi neizvajanje ali nepopolno izvajanje določb 7. člena Avstrijske državne pogodbe, avstrijskega zakona, vladne uredbe in odločbe ustavnega sodišča o dvojezičnih krajevnih napisih. * * * 39 Nekaj malega o tem: Janez Stergar. Sedem desetletij ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja, Ljubljana 1995, str. 34-37. 40 Janez Stergar, Dosje državljana S. Kratki kurz četrtstoletne zgodovine koroških Slovencev. V: Delo, Ljubljana, 20.4.1991. Dušan S. I^ijovic, Med svobodo in rdečo zvezdo, Ljubljana 2003. MÁRIA MOHOS Changes in Public Administration Along the Hungarian-Slovenian Border in the 20th Century At the chcijofthc 20 th am t toy the integration processes fastened in 11 trope. Between. 19201990 the dividing rok' of the borders were dominant in CenlifcfiJiitttfifie hut in the last deccnle its bounding factor as tvell '¡'he new borders of Hungary cut the pre t ions adnuuislntiiomil devices putting an end to the traditional a> opera tio t is: Mot ig tin Hungarian - Yugoslavia)/ horda mainly }id Letulra functioned as centres up till 1999. In the separate Slovenian state at the end of the i oritury a dc, entralized process started due lo which nett * < vtral units teere organised. Along t/n Hungarian Slrwenian Border the administrational changes taken pkue in the last detade can help the connection to the regional and muro-regiona! development pro grants of the 1:1 Keywords: ilir Murn region, administrative centers, :itlriiiništi\iri\c 11 i.ingcs SPREMINJAN I1: UP^VMII ODNOSOV \> SLOYlNSKO-MAI >/.,\KSKlv\j OH.VHM M ['OntfOQl V 20. -STOLETJU A'oiti'i JO. stolelja - azuamnjejo pospešeni hitegtittijski procesi t ¡tropi Med 1920 in ¿990 je jnevktdovala razdvajajoča vloga meja t sreditv I t ropi, t zadnjem desetletju pa tudi pot ezujoča. Vnrc madžarske meje so presekale prejšnje upravne t note tu -.aerie tradicionalno sodelovanje. (>b nw\/: so številna naselja potisnih v upravne enot t znotraj katerih je hit Irazvoj centralizuan. Leta 1990 je hit sprejet odlok o samoitprat i ki je tem naseljem dopustil .svobodno po/ ezo-vauje. kakor I tuli ločevat/je \ Prekmurju. ki je hilo Jugoslaviji dodeljeno med obema vojnama, je bilo upravno središic Murska Sobota, leta 1928 je nastalo rctvni enoti : i/ariborom kot središčem. Po drugi svetovni vojni sta bili do 1999 središči M t trska Sobota trt Lendava t samostojni Sloven iji seje ob koncu stoletja začel proces ,ieceutrahzacije. kar je spi o : ilo nastanek novih upravnih f 'not: i pravne spremembi ob maiharsko stovensi• >nejt r ..¡¡njem desetletju lahko pripomore/o k vključevanju v regionalne m mikroregtonalne razvojne programs I U. Ključne besede l'rekmurje iipi.ivria središč j .j pravne spremembe 225 As a result of political and economic changes in the last decades of the 20,h century, European integrational processes have sped up. Therefore it has become necessary to investigate those borderland areas (e.g. along the Hungarian-Slovenian border), which became peripheral zones of the state bodies after World War I. For seven decades it was the isolating function of the border that was expressed in these regions, but in the third millennium the link functions have strengthened. Between members of the European Union, Euro-regional cooperations and developments have been initiated, and the borderland settlements can now take advantage of these (Figure 1). The borders that were created between Hungary and its neighbours after World War I operated as sharp separating lines, cutting into two lands, administrative units, and disrupting traditional social and economic connections. The civilian administrative system was established in Hungary after the Austrian-Hungarian reconciliation was signed in 1867 and was regulated by a series of acts and resolutions. The process was completed in 1886 when already a modern transportation infrastructure was present to assist the operation of public administration units. An intensive relation system was established between the public administration centres and the settlements belonging to them, which was later broken up because of the changes to national borders. The border between Hungary and the Serbo-Croat-Slovenian Monarchy crossed the territories of Vas and Zala counties, between Felsoszolnok (Gornji Senik) and Kerkaszentkiraly. As a result of public administrational reforms and acts, before World War I there were 10 districts and 2 towns with settled council (Koszeg and Szombathely) in county Vas, and 13 districts and 2 such towns (Nagykanizsa and Zalaegerszeg) in county Zala. As a consequence of border changes, both counties suffered considerable territorial loss. Almost the entire Muraszombat (Murska Sobota) district in county Vas with its 111 settlements went to the Serbo-Croat-Slovenian Monarchy, as well as 11 villages from the Szentgotthard (MonoSter) district. County Zala lost the entire Csaktornya (Cakovec) and Perlak (Prelog) districts, together with 40 settlements and the district capital from the Alsolendva (Lendava) district (Figure 2). The new border crossed two railway lines and more than ten public roads, and created 24 deadend villages on the two sides (Majdan J. 1996). When drawing the new borders, no ethnic aspects (villages with Slovenian population remained in Hungary, and Hungarian setdements went to the new South-Slavic state) or educational and religious connections were considered. f.J- , a u \ 226 Mario Mohos: Changes in Public Adrninistrolion Along ihe Hungorion-Sloveniori Border NEW BORDERS - NEW SITUATION The creation of the new borders had a dual effect in Hungary's public administration. To substitute for lost district centres new ones were designated, and counties that were cut through by borders were merged, with their former names remaining (Figure 3)- In Vas county, villages left from the original Muraszombat (Murska Sobota) district were attached to the mutilated Szentgotthard (Monoster) district, and this new unit then operated as the Szentgotthard-Muraszombat district, with Szentgothard (MonoSter) functioning as district centre. In Zala county, the loosing of Alsolendva (Lendava) brought about a serious situation, because out of the 13 district centres of the county, in addition to the towns, only Keszthely, Tapolca and Alsolendva were fully functional public administrational centres with both land registry and district court operating in them. After a temporatry period lasting several years, finally Lenti became the centre of this mutilated district, with the settling of specialist officials and the establishment of necessary institutions soon being started. Nevertheless, this town failed to replace the lost Alsolendva (Lendava). It was also necessary to re-organise the former joint notary offices along the border New centres were Gaborjanhaza in the Hetes region, and Magyarszombatfa in the Orseg region. These settlements took over the public administrational role of Dobronak (Dobrovnik) and Partosfalva (Prosenjakovci), respectively, which both went to Slovenia. Even as early as during the border-defining negotiations and associated field surveys in the Serbo-Croatian-Slovenian Monarchy, the name »Muravidek« (Mura region) was used for the area falling between the river Mura and the new border, and it was treated as one public administrational unit. Muraszombat (Murska Sobota), with Slovenian majority, became the centre. Soon the officials were replaced: Hungarian civil servants, teachers and priests lost their positions, and only those were allowed to stay who were born in the Mura region and spoke the local Slovenian dialect (Goncz L. 2001). Functions of a registry office were taken over by parishes, with the possibility of secular marriage being wiped out in this region. The Muraszombat (Murska Sobota) and Alsolendva (Lendava) courts continued to operate with temporary regulation until 1922, then were brought under the supremacy of the Maribor District Court. This system continued until 1938 when a district court was established also in Muraszombat (Murska Sobota). The re-organisation of the public administration was a multi-stage process. First a joint notary office was created in 1928, comprising 8 villages of which 3 had mixed Hungarian-Slovenian population. One year later ban's districts were established in the south-Slav state and the Mura region was grouped with the Drava Ban's Rozprove in grodivo. Ljubljana. 2003. si. 43 227 District having Maribor as centre. Together with this action, the local governments were deprived of all forms of their former independence. (These measures were taken due to an internal crisis in the Yugoslavian state.) As a consequence of new state borders, connections in religious life also changed. In the analysed region, Roman Catholics are found in the Hetes and the Vend regions, whereas people in the Orseg are Lutheran and CalvinisL The religious centre of the Hetes villages used to be Dobronak (Dobrovnik), but after their separation, the Catholic believers built a church and a vicarage in Gaborjanhaza (Mohos M. 2000). In the Vend region, the Catholic believers in Ritkahaza became separated from the parish of Nagydolinc (Veliki Dolenci). The majority of Calvinists in the Orseg remained on the Hungarian side of the border, and could practise their religion in the churches of Velemer and Kerca. The majority of Lutherans were found in villages on the Slovenian side of the border (Orihodos/Hodos, Domonkosfa/Do ma njsevci, Bukkalja), but some remained in settlements on the Hungarian side. Members of this denomination had built their church in Orihodos (Hodos) at the end of the 19th century and the one in Domonkosfa (Domanjsevci) in 1902, but believers in Orbajanhaza could not go to these after the borders were changed. On both sides of the border long time had to pass until life could adapt to the altered conditions. From autumn 1938 until spring 1941 Hungary's borders changed every year. The Mura region once again belonged to Hungary between spring 1941 and autumn 1944. During these three and a half years, the original conditions were restored in public administration: Muraszombat (Murska Sobota) and the settlements belonging to it went to Vas county, while the villages of the Alsolendva (Lendava) district became part of Zala county. At the end of World War II, in accordance with the armistice agreement, the Hungarian Temporary National Government invalidated the former acts and resolutions concerning state border modifications. Although significant colonisation programmes were implemented in the Hungarian-inhabited territories of the neighbouring countries between the two world wars, Hungary's state frontiers continued to be different from the ethnic borders (Mohos M. 1998.) The public administrational division of the country was harmonised with the Trianon border lines by the Prime Minister's »4330/1945 ME« resolution, the mutilated counties were merged, and, with regard to geographic factors and traffic connections, territorial dispositions were also ordered. »Dispositions itemised in point 29 should have been carried out by 31 December 1945, but as it is obvious from the List of Settlements released in 1947, the order was not fully executed« (Hajdu Z. 2001. pl71). 228 Mario Mohos: Changes in Public Adrninistrolion Along ihe Hungorion-Sloveniori Border Between 1945-1948 several concepts were formulated for the reformation of public administration, but true changes occurred only after the transformation of the political system. The number of counties was reduced from 25 to 19, those of the districts from 150 to 140. »Various aspects were considered when formulating the new district territories. In the case of districts along the western and southern state borders, frontier control had the highest priority. When formulating district borders and designating their centres, the results of centrum vs. attraction zone studies performed by the Central Bureau of Statistics were utilised, but the structures revealed were not used as an absolute basis.« (Hajdu Z. 2001. pp. 184-185) Neither the public administration reform in 1949-1950 nor the »Council Act 1.« announced on 19th May 1950 caused important changes at district or county level along the Hungarian-Slovenian border. With unchanged territory, the Szentgotthard (Monostor) district remained part of Vas county, and the Lenti district, enlarged with the western part of the obliterated Nova district, continued to function as part of Zala county. The independence and belonging relations of the settlements changed considerably between 1950-1952. (The groupping or unifying of villages that were formerly disjunct in this region composed mosdy of small villages was started even before the birth of the Council Act: between 19391950 Bajansenye was created by merging Davidhaza, Kotormany, Senyehaza and Orbajansenye, and in 1942 Kercaszomor was born from the fusion of Kerca and Szomor.) Ritkahaza (Ritkarovci) and Permise (Verica) were also interesting cases in the Vend region. In 1944 these two mini-villages, with 202 and 183 inhabitants, respectively, were fused under the name Vashegyalja. Two years later Ritkahaza (Ritkarovci) separated itself, and Permise used the name Vashegyalja until 1950 when the two villages were united again under the temporary name Ritkahaza (Ritkarovci) which was replaced a year later with Kervolgy. In most of the villages separate village councils were erected, and only those mini-villages were brought under the direction of common village councils which, even in the civil system, used to belong to joint notary offices (e.g. Orfalu-Andovci, Godorhaza, Szijartohaza, Zalaszombatfa, etc.). From the point of view of the borderland settlements, a confidential order in 1950 by the Minister of the Interior and a settlement developmental programme connected to the first five-year plan bore more importance than the Council Act I. According to the ministerial decree a 15 km wide zone along the Yugoslavian border could be accessed only by those bearing a border-zone pass. In the settlement developmental programme the settlements were grouped in 9 categories, with this classification determining the access to the developmental resources of the central budget. 47.47% of the settlements in the country were placed in the III/C group identified as having no access to the central financial resources and perceived as ones to be wound up in the long run (Figure 3)- Rozprove in qrodivo. Ijubljcrno. 2003. si. 43 229 With a few exceptions the studied borderland villages were destined for reduction, with one argument being their low population sizes. (The programme supported the development of settlements hosting more than 2000 inhabitants.) As a consequence of the ministerial decree and the settlement developmental programme, intensive emigration started from these villages, with mostly the young, active people being affected. After the implementation of the Council Act I, only minimal changes occurred in the public administration of the region. Until 1971 the relation system of the settlements functioned mostly like two decades before, but in 1971 two determining changes occurred. One was the Coucil Act III, with important components being the transformation of district councils into district offices, the reinforcement of settlement councils and the establishment of large-village common councils. The other element was the production of the National Concept for Settlement Network Development (Hungarian abbreviation: OTK) which ranked the settlements of the country (including the capital and the settlements of the Budapest agglomeration) in 11 groups, based on their central roles. 64.54% of the settlements went to the »Other« category with no central importance, but now these were no longer considered as ones to be wound up. According to the OTK, settlements along the Hungarian-Slovenian border were declared as lower-level centres (seats of the large-village common councils, e.g. Rédics), and the centralisation of still existing institutions of lower-level provisioning was started at the council seats. These fusions had rational (e.g. financial) reasons, but traditional relations were disregarded when forming these units, and too many settlements were brought under the direction of a single centre (e.g. Rédics had supremacy over seven villages). Due to the discontinuation of lower age education in primary schools and because of the bad traffic connections, families with children moved to the seat settlements and small towns. As a consequence of these migration processes, the population of borderland villages continued to decrease (in 1990 the population of 10 setdements out of 21 was below 200, with 5 of them having less than 100 people). Among the setdements with central roles, situated nearest to the villages, Lenti was classified a medium-level centre, and Szentgotthârd (Monoster) mediumlevel partial centre in which classification, instead of the institutional network, the number of settlements belonging to the district was the crucial factor. In the OTK concept six planning and economic districts were established, matching the county borders. The territory of Transdanubia was divided into a northern and a southern district the border between which coincided with the border separating Vas and Zala counties, thus cutting into two also the Hungarian-Slovenian border (Figure 4). 230 Mario Mohos: Changes in Public Adrninistrolion Along ihe Hungorion-Sloveniori Border In 1984 another reform proceeded in Hungarian public administration, during which the system of districts was discontinued, with their roles taken over by town and city vicinities. Along the Hungarian-Slovenian border, the former Lenti district was transformed into the Lenti vicinity with identical territory, whereas the former Szentgotthard (monoster) district became a smaller Szentgotthard vicinity. Villages in the Orseg were attached to the Kormend vicinity (Figure 5). A positive consequence of the reform was that the former large villages Lenti and Szentgotthard (Monoster) became towns. In Yugoslavia the former public administration system remained after World War II, until the early 1960s. The establishment of the Yugoslavian self-adminis-trational system meant the complete sovereignty of self-administrational units, with no other levels being intercalated between the state and the self-governments. In the area of the Mura region, rwo »Kozseg« territories were established, this unit corresponding to district level in the Hungarian system. In the former Alsolendva (Lendava) district the Lendva (Lendava) »Kozseg« was formed in 1963, to which 34 setdements belonged in addition to the centre, including the Hungarian villages of the Orseg and the Vend regions. 17 of the villages in the »Kozseg« were dominantly Hungarian, while the remaining 17 had Slovenian population. One third of the inhabitants of Lendva (Lendava) were Hungarian, and two third were Slovenian and »Yugoslavian« (the latter category including all those being neither Hungarian nor Slovenian). Settlements in the northern Mura region became part of the Muraszombat (Murska Sobota) »Kozseg« with predominantly Slovenian population. THE PAST DECADE ON THIS SIDE OF THE BORDER... The political and economic changes in Central and Eastern Europe at the end of the 20th century have considerably changed the life of the various countries. The self-governmental reform of public administration in Hungary, and the disintegration of Yugoslavia on the other side of the border including the formation of the sovereign Slovenian state, have caused an entirely new situation in die settlements themselves. The modification of the Constitution in 1990, and the Act LXV./1990 provided the new legal framework in which the multi-level public administration survived in Hungary (capital, county, town, village), but local governments with equal basic rights were formed. The citizens practise local governing by electing their board of local representatives for a term of 4 years. When formulating the Act of Local Governments, the basis were the Hungarian self-governmental traditions and the European Charta of Self-Governments accepted in 1985 by the European Council. Razprove in grodivo Ljubljana, 2003. si. 43 231 Important elements of the Act are that the local governments can freely undertake duties, and that they are financed from the central budget (its form being the per-capita ratio) but also have other sources of income (a certain proportion of personal income taxes born at the place, automobile taxes, trade taxes, and other taxes collected by the local government, e.g. the estate tax). Several elements related with the operation of local governments are determined in the Act by the number of inhabitants: settlements with populations smaller then 1000 people form and maintain joint notary offices of a certain number of villages, to fulfil their administrative duties. However, places with fewer inhabitants can still establish their own administrative office provided that a qualified notary is employed. The compulsory duties of the local governments of settlements are: settlement development and structuring, protection of the natural and built environment, husbandry of flats, water management and rainfall drainage, sewage system management, supply of healthy drinking water, primary education, basic health and social duties, illumination of public areas, maintenance of local public roads and cemeteries, local fire prevention and public security, enforcing the rights of national and ethnic minorities. The Local Government Act has allowed the association of local governments, regulated the conditions of new village establishment and town declaration. The amendment of the Act, having been in force since 1994, contained minor corrections in line with the experience and demands that arose during the four years of operation. For example, it became possible to form local sub-governments, and for local governments to support civil organisations. From the point of view of those with non-Hungarian mother tongue living in the country, the Minority Act passed in 1933 had great importance, since for 13 minorities it has become possible to form minority self-governments. (The Act has great significance also because minorities still do not have parliamentary representation in Hungary.) As a result of the legal regulation, connections between villages along the Hungarian-Slovenian border also transformed. The small and micro-villages, the population of which kept declining as a result of natural decrease, formed joint notary offices which contained settlement associations partly similar to and partly different from the compositions of the former village common councils. Joint notary offices were formed in Apátistvánfalva (other members: Kétvólgy and Orfalu), in Bajánsenye (other members: Kercaszomor, Magyarszombatfa, Velemér), in Szentgyórgyvólgy (together with Márokfóld), in Tornyiszentmiklós (together with Dobri), and in Rédics. The Rédics joint notary office is one of such Hungarian public administration units that contain the highest number of settlements: 11 villages belonged to it, all but the seat itself being micro-villages. Some villages along the Hungarian-Slovenian border have become members of joint notary offices that were located off the border: Kerkaszentkirály went to the 232____Mório Mohos: Changes in Public Adminislrotion Along the Hungorion-Siovenion Border Csórnyefóld joint notary office, Nemesnép to Csesztreg, Felsószólnók (Gornji Senik) to Alsószólnók (Dolnji Senik). The latter is a specially interesting case, because the seat village is also situated in the borderland, but along the Hungarian-Austrian frontier. Several of the villages in the region have used their rights to separate themselves from the original associations formed back in 1990, and established new ones (This has happened to the Bajánsenye joint notary office, of which Magyarszombatfa separated itsejf in 1994 and founded a new notary office, and two years later, together with Velemér also separating, established their common joint notary office. In 1997 Kercaszomor also left the Bajánsenye joint notary office, founding its own. By this action the group of settlements, which was forced into a common administrational unit by the OTK and the Council Act III, now broke up. The importance of collaboration between settlements is in the basic duties specified in the Self Government Act. In small and micro-villages the family doctor surgery system, the kindergarten and the schools can operate only if several villages collaborate. Joint operation is necessary also for the sake of the drinking water and sewage system, for water management and for the protection of the natural environment, since the borders of settlements do not coincide with landscape boundaries. After the approval of the Minority Act, Slovenian minority self-governments were established in Apátistvánfalva (Stevanovci), in Felsószólnók (Gornji Senik), in Kétvólgy (Virica-Ritkarovci), and in Orfalu (Androvci). Another minority found in the region is that of the Gipsies, with larger populations living in villages of the southern parts of the border section. The villages, using the possibilities of forming associations, entered the Órség-Gócsej-Hetés Regional Developmental Association the purpose of which is the development of tourism, especially rural tourism and eco-tourism. The objectives of this association are well justified by the fact that due to the borderland situation and to natural circumstances here, there were no large industrial and agricultural plants in the area, thus nature could remain intact, relative to other parts of the country. ...AND ON THE OTHER SIDE. On the other side of the border, first time in history, an independent Slovenian state was established following the disintegration of former Yugoslavia: a referendum was held on 23rd December 1990, and the country was declared on 26fh June the following year. Two historically »indigenous« ethnic groups were officially recognised within the territory of Slovenia: that of the Italians and the Razprgve in gradivo. ljubljono. 2003. si. 43 233 Hungarians, both being supported by the state, on the grounds of positive discrimination. The centre of Hungarians in Slovenia is Lendva (Lendava), with the press (the weekly »Népujsâg« and the Murataj monthly paper), radio and television studios being concentrated there. The Hungarian Ethnic Cultural Institute also operates there, coordinating relations between Hungarians in Slovenia and the mother country, publishing books in Hungarian, organising conferences, cultural events and exchange programmes. The constitution of the independent Slovenian state and the Public Administration Act (SzK 67/94. section 4) establish that the actions and affairs in public administration as well as the release of official documents must be done in Slovenian and in the language of the ethnic communities, and it is allowed for each ethnic community to delegate 1 representative into the Parliament. The regulations make it possible in the mixed ethnicity Mura region that bilingual educational institutions operate, whereas in the seaside region the Italian community can have education in their mother tongue. For these Italians learning Slovenian as a foreign language is compulsory but the special subjects are taught in their mother tongue. The reason for the difference between the two minorities in respect of the language of education is said to be the difference between the historic background of the Italian and the Hungarian communities. In the years after Slovenia became independent, the elements of the public administration of the Former Yugoslavia continued to operate in the country, including the Mura region: Muraszombat (Murska Sobota) »Kôzség« and Lendva (Lendava) »Kôzség«. It was in the very last years of the 20th century that, as a result of a decentralisation process, the »Kôzségs« could transform into smaller public administrative units uniting only a few settlements. In the organisation of the new »Kôzség« system ethnic aspects as well as land attributes were considered: in the northern part of the large Lendva (Lendava) »Kôzség« with mixed ethnic composition Slovenian and mixed population administrative units were established. The majority of the »Kôzségs« were set up in 1999; among them Kobilje (Kebele) is purely Slovenian, whereas the rest (Sal - Salovci, Hodos - Ôrihodos, Dobronak -Dobrovnik) have mixed population, and still there is another mixed »Kôzség« just being set up, with Szentlâszlô (Motvarjevci) being the centre (Figure 6). The determining motivation in forming mixed ethnicity administrative units is financial, since, because of the positive discrimination, the governmental support is larger in places where there are also Hungarians. As a result of these changes Dobronak (Dobrovnik) and Hodos (ôrihodos) regained their central roles, and Lendva (Lendava), though the number of the settlements associated with it decreased, remained the centre for small and micro-villages in its neighbourhood. For this small town, unlike for Muraszombat (Murska Sobota), the existence of the Hungarian Centre of nation-wide importance is a benefit, because the scientific 234___Mario Mohos: Changes in Public Adrninistrolion Along ihe Hungorion-Sloveniori Border and cultural intellectuals from not only the Mura region but also From entire Slovenia and even Hungary are involved in its activities. The corresponding organisation for the Institute of Hungarian Ethnic Culture in Slovenia is the Slovenian Cultural Centre operating in Szentgothârd (Monoster), with similar importance for the Slovenians of Hungary. The independent radio station of the Slovenian people in Hungary, i.e. Radio Monoster, broadcasts from this Centre which was inaugurated in 1998. It is the Centre to provide the background for organising Slovenian cultural life in Hungary, sometimes arranging festivals. Apart from this institution in Szentgotthard, it is the Savaria Museum in Szombathely and the Slovenian Department of the local Teacher Training Faculty where scientific research is done for exploring the characteristics of this ethnic minority. The political and public administrational changes in the last decade of the 20th century established the circumstances for borderland settlements to reorganise their traditional relations. Local governments have initiated sister connections with settlements across the border, they can finance the meetings between their cultural or sport clubs. It is by this way how the traditional relations between the settlements of the Ôrség and Hetés regions along the Hungarian-Slovenian border were re-established: between Hodos (Ôrihodos) and Magyarszombatfa, Motvarjevci (Szentlaszlô) and Szentgyôrgyvôlgy, and between the two peripheral small-scale centres Dobronak (Dobrovnik) and Csesztreg. TOWARDS THE UNION After the political and economic transition process, European accession is the greatest task for Central-European states. The Union has precisely defined the requirements the candidate countries should meet. Among these, harmonisation with the Union's public administration system is an important one, and for Hungary the establishment of regional units is crucial. The regional self-government »is a body within the individual states, with elected boards, placed between the central and the local public authorities, which operates on the basis of subsidence (...) The regions should have the possibility to shape their interregional and cross-border relations. The regions also have the right to join in the work performed by various European organisations.« (Hajdu Z. 2001. p279) It was in 1998 that Hungary's National Spatial Developmental Concept was born, with a new regional division (Figure 7). Where this division is significantly different from the former one is justTransdanubia: it is divided into three regions, with Gyor-Moson-Sopron, Vas and Zala counties groupped with the West-Transdanubian one. This division has caused much debate because the two »bet- Rozprave in grodivo. Ljubljana. 2003. si. 43 235 rer-developed« counties are unwilling to accept Zala county. However, a benefit can be that by this way the Austrian-Hungarian and the Slovenian-Hungarian borderlands belong to the same administrative region. The advantage of being a borderland area is that together with the neighbouring country's borderland regions they can be parts of Euro-regions. An especially favourable feature of the studied region is that it is the border area of three countries of which one is a member and two are candidate countries. Euro-regional co-operation here can have a special advantage in that these regions of Austria, Hungary and Slovenia that can now form a Euro-region used to belong to a single economic-political unit for hundreds of years, and the inhabitants have lived in similar cultural environments. The nine decades of separation will hopefully fade into a bad dream. 236 Augusl Wolzl: Im Nelz der Geheimdiensie. Die Alllogsfeolilöl politischer Systeme in Österreich August Walzl: IM NETZ DER GEHEIMDIENSTE. DIE ALLTAGSREALITÄT POLITISCHER SYSTEME IN ÖSTERREICH (V MREŽI TAJNIH SLUŽB. REALNOST VSAKDANA POLITIČNIH SISTEMOV V AVSTRIJI) Kärntner Druck- und Verlagsgesellschaft, Klagenfurt 2003, 160 str. August Walz se v razpravi - v zadnjih letih je objavil nekaj knjig o novejši koroški zgodovini in njenih stičnih točkah z dogajanjem v širšem alpsko-jadranskem prostoru - v bistvu omejuje na delo treh protagonistov, ki so bili povezani z aktivnostmi »tajnih služb« oziroma so delali kot »tajni agenti«. To so: Helmut Hütter, Johann (Hans) Rexeisen in Rudolf Cefarin. Kaj nam povedo ta imena in kje so stične točke s slovensko zgodovino? Ob deloma baročnem pisanju, obremenjenim s številnimi postranskimi podatki in zgodbicami, Walzl popolnoma ignorira vso starejšo in večinoma tudi novejšo slovensko tematsko strokovno literaturo. Časovno je Walzl svojo razpravo razpel med konec prve svetovne vojne tja v petdeseta leta prejšnjega stoletja. Helmut Hütter je odigral svojo vlogo v »obrambnih bojih«, potem pa vse do svoje emigracije v Brazilijo skrbel za povezave z italijanskimi tajnimi agenti in armadnimi oficirji. O Hütterjevem delu v letih mejnih bojev imamo lahko deljeno mnenje, ker informacij o sestavu jugoslovanskih enot na Koroškem gotovo ni bilo težko dobiti. V prvi republiki se je čutil zapostavljenega s strani dunajske vlade, ki je kontakte z Italijani raje zaupala A. Petru-Pirkhamu. Po drugi svetovni vojni pa je Hütter naknadno napisal »dnevnik«, v katerem je med drugim zbral dogajanja zadnjih vojnih dni in prvih dni osvoboditve. Walzl meni, da je v teh zapisih marsikatero zaslugo za deželo, ki v resnici pripada drugim osebam, pripisal Ferdinandu Wedenigu. Johann Rexeisen je bil predan nacizmu; najprej mu je vdano služil kot ilegalni nacist, nato pa kot agent v številnih okupiranih deželah Evrope. Pot ga je zanesla tudi v slovenske kraje. Največ pozornosti A. Walzl odmerja Rudolfu Cefarinu. Prav iz avtorjevega pisanja lahko sklepamo, da Rudolf Cefarin ni bil nikoli tip »tajnega agenta«, še najmanj po drugi svetovni vojni, ko je nekaj časa vodil manjšinski referat Urada koroške deželne vlade. V dvajsetih letih 20. stoletja se je najprej skušal uveljaviti na literarnem področju in je nekaj časa izdajal literarni list, s katerim je nekaj pozornosti zbudil tudi med Slovenci. List slovenske manjšine na Koroškem Rozprove in gradivo. Ljubljano, 2003. št. 43 237 »Koroški Slovenec« pa ni bil prepričan, da bi izdajatelj in pisci lista resno mislili glede sprave med obema etničnima skupnostma na Koroškem. V njem je bila preveč prisotna pokroviteljska drža, preveč je bilo v njem »kulturtregerskega« duha. Potem se je Cefarin lotil zbiranja časopisnih novic in informacij druge provenience ter našel povezavo z obema drugima protagonistoma - vsi pa so preprodajah informacije o Jugoslaviji in Italiji. Lahko bi zapisali, da je Cefarin svoje delo in pomen svojega referata, ki ga je označil kot najpomembnejšega izmed referatov koroške deželne vlade, neizmerno precenjeval. Kaj je bilo pri manjšinskem referatu sploh tajnega, da ga Walzl uvršča kar med »tajne službe«, ostaja skrivnost. Poleg tega sta bila po Walzlu obveščevalno aktivna še Varnostna direkcija Koroške pod vodstvom polkovnika Stossierja in britanski FSS. Obe službi so koroški Slovenci bolje poznali. V povojnih mesecih sta varnostna direkcija in britanski FSS vneto nadzorovala in »po potrebi« preganjala in zapirala slovenske aktiviste. Ti so menili, da je avstrijsko-jugoslovansko mejno vprašanje še nerešeno in so pridno trosili in razširjali pro-jugoslovanski material. Da stvar postane skrivnostnejša, Walzl delo vseh treh služb začini še s kratkimi namigi in informacijami o delu prostozidarske lože Paracelsus in nekaterih njenih eksponentov (Newoleta, Piescha, Cefarina) ter njihovimi povezavami s francoskimi in z angleškimi prostozidarji. Walzl pogreva trditev o pasivnosti Dunaja do koroških problemov po drugi svetovni vojni. Ta očitek je tako malo utemeljen kot tisti za čas bojev in diplomatskih naporov za mejo v letih 1918-1920. Seveda dunajski politiki v Koroški nikoli niso videli popka sveta, vselej pa so se zavzemali za deželo in po drugi svetovni vojni celo nekaj storili, sicer neuspešno, za pridobitev Kanalske doline. Vsi trije »tajni agenti« (Hiitter, Rexeisen, Cefarin), zasebniki, so se zanimali tudi za slovensko ozemlje, skušali tu razpresti svoje mreže, zbirali in preprodajah so pomembne in manj pomembne informacije. Walzl kratko omenja tudi delovanje tajne organizacije TIGR spomladi 1940 na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, prezre temeljno tematsko razpravo Toneta Ferenca, svojevrstno in na za akterje j žaljiv način interpretira izjavo komunističnih partij Avstrije, Italije in Slovenije glede slovenskega narodnega vprašanja. Tuje mu je delovanje zavezniških vojaških misij pri slovenskih partizanih. Ob ignoriranju slovenskih narodnih programov govori o »Veliki Sloveniji«, pač v miselnih kategorijah nemškega imperializma. Za čas po drugi svetovni vojni pa ponavlja, ne da bi preveril verodostojnost: " virov, nevzdržne trditve in gledanja. Tischler naj bi bil vodil podpisno akcijo za »priključitev« in jo želel zaključiti do 28. decembra (verjetno novembra) 1945, Primožič-Marko pa pripravljal poživitev partizanskih edinic v sestavi 8.000 mož. Vsi slovenski funkcionarji naj bi bili avtomatično agentje jugoslovanske OZNE na čelu s Pružnikom (sic!), Luko Sienčnikom (za Podjuno) in Mirtom Zwittrom (za Ziljo). Vsebinsko podobna poročila se nahajajo v Arhivu republike na Dunaju. 238 Augusl Wolzl: Im Nelz der Geheimdiensie. Die Alllogsfeolilöl politischer Systeme in Österreich Njihova avtorja sta bila Cefarin in. Stossier. Z njimi sta skušala pri zveznih oblasteh pač stopnjevati svojo pomembnost Po teh poročilih sodeč je na Koroškem po vojni kar mrgolelo jugoslovanskih agentov. V knjigi pogrešamo še dodatno ležišče Cefarinovih in Stossierjevih poročil - informacije o slovenski politični emigraciji. Na osnovi teh poročil sklepamo, da sta bila do nje zelo zadržana in sta jo nadzirala. Dobro sta poznala njena gledanja, v poročilih cenila »izdajstvo« in negativno karakterizirala »izdajalce« predvsem zaradi njihovih sanj o slovenskih mejah daleč na severu Koroške. Po prvi svetovni vojni naj bi bili jugoslovanski agenti po Walzlu slovenski trgovci in železničarji, po drugi pa funkcionarji manjšinskih struktur. Koroška naj bi bila zaradi njih v neprestani nevarnosti, dežela v »lebdenju«. Ne Čudi, da avtor nekritično sprejema trditve o slovenskem iredenti-zmu po letu 1920, svojevrstno in edinstveno je njegovo gledanje glede optantov iz Kanalske doline. O personalnem sestavu Cefarinovega manjšinskega referata več izvemo iz Številnih slovenskih virov, kot pa iz Walzlovega pisanja. V Arhivu Slovenije pa lahko najdemo tudi Cefarinovo karakteristiko in zanimivo notico o njem. Slovenci so ga dobro poznali še iz časa odpora proti nemškemu okupatorju, saj je proti koncu vojne skupaj z ženo stopil na stran partizanov in bil potem nekaj časa v Črnomlju. Opozoriti velja, da sta poleg že imenovanega Ferenca o delu tajnih služb in agentov ob upoštevanju avstrijske Koroške pisala Thomas M. Barker in Dušan Biber, za povojni čas tudi Janko Pleterski in drugi. V zadnjem času pa so o tematiki razpravljali med drugimi Peter Wilkinson, Franklin Lindsay, Jerca Vodušek Starič, Matija Žganjar in Gorazd Baje. Sodelavci Inštituta za novejšo zgodovino pa so zbrali vrsto ustreznih virov in jih uvrstili v arhivske fonde svojega inštituta. Vsa ta literatura in viri ostajajo Walzlu zaradi ozkega lokalnega gledanja na dogajanja tuji in šele na ta način lahko zaživijo malo pomembni »tajni agenti« in »tajne službe«. Stranski produkt pisanja je nekaj zanimivih informacij o medstrankarskih oziroma medčloveških odnosih koroških lokalnih politikov v povojnem družbenem življenju Koroške, ki pa mestoma ne presegajo ravni skrivnostnih namigovanj. Avguštin Malle Rgzprove in gradivo [jubljono. ?003. šl 43 239 OKROGLA MIZA »SVETOVNI DAN ROMOV V LJUBLJANI/PROJEKTI ZA IZBOLJŠANJE POLOŽAJA ROMOV IN PREDSTAVITEV KULTURNIH DOSEŽKOV ROMSKE SKUPNOSTI V SLOVENIJI« LJUBLJANA, 3. APRIL 2003 Okroglo mizo »Svetovni Dan Romov v Ljubljani/Projekti za izboljšanje položaja Romov in predstavitev kulturnih dosežkov Romske skupnosti v Sloveniji«, ki je potekala v Ljubljani 3- aprila 2003, je pripravila Zveza Romov Slovenije v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja v Ljubljani in Avstrijskim inštitutom za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo na Dunaju - izpostava Ljubljana, pod pokroviteljstvom županje Mestne občine Ljubljana. Vsebinska razprava na okrogli mizi je bila zasnovana tako, da predstavi obstoječe ukrepe, projekte in programe na področju izobraževanja, odprave nepismenosti, dodatnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja in zaposlovanja Romov v RS, ki se izvajajo v Sloveniji, ter možnosti za vključitev teh programov in projektov za izobraževanje, poklicno usposabljanje in zaposlovanje Romov v mednarodne programe in v mednarodno sodelovanje na področju izmenjave dobre prakse med državami. Ena od značilnosti položaja Romov v Sloveniji in drugih evropskih državah je, da gre, v primerjavi z ostalo populacijo, za mlado populacijo, zato so ti programi ključnega pomena za uspeh ukrepov za izboljšanje položaja Romov v prihodnje. Na okrogli mizi so v prvem delu predstavili projekte različnih ministrstev in vladnih ustanov, izmenjali izkušnje in mnenja o problemih, možnostih in virih sofinanciranja iz državnih in mednarodnih sredstev za izboljšanje izobrazbene strukture in povečanje rednega zaposlovanja Romov v Sloveniji, pri čemer so sodelovali: Staša Baloh Plahutnik, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije, Janez Obreza, direktor Urada za narodnosti Vlade Republike Slovenije, VesnaMiletičz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije, Alenka Pavlovec z Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije, Suzana Čurin Radovič z Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Liana KalČina, direktorica Informacijskega centra Sveta Evrope v Ljubljani. Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da programi javnih del in drugi projekti, v katere so ali naj bi bili vključeni Romi, niso samo 240 Augusl Wolzl: Im Nelz der Geheimdiensie. Die Alllogsfeolilöl politischer Systeme in Österreich lokalni problem občin, v katerih Romi živijo. Zato morajo biti dejavnosti med predstavniki romskih združenj in različnimi vladnimi uradi in ministrstvi, lokalnimi oblastmi, javnimi zavodi in ustanovami ter nevladnimi organizacijami predhodno ustrezno koordinirane. Projekte, ki se v Sloveniji izvajajo na področju izboljšanja položaja Romov, so predstavili: direktor območne enote Zavoda za zaposlovanje Novo mesto Frane Smerdu, Silva Bajuk (podjetje Portoval, Novo mesto), Meta Gašperšič (Razvojno-izobraževalni center, Novo mesto), Brankica Petkovič(Mirovni inštitut, Ljubljana) inDora Zagorc (zavod Papilot, Ljubljana). Frane Smerdu je med drugim poudaril, da morajo biti prihodnji projekti zaposlovanja Romov v okviru javnih del zasnovani fleksibilno in dolgoročno vsaj za obdobje treh let. Moderatorji tega dela okrogle mize so bili: Jožek Horvat, predsednik Zveze Romov Slovenije; Vera Klopčič, odgovorna nosilka projekta »Modeli izobraževanja in usposabljanja Romov za povečanje rednega zaposlovanja Romov v Sloveniji« in Miroslav Polzer, direktor Avstrijskega inštituta za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo na Dunaju - izpostava Ljubljana. Okrogla miza je bila hkrati priložnost, da predstavniki romske skupnosti (predstavniki romskih društev in izvoljeni romski občinski svetniki) ocenijo, kateri so primeri dobre prakse glede na dejanske potrebe romske skupnosti. V razpravi o programih in projektih, ki so namenjeni izboljšanju položaja romske skupnosti na področju izobraževanja in povečanja rednega zaposlovanja, so predstavniki romske skupnosti opozorili, da bo cilje projektov in programov težko doseči, dokler večina Romov nima urejenih elementarnih pogojev za življenje, npr. urejenih bivanjskih razmer, vode ali elektrike. V popoldanskem delu, ki ga je vsebinsko usmerjal FilipMatko, sta pomen kulture in jezika Romov predstavila dr. Pavla Štrukelj in Jožek Horvat. Predstavljeni so bili kulturni dosežki romske skupnosti v Sloveniji in zbornik romskih besed *Romski jezik«. Soorganizatorji: Zveza Romov Slovenije, Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani in Avstrijski inštitut za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo na Dunaju -izpostava Ljubljana, načrtujemo objavo prispevkov z okrogle mize v posebni publikaciji. Vera Klopčič in Nada Vilhar Rozprgve in gradivo. Ljubljana, 2003, šl. 43 241 Matjaž Klemenčič in Mitja Žagar: THE FORMER YUGOSLAVIA'S DIVERSE PEOPLES. A REFERENCE SOURCEBOOK (RAZNOLIKOST NARODOV NEKDANJE JUGOSLAVIJE: zgodovinski pregled) ABC CLIO, Santa Barbara, California, USA 2003, 426 str. Novembra 2003 je pri mednarodni založbi ABC CLIO, ki objavlja predvsem moderne zgodovinske in družboslovne študije, izšlo zajetno delo »The Former Yugoslavia's Diverse Peoples« slovenskih avtorjev in sodelavcev Inštituta za narodnostna vprašanja Matjaža Klemenčiča in Mitje Žagarja. Knjiga obsega 426 strani, med katerimi je tudi deset zemljevidov s prikazom najpomembnejših razvojnih stadijev političnih meja na tleh nekdanje Jugoslavije ter prostorska razporeditev posameznih narodov in etničnih skupin. Delo sodi v serijo znanstvenih razprav o etnični strukturi držav sveta; založba sočasno napoveduje tudi izid knjig o Avstraliji in nekdanji Sovjetski zvezi; knjigi o Kanadi in Nigeriji sta že izšli. Podnaslov Klemenčičeve in Žagarjeve knjige opozarja, da imamo pred seboj delo oziroma serijo, ki naj bi sistematično pojasnjevala ne le etnične strukture in medetnične odnose v izbranih državah, temveč hkrati opozorila na vire in literaturo. Nastop obeh avtorjev v ugledni mednarodni druščini je v prvi vrsti priznanje referenčnosti njunega dosedanjega znanstvenega dela in vključenosti v mednarodne tokove. Pomen tega dela je treba videti tudi v dejstvu, da je to eno prvih del - če ne sploh prvo - ki so ga o celotnem jugoslovanskem vprašanju v tujini napisali slovenski avtorji; obema je bil to nedvomno izjemen izziv, da na tako uglednem mestu na isti imenovalec postavita tudi slovenski kontekst »jugoslovanske »zgodbe«. Del, ki bi se spuščala v podrobnosti jugoslovanske krize in različnih interpretacij njenega razpleta, namreč ne manjka; toda pogosto bolehajo zaradi precej neenakomerne pozornosti do vseh akterjev v nekdanjem jugoslovanskem prostoru. Ali je delo, ki je pisano prvenstveno za ameriški trg in bralce, bolje pojasnilo ozadja turbulentnih političnih procesov, ki so jugoslovansko »idilo« medetničnega miru (kot so ureditev narodnega vprašanja v rajnki SFRJ označevali nekateri avtorji, na primer Watson) potisnili v vrtince medetničnih spopadov in lokalnih vojn? V ospredju prizadevanj obeh avtorjev, kakor v prvi vrsti tudi založbe, je bilo podati pregledno sliko etničnega razvoja jugoslovanskih narodov v časovni (zgodovinski) in aktualno-politični perspektivi. Knjiga je kronološko razdeljena 242 Mgljož Klemenčič in Mitjo Žog ar: The Former Yugoslavia's Diverse Peoples na štiri dele: zgodnja zgodovinska obdobja, dvajseto stoletje do druge svetovne vojne, obdobje druge svetovne vojne in povojne Jugoslavije do leta 1990 ter obdobje razpada Jugoslavije in po njem. Temu sledi obsežna bibliografija, indeks in kratka predstavitev obeh avtorjev. V tem okviru sledijo posamezna poglavja po pomembnejših fazah političnega, kulturnega in etničnega razvoja posameznih narodov, ki jih zaključujejo sistematični kronološki pregledi, prikazi pomembnih osebnosti, krajev in dogodkov ter bibliografija, ki se nanaša na posamezne dele knjige. Delo torej odlikuje velika sistematičnost, preglednost in nazornost, bogata bibliografija pa naj bi (ameriškemu) bralcu kar najbolj približala zapleteno stanje in procese na prostoru nekdanje Jugoslavije ter labirint medetničnih razmerij. Zdi se, da sta avtorja (kakor seveda tudi omenjeni koncept založbe) v tem uspela. Spričo obsežnosti tematike in raznolikosti nekdanjega jugoslovanskega prostora je razumljiva omejitev avtorjev na najpomembnejše procese in pojave v časovni perspektivi. Vendar pa bi bilo vsaj zaradi zapletenosti razumevanja odnosov v socialističnih družbah zelo koristno nekoliko podrobneje pojasniti tudi socialno-gospodarski vidik delovanja socialistične družbe in njeno hitro, načrtno, dostikrat premalo premišljeno in zato že vnaprej na neuspeh obsojeno družbeno preobrazbo, brez katere je težko zadovoljivo pojasniti mnoge navidezne nesmisle jugoslovanske zgodbe in njenega nesrečnega konca; ne nazadnje tudi kar se tiče spreminjanja etnične strukture, na primer Bosne in Hercegovine, Kosova, Makedonije in tudi močnega doseljevanja jugoslovanskih narodov v Slovenijo. Verjetno bi bralcu nekdanjo jugoslovansko etnično stvarnost še bolj približali s posebnim poglavjem o manjšinah. Ne nazadnje bi bilo v luči perspektive prihodnjega razvoja smiselno posebej izpostaviti Šir-itveni proces Evropske unije, ki trenutno močno vpliva predvsem na Slovenijo, srednjeročno pa na celoten prostor Jugovzhodne Evrope oziroma Balkana, ki mu te države, s slovensko izjemo, pripadajo. Delo »The Former Yugoslavia's Diverse Peoples« je torej pronicljiva pregledna Študija jugoslovanske etnične fizije in fuzije v zgodovinski in aktualni perspektivi ter prvovrstna referenca tako za oba avtorja kot rudi za Inštitut za narodnostna vprašanja. Bralci, predvsem zahtevna ameriška znanstvena srenja s tega področja, pa bodo dokončno presodili, v kolikšni meri bo delo zares referenčno in pravi »sourcebook« za spreminjanje starih, dostikrat preveč enostranskih pogledov na jugoslovanske medetnične odnose. Ker je poslanstvo tega dela prav v tem, mu Želimo uspeh v krogu mednarodne znanstvene srenje. Jernej Zupančič [?Q2prave in gradivo, Ljubljano. 2003. šl. 43 243 Mitja Žagar PROFESORJU OTTU FEINSTEINU (1930-2003) V SLOVO Čeprav smo Že nekaj časa vedeli, da je profesor Otto Feinstein neozdravljivo bolan, vsi tisti, ki smo ga poznali, nismo hoteli verjeti, da bi ga lahko bolezen in smrt premagali. Nekateri ljudje so tudi v svojih sedemdesetih letih mladi, polni Življenja in energije, načrtov in zavesti o tem, kaj vse je Še treba postoriti... Vendar se je 30. decembra 2003 pozno popoldne v Detroitu zgodilo prav to. Njegovi hčerki Sarah in Natascha sta bili ob njem, ko je Otto za vedno zaspal. Skoraj simbolično je, da je umrl prav v stanovanju v univerzitetnem »kampusu«, kjer je živel in delal večji del svojega življenja, cela štiri desetletja. Krog se je sklenil... Ottovo življenje je vredno romana; človeška domišljija je težko tako bogata, kot je biio bogato in neverjetno njegovo življenje. Še bolj neverjeten in človeško bogat pa je bil Otto sam: čudovit in pokončen človek, ljubeč mož in oče, pravi prijatelj, humanist največjega kova, neumorni raziskovalec, znanstvenik, profesor, aktivist ... človek, ki je vedno imel rad soljudi in jih cenil, ki se je boril za pravice (ne da bi ob tem pozabil poudariti dolžnosti) in enakopravnost vseh, ki je živel po načelih nenasilja in sodelovanja ter se življenja nikoli ni nehal veseliti. Težko je celo našteti vsa tista področja in vprašanja, ki se jim je v življenju posvečal: ekonomija, mednarodni odnosi, politične vede, etnične študije, mirovne študije, urbane in delovne študije (urban and labor scudies), državljanska vzgoja, izobraževanje nasploh - zlasti izobraževanje odraslih in trajnostno izobraževanje ... Svet je zapustil človek, ki se je s svojim delom in osebnostjo dotaknil na tisoče ljudi in mnogim spremenil - ali vsaj pomagal spremeniti - življenje. Boril se je proti krivicam in izkoriščanju ter nikoli ni odnehal s prizadevanji, da bi s svojim delom vsaj malo izboljšal svet. Še nekaj dni pred njegovo smrtjo sva se po telefonu pogovarjala o načrtih za nadaljevanje projekta izobraževanja mladih za demokratično participacijo (v okviru projekta »Urbane agende«, v katerem sem več kot desetletje sodeloval tudi sam) in o mednarodni konferenci, ki jo je s sodelavci načrtoval za april 2004. Razmišljala sva o nadaljnjem razvoju zamisli mednarodnega magistrskega programa o izobraževanju odraslih in državljanski vzgoji, ki omogoča integracijo različnih že obstoječih in novih podiplomskih programov v zaokroženo celoto in s tem sodelovanje univerz in visokošolskih insri- 244 Mitjo Žogor: Proiesorju Otlu Feinsteinu [1930- 2QQ3] v slovo tucij vsega sveta. Težko je verjeti, da človek lahko v svojem Življenju postori toliko, kot je uspelo Ottu ... Rojen je bil na Dunaju, čeprav je družina njegovega očeta izvirala z jugovzhodnih meja nekdanje avstroogrske monarhije (Bukovina), materina družina pa z vzhodnih meja Poljske; člani obeh družin so se razselili po vsej Evropi in svetu. Judovski deček je po »anšlusu« neposredno spoznal nacizem, drugo svetovno vojno pa preživel po zaslugi deda, ki je njega in njegovega brata tik pred vojno z vlakom kot »tovorno pošiljko« poslal z Dunaja v Švico. Tam so ju pričakali ostali Člani družine, lci so - otrokoma to ni uspelo - dobili uradna dovoljenja za odhod iz države. Družina je potem prek Švice in Velike Britanije pribežala v Združene države Amerike in se naselila v New Yorku ter se tako izognila holokavstu, v katerem so med drugo svetovno vojno v Evropi umrli skoraj vsi (več kot 60) njeni sorodniki. Ko je Otto po vojni razmišljal, kako naj »maščuje« tragično usodo svojih sorodnikov in rojakov, se je odločil, da si bo prizadeval za boljši svet, za Človekove pravice ter zlasti za pravice manjšin, enakopravnost, vključevanje in sodelovanje. Zavedal se je, da za to svojo misijo potrebuje znanje. Za študij se je odločil kljub temu, da so mu Šolski »poklicni svetovalci« predlagali izučitev za poklic, ne da bi se poglobili v njegovo inteligenco, znanje in sposobnosti. Svetovalci so menili, da zaradi njegovega takrat relativno slabega znanja angleščine pri študiju ne bo uspešen, pri tem pa niso upoštevali, da se je šele nedavno priselil v Ameriko in je bila angleščina Šele njegov tretji oziroma celo četrti jezik (za nemščino, jidišem in hebrejščino ter francoščino). Seveda se je Otto angleščine kmalu naučil tako dobro, cla jo je obvladal bolje od večine tistih, ki jim je bila materin jezik. Potrudil pa se je, da je ohranil tudi vse ostale jezike; tako je sogovornike navduševal s svojo perfektno francoščino, midva pa sva se -malo za šalo in malo zares - včasih pogovarjala nemško, pri čemer je Otto prijazno popravljal moje slovnične in druge napake. Po diplomi na univerzi v Chicagu (Universtity of Chicago) in magisteriju iz mednarodnih odnosov na ženevski univerzi (Institut des Hautes Estudes) je leta 1965 na Univerzi v Chicagu doktoriral (naslov njegove doktorske disertacije: »The Role of Foreign Investment in the Economic, Social and Political Development of Venezuela«), Že med študijem se je uveljavil kot uspešen raziskovalec, publicist in urednik ter se je družbeno in politično angažiral v boju za človekove pravice in enakopravnost (Civic Rights Movement), zlasti pa si je prizadeval za kar najširšo participacijo ljudi v političnem procesu. V šestdesetih letih ga je pot zanesla v Detroit, etnično izjemno pestro mesto avtomobilske industrije, kjer se je leta 1964 zaposlil na državni univerzi Wayne (Wayne State University - WSU), na kateri je kot profesor politologije predaval in delal vse do svoje smrti. Na tej univerzi pa profesor Otto Feinstein ni bil le univerzitetni učitelj, ampak tudi pomemben inovator in organizator. Tako je kot pionir na področju izobraževanja odraslih in kon- Rozprove in gradivo. Ljubljano. 2003. št. 43 245 tinuiranega izobraževanja ustanovil monteško šolo (Montieth College), program za izobraževanje zaposlenih (University Scudies & Weekend College) in šolo za vseživljenjsko izobraževanje (Life-Long Learning School), kmalu pa se je začel ukvarjati z izobraževanjem na daljavo in je bil eden prvih, ki so začeli pripravljati in producirati televizijske izobraževalne tečaje (med katerimi je postal znan zlasti njegov televizijski tečaj »International Aspects of Adult Education Policy«), ki so jih v rednih terminih oddajale javne televizijske postaje in kasneje kabelski sistemi. Bil je med začetniki etničnih študij (Chicano-Boricua Studies, Ethnic Studies) na univerzi in ustanovitelj centra za študije miru in konfliktov (Center for Peace and Conflict Studies), ki je bil eden prvih v Ameriki. Poleg omenjenih programov, šol in centrov na WSU, ki jih je ustanovil ali pomagal oblikovati, je (so)ustanovil še vrsto drugih pomembnih institutov (npr. Michigan Ethnic Heritage Studies Center, International Institute for Policy, Practice and Research in the Education of Adults itd.), pa tudi mednarodni kolokvij o etničnosti (International Colloquium on Ethnicity: Conflict and Cooperation), v okviru katerega sodeluje tudi Inštitut za narodnostna vprašanja, ki koordinira dejavnosti na področju urejanja in upravljanja medetničnih odnosov. Otto je vodil mnoge projekte in sodeloval v vrsti raziskovalnih in drugih projektov; enostavno jih je preveč, da bi lahko vse naštel. Zato naj omenim le mednarodni projekt UNRISD (United Nations Research Institute on Social Development) o etničnih odnosih v etnično pluralnih okoljih (Ethnicity: Conflict and Cooperation), v katerem je prav tako sodeloval Inštitut za narodnostna vprašanja in pri katerem sva se z Ottom tudi spoznala. Prav konferenca tega projekta v Dubrovniku tik pred začetkom oboroženih spopadov v nekdanji Jugoslaviji je pomenila začetek najinega sodelovanja in prijateljstva. Že takoj na začetku so me navdušile njegove intelektualne sposobnosti, sposobnosti jasnega izražanja misli in tudi najbolj zapletenih konceptov, njegova energija in angažiranost, ko je šlo za vprašanja, o katerih je imel svoje jasno mnenje, predvsem pa njegova radovednost, iskrivost, človeška toplina in dejstvo, da me je - takrat zanj še skoraj golobradega mladeniča - takoj sprejel kot enakopravnega partnerja. To kaže veličino človeka, ki ga cenijo strokovnjaki na vseh področjih, s katerimi se je ukvarjal in o katerih je pisal. Kako zelo so ga cenili in kako velik človek je bil, kaže tudi to, da so se njegovih strokovnih pogovorov in konferenc udeleževali celo ugledni med sabo sprti strokovnjaki, ki med sabo niso niti govorili. Najino prijateljstvo in sodelovanje sta se po prvem srečanju v Dubrovniku samo še krepila in poglabljala. Sodelovala sva pri številnih projektih, konferencah in izobraževalnih aktivnosti. Prav zaradi Otta sem se - na presenečenje mnogih, ki so pričakovali, da bom odšel na katero od elitnih univerz - tudi odločil, da bom s svojo Fulbrightovo štipendijo odšel v Detroit na WSU. Pri tem je bilo drugotno dejstvo, ki ga je Otto pogosto poudarjal, da je Detroit s svojo etnično in socialno 246 Miljo Žogar: Profesorju Ottu Feinsleinu (1930- 20031 v slovo strukturo hkrati rudi idealen kraj za nekoga, ki ga zanimajo etnične študije in študije konfliktov. Postalo je nekako samoumevno, da sem kmalu postal »veteran« nekaterih Ottovih projektov in dejavnosti, med katerimi moram posebej poudariti projekt vključevanja dijakov in študentov v politični proces in oblikovanje aktualne politične agende v mestu in državi (Urban Agenda Project), v katerem je vsako leto sodelovalo več tisoč študentov in dijakov, ter že omenjena etnični kolokvij, v okviru katerega je INV organiziral tudi pet mednarodnih konferenc o političnem in pravnem urejanju in upravljanju medetničnih odnosov, in mednarodni inštitut za politiko, prakso in raziskovanje izobraževanja odraslih. Otto se je vključil v številne naše projekte in - med drugim - z veseljem sprejel povabilo, naj postane član uredniškega odbora revije za narodnostna vprašanja Razprave in gradivo, kjer je sodeloval tudi kot recenzent. Posebej velja omeniti še njegovo sodelovanje v že tradicionalnem programu o razdeljenih družbah (Course on Divicled Societies) na interuniverzitetnem središču v Dubrovniku. (V enem od najinih zadnjih telefonskih pogovorov je omenil, da ga zelo žalosti to, da verjetno ne bo več mogel priti v to čudovito mesto, ki ga je spominjalo na njegove evropske korenine in ga je imel tako rad.) Med svojimi obiski v Evropi je Otto Feinstein obiskal tudi Ljubljano in naš Inštitut za narodnostna vprašanja. Na inštitutu se je pogovarjal z raziskovalci, predaval pa je tudi študentom na Fakulteti za družbene vede. Še vedno ne morem verjeti, da našega Otta ni več. Sožalne besede, ki sem jih izrekel njegovima hčerkama, prijateljem in sodelavcem, se zdijo prazne in nezadostne - nikakor ne morejo zapolniti praznine, ki je nastala z njegovo smrtjo; to je enostavno nemogoče. Pogrešali ga bomo. Dolgujemo pa mu trud in nadaljevanje vsaj nekaj projektov in dejavnosti, ki jih je začel ali spodbudil. Moramo si prizadevati za uresničenje njegovih želja in idealov; da bi naš svet postal boljši. Tako bomo tudi najbolje in najlepše ohranjali njegov spomin. Zbirka Zgodovinskega časopisa - 27 Ethnicity ■ s JANKO PLETERSKI KOROŠKI PLEBISCIT 1920 Poskus enciklopedične razlage gesla o koroškem plebiscitu KÄRNTNER VOLKSABSTIMMUNG 1920 Versuch einer enzyklopädischen Auslegung des Stichwortes "Kärntner Volksabstimmung" Referenčni pregled historičnih dognanj o koroškem plebiscitu 1920 Izdala Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Aškerčeva 2 1000 Ljubljana in Inštitut za narodnostna vprašanja Erjavčeva 26 1000 Ljubljana Ljubljana 2003, 64. str. Cena 800 SIT 248 Biblioarofija BIBLIOGRAFIJA SODELAVCEV INŠTITUTA ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA ZA LETO 2002 Sonja Kurinčič Mikuž romana bešter 1.01 Izvirni znanstveni članek Primerjava ustavne zaščite manjšin v državah članicah Sveta Evrope / Romana Bešter. V: Razprave in gradivo. - ISSN 0354-0286. - Št. 40 (2002), str. 40-71. Vpliv Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin in Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih na ustavno zaščito manjšin v državah članicah Sveta Evrope / Romana Bešter. V: Razprave in gradivo. - ISSN 0354-0286. - Št. 41 (2002), str. 32-67. 1.25 Drugi članki ali sestavki Report on the workshop of the case study: Istria and Gorski Kotar : Ljubljana, 25- januarja 2002 [Elektronski vir] / prepared by Mitja Žagar with the assistance of Romana Bešter. V: Peace project (Universities researching for society (UFG) - Peace and avoidance of violence [Elektronski vir]. - Graz ; Salzburg ; Wien, 2002. - 4 str. Način dostopa (URL) http://www.peaceproject.at sara brezigar Biografija Sara Brezigar je zamejska Slovenka, doma iz Nabrežine pri Trstu. Po dokončanem znanstvenem liceju v Trstu je Študirala mednarodne odnose na Razprave in gradivo, Ljubljana. 2003. št. 43 249 Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, podiplomski Študij pa je opravila na London School of Economics, kjer je napisala disertacijo na temo "The impact of ethnicity on employee involvement". Študij nadaljuje na Univerzi v Ljubljani, kjer se ukvarja predvsem s promocijo manjšinskih jezikov. Med njena področja zanimanja spadajo promocija manjšinskih jezikov in manjšinskih skupnosti, etnična različnost na delovnem mestu in upravljanje ter razreševanje konfliktov. 1.01 Izvirni znanstveni članek Enake možnosti na delovnem mestu. Ali res vplivajo na sodelovanje zaposlenih? / Sara Brezigar. - Tabele. V: Razprave in gradivo. - ISSN 0354-0286. - Št. 41 (2002), str. 116-135. 1.22 Intervju Trženje manjšinskih jezikov je različno od trženja kokakole / Sara Brezigar. V: Primorski dnevnik. - ISSN 1124-6669. - Leto 58, št. 146 (23- jun. 2002), str. 21. 2.01 Znanstvena monografija Tehnike promocije manjšinskih jezikov : primer valižanščine / Sara Brezigar. -[Trst] : Slovenski raziskovalni inštitut, 2002. - 83 str. - (Zbirka Diplomske naloge) 2.09 Magistrsko delo The effect of equal opportunity initiatives on employee participation / Sara Brezigar ; mentor Sue Fernie. - London : [s.n.], 2002. - 38 f. marjeta gostinčar-cerar 4.03 Prevajalec Enciklopedija skrivnosti / Colin in Dämon Wilson ; [prevedla Marjeta Gostinčar-Cerar]. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2002, ISBN 86-11-16377-X 250 Bibliografijo Materino darilo / Britney in Lynne Spears ; [prevedla Marjeta Gostinčar Cerar). -Ljubljana : Mladinska knjiga, 2002. - 139 str. - (Knjižnica Sinjega galeba ; 310) ISBN 86-11-16292-7 Merila za izbiranje s predsodki neobremenjene mladinske literature / Meena G. Khorana ; prevedla Marjeta Gostinčar Cerar. V: Otrok in knjiga. - ISSN 0351-5141. - Letn. 29, št. 55 (2002), str. 20-25. 4.59 Prevajalec povzetka Gostinčar-Cerar, Marjeta (prevajalec povzetka 1991 -) Razprave in gradivo : revija za narodnostna vprašanja = Treatises and documents : journal of ethnie studies. - Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja = Institute for Ethnie Studies, 1960- boris j esi h 1.02 Pregledni znanstveni članek Die Partizipation der ethnischen Minderheiten in der Republik Slowenien / Boris Jesih. V: Stimme. - ISSN Y500-4691. - Št. 44 (2002), str. 14-15. 1.05 Poljudni članek Kulturni sporazum med Slovenijo in Avstrijo pod streho : Avstrija - Slovenija / B. J- V: Slovenski vestnik. - ISSN 1024-1450. - Letn. 57, št. 8 (21. feb. 2002), str. 31.16 Samostojni znanstveni sestavek v monografiji Slovenija /Tekst pripremili: Dario Appollonio ... [et al.]. - Grafični prik. V: Manjine t prekogranična suradnja u Alpsko-Jadranskom prostoru / [urednica hrvatske jezične verzije Mirjana Domini]. - Zagreb : Institut za migracije i narodnosti, 2002. - ISBN 953-6028-16-6. - Str. 251-296. Razprave in gradivo. Ljubljano, 2003. šl. 43 251 Medetnični odnosi in politika/ Boris Jesih. - Tabele, grafikoni. V: Medetnični odnosi in etnična identiteta v slovenskem etničnem prostoru. 3, Občina Železna Kapla - Bela/Eisenkappel - Vellach / [nosilka projekta Albina Nečak Luk]. - Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja, 2002. - ISBN 961-615922-4. - Str. 181-206. 1.19 Recenzija, prikaz knjige, kritika Zbornik ob 50-letnlci Slovenske izseljenske matice : (Milica Trebše - Štolfa, Matjaž Klemenčič, ur), Ljubljana: Slovenska izseljenska matica, 2001 / Boris Jesih. V: Rodna gruda. - ISSN 0557-2282. - Letn. 49, št. 3 (marec 2002), str. 36. Ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice : zbornik Slovensko izseljenstvo / Boris Jesih. V: Slovenski vestnik. - ISSN 1024-1450. - Letn. 57, Št. 13 (28. mar. 2002), str. 5-Nacistična Avstrija na zatožni klopi: nova knjiga: Alfred Elste, Michael Koschat, Hanzi Filipič/ Boris Jesih. V: Svobodna misel. - ISSN 1318-0266. - Letn. 40, Št. 21 (8. nov. 2002), str. 23. 2.08 Doktorska disertacija Politična participacija narodnih manjšin primer Koroških Slovencev / Boris Jesih. - Ljubljana : [B. Jesih], 2003. - 240 f. 2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav Vermgensentzug, Rückstellung und Entschädigung am Beispiel von Angehörigen der slowenischen Minderheit und ihrer Verbände und Organisationen/ Augustin Malle, Alfred Eiste, Brigitte Entner, Boris Jesih, Valentin Sima, Heidi Wilscher. - Wien : Historikerkommission, 2002. - 395 str. 4.01 Urednik Jesih, Boris (glavni in odgovorni urednik 1992-) Koroški vestnik : glasilo Osrednjega odbora Skupnosti koroških partizanov v Ljubljani, Zveze koroških partizanov v Celovcu in klubov koroških Slovencev v Ljubljani in Mariboru. - Ljubljana : [Osrednji odbor Skupnosti koroških partizanov 252 Bibliografijo v Ljubljani : Zveza koroških partizanov v Celovcu Klubi koroških Slovencev v Ljubljani in Mariboru], 1992- Jesih, Boris (odgovorni urednik 1992-) Razprave in gradivo : revija za narodnostna vprašanja = Treatises and documents : journal of ethnie studies. - Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja = Institute for Ethnie Studies, 1960-Jesih, Boris (član uredniškega odbora 1992-) Razprave in gradivo : revija za narodnostna vprašanja = Treatises and documents : journal of ethnie studies. - Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja = Institute for Ethnie Studies, 1960- Medetnični odnosi in etnična identiteta v slovenskem etničnem prostoru. 3, Občina Železna Kapla - Bela/Eisenkappel - Vellach / [nosilka projekta Albina Nečak Luk ; avtorji Albina Nečak Luk ... [et al.) ; uredili Albina Nečak Luk, Vladimir Wakounig, Boris Jesih ; prevod povzetka v nemškem jeziku Janja Ogris]. - Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja, 2002. - 220 str., ISBN 9616159-22-4 Slovenija/Tekst pripremili: Dario Appollonio ... [et al.]. - Grafični prik. V: Manjine i prekogranična suradnja u Alpsko-Jadranskom prostoru / [urednica hrvatske jezične verzije Mirjana Domini. - Zagreb : Institut za migracije i narodnosti, 2002. - ISBN 953-6028-16-6. - Str. 251-296. 4.03 Prevajalec Osebni in politični spomin na Luca : Društvo prijateljev in prijateljic Peršmanove domačije / Peter Gstettner; Boris Jesih. V: Koroški vestnik. - ISSN 1318-1866. - Letn. 36, št. 2 (2002), str. 3-7 marija jurič-pahor 1.04 Strokovni članek Sloweninnen. Gedanken zu Nation, Ethnizität und Geschlecht / Marija Jurič Pahor. V: Stimme. - ISSN Y500-4691. - Št. 43 (2002), str. 10-12. (Ponatis članka v: Slovenski vestnik, Celovec, letn. 57, št. 33, 34 (16. avg. 2002, 22. avg. 2002), str. 2. in objava na spletnem naslovu: http://www.initia-tive.minderheiten.at/stimme43f. htm) Rozprove in grodivo. Ljubljana, 2003. šl. 43 253 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Hidden identities in national minority groups: the case of Slovenes in Carinthia and in the Province of Trieste [Elektronski viri : referat na ESF SCH exploratory workshop, Radenci, 20 - 24 March 2002 / Marija Juric Pahor. V: (Hidden) minorities: language and ethnic identities in the Alpine-Adriatic region [Elektronski vir]. - European science foundation, 2002. Način dostopa (URL) http://www.esf.org/articles/226/JuricPahor.pdf 1.07 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Slovenski kulturni prostor / Marija Jurič-Pahor. V-. Narodne manjšine. 5, Živeti z mejo. Slovenski kulturni prostor danes / [odgovorni urednik Jože PirjevecJ. - Ljubljana : Odbor SAZU za preučevanje narodnih manjšin : Inštitut za narodnostna vprašanja ; Koper : Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije, 2002. - ISBN 961-6328-11-5. - Str. 132-136. 1.19 Recenzija, prikaz knjige, kritika Slovenska tržaška mladina se ne prepoznava (več) v "matici" / Marija Jurič Pahor. V: Primorski dnevnik. - ISSN 1124-6669- - Letn. 58, šl 251 (27. okt. 2002), str. 13. 1.21 Polemika, diskusijski prispevek Ženske v manjšinskih skupnostih : pomen in vloga žensk za ohranjanje kulturnega izročila : diskusijski prispevki = Women in minority communities = the significance and the role of women in preserving cultural tradition / Marina LukšiČ-Hacin ...[et al.J. V: Dve domovini. - ISSN 0353-6777. - Št. 16 (2002), str. 146-206. 1.25 Drugi članki ali sestavki Simpozij Skrite "manjšine" v alpsko-jadranskem prostoru / Marija Jurič Pahor. V: Primorski dnevnik. - ISSN 1124-6669- - Letn. 58, Št. 88 (14. apr. 2002), str. 22. 254 Bibliografijo 4.01 Urednik Jurič-Pahor, Marija (član uredniškega odbora 1994-) Pretoki. - Gorica : Kulturna zadruga Maja, 1993- matja2 klemenčič 1.01 Izvirni znanstveni članek Croatian and Slovene missionaries as inventors and explorers of the American West and Midwest / Ivan Čižmič, Matjaž KlemenČiČ. V: Društvena istraživanja. - ISSN 1330-0288. - God. 11, br. 4/5 (2002), str. 761-783-L'élargissement européen vu par la communauté émigrée d'Europe orientale après la deuxieme guerre mondiale / Matjaž Klemencic. V: Mosella. - ISSN 0047-8164. - Tome 27, nu. 3-4 (2002), str. 261-270. Delovanje slovenskih izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo. Objava virov s komentarjem / Matjaž Klemenčič. V: Razprave in gradivo. - ISSN 0354-0286. - Št. 40 (2002), str. 106-2091.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Nasilje v mediteranskem prostoru v luči poročil slovenskega etničnega časopisja v ZDA v 20. stoletju do druge svetovne vojne / Matjaž Klemenčič. V; Prispevki z Mednarodne znanstvene konference Govorica nasilja / [urednik Dean Krmac]. - Koper : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko = Società stori-ca del Litorale : Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije = Centro di ricerche scientifiche della Republica di Slovenia = Science and Research Centre of the Republic of Slovenia, 2002. - (Acta Histriae, ISSN 1318-0185 ; 10 = letn. 10, leto 2002, št. 1,2). - Letn. 10, št. 2 (2002), str. 583-600. 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Typology of armed conflicts on the territory of the former Yugoslavia in the 1990s / Matjaž Klemenčič. V: Wars of former Yugoslavia. - Zagreb : Hrvatsko sociološko društvo, 2002. - Str. 22-23. Razprave in gradivo, Ljubljano, 2Q03, ši. 43 255 1.16 Samostojni znanstveni sestavek v monografiji The rise and fall of Yugoslavia : from King Aleksander co Marshall Tito, 19181980 / Matjaž Klemenčič. V: Empires and states in European perspective / edited by Steven Ellis. - Pisa : Edizioni Plus, Università di Pisa, 2002. - (Clioh's Workshop. 2 ; 6). - ISBN 88-8492046-9. - Str. 211-238. Slovenes in Cleveland / Matjaž Klemenčič. V; Identity, conflict, and Cooperation / Edited by David C. Hammack, Diane L. Grabowski, and John J. Grabowski. - Ohio, Cleveland : The Western Reserve Historical Society, 2002. - ISBN 0-911704-55-8. - Str. 307-344. 1.22 Intervju Slovenski prispevek k narodu narodnosti : uspeti v Ameriki / Matjaž Klemenčič ; [pogovarjala se je] Dragica Bošnjak. V: Delo. - ISSN 0350-7521. - Leto 44, št. 80 (8. apr. 2002), str. 13-Bo Karantanija naš prispevek? / Jasna Kontler-Salamon. - Portret. V: Delo. - ISSN 0350-7521. - Leto 44, št. 253 (4. nov. 2002). - ISSN 1580-7584 (4. nov. 2002), str. 10. Izseljenci so bogastvo naroda : pogovor: prof. dr. Matjaž Klemenčič / Matjaž Klemenčič ; [pogovarjala se je] Vesna Gorjup. V: Rodna gruda. - ISSN 0557-2282. - Letn. 49, št. 4 (april 2002), str. 8-91.25 Drugi članki ali sestavki 33- letna konvencija Ameriškega združenja za napredek slavističnih Študij : Washington D.C., 15. -18. november 2001 / Matjaž Klemenčič. V: Zgodovinski časopis. - ISSN 0350-5774. - Letn. 56, št. 1/2 (2002), str. 227-2292.05 Drugo učno gradivo Sodalna in gospodarska zgodovina Evrope, 1750-1918 : zapiski predavanj na podlagi knjige: A history of western society. Volume IL From absolutism to the present. University of Illionois at Urbana-Champaign, Boston 1987/ Matjaž Klemenčič ; ob pomoči Venčeslave Kuhar. - Maribor : Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Oddelek za zgodovino, 2002. - 65 f. 256 Bibliogrofijo 3-13 Organiziranje znanstvenih in strokovnih sestankov Joint-National Meeting of the European History Network CLIOHnet at Graz, Austria and Maribor, Slovenia, September 13-15, 2002 / meeting conveners Siegfried Beer, Matjaž Klemencic, Michaela Schuller. 3-14 Predavanje na tuji univerzi South Slavic-Americans and the wars of Yugoslav dissolution : predavanje na The Ohio State University v okviru serije predavanj East European immigrants and old world politics, Columbus, Ohio, 25 November 2002 / Matjaž Klemenčič. 3-15 Prispevek na konferenci brez natisa Slovene American leftist organizations, 1900-1950 : paper presented at the 34rd National Convention of the American Association for the Advancement of Slavic Studees, Pittsburg, Pennsylvania, 21 - 24 November 2002 / Matjaž Klemenčič Slovene miners in Leadville, and the Colorado labor movement : referat na letnem srečanju (Organization of American historians national council on public history) z naslovom Overlapping diasporas: encounters and conversions v sekciji Immigrant ethnic ties and American labor movements, late nineteenth and early twentieth centuries, Washington, 11-14 April, 2002 / Matjaž Klemenčič. 3-25 Druga izvedena dela Jurij Trunk med Koroško in Združenimi državami Amerike : predavanje s projekcijami v organizaciji Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju, Dunaj, SZI, 19. marca 2002 / Matjaž Klemenčič. 4.01 Urednik Klemenčič, Matjaž (član uredniškega odbora 2001-) Razprave in gradivo : revija za narodnostna vprašanja = Treatises and documents : journal of ethnic studies. - Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja = Institute for Ethnic Studies, I960- Rozprave in gradivo, Ljubljono, 2003. št. 43 257 4.02 Mentor Anglija v 19- stoletju : seminarska diplomska naloga / Tanja Nedeljkovič. -Maribor : [T. Nedeljkovič], 2002. - 64 f. - (Pedagoška fakulteta, Maribor) Anglija v letih od 1895 do 1904 na podlagi poročil časnikov Slovenec in Slovenski narod : diplomska seminarska naloga / Ljiljana Derkovič. - Maribor: [L. Derkovič), 2002. - 72 f. - (Pedagoška fakulteta, Maribor) Anglija v slovenskem časopisju : 1910-1914 : diplomsko delo / Mateja Cizerl. -Maribor: [M. Cizerl], 2002. - 175 f. - (Pedagoška fakulteta, Maribor) Primerjava položaja delavskega razreda v Angliji In na Slovenskem v prvem obdobju razvoja industrijske družbe : diplomska naloga / Toni Ki is. - Maribor : [T. Klis|, 2002. -101 f. - (Pedagoška fakulteta, Maribor) Slovenske in hrvaške bratske podporne organizacije v Pennsylvaniji (od nastanka do leta 1926) : seminarska diplomska naloga / Tatjana Boranič. - [S. 1.: T. Boranič, 2002], - 50 f. - (Pedagoška fakulteta, Maribor) Srbija v obdobju 1909-1914 v luči časnika Slovenec : diplomska seminarska naloga / Klavdija Mirič. - Maribor : [K. Mirič], 2002. - 83 f- - (Pedagoška fakulteta, Maribor) 4.56 Diskutant Yugoslav Americans and the dissolution of Yugoslavia in the 1990s : The 34rd National Convention of the American Association for the Advancement of Slavic Studees, Pittsburg, Pennsylvania, 21 - 24 November 2002 / Matjaž Klemenčič. 4.62 Član komisije Ameriška nacionalna identiteta med letoma 1776 In 1865 . [magistrsko delo] / Marko Osolnik ; mentor Sergej Flere. - Ljubljana : [M. Osolnik], 2002. - 126 f. vera klopčič 1.16 Samostojni znanstveni sestavek v monografiji Slovenija / Tekst pripremili: Dario Appollonio ... [et al.]. - Grafični prik. V: Manjine i prekogranična suradnja u Alpsko-Jadranskom prostoru / [urednica 258 Bibliogrofijo hrvatske jezične verzije Mirjana Domini]. - Zagreb : Institut za migracije i narodnosti, 2002. - ISBN 953-6028-16-6. - Str. 251-296. Evropska listina za varstvo regionalnih in manjšinskih jezikov / Vera Kiopčič. V: Slovenija & evropski standardi varsrva narodnih manjšin / [uredniški odbor Miroslav Polzer, Liana Kalčina, Mitja Žagar]. - Ljubljana : Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope pri NUK : Inštitut za narodnostna vprašanja : Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo, 2002. - (Zbirka Slovenija in Svet Evrope ; št. 21). - ISBN 961-6285-21-1. - Str. 89-94. 1.19 Recenzija, prikaz knjige, kritika Predstavitev zbornika Narodne manjšine 4. Živeti z mejo /Vera Kiopčič. V: Narodne manjšine. 5, Živeti z mejo. Slovenski kulturni prostor danes / (odgovorni urednik Jože Pirjevec]. - Ljubljana : Odbor SAZU za preučevanje narodnih manjšin : Inštitut za narodnostna vprašanja ; Koper : Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije, 2002. - ISBN 961-6328-11-5. - Str. 33-36. 1.21 Polemika, diskusijski prispevek Je ustavno razlikovanje avtohtonih in neavtohtonih narodnih skupnosti izključujoče?: pro & contra / Matjaž Hanžek, Vera Kiopčič. V Večer. - ISSN 0350-1972. - Letn. 58, Št. 113 (20. maj 2002), str. 4. 1.22 Intervju Ujetim v civilizacijo iščejo poti za spodobno življenje : urejanje položaja Romov v Sloveniji / Vera Kiopčič, Janez Lesjak, Zdenka Brajdič ; [pogovarjala se je] Milena Zupanič. V: Delo. - ISSN 0350-7521. - Letn. 44, št. 86 (15. apr. 2002), str. 31.25 Drugi članki ali sestavki Poročilo o mednarodni konferenci Evropa, Slovenija in Romi, Ljubljana, 15- 2. 2002 / Vera Kiopčič in Nada Vilhar. V: Razprave in gradivo. - ISSN 0354-0286. - Št. 40 (2002), str. 210-211. Poročilo o mednarodni konferenci Evropa, Slovenija in Romi, Ljubljana, 15.2.2002 / Vera Kiopčič, Nada Vilhar. Rozprove in gradivo. Ljubljano. 2003. št. 43 259 V: Romano rhem. - ISSN 1318-9158. - Letn. 8, št. 14 (april 2002), str. 6. Svetovni dan Romov in dnevi po tem / Vera KJopcič. V: Svobodna misel. - ISSN 1318-0266. - Letn. 40, št. 7 (12. apr. 2002), str. 6. 2.25 Druge monografije in druga zaključena dela Slovenia: the International conference on Europe, Slovenija and the Roma people (Report) [Elektronski viri / Vera Klopčič, Nada Vilhar. - Ljubljana : SEECRAN - South East European Child Rights Action Network, 2002 Način dostopa (URL) http://www.seecran.org/news/ 3.11 Radijski aH TV dogodek Evropa, Slovenija in Romi: Radio Slovenija, 1. program - Studio ob 17h -Ljubljana, 19. feb. 2002 / Ivan Bizjak, Janez Obreza, Jernej Rovšek, Vera Klopčič, Miroslav Polzer, JožekHorvat, Dušan MežnarŠiČ, Janez Bukovec, Miran Rifelj, Polde Jevšek, Nada Žagar ; [oddajo sta pripravila) Lidija Kosi in Jože Žura. Konferenca Evropa, Slovenija in Romi: Avstrijska radiotelevizija - ORF - slovenski sporedi, Celovec/Klagenfurt, 14. feb. 2002 / Vera Klopčič ; [pogovarjal se je) Miha Pasterk. Konferenca Evropa, Slovenija in Romi: POP TV - radijske novice - Ljubljana, 14. feb. 2002 / Vera Klopčič ; [pogovarjala se je] Edita Žugelj. Konferenca Evropa, Slovenija in Romi : Radio Slovenija, 1. program - jutranji radijski program - Ljubljana, 15- feb. 2002 / Vera Klopčič ; [pogovarjala se je] Cirila Stuber. 3-13 Organiziranje znanstvenih in strokovnih sestankov Evropa, Slovenija in Romi: mednarodna konferenca, Dom sindikatov Slovenije, Ljubljana, 15. februarja 2002 / [organizirali) Jožek Horvat, Miroslav Polzer, Vera Klopčič, Nada Vilhar. Okrogla miza Novodobne in verske skupnosti v Sloveniji - med asimilacijo in kulturnim pluralizmom : Maribor, 8. in 9. maja 2002 / programski odbor Silvo Devetak ... [et al.] ; organizacijski odbor Jasmina Klojčnik ... [et al.] Sezonstvo in izseljenstvo v panonskem prostoru : sosedstvo Avstrije, HrvaŠke, Madžarske in Slovenije : mednarodna konferenca, Radenci, 22. - 25. oktober 2002/ pripravljalni odbor Mirjana Domini, Darko Friš, Daša Hribar, Vera 260 Bibliogrofijo Klopčič, Aleksander Kapic, Mihael Kuzmič, Marina Lukšič-Hacin, Ernest Ružič, Anton Vratuša. 4.01 Urednik KlopČiČ, Vera (član uredniškega odbora 1991-) Razprave in gradivo : revija za narodnostna vprašanja = Treatises and documents : journal of ethnic studies. - Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja = Institute for Ethnic Studies, 1960- Narodne manjšine. 5, Živeti z mejo. Slovenski kulturni prostor danes : zbornik referatov s sestankov: Znanstveni posvet o pomenu preučevanja narodnih manjšin, (Ljubljana, 4. 4. 2001), Znanstveni posvet Slovenski kulturni prostor danes, (Nova Gorica, 19. 10. 2001) / [odgovorni urednik Jože Pirjevec ; urednice Zorana Medarič, Mateja Sedmak, Nada Vilhar]. - Ljubljana : Odbor SAZU za preučevanje narodnih manjšin : Inštitut za narodnostna vprašanja ; Koper : Znanstvenoraziskovalno središče Republike Slovenije, 2002. - 140 str., ISBN 961-6328-11-5 4.56 Moderator Evropa, Slovenija in Romi : mednarodna konferenca, Ljubljana, 15. februarja 2002 / [moderatorja] Jožek Horvat, Vera Klopčič Sezonstvo in izseljenstvo v panonskem prostoru : sosedstvo Avstrije, HrvaŠke, Madžarske in Slovenije : mednarodna konferenca, Radenci, 22. - 25- oktober 2002 / pripravljalni odbor: Mirjana Domini, Darko Friš, Daša Hribar, Vera Klopčič, Aleksander Krpič, Mihael Kuzmič Marina Lukšič-Hacin, Ernest Ružič, Anton Vratuša. [moderator] Vera Klopčič miran komac 1.01 Izvirni znanstveni članek Narodne manjšine In nacionalni interes / Miran Komac. V: Teorija in praksa. - ISSN 0040-3598. - Letn. 39, št. 4 (julij/avgust 2002), str. 588600. Rozprove in grodivo, Ljubljong, 2003. št. 43 261 2.02 Strokovna monografija Varstvo manjšin : uvodna pojasnila & dokumenti / (avtor uvodnih pojasnil, author of the introductory notes Miran Komac ; urednika, editors Miran Komac in Dean Zagorac], - Ljubljana : Društvo Amnesty International Slovenije : Inštitut za narodnostna vprašanja, 2002. - 318 str. - (Izobraževanje za človekove pravice ; 2), ISBN 961-90760-2-8 3-13 Organiziranje znanstvenih in strokovnih sestankov Okrogla miza Novodobne in verske skupnosti v Sloveniji - med asimilacijo in kulturnim pluralizmom : Maribor, 8. in 9- maja 2002 / programski odbor Silvo Devetak ... [et al.] ; organizacijski odbor Jasmina Klojčnik ... [et al.] 4.01 Urednik Komac, Miran (član uredniškega odbora 1991-) Razprave in gradivo : revija za narodnostna vprašanja = Treatises and documents : journal of ethnic studies. - Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja = Institute for Ethnic Studies, 19604.02 Mentor Politična participacija narodnih manjšin primer Koroških Slovencev: doktorska disertacija / Boris Jesih. - Ljubljana : [B. Jesih], 2003. - 240 f. Aborigini: manjšina na svoji zemlji: diplomsko delo / Metka Privšek. - Ljubljana : [M. Privšek], 2002.-84 f. Kočevski Nemci: diplomsko delo / Anita Balas. - Ljubljana ]A. Balasj, 2002. - 72 f. Manjšinski mediji: pravica do informiranja kot posebna pravica manjšin : diplomsko delo / Jerica Pavšič. - Ljubljana : (J. Pavšič], 2002. - 79 f-"Nemci" na Spodnjem Štajerskem : diplomsko delo / Dejan Rat. - Ljubljana : [D. Rat], 2002. - 90 f. Pomen Rimokatoliške cerkve na avstrijskem Koroškem pri ohranjanju slovenske (narodno manjšinske) identitete : diplomsko delo / Tanja Koležnik Krašovic. - Ljubljana : [T. Koležnik Krašovic], 2002. - 81 f. Svetopis naroda : narod kot spoznavni družbeni kostrukt in vrhovna legi-timizacijska kategorija : diplomsko delo / Maksimiljan Gulič. - Ljubljana : [M. Gulič], 2002.-68 f. 262 Bibliogrofijo Varstvo manjšin v Zvezni republiki Jugoslaviji (Srbija in Črna gora) : diplomsko delo/Tamara Stankovič. - Ljubljana : [T. Stankovičl, 2002. - 91 f-Zaščita slovenske manjšine v Italiji (1947-2001) : diplomsko delo / Lea Kravos. -Ljubljana : [L. Kravos], 2002. - 90 f. 4.56 Diskutant Nove etnične manjšine : forum Mirovnega inštituta, 5- junij 2002, Cankarjev dom, Ljubljana / moderatorka Simona Zavratnik Zimic ; gostje Miran Komac, Nenad Miščevič, Vlasta Jalušič. attila kovâcs 1.01 Izvirni znanstveni članek Izključitev prekmurskih Madžarov iz agrarne reforme na osnovi podatkov popisa o maternem jeziku iz leta 1921 / Attila Kovacs. V: Razprave in gradivo. - ISSN 0354-0286. - Št. 41 (2002), str. 188-205. 1.05 Poljudni članek A Magyar Kultura Napja a citera jegyében : a Gôntérhâzi Kétnyelvu Âltalânos Iskola adott otthont vasârnap a Magyar Kultura Napja és a gôntérhâzi Hetés cit-eraegyùttes fennâllâsânak 30. évfordulôja alkalmâbôl rendezett unnepségnek / Kovacs Attila. - Ilustr. V: Népujsâg. - ISSN 0352-6569- - Let. 46, št. 3 (24.1.2002), str. 11 A Mârai-jelenségrôl Lendvân : mult csutôrtôkon a Lendvai Kétnyelvu Kôzépiskolâban Lôrinczy Huba irodalomtôrténész a mostanaban nagy nemzetkôzi hirnévnek ôrvendô magyar irôrôl Mârai Sândorrôl tartott elôadast/ Kovacs Attila. - Ilustr. V: Népujsâg. - ISSN 0352-6569. - Let. 46, št. 6 (14.11.2002), str. 11. Még mindig egyirânyu az ut Pârtosfalvârôl / Kovacs Attila. - Ilustr. V: Népujsâg. - ISSN 0352-6569. - Let. 46, št. 25 (27.VI.2002), str. 10. Drasztikus népességcsôkkenés : az idén aprilisban végrehajtott szlovén nép-szâmlâlâssal kapcsolatosan egyre tôbb eredmény lat napvilâgot / Kovacs Attila V: Népujsâg. - ISSN 0352-6569- - Let. 46, št. 41 (17.X.2002), str. 10. Razprave in gradivo. Ljubljana, 2003. št. 43 263 1.16 Samostojni znanstveni sestavek v monografiji Slovenija / Tekst pripremili: Dario Appollonio ... [et al.]. - Grafični prik. V: Manjine i prekogranična suradnja u Alpsko-Jadranskom prostoru / [urednica hrvatske jezične verzije Mirjana Domini]. - Zagreb : Institut za migracije i narodnosti, 2002. - ISBN 953-6028-16-6. - Str. 251-296. 1.25 Drugi Članki ali sestavki Esemčnynaptlr : 2001 - ben tortent / Kovacs Attila. V: Naptar ... - ISSN 1318-0290. - (2002), str. 32-66. Kiosztottak a 2002-es nivčdijakat: iinnepelyes keretek kozott nyilt meg mult penteken a Magyar Kultura Honapja rendezvenysorozat, melynek kereteben kiosztottak a 2002-es kulturalis nivodijakat čs a Szunyogh Sandor irodalmi palyazat dijat / Kovacs Attila V: Nepujsag. - ISSN 0352-6569. - Let. 46, št. 9 (7.III.2002), str.10-11. Hosszu az tit... / Kovacs Attila V: Nepujsag. - ISSN 0352-6569. - Let. 46, št. 25 (27.VI.2002), str. 3. KidllMsok a muraszombati muzeumban : rovid, nehany het elteressel ket kial- litas is nyilt a Muraszombati Tenileti Muzeumban / Kovacs Attila. V: Nepujsag. - ISSN 0352-6569- - Let. 46, št. 38 (26.IX.2002), str. 9- (Jjra milkodik a szentlaszlči furesztelep : szeptember hčnap utolso szombatjan adtak at Szentlaszlon a Puhan and CO ceg altal felčpitett furesztelepet / Kovacs Attila V: Nepujsag. - ISSN 0352-6569- - Let. 46, št. 40 (10.X.2002), str. 9. 2.08 Doktorska disertacija Foldreform ¿s koIonizaci6 a Lendvavidčken a kčt vilaghaboru kozott: Doktori (Ph.D) disszertacio / Kovacs Attila. - Pecs : [A. Kovacs], 2002. - 274 f. 2.13 Elaborat, predštudija, študija Položaj Slovencev na Madžarskem zunaj avtohtone poselitve (primer Slovenci v Szombathelyu/Sombotelu) / nosilka projekta Katalin Munda Hirnok; sodelavci Marija Kožar Mukič, Attila Kovacs. - Ljubljana : INV, 2002. - 27 f. - (Ekspertize ; 195) 264 Bibliogrofijo 3.11 Radijski ali TV dogodek Predstavitev doktorske disertacije Agrarna reforma in kolonizacija na območju Lendave med obema vojnama : oddaja Horizont, Pomurski madžarski radio -Muravideki Magyar Radio (Radio Slovenija), 13- junij 2002 / Attila Kovacs ; [oddajo je vodila] Agnes Botka. Predstavitev glavnih smernic madžarske revolucije leta 1848 na področju Prekmurja : oddaja Mit szol hozza, szoljon hozzž, Pomurski madžarski radio -Muravideki Magyar Radio (Radio Slovenija), 15. marec 2002 / Attila Kovacs ; [oddajo je vodila) Ella Pivar. Predstavitev izvedbe agrarne reforme na veleposestvu Esterhazy v Prekmurju v obdobju med obema vojnama : oddaja Mostovi-Hidak, TV Slovenija, 29- maj 2002 / Attila Kovacs ; [pogovor je vodila] Žita Szoke. 3.14 Predavanje na tuji univerzi Dčli szomszčdaink; szlovčnek - Naši južni sosedi: Slovenci: vabljeno predavanje na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Pecsu (Pecsi Tudomanyegyetem) v okviru doktorske (Ph. D.) šole, 11. december 2002, Pecs, Madžarska / Kovacs Attila. 315 Prispevek na konferenci brez natisa A kčt viiaghdboru kozotti foldreform sajdtossagai az Esterhazy nagybirtokon -Posebnosti agrarne reforme med svetovnima vojnama na veleposestvu Esterhazy : referat na znanstvenem simpoziju Zgodovina Madžarske in zamejskih Madžarov med svetovnima vojnama, 24. maj 2002, Lendava / Kovacs Attila. Sdrvartčl Hrastovecig - Lendva-videki kitelepltčsek a II. vilaghaboru idčsza-kžban - Od Sarvarja do Hrastovca - internacije na območju Lendave v času druge svetovne vojne : referat na zgodovinskem simpoziju Obdobje madžarske zgodovine od 1938-1947, 14.-15. november 2002, Lendva/Lendava / Kovacs Attila. 4.36 Oseba, ki intervjuva A Muravidčkre vonatkozč levčltari anyag tirolžsa az els6dleges c^l; augusztus 26-an tobb čves elozmeny utan vegre megnyilt Volgyifaluban a Maribori Teriileti Leveltar Muravideki Fiokleveltara / Gordana ŠovegeŠ, Kovacs Attila. V: Nčpujsag. - ISSN 0352-6569. - Letn. 46, št. 38 (26.1X.2002), str. 10. Razprove in gradivo. Ljubljano, 2003, št. 43 265 jana kranjec menaše 4.03 Prevajalec Beležnica / Nicholas Sparks ; [prevedla Jana Kranjec Menaše, verze prevedel Uroš MozetičJ. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2002. - 187 str. - (Zbirka Oddih) ISBN 86-11-16272-2 Dragica Čadež : Kulturni center Ivan Napotnik Velenje, Galerija, [8. marec-3. april 2002] / [besedilo Lev Menaše ; prevod Jana Kranjec-Menaše ; fotografija Boris Gaberščik]. - Velenje : Kulturni center Ivan Napotnik, Galerija, 2002. - 10 M. Rijavec / oblikovanje Marko Tušek ; besedilo Lev Menaše ; prevod Jana Kranjec-Menaše. - Kranj : Mestna občina, 2002. - 1 graf. mapa (9 listov) Vinko Tušek / oblikovanje Vinko in Marko Tušek ; besedilo Lev Menaše ; prevod Jana Kranjec- Menaše. - Kranj : Mestna občina, 2002. -1 graf. mapa (6 str., 5 grafik) 4.59 Prevajalec povzetka Kranjec-Menaše, Jana (prevajalec povzetka 1991-) Razprave ln gradivo : revija za narodnostna vprašanja = Treatises and documents : journal of ethnic studies. - Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja = Institute for Ethnic Studies, 1960- samo kristen 1.01 Izvirni znanstveni članek Iz zgodovine sloverisko-hrvaške razmejitve v Istri. "Ekvinokcij 1943" in "Jadransko vprašanje" Dragovana Šepiča, doslej neznani dokument in poskus njegove umestitve v kontekst tedanjih dogajanj / Samo Kristen. - Zvd. V: 2000. - ISSN 0350-8935- - Št. 145/146/147 (2002), str. 5-146. 266 Bibliogrofijo 2.01 Znanstvena monografija Istrsko vprašanje : iz zgodovine slovensko-hrvaške razmejitve v Istri / Samo Kristen. - Ljubljana : Društvo 2000 : Inštitut za narodnostna vprašanja, 2002. - 162 str., ISBN 961-90649-9-2 2.13 Elaborat, predštudija, Študija "Jugoslovanski odbor iz Italije" in proces hrvaško-slovenske razmejitve v luči doslej neznanega elaborata Dragovana Šepiča : (Prispevek k zgodovini diplomacije o Istri v 20. stoletju) / Samo Kristen. - Ljubljana : INV, 2002. - 42 f. -(Ekspertize ; 188) 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa Kratek oris pravno-političnega položaja slovenskega prebivalstva Julijske krajine od Italijanskega vstopa v vojno leta 1940 in napada na Jugoslavijo leta 1941 do kapitulacije Italije septembra 1943 : referat na znanstvenem sestanku Pravni položaj Slovencev pod Italijo 1866-2002, 8. november 2002, Pokrajinski muzej v Kopru / Samo Kristen. Poglavitne zamisli glede razmejitve med Slovenci Ln Hrvati v Istri v času druge svetovne vojne : referat na znanstvenem posvetu Perspektive koeksistence ob slovensko-hrvaški meji v Istri, Piran, 29. oktober 2002 / Samo Kristen Zgodovinski vidik istrskega vprašanja : referat na okrogli mizi na temo slovensko hrvaške razmejitve v Istri, Ljubljana, 26. september 2002 / Samo Kristen. 3.25 Druga izvedena dela Slovensko-hrvaška razmejitev v Istri : predstavitev tematske številke revije 2000 in publikacije Istrsko vprašanje, Koper, 22. oktober 2002 / Samo Kristen. vera kržišnik bukič 1.04 Strokovni Članek Slovenci v naslednicah nekdanje Jugoslavije / Vera KržiŠnik-Bukič. 1-7. V: Delo. - ISSN 0350-7521. - Letn. 44, št. 14-20 (18. jan. 2002 - 25. jan. 2002), str. 4. Razprave in gradivo. Ljubljano, 2003. št. 43 267 Slovensko-hrvaška meja v Istri in na morju : pogovor z Vero Kržišnik-Bukič / Vera Kržišnik-Bukič. - Zvd. V Nova revija. - ISSN 0351-9805. - Letn. 21, št. 237-238 (2002), str. 2-19. 1.07 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) SAZU in preučevanje narodnostnih manjšin ter slovenskega narodnega vprašanja / Vera Kržišnik-Bukič. V: Narodne manjšine. 5, Živeti z mejo. Slovenski kulturni prostor danes / [odgovorni urednik Jože Pirjevec]. - Ljubljana : Odbor SAZU za preučevanje narodnih manjšin ; Inštitut za narodnostna vprašanja ; Koper : Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije, 2002. - ISBN 961-6328-11-5. - Str. 66-67. 3.11 Radijski ali TV dogodek Intervju ob desetletnici referenduma za samostojnost Bosne in Hercegovine : Radio Federacije Bosne in Hercegovine, oddaja Dnevnik, 1. marca 2002 / Vera Kržišnik-Bukič. Pogovor o slovensko hrvaški meji: oddaja Odmevi, 1. program TV Slovenije, 18. 9- 2002/ Vera Kržišnik-Bukič, Nevenka Troha ; [pogovor vodil] Slavko Bobovnik Slovenci v Istri : intervju za TV Slovenija, oddaja Odmevi, 22. avgusta 2002 / Vera Kržišnik-Bukič ; [pogovor je vodil] Jože Možina. 3.14 Predavanje na tuji univerzi Historijske i historiografske kontraverze 1 dileme nacionalnog nomlniranja u Bosni i Hercegovini: predavanje v zgodovinskem seminarju Mednarodnega foruma Bosna, Sarajevo, 26. junija 2002/ Vera Kržišnik-Bukič. -16 str. 3-15 Prispevek na konferenci brez natisa Predavanje o Slovencih v Jugoslaviji: okrogla miza o slovenskem izseljenstvu na Filozofski fakulteti, Ljubljana, julij 2002 / Vera Kržišnik-Bukič. Slovenci v Bosni in Hercegovini: predavanje na okrogli mizi Slovenci in Balkan na Fakulteti za družbene vede, Ljubljana, november 2002 / Vera Kržišnik-Bukič. 268 Bibliogrofijo 3 25 Druga Izvedena dela Slovenci s področja nekdanje Jugoslavije : predavanje na Filozofski fakulteti, Ljubljana, julij 2002 / Vera Kržišnik-Bukič. 4.01 Urednik Kržišnik-Bukič, Vera (član uredniškega odbora 2000-) Priloži = Contributions . - Sarajevo : Institut za istoriju, 19734.56 Disku tant Slovensko - hrvaška razmejitev v Istri : okrogla miza v Cankarjevem domu, Ljubljana, 26. septembra 2002 / Vera Kržišnik-Bukič. sonja kurinčič mikuž 1.24 Bibliografija, kazalo ipd. Bibliografija sodelavcev Inštituta za narodnostna vprašanja za leto 2001 / Sonja Kurinčič Mtkuž, Marinka Lazič. V: Razprave in gradivo. - ISSN 0354-0286. - Št. 41 (2002), str. 206-253- marinka lazič 1.24 Bibliografija, kazalo Ipd. Bibliografija sodelavcev Inštituta za narodnostna vprašanja za leto 2001 / Sonja Kurinčič Mikuž, Marinka Lazič. V: Razprave in gradivo. - ISSN 0354-0286. - Št. 41 (2002), str. 206-253. Rozprove in gradivo. Ljubljono. 2003. šl. 43 269 4.01 Urednik Lazič, Marinka (član uredniškega odbora 1991-2002) Razprave in gradivo : revija za narodnostna vprašanja = Treatises and documents : journal of ethnic studies. - Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja = Institute for Ethnic Studies, 1960- mojca medvešek 1.16 Samostojni znanstveni sestavek v monografiji Metodologija raziskave v občini Železna Kapla-Bela / Mojca Medvešek. - Tabele, grafikoni. V: Medetnični odnosi in etnična identiteta v slovenskem etničnem prostoru. 3, Občina Železna Kapla - Bela/Eisenkappel - Vellach / [nosilka projekta Albina Nečak Luk]. - Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja, 2002. - ISBN 961-615922-4. - Str. 11-22. Doživljanje etnične identitete prebivalcev v občini Železna Kapla-Bela / Mojca Medvešek. - Tabele, grafikoni. V: Medetnični odnosi in etnična identiteta v slovenskem etničnem prostoru. 3, Občina Železna Kapla - Bela/Eisenkappel - Vellach / [nosilka projekta Albina Nečak Luk]. - Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja, 2002. - ISBN 961-615922-4. - Str. 23-54. 4.01 Urednik Medvešek, Mojca (član uredniškega odbora 1994-) Razprave in gradivo : revija za narodnostna vprašanja = Treatises and documents : journal of ethnic studies. - Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja = Institute for Ethnic Studies, I960- 270 Bibliogrofijo katalin munda-hirnok 1.04 Strokovni članek Magyarorszžgi szlovčnek - Slovenci na Madžarskem / Katalin Munda Hirnok. V: A magyar-szloven diplomaciai kapcsolatok 10. evforduloja. - [Budapest: Masszi, 2002). - Str. 14-20. Pregled etnoloških zvezkov o Slovencih na Madžarskem / Katalin Munda Hirnok. V: Traditiones. - ISSN 0352-0447. - Letn. 31, št. 1 (2002), str. 231-2351.05 Poljudni članek Etnološko delo med porabskimi Slovenci / Munda Hirnok Katalin. V: Porabje. - ISSN Y500-909X. - Letn. 12, št. 12 (13- jun. 2002), str. 1-2. 1.07 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Predstavitev znanstveno - kulturnega srečanja Živeti z mejo / Katalin Munda Hirnok, Nada Vilhar. V: Narodne manjšine. 5, Živeti z mejo. Slovenski kulturni prostor danes / odgovorni urednik Jože Pirjevec. - Ljubljana : Odbor SAZU za preučevanje narodnih manjšin : Inštitut za narodnostna vprašanja ; Koper: Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije, 2002. - ISBN 961-6328-11-5. - Str. 37-391.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Vloga porabskih Slovencev v prekomejnem povezovanju : (povzetek predavanja Katarine M. Hirnok) / Katarina M. Hirnok. V: Porabje. - ISSN 1218-7062. - Letn. 12, št. 6 (21. mar. 2002), str. 2. 1.16 Samostojni znanstveni sestavek v monografiji Slovenija / Tekst pripremili: Dario Appollonio ... [et al.]. - Grafični prik. V: Manjine i prekogranična suradnja u Alpsko-Jadranskom prostoru / [urednica hrvatske jezične verzije Mirjana Domini]. - Zagreb : Institut za migracije i narodnosti, 2002. - ISBN 953-6028-16-6. - Str. 251-296. Razprave in gradivo. Ljubljano, 2003. št. 43 271 Pogled na kulturno življenje v občini Železna Kapla-Bela / Katalin Munda Hirnok. - Tabele, grafikoni. V: Medetnični odnosi in etnična identiteta v slovenskem etničnem prostoru. 3, Občina Železna Kapla - Beia/Eisenkappel - Vellaeh / [nosilka projekta Albina Nečak Luk]. - Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja, 2002. - ISBN 961-615922-4. - Str. 121-132. Množični mediji v občini Železna Kapla-Bela / Katalin Munda Hirnok. - Tabele, grafikoni. V: Medetnični odnosi in etnična identiteta v slovenskem etničnem prostoru. 3, Občina Železna Kapla - Beia/Eisenkappel - Vellaeh / [nosilka projekta Albina Nečak Liik]. - Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja, 2002. - ISBN 961-615922-4. - Str. 133-148. 1.18 Geslo - sestavek v enciklopediji, leksikonu, slovarju ... Muzej Avgusta Pavla / K. M. H. V: Enciklopedija Slovenije / glavni urednik Marjan Javornik. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1987-2002. - ISBN 86-11-14288^8. - Zv. 16 Dodatek A-Ž (2002), str. 140. Porabski dnevi / K. M. H. V: Enciklopedija Slovenije/glavni urednik Marjan Javornik. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1987-2002. - ISBN 86-11-14288-8. - Zv. 16 : Dodatek A-Ž (2002), str. 164. Radio MonoSter / K. M. H. V: Enciklopedija Slovenije / glavni urednik Marjan Javornik. - Ljubljana : Mladinska knjiga 1987-2002. - ISBN 86-11-14288-8. - Zv. 16 : Dodatek A-Ž (2002), str. 172. Slovenski kulturni in informativni center / K. M . H. V: Enciklopedija Slovenije / glavni urednik Marjan Javornik. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1987-2002. - ISBN 86-11-14288-8. - Zv. 16 : Dodatek A-Ž (2002), str. 187. 1.19 Recenzija, prikaz knjige, kritika Marija Kožar, Dolnji Senik - Als6szolnok - Unterzemming ... Dolnji Senik 2001 / Katalin Munda Hirnok. V: Traditiones. - ISSN 0352-0447. - 31, 2 (2002), str. 130-131. 272 Bibliogrofijo 1.25 Drugi članki ali sestavki Posvet s strokovno ekskurzijo - Etnološko delo med porabskimi Slovenci s poudarkom na muzejskih zbirkah (23-24. maj 2002) / Katarina Munda Hirnok V: Glasnik Slovenskega etnološkega društva. - ISSN 0351-2908. - Letn. 42, št. 3 (2002), str. 90-91. Meja, ki ločuje in združuje - A hatar, ame!y elvžlaszt €s osszekot / KM H. V: Porabje. - ISSN 1218-7062. - Letn. 12, št. 6 (21. mar. 2002), str. 2. Probna vožnja / KM H. V: Slovenski koledar ... - ISSN 0237-1480. - (2002), str. 117-119. 2.13 Elaborat, predštudija, študija Položaj Slovencev na Madžarskem zunaj avtohtone poselitve (primer Slovenci v Szombathelyu/Sombotelu)/ nosilka projekta Katalin Munda Hirnok ; sodelavci Marija Kožar Mukič, Attila Kovacs. - Ljubljana : INV, 2002. - 27 f. - (Ekspertize ; 195) 3.11 Radijski ali TV dogodek Izjava o vzrokih in smereh sezonskega zaposlovanja porabskih Slovencev v 19-in 20. stoletju na mednarodni konferenci Sezonstvo in izseljenstvo v panonskem prostoru - sosedstvo Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije, Radenci, 22. - 25- oktober 2002 : 1. program Madžarske TV, oddaja Slovenski utrinki, 7. 11. 2002 in ponovitev na TV Slovenija, 16. 11. 2002 / Katalin Munda Hirnok. Pogovor o pomenu posveta Etnološko delo med porabskimi Slovenci s poudarkom na muzejskih zbirkah (Monošter, 24. maj 2002) : 2. program madžarske TV, oddaja Slovenski utrinki, 6. 6. 2002 Ln ponovitev na TV Slovenija, 13. 6. 2002 / Katalin Munda Hirnok. Pogovor o pomenu posveta Etnološko delo med porabskimi Slovenci s poudarkom na muzejskih zbirkah (Monošter, 24. maj 2002) : Radio Murski val, oddaja Panonski odmevi, 26. maj 2002 / Katalin Munda Hirnok. Pogovor o sezonskem zaposlovanju porabskih Slovencev po letu 1989, na mednarodni konferenci Sezonstvo in izseljenstvo v panonskem prostoru - sosedstvo Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije, Radenci, 22. - 25- oktober 2002 : Radio Slovenija, oddaja Sotočja, 28. oktober 2002 / Katalin Munda Hirnok. Razprave in gradivo, Ljubljana, 2003. si. 43 273 3.13 Organiziranje znanstvenih in strokovnih sestankov Etnološko delo med porabskimi Slovend s poudarkom na muzejskih zbirkah : posvet, Monošter, 24. maj 2002 / [organizirale] Marija Kožar Mukič, Katalin Munda Hirnok, Polona Sketelj. 315 Prispevek na konferenci brez natisa A rabavidčki szlovčnek szerepe a hataron atnyul6 kapcsolatokban : referat na mednarodnem znanstvenem posvetu A hatar, amely elvalaszt es osszekot^Meja, ki ločuje in združuje, Pecs, Madžarska, 5. marec 2002 / Katalin Munda Hirnok. Predstavitev Muzeja Avgusta Pavla : posvet Etnološko delo med porabskimi Slovenci s poudarkom na muzejskih zbirkah, Monošter, 24. maj 2002 / Katalin Munda Hirnok. 4.01 Urednik Munda-Hirnok, Katalin (član uredniškega odbora 2000-) Razprave in gradivo : revija za narodnostna vprašanja = Treatises and documents : journal of ethnic studies. - Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja = Institute for Ethnic Studies, 1960- albina necak-lük 1.16 Samostojni znanstveni sestavek v monografiji Slovenija / Tekst pripremili: Dario Appollonio ... [et al.|. - Grafični prik. V: Manjine i prekogranična suradnja u Alpsko-Jadranskom prostoru / [urednica hrvatske jezične verzije Mirjana Domini]. - Zagreb : Institut za migracije i narodnosti, 2002. - ISBN 953-6028-16-6. - Str. 251-296. Sodolingvistlčna podoba Železne Kaple-Bele /Albina Nečak-Luk. - Tabele, grafikoni. V: Medernični odnosi in etnična identiteta v slovenskem etničnem prostoru. 3, Občina Železna Kapla - Bela/Eisenkappel - Vellach / [nosilka projekta Albina Nečak Luk]. - Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja, 2002. - ISBN 961-615922-4. - Str. 55-76. 274 Bibliogrofijo 1.20 Predgovor, spremna beseda Uvod / Albina Nečak-Liik. V; Medetnični odnosi in etnična identiteta v slovenskem etničnem prostoru. 3, Občina Železna Kapla - Bela/Eisenkappel - Vellach / [nosilka projekta Albina Nečak Luk. - Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja, 2002. - ISBN 961-615922-4. - Str. 5-94.01 Urednik Nečak-Luk, Albina (član uredniškega odbora 1992-) Razprave in gradivo : revija za narodnostna vprašanja = Treatises and documents : journal of ethnic studies. - Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja = Institute for Ethnic Studies, 19604.02 Mentor širjenje slovenskega jezika v Kanalski dolini : magistrsko delo / Nataša Komac. -Ljubljana ; [N. Komac], 2002. - 164 f. Naslavljanje z zaimki in imeni v slovenščini : diplomsko delo / Vesna Truden. -Ljubljana : [V. Truden], 2002. - 97 f. sonja novak lukanovič 1.01 Izvirni znanstveni članek Ekonomski vidik jezika v večkulturnih okoljih - narodnostno mešano okolje v Sloveniji / Sonja Novak Lukanovič. V Razprave in gradivo. - ISSN 0354-0286. - Št. 41 (2002), str. 96-1151.16 Samostojni znanstveni sestavek v monografiji Slovenija / Tekst pripremili: Dario Appollonio ... [et al.]. - Grafični prik. V: Manjine i prekogranična suradnja u Alpsko-Jadranskom prostoru / [urednica hrvatske jezične verzije Mirjana Domini]. - Zagreb : Institut za migracije i narodnosti, 2002. - ISBN 953-6028-16-6. - Str. 251-296. Razprave in gradivo, ljubljena, 2003. šl. 43 275 Pogled prebivalcev občine Železne Kaple-Bele na dvojezično izobraŽevanje / Sonja Novak Lukanovič. - Tabele, grafikoni. V: Medetnični odnosi in etnična identiteta v slovenskem etničnem prostoru. 3, Občina Železna Kapla - Bela/Eisenkappel - Vellach / [nosilka projekta Albina Nečak Luk). - Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja, 2002. - ISBN 961-615922-4. - Str. 105-120. 315 Prispevek na konferenci brez natisa Ekonomski vidik jezika v večkulturnem okolju na primeru narodnostno mešanega območja v Sloveniji: referat na seminarju Jezikovno kulturna raznolikost, Portorož, 15- - 17. novembra 2002 / Sonja Novak Lukanovič. Multicultural setting and school- parent s relation: vabljeno predavanje v okviru mednarodnega projekta Ethnic and cultural minorities in education (koordinator za Slovenijo je MŠZŠ), 22.-25- maj 2002 / Sonja Novak Lukanovič. 4.01 Urednik Manjine i prekogranična suradnja u Alpsko-Jadranskom prostoru : verzija na hrvatskom jeziku / [urednica hrvatske jezične verzije Mirjana Domini; pre-voditelji za hrvatsku jezičnu verziju Darinka Anicič, Cvijeta Jakšič, Boška Prunč ; članica uredniškega odbora Sonja Novak-Lukanovic]. - Zagreb : Institut za migracije i narodnosti, 2002. - 430 str. + 1 zvd., ISBN 953-6028-16-6 Slovenija / Tekst pripremili: Dario Appollonio ... [et al.]. - Grafični prik. V: Manjine i prekogranična suradnja u Alpsko-Jadranskom prostoru / [urednica hrvatske jezične verzije Mirjana Domini]. - Zagreb : Institut za migracije i narodnosti, 2002. - ISBN 953-6028-16-6. - Str. 251-296. janez stergar 1.04 Strokovni članek Slovenija in koroški Slovenci 1920-1959 : dokumenti preteklosti, ozadje sedanjosti : pogled za kulise odra, na katerem igrajo tudi "Miklavževi" iz Bilčovsa / Janez Stergar. 1-4. - Fotografije. 276 Bibliogrofijo V: Svobodna misel. - ISSN 1318-0266. - Letn. 40, št. 2-5 (25- jan. 2002 - 8. mar. 2002), str. 15-18. Okruški spominov na Franceta Ostanka / Janez Stergar. - Ilustr. V: Šolska kronika. - ISSN 1318-6728. - Letn. 11(35), št. 2 (2002), str. 257-260. 1.05 Poljudni članek "Jezikovne manjšine v Furlaniji - Julijski krajini, Sloveniji in na Hrvaškem: ovrednotenja potrebna dediščina" : mednarodni simpozij / Janez Stergar. V: Slovenski vestnik. - ISSN 1024-1450. - Letn. 57, št. 3 (17. jan. 2002), str. 3. Ovrednotenja potrebna dediščina: mednarodni simpozij Jezikovne manjšine v Furlaniji - Julijski krajini, Sloveniji In na Hrvaškem / Janez Stergar. V: Šolski razgledi. - ISSN 1318-1483. - Letn. 53, št. 3 (2. feb. 2002), str. 4. 1.07 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Slovenska politika in zamejstvo / Janez Stergar. V: Narodne manjšine. 5, Živeti z mejo. Slovenski kulturni prostor danes / [odgovorni urednik Jože Pirjevecl. - Ljubljana : Odbor SAZU za preučevanje narodnih manjšin : Inštitut za narodnostna vprašanja ; Koper: Znanstvenoraziskovalno središče Republike Slovenije, 2002. - ISBN 961-6328-11-5. - Str. 139-140. 1.18 Geslo - sestavek v enciklopediji, leksikonu, slovarju ... Kukovica, Franc/J. Ste. V: Enciklopedija Slovenije / glavni urednik Marjan Javornik. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1987-2002. - ISBN 86-11-14288-8. - Zv. 16 : Dodatek A-Ž (2002), str. 116. Malle, Janko /J. Ste. V: Enciklopedija Slovenije / glavni urednik Marjan Javornik. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1987-2002. - ISBN 86-11-14288-8. - Zv. 16 : Dodatek A-Ž (2002), str. 125. Sindikat vzgoje, Izobraževanja in znanosti Slovenije / J. Ste. V: Enciklopedija Slovenije / glavni urednik Marjan Javornik. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1987-2002. - ISBN 86-11-14288-8. - Zv. 16: Dodatek A-Ž (2002), str. 184. Rozprove in grodivo. Ljubljano. 2003. šl. 43 277 1.22 Intervju Nemamljivi zaslužki v javnem sektorju : Janez Stergar, član IO SVIZ za Delo / Janez Stergar ; Jelena GačeŠa. V: Delo. - ISSN 0350-7521. - Letn. 44, št. 195 (26. avg. 2002), str. 2. V javnih službah se obeta znižanje plač /Janez Stergar; [pogovarjala se je] Jelena Gačeša. V: Delo. - ISSN 0350-7521. - Letn. 44, št. 219 (23- sep. 2002), str. 2. Največ so pridobile predelovalne dejavnosti: realno gibanje plač do septembra 2002 / Janez Stergar ; [pogovarjala se je] Jelena Gačeša. V: Delo. - ISSN 0350-7521. - Letn. 44, št. 267 (20. nov. 2002), str. 2. Brez 13- plače in božičnice : realno gibanje plač do oktobra 2002 / Janez Stergar ; [intervjuvala] Jelena GačeŠa. V: Delo. - ISSN 0350-7521. - Letn. 44, št. 297 (27. dec 2002), str. 2. Korotan v srcu : pogovor z Janezom Stergarjem /Janez Stergar ; [pogovarjal se je] Metod Berlec. - Portret V: Demokracija. - ISSN 1408-0494. - Letn. 7, št. 8 (21. feb. 2002), str. 34-37. 1.25 Drugi članki ali sestavki Odločilna stotinka odstotka / Janez Stergar. V: Delo. - ISSN 0350-7521. Letn. 44, št. 6 (9- jan. 2002), str. 2. Letn. 44, št. 14 (18. jan. 2002), str. 2. Gospodarsko poslovanje Slovenske matice v letih 2000 in 2001 / Janez Stergar. V: Glasnik Slovenske matice. - ISSN 0351-0298. - Let. 25/26, št. 1/2 , (2002), str. 8384. Sindikalna konferenca raziskovalnih in kulturnih organizacij SVIZ v mandatnem obdobju 1998-2002 / Janez Stergar. V: Gradivo za 6. skupščino SVIZ Slovenije. - Ljubljana : SVIZ, 2002. - (2002), str. 63-64. Pozdravni nagovor / Janez Stergar. V: Narodne manjšine. 5, Živeti z mejo. Slovenski kulturni prostor danes / [odgovorni urednik Jože Pirjevec]. - Ljubljana : Odbor SAZU za preučevanje narodnih manjšin : Inštitut za narodnostna vprašanja ; Koper : Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije, 2002. - ISBN 961-6328-11-5. - Str. 83-Stergar: potreba po boljših stikih / Janez Stergar; M.K. V: Primorski dnevnik. - ISSN 1124-6669- - Letn. 58, šl 6 (8. jan. 2002), str. 3. Plače v javnem sektorju [Elektronski vir] / Janez Stergar. V: Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije [Elektronski vir]. -Ljubljana : SVIZ, 1997, Način dostopa (URL) http://www.sviz-sl.si 278 Bibliogrofijo Poročilo o delovanju SKRKO [Sindikalne konference raziskovalnih in kulturnih organizaciji 01/2001 - 04/2002 [Elektronski vir] / Janez Stergar. V: Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Elektronski vir]. - Ljubljana : SVIZ, 1997-, Način dostopa (URL) http://www.sviz-sl.si Visoko šolstvo, znanost In kultura in predlog Zakona o sistemu plač v javnem sektorju : govor na zborovanju SV1Z, Ljubljana, Cankarjev dom, 18. marec 2002 [Elektronski vir] / Janez Stergar. V: Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije fElektronski vir]. -Ljubljana : SVIZ, 1997-., Način dostopa (URL) http://www.sviz-sl.si Mednarodni simpozij Jezikovne manjšine v Furlaniji - Julijski krajini, Sloveniji in na Hrvaškem: ovrednotenja potrebna dediščina, Gorica, 7. januarja 2002 (poročilo) [Elektronski vir] /Janez Stergar. V: Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije [Elektronski vir]. -Ljubljana : SVIZ, 1997-. - 2 str., Način dostopa (URL) http://www.sviz-sl.si Gibanje vrednosti Izhodiščne plače v negospodartvu (IPNG) oziroma v javnih službah 1998-2002 [Elektronski vir] / Janez Stergar. V: Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije [Elektronski vir |. -Ljubljana : SVIZ, 1997-. - 3 str., Način dostopa (URL) http://www.sviz-sl.si So mar plače zares ušle kontroli: podatki o plačah, razmerjih bruto plač in njihovem realnem gibanju 2002/Janez Stergar. V: Slovenska panorama. - ISSN 1408-1636. - Letn. 6, št. 21 (23. maj 2002), str. 7. Pomembna prodornost sindikata / Janez Stergar. V: Šolski razgledi. - ISSN 1318-1483- - Letn. 53, št. 13 (7. sep. 2002), str. 8. 3.11 Radijski ali TV dogodek Berlusconi, Haider ln slovenska manjšina : pogovor v oddaji Svetovni izzivi, TV Slovenija, 25- februarja 2002/Janez Stergar; [pogovor je vodil] Boštjan Anžin. Koroški plebiscit in asimilacija : oddaja Sledi časa, Radio Slovenija, I. program, 20. oktober. 2001 / Janez Stergar, Hanzi Artač ; [pogovor je vodil] Janko Saradjen. Odgovor SVIZ na predlog za začasno zaposlovanje v kulturi : intervju na Radiu Študent, Ljubljana, 1. februarja 2002/Janez Stergar. Pogovor o referatu Republika Slovenija in zamejstvo po 1945 : Radio Koper/Capodistria, 8. november 2002 / Janez Stergar ; [pogovor je vodil] Tomo Šajn. Slovenščina kot uradni jezik v slovenskem zamejstvu in evropska manjšinska zaščita : komentar na TV Slovenija, I. program v oddaji Odmevi, 21. januarja 2002 / Janez Stergar; [pogovor je vodila] Janja Koren. Rozprove in gradivo. Ljubljana. 2003, šl. 43 279 315 Prispevek na konferenci brez natisa Republika Slovenija in zamejstvo po 1945 : referat na znanstvenem sestanku Pravni položaj Slovencev pod Italijo 1866-2002, 8. november 2002, Pokrajinski muzej v Kopru / Janez Stergar. Sindikalni pogled na prestrukturiranje delovnih razmerij v kulturnih dejavnostih : uvodna razprava na javni tribuni Kulturni krogi v Cankarjevem domu, Ljubljana, 30. januarja 2002 /Janez Stergar. Tradicija raziskovanj narodnostnih in mejnih vprašanj ter odnos med znanostjo in politiko : uvodna razprava na okrogli mizi Slovensko-hrvaška razmejitev v Istri, Gledališče v Kopru, 22. oktober 2002 / Janez Stergar. 3.25. Druga izvedena dela Seja stalnega odbora za visoko Šolstvo in znanost : Bruselj, 10.-11.junij 2002 (poročilo) / Janez Stergar. - Ljubljana : SVIZ Situation in Slovenia : Berlin 2003 - National developments, 10. junij 2003 (poročilo o stanju bolonjskega procesa v Republiki Sloveniji) / Janez Stergar. -Ljubljana : SVIZ 4.01 Urednik Stergar, Janez (urednik 1980-) Zbirka Zgodovinskega časopisa. - Ljubljana : Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1980- Stergar, Janez (urednik 1975-) Zgodovinski Časopis - Historical review : glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije. - Ljubljana : Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1947-Stergar, Janez (urednik za zamejstvo 1987-2002) Enciklopedija Slovenije / [glavni urednik Marjan Javornik ; izdelava zemljevidov in risb Geodetski zavod SR Slovenije, Ljubljana ; izdelava grafikonov Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, Ljubljana]. - 1. natis. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1987-2002. - 16 zv. Stergar, Janez (član uredniškega odbora 1979-) Razprave in gradivo : revija za narodnostna vprašanja = Treatises and documents : journal of ethnie studies. - Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja = Institute for Ethnie Studies, 1960- Narodne manjšine. 5, Živeti z mejo. Slovenski kulturni prostor danes : zbornik referatov s sestankov: Znanstveni posvet o pomenu preučevanja narodnih manjšin, (Ljubljana, 4. 4. 2001), Znanstveni posvet Slovenski kulturni prostor danes, 280 Bibliografijo (Nova Gorica, 19. 10. 2001)/ [odgovorni urednik Jože Pirjevec ; urednice Zorana Medarič, Mateja Sedmak, Nada Viihar ; član uredniškega odbora Janez Stergar]. -Ljubljana : Odbor SAZU za preučevanje narodnih manjšin : Inštitut za narodnostna vprašanja ; Koper : Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije, 2002. - 140 str., ISBN 961-6328-11-5 irena šumi 1.05 Poljudni članek Imajo pa samozaupanje, ki ga vliva neznanje od petka do petka / Irena Šumi. V: Večer. - ISSN 0350-4972. - Letn. 58, št. 62 (16. mar. 2002), str. 331.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci More than turning the tables: resistence and representations of the "other" in post-colonial and post-socialist anthropological enterprises / Lomayumtewa Curtis Ishii, Irena Sumi. V: Engaging the world / European Association of Social Anthropologists 7th Biennial Conference, 14-17 August 2002, Copenhagen. - Copenhagen : Institute of Anthropology, University, [2002], - ISBN 87-89770-05-6. - Str. 263-The "other" in post-colonial and post-socialist anthropological enterprises : introduction / Lomayumtewa Curtis Ishii, Irena Sumi. V: Engaging the world / European Association of Social Anthropologists 7th Biennial Conference, 14-17 August 2002, Copenhagen. - Copenhagen : Institute of Anthropology, University, [2002], - ISBN 87-89770-05-6. - Str. 264. Bridges across borders / Irena Šumi. V: Regional policies in Europe. - Bad Radkersburg : Geo-Raum, 2002. - Str. 1. 2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav K (ljudski) religioznosti kot koroborativnem dejavniku etničnih pripadnosti v Kanalski dolini : zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta za leto 2001 / Irena Šumi. - Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja, 2002. - 8 str. + bibliografija [loč. pag.]. - (Raziskovalne naloge ; 147) Rozprove in gradivo. Ljubljano. 2003. Št. 43 281 3.11 Radijski ali TV dogodek Konferenca o Judih : razgovor v oddaji iz serije Humanistika na TV Slovenija, I. program, Ljubljana, 7. november 2002 / Irena Šumi; [oddajo je vodil] Jadran Sterle. Predstavitev knjige Pripoved o odhodu iz Egipta: oddaja Zgodbe o knjigah, TV Slovenija, I. program, Ljubljana, 3- oktober 2002/ Irena Šumi; [oddajo je vodil] Jadran Sterle. 313 Organiziranje znanstvenih in strokovnih sestankov Borders old and new: towards a theoretical and applicative framework : 2nd ESF/SCSS exploratory workshop, Dunaj, 11.-13. januar 2002 / [organizirala] Irena Šumi. Jews and anti-semitism in the Balkans - Judje in antisemitizem na Balkanu : mednarodna konferenca, Bled, 21. - 23. oktobra 2002 / [organizirala] Irena Šumi Pobuda za javno razpravo o položaju prebivalcev Slovenije z različnimi statusi, ki niso državljani Republike Slovenije : tiskovna konferenca na IS H -Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana. 21. januarja 2002 / [organizirala] Irena Šumi. Forum Položaj družboslovja in humanistike v Sloveniji: posvet na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, 7. marec 2002 / [programsko organizacijski odbor] Marjetka Golež Kaučič, Duška Kneževič Hočevar, Alenka Kobolt, Slavica Šket, Irena Šumi, Peter Tancig. 3-15 Prispevek na konferenci brez natisa Borders, culture, ethnicity: conceptual correlations?: vabljeno predavanje na Western social science association, 44th annual conference, April 10 - 13 2002, Albuquerque, New Mexico / Irena Šumi. - Albuquerque, New Mexico : University of Redlands, 2002. - 15 str. Jews and anti-semitism in contemporary Slovenia : predavanje na mednarodni konferenci Judje in antisemitizem na Balkanu, Bled, 21.-23. oktobra 2002/ Oto Luthar, Irena Šumi. "H. .ynrUtah, - / t m i i I \ 282 Bibliografijo 4.01 Urednik ŠUMI, Irena (Član uredniškega odbora 2000-) Razprave in gradivo : revija za narodnostna vprašanja = Treatises and documents : journal of ethnic studies. - Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja = Institute for Ethnic Studies, 1960- Pripoved o odhodu iz Egipta - Hagada šel pesah / [uredila Irena Šumi; predgovor Rabin Ariel Haddad ; spremna beseda Yechiel Bar-Chaim ; prevajalska skupina Kris Killer... [et al.] ; ilustracije Jaakov Bar-Aron]. - Ljubljana : Judovska skupnost Slovenije = The Jewish Community of Slovenia, 2002. - 137 + 36 str., ISBN 961-238-020-1 4.03 Prevajalec Pripoved o odhodu iz Egipta - Hagada šel pesah / [uredila Irena Šumi; predgovor Rabin Ariel Haddad ; spremna beseda Yechiel Bar-Chaim ; prevajalska skupina Kris Killer... [et al.] ; ilustracije Jaakov Bar-Aron]. - Ljubljana : Judovska skupnost Slovenije = The Jewish Community of Slovenia, 2002. - 137 + 36 str., ISBN 961-238-020-1 4.08 Avtor dodatnega besedila Pripoved o odhodu iz Egipta - Hagada šel pesah / luredila Irena Šumi; predgovor Rabin Ariel Haddad ; spremna beseda Yechiel Bar-Chaim ; prevajalska skupina Kris Killer... [et al. | ; ilustracije Jaakov Bar-Aron). - Ljubljana : Judovska skupnost Slovenije = The Jewish Community of Slovenia, 2002. - 137 + 36 str., ISBN 961-238-020-1 4.56 Diskutant Borders old and new: towards a theoretical and applicative framework : 2nd ESF/SCSS exploratory workshop : European science foundation, ESF exploratory workshops unit: Dunaj, 11. -13. januar 2002 : moderatorstvo prvega dne konference 11. januarja 2002 / Irena Šumi. Pobuda za javno razpravo o položaju prebivalcev Slovenije z različnimi statusi, ki niso državljani Republike Slovenije : vodenje tiskovne konference / Irena Šumi. Razprove in gradivo, Ljubljano. 2003. šl. 43 283 nada vilhar 1.07 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Predstavitev znanstveno - kulturnega srečanja Živeti z mejo / Katalin Munda Hirnok, Nada Vjlhar. V: Narodne manjšine. 5, Živeti z mejo. Slovenski kulturni prostor danes / [odgovorni urednik Jože Pirjevec. - Ljubljana : Odbor SAZU za preučevanje narodnih manjšin : Inštitut za narodnostna vprašanja ; Koper: Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije, 2002. - ISBN 961-6328-11-5. - Str. 37-39-Narodne manjšine 4. Živeti z mejo. Materinščina, dejavnik osebne in skupnos-tne narodnostne Identitete / Nada Vilhar. V: Narodne manjšine. 5, Živeti z mejo. Slovenski kulturni prostor danes / [odgovorni urednik Jože Pirjevec. - Ljubljana : Odbor SAZU za preučevanje narodnih manjšin : Inštitut za narodnostna vprašanja ; Koper: Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije, 2002. - ISBN 961-6328-11-5. - Str. 40-43. 1.18 Geslo - sestavek v enciklopediji, leksikonu, slovarju... Strokovno pedagoško združenje / N. Vi. V: Enciklopedija Slovenije / glavni urednik Marjan Javornik. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1987-2002. - ISBN 86-11-14288-8. - Zv. 16 : Dodatek A-Ž (2002), str. 191. 1.19 Recenzija, prikaz knjige, kritika 40. številka revije Razprave in gradivo / [Nada Vilhar). V: Primorski dnevnik. - ISSN 1124-6669. - Letn. 58, št. 292 (15. dec. 2002), str. 22. Razprave in gradivo ŠL 40 : revija Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani / Nada Vilhar. V: Slovenski vestnik. - ISSN 1024-1450. - Letn. 56, št. 51-52 (20. dec. 2002), str. 21. 1.25 Drugi članki ali sestavki Poročilo o mednarodni konferenci Evropa, Slovenija in Romi, Ljubljana, 15-2.2002 / Vera Klopčič in Nada Vilhar. V Razprave in gradivo. - ISSN 0354-0286. - Št. 40 (2002), str. 210-211. 284 Bibliogrofijo Poročilo o mednarodni konferenci Evropa, Slovenija in Romi, Ljubljana, 15.2.2002 / Vera KJopčič, Nada Vilhar. V: Romano them. - ISSN 1318-9158. - Letn. 8, št. 14 (april 2002), str. 6. Konferenca o položaju Romov: Evropa, Slovenija in Romi / Nada ViLhar. V Slovenski vestnik. - ISSN 1024-1450. - Letn. 57, št. 8 (21. feb. 2002), str. 3- 2.25 Druge monografije in druga zaključena dela Slovenia: The International conference on Europe, Slovenija and the Roma people (Report) [Elektronski vir]/Vera Klopčič, Nada Vilhar. Ljubljana : SEECRAN -South East European Child Rights Action Network, 2002 Način dostopa (URL) http://www.seecran.org/news/ 3-13 Organiziranje znanstvenih in strokovnih sestankov Evropa, Slovenija in Romi: organizacija mednarodne konference, Dom sindikatov Slovenije, Ljubljana, 15- februarja 2002 / [organizirali] Jožek Horvat, Miroslav Polzer, Vera Klopčič, Nada Vilhar. 4.01 Urednik Narodne manjšine. 5, Živeti z mejo. Slovenski kulturni prostor danes : zbornik referatov s sestankov; Znanstveni posvet o pomenu preučevanja narodnih manjšin, (Ljubljana, 4. 4. 2001), Znanstveni posvet Slovenski kulturni prostor danes, (Nova Gorica, 19- 10. 2001)/ [odgovorni urednik Jože Pirjevec ; urednice Zorana Medarič, Mateja Sedmak, Nada Vilhar]. - Ljubljana : Odbor SAZU za preučevanje narodnih manjšin : Inštitut za narodnostna vprašanja ; Koper : Znanstvenoraziskovalno središče Republike Slovenije, 2002. - 140 str., ISBN 961-6328-11-5 MARKO ZAJC 1.01 Izvirni znanstveni članek Odmevi protisrbskih demonstracij v Zagrebu 1902 / Marko Zaje. V Zgodovina za vse. - ISSN 1318-2498. - Letn. 9, št. 1 (2002), str. 65-80. Rozprove in grodivo Ljubljana. 2003. Št. 43 285 1.05 Poljudni članek Kocine zgodovine. Antropologija slovenske prostitucije / Marko Zaje. V: Zofa. - ISSN 1408-953X. - Še. 25 (mar. 2002), str. 15. Kocine zgodovine. Partijske kazni na slovenskem podeželju / Marko Zaje. V: Zofa. - ISSN 1408-953X. - Št. 26 (maj 2002), str. 14. Kocine zgodovine / Janez Polajnar, Marko Zaje. V: Zofa. - ISSN 1408-953X. - Št. 27/28 (dec. 2002/jan. 2003), str. 20-21. 2.02 Strokovna monografija Kocine zgodovine / Marko Zaje; [ilustracije Matic G olja]. - Nova Gorica : Masovna, zavod neinstitucionalne kulture, 2002. - 25 str., ISBN 961-91013-1-6 JERNEJ ZUPANČIČ Biografija Rojen 3- 8. 1963 v Ljubljani. Diplomiral je iz zgodovine in geografije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1988. Po diplomi se je kot mladi raziskovalec zaposlil na Inštitutu za geografijo in se usmeril na področje socialne in politične geografije na področju narodnega vprašanja, mednarodnih odnosov in migracij. Pod mentorstvom prof. dr. Vladimirja Klemenčiča je magistriral leta 1993, leta 1997 pa doktoriral iz tematike Slovencev v Avstriji. V obdobju 1998-2001 je bil direktor Inštituta za geografijo. Leta 2002 se je vključil v raziskovalno delo na Inštitutu za narodnostna vprašanja, kot gostujoči profesor predaval na Univerzi v Celovcu (Avstrija), še istega leta pa nastopil kot docent na Oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti, kjer predava Politično geografijo in Geografijo Jugovzhodne Evrope. 1.01 Izvirni znanstveni članek Prekogranične dnevne radne migracije iz Slovenije u Austriju i Italiju / Jernej Zupančič. V: Migracijske i etničke teme. - ISSN 1333-2546. - God. 18, br. 2/3 (2002), str. 151166. 286 Bibliografijo Grenzüberschreitende Pendelwanderung aus Slowenien nach Österreich und Italien/Jernej Zupančič V: Mitteilungen der Österreichischen Geographischen Gesellschaft. - ISSN 00299138. - Jg. 144 (2002), str. 145-157. The ethnie development and protection of national mlnorities In Slovenia / Jernej Zupančič. V: Mosella. - ISSN 0047-8164. - Tome 27, nu. 1-2 (2002), str. 63-71. La migration quotidienne de travailleurs frontalies a travers la frontière Schengen. Le cas des travailleurs slovenes vers l'Italie et vers l'Autriche / Jernej Zupančič. V: Mosella. - ISSN 0047-8164. - Tome 27, nu. 3-4 (2002), str. 109-115. Številčni razvoj koroških Slovencev v luči rezultatov ljudskega štetja leta 2001 / Jernej Zupančič. - Tabele. V: Razprave in gradivo. - ISSN 0354-0286. - Št. 40 (2002), str. 72-105. 1.04 Strokovni članek Strokovne ekskurzije maturantov in absolventov slovenskih šol z avstrijske Koroške/Jernej Zupančič. V: Koroški vestnik. - ISSN 1318-1866. - Letn. 36, Št. 2 (2002), str. 9-21. Vračanje v domovino : nekateri teoretični in praktični vidiki vračanja oseb slovenskega porekla iz tujine v domovino / Jernej Zupančič. V: Slovenci po svetu / uredil Janez Pucelj. - Ljubljana : Družina, 2002. - Str. 8-11. 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Narodne manjšine - dejavnik povezovanja in konfliktov v državah tranzicije / Jernej Zupančič. V: Geografija in njene aplikativne možnosti / II. Melikovi dnevi, Portorož, 27. in 28. september 2002. - Ljubljana : Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, 2002. - (Dela, ISSN 0354-0596 ; 18). - ISBN 961-237-039-7. - Str. 299-3151.07 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Geografski pogled na narodnostne manjšine /Jernej Zupančič. V: Narodne manjšine. 5, Živeti z mejo. Slovenski kulturni prostor danes / [odgovorni urednik Jože Pirjevec]. - Ljubljana : Odbor SAZU za preučevanje narodnih manjšin : Inštitut za narodnostna vprašanja ; Koper : Znanstveno-raziskovalno Rozprove in grodivo. ljubljono, 2003. šl. 43 287 središče Republike Slovenije, 2002. - ISBN 961-6328-11-5- - Su. 68-69. Gospodarskosoclalni vidiki skupnega slovenskega kulturnega prostora / Jernej Zupančič. V: Narodne manjšine. 5, Živeti z mejo. Slovenski kulturni prostor danes / [odgovorni urednik Jože Pirjevec]. - Ljubljana : Odbor SAZU za preučevanje narodnih manjšin : Inštitut za narodnostna vprašanja ; Koper: Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije, 2002. - ISBN 961-6328-11-5. - Str. 109-114. 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Manjšine: dejavniki integracije in konfliktov v državah tranzicije / Jernej Zupančič. V: Prospects of applied geography / (Drugi Melikovi geografski dnevi], Portorož - Portorose, 27. in 28. september 2002. - Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 2002. - ISBN 961-237-020-6. - Str. 43- l.l6 Samostojni znanstveni sestavek v monografiji Slovenija /Tekst pripremili: Dario Appollonio ... let al.]. - Grafični prik. V: Manjine i prekogranična suradnja u Alpsko-Jadranskom prostoru / [urednica hrvatske jezične verzije Mirjana Domini]. - Zagreb : Institut za migracije i narodnosti, 2002. - ISBN 953-6028-16-6. - Str. 251-296. 1.22 Intervju "Dokler lahko drugim damo, potem bomo prejemali..." / Jernej Zupančič ; [pogovor je vodil} Damir Lovenjak. V: Geomix. - ISSN 1580-6987. - Letn. 9, št. 1 (dec. 2002), str. 45-48. 4.01 Urednik Zupančič, Jernej (član uredniškega odbora 2001-) Razprave in gradivo : revija za narodnostna vprašanja = Treatises and documents : journal of ethnic studies. -Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja = Institute for Ethnic Studies, I960- 288 Bibliografijo 4.11 Komentor Geografske značilnosti rodnosti v izbranih območjih Slovenije : magistrsko delo / Damir Josipovič. - Ljubljana : [D. Josipovič], 2002. - XVI, 248 f. MITJA ŽAGAR 1.01 Izvirni znanstveni članek Iskanje novih evropskih identitet: uganka globalnih identitet: vpliv širitve Evropske unije (EU) na institucionalni razvoj in oblikovanje v posameznih drŽavah in v Evropi / Mitja Žagar. V: Razprave in gradivo. - ISSN 0354-0286. - Št. 40 (2002), str. 6-21. 1.02 Pregledni znanstveni članek The role of education and civic education in South Eastern Europe / Mitja Žagar. V: Civic literacy and the politics of inclusion. - Detroit: Michigan Ethnic Heritage Center, 2002. - (Journal of Ethno-Development; VI/1+2). - Str. 82-86. 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Je li moguče prekinuti začarani krug? : strategije i koncepti za razrješenje etnič-kih sukoba / Mitja Žagar. V: EtniČnost i stabilnost Europe u 21. stolječu / uredila Silva Mežnarič. - Zagreb : Institut za migracije i narodnosti, 2002. - (Sociološka biblioteka). - ISBN 953-222038-0. - Str. 49-66. In a search for new european identities [Elektronski vir J : the impact of the EU (Eastern) enlargement on the institutional development and identity formation in the EU and individual countries / Mitja Žagar V: EU enlargement in a changing world [Elektronski vir]. - Ljubljana, 2002 : Inštitut za ekonomska raziskovanja : European Association of Development Research and Training Institutes. - 15 str. Rozprove in gradivo, Ljubljano. 2003, št. 43 289 1.07 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Manjšinske študije in preučevanje etničnosti v Sloveniji / Mitja Žagar. V: Narodne manjšine. 5, Živeti z mejo. Slovenski kulturni prostor danes / [odgovorni urednik Jože Pirjevec]. - Ljubljana : Odbor SAZU za preučevanje narodnih manjšin : Inštitut za narodnostna vprašanja ; Koper : Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije, 2002. - ISBN 961-6328-11-5. - Str. 61-62. 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Kako je rešeno u Sloveniji / Mitja Žagar. V: Manjine i tranzicija/ [izlaganja na konferenciji "Tranzicija i položaj manjina", 8. i 9. novembra 2001 u Beogradu. - Beograd : Helsinški odbor za ljudska prva u Srbiji, 2002. - (Helsinške sveske ; br. 12). - ISBN 86-7208-054-8. - Št. 12 (2002), str. 76-77. Proširivanje - u potrazi za europskim identitetom - Enlargement - in search for European identity / Mitja Žagar. V: Stigmatizacija i identitet marginalnih grupa u procesu globalizacije kulture. -Rijeka : Pravni fakultet, 2002. 1.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci About the région: Ethnie relations- division(s), conflicts, coopération and inclusion / Mitja Zagar. V: Report of the course / Edited by: Wieger Bakker.. [et. al.]. - Utrecht ; Amsterdam : [s. n.], 2002. - Str. 21-22. 1.16 Samostojni znanstveni sestavek v monografiji Nekateri novejši trendi razvoja varstva manjšin in (posebnih) pravic narodnih in drugih manjšin: evropski kontekst - Some newer trends in the protection and (spécial) rights of ethnie minorities: European context / Mitja Žagar. V: Slovenija & evropski standardi varstva narodnih manjšin / [uredniški odbor Miroslav Polzer, Liana Kalčina, Mitja Žagar]. - Ljubljana : Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope pri NUK : inštitut za narodnostna vprašanja : Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo, 2002. - (Zbirka Slovenija in Svet Evrope ; št. 21). - ISBN 961-6285-21-1. - Str. 71-81. 290 Bibliografijo 1.20 Predgovor, spremna beseda Uvod urednikov - Preface by the editors / M i rja Žagar, Liana Kalčina, Miroslav Polzer. V: Slovenija & evropski standardi varstva narodnih manjšin / [uredniški odbor Miroslav Polzer, Liana Kalčina, Mitja Žagar]. - Ljubljana : Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope pri NUK : Inštitut za narodnostna vprašanja : Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo, 2002. - (Zbirka Slovenija in Svet Evrope ; št. 21). - ISBN 961-6285-21-1. - Str. 8-91.25 Drugi članki ali sestavki Report on the workshop of the case study: Istria and Gorski Ko tar : Ljubljana, 25. januarja 2002 [Elektronski vir] / prepared by Mitja Žagar with the assistance of Romana Bešter V: Peace project (Universities researching for society (UFG) - Peace and avoidance of violence [Elektronski vir]. - Graz ; Salzburg ; Wien, 2002. - 4 str. Način dostopa (URL) http://www.peaceproject.at 2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav Politika integracije romske skupnosti v Sloveniji : preprečevanje socialne izključenosti Romov : zaključno poročilo raziskovalne naloge za Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (2001-2002) / odgovorni nosilec Mitja Žagar. -Ljubljana : INV, 2002. - 60 str. - (Raziskovalne naloge ; 144) 3.13 Organiziranje znanstvenih in strokovnih sestankov Okrogla miza Novodobne in verske skupnosti v Sloveniji - med asimilacijo in kulturnim pluralizmom : Maribor, 8. in S>. maja 2002 / programski odbor Silvo Devetak ... [et al.] ; organizacijski odbor Jasmina Klojčnik ... [et al.] On divided societies: Shifting, cleavages - South Eastern Europe, Middle East, Northern Ireland and North America: mednarodni podiplomski tečaj, Dubrovnik, 15-26 April 2002/ [kodirektorji] Heribert Adam, Otto Feinstein, Silva Mežnarič, Kogilo Moodley, Mitja Žagar Rozprove in gradivo. Ljubljano. 2003, šl. 43 291 3-15 Prispevek na konferenci brez natisa Civic education and education for democratic citizenship in Southeastern Europe : referat na podiplomskem tečaju On divided societies - Shifting cleavages, 15-26 April 2002, Dubrovnik / Mitja Žagar. Ethnic relations and conflicts in Southeastern Europe : referat na podiplomskem tečaju On divided societies - Shifting cleavages, 15-26 April 2002, Dubrovnik / Mitja Žagar. Slovensko-avstrijsko sodelovanje na področju raziskovanja narodnostnih vprašanj : predavanje na posvetu ob priliki obiska avstrijskega zveznega kanclerja dr. Wolfganga Schussla v Sloveniji na temo Avstrija - Slovenija. Preteklost in sedanjost, Državni svet Republike Slovenije, Ljubljana, 20. februarja 2002/ Mitja Žagar. 4.01 Urednik Slovenija & evropski standardi varstva narodnih manjšin / [uredniški odbor Miroslav Polzer, Liana Kalčina, Mitja Žagar]. - Ljubljana : Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope pri NUK : Inštitut za narodnostna vprašanja : Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo, 2002. - 291, 161 str. -(Zbirka Slovenija in Svet Evrope ; št. 21) ISBN 961-6285-21-1 4.02 Mentor Prispevek teorij etničnosti k obravnavi etničnih konfliktov : magistrsko delo / Larisa Vodeb. - Ljubljana : [L. Vodeb], 2002. -1, 139 f. Demokratično spreminjanje ustavne ureditve : primerjalna analiza ustavne revizije in praksa spreminjanja : diplomsko delo / Klementina Sluga. - Ljubljana : [K. Sluga], 2002. - 87 f. Odnos med predsednikom (izvršna oblast) in kongresom (zakonodajna oblast) v Združenih Ameriških državah : primer oblikovanja zunanje politike : diplomsko delo / Adela Trunkl. - Ljubljana : (A. Trunkl], 2002. - 75 f. Primerjalna analiza etničlh konfliktov : primer Čečenije in Kosova : diplomsko delo / Tanja Šterk. - Ljubljana : [T. Šterk], 2002. - 69 f. Prostitucija na Slovenskem - odnos do prostitucije in potencialna vloga socialne službe : diplomska naloga visokošolskega programa / Damjana Balantič ; Mentor: Mitja Žagar. - Kamnik: VŠSD, 2002. - 95 str. + 34 str. pril. 292 Avguštin Mg!le - lestdesetleimk AVGUŠTIN MALLE - ŠESTDESETLETNIK Če se zgodovinarji ne bi zanašali na listinska gradiva in druge vire, ki pravijo, da se je Avguštin Malle rodil 5.1.1944 v Brodeh (Loibltal) pod ljubeljskim prelazom, bi našemu kolegu, vodji Slovenskega znanstvenega instituta v Celovcu, težko prisodili šest križev na grbi. Ker pa smo omenjeni biografski podatek že večkrat preverjali, npr. ob uvrstitvi sedanjega jubilanta v Enciklopedijo Slovenije in v izbor sedemdesetih najpomembnejših koroških Slovencev 20. stoletja, je prav in pravično, da rečemo »Za trenutek naj postoji naš dragi Gusd!«, da mu z voščili nazdravimo ter da si vsaj na kratko prikličemo pred oči njegovo dosedanjo življenjsko pot in opravljeno delo. Avguštin Malle pripada znani generaciji slovenskih gimnazijcev na Plešivcu (Tanzenberg), ki je že maturirala na mladi slovenski gimnaziji v Celovcu. Med študijem zgodovine, publicistike in germanistike na dunajski univerzi je bil dejaven tajnik in 1967-69 predsednik Kluba slovenskih študentov, ki se je tedaj kalil v »korotanski aferi«. 1969-81 je bil odgovorni urednik revije Mladje. 1973 je promoviral z disertacijo »Slovenski tisk na Koroškem 1848-1900« (knjižna objava: Die slowenische Presse in Kärnten 1848-1900, Klagenfurt/Celovec 1979, 238 str.). Zaposlil se je v novem znanstvenem referaru Zveze slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) in decembra 1975 ob ustanovitvi Slovenskega znanstvenega instituta (SZI) postal njegov vodja. Ob organiziranju raziskovanja preteklosti in sodobnih vprašanj slovenske manjšine v Avstriji je skrbel za zbiranje arhivskega in dokumentarnega gradiva ter za strokovna srečanja, med katerimi je posebej potrebno omeniti vsakoletne »Koroške kulturne dneve«, ter za objavo strokovnih spoznanj o koroških Slovencih; 1979 je zasnoval in do 1989 urejal knjižno serijo Disertacije in razprave ■ Dissertationen und Abhandlungen. V letih 1975-79, torej v času »ugotavljanja manjšine« in pripravljanja avstrijske manjšinske zakonodaje, je bil Avguštin Malle tudi podpredsednik ZSO. Ker je ta osrednja organizacija koroških Slovencev poleti 1989 prenehala financirati inštitut, je čez leto dni skrb za SZI, obnovljen v nekaj manjšem obsegu, formalno prevzelo novo društvo, dejansko pa predvsem Malle sam. Ne da bi kaj zgrešili ali se izpostavili prehudim zameram poklicnih kolegov, lahko zanj sedaj rečemo, da je najboljši poznavalec zgodovine koroških Slovencev pa tudi njihovega sedanjega položaja. Če namreč brkljaš po bibliografijah in računalniškem spletu, pod Avguštin, Augustin ali celo Gustl Malle najdeš par sto naslovov člankov, razprav, monografij Rozprove in grodivo, Ljubljano, 2003, Št. 43 293 in zbornikov, v katerih je predstavil poglavja iz razvoja slovenskega koroškega tiska, šolstva, kulrure, zadružništva m bančništva, cerkvenega življenja, manjšinske organiziranosti ter raznarodovalne politike. Hi je še več poglobljenih biografij, nekaj sintetičnih pregledov za zadnje poldrugo stoletje ali posamezna historična podobdobja, kakor tudi za sodobno problematiko položaja koroških Slovencev. Tako v krogu slovenskih kot avstrijskih zgodovinarjev Malle slovi po natančnosti in zanesljivosti; njegove sodbe so argumentirane, podprte z rezultati obširnega arhivskega dela in najboljšim pregledom nad novo strokovno literaturo. Čeprav ni delal univerzitetne kariere, je težko najti diplomsko ali doktorsko delo o koroških Slovencih, ne da bi pri njegovem nastajanju tako ali drugače sodeloval tudi Gustl in/ali SZI. Po več selitvah je zadnja leta sedež SZI v celovškem Mladinskem domu, za katerega gradnjo je Malle skrbel; od 1991 je tudi predsednik Slovenskega Šolskega društva. Ne smemo spregledati tudi njegovega uredniškega dela pri Naših razgledih in Enciklopediji Slovenije. Še vedno pa je član uredniškega odbora naših Razprav in gradiva ■ Treatises and Documenls, v katerih je objavil več razprav, kar velja tudi za predhodno številko. Tako tudi iz »sebičnih« razlogov našemu jubilantu želimo še mnogo zdravih in plodnih let ter nadaljnjega prijateljevanja z nami! Janez Stergar 294 Seznorn avtorjev Seznam avtorjev: 1. Bojan Brezigar, Primorski dnevnik, Trst, Ulica Montecchi 6, Italija direktor@primorski.it 2. Dr. Boris Jesih, Inštitut za narodnostna vprašanja, SLO 1000 Ljubljana, Erjavčeva 26 boris.jesih@guest.arnes.si 3. Dr. Marija Jurič Pahor, Inštitut za narodnostna vprašanja, SLO 1000 Ljubljana, Erjavčeva 26 juric.pahor@libero.it 4. Dr. Matjaž Klemenčič, Inštitut za narodnostna vprašanja, SLO 1000, Ljubljana, Erjavčeva 26/ Univerza v Mariboru matjaz.klemencic@siol.net 5. Dr. Vera Klopčič, Inštitut za narodnostna vprašanja. SLO 1000 Ljubljana, Erjavčeva 26 vera.klopcic@guest.arnes.si 6. Dr. Miran Komac, Inštitut za narodnostna vprašanja, SLO 1000 Ljubljana, Erjavčeva 26. miran.komac@guest.arnes.si 7. Dr. Attíla Kovács, Inštitut za narodnostna vprašanja, SLO 1000 Ljubljana. Erjavčeva 26 attila.kovacs@guest.arnes.si 8. Dr. Samo Kristen, Inštitut za narodnostna vprašanja, SLO 1000 Ljubljana, Erjavčeva 26 samo.kriscen@guest.arnes.si 9. Dr. Boris Krivokapič, Institut za uporedno pravo, Beograd, Srbija in Črna Gora bkrivokapic@icl.org.yu 10. Sonja Kurinčič Mikuž, Inštitut za narodnostna vprašanja, SLO 1000, Ljubljana, Erjavčeva 26 sonja.kurincic@inv.si 11. Dr. Avguštin Malle, Slovenski znanstveni institut Celovec. A 9020. Klagenfurt Celovec malle9at@yahoo.de 12. Felicita Medved, Stockholm University, Švedska medvedfelicita@hotmail.com 13- Dr.Katalin Munda Hirnók, Inštitut za narodnostna vprašanja, SLO 1000 Ljubljana, Erjavčeva 26 katalin.munda@guest.arnes 14. Dr. María Mohos, Pécsi Tudományegyetem Természettudományi Kar Fóldrajzi Intézet, Pécs, Ifjúság útja 6 majdanj@index.hu Rozprove in gradivo. Ljubljano, 2003. si. 43 295 15. Dr. Sonja Novak Lukanovič, Inštitut za narodnostna vprašanja, SLO 1000 Ljubljana, Erjavčeva 26 sonja. novak@guest.arnes.si 16. Dr. Albert F. Reiterer, Raimundgasse 6/13+14, A-1020 Wien albert.f.reiterer@univie.ac.at 17. Dr. Hannah Starman, Institum studiorum humanitatis, Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana, SLO, 1000 Ljubljana, Breg 12 hannah@ish.si 18. Janez Stergar, Inštitut za narodnostna vprašanja, SLO 1000 Ljubljana, Erjavčeva 26 janez.stergar@guest.arnes.si 19. Dr. Filip Tunjič, Ministrstvo za obrambo, SLO 1000 Ljubljana filip.tunjic@mors.si 20. Nada Vilhar, Inštirui za narodnostna vprašanja, SLO 1000 Ljubljana, Erjavčeva 26 nada.vilhar@guest.arnes.si 21. Mag. Natalija Vrečer, SLO 1000 Ljubljana, Trubarjeva 76 natalija.vrecer@guest.arnes.si 22. Mag. Marko Zaje, Inštitut za narodnostna vprašanja, SLO 1000 Ljubljana, Erjavčeva 26 marko.zajc@guest.arnes.si 23. Dr. Jernej Zupančič, Inštitut za narodnostna vprašanja, SLO 1000 Ljubljana, Erjavčeva 26/Filozofska fakulteta, SLO 1000, Aškerčeva 2. jernej.zupančič@guest.arnes.si 24. Dr. Mitja Žagar, Inštitut za narodnostna vprašanja, SLO 1000, Ljubljana, Erjavčeva 26 mitja.zagar@guest.arnes.si