Vaš prijateljček. 1 udi popis njegovega življenja, dragi otroci, naj vas vodi k sveti Evharistiji: to hoče od vas Gvidon, to morate storiti. ako hoeete biti njegovi prijatelji! Poslušajte najprej, kaj je rekel nekega dne otro-čiČkom, ko so igrali kroke: »Prosiie mamico, da hi šli k sv. obhajiiu! Ko sem bil jaz toliko star, ko zdaj vi, sem že prejel sv. obha-jilo. Le veckrat jih prosite in recite, da hrepenite po Jei5nščku!^ Da bi jih Še bolj prepričal, pa dostavi: ^^^^-^-^^^-^^ 88 -^-^^-^-^^^-^^ ludi sveti Oče tako hoče, zato treba ubogati, ubo-gati!« Tz nebeških višav vam Gvidon ponavlja prav iste besede. FautiČki iii punčke, ki berete te vrsiice, ne poza-bite, kaj vam svetuje Gvidon. in prosite in veckrat prosite tudi vi in rekajte, da hrepenite po JezušČku! * Nekaj Časa pred sv. obhajilom so opažali, da je Gvidon bolj zbran... Posebno mesec dni prej so ga veekrat videli, da si je v zvežček. zapisoval nekc Šte-vilke: zapisoval je svojc žrtve, imenoval jih je rozne lističe in jih irosil pred Jezuščka. V te njegove žrtve in zmage lahko za trdno vi-rja-meino, kajti Gvidon je bil tako odkrtt, da ne bi ni-česar zapisal, kar bi ne bilo res. Kakšne so bile le žrtve? Vsaj cno za gotovo poznaino. Vem, da se boste nasniehnili. ko vain jo povem ... Brata Gvidon ia Marko se pravkar o nečem ži-vahuo pogovarjata; najbrŽ o svojem stroju, o igrači ali pa o motorju. Gotovo je to, da starejši prisoli mlajšemu prav mojstrsko zausnico. Markec seveda v jok in krik. Gvidon pa inu zelo mirnn reče: >>Beži, beži, kaj hoš tako tulil! Dal sem ti samo eno. ker bom Šel k prvemu svetemu ob-hajihi: če se ne bi pripravljal na sv. obhajilo, bi ti priložil d-vt; ali triU Gotovo bi bil Gvidon Še lepše ravnal. ako bi svojega bratca sploh ne bil klofnil. Pa vendar ali pa ni ganljivo gledati, kako se sredi najhujše bitke in razburjenja premaga in umiri in sicer zato. ker a& je spomuil na. JezuŠčka? Prepričan sem pa tudi: ako bi se bil spomnil na svojega velikega prijatelja pred kloftito, bi sploh ne bil udaril. Četudi vseh tlrugih žrtev ue poznamo^ vendar to L Temo, da jih je bilo uiuogo. Vseh skupaj so našteli 118! ^h^; * * * Hr V februarju je opravil prvo STeto spoved. H' Zelo lepa je zgodba te prve spovedi, gotovo bo Bhidi vas ganila, ljubi otroci. Njegova Ijuba tnamica, kakor jo je imenoval, ga je pripruvljaia jiuujo s katekizmom, z oniiu velikim, ki iraa podobe ter mu govoriJa o peklu in o vicah. Nekega dopoldneva pa jo Gvidon prekine: ?Mamica, nikar mi o drugih sivareh nc govori, anipak saino o JuzušČku na križu in o njegovi maini, ki joka zr&ven križa. 1 o mi najholj poinaga ohžu-lovati in sovražiti raoje grehe... Radar vidim Je-zu.sčka, da n& kriŽu trpi radi mene in njegovo mauio. ki joka, o, kako iz srca ju imam rad!« Ob teh besedah se še Gvidon zjoka od kesanja nad grehi. In šel je k spovedi in povedal svoje gre.ške. Ko je opravil, je od veselja poskakoval. Njegov spovednik je rekel: >Gvidoii je kar žarel.« Mama,« je rekel doma, On Ijubi nas vse bolj, kakor nas more sploh kdo Ijubiti.« sjaz sem njegov bratec, delati hočeni iz ljubezni do njega.c _______________ 90 ^^^^_________ -Moramo se odrekati radi dobrega Jezusa, ki nas Ijubi še bolj ko uaša uuati. Jezus j« naš najboljši pri-jatelj in je ustanovil sv. evharistijo, da bi ostal vedno pri nas,* «Jezuščku moramo potresati cvetice, to se pravi, tlarovati mu lnoramo svoje žrtve.«: ^Govoriti moramo z njim kakor s svojim velikim prijateljera.« Zdaj pa še sklepe; želim vain, da bi tudi vi po-dobne napravili ob svojih duhoviiih vajah: i\. \sak dau bom opravil juiranjo in večerno molitev.« »2. Prav vsak dan hoeem dati dobremu Jezusu kako žrtev.« »3. Potrudil se bom, da bom več delal in tako uekoč postal duhovnik.« Duhovnik! Da. Gvidon je sklenil poetati duhov-nik. \cste, zakaj? Zato, da bi 3el divjakom oznanjat JezušČka. kajti iiajrajši bi vesoljni svet pridobil za svojega velikega prijatelja. Toda joj! Dutovnik ne bo uikoli; bost?: že izve-deli, zakaj ne. Zadnjo noč pred prvim sv. obhajilom Gvidon skoraj ni mogel spaii. Mnogo se je pogovarjal z Je-zuščkom. Ura je udarila pet: skozi modre in bele zastore je prodrla svetloba na njegovo posteljo. Markec je še spal. (jvidon pa ni inogel več Čakati, zato je vsta!. Stekel je v sobo svoje matere, odprl vrata in veselo zaklical: Mamica, mamica, danes je moj veliki dan, obleci me!« »Toda, srček moj. saj je šele pet; zdaj je še mnogo prezgodaj, da bi te oblačila. Pojdi nazaj in se spet vlezi: te bom že poklicala. ko bo čas.e; Oh, raamica. ne, danes prihaja JezušČek, obleci me takoj za moj veliki dan!« Kaj naj je storila mati drugega, ko da pusti L otroku voljo. ko je pa bila njegova ljubezen tako ¦ velikd. (Nadaljevanje.) *________^____91 _^____^__^_____