Stev. 23
V Trstu, v soboto, 25. januarja 1919

Izhaja vsak dan zju'ral, tudi ob nedeljah in praznikih. -Uredništvo: nlkn sv. Frančiška A«!Jfcrea 10, I. n?<'sir. D >t»'sl oaf te poli'jaio orcdniitvu. — Ne »ntiran* pkma se ne pre. jtmajo, rokopisi se ne vra?»'t. - izdajatelj in odgovorni u^ediiik e»ff«n God:aa. - La»tni- koiorc j tista „Edinost". - T sk ti-skurne Edinost, - T^efou uiednlitva in unrave žt^v. 11-57. -NaroCnina znajai za celo leto tiO K, pol leta 30 K, tri meseca lr K. — za nedel *ko izdaj'j za cel leio li K, p >1 leta 6 K.
Posamezna Številka za Trst In okolico 30 vin., 7nralI0\'n Oglasi trgovcev in obrtnikov mm io 0 vin : osmrtnice, ubvila poslanice, vabila oglasi d. naimh zavodov mm po [O v,; oblast v tekstu I sta do S vrst LJ0 K, vsaka n^daljna vrsta 3 K. Mali oglasi po 8 vin. beseda. ■ a manj pa 80 vin. Og'asesprej ma n-seratni oddelek Edinosti. Naročnina In rekUmaciie se polil au Izključno upravi „Edinosti". Uprava in inseutn odlelek sc iu It »jata v ulici sv. FranČiika As. iA). — PoJtnohran. r.kmi 8-lt.'JW
Prekrščenje ulic v Sarajevem.
SARAJEVO. 22. jan. V zadnji seji cbčinskega sveta ?c
bila na dnevnem rcc'u tudi razprava o prekrščenju uličnih
Državno Veće.
BELORAD. 22. jan. Ka cr poroča Jugoslovanski do
pisni /i fciio v zadnji ec. 1 ministrskega sveta def'-	...... v..,viuvhi iwum mu« mtiiiata u i/icadmuiu ncumui
itifvvoo V>k!enJ u.\ c'a priče v državno ve'c iz osvobojenih	imen. Tozadevni prediog je stavil profesor MarkoviC.
jugoslovanskih uo! a.in 18- delegatov. Hr\atskn in Sla-	Predlćg je bil sprejet. Izmed dolge vrste predrugačenih
vorcija pošljeta z A'sGmurJrm in Reko vred 62. Slovenija	uličnih imen navajamo tc-le: Strossmayerjeva. Pašičeva,
32. Istra 4, Domačija 12, Crnagora 12. Bačka, lianat in	dr. Skerličeva, Preradovlčeva, dr. Krekova, Zagrebška, Baranja 24, Bosna in Hercegovina 42 delegatov. Doseda-, Belgradska, Ljubljanska ulica, VVilsonova promenada, flje število članov državnega veča iz osvobojenih pokra-jJn Jc znašalo 182, dočim je srbska skupščina izbrala Iz
Clemenceaujov trs itd.
Iz Prekmnrja in Medmurja.
je povišano števlfo čb.novVz osvobojen;i\" pokra'in'za" 6, MbIH3«UAMA'	l7' rrckTTinr,a 3ma!n
sc bo razmeroma zvišalo tudi število članov srbske skup-	Ml!r1:i;\Job1n l sed?3 vojakov. 12 topov n
«--------- • »	10 strojnih pušk. V Belatlncu je 20 vojakov s 4 topovi in
svoje srede v državno veče S4 članov iz Makedonije. Ker
U	»1____ . ___ _!______1___!1„ ___ H
Svinc in ono zastcpn.kov Makedonije.
0. Sagadln in tir. Orel pokJlcana v ministrstvo za kon-stltuanto.
BEOGRAD, 22. Jan. Minister za konstltuanto in Izcnn-ceitfe zakonov, dr. Kramer, je poklical v svoje ministrstvo kot stroko\ njaka dr. Sagadina, državnega tfravdnika
petimi stroMcami; Na'bolj je utrjena Lendava, kamor ssravljajo Madžari-veliko množino voinega materUala. Tudi vojaki prihajajo z Madžarske trumoma. Poveljnik madžarskih čet je nadporočnik Tkalec, poturica, ki je bil svoje dni učitelj v Cercroucu. Kakor smo Izvedeli, nadporočnik Jurišič iif padel, marveč je samo ranjen tia roki in roko so mu v laktu amputirali. Ko so ga bolničarji hoteli obvezati in ga odpeljati v bolnico, so Zidje in Madžari klicali: »Pustite ga, naj pogine ta hrvatska svinja!« Madžari plaču'ejo svojim vojakom po 80 K na dan, ker zn drugo ceno noče nihče opravMati vojaške službe, zlasti ker se silno oje Srbov. — V Sclnlcah, v Medmurju sc nahaja vretec petroleja. Iz tega vrelca je bilo mogoče vsak dan dobiti okrog dva vagona petroleja. Ko so se pa
----- " - • »■■uiivi n|ji\a vii. vakuuma, vi v u v>;a jj. <i v uiiiria *	vunu umun u v a va^una jrtii milit. i\u mj
v Celjv, In dr. Orla, odvetniškega kandidata v Ljub- Madžari morali umakniti, so razrušili vse stroje in tako
J>at>l.	OnemOCOČlH dnbivatl'e nctrnlpir> tnHn na^plnil cp ip fin
Službeni list kraljevine SHS. • BRLORAD, 22. Jan. Jugoslov. dopisni urad poreča: Zadnji ministrski svet je sklenil, da naj takoj preneha izhajat« dosedanji uradni list »Srpske Novine«. Nameslo njeg.i začne izhajati »Službeni list kraljev ine SMS«. Naslov Hsta bo natisnjen en dan v cirilici, drugi d?n v latinici. Pravtako bo tudi besedilo deloma v cirilici, deloma v latinici. Vsi članki In naredbe bodo objavljene v cinfici in latinici
Ureditev poštne uprave.
BELORAD, 22. jan. Jugoslovanski dopisni urad poroča: Na predlog ministra za pošto in brzojav dr. Luklniča, je ministrski svet odobril načrt za novo orsanizaci o poštne brzojavne in telefonske službe v kraljevini SHS. Centralno \odstvo bo v rokah ministrstva, v čigar okrilju b.< organizirano večje število odsekov in oddelkov. Uprava ket taka ho razdei'ena na devet poštnih nvnateliste^ in sicer Zagreb. Ljubljana. Split, Sarajevo, Temešvar, Bcl-md, Niš, Skoplje in Cetinje. Za 5rla\n.:g aravnatelja bo iiti^ocvan dvsedanji poštni ravnatelj Hiidži.
ReirlzlcIJa časrlškega in drugega papirja. , BEI.GRAH. 22. Jan. Kakor javljajo Usti, je odredila vla-tjii rekvizicijo časniškej;a In drugega papirja v Bclgra-du. uovori se. da so razni špekulanti v Belgradu na-KupIM In poskriU v zadnjem času avstrijskega gospodarstva velike zaloge papirja. — Minister za prehrano je dovoli! izvoz 20 vagonov Ječmena v Nemško Avstrijo proti ■kompenzaciji fiO vagonov časniškcea papiria, ki se raz-deH med tiskarniška podjetja v lielgradu, Zagrebu, Ljub-Jjairi, Sarajevu in Novem Sadu.
ArodeSka In ameriška pomoč Srbiji. .. BELORAD, 22. Jan. V Zemunu je prispelo 40 vagonov nvn. obleke, obutvi in drugih stvari, namen'enih, da s* irorazdele med siromašno prebivalstvo v Srbiji. Delegat zavezniške komisije v Londonu za pomoč Srbiji generd J*orteskew stoji osebno na čehi del za izkrcanje tega P'afa. la dela pa vsled raznih ovir jako počasi naoredu-iejo. V Dubrovnik sta dospela dva parnlka z moko za Srbijo in Cmo goro. Tjakaj !e priplui tudi -arni'- P trie« ki je takisto obložen z živili, obleko, perilom in obutvi o za siromašno prebivalstvo v Srbiii. Te tri ladje po poslali Američani. Blago bodo izkrcali Američani sami in ga porazdelili med prebivalstvo
»Nova Doba« v IraneoSčlnl. SPLIT, 22. jan. »Novo Doba« te pričelo Izdala« po-
onemogočiH dobivan'e petroleja, toda nadejati se je, da bodo sttoji v krrjkem oopravljenl in da bo zopet mogoče izrabljati petrolejski vrelec.
Štajerski socijalni demokrati proti generalu Maistru.
GRADEC, 22. jan. Dunajski kor. urad poroča: Deželno zastopništvo sbci'alnodemokratične stranke na Štajerskem in klub soci'alnodemokratskih članov šta'ersle za-črsne deželne skupščine sta sklenila, obrniti se do sloveti-s! h socijalirih demokratov tn Hrvatskem Iti na Srbskem zaradi nastopanja generala Maistra v krajih ob šta'ers' i jezikovni meji, kakor tudi v povsem bemškili krajih na Štajerskem. Obrazložila bosta nasllstvn, ki jih je zagrešilo vojaštvo cb jezikovni meji in v čisto nemških krajih. V dotičnih dci>:sih bedo navedena vsaka nasilja In se bo povdarilo. da se nikakor ne skladajo s pravom samoodločbe narodov. Socijalna demokracija unenovanih deže! bo oozvnnn, nai uveljavi svoj upliv da se odpravi zasedba lezikovno sporn-h ozemelj, zlasti pa zesedba čisto nc'iiSkih kralev in da se ustvari položaj, ki nikakor ne krši samoodločbeneca prava dotičnih kraijn In krajev. Ta poriv se bo na primeren način objavil tudi mednarodnemu socialističnemu biroju.
Bolgarske fantazlle.
BUDIMPEŠTA. 22. jan. Glasom čehoslov. tlfik. tiracln poroča »Az Est« Iz Prape, da je po naročilu bolgarskega ministrskega predsednika Teodorova v Prago došel bolgarski zastopnik dr. IJalabauov, da naprosi predsednika dr. Mnsarjka, nai bi prevzel posel nepristranskega posrednika pri ureditvi ochiošajev med Bolgarijo in Jugoslavijo. Bolgarija prcdlaea, naj Makedonila postane avtonomna država, Srbila pa republika. Na Balkanu naj bi se osnovala federativna republika, ki naj bi obsegala Srbijo. Hrvatsko. Dalmacijo, Slavonijo, Bosno, Hecegovi-no in Slovenijo, V tem primeru bi Boleari-a bila pripravljena, pridružiti se jugoslovanski republiki.
Američani za Češke težnje.
PRAGA, 22. Jan. Cehoslovaškl tiskovni urad poroči: »Pravo Lidu« objavlja razgovor z nekaterimi člani ameriške Informacijske komisije. Iz razgovora je mogoče posneti, kako razumevajo Američani pravico samoodločbe narodov. Oni so sicer pripadniki teorije o samoodločbi narodov, vendar oa ne brezpogojno, ker priznavajo samoodločbo z nekaterimi izjemami. Američani stavljalo nastopna vprašanja: Ali fe zagotovljen nemškemu narodu gospodarski obstoj brez Severne Ceškc? Na to odgovarjajo z: Da! Drugo vprašanje se glasi: Ali je mogoč obstoj Cehoslovaške republike brez Severne Češke, kjer so Cehi v dolgih letih zbirali plodove naravnega bogastva Iz vse dežele? Odgovor na to je bil odločen: Ne! Za Američane je to zadosten vzrok, da sc izjavljajo za prispo-Jitcv Severne Češke k Cehoslovaški % republiki in za ohranitev zgodovinskih me! dežele. Te meje so postale vsled gospodarske važnosti naravne meje in so samo po sebi umevno naravne mele, ako tudi bo še vnaprel ob-
sebne v francoščini tiskane številke v informacijo^fra n-1 SS.iT^K^	bo še vnaprel ob-
coskiih in andtleških častnikov ki qp miirlp v Hnlimoill . 1	... ". .. .	...	iitmaivu.
coskiih in andgleških častnikov, ki sc mude v Dalmaciji Preskrbljeno je tudi, da pridejo te številke lista tudi v inozemstvo. Do sedal ste Izšli dve taki francoski številki.
2efeziitšk1 mlnlsfer v Liubijanl.
ZAOREB, 22. jan Železniški minister Vulovič |e odpotoval v LJubljano, kjer bo imel važne konference z Narodno vlado in lažnimi železniškimi strokovnjaki.
Odstop poverjenika za prehrano
ZAGREB. 22. lan. Poverjenik za prehrano na Hrvatskem, Markovlč. je podal svojo demisijo.
Žigosanje bankovcev na Hrvatskem.
Član ameriške komisije je sporočil, da |e predsednik VVilson zvedel o delovanju Lehov v inozemstvu, zlasti tudi o dlplomatićnili spletkah osrednjih držav, Iz tega je razvide!, da so ameriški Cehi s tem. da so Čuvali ameriške koristi, delovali tudi proti nemškemu in avstrijskemu imperijalizmu. Tako so si pridobili njegovo zaupanje. Velik vtis je napravilo na predsednika tudi dejstvo, da so nameravano revolucik) s lastnimi gmotnimi sredstvi onemogočili. Vaše ubogo Itudstvt), jc rekel član komisije, je doprineslo največje žrtve, zato so Wilsonove simpatije na vaši strani.
Iz Pollske,
PARIZ, 22. jan. Cebo-slovaškl tiskovni urad poroča:
7ano^R u„ -»(„.^„..u u -i ii t	»a ki/., a. jan. Leho-siovaSki tiskovn urad poroča: fe' k0VCeV 1na,prc,duic Ie ^ ^ mlajša obramba Poljakov proti boljševikom^ do-
^a!^,,^ m■ hi« mnL! T Wnr^JK()S? ^ba;lk0VCCV	,ia mci° angleško-amerlška misija in uvedla poga-
podaljšan, m bodo.mog'e. kakor.vse sedaj kaže, posa-	iiltrja Z<1 sporazum med umikajočo se nemško vojsko in
-----------r. —»	' viv JVUHJ nu&kt J/UJkl
mezne komisije dela obvladati. Se slabše Je na deželi. Naval h komisijam le slei ko prej izredno velik. Opaža sc tudi, da skušalo razni špekulanti vtihotapiti velike množine avstro-ogrskih bankovcev iz sosedne Ogrske. Na mejnih postojab je bilo zaplenjeno že veliko Število bankovcev, ki so jih skušali vtihotapiti. Glede veliave žigosanih bankovcev izven države SHS, so merodajn! krogi mnenja, da Jih bodo fllljalke avstro-ogrske banke In
med poljsko armado.
Ukrajina.
VARŠAVA, 22. lan Poliska brzojavna agentura poroča: Kabinet Padere\vski energično nadallule svoje delovanje, da zatre razširjevan'e boljševlštva. Število aretiranih raste od dne do dne. Vlada ne aretira samo splošno znanih boljševiških agitatorjev, temveč je začela nadzirati tudi
druge večje banke sprelemale tudi v drugih državah dclovan'e sovražnikov družbenega reda. Vsi privatni bivše Avstro-Ogrskc; ker je nemogoče, da bi ožigosane avtomobili v Varšavi so pod strogo konlrolo. V soboto bankovce Izključi!! Iz prometa. Verjetno pa je, da ne bo zvečer so preiskali več kmtmlstičnih kliubov In aretlr; II več avstro-ogrska banka ožigosanih brnkovcev. ki bodo| več oseb. Komunistični list »Sztandar Soziallsnius«, ki le prišli v njene roke, dala v promet, ker žigosanja v prln-j v svo;i sobotni številki proslavljal L'ebkneclita in Rozo clpu ne prizna.	I Luxenburgovo in ki^ označil umor obeh za krvavo ka«
tastrofo, je bi! v soboto na povelje policije ustavljen. — Javnost odobrava vse te odredbe. Mesto jc mirno. To dejstvo je tem znamenitejše, ker jc volilno gibanje zelo živahno in ker imajo vse stranke vsak dan svoje volilne shode. Tri ekstremne struie. ki so se združile z imenom »Komunistična stranka«, so sklenile, vzdržati se volitev. Brezdvomno je. da so denarna sredstva, s katerimi razpolagajo komunisti, dali ne samo ruski bolišcviki, temveč tudi njihovi nemški prijatelji. Vesti o atentatih na Pade-re\vskega so neresnične. Vlada je včeraj zavezniškim državam naznanila, da jc prevzela poslovanje.
STRYJ, 22. jan. Ukrajinski tisk. urad poroča: Direktoriju in vlgdi blizu stoječa oseba, jc izj^ila, da je Ukrajina na najboljši poti, da sc sporazumi Mmtcnto.
STRYJ, 22. jati. Ukrajinski tisk. urad poroča: Vlado hetmana, ki se je opirala na tuje voiaške čete in na re-akcijore politične kroee Rusije, ki so pred boljševišklm terorjem pobegnili v Ukrajino, jc strmoglavila ustaja vsega ukrajinskega naroda. Organizacija vstaie jc bila v rokah narodne zveze, ki so ii pripadali ukrajinski mali meščani, razumništvo in socijalistični krogi, izvzemši ko-mimiste skrajne levice in stranke skrajne desnice, ki so se zavzemale za centralizacijo. Narodna zveza Je izvolila direktorij petih članov z Viničenkom na čelu. ki se mu je posrečilo, tekom enega meseca organizirati veliko rc-oubfikansko In dobro disciplinirano armado, katera Je 14. decembra, torej en mesec po proglas!tvi vstaje, zasedla mesto Kijev, zadnjo postojanko reakcije. Nova vlada si je nadela nalogo, da vzpostavi mir in red v deželi kar oa je le mogoče, če se upoštevajo načela narodnih pravic in če se nemudoma Izvedejo agrarne in druge gospodarske reforme v obliki zakonov. S tega vidika ie direktori! obnovil zakon o narodni avtonomni in Izda! celo vrsto naredb, da se uredijo različna agrarna in delavska vprašanja. Z ozlrom na zunanlo politiko le direktori! sklenil, vrovati strogo nevtralnost.
h Madžarske.
BUDIMPEŠTA, 21. Jan. Čehoslov. tisk. urad poroča: Ogrski pehotni polk št. 21 sc te v soboto razpostavil pr! Kiralyfurdo, da obustavi prodiranje Romunov proti Velikemu Varadinu. Začel se ie boj. po katerem so se Romuni morali umakniti. Popustili so II mrtvih in 13 težko ranjenih. Nato so Romuni prodiranie ustavili.
BUDIMPEŠTA. 21. jan. Čehoslov. tisk. urad poroča: Ogrsko vojno ministrstvo je z današnlim dnem iz neznanih vzrokov ustavilo izdajanje poročil o prodiranju tujih čet na Ogrskem-
VlUemovo pismo Franlu Josipa.
ŽENEVA, 22. jan. Čehoslov. tisk. urad poroča: Lfsf! prl-občujejo pismo, ki }c ie poslal cesar Viljem cesarju Francu Josipu. Pismo se glasi: »Srce ml krvavi, toda preplaviti moram vse z ognlem in krvjo. Zene. može, otroke iti starce le treba pokončati. Prizanesli ne moremo ne hišam In ne drevesom; loajtt le s takim terorjem Jc mogoče premagaj degenerirani francoski narod tekom dveh mesecev. Ce sc oziroma na humanost, more trajati vojna še leta.«
Volitve v Ncmčlil.
CURIH, 23. lan. Končni izid volitev v ustavno skup-ščlno jc naslednji: Izvoljenih je 421 poslancev in sicer: pristašev ljudske in narodne stranke .14. centra 88. demokratov 77, soc. demokratov večinske stranke 164.. neodvisnih soc. demokratov 24, neodvisnih izven stranke II, ljudske stranke 23.
f	Mlrovra konferenca«
Poljsko vprašanje.
PARIZ. 2.1 Jan. (Uradno.) Predsednik Zedln'enlh držav, ministrski predsedniki in ministri zunaniih stvari zavez-nlh in pridruženih držav ter japonska veleposlanika v Parizu in Londonu so danes dopoldne mpravjali poMsko vprašanje, v katerem so zaslišali rmienje maršala hodi. Sklenilo se jc, da se odpošlje nemudoma na Poljsko odposlanstvo po dveh odposlancev, enega civilnega in drugega vojaškega, Zedlnjenih držav. Angleške, 1'rancoslke in Italije. Odposlanci so nato zopet razpravljali o ruskem vprašanju in VVilson ie dal prečiteti predlog, ki so Je razpravljal včeraj popoldne.
Rusko vprašanje.
PARIZ. 23. jan. Agenclia Havas poroča: Zastopnik! velevlasti so določile danes, da pretehtajo vprašan e položaj v Rusiji. \Vilsonov predlog je končno bil sprejet.. Komisija, sestavliena od dveh zastopnikov, cncea civilnega in enega vojaška, vseh štirih velevlasti na Prusčev-skem otoku pri Cagrida ter sprejme pooblaščence raznih vlad. ki vladajo danes v Rusiji: boljševiška, tlada v Omsku Itd. Po niih zaslišanju sporoči komisija Izid priz-vedovauja konferenci, ki odloči potem o stvari. PoMsko vprašanje se jc vršilo na enak način po enakem odposlanstvu. Prihodnjo soboto se bo vršila lavna plenarna seja konference, v kateri se bo razpravljalo o vprašan « Zveze narodov. Predlog L!oyda Georga. ' hsegnjoč nekoliko zelo kratkih členov, ki vsehirejo splošne temelje za ustvaritev Zveze narodov, bo rabil za pod'ago razprave. VVilson predloži potem predlog, sestavljen po porazgo-voru z Leonom Bourgeoisem, lordom Cecilom In generalom Smutscm. ki sc najbrž udeleže razprave, da razlože posebne vidike o podrobnostih priporabc. Končno so izvoli poseben oi' ek Zveze narodov, ki naj temeljito prouči vprašanle. V isti seji sc izvoli odsek za odškodnine, ki presodi Škodo, povzročeno po Nemčiji in odškodnino. ki jo ie treba zahtevati od nje. Odsek bo moral tudi določiti na£in. po katerem bo mogoče plaČ!!o odškodnine. Seia bo Javna. Razprava se bo vršila po dnevnem redu.
Ital ani e stevi ne!la Venez?a <3iul!a.
Srednl »Secolo« (22. t m.) objavila nrcf tem naslovom dolg dopis svojega noročovalca (Carlo Russo) iz Trsta. Zal, da ne moremo dopisa ohjnvjji«* Celoti, ker nam pri-| niankii'e prostora in sej^J^lTczaiiesemo, da ne bi ga uain coueula temmm;Tatu naj i>o»uauwmo U nJega vsa)
«tr;m fV.
»EDINOST • Stcv. a.
V Trstu, dne 2S. mmria f9tH
nekatere va/nejše točke. Dopisnik, ki le govoril z dr.
Josipom VV .fi:inoni, u; a vi:
— Vfrirnntu. — nit je dejal ponovno dr. VVilfan. — za nas ;c vpraSanic življenja aH smrti, je vpraSanje svobode.
c)ri\cinik \\i!f;tii ie med najizpostavl'eneJSimi osebnostmi slovanskega /ivlia v Trstu; rojen Tr/ačan in obCinsM erovaice. zastopnik okolice. Govori pravilno, takorekoč elegantno ifaliuuiski, tupalum pomešano s kakim lahnim d'alcktičrrin iztu/om. In govori izrazito. 7. nastavkom človeka. ki it nahaja v bolestni psihološki krizi, za katero V: iib vv;;i;n svojemu prizadevanju, da bi jo nafcel, ne vidi rešitve. Pravi, da buhi italijansko zgodovino in pro-sveto in dn ž'vo želi sporazuma med Jugoslavijo in Ita-li.'i. toda kako ga doseči? In res ni lahko. da. recimo takoj, ni mogoče doseči :tkrMif suorazuma s slovenskimi narodnjaki, tudi s t? mi nc. ki kakor dr. VVilfan. ne bledc'0 o Vidmu. Ce-c'u'-'u -ii tilmentskern obreiju. Kajti v najboljšem sltiča:u v,mi c!v' o. da bi i^ritorijalna meja med Italijo in Jugo-
Nemške nesramnosti Id laži. »Kamtner Tagblatt- z ] Slovensko gledališče. Jutri, v nedeljo, 2/>. t m., ste dve
dne 14. t. m. pod naslovom »2alostne razmere v Ljub- predstavi. Popoldne ob treh se ponovi drugič velika aa->
liani« nriobču.e tole notico: Iz Ljubljano se nam od privatne strani piSe: Tu vladalo zelo Žalostne razmere. Vlada ie brez denarnih sredstev in ne inorc več izplačevati oristoibin civilnim in vojaškim osebam, tudi vlada veliko pomankanje živil: zlasti primanjkuje kruha. Občuti se tudi močno pomanjkanje streHva, čemer na vlada ne more odpomočl. Z ozirom na opisane razmere se hočejo prostovoljci obvezati v službovanje samo pr.d pogojem, da se jim pozitivno zagotovi izplačilo povoliirlh pristojbin In primerna prehrana. ZglaSevanle prcstc.volj-cev vsled tega prav hitro pada, kakor se ie pečetka mahoma polavilo navdušenje.« — Da !e cela notica zlobno zlagana, ve vsakdo. Radovedni smo samo, kdo je tista »privatna stran«, ki je »Kiirntncr Tagblatt« tako imenitno informirala o naš.h razmerah. Treba bo vsekakor paziti na gotove osebe, ki se še vedno Dotikajo po Ljubliani in pošiljajo nem-Mm listom obrekliive vesti. Imena teh ljudi ne bo težko dognati, saj je znano,
nemške
slavilo morala odgovarjati narodnostni meji, katera bi se.
v o „vhovem mnenu. mogla s skoraj absolutno točnostjo kdo je svoječasno pošilial vesli iz Ljubljane v določiti ob vzhodnem robu furlanske nižine. Tam, kjer liste, se svet začenja vzdigavati v prvo kraško gričevje, bi tnor::J biti konec Italije,...
—	Tako da bi Gorica in Trst....
—	Gcrfca in Trst po > nesrečnem slučaju« morala pri« padati Jugoslaviji!
l'i ker zalotijo nc vaših ustnicah pritajen dvomeč
Ptice selivke. »Slov. Narod« piše: Zt večkrat smo morali naznaniti, da se odvetniki nemškega mišljenja selijo Iz naše lepe Jugoslavije. Toda nekaterim se je pa mastni kruhek v državi SHS tako omilil, da bodo materi Ger-
maniji pokazali svoj hrbet rai ostali rajši pri nas. Odvetniško zbornico S-HS v Ljubljani so namreč zaprosili za
smereh hitro dosti-'v'iaio. da Trst po vsem tem ni ita-'vpis v Imenik odvetnikov sledeče ptice selšvke: Dr. Ru-
rouan igra v sedmih slikah »Deseti brat«, zvečer ob pol S je preobrat tridejanske žaloigre A. Schnidberga »OCE«, V teh stvareh nastopi gospod Skrbinšek v naslovni elofi. Predprodaja vstopi danes, med 9 in 12; Jutri, v nedeljo, med 9—12. 2—3 pol. Mrdgovrdgovrdgovrdgovcnrdgovvc med 9—12, po! 2—3 in 6 pol zvečer.
Mestna zastavljalnica. Danes, v soboto, dopoldne se bodo prodajali na javni dr?/bi razni ncdragoconl predmeti. zastavljeni meseca septembra leta 1918. na zastavne listke serije 143 m sicer od št. 60.804 do št. 61.500.
Izginila Je z duma v soboto. 18. t. m., popoldne desetletna Ivanka Prodan. Dekletce ima plave lase in modre oči in je bilo oblečeno v rdečo suknjo, črne nogavice le črne čevlje. Kdor bi kaj vedel o dekletcu, naj sporoči kar ve, njenim domačim v Trstu. nI. Oioachino Rossini (prej Poste veccliie) št. 16.
Nenadna smrt. Osemdesclletna Anlonlla Koch, stana-joča v til. dcllo Acoue št. 10 se je včeraj, ne da bi bila kaz".!a kake znake bolezni, zg udila nen^oma na tla in oble 3 ti h kakor mrtva. Poklical, so zJrav.iika rešilne postal, ki pa je mogel le ugotoviti, da je mrtva in da io Je zadela srčna kan.
Žepna tatvina. Jakobu Krivičiću Iz Buzeta je v tramvaju. ki vozi s Campo Marzio v mesto, Izmeknil neznan tat listino z 2988 K in 750 L. Okradcncc je tatvino naznanil karabinicrijm. Stanovanje le izpraznila. Marila Teodorovich je Imela
msko, temveč »poitaliiančeno« mesto. Cisti, jezgroviti	pert Ledcrcr Iz Konjic, dr. Rajko Sadnik iz Ptuja. dr.
r -.roc'nostni značai starega italijanskega tržaškega mesta	Miroslav Zangger. dr. Juraj Skoberne, dr. Valto Riebl, i v oskrbi stanovati;« svoiega gospodarja štiri leta. Sedal
Je končal pred šestdesetimi, sedemdesetimi leti. Odtlej se	dr. Hinko Jaborncgg in dr. Veličan Schurbl — vsi iz! sc jc ugotovilo, dn jc skrbna varuhinja polagoma Izpra-
pričenja strnje\ unje. prienačevanje plemen in raznih po-	Celja. Poslednii je prosil tudi za vpis svo'ega sinn. vl/nll-a stanovanje, tako dn znaša škoda okoli 100.000 K.
sili in po potrebi poitalijančevnnih narodov, pač vsled neprestanega italiianskeea gospodstva v občini. Gle'tc samo tržaške priimke: šestdeset odstotkov jih je slovanskih. In zemlja, ali nai zemlja ne šteje nič? Čigava last je, kdo jo ofcdclire zemlio tržaške okolice? O, zakaj sc je Ita'iia dala preslepiti po tržaški Ircdcntski stranki!
Dopisnik pravi, ca proti temu dokazovanju ne pomagalo nikakršni proHdckazi, da jc Italija toliko kr\1 žrtvovala v vojni za osvoboditev teh pokraiin, da tako stali« j j odpornosti more škoditi edino le Slovencem samim, l;cr rnore le vzbujati nezaupanje v Italijanih in proti-odnor. KveČlemu. da tupatnm l;ak Slovenec morda pr-
*ja v najskrajne:3em slučaju na čudno misel, da naj b; Trst za neko dobo ostal sam zase in bi se po poteku določenega roka odločil za to čil ono stran. Tako da so na-ibrže mislili oni Slovenci, ki so koncem oktobra 191N. \stopili v »odbor Zii javni blrror« in prositi potem en-tentne pomoči, dočlm pa je prišta v Trst ilalija sama, in Žalu'c'o sedaj. češ. zakaj se jim ni pustila ona omama vsa i do sklepa mirovne konference. Slovenci da priznavalo pravičnost Italije napram drugim narodnostnim v dr 7 a v* in da so pripadniki teh narodnosti postali najboljši italijanski državljani, toda nraviio: »Ravno tega nočemo. Nočemo, da bi bili raznarodeni onsili, a tudi ne /. Hube&nlio. 'n so ljudje, ki vas vprašalo prestrašeno: Ali se vam zdi mogoče, da na) bi Isti moj dvnnaistletnl sin. ki danes vpraštre svojega izpovednika. ali je greh sovražiti Italiiane. moral v nekaterih letih službovati kot .radnik v Rim ali kot volak v Sicilijo?« Dopisnik pripovedni potem, da duhr .ščina propovedule »sveto vojno proti ItaHH« in vprašule kaj naj bi sc torej z ItaHlan« >kc strani ukrenilo v očigled takemu razpoloven'; sila ali prizanesljivost.
Dopisnik jc mncnla. da bi uporaba orve. ki N4 l- 'a morda všeč nekaterim, no dolgoletnih llutlb bo«'h r-vnetim tržaškim duhovom, pomeniala največjo zmoto, ki bi le pod/ign'n slovansko iredento, katera bi drugače kmalu zamrla, in ustvarjala mučenike. Slovenska In hrvatska inteligenca da se le boji. da bi se ljudstvo nc od-tepnHo njenemu vplivu in zato Veli pritiska s strani Italije, ki nai bi v Hhdstvu ohraninl odpornost. Zato pa je treba prlzanc*!Mvosti in dobrohotnosti napram ljudstvu, italllansko vojaštvo s svoio dobrosrčnostjo, s katero se prilltthlia prebivalstvu. da!e najbol'šl zgled, kako le treba ravnati. Saj niso redki slučaii. da vasi z one strani pre-mirnc črte prosijo za laško zasedbo, žeieč tostranskih itgodttili razmer.
Zato. pravi dopisnik. pač treba kar najrazsežnejšlh popustitev v šolskem. jez/ko\nem. prosvetnem in gospo-daiskem pocledu, kar na obse/nejšega priznavanja zakonitih pravic slovenske ht hrvatske narodnosti.
» t ' ' Za* rebne <ole Drufbe sv. Cirila in Metoda so preteklo šolsko leto štele mid dvatisoč učencev. Gre za ustanovo popolnoma klerikalnega značaia in toiei pač zelo ^dda-lieno od Idcrlnega tioa šole. Toda v Trsti: ne obstoje druge slovenske šole (občina nI nikdar hotela ustanoviti takih šol v mestu, temveč Jih je dovoljevala samo okolici). in bil bi čin pravičnosti kai šele pametne noKhkc,
Imenik odvetniških kandidatov; ravnotako dr. Zan;«er za vpis nekega dr, Otona Zhuhra plen Okrog.
Enkratni nabavni prispevek aktivnim in upol oJenl<tt državnim uslužbencem. Narodna vlada je sklenila v scij dne 15. januarja 1919. da se aktivnim in upokojenim državnim uslužbencem izplača v februarju enkratni nabavni prispevek v dosedrmji višini.
Reftkl brodtrll v Zagrebe. V sredo Je dospelo v Zagreb odposlanstvo reških trgovcev in brodarjev, da sc pesve-tujejo o problemih natega pomorskega prometa. Vršile so sc važne konference v prostorih povefleniStva za trgovino. obrt in industrijo. Konference, ki so razpravljale tudi gospodarsko vprašanje glede Reke, so se danes nadaljevale.
Gospodar jc nezver.to uslužbenko ova-iil l.vesturi, ki it dala Teodoro^lchovo aretirati Arctiranka se Izgovarja, da so tatov! izppaznili>£ianov£.ijo.
NA 1,1 ^ cir.n
Utrr
Domače vesli.
sprejemi por>r«viia v'rkrilfJ-«- k tikoj iltrl mtbtirine v stn li i r o:< irv I . SHtJU s be tu«i» 10 en«, vsalt« z Cene rmeme. del. tdn i, Velkavrh • o !>nste1jo. - N««tov pave »n<. ul. 'Jigor S, 11.	b.ujO'td tdln stt.__f1'™
p.lMHj", *t>U iO. k IiiiiJ*
sVo omm omlvatnUr, P Ive iff 1 S rS
„C Bili" s:
po 0 * kR mlminjc 25 k m Hiia jMjcu K t'50, n.ilinanj '(>0 jaj , be prodaja v ut. Mir.mi r i . 1	a^'7
C trdno so mešallo jK>|m! v glavah urednikov tukajšnjega lisla »Nazione«. Pripoveduje n. pr. o nekem razgovoru dopisnika lista »11 Secolo« Carla Russo z dr. VVil-fanom o vprašanjih Trsta in teh pokrajin. Nc more se prečuditi rečenemu poročevalcu, kako mu le mogla priti taka ide]a. da se le šel razifovarjat s človekom, o katerem ^e znano, da je — tu citira »Nazione^ iz »Secola* — »med najzložcnejšimi ftsurami slovenskega življa v Trstu«. — Človeka, ki mu jc dal pojasnilo, po katerih ga ni l. Io Ireba niti vpraševati. Saf Hh je izvajal — naglasa ?Na-zione« — že minulega majnlkn, ko se jc italijanska vojska borila proti takim domlšllavostim. — Tako toreM ^urnalisti Itallie bi se morali torej — ako hočejo kai izvedeti o razpoloženih v slovenskem taboru obrača M do oseb, ki nc vedo nič In niso nič. ali celo do takih, ki niti nc pripadajo slovenskemu taboru!! Res, ču''na so nota — logike pH listu »Nnzione«! Čudno sc sučcio pojmi v glavah teh žurnallstov, ki se ne morejo — da-sl žive v Trstu in bi morali poznati tržaške razmere — nič naučiti ....pametnega!!
Logika — da Bor pomagal! V nedavno minulih čas'h upamo, da minulih za vse čase — ko so sc Nemci, ra-čunajoč na blaznost in slepoto dunajskih »držav nikov*. že videli v ulogi gospodariev In diktatorjev Trsta in sr sanjali o nem^eni gospodstvu od Belta tja do I3agd,;da — v tistih časih so nam Nemci kričali o slovanski predrznosti, če smo jim tu odrekali domovinsko pravo, čc smo jim govorih, da so ona tu le gostje, ki u?lva'o naše gosfoljublc, a je vr?ča!o z nesramno nehva!c;!nostlo, da so vsiljencl, ki izrabl.'ajo in zlorabPa'o dobroto In potrpežljivost doruačega prebivalstva. Odgovarjali so n m, d.i je to stara nemška zcml>a, neoporečna nemška posest.
.	.	. .	..i Nlhova
aspiracija po teh deželah da le torej le sveta in upravi-I čena revlndikadjall Krive da so na tej krivici, k' se je dogodila Nemcem, avstrijske vl"de, ker niso hotele ustanavljati tu — nemških šol!I! Taka le l>ila nemška loglkr
—	da Bog pomagal! Kaiti, po tej logiki bi mogli mi trditi, da le Herolln slovanska no ost, da k ponemčen le po krivdi nemških vlad, ker niso ustanovllale v Herolinu
—	»iovansklh Jol!! Kal bi rekli Nemci o taki trditvi? -1a se pospeši otvoritev. Gotovo se bo v bodočnosti, ko! Smejali bi se norcu, ki tako postavlja logiko na glavo, zr'nr o rnzlngi. ki so upravlčevali tališče Italljanike i Nove odredbe za potovan'e. Včerajšnll uradni »Os-ihčine napram slovenski šoli, vprašanie
P ii\ se
* < uru. m njiu ti v nopolti m i Uob«- m
o ,io on r '. o.
tli
"oiosiai
>nu. sa lo\ p vc in*, odd. 3 '1 i'iu dtlle 1 oste »v tO.
kn»o brep, ivir.if« o. Pcndlce d) Scorcola T*.
3_4
"Anton j« rkli po^J« «
!\\i |€ ; « 4ejll v .wt«

Išiecn kmeta
ia obdelovanje se-nljHSa. — Zglisiti se je pri posestvu- „K mg^bcrgera v Grijanu fclev. 238. ■--B
Zolioztfrnunlk ir. Kratek
Tr I — Corso 24 — 1. n. - Trst.
Ordii ira od 9—12 dop in od 3—6 pop.
Mtim Minule nI p:aii:ani§ ia mi% niie.
Zl a:©f crobro mrn dragulje
(t pn,e po iajv;S'ih con h dobro/nana utar a in Kilama Pcih, v Trstu, B ni ra \\c bia 3
Avami itjlar
C ft pl^M i« O IprJ t-.fe jlđbju
od I.Lv^nj i rojilnito v ulici San
1 ranceseo 34, III, Piporoča se s!a nemu ob instvu ra nova
Hn ? i p onr n v i I fi
omenjene šrle
uoralo rešiti v drugem dubu. Tttdl mesto Trst bo moralo meti svoje 'avne slovenske šole. če bo potem, ko pre--."l*-) nremlma vladavin in se. po naiavn'h In neltbežr h
«Mttvflh koni
take
no ustali prebivalstvo, štev'lo slovenskih 1 da jih bo treba. Toda ooslo^ aniu obstoje-1 ol nai se nc delalo nove ovire 7. novimi! taliia se nc more, se ne sme bati šole. Iz-ire redno pravično, dolžno nidzorstvo.'da h In hrvatskih šrlnh ne bodo otroci uč'lt tre uo n e. Nai sc kn^e strpljiva, prizanesljivi, vcli-l(n.!ttšna in radodarna glede pomoči in preskrbe. In utorka ^e II ne bo treba bati slovenskega In hrvatskega1 'redentstva.
ccncev
znseiu avlačevanli. rševati pa n e v slovens' A
Iz ji£&oslotrEnskega sveta.
Dr, Kramaf ra .lugoslavllo. Te dni le obiskal mlnistr
poc
v tudi Dr. K
i-10 v i
m k
uro
.i dr. Korošca oorblaščenec čcSKO« v /igrebu dr. £imek. Dol^o sla sc /govorom le dr. Sitnek sporočil dr. anl .lugosiiivl'e le ves Češki narod. ; predsednik češko sin* aški dr. Kra-ziavll. da bo svolo zvestobo do Juli zahtev nokazal ne le v besedah. rtM znano, jc dr. Kr.uu.ir 2c na
rcuct
U. Ki v ra
uu.
servatore« objavila nove odredbe za potov in'c. ki so ve-liavne 2e od 15. t. m. dalje In jih je Izdalo italijansko vrhovno armadno poveljništvo. Ker je odlok zelo obsežen, ga radi pomanjkanja prostora v da-našnH številki objavimo lutri v cclotl.
Cenilenlc kozle. Naredba gubemilskc oblasti, Izdana 22. t, iti., določa, da imalo mestni magistrat v Trstu in civilni komisarji političnih okr ajev v Julijski lienećlji pravico da iz zdravstvenih ozirov odrede v svojem področiu obvezno cepl'enje kozle, ki se mu mora potem podvreči tekom 10 dni po Izdanlu odredbe vse preb'valstvo. Kršitelj te odredbe se kaznujejo z globo od 200 do 1000 lir.
Izplačevanje duhovniških pokojnin. Hubcrnilska oblast ra/gluša v včeralšniem -Osservatoru«, da se bo<lo du-I hovnlške pokoinlne v JuHiski Benečiji r>d decembra l^in dalje do nove odredbe izplačevale proti navadni poboi-, niči In predložitvi pokojninskega dekreta. Pobotnice, o-prcmljcnc i uradnim potrdilom o življenin in bivališč«, nai v Trstu blvaločl duhovniki upokojenci v svrho likvidacije predloge računskemu oddelku gubernl's)<e oblasti, v Istri In Kurlaniii blvak>ii pa pristojnim davčnim uradom. Izplačevala bo te pokolninc v Trstu deželna finančna blagainica. na debeli Da nristoini davčni uradi.
Proin.ie za podpore, določene ubožnim tržaškim delav-! sklm vdovam iz ustanove bar, Josipa Morpurgo. treba »e i do -i februaja nn t zadevnih obrazcih ki dobe v VIII. ' oddelku mestno;« maKistrata.
ZctczMK ¥ J. CEKflAK
k Trsto. al. MM RođrJ 12 w[il iL lelli Mi
Izdiranje zobov brez bolečin. P ombl anja Umetni zobje.	Umetni zobje.
JADUA BANKA 1
- TKS T -	I
K n fessn i mtt: V 5 - VID J. KI:olč 9t
Podružnice: Dunaj, Dub nvnik, Kotor, Ljubljana, Metkov It , ( priti a, Split, Hbtnik,iCaJa«, Ekspozitura: Kranj.
Obav;ja vse v b.tn no široko spada-fl.ijuoe posle.
Sprejema v,o*je na Knjižice in tekoči račun V
tar v llrzh in kronah l£t
po najkuliininei&iti pobojih. — Uradne ure blagajne od 9 do 13. —