Poštnina plačana v gotovini. številka 1 Din Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 36-55. Cek. račun: Ljubljana itev 14.614. Izhaja vsak dan, razeu ob ponedeljkih in po praznikih. Ml 12 Din Za tujino 20 Dih Uredniitvoi Ljubljana Nebotičnik, Gejev« efi de H. t. Telefon 38-65 Rokopisov ne vračamo. Št« 48. Ljubljana, četrtek *7» februarja 1916 Leto II. Boljša je jeza leva, kakor pa prijateljstvo hijene. Abesinski pregpvor. Dnevna pratika Četrtek, 27. februarja 1V36. Katoličani: Aleksander. Pravoslavni: 14. februarja, Ciril. Dež-urne lekarne v Ljubljani Dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6; Hočevar, Celovška cesta «2; Gartus, Mo-ste. Zaloška zesta. Gledališče Drama. Začetek ob 20. uri. x Sreda 26. februarja: Družinski očč. Premiera. Red Sreda. Četrtek 27. februarja: Vesela božja pot. Red Četrtek. Potek 28. februarja: zaprto. Opera. Sreda 26. februarja: Saloma. Red A. Četrtek 27. februarja: Apropos, kaj dela Andula? Red B. Petek 28 februarja ob 15. uri: Kraljičin ljubljenec. Diiaška predstava. Cene od 5 do 15 Din. Vreme Evropa: Depresija nad Srednjo in Juž.no Evropo. Nad Skandinavijo in Rusijo hladen val. Oblačno po vsej Evropi s snegom in dežjem v oblasti Baltskega morja, v Panonski nižini in na Balkanskem polotoku. Jugoslavija: Po vsej kraljevini oblačno 7. manjšimi zjasnitvami v primorskih krajih Dežuje mestoma, na južni polovici in sneži v Planinskih predelih. Temperatura sc ni znatno izpremenila. Najnižja Kalinovik — 1, najvišja Dubrovnik 18. Napoved; Pričakovati je postopne zjasnitve po vsej državi. Temperatura sc im nekoliko zvišala. • V dolinah rek in kotlinah megle. Sonce vzide ob 6.22 in zaide ob 17.21. Dunajska vremenska napoved: Negotovo prehodno vreme, mestoma jasno, v dolinah megleno in mirno. Temperatura se ne ho spremenila. Na jugu dež. Kino Sloga: Prigodbe iz Wicnerwalda. Matica: Svili simfonija. Union: Mazurka. šiška: Dobra ljubezen, slab denar. Ad Kronika Borza Za 27. februar Dana a« ja povprečna vrednost tujega denarja 1 bol. goldinar Dinarjev 39.64 1 nemSka marka 17.66 1 belga 7.39 1 Sv. frank 14.27 1 angl. funt 216.00 1 am. dolar 42.94 1 fr. frank 2.86 1 Kfi 1.81 V privatnem kliringu 1 avst. šiling 9.68 1' nemška marka 14.40 1 angl. funt 251.50 „Glas“ Je poceni Na sodniji, v oštariji - post mimo ust - Maček pobotal kmete in mesarje—Ljudje izginjajo — Otrok brez rok in nog-Z revolverjem izsilil 41.000 dinarjev - Krvav obračun — Izboljšanje svetovne trgovine — Po nesreči nstreljen - žrtev prevejane babice A. Veliko vznemirjenje na Daljnem vzhodu Krvava revolucija na Japonskem London, 26. febr. Iz Tokia prihajajo alarmantne vesti, da je na Japonskem izbruhnila velika vojaška revolucija. Po doslej nepotrjenih vesteh sta ubita ministrski predsednik ter finančni minister. London, 26. febr. Reuter poroča, da so snočl bile prekinjene vSe telefonske zveze z Japonsko. Iz Kitajske se pa doznava, da je prišlo na Japonskem do velikega prevrata. Vojaštvo je zasedlo zunanje ministrstvo, nato pa še po vrsti ostala ministrstva. Proglašeno je obsedno stanje. London, 26. febr. Japonski prevrat so povzročili ekstremni nacionalistični vojaški krogi. Že deli časa je vladala med vojaštvom ter civilisti napetost, dokler ni prišlo do udara. Včeraj se je pripravljal« na odhod v Mandžurijo cela divizija vojakov, namesto tja, so pa oficirji odpeljali vojake pred ministrstva ter Izvedli prevrat. Vsi ministri so zaprti. V kitajskih krogih vlada velika bojazen, da bo to Imelo dalekosežne posledice, posebno ker je ta nova struja Veliko boU sovražna Kitajski. Orožji tudi vol* na nevamošt s Sovjetsko Rusijo. * Iz Šanghaja poročajo: Napad na ministrstva in ha druge držav ue ustanove je izvršil tretji pehotni polk. Ta polk pripada prvi diviziji, ki se mora čez nekaj dni vkrcati in odpotovati v Mandžu-i'ijo. Splošno menijo, da pomenijo ti najnovejši dogodki na Japonskem začetek nove velike ofen-ve v Mandžuriji in na Kitajskem. Do udara le Mie prišlo tudi zaradi tega, ker je zadnje čase vlada nastopala proti agresivni politiki japonskih vojaških krogov, ki so zahtevali vojno s SovjetsKo Rusijo. Vlada pa se je temu PTO« tivlla. Finančni minister ni hotel do volit 1 novih kreditov v te namene. Zato so ga Vojaški uporni-ki ubili. Poležal na bojiščih demantira sc pa, da bi bile abesinske čete prodrle do reke Mareb. Pri teh bojih južno Aksmna Italijanske čete še vedno drže svoje stare postojanke. Ob reki Takaze je prišlo do borb za prehod preko reke med italijanskimi in abesinskimi četami rasa Burnja. Pn tej priliki so Abesinci, vidce, da se morajo umakniti, razstrelUl I®®6*1* most, ki je vodil preko reke. Postojanke pri Ambft-Aladži so utrjene in vrše se že boji na nekaterih mestih. Ostre praske na jugu Po nekaterih vesteh se je baje ras Kasa uprl nekemu predlogu cesarja Haile Selasija, ker po njegovemu mnenju, bi ta predlog pomenil znatne izgube v abesinski vojski. Basu Kasl se je pridružil tudi ras Sejum, ki sta nato skupno poslala cesarju točen načrt, po katerem bi bila izvedba cesarjevega predloga usodenobia. Italijanski l/.vidni letaki so javili, da so opazili V Garal« veliko zbiranje abesinskih čet. Mestoma so te vete bombardirali in Jim povzročili mnogo izgub. London, 26. fuhr. Itaii-jvir.s-ki poslanik v Londonu Grandi je včeraj iznočil v britanskem zunanjem niinistnstvu tole nebo: Italijanska vlada spremn _ na znamje, da tV britanska vlada v svo;&m Oidg.rvi.'rii na i-t ali jenski metnoraiiuiiiin z dne 22. janiiai.Ja glede m« vojaške sporazume Ve- like Britanije z državam« v Sredozemskem morju navedla nobenega resnega -argumenta. Zato vztraja italijanska Vlada pri isvciii prejšnji trdi-tvii. da je britanska vlada s sviojo sredozemsko Akcijo saitna pMvzela iiieko n e prhn e tli m inlorati^o Ml h;-1 italijanska vjada to Nprašatije po* pčiVko spro-žjiLt. Jo letna svetovna rekorderka v Kravlu je Danka Ragnhilda Hve-ger Iz Helzingerja, Preplavala "e progo dolgo 4$ jardov v rekorl-jčasfl Dosedanji rekord >gnk| Leotiora Znamenita norveška drsalka, 1»oj, Žanska Sonja Henie, si je sedaj v Parizu pri drsalnih tekmah Že desetič priborila naslov svetovne prvakinje. Poleg nje sta Megan Tav-lor, Anglija, ki je zasedla dni^o piesto ter Ana Hulthen, švedettC M Je zasedla tretje mesto. Sonja Jb pted kratkim zelo energično oakloV iiila vsako orofealiOnafšlčA OPOZORILO. Današnjo številko »Glasa naroda« smo veslali raznim naslovljencem na ogled. Vabimo jih, da se naročijo na list in nam nakažejo naročnino, ki znaša mesečno samo Din !2.- $to priloženi poštni položnici. Ker pričenja v današnji številki tretji del senzacionalnega romana »Maščevalec«, ki zbuja največje zanimanje našega čitateljstva, podajamo za nove naročnike kratko vsebino tlosedaj objavljenega dela, de. jim bo roman v vsem razumljiv, čeprav ga doslej niso čitali. Kdor bi pa želel čitati roman prav od začetka, mu lahko postrežemo s starimi številkami lista, dokler jih imamo še v zalogi. Če prejme današnjo številko na ogled tudi kateri izmed naših cp»j. naročnikov, ki že dobiva list, ga prosimo, da odstopi list s položnico vred kakemu znancu, ki bi se na list naročil. Žrtev prevepiae IsaMee Dstevsia krasika Odmev pusta Ljubljana, 26. febr. Nesreče so tudii' spremile, človeštvo je pusta v post. Čuden Peter; rojen 1905. v Dragomerju, Se je vričal domov proti Vrhovcem. Naletel je na vaške fante. Vnel se je., prepir, nekdo je potegnil nož ter' ga zasadil Čudnu v vrati Kobanee Anton, brezposelm kovač z Vod e pri Kamniku, je imel isto srečo. Tudi njega so, fantie_ napadi' ter pretepli. Kubanec je' odnesel precej bunk iz tega. pretepa. Še vedno naši fantje ne vedo, da bi bila najcenejša korajža, prenesti tudi kakšno ostro besedo, ne pa vedno segati po kolu. nožu ali vilah. Mogoče -bi res kazalo uvesti za pretepače javno šibanje ali pa bi ijih uklenili za par dni v klade. Posebno ob sejmih bi bila to čisto primerna kazen. — Dravski banovinski odbor društva, Rdečega križa kraljevine Jugoslavije bo imel v nedeljo 15. marca 19.% ob 10. uri svojo 9. redno skupščino v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. — Ženska akcija Krajevnega odbora Jadranske straže v Ljubljani ima svoj redni letni sestanek danes v sredo dne 26. februarja 1.1. ob 20. uri v salonu restavracije Zvezde. Vse članice Jadranske straže se vabijo k polnoštevilni udeležbi. — Bloki »pomoč potrebnim«. Mestni socijalni urad prosi p. n. pbčistvo, da se pri podpiranju revnih in brezposelnih poslužuje, blokov »Pomoč potrebnim«, ki jih imajo v zalogi vse ljubljanske trafike in se dobijo tudi v socijalnem uradu v Mestnem domu, soba št. 44. Cena enega bloka z dvajsetimi listki znaša Din 5.— Dobrosrčno občinstvo naj daruje mesto- denarja le listke, za katere prejmejo reveži nakazila za živila, hrano i. t. d. S tem se bo najhitreje in najlmlj uspešno otreslo. nadležnih in nasilnih prosilcev, ki hočejo gotovino zgolj zato, da jo potem zapijejo. — Pod okriljem društva »Tabor« Im predaval g. dr. Rudolf Kropivnik, profesor, o borili za naš Jadran, v četrtek dne 27. februarja tl. ob pol 9. uri zvečer na realki (Vegova ul.). Vstop prost. — Slovenska narodna pesem bo imela svoj koncert v ponedeljek dne 2. marca ob 20. uri v Filharmonični dvorani. Ta dan proslavi zbor Ljub-Ijaskega Zvona s\-ojo 50 letnico. Zbor vodi zborovanja. Dore Matul. Podrobnosti slede. — Pred vsako spremembo vremena Vas pečejo noge in bolijo kurja očesa. Nerazpoloženi ste tako rekoč za nobeno delo. Vsak korak je za Vas prava muka. To vse le zato, ker svojim nogam ne posvetite dovolj pažnje, ker jih redno ne negujete. Obiščite našo pedikuro. V posebej za to pripravljeni kopeli! Vam osvežimo noge in omehčamo trdo kožo. Odstranimo brez bolečin kurja očesa in debelo kožo. Postrižemo Vam zarasle nohte. Pedikiranie 6 Din. Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnjaško masiranje nog. Masaža nog 4 Din. Poselite nas. nrenri-Čajte sc sani. Ljubljana, Selenburgova 7. — Izterjanje davčnega dolga iz leta 1932. Ministrstvo financ oddelek za davke je dne 21. t. m. izdalo razglas Štev. 11,951/111, da se rok o izred- Liubl ana, 25. febr. Nesrečni, parček Matka Jv Jože, med njima pa na zatožni klopi na št. 79. sedi babica Justina Kakor snopi črne žice ji lasje razmršeno Strle okrog rumenkastega obraza. Spodnja. ustnica sili zaničljive daleč naprej izpod krivega kljukastega nosa. Ta divje energična glava je vržena nazaj, da ti zagomazii po hrbtu, oe te credre hudi, sovražni .njen pogled. Železna brezsrčnost starih Rimljanov je v tem ledenem, odurnem izrazu. In res se je ta tipični profil nasilnosti in brezobzirnosti ohranil doli ob morju, kakor bi oživel star rimski relief. Ne govori mnogo. Samo posamezne besede in kratki jezni stavki bruhajo iz nje. Nikdar ne bo od-jenjala in nikdar se ne bo vdaia ta ženska! Že trikrat je bila obsojena zaradi odpravljanja plodu, danes je že četrtič pred sodniki in proti kraju razprave izvemo spet za nov primer. Malka je-Jiod ia na deželi v tovarno. Še popolnoma nepoučena in nedolžna je h - se je zaljubila v leto sta: ožeta. Mislila jc, da je boli. : bilo več v redu. Nje- na p. . /ca Minka je morala k zdravniku v trg pa jo je bolna Malka naprosila, naj še njej prinese zdravila od zdravnika. Naročil je, naj sama pride. ŠeIe čez mesec dni, ko še vedno ni bilo v redu, je res šla k zdravniku v trg, Preiskava! jo ni in dejal, da je najbrž od prehlada, nem odpisu še ne dospelega dolga na dnvkih koncem leta 1982, ki poteče 29. februarja 1936., pod nobenim pogojem no bo podaljšal. Vse kakršnekoli nasprotne trditve so brez podlage. Nasprotno se bo po preteku navedenega roka morala brezpogojno vršiti energična eksekucija glede izterjevanja zapadlih zaostankov. Zato se ponovno pozivajo vsi prizadeti davkoplačevalci, da se poslužijo ugodnosti uredbe z dne 8. XI. 1935 štev 78992/m. — Podružnica društva »Soča« Dol. Lendava bo imela obč. zbor dne 1. HT. ob 10. v Mejčanski šoli Dol. Lendava. Vsi člani vabljeni. — Nesreči. Sagadin Alojz, posestnik iz Zlatoličja, je voziti z vol iz Ptujia domov. Med ipotjo so se voli splašili. Sagadin je skočil z voza, da bi ustavil živali. Pri tem je prišel pod voz ter zadobll notranje poškodbe in sl je zlomil tudi desno nogo. — Zemljič Anton, 12-letni posestniški slin iz Grmlje, je vlekel vedo iz 40 m globokega vodnjaka. Pri tem pa mn je kor.» zagrabilo prstena desni triki ter %iii jih zmečkalo. in g dat zdravila, Minka je po vaši pripovedovala o Malkini bo-kzn1 m ženske so slutile ko se Malhi o nesreči še niti sanjalo ni: Izvedel je tudi Jože in bil surov z nio. Cez dva dneva ji je prinesel rož, naj jih skuha na vinu. Bala se je strupa in je lek odklonila. Jože se je pa raztogotil, češ, da je za zdravila dal 500 Elin, in ji grozil, da jo uMje nato je pa jezno odšel s prinesenima škrhicljema. Žalostna in otožna je bila zapuščena revica. Razveselilo jo je šele pismo, ki ga ji- je iz Ljubljane pisala sestra Mirni. Da jš jc dobila dobro službo in naj se takoj v nedeljo pripelje. Na kolodvoru v Ljubljani jo bo pri vlaku čakal gospod, ki bo pri njem služila. Sreča se ji je spet posmejala, saj jc bila že 5 mesecev brez službe. Odrešilnega pisma pa ni pisala sestra temveč Jože, kar ji jc še pred odhodom priznal. V nedeljo se je peljal š kolesom v Ljubljano in jc Malko počakal pri vlaku na kolodvoru. Odvedel jo je na tramvaj in žnjim v Šiško k babici. Z J o-žetom se jc Justina pogovarjala in Malka je ujela nekaj o kininu. V sobi ji je babica dala zoprnega čaja in ijo preiskavala, v tem se je pa Jože že vrnil s kininom, ki ga ie Malka takoj povžila z vodo. Strašno jo je glava bolela in šumelo ji jc po njej, da je morala ostati do večera pri babici. Cez 4 dni so preiskava in zdraviila delovala. Obupana jc šla k domačemu župniku k Izpovedi in mu odkrila svoje gorje. V blagoslovljeno zemljo je pokopala skoraj petmesečni' plod, kakor ji je naročil kzpovednik z usmiljenjem do zapeljane ovčice. Vsa nebogljena je drobna Malka pred sodniki. Mestno je oblečena in okrog glavice se ji ovijajo drobni kodrčki. Na bledem usahlem obrazku se ji pozna, koliko je prejokala. ubožica. Tudi Jože ima 6 razredov in je prav čeden fant ter sin srednjega posestnika. Babica Malko komaj, zato pa tembolj sovražno in grdo pogleda. Sama ne vem, če sem kriva odkritosrčno odgovarja Malka predsedniku senata s. o. s. Brelihu. »Zdravnik mi je dal črne cu-kerčke proti prehladu, a Jože je hotel izsiliti iz mene, da nisem imela opraviti ž njim. V Ljubljani je ves čas trdil, da greva k zdravniku, pripeljal me je pa k babici. Dala sem iH 30 Diu za vizito.« Jože Pa trdi, da sploh ni bil v stanovanju pri babici. ’ »Jože, bil si ja!« ga roti Malka in drž. tožilec dr. Lučovnik ga opozarja: • Ne laž):e! ■ »Dali so mi piti čaja in so me preiskali, ne da bi si MM umili roke.«. Saj jo ni treba onikati'! Ta ie »ta prava«! se obrača drž. tožilec pr.uti babici, ta na jezno: Samo preiskala sem jo. Rajše sept lačna! Sem že poskusila, Nikdar ne dara kinina! »Žje trikrat ste kaznovana, nikdar "pa ne priznate. Doznamo vas, kako ste prefrigana.« Njega prvič v življenju vidim 'tukaij-le, se spet ostro brani babica. Nič mi ni dal, 30 Din sem pa od uje’dobila za vizito. Zdravnik, njen žlahtniik, ji je dal! Malka se zlobnega podtikanja prav odločno brani, da v vsem sorodstvu nima nobenega zdravnika, in tudi Jože se ne pridruži babičini izmišljotini. Drž. tožilec dr. Lučovnik slika Malko za naivno in neizkušena ter popolnoma verodostojno žrtev Jožeta in babice, ta se pa z med-kliici vmešava v njegov govor, ki je dokazal, da imaijo tudi drž. tožilci srce m usmiljenje. Babice še nobena kazen ni izpametovala in tudi Jožeta naj zadene ostra kazen, ker skesano ne prizna. Ob zaključku svojega govora ie državni tožilec kot zagovornik z vso pravicoljubnostjo priporočal sodnikom, naj zapeljano kaznujejo prav blago in še to samo pogojno. Po tako toplem zavzemanju drž. tožilca za Malko njenemu zagovorniku dr. Jelencu pravzaprav ni bilo več treba govoriti, vendar jc pa tudi on še z najlepše/ strani pokazal dobro voljo, da bi revico rešil. Naglo so se sodniki vrnili Iz posvetovalnice in predsednik s. o. s. Brelih je razglasil, da je Malka sicer obsojena na 1 mesec zapora, toda le pogojno in ji kazni ne bo treba odsedeti, saj se v 2 letih gotovo ne bo pregrešila, ko bo kazen tudi izbrisana, kakor bi nikoli ne bila obsojena. Justina pa niti med poslušanjem sodbe ni mogla molčati in je protestirala, češ: »Nobenega čaja!«, da so jo morali •miriti prav energično. Dobila je 7 mesecev strogega zapora, zakrknjeni Jože pa tudi 3 mesece zapora. Obsojena Justina se je še vedno kregala, da jo predsednik ostro zavrne; »Sedaj je končano! Ali ste zadovoljni in sprejemete sodbo?« Moram, a ta čas bom že mrtva! se zadere besna obsojenka, vendar pa prosi za odlog kazni, le d,v pa namah stopi pred sodnike paznik in pove, da je Justina itak spet v zaporu. Zakaj? »Nič ne vem!« Spet nov primer! »Vsako bom brcnila.« Pač so pa Jožetu dovolTi odlog kazni, a Malka je samo menjala barvo in vsa zbegana zasopla, da ie zadovoljna. Justina pu v zaporu čaka na še težijo peto kazen. Zagovornik (obtožencu po obrav navi): So vam le dali šest tednov zapora; prav žal n vi je, da nisem mogel več storiti za vas.« »Meni t:> zadostuje, gospod doktor. Bal sein.se, da bom dobil manj.« Z revolverjem izsilil 42.000 Din Novi Sad, 25. febr. V ječi se navadno človek po* kori za storjene grehe, včasih dela celo načrte za lepše življe* nje, ki bo teklo mimo in ne bo prihajalo v konflikt s paragrafi. Zgodi pa se tudi, da ta ali oni kaznjenec ob ždenju za mrežami kuje naklepe za nove podvige proti paragrafu. Tako so skovali načrt za izsiljevanje denarja tu« di trije Vojvodinci, ki so »služi* li« za novosadskimi mrežami ka* zen za razne tatvine. Čim so zadihali svobodo, so uresničili svoj naklep, otepuški duh jih je vodil po vaseh, od kmetije do kmetije, dokler niso prišli k nekemu vinogradniku, ki je bil na glasu kot bogat m o* žakar. Tu je priložnost: zvečer so vinogradnika počakali, ko je prišel domov, naperili nanj rc* volvor. Mož je moral v smrtnem strahu izročiti vse sadove jesen* ske letine. Do zadnjega dinarja so mu izsilili skupno 42.000 di* nar jev. Tzsiljevalni napad je po* 1 agom a zastarel, in le slučajno je včeraj policija prišla na sled iz* siljcvalcem, ki pa so denar že pognali po grlu. Razne novice Te dni se je v Ncw-Yorku 22-letna vnukinja in dedinja železniškega kralja Goulda, gospa Ana Gould poročila s preprostim cow-boyem (kravjim pastirjem). Seznanila se je ž njim na nekem potovanju po Texasu, se zavoljo njega dala ločim od svojega prvega soproga, nekega filmskega igralca, m pojde zdaij s svojim novim soprogom na njegovo farmo. Po Uveli rodovih se torej članica rodbine Gould vrača nazaj v poezijo, kajti tudi njen ded je začel kot čowboy in farmer, preden si je pridobil svoje ogromno premoženje. V Wesermunde (Nemčija) je 28-lebno dekle z nožem zaklalo 78 let starega invalida, s katerim je imela ljubavno razmerje, Po izvršenem dejanju se Je sama prijavila soditiji. Pri Zakopanih v poljskih Karpatih je snežiti plaz zasul tri smučarje. Dva sta mrtva, tretjega, nekega nemškega inženirija. so reši«. Pri plezanju na goro Klubhorski v Kavkazu je šest ruskih turistov dijakov v snežnem viharju ponesrečilo. Doslej so našli dvooe trupel. Na velikem plesu avstrijske »Heimwehr« v dunajskem koncertnem domu je bilto vrženih več smrdljivih bomb, da so morali pks za nekaj časa prekiniti. PoMciija je aretirala več oseb. Bernard Shaw pride na ples s tremi odlikovanji na prsih. Neki zelenec ga nesramno vpraša, zakaj je dobil ta odlikovanja. — Tretjega sem dobil, ko sem imel drugega; drugega, ko sem Imel prvega; a prvega sem dobi), ko sem bil tako mlado dete, kot Ste sedaj vi. Naš J©c kot poživnik med trgovci Nove udarne metode moderne reklame Ljubljana, 26. 1'ebr. Z mojimi velikopoteznimi političnimi načrti torej ni nič. Pri Prvem poizkusu sem jo dobil po glavi, da se ml je kar belo naredilo pred očmi, namesto črno, kakor bi se moralo po pravici, če bi bilo kaj pravice. Kljub temu pa mi moja politična žilica ne di miru. . . In to je izvohal zdaj naš oglasni šef, ki je dober psiholog, kar morajo biti taki gospodje, pa mi je dejal: »Joe, kaj, ko bi se vi malo poskusili z nabiranjem oglasov? Potrebujemo ljudi, ki imajo v glavi tudi nekaj politične soli, praktične politične soli. . . saj razumete? Kaj ne bi razumeli! Vsi naši politiki imajo v glavi nekaj take politične soli, sicer bi se jim politika ne izplačala. Oni se sicer pečajo z nabiranjem glasov, no, in če se jaz lotim nabiranja oglasov, pa bom že kolikor toliko politik. Praktična sol To sem uvidel in sem se s svojo praktično politično soljo lepega po-poludne podal na delo. Takole popoldan, ko so kupci bolj redki in se gospodje trgovci dolgočasijo za pulti, se dd v takih rečeh najlažje kaj opraviti. Mahnem jo do neke modne in manufakturne trgovine tam v sredini mesta, ki jo imam že dolgo na piki, ker nikjer nikoli nič ne anonsira. Pri tem pa ima imenitne izložbe — užitek je, postajati pred njimi in si ogledovati te lepe blagove in sploh ves okusni aranžman. Ampak še kolikokrat sem šel tam mimo, malokdaj sem videl notri kaj ljudi. Skrivnostna trgovina! Lop, čisto spomladanski dan je in v odprtih vratih stoji gospod, po vsem izgledu šef, in si ogleduje vrvenje na ulici. Dolgčas mu je. Pa postojim pred izložbo in kakor zamaknjen strmim v njene krasote in divote. To seveda kaj kmalu zbudi trgovčevo pozornost in me prepri-jazno povabi: »Želi gospod morda kako pomladansko moško blago? Izvolite, prosim, vstopiti, dobili smo pravkar...« V ime bogate tete »Ah, ne!« ga prekinem. »Zase ne potrebujem trenutno ničesar. Ampak moja teta z dežele pride te dni v Ljubljano, ker misli marsikaj nakupiti. Ona sebi in svojim princeskam lo lahko privošči. Pa zdajle samo re-kognosciram malo naokoli, kam bi jo najbolje popeljal. Ona je stara, težka dama in ne hodi rada semtertja. . .« »Prosim, gospod, prosim«, se ml priklanja trgovec.« Samo izvolite vsto piti, si ogledate malo naše bogate zaloge. Damo bo gotovo samo veselilo, če jo boste lahko že vnaprej opozorili na to in ono. . .« »To je res. Ampak nerad bi vam napravljal delo, saj kakor rečeno...« »Ali prosim vas! To nam bo samo prijetno. Zato smo tukaj, časa pa trenutno tudi imamo dovolj. Izvolite, gospod!« No, in tako je moja praktična politična sol v tej, v mirni Popoldanski počitek pogreznjeni trgovini hipoma dvignila cel dirindaj. Komiji so švigali semtertja, motali s polic bale na pulte, jih razgrinjali, razkazovali, razlagali. . . in moje za vse lepo zavzeto oko se je paslo na tej ča robiji barv in vzorcev, ki jih je ustvarila bujna fantazija modnih umetnikov. In nisem Sledil z besedami občudovanja. Principijelni »Kar neverjetno«, sem dejal šefu, ki mu je vse to laskalo, »kako bogato ste založeni! Malokntera trgovina se more Z vami kosati! In kar se tiče cen, — tudi vsa čast! Imam vas nš sumu, da ste najcenejši. . .« »O naši odjemalci to vsi dobro vedo!« se zadovoljno smehlja šef. »Zato pa — « Zato pa nobenega ne vidim, mi sili na jezik, da bi mu rekel; a rečem rajši: »Zato bi pa bilo dobro, da napravite kaj reklame, da jih bo še veliko več to vedelo in se bo tu kar trlo kupcev!« »Reklamo?« se začudi trgovec in Privzdigne obrvi. »Reklame pa mi principijelno ne delamo«. O je j. naletel sem na principijelne-ga! S takimi ljudmi pa dandanes ni nič, ne m politiki, no v poslu, ne v življenju sploh. Zato sem že hotel reči: »Jaz pa tudi principijelno ne kupujem v trgovinah, ki ne delajo reklame!« sem se premislil. Treba možu malo odpreti oči. »Hm«, pravim, »zakaj pa velijce trgovske hiše delajo toliko z rekla m o£ Principijelno jo delajo, gospod moj, ker sc hočejo še bolj razmahniti, zbijati konkurenco. . .« »Imajo pa tudi denar za to«, pravi on. »Denar! A kaj jim prinaša denar? Ravno reklama! Poglejte v naše časopise: veliko več tuje reklame kot pa domače. Tako vas tolče tuja konkurenca!« Reklama in davkarija »No, da, ne rečem, reklama ja že dobra in potrebna stvar«, mi v toliko pritrdi mož, »a je spet tako: Če delaš reklamo, te pa davkarija še bolj Pritiska, ker si misli, bogvekoliko si z reklamo zaslužil. . .« »Oho, to pa že ne drži!« mu oporekam. »Reklama spada k režiji! Reklama je trgovcu ravno tako potrebna kakor vatel, škarje ali pa tehtnica. To tudi davčna oblast dobro ve. Pa saj ste menda brali o tistem procesu dunajske velefirme, ki je napovedala konkurz in se je pred sodiščem zagovarjala s tem, da je bila prehudo obdavčena. Pa je davčna oblast to tudi priznala, a s kako motivacijo? Ker ta firma ni delala skoraj nič reklame! Pa je davčna oblast iz tega sklepala, da firma tako dobro trguje, da sploh nima potrebe Po reklami. Kaj pravile k temu. gospod? To je presneto krepek nauk za vse trgovce!« »No, da. . . to je res zelo interesantno. Nisem bral tega. . .« premišljuje mož, ki principijelno ne dela reklame. — »Pa še nekaj, gospod moj, vas moram oporeriti, česar najbrže tudi ne veste!« mu pošepetam, kakor bi mn zauPal kako skrivnost. »Davkarija zelo simpatizira s trgovci, ki pridno oglašujejo v časopisih. Pomislite: koliko lo pi iteče denarja v davčne blagajne k,mo na oglasnih taksah! Rečem vam: firme z veliko reklamo so naravnost ljubljenke na šili davkarij, pa jim zato na drugi strani prizanašajo«. »Hm, verjetno. . .« premišljuje šef. Ampak »principijelni« so trdi, pa ima mož še vedno pomisleke. »Ne rečem, reklama je že potrebna«, pravi. »Ampak bi moralo to biti kaj novega, kar bi potegnilo. Tisto hvalisanje, to je že vsakdanje in obrabljeno, ne vleče več.« Malo po kitajsko »Tu imate pa prav«, mu pritrdim. »Zabavljanje, to bi pri nas Slovencih nemara res bolj užgalo, kakor pri Kitajcih na primer. Saj veste, kitajski trgovci so mojstri v reklami. Od njih so se tudi Amerikanci marsikaj naučili. Kitajski trgovec bi na primer naredil zase približno takole reklamo: » Jaz Čing-Čang. ničvredni črv no zaslužim drugega, kakor da me pohodi vaša vzvišena noga, kadar prestopite Prag moje trgovine, — toda moja odlična in cenena roba bo našla toliko milosti v vaših preblagorodnili očeh, da boste mojemu bednemu življenju ne samo prizanesli, ampak ga celo podaljšali z obilnim nakupom«. Gospod šef in vsi pomočniki se smejejo, tudi lepa gospodična pri bla- Korajže ni! »No?« vprašam. »Ali bi se take vrste reklama ne obnesla sijajno? Kakor se vi zdajle smejete, tako bi se smejala vsa dežela in vse bi drvelo k tak^jnjj trgovce. Stavim, da bi imeli v nekaj dnfli trgovino razprodano«. »A kateri ljubljanski trgovec bi imel korajžo s tako reklamo prvi začeti, Jaz že ne!« reče gospod šef. »Torej vi plmate korajže, gospod šef? in v Ljubljani nobeden nima ko- rajže prvi začeti? Mi je prav žal. Holc! sem vam pomagati do imenitne kupčije. Vaša škoda!« Vzamem klobuk in rečem zbogom. V vratih pa se obrnem: majo še hekaj kbrfijže. Tn svojo telo bom tudi vi .tim »e uui umu: »Pojdem pa v Zagreti! Taru ima s hekaj komjže. flt gvojo leto bt idi peljat fja. Zbogom!« Joe. Roparski poglavar na varnem Mjtrovica, 26. februarja Orožniki y Mali MPIfoViitA so Uje® nevarnega wd[b. razbojniške družbe, ki ima na vesti več vetčkth zibiHlmov. To je neki Ni-'koHa Jniitkovič, star Šele 23 let, ki je i>o ptoklicii mesarski pomoč- Ko so ga orožniki prijetili, je prN znal, dta jo JurkoVEč, vodja razbojnikov ki so nedavno oropali v RetfaiM trgovca Fišerja in mu odtnesDi 14.000. dinarjev. Ker jim trgovec ni hotel takoj popadati, kje lima denar, so ga zVc« zaHi Iti gjat trpinčili. Ravno takb so naredflV ž njegovo s.užkmjo, ki je ipa tudi mi;.očala. Zato so prebrskali vse predale im našli ključe od omame, k jem je trgovec imel čemur. Jurkovič je tudi priznal, da je s svojo dirnžbo i/ropal več cetikva. Minister in njegova rodbina. Vsi pariški Usti prinašajo tok kratko, a značblfn objavo, ki jo je izdalo ministrstvo za trgovsko mornarico: »Gospod de Ghappedelaine, mmlteter za trgovsko mornarico odločno obsoja, da neki član nje* go v e rodbine prire ja javno zbirko, v prtlog atentatorjev na poslanca Leona Bitima. Gospod de Chappodelakte opozarja tp, da dima nikjer bolij zagrizenih ipasprotmiikov kakor v kfioigu Ivo. ji lastne rodbine«. Marlber m— Narodno gledališče, četrtek, 27. februarja ol> 20. uri: jk*les v Sa-voyu«. Red A. m— Kino. Grajski: Premijera velikega Ufa-filma »Zadnji štirje«, — Union: Pride »Praški študent« z Adolfom WohIbriickom. m— Akcijski odbor za radio Postajo. Na jutrišnji občinski seji bo osnovan poseben akcijski odbor, ki sc bo bavi! samo z vprašanjem ustanovitve pomožne radio oddajne postaje v Mariboru. m— Za rezervne častnike, bo danes 27. fm. ob 20. uri v Ljudski univerzi obvezno predavanje. Izostanek se mora pismeno opravičiti m— Dva florentinska goloba jc še neizslcden dolgoprstnež izmaknil zo-bofebniku Maksu fievečku. Goloba sta bila obročkana in vredna 200 dinarjev. m— Nogomet. V nedeljo, 1. marca bo ob 15 uri v Ljudskem vrtu prvenstvena tekma med ISSK Mariborom in ČSK iz Čakovca. Za srečanje vlada že sedaj veliko zanimanje. m— Poceni perutnina. Na živilskem trgu je cena perutnine globoko padla in sicer zaradi pvePoveda izvoza v Nemčijo. Pitani petelini so bili po 10. kokoši pa po 16 dinarjev komad. m— Žrtve tuberkuloze. V letu 1935 je v Mariboru umrlo za tuberkulozo 117 ljudi. — V istem letu je iskalo pomoči na tukajšnjem protituberku-loz.nem dispanzerju 3205 oseb. m— Draga zabava. Usnjarski pomočnik Štefan Pandor je bil preteklo nedeljo v neki okoliški gostilni, kjer se je v veseli družbi izvrstno zabaval. Ko pa je hote! plačati zapitek, jo z velikim ogorčenjem ugotovil, da mu je nekdo neopaženo zmaknil denarnico s 1850 Din gotovine. Dosedanja poizvedovanja policije so bila brezuspešna m— Darujte za spomenik kralja Aleksandra v Mariboru! Prispevke sprejema pisarna na Rotovškem trgu 1. soha 6a. Celje c— Ljudsko vseučilišče ima danes v četrtek ob 20. zanimivo predavanje o »Izbiri fotografskih motivov«. Predaval bo g. Franjo Pivko iz Maribora in bo na podlagi 90 izredno lepih skioptičnib slik iz naših krajev in Nemčije pokazal, kako je treba izbirati fotografske motive. e— Lastniki psov se opozarjajo, da poteče dne 29. februarja rok za nabavo pasjih znamk. Po tem roku bo občina zaračunala dvojno takso. c— SK Celje ima svoj občni zltor 12. marca ob 20. v restavraciji »Na-Na«. c— Smrtna kosa jo pobrala 25. *. m. Stopinšek Angelo, 7-letno delavčevo hčerkico iz Cveta št. 53. V Gradcu pa je umrl 14-Ietni sin prokurista pri Westnn Grliger Kurt in je bil včeraj prepeljan v Celje. V bolnici pa A2-letni Lanhlč Anton, občinski revež Iz Dramelj. N. v m. p.! c— Proračunska seja mestne občine ho jutri ob fi. zvečer. Poročilo za smučarje 26. februarja 1936 Bistrica — Boh. jezero po stanju danes: 8 C, pooblačilo se je. megleno, snega ni. — Pokljuka po stanju 85. t. m.: —4 C, jasno, mirno, na 70 cm podlagi 10 cm pršiča, smuka ki e-sina. Skakalnica uporabna. — Rateče po stenju danes: — 2 C, barometer nestalen, poloblačno. mirno, 0—10 cm južnega snega. — Planica — Dom IHrije po stanju 25. t. m.: 0 C, barometer nestalen, bolj oblačno, na 54 Zaključek gospodarske Samoobrambe Maček kmete In mesarje Zagreb, 2.5. febr. V našem listu smo s voj čas že poročali o simpatični same« obrambni akciji hrvatskih kme? tov, ki so se organizirano uprli proti sramotno nizkim cenam žu vine ter določili posebne sej.n« ske odbore, ki so nadzorovali prodajo živine. Tej obrambni akciji so se z vso silovitostjo uprli mevsarji, prekupčevaldi in živinski sej inski mešetarji. Na obeh straneh so padale otre be= sede in nastala je silno napeta st< tuacija, ki jo je končno presekal sam dr. Vladko Maček. V nje« govi pisarni so se sešK zastop« nikt Gospodarske kmetske slo« ge in Saveza hrvatskih mesarskih in klobasičarskih obrtnikov, ki so soglasno zaključili, da napeto stanje ni nikomur v korist. Glede povišanja cen živine in mesa so se delegati sporazumeli, da bodo o tem vprašanju prire« dili daljšo anketo, na kateri naj sc sporazumno reši vprašanje cen. Prav posebno sc je že sedat povdarjalo, da eventualno povi« šanje cen mesu nikakor ne sme pasti na ramena delavstva in si« romašnega prebivalstva. Podoba je torej, do dobro namerjena stvar ne bo imela tistega uspe« ha, ki ga je vsa hrvatska jav« nost pričakovala. Kmetje so se sicer borili za povišanje cen ži« vine, nikakor pa ne za povišanje cen mesa. Mesarji so se zdaj pre« vidno skrili pod plašč kmetov, odkoder zahtevajo povišanje cen mesu. To je takozvana t-il-m-i gospoda! Kako so da ogrsko rapsodijo tudi narobe igrati, pa jo vendar prav. Divji $ant|e Dragučovo pri Sv. Marjeti 26. fbr. Vas Dragučevo je razburil zopet dogodek, ki se žahbog vedno ponavlja po naših vaseh. Pri Dreven-škovih so praznovali svatbo. Mirno so svatje sedeli za mizami ter so se veselili z ženinom ter neve* sto. Na svatbo so pa prišli štirje fantje ter se vmešali v družbo, čeprav niso bili povabljeni. Svatje so jih pogostili, kljub temu so pa fantje začeli razgrajati. Svatje so jih Po nesreči ga je ustrelil Posestniku Fr. Kekcu v Sav-cih, občina Koračiće, so v ponedeljek luščiti bučnice. Pomagat je prišla tudi večja družba fain-tov in deklet. Po končanem delu se je razvila domača zabava, kjer tudi plesa m' manjkalo. Na harmoniko jim je igral 34 letni Vičar Janez, posestniški sin _ iz Braslavcev. H Kekcu Je prišel tudi Ploj Janez, 264ettii posest' niški sin iz Juršincev. S seboj Je ime! odrezano karabinko, ki . je Mia radi odstranitve cevi in kopita tako kratka, dia jo je lahko nosil v notranjem žepu suknje. Orožje je skril pri Kekcu v veži v neki kot. Ko se je okrog 11. ure zvečer družba razšla im so ostali v sobi le še Kekcovi domači ter Ploj i-n Vičar, se je ta spomnil svoje puške 'in je pričel pripovedovati o njej. Sel je ponjo v vežo in je na’ to kazali orožje. Pri tem pa se je puška naenkrat sprožila im je zadela Vičarja ravno v glavo krogla, ki mu je na dragi strani istopila. Zgrudil se je takoj nezave’ sten na tla in ie v nekaj mimutali izdihnil. cm podlagi 4 cm novega snega, smuka prav dobra. Skakalnica in drsališče uporabna. — Kranjska gora po stanju danes: —2 C, barometer stoji mirno, jasno, mirno, 6—10 cm južnega snega. — Dom na Veliki planini po stanju 25. t. m.: —3 0, 30 cm novega snega. Smuka prav dobra. — Dom na Krvavcu po stanju 25. t. m.j —4 G, 40 cm novega snega, sneg pršič, smuka prav dobra. Ploj je bil spričo nesreče popolnoma obupan. Odpravil se je razbili hišo poizkušali odstraniti, to pa je bilo fantom odveč. Spravili so se nad svate ter jih začeli pretepati. Zato so se svatje razbežali na vse strani. Fantje so se nato spravili nad prazno hišo. Razbili so dobesedno vse šipe, vse pohištvo do neporabnosti, ter so tudi začeli rušiti streho. Kmalu nato so prispeli orožniki ter so aretirali divjake. Hiša je ostala popolna razvalina! takoj drugo jutro na orožniško postajo v Ptuj, kjer je izpovedal vse podrobnosti o nesreči. O rož' niki so vzeli vse na zapisnik ter odposlali sreskemu sodišču v Ormož. na katerem teritoriju se je nesreča zgodila. Truplo nesrečneža je bilo prepeljano v mrtvašnico k Sv. Tomažu, kjer bo sodno obd uci rano. Otrok brez rok iti nog V Starem Majdanu se je Redži Ser-katliču narodito dete — brez rok in nog. Deklica je drugače popolnoma normalno razvita tn živi že dva meseca. Oblast jo hotela očeta, ki jo brez posla, nekoliko razbremeniti in jo nameravala otroka oddati v kak primeren zavod. Tej nameri pa so jo Serka tl id odtočno uprl, ker je prepričan, da mu to ekaženo dete — prinese srečo. Astrologija m sreča v nesreči Na cesti med Kranjem in Nakloin bi kmalu doletela nekega neprevidnega voznika huda nesreča. Voznik se je s svojini konjičem peljal lepo po sredi ceste in veselo prepeval. »Cesta je danes moja,« si je mislil in zavil še bolj na sredino, ko je za njim zatrobil avto. Avto ga je med tem dohitel in obenem tudi prehitel tik ob robu ceste. Prvi del avtomobila je srečno zdrknil mimo voznika, zadnji širši del je pa zgrabil in zavrtel voziček, da je ta s konjem in voznikom vred zletel na bližnji travnik. Konjiček se je pri tem sunku odpel od voza in veseio zarezgetal, ker se mu ni nič pripetilo. Voznik pa je z nosom malo poril po snegu, da vidi, če trava že zeleni. Po 10 minutah je bil že zopet na cesti z vprego vred, toda nič več ni prepeval. Skrbno je vozil po skrajni desnici in se neprestano oziral nazaj v strahu, da ga ne bi doletela še enkrat podobna nesreča. Ako bi mož ob času bral astro: loško napoved »Glasa naroda«, bi se mu ta nesreča gotovo ne pripetila. Brat nad brata Brata Karel ter Leopold Čebular sta v Gaberju pri Konjicah napadla tretjega brata Franca ter ga s polenom pobila na tla. Franc ima nevarne poškodbe na lobanji ter se zdravi v mariborski boinici. Ciganska vročekrvnost brez mela Bjelovar, 25. febr. Pred dnevi jc prišlo med c1« gansko tolpo v vasi Kapeli poleg Bjelovara do krvavega tepeža. Vzrok za pretep je bil kaj ne* dolžen. Na sejmu v Koprivnici je cigan Stevo pokvaril kupčijo-ko je nameraval neki starejši ci< gan prodati konja, ki je 'mc* težko hibo Kupčiia je spodletela in poved za maščevanje je bil tu. Čim so se cigani vrnili do* mov, je v napetem stanju izbruh* nil splošen pretep. Mladi Stevo je obležal na bojišču. Razjarjen1 cigani so ga dobesedno razmeša* rili Iz nad dvajset ran je fant v nekaj minutah izkrvavel in ma* ščevanje jc opralo greh pokvar* jene kupčije. „Glas" je zanimiv V KINO SLOGO FRIDE NAJVECJI UFIN VELEFILM ZELENI D O M I I Ha sodniji, v oštariji - šel je pust mimo ust Predpust je preč — veselja ni več O Miri, dragi toaleti in ženinu • neženinu Maribor, februarja. Gospod Anton je moj dober prijatelj. Je precej stareuši od mene in ima v spominu še one dobre stare čase, ko ni še nihče govoril o krizi. Gospoda Antona se drži neverjetna smola. Je državni uradnik z znižano plačo, je poročen in ima hčerko Miro, ki je godna za možitev. Se po vsem tem lahko zamislite v njegove težave? Vsega veselega in žalostnega vajeno uho reporterja mora biti včasih dovzetno tildi za zadeve, " so intimnejše sorte. Nc daj, d bi mi kdo zaradi tega očital, u'a sem morda imeli ušesa prišlo-njena k tej ali oni ključavnici. Danes so ljudje že tako odkrito odkriti, da jim je kar prav, ko • ve vesoljni svet za njihove bridkosti. Nevarnosti, da bi kdo utegnil pomagaiti. danes itak ni! V uh me piši, kriza! »Naj me kriza piše v uho«!, tali«) mi je v predpustmih dneh dejal^ gospod Anton in se kar opravičil obenem: »Mariborčani imamo smisel za hec in lušt že v krvi m žrtvujemo za tako vrsto športa tudi pas, zategnjen do zad' nje luknjice... « Pritrdil sem ugotovitvi in še .ppipomroia, da bo taki požrtvovalnosti treba dati slej ali prej priznanje. Saj je letošnji predpust Maribor zarajal kot v nekdanjih lepih časih, ko smo sj to iu orno pustno norost laliko privoščili v polnem obsegu. Razlika je sedaj samo v^tem, da bomo pustnega mačka čutili kar tja do prihodnjega predlpusta... Tistega večera sem bil gost gospoda Antona in bil priča zanimivi družinski vojni. Prav za prav se je vse sukalo okoli hčerke Mire, ki se letos že tretji predpust ozira po ženinu. Evo površ-** reprodukcije: Začela je gospodična Mira. ampak čisto sliičajmo. Govorili smo o tem in onem in so prišle na vrsto tudi ukane rediite. Na" šteli smo vse pomembnejše in se je nazadnje iztisnila iz vsega želja gospodične Mire, da mora na vsak način otekati reduto mati-borskih fusbalistov. V redu! Za-pik pa je sledili takoj, ko se je gospod Anton uprl, da bi morala Mii ra na reduto v- dragoceni svileni obleki. Problem je bil rešen na običajen način. Ba| za toaleta V boj je uspešno posegla gospa Olga, v ostalem žena gospoda Antona in mati gospodične Mire. V očeh so ji zablestele solze'in moral sem že iz galantnosti prikimavati njenim besedam. »Vidite ga, tak je! Nič mu ni mar bodočnost Mire. Ja, kje pa bo revica vdovi la ženina, ko mora vedno tičati doma? In saj veste, kakšni so moški! Nič jim ni mar skromnost, samo da vidijo punce naličkane in nafrčkane. šele potem znorijo!« Gospod Amton se je moral udali. Potem je prišlo še nekaj hujšega. S hčerko je morala na reduto še gospa Olga, ki se mota prav talko postaviti v novi toaleti... Ubogi moj prijatelj! Rohnel je in obupno pogledava!, se skliceval na znižano plačo, a kaj je opravil? Nič! Na* zadnje je morali kapitulirati ... Oh, kako bridko je pač ubogi gosjxx1 mora1! občutiti ugotovitev, naj ga kriza piše v uho! Zastavljalnica — ženina Na pomoč je morala priti zastavljalnica, ki ima posebno v predpustu ogromen obrat. Nič čudnega, ko v teh dneh hrami v Skladiščih spomin na večino Mari bore a: tov ,.. No in kje je finale te le skoraj brezpomembne zgodbice? Evo ga: Predpust je minil, nadebudna gospodična Mira pa je kljub dragoceni toaleti — obsedela.., Zc tretjič! AH ni to nekaj strašnega? - ob — Kurent med paragrafi Celje, 25. februarja. Presveti karneval se x tudi na okrožni sodniji zelo pobahal. Same prizivne razprave. Nobenih prič in težjih obtožencev. Zatožna klop je bila skoro ves dan prazna. Le ob 10. sta jo za nekaj časa pokrila dva možakarja tam iz Zagorja ob Savi. Kradla sta kure. Na svetu je mnogo kokoši, tatov pa skoro gotovo še več! Iz zagorskega kota ie moral na zatožno klop radi rib tudi neki starejši mož. Stal je bi) »a bregu Save in gledal na mrežo, v katero se pa ni nobena riba ujela. Z zagovorom se je tako dobro odrezal, da je bil oproščen krivde in kazni. Tak je bil pustni dan na sodnij Grofije. Mnogo žil ' ahnejše pa je bilo na okrajni sodniji. Prepiri, najbolj pa še žaljenje časti, je tarti dobro zastopano! „Preklete pustne šeme!" Ze v zgodnjih popoldanskih urah, so se pojavili dečki iti deklice s šopki teloha in zvončkov v naročju, tako revno oblečeni, da jih je neki gospod, ko so mu ponujali cvetlice, nahrulil s »prokletim! pustnimi šemami«. Nedolžnih cvetlic seveda tudi ni kupil, ker bi s tem podprl revne in lačne otroke, ki si niso sami krivi, da so taki. Pravtako tudi ne njih starši. No, taki revni otroci pa se ne dado oplašiti. Na postaji je treba nekoliko prisluhniti tedaj, ko sc vsipljejo med potnike razne dame in damice s prav pomarančnimi in često škrlatnimi obrazki, tuje va- lute. Ob taki priliki siknejo iz ust revnih in razstrganih otrok izrazi o pravili in resničnih našemljenih maskah. Takoj je torej dan revanž! oddahnili so si Marsikdo se bo z današnjem dnem oddahnil, ko bo vendar konec teh muhastih pustnih dni.'Samo malce premislite, koliko so morali pretrpeti nekateri večji in javni gospodje. Tam doli v Kostanjevici je bil svoičns imenovan občinski predsednik. Pa ie nekgi grbasta maska hodila ves tede|l okrog po vaseh z napisom n& hrbtu »predsednik občine«. V Celju pa je Tujsko-prometng in olepševalno društvo s direktor« jem vred zaključilo z veliko ma« škerado vse take prismodarije. Da* biček prireditve bodo pa prejeli brezposelni, ki bodo olepševall iti preurejali že sedaj krasno in po* nosno Veliko Celje. T. Pustni torek Ljubljana, 26, febr. Da bi tak šemasti praznik obhajali tudi v svečano dostojanstvenih in resnobnih prostorih justične palače, je popolnoma nemogoče, vendar ima pa Kurent tako moč, da je vdrl celo na št. 79. Težke in hude ter zapletene stvari so se na pustni torek vrstile druga za drugo in odkrivale pokvarjenost bednega človeštva ter klicale po pokori. Naposled je prišel im vrsto prebrisani France izpod Storžiča. Čeprav ima komaj 20 let, vendar je že star potepuh iti spreten tat, da pozna že ječe v Kranju, Škofji Loki, Radovljici in Ljubljani, saj ima zapisnik že 7 kazni. Predsednik senata s. o. s. Brelih ugotavlja, da je pravi specijalist. V Konitnem je odnesel dva dežnika in šel z njima na pot. Počasi je potoval i« šele čez 5 tednov prišel na Seničico pri Medvodah. Kratek športni suknjič in pumparice so zbujale zaupanje v podjetnega fanta. Prepričljivo je Lojzetu pripovedoval, da gre v Ljubljano po dedščitao Petnajst jurjev ga čaka tam in v taki športni obleki vendar ne more po tako premoženje. Lojze je srečnemu dediču rad posodil svojo črno obleko, nove čevlje, nogavice, najlepšo kravato, usnjen suknjič, srajco in tudi aktovko, da bo imel kam spraviti denar. Franceta pa z obleko in denarjem ni bilo nikdar več na Sorško polje! Pustno okajen je prikobalil v kavčukastih škornjih Lojze v-dvorano in se težko zgrudil na klop na sodišču za priče. Po dvorani so sc razlile blagodejne vonjave pristne domače slivovke Neznansko truden je bil Lojze in globoko je sopel, da je pokal njegov usnjati suknjič. »V safalado je oblečen« se je pošalil zagovornik. »Poslušajte, gospod sodnik, moje čevlje ima na nogah, jaz imam pa njegove škarpe doma. Mu jih prinesem — hup, da dobim: svoje.« — Ali ste dobili druge stvari nazaj? pobara predsednik pričo. »Nič, nič, nič, nič, posluš’te!« grmi med kolcanjem iz Lojzeta. »Ja, 12 sto najmanj je vredno.« — Nikoli ni toliko vredno! ga draži drž. tožilec dr. Lučovnik, on ha s patosom In ogorčeno: »O, še več, posluš’te, samo polovico sem zahteval, saj sem samo za obleko dal 17 sto, posluš’te —- — Čez 6 mesecev mu dam 700 Din, obljublja obtoženi France. »Posiuš’te, po smrti grevenga nič ne veha!« baranta še dalje trdi Lojze, nato se pa globoko zamisli in kima z glavo, da uikdo več ne spoštuje takega praznika. Kritično ogleduje gospodično poročevalko in spet maje z glavo: »Ženska tudi ni vsaka dobra in >ta prava«!« Predrobna mu je. Francetu so dali 3 mesece stro* gega zapo-ra, za mareli mora povrniti 3 kovače. Lojzetu so pa dodeliti upanje na 850 Din in pot civilne pravde, a svoje 150 Din vredne čevlje lahko takoj sezuje Francetu. »Hup — posluš’te, saj sem n!e-! go ve doma pozab’!!« Pesujte si glave s pepel©m Pust je za nami! Ostaneta nam le težka glava in lahek žep. Ostane; o pa tudi spomini srčnega značaja na razne lepe bajadere, domine in druge take zadeve. Po ljubljanskih gostilnah so bili razne zabave, ki so čestokrat izzvenele bolji prisrčno ter veselo, kot v največjih lokalih. Par mask in par pollitrčkov 'je že ustvarilo najboljše razpoloženje. Klavir ali harmonika sta skrbela za veseli takt, godbe ni bilo trebaj igrnld je samo srce. Ljudje so znati prisluhniti tej melodiji srca. Ne čudi se, če sta plesala dva mladeniča, eden čudno nežnih gibov ter lepo kodrast, in Če sta si sladko priše-petavala. In če je potem nenadno butnil vihar, ves besen ter grozeč. Pri tem je zletel kakšen kozarček ob tla, vržen po pretečeni junaku. In nežne devičice so se boječe stiskale k svouim junakom, ti so jih pa odrivali od sebe in škripalf z zobmi, da so kar rdeče kaplj^ polzele od ust. Če si natančno par gledal, si šele videl, da je to cv^ ček. Pa je že zastaven gostilničar stopil med rivale in bilo je k o ne d- — Gospodična, plačam! OstM litrov vina, dva litra prazna ter per kozarcev. Tako so naše gostilne to no8 čudno ukvarjale s trgovino | steklom, — Joj, punčka, zakaj si še talifll mlada! — Le čakajte na,cesti! so kavy lirji neyarno pretili Ampak na ce< sti ni bilo nič. Noge so bile tako negotove, svet tako gugast. Zato niti ni- bilo treba posredovanj. neSt" nih damic. Umaknili so se s po-zorišča brez bunk. MAŠČEVALEC Kriminalni roman. 52 "i IfCo Ka je slišala stopiti v pred--pbbo. je pomolila roko izza za-mora. ki je zagriiiija&i vhod v ‘lijen budoar, in je veselo zaklicala: »Do'beir vefer, ljubček! Sauno itočelk prosim, potrpi, takoj, ta-iWob‘ sem goto va... « : (Komaj je to rekla, je bolestno Zavpila, in nepopisna groza jo jje obšilia. Močna roka jo je biila tegralbila in jo je zdaj sibma po-|eginila izza zastora pred njo »e stal Jim. Obupno je kriknila in se nezavestna zgrudila. Jim jo je dvignil na svoje močne roke - in jo odneseil v voz, ki h čakati pred hišo. Kočijaž, seveda tudi Jackov pomagač, je po-Srnal itoonja, in v diru so se odpe-jjjali v sikrivinostmo hišo. Kio «0 je ki1 za prebudila iz ne-zavesti, se je znaški v poipolno-infli teimni sobi. Groza jo je obšla, |pb se je spomnila trenutka, ko fc zagledala Jima. Se vedno vsa ©motlična, je premišljevala, ali. je mila to resnica, alti le strašne sa" nije. . »Ali se vračajo dubovi mrtvili itn m'e zdaj mtiSijo? Ša1} vendar M imugoče, da bi blil ostal kdo živ! Kaj? Kje sem? se je nenaporna povsem streznila im straš" iio tesno ji .te pri pri srcu. Če T)rav ni ničesar vedeh, jo je ob-iljajal občutek, kakor da ji. je &0iatOfr znan. Dvignila se je' s (KiiStcIje lin tipala naokoli. . - Ted a. j je zaslišala konake. Nek' Bo je vstopil v sobo in prižgal (uč - »Jiini«, je prestašen-a vzkliknila ip se zgrudila na posteljo. j»:Da. J,aiz sem!« je mrko dejal. ^Ali se ti to tako čudno zdiš? Ha?« . »Ah, Jiim, Jim, tako mi je bilo luido za teboj! Talko sem joka-laJ« Ta prepredena ženska se je *|p prvem prestanem stralni kaj tiitro s!>et znašla. »Molči, kača!« je zarjul .I m. »Vse si hotela pogubiti. Tudi me" ne! Pokorila se boš zato! — S smrtjo!« je zasopel in divje zasukal oči. Z grozo je videla ta njegov besni, krvoločni pogled. In je udalrila v brezupen jok in se po kolenih plazila k njemu. »Oh, Jiiim, J.'tm, odpusti mi! Sai nisem vedela, kaj delam. V moji glavi se je vse mešalo. --Jokala sem moč im dam za teboj«, je Hitela in mtio dvigala k njemu svoje velike, črne oči. ki so imele nanj vedno tako zapeljivo moč. »Miolči, hinavka! Drugega si si izbrala!« Je besno zavpil nanjo im dvignil pest, dla bi jo udaril. Vendar mu je roka spet omahnila. Ali se je spomnil, kako jo je nekoč ljubil in kolikokrat je brezmejno uživali v njenem objemu? Eliiza, opazivši njegovo omahovanje, je že mislila, da je zmagala. In se ga je strastno oklenila. šepetaje mu na uho: »Jim, sladki moj, dragi moj, vedno setih samo tebe Ijubllia, — Tako šemi srečna, dla si živ, da sem spet tvoja...? Njene vroče ustnlice so se vpile v njegove. Orjaški in surovi Jim je trape' tal po vsem telesu. Nenadoma pa ise lie v,zravnal im jo siOovito sunil od sebe. »Proč od mene, hinavka!«, je besno zarjul. »Podaviti si nas hotela uživati razkošno življenje — kupljeno z našo smrtjo! Z mojo smetjo! Mene bi žrle morske ribe, ti pa bi lepo živela z drugim... Ne boš, prekleta 'ti — !« EUza je samo še videla, kako se je v njegovi roki zabliskalo bodalo.,. Med gluhimi zidovi je odjeknil smrtni vzkrik ženske... Konec drugega dela. Vsebina drugega dela ^ IMolj.v, ki se je čudežno rešila m Jaokoivo podmornico, je zdaj jv skrivnostni hiš1. Tam jo kmalu opazi Jackov pomagač Jim in tspozna v njej policijsko vohim-kO, ki ga ije bita spravila v za-jpOir, odkoder ga je rešil tovariš t)iok. J Ko Jack to izve, jo sklene ittitti, a > komično prizanese, iindat pa ostane Molly njego-jeitnica. Selič kasneje se sme Lobodu oje giba ti po njegovi hi-ko je svečano morala priseči, nikdar me bo ničesar izdala tudi .pobegniti ne bo sikušala. Inatim nato pride v J a okov o ?o lopa Bessie, ki je poprej trn-(Igrala vlogo policijske vohun-a se je pri tem zaljubila v ka. 'Bessie in Molly stpuuje-V isti vsobi in ai postaneta naj-Hjši prijateljici. )be dekleti pa sovraži gospo-Jaokove hiše im J trnova :a, Eliza. Sovraži pa tudi posebno odkar je mesto postal Dick njegov zaup-Z Jimom kuje zdaj zaroto. £na bi pomoči umiarJIa .lačk^, atem pa bi Jim postal! poglavar Jackov ih ljude Tako bi se polastila Jackovega bogastva in pod-mormice in razkošno živela. Bogati razuzdanec baron Har-dy, kateremu dovaja ženske stari zvodnik Clifiord, še vedrio zalezuje Elo. zaročenko VViiiiaina Morrisa (Jacka). Baron nmoiri ddkle Jenov, ker je pomagala Eli pobegniti iiz njegove vije, policiji Pit ovadi VViiffanta, češ, da je on moriilec. Jack se je medtem odločil iskati žrtve svojega maščevanja tir di v Višj.h krogih. Kot zaupnika si izbere Edivairda in Bessie, ki nastopata kot bogat zakonski par mz Skotsik«, Prt igranju te vloge, pa se drog v drugega zaljubita. Ela im njena matj g ta se med tem preselili na škotsko, kjer je Ela podedovala po svojem stri-cu graščino. Med nto I« V/Jiiia' mom je nastal razdor, ker mu ni hotela povedati kje Je bila tisto noč in kaj se je takrat ž njo zgodilo. kijučju zvedel ud Edvarda, da je bita Ela tisto noč najbrže pri baronu Hardviju, sklene to stvar srni razčistiti. Gre h baronu, ki Pa se mu nalaže, da je Eia prostovoljno prt šla k njemu. Neke noči izkuša Eliza Jacka umoriti, a to pravočar,:i:i prepreči Bes ste. Zvita Elza pa se tedaj naredi slaboumno in tako se ji posreči preslepiti Jacka, da ostane nekaznovana. VViHram (Jack) je od časa do časa prihajal v svojo zapuščeno hišo, v kateri sta prej prebivali Ela in njena mati in katero je zdaj nadziral star hišnik. Tam prejme nekega dne pismo od svoje tete. Eline matere, v kate" rem ga prosi, naj pride na Škotsko in se pobota z Elo, ki je vsa i esrečna. Odpotuje tja s svojo podmornico. Z Elo sc sicer pobotata, vendar pa mu ona še vedno noče povedati, kalj je bito tisto noč v baronovi vili. Nekega dne napade Jlim, pod-pihovau od Elize, v pijanosti Mol-ly in jo hoče zadaviti. V zadnjem trenutku pa jo reši krmar Tom, M zbije Jima na tla, Jack hoče kaznovati Jima s smrtjo, a mu na Motivno priprošnjo prizanese. Na baronovo ovadbo zalezuje detektiv Davis William,a, a ne more ničesar pravega dognati. Eliza kuje še nadalje orne na-klepe zoper Jacka. Nekega dne zleze na skrivaj v rezevbar podmornice in tam odvije jekleno ploščo. Kmalu nato Jack ponovno potuje na Škotsko. Z njim tudi Edvard, Bessie im Molly. Med 'potjo pa se »Teror« nenadoma prične sam potapljati. S skrajnim naporom se Edvardu in Tomu, ki pri tem tvegata lastno življenje, končno le posreči zamašiti luknjo in tako rešiti življenje vsem. Pri popravilu pa najde strojnik počen prstan, ki ga Jack spozna za Etinega. »Teror« nadaljuje svojo, pot na škotsko. (Villiam spet obišče Elo. Ponoči pa ga pridejo iskat poli' d:sti, a on z FJino pomočijo pravočasno ubeži. Vrne se v Lomdotn v svojo skrivno hišo im jo najde — prazno. Eliza je izropala njegovo zakladnico in neznanokam izginila. Pri tem je umorila čuvarja Sama. Po dolgotrajnem »sikanju se Jackovini pomagačem posreči izslediti jo. Kupila si je krasno vilo in se zaročila z nekim odličnim gospodbrn. Wlilili;aim (Jack) ponovno odpotuje na Škotsko in se tam skrivaj sestane z Elo. Tedaj ji tudi poikaŽe svojo podmornico. Na' Slednji dan pa povabi Elo v gozdno cerkvico, kjer se izvrši poro-roka Bessie z Edvardom, Molly pa s Tomom. Tako izve Ela marsikatero njegovih skrivnosti, samo to lic, da je on Jack — krvavi maščevalec. Jim je medtem ostal v Londonu. Zdaj je ved ek kje je Eliza. Na večer pred njeinio poroko jo ugrabi, odlpielje v skrivnostno hišo in jo tam usmrti. Policaj pijančku zgodaj zjutraj: — Morate lepo mirovati ter nič razgrajati, če greste s plesa domov. — Huk, liuk, gospod stražnik, tipk, huk, kdo pa, pa, Pravi, huk, da gremo ze domov? Iz domačih gajev IVAN ALBREHT: »Čim, čim, čim, čim, proti Sinčji vasi — naša so srca, naša je kri. Dro, dro, dro, dro, še za iole goro mamica ima ljubečo roko. Mamica naša pa: »Oj dober dan!« Pojdimo deca v naš Korotan! Ivan Albreht se je rodil 1. 1893 v Hotedršici in še sedaj moto« vili po svetu. Smola je hotela, da je začel pisati pesmi. Zato mu ni pomoči in živi kakor tisti Can« karjev slovenski pisatelj, ki mu niti sam Bog ne more pomagati. Tale pesem je vzeta iz knjige »Mlada greda«, ki je izšla lota 1920 v založbi Zvezne tiskarne v Ljubljani. Za gospodinje Kuhanje kave • Skuhati kavo, to zim vsaka gospodinja. ampak skuhati res dobro in okusno kavo, to pa zna le malokate-ra. Zato naj podamo tu malo nasveta, kako. je treba kuhati kavo pravilno. Ko zavre krop, ga odmakni, da preneha vreti, nato šele zakuhaj cikorijo, ki jo pa moraš zdrobiti, ne vreči v kosih v krop. Takoj nato stresi v krop še zmleto kavo in pomakni lonec zopet na sredo ognjišča. Pri tem pazi, kdaj začne zopet vreti. Takrat premešaj kavo in ko prične kipeti, lonec takoj odstavi. Kava sme namreč samo enkrat prevreli. Ko si lonec postavila na kraj, pri-lij h kavi eno malo zajemalko mrzle vode in lonec pokrij. V petih minutah ge je kava očistila, to se Pravi, da se je usedla gošča na dnu. Kavo odcedi nato v drugo posodo, goščo pa prekuhaj. To odcejeno prekuhano kavo pa porabi, da zopet zakuhaš na njej svežo kavo In cikorijo. Prekuhane gošče pa tudi ne meči proč, ampak jo porabi za gredice kot gnojilo cvetlicam, ali pa tudi za odstranjenje mastnih madežev, kakor smo o tem že zadnjič dali nekaj nasvetov. ! Astrološka napoved za 27. februar. Nervozen dan, polen napetosti mi razdraženosti, zlasti za uradni' ke, dan ni dober. Slišali boiino vest o smrdi one ali druge višje osebe. V poklicu in rodbini skrbi in nesoglasja. Zenske bodo danes zelo občutijive, pri moških se bo pokazoval njihov egoizem bolj kot v drugih dneh. — Za vse ljudi velja ia dan opomin: Imejte sebe v oblasti, brzdajte »e v vsem! Dva pniijaletja se po dolgem času spet srečaita. Govorita o ten* in onem in tudi o zakonu. »PrijalbefUj«, pravi Jože, »jaz rečem talko, da je zakonski sta" vendarle najlepši stan. To je kakor varno pristanišče, v katerem se srečata dive ladji«. . Finance pa zmajuje »lavo. »ve te stvar taka«, zasope, »potitej ic l>a mene srečala vojna ia,#u« Beseda dneva Zato ne izgubljamo srca; ali čeprav se zunanji naš človek po--končuje, pa se notranji obnavt Ija od dne do dne. Kajti sedanja kratka, in lahka stiska naša nam napravlja nad vse obilno večno množino slave; ko ne gledamo na to, kar se vidi, marveč na to, kar se ne vidi; zakaj to, kar se vidi, je začasno, kar se ne vid’, je večno. (Pavla apostola drugi Ust Ko; rinčanom, pogl. 4, 16 — 18.) Iz nar. skupščine Odhod opozicije Beograd, 26. febr. — .Včeraj smo že na kratko poročali o začetnem poteku seje v nar. skup* šemi. Danes podajamo na dalj* nji potek in konec. Po gvooru poslancev Baričeviča Kabalina, skupščinskega tajnika Lazareviča in Kovača je skup* svinski predsednik Čirič stavil na glasovanje predlog o odobritvi zapisnika z izjavo: Kdor je pro* ti zapisniku, kakor je bil preči* tan, naj vstane, kdor pa je za to, da se zapisnik, kakor je predlo* žen, odobri, naj obsedi. Desnica (vladna večina) je obsedela, levi* ca (opozicija) pa je burno prote* s tirala. Predsednik Čirič je po* n ovil svoje besede, nakar je ugo* vil, da je zapisnik brez spremom* be sprejet. Takoj nato je začel v skupščini nov hrup, ker so se z levice začu* b klici: V dvorani so policijski agent'! Ven z njimi! Pozivanje predsednika k redu je bilo za* man. V največ jem hrupu je začel govoriti posl. Perič, ki je izja* vil, da je predsednik kršil skup* šeinski poslovnik. V istem srni* slu je govoril tudi posl. Vojn Lazič, za njim pa še posl. Bar/* čevič. Ko je nato dobil besedo posl. Mita Dimitrijevič, je stcp.il v v ospredje posl. Dragiša Stojadb novič in vprašal predsednika, če* mu je pozval v skupščino policij* ske uradnike. V dvorani je na* stal kraval, tako da je predsed* nik okoli 12. ure sejo prekinil. Po polurnem odmoru se je seja nadaljevala v skrajno napetem ozračju. Posl. Dimitrijevič se je z.aradi splošnega nemira odrekel besedi. Po dolgotrajnem h*upu Je končno stopil na govorniški t'dcr posl. Nikola Preka, ki je prečital izjavo opozicije, v kateri vseh pet opozicijskih klubov sporoča, da v znak protesta proti Postopanju predsednika Čiriča in Proti dogodkom na današnji sefi opozicijski poslanci zapuščajo -skupščinsko dvorano. Med glas* mini protesti so nato vsi po* slajici opozicije zapustili dvora* n°' v kateri so ostali samo pn» ^binci vladne večine. V grobni 'šini je nato predsednik skup* čine Čirič podal naslednjo iz* Javo: Na izjavo opozicijskih klubov moram izjaviti, da organi, ki so 1,1 tu, niso nič drugega, nego Poročila iz Atsesmije luje, vendar je vselej odbila žel1 JO Francije in gledala na razne spoi Ostre praske na jugu Z ogadenske fronte poroča dopisnik, da so italijanske čete v bojih pri Kura ti ju zadržale napad vojske rasa Na šiba, kj se je morala umakniti v neposredno bližino Kurati ja. Letalstvo je zelo aktivno. S fronte pri Dolu poroča dopisnik, da je položaj pri VVaderi zelo kritičen. Radi deževja so vsa tla premočena, tako da je treba gaziti globoko blato in na nekaterih krajih občite vozovi, ki se jih pa dalje čase ne posreči izvleči iz blata. Praske, ki se vrše ob Webi Gestro, nameščenci narodne .skupščine, ki sem jim kot predsednik skupščine odredil gotove ilolž* nosti. Ta dolžnost obstoja v tem, da zaščitijo varnost narod* n ih poslancev na vseh straneh. Po žalostnem dogodku na zadnji soji, ko je bil neki narodni po* slan ec fizično napaden, smatram, da je moja prva dolžnost ukreni* ti vse potrebno za varnost na« rodnih poslancev. Zaradi žaljivih izrazov, ki jih je glede moje ose* be v svoji izjavi uporabil posl. Nikola Preka, ga kaznujem s pi* smenim opominom. Končno je predsednik nar. skupščine dal še enkrat na glaso* vanje vso zadevo glede zapisni* ka in je vladna večina soglasno odobrila postopanje predseduj* ka. Po prečkanju raznih prošeni in pritožb je predsednik sejo ob 13.30 zaključil s sporočilom, da se trgovski zakonik, ki je bil na dnevnem redu, o dstavi z dne v* nega reda in da se prične že da* nes dopoldne proračunska raz« prava po skrajšanem postopku. Sto dni sankcij Včeraj je Poteklo sto dni, kar so pričele po sklepu DN" izvajati posamezne države na prani Italiji gospodarske sankcije. Reči je treba, da jo Italija doslej še z velikim samozafajevanjem prenesla ta udarec. Sicer se v gospodarskem življenju močno čuti pomanjkanje tega in onega, zlasti pa raznih sirovin za industrijsko predelavo. Sprva se je pričela tudi večja špekulacija s cenami, kar pa je fašistični svet s posebno odredbo preprečil in tako zaščitil konzumenta pred izkoriščanjem. Gospodarski strokovnjaki, ki poznajo gospodarsko in zlasti finančno živčevje Italije, zatrjujejo, da Italija toga gospodarskega pritiska ne bo več delj časa prenesla. Zasedanje sanke!jskega odbora Zasedanje odbora osemnajstori-ce, ki se bo pričelo v ponedeljek 2- moren pod predsedstvom portugalskega delegata De Vasconcello-sn, bo trajalo najbrže več dni. Med zasedanjem tega odbora, ki naj odloči glede morebitne poostri tive sankcij, Se bodo vršili tudi diplomatski razgovori, pri katerih bosta imela glavno besedo francoski in angleški zunanii mi- i so čedalje močnejše. Letalci poro-: čajo, da so v Sidamu opazili mno-' go nmbulamc Rdečega križa. Vse . te amibulance imajo na strehah ve-! lik rdeč križ in zastavo svoje dr-; zave. Ob Gama le Doria so italijanske čete zavzele važne postojanke, ki so jih morali Abesinci radi močnega. ognja im z mnogimi izgubami zapustiti- V Addis Abeibi prebivalstvo z velikim zanimanjem sledi dogodkom na severni fronti in vsako še tako majhno vest s strašnim vpitjem in vzklikanjem razglasijo po prestolici. nister. Ti razgovori se bodo nama-šftld na stanje italijansko - abesinskega spora v splošnem, na politične posledice ratifikacije francosko . ruske pogodbe ter na možnost kršitve demilitarizirane cone v Porenju s strani Nemčije, pa tudi in a razna srednjeevropska Vprašanja. V. Kassel pri Muss&lifiijtt Rim, 26. febr. Mussolini Je sprejel v avdljenci nemškega ambasadorja v Rimu von Hassela. Domneva se, da je Mussolini ob tej priliki hotel zvedeti točno stališče nemške vlade z ozirom na francosko— sovjetski pakt, ki bo v kratkem ratificiran. Flandin o paktu z Rusijo Pariz, 26, febr. Govor zunanjega ministra Flandin« je bil sprejet v narodni skupščini z velikim odobravanjem- V svojem govoru je Flandin opisal vse napore in uspehe Francije za dosego miru in skupnega sodelovanja v Evropi. Vsi pakti, ki so bili sklenjeni, niso bili naperjena proti nobeni državi in niso nobeni državi ogrožali mej njenega ozemlja. Posebej je Flandin poudaril, da je bila Nemčija razume, ki jih je delala Francija) z drugimi državami, skrajno nezn« upljivo. Takšno politiko nezaupljivosti vodi Nemčija še sedaj, zatd tudi ne more zahtevati, da bi kdqi d-iugi mogel njej zaupati, posebnOi glede spoštovanja paktov. Tudi se, daj, ko Francija, sklepa pakt z Rusijo, se Nemčija postavlja v na* športno stališče in se drži mnenja^ da je pakt naperjen proti njej s a* mi. Vendar je to mnenje zmotno., Meja med Rusijo in Francijo ni skupna. Oddaljenost je velika iit se praktično niti ne more računati na medsebojno pomoč. Nemčija tudi nima teritorialnih spornih vprašanj z Rusijo. Poleg tega je ta pakt v popolni soglasnosti z lo-ka vnskim paktom in strogo v okviru DN- Radi tega si Nemčija ne sme misliti, da jo ta pnkt ogroža. L' V peii-k zvečer ob b. bomo videli v Delavski zbornici nad 800 lepili diapozitivov o Pravkar zaključeni zimski olimpijadi, kjer so se naši fantje, za naše prilike kar lepo uvrstili. Predavanje o Ga-Pa priredi Foto Tourist, Lojze Smuč, govoril bo pa Rajko Kos. Obeta <" nam zanimiv, večer. Opozarjamo, da ji- to predavanje gamo v petek, in ker je. povpraševanje veliko, naj si pri Smuču na Aleksandrovi cesti 8 vsi k Pravočasno nabavi vstopnico. Radio LjasbSšasm Četrtek, 27. februarja. 12: Slavni virituozi (plošče), 12.45: Vremenska napoved, poročila, 13: Napoved č>.sa Objava sporeda, obvestila, 13.15: Operetni napevi (plošče). 14: Vremensko poročilo, borza, 18; Koncert ruske glasbe, radio orkester: Čajkovski, Glinka, Mitsorgskv, Cerepnin. 19.30: Nacionalna ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije, 20: Ura francoske klavirske literature. Predava ter izvaja g. prof." L. M. Škerjanec. 21: Koncert slovenske glasbe, Radio orkester, 22: Čas, vreme, poročila, spored, 22.15; Koncert ruskega pevskega kvartteta Krolikovih. Oglašaj v „Glasa" MALI OGLASI Najmanjši Vsaka bewda M P«, znesek 8 Din. Drl In ban. davek $ Din. Oglasniki, ki iščejo slažbe, plačajo samo po 89 par za besedo. Na pismena vprašanja je priložiti *S Odgovor I Din i znamke*. -Mali oglasi so plačljivi lakoj pri na- ročiln Radi družinskih razmer ee proda posestvo, zelo rentabilno, na Dolenjskem, lepa sončna lega, ne daleč od železnice, sesteječe iz vile s stanovanjem za lastnika in oskrbnika, gospodarska poslopja, obširni sadonosnlki, vinogradi dobro gojeni, 3600 mladih plemenskih trt, mešan gozd za sekanje. Proda se samo proti gotovini. — Cena Diu 116.000. Podrobna pojasnila da unrava lista. Primerno nagrado dobi tisti, ki ml preskrbi karšnokoli službo v pisarni ali kaki tovarni. Ponudbe na upravo pod šifro »Nagrada«, i Knjigovodja — bllancist, popolnoma samostojen, tudi na kartotečnem (Ruf) sistemu, strokovnjak, vesten in natančen z dolgoletno prakso, želi stalnega nameščenja kjerkoli. Tudi za nekaj ur dnevno. - Predpogoj samo solidne in boljše firme. Cenj. ponudbe pod »Sigurnost 261« na upravo lista. Ženitve iu možitve boljših krogov posredujemo najvest-neje. Razpošiljamo! informativne pro« spekte proti predplačilu Din i O.-—j v poštnih znajiiitan • diskretno. VcllkS izbira odličnih paifr tij obojega spola, Naročite takoj prqj spekte 1 »Razori Zagreb — pošta Čitajte! Priporočajte| S,r,te!,GLA{ NARODA« II »DAJO S poslovni prostori, samsko stanc« vanje obstoječe Iz 2 sob in kopalnic* in komfortno 4 sobno stanovanje t vsemi pritiklinami. — Poizve set Uprava palače Grafike 4. nadstr. <'I5VL.1AR.IEM! Javi osti da'emo pismo, ki ga ,e poslal gospod Richard Neumann, zet gospoda Hertmanua, la tnika firme Josip Herimarin in sin d. d, v Zagrebu, gospodu Mi-livoiu A. Saviču v Beogradu, Milorada Draškoviča ulica 4, usnjarskemu trgovcu in predsedniku takozvanega in samozvanega Akcijskega odbora proti „BATk4 .ClCACING POOMCT KCO DpST Srep ŽAGO E 8 33GSO INC.RIH/RD NAJ1,Ia:i Z / C F E B Jelačičev trg-12. JELAĆIĆEV.TRG Z £> telb.on ar 4420, -rsigaPflPSMAAORean H^RTMANSlNiZAGREB POSTAN S«l; DDETlMAC 89 ZAGciea i 'r"/*' 4 5 juna 1935* L Milivoje P. S a v i d B e o g r a d. . M M -■s&tk, PCao.(blagajnikt Centralnoga koral te-a. Ako lonlbuodbora za zadtltu^naolonalne»kolareko-obučareke.vprolzvodnje doznačio 9am*Vam danaei.nai-Va5 'čekovnl -računikodiPoštanekefištadlonloe Pln^ra 6?00Q;xsn ./žežthll-jada/,. koj 1 iznoe Izvolite u po tr ebl t v. z a*f ko ioni*1 odbor Beograd. S^MštovanJee To je avtentični dokaz, da se za denar usnjarske industrije in usnjarskih trgovcev organizirajo protestni zbori proti „BATI“. Vse to se dela v cilju, da se obdržijo visoke cene usnju ii flarskim potrebščinam, torej tudi obutvi. m cev- SmMMMMJL fV