145. številka. Ljubljana, nedeljo 27. junija. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Uhaja vaak dan, itvzemii ponedeljko In dneve po praznikih, ter velja po polti prejeman za avstro-o gorske dežele za celo leto 16 gl., za pol leta H gl. ca ifltrt leta 4 gld. — Za Ljubljano bre« polivanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt let* 3 gld. 30 kr., za en meHec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanj« na dom ae računa 10 kr. aa meaeo, 30 kr. za četrt lota. — Za tnje dežele toliko već, kolikor poštnina iznafla. — Za gospodo učitelje na ljudskih Šolah in ■a dijake veH> s ni lan a cena in aicer: Za I. j u bij h no aa četrt leta 8 gld. BO kr., po poŠti prejemati za četrt leta 3 gobi. — Za oznanila ae plačuje od oetiriatopne petit-vrate 6 kr., Če se oznanilo enkrat tiska, fi kr., če ae dvakrat, m 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frank irati. — Rokopisi se ne vračajo. — Ured n iSt v o jo v Ljubljani v Franc Kolnianovej bili it. 3 »gledališka stolna*. OpravniS t. v o, na katero naj ae blagovolijo potikati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne atvari, jo v „Narodnoj tiskarni" v Koltuanovej bili. Vabilo na naročbo. S koncem tega meseca poteče naročnina za prvo polovico leta. Gg. naročnike prosimo, da naročnino o pravem času ponove, »ko hotć list dobivati redno v roke, ker „Slov. Narod" sedaj pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino. „Slovenski Narod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta......6 gld. 50 kr. Za četrt leta.....3 „ 30 „ Za en mesec.....1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za pol leta......H gld. — kr. Za četrt leta.....4 „ — „ Za en mesec.....1 „ 40 „ Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in Bicer: Za Ljubljano za četrt leta '2 gld. 50 kr. Po p o 81 i prejeman „ „ 3 „ — „ „Državna misel". A. Svečanost v Idriji, kakor se vid' iz telegratičnih poročil ttSlovenskega Naroda1' in Se bolj onih vedno ustavoverno nemške „Laibaeher Zeitung", (katera tudi so le črez en teden iz telegraličnoga korcspondcncbureaua dunajskega zve, da so n. pr. vrli kranjski Kamničanje Taafleja in VVinklerja za rastna meščana izvolili, ali iz „"Wiener Abondposte", da so Cerkničnirje isto storili, samo ker jej „furor teutonicus" ne pripušča kaj h domačih slovenskih novin pobrati), svečanost v Idriji je bila tudi v tem oziru zanimiva, ker se je videlo, kako je naša birokratsku nemškutarska stranka skušala i/.ključivo svoj nemšk pečat vtisniti jej. To so pač paralizirali deželni predsednik g. AViukler s prav slovensko nnzdra-vijco, a za njim tudi državni poslanec d. Vodnjak in potem idrijski župan. Posebno je ta nemškutarski namen viden v napitnici (Jari-boldijevej, ki je veljala idrijskemu „uradništvu, katero je nevplivano po političnih izprememlmh dnevnih pod vsemi razmerami vzdržavalo državno misel" — (,,die bcamtenschaft, \velehe, unbeeintlusst durch die Stromungen des Tages, unter allen Umstiluden den Ueichsgedanken festhielt). Zoper take napitnice mora narod na Slovenskem glasno protestirati v toliko, kolikor se z njimi uraduištvo kot i)0sebna stranka izpostavlja in se mu kot posebnoj stranki hvala .daje za nekaj, kar je zanj vendar samo ob sebi razumljivo, pa se ob jed nem glasi tudi tako kakor sumnjičenje dr uzi h stanov, Češ, da oni nijso bili vselej za državno misel. Nij res, da so pri nas na Slovenskem le uradniki bili vselej za državo zvesto vneti, temuč vsi stanovi so bili enako lojalni, narodni sploh gotovo še mnogo bolj državi zvesti, kakor marsikateri nemško misleči privrženec ljubljanske kazine. Državne misli se torej ne pojdemo niti od Toni (lariboldija niti ne od uradnikov učit in si v tem oziru ne damo ničesa očitati niti naravnost niti indirektno, kakor je Gariboldi s svojo napitnico mislil. Sicer so se pa morali idrijski nižji uradniki vendar sami smijati nesramnej Uaribol-dijevej neresničnosti, katera si upa slepa za ves terorizem, ki je ob Lasser-Auerspergovem ministerstvu ravno v Idriji bil in n. pr. brez uzroka narodnega c. kr. zdravnika dr. Jenka iz službe izintrigiral, trditi, da so bili uradniki „unbeeinflusst" ! — In dalje, kako se je vendar pokazala napita politična čednost idrijskih uradnikov? V tem, da so za deželni zbor volili (sami zoper meščane) tega istega gospoda Toni Gariboldija v deželni zbor, in Bog se usmili države Avstrije, čo bi nje „državna misel" le količkaj odvisna bila od taci h duševno revnih zastopnikov! Deželni predsednik g. \\ inkler je ob svojem nastopu na vlado v dopisu okrajnim glavarjem izrazil željo, naj skuša uradnik v slogi z narodom živeti. Ali glej, uže spet čujemo iz ust ljubljanskega kaziuarja, uradniki posobe, uradniki najnaprej, uradnikom posebna hvala politična! In zakaj ta politična hvala uradnikom V Zato ker baje nijso veleizdujniki! Tedaj po < Jari boldijevej sodbi in besedi (katero je še iz dunajskih judovskih časnikov pobral, ker Gariboldi „\voher nehnien und nicht stehlen") smo v Avstriji uže tako daleč prišli, da se mora e. kr. uradnikom napijati in jim v posebno zaslugo šteti, da se nijso deležne storili zločina po § Go k. z. To je vendar preveč. Mi se strinjamo le s tališčem zdanjoga deželnega predsednika, izrečenem v gori omenjenem pismu do okrajnih glavarjev: uradnik stori svojo dolžnost, v politiki pa ne delaj kaste za se in zoper ljudstvo, ne delaj več raspora. Vsako drugo stališče, vsako „posebno klobaso" za uradnike perhoresciramo. Padanje Turčije. Ko je bil hrabri ruski vojak dovršil krvavo delo na Balkanskem poluotoku, to „črno raboto" kakor so ruski časopisi dejali, prišla je kakor na nekak čuden način vsa zapadna Evropa do druzega prepričanja, nego ga je prej imela ali kazala. Kavno tisti so začeli piipovedati in še zdaj pripovedajo, da je Turčija v Kvropi smrtno udarjena in da se ne da več rediti, temuč mora poginiti, ki so prej v svojih novinnh nam Slovanom pridigovali, kako močna, kulturna, potrebna, življenja zmožna je še Turčija in kako bode ne le Srbe in Bolgare temuč tudi Ruse še občutljivo udarila. Turkoljubi Nemci, Angleži, Magjari, Francozi in drugi so sami obupali nad životno močjo svojega varovanca in jednoglasno zdaj prorokujejo tudi oni njegovo smrt. Le ker se Kvropci še zdaj bojo onih razporov, kateri utegnejo nastati pri delitvi dedačinc Carigradske, skušajo še krpati, diplomatizirati, in vsaj za malo časa zavleči katastrofo, ki se vsem neizbeživa vidi. Zatorej sedi zdaij v Berlinu spet konferenca evropskih diploma-tičnih pooblaščencev, ki bodo poskusili porto z dobrimi sveti in morda žuganjem še pri življenji ohraniti. Da pa stalnega vspeha od tega ne bode, to moremo s tisto gotovostjo prorokovati, kakor smo pred dvema letoma nestalnost uspeha berlinskega kongresa prorokovali, in evo, kakor^ hitra potreba te konference kaže^prav imeli. Kako soglasno se dvomi o vsem vspehu posredovanja v Turčiji, torej tudi konference, kaže sledeče. Angleški poslanik Lavard, bivši velik Turkoljub, je pisal 27. aprila tega leta depešo iz Carigrada svojoj vladi v London, v katerej tako-le popisuje propadanje Turčije: „Nemogoče jo popisati, kako slabo se v Turčiji zdaj vlada in kaka anarhija je. Nikoli nij bila katera država tako močno r a I o r g a n i z i r a n a. V vsa-kej drugoj državi bi bila taka beda in reva, taka nepravica in zla uprava uže davno upor rodila. Le največja potrpežljivost muselmanov in njih spoštovanje do glave svoje vere brani dozdaj vplamtenje upora; ali znamenja kažejo, da to stanje ne bode dolgo trajalo. V Siriji se vežejo muselmani in kristijani, v Arabiji more vsak čas revolucija pokniti in težave, s porto dogovarjati se, so uže nepremagljivo velike. Ministri ne smejo ničesa storiti; vse je odvisno od sultana in njega palače; ali tam se nič ne stori, nobena obljuba so no drži, za vse, kar je Turčija slovesno in jasno Angliji obrekla, ne zmeni se zdaj ni najmenj." — Na dalje Lavard, prijatelj Turčije, pripoveduje, da jo življenje in iinenje kristijanov v Macedoniji, Tesaliji in Kpiru v vednej nevarnosti in da je sultan nezmožen tej anarhiji konec storiti. Po drugej strani pa pravi, da v vzhodnjej Korneliji Aleko paša za Bolgare dela in da je bila izvolitev Solijo za glavno mesto Bolgarije osodepolno za berlinski dogovor, ker od tam se bode Bolgarija leliko sjedinila, kadar jej prilika pride. Spominjamo se, da nas je bil kmalu po zvršetku berlinskega kongresa potujoč skozi Ljubljano, obiskal zastopnik srbske narodne skupščine in nam svojo misel izrazil, da črez pet let bode Bolgarija jedina, Carigrad > slovanskih rokah itd. Tačas mu nijsmo verjeli. Premalo se nam je zdelo pet let. A kakor se vidi, mogel bi oni Srb nazadnje res Se prav imeti. Stvari hitreje zore nego je bilo misliti. Iz deželnih zborov. Kranjski deželni s bor. (5. seja dne 24. junija.) (Kunec.) Dr. Poklukar se temu protivi. Kar se denes sklepa, pravi, to nij še postava. Deželni zbor izreče le svoje mnenje, in to ne škoduje če se objavljajo razna mnenja. (Jovornik zatorej nasvetuje, naj se predlog reši še denes. Dežman toži, da bode premalo novcev, ako bi se sprejeli predlogi narodnih poslancev. Kajti ne le država, nego tudi dežela, okrajni cestni odbori in občine zahtevajo svoje pri-klade. Dežman pravi, da v slučaji ako bi obveljali kmetijstvu ugodni obroki za plačevanje davkov, bi zastajalo vse delovanje cestnih odborov in občin. Dr. Vošnjak se izjavlja proti nasvetu barona Abfaltrema. Vlada hoče izvedeti samo mnenje raznih dežel, da jej bode potem mogoče predložiti državnemu zboru postave o tem. Govornik smatra, da je za Kranjsko najbolje, ako sta dva ali če so trije obroki do-ločeui za plačevanje. Kar se tiče opazek g. Dežmana, reče da so pretirane, kajti nij res, da bi mogel, in tudi nigdar ne bode zaradi tega nastajal kakšen nered. Grof Thurn pravi, da on drage volje podpira vsak predlog, samo če je kmetijstvu na korist. Pri glasovanji se sprejmeta predloga g. Detelje in g. Navratila. Poslanec Kljun, poročevalec odseka za pre gledovanje poročil deželnega odbora, predlaga Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Deželnemu odboru se naroča, naj skrbi za redna popotna predavanja o vinoreji po Do lenjskem, ter v ta namen po c. kr. kmetijskej družbi skuša pridobiti primerno vladino podporo. Vodstvu vinorejske šole na Slapu pa naj se naroči, Šolsko leto tako uravnati, da bode g. Uihardu Dolenjcu mej počitnicami mogoče taka popotna predavanja po Dolenjskem imeti. Posebno pa naj deželni odbor preudarja, ali bi ne bilo primerno in koristno na Slapskej šoli nastaviti še jednega adjunkta, ki bi z vodjo opravljal popotna predavanja, ter naj skuša izvedeti, koliko stalne podpore bi se bilo v ta namen od si. ministerstva za poljedelstvo nadejati. 2. Deželnemu odboru se naroča v pora-zumljenji s c. kr. kmetijsko družbo poskrbeti izdajo praktične po domače spisane knjige o vinoreji s podobami. Finančnemu odseku pa se naroČi, da v proračun deželnega zaklada uže za leto 1881 za ta namen postavi primerno svoto. 3. Deželnemu odboru se naroča, minister-stvo poljedelstva prositi, da bi vladino podporo za sadje- in vinorejsko šolo na Slapu zopet pomnožilo na 2000 gld. na leto. 4. Deželnemu odboru se dovoljuje, da se pri razpisovanji in oddajanji ustanov na dežel-nej sadje- in vinorejskej šoli na Slapu ne gleda tako strogo na dokaze revščine. f>. Poročilo deželnega odbora o napredo vanji sadje- in vinorejske šole na Slapu in o drugih zadevah te šole se blagovoljno na znanje jemlje. Poslanec vitez Gutmansthal naglasa, da vinorejci dolenjski tak6 ne morejo več Čakati in da se mora nekaj zanje storiti. Zavoljo slabih denarnih okoliščin res da nij mogoče ustanoviti kmetijske šole za Dolenjsko, vendar pa je zadnji čas, da se ustanovi potovalni p c u k, in sicer treba, da ta postane reden, da se namreč vrši o gotovo znanih obrokih, in to na mestu samem, bodi si v gorici ali hramu. Dr. Bleivveis grajn, da, kadar gre kaj storiti za povzdigo kmetijstva, takrat se vsele* le krpa in krpa. Kmetijske Šole nijso hoteli ustanoviti, češ, da je predraga. A ti kmet pak plnčuj in plnčuj da bodeš črn, ter pusti nem-čiti svoje otroke po Šolah in sam sprejemaj nerazumljive nemške dopise iz uradnij. Ko smo mi zahtevali kmetijsko šolo ali popotnega Btalnega učitelja, takrat nij bilo ničesar potrebno. No, denes pnk se vsaj tudi uže od druge strani popotni učitelj spoznava zelo potrebnim, ker smo pač vsi postali starejši in resneji pa bolj mirni. Povsod v vseh strokah, kjer so bili n» Kranjskem potni učitelji, ki so uže v vseh deželah — razen pri nas — nastavljeni, je bil vspeh dober. To jasno vidimo, koli so koristila predavanja gg. Pourja, Mesarja, Piškurja, Povšeta in sedaj Dolenjca. Poleg tega pak je treba, da se kmetijski pouk tudi na tukajštjem učiteljskem izobraževališči popolnem preuredi. To dvojno ravno tako želi poljedelsko ministerstvo, kar spričuje denes kmetijskej družbi došli spis, v katerem se posebno naglasa potreba potnega učitelja in preustrojenje kmetijskega pouka na ljubljanskem učiteljskem izobraževališči. Treba je, da se ne stori samo nekaj za vinorejce, ampak tudi za poljedelce. Vino se na Kranjskem prideluje samo na 17 tisoč oralih, poljedelci pak obdelujejo nad 1500 tisoč oralov. Govornik nasvetuje, naj se deželnemu odboru naroči, da skliče za uravnavo tega važnega vprašanja preiskovalno komisijo, in povabi vse merodajne faktorije k njej. Dežman želi, da bi se dr. BIeiweisov predlog smatral samostalnim, ob jednem pravi, da se čudi, ker vodja vinorejskej in sadjerejskej Soli na Slapu v svojih poročilih svetuje sam, naj se ta Sol* odpravi. Govornik pravi, da bi kaj takšnega nikakor ne bil pričakoval. Poslanec Pakiž se odločno temu protivi, da bi se jedino vinogradnikom skrbelo za pouk, dočim bi ogromna večina poljedelcev ostala brez njega. Poslanec Kljun se sklada z nasvetom dr. Bleivveisovim. Dr. Zamik nasvetuje, naj se dr. Blevveisov predlog s točko prvo odsekovega predloga izroči gospodarskemu odseku, da o njem poroča. Ko se ta kakor tudi vsi drugi odsekovi predlogi brez ugovora sprejmo, se sklene seja. Prihodnja seja jo v ponedeljek ob 11. uri. prevzame baje trgovinsko ministerstvo dvorni svetnik Kremer. Na DiiuaJI so bila te dni skupna m i n i s t e r s k a posveta van j a ; baje da B© je določil skupni proračun za 1. 1881. Isto tako «e je baje tudi določilo, da se delegacije zbero početkom oktobra v P e 81 i. Iz Praffo se poroča 25. t. m.: Denes se je pričelo posvetavanje o vladnej volilnej predlogi. Deželni namestnik je obširno motiviral predlogo in dejal, da vlada s to predlogo ne stavi zoupnega vprašanja. Vladna predloga se ne ozira na strankarske razmere nego je stvarna. Debata se je na denes, soboto, odložila. llrvaHkl sabor je včeraj sprejel zakon o idemniteti. Hrvatski ban je dejal saborske] konferenci — v katerej so vsi zastopniki — da bode Davidov mngjarski učni tečaj takoj odpravljen, kadar se za magjarski jezik osnuje stolica na zagrebškem vseučilišči. Vsa ta zadeva je denes na dnevnem redu tudi v saboru. Mrazovi t*, in tovariši namreč predlagajo, naj sabor sklene, da doseže zaključenje Davidovega mngjarskega tečaja ali pa naj ga vlada sama zatvori, ker je v učnih zadevah čisto neodvisna. V u u u I«» «1 ■*£»?«». Hrl»*kl knez Milan je denes odpotoval na Dunaj : spremljata ga polkovnik Katargi in major Simonović. Organ srbske opozicije „Videlo*1 je ponavljal članek v pNovoje Vremja" o avstrijsko-srbskej železniškej pogodbi in po ruskem listu očital Ris tiču, da je bil po d m it en od Avstrije. 6 albaiiakcj ligi, katero nemški listi tako silno slikajo, pravi „Glas Crnogorca", la so šli Miriditi in Klementi domov in ligi hrbet pokazali. O tehničnej komisiji, katero bi bila bor-Unska konferenca odposlala Grkom mejo delat, je vse omolknilo, n zato bodo baje dobili Grki nalog, da sami hitro zasedejo novo ozemlje. Včeraj, v petek, je imela konferenca sejo, ki je trajala tri ure. Sodi se, da je glavno delo dovršila. V itall|aiiNk«>J zbornici je dne 25. t. m. nekdo vrgel z galerije dva velika kamenja mej poslance, katerih pa vendar nij bil nobeden ranjen. Zločinca so zaprli. Polilirni ra&gled. V L j ubij ani 2G. junija. Določneje stopajo na površje imena novih ministrov, ki bodo pa v Ta« Hej evo niliil*0>r- »t%*o vstopili baje potem, ko bode centrali-Ktiška večina češkega deželnega zbora zavrgla vladno volilno predlogo, katera je v češkem deželnem zboru denes na vrsti. Gotovo je, da prevzeme justično ministerstvo baron S tre i t, višji deželni sodnijski predsednik na Moravskom, Dunajcvski postane finančni, a \Vellors-hoimh minister za deželno obrambo. Poslednji je osobni prijatelj Tanlleju. Namesto Korba Dopisi. V Iz EJiiblJaue 2G. junija. [Izv. dop.] (Nemški listi o Hočevarjih.) Dunajski „humoristiški" list „Flohw, prava gnojnica nemškega denašnjega „humorja", peča se tudi rad se Slovenci, hoteč jih sramotiti. V zadnjem broji je prinesel sliko Kočevarja z običajno krošnjo in žakljičkom za „hoch in nieder", — ta slika bi predstavljala Kranjca - Slovenca; a nemška temeljitost je udarila po nemških Ko-čevarjih. Drugo. „Neue freio Presse" od srede prinaša v svojem jutranjem listu podlistek z naslovom „die neue Amtssprache". V tem sestavku se izliva pod krinko sarkazma ves gnjev, kateri gojd Nemci do vseh ostalih avstrijskih narodnostij, in potem sledi prav lepa opazka, da na avstrijskih papirnatih novcih ntj Se vandalskoga jezika, „ki je po novejših pre is ka vu nj i h ma te ri ni j ezi k Kote var j eni". Vandali so početkom 5. stoletja pod vodstvom svojega kralja „(5 odegiselM-a (božji bič) strahovito pustošili Galijo in Španijo, isto tako tudi v Afriki, kamer jih je poklical na i m »i i it m*- zap. rim. namestnik Bonifacij. Italijanska mesta so pred Vandali silno trpela; leta .r> so prodrli celo v Rim, tam vse porušili in od onega časa se je udomačilo ime „va nd al ize ni". Dakle po najnovejših nemških preiskavanjih so denašnji Kočevarji potomci onih Van da lov, ki so bili strah tedanjemu času, na katere pa se denašnji svet le k gnjusom Rpomina. Nemški Kočevarji naj si zapamujo, kako ljubo in prijateljski se igrajo beški „liberalni" Nemci z njimi in kako jih visoko čislajo, ker objavljajo dvomljive izide nemških preiskavanj o „Vandalih" zato, da smešijo svoje rojake pred svetom. Iz Invefrn inoMn 23. junija. Jl/.v dopis.] (Naš novi notar.) Z velikim veseljem smo čitali, da je za naše glavno mesto Dolenjske imenovan nov notar v osobi gosp. dr. P ozn i ka, ker s tem značajno-narodnim možem pridobomo voditelja, kakor smo ga narodnjaki uže dolgo tukaj potrebovali. Novine beroči narodnjaki še pomnimo, kako je celo na slovenskem Koroškem bilo politično Življenje obudilo se, ko jo dr. Tožnik, tedaj kon-eipijent pri ranjcem prezgodaj umrlem narodnem advokatu dr. Pavlicu v Velikovci, ustanovil bil in vodil politično društvo „Tvidnjnva". Tudi smo slišali, da je gospod dr. Tožnik mnogo zarad svojega slovenskega rodoljubja izstopil iz državne sodniške službe in prestopil k notarijatu, da more neodvisneje gibati se. In ker je uže kot c. kr. uradnik v najhujših časih za narodne ljudi vedno zvest sin slovenskega naroda ostal, zato ga z veseljem pozdravljamo: dobro nam došel! Iz Celja 2.r>. junija. [Izv. dop.| Županstvo sv. Tetra v savinskej dolini je denes poslalo tukajšnjej c. kr. delegiranoj okrajnej sod-niji dopis, v katerem prosi, naj se mu odslej dopisuje od sodnije le v. slo ven s k eni jeziku, da je po odborovem sklepu od dne 0« t. m. uradni jezik pri županiji sv. Petra izklju ljivo le slovenski. Bog živi vrli občinski odbor sv. Tetra! Le tako naprej! Ta lepi vzgled bodi v spodbudo tudi drugim občinam, da jednako moško zahtevajo, da se z nami Slovenci uraduje v razumljivoj nam materinščini! • Telegram „Slovenskomu Narodu". Z Dunaja 26. junija. Novi ministri še nijso imenovani. Za trgovinstvo je baje odmcnjen dvorni svetnik Krenier. — Krški knezoškof dr. Valentin AViery je prejel čast tajnega svetnika. Domače stvari. — ( C. k r. d a v k a r s k i uradi) so te dni vsled ukaza g. deželnega predsednika dobili milog nemudoma poročati, koliko in kako se uraduje v slovenskem jeziku na Kranjskem, in ali se izpolnjujejo obstoječi dotični ukazi (priobčeni zadnjič v „Slovenskem Narodu"). Upamo sicer, da bodo predstojniki davkarskih uradov resnično poročali, da do-zduj dotičnih ukazov v pismenih odlokih in nalogih večjidel nijso spoštovali, vendar ne bode škodilo, če naši gg. dopisniki tudi nas iz raznih krajev kratko in resnično obvestijo o tem. — (Ped pri Bp reje mu hrvatskega „Sokola".) 1. „Sokolei" se zberd v polnej dru-žtvenej opravi pod svojo zastavo zjutraj ob polu 9. uri v Čitalnici, od koder odrinejo točno ob 9. uri na kolodvor. 2. Ob polu 10. uri sprejem in pozdrav došlih gostov po starosti „Sokola" in izročitev venca na njih zastavo. 3. To pozdravu skupni odhod z godbo po dutmjskej cesti, slonovih in gledali.ščnih ulicah ob zvezdnem drevoredu v Čitalnico. 4. Ob 11. uri je za „Sokola" skupna vaja v telovadnici. 5. Ob 1. uri popoludne skupen obed v čitalničnej restavraciji. (J. Ob pol 3. uri so „Sokoli" zopet snidejo v Čitalnici, od koder idejo do Kozler- jevega vrta, kjer se ob 4. uri prične javna telovadba. Spored pri javnej telovadbi je takšen: I. Kolo, izvršujeta hrvatski in ljubljanski „Sokol". 2. Vaje na kozlu in bradli, predstavlja hr vatski „Sokol". 3. Vaje na drogu, izvršujejo predtelovadci ljubljanskega „Sokola". 4. Proste vaje s palicami, predstavlja ljubljanski „Sokol". ">. Vaje na drogu in mizi, izvršuje ljubljanski „Sokol". 6. Vaje na drogu, predstavljajo predtelovadci hrvatskega „Sokola". Mej telovadbo svira ljubljanska mestna godba. Ob sedmej uri na večer so društva vrneta nazaj v mesto. — (Prvi letošnji koncert pevskega zbora č i ta I ni šk e ga) je na čast gostom iz Hrvatske denes zvečer ob 8. uri na vrtu čitalnične restavracije. Spored: 1. Zajec: Pesen hrvatskega zaveza", zbor; 2. Ilajdrih : Jadransko morje1', zbor; 3. Nedved: „Popotnik*, zbor s tenor-samospevom; 4. Toerster: „Samo", zbor; 6, Nedved: „Pozdrav Bledu" zbor z bariton-samospevom; (J. Hajdrih: „V tihi noči", čveterospev; 7. Jenko: „Strunom", zbor; S. Ipavec: „Domovina", zbor s tenor- in bariton-samospevom (pojeta gg. Meden in T uei h ar); 9, Hendl: „Svoji k svojim", zbor; 10. Nedved: „Zvezdi", zbor z bariton-samospevom. Udje Čitalnični ter „Sokoli" so prosti ustopninc, a nedruštveniki plačajo 40 kr. za osobo. — (Zabavni vlak na P le d), s katerim se odpeljejo ti j a zagrebški „Sokoli", otide odtod jutri 28. t. m. ob 7. uri zjutraj ter se istega dneva zvečer zopet povrne v Ljubljano. Ker je vožnina zdatno znižana, se je nadejati, da se tega izleta udeleži tudi mnogo Ljubljančanov. — (Na P ledu) se marljivo delajo priprave za sprejem naših bratov Hrvatov, kakor se nam poroča. Na kolodvoru se bodo pozdravili se streli, pri g. Ciolijaševej gostilni „pri Triglavu" se dela slavolok in hiša je narodno ozaljšana. V tej gostilni bode tudi pripravljen zajutrek. Da bi le vreme bilo tako lepo, kakor je denes, ko to poročam; obnebje je krasno in zrak popolnem Čist. T.led in okolica sta v tem času najlepša, in izlet bode gotov lep vtis na hrvatske goste naredil, — torej tudi domači rodoljubi na noge! — (Maša zadušnica) za cesarja Ter • dinanda bode jutri ob 10. uri v tukajšnjej stolnej cerkvi. — (Zlata obljuba.) Minoli teden sta, kakor poroča „Danica", v tukajšnjem uršulin-skem samostanu praznovali nuni m. Leopoldom Mahar in m. Katarina Urbanec petdesetletnico svojega sprejetja v red sv. Uršule ali zlato obljubo. Prva teh redovnic je Se v polnej delavnosti, a druga uže boleha. — (Srebrni križec za zasluge) je prejel železniški čuvaj Jos. Maljevac v Pazinu, ker je vzpomladi sč svojim pogumnim vedenjem rešil inženčrja Kluppa, da ga nijso napadli razbojniki. Slovansk pozdrav čestitim hrvatskim gostom dne 27. junija 1880. Pozdravljen bodi vrli vsak Slovan, Ki bh.go mu sred za narod bije, In hrepeneče pričakuje dan, Ko zlati zor svobode nam zašije, Ko stara spet nam pravda se povrne, V bodočnost lepšo se razgled odgrne. Pozdravljen bodi vsak slovansk junak, Ki suče hrabro svetli meč osvete, Pogumno kakor oroslan krepak Sovragov kletih divje davi čete, Življenja božji d»*r volj An žrtvuje, Da čast pradedov slavnih povišuje. Navdušeni prejmite naš pozdrav, Izvoljeni vi ljubljenci Modrice, Ki dviga do nadzemskih vas višav, Kjer v svitu slave žari se vam lice, In v vzvišene znmakneui uzore, Nesmrtne vstvarjate nam umotvore. Pozdrav iskreni blagim ženam vsem, Ki čuvajo nam sveti žar ognjišča, V meteži svetnem zbeganim možem V naročji dajejo pribežališča, Nebeski kjer lepote svit obseva — In k činom nas junaškim navduševa. Pozdravljen bodi nam Čestiti zbor Duhov prusvetjjenih v svetišči vede Ki blagih činov vam je svet uzor, Da rod slovanski vzdrami se iz bede, In žar svobode mu zašije zlate. — Vez sloge razdvojene združi brate. Pozdravljen bodi ves ogromni rod Slovanov od iztoka do zapada, Od južnih brd do snežnih gor, povsod Kjer mati Slava zlatim žezlom vlada — Od Neve in do Adrije nam sinje Čestite čuva narodne svetinje. H—z. Tiajcl. 2). juniju: Pri slonu: Mtlllt-r iz Gorice. — Santi, Schmidt, Pelikan i/. Trsta. - Moisner, WtHihtaiunr iz Dunaja. Pri ItlitllM i Oguliti iz Novuua motita. — Hroz i/. K1 .i 11 i c a. — Ibibiauitsch iz (Sradca. - Fritucbe, Schotl iz Dunaja. 8 g v v Razglas in zastavljavnice Pijanske. Urad kranjske hranilnice bode zarad sklepanja računov za I. semester 1880 i ■ i zaprt od L do 15. julija 1880 in urad zastavljavnice od 24. junija 1880 do 15. julija 1880 s 1 ft Vodstvo kranjske hranilnice in zastavljavnice. ■*■ V Ljubljani, dnć 19. junija 1880. (885—9)2 |*| 2 11 boi mm mm mu ■« ■■■ n ■« m* mm mu um mm mu um mm mm mm mu um um mm um mm *m ■ .♦..♦-♦-♦-♦„♦-♦..♦..♦-♦„♦-♦-♦„♦„♦„♦„♦-♦-♦.♦-*Z*ZOZ*ZOZ*Z*Z*Z* 5949 Dunajska borza 26. junija. (Izvirno telegrafično porodilo.) Enotni drl. dolg v bankovcih . . 7.') g!d. HO Enotni drž. dolg v srebru ... 74 „40 Zlata renta......... 88 B fJO 1860 dri. posojilo...... 13.J „ 7f» Akcije narodne banke .... 82S „ — Kro litn« ak(*ii<* . . .... 282 „ — kr. London..........117 „ 25 Mapol...........9 „ 'M C. kr. kr. — rež 7 gld 31 kr.: — j«»Žinen 6 gld. .">1 kr.; — oves .'1 gld. 90 kr.; — sjda i gld. 85 kr.; — proso 5 gld. 85 kr.; — koruza 6 gld. 50 kr.; — krompir 100 kilogramov 4 g:d. — kr.; — 6*ol hektoliter 9 gld. — kr.; masi« kilogram — gld. 7»'. kr.; mast — gld. 74 kr.; — flpeh frišen — gld. 68 kr.; apen povojen — gld. 70 kr.; — jajce po la/, kr.; — mleka liter 8 kr.; — govodnmn kilogram 56 kr.; — teletuino 41 kr.; — svinjsko uii'.«> 61 kr.; — •'••?)n 100 kilogramov 1 gld.'J5 kr.; — siaiott 1 gld. 78 kr. Cenilnik rudninskih voda lekarne X*iaaali rrax*gel;j\xr'r y Ljubljani, na dunajske j cesti. (108—18) . mmm Carlsbader Muhlbrunn, 1 sklenica .... — gld. 40 kr. „ Sprndelsalz, „ a .... 1 „ — „ Frledrichshaller Bitterwasaer, 1 sklenica . . — „ 35 „ Giesshubl - Puchsteiner Sauerbrunn, 1 velika sklenica............ — „ 40 „ CHelchenterger Constantlnquello, 1 sklenica . — „ 25 „ Haller Jodquelle, 1 sklenica...... — „ 35 „ Marienbader Kreutzbrunn, 1 sklenica ... — „ 35 „ Meerwasser - Muttorlauge, za pripravo morskih kopelj, 1 sklenica......... — „ 40 „ Ofner Rakczyquelle, 1 sklenica..... — „ 20 „ Preblauep Sauerbnmn, 1 BklenlcZ .... — „ 18 „ Selters - waflBor, 1 sklenica....... — „ 30 „ |kf Naročila se Izvršujejo točno proti poštnemu povzetju. |XX5KXXXXXXXXXXXXXX>CXXXX! Fotografičen ateiier. I t Visokoccstitemu p. n. občinstvu imam rast naznanjati, da je . ) čisto popi;i\Ijcni in z elegantnimi čakalnicami oskrbljeni i \ fotograficni ateiier ¥ hotelu „pri Slonu" ] t od dnč IT. mu j ■■ ili ii odprt. i l Jaz prevzemam vsa dela, ki spadajo v fotografijo, izdelujem t ■ portrete in skupine v visitnoj, kahiuetuej in vaakej velikosti, kakor - ► si kdo želi ; slike človeške velikosti po vposlanih v i Bitnih loto- J y Krati j ah, Orno ali pa lzmalano in sioer pnpoluem umeteljniaki. Pri- \ - poročam so zu fotografiranje mrtvecev, poslopij, industrijskih rečij, - ► živih živalij, okolic itd. po nlzkej ceni. | l Fotografujo se vsak dan od 8. do 5. ure, a pomnim, da je j • najboljšo oblačno vreme, razen pri totogratbvanji otrok. ^ ('ena visitnih »lik: od 4 do 7 gld. za 12 komadov. \ l Uljudno prosi obilnih nsroćeb j (226—7) A. Lobenwein, fotograf v Ljubljani, Olovci in beljaku. bavn, kamor naj ae pošiljajo naročila in vprašanja. Glavna zaloga za LJubljano v lekarnah J. S w oho da in 6. Piccoli; potem v lekarnah v Idriji, v Kranji, v Novom mestu, v K a 11 o v 1 j i c i , v Kameniku in v Vipavi. i i i i + + C-olfl. 9. platnena obleka. Uolcl. 4. lister-sako, rujav ali črn. <-olii I i za okraje na Kranjskem. "W " /0|KM* "98 ^ giht in revmatizem, da bo i njim namaže, je mnOgOStranSkd skuSeno zdravilo ces. kralj, izklj. 1*1*1 v. W i 1 li c 1 m o v rastlinski sedativ 55 BASSOEIN" od Fran VVilhelma, lekarja v Neunkirchenu, jedino, katero je visok c. kr. zdravstveni urad prellkal in potom odučilo nj. veličanstvo cesar Fran Josip I. z izključiviui privilegijem. bolečino na ohrazu in po udih, gild, revmatizem, glavobol, omotico, Aumeujo po n i h, bolečino v kiiži, zoper slabost udov, posebno pri dolgem potovanji (vojakom, gozdarjem; zoper zbadaiijo ob straneh, nervozno bolezni vsake vrsto, tudi zoper zastarel revmatizem. Jedna bučica z zibavniskim navodom stane 1 gl. u. v. Za kolek in zavoj 20 kr. posobo. s : : Prodajo tudi \ I Juhi Jani: l*c-tc*r Lasniiilt. (5*6—16) Izdatelj in urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne