PRIMC DNEVNIK Leto XVII. - St. 100 (4874) TRST, četrtek 27. aprila 1961 nica ustanovitve Wodilne fronte »^Ugotovitev ki jo ^ dan !?%) deistvn i’ je z§od°-^iistai °> da je pome-s,fr°nte o Osvobodil-; a 2?- anrii°Venskega na' i,>Qarni lta 1941 re' 2 slavne «+začetek na> trnski narS11’- ki j0 je 'f1831 v ^ s; n' • slovenski vjte i2hJ.e. z Osvobodilno Jlfežjih „ra?. svob°do v s , Pogojih okupaciji11 svojih uresničil pro- Postal .naJvečjih si-ir^v iz naroda S sv0wi svobodnih > in dWh v nacio- 111 socialnem po- na8t0t?vitev Pa se j^a narori del sloven-Slft'ki je dolska H brati ločen od % t^tov v fašistični ^ se io sl°venskega v’ borilV celoti vkljn-C® 'n c* ®sv°hodilne C združitPriboriI d0‘ 0iepa ni ev Pretežne- ^leDuhm v svobodni «k'io zariJ1’ Za ostali ' ‘ adi mednarod- Pop- ^fbTu?Ven njegove *’ Da mogel spresti jv-piPP je usnelo za Zfnar°dna jam-;>eSkn> in razvoj S^ja vn?Stl tudi on- :4 ?a nar^em delu sl°' tat. k°t v, da je obstali na ort.0a,ldaprednejša ' Ploven® lzacija trža- S'%7 Psv°bodil-se cj0 rešitve vn;;-uu re P53 m v Svoi?° doIgi dobi jJV 1 z§odovinsko ri>^tev. ki bo l*li?0vini i a rapisana dejstvo- da k*'1* OsvnV, 1 in vo- *odilne fron- ^e0^Lčna Partija, j 11,?% ^°b°dilna fron-J >J° bai0pn0Pto izvrši-’: » P1 zasi,®0’ je to v pr-a te partije, delov anja O- f - Vvv°m» r?Pte spada V siaVri hkrati med ve CuV\trani zg°- \. umstične par-% £.Ugot, }VrSoZitve' ki sPa- ».! ^ Jtnoderr.°.'?le Postavate mae,jše zgodovi-_ ; sl deiu alesa naroda ne nje Evr°-t OH moreio biti riabja v d svetovnega , -a Osetih z?dnjih več ^ letih ne od ?!a ^iili Slo S katerim v th ,So n6nCi Že st°- Slu bodečo? °d seda-1 6fi ni?u h dogodkov L Novega razvo- fes4vo&a in delo-^ Vk'*1 treh -ne fronte Jti i2t>a, j-,"1 vidikov ena-S m^es ne more N «Q tem Pobenega ,\Jai 3 da je naš ^ rda svoj so-s ni ejl Prispe- Ironte0!0^0 0svo- svete°ju vsega J® , za uniče- Ki?°iavue nih sil- ki iti V. evropski vp^vanjn vseh k nj*anj in tako -fin ra ®°vemu vse-^ hba je v,0ju m na-V v fiboii klla tista do-•>>h dn^račna' nam P ehr izhai„ .PriCa vse vVi^biU i~a 12 Procesa VE8a o^bih ,1d-naiveč-‘ k onnn lobmcev. *li'£e dane Prispev’ t-m^iužii sis tem po- ^>?l svetda mu ta o-Pti ros nCinkovito ij.tie uSromn z'°bincev. 1,11 a]!aore ^ega prispe' Me °Porelailes nihče Ml *vS?..fronte v \S. l°ti itS^ai V " 0 m Beneči- Vtstamed tomfnila na C Uh.1! Oh0liko. javnih SSL1«« ania~“*tt odpor-Prav A Pa deprav ^ z teJ?Svob°dilna Wi ^aiijon1? sodelo-\>ii °dt)or a mi na->i aniškimi or-■rvib k! delo?ez dvoma I«t0 S.b°rbe in ^ ,!>■ f-' di zmage v JlNloi Se teHtudi med '^i^ts^bje n niso v V, be1 4tteU vkliu' 4Zbenega gie-'^Cbih vpraša- '«,v vH wja> so da-enu ? tavljati -tSa sti ^ g°dovinske 2aiajev dosl opor-siej nare-anje zgodo- vinskih dejstev in resnice. Le na podlagi objektivno izgotovljene zgodovinske resnice je moč nakazovati pravilno pot v prihodnost. če velja ta trditev za vse in vsakogar, ki noče, da bi se ponavljali mračnjaški poskusi vračanja vojnih zločincev, potem velja v prvi vrsti za vsa resnično napredna gibanja, za našo slovensko skupnost v državi, ki er živimo, pa še posebej. Ni dvoma, da nam boj in vse delovanje Osvobodilne fronte služi v tem pogledu kot nadvse dragocen nauk. Saj je bila prav ona tista, ki se ni nikoli utrudila pozivati svojega ljudstva na enotnost, in je bila prav enotnost, ki se je okrog Osvobodilne fronte ustvarila, tista sila, ki je tako odločilno prispevala k njeni zmagi. Mislimo, da je torej tudi danes prav gotovo pot enotnosti tista pot, ki nas bo privedla do uspehov, zlasti ker je niih dosega tako težavna, ker zahteva toliko naporov, toliko vsakodnevne vztrajnosti, toliko požrtvovanja, toliko ob-zirov, toliko nenehnega premagovanja najbolj per-fidnih in hkrati tudi najbolj nasilnih metod ostankov miselnosti, za katero smo bili še pred petnajstimi leti prepričani, da smo jo dokončno zakopali. Ta nauk Osvobodilne fronte hočemo v prvi vrsti nakazati naši mladini, ki njenih borb ni doživljala in ki bo morala na tradicijah Osvobodilne fronte skrbeti za svoj in svojega naroda nadaljnji obstoj in razvoj. Po zadušitvi upora fašističnih generalov General Challe v pariških zaporih ostale voditelje upora pa se iščejo Posebno sodišče za sojenje uporniških voditeljev - Gamhiez spet prevzel vrhovno poveljstvo - Napoveduje se čistka tudi med državnimi funkcionarji - Posvetovanje alžirske vlade - Prevladuje mnenje, da bodo alžirski dogodki pospešili začetek pogajanj z Alžirci PARIZ, 26. — Upor fašističnih generalov v Alžiriji je bil dokončno strt sinoči med 23. in 24. uro. Danes so generala Challa pripeljali z letalom v Pariz in ga zaprli v zapore Sante. Sinoči je bil general Challe sporočil, da se postavlja na razpolago pravici, o Sa-lanu pa je bilo rečeno, da je napravil samomor- Pozneje pa so javili, da sta o-ba zbežala skupno z generalom Zellerjem in Jouhau-dom. Ubežnike so takoj začele zasledovati kolone vojaštva in letala, in danes so Challa aretirali, medtem ko ostale še vedno iščejo. Vsa letališča in vsa pristanišča v Alžiriji so v pripravljenem stanju. Sodišče je izdalo zaporni nalog, razen za Salana, Zel-lerja in Jouhauda, tudi za druge voditelje upora, ki so: bivši general Gardy in bivši polkovniki Argoud, Godard in Lacheroy, Preiskovalni sodnik Theret je nocoj prebral v zaporu Challu člene kazenskega zakonika, na podlagi katerih je obtožen, da je nezakonito prevzel poveljstvo in da je organiziral oborožen upor. Ti členi predvidevajo smrtno kazen. Zvečer so javili, da so načelno sklenili, da bodo ustanovili posebno sodišče, ki bo sodilo upornike. Dalje poročajo, da je bil poveljnik armadnega zbora v Costantini general Gouraud poklican v Pariz, kjer je bil aretiran. Tudi generala Bigot in Petit sta bila pripeljana v Pariz. Zdi se, da je general Gouraud izjavil, da se je ((pridružil upornikom, zato da prepreči incidente«. Aretirali so tudi padalske častnike, ki so vodili uporniško akcijo v Blidi. V Alžiru je predstavnik generalne delegacije Coup de Frejac izjavil, da sta bila med zadnjimi dogodki ubita dva podčastnika, ki so ju ubili uporniki v noči 22. aprila, ranjenih pa je bilo okoli deset ljudi. Sredozemska mornarica je danes popoldne zapustila Bo-no, kjer se je bila zasidrala le za kratek čas. V Alžiru so danes razpustili občinski svet. Ustanovili bodo »posebno delegacijo«. Minister za informacije Ter-renoire je izjavil, da bodo nekateri ministri, med katerimi minister za vojsko general Mesmer, odšli v čim krajšem času v Alžirijo. Francoska vlada je imela danes sejo, o kateri je Terrenoire pozneje prebral poročilo, ki pravi, da je Debre poročal o sedanjem položaju, posamezni ministri pa so poročali o ukrepih, ki se tičejo njihovih resorjev. General de Gaulle je opozori! na prve posledice, ki jih na- merava izvajati v sedanjosti in prihodnosti zaradi dogodkov v Alžiriji. Terrenoire je še posebno poudaril na tisti del poročila, ki govori o ((posledicah«, ki jih namerava de Gaulle izvajati. ((Potrebno je, je dodal, da je država dovolj močna in trdna, da ne bo izpostavljena kakršnemu koli prevratu. Potrebno je tudi, da se francosko javno mnenje jasno zaveda dejstva, da po končani krizi morajo vzroki, ki so jo povzročili, in omogočili, izginiti«. Glede ukrepov, ki jih bo vlada sprejela, je Terrenoire izjavil, da na podlagi člena 16 ima predsednik republike glede tega vso oblast. De Gaulle sam bo odločal, kdaj bo mogoče povrniti se glede tega k normalnosti. Nekateri opazovalci se sprašujejo, ali ne bo de Gaulle izvršil spremembe v vladi in zahteval tudi spremembo ustave. Dalje domnevajo nekateri, da bo de Gaulle morda imenoval tudi podpredsednika republike, azato da njegovo morebitno izginotje ne povzroči razdobja neredov in anarhije«. Prevladuje tudi mnenje, da eliminacija voditeljev upora ni v celoti izkoreninila prevratnega duha in zato je pričakovati, da bo prišlo do številnih sprememb tudi med višjimi državnimi funkcionarji. Iz Alžira javljajo, da sta generalni delegat Morin in minister za promet Buron prišla popoldne v Alžir iz Salaha v ........................................... Fan f trni je ve izjave o položaju v Franciji Socialist Martinez Izvoljen je bil s 45 glasovi za predsednika sicilske deželne vlade - Sestanek osrednjega odbora KPI (Od našega dopisnika) RIM 26. — V začetku današnje seje poslanske zbor nice je predsednik Fanfani odgovoril na Nennijevo vprašanje o Alžiriji. Dejal je, da je v nedeljo naročil italijanskemu veleposlaniku v Parizu, naj izreče francoski vladi in ljudstvu solidarnost italijanske vlade in ljudstva. Spoštovanje neodvisnosti in dostojanstva Francije sta narekovala, da bi se ta solidarnost uresničila v skladu s samostojnimi francoskimi zahtevami in odgovornimi italijanskimi skleipi. Že znani potek dogodkov, ki jim je vlada skrbno sledila in ki so zbudili toliko tesnobe med ita lijanskim ljudstvom, je bil na srečo tak, da je bilo sle- Fanfani je nadaljeval: »Zelo srečni smo, ko lahko ugotavljamo, (ja je svobodna volja nekega naroda prevagala nad pogledi posameznih skupin. Tako sem že davi lahko naročil našemu veleposlaniku, da je šel na Elizej k generalu de Gaullu ter mu izrazil zadovoljstvo italijanske vlade in naroda, da je prijateljski in zavezniški narod prestal hudo herno konkretno ukrepanje preizkušnjo. Prepričan sem 0(jveg i da občutita to zadovoljstvo ..................................... mini Ameriška vlada sabotira priprave za mir v Laosu Napovedala je, da bo še dalje dobavljala orožje upornikom - Izjava kitajske vlade o nalogi ženevske konference WASHINGTON, 26. — Predstavnik ameriškega državnega departmaja je sporočil, da bodo ZDA še dalje dobavljale vojaški material laoški uporniški vladi, »zato da se lah-ko vzdrži pred napadi, ki jih komunistične sile kljub pozivu na ustavitev sovražnosti še dalje izvršujejo na več frontah«. Predstavnik je dodal, da bodo ZDA še dalje oskrbovale laoške uoornike, dokler «ne bo dokazano, da sile Patet Laosa ne dobivajo nobene vojaške pomoči več». Dalje je predstavnik izjavil, da bo šele potem, ko bodo ugotovili, da so bile sovražnosti dejansko ustavljene, lahko upoštevali možnost sklicanja konference 14 držav. Predstavnik je izjavil tudi, da ne more potrditi časopisnih vesti iz Vientiana, da so poslali laoškim upornikom orožje s šestimi ameriškimi letali, ki so sedaj na poti. Kapetan Kong Le je izrekel zadovoljstvo zaradi sporazuma o ustavitvi sovražnosti ter je pozval uporniško vlado, naj pošlje v petek v Ksieng Hu-ang delegacijo, da se sporazumejo o pogojih za ustavitev sovražnosti. Kong Le je dodal, da odobrava tudi_ sklicanje konference 14 držav v Ženevi. , „ Predsednik laoške vlade Suvana Fuma je prišel dnnes v Hanoj v spremstvu princa Su-fanuvonga. ‘Sprejel ju je p‘red- sednik Hošiminh. Kitajska vlada je sporočila,' da v celoti odobrava ukrepe, o katerih sta se sporazumela angleška in sovjetska vlada glede Laosa, ter upa, da se bodo pogajanja za ustavitev sovražnosti takoj začela. Dodaja pa, da morajo ZDA, Tajska in Južni Vietnam takoj prenehati z dajanjem pomoči upornikom ter da takoj u-maknejo vojaško osebje, ki so ga poslale v Laos. Kitajsko delegacijo na konferenci v Ženevi bo vodil zunanji minister Cen Ji. Dalje je rečeno, da bo morala konferenca zaradi velikih sprememb, ki so nastale po konferenci leta 1954, *Pre' jeti nove sklepe v skladu s sedanjim položajem v Laosu. Konferenca bo morala zagotoviti suverenost, neodvisnost, enotnost in celovitost laoškega ozemlja ter nevmesa-vanje v notranje zadeve te države. Tudi severnovietnamska vlada je sporočila, da z zadovoljstvom sprejema pozitivne ukrepe, ki sta jih sprejela sopredsednika konference. Severnovietnamska vlada bo poslala v Ženevo delegacijo, ki jo bo vodil zunanji minister. V Novi Delhi sta danes prišla kanadski in poljski delegat, ki se bosta v petek udeležila seje konvoje za nadzorstvo v Laosu, kateri predseduje indijski predstavnik Semar Sen. ves italijanski narod in ves parlament. Nenni je v svojem odgovoru dejal, da je zadovoljen, da je bil vojaški upor v Alžiriji hitro zatrt. Te dni je francosko ljudstvo skupno z Elizej em, čeprav se v marsičem ločita, bilo kos hudi nevarnosti, ki ni pretila le Franciji marveč tudi vsej Evropi. Nenni je izrazil tudi zadovoljstvo nad soglasnostjo, ki je glede tega nastala med i-talijanskim ljudstvom. Nato je rekel, da je spoštovanje ljudske volje povsod, v Franciji kakor na Kubi edina pot, ki vodi k mednarodni pomiritvi. Na koncu je izrekel željo, da bi se odnosi med francoskim in alžirskim ljudstvom čim-prej uredili ter da bi se s tem ustvarili tudi pogoji za boljše sodelovanje med Evropo in Afriko. Odkar je z odstopom Majo-ranove deželne vlade na Siciliji pred 56 ,dnevi nastala kriza, se je sicilska skupščina sestala danes že petič. Četrtega aprila je bil izvoljen za predsednika socialist Martinez,_ ki pa je odstopil. Na današnji seji so ponovno volili predsednika. Demokristjani so kandidirali Di Napolija, toda zopet je bil izvoljen socialist Martinez s 45 glasovi, medtem ko je dobij Di Napoli 43 glasov, ena glasovnica pa je bila prazna. Toda Martinez se je takoj odrekel predsedniškemu mestu, ker je glasovala zanj desnica. Pri tem je izjavil, da je nastal takšen položaj kot ob njegovi izvolitvi 4. aprila ter da je že takrat zavzela PSI do tega odklonilno stališče. Do takšnega položaja je prišlo, ker hoče Krščanska demokracija vsiliti deželni skupščini svoje stališče, ki ustreza njenim posebnim interesom. Ti interesi pa nimajo nobene podlage v politični in parlamentarni stvarnosti Sicilije. Zato je skrajni čas, da se napravi konec centristični pustolovščini, ki ji KD tako vztrajno sledi že dva meseca. Zato naj se KD končno odloči, kajti s svojim ravnanjem škoduje predvsem sicilskim interesom. O nastalem položaju so spregovorila tudi vodstva drugih strank na Siciliji. Deželno tajništvo KPI je izjavilo, da je edina pot v interesu sicilskega ljudstva, jasna preusmeritev na levo. V Rimu pa je socialist Corona novinarjem izjavil, da pomenijo sicilski dogodki polom tako imenovane ((konvergence«. Do teh poskusov je prišlo zaradi izsiljevanja liberalcev, ki pretijo s krizo, če jih ne zadovoljio v Milanu in na Siciliji, čeprav povsod tako malo pomenijo. Danes ob 17. uri se je sestal osrednji odbor KPI, pri čemer je podal podtajnik Longo dolgo poročilo, v katerem je obširno obrazložil mednarodni položaj ter poudaril januarja. zlasti kubanske in francoske dogodke. Pri tem je nakazal naloge, ki čakajo italijansko delavsko gibanje. V senatu je prišla na vrsto razprava o zakonskem načrtu senatorja Parrija, ki predlaga, naj se ustanovi parlamentarna komisija za proučevanje sicilske mafije. Pri tem sta bili predloženi dve poročili: manjšinsko poročilo senatorjev Sansoneja in Gian-quinta in večinsko senatorja Zotte. Predsednik Merzagora pa je spregovoril o pomenu 25. aprila, pri čemer je dejal, da je letos to praznovanje sovpadalo z veliko napetostjo na svetu. V poslanski zbornici so razpravljali o resoluciji poslanca PSI Jacomettija v zvezi s svobodo združevanja, pri čemer je poslanec zahteval, da ne sme biti nobenih diskriminacij pri ustanavljanju raznih krožkov in združenj. Danes so začeli stavkati po vsej državi delavci podjetij, ki delajo za železnice. Stavka se bo končala jutri opolnoči. Jutri pa se bo pričela 24-urna stavka delavcev tovarn orodnih strojev, ki jo je pro-g'asila FIOM. Med drugim zahtevajo delavci, naj jim zvišajo prejemke za 20 odstotkov ter naj jim znižajo delovni urnik. A. P. Sahari, kamor so ju bili internirali uporniški generali. Ta” koj sta stopila v stik z ministrom za alžirske zadeve Jo-xejem, z novim načelnikom glavnega štaba generalom Čilijem in z generalom Gambie-zom, ki je bil vrhovni poveljnik v Alžiriji pred uporom. V Alžiru se je davi delo normalno začelo. V uradih generalne delegacije in v upravnih uradih pa se je dejavnost začela šele ob 9.30, ker so funkcionarji, ki so ostali zvesti vladi, strogo prekontroli-rali osebje. Hkrati je policija izvršila številne aretacije tudi med osebjem generalne delegacije. Radio je pozval vse tiste, ki imajo orožje, naj ga do večera izročijo. V Gibraltarju je predstavnik tamkajšnjega konzulata zanikal, da so nekateri voditelji upot-a prišli v to angleško oporišče. Predsednik vlade Debre je govoril nocoj po televiziji. Poudaril je, da je Francija preživela zelo težke čase in da nagla vzpostavitev reda ne sme imeti za posledico, da se zgubi z vidika dejstvo, da so vedno mogoči upori. Debre je dalje izjavil, da so zakonite oblasti znova prevzele svoje mesto v Alžiriji, in poudaril, da se je treba za uspeh zadušitve upora zahvaliti generalu de Gaullu «in zaupanju, ki mu ga je dalo francosko ljudstvo«. Izrekel je priznanje «veliki večini« civilnih in vojaških funkcionarjev, kakor tudi celotnemu prebivalstvu, «ki so ostali zvesti in se niso prepustili pustolovščinam«. Zatem je Debre izjavil, da zadnji dogodki dokazujejo, da nastajajo razdobja, ko mora biti zakon bolj strog in disciplina ostrejša. («Ce bo vlada v prihodnjih mesecih bolj odločna do nekaterih stvari ali nekaterih interesov, bo to storjeno zato, da se državi vrne odločnost, ki je nujno potrebna zaradi časa, v katerem živimo. Nihče ne bo smel pozabiti avanture, ki je pravkar mimo nas«. Nocoj sta po alžirskem radiu govorila general Olie in minister za alžirske zadeve Jo. xe. Olie je izjavil, da je prepustil poveljstvo generalu Gambiezu, ki so ga bili uporniki ujeli in ki je sedaj svoboden, ter je pozval vojake, ki so ostali zvesti, naj bo sedaj edina njihova skrb «uni-čiti alžirske upornike kjerkoli so, in izvršiti nalogo pacifi-kacije«. Vojaške operacije se morajo nadaljevati «z največjo ostrostjo«. Večina vojske je ostala zvesta in tisti, ki so sledili uporniškim voditeljem, bodo čutili ostrost zakona. Jo. xe je pozval civilno prebivalstvo, naj se loti dela, da popravi veliko škodo, ki jo je upor povzročil »vojski, Alžiriji in Franciji«, ter je pripomnil, da je oblast «ostala v ro-kah zakona«. Tudi uradni predstavnik generalne delegacije Coup de Frajac je izjavil. da je bilo v najvišjih vrstah vojske malo odpadnikov, funkcionarji civilne uprave so ostali v celoti lojalni de Gaullu kakor tudi skoraj celotna vojaška oblast. Napovedal je tudi velike operacije proti vsem civilistom, ki so v nezakoniti posesti orožja in streliva. Med uporom so se člani »organizacije tajne vojske« pojavili po ulicah močno oboroženi, drugi so ukradli iz vojaških skladišč velike koli namitne atentate. Dalje je sporočil, da so uporniški generali izpustili iz zapora dva morilca alžirskega liberalnega advokata Popisa. Pariški tisk se na splošno strinja, da je prav v obnašanju rekrutov glavni vzrok neuspeha upora. Udar je skrbno pripravila in izvršila majhna skupina padalcev tujske legije, ki ji je v nekaj urah uspelo polastiti se vseh javnih uradov v Alžiru ter prevzeti popolno nadzorstvo nad mestom. Toda ogromna večina rekrutov ni hotela slediti nekaj sto upornikom. Zlasti so častniki in vojaki letalstva ob številnih priložnosti sporočili, da nasprotujejo uporu. Tudi mornarica, ki je ostala zvesta vladi v celoti, je prispevala k spodbujanju tistih, ki so upor obsojali. V nedeljo zvečer so skupine vojakov, ki so poslušali de Gaullov govor po radiu, manifestirali za de Gaulla in razmnožile nje- širile po vojašnicah. Civilna uprava tudi ni redno delovala zaradi pasivne rezistence večine funkcionarjev in uradnikov. Na alžirskem letališču so bile izvršene sabotaže na nekaterih letalih, ki bi jih uporniki mogli uporabiti za spuščanje padalcev. Vedno večje število lojalnih čet je začelo znova prevzemati nadzorstvo nad mesti. Spričo vsega tega so se štirje uporniški generali sestali še na zadnji razgovor in so prav med manifestacijo na »Forumu«, kjer je nekaj tisoč ul-trasov poslednjič vzklikalo «francoski Alžiriji«, sklenili zbežati iz mesta. Zdi se, da je večina Francozov naklonjena strogi kazni proti uporniškim generalom. To kaže anketa, ki jo je izvršil francoski zavod za javno mnenje v Parizu včeraj popoldne. Na vprašanje, »kakšna prihodnost naj se določi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuimmmtiiimiiiiiiiiiiiiiiimiimtinimiii Ob dvajsetletnici 0F Miha Marinko o vlogi in pomenu OF Slovesno zborovanje v Ljubljani LJUBLJANA, 26. — Nocoj je oilo na (aospodarskem razstavišču slovesno zborovanje, na katerem je o delu, vlogi in pomenu OF za slovensko ljudstvo govoril tajnik CK ZKS, Miha Marinko. Zborovanju so prisostvovali številni -politični in kulturni delavci ter meščani Ljubljane. —«»----- Burgiba poudarja dokončno smrt «francoske Alžirije» TUNIS, 26. — Danes so objavili naslednjo izjavo predsednika Burgibe: »Velika zmaga generala de Gaulla nad vojaškim uporom v Alžiriji je pozitivna z vseh vidikov. Treba je izreči nad tem zadovoljstvo in mi ga izrekamo brez pridržkov. Vedno sem menil, da bo frakcija francoske vojske nastopila v odločilnem trenutku, da prepreči mir in potrebno dekolonizacijo. Zaradi tega sem želel, da bi delali naglo in da prehitimo nasprotnike pogajanj. Danes je hipoteka odstranjena. Ker je smrt francoske Alžirije sedaj dokončna, je treba graditi prijateljsko Alžirijo. Odslej nobene ovire več za pogajanja med alžirsko vlado in francosko vlado. Nihče se sedaj ne upira miru. Solidarnost, ki se je pokazala med Francijo in nami, mora omogočiti, da se pogajanja naglo začnejo in da se mir končno vzpostavi«. Splošna mobilizacija na COLOMBO, 26. — Cejlonska čine plastičnega eksploziva, ki | vlada je odredila splošno mo-so ga ultrasi uporabljali za di- * bilizacijo in je vpoklicala v V Sovjetski zvezi preizkusili letalo z atomskim motorjem? Baje doseže brzino 5.600 kilometrov na uro in lahko ostane v zraku 90 dni ■ 0 tem poroča ameriška revija «Flying» WASHlNGTON, 26. — Revija ameriškega letalstva «Fly-ing» trdi danes, da so v Sovjetski zvezi uspešno preizkusili bombno letalo na atomski pogon. Revija dodaja, da sovjetsko atomsko letalo lahko doseže hitrost 5eoo kilometrov na uro. Revija dodaja, da je letalo na prvem poizkusnem poletu letelo 21 dni, ne da bi se o-skrbelo z gorivom in da lah-ko brez pristanka leti 90 dni. Dalje piše revija, da je letalo doseglo višino okoli 26.000 metrov in da je letelo, ne da bi ga 23 od 25 radarskih postaj v SZ opazilo, potem ko je simuliralo bombardiranje 10 velikih sovjetskih mest. Predstavnik revije je izjavil, da prihajajo vesti o sovjetskem atomskem letalu iz krogov, ki so bili vedno zelo zanesljivi. Dodal je, da so ti krogi sporočili informacijo o letalu ameriški tajni službi že Predsednik italijanske komisije za vesoljska raziskovanja prof. Broglio je na vprašanje urednika ANSA v zvezi z informacijami ameriške revije «Flying» izjavil, da je vsekakor mogoče zgraditi tako letalo, ker se tako Sovjet-sxa zveza kakor ZDA že dolgo časa ukvarjajo z načrti za letala na atomski pogon. Sovjetsko letalo, če je bilo res zgrajeno, in o katerem piše omenjena ameriška revija, bi utegnilo pomeniti prvi korak na poti zgraditve vesoljskega vozila na jedrski motor. »Seveda, je dodal Broglio, bi bilo treba vedeti kaj več o podatkih zgraditve lelala, preden se lahko izreče jasna sodba. Potrebno je vsekakor doseči kompromis med težo jedrskega motorja in težo zaščitne plasti proti žarčenju, velikostjo letala, trdnostjo struktur itd.« Dalje je Broglio izjavil, d« bi letalo, ka- ja, imela enako, če ne večjo ofenzivno sposobnost, kakor atomska podmornica. Verjefno je namreč, da je tako letalo oboroženo z vodljivimi izstrelki, s katerimi bi lahko bombardiralo iz zraka z višine približno 26.000 metrov določene objekte in z večjo hitrostjo kakor katera koli podmornica. Kar se tiče možnosti, da se skrije pred radarji, je Broglio izjavil, da se iz članka v omenjeni reviji ne razume dobro, ali je letalo res »nevidno« za radarje, ali pa ima naprave, ki lahko motijo frekvenco oddajnih valov radarja. V tem primeru bi radarji opozorili na nevarnost, ne da bi mogli jasno ugotoviti narave predmeta, ki bi ga zaznamovali. Ce pa je bilo mogoče doseči dejansko in popolno ((nevidnost« za radarje, bt Sovjetska zveza razpola- gov govor na ciklostil _ter ga za uporniške generale?«, so vprašani odgovorili takole: 35 odstotkov za smrtno kazen, 28 odstotkov za zapor, 10 odstotkov za njih postavitev pred vojaško sodišče, 8 odstotkov za degradacijo, 5 odstotkov za izgnanstvo, 4 odstotki pa za pomilostitev. Samo 3 odstotki so odobravali upor. Na vprašanje, ali odobravajo ukrepe, ki jih je sprejela vlada v zadnjih 48 urah, je 87 odstotkov vprašanih odgovorilo pozitivno, zatem je 65 odstotkov izjavilo, da v metropolitanski Franciji ni več možnosti za državni udar. De Gaulle je te dni lahko ugotovil, da so zagovorniki francoske Alžirije in ultrasi vedno bolj izolirani. Dogodki pa so pokazali tudi, da je potrebno podvojiti nadzorstvo nad utrasi. Večina francoskega javnega mnenja je s presenečenjem sprejela sporočilo o nevarnosti, da bi uporniki izvršili udar v Parizu. Prevladuje mnenje, da bo neuspeh upora morda še pospešil začetek pogajanj z alžirsko vlado. Solidarnost, ki ga je pokazal Zahod ob alžirskih dogodkih s Francijo, se tolmači tudi v smislu, da zavezniki Francije želijo, naj bi čimprej rešili alžirsko vprašanje. Verjetno je tudi, da bosta maroški kralj Hasan in tunizijski predsednik Burgiba stopila s še večjo vnemo v akcijo, da obnovita stike med francosko in alžirsko vlado. Opazovalci poudarjajo tudi, da bo opozicija nekaterih političnih skupin proti politiki de Gaulla sedaj jmela malo teže, kar se tiče alžirskega vprašanja. V Tunisu se je alžirska vlada sestala na posvetovanje, da prouči položaj. Splošna zveza dela (CGT) je po današnji seji objavila izjavo, v kateri pravi, da gre Veljka zasluga francoskemu delavstvu, da se je ponesrečil poizkus ustanovitve fašistične vojaške diktature. «36 ur po mogočni demonstraciji delavske razreda (ponedeljkova stavka) so bili uporniški generali poraženi,« dodaja izjava. Predsednik Zveze za človeške pravice Daniel Mayer je izjavil, da so poraz upora pospešila lojalnost javnih nameščencev in ogromen uspeh ponedeljkove protestne stavke, mironst alžirskega prebivalstva, neodobravanje mednarodne javnosti in odločnost, ki jo je pokazal predsednik republike. Mayer zahteva, naj se čimprej začnejo pogajanja z alžirsko vlado. aktivno vojaško službo devet enot prostovoljcev in rezervistov vojske, mornarice in le talstva. Predsednica vlade gospa Bandaranajke je izjavila, da je vlada dobila informacije, da številne organizacije tajno pripravljajo načrt za zrušitev vlade. Dodala je, da je spadali v ta načrt tudi stavka na plantažah v preteklih dneh. Pred devetimi dnevi je vlada odredila izredne ukrepe, katerim so se preteklo noč pridružili še drugi. Te ukrepe so sedaj raztegnili na ves otok. Prvotno so veljali samo za nekatera področja o-toka, kjer je nedavno prišlo do neredov, ki so bili posledica kampanje za državljansko neposlušnost, ki so jo bili proglasili v severnih in vzhodnih pokrajinah, kjer se govori jezik «tamil», proti uvedbi cejlonskega jezika kot uradnega jezika. IllllIIIIIIIIIllllllllili MililllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll TITO V PULJU Danes popoldne bo prispel v Beograd V Jugoslaviji bo letošnja prvomajska proslava izredno slovesna PULJ, 26. — Predsednika republike maršala Tita, ki se je vrnil s svojega potovanja, med katerim je obiskal Gano, Togo, Liberijo, Gvinejo, republiko Mali, Tunizijo, Maroko in ZAR, so v Pulju pozdravili podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in številni drugi u-gledni jugoslovanski državniki ter ogromna množica ljudstva. V odgovor na pozdrav je maršal Tito izjavil, da je njegov obisk v afriških državah izrednega pomena in zelo koristen. Tito je poudaril veliko politično zrelost afriških narodov in njihove napore, da ohranijo neodvisnost in si zgradijo boljšo prihodnost. V teh svojih naporih, je poudaril Tito, so njihove oči uprte v miroljubni svet, posebno v Jugoslavijo, v kateri vidijo zares dejanskega prijatelja, zaščitnika njihovih interesov, državo, ki jim skuša, kolikor je to mogoče, politično in moralno pomagati. Tito je poudaril, da je bila jugoslovanska delegacija povsod toplo, iskreno in zelo navdušeno pozdravljena. Predsednik republike je dejal, da bo Jugoslavija tudi v bodoče pomagala afriškim narodom v njihovi borbi za dokončno likvidacijo kolonializma in za preprečitev neokolonializma. Jugoslovansko ljudstvo se pripravlja, da jutri toplo pozdravi predsednika republike maršala Tita ha poti iz Pulja skozi Ljubljano in Zagreb v Beograd, kamor bo prispel ob 17. uri. Jugoslovanski narodi se prav tako pripravljajo na proslavo 1. maja, ki bo letos posebno slovesna. Osrednje proslave, ki bo v Beogradu, se bodo udeležile na vabilo jugoslovanskih sindikatov tudi sindikalne delegacije iz Alžirije, Češkoslovaške, Libanona, Italije, ZAR, Maroka, Sovjetske zveze Poljske, Romunije. Madžarske, Vzhodne Nemčije in Bolgarije, Inozemske delega- i kršno opisuje ameriška revi-1 rožjem. gala s skrajno učinkovitim o- ! cije bodo po proslavi obiskale razne kraje Jugoslavije in se razgovarjale o sodelovanju z jugoslovanskimi sindikati. Zastopniki jugoslovanskih sindikatov se bodo s svoje strani udeležili prvomajskih proslav v Sovjetski zvezi, Češkoslovaški, Poljski, Romuniji, Madžarski, Bolgariji in Vzhodni Nemčiji. «»------- Čombe aretiran in spet izpuščen LEOPOLDVILLE, 26. -r Combe je sinoči zapustil konferenco pri »okrogli mizi« med kongoškimi politiki v Coqui!hatvillu in izjavil, da ne bo sodeloval pri delu konference, dokler ne bo Kasa-vubu odgovoril na njegovo zahtevo, naj odpove sporazum 7. OZN. Danes pa so sporočili, da je Ileova »vlada« ukazala aretacijo Combeja. Kasavubu-jeyt čete na letališču v Co-cjuilhatvillu so Combeja aretirale, ko se je skušal vrniti z letalom v Elisabethville. Baje je Combe zapustil konferenco tudi zaradi tega, ker je bil k »okrogli mizi« sprejet tudi eden od njegovih najhujših političnih nasprotnikov, voditelj Severne Katange in voditelj plemena Baluba, Ja-son Sendve. Aretirali so tudi šest Com-bejevih belgijskih svetovalcev, ki so z njim prišli na konferenco. Nocoj pa je katanški radio sporočil, da bo Combe jutri zjutraj zapustil z letalom Co-quilhatville in se vrnil v Elisabethville. Combe je bil namreč izpuščen. Prej je bil Munongo sporočil, da namerava nadomestiti Ccmbeja in začeti sovražnosti proti leopoldvillski »vladi*. V Ehsabethvillu so govorili, da brsta dve katanški diviziji v Severni Katangi stopili s pomočjo letalstva takoj v akcijo Nocoj so razglasili na vsem katanškem ozemlju vojaško in civilno pripravno Stanje. Tudi Portugalska se bo morala odpovedati kolonijam Skoraj ni boljšega dokaza za naglo prebujanje Afrike, kot je sedanje vrenje v portugalskih kolonijah v Afriki, predvsem, v Angoli. Zakaj portugalske kolonije Angola, Mozambik in portugalska Gvineja so do nedavnega veljale za najmočnejše oporišče kolonializma, za najbolj zaostal del Afrike. Prav tako kot Belgijci v sosednjem Kongu so se tudi Portugalci nadejali, da val osvobodilnih idej in gibanj ne bo pljusknil v zamočvirjeno kolonialistično »idilo* na njihovih posestvih. Kakor dokazujejo dnevna poročila v tisku, so se tudi Portugalci zmotili. Najvažnejše vprašanje pa je: ali so pripravljeni prilagoditi se novemu času? Z vsemi svojimi dejanji dokazuje Salazarjev režim nasprotno. Čeprav so Portugalci malo investirali v Angoli in Mozambiku, sta ti dve koloniji potencialno tako bogati — čeprav ju ni moč primerjati s Katango — in dejansko toliko proizvajata (kava, čaj, sisal, kopra, diamanti), da bi Portugalska gospodarsko močno občutila izgubo teh kolonij. Portugalski režim še vedno sanja o nekakšni srednjeveški luzitansko-afriški skupnosti. Izkorišča vse mogoče obletnice in priložnosti za poveličevanje »civilizatorske misije* Portugalske v Afriki. Zdaj, ko se je svetovno javno mnenje, in ne samo a-friško, dokončno obrnilo proti portugalskemu kolonializmu, ko je celo ameriška vlada spoznala, koliko je izgubila v Afriki zaradi podpiranja tega trhlega režima, ko se v OZN vrstijo napadi na Portugalsko, se Salazarjev režim na vse kriplje trudi dokazati, da Angola, Mozambik in Gvineja niso kolonije, ampak »čezmorske pokrajine*. Toda dejstvo je, da nad 95 odstotkov prebivalcev v portugalski Afriki nima volilne pravice, da nima nobenih državljanskih pravic in da so ti prebivalci pravno »varovanci države* pod sistemom »regime do indigenato*. Za nemoteno funkcioniranje tega sistema pa skrbijo uradniki portugalskega ministrstva za čezmorske pokrajine, nekdanjega ministrstva za kolonije, ki je spremenilo samo ime in nič drugega. Kakšen je v praksi ta režim za domačine? Povprečna mesečna mezda »varovanca države* je šest dolarjev. Šolstvo za Afričane — pismenost znaša samo 3 odstotke — ne zasluži tega i-mena. Izven mest ni nobene zdravstvene službe. Portugalci radi opozarjajo na tako imenovani sistem »asimiladosov* oziroma asimi-lirancev. Tisti Afričan, ki hoče postati »asimiliran* in tako preiti izpod »režima za domačine* pod portugalsko zakonodajo, mora med drugim dokazati, da je prekinil vse plemenske zveze, da se sam preživlja, da gladko bere in govori portugalsko. Nekaj teh asimilirancev je menda zlezlo precej visoko v kolonialni upravi, dosti pa jih je — na veliko presenečenje in jezo portugalskih kolonialistov — prešlo v vodstvo osvobodilnega gibanja. Toda koliko je teh asimilirancev, ki baje uživajo e-nake pravice kot beli naseljenci in uradniki? V Angoli jih je 35 tisoč izmed 4.500.000 afriških prebivalcev in kakih 5.000 izmed 5.500.000 Afričanov v Mozambiku. O-čitno je, da se je poskus »asimilirati* črnce, napraviti iz njih izdajalce lastnega rodu in vdane služabnike kolonialističnega režima, popolnoma izjalovil. Toda ta plat sistema ni najhujša. Najhujše breme za Afričane je prisilno delo. Kazni. Pretepanje. Ameriški pisatelj John Gunther omenja v svoji knjigi o Afriki, da je srečal v Angoli nekega belca, ki je dal pretepsti svojega kuharja. Ko ga je vprašal, če ne bo to povzročilo trajnih poškodb, je ta odgovoril: »Ne. Policija tako pretepa, da ne pušča trajnih sledov.* Kolikšna obzirnost! Toda ta obzirnost izvira iz dejstva, da vlada v Angoli pomanjkanje delovne sile, v Mozambiku pa ne. Tam namreč pretepajo tudi tako, da ostanejo stalne posledice. In ne samo to: Afričane zga- njajo skupaj in jih pošilja- jo na delo v južnoafriške rudnike. Kolonialistični uradniki seveda pri tem mastno zaslužijo. Portugalci deloma priznavajo, da se take reči dogajajo, pripominjajo pa, da črnec mora delati, ker delo plemeniti in povzdiguje človeka, črnci pa so kot otroci in nebogljeni brez pravega vodstva. Najraje pa se portugalski kolonialisti izogibajo razprave o »materialističnih* stvareh in čenčajo o duhovnem poslanstvu Portugalske v Afriki. Do nedavnega so se hvalili, da v A-friki nimajo ne političnih i?e rasnih problemov. Pri tem opozarjajo, kam je neodvisnost pripeljala v Kongu (komunistični kaos), v Gani in Gvineji (kjer baje tudi vlada komunizem) in tako dalje. Toda zdaj so se znašli v precepu. Zaradi čedalje hujšega odpora v kolonijah, zaradi nastopov afriških in drugih delegatov v OZN in zaradi zgleda nedavno osvobojenih afriških narodov se tudi kolonialistična idila v portugalskih posestvih v Afriki bliža koncu. Novembra lani je Salazar govoril pred parlamentom o »Portugalski in antikolonia-listični kampanji*. Med drugim je dejal: »Portugalsko ljudstvo vendar ne more pričakovati, da bi usodo milijonov ljudi, red in mir njihovega načina življenja, načela civilizacije, ki so ju sprejeli, prepustili praznemu govoričenju na zborovanjih, in anarhiji tako imenovanih osvobodilnih gibanj . ..» Adriano Moreira, pomočnik ministra za čezmorske pokrajine, mu vneto sekundira z nekoliko drugačnimi argumenti, ko pravi, da je število asimilirancev sicer brezpomembno, da pa je v Angoli in Mozambiku skoraj dva milijona katoličanov. Pripominja, da »politična zvestoba ni nujno odvisna od krščanskih kvalifikacij ... da pa je katoliška misijonarska dejavnost neločljivo povezana s patriotizmom*. Salazarjev režim torej ne misli popustiti. Medtem pa se v portugalskih kolonijah čedalje bolj razplamteva o-svobodilno gibanje, svetovna javnost pa postaja vse bolj nestrpna! B. PAHOR ^ ; Z Eichmannovega procesa. Priča Sindel Grynszpan; spredaj državni pravdnik Hausner Iz proglasa izvršnega odbora GO SZDL delovnemu ljudstvu Slovenije Osvobodilna fronta ki si jih je postavil v Z doslednim in načelnim bojem za krepitev miru in za razvoj mednarodnega sodelovanja nadaljuje Jugoslavija politiko, ki jo je 0F pred dvajsetimi leti začrtala v svojem programu Ob dvajsetletnici ustanovi- tve Osvobodilne fronte slovenskega naroda je izvršni odbor glavnega odbora SZDL Slovenije izdal proglas, iz katerega objavljamo nekatere odlomke. Dvajset let je minilo od dne, ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Bila je ustanovljena v najusodnejšem času, kar jih pozna slovenska zgodovina, v času, ko se je stara jugoslovanska državna tvorba sesula pod prvim udarcem tujih fašističnih napadalcev, ko je bila slovenska zemlja docela razkosana in so osvajalci njeno ljudsto zapisali poginu. Ko so se vse reakcionarne politične grupacije na Slovenskem razkrajale in so se njihova vodstva vedno bolj odkrito udinjala tujim okupatorjem, je Komunistična partija Slovenije ostala ena in •vniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiilillliliiiiillllllliiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiitiiiiiilliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiuiiiuiiiliiiiiiilililllllllliilillliiliiiitiiilllliiiliiiill Hudi udarci za strahopetnega vojnega zločinca JV Za uničenje Zidov v Evropi je povsem odgovoren Eichmann Kljub ukazom Himmierja in Hitlerja bi mogel Eichmann ravnati drugače, če ne bi bil kar obseden po misli na «končno rešitev židovskega vpraša-nja» - Eichmann je ime! zabeležene točne številke o pomorjenih Zidih JERUZALEM, 26. Na da- našnjem 16. nadaljevanju procesa proti Eichmannu je predsednik sodišča v začetku razprave sporočil, da je sodišče sprejelo predlog tožilca, da se priključi aktom pismena izjava majorja Wislicenyja, ki je bil namestnik Eichman-na. Izjavo je Wisliceny napisal v Bratislavi, ko je po obsodbi čakal na usmrtitev v oktobru 1946. Prav tako je sodišče sprejelo Wislieenyje-vo izjavo iz časa, ko se je še nahajal v zaporu v Niirn-bergu. Tožilec pripisuje velik pomen tema Izjavama, ki dolžita Eichmanna direktne odgovornosti za izvedbo »dokončne rešitve* židovskega vprašanja. Odvetnik Servatius se je protivil, da bi bila ta dva dokumenta sprejeta med akte. Državni pravdnik je nato bral nekaj odstavkov iz izjave, ki jo je Wisliceny napisal v Bratislavi. Najbolj važno mesto, od tistih, ki jih vprašanja in s končno reši- Tožilec 15 let za KARLSRUHE, 26. — Na pro- cesu pred zveznim sodiščem v Karlsruhe proti bivšemu socialdemokratskemu poslancu Alfredu Frenzelu, obtoženem vohunstva v korist Češkoslovaške, je državni tožilec dr. Max Guede zahteval obsodbo obtoženca na 15 let zapora. V svojem govoru je dr. Guede izjavil, da je iz samega poteka procesa kakor tudi iz priznanj obtoženca jasno razvidna njegova krivda — izdajstvo domovine. Poleg obsodbe na 15 let zapora je zah. teval za obtoženca še desetletno prepoved državljanskih pravic, plačilo 26.500 mark kolikor je znašala vsota, ki naj bi mu jo za njegovo vohunsko delavnost izplačala češkoslovaška vlada, kakor tudi za. plembo avtomobila, katerega se je posluževal za odhajanje na domenjena mesta za sestanke s češkoslovaškimi a-genti. Včerajšnji del razprave proti Frenzelu je bil po odredbi predsednika sodišča za zaprtimi vratmi zaradi izjav med procesom, ki bi utegnile biti nevarne za varnost države. Festival podmorske arheologije MESSINA, 26. — Potapljači iz vse Italije bodo letos poleti sodelovali na originalnem festivalu podmorske arheologije v zalivu Giardini, kjer je nekoč bilo antično mesto Naxos. Pobudnik iniciative pod pokroviteljstvom sicilske pokrajine je dr. Franco Papo, ki je v tamkajšnjih vodah odkril v preteklih letih številne arheološke fragmente. Italijanski potapljači bodo preiskali dno Jonskega morja, da bi našli še nove antične dokumente. Marmornati bloki in kosi stebrov, ki so bili odkriti že pred časom, bi namreč utegnili pričati o tem, da so prevažali marmor v Rim prav skozi Naxos. Dno zaliva Giardini hrani tudi ostanke številnih ladij, ki so bile po- topljene leta 36 pred Kristusom v bitki med brodovjem Oktavijana in Šesta Pom-peja. Aprila proces proti Bceru TEL AVIV, 26. — Iz dobro obveščenih virov se je izvedelo, da se bo prihodnji mesec začel proces proti Isfaelu Beeru, obtoženemu, da je pre. dal zaupne informacije s področja narodne obrambe agentu neke vzhodnoevropske države. Večina procesa bo za zaprtimi vrati. Polkovnik Beer je bil zelo upoštevan komentator za vojaške zadeve. Aretiran je bil v Tel Avivu 30. marca. je državni pravdnik prebral, predstavlja hud udarec Eich-mannovi trditvi, da on ni bil drugega kot samo preprost izvrševalec ukazov in da ni sodeloval pri formulaciii politike, ki je delala za uničenje Zidov. Wisliceny pa je povedal, da mu je leta 1S44 Eichmann priznal, da sta si načrt za množične morije v plinskih celicah v Auschwi-tzu zamislila on in pa general SS Odilo Globotschnik, tvijo*. Bil je »ves zaverovan v svoje delo, prepričan, da je uničenje Zidov potrebno, da se reši nemški narod pred uničenjem po Zidih*. Hoessova izjava dostavlja: »Eichmann se je protivil uničenju po selekciji, ker mu je predstavljalo nevarnost za končno rešitev... Vedno se je kril z ukazi, toda napravil je vse, kar je bilo mogoče, da bi izvedel končno re- šitev kar najhitreje mogoče*, ki je vodil množična strelja-, Bivši poveljnik taborišča v nja na Poljskem leta 1944., Auschsvitzu še dostavlja, da »Eichmann je sugeriral načrt je bil Eichmann popolnoma Himmlerju in Hitler je oseb- ] pougen 0 tem> kaj se dogaja no dal ukaz, da se načrt iz-1 v taborišču in zatrjuje: »Samo vede,» zatrjuje izjava Wisli-1 Eichmann bi lahko navedel cenyja* Ta je še dejal, da točne številke o umorjenih Umrl je v letalu RIM, 26. — Ameriški državljan Louis Goldstein iz New Yorka je umrl preteklo noč v letalu, ki je odpotovalo :z Nevv Yorka in prispelo na letališče v Fiumicinu danes zjutraj ob 7.30. Pokojnikovo truplo so prevzele sodne oblasti za izvedbo avtopsije. Dežurni zdravnik na letališču dr. Mario Scarpitti pa je ugotovil, da je Goldstein umrl točno ob 3.45 zaradi napada angine pec-toris. V letalu je bil tudi dr. Sydney Licht iz Connecticuta, ki je skušal umirajočemu nuditi pomoč, ki pa je bila zaman. Dr. Scarpitti je nadalje ugotovil, da pokojnikovo truplo ne kaže nobenega znaka nasilne smrti. CATANIA, 26. — Na pobočju Etne bodo namestili dve protipotresni postaji, ki bosta omogočili dokaj precizno predvidevanje izbruhov lave. Naprave bodo instalirali trije znanstveniki belgijskega vul-kanološkega inštituta Heroun Tazieff, Ivan de Magnee in Pierre Evrard. Njihov prihod v Catanio je predviden za prve dni junija. je Eichmann predlagal usmrtitev s plinom namesto streljanja, ker je bilo »bolj verjetno, da bo ostala neopažena*. Ko je postalo jasno, da nacistična zmaga ni več verjetna,* nadaljuje Wislicenyje-va izjava, «je postal Eichmann vedno bolj aktiven v uničevanju Zidov. Čeprav so obstajali ukazi Himmierja in samega Hitlerja, je bil za uničenje Zidov v Evropi popolnoma odgovoren Eichmann, ker je bila možnost, da se ti ukazi obidejo*. Iz izjave Wislicenyja vstaja popolnoma drugačna podoba Eichmanna, kot jo je podal sam obtoženec. Eichmann je užival popolno zaupanje Himmierja in drugih nacističnih voditeljev. Niti zunanji minister si ni upa! pomišljati o ukrepih A-dolfa Eichmanna. Ta je namreč dajal ukaze zunanjemu ministrstvu glede zadev, ki so se nanašale na Zide. Eichmann je mogel računati na popolno sodelovanje prometnega ministrstva, kolikor se je nanašalo na deportacije Zidov, in to v času, ko je bila nemška vojska zelo na kratkem s prevoznimi sredstvi. Neki drugi odlomek iz V/i-slicenyjevih izjav se nanaša na Eichmannove odnose z velikim muftijem iz Jeruzalema, s katerim je nemška varnostna služba navezala stike že leta 1937. Po tem pričevanju je imel Eichmann mnogo razgovorov z velikim muftijem med vojno v Berlinu. Wisliceny je še pripovedoval o nekem njegovem predlogu, da bi 10.000 židovskih o-trok prepeljali na Poljsko. Ta predlog je prvotno Himmler sprejel, toda pozneje je bil zavrnjen, ker se mu je veliki mufti protivil. Predsednik je dovolil odvetniku Servatiusu, da je pre-čital nekaj vrst iz Wisliceny-jevih izjav, kjer ta pravi: »Pripravljen sem v vsakem trenutku sodelovati pri iskanju in identificiranju Adolfa Eichmanna. Spoznal bi ga, naj bi se še tako prelevil. Potrebno je za mojo obrambo, da se Eichmann najde.* Po mnenju obrambe »pričevanje Wislicenyja ni verodostojno, ker je bivši major SS čutil sovraštvo do Eichmanna ter je imel interes, da zvrne nanj kar največ kriv-de». Hud udarec za Eichmanna je tudi sprejem avtobiografskih izjav Rudolfa Hoessa, poveljnika Auschwitza. Tudi Hoess opisuje Eichmanna kot človeka, ki »je bil kar obse- povedal, da zna perfektno he- Zidih .. . On je nosil s seboj beležnico, v kateri so bile s šiframi napisane vse številke. Eichmann je bil prepričan, da, če uspe biološko uničiti židovsko ljudstvo, potem Židje ne bodo več uspeli se zopet dvigniti po tej katastrofi*. Državni pravdnik je predložil tudi pričevanje esesov-ca Wilhelma Hoettla, drugega Eichmannovega sodelavca, ki je poročal o razgovorih o načinu, kako navajati števila židovskih žrtev, Servatius se protivi predložitvi tega dokumenta ter zahteva, naj kot priča nastopi v Jeruzalemu bivši namestnik šefa skupine nemške centralne varnostne službe, ki sedaj živi svobodno v Avstriji. Državni pravdnik odgovori, da bodo zahtevo, da pride Hoettl pred sodišče, pretresle izraelske o-blasti. Vsekakor pa je sodišče odložilo za jutri sklep o tem, ali naj pokliče bivšega Eichmannovega sodelavca. Jutri bo sodišče odločilo tudi o tem, ali naj pokliče še dve drugi priči. Ena je bivši ese-sovski častnik za kontrašptjo-nažo v Eichmannovem uradu Walter Ruppenkothen, k', se sedaj nahaja v Zahodni Nemčiji. Ta je v Niirnbergu pričal o delovanju in točnih funkcijah Eichmanna. Druga priča pa je bil dr. Eberhard von Thadden, bivši legacijski svetnik v nemškem zunanjem ministrstvu, ki je imel stike z obtožencem glede položaja Zidov tujega državljanstva v zasedenih državah. Tožilec se je izrekel proti pozivu von Thaddena. Ker pa se branilec Eichmanna ni protivil, bo tožilec zahteval od ameriške revije »Life* celotni tekst izjave, ki jo je obtoženec dal nekemu nemškemu novinarju v Argentini. Zadnje pol ure današnje razprave je pričal Maurice Fleishmann, bivši občinski svetovalec in ravnatelj židovskega sklada na Dunaju, ki je pripovedoval, kar je vedel o preganjanju avstrijskih Zidov. Konec marca 1939 je bil s še petimi drugimi izraelitski-mi voditelji, od katerih je še samo on živ, poklican na sedež gestapa, kjer ga je zasliševal Eichmann. V skupini je bil tudi Adolf Boehm, predsednik židovskega sklada. Ko je ta povedal svoje ime, je Eichmann vzkliknil: »A, vi ste Boehm, avtor zgodovinske knjige o sionizmu. Zelo zanimivo! Preštudiral sem zelo natančno to knjigo*. Eichmann je nato citiral nekatere odstavke iz te knjige. »Bili smo zaprepaščeni,* nada- brejsko in yiddish. Potem je Boehmu naročil, da poskrbi, da bodo člani židovske skupnosti izpolnili njegove ukaze. Ker pa se mu je zdelo, da je Boehm preveč star — tedaj je imel 60 let — je to nalogo naložil Adolfu Rosen-bergu*. Priča nato navede, da je Eichmann potem izjavil: »Moja dolžnost je, osvoboditi Avstrijo in Dunaj Zidov kar najhitreje mogoče*. Državni pravdnik vpraša Mauricea Fleishmanna, če pozna bivšega nacističnega voditelja. »Mislim, da je v tej dvorani. Da, prepoznal sem ga. Sedi mi nasproti*. Obtoženec motri pričo, kakor da jo je prepoznal. S tem se je dopoldanski del enotna na vsem slovenskem ozemlju, sestavni del ene in enotne Komunistične partije Jugoslavije. Iz nje so izhajale pobude, ki jih je slovenski narod v ogromni večini spoznal za pravilne. In ustanovitev Osvobodilne fronte je bila zgodovinsko najpomembnejša in najdaljnosežnejša pobuda, ki jo je Komunistična partija Slovenije v tistih dneh dala slovenskemu narodu. Kot izraz življenjske nuje slovenskega naroda se je O-svobodilna fronta oblikovala v široko organizacijo vsenarodne vstaje, v enotno množično politično tvorbo povsem novega kova, ki je izključevala preživele oblike nekdanjih strankarskih kombinacij in koalicij. Cilji osvobodilnega boja, ki jih je vodstvo Osvobodilne fronte proklamiralo takoj ob njeni ustanovitvi, se niso omejevali zgolj na osvoboditev izpod jarma tujih fašističnih okupatorjev, marveč so od vsega začetka merili na globoke revolucionarne iz-premembe v naši družbeni stvarnosti. Odpor proti odnosom med ljudmi in narodi, kakršni so bili značilni za staro Jugoslavijo, je rodil neomajno zavzetost za novo, demokratično skupnost enakopravnih jugoslovanskih narodov. V tem je bil vir strnjenosti in notranje trdnosti O-svobodilne fronte, njene zakoreninjenosti v najširših množicah. Zmagoviti zaključek velike vojne proti fašističnim okupatorjem je pomenil hkrati tudi zmago slovenskega in vsega jugoslovanskega ljudstva nad izdajalsko domačo reakcijo, krivo najhujših zločinov. V osvobodilni vojni potrjeno in zapečateno bratstvo jugoslovanskih narodov je dobilo svoj vnanji izraz v preoblikovanju Jugoslavije v demokratično federativno republiko. Z nacionalizacijo kapitalističnih gospodarskih podjetij so bila ustvarjena neogibna izhodišča socialistične graditve v naši domovini, graditve, ki se je začela z o-stvarjanjem prvega petletnega načrta za industrializacijo in elektrifikacijo Jugoslavije. V Jugoslaviji je zmagala ljudska, socialistična revolucija. Osvobodilna fronta slovenskega naroda je uresničila cilje, ki si jih je postavila ob svojem začetku 1941. leta. V globokem spoznanju o-snovnih razvojnih tendenc, ki se uveljavljajo ob prehodu iz kapitalizma v socializem, in na podlagi velikih uspehov, doseženih pri ostvarievanju prvega petletnega načrta, si je naša domovina pod vod- stvom Zveze komunistov Ju- goslavije in tovariša Tita pričela utirati nove poti k socialističnemu cilju. Z uresničevanjem zakona o delavskem samoupravljanju se je pri nas pričel zgodovinski proces prehajanja v svobodno asociacijo neposrednih proizvajalcev, od upravljanja v imenu ljudstva v samoupravljanje ljudstva. Ustrezno novi stopnji, novi vsebini in ciljem v razvoju naše družbene stvarnosti, je Ljudska fronta Jugoslavije prerasla v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije, zbirajoč v svojih vrstah vse državljane, ki se čutijo povezane s socialističnim sistemom, uveljavljajoč se kot ena izmed najpomembnejših oblik neposredne demokracije v Jugoslaviji. S tem je hkrati Osvobodilna fronta na Slovenskem nadaljevala svojo slavno pot v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije, utrjujoč z vsemi silami usodno povezanost slovenskega naroda z ostalimi narodi socialistične Jugoslavije. Veliko družbeno presnavljanje v naši domovini, perspektive, ki se odpirajo pred državljani naše jugoslovanske socialistične skupnosti in ki še prav posebej obvezujejo jugoslovanske komuniste, — vse to je dobilo ustrezen izraz v novem programu Zveze komunistov Jugoslavije, katerega cilji so hkrati tudi cilji Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Uresničevanje in uresničenje drugega petletnega načrta 1957-1960 je še nadalje utrdilo materialne temelje socializma pri nas, dvignilo življenjsko raven delovnih ljudi in njihovo socialistično zavest Doseženi uspehi omogočajo v dosedanjem razvoju produktivnih sil in delavskega samoupravljanja progresivno odpravljanje vseh preostankov mezdnega razmerja v naših gospodarskih podjetjih in u-stanovah. Rast produktivnih sil v socialistični industriji hkrati poraja naglo izpremi-njanje odnosov na podeželju. Socialistična kmetijska gospodarstva in ekonomije velikih zadrug, moderna tehnika in mladi, kvalificirani kadri so naglo povečali kmetijsko produkcijo in s svojimi očitnimi uspehi prispevajo, da delovni kmetje na svojem koščku zemlje vedno bolj spoznavajo, da so njihove koristi najbolj zavarovane v sodelovanju s sistemom socialistične rekonstrukcije v kmetijstvu. Z razvijanjem družbenega samoupravljanja je zrasla v množicah neposrednih proizvajalcev zavest o potrebi višje izobrazbe, znanja in kul- razprave zaključil. ..................................................................... umnim..................... Še letos tudi Američan v orbiti CAPE CANAVERAL, 26. — i daljnjih sto milijonov mark, Funkcionarji NASA so izjavili, da včerajšnji ponesrečeni poizkus izstrelitve vesoljskega satelita «Mercury» ne bo povzročil odložitve izstrelitve prvega ameriškega astronavta na parabolično pot (in ne o-krog Zemlje), ki je predvidena za torek, 2. maja. Po prvih ugotovitvah je preizkušnja varnostne naprave konice «Mercury» dala odlične rezultate. Konica, ki je bila izstreljena s posebno separacijsko raketo približno 700 m od nosilne rakete samo del sekunde, preden je bila nosilna raketa na ukaz z Zemlje uničena, se je spustila na Atlantik z zaviralnim padalom. Seveda pa bo treba proučiti še reakcije astronavta-robota, ki je bil v konici. Direktor načrta «Mercury» Robert Giruph je izjavil novinarjem, da bo do ameriškega poizkusa izstrelitve človeka na krožno pot okrog Zemlje prišlo v vsakem primeru še letos. «Prepričani smo, da bi človek, če bi bil v konici, ostal živ, ker je konica med svojim kratkim poletom delovala brezhibno. Robot je neprestano «dihal» vseh sedem minut, kolikor jih je bilo potrebnih, da se je konica spustila v morje. Sklep za uničenje nosilne rakete je bil sprejet, ko je ta v višini kakih 5000 metrov krenila s predvidene poti. Iz zunanjega pregleda konice se zdi, da predstavlja edino škodo na njej majhen udarec ob boku. «»-------- ki bodo na razpolago po izplačilu zadnjih obrokov, kate. rih ugodnosti so uživali vsi kupci delnic. Jemenski iman okreval po atentatu HODEIDA, 26. — Yemenski iman, ki je bil ranjen 27. marca letos, ko je bil nanj izveden atentat, je popolnoma okreval in zopet začel svojo normalno aktivnost. Kot je znano, je bil kralj Ahmed ranjen s strelnim orožjem v ramo, roko in nogo. Preki sod je medtem zaključil preiskovanje proti avtorjem atentata. Glavni obtoženec poročnik Mohamed Al U-lofi pa je neposredno pred aretacijo naredil samomor. «»------- BALTIMORT, 26. — Družba ((Martin Co.» je začela graditi raketo na pogon s trdim gorivom «Titan 111» z dometom 12.000 milj. ture. Kulturnemu s,f. širših plasti l.ludl3 y, cialistična demoKJ L ga in sploh vseg s, nega in vzgojne^ Mladini iz vrst o jgi reda in iz ostaieg ljudstva so se J, vjj; prla vrata srednji«' visokih šol. , Notranji razvoj. ne Jugoslavije. J?erDgri prem mejah uspesno » jDq, snovna nasprotj j sveta, zbuja vse etov»tJ nost napredne^ s^ste vi* nosti. Hkrati P*1 ugled Jugoslavije nega doslednega t t. _ i _ l,v./xrsiTeV * el) boja za krepitev dneSa„ razvoj mednaroc naceim vanja po nac. Lnoc. ^ aktivne koeksis Jugoslavija bojem politiko, ki jo i^jsetPjjš * na fronta pred -.m F'» svojec/j/ programu, an1 ti začrtala v... ■ nja z vsemi zrn? jjudd^V nimi, naprednimi, ^ i .. lami sveta, Pre jnnoS''°, lavskimi in n3,T.„ poli*" nimi gibanji. Ta najg^ tudi danes i^r_a*a ju 'im teženj slovenskega stalih jugoslovans ^5 nallg^druibeSj, Tretji petletni na ^ predvideva nas. metij: industrijske m K dukcije na raven K. nologije m izk'0 a„osl1 # kov moderne nih sil, ki “»Jjjjstf vedno višji z'VeVanje pj pomenja uresni .|oVe j delavci ročnega dela- „ Začetek novegi\b\Wj.' so zamisli m e de' jd socialistične dr f V : uresničene, uc . z3 « L odprte možnost g -j doči razvoj, terja ]ju»'-jf ^ re naših delov^ de),„jjG(, cialistična zVff7 11 ljudstva Slovenija-^ nadaljevalka s • dilne fronte, bo tu*>! rronic, - jn pO« J L obdobju izražala , t J £ la težnje slove** * bo vsenarodni ^,^ venskega 1 v^J pr! stvarjalne nap0 oVe, delovnih ljudi jja skladno oelo,to- ^ jo^ j Ijj ga naroda, zve:s g0ci.j| j b0 V« daVzaostalimi ljem socializma ne zveza ut”Cvensl‘fV ‘ in zavestno °rialneža-ž čt bednega, ustvarj^ ^ * ka naše socialis I Eksplozija v LEVERKUSEN, s.y»'Jtr podjetju «Dinam dl)i >J , verkusenu v Z .tetf f B verkusenu v a7zWef-je prišlo včeraj^ t1 smrtni žrtvi p1 plozije, ki jj h Zaradi eksplozij jih (j šipe na vseh P°g j0*ij, lici tovarne. Ek.sL)t P* j J vzročila tudi za £eV' J neki sosedni h* ^ de se ni on pa »B viti, prav tak fo vzrokov, ki s0 plozijo. sProdaja» tovarne Volkswagen den z rešitvijo židovskega i ljuje priča. »Eichmann je še KOELN, 26. — Z izročitvijo nakazila zvezne banke za vsoto 857 milijonov mark (okrog 133 milijard 743 milijonov lir) zakladnemu ministru se je zaključil prvi del prodaje državnega avtomobilskega podjetja «Volkswagen» v privatne roke na osnovi izdaje ljudskih delnic. Do izročitve je prišlo včeraj v halu nekega hotela v Koelnu v navzočnosti dveh funkcionarjev banke, ki sta podpisala nakazilo v prisotnosti ministra. Vsoto na nakazilu predstavlja izkupiček od neposredne prodaje delnic «VW», banka pa bo dostavila zakladnemu ministrstvu še na- . Pariška slika v preteklih dneh. Tank na Plače de la Conco 3 — 27. aprila 1961 A ""»Ulil ""iiiiiiii pn uazovi.ci, Kjer je uno »cptcmui “kQ«spirac ^inve0vidl>oSti tedaj V Ki19 da )e zu in Ric-vrsto na narodno-na Trža- ^i°rrp°vseSmianka- ‘ ie k upra- „ (V s in t. bl1 parti-nV naat>oij K1- Ko ’ kar ta iz-»Hi oro?° mal°ue W e tthrali ^Je sP°sob- 's Cpot v hr>- »v-n 1 so kJatuenjaia ^ » Janičem k**6 kala: videl strojnico in ob njej colottijevce. Cev strojnice je bila obrnjena proti lini. Smo že tam, si je mislil Danilo. Takoj se je vrnil v bunker poročat. Komandir Pavle je vso zadevo vzel razmeroma hladnokrvno. Iz koliko zased se je bil že prebil... Toda zadeva je bila, tokrat, vse bolj resna. Cez kake pol ure so v bunkerju zaslišali ropot. Nekdo je bil dvignil ploščo, k. je zakrivala vhod v bunker. Slišali so tudi, kako se nekdo plazi po rovu pred njim. Bi ga počili? Da, toda s tem bi si zatrpali izhod. Počakajmo,"so si rekli. Toda tudi ogleduhu v, rovu se ni preveč mudilo naprej Lezel je spet iz rova. V grobni tišini, ki je tedaj nastala, So v bunkerju slišali, kako ogleduh tik pred izhodom raportira, da so v Pavle in ostali so sprevideli, da bi vsako obotavljanje bilo odveč. Pavle, ki je prilezel že do roba rova, je pognal ročno bombo, ki pa ie zatajila. Ko so fašisti videli pred seboj bombo, so onemeli. In Pavle je tedaj pognal drugo bombo in se zagnal iz rova. In tedaj, skoraj hkrati, je prva zareg-ljala brzostrelka, takoj nato je eksplodirala bomba. Rafal je Pavla pokosil. Ostali pa so se preko njegovega trupla pognali iz rova in v nekaj minutah, ne, v samem trenutku, so bili vsi agenti že na tleh*. Toda v tem kratkem divjem trenutku sta padla‘tudi Stojan in Radivdj. Ivan pa je bil ranjen. Da bi razmere bile še bolj tragične, je preostalim zmanjkalo streliva. Pobitim agentom, ki so ležali križem po tleh, so K Va Lonier Poleg vodila ljSCd mestom L' korn,,. enotami 4%r Pdsa. skratka V kl3učn‘b m Lo- lbSo,tPa^a, torei ,:o obrav ponovno fas- CUnavania % “““ >» 20. S>tOkoPOlvn°e30’ Partiza-s0 obvestiti. V ..^a)Prej iju. J«lf s0 'n.,-°bvestiti. ti 0 Sfi ** bu 1 ** 'otib°Puolav°to», ,’s«Ka unkerja. bedeliPre" C1 X i1{, Daivi X ‘ Uv°tofaanil(> Per-V-Vv - op b so. šele Nt da Skl1 lcešeni s »Sta Svel jeanniSo niti Partizanov UK«olg"zel «kozi H-?xCh0J, rov, šiSšii0Val s iiki je VS Proti vora, Pajčevino OSKAR KOVAČIČ — prvi aktivist OF v Trstu bunkerju obleke, uniforme, orožje itd. Komaj je bil raport pri kraju, je od zunaj nekdo zarjul; nArrendetevi! Siete finiti!» Kratek posvet. Komandir Pavle ukaže vse, kar je v bunkerju, predvsem pisani material in radioodajno, postajo uničiti, nato naj Dani-, lr vse postreli, kot so njihovi tovariši preH dnevi storili v Borštu in mnogi drugi tudi drugod po Sloveniji, pač v smislu nepisanega zakona, da ne sVne nihče živ sovražniku v roke. Vinko pa je bil, tokrat, drugačnega mnenja. «Preden pademo, bomo še koga podrli!« Obveljala je njegova in Pavle, kot komandir, je prvi zlezel v rov, za njim vsi o-stali. Ko so prilezli skoraj do izhoda, so slišali, kaao nekdo sili nekoga v rov, da bi jim služil kot živi ščit. Ko pa ta v rov ni hotel, sta se slišala dva zaporedna strela. Bila sta to strela, pod katerima je padel Danilov oče, Andrej Pertot. pobrali šaržerje in bili spet pripravljeni. Pot od tod pa ni bila še niti malo odprta. Vsa hiša, kjer je bii bunker, je bila polrja agentov. In eden teh jih je začel nagovarjati, naj $e predajo, ker da se jim ne bo nič zgodilo. Toda kdo naj bi jim verjel. Danilo je skušal z zvijačo. Rekel je. da so vsi ranjeni in da ne morejo ven. Naj Pridejo, zato, ponje. Ker so se ;fašisti obotavljali, je sko-, zi vrata pomolil cev brzostrelke z belo ruto na njej. , Agenti so tedaj začeli lesti proti vratom, hkrati pa se je, zaslišal rafal. Izbire torej ni bilo, posebno ko so za hrbtom zasližali korake, ki so jim dokazovali, da jim tudi s te strani grozi smrt. Zato so- se vsi trije hkrati pognali na piano in kosili desno in levo. Podrli so vse agente, kar jih je bilo pred njimi. Toda tudi po njih je pokalo. In Ivan je bil že vdrugič ranjen. Ko so bili na planem, si je Vinko utrl pot na desno. Danilo pa je ščitil ranjenega Ivana in si hkrati utiral pot na levo, dokler nista z Ivanom prišla do zidu in skočila tri metre globoko na dvorišče otroškega vrtca. Pokanje se je nadaljevalo in colottijevcem ter Nemcem so prišli na pomoč še masovci. Torej cela vojska proti trem partizanom. In v tem križnem ognju sta se Danilo in Ivan umikala proti Podlonjerju. Ze dvakrat ranjenega Ivana je Danilo vlekel za seboj. Komaj sta se nekoliko oddaljila, sta zapeli še dve strojnici. Vsaka s svoje strani. Ko je bil Ivan sedaj že v tretje ranjen, mu Danilo ni več mogel pomagati. Ko pa je videl, da drži v roki že sproženo bombo in da je zaradi ošibelosti ne more vreči, mu jo iztrga iz rok in požene. Nato pomaga Ivanu skriti se v grm, sam pa nadaljuje pot proti Podlonjerju in Sv. Ivanu. Ko se je bil Danilo tako že nekoliko umaknil iz obroča, jo ubere čez Reško cesto in Drašco proti Gropa-di. Toda komaj je bil čez cesto, zasliši sopenje človeka, ki se vzpenja po steni. Pogleda. Bil je Ivan. Tako obraz, kot obleka, vse je bilo na njem krvavo rdeče. Naloži si ga na rame, da bi se skupaj umaknila. Ni pa še napravil sto korakov, ko se malo pred nji- vsem krvavim bremenom se Danilo požene v zaklon. Vendar se zdi, da je bilo Nemcema bolj drago vrniti se domov, kot se preizkušati s čeprav komaj «poldrugim» partizanom. Namesto da bi napadla, sta jo Nemca tiho ubrala stran, Danilo pa si je čez nekaj trenutkov, Ivana spet naložil na ramo in se ves izmučen umikal proti Gropadi. Kot bi bilo zakleto, ju je tudi tu čakalo neprijetno presenečenje. V Gropadi so bili Nemci... Toda gropajski aktivisti so ob vsem tem ranjenca obvezali in ga spravili v bunker, kamor se je umaknil tudi Danilo. Proti večeru je prišel ,sem. tudi Vinko, ki se je iz obroča srečno prebil po drugi strani. Po tej svoji krvavi žetvi, pri kateri so tik pred svobodo padli trije junaški VDV-ejevci in Danilov oče, so colottijevci začeli v Lo-njerju drugo dejanje. Zaprli so 41 aktivistov, jih pretepali, jih obešali in tudi na električni stol posajali, toda Lonjerci so molčali... Ko danes slavimo dvajseto obletnico ustanovitve slovenske osvobodilne fronte, je prav in tudi dolžni smo, spomniti se teh padlih junakov in preko njih vseh onih, ki so padli širom Slovenije in tudi izven meja slovenske zemlje. SERGEJ PEČAR 20 panojev na 14 kvadratnih metrih ■ Številni originalni in fotografski dokumenti od razkosanja slovenske zemlje do osvoboditve Trsta Dvajsetletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda bomo pri nas počastili s slavnostno proslavo v soboto zvečer na stadionu Prvi maj, kjer bo tudi razstava narodnoosvobodilne borbe od njenih prvih začetkov pa do osvoboditve Trsta in dokončne zmage nad nacističnimi in fašističnimi okupatorji. Ker bo razstava zgoščen prikaz vse naše borbe v vseh njenih oblikah in odtenkih, je vsekakor prav, če jo vsaj v glavnih obrisih opišemo. V ta namen smo zaprosili tov. Draga Pahorja za kratek razgovor in za nekaj pojasnil kakor tudi za nekaj izjav o pomenu in važnosti razstave. Našli smo ga sredi dela, sredi fotografij, zemljevidov in grafikonov ter drugega dokumentarnega gradiva in mu zastavili prvo vprašanje: Tov. Pahor, bi nam hotel povedati kaj vse bo razstava obsegala oz. vključevala? Kot lahko sam vidiš sredi tega, za sedaj še nereda, bo razstava obsegala 20 panojev s skupno površino 14 kvadratnih metrov. Razpored gradiva je kronološki. Ce želiš, narediva sprehod od panoja do panoja. Prvi prikazuje zasedbo oz. razkosanje slovenske zemlje po Nemcih. Italijanih in Madžarih ter prye okupatorske akcije za likvidacijo slovenskega naroda. Drugi pano prikazuje ustanovitev Osvobodilne fronte s skico vseh organizacij OF na Tržaškem pred kapitulacijo Italije, med dokumenti pa je originalni poziv OF vsem za borbo sposobnim prebivalcem, fotografija prvega aktivista OF Oskarja Kovačiča, slika poslopja v Ul. Mazzini, v katerem so se pretipkavali prvi izvodi Slovenskega poročevalca itd. Tretji pano obsega zloglasni tržaški proces proti Tomažiču in tovarišem ter formiranje prekomorskih brigad, četrti pa prve partizanske enote, akcije m borbe na Primorskem ter fotografiji prvih tržaških partizanov Emila Puntarja s Proseka, ki je padel že 14. februarja 1942 in komandan-ta prve čete primorskih partizanov Ervina Dougana. Na petem panoju je prikaz deleža primorskih partizanov k skupni borbi z zavezniki z zemljevidom o zmanjšanih kapacitetah železniških prog zaradi sabotažnih akcij in drugim gradivom. Sesti pano predstavlja ustanovitev italijanskega vojaškega sodišča v Ljubljani in prve zločine okupatorjev. Sedmi pano je posvečen koncentracijskim taboriščem, osmi pa kapitulaciji fašistične Italije in ustanovitvi IX. korpusa 20. dec. 1943, partizanske poti v okolici Trsta in skico goriške fronte. Deveti pano prikazuje akcije po kapitulaciji Italije, deseti pa vse nemške posto- janke na Primorskem ter prve žrtve nacističnih kolaboracionistov s sliko dr. Vuka in njegove žene Danice, ki ju je umorila (<črna roka«. Enajsti pano obsega politični del s prikazom organizacij OF in drugih po kapitulaciji do osvoboditve s sliko kraške doline pri Bazovici, kjer je bilo septembra 1943 prvo množično zborovanje OF in sliko jame pri Padričah, kjer je bila 1. oktobra 1944 kulturna prireditev. 12. pano je posvečen organizacijam OF in drugim v samem tržaškem mestu, 13. ciklostilni tehniki «Morje» s primerki njenih izdelkov, 14. pa partizanskemu tisku v Sloveniji z zemljevidom kurirskih razna-šaiskih poti, lego posameznih tiskarn itd. Petnajsti pano je posvečen italijanskemu odporniškemu gibanju oz. sodelovanju italijanskih partizanskih enot s slovenskimi partizani. Posebno zanimiv je originalni dokument — poziv CLN za Zgornjo Italijo k sodelovanju s slovenskimi partizanskimi enotami. 16. pano* prikazuje Rižarno in druga množična morišča naših ljudi, 17. pa partizanske bolnišnice. 18. pano ponazoruje zadnjo ofenzivo proti IX. korpusu, ustanovitev Komande mesta Trsta in zadnje borbe pred osvoboditvijo, zadnja dva panoja pa sta posvečena borbam za Trst in osvoboditvi. Na kakšne probleme si naletel pri organizaciji razstave in kakšne kriterije si izbral zanjo? Težav je bilo seveda precej, čeprav mi je osnovo za to razstavo nudilo že zbrano gradivo, ki je bilo razstavljeno pred desetimi leti ob prvi desetletnici OF. Pred- vsem je bil problem, kako spraviti vso zgodovino OF na 14 kvadratnih metrov. Razumel boš, da je moralo mnogo dragocenega gradi-va zaradi tega odpasti, ker pa je razstava zamišljena POMNI! Kmalu, že čez nekaj dni, bo 16 let, odkar si jugoslovanski narodi z napori in uspehi v polnj svobodi grade svojo še lepšo bodočnost. Toda ta svoboda nj bila poceni. Od 15.839.000, kolikor je Jugoslavija štela pred vojno prebivalcev, so jih borba, zapori in koncentracijska taborišča pobrala 1,706.000. Velik odsto-tek, največji za Poljsko. U-morjenih, ranjenih in za delo onesposobljenih pa je bilo 3.741.000 oseb, torej 23.5 odst. vsega prebivalstva. Ustrezno s tem je bil izreden tudi delež materialne škode. Toda ostanimo pri krvnem deležu, pri katerem so tudi Primorska torej z njo Trst s svojo okolico, Gorica in vsa Goriška in tudi Beneška Slovenija povsem enakovredno sodelovala. Ko se danes spominjamo 20. obletnice ustanovitve OF, tega ne smemo pozabiti. kot potujoča, skoraj ni bilo drugega izhoda. Vodilni Kriterij je bil podati po eni strani širok okvir vstaje in borbe vsega slovenskega naroda, po drugi strani pa dati poudarek na Primorsko in zlasti na naše tržaško področje. Kakšen pa je po tvojem prvenstven; namen razstave? Kot je Eichmannov proces v bistvu samo obujanje vesti človeštva, ki rado pozablja na prestane grozote nacizma m fašizma, tako hoče tudi razstava naše borbe prebuditi to vest pri nas, osvežiti spomin v ljudeh in na ljudi, ki so s svojo borbo, svojim delovanjem soustvarjali to našo herojsko zgodovino. Prikazani dokumenti naj služijo kot opozorilo, da je treba antifašistično miselnost utrjevati tudi danes, ko je sicer poteklo od vojaškega zloma nacizma in fašizma že 16 let, a ko fašistična ideologija še vtdno ni izginila ne v svetu in ne pri nas, kot so nam to zgovorno pokazali nedavni pogromi v našem mestu proti Slovencem. Predvsem pa bi želel dou-dariti, da je razstava namenjena v prvi vrsti mladim, tisti, ki sama ni neposredno doživljala velike borbe in ki je danes žal vse premalo po učena o njej, čeprav bi ta junaška zgodovina osvobodilnih stremljenj in naporov našega m vseh narodov spadala v učni program naš h šol, za katere pa se je zgodovina -r- kot vse kaže — ustavila pri letu 1941 ali kvečjemu 1943. Zato naj si razstavo, ko bo potovala iz vasi v vas po naših prosvetnih društvih, ogledajo osi, predvsem pa — ponavljam mladina, naš mladi rod, katerega dolžnost je ne samo poznati velika dela staršev in bratov, temveč znati ta dela, te pridobitve tudi braniti in čuvati z enako odločnostjo, e-nakim heroizmom in navdušenjem, kot se je znal zanje boriti in se žrtvovati ves naš narod. J. k. Bunker na Greti, kjer je bil sedež tehnike «044 — Morje« ma pojavita dva Nemca. Z ...................................... .......m. ......mu Beležke o primorskem partizanskem tisku 1. Zelo važno vlogo v narodnoosvobodilni borbi Slovenskega Primorja je imel brez dvoma partizanski tisk, ki je verno tolmačil cilje narodnoosvobodilne borbe, stalno dvigal duha upora in vlival novih moči v težki in neenakopravni toda pravični borbi primorskega ljudstva za svobodno življenje in priključitev k Jugoslaviji. Na zgodovinskem sestanku primorskih revolucionarjev 8. julija 1941 na Kremancah nad Renčami so med drugim tudi sklenili, da je treba organizirati ilegalne tiskarne in tehnike za razmnoževanje propagandnega gradiva, s katerim bodo obveščali primorsko ljudstvo o ciljih in namenih osvobodilnega gibanja. Primorski partizanski tisk je rastel in se razvijal vzporedno z odbori Osvobodilne fronte in partizanskimi enotami. Prve ilegalne tehnike na Primorskem so začele delovati že leta 1941. V Gorici je tako tehniko organiziral in vodil Anton Ve-lušček-Matevž, eden prvih organizatorjev Osvobodilne fronte na Primorskem. Pomagala mu je Vandelina Colja; gradivo pa sta prenašala Justina in Avgust Spacapan-Strnad. V Škrbini na Krasu je začela z delom primitivna tehni-ka, ki sta jo vodila kraški prvoborec Avgust Dugulin-Maks in Rafaela Dugulin. V tem času je začela delovati tudi tehnika v Brdih, ki jo je ustanovil Andrej Kumar-Marko. 6. aprila 1942 je bila na Skalnici pri Novi Gorici konferenca Pokrajinskega komiteja Komunistične partije Slovenije za Slovensko Primorje, na kateri so izvolili za sekretarja Toma Brcjca-Lojzeta; za organizacijo ilegalnih tehnik pa so zadolžili Andreja Kumarja-Marka. 2e poleti 1942 je na Ajševici blizu Nove Gorice začela delovati ciklostilna tehnika. V tej tehniki so tiskali list «Na-prej zastave Slave«, ki je bil glasilo Pokrajinskega odbora OF za Primorsko; ponatisnili nekaj številk »Slovenskega poročevalca« ter izdali več letakov. Kakšen obseg je zavzela vstaja na Primorskem nam najbolje dokazuje uradni akt št. 441/019670, ki ga je italijansko ministrstvo za notranje zadeve, generalno vodstvo za javno varnost, oddelek A. G., R sekcija 1, poslalo 12. septembra 1942 prefekturi v Gorici (navajamo dobesedno); »Zaradi nadaljnje ugotovitve, s prošnjo, da nam poročate o izidu, pošiljamo sledeče informativno sporočilo: Mnoga in zelo pogosta so poročila, ki prihajajo v teh dneh iz goriške pokrajine. Vsa ta poročila potrjujejo, da žiui italijansko prebivalstvo cone in v samem■ goričkem mestu v veliki paniki tn t> strahu, pričakujoč zelo težkih dogodkov. Zelo resne osebnosti, katerih verodostojnost je izven vsake diskusije, Italijani, ki žive že desetletja v pokrajini (med temi so osebe, ki imajo zelo važna mesta v stranki m oficirji vojske) ne oklevajo, da so sporočili; da se je zadnje tedne v teh krajih razlila v resnici božja jeza; da Gorica ponoči ne spi več, da je v stalnem strahu pred terorističnimi akcijami slovenskih patriotov; da, kdor opazuje slovenske drugorodne mase v Gorici m tudi mnoge naše rojake neslovenskega pokolenja, se mora ustrašiti, ker bi nikdar niti od daleč ne pričakoval, kako divje je sovraštvo, ki je bilo do sedaj zastrto in ki ga vse ljudstvo goji proti nam, Italijanom; da se to, kar smo pričakovali pred petimi, šestimi meseci začenja uresničevati v polnem obsegu. Kakor je Ljubljana popolnoma obkoljena od Slovencev, tako se je to dobesedno zgodilo tudi v Gorici, kjer Slovenci postajajo vedno bolj oblastni in sovražni do Italijanov. Ne širijo samo strašne iredentistične propagande, ki vžiga vse in dviga ljudstvo proti nam, ampak mesto so oropali tudi najbolj potrebnih dobav in, da je mera polna, podpirajo partizanske bande, da se organizirajo, krepe po svojem številčnem stanju za vedno nove gverilske akcije ali za nepomirljive divje podvige. Oseba, ki dobro pozna slovenski ambient, opisuje položaj s temi besedami: «Ni več mogoče, da bi si delali utvare, položaj tudi tu drvi v prepad. V vsej Jugoslaviji, oa Črne gore do Istre, do Koroške, do Banata, do Srbije je upor popoln. Partizanske tolpe, ki so zelo številne, obvladajo položaj vsepovsod, njih sožitje z ljudstvom je popolno. Sedaj se je vnela tudi Slovenija in Kranjska, dasi so jih italijanske oblasti smatrale za pomirjene in pokorne zaradi sporazuma s katoliškimi Slovenci. Tolpa upornikov, partizanov, panslovanskih patriotov vseh možnih političnih n oziranj so se ugnezdile vsepovsod tudi v okolici Gorice. In če hočemo biti resnicoljubni in odkriti, je treba priznati, da je vsak slovenski kmet goriške okolice, vsak trgovčič goričkih predmestij, vsak Slovenec, ki prebiva v okolici ali v slovenskih četrtih mesta, če že ne partizan, ki se aktivno bori — z malimi izjemami — vsaj sodelavec, podpornik, pomočnik, pristaš iredentistov. Prišli smo tako daleč, da noben Italijan ne more zapustiti mesta. Izven predmestij Šempetra, torej v vseh coni, ki gre od Vrtojbe, kjer je pravi m resnični center iredentistične dejavnosti in upornosti, po vsej Vipavski dolini in preko kraške planote tja do Opatjega sela, Temnice in Komna, izven predmestij Panovca, da začnemo pri Ajševici, proti Ajdovščini in čez, to je na obeh straneh državne ceste, južno proti Planini in severno proti višinam od Kamenj m Slokarjev; izven predmestij Solkana, zlasti še v čepovanski dolini, na višinah raztegnjene Banjške visoke planote, kjer so prava središča iredentistične dejavnosti, izven predmestij Pevme in Podgore preko višin Brd: Kozane, Dobrovega, Vrhovelj tn še aaije, nikjer ni absolutno nobenega prometa več. Ce pa hodiš tod, si izpostavljen slabemu ravnanju, krivicam toči kamenja in zvečer tudi puškinim strelom. Zal ta položaj postaja iz dneva v dan težji. Ne vidim. možnosti pomirjenja, ampak tudi neuspešnega zloma tega upora, ker se je partizan vsepovsod vgnezdil sredi med nas in celo v takem številu, da si mi niti ne predstavljamo tako da predvidevam, da bo položaj postal v kratkem še strašnejši, če ne celo nevzdriljiv. Vse stare portiitahjanske propagandistične celice, ki so živele pod pepelom v Vrtojbi, Volčjidragi, Prvačini, v Za-vinem pri Smar,u, Planini, Vipavi, Vrhpolju, Lokavcu. Ajdovščini, Solkanu, Kanalskem Kalu, Desklah, Medani, Brdih in med zidovi same Gorice, so zaživele in vodijo divjo proti, italijansko propagando, ki se je bohotno razcvetela. Na pragu jeseni smo in kolikor je mogoče predvideti iz splošnega razpoloženja, ki ga ta propaganda ustvarja v vsej slovenski masi, je verjetno, da je treba pričakovati nasilnih akcij v času prihodnjega oktobra.» Takšno je bilo stanje na Primorskem 42 dni po »velikem« Mussolinijevem govoru v Gorici 30. julija 1942, ko je objavil, da bo cz ognjem in mečem« pokoril svobodoljubno Primorsko. Oktobra 1942 je bil ustanovljen Soški odred, katerega prvi komandant je bil pokojni heroj Mirko Bračič, ki je padel decembra 1943 kot komandant XIV. divizije v borbi za Kočevje. V sestavu Soškega odreda so bili trije bataljoni: bataljon »Simona Gregorčiča«, Tolminski m Kraški bataljon. Soški odred je izdajal svoje glasilo «Soški partizan in zaščitnik« s podnaslovom (.Glasilo štaba Soškega odreda slovenskih partizanskih cet,» ki je Primorce pre.dvsem obveščal o vojaških uspehih partizanov v Slovenskem Primorju, v Sloveniji in ostalih pokrajinah Jugoslavije. Glasilo Soškega odreda je tiskala tehnika odreda, ki je bila v Zgornji Vipavski' dolini. Izredno pomembna za še hitrejši razvoj NOB na Pri. morskem je bila ((Poslanica primorskim Slovencem«, ki so je izdali Izvršni odbor Osvobodilne fronte, krščanski socialisti, Sokoli, kulturni delavci in Centralni komite KPS v začetku decembra 1942. ((Poslanica primorskim Slovencem«, ki je globoKo odjeknila med primorskim ljudstvom; je izšla tiskana in ciklostirana. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je 26. decembra 1942 ustanovilo III. operativno cono «Alpsko» za Primorsko in Gorenjsko, a februarja 1943 pa sta bila iz Soškega odreda formirana Južnopnmorski in Severnoprimorski odred. Stab III. operativne cone »Alpske« je že 10. aprila 1943 izdal povelje o ustanovitvi brigade «Simona Gregorčiča« jn brigade «Ivana Gradnika«. Stab III. operativne cone «Alpske» je že 1943 začel iz. dajati svoje ciklostirano glasilo «Vojaški vestnik«. Kmalu po ustanovitvi Soškega odreda je prišel na Primorsko tov. dr Aleš Bebler-Primož kot politični in vojaški poverjenik izvršnega odbora Osvobodilne fronte in poverjenik Centralnega komiteja KPS, ki je povezal vse organizacije v celoto. JOŽE OBLAK (Nadaljevanje sledi) Cb 20-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda | Razstava, ki naj bo vsem živ spomin in opozorilo Vreme včeraj: najvišja tempera-tura 18.7, najnižja 12.4, ob 19. u-ri 13.4, zračni t]ak 1005.8 narašča, veter 5 km jugovzhodnik, vlage 90 odst., dežja 13.3 mm, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15 stopinj. r zas nevnik Danes, ČETRTEK," Bistra Sonce vzide ob 5.00 il> 19.06. Dolžina dnevL I, ob!JI vzide ob 15.34 in zatom: Jutri, PETEK, 2« ” Zivan ^ S sestanka mešanih italijansko-jugoslovanskih zbornic v Milanu Nekatere ovire za razvoj trgovinske izmenjave med Italijo in Jugoslavijo Še vedno obstajajo upravne omejitve - Carinski pritisk na jugoslovansko izvozno blago narašča - V tehnični kooperaciji možnost izboljšanja strukture izmenjave V ponedeljek je bil v Okviru milanskega mednarodnega velesejma zanimiv sestanek obeh izvršnih odborov italijansko-jugoslovanskih trgovinskih zbornic, na katerem so razpravljali o vrsti načelnih perečih vprašanj, ki se nanašajo na razvoj trgovinske izmenjave in splošnega itaiijan-sko-jugoslovanskega gospodarskega sodelovanja. Znano je namreč, da že dober mesec trajajo v Rimu pogajanja za obnovitev trgovinske pogodbe ter za sklenitev nove pogodbe za posebne dobave in da je pri teh pogajanjih prišlo do težav, ki so prišle na dan tudi na že omenjenem sestanku. Na sestanku izvršnih odborov italijansko-jugoslovanskih zbornic sta prečitala obširni poročili tajnika obeh zbornic, in sicer za jugoslovansko Marič ter za italijansko Di Sal-vio. Oba tajnika sta v uvodih svojih poročil soglasno podčr tala velik razvoj, ki je bil v trgovinski izmenjavi napravljen v preteklih letih, kar je tudi razvidno iz naslednje tabele: (v milijonih dolarjev ZDA) 1Q57 1058 1050 Izvoz FLRJ proti Italiji 53,9 54 57,6 Uvoz FLRJ iz Italije 78,6 67,6 64 skupaj 132.5 121.6 121.6 1960 74,6 95 169.6 Različen ton pa sta oba poročevalca uporabila pri ocenjevanju sedanjega stanja ter zlasti pri oceni možnosti nadaljnjega razvoja ter glede ukrepov, ki bi bili potrebni. Vendar pa so bili zaključki v bistvu enaki in lahko pričakujemo, da bo ta sestanek pomenil resen prispevek k odstranjevanju zaprek, da se z novo trgovinsko pogodbo do kraja urede italijansko-jugo-slovanski trgovinski odnosi. Tajnik jugoslovansko-itali-Janske trgovinske zbornice s sedežem v Beogradu Marič je tako podčrtal, da bi bilo treba ukiniti še vedno obstoječe omejitve, ki obstajajo s strani italijanskih organov proti Jugoslaviji, medtem ko teh omejitev za večino drugih držav ni. Gre predvsem za omejitve pri uvozu nekaterih najbolj značilnih jugoslovanskih proizvodov, ki bodo nujno še dalj časa predstavljali osnovo jugoslovanskega izvoza in s tem tudi avtomatično italijanskega izvoza v Jugoslavijo. Marič je v tej zvezi podčrtal, da se z italijanske strani vedno bolj pogosto uvajajo ome- SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA vabi na proslavo 20. OBLETNICE USTANOVITVE OSVOBODILNE FRONTE in na razstavo NOB, ki bo v soboto 29. aprila 1961 ob 21. uri na stadionu «Prvi maj». Sodelujejo: Slovensko gledališče v Trstu, me' šani pevski zbor Jakobus Gallus, moški pevski zbor Prosek-Kontovel, Mladinski pevski zbor. •iiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiimiiHimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiimiitmiiiii Prvomajski proglas NSZ Ob bližnji proslavi delavskega praznika 1. maj je Neodvisna socialistična zveza izdala naslednji proglas, ki je bil danes nalepljen po tržaških ulicah in v tržaški okolici: Delavci! Tržaško ljudstvo in tržaški delavci stalno živijo v slabem gospodarskem in socialnem položaju ter so zato hudo zaskrbljeni za svojo prihodnost. Da se ta položaj spremeni, se mora ustanoviti dežela Furlanija - Julijska krajina s posebnim statutom in s posebno avtonomijo za Tržaško o-zemlje ter se morajo izdati drugi izredni vladni ukrepi. Borimo se zato za sestavo vlade, ki bo preokrenila svojo politiko v državi v demokratično smer, za demokratično nadzorstvo ter za odpravo premoči monopolov, ki hromijo razvoj gospodarstva in napredek v državi! Spričo oživljanja fašizma ter spričo odkrito fašističnih iti škvadrističnih podvigov, poveličujmo in krepimo združeno Slovenci in Italijani, ideale in pridobitve protifašističnega boja in odporniškega gibanja! Dajmo pobudo za iskreno, široko sporazumevanje med vsemi demokratičnimi silami, da izkoreninimo fašizem in njegovo mrko ideologijo iz javnega življenja in iz možgan dela prevarane mladine! Združimo vse demokratične sile, da dosežemo trajen mir, da obsodimo in se upremo proti vsem podvigom politike hladne vojne, ki pomeni stalno grožnjo spopadov! Borimo se, da se končno ustvarita sodelovanje in mirno sožitje med narodi, kar je nujen pogoj za mir ter za gospodarski in družbeni napredek! Zahtevajmo resnično priznanje narodnostnih pravic Slovencev, ki jih je potrdila u-stava in ki so naznačene v londonskem Memorandumu! Ko proslavljamo 1. maj, dan boja in socialnih pridobitev vseh delavcev, SE TRUDIMO, da se razširi razredna in demokratična zavest med nove tisoče delovnih ljudi; storimo vse, da se razširijo enotne politične in sindikalne vrste ljudskih množic za osvojitev vedno boljših življenjskih razmer, si utrdimo prepričanje v napredovanje delavcev na poti k lepši bodočnosti — k socializmu! Pristaniški promet v marcu r-----------------n PRIMORSKI DNEVNIK UHEUNISTVO TRST - U L. MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. r— Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ; v tednu 20 din, me. sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrt- letno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi m naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst v___________________________J V marcu je promet tržaškega pristanišča dosegel 425.673 ton, medtem ko je znašal v istem mesecu lanskega leta 489.491 ton in februarja letošnjega leta 410.609 ton. Izkrcali so 333.907 ton (402.583 marca 1960) in vkrcali 91.766 ton (86.908 ton). Železniški promet pa je dosegel marca 233.060 ton, medtem ko je istega lanskega meseca 270.899 ton in letošnjega februarja 177.290 ton. Po železnici so pripeljali 81.702 ton (79,842 morca 1960) in odpeljali 150.358 ton (191.057). jitve uvoza za nekatere vrste blaga (živina, goveje meso itd.). Te omejitve bistveno negativno vplivajo na razvoj izmenjave, kar je prišlo do izraza že januarja letošnjega leta, ko se je jugoslovanski izvoz znižal za 125 tisoč dolarjev, v februarju pa že za 186 tisoč dolarjev, ali za 9 odst. Po jugoslovanskem mnenju bi bilo mogoče rešiti to vprašanje samo z liberalizacijo, kar je treba povezovati z možnostmi italijanskega izvoza. Nato je Marič govoril o strukturi prometa in ugotovil, da je še vedno nezadovoljiva, saj doseže samo pet proizvodov (klavna živina, goveje meso, suho meso, jajca in koruza) kar 46,3 odst. celotnega jugoslovanskega izvoza v I-talijo. Zato je postavil ponovno na dnevni red vprašanje industrijske kooperacije, ki je v preteklosti rodila že dobre sadove in ki lahko privede tudi do povečanega izvoza jugoslovanskega industrijskega blaga v Italijo, s tem pa seveda do splošnega povečanja obojestransko koristne izmenjave. V tej zvezi pa ne samo obstaja vprašanje količinskih o-mejevanj izvoza, o katerem smo že govorili, temveč tudi carinskih preprek, saj postaja carina zaradi delovanja mehanizma Skupnega evropskega tržišča vedno bolj negativni faktor pri italijansko-jugoslovanskih trgovinskih odnosih. V tej zvezi je Marič omenil tudi uvajanje carin za blago, ki je bilo do sedaj v Italiji carine prosto in ki ga bodo po določilih Skupnega evropskega tržišča carinili. To velja na primer za tobak (do sedaj nič, po določilih SET 30 odst.), piščance (0—18 odstotkov), jajca (0—15 odst.), ječmen (CL—13 odst.), koruza (3 odst.—9 odst.), sveže morske ribe (18 odst.—25 odst.), konservirano sadje (22 odst.— 26 odst.). Kot smo že dejali, so bila glede nekaterih bistvenih vprašanj izvajanja italijanskega tajnika zbornice Di Salvia podobna in to velja zlasti glede ocene možnosti nadaljnjega izvoza italijanskega blaga v Jugoslavijo, kar pa bo seveda odvisno od tega, če bo imela tudi Jugoslavija možnost več izvoziti v Italijo. Tajnik se je glede tega najbolj perečega vprašanja, in Sicer uvoza klavne živine omejil na ugotovitev, da sta obe zbornici o tem že večkrat '■ jasno govorili, da je tudi italijanska zbornica o tem vprašanju ponovno nastopila. V tej zvezi je zanimivo, da je zbornica prav o tem vprašanju obširno razpravljala pred kratkim, kq je imela svoj redni občni zbor in da so sklenili odločno podpreti jugoslovansko zahtevo po po- večanju kontingentov, odnos no liberaliziranju prometa. 1-stočasno pa so izrekli tudi kritike, da se pri izvozu mesa skuša preprečiti dobave mesa za industrijsko predelavo in da se vrivajo že gotovi izdelki, ko je znano, da je prav Italija velik izvoznik takega blaga. Glede uvoza jugoslovanskega industrijskega blaga pa je tajnik izrekel nekaj kritik na račun izredno nizkih cen za določene proizvode, kar naj bi imelo značaj dumpinga. Glede razširitve uvoza na razne druge netradicionalne proizvode pa je ugotovil, da so italijanski operaterji že pokazali veliko zanimanje in v ta namen navedel nekaj konkretnih primerov. Dodal je tudi, da pričakujejo, da bo nova jugoslovanska valutna reforma mnogo izpreme-nila in prispevala, da se bodo odstranile razne zapreke. PROSLAVA 1. MAJA KOORDINACIJSKI ODBOR NEODVISNE SOCIALISTIČNE ZVEZE priredi na stadionu »Prvi maja, Vrdelska cesta 7, LJUDSKO Po slavnostnih govorih bo sledil program, ki vsebuje: nastop godbe, vokalnega tria, šport- ne tekme in razne zabave. Veselica se bo zaključila s plesom, ki bo trajal do 24. ure in na katerem bo igial orkester «Glinščica». Dobro založen bife. Seja pokrajinskega sveta s Zl Načelna razprava Svetovalec NSZ inž. Pečenko je zahteval, da se nudi pomoč tudi SG, da se f kmetijski tečaji v slovenščini in da se postavijo dvojezični napisi Sinoči je bila tudi seja pokrajinskega sveta, na kateri so v glavnem razpravljali na splošno o pokrajinskem proračunu za letošnje leto. Pred tem je predsednik dr. Delise odgovoril na nekatera vprašanja svetovalcev; pokrajinski svet pa je tudi odobril predlog za gradnjo nove stavbe, v kateri bo urejen državni arhiv. Takoj ob začetku seje je svetovalec Tominez opozoril pokrajinski svet na nevarnost, ki preti, če bi premestili ravnateljstvo podjetja Arrigoni. Vprašal je predsednika, če namerava posredovati v tej zadevi. Dr. Delise mu je odgovoril, da se je o tem že raztovarjal z vladnim generalnim komisarjem in ga zaprosil, naj posreduje, da ne bi prišlo do uresničitve tega sklepa. Svetovalec Fogher je omenil besedni spopad med svetovalci na zadnji seji in je poudaril, da mora pokrajinski svet razpravljati le o u-pravnib zadevah, ne pa o političnih dogodkih v svetu. Predsednik dr. Delise se je iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiimiiiiiutmiiiimfiiiimniiitiuiniii ..........................................■■■• seveda s takim pojmovanjem ■_ ~ i i vloge pokrajinskega sveta po- Seja tržaškega občinskega sveta - Jusarji hočejo vedeti kako se upravlja njih zemlja Tudi vodji skupine svetovalcev KD gre Kuba hudo na živce Običajna večina odobrila resolucijo odbora o imenovanju ulic Prosvetno društvo v Skednju vaoi na prosla/o 20. obletnice ustanovitve OF, ki se bo vršila društvenih prostorih v Ske-dcujski ulici 124 1. dne 27. aprila 1961 ob 20.30. Na sporedu bo priložoostni govor in predvajanje priložnostnih diafilmov. Odbor V začetku sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je župan dr. Franzil v odgovoru na neko prejšnje vprašanje svetovalca KD Babilleja prebral sporočilo podtajnika vlade Russa v zvezi z vestmi, da bo leta 1964 prevzela upravo v Trstu Jugoslavija. Podtajnik je dr. Franzilu odgovoril, da je ta vest popolnoma nesmiselna ter da nima prav nobene podlage. Je pa tudi škodljiva, ker ustvarja dvome in zmedo. Zato pravi podtajnik, da bi bilo zelo. koristno, da župan to vest odločno in dokončno zanika. Zupan je tudi obvestil svet, da pride na prihodnjo otvoritev tržaškega velesejma predsednik vlade Fanfani. Svetovalec Radich je postavil županu dve vprašanji, in sicer v zvezi s proslavo 25. aprila in s položajem na Kubi in v Alžiriji ter v zvezi s položajem v podjetju Arrigo-ni. Prvo vprašanje je imelo tak učinek, kot bi dregnil v osje gnezdo. Ko je Radich omenil Kubo, je vodja skupine svetovalcev KD Stopper poskočil, kot bi ga kaj pičilo in se začel dreti na vse grlo, kot se je že zgodilo v pokrajinskem svetu z Deganom. Iz tega se je videlo, da gre Kuba nekaterim demokristjanom silno na živce. Svetovalci KPI mu seveda niso ostali dolžni odgovora in za nekaj časa se je ozračje precej «o-grelo». Končno se je le pomirilo, Zupan je v odgovoru dejal, da se strinja s tem, da bi bile proslave 25. aprila v bodoče bolj enotne, kar se tiče Kube, pa da se pota med raznimi skupinami v občinskem svetu preveč razhajajo. Glede Arrigonija je župan dejal, da je predlagal, naj se razveljavi s podjetjem pogod- ba o posojilu iz krožnega sklada, če se bo ravnateljstvo preselilo. tako da bi moralo takoj vrniti preostalo dolžno vsoto. Bolje pa bi bilo, da bi podjetje celo ustanovilo tovarno tudi v Trstu. Vsekakor se bo občina še naprej potegovala za ugodno -rešitev tega vprašanja. Svetovalec NSZ tov. dr. Jože Dekleva je postavil dve vprašanji. V prvem je dejal, da je del Lonjerske ceste od hišne številke 348 do 374 v zelo slabem stanju in za časa nalivov sploh neprehoden. Medtem ko je občina poskrbela za asfaltiranje vseh cest v Lonjerju, ne morejo družine, ki bivajo v omenjenih hišah, razumeti, zakaj ne popravi občina prav tistega dela ceste, ki se jih tiče. Zato zahtevajo, naj občina čimprej poskrbi za popravilo in asfaltiranje teh približno 100 m ceste. V drugem vprašanju je dj, Dekleva dejal, da je občina v zadnjem desetletju prodala precejšnje površine jusarskih zemljišč za velike vsote. Po novih predpisih upravlja zemljišča in morebitni izkupiček zanje občina. Ker ni občina doslej nikoli poročala, kako je ta sklad upravljala, bi jusarji radi vedeli, v kaj vlaga občina denar, dobljen od prodaje jusarskih zemljišč. Jusarji prosijo, da bi občina o tem poročala ter upoštevala njihove želje, tako da bi razpoložljivi denar uporabili čimbolj v prid prizadetim. . Občinski svet je razpravljal tudi o resoluciji svetovalca PSI dr. Pincherleja, ki je predlagal, naj bi imenovali nekaj tržaških ulic po uglednih tujcih, ki so živeli v Trstu in ga ljubili. Med drugim je predlagal, naj bi po- iiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiimiimiiMiimiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii Izpred prizivno-porotnega sodišča Mladima roparjema so potrdili kazen ker sta dvakrat oropala staro ženo Skupaj bosta morala v zaporu presedeti več kot 8 let Pred prizivnim porotnim sodiščem, ki mu je predsedoval dr. Calvelli, sta se zagovarjala včeraj 20-letni Sergio Spagnul in 19-letni Libero Stran, ki sta bila obtožena dvakratnega ropa in drugih prestopkov. 19. decembra lanskega leta je tržaško porotno sodišče priznalo oba mladeniča za kriva ter je obsodilo Spagnula 4 leta, 10 mesecev in 20 dni zapora ter 39.000 lir globe, a Straina na 3 leta, 8 mesecev in 20 dni zapora ter 26.000 lir globe. Na prizivno sodišče sta se pritožila oba obsojenca. Porotniki pa so ju včeraj spet spo- (iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaimiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii Tretji dan bele stavke uslužbencev «Arrigoni » Intervencije in razgovori niso prinesli bistvenih novosti . Solidarnost delavcev Tržaškega arzenala in ladjedelnice Sv. ltoka Okoli 80 uslužbencev ravnateljstva podjetja «Arrigoni» je prebilo tretjo noč med «belo stavko«, ki so jo proglasili, da bi se uprli premestitvi ravnateljstva iz Trsta v Ceseno. U-službenci so solidarni in enotni ter pripravljeni, da s to o-stro sindikalno borbo nadaljujejo. Včeraj dopoldne so delegacije uslužbencev intervenirale na uradu za delo, pri županu in na vladnem generalnem komisariatu. Vendar pa te in. tervencije niso privedle do nobenih novosti, kot je bil tudi brez stvarnega rezultata sestanek med predstavniki podjetja in tržaške zveze indu- strijcev na prefekturi z vladnim generalnim komisarjem. Včeraj sc uradnike, ki so bili tretji dan zaprti v pisarniških prostorih, obiskali člani notranjih komisij ladjedelnice Sv. Roka ter Tržaškega arzenala, ki so izrazili solidarnost obeh podjetij ter izročili 20.000 lir kot prispevek delav. ce' za nadaljevanje trde borbe Uslužbenci so s solzami v očeh sprejeli ta prvi dar prav od tržaških delavcev, saj govori ta dar o solidarnosti tržaškega delavskega razreda z osebjem, ki je prisiljeno na borbo, da prepreči premestitev pomembnega podjetja iz Trsta, znali za kriva ter potrdili prejšnjo razsodbo. Mladeniča bosta morala seveda plačati stroške sodišča druge stopnje. Razprava proti Spagnulu in Strainu na porotnem sodišču prve stopnje je trajala v decembru lanskega leta celih 6 dni. Prestopki, ki sta jih mladeniča zagrešila, so jasno kazali, da gre za mladeniča, ki sta se prostovoljno odločila za pot, ki vodi v kriminal. To je poudaril v svojem oto-žilnem govoru javni tožilec, ki je zahteval od porotnikov, naj ne bodo preveč usmiljeni d:, obtožencev. Kaj sta pravzaprav zagrešila Spagnul in Strain? Obtožnica je trdila, da sta 21. decembra 1959 leta oropala 72-letno Mario Zanzatin por. Conclni s Trga Leonardo Da Vinci, Dolžila ju je nadalje, da sta oropala isto žensko 20. januarja lanskega leta. Pri tem napadu sta jo tudi hudo poškodovala. Policijski organi so čisto slučajno prišli na sled zločinski dejavnosti obeh mladeničev. 18. februarja ponoči so neznanci vdrli v upravne prostore nekega podjetja v Istrski ulici 155, ki se ukvarja s prodajo gradbenega materiala in ki je last 39-letnega Ernesta Ugussija. Neznanci so ukradli v uradu 1 računski stroj, 1 plsalnj stroj, 1 električni aparat za britje, 2 lovski puški z municijo, 500 lir ter še nekaj pisarniških potrebščin. Ugussi je naslednjega dne prijavil tatvino policiji. Neka oseba, ki je šla mimo omenjenega podjetja v trenutku, ko je bila izvršena tatvina, je povedala agentom, da je videla dva mladeniča oblečena v usnjene jopiče in kavbojske hlače, ki sta se oddaljila z motorjem. Policija je začela takoj opazovati bliž- jo jo kolico javne zastavljalnice. Imela je srečo, ker je naletela prav na Spagnula, ki ja imel v listnici pobotnico javne zastavljalnice za . neki električni aparat za britje. Takoj so ugotovili, da je Spagnul zastavil ukradeni aparat. Mladenič je najprej trdil, da je v pisarno vdrl sam. Ker pa je bilo le preveč dokazov, da je bilo storilcev več, je nazadnje priznal, da je bil z njim še neki drugi mladenič, ki pa ga ni poznal. Policija ni nasedla laži, temveč se je pozanimala za vse njegove prijatelje. Tako so zvedeli, da se je Spagnul najraje družil s Strainom. Se prej je bilo prišlo do dveh ropov v škodo Zanzati-nove, ki sta ostala nepojasnjena. Nekemu policistu je prišlo na misel, da sta morala prav ta dva mladeniča imeti prste vmes pri topih. Začeli so ju zasliševati še strož je in nazadnje sta mlada zlikovca priznala svoj zločin. Povedala sta, da sta že dalj gasa opazovala Zanzatinovo, ki je branjevka po poklicu. Zenska je imela navado, da se je vračala domov s pokritega trga ter je nosila s seboj večje vsote denarja. 21. decembra 1959 sta jo počakala nekaj po 20.. uri v bližini njenega doma. S seboj sta imela ukraden motor. Ko je Spagnul napadel Zanzatinovo izza hrbta, je Strain pognal motor na vso moč tako, da ni bilo mogoče slišati žrtvinih klicev na pomoč. Plen je bil tistega večera zelo bogat. Odnesla sta 270.000 lir in 30.000 dinarjev. svetili ulice Stendhalu, Joy-ceu, Burtonu ter znanemu tržaškemu socialistu Vivanteju. Odbornik Gasparo pa se glede Vivanteja ni strinjal ter je predlagal resolucijo odbora, po kateri naj bi na splošno priporočili, da se imenuje nekaj ulic po zaslužnih tujcih. Dr. Pincherle se seveda ni strinjal s tem zlasti, kar se je tikalo ocene Vivanteja. Tudi odv. Pogassi je orisal Vi-vantejeve zasluge in očital demokristjanom, da so glasovali za ulico bivšemu fašističnemu podeštatu in senatorju Pitaccu, Za Pincherle-jevo resolucijo je glasovala levica, večino pa je dobila resolucija občinskega odbora. polnoma strinjal in je opozoril zlasti levičarske svetovalce, naj ne vlečejo na dan Kube, Alžira itd. Pokrajinski svet je nato soglasno odobril okvirni načrt glede gradnje nove stavbe za državni arhiv. Pokrajina bo v ta namen najela posojilo v znesku 180 milijonov lir, kakor bodo znašali stroški. Ker po novem zakonu ni pokrajina več dolžna vzdrževati prostorov za državni arhiv, bo dobivala najemnino za novo stavbo in tako izplačevala dolg. Novo stavbo bodo zgradili v Ul. Lamarmora v Ro-colu. Pokrajina bo kupila 3770 kvadratnih metrov zemljišča od Alojzija Jelusiča za 34 milijonov 500.000 lir, razen tega pa še 450 kvadratnih metrov za 1,8 milijona lir od benediktinskih nun, tako da bo imela zaokroženo zemljišče, na katerem bo tudi laboratorij za higieno in profilakso. Nato se je nadaljevala diskusija o pokrajinskem proračunu. Najprej je o tem govoril svetovalec Tominez, ki je poudaril, da je pomanjkljivost že v tem, ker po poročilu predsednika ni imel po- iiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiitiaiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiim Huda prometna nesreča na Trbiški cesti Delavec iz Gropade trčil s kolesom v avto Pri tem si je prebil lobanjo, tako da so ga nezavestnega in v resnem stanju pripeljali v bolnišnico Včeraj ob 18.25 so. sprejeli v zelo resnem stanju na drugi kirurški oddelek 31-letnega delavca Franca Pečarja doma iz Gropade št. 89, tako da so si zdravniki pridržali prognozo. V bolnišnici, kamor so ponesrečenca pripeljali z vojaškim rešilnim' avtomobilom, so ugotovili, da si je prebil lobanjo in je bil zato v nezavestnem stanju. Ponesrečeni Pečar se je vozil s kolesom po Trbiški cesti in pri podvozu pri Bamh je treščil v avto fiat 606, ki ga je peljal podčastnik vojske Alfredo Ghizoni, ki je dodeljen posadki pri Banih. Na i-stem mestu je prišlo že do številnih hudih prometnih nesreč. Podčastnik je takoj poklical na pomoč karabinjerje z Opčin in poskrbel za prevoz nezavestnega in hudo ranjenega Pečarja v bolnišnico. «»------------------ Seja miljskega občinskega sveta Župan Pacco proslavil 20. obletnico vstaje Poročilo o javnih delih Tri nove ljudske hiše za 100 milijonov lir Zanzatinovo sta potem oropala še enkrat, in sicer 20 januarja lani. To pot pa je b; i revnejši; samo 6 ti->oč lir. Sinoči ob 20. uri je zasedal miljski občinski svet, ki je nadaljeval obravnavanje raznih vprašanj na dnevnem redu. Ob začetku seje je župan Pacco proslavil v kratkem govoru 20. obletnico vstaje v Severni Italiji. Pri tem je posebej poudaril, da je treba nadaljevat: borbo proti reakcionarnim silam, ki v državnem in mednarodnem merilu še vedno skušajo uveljaviti svojo nadvlado. Zupanovim besedam so se pridružili tudi predstavniki vseh svetovalskih skupin. Ze v začetku seje je socialdemokratski svetovalec Va-scotto sprožil važno vprašanje konvencij PIN. Ker bo danes senat razpravljal o tem zakonskem osnutku, ki zadeva življenjske interese Trsta in ker je sinoči tržaški občinski svet soglasno odobril resolucijo v tej zvezi, je svetovalec Va-scotto menil, da bi bilo nujno, da tudi miljsKi občinski svet izglasuje podobno resolucijo. Po kratki diskusiji so svetovalci soglasno odobrili sklep, s katerim sprejemajo za svojo resolucijo tržaškega občinske, ga sveta. Isti socialdemokratski svetovalec je tudi rta kratko počastil spomin preminulega Gia-mja Stuparicha. Tako župan kot predstavniki drugih svetovalskih skupin so se pridruži. U žalni komemoraciji. Zupan Pacco je nato podal precej obširno poročilo o javnih delih v miljski občini, ki so predvidena za prihodnje pioiačunsko leto. Na eni stra- ni je orisal javna dela, ki jih bo občina izvedla v lastni režiji, a na drugi strani tista, ki spadajo v pristojnost generalnega vladnega komisariata in SELAD. Glede del, ki spadajo v pristojnost generalnega komisariata, je župan povedal, da je ta lani odobril dela v skupni vrednosti 32 milijonov lir. Občinska uprava je letos predložila vrsto del, katerih skupr.a vrednost bi znašala 102 milijona lir. Zelo verjetno pa je, da vladni komisariat ne bo odobril vseh zahtev. Govornik je orisal potem tudi program javnih del, ki jih je uprava predložila upravi SFLAD. Končno je župan še omenil, da namerava IiACP zgraditi 3 stanovanjske hiše v skupni vrednosti 100 milijonov lir. drobno obrazložitev proračuna odbornik za finance. Pripomnil je, da bi bili dohodki pokrajine lahko večji, če bi piišlo do ustanovitve avtonomne dežele. Ko je omenil razne postavke, je opozoril pokrajinski svet na vprašanje ribištva, ki je zanemarjeno, čeprav predstavlja važno postavko v tukajšnjem gospodarstvu. Zaradi tega je predlagal, naj bi pokrajinska u-piava dala pobudo za sestanek z raznimi občinskimi u-pravami in ustanovami, da bi razpravljali o tej zadevi. Podrobno je opisal razmere in potrebe splošne bolnišnice ter zahteval, da bi se rešilo vprašanje ne samo kuhinje in o-grevanja, ampak tudi pralnice in stanovanj za uslužbence. Za njim je spregovoril svetovalec NSZ inž. Pečenko, ki je predvsem poudaril, da se v proračunih opaža vedno večja težnja po krčenju, češ da je pokrajina pasivna in v manjvrednem položaju kakor druge italijanske pokrajine. Zčradi izrednega položaja so potrebni tudi izredni ukrepi in večja podpora države, da se krijejo stroški. Izmed raznih postavk je omenil izdatke za šolstvo, ki so nezadostni. Pri tem je opozoril na stanje in potrebe slovenskih šol. Nato je opozoril na določbe memoranduma glede dvojezičnih napisov. Poudaril je tudi, da pokrajinska uprava ni do sedaj dala še nobene podpore Slovenskemu gledališču v Tr- IZLETI Zveza partizanov Tržaškega o-zemlja pri red, za svoje člane v nedeljo dne 21* maja izlet- v bol. nišnico «Fraoia». Za vpisovanje In informacije naj se interesenti zglasijo v torkih, sredah in petkih od 17 do 18 na sedežu v Ul. Montecchi 6. III nadstropje. IZLET SPDT V LOGARSKO DOLINO SPDT priredi v dneh 1. in 2. junija izlet v Logarsko dolino v Zgornji Savinjski dolini pod Kamniškimi planinami. * ♦ * Prosvetno društvo «Andrej Cok» z Opčin obvešča, da bo izlet v bolnico «Franja» v nedeljo, dne 30. aprila t.l. Na razpolago je še nekaj mest. ( MALI OOLASl ) ISCEM SLOVENSKO DEKLE, srednje postave, s Tržaškega o-zemlja, ki bi želela priti v Kanado in se tam poročiti. Naslov dobite na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20. OBIŠČITE VELETRGOVINO FE-LICE - Trst, Ulica Carducci 41. Kupili boste: bunde dežne plašče, hlače, srajce. Jope in mnogo drugih artiklov najboljših vrst po res konkurenčnih cenah. RAZPRODAJA VSEGA BLAGA PO IZREDNO NIZKIH CENAH OD 26. T. M. DALJE ZARADI PRENEHANJA DEJAVNOSTI PRI .creszione mirna' ULICA DANTE 6 (zraven banke Bolaffio) Oglejte si izložbe ! iiiiuimiiimmmiiiiimiiiniiiiimiimmiiimimi m m mnnimi n immimmmim umnim um OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 25. in 26. aprila se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 13 oseb. RODILi SO SE: Paolo Serll, Massimo Lugnani, Maria Creva-tin, Antonio Crevatin. Elisabet-ta Inamo, Fabio Miss, Silvia Centah, Arianna Bernetti. Giulia-na Tedisco, Fabiana Faotacci, Diana Paicich. UMiRLI SO: 63-letni Ferdinan-do Susa, 64-letna Anna Cecchet-ti por. De Martini, 81-letna Ida Bolter,' 82-letna Maria Maicen vd. Goruppi, 83-letni Matteo Codan. 61-letni Mario Godina, 55-letna Nunzia Belardi vd. Arseni, 60-letni Francesco De Rose, 59-let-na Francesca Derossl vd. Ca-muffo, 40-letnl Osvaldo De Bla-sio, 70-letni Attilto Rota, 90-let-na Anna Untervveger vd. Minius-si, 57-letni Franc Vouk. NOČNA SLUŽBA LEKARN 1NAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; G. Papo, KJadin; Picciola, Ul. Orianl 2; Alla Salute, Ul. Gluha l; Serravallo, Trg Cavana 1. (DAKOVI IN PKISPKVKl) * "■ 1 . — Za nabavo slušnega aparata Zdenku Hrovatinu daruje družina Segulin iz Skednja 500 lir. V isti namen daruje Armid Ukmar 500 lir. Valute I dolar I švicarski frank I funt šterllng i francoski frank i marka ; šiling | dinar marengo zlato Trst ^ 1>23.12 144.10 1742 — 125.60 157,— 23 85 —.70 4750 — 708 .-i VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče ..... 106 200 118 limone ....... 94 118 100 jabolka I............. 65 188 88 jabolka II. ... . 36 118 65 hruške 1.............. 129 165 135 beluši (špargeljni) 140 320 220 pesa .................. 20 60 30 artičoke - . 10 35 14 brokoli .............. 24 59 41 cvetača ............... 41 53 41 cikorija .............. 24 40 30 čebula 65 80 75 koromač 59 77 65 razna solata . » i 25 160 120 prva solata . . . 1 . 40 180 140 krompir................ 26 49 44 nov krompir .... 83 118 94 grah .................. 71 220 141 zeleni radič I ; . . 150 300 200 zeleni radič II . : . 40 100 60 zelena............... 150 200 150 špinača ... . ; s 13 50 30 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). stu, medtem M )e# i nu tudi_ postavi £ gledališča ‘Tea prosa*. Ob *“ m opozoril na VP p njega kmetijst: da bi morah P«® čaje in piiblik*. ^ ščini, ker Je jL g čina kmetov n rečju slovensite^J izvajanjih in*-še obširneje P° ■ nem članku. Ob koncu sta še svetovalec med drugim Pje z, i ustanovi!! javnostjo, ?vc"“oUdaI dani, ki. J? P?“nS, zelo koristila , ma, ter svetova^ ki je opisal rja bolnici m , podeželskih V; seja bo v Pe SpacalovB v Hopm toči so »JJji# odprli rcf-ufUjT Sinoči ze ju odpri) :-,0in škega slikaU11 ,\ji 9 p Umetnik razst°V'l (0 ') bo odprta do t*********'** . J Slovensko „ Tr& V nedeljo, 30. t- ob1 na splosno , ze ‘ ja OL8P^' VEBDlti Zaradi obol^Vfe, fonični konceb biti v petek^k 0b X, S v"lti h L.«i ;pjfc berga Na \ ‘ pin Schumann' je prodaja vst < dopoldne. Ao se y dansko konc g. potrjujejo »y0Jfaeil« zahtevajo 1ZP kvote. oVo teatro^, pfAt Danes ob * va za abonma J Nicolaja «^rs£ejeda*1 vstopnic Prl srednji blaga! ______ K jjt 17.0° Naziouaie l3'00n3£tllel> Hur« Fum gradanu t Fenice 16-0° \ Ford, ' h,*0 >r 10.- K, Marceil® ^veda"1 color, Gienn Anne f*axt*L Excelsior 16.00 preP°' Anne Baxter. mu», Jinda Lee. ni. Filodrammatico alor, puščave«, te^a®irof‘:(s(2|jiii| man, Akim/^" ^ P° J J i /A. Illdti) * a) J* ^ Grattacielo lb Anouk Airde |aiaV|,3 ,de», J Marconi t^ ^^aden, ji na ladja jr'^cr^V Ideale 16 00r Manfredi. Mangano. pim8* Savona l6- Hfi.pbPr Audrey peck. ((SOie« Odeon 16<»nicoIor. ermp-tech d / d,,a r,. * , pUB‘ dnevnik s — 11. aprila 12 51 jKOPRSKF, PROSI _ zedinjenja italIje '* Kl$VetnVČfrai voroča- ■ h e?i nl.li ,ek zvečer » H j ilili-111'11 lOO ? < 11 svečana S * «'■ M °tnice zedinjenja % d.,. ]e . organiziral J C. <4 p turni. krožek v f lu*1. ki j.ramsci*. Na pri- T'" MCelomi- 0 lepo usPe- i orkester RTV .M1? Hria ’kl ^ pod vod KSfce 7“ ' k mli/. . iz flrto-v T T. izva- C'ia "in 'L 0per Verdija, \ 'hlihnskeSCa£ni3a’ ter “ t. .. Drame in iCJ Sefce 1 • Dram^ !n *!%ie iz so recitirali letlnekaterih it0- * »(£'roma ,°U , m pisate-tehh it ?pe 1 odlomke 0 it,.- ganskih L * r, °anr.* v, c<:ut7‘ vrepo-t Hi»l’0ril v?n Bibanjem 'So°r 'stre ?edVik- Unije I LO? ter hJn izgradnji * ‘Inn!mi „ ce most i *> i/’1 'n m!larotii’ u duhu 1 %i^u PrnJne9a sožitja. V mr,.nuie italijanska i I« ‘t« ij. “■Metni,.,, JU«, Kk” Se,“ .°fr obletnici S /»i jp , .Tm Italiji. Po ktiališč„ ,v moli dvo-- jo v mati d. ?tn '“!! ^ Kuslca- ki jo SVien?rnen>eni krožek Boste in člana oper. em preporodu, o WBBBk V o PTePorodu, / % l(iejnj ln Garibaldija l ■* °dtv>. k°yezavi prept .''t°obbor\in Reke tov. t 3e Poudanl. ’ %J>' Uživ„ anlštna v J u-C s°dehr vse pravice, ter1L??J*J!radnii h r I0n yye italijanska Zetnico zedinje-^ V.» Se„QV °b obletnici K^oZ^ne. ki so se X n? oder°lai nam kože \ Na V ozari?0 °ovori tov■ : .*> iiinJ ?u visita itali- 2 t>ih n hantr visita itali- ** ?e« pa tl0v.anska ^ta- r. ht^ni l °n med cvet- J, C?.r*ni E0** vied cvet-t etfr°Ja G n Ju leQendarne-s0%r'baldija. dani „ *• ‘e razvrščeni ■, $rtIeMiš£n {f P°Bled v ■ M Nn it^^v°ranoko t eke m„ Danske Dra-r'->i nereo ereo Staglia. s* jjs ) Sr ŠDana Če udeležila tu-J 9s'leral«-e?en'1 in itaLi' f i,8e«erai„ e?eTlt in itali-^u>lir ec<1}th n0nzul v Ko' E? >mJi slih-’ lu vidimo 2 Vv raza°vorn lVp^ 2Ks .okrojntm se ^Ss^jtimir0- Albertom Okrni ' T0Tn ln pred-^!6inn^e0? ljudskega Dujcem. hdic Koi -led jutranJa ■ - --ni Utrinki; fcst A Četrtek, 27. a;»ril» l»«l - ‘ijau. . uLiuiivi, )v 13 3n'3tU Za vsa' : R D.ao- b3°: Parada or-CsHijSka Pes«m in ples; >■ k**“mve, nimivosti od vsepovsod; 18.00: Literarna oddaja: Giani Stupa-rich; 18.30: Enotni razred; 19.00: Kmetijska oddaja; 19.30: Filmske novosti; 21.00: Gounodova opera «Faust». ljane; ke dije; „ km,*1 verzal i8-^: ' l8.30: i,eynost >n pri- II. program 11.30: Mali koncert lah-glasbe; 11.52: Lepe melo-12..00: Simonti: Kolednica mladinskih brigad; 12,15: Z Avseniki; 12.25: Odlomki iz naših oper; 13.30; Za Praznik de-14.15: H. Svetel: Svobodna la; zemlja, kantata; 15.40: M. Kra- ‘"•10- n ,, 1 ln pri- iksmi'. /Nunske staro-iujih' . Sege in 19.3U. h a rodov: «mdi-v' prete- • Y -FCVI lil °rt; M^n0bni lzvedbi; .Veliki sim’ 01) "IV V odmoru, *5: Jalen in ‘ril, Sija IU„' Jeza. c «Vozarji»; h GuN, *sP°min na (t ,Vv»ysk a Mafr‘er3a»; Georg, m°‘ivi; 23.00: Shearing. Jutranje vesti; 10.00: York . Rim - New York; Glasba za vas, ki delate; Discobolo; 14.00: Naši : 14.40: Sardinjska folklo-16.00: Program ob štirih; Motociklistične dirke, pri-v Foggio; 17.30: Koncert operne glasbe; 20.30: Intervju z Cleorgesom Courtelinom. 9.00: New 11.00 13.50 pevci ra 16.30 hod njec: 16.00: III. program Trst ,^-bov3 ,cstran; 14.20: ,‘S.JO 15 Gl -■ P d'0®' Beneški ,35; t Busso pri kla-erarna oddaja. Ki 17.00: Na programu skladbe Mendelssohna, Prokofieva itd.; I: Nemška kultura; 18.30: Menni: Simfonija št. 6; Atomska energija Očka, kaj si mi prinesel?; Zabavni zbor Sergija Rajnisa; 16.15: Trio Dorka Skoberneta; 16.30: Naši pevci za prvi maj; 17.00: Poročila in reportaža; 18.00: Šopek slo- venskih samospevov; 18.30: Reportaža o ustanovitvi OF; 20.00: Partizanski miting 1961; 20.45: V sonce bo hosta zapela; 21.25: Leskovic: Domovina; Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe; 22.47: Vilko Ukmar: Adagio in Alle-23 05: S kvartetom Jože- Bogo 22.15: gro; 18.00 P 19.00 ta 'privška: 23.20: V plesnem ritmu; 23.55: Prijeten počitek! transportu; 19.15: Rimska ide- Ital. televizija 'asu oper ja v 20.00 Nr«Sk, d°bro Jutro; 'J1: Gper, ek: «1. žeiuu* ariJel 12 00: preporodovski kulturi; ____ Vsakovečerni koncert; 21.30: Spomin na Gannija Stu-parich; 22,30: Skladbe G. Ga-brielliia in F Cavallija; 23.10: Prejeli smo: 23.35: Brahmsova sonata op. 120. 13.00: TV Sola; 17.00: TV za najmlajše; «Naš mali svet«; 18 00' TV dnevnik; 18.15; Stari in novi šport; 18.30: Angleščina; 15.55: Glasbeni variete; Oddaja za analfabete; Borba proti zajedalcem 19.25 19.55 J40'. 15J0- l P°: Glasba R' Tečai a 3 8|as-i ‘Dnnščine; - Ke « ivra* 17 00; Slovenija šah Woomi;„ 17+0: Za B?vne ^ Ptenos RL; tlN; 22^‘^Je; 19.30: V235: P 8.05: Glasba ob delu; 8.35: Komorni zbor RTV Ljubljana: Radijska šola; 9.25: Iz de-med morjem in planina-10.15: B. Adamič: Naše oddaja; 21.15: poljedelstvu i>n Kmetijska 3.55 žele mi; 20.30: TV dnevnik; Campanile sera; 22.30: Cinelandia; 23.00: Italijani v Avstraliji; 23.30: TV dnevnik. Jug. televizija ljubljeno mesto; 10 40: Blaž N*»/ "»V' D Isra Bud eofljiJ• Konjovič: ala 23.00: Pre- ,1‘err, Program Ianil ne pesmi; i>a; !, "cer>; 11.00: ir,n'rG li.oo: lL‘2.00. c . Našnovej-in so- Vb Pr,. , m so- p 'Oie „ eden.e pesmi; “a ,tal imate pokvarjen televizor? IELEFONIRAJTE na 24018 Specializirani tehniki tvrdke sRadio TREViSAN^ Vam lagotavljajo ta-knišnio mterveneno ''4i» rri za ' ,morlihi iz v. naJmlajše; '»a ol. erancije; 17 20: 17.40: Za- Arnič: Gozdovi pojo; 11.00: «Lepo je v naši domovini bi ti mlad«; 11.15: O pohodu pionirjev Ob žici okupirane Ljub- Zagreb 9.00: TV v šoli: Razvoj živih bitij — Atomska e-nergija v službi človeka, Ljubljana 18.00; Razgled za mladi svet: «Ce portreti oživijo«; 18.30: Skopuh — film iz serije Robin Hood; 19.00: Oživljena preteklost v Dobovi — poljudnoznanstvena oddaja. To je oddaja o izkopaninah na predzgodovinskem grobišču v Dobovi; 19.30: TV obzornik. Beograd 20.00: TV dnevnik. Ljubljana 20.15: Panika — francoski film. Italija pribl, ob 21.30: Campanile sera — del zabavne quiz oddaje; 22.30: Cinelandia — filmskega oadaja. Igriško - liienešlit dnevnik V Tipanj prvič v Beneški Sloveniji V dvorani «Ginnastica Goriziana» V občinskem svetu so zahtevali izvedbo Jutri zvečer koncert deželne avtonomije in priznanje manjšinskih pravic vojaškega orkestra ZDA Predvajali bodo skladbe Mozarta, Schuberta, Respighija in Gershvvina Na predlog socialistične opozicije je bila v tem smislu sprejeta posebna resolucija; ki bo gotovo naletela na odmev tudi po drugih občinah Beneške Slovenije Socialistična manjšina v občinskem svetu v Tipani v Beneški Sloveniji je predložila prejšnji teden posebno resolucijo z zahtevo, naj bi o njej razpravljali občinski svet na svoji prihodnji seji. V tej resoluciji zahtevajo socialistični predstavniki takojšnjo izvedbo deželne avtonomije in priznanje manjšinskih pravic v okviru čl. 6 republiške ustave tudi za beneške Slovence, katerim bi morali priznati v okviru deželne avtonomije iste pravice, kakršnih so deležne narodne manjšine na Južnem Tirolskem, v Val d’Aosti in v Val Gardeni. Na seji občinskega sveta, ki je bila preteklo nedeljo, je izvršni odbor občinske uprave predložil s tem v zvezi posebno kompromisno resolucijo, ki se glasi takole: «Ko smo zvedeli, da bo rimski parlament v kratkem začel proučevati zakonski osnutek za izvedbo deželne avtonomije s posebnim statutom za deželo Furlanija-Julijska krajina, izražamo zaupanje, da bo s tako avtonomijo izvedena široka upravna decentralizacija in da bodo na razpolago večja finančna sredstva, kot je primer pri ostalih štirih deželnih avtonomijah s posebnim statutom, ki so bile že izvedene. Taka deželna avtonomija naj postane učinkovito sredstvo za napredek naših krajev v slogi in splošnem napredku. Občinski svet izraža željo, naj bi premagali vse težave na poti do združitve pokrajin naše dežele in naj bi parlament odobril njeno izvedbo. Zahteva nadalje, naj bo glavno mesto dežele v Vidmu in naj se izvedejo volitve za deželni svet po strogem pro-porčnem sistemu/ po katerem naj bodo v njem zastopani vsi sloji prizadetega prebivalstva.« Ta del resolucije so sprejeli vsi svetovalci večine in manjšine soglasno. Sledil je drugi del, ki govori o priznanju narodne manjšine in ki se glasi: ■Občinski svet izraža nadalje željo, naj bi poslanska zbornica čimprej odobrila, kot to predvideva čl. 6 republiške u-stave, ustavni zakon, ki bo ju-ridično priznal slovensko narodno manjšino v videmski pokrajini in ji zajamčil v deželnem okviru vse tiste pravice. ki jih že uživajo narodne manjšine v Gornjem Poadižju, Val d’Aosti in v Val Gardeni. Za ta del resolucije so glasovali predstavniki socialistične opozicije, dočim so se predstavniki večine vzdržali rekoč, da tega vprašanja ne razumejo popolnoma in da bi želeli o njem nadaljnjih pojasnil. Tako se je preteklo nedeljo na občinski seji v Tipani zgodilo prvič, da je eden izmed občinskih svetov v Beneški Sloveniji razpravljal o deželni avtonomiji in zahteval njeno takojšnjo izvedbo. Se bolj važ- Kriva je bila mokra cesta na ovinku pri Palkišču Avto je zapeljal s ceste v drevo ki je vozilo spet odbilo na cesto Potnika sta zletela iz vozila in sta hudo ranjena v goriški bolnišnici Ob 17.45 se je pripetila na ovinku na Palkišču prometna nesreča, v kateri sta se hudo ranila dva mladeniča, od katerih je dijak, 20-letni Aldo Bagini v bolnišnici v življenjski nevarnosti. Z avtomobilom 600 (mul-tipla) z evidenčno tablico Roma 393738 sta se peljala iz Trsta 22-letni šofer Mario Trampuš iz Ulice Giustiniani 25 in 20-letni dijak Aldo Ba-1 gini iz Ul. Vittorio Veneto 15.' Ko sta kakšnih 100 m od vasi v smeri proti Gorici zavozila v ovinek, jima je zaradi mokre ceste in slabih gum zdrsnil zadnji del vozila. Trampuš je skušal vozilo naravnati, pa ga je še bolj zaneslo: zaletelo se je v obcestni kamen, ga podrl in se zaletel še ob drevo tik ceste. V drevo je «multipla» priletela s takšno silo, da ga je izruvala; drevo se je upognilo in vozilo vrglo na cesto, kjer se je še nekaj krat preobrnilo. Pri tem sta se odprli obe vrati, skozi katere sta mladeniča zletela na prosto in obležala s hudimi poškodbami. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ju odpeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, kjer so Baginija pridržali na opazovanju s pridržano prognozo zaradi prebitja lobanje, zloma leve nadlahtnice, šoka ter številnih globokih in hudih ran na glavi, Trampuša pa so pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi šoka ter 0-drgnin na kosteh na hrbtu in desnem gležnju. Nekaj časa kasneje je prišla na kraj prometna policija, ki je napravila zapisnik o nesreči, potem pa so z Aguz-zonijevim žerjavom odpeljali avtomobil na postajo prometne policije, da bo na razpolago oblastem za ugotavljanje vzrokov nesreče. Vozilo je utrpelo hudo škodo. novega Otvoritev sedeža CAI Predvčerajšnjim ob 11.30 je bila uradna otvoritev novega sedeža Italijanskega planinskega kluba (CAI), ki je dobil prostor v novem prizidku zgradbe Unione ginnastica v Ul. Rismondo. Otvoritve se je udeležilo več predstavnikov oblasti z županom dr. Bernar-disom na čelu in člani društva. Po cerkvenem obredu je govoril predsednik CAI Lonzar, ki .e med drugim omenil, da je društvo obstajalo kot posebna planinarska sekcija že leta 1883. K besedi so se oglasili tudi drugi govorniki, ki so izrazili željo, da bi novi sedež še bolj povečal delovanje društva in njegovo povezanost s planinskim svetom. S tem v zvezi bi bilo priporočljivo, da bi CAI v večji meri in v večjem številu popeljal svoje člane tudi v tisti del planinskega sveta, ki je v obmejnem pasu, ter je morda najlepši od vsega, kar je v dosegu goriških planincev. Uradni otvoritvi je sledila zakuska za člane in povabljence. Omenimo naj, da je novi sedež nameščen v prostorni sobi v prvem nadstropju, ki ima okusno opremo v planinskem slogu ter tudi knjižnico s planinsko in turistično literaturo. S tem v zvezi moramo obžalovati, da tudi naše SPD nima lastnega sedeža, kjer bi si lahko uredilo planinski kotiček in po njem navezalo tudi mladino na lepoto planinskega raja. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO) no pa je, da so ob tej priložnosti sprožili tudi zahtevo po izvedbi manjšinske zakonodaje v smislu čl. 6 republiške ustave, ki mora priznati tudi slovensko narodno manjšino v Beneški Sloveniji in ji dati vse tiste pravice, ki so jih deležne ali pa imajo do njih pravico druge narodne manjšine v Italiji. sto let uradno zanikuje in bi hoteli to sankcionirati celo pri obravnavanju osnutka za uzakonitev slovenskega šolstua, katero bi hoteli nekateri krogi omejiti samo na Tržaško in Goriško, kjer take šole že obstajajo, in izključiti Beneško Slovenijo, kjer takih šol še ni. Prav gotovo bo ta sklep občinskih svetovalcev iz Tipane vzbudil pozornost in zanimanje tudi drugih občinskih u-prav v tej zapuščeni deželi, da bodo tudi drugod povedali, da so tu, da živijo in da zahtevajo svoje osnovne pravice. Tako je glas beneškega hlapca Jerneja tokrat prvič odmeval na neki javni seji domačega občinskega sveta in nihče se ni upal zanikati dejstva, da tu živi narodna manjšina, čeprav se njen obstoj že skoro iiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiimniiliiiiiiiHniiuiiiiiiiHiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiimiiiiiiiminniiiimiiiiimimiiiiiiiiiiiillHiiiiiiiiiiiiiiiinil Kap. Arthur Shettle, dirigent ameriškega vojaškega orkestra Priprave na upravne volitve 28. maja Nosilec liste MSI odv. Pascoli je bil prostovoljec republike Salo Kakšno pravico ima izključevati iz odvetniške zbornice članer ki so se borili v jugoslovanski osvobodilni vojski? - Javna apologija fašizma v osmrtnicah za Mussolinijem Do 3. maja opoldne je čas, da se vložijo kandidatne liste. Medtem ko je bilo objavljenih več list za pokrajinske liste, je doslej znanih bolj malo list za občinske volitve, če pa so znane, niso bile še predložene. Po raznih govoricah, ki se širijo po mestu, ima največ težav, da bi zbral zadostno število podpisov bivši monarhistični svetovalec odv. Pe-droni, ki mora zbrati vsaj 250 podpisov, da mu listo sprejmejo na volilnem uradu. Ce mu bo šlo vse po sreči, bodo njegovo listo podpisali skoraj vsi njegovi volivci. Na fašistični listi letos kandidira njihov prvak odvetnik Eno Pascoli, ki ima poleg svojega imena naslednjo oznako: • Ufficiale combattente, volon-tario RSI» (Republica sociale iteliana di Salo). Odvetnik Pascoli je tudi predsednik od-velniške zbornice in v takšnem svojstvu izvaja v tem stanovskem organizmu goriških odvetnikov pravo rasistično politiko, ki se kaže v odnosu do slovenskih članov te organizacije. Konkreten primer njegove nestrpnosti je izključitev odvetnika Andreja Makuca iz zbornice, ker se je boril na strani zavezniških sil, in sicer v jugoslovanski osvobodilni vojski. Ce upoštevamo, da je bil odvetnik Eno Pascoli prostovoljni borec za fašistične ideale po propadu Italije 8. septembra 1943, ko so se zbrali okoli Mussolinija samo najbolj zagrizeni skrajneži (odv. Pascoli je imel dobrega uč‘ teija v svojem očetu, ki je bil goriški podesta), tedaj nam je mogoče laže razumeti, kaj ga je gnalo, da je ob poo-pori ostalih .ašističoo in šovinistično usmerjenih odvetri odv kov dosegel izkliučitev Makuca iz .bornioe. Toda to še ni vse! Kako more nekdo, ki je stal na strani tistih, ki so Hitlerjevi Nemčiji izročili »Adriatisches Kuestenland«, presojati delovanje odv. Makuca med osvobodilno borbo. Ker je bil na strani izdajalcev italijanske stvari, je on zadnji, ki bi imel moralno in kakršno koli diugo pravico izrekati sodbo nad kolegi, ki so se borili za osvoboditev iz suženjstva v nacifašistični Evropi »novega reda». Toda goriški fašisti so sposobni še marsikaj drugega. Včeraj so se na primer pojavile na mestnih oglasnih deskah ogromne osmrtnice, ka- kršnih sploh ne objavljajo za navadne meščane, v katerih se naznanja, da bo v petek ob 7. uri v cerkvi Brezmadežne maša za »Mussolinija in ostale, ki so padli za domovino« (1). Meščani obsojajo takšno javno apologijo fašizma in izražajo upanje, da bodo demokratične sile v državi dosegle v parlamentu izglasovanje zakona za razpustitev fašistične stranke. Čitnjle in sirile PRIMORSKI ONEVNIK Jutri, v petek 28. aprila z začefkom ob 21. uri, bo v veliki dvorani telovadnega društva Ginnastica Goriziana koncert simfoničnega orkestra a-meriške sedme armade, o katerem smo že prejšnji teden pisali. Orkester ima svoj sedež v Stuttgartu v Zah. Nemčiji, sestavlja pa ga kakih 60 godbenikov, ki jih dirigira kapetan Arthur Shetle. Vsi člani orkestra so ameriški vojaki, ki služijo svoj rok v Nemčiji. Mnogi izmed njih pripadajo v civilnem življenju najbolj znanim ameriškim orkestrom. Orkester je sedaj na turneji po raznih krajih Evrope. V Italiji je že nastopil, in sicer 12. aprila v Veroni, nato pa je gostoval v raznih mestih Veneta. V devetih letih svojega obstoja je imel orkester okrog 700 koncertov, ki jih je poslušalo nad 630 tisoč ljudi. Dirigent Arthur Shetle, ki ga vidite na naši sliki, je ab-solviral visoko glasbeno šolo v New Yorku ter je že 20 let v vojaški službi V Gorici bo orkester izvajal naslednji program: Mozart; «Figarova svatba«, uvertura; Schubertovo VIII. simfonijo in si min. («Nedokončana»); Respighijeve Stare plese in Gershwinovo «Porgy and Bess«. Vstop h koncertu je prost. Ljubljanski balet v Novi Gorici V okviru proslav za praznik 1. maja gostuje v nedeljo 30. aprila v kino dvorani »Soča« v Novi Gorici baletna skupina ljubljanskega opernega gledališča. Nastopila bo s številnimi točkami klasičnega baleta. Začetek predstave ob 20. uri. Vslop je prost. Udeleženci iz Gorice, ki nimajo svojega prevoznega sredstva, se lahko po-služijo mestnega avtobusa Sempeter-Nova Gorica, ki vozi vsako uro mimo bloka v Rožni dolini do 23. ure. ................................................................. Spet smrtna nesreča v Gorici Električar Josip se je ubil zaradi trčenja v avtomobil V Mattirolijevi družini je v času enega leta to že drugi smrtni incident Černič je zapustil ženo in dva mladoletna otroka Včeraj ob 9.50 se je pripetila na križišču Ul. Oriani in Ul. Leopardi prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje električar 39-letni Josip Cernic iz Gabrij. Po Ul. Oriani se pripeljal na križišče na svojem motociklu znamke »Itom 48», kjer se je zaletel v avtomobilistko, 24-letno dr. Franco Mattiroli s Svetogor-ske ceste 101. Josipa Černiča so z avtomobilom Zelenega križa odpeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, kjer je nekaj pred 14. uro umrl 'zaradi zloma lobanje, pretresa možganov ter zloma leve noge. IIIIIMIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllilllllllllllltllillllllllllllllllllliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Pismo iz Nove Gorice Idrijski živosrebrni rudnik je dobil novo rotacijsko peč Dve smrtni nesreči na Erjavčevi cesti v Novi Gorici Nova cesta med Rožno dolino in Šempetrom dograjena Delavci Splošno gradbenega podjetja »Primorje« iz Ajdovščine hitijo te dni še z zadnjimi deli na cesti Rožna dolina (blok) - Šempeter, ki bo tesneje povezala Spodnjo Vipavsko dolino z Novo Gorico. Gradnja te sodobno urejene ceste se je sicer zavlekla precej več kot je bilo predvideno, ker je dela močno oviralo deževje. Toda sedaj kaže, da bo popolnoma dokončana in izročena namenu že pred prvim majem. Da bi zmanjšali do najmanjše možne mere vzpon cestišča, so zgradili skoraj od železniške proge do Šempetra nasip in dva mostova — enega čez železniško progo, drugega pa čez Vrtoj-bico — enega pa so razširili. Z lepo delovno zmago bodo dočakali prvi maj tudi idrijski rudarji, ki bodo v soboto izročili v obratovanje novo rotacijsko peč, v kateri bodo predelali po 250 ton rude dnevno. Peč, ki sodi med najsodobnejše tovrstne naprave na svetu so že preizkusili. Z izročitvijo te peči v obratovanje je dokončana prva faza rekonstrukcije rudnika. V tej petletki pa bodo nabavili in postavili še eno rotacijsko peč ter še nadalje modernizirali izkop in odvoz rude. za kar so že v zadnjih letih vložili precejšnja sredstva. Nova peč bo omogočila precej večji iz-plen živega srebra, katerega so že lani pridobili okrog 200 ton več kot leta 1939. Zadnja leta pridobivajo iz rude razen žit ega srebra tudi večje količine drugih koristnih proizvodov, predvsem živosrebrni oksid, sublimat in živo-srebrno sol. Zanimivo je, da medtem ko se proizvodnja po vojni iz leta v leto veča, pa tako imenovane poklicne bolezni rudarjev upadajo. Zastrupitve, ki so bile včasih zelo pogoste, so zmanjšali do tolike mere, da prihaja le še do posameznih primerov. To so dosegli z načrtnim proučevanjem poklicnih bolezni rudarjev in s smotrnim bojem proti njim zlasti proti silikozi, ki je bila močno razširjena. Zlasti veliko skrb posvečajo v rudniku preventivnim ukrepom — higiensko-tehnični zaščiti, izboljšanju delovnih, stanovanjskih in drugih pogojev, saj so po vojni zgradili za rudarje že blizu 150 stanovanj, pa tudi dva počitniška domova, enega pri morju, drugega pa na Voj-skem, kamor odhaja iz leta v leto več rudarjev na oddih. V Novi Gorici je prišlo prejšnji teden do dveh hudih prometnih nesreč, ki sta zahtevali dve smrtni žrtvi. Na križišču med Erjavčevo in Kidričevo ulico sta trčila motorist' Slavko Humar iz Nove Gorice in voznik tovornega avtomobila Alojz Nibrant. Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker je Nibrant zapeljal v križišče, ne da bi upošteval, da nima prednosti. V tem trenutku pa je po Kidričevi magistrali naglo privozil svojo ((Gilero« Humar in se zaletel v tovornjak. Pri trčenju se je Humar tako hudo poškodoval, da je v bolnici podlegel poškodbam. Zapustil je ženo in dva otroka. Z življenjem je plačal svojo neprevidnost tudi vajenec Marko Klemenčič, ki je preveč brezskrbno križaril s kolesom po Erjavčevi cesti, dokler ni trčil z osebnim avtomobilom, katerega je upravljal Ante Hulijev iz Zagreba. Pri trčenju je kolesarja vrglo na streho avtomobila. Ob udarcu je utrpel tako hude poškodbe — trikratni zlom noge, roke in pretres možganov —, da je podlegel poškodbam J. J. Ko se je Cernic pripeljal po Ul, Oriani do križišča z Ul. Leopardi, bi se moral ustavili, ker je na desni strani ceste tik pred križiščem narobe obrnjen trikotnik, ki pomeni, da ima cesta pred njim piednost. Kakor se zdi, pa je zapeljal v Ul. Leopardi, ne da bi se poprej prepričal, če je cesta prazna in če je mogoče nadaljevati z vožnjo čez cesto proti Ul. Diaz. Vtem se je po Ulici Italo Brass pripeljala dr. Franca Mattiroli na avtomobilu «Ap-pia» z evidenčno številko 15161 in se že peljala po Ul. Leopardi. Ko je zagledala motociklista, je pritisnila na zavore, vendar trčenja ni mogla preprečiti. Z veliko silo se je zaletela v motociklista in ga prevrnila, da je dobil tako hude poškodbe na glavi, ki so povzročile njegovo smrt. Očividci so nam povedali, da je bil Cernic takoj po padcu ves v krvi, ki se mu je ulila iz ušes in ran, ki jih je za-dcbil pri nesreči. Poškodovali sta se tudi obe vozili, zlasti pa motocikel. Avtomobil je dobil precej močan udarec v sprednji del karoserije, razbila pa se mu je tudi vetrna šipa. Nesreča je povzročila med vsemi meščani polno sočutja zaradi tragične nesreče družinskega očeta, ki je zapustil ženo in dva še nepreskrbljena otroka Cernic je bil že 20 let zaposlen pri podjetju z električnimi izdelki Mizzon na Korzu Verdi, kjer so ga imeli zelo radi zaradi njegove pridnosti in vestnosti. Ko se mu je pripetila nesreča, se je ravno vračal z dela. Vest o njegovi smrti se je zelo hitro razširila po Gabr-jah, kakor tudi po ostalih vaseh sovodenjske občine, saj so pokojnika vsi poznali in ga tudi spoštovali zaradi njegove narodne zavednosti in lepih petez njegovega značaja. V Mattirolijevi družini je to že druga nesreča v manj kot enem letu. Lansko leto je namreč Mattirolijev sin s športnim avtomobilom ubil v Drevoredu 20. septembra nekega vojaka, ki se je na motociklu peljal proti pevmske-mu mostu, tokrat pa se je pripetila nesreča njegovi mlajši hčerki, ki je pravkar dokončala univerzitetne študije v Trstu. Pogreb Jožefa Černiča bo danes popoldne ob 18. uri izpred mrtvašnice v civilni bol-nišnici v Ul. Vittorio Veneto. Spremembe v seznamu občinskih davkov Goriško županstvo sporoča, da so na občinskem protokol-nem uradu na vpogled za dvajset dni, od 24. t. m. dalje, spremembe, ki jih bodo vnesli v seznam družinskih davkov in davkov na odpadne vode za leto 1960. Prizadeti si pravke lahko delavnik od 9. omenjene po-ogledajo vsak do 12. ure. n ........................ OD VČERAJ DO DANES kino v GORICI CORSO. 16.30 in 20.30: «Ben znameniti zgodovinski Hur«, film iz Kristusovih časov. C. Heston, J. Havvkins. Cinema-scope v barvah. Cene 350 in 400 lir. Film traja štiri ure. VERDI. 16.30: ((Prikazni v Rimu«. M. Mastroianni, B. Lee in V. Gasmann. Italijanski film v barvah. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.00: «Revak suženj Kartagine«, J. Palance in D. Sullivan. Film v barvah. CENTRALE. 17.15: ((Zadnji Viking«, C. Mitchell in E. Pur-dom. Ameriški barvni film. MODERNO. 17.00: ((Kocka je padla«, J. Gabin. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna Kuer-r.er, Korzo Italia št. 4, tel. 25-76, TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 20 stopinj ob 10.15, najnižjo 8.6 stopinje ob 4.15. Vlage smo imeli odstotkov, padavin do 18. 1 mm. 85 ure «Športni» pravici je sedaj zadoščeno... Sklep disciplinskega odbora Juventus OMnternazionale 2 Zanimiv nasvet nogometnega sodišča zvezi o odvzemu točk Genoi MILAN, 26. — Na današnji seji je disciplinski odbor nogometne zveze sklenil v zvezi s prekinitvijo tekme med Ju-ventusom in Interjem prisoditi zmago Milančanom z rezultatom 2:0. V poročilu je navedeno, da je sodnik tekmo prekinil v 31’ igre zaradi prisotnosti velikega števila gledalcev pred mrežo in ker kljub enourni prekinitvi se gledalci niso oddaljili je lil prisiljen, posebno po pritožbi kapetana Interja, uokončno prekiniti srečanje. Po členu 16, črka I. pravilnika so klubi odgovorni za javni red na igriščih, zaradi česar je vodstvo Juventusa v tem primeru objektivno odgovorno še posebno ker člena 77 št. 2 in 78 št. 1 in 4 določata da so lahko na igrišču oziroma pred mrežo le osebe s posebnimi funkcijami. V poročilu ]e nadalje navedeno, da v primeru mirne «invazije igrišča* kot se je pripetilo v Turinu, se lahko igra nadaljuje samo s privoljenjem gostov. In ker vodstvo FC Interja ni privolilo, je razsodišče obsodilo FC Juventus na podlagi člena 8 črke. B pravilnika na poraz. Isto razsodišče je izreklo tudi nekaj denarnih kazni in je zaradi žalitve sodnika diskvalificiralo za tri nedelje igralca Rome Lojacona. Med grajanimi igralci je tudi vratar Triestine Luison. * * * BOLOGNA, 26. — Danes se j? pod predsedstvom odvetnika Marcella Giustinianija sestalo v Bologni zvezno nogometno sodišče FIGC. Člani sodišča so poldrugo uro razpravljali o dvojnem vprašanju predsedstva nogometne zveze o zakonitosti čl. 6 pravilnika zveznega sodišča, ki predvideva kaznovanje kluba z odvzemom točk v lestvici. Člani sodišča niso po končanem sestanku izdali nobenega uradnega poročila. Izvedelo pa se je, da se je sodišče izreklo za nekompetentnost, predvsem ker člen 19 statuta predvideva, da lahko sodišče obrazloži pomen pravilnika, ne more pa razsoditi, če je kak člen zakonit ali ne. Sodišče pa bo poslalo predsedstvu zveze nasvet in sicer, da se kaznovanemu klubu lahko odvzamejo točke samo v prvenstvu v teku, ne smejo pa jul odvzeti v naslednjem. To pa predvsem, ker ni norme, ki bi predvidevala, kot n. pr. predvideva čl. 11 za diskvalifikacijo nediscipliniranih igralcev. Na podlagi tega sveta bo gotovo Genoa vložila prizivni komisiji pritožbo, s čimer bi praktivno ponovno načela vprašanje odvzema točk v letošnjem prvenstvu. Kot je znano, je lani disciplinsko razsodišče kaznovalo Genoo z odvzemom 28 točk. Del točk so ji odvzeli v lanskem prvenstvu. zaradi česar je moštvo izpadlo iz A lige, preostalo BOKS Duilio Loi ranjen na prstu MILAN, 26. — Duilio Loi, ki se bo 10. maja boril s Carlosom Ortizom za naslov svetovnega prvaka welter junior kategorije, se je danes pri pregledovanju motorja lastnega avta laže ranil po kazalcu desne roke. Boksar se je odpravil v neko milansko bolnišnico, kjer so ugotovili, da bo o-kreval najkasneje v 10 dneh. Vse kaže, da bo lahko Loi kljub poškodbi nadaljeval s pripravami za dvoboj. Njegov prokurator Steve Kiaus je izjavil, da se bo svetovni prvak pripravljal v na slednjih 4 aii 5 dneh s foo-tingom. Zadnji miting pred društvenim prvenstvom Uspeh 17-letnega Gentillija v troskoku z znamko 14,02 m Zensko prvenstvo I. lige v odbojki razliko pa so Genoi odvzeli v letošnjem prvenstvu B lige. Kasneje je razsodišče znižalo kazen z odvzemom od 28 do 25 točk, zaradi česar razsodba še ni postala pravomočna. To daje Genoi možnost, da se ponovno obrne na prizivno razsodišče in se sklicuje na današnji nasvet zveznega sodišča. Nadalje se bo Genoa lahko sklicevala na novo normo, ki je stopila v veljavo 1. julija lani, o kateri se je danes zvezno sodišče izreklo, da klubu ni mogoče v nasled-njem prvenstvu odtegniti I goslavija danes premagala So-tcčke. |vjetsko zvezo 73:65 (38-26). KOŠARKA Jugoslavija • SZ 73:65 BEOGRAD, 26. — V mednarodni košarkarski tekmi je Ju- Zampieri letos že drugič izboljšal lastni rekord v skoku v višino V torek se je zbralo na stadionu veliko atletov, da preizkušajo svoje moči pred okrajnim društvenim prvenstvom, ki bo v soboto in nedeljo. Na tekmovanju, ki ga je organiziral klub univerzitetnih študentov, so dosegli dobre rezultate predvsem mladi atleti. Največji uspeh dneva je prav gotovo dosegel 17-letni Gentilli, ki je v troskoku zabeležil odlično znamko 14,02 metra in kar za 60 cm izboljšal svoj prejšnji rekord. Za seboj je pustil znane atlete kot so Mersini, Donati in Fred-di. S tem skokom se je Gentilli približal eliti italijanskih juniorskih skakalcev in do dr- žavnega prvenstva ima možnost, da še izboljša rezultat do 14,50, kar bi bilo vsekakor dovolj, da se uvrsti med prve tri. Njegova glavna hiba je zadnji skok. Gentilli je dolge postave in zelo malo tehta. Z veliko hitrostjo pride do odrivne deske in po prvem skoku le malo zaostaja za mojstri mednarodne vrednosti. Ker ne obvlada še Hiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiimiiiiiiiimiiniiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiitniiniiiiiiiiiimiimimiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Drugi dan mednarodne ciklomotoristične dirke Belgijec Daems prevzel vodstvo kljub uspehu Carlesija in DeHaana Danes tretja etapa Ortona-Foggia TERAMO, 26. — Carlesi, k; se je takoj opomogel od včerašnjega padca, je danes v prvem delu druge etape ci-klomotoristične dirke pobral prvo lovoriko in zmagal na cilju pred nevarnim Van Aerdom, da ne govorimo o Daem-su in Graczyku, ki sta mu skušala ogrožati zmago. Carlesi je ((zaslužil« neka.i sekund na cilju gorske nagra- de. ki je bil na hribu delle Capannelle in je nato prevladoval na koncu dirke z nevzdržnim sprintom. Chiodini je prvi sprožil napad in je potegnil za seboj nekaj manj znanih, a zato vseeno nevarnih kolesarjev. Po 15 km bega se je šestim beguncem ob vznožju vzpona na Capannelle pridružil Hoevenaers, kateremu so sledil; Battistini, Graczyk in Van Aerde, ki je pokazal, da je v izredni formi. Za njimi pa se je nepričakovano pojavil Carlesi, ki je dohitel in tudi prehitel svoje najnevarnejše tekmece in si je zagotovil gorsko nagrado z odbitkom 60” na končni čas. Pri spustu je včerajšnji zmagovalec Brugitami padel a se je takoj dvignil, zamenjal poškodovano kolo in je nadaljeval pot. Franchi si je zagotovil leteči cilj v Montoriu Al-vomanu in kmalu zatem je Carlesi sprožil svoj prvi napad. Njemu so se pridružili Battistini, Balmanion in Sarto-re in kadar so bili vsi najboljši v skupini je Carlesi' ponovno pritisnil na pedale in se sam odpravil do cilja, kjer je zmagal z 12” prednosti pred drugimi. S to zmago si je Car- predvsem ker je treba odbiti od doseženega časa na cilju 60” zaradi etapne zmage in 60” za zmago na cilju gorske nagrade. m * * PESCARA, 26. — Drugi del etape z vožnjo za motorji pa se je končal z zmago De Haa-na, ki letos prvič nastopa med profesionalci. Današnji drugi dei druge etape je bil zanimiv samo v vožnji za motorji, kjer je De Haan odnesel levji delež. Včerajšnji zmagovalec Bru-gnami je imel smolo, ker je njegov vozač padel. Oba sta skušala zamudo nadoknaditi, vendar je nista mogla, ker je utrujenost uničila požrtvovalnega Brugnamija. Majica najboljšega je tako prešla na ramena Belgijca Daemsa, ki jo bo skušal braniti, pa čeprav so za njim, vedno pripravljeni, da mu jo odvzamejo, Ronchini, Graczyk in drugi nevarni specialisti v tej težki panogi. Vrstni red na cilju obeh etap je naslednji: Aquila — Teramo (76,4 km); 1. CARLESI GUIDO (Philco) 1.52’27”, s povprečno hitrostjo 40,764 km, čas za splošno lestvico 1 50’27” 2. Van Aerde 1.52’39”, čas za lestvico 1.52’09” lesi pridobil precej naskoka .......................mu........mm,.„11,m,um.................................. uumm.umu..... Nogometno prvenstvo koprskega okraja Izola še povečala naskok JL*ristraiiMki sodnik oškodoval Sežance V desetem kolu nogometnega prvenstva koprskega okraja so dosegli naslednje izide: Izola-Tabor 4:1, Sidro-Postojna 2-9 in Tomos A-Tomos B 4:1. Tekmo Pivka - Ilirska Bistri- 2:2 in Tomos ca so zaradi neprimernega igrišča preložili Glavno srečanje tega kola se se je končalo s pričakovano zmago Izole. Domačini so zrr^~ gali zasluženo, vendar ne tako lahko, kot kaže izid. Sežanča-ni so se požrtvovalno borili m njihova borbenost ni opešala niti tedaj, ko so imeli domačini že tri zadetke prednosti. Čeprav neradi dajemo sodbe o sodnikih, pa je bilo tokrat res nekoliko preveč očitno, da je sodnik oškodoval goste. Med drugim je brez predhodnega opozorila izključil najboljšega igralca Tabora ter priznal domačinom zadetek iz čistega offsida. Težko je tudi razumeti, zakaj je sodil to tekmo domačin iz Izole. Saj so dogodki na igrišču pokazali, da bi lahko Izola tudi brez njegove pomoči prišla do dveh točk! Pirančani so po uspešni igri proti Izoli tokrat razočarali. Postojna je igrala boljše in Sidro je lahko zadovoljno z osvojeno točko. Tekma med A in B moštvom Tomosa je zadovoljila samo prvi polčas, ko so napadalci A moštva nrikazali nekaj le- A moštva prikazali nekaj pih akcij in tudi trikrat za- , 1 ! — Za n m r.nrvt./vtmlzo y tresli mrežo nasprotnika drugem delu igre sta se obe moštvi izgubljali v pretiranih kombinacijah. Sicer pa je bila to tekma bolj za trening kot za točke. Tri kola Pred koncem je prvo mesto praktično že oddano. Tomos A bi lahko prehitel Izolo le v primeru, če bi jo premagal v neposrednem srečanju, razen tega pa bi morala Izola izgubiti v Postojni. Pa še v tem primeru bi Izola verjetno ohranila prvo mesto, saj ima precej boljši količnik kot Tomos. Uradna lestvica (brez Tomosa B) je naslednja: Izola 9 8 0 1 26:9 16 Tomos 9 5 2 2 23:13 12 Tabor 10 5 2 3 26:15 12 II. Bistrica 8 3 2 3 15:18 8 9 3 1 5 21:21 7 10 2 3 5 10:16 7 9 1 0 8 8:33 2 Postojna Sidro Pivka 3. Daems, 4. Graczyk, 5. Trape, 6. Liviero, 7. C.hiodini, 8. Minieri, 9. Zoppas, 10. Martin, 11. Hoevenaers, 12. Ciampi, 13. Guerrieri, 14. Bolzan, 15. Bai-letti, 16. Brugnami itd. Teramo — Pescara (87,500 km); 1. DE HAAN JOHAN 2.12’29”, s povprečno hitrostjo 39,627 km 2. Claud z zaost. 2” 3. Daems 13”, 4. Ronchini 13”, 5. Graczyk 32”, 6. Van Aerde 48”, 7. Hoevenaers 49”, 8. De Roo 11”, 9. Founier 1’05”, 10. Zorzi 1’06", 11. Trape 1'06”, 12. Martin 1’16”, 13. Brugnami 1’26”, 14. Gau) 1’38”, 15. Streh-ler 1 ’43” itd. SPLOSNA LESTVICA: 1. DAEMS (Philco) 7.54’54”, 2. De Haan z zaost. 2” 3. Ronchini 3”, 4. Graczyk 25”, 5. Van Aerde 43”, 6. Martin 55”, 7. Brugnami 1’06”, 8. Hoevenaers 1’07”, 9. Trape 1’52”, 10. De Roo 1’52”, 11. Gaul, 12. Fallarini, 13. Ernzer, 14. Battistini, 15. Ciampi, 16. Carlesi, 17. Chiodini, 18. Bailet-ti, 19. Zamboni, 20. Guernieri itd. Uradno obvestilo japonskega olimpijskega odbora Prihodnja olimpiada od 15. do 29. junija 1964 TOKIO, 26. — Japonski olimpijski odbor je dokončno uradno predlagal mednarodnemu odboru, ki se bo 16. junija sestal v Atenah, datum prihodnjih olimpijskih iger, ki bodo v Tokiu. Japonci so predlagali, da bi bile igre od 15. do 29. junija 1964. leta. Japonci so predlagali datum od 23. maja do 14. junija, vendar so se temu obdobju upirale tako Skandinavske države kakor tudi Sovjetska zveza. Nekateri so predlagali, da bi bila olimpiada v prvi polovici junija, a so vremenoslovci odsvetovali, češ da je to najbolj vlažno obdobje na Japonskem. NOGOMET BEOGRAD, 26. — Pogajanja o gostovanju brazilskega nogometnega moštva Botafogo so se uspešno končala, Botafogo bo gostoval 26. maja v Beogradu in bo igral s Crveno zvezdo. KOLESARSTVO PAMPLONA, 26. — Po prvi etapi mednarodne kolesarske dirke po Španiji je domačin Velez na prvem mestu splošne lestvice. dobro tehnike te težke discipline, se hitrost in moč v drugem skoku skoraj docela izgubita, tako da mora zadnji skok začeti skoraj iz mesta, kar se seveda lepo pozna na rezultatu. Poleg troskoka skrbi Gentilli tudi za skok v višino (1,60 m) in za skok v daljino. Njegov rekord je sedaj 6,53 m, prav gotovo pa se bo že v soboto, na okrajnem društvenem prvenstvu, zelo približal 7 metrom, ki so pravi «zvočni» zid. Zampieri je v skoku v višino letos že drugič izboljšal svoj rekord; najprej je prišel do 1,80 m, v torek pa je bil še za 3 cm višji. Čeprav nima najboljše postave za to disciplino, je njegov slog iz-glajen in popoln. Organizatorji teKmovanja so vključili v program zelo zanimiv tek na 80 m z visokimi ovirami. V tej panogi nastopajo po navadi le zelo mladi atleti m tudi ovire so nizke. Mersini ni imel resne konkurence in je pritekel skozi cilj z veliko prednostjo; od sedmih ovir pa je na njegovi progi ostala pokonci le ena. Mersini je dosegel lansko leto na državnem prvenstvu 6. mesto v teku na 110 m z ovirami. V tej disciplini ima odličen rekord 14”7. Tek na 8uu m je dal slabe rezultate. Tekače je bolj zanimalo prvo mesto kot čas. Po prvem krogu je vodil Mi-cheli, Bertolin pa je prišel v vodstvo 300 m pred ciljem. V končni ravnini je z ozadja prišel Baselli, s silovitim sprintom je dohitel Micheli-ja in Bertolina, ki sta imela celih 10 m prednosti ter je v času 2’07”3 dosegel prvo mesto. V metu kladiva Sedmak ni nastopil, zaradi česar je tekma kvalitetno izgubila na privlačnosti in Pertot je brez težav dosegel zmago. Bolj napeta je bila borba za prvo mesto v teku na 3 tisoč m. Caenazzo in Ricatti, dva mladinca, ki spadata med najboljše, 'sta začela z zelo hitrim ritmom in takoj pridobila veliko prednost. Ricatti se je dvakrat hotel otresti tekmeca, vendar je Caenazzo napad odbil in dva kroga pred koncem prišel v vodstvo. Ko so naznanili zadnji krog je skušal Ricatti ponovno pridobiti prvo mesto, Caenazzo pa je odločno reagiral in njegova prednost je na cilju znašala dobrih 20 metrov. Ker so strokovnjaki upali na dobre rezultate, so v prvo serijo teka na 200 m postavili same «ase». Nastopili so Barbieri, Donati, Moneta, Tas-sini, Nigli in Bensi. Zmagal je Barbieri s časom 23”3. Nigli, ki ima na tej progi rekord 22”4 je razočaral; s časom 23”5 se je uvrstil šele na 4. mesto. Proti pričakovanju je najboljši čas dneva dosegel Furlani. Vsi ga dobro poznajo kot tekača na 400 m, v sprintu pa je do sedaj manj veljal; z lepim tekom je dosegel zelo dober čas 22"9 in pokazal, da je v izredni formi. V soboto se bo na ovirah prav gotovo ponovno izkazal. Moreni je že dalj časa presegal v treningu mejo 12 m v metu krogle, na uradnem tekmovanju pa mu še ni u-spelo preseči te znamke. V torek je bil zelo dobro razpoložen in železna krogla je poletela kar 12 m in pol daleč. Tudi Brigante je izboljšal svoj rekord k metom 12,11. Prireditev je zaključila švedska štafeta 400x300x200x100 m, ki je v Trstu prava redkost. V postavi De Carli, Furlani, Tassini, Della Negra je Li-bertas gladko zmagala pred Fiammo. Odločilno prednost za svoje moštvo je dosegel Furlani v drugem delu, na odseku 300 m. BRUNO KRIŽMAN TEHNIČNI REZULTATI 200 METROV: 1. Furlani (Libertas) 22”9 800 METROV: 1. Baselli (Fiamma) 2’07”3 3000 METROV: 1. Caenazzo (Cus) 9’52”6 80 METROV Z OVIRAMI: 1. Mersini (Cus) 10”9 MET KROGLE: 1. Moreni (Ginnastica Trie-stina) 12,50 m TROSKOK 1. Gentilli (Libertas) 14,02 m MET DISKA: 1. Fabbro (CRDA Tržič) 40,86 m MET KLADIVA: 1. Pertot (S. Giacomo)38,82 m SKOK V VIŠINO: 1. Zampieri (Fiamma) 1,83 m ŠVEDSKA ŠTAFETA: 1. Libertas (De Carli, Furlani, Tassini, Della Negra) Neugodne okoliščine kritt zadnjega poraza Zaradi nedokončanega igrišča pri Sv. Ivanu, morajo Borove igr®^ nastopiti na tujem - Naliv in prekinitev igre ustavila elan B°r‘ V torek je odigrala ženska odbojkarska ekipa Športnega združenja Bor prvo povratno srečanje državnega prvenstva I. lige. Njen nasprotnik je bil goriški AGI, proti kateremu je v prvem delu tekmovanja doživela poraz s 3:1. Na zmago je bilo za povratno tekmo sicer težko računa- ti, kajti AGI je med najboljšimi moštvj v Italiji, Vsekakor pa bi lahko Bor računal na bolj tesen poraz, če bi lahko nastopil na lastnem igrišču. Žal pa odbojkarski stadion pri Sv. Ivanu še vedno ni dokončan (in kot kaže tudi za prihodnja kola ne bo) in tako so morale borovke gostovati na tujem igrišču, kar je seveda tudi negativno vplivalo na rezultat. Poleg tega je Bor nastopil z dvema igralkama, ki sta se komaj vrnili z državnega namiznoteniškega prvenstva in sta bili precej utrujeni, ena članica prvega moštva pa je bila odsotna. Kljub vsem tem pomanjkljivostim pa je začetek srečanja kazal na veliko presenečenje. Članice Bora so namreč igrale precej zanesljivo, medtem, ko se AGI nikakor ni znašel. Borovke so to prisebno izkoriščale, prišle prve v vodstvo, dopustile izenačenje na 7:7 ter nato brez težav osvojile set. V drugem setu je pričelo deževati. Začetek je pripadal AGI, toda Bor se je znašel in metodično nizal točko za točko. Pri stanju 7:5 v korist Bora se je ulil naliv m srečanje je bilo treba za nekaj časa prekiniti. Po obnovitvi igre so Tržačanke nadaljevale s svojo ofenzivo in ko je že kazalo, da je usoda Goričank zapečatena, saj so izgubljale že z 11:6, se je zataknilo. Težka in razmočena žoga je povzročala več težav v Boru kot AGI, ki je proti pričakovanju zbral še 9 točk in v tem setu zmagal. Nepričakovani neuspeh v drugem setu je moralno potrl Borovke, ki so v tretjem setu pokazale zelo malo borbe- nosti ter zaSre*2bra^es° ** pak v sistemu. ga skupaj komaj trl ? V zadnjem _setuJk0 gjr F delu kazalo, da se , ji luiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiimimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiii 2-1 1-U SKUPINA B IZIDI •San Giovannt-CRDA •Saici-Cremcafle 'Trivignano-Sangiorgina 0-0 *Aquileia-Gradese 0-» •Fortitudo-Rivignano 3-1 INA-*Terzo 4-3 •Cervignano-Fiumicello 1-1 LESTVICA Saici 24 15 8 1 42 21 38 Sangiorg. 25 16 5 4 60 21 37 Cremcaffe 24 13 5 6 36 19 31 INA 24 11 3 19 31 33 25 Cervign. 24 9 6 9 33 31 24 Fortitudo 24 10 4 19 25 29 24 S. Giov. 24 7 9 8 28 39 23 Terzo 25 19 3 12 37 41 23 Trivignano 25 8 7 19 28 45 23 Aquileia 24 7 8 9 21 27 22 Gradese 24 7 7 10 28 49 21 Fiumic. 24 7 7 19 24 35 21 Mugg. 24 5 19 9 25 28 28 CRDA 25 7 6 12 31 36 29 Rivignano 24 3 6 15 21 35 12 Pribodnje tekme (38.4.1961.) Rivignano-S. Giovanni, INA-Fortitudo, ORDA - Cremcaffe, Gradese-Cervignano, Muggesa-na-Aquileia, Saici-Terzo, Fiu-mice uo-Sa n g io rg i n a. SKUPINA C iZlDl Pierls-'Anioco S. Canciano-*Turriaco •Mossa-Cormonese Libertas-*Sant’Anna Pro Homans-*Mariano •Ponziana-Ronchi Romana-*Torrtana 3-1 3-8 4-1 5-1 1-U 4-1 1-9 LESTVICA Romana 26 17 8 1 49 18 42 Ponziana 26 13 9 4 57 17 35 Mossa 25 13 6 6 37 27 32 Libertas 26 12 7 7 48 31 31 Pieris 25 18 10 5 38 20 30 Turriaco 25 8 13 4 42 31 29 Ronchi 25 13 3 9 41 32 29 Torriana 25 19 9 6 36 26 29 P. Romans 25 11 6 8 26 35 28 S. Canc. 25 10 6 9 38 27 26 Edera 25 7 6 12 27 32 20 Mariano 25 6 6 13 26 43 18 Cormonese 25 6 4 15 15 34 16 S. Anna 25 4 2 19 27 41 10 Amoco 25 1 1 23 18 88 3 Prihodnje tekme (39.4.1961.) Pieris-Ponziana, Edera-S. An-na, Libertas-S. Canciano, Cor-monese-Turriaco, Pro Romans. Amoco, Mossa-Mariano, Ronchi-Torriana. Diletantsko nogometno prvenstvo Brez zavrti ja jev nedeljsko kolo Surova igra v Torviscosi, kjer je Cremcaffe zapustil igrišče Diletantsko nogometno prvenstvo je potekalo kljub nalivom in ponekod močvirnatih igriščih po določenem razporedu. Tudi zavrtljajev ni bilo, tako da sta ostali obe lestvici tako na vrhu kot na dnu nespremenjeni. Saici je v B skupini že vodil z 1:0 v borbi s tržaškim Cremcaffe. Igra je bila surova in igralci so bili tako nervozni, da je bilo pričakovati incidentov. V 35’ drugega polčasa pa je kapetan tržaškega moštva iz nerazumljivega razloga zapustil skupno s celotno enajstorico igrišče. Drugo-plasirana Sangiorgina pa je bila na gostovanju v Trivi-gnanu prisiljena prepustiti točko domačinom, kar se ji bo verjetno precej poznalo v borbi za prvo mesto. V tej skupini je edino zunanjo zmago doseglo moštvo INA, ki je za razliko enega gola premagalo Terzo. Precejšen uspeh je dosegel tudi Fortitudo nad Rivignanom, medtem ko so Svetoivančani ponovno prišli do zmage, tokrat na račun tržiške enajsterice, ki se je tako znašla na predzadnji stopnici lestvice. * # * V C skupini se nadaljuje nevzdržno napredovanje izredno razpoložljive Romane, ki je tokrat prišla z gostovartja pri Torrlani z obema točkama v žepu. Tudi Ponziana si je privoščila zmago nad e-najstorico iz Ronk in to še kar izdatno. SAH MOSKVA, 26. — 16. partija med Taljem in Botviniikom, ki je bila včeraj drugič prekinjena v 90. potezi, se je končala po medsebojnem sporazumu remi. Bivši svetovni prvak Botvinik vodi po 16. partiji z 10,5 točkami proti 5,5. 17. partija, ki bi se morala igrati danes popoldne,, je bila odložena zaradi bolezni svetovnega prvaka Mihajla Talja. Najbolj učinkovit pa je bil v nedeljo napad Libertasa, ki je spravil v mrežo enajstorice iz Sv. Ane nič manj kot pet žog. Sploh je bilo še precej presenečenj v tej skupini, kjer so zabeležili nekaj zunanjih zmag. Med temi so omembe vredni uspehi na tujih igriščih Pierisa, ki je s 3:1 premagal zadnji Amoco in S. Canciana, ki si je privoščil moštvo iz Turriaca s čistim 3:0. Za pokal velesejemskih mest Roma-Hibernian 3:3 (1:1) RIM, 26. — V današnji povratni tekmi za pokal velesejemskih mest sta Roma in Hi-bernian ponovno igrala neodločeno 3:3. Ker se je prvo srečanje zaključilo 2:2, bo potrebna tretja odločilna tekma. Tudi prvi polčas se je zaključil neodločeno z goloma Manfredinija in Bakerja. Slednji je v drugem polčasu povedel svoje barve najprej v vodstvo in nato je še povečal rezultat, katerega je Manfredi-ni zmanjšal, Lojacono pa je stanje izenačil. ril za končni rezultat, silil je vodstvo je AGI zaigral re* Tr;atl»J zanesljivo. Tako so . ,(P predale tudi ta set m ’ igro. Razumljivo je, da uspeh. Kljub temu (J t n asa ue“..,.U rečemo, da naša ae .a,|li , v tej tekmi niso r vei^ so -morda dosegla rjpel« i ie bilo oričakovati- t je bilo pričak--- -j se ■ sr možnost dos tesi-pripraviti na^vM ^ ^ sicer in čenje tega prven ga je okrogla in Prl •edvl )krogia ^Qt ^ nja so obveljala- N jstvo, lahko ocenim® ,, 'Jm no jamco ocen****- n i so AGI (že dvakrat^ s»! le set, kar ni uspele p, . niti VIS. Vsekakor jj polj k m el e tudi smolo23"" ]it ne prekinitve, katerot vzročil .naliv. Ce j jo, vodstvu z skoraj ai arugi j,,v. 2:0 bi te prekinitve bi sijoiggt ij t. 1% ^ setov spraviti skuP osvojile tudi _drug>..s' tud®! uspelo v enem od točk za zmago. .^1.0 Tehnični izid: A j^J). J (11:15, 15:12, 15:3 pj«lr tič, Zavadlal, Hmelj3'1' Orel, Mjot in ReSe Postavi moštev: AGI: Manfrin, taccini, Pelesson- er, di, Tarantino, Ple«!f Cantarin in De HaW>- /c kO ***# Sodil je nepristni; natančnostjo_ F®n ZaPlS° ski sodnik: Landa Postogna. . m, je- V drugi torkovi te^ sa della Lampad3 , se*',c nih težav premagal je,o VIS s 3:0. kar P0%':4. , di seti 15:8, 15:9»n jesb' Po teh srečanju* takale: C. d. Lamp. 4 4 0 12 _ AGI VIS Bor Si 5.“a m 5 1 4 6 13 Julia 3 0 3 2 . cTAD' L MAJA NA s J) l it i'-t- tov ttl Propagandni JjjJ v namiznem 1 vrd(isit Na stadionu n* cesti bo 1. maja 1^ r8it ni namiznoteniški a|o moške in ženske. slSleto. bo po izločilnem 5 # n Turnir se bo začelja Vpisovanje Po1 50 l>r' ij' začetkom. Vpisnina j tj' \ llllHIIIMtlllMIMIIIII1llirillllll|||||||||!|||ll|||||||llll||ll||l|l||lllltllHII-daj na severni strani liše, v sobi, ki je niso nikoli uporabljali, ker je bila ob navadnem vremenu vlažna. Menil sem, da bom tam morda lahko zadremal nekaj ur. Vsekakor je bilo vredno poskusiti. Toda bilo je vražje za nič- Obračal sem se in premetaval in moja postelja je bila tako vroča, da nisem mogel prestajati. Vstal sem, odprl vrata, ki so vodila na verando in šel ven. Bila je krasna noč. Mesec je bil tako svetel, da bi pri moji veri lahko bral knjigo ob njegovi svetlobi. Ali sem vam povedal, da je hiša na hrbtu griča? Naslonil sem se na ograjo in gledal na oljke. Bilo je kakor morje. Mislim, da je bilo to, kar me je spomnilo na dom. Mislil sem na hladni vetrič med borovci in na cestni ropot v Glasgovvu. „ vo^V Verjemite ali n > tak° f lahko in Pra\, ' ju lahko vohal m o N' da bi bil dal ves^ „y sem ga imel, Za j# zraka- Pravijo, po' Glasgow nezdraV°te‘p-^e' Ne imam dež in verjemite ^0~ tisto rumeno M0 ' i> f love. Pozabil ae t redi o usl'ji v Španiji, -- m - . krajine. Odprl w vdihnil globoko, ^ bi vdihaval ned' r' ■In tedaj 5e"\ je y zaslišal glas. jjli. glas. Ne g|asenL s® kakor ka 150 v ^ se je, skozi tišino, xv“. P'^' i čemu 1>’J «5 ne vem, cei*>~ ,e„. Bil sem prese’’ . i*1 si mogel mis'1 *’ gb 411 doli med oljka 1^/ Bilo je čez P° ,ai, 0 Č žak se je s* j bi -J[f smeh. Mislim, |iet#ol ^ ho imenovali be ,szi lo se je, da se P got j vito po hribu po. s/ Morrison me da bi videl, *a,keV$* jel čudne bese ^ Jf je hotel izri azBi ni vedel, kako (Nadaljeva,l'e s!«1 Ji)