Poštnina plačana ▼ gutovtaL Leto LXXIVM št. 300 Si* iffffMlWi l%fl-XX Ceu 40 oenL UREDNIŠTVO EN UPRAVA.: UUBUANA. FUOGDUJSVA IZKI-tt vn-O ZASTOPSTVO sa ogiaae ts Kraljevine Itafijt ■ UN IONE PUBBIJCITA ITALIANA a A— MILANO CON 9M J«) ONARIA ESCLUSIVA par ta pubbllctta dl provenienza itallana e4 DNIONE PUBBLICITA ITALLANA 8. A-, MILANO. Attviia d i elementi esploranti nelfe reg one di Agedabia Una puntata dl autoblinde contro la H Qnart1er Generale deile Forze Armate con m n i. a in data di 30 dicembre 1941-XX II seguente bollettino di guerra n. 576: Nella regione di Agedabia attlvita dl elementi evploranti. U numero del <"%irl armati m miri distrutti nei combattlmentl citati da bollettino di ierl e salito a 74; I prlglonieri ammontano ad alcune centi-naia. Sul fronte dl Sollum Intenslflcatt dnelli delle op poste artiglierle; una puntata di antoblinde contro la Piazza di Bardia e Sta ta respinta Velivoli italianl e tedesehi da bom bar da-mento In picehiata ban no attaccato con bnon esito, neDe retrorle i cen t ramen ti dl trnppe e dl Incursloni aeree so Trtpoli qnalche vittima e scarsl dannL Nei dintornl dl Atene »ono sta te landa-te, da apparecchl Ingleai, bombe dirom-pen ti senza conseguenze. Un con v ogli o nemlco tal navlgazione a nord della Cirenalca e sta to raggiunto da aeroplani jrermanld che ban no ripetnta-mente colplto un cacciatorpedinlere ed m piroscafo. —lj Ga. Avgusta ftant*1 daruje za Rdeči križ LJr 100 —, namesto cvetja na krsto ge. Marije Erjavec. Delavnost izvidnikih eementov na področju pri Agedabi i Izpad oklopnih avtomobilov proti trdnjavi Bardii zavrnjen Glavm stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 30. decembra naslednje vojno poročilo štev. 576: Na področju pri Agedablji delovanje lxvidni.ških elementov. Število sovra-Sidh tankov, ki so bili uničeni v borbah, omenjenih v včerajšnjem uradnem poročil:i, je naraslo na 74; ujetnikov pa je nekaj sto. Na bojišču pri Solumu ojaceni dvoboji obojega topništva. Izpad oklopnih avtomobilov proti trdnjavi v Bardiji je bil zavrnjen. Italijanska in nemška letala za strmo-glavno bombardii anje so z dobrim •lspe-hom napadla v sovražnem zaledju zbirališča čet in vozil. Sovražni letalski napadi na Tri po I is in Zuaro so povzročili nekaj žrtev in neznatno škodo. Angleška letala so v bližini Aten metala rušilne bombe brez posledic. Nemška letala so dosegla sovražni konvoj na plovbi severno Cirenaike in ponovno zadela en rušilec in neko drugo *adJo. Budimpešta. 31. dec. s. Italijansko vojno poročilo št 575 je madžarski tisk objavil z velikim poudarkom, kjer je podči tšno, kiiko nepremagljive težkoče stoje nasproti ei ^teskemu načrtu za hitro in zmago ito oicizivo. s katero naj bi bila v naj k-a j-šCii času zasedena Libija in to zaradi junaškega odpora italijanskih in nems\ih čet. Angleškemu poveljništvu ni uspalo uničiti sovražnih sil, ki prehajajo v srd tih borbah v protinapad. V okolici Ag3 J utije se je po srditih borbah izjalovil ang' 2oki načrt, po katerem so Angleži skus li z običajno uporabo oklopnih sredstev obko- liti italijanske in nemške divizije. Ponovno so italijanske is nemške čete dokazale svoje junaštvo Protinapadi italijanskih in nemških kolon v bok angleškim Četam so bili za sovražnika izredno huda lekcija. Velike količine zajetega vojnega materijala in uničenih tankov kaže;o pomen te oitke. Italijani in Nemci, ki so številčno slabot-nejši in razpolagajo z manjšimi sredstvi v primeri z Angleži so zadali sovra&niKu težke izgube. Bengazi v razvalinah Lizbona, 31. dec. 8. Posebni dopisnik Reuterja piše, da so angleške čete, ki so na božično jutro zasedle Bengazi. našle mesto popolnoma uničeno Težko je b-Io najti eno samo hišo ali cesto, ki ne bi mi a poškodovana. Glavni hoteli ob morju, K^er so najraje prebivali osni oficirji, ;e bil prazen. V porušenem mestu so našli 110 angleških ranjencev. Pomen borb v Libiji Tanger, 31. dec. & List »Espagna« opozarja na odvisnost med cio-enadsko bitko ;n vojno na Pacifiku ter p»ise. da Angleži niso mogli organizirati odpora proti Nemcem na Balkanu, ko se« prvič napredovali v Cire-naiki. Trdi se Lahko, da ;e bila Kreta za o*b I as* nad Balkanom cena, katero je tedaj Anglija plačala za svojo prvo ofenzivo v Libiji. Cena sedanjega skromnega napredovanja v severni Afriki je pa mnogo višja. List pravi, da je v trenutku, ko je na kocki obsitoj angleškega imperija v Indiji, večji del angleških oboroženih sil v diametralno nasprotnem odseku. Uspešen napad na angleški konvoj Junaški podvig italijanskih letalcev Rim. 31. dec. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani z nekega letalskega oporišča v Sredozemlju). Torpedna letala v vzhodnem Sredozemlju so napisala novo stran junaštva in žrtev ter zmag, katere omenja poročilo št. 565. Vojni dopisnik agencije Štefani je rekonstruiral posamezne faze odlične akcije s pomočjo izjav pilotov, ki so v akciji sodelovali. Dne 28. t. m. popoldne se je na signale izvidnikov dvignila patrola štirih torpednih letal, ki je kmalu izsledila ob egiptski obal* konvoj štirih parnikov velike tonaže. Par-nike sta spremljala križarka in rušilec. Na nebu je križarila zaščitna skupina šestih letal, tipa Curtis In Blenheim. Vremenske prilike so bile ugodne, samo tu pa tam se je vlila ploha. Z angleških ladij so pričeli močno streljati, ko so bila torpedna letala oddaliena 10 km. Letala Curtis so ponovno napadia naša letala in zlasti vodjo patrole, na katerega je trajal napad 15 minut. Angleški lovci so drago plačali svojo drznost. Dva izmed njih sta strmoglavila zadeta v morje. Naša skupina je ostala kompaktna I in se je odločila za napad na konvoj kljub močni protiletalski reakciji. Z vodjo patrole so se torpedna letala vrgla proti angleškim ladjam, ki so otvorila izredno hud ogenj. V tem orkanu streljanja je bilo zadeto eno Izmed naših torpednih letal, ki se ni vrnilo na oporišče, kakor navaja vojno poročilo. Ostala letala so sprožila torpede iz bližine na neko težko križarko in na dva parnika. Na križarki je nastala takoj velika eksplozija. Tudi eden izmed parnikov je bil v polno zadet in se je verjetno vnel. O teh doseženih uspehih pričajo fotografije, ki so Jih posadke prinesle s seboj ob povratku na oporišče. Zaradi silnega ognja protiletalskih baterij so bila vsa naša letala hudo zadeta, a so se kljub temu v redu vrnila na oporišča. Na letalu vodje patrole so ugotovili 123 lukenj od strojniških krogel in eno poškodbo po strelu iz topa. Zadržanje posadke je bilo Junaško. Dokazalo je v izredni meri prezir nevarnosti in svojo visoko tehnično pripravljenost. Nemško vojno poročilo Uspešno zavrnjeni sovjetski napadi — Sovjetski ruHlee potopljen na Črnem morju, sovražna križarka poškodo- vana Iz H'Merjevega glavnega stana, 30 dec Vrhovnu poveljništvo nemške vojske je objavilo dane? naslednje vojno poročilo: V raznih odsekih vzhodne fronte so bili odbiti v tesnem sodelovanju vojske in letalstva močni sovražnikovi napadi. Na Črnem morju so potopila bojna letala sovjetski rušilec in poškodovala neko križarko Na murmanski fronti so nemške čete v časa od 21 do 28 decembra odbile s popolnim uspehom srdite napade sovjetskih čet v najhujši zimi in snežnem viharja. Sovražnik je utrpel hude krvave izgube. Močni oddclk* bojnih letal so napadli v noči na 30 decembra v ugodnih okoliščinah ta zadetke vniasko važno oskrbovalno pri«=tan'šrp nb ane'pik' vzhodni obali Zapadno od Farner*k»h n*oko\ Je bila podnevi ootnrKena z bombami sovražna tr-govcfca ladfa Lovc* ondmorn*r rtndeMeni spremljevalni «lufh! sn sestrelili S Izmed i napada-Jočib an*te«kih bombnikov Vse spremljane ladje so dospele varno v določeni kraj. V severni Afriki so dosegle nemOto-ttalijar-kr čete na področju pri Aacda- bijl nadaljnje krajevne uspehe. Število ▼ protinapadih uničenih sovražnih oklopnih voz se Je povečalo na 74. Ujetih Je bilo več 100 angleških vojakov. Na otoku Malti so bila uonibai dtiana letališča sovražnika podnevi to ponoči. Pred La Valletto so potopila nemška bojna letala veliko Jadrnico. V bojih v zraka so sestrelili nemški lovci 7 anrlešklb letal, nadaljnje letalo pa Je bilo uničeno na tleh. Berlin, 31. dec. s. V dopolnilo včerajšnjega vojnega poročila doznava DNB. da boljševik! nikjer ne morejo doseči odločilnih uspehov, čeprav izvajajo v valovih napade na nemške položaje Dne 29 t. m. so bili sovjetski napadi naperjeni zlasti proti severnemu or»«eku vzhodne fronte, ne glede na človeške to materialne trtve. V teku teh silnih napadov so rdeči a skrajnimi napori žrtvovali Saasihas leienn. do M prodrli nomflke čete NemJko k lafet SS Je kljub slabim vremenskim piiTikam Intervenirajo to olajšalo nalogo oddelkov na kopnem, številne boljše viške kolone oo bile bombardirane In obstreljevano m Pred padcem Manile Japonske čete so se približale glavnemu mesta Filipinov že na IS km Padec mesta napovedujejo za prve dni novega leta Tokio, 31. dec. a. Agencija Domej podčrtava v običamem pregledu vojaškega položaja, da taponske čete hitro napredujejo proti jugu otoka Luzona in da so čete ki so prišle 12 Batangasa, včeraj zjutraj bile že 15 km pred Manilo. Doznava se. da so bile japonske čete ojačene z novimi izkrcan ji na severu m na jugu otoka, vtem kT^se Američani zaman prizadeva io, da bi Japonce ustavili. Tokio, 31 dec s. Nek* predstavnik mornarice predvdeva padec Manile za 10. januar 1942. Iz;avii ie. da napreduje japm »ki vojarki stroj z enako energijo tudi na Malajskem polotoku Sami Angleži so biU prisnljeni priznati izgubo lp. -ha in 2 Singa purja sc bili prisiljeni priznati izgubo "u Činga glavnega mesta Sarawak2 na Borneu Poročilo ministrova za voino v Wa*h'nTto-nu cvbjavlja vesti o nadaljnjih izkrcanjih Japoncev v zalivu L ngaven. v Batagjsu in v zalivu Lamon. Japonska konjeu'ca se skupno z ;apon?4cimi tanki bori proti A me ričancmi. V odseku Lindavena je genera1 Mac Arthur odredil umik na bol j Se položaje in se je umaknil 35 nrlj v smen proti Manili. Glavn- napor japonskih čet se *az vija pred trdnjavo otoka Correvidor o-b vhodu v maniistki zaliv Da bi zakrili lastne izgube, poveličuje ameriška propaganda hrabrost filipinskih čet Enak ci*lj je imela poslan ca predsednika R^osevelta. s katero ^e končno obljubil toliko pričakovano neodvisnost Filipinov. Letalski napad aa Si&iapur Tokio, 31. dec. s. Z nekega japonskega oporišča na Malajskem polotoku se doznava, da so letala japonske vojske vdrla v predpretekli noči na področje Sin^apura in to že drugič od pričetka vojne na Pacifi- ku. Japonska letala so bombardirala vojaške objekte v okolici Singapurja. Zavzetje Ipoba Tokio, 31. dec. s Last >AsahJ« poroča, da so iz Ipoha umikajoče se sovražne će Le pustile na terenu okrog 5.000 mrtvih m rai-f nih V Ipohu. ki je ljubko mala^ko mesto z okrog 50.000 prebivalci, ži/l i5 tisoč Kitajcev. 5 000 Malajcev, 13.000 Indijcev in 700 euroamerićanov. V b.ižini [poha se nahajajo važni rudniki. 16 podmornic potopljenih Tokio, 31 dec s Mornar.ški odsek generalnega štaba objavlja, da je bilo decembra potopljenih 16 sovražnih podmornic. Kitajske izgube Tokio. 31. dec. s. Polkovnik Hideo Hoi-ra, šef tiskovnega urada armadnega odseka generalnega štaba, je izjavil, da so imele čungkinske kitajske sile od januarja do oktobra t 1 nad 20 000 mrtvih ter so izprubile 94 000 ujetnikov in ogromno količino orožja in municije. Upori med indijskimi četami Tokio. 31. dec s »Jomiuri« piše •> rovih uporih med indijskimi četami, ki so v službi Angležev. Sultan Medah Aodul Ahmed Malin šah je javno izdavil, da bo podpiral Japonce. K Gandbi bo nadaljeval svojo akcijo Štmghaj, 31. dec. s. V pismu, ki tja je po-s'al predsedniku kofnsre^, naznanja GafkHti, da bc nada^jevail jrbanje civilne neposJuš-nosti v prid svobode. Anglija in Amerika hsčeta vreči Evrcpo - v cblem boljševizma Nemški tisk o aitge£kih izjavah v Wasfaingtcnn in Moskvi Berlin, 31. dec. s. »Volkischer Beob-achter« pi&e, da so voditelji demokracij in boljševizma, zlasti po zadnjih uspehih japonskega orožja čutili nujno potrebo, da se sestanejo in na dolgo razpravljajo. Med tem ko je Churchill tekel v VVashington in Eden letel v Moskvo, so se v drugih manjših središčih zbrali drugi manj vidni politiki, da bi razpravljali o istih vprašanjih. Temeljna osnova demoframasonske in boljševiške delavnosti ;"e potemtakem slej ko prej razpravljanje in besedičenje. Ali ti gospodje ne vidijo, zaključuje narodneso-cialistični organ, da se med tem na drugi strani uresniču'ejo samo gola dejstva in sicer dejstva tolikšnega pomena, da bi morala pretresti slehernega, ki čuti ie trohico odgovornosti za položaj, ki ga zavzema. »Borsenzeitung« in Zw51fuhr Blatt< se posebej dotikata Churchillovih izjav, po katerih naj bi Moskvi pripadla naloga, <'a reorganizira evropski kontinent po vojni, na kar list pripominja, da je bil Ch ure h'II Se pred nekaj leti povsem drugačnega mnenja. Tudi list »Deutsche AUgemeine Zei-tunge pripominja v isti zvezi, da s« je Anglija dokončno izrekla za boljševlško Rusijo, čeprav v zelo cinični obliki. L.on-don je pripravljen vreči vso Evropo v objem boljševizma, potem ko je izzval konflikt, v katerem danes krvavi svet. Mnogi listi objavljajo glede istega vprašanja tudi najnovejši članek v londonskem »Timesuc, ki ga označujejo za senzacionalnega in po katerem se Velika Britanija odpoveduje vsem svojim pravicam v Evropi na korist rdečih banditov. Budimpešta, 31. dec. s. Dokazano je, piše pol u radna agencija »Budimpešti Ertaosi-to«, da so Anglosasi prodali Evropo b<»lj-sevizmu, da bi ohranili svoje položaje in svojo premoč na svetu. To ;!e v bistvu rezultat sestanka v Washingtonu in v Moskvi. Bolj kot kdaj prej se morajo danes narodi Evrope uvrstiti ob stran sil osi za obrambo evropske civilizacije pred boljševizmom in pred židovsko demoplutokra-cijo. Demoplutobol.eviška zarota kaže ponovno in dovolj jasno, kako mora biti Evropa hvaležna silam osi, ki so se zoper-stavile gigantski vojaški moči boljševuov, ki se je skupno z anglosaško deinopluto-kracijo pripravljala za napad za hrbtom sil, ki se bore za novi red, pravico in mir med narodi. Proti podtalnim mahinaciam Londona. VVashingtcna in Moskve stoje izredno močne armade sil trojnega pakta, ki so pripravljene odbiti sleherni poizkus anglosasov in boljševikov. Churchill jvi načrti Rim, 31. dec. s. Brutalno rasni značaj te vojne za hegemonijo Anglosasov naJ svetom je bil izpričan v Ottawi, ko je Churchill na banketu izjavil, da bo obnova sveta osnovana na mednaroJni organizaciji, katere središče bolo narodi angleškega jezika. Stari pirat odkriva zdaj popolnoma svoje karte. Vsa zatrdila anglosaške demokratične propagande so samo pesek v oči naivnežev. Pravi cilj vojne Angležev in Američanov je svetovno gospodstvo angleško govorečih narodov. Izjave v Ottawi so nezaupnica vsem drugim rasam. Lahko s: mislimo, kako žalostna usoda bi zadela človeštvo, če bi ta brutalna rasa trgovcev, ki ima namesto srca zlato in namesto možganov postranski proizvod plina, napuha, vladala ljudi petih kontinentov. Po dveh letih laži, hinavščine in mstifikacij se je izrazil pravi cilj vojne teh ljudi angleškega jez.ka na ustnih svojih glavnih voditeljev, caml- Več vlakov ln sovjetskih topovskih položajev je bilo dobesedno razkosanih. Bombe največjega kalibra so zadele kraje, kjer so rdeči vskladiščili municijo in material. V področju Tule so nemški letalci bombardirali z ugotovljeno učinkovitostjo ceste ln železniške naprave ter so uničili •vlake in razpršili številne sovražne kolone Neko pristanišče ob črnem morju je bilo močno napadeno. Skupine bojnih letal so z bombami zadele naprave in položaje protiletalskega topništva. Potopljen je bil en sovjetski rušilec, neka križarka pa poškodovana. Čeprav Angleži napadalo It*»1*1ane !n Nemce z vsemi razpoložljivimi siiaml, je edini ca m osi ponovno uspelo zadati sovražniku v Severni Afriki hude izgube. V srditih borbah je bilo uničeno veliko število angleških tankov ln izguba teh motoriziranih sredstev je tem težja za Anerleže. ker se oddaljujejo od svojih oporišč in ne morejo več nadomeščati uničenega materiala ali popraviti poškodovana vojna sred stva. Berlin. 29 dec. s. Ob «>nHeJovaniu nem *4cm čet. tta'iisnsšrb edinic n slova3cih od defleov *e b*lo 26 decembri odb:tih *e<* »ovralirh n»««dov v južnem ^Hs^ku vrho4 ne fronte Ponekod sc ita''j«n*ki nem.* in slova* oddelki icvedli uaoe9ne oreti napade V raznih odsekih so rtafliisnske to nem%e čete ob pomoči oklopnih siti prodrle v sovražne črte m dosegle celo TemTje. kjer so aa držale sovražne rezerve, V teh berbah je imel sovražnik nove krvave izgube. Vsi napadi odbiti Berlin, 31. dec. s. DNB poroča, da *e predvčerajšnjim ob zori več sovjetskih bataljonov napadlo fronto, ki jo je držala neka ncm'ka četa v severnem odseku. Sovjeti so bili gladke odb;ti. Tudi drugi sovjetski napadi v sosednih predelih so bili odbiti z o£n jem nemškega topništva. V srednjem odseku je neka nenrka pehetna div:zija od-bi'a močan napad sovjetskih sil, ki so napadle ob mraku ob podpori tankov. Cilj napada je bilo zavzetje neke vasi. v katero so se Sovjeti zaganjali ves dan. Pri 20 stc<-pinjah pod ničlo so berijševiki napadli v zaporednih valovih, ne da bi dosegli svoj cilj. Po več urah borbe so se umaknili ter pustili na bojišču številne padli e in šest razbitih težkih ta-J:ov. Ponoči so Sovjeti v srednjem odseku ponovno napadli fronto neke druge nemške divizije. Kljub zaščiti "trne in napadu v množicah niso uspeli, da Si razrahljali nemško obrambo. Tudi tu so ■»ili borfjševiki odbiti in prisiljeni k umiku vel kim Številom žrtev. Velika patrola Vemcev ;e vdrla nenadno ▼ močan sovjet-*k- po4ožaj ▼ osrednjem odseku ter se je vrnila v lastne črte potem, ko je zadala sovražnik u hude izgube, ne da bi sama imela izgube. Patrola je" ujeta tudi mnogo sovjetskih vojakov. ki zla j, zavedajoč se sodelovanja boljševizma in čangkajška, brez zadržka razkrivajo svoje načrte o obvladanju sveta. Vse to, kar ne bo boljševiško, bo pripadlo Anglosasom. To je osrednja misel Roosevelto-va in Churchillova in drugih šefov tolpe, ki govori angleški jezik. Zakaj je Sel Eden v Moskvo Rim, 31. dec s. Ko se jc Eden vrnil v London, je takoj podal običajne izjave, čeprav se ;e zdel zelo utrujen. Rekel je. da so bili njegovi razgovori s Stalinom m Molotovora odkritosrčni m izčrpni ter je izjavil, da e bil zelo zadovoljen s svojim obiskom. Zaključil je: Prisrčnost in gostoljubnost v Moskvi ni mogla bit; večja. Zelo srečen sem, da sem se lahko sestal s Stalinoon in Molo tevom. ki ju nisem videl od leta 1935 Te lepe b?sede lahko smatramo mirno za običajne diplomatske ?razc. če ne bi prikrivale strašnega dvojnega pomena. Treba je vedeti, da s-e Eden ni vrni'l «*ai7» iz Uremija, temveč so sedli v njegovo letalo tudi nekateri sovjetski sindikalisti. Kaj bodo delaili ti no sla^i iz Moskve v anc;!e^ki prestolnici? Po neki verzi ii bodo si a d ik al is* i v Londonu vodili razgovore z delegati Kivngresa delavske zveze o načrtih za najvišjo- proizvodnjo orožja v Angliji in v Rusiji. Dejstvo- je, da angleška industrija ne more dati več kakor daje :n kar daje. to ne zadošča niti Angliji, Anglija potrebuje ameriške pomoči in govoriti o najvišji produkciji v Rusiji zdaj, se pravi samo igrat; se z besedami. Rcsnca je vse drugačna. Sindikalisti, ki jih je Stalia pr.i3adil v zadnjem trenutku v Edcnovo letalo, so Sli v Anglijo, da bi videli na sveje oči. kakine sc- angleške proizvajalne mož-nesti glede vojnega materiala, kajti Eden je moral nekaj obljubiti, česar nima. Zaradi tega so bili razgovori s Stalinom in Mo'o tovom vse prej ko' izčrpni in odkritosrčni. Najzanimivejši zaključek je ta, da je ustavitev ameriških dobav popo'noma pojasnila razlog Edcnovega obiska pri Stalinu tn M(>-lotovu. Kapitalizem in komunizem v tesnsm objema Bangkok, 31. dec. s. Komunistični stranki Malajcev, k: je bila doslej prepovedana, so angleške oblasti dovolile delovanje. Podružnica komunistične stranke Kitajcev na Malajskem polotoku je pričela javno delovati s proglasom, katerega objavo so angleške oblasti dovolile, v proglasu čitamo, Ja so kitajski komunisti na Malajskem polotoku mobilizirani in organizirani kot edinica vojske za obrambo sleherne ceste in slehernega mesta ter vasi. V ta namen sta prišla v Singapur kitajska generala. Te vesti je dala agencija Rcuter. Pričetek funkcioniranja komun stične stranke Kitajcev na Malajskem polotoku jasno kaže odločitev anglosašk h plutokracij, da se hočejo boriti do zadnjega ruskega in do zadnjega kitajskega vojaka. To dejsivo kaže tudi, da so angleško govoreče plutokracije stoodstotno zvezane z boljševizmom. E.icn in Stalin sta si porazdelila akc jsko sfero in bodoče gospodstvo. Vsi komunisti se to-rijo za velekapital. Vse sile velekap.tula se borijo za komunizem. Stvar angleško govorečih ras in stvar boljševizma sta zdaj ena in ista stvar. ^Generalna o£enzivau Berlin, 31. dec. s. Po mnenju tukajšnjih! političnih krogov sta bili konferenci v Washingtonu in Moskvi zamišljeni kot generalna politična ofenziva proti silam osi, ki naj bi sovpadala z uspehom splošne vojaške ofenzive. Vsak izmed zaveznikov je obljubljal predložiti veliko zmago. Stalin je dal ukaz za pričetek protiofenzive a vsemi razpoložljivimi sredstvi. Churchill sa je trudil, da bi dosegel zavzetje Libije in zaradi tega je pričel ob koncu novembra z ofenzivo proti osnim silam v Severni Afriki. Borba za neodvisnost Indije Tokio, 28. dec. s. V Tokiju se je zbralo 50 zastopnikov Zveze za neodvisnost Indije. Na kongresu sta delegata Bose-Sanai in Dispanti podpisala deklaracijo, v kateri pravita, da Angleži že štiri stoletja izkoriščajo Indijce. Sejali so med nje razdor ln ščuvali mohamedance proti Indom. Angleži niso držali besede, ki so Jo dali Iranu in Iraku. Indijci sovražijo angleške gospodarje. V znamenju tega sovraštva se bodo sedaj mohamedanci in Indi sporazumeli In se bodo skupno borili proti Angležem. Huda zima v Španiji Madrid, 31. dec. s. Val mraza je preplavil te dni področje Aragonese, kjer je že 16 stopinj pod ničlo. Vodovodne naprave so zamrznjene m oskrba prebivalstva z vodo je skrajno otežena. Snežni viharji so za-medli prometne zveze. Več ljudi je že zmrznilo. Kolumbov spomenik Las Palmas, 30. dec. s. Na otoku Go-meri so se pričela dela za postavitev spomenika Krištofu Kolumbu. Spomenik bo mel obliko stolpa, v katerem bo urejena kapelica, knjižnica z deli o življenju ve-W -ga Italijana ln narodov Južne Amerika ter oceanografski zavod. Inseriraj v „SUw. Narodu94 Stran 2 »SLOVENSKI N A R O D«,Sreda, SI. detembia 1W1-XX. »ter. 300 optantov iz Ljubljane Frane, Franz Roaa por. Kramar ter njeni otroci Erika, Franc, Gerhilda in Alfred, Komaa Albin, Adam Pavla por. Koman, Gostner Sonja, Gomsi Frida por. Kristan, Tomacbitz Gerta, Tonloli Ida, Gau-bach Marija por Jeršinovič, Jenč č Mar* g are ta, Jenčič Franc in Jenčič Franc, Ja-neiie Anton, Gartner Hermina por. Jane-Žic, Hribersehek Anton, HriberŠek Walter. Hriberschek Christl Hartmann Franc, Ziern-■tetn Helli por. Hartmann ter njuni otroci Olga, Helmut in Enia Gomsi Resi. Gomsi Olga, Breznik Leopold, Gaschek Elsa por. Breznik ter njuni otroci Doroteja, Leopold in Maid BorovuIk Janez, Baoer Janez. BizjaJc Marija por. Bauer in njuna hči Kili. Bajde Jožef, Taramenhalm Klena por. Baj-de, Brumetz Jožef, Volta Antonija por. Bru-metz in njuna hči Amalija, Burger Karel, Franc Edwin, Oblak Franc, Hrastnik Ljudmila por. Oblak in njuna hči Ida. Schvvi-karschitsch Franc, Kutil Frančiška por Schwikarschitsch. VVutti Vincenc, Kreutz-mayer Rosa por. VVutti ter njuna otroka Herta In Walter.Verce Janez. Jančič Marija por. Verce ter njuna otroka Janez in Nada. Presen Franc, Krelgher Karla por. Prosen ter njuni otroci Franc. Andreja. Stanislav Marija in Alojzij. Podlogar Marijana por. Tschada. Ladstiitter Karlo. Werb3t*ch Ljudmila por. Ladstatter in njun sin Karlo Galle Janez. Locker Marija por Eppich DoHath Jakob, Okretitsch Amalija por. Dortiath. Vetter Ljudmila por. Burger. Vet-ter Var.da, Arko Margareta. Arko Anton Wldmar Ljudmila por. Arko. Jerauseh Janez. Petelin Jožefa por. Jerausch in njun sin Janez. Schauer Jožef, Cacak EmiUa, Petričič Aleksander. Franck Olga. Schneck Franz. Seebaeher Otokar. Gor?a Jožefa por Seebacher. Praun«ei»s Ludvik, Lepelj Daniels por. Praunseiss ter njuna otroka Tatjana in Teodor. Lantrstciner Paula por. Re-bernak. Verhovec Teodor. Palme Ana por. Verhovec ter njuna otroka Marija in Teodor. Vonbeck Marija por. Verhovec. Ze-schko Erich. Bamberg Uta por. Zrsrhko ter njuni otroci Gert. Klaus in Karin. Pir-nat Ana por. Zeschko. VValland Jožef. Blas-nik Paula por. VValland ter njuna otroka Peter in Viljemina. von Srhollmaver-Lich-tenberfr Margareta. \Voh1fahrt Siegmund. Novak Toni por. Wohlfahrt, Zorn Franc. Aniianova Kntprina por. Zorn in njun sin Jurij, von Oberrelimpr Stanislav. Klob-tsehauer Josip. Honlgmann Waldtraut. Elsenzopf Rihard. Hosrenbarth Helga por Eisenzonf in m'un sin Etou, Brinovar Kari. Fritz Frančiška por. Brinovar ter njuni hč^ri Marila in Silva, Praunseiss Avgusti. Btichler Egon. Schrappeneder Tea por. Bti-chler. Mresohar Janez. Lusohan EmiMj. Grad Avfnist, Brabant Terezija por. Grad. Fiedler Mihael, Jessenek K^ti por. Fiedler ter njuna otroka Peter in Pavel. Drofenik Anton. Franz Emilij, Furtner Ana por Franz in nnma hči Inere, Liw?ian Eduard. St^dry Gisela por. Luschan Praunseiss August. Rukli Terezija por. Prau^s^iss, Deu-tschmann Josef, Tolmalner Marija por. Deutschmann in niun sin Teodor. Gladitsch Janez. Losser Edeltraut por. Gladitsch. J»n«chek Herman, Kontschan Janez. Wrenck Marlia r>or. Kontschan In njun i 'n Janez, Knnstel Erna. PleterSek, Maria, Sie-herer Mihael, Wiese Neža por. Sieberl ter niuni otroci Leo, Edtth. Fritz in Erwln, W!snowltsch Roža. Vehar Valentin, Schlof KHthe por. Vehar ter njuni otroci Fritz, Silverij in Emil, Teger Maria. Schlschegg Janez, Corlary Rosa por. Schlschegg ter nmnl otroci Janez. Stanislav in Silvester, Roth Bogomir. Nabernik Emria por. Roth, K1ob«?chaoer Amalija por. Nnh^mik, Mo-schina Rudolf. Cllenschek Marija por. Mo-schirtn. Demschar A_ntonia por. Mastnak, Mastnak Hilda. Paulek Malv por. Paar, Paar Vanda, Logar Filip, Logar Janez. MagerI Janez. Senn Berta por. Magerl ter niuna otroka Bruno in Karla. Knnz Adel-haida. Koser Artnr. Magdi* S'avka por. Ko^t ter niuna otroka Alia in Peter. Jug gtefmi*a. Je*rlltsch Irma. Valentin Hedvi-ga por. Hortler. Hnrtner Hedvi<»-a. Gorfanr Jolanta. Cantonl Erna Cantenl B^rta. Bttr-|rer Sofija. Sagadin Kari. Strubel Mariia por. Sardin. Borst^er Albina, Drofenik Jul^na. B*Mi*ian Monika por. Jerin. Mlohor Hedvika, Tornado Leo, Ranzinger Frida por. Tornpgo. Živic Janez, fclvic Renata, Cemlver Eneelbert. Dolenz Edit, Dolenz Irena. Koh'*nr*t Ana por. Gorianz, H8rt-ner Jož^f. Hortner Boris. Jagodic Edvard, panlnvčič Fr?»nc Schepa Matilda nor. Pav-lovčlč. Schmltt Oskar. Weiss Mariana nor. Schmitt. Peteln Ferdinand. Krumholz Otl-lia por. Peteln \Yillmnnn Janez. Czeohak O^rf i rvrvr. WillmaT,Ti. Tschnffer Kari. Rr^nrn Ofinther. Pa*k Ivana por. Schorn. Micher M'ehaei Krmrner T^reziia por. Mi-chor, Mefne! Karel. Potočnik Ivana, por. Mp1""1 Mallv Otto \v'e«M^r Tožefa r>or. Bučar. Fran**eseh Vllihald. D*»**™sn Paul. Bo-st7a«čič Frančiška por Dežman ln njun sin Peter. Adamovrlt*eh P->ula por. Drenig, r>ot*>-r»T AMm!. Tnrlnp*r TJf\ por Dolenz. česen 1 Jo*ef Lasar Ana por. Cesenj in nnm sin Friderik, Sprinz Leonoldlna por. Btikovnik. Bukovnik Janez. Koser Anton. Habfan Antonlia por. K<-»*er. Karbl Ema. Maver Mihael. Kasper Vilma por. Maver m njun sin Mihael. Rtpfantschit^h Juilja. E«i3 Ana por Tschufer. von Wurzbach Norbert Groschel Maša nor. Wurzbach ter n^una sinova Andrej ln VVolf^ane. Strmdl Ana. Stunrfl Angela in Stu^^l Katarina. r7r. J*»»>0 H«fn-r Mafrtn^er K^rl. Trohen-tar Jož?fa por. Matzinsrer ln njun sin Ig-n?»c. Pr»ip jr>*~f 7^nirn T'-pTia nor. Poje ter njuni otroci Jožef. Jožefa ln Alojrila. Ženko Maks. Zenko Albert Pr*»e^toi Matilda FWersher"er Greti Mlatseh Maria por. Snrelt^er. Somnltz Jar.ez. Wefley Fupert, Fonda Maria por Welley. vV^^'^nd Franc. Soten*e*ek LeonnftffiBa por Walland. Im-per! Aritnrifa. Sehraut^er EmfTii, Stalzer Jožefa. Stsirer Viliem. Werner Peter. Lamp Ana por. Wemer ter niuna otroka Herold m Robert Srfnio«obeU Anton. M«ller EmiUa rv»r. Stiolovgek Baletan Andrel. Koro-fee Hilda por. Bel^fan ter nlunf otrobi Hllda. Andrala In WWvwa»fg D^t LooMk. GH««r»»pk Janez. K°*«^ Pau^a nor. GHn-srhek ter n^iml b^^H U*Tr,«u« fp Margareta Hcrw<"t "Romord Refor M^rla nor. Her-mann Fhner Ana oor. Herzog Herrog Ru-cV*f fteii.ii< t * Cm i **—ffw»w»-wti, p-Ht-r ffot**»b#»war Psuto f^rvf^r^e^ar TTot^« Mla-ker T^nna por. Hrf*ovsch<»V Ja^rnUn An-OTe1a iO»"» >< por. Kom ter njuna otroka Nuša in Teo dor, Gotz Jožefa por. Kom. Jakfta Tea. Go-gala Albert. Ottorep*»tz Jožef. Knebl Ar»o1f. K'eln Oskar. Wonadek Augusta por. ICein. Klein Janez. Ptarr»«» Helena por. Klein ter njuna otroka Monfka ln Brigita. Kirtev El-frida por. Wenko ter nieni otroci Elfrida. Beno in Henrik. 7eme Anton, Tmpej Jožefa por Zeme in niuna hči Jožefa. Seunle Waldemar. Saunvitz Marila, por. Seunig in niun sin Waldemar. T»cheme Marija por. Stamnfel, Tivadar Ie-nacii. Ložar Ana por. Tivadar. Snsohnik Kometi i. Treo Rudolf. Ranber Klara por. Treo. Potočnik Marila, Putlok Mariia Koser Tugomer. T>ieh« Hedl por. Koser. FeTher Isabela por. HSrt-ner. Bedrar .Tidila. Bj»'c Jožef. Anerham-mer Janez. Fllltnttsch Franc Felber Jožef Fe»'ber Henrik. Egner Jurij. Kooian^sobftsch Marija oor. ETier ter njuna otroka Kristina in Peter. Dedek Josef. Kopač Marija por. Cigoi ter niuna otroka Lori in Ana. Hussfeld Elizabeta nor. Chiodi, Kom Teodor. Peterkovltsch Marija por. K^m. Teul Matilda. TJnterreiter Josef. Jamniker Veronika por. TJnterreiter in njuna hči Veronika. Trinker Otmar. Modric Irma poročena Trinker ter p-'nni hčeri Mariia in Regi-na. Noč-Schwab Kari. Mikusch Otto. Zwol-fer Ernest. Soecapan Marta por. ^.volfer in njuna hči Erna ter Zislavsky Elfrida. Zagreb in Beograd v novih razmer, V obeh mestih se {e prebivalstvo sprijaznilo z cmeji*vas2ti, ki jih prinaša vojna Sobotna graška >Tagespostc prlobčuje, s slikami opremljen potopis o južno vzhodni Evropi. O Zagrebu pravi pisec: življenje v prestolnici mlade hrvatske države se zdaj komaj razlikuje od onega v poljubnem nemškem mestu Zgolj na zunaj prihaja to do izraza v zatemnitvi, ki je pa omejena samo na hiše. V splošnem se je izvršila prilagoditev vojnim razmeram v razmeroma kratkem času. Prebivalstvu je bilo treba zlasti glede preskrbe z živili naložiti vrsto omejitev, ki so jih gledale sicer v blagostanju gospodareče gospodinjo v začetku nekam po strani. Kmalu so se pa sprijaznile s sistemom nakaznic, ki urejajo dodelitev kruha, moke, masla, maščobe, sladkorja itd. Kakovosti kruha seveda v zadnjem času ni več mogoče primerjati z ono nemškega, ker Je v njem 75»/b koruzne moke. Verižništvo oblasti zadnje čase odločno zatirajo. Gostinski obrati morajo po uvedbi enotnih ;edi pet dni v tednu računati s položajem. V teh dneh je na n*»;;o-s-bno bogatem jedilnem listu samo ena jed. Zaloge trgovin so se v zadnjih tednih zelo skrčile, kar ni samo v zvezi s pripravami za božične praznike, temveč tudi a splošno poraslim veseljem do kupovanja. Za tekstilno blago je bilo treba izdati nakaznice, prav tako za milo, usnje in ftev-Vse te omejitve je sprejelo prebivalstvo mirno in z razumevanjem, ker se zaveda, da so te žrtve, ki se doprina4ajo tu kakor v drugih deželah, neobhodne Ta dosego končne zmaga. Kako močna je duhovna udeležba prebivalstva na vojni preti sovražnikom držav trojnega pakta, ae kaže že v tem. da so bili po izbruhu japon-sko-amerlške vojne svetovni zemljevidi v nekaj dneh razprodani. Obenem *e bila po vseh knjigarnah razgrabljena svetovno politična literatura. Po pristopu Hrvatske k protikominternskemu paktu, zlasti pa po objavi vojne Ameriki, stopa vedno oclj v ospredje zanimanja razdelitev sveta ▼ dva tabora, ker se vsak Hrvat zaveda, da bo njen izid odločilno vplival tudi na novi red v Evropi ln razvoj Hrvatske kot njenega dela. O Beogradu pa Čitamo: Po zlomu bivše Jugoslavije se je lice Beograda močno Iz-premenilo. Iz bivSe prestolnice je nastalo po blazni politiki srbskih prevratnih generalov po vojni prizadeto mesto. Zdaj so sledovi zračnih napadov ▼ aprilu, če odštejemo nekaj razvalin, seveda komaj £e vidni, ker so že zelo napredovala odstra-njevalna ln obnovitvena dela Narodno gledališče, ld ga je bila zadela bomba, prične z januarjem zopet delovati. Tudi Agrarna banka, najlepše in najmodernejše poslopje Beograda, se pripravlja na obnovitev poslopja. Ko so podrli po bombah poškodovana poslopja na spomeniškem trgu v sredini mesta, se je lice mesta znatno z boljšalo. Na cestah je pa zdaj še več ljudi, kakor jih je bilo prej Takoj po nemški okupaciji so bili nameščeni po beograj^uh ulicah veliki zvočniki, ki po večkrat na dan razglase na'novejše vesti. Prebivalstvo Beograda se je namreč povečalo za okroglo 100.000 srbskih povratnikov iz Hrvatske in Madžarske. S policijsko uro, določeno na 20. je ugasnil čar beograjskega nočnega življenja po tipično srbskih lokalih, kjer so prej pevačice s hripavimi glasovi prepevale svoje pesmi. Zaradi poman.kanja kuriva je bilo treba ustaviti tramvajski promet. Iz istega razloga se zapirajo trgovine že ob 3 popoldne. Tudi glede preskrbe živil je bilo treba prebivalstvu aaio-žiti omejitve, ki pa niso večje od omh na Hrvatskem. V Beogradu se ljudje zavedajo, da je treba delati več kakor prej, če se hočeta mesto ln z njim Srbija razvijati v novih razmerah. Ugodnosti 5% zakladnih bonov tuđi v Ljubljanski pokrajini Prebivalstvo naše pokrajine je imelo na letošnjem velesejmu priložnost spoznati med drugim tudi veliko hi z« ljudstvo obče-kor sitno delo Državnega zavarovalnega zavoda (lati tu te nazionale delUe Assicuraz'o-ni). Ta zavod je osnoval v vseh središčih italijanskih pokrajin svoia zdravstvena središča, ki dajejo zavarovancem brezplačno zdravniške nasvete m vršijo tudi preglede. Ker je zavod sklenil, d« bo sveje plodonosno delovanje v kratkem razšrrl tudi na Ljubljansko pokra j iio, smemo upati, da bo knvrtu tudi naše ljudstvo deležno njegovih ugodnih zavarovanj. Glavno ravnateljstvo 5e sedaj piedvaaru sklenilo, da razširi na Ljubljansko pokrajino ugodno«*!, ki so zvezane z devetletnimi 3*/mvrm zaklad n mri boni. Boni so bih" izdani letos 15. septembra in podpisani pod posebnimi pogoji. Plačilo osmih anuitet tesa vrednostnega papirja je dovcijeno v mesečnih obrokih Podpisnik se more takoj udeležiti žrebanja polletnih velikih premij, kar je veliča prednost. Oblastva so akcijo tega velikega državnega zavarovalnega zavoda podprla in pripo* SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO ŽELI COKERT AVGUST, klepar ta vodov, instalater Gregorčičeva vL it. S LJUBLJANA Telefon M-70 ročna vanm, ki imajo modbost nih bonov, da ae udeleže te važne finančne operacije. Posebni odposlanci zavoda bodo začeli pobirati podpise aa nakup zakladnih bonov, kolikor bo pač vsak posameznik mogel in hotel prostovoljno podpisati. Opozorimo naj še, da je zavod te zakladne bone združil pretekle dni s posebno ljudsko zavarovalno polico za življenje. Imenska vrednost te police je 2500 lir na osebo. Tc je pomembna novost, posebno še. ker je zavod omogočil, da se boni plačujejo v mesečnih obrokih po 5.40 za vsak bon imenske vrednosti 500 tir in se podpisrtki lahko udeleže takoj polletnih žrebanj. Vse delo Državnega zavarovalnega zavoda je ivamenfeno splosnosti m koristim ljudstva. Tudi pobuda za razširitev njegovega dela na Ljubljansko pokrajino je namenjena koristim našega ljudstva RAZVESELITE svoje erage z darilom >Boscav — zabojem, ki je v njem 6 steklenic Izbranih vin '2 steklenici penečega vina, 1 steklenica Kina vina. 1 steklenica vina »Amaro«, 1 stekV-mca de^ertnega vina ln 1 časa česen i v žganiu. povrh pa Se nakaznica za pos-ebec NOVOLETNO DARILO (listnico Kolo. pripor za jea itd.) Cena zaboju «... L 260.— Zaboje s steklenicami izbranih vin dobite v DAJ-DAMU. ki Vam želi MIRNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO! DAJ - DAM Zaboje z izbranimi vini in posebnim novoletnim darilom dostavljamo po i-elji tudi na dom. Sprejemi pri Zveznem tajniku Ljubljana 30. decembra Včeraj zfutraj je Zvezni tajnik svpreiem««! poročila nadzornikov področja ob prisotnosti Zveznega podtajnika »n Zveznega pod-poveijnika GIL-a ter nadzornika in tajnika pokrajinskega D določen ekvivalent sa stot oranoga 18. sa kubični meter trdih drv 68. nehkih drv 42, za eno svinjo 130 kg i000 in sm eno ovco ali kozo 150 lir. (Seleinica lOLtl) sB Danes: Sreda, 31. decembra: Silvester. Jetri: Četrtek* l. januarja: Novo leto DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: 2elezna krona Kino Sloga: Ko se zastor dvigne... Kino Union: Zaročenca Kino Moste: Močnejši od smrti — Poljubi me, Ludvik — Med nebom in zemljo. Razstava Debenjak — Jaka« — MiheliS ▼ Jakopičevem pav Ijonu. Veseli teater ob 18.30 v Delavski zbornici. JUTRIŠNJE PRntEDITVE Kine Sloga: Potepuh Ostali kinematografi nespremenjeno Veseli teater ob 14.30. 16.30 in 18.30 v Delavski zbornici Sreda: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, in Nada Ko-motar. Vič — Tržaška cesta 48. DEŽURNE LEKARNE Četrtek: Dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6, Hočevar. Celovška cesta 62. Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. Mestno denimo zdravn'Slco »Turbo bo opravljala od srede od 20. do petka do 8. ure zjutraj mestna zdravnica dr Jožica 2itko, Pletersnikova ul. 13. telef. 47-64. Naše gledališče DRAMA Sreda, 31. dec: ob 17.30: Boter Andraž. Izven. Znižane cene Četrtek. 1. januarja: Peterčkove poslednje sanje. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene. Ob 17.30: Rokovnjačl. Izven Petek, 2 januarja: ob 15. Bog z vami, mlada leta! Dijaška predstava. Zelo znižane cene Sobota, 3. januarja: ob 17. Hamlet. Red A OPERA Sreda, 31. dec: ob 17.S0: Večer pri grofu Orlovskem. Izven. Konec ob 19.30 četrtek, 1. januarja: ob 16. Prodana nevesta. Izven Petek, 2. januarja: zaprto. (Generalka) Sobota, 3. januarja: ob 17. Ples v Operi. Premiera. Red Premierski Radio Ljubljana PETEK, 2. JANUARJA 1942/XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Operetna glasba, v odmoru napoved časa. S.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Kmečki tiio. 12.40: Ambrosianov trio. 13: Napoved časa! poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih sil v slovenščini. 13.17: Lahka glasba pod vodstvom mojstra Petraria. 13.50: Slavnostni valčki. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Mali orkester pod vodstvom mojstra Zene. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanca 3 sodelovanjem tenorista Ada Dariana ln basista Julija Betetta: operetna glasba. 19: Tečaj italijanščine, poučuje prof. dr Stanko Leben, 19.30: Poto-čila v italijanščini. 19.45: Pestra glasba. 20: Napoved časa, poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Operetna glasba. 20 45: Gledališka sezona EIAR: simfonični koncert pod vodstvom mojstra Carla Zecchia, v odmoru slovensko predavanje. 22.45: Poročila v italijanščini. SOBOTA, 3. JANUARJJA 1942/XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Kvartet Jožek. 12.35: Pesmi in melodije. 13: Napoved časa, poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih sdl v slovenščini. 13.17: Ljubljanski radijski or«e-ster pod vodstvom D. M. Sijanca. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Prenos iz Tokia. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Nove gramofonske plošče Cetra. 18: Predavanje za gospodinje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 20: Napoved časa, poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.35: Operetna glasba Ottocenta pod vodstvom mojstra Giuseppa Morellia ob sodelovanju sopra-nistke Liane Grani. 20.45: Koncert vlolon-čelista čenda fiedlbauerja in pianista Marijana Lipovška. 22.05: Orkester Cetra pod vodstvom mo'stra Barzizze. 22.45: Poročila v italijanščini. SREČNO NOVO LETO želi vsem cenjenim gostom GRIL MARJAN brivski salon RIBNICA Iz Spodnje Štajerske — Novi grobovi. V Mariboru sta umrla vdova strojevodje Avgusta Lešnik, stara 83 let, ln posestnica Josipina Potočnik, stara 33 let. V Studencih pri Mariboru je pa umrl zasebnik Jakob Pogelšek, star 61 let. Iz Srbije — Razdelitev Srbije v 14 okrožij. Srbska vlada je odredila, da se razdeli Srbija v 14 okrožij. Vsakemu okrožju načelu je okrožni poglavar kot najvišja upravna in uradna instanca. Okrožja so: Banat s sedežem v VeL Bečkereku, Beograd, Valjevo, Zaječar, Kragujevac, Kraljevo, Kmševac, Leskovac. Mi tr ovi ca (sedež Kosovska Mitrovica), Morava (sedež v Ćupriji), Niš, Požarevac Užice in Sabac. — Zupan dobil 50 batin. 2upan neke srbske občine je dobil javno 50 batin, ker se je dal podkupiti pri oddaji služb v ob-č;nski upravi. PDED U.JLI H H I I lMX!Lg.flJUlJLIULiJUULJU NARAVA IN SLIKAR »Spožtovanl mojster,« vpraša učenec slavnega slikarja, »ali je res, da naj slikam naravo tako kakor jo vidim.? »Seveda,« je prikimal slikar, »toda bog varuj, da bi ne videli tako kakor jo slikate.c PRI KRZNARJU — Povejte mi prosim, ali to aajčis krzno rea prenese del. da mi ne bo treba vedno nositi s seboj dežn'ka? — Gotovo, milostiva. Ali ste sploh 2a kdaj videli zajca z dežnikom? \ 9bBW. 300 »8L07ENSKI NARODi,*^ tL Stran 8 Na pragu leta I942. «fap— oglaševalcem in prijateljem , izpolnile v novem leta prav m želje. UrednUfvo in V srečno novo leto Ljubljana, 31. decembra Ali nismo srečm že zato, ker je prinod-nost vedno sknta pred nami? Ce b: oilo to mogoče, bi najbrž pogosto ne vstopali v novo leto 2 optimizmom, kakršen je potreben, da zmagujemo težave in razočaranja, ki jih življenje prinaša vedno. Vsako leto nikakor ne more b:ti srečno, kakor si vselej ob njegovem začetku ?e limo- Kdor hoče živeti, tudi ne more deliti let na srečne in nesrečne. V življenju je vse relativno, sreča pa menda še najbolj. Vsekakor pa sreča -zavisi predvsem od človeka samega: od tega, kar si bo znal in mogel izvojevati od življenja, nt pa toliko od tega, kar mu bo življenje navrglo samo Končno sreča nj v tem, da uživamo gmotne in negmotne dobrine temveč v tem. da znamo živeti. To se pravi, da moramo znati tudi trpeti in najt: v vseh življenjskih barvah, tudi najtemnejših, ubranost — duševno ravnotežje. Človek je časovno bitje- zato je razumljivo, da so njegova merila v vsakdanjem življenju tako prilagodljiva in da imajo pomen kvečjemu za neposredno se danjost. Zato bi tudi radi vkienili v kratko dobo enega samega rodu najmanj pol zgodovine človeštva. Nesrečni se čutimo, ker radi gledamo v prihodnost, ne da bi si dovolj dobro ogledali samo sedanjost Živeti pa bi morali znati danes, da bi imeli p_r3vico tudi soditi o prihodnosti ter od nje pričakovati kaj več. Naša prihodnost je naša sedanjost: naša sreča izhaja samo iz sedanjosti. Zato ne smemo nikdar pripisovati prihodnosti večjega po mena kakor sedanjosti. Najpomembnejša je sedanjost. To se pravi: vsak trenutek, ki ga preživiš, je pcmemben. a ne, da misliš, češ. življenje bo dobilo svojo pravo ceno šele kdaj pozneje. Večja vrednota ne more biti dana človeku od te: dan mu je čas. Kdor ga zavrže, zavrže življenje, kajti ta dar je samo enkraten. Od posameznika je odvisno, kako ga izkoristi, ka ko naloži to glavnico, ki lahko daje obresti zanamcem — lahko pa tudi terja od njih še dolgo odplačevanje. N; nesreča, če se ljudje v resnih časih vsaj zresnijo in če bolj pogosto razmišljajo, kakor pa. da se vtap'.jajo v megleno lahkomiselnost Včasih je bi! mnogim prehod iz starega v novo leto samo prilika, da so se vdajali zanosni, a hkrati ze'o klavrni pijanosti. Patetika, sentimentalnost in pijanost so jih spremljale čez prag nr,ve<*a leta, kakor da človek ne sme biti jasne glave ter hladnega razu- ma niti ob tako znamenitem trenutku, k: mu sicer pripisuje začetek novega raz dob j a. Ali je imel ta beg v neresničnost pomen v tem, da posameznikom ni bilo treba delati ob koncu leta svoje življenjske bilance? Morda res precej boli. če ob koncu leta pomisliš, ali si kaj štoru n« naredil, kaj si opustil in zamudil — kake si izrabil čas, ki pomeni v dobi kratkega človeškega življenja precei visok odsto-ieK. Vsako leto, ki mine je izgubljeno z« vedno ;n se pridruži minljivosti, pa se ti vsilj vprašanje: Koliko časa mi bo še dano? Ali bom izpolnil vse zivlieri naloge ki bi jih mogel in moral? Toda ob novem letu se večini ljua; takšne misli ne zde dovolj vesele Raje poslušajo voščila m napitnice. prazno*er-ne napovedi in vse tiste melodije na oblakih slonečega optimizma, kt zastirajo pogled v resničnost Novo leto se jim zd: preveč praznično, da bi se jim zdelo prijetno poslušati pridige o dolžnostih, delu o kratkem življenju o hitečem času Ce se pa že vsiljujejo resnejše misli, jih sku saje zadušiti in takoj pomislijo, češ- Hv '.i^nje je res kratko, zato pa takoj terjaj-mo od njega, kar nam lahko da Končne so pa zadovoljni z zelo skromnimi darovi z omamo in celo izgubo zavesti, ki je najdragocenejše, kar človek sploh ima. Tako človek beži pred svojo neznatnostjo v svet. kjer lahko izgubi celo svoje dostojanstvo. Ne, od življenja moramo terjati mnogo več. Toda stara resnica je, da nihče ne more terjati od življenja več kakor mu lahko sam da Skoda samo, da se ljudj*. ne zavedajo najbolj preprostih življenjskih resnic. Menda prav zato iščejo tako neugnano vedno največje laži ter so «le-pi od blišča večnih iluzij kakor potnik v puščavi, ki veruje tem bolj v fato mor gano, čim bolj je žejen. Da, vedetj moramo, kaj naj terjamo od življenja. To bomo pa vedeli- če se bomo zavedali, kaj življenje terja od nas. Terja mnogo. Tudi v novem letu bo življenje ostalo življenje, človek pa — človek. Same želje, da bi bilo novo leto srečno, n*. morejo biti glavnica, ki bi nanjo lahko zidali. V novo leto moramo stopiti močni, z veseljem do življenja, ljubeznijo do dela in brez strahu pred trpljenjem. Tako bo že prvi korak srečen in optinvzem nas ne bo zapustil že pri prvem razočaranju. Začnemo torej novo leto srečno, da bo res srečno, kakor si vsi želimo! NEVNE VESTI — Proizvodnja metilnega alkohola In njen pom^n. Proizvodnja metilnega alkohola v Italiji se je preteklo desetletje snat-no povečala. Metilni alkohol uporabljajo v na različnejše industrijske svrhe, med drugim tudi za izdelovanje sintetične smole in plastične gmote, ki jo uporabljajo za okraševanje pohištva, okvirjev itd. M^Ulnl alkohol je topilec smol in lakov, rabi se pri pripravljanu formalina. bromatov in metllnih derivatov, ki so potrebni industriji proizvajajoče barve Z avtarkičeega vidika je važna možnost uporabe metilneg* alkohola kot goriva. Proizvodnja merilnega alkohola se je v preteklem desetletju v Kaliji podvajsetorila. kar je predvsem zasluga novih tovarn za proizvodnjo metilnega alkohola, ki sloni na lesni destilaciji. — Uspehi režimske akcije v korist r>**-teram In otrokom. Z letošnjim prazniKom »Dneva mater in otrok« je režim hot*l se enkrat potrditi prvenstvo demografskih m socialnih vrednot, ki so odločilne vatnDStJ za bodočnost rase. Skrb režima za izboljšanje gospodarskih in higijensko-zdrav-stvenih pogojev delovnega ljudstva se v zadnjih letih in med sedanjo volno nikakor ni zmanjšala, temveč celo zvečala s učinkovitimi akcijami Jasen dokaz. **kor pravi ^Agenzia dTtalia s delMmper".«, kako koristna in blagodejna je ta delavnost, je v zman šanju števila mrtvorojinlh in smrti otrok v prvem letu starosti Po demografskih statistikah je Število mrtvorojenih padlo od 28 289 v 1. 1938 na 26.572 v 1 1940 kljub temu. da se je v tem času celokupno število rojstev zvišalo Tudi v prvih 10 mesecih letošnjega leta je bilo število mrtvorojenih znatno nižje kot iani v enakem razdobju. Med tem ko #0 še 1935 leta zabeležili 33 mrtvorojenth na 1000 rojstev, je to razmere v truecju 1936-3? padlo na 32 od 1000. L 19*9 se je znižalo na 31. 1 1940 pa na 30 od V prvih 10 mesecih letošnjega leta *e do celo zabeleženih samo 28 od 1000 Ta Številka predstavlja najniž'i minimum, ki ie bil kflai dosežen v italijanski demoT-*:ski zgodovini Se pomembnejše je izholjsa.iJe. če upoštevamo tudi število smrtnih ,)r»ne-rov otrok pod enim letom starosti ItfKi ile je v preteklosti z visokim y4sto'-kot težko hremenilo demografski rizvu| Skunno število mrtvorojenn in umrlih v prvem letu starosti 1e od 1 1937 ko je znašalo 137 na 1000 rojstev, padlo v l. 1-J.*fc na 135. v l. 1939 na 125 in v L 1940 na 129 Ta prihranek na tisoče človeških življenj, ki je bil uresničen s podvojeno delavnostjo režimskih ustanov za izboljšanje življenjskih posrojev mater v času nosečnosti, poroda in po porodu, predstavlja 2 vidika demografske bilance vsekakor znaten uspeh l KINO MOSTE MoSneiSl od smrti i države, ki jim je postala zdaj prava ln nadvse uvidevna domovina. — Na Polževem je smuka se zmerom ugodna. Čeravno med Ljubljano in Grosupljem skoraj ni snega, kakor ga li niti od Stične proti Novemu mestu, so hribi okoli Višnje gore, zlasti pa priljubljeno Polževo, se zmerom pokriti s snegom ugodnim za smuko, tako, da bodo novoletni Izletniki na Polževo lahko uživali v tem lepem zimskem sportu Snega je se zmerom okoli 25 cm in je za smuko izvrsten. Te dni se je sicer ponujal nov sneg, ven ia r pa ni nobene škode, če ni zapadel, saj smučarji niti po starem Se niso povsod zoiali smučin Na Polževem so prepričani, da bo za novo leto spet polno smučarjev m izletnikov, kakor jih je bilo na božič. — LetošnJa vinska letina na Hrvatskem Hrvatska je imela letos srednje dobro vinsko letino. Dober je bil pridelek v Dalmaciji in Hercegovini. Hrvatska bo letos lahko izvozila 1100 vagonov vina. Največ ga bo izvozila v Nemčijo, nekaj pa tudi v Švico, na Slovaško. Dansko in Holandsko. V primeri z lanskim letom se je vino na Hrvatskem podražilo za 200 do 300 odstotkov. — Na Hrvatskem kličejo na oro*ns vaje. Kakor poroča »Nova Hrvatska« so p-ed-atavnki nemške in madžarske nanjftme v neodvisni hrvatski državi adail proglas na vas Neme« ln Madžare, ki -»o hivets»tl podaniki, da so morajo brezpogojno oćrvatl pozivom hrvatskih vojaSclh oblastev na orožne vaje in Is se moralo sploh v ▼sikom pogledu zkazati lojalne do hrvatske VESELI T E A T E a Danes premiera! Novoletni program it, IS Predstava na Silvestrovo ob 18.30. Na Novega leta dan tri predstave: ob 14.30, 16.30, ln 18.30. Sodeluje g. Ljubila Jovanovič. Adamič jaza. — Meddržavni brzojavni promet hrvatske razširjen. Hrvatska je obnovila meddržavno brzojavno službo z naslednjimi državami: Bolgarija, Finska, Portugalska, Rumunija, SlovaSka, Švedska, Švica, Turčija in Japonska. Brzojavk« gredo preko Nemčije, razen onih na Slovaško in Rum unij o, ki gredo tudi p*eko . Madžarske, — Ljubljanska »p*osna bolnica. Letos je ljubljanska sploSna bolnica sprejela precej manj bolnikov kakor prejšnja leta. pač zaradi tega, ker je bil dotok po aprilu skoraj povsem ustavljen z Gorenjske in s Sta jerske. Le od časa do časa se dovažajo v ljubljansko bolnico ponesrečence z Gorenjskega in Zasavja. Skupaj je bilo sprejetih letos do danes 28 254 bolnikov in računajo, da bo do večera doseženo število 2a 300 — Včeraj je bil sprejet na kirurgični oddelek le en ponesrečenec, ln sicer 141etni etn posestnika Janez Kregar ls DobrunJ. Pri padcu si je zlomil levico. — Prihranki hrvatskih delavcev v Nemčiji. V Nemčiji Je zdaj zaposlenih okrog 70.000 hrvatskih delavcev, ki so poslali od avgusta do konca novembra do mov 113.000.00p kun. O tem smo *e poro čali. Hrvatski listi z velikim zadovoljstvom beležijo to kot nov dokaz skrbi Nemčije za hrvatske delavce, ki so tam zelo dobro plačani in tudi ravnanje z njimi je vse hvale vredno. — Pisma te paketi hrvatskim dobrovoljcem aa ruskem bojišč«. Svojci lahko pošiljajo odslej hrvatskim dobrovoljcem na ruskem boj licu pisma ln pakete preko nemike volne ooite. — Beugiajjrtuj ielezzJJBco poetaJs bedo ohnovUL Razumljivo je. da je bfla eden glavnih ciljev nemiklh bombnikov, kr te letošnjo veliko noč ob Izbruhu vojne med NcmSJjo la bivao Jugoslavijo napad* L3UBL3ANSK! KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16., 18.15. ob nedeljah la praznikih ob K 14.30 16.30 m 18.30 KINO MATICA * TFLFFON ft-41 Epohalno nunsko veledelo! Največji fina zadnjee« časa! Gino Orvi. Luisa Ferida. Masslmo Gl-rotti. EU?a Česani la na tisoča dragih igralcev in statistov. R>dt »zredne do'*!ne filma predstave ob nedeljah tn prara fclh ob 10.. 14 . 16.. 18 15! »VO ¥TXIO%* * TFI FFON Krasna filuska drama Zaročenca ar.idi izredne dol ine Bhna " fd-tave na Nove-a leta ob 14., 1615 in 18 30. vINO 'SI.OO* * TFI FFO* B1-Z1 Na Silvestrovo poslednjič: KO SE ZASTOR DVIGNE Na Novo leto izvrstna komična filmska burka P O T K I* C H V clavni vlcei Marar>o. priznani f1!msk> komik. KINO MOSTE Za Silvestrovo trije i i i m i. Pricetefe ob 14 in 17. MOCNEJSi OD SMRTI Uons Karloff v novem Frankf*n«teintf MED NEBOM IN ZEMLJO Vmedco NaZ7ari. Germana P^olien Roberto Villa POLJUBI ME LUDVIK... >i lavnih od 17. neprekin.ieno. nedel .a 14-, 16 30 in 18. grad. beograjska železniška postaja, ki sc jo nemške bombe skoraj popolnoma porušile. Poslopje je za poslovanje m xiprav-Ijanje potn kov postalo neupoiaono, taito da je železn.ška uprava v neposrtum oUži-ni porušene železniške postaje zgracula zasilne barake, ki so odtlej v ajib 'oslovali uradi glavne beograjske železniške postaje. Kakor poročajo L-eograjski listi, se ie zdaj odloč.la beograjska mastBa obema, da bo porušeno postajno pcslopje )bnovUa in tako olajšala velik BeJecBEa&d promet v Beogradu, ki je tudi važno medna ro in*> železniško križišče. Z obnovitvenimi aeii tO že začeli in bo obnovljena p jata jo. z. ocena svojemu namenu že proti koncu pomladi prihodnjega ieta. Po novem letu ordinira zopet redno zobozdravnik: specialist DR. STANE VRHOVEC Karlov&ka cesta 20 Tramvajska postaja. — Telefon 34-24 Rtfntgen Obsevanja — Naročnice na Gospodinjski koluti*. opozarjamo, da je koledar izšel. Prosimo, da ga dvignejo v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Seienburgova uJ. 3-Cena Lit 20. 5i#u Cenjenim gostom Restavracije in Ekspresa „SLON" želim srečno in uspešno novo leto! Kestavrater — Zbirka hrvatske lirike. Na hrvatskem knjižnem trgu se je pojavila te arif antologija hrvatske lirike pod naslovom »42«. Knjiga je mišljena kot nova izdaja hrva.ske lirike, namenjena hrvatskemu ljudstvu za leto 1942. V nji ie zastopanih 42 hrvatskih lirikov zadnjih 400 let z naj boljšimi pesmimi. Knjiga prinaša tudi slike vseh pesnikov n je zelo lepo oprem ljena. UPORABLJAJTE „ J A N J A44 KREMO! — Za normalizacijo ž.vi jen ja v Beogradu. Kakor povsod v vojnih časih, so se po zlomu bivše Jugoslavije tudi v Beogra lu v vseh strokah pojavili veriža ki, ki so z iz-žemanjem ljudstva kar čez noč obogateli. Izprva so bila oblastva proti vertžnikom nemočna, vendar pa so pozneje nadzo. stvo nad »črnimi borzami« tako poosrrila, da večina veržnikov in špekulantov m več mogla nadaljevati s svojim neče*ln»m lom. Cim je uprava beograjske polic je zatrla »črne borze« in črnoborzd ancem onemogočila delo, se je lotila *rgovoev. ki je bilo med nj.mi prav tako dosd Spek-.iian-j tov. Mnogi so imeli nakupič^ia razna 2>-I vila, ki so jih prodajali samo na skr\aj in seveda po višjih cenah, kakor pa so bile določene najvišje. Polcijska uprava v Beogradu je bila prepričana, da oo špekulacij-takšnih trgovcev preprečila, če bo določ la i izredno stroge denarne in zaporne kazni, vendar pa se je kmalu izkaza* o. da so *ud. j te mere preblage. Da bi brezvestnim trgovcem vendarle -loskočila, je 3daj sklenila, da bo vsakega trgovca, ki bo posloval nesolidno in izžemal ljudstvo, takoj zanrla in ga denarno oglobila zelo visoko, poteg tega pa mu bo odvzela obrtni list ta za stalno zaprla trgovino. Umestnost teh odredb se je že pokazala in se je večina beo- grajskih Ufotcjev vrnila k pošten činu poslovanja. — Gospodinje! Novo isto je tubi te se pravočasno z Gospodinjskim koledarjem. Koledar obsega razen koledarja in raznih vpisnih tiskovin tudi 233, za sedanji čas prirejenih kuhinjskih receptov. Cena Lit 20. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. Seienburgova ul. 3. 590-u — Važno sa pisarne in privatnike. r^.v beležni koledar za leto ^942 s« dobi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Seienburgova ul. 3. Cena Lit. 6. 597-n Športni pregled Španija : Švica 3:2 (1:1) V Valenciji je v nedeljo nastopila španska nogometna reprezentanca proti enaj-storici Švicarjev Tekmo je sodil portugalski sodnik Cacuto. Tekma je bila od začetka do konca zelo borbena m porodila pravijo, da so Spanci zasluženo zmagali. Ni pa prezreti dejstva, da so igrali na svo-iih tleh in ds je rezultat tudi za Švicarje zadovoljiv » V prvem polčasu so Spanci močno pritisnili že od začetka in že v 4. minuti dosegli vodilni gol, ki ga e zabil leva zv.«za Campos Švicarji so potem izenačili v 27 minuti po levem Krilu Kappengerju. V drugem polčasu so Spanci pol ure popolnoma prevladovali in v 22. in 28 mtn^iti dosegli dva gcla. ki sta bila oba zasluga srednjega napadalca Munda Rezultat so ;»otem postavili Svicarii štiri minute pred koncem, ko je bil uspešen Aebi Španska reprezentanca je imela a*?l a; šibkejših točk predvsem v krilski vrsti ln v ožji obrambi V nedeljo Triestina — Atalanta Italijansko nogometno prvenstvo se ra-daljuj-e brez odmora Spored tekem v ooeh divizijah v nedeljo 4. januarja prinaša nova zanimiva srečanja, ki bodo nedvomno spremenila stanje v vodstvu. V Trstu gostuje Atalanta, ki zadnje nedelje neusmiljeno kosi svoje nasprotnike vseh fca:i-brov. Tako bo morVa tudi Triestina oo^te-no zagrabiti, če bo hotela ostati še na vrhu R^ma gostuje v Genovi proti Ligu nji in zdi se. da tam ne bo zanjo točk. Tudi Venezia gostuje Sprejela jo bo FiorenUca v Firenci Velika tekma bo v Milanu ;ned Ju ven t u so m tn Ambrostano, ki se ^-at'nje čase popravlja. Spored je v diviziji A naslednji : v Modeni: Modena—Napoli, v Livornu: Livorno—Bologna, v Milanu: Ambrosiana —Juventus, v Rimu: Lazio- Genova, v Genovi: Liguria—Roma, v Torinu: Torino —Milano, v Trstu: Triestina—Atalanti v Firenzi: Fiorentina—Venezia. V diviziji B bosta med favoriti im^li težje delo edino Fanfulla in Novara. mod tem ko kaže, da bo Bari ostal še nap-cj v vodstvu. Igrali bodo takole: v Vicenzi: Vicenza—Udinese, v Pratu: Prato—Fiumana, v Bariju: Bari—Lucche-se, v Savoni: Savona—Novara, v Ale.^an-driji: Allesandria—Siena, v Bustu Ars: Pro Patria—Brescia, v Pescari: Pescara— Fanfulla, v Padovi: Padova—Pisa, v Spe-ziji: Spezia—Reggiana. _ Upravni odbor športnega kluba ali- riJe žeti vsem članom in prijateljem sreč no novo leto 1942. MALI OGLASI SJPLOSNO RKOJASTVO sa gospode, dame in otroke, kakor tudi popravila ln obračanje, bene nizke, prvovrstna Izdelava Istotam poučujemo krojno risanje (najnovejši, brezhibni Kroj). Izdelulemo vse vrste kroje po meri Se priporočamo! — Ljubljana. Kolodvorska ulica 18/1. drugo Ivorisče, ali Čopova ulica št. 10/1. vhod Iz Resljeve ceste. 2077 TERNO BOSTE ZADELI z vašim zdravjem, če boste redno pili le — »Ambroževo medico«, katero dobite le v — MEDARNI, Ljubljana, židovska ulica 6. 2100 Inserirajte ,Slov. Narodu1 MOUKOCJE. jtomane. kauče, fotele itd vam napravim no-«ro ali staro popravim aajceneje — po želji grem tudi na dom. — Tapetnik I. Hahjan Ljubljana Igriška ul it 10 57 T HALO! HALO! Danes vsi k >Dvema ribičema« na fino pra-žene zajčke, piščance in pečene kure ter kranjske klobase, pečenice šunko, srno v obari, telečjo pečenko in na veliko Izbiro Še drugih jedil. — Točim prvovrstna dalmatinska ln razna vina. Srečno tn veselo novo leto želiva vsem obiskovalcem Vinko In Angelca Loti ć — Šiška, Janševa ulica 3. IZGUBILA SE JE rjava moška Ustnici z večjo vsoto denarja v kinu Unlonu dne 25. t. m. Pošten najditelj se prosi, da jo vrne proti visoki nagradi v upravi »Slov. Naroda«. 2103 Iz Ljubljane —tj fciviiski trs. Danes se na trgu al mnogo poznalo, da je bil tržni dan in da bo jutri praznik. Prodajalke se bo.e precej ostrega mraza in že zato ne dovažajo več toliko zelenjave. Sicer je pa zdaj že malo domače zelenjave in kmalu bo začela prevladovati uvožena. Mnogo je že uvožene cvetače, pa tudi salate. Med domačo zelen, avo je še največ radića in motov Lica, Malo je že encLvije. Zelenjavo zdaj prodajajo bolj redno branjevci v zaprtih prostorih. Na odprtih prostorih morajo prodajalke imeti zelenjavo debro pokrito. Tudi oranže in jabolka morajo zdaj že skrbno pokrivati. Včasih se zgodi, da kupimo po-mrznjene mandarine. — Včeraj so nekateri mesarji prodajali svinjino, ln sicer tisti, ki je niso pre.eli o božiču. Na družinskega člana je bik) naprodaj po 10 dg svinjine. Danes je bilo odprtih le ne Kaj mesarskih stojnic. Naprodaj so bile krvavice in tlačenke —Lj Strojepisni tečaji — novi — dnevni in večerni prično 5. januarJa, Moderna In največja strojepisnica s 60 pisalnimi stroji. Pouk po desetprstnem sistemu. Informacije in prospekte daje dnevno: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska 15. Telefon 4382. —lj Dr. Hawl:*na Herbert odpre z novim letom zdravniško prakso v Ljubljani Sv Križ. Smartinska cesta 22. 598-n —lj Za novo leto toči priznana najboljša originalna vina refoško, dingač, verono, rebulo, fraskatl, rizling, chianti, čez ulico po 9 Ur gostilna Lovšin. 593-n —lj Ribarsko društvo priredi v nedeljo 4. januarja izlet v samostansko ribogojnico v Stični na Dolenjskem. Odhod z vlakom ob 7.51. sestanek na postaji Stična. Namen izleta je prisostvovati odvzt^-manju iker postrvim. Člani in prij-v^Tjl društva vabljeni. 1 i REUM ATIZZ ATI R E VM ATI Č NI Fate regolsrmente Is v o $ r r e cura di zdravite se redno z UR0D0NAL Evi teretex Dolorl, Sciotica Emicronla, Obesitd Un cucehieino do coffe maUino e sera in un po* di acque PR0DUZI0NE I T A LI A N A in boste preprečiti Bolečina, Ishias (bolečina v kolku). Glavobol, Debelulnost. Zjutraj in zvečer ena Sličico Urodonala v m o I o vodi ITALIJANSKA PROIZVODNJA A*t. Pref. Miloše 3927 dol 3M3t MAGGIA SPORT Trieste — Via Imbrlani 11 — Telef. 48-15 Specializzato ln ve-stiarlo da sel per uo- mo, donna e bambino. Grande assortimento magiieria. Impermea-bili in popeline per bili e popeline per buona. — Prezzi con-venientl. Specializiran v smučarskih oblekah za dame, gospode ln otroke. Velika izbira pletenin. Nepremočljivi plašči in popeline za dame in gospode. Dobro blago. — Cene primerne. la lampada di qualita prodotta nello stabilimento di Milano della TUNGSRAM ELETTRICAITAUANA S. A. Kakovostna žarnica proizvajana v Milanu v tvornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITAUANA S. A. TUNGSRAM 3Le JI PHC S. A. ASSICURAZIOM G BIASSICURAZIONI CapltsJe tnteramente veraato Ure 10,000.000 Sede Soclale e Dlrezione: MILANO, Plazza Cavour No A porge t mlgllorl auguii ZAVAROVALNA IN POZAVAROVALNA DELNIŠKA DRUŽBA Popolnoma vplačan družabni delež Ur 10,000 000 Sedež družbe ls direkcija: MILANO, Plazza Cavour št. 5 najlepše čestita praznike ti campionarlo dl blancheria masehile Vaorce ****** P^rUa ATILA 1442 vena presentato eolPlnizio bo razkazal a začetkom del nuovo anno. novaca leta flAPPRBSKNT ANTB: SASTOPNIK: NORBERT PECAK, LJUBLJANA, r Uno macrblnm per seriver« muni ta di carello a duecento spazi, eostruit,. con moder* nlMinil eriteri atti a rendere pratico, veloee e leggero anehe ocrni pio coraplesio lavoro di fattnraiione e \% nnova Pisalni »troj, t dolgim vozom, najinndpi -ecizne kon- strukcije. i> . -en ln lahak, • laži ta vsa tudi teija ln obseinejla Dl«arniFVa delo ČvetieM MOD. S 200, Rappreaenianie escluiivo par la Prcvlncia di LubTana: A. E O V A Č I Č Pr«itrnOTo ul. 44 T*l: 26-36 pr«i Ivan L««a J Btnm 4 »SLOVENSKI NAROD«, Breda, ti. decembra 1S41-XX. fttev. 3QQ O življenju Ljubljančanov smo zvedeli iz župnijskih matičnih knjig naslednje zanimivosti — Precej porok, a malo rojstev Ljubljana, 31. decembra Ne smete pričakovati, da boste lz samih številk župnijskih matičnih knjig posneli dovolj jasno sliko o življenjski bilanci ljubljanskega prebivalstva; to je v resnici bolj kronika iz življenja župljanov kakor c«e-mograf sko poročilo. Vendar so ti podatki, ki jih dnevniki objavljajo vselej o novem letu že po tradiciji, zelo zanimivi, ta*io da najde vsaj čitatelj ljubljanske kronike, kar ga najbolj zanima Letos nedvomno prihajajo do izraza posebne razmere tudi v župnijskih matičnih knjigah, kar pa bi postalo bolj očitno le. če bi primerjali številke več let. Predvsem pa morate vedeti, da uradne župnijske knjige služi;o lahko le kot pripomoček za statistiko o gibanju prebivalstva; glavnih, splošno veljavnih podatkov iz njih ne zvemo. Poslužimo s*e lahko v glavnem le treh matičnih kn.iig: krstne, poročne in mrliške. Iz njih pa ne moremo ugotoviti, koliko župljanov šteje župni'a. ne starostne strukture prebivalstva brez velikega truda, pač pa lahko rie-koliko presojamo zdravstvene razmere glede na umrljivost Zadnja leta ni bilo več ugotovljeno koliko prebivalcev Ljubi lane odpade na posamezre župnije. Velika večina prebivalcev je katolikov, zato se število vseh vernikov ljubljanskih župnij skoraj povsem krije s številom prebivalstva 1000 let stara župnija Zgodovina najstarejših ljubljanskih župnij je zelo bogata. Najstarejša župn;ja v ljubi anski škofiji je nedvomno šentpetr-ska v Ljubljani, saj je bila ustanovljena Ze L 1085 ter bo čez 44 let 1000 let stara Stolna župnija ;e precej mlajša: 14rt2 je leto njene ustanovitve. Šentjakobska, frančiškanska (Marijinega Oznanjenja) in *r-novska (Janez Krstnlk) so bile ustanovljene 1. 1785 In se zato imenuejo tudi jože-finske župnije Druge župnije razen vi&ke ustanovljene 1. 1909, v Ljubljani so bile ustanovljene šele v novejšem ča^u: Šišenska 1. 1928. bežigrajska (sv. CM rila in Metoda) 1933 in moščanska (Sv. družine) šele 1937. V Ljubljani e torej 9 župnij, cerkva Je pa mnogo vec. Zanimivo je. da največia ljubljanska cerkev, sv. Jožefa, ni župaijska temveč samostanska. Stolnica je manjša po dolžini vzdolžne tn prečne ladje. Največja ljubljanska župnija Šentpetrska župni a pa ni le najstarejša, temveč tudi največja. Točnega šte/ila župljanov sicer ne vemo; po precej zanesljivi cenitvi šteje župnija nad 20.000 vernikov. Pred štirimi leti je bila že znatno prevelika, zato se je podelila na moAčan-sko župni;'o, ki ima zdaj že okrog 5 600 župljanov. približno toliko kakor šentjakobska. V župnem uradu nas lepe, umetniške slike v dobrem pomenu besed 2 na vratih omar, kjer so shranjene matične knjige, opozarjajo, da ima župnija 4 podružnice ,a razen tega je v njenem področju še cela vrsta lepih cerkva in kapelic. Niene matične knjige so najstarejše v Ljubljani. Krstna ima letnico 1629. poročna 1635 ln mrliška 1690. Cerkev je bila zidana 1. J.733. Pozneje je bilo prvotno lice župne oerKve znatno spremenjeno, pred leti so pa njeno zunanjost zopet precej približali prvotni obliki V okrilju šentpetrske župnije je cela vrsta zdravstvenih zavodov, kar seveda ni brez vpliva na umrljivost. Kdor se redi ali umre v tem ali onem sanatoriju na področju župnije, je tudi vpisan v župnih matrikah, pač pa so izvzeti rojeni in mrtvi v splošni bolnici. Zadnja leta je vedno bolj očiten pojav, da število porok še zadovoljivo narašča, a da v primeri s tem ne narašča število rojstev. To velja tudi do neke mere za šentpetrsko župnijo, ki je sicer *e vedno nekoliko kmečka — ne le po svojem starem imenu. Prebivalstvo ima še nedvo-no precej kmečke krvi v sebi. Ko bi bilo znano točno število župljanov, bi sklepali Z večjo zanesljivostjo, ali število rojstev letos pomeni napredovane ali ne. Na področju župnije se je letos rodilo 411 otrok (215 dečkov. 196 deklic), lani pa 377 (183 dečkov. 184 deklic). Na domovih se je rodilo 154 otrok, v bolnici 63, v slajmarje-vem domu 151. v Leonišču 37 in v sanatoriju Emona 6. V prirast župljanov je treba računati 245 otrok (129 dečkov in 118 deklic), med tem ko ;"ih je lani bilo 238 Iz mrliške knjige zvemo, da Je umrlo 282 ljudi na področju župnije (126 mosKih in 156 žensk). Lani jih je pa umrlo 258 a 17 moških in 142 žensk), med njimi 209 župljanov. Opozorimo naj vas. da se v Sent-petrski župniji že nekaj let rodi več dečkov kakor deklic, kar se zdi zanimivo Ia tem bolj, če vemo, da je v Ljubljani (po štetju sredi leta^ nad 8000 več žensk kakor moških (41.733 moških in 49.880 žensk). Število porok poraslo Soditi smemo, da število porok narašča ▼ vseh župnijah in ne le v posameznih. To smo ugotovili že v posebnem članku, ko smo poročali o splošnih demografskih razmerah v Ljubljani ter navajali demografske indekse. Bilo je razvidno, da se je indeks nupcialitete, ki nam pove koliko porok odpade v posameznih letih na 1000 prebivalcev, dvigal v zadnjih treh letih precej enakomerno. Tako je znašal . i 938 1104. leta 1939 11.44 in lani 12 18 oklepali smo, da je porast porok v zvezi - posebnimi razmerami ob začetku vojne. č>š da se število porok ob času mobilizacije poveča Lani je bilo v Lubljani sklenjenih 1072 porok. Da je letos število porok še poraslo, smemo sklepati iz prvih podatkov šentpetrske in frančiškanske župnije. Ti župniji sta največji v Ljubljani in njimi župl ani so značilni za strukturo ljuo»jan-skega prebivalstva. — V šentpetrski -.up-niji je bilo letos 257 porok: 227 porok otpade na domače župljane, ki 30 se poročili bodisi v župni cerkvi ali v kateri iz podružničnih cerkva ali kapelic £ parov ee je poročilo drugje Med poročenei je b'lo 22 parov drugih veroizpovedi, ki so r>ili poročeni v župniji po pooblastilu Lani je bilo v šentpetrski župniji* 222 porok, torej 35 manj kakor letos: na lomače župliane je odpadlo 182 porok, razen tega se je pa 17 parov poročilo še v drugih župnijah 78 let star ženin Takšne senzacije pri nas po nerodnosti zamolčimo. Ali ni najboljši dokaz, kako . e naše ljudstvo zdravo, če imamo 78 let stare ženine? Tako je bila zopet potrjena stara resnica, da si star le toliko, koiikor se Čutiš Letos se je v šentpetrski župniji oženil mož, upokojen šolski upravitelj, ki se je rodil l 1863. Nevesta je pa Dila v primeri z njim res dekle saj je bila »samo« 54 let stara, ženini nad 60 let sta^i pa pri nas niso kakšna posebnost, zato jih ni treba posebej naštevati Naj omenimo le, da je bil eden 68 let star Iz tega eamci lahko sprevidi jo. da jim vse živi en je proti mevamost« poroke. Dekleta se v nevarnost rada podajajo že, ko so še maloletna, vendar se može v večjem številu šele. Ko dosežejo polnoletnost. Najmlajše neveste v šentpetrski župniji so bile letos 17 let stare. Na'mlajši ženin je pa bil 18 let star LjublianSani umirajo v visoki starosti Da Ljubi jačani umirajo v visoki starosti, je bilo že večkrat ugotovljeno. Iz tega sklepamo, da je naše mesto zdravo. Nekateri celo trde, da ga je treba uvrstiti med najbolj zdrava mesta v Evropi glede na nizko umrlivest za tuberkulozo. To nam v veliki meri potrjujejo podatki iz mrliške knjige šentpetrske župnije Posebno zanimiv primer je, da so v tej župniji letos umrle tri ženske, stare po 91 let. V starosti nad 80 let je umrlo 29 župl'anov. v starosti nad 70 let 70 in v starosti nad 60 let 55. Rak. ki postaja od leta dc leta nevarnejša bolezen — umrljivost za njim stopa na prvo mesto — je zahteval letos v šentpetrski župniji 34 žrtev. Sorazmerno s tem je bila umrljivost za tuberkulozo zajo nizka: umrlo je le 7 ;etičnikov. Izumiranje v frančiškanski župniji Podatki o rojstvih in umrlih v frančiškanski župniji nas neprijetno presenečajo; umrlo je namreč več župljanov xaKor se jih je rodilo. Rojstev e bilo le 87. kar je vsekakor malo za župnijo, ki šteje okrog 16.000 župljanov. To pomeni, da ^naša nataliteta (število živorojenih na 1000 prebivalcev) le 5.43. kar je globoko pod povpreč em natalitete vsega ljubljanskega prebivalstva. Nataliteta je znašala lani v Ljubljani 12.02. Pri tem pa moramo še upoštevati, da je število smrtnih primerov v tej župniji letos presegalo število rojstev. Med tem ko se je rodilo 43 dečkov in 44 deklic, je umrlo 48 moških in 47 žensk, skupa; torej 95. tako da je umrlo 8 .Vip'ja-nov več. kakor se jih je rodilo Upoštevati Je sicer treba, da je bilo 11 primerov nenaravne smrti, vendar pa ne moremo v splošnem govoriti o visoki umrljivosti, taj je znašala (na 1000 prebivalcev) le o.?3, med tem ko je znašal lani pri vsem Ijub- 1 anskem prebivalstvu 10 24. Umrljivost je bila torej sorazmerno zelo nizka, a še tem nižje je bilo število rojstev. Tako neugodne življenjske bilance ta župnija najbrž ni imela že dolgo Pri vsem je pa razveseljivo, da je naraslo vsaj število porok. Bilo jih je 313 (lani 282). Na domače župljane je odpadlo 184 porok v domači cerkvi in 9 v drugih cerkvah, 129 porok pa odpade na druge župljane, prav toliko kakor lani. Kakor v tej župni i umirajo v visoki starosti — najstarejša ženska je umrla stara 93 let. najstarejši moški pa 89 let — tako se tudi poročajo v »zrelih« letih Najstarejši ženin je bil 69 let star, najstarejša nevesta pa 53. imeli so ludi zelo mladega ženina, le 16 let starega. Porast pristopov h katoliški veroizpovedi Eden značilnih pojavov našega časa, Ki je nanj treba posebej opozoriti, je, da .e letos naraščalo število vernikov v neka ionih župnijah, ker so pristopali bivši uri-padniki raznih veroizpovedi. To je bilo posebno očitno v frančiškanski župniji. .\*ed tem ko je bilo lani 14 pristopov, jih ;e bilo letos 58 Pristopilo je 30 moških ,n 28 žensk Največ je bilo prestopov iz pravo-slavne vere. 19 iz starokatoliške pa 18. iz izraelitske 17. Iz evangeličanske 2 m ori-stopila sta še musliman in brezkonf^siona-iec. V šentpetrski župnij: so pa letos »:rUi-li 3 izraelite, med tem ko so registrirali !3 izstopov Župnija z nafstarefšim prebivalstvom Ce bi župnije delih po struktur, prebival-stva. bi najbrž morali Driznat: šentjakobski župni i. da v nji prevladujejo starejši pi e-bivalci To pa ni razveseljivo za ži^lienj-sko bilanco; napredek smemo priča kovu 1 le v tistih župnijah, ki imajo čim več mlajšega prebivalstva, Šentjakobska zuonija šteje okrog 6 500 do 7 300 župi an.iv V starejšem mestnem delu prirasta najbrž m razveseljivo pa je, da ima župnra mlaiš. prebivalstvo z večjo živlenjsko silo vsa ob dolenjskem kolodvoru. Podatki niso bili zbrani, koliko je bilo letos vseh rojstev, ki odpadejo na to župnijo, vpisani so oib te krsti; doma se je rodilo 19 otrok, ki so biii krščeni v cerkvi, razen tega so pa v Kisim knjigi vpisani še 4 otroci, ki so se rouilj v bolnici, a ki niso biti tam krščeni Prišteti bi bilo treba še v bolnicah rojene in krščene otroke, ki :ih je bilo tudi oii^5iž-no 20 Prav tako ni bilo ugotovljeno, koliko župljanov je umrlo se v bolnic ih; v župniji sami jih je umrlo 49. Med najstarejšimi umrlimi je vpisana neka Mari;aaa Gaberšek, ki se je preselila v Ljubljano iz Boke Kotorske Vpisano je, da se je rodila 1 1839, tako da bi torej umrla 102 ic-ti stara. Umrla je 14. iunuarja. Bilo bi Irena Se raziskati, ali je bila v resnici tako stara., ali je pa bila narejena pomota pri vpisu. Vendar je verjetno, da v tej župniji umirajo tudi stoletniki, sai smo že prejšnja leta ugotavljali, da ima šentjakobska župnija prebivalce, ki umirajo v visoki starosti. Porok je bilo letos 97, lani pa 102. Tudi tu je bilo letos precej pristopov, skupaj 12, iz pravoslavne vere je prestopilo 9 vernikov in pristopili so še: 2 bivša starokatolika in evangeličan. Upadanje rojstev v bolnici Duhovniški urad v splošni bolnici ima mnogo dela. Registrirati mora tudi umrle v zavetišču sv. Jožefa, v bolnici za duševne bolezni, v bolnici za ženske bolezni ln otroški bolnici Doslej so imeli na dan po 2 do 3 rojstva. Na leto je umrlo v vseh ieh naštetih bolnicah od 800 do 900 bolnikov, torej več kakor eden na dan. Zdaj se pa že kažejo vplivi letošnjih sprememb. Splošna bolnica nima več tako velikega področja kakor ga je imela včasih, ko je sprejemala bolnike skoraj iz vse Slovenije. Tudi porodnišnica je sprejemala porodnice iz zelo oddaljenih krajev. Tako je bilo lani v nol-nici registriranih 1954 ro štev, letos pa samo 1610. Smrtnih primerov je bilo lani 844, letos do včeraj, pa 775. Predvsem Je očiten velik upadec rojstev, med tem ko se umrljivost ni mnogo zmanjšala. Vendar iz teh številk ne moremo delati zaključkov, že zaradi tega ne, ker ni ugotovljeno, koliko je v bolnici umrlo domačinov, Ljubljančanov, kakor tudi ne. koliko rojstev odpade na ljubljansko prebivalstvo. Nekoliko jasnejšo sliko o življenju ljubljanskega prebivalstva letos nam bodo ru-dili še podatki drugih župnij. Trnovčani umirajo v pozni starosti Trnovska župnija spada med največje ljubljanske župnije tako po teritoriju kakor po številu prebivalstva. Njena severna meja sega na rob mestnega središča — Ulica 29. oktobra —, na jugu pa spada pod dušno pastirstvo trnovskega župnika dobršen kos Ljubljanskega barja. Donos, ki ga daje prebivalstvo trnovske župnije k splošni sliki gibanja prebivalstva je zaradi tega pomemben. Treba je reči, da so se Trnovčani letos izkazali kot zdrav rod, kar bo nedvomno v veliki meri vzrok tesni stik z zemljo, ki veže še večino trnovskih župljanov. Letos je bilo v trnovski župniji rojenih skupno 167 otrok in je bila lanska številka prekoračena za 12. Velika večina se jih je rodila v bolnici in šlajmerjevcm domu. V bolnici je pri jokalo na svet 111 Trnov-čanov, v Slajmerjevem domu pa 15. Doma jih je bilo rojenih 41. Zanimivo je, da so deklice številnejše med letošnjimi novorojenci so jih našteli 92, dečkov pa le 75. Izredno velik je letos napram lanskemu letu padec smrtnih primerov. Lani je v Trnovem umrlo 110 ljudi, letos pa le 76. torej kar za 34 manj. Kakor ob rojstvu tudi v bolezni župliani iščejo pomoči v bol niči in tako beležijo župne knjige, da *e letos 48 župljanov umrio v bolnici ln le 28 doma. Ce primeri!imo število rojstev in smr: vidimo da fzkPZUJe trnovska žurmtja znaten presežek, Stavilo prebi v nlstva župnije je s tega vidika narahlo za M Med letos umrlim" trnovskimi žirollani ie izredno mnogo stareiših ljudi Cela vrsta jih je. ki so zakrit* čili svoio Življenjsko pot v starosti do 90 lot. Najstarejšo župijanko ie spremi' trnovski župnik na zadnii poti pretek!e dn; ko ie pokopal rr^ter n^-iedne^a nrvverzitet ne io -»c rre/* t*«*«"1?^! Mr^rb**^' Mlo i** p otrok ta1"«"* d** nfti do«=p,*e"t<~ 11 odstotkov 'cnr no razmer^ !Vf°d le nedvomne 7^1n ugod umrlim! v Irnovski žtm. ni ji je tudi mrtvec, katerega identitete mogli ugotoviti. Utonil je v Trnovskem pri* stanu in ko so ga potegnili na suho, so bile vse poizvedbe zaman. Izredne razmere na življenje Trnovčanov, ki je precej odmaknjeno od mestnih dogodkov, tudi letos, ko smo imeli tako globoke spremembe .niso mnogo vplivale. Trnovska župnija je v tem pogledu prijetna oaza, ki jo veOo ceniti mnogi Ljubljančani. Zlasti v aprilu, *o se je pripravljala vojna vihra, so se mnogi zatekli v Trnovo, v nadi, da bodo tamkaj na varnejšem kot v drugih predelih mesta Voine razmere niso vplivale niti na ženitno podjetnost. Letos se je v trnovski cerkvi poročilo 103 parov in le 3 so oklenil; zakonsko zvezo zunaj. Skupno se je letos peročilo 106 parov, in je število p°rok ajipvani lanskemu padlo le za 5, kat giede na vse okoliščine nedvomno ni ..('b^na pomembna razlika. Delo trnovskega župnika se Je letos orne-;ilo na skromnejša redna popravila v cer-xvi v ončrtu je sioer popravilo župnišča, ki bi ni'o že zelo potrebno in je v teku konkurenčno razprava. Toda razmere so "seda-? močno spremenjene m preračunana vsota danes ne bi več zadostovala; tudi za material so težave Med cerkvenimi predmeti so bila prenovljena cerkvena oblačila. Podatke o stolni viški moSčanski, be-^-.grajsk' in šišenski župniji ter pravoslavni cerkveni občini priobčimo v petek ali soboto Novi roman ..Slovenskega Naroda" !z je Opozarjamo čitatelje na znamenito delo Ezia d'Errica »Nos lepenke«, ki začne izhajati v soboto, dne 3. januarja. Pisatelj v italijanski literaturi najvidnejši zastopnik detektivskega in kriminalnega žanra in si bo s svojim duhovitim, napetim pripovedovanjem gotovo tudi pri nas osvojil vse prijatelje lahke, a zdrave duševne hrane! Ničla, ki nagaja zgodovini Pri Štetju let so se zgodovinarji ušteli za ničlo, ki predstavlja eno leto V Italiji so 1. 1937. proslavili 2000. rojstni Jan cesarja Avgusta, ki se je rodil 1. 63. pred Kristusovim rojstvom. Ker so tedaj, kakor smo že omenil:, šteli 1. 1937, je videti, da je bil račun v redu: 63 in 1937 = 2000. Toda račun kijub temu ni v redu. V redu niso niti računi o letih, ki jim je izhodišče katerokoli leto pred Kristusovim rojstvom. Zgodovinarji so namreč napravili napako. Pozabili so na leto 0. Ce je bil nekdo rojen 1. aprila 1898-, Je imel 1. aprila 1902 štiri leta. Imeti bi moral torej tudi tisti, ki se je rodil 1. aprila leta 2 pred Kristusovim rojstvom, dne 1. aprila leta 2 po Kristusovem rojstvu štiri leta. Toia tudi ta račun, čeravno je videti verjeten, ne drži. štejmo na prste: od 1. aprila leta 2 pred Kristusovim rojstvom do 1. aprila leta 1 je eno leto, od 1. aprila leta 1 pred Kristusovim rojstvom do 1. aprila leta 1 po Kristusovem rojstvu je še eno leto, od 1. aprila leta 1 do 1. aprila leta 2 po Kristusovem rojstvu pa je spet eno leto. Človek, ki je bil rojen 1. aprila leta 2 pred Kristusovim rojstvom, ni bil torej 1. aprila leta 2 po Kristusovem rojstvu star 4 leta, pač pa samo 3 leta. Kje torej tiči napaka? Ob izmenjavi stoletij, ko so trčila leta pred Kristusom, Šteta v nazaj, z leti po Kristusu, štetimi v naprej, so izpustili leto 0, torej tisto leto, ki ga 1. 1898. rojeni otrok doživlja 1. 1900. Ko so zgodovinarji urejali štetje let, so pozabili na leto 0, ki je nanj pozabila tudi večina ostalih Zemljanov, čeravno je bilo in je dejansko tudi obstojalo. Da bo ta napaka jasna tu-di preprostejšim ljudem, navajamo še primer, ki bo obstoj zagonetne 0 še bolj natančno pojasnil. To je naš toplomer. Ce je živo srebro v našem toplomeru kazalo včeraj minus 2, danes pa kaže plus 2 stopinji, je živo srebro poraslo oziroma se je dvignilo za 2 in 2 stopinji, torej za 4 stopinje. Za ta povsem jasen račun se moramo zahvaliti samo ničli, torej Črtici »O stop.nj<. Ce bi te ničle ne bilo in bi stopinji — 1 sledila takoj stopinja +1, bi se živo srebro dvignilo samo za 3 stopinje. Kdor se hoče lotiti računanja, bo nase trditve potrdil. Rojstni dan cesarja Avgusta so proslavili leto dni prezgodaj, torej tedaj, ko je od njegovega rojstva poteklo šele 1999 let Pomota pri proslavi cesarja Avgusta pa v zgodovini raznih proslav ni osamljena. Podobno se je namreč 1. 1936. zgodilo tuli slovitemu rimskemu pesniku Horacu, ki so prav tako leto dni prezgodaj proslavili njegov rojstni jubilej. Zanimivo je, da se zaradi napake zgodovinarjev vrše tudi olimpijske igre leto dni prezgodaj. Začele so se 1. 776. pred Kristusovim rojstvom. Ker se vrši olimpiada redno vsako četrto leto, so smatrali, da je bilo povsem pravilno, če so jo obnovili oziroma priredili L 1896., čeravno je bilo to napačno, upoštevaje seveda leto 0 ozii-oma pravilno štetje let. Napaka zgoJovinarjev pa je pri prireditvah olimpiad prišla prav, ker bi se sicer morale vršiti L 1937. ln 1. 1941., torej v letih, ki niso deljiva s 4. Ljudem, ki jim je sedanje napačno štetje let že v krvi, bi se seveda čudili in povpraševali, kako je to mogoče? Leta 0 pa vendarle obstoji, in sicer samo pri zvezdoznancih. Pretkani računarji, kakršni so in kakršni morajo biti, seveda niso mogli dovoliti, da bi jih zgodovinarji kratkomalo potegnil za nos in jih pripravili ob leto dni, ki ga je zgolovina č.sto prezrla, kakor bi ga sploh ne bilo. Samo zvezdoznanci so vedeli in zmerom upoštevali, da mora biti na meji med pozitivnimi in negativnimi številkami tudi ena, toda ne 1, pač pa zagonetna številka 0, ki so jo zgodovinarji tako nerodno prezrli. Skopuh Nekoč so zbrali med člani Francoske akademije prostovoljne prispevke v dobrodelne namene. Do zaželjenega zneska je manjkal končno samo se en luidor. Tedaj so osumili nekega gospoda, znanega skopuha, da svojega obula ni prispeval. Ves ogorčen je mož izjavil, da je daroval, zbiralec je pa pripomnil, da tega sicer ni videl, da pa kljub temu verjame. Kar se je oglasil bistroumni FontaneUe rekoč: Jaz sem pa sicer videl, a veni ar ne verjamem. Bolgarija ima 8,000.000 prebivalcev Z novo pridobljenimi pokrajinami 3e je število bolgarskega prebivalstva izdatno pomnožilo. Ravnateljstvo za statistiko v Sofiji je zbralo najnovejše podatke o celokupnem Številu prebivalstva nove Bolgarije. Po teh podatkih ima Bolgarija zdaj 8,424.000 prebivalcev. PROKLETSTVO 112 DEMANTA ■ o m a m — O, kako krasen je! — je vzkliknila in »e nežno stisnila k meni. — Verjamem, Edita ... Ta demant je edinstven na svetu. . . Pomisli samo, pripadal je francoski kroni S Kohinoorom. ki so ga našli Angleži, ko so izropali zakladnice lahorskih radž. je eden najkras-nejših demantov na svetu. — Ali ga misliš prodati? — Kaj še — kako moreš misliti kaj takega... Pozabljaš, da sem zdaj poštenjak ... — To je res .. . Torej ga vrneš ? ... — Da ... — To je škoda! Lahko bi ga dal razrezati — mislim, da to ni težko. In dobil bi štiri ali pet odlomkov, ki bi jih bilo mogoče vdelati v uhane, prstane ali obeske. — Kdo bi pa vse to nosil? — Jaz vendar, kdo neki! Saj vei, da sem se vedno navduševala aa demante. Nekaj časa sem srepo gledal svojo ljubico, potem sem pa dejal resno: — In ti si upaš govoriti kaj takega? videl sem, kako se ji dvigajo grudi v kratkih, krčevitih sunkih. Plakala je. — No, pozabiva na vse to, — sem dejal in jo objel... Imela boš nakit... toda ukrasti mi ga ne bo treba. So demanti, ki prinašajo nesrečo in Regent spada med nje. Ne bom mogel mirno spati, dokler ga ne odnesem v Louvre. — Kaj pa če te aretirajo? — je dejala Edita zroč name s svojimi velikimi, solznimi očmi. — To se ne bo zgodilo, ničesar se mi ni treba bati. Vse sem dobro premislil. Res sem bil vse premislil, vendar me je pa Editin pomislek zbegal. Vso noč sem razmišljal o vsem ter tehtal razloge za in proti. Ali bi me mogli aretirati? Ne, sem dejal sam pri sebi, tako neumen ne bom, da bi priznal, da sem ukradel ta demant in ker ga ne morem prodati, da prihajam k njegovemu lastniku, torej k državi Izmislim si poljubno zgodbo — nikoli nisem v zadregi, če si je treba kaj izmisliti — in moj nastop mi gotovo prinese zahvalo uprave Louvra. Kdo ve, morda bi mi pa celo ponudili nagrado, ki bi jo seveda odklonil, kajti Če je človek sklenil postati pošten, mora ostati tak do konca, Ko sem zjutraj vstal, sem imel pripravljen razgovor, ki ga bom imel z visokim funkcijonarjem, kjer bom sprejet. Upošteval sem vsa vprašanja, ki bi mi jih mogel zastaviti ravnatelj muzeja in bfl sam prepričan, da bom gladko odgovarja] na nje. Rrepko sem objel Edito, se domenil t njo glede sestanka ob pol eni pri postajališču omnibusov pri Pont des Saints-Pere, potem sem pa odšel domov. dolgo sem stal pred zrcalom, končno sem pa vzel še klobuk in rokavice, odšel na ulico, najel taksi in se odpeljal v Louvre. Med vožnjo sem ponavljal sam pri sebi govor, ki sem ga bil pripravil, toda čim bolj sem se bližal cilju svojega potovanja, tem nemirnejši sem postajal. Kaj pa Če bi se mi ta korak ponesrečil? — sem razmišljal sam pri sebi Ne, neumnosti ti roje po glavi, sem odgovarjal sam na svojo misel. Od kdaj pa oblasti aretirajo ljudi, ki prinašajo nazaj ukradene stvari? Boječ si postal od trenutka, ko si sklenil poboljšati se. Ves svoj pogum si izgubil. Samega sebe nisem mogel več spoznati. Ko sem pa pred Louvrom izstopil iz avtomobila, se mi je vrnila vsa hladnokrvnost. Plačal sem šoferju in odšel na dvorišče Caroussela. V glavo mi je šinila misel, da bi krenil naravnost v konserva-torjevo pisarno, toda ura je bila šele pol desetih in vedel sem, da prihajajo državni uradniki v Parizu prav tako kakor v Londonu zelo pozno v pisarno — če sploh pridejo. Sklenil sem torej kreniti v muzej in počakati tam do enajstih. Nekam tesno mi je bilo pri srcu, ko sem prestopal prage istih dvoran, po katerih sem hodil na sveti večer pred tremi leti in pol z deman-tom w žepu. Skupaj s gručo turistov sem prišel do dvorana, kjer so bile razstavljene kronske dragocenosti. Tam so ležale na svojih blazinicah iz belega plisa. In vodič turistov je razlagal s pastorskim glasom: Nastala je tišina igral sem zelo dobro vlogo . .-------------.------«------------. — , .. j----»--------- ogorčenega po£tcnjaIia. Edita je povesila glavo in I da bi se preoblekel Oblekel sem najboljšo obleko, | — Regent, najkrasnejši demant na svetu. Tehta i formo. sto šestin trideset kara tov ali okrog osemindvajset gramov, cenijo ga pa na dvanajst do petnajst milijonov. Nisem mogel zadržati nasmeha, videč, kako se vsa ta zijala navdušujejo pred imitacijo, kajti uprava Louvra je bila po mojem trdnem prepričanju nadomestila z imitacijo demant, ki sem ga imel v svojem žepu. Moral sem pa priznati, da je bila imitacija izvrstna in da je delala vso čast umetniku, ki jo je bil izdelal. Čutil sem prikrito veselje, ko sem sledil gruči radovednežev, občudujočih ponarejeni demant. Med temi ljudmi pač ni bilo nobenega poznavalca draguljev. Ura v zvoniku cerkve Saint-Germain l'Auxerrois je odbila enajst in njen zvok, ki me je spominjal na mojo žalostno božično noč, me je tudi opozoril, da moram storiti to, za kar sem se bil odločil. Stopil sem k bližnjemu čuvaju in ga vprašal, kje je ravnateljeva pisarna. — Ravnatelj prihaja redko sem, gospod, — mi je odgovoril čuvaj, — če pa hočete govoriti s kon-servatorjem, ki je danes v službi, ga morda najdete — Ali gre za osebno zadevo ? — Da. — Izvolite za menoj. Odvedem vas k njemu. Prilagodevajoč se čuvajevemu koraku sem razmišljal: Morda je pa stal ta mož na straži v dvorani egiptskih zgodovinskih znamenitosti tiste noči. ko sem ukradel demant. Končno sva prispela na hodnik, kjer je bilo več vrat. Neki čuvaj je bas snažil pri oknu svojo uni- atev. 300 »SLOVENSKI NAROD«, »- GOSPOSVETSKA CESTA 1 DVORIŠČE FIGOVEC Osvald Pengav »Prt Rastoharju« rostllna In trgovina s Špecerijskim Id kolonialnim blagom — stavbni material Ljubljana, Karlovska e. 19 (poleg mostu) SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem cenjenim odjemalcem Franc Rode mesarski mojster o D EV. MARIJA V POLJU ŠOLSKI DREVORED IVAN VRBINC pleskarstvo ln soboslikarstvo LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 8 — Telefon 24-98 SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1942! T. E G E R modna trgovina LJUBLJANA 8RJ!fty>*NnVO T.TTO ŽET.I DIPL OPTIK Fr. P. uuBUpna.pasfižfl hebotičniK Srečno novo leto želi vsem cen. odjemalcem Cvetličarna ,SpIit" (Benedik Ivanka) Ljubljana, Frančiškanska ul. 8 Pio Radonič veletrgovina vina ln žganja Ljubljana, Malenškova ulica 5 M. S E I D L gostilničar — Jakse Anton NOVO MESTO toči samo pristna domača vina Iz lastnih Izborna kuhinja. vinogradov. Karol Polajnar, kavarnar Ljubljana Ivan Praska domača mast C1SII IN ZDRAVI KANE DOBI SE V VSEH LEKARNAH /7 1 R. d si. //41 Premog — drva — oglje specialno oglje aa generatorje vedno na zalogi prt Resman Lojze LJUBLJANA. C. 29. oktobra (Rimska) 21 Telefon 44-90 manuf a kt urna trgovina Ljubljana, Marijin trg 3 Paga£nik Matko knjigoveznica in galanterijska delavnica Ljubljana, Kongresni trg 8t. 12 Petkovsek splošno kolarstvo. Izdelovanje karoserrj LJubljana, Holzapflova 21 G]ud Aleksander damski in brivski česalni salon Ljubi Jana, Kongresni trg 6 Anton Kolina matematično-menanična delavnica Ljubljana, Smartinska cesta 8 Ivan Safovlc splošno čevljarstvo ln specialist za orto-pedična obuvala Ljubljana, Novi trg 5 Anton Novak gostilničar ln trgovec 6tepanja vas Frane Stolar čevljarski mojster Ljubljana, Florjanska ulica 3 Ivan Slmončič J-VUHar urar in trgovec i zlatnino, srebrnlno in optičnim blagom trgovina z mešanim blagom Ljubljana — Siska Veselo ln srečno novo leto želi Alojz Lsmbar modni salon za gospode in dame Ljubljana VIL Celovška cesta 13 Ljubljana, Sv. Petra cesta 36 Terezija Marinko trgovlnoa z mešanim blagom LJubljana, Prisojna 7 Franc Novljan I* Razzellni zaloga sira, salam in sardin, tu- in inozemskih likerjev — zajtr koval niča Božično drevesce izvira iz Indije V Nemčiji so uporabljali prvotno samo smrekove veje Ljublji Lingarjeva ulica 1 ■rečno ln veselo novo leto V. Urlep zlatnina, srebrnina ure, LJubljana, Mestni trg št. 8 Marsikdo ne ve, da nemška navada božičnega drevesca še ni posebno stara. Prvič se omenja božično drevesce v Sebastian Brandtovem delu >Norčeva lalja* iz leta 1494. To pa še ni bilo pravo božično drevesce, ki so ga takrat in sicer prvič v Alzaski lepo okras.li, temveč samo zelena smrekova vejica, postavljena kjei koli v nisi ali pr trjena na vratih. Navada okrasiti niso z zelenimi vejami je bila v Nemčiji razširjena že dolgo prej. preden so začeli praznovati božč. V starih časih so Nemci na praznik boginje Bercht v 12 svetlih nočeh postavljali pred njeno nišo smrečice. Vhod so pa okrasili s smrekovimi vejami. Seveda tak:at Še niso poznal: običaja okrasitve dreves m vej Običaj okrašenega božičnega drevesa izvira iz Indije, kjer so prvotno obešali na veje drevesa v Budhinem svet.šču razi čne okraske, verižice, zvončke, sadje itd. Okrasitev m postavljanje božičnega drevesca ni torej noben kršćanski običaj Sele v času reformacije se je razširil po isem-čij: običaj poslavljati smrečice s prižganimi svečkami kot simbol svetega večera odnosno božičnih praznikov Najbrž se je razširil ta običaj iz Alzaške kjer pa niso poznali bož. enega drevesca, temveč samo smrekove veje. Prot: običaja postavljati s svečkami okrašeno božično dieveace, pa so bile v 17. stoletju izdane prepovedi po policijskih in cerkvenih oblastih. Duhovšć na je nastopila proti »razvaui gorečega drevesca«, ker je smatrala, da se s tem omalovažujejo bož čni prazniki. Vse to pa ni nič zaleglo. Nemškemu ljudstvu se je prikupilo božično drevesce, ki je postalo sčasoma simbol božične noči. Seveda se je božično drevesce v poznejših stoletjih še močno izpremenilo. Okrasitev božičnega drevesa je opisana v nemško pisani knjigi iz leta 1604. z latinskim naslovom »Memorabilia quaedam Argentatori observata« takole: Za božič se postavi smrečica v Strassburgu v izbah, na nji se vidijo rože, izrezane iz pisanega papirja, jabolka, oblati, slalkorčki itd. Leta 1760. je pisal pesnik Jung-StilLng o »l«po razsvetljenem življenjskem drevescu s pozlačenimi orehi«. Seveda je bilo božično drevesce v svoji obliki in okraskih podvrženo modi. V Nemčiji je Imelo božično drevesce dolgo neke vrste konkurenta v tako zvani božični piramidi, iz smrekov h vej spletene koničaste podobe, okrašene večinoma tako, da se smrečje pod bogatimi okraski sploh ni videlo. 6e zdaj naleti človek v mnogi]] nemšk h krajih na božične piramide, obenem se je pa znova pojavil božični lok, čigar pomen sega nazaj v stare germanska predstave. To je iz smrekovih vejic spleten pollok, simbol prehoda iz starega v novo leto. Okrašen je z vsakovrstnim pecivom, s podobo moža in žene ter petelina kot znamenje plodnosti, svoda pa tudi z jabolki in orehi. Končno vendar deček! Na Danskem imajo mesto, kjer so se rodile že več let same deklice. To je mestece Koge blizu Kopenhagna. Prebivalci so bili že v velikih skrbeh in domaČi listi so že obravnavali to pereče vprašanje. Končno se je pa strah pred bodočnostjo polegel, ko je bil 10. t. m rojen krepak deček, ki je s svojim prihodom na svet pomiril mnoga srca. O radostnem dogodku je obv<»atil župan prebivalstvo z balkona mestnega magistrata. Veselo ln srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem, prijateljem ln znancem IVA N O G RIN VINSKA VELETRGOVINA L A V E R C A PRI L J U L J A N I vsem svojim odjemalcem za zaupanje, ki so ga nam izkazovali v preteklem letu. Obljubljamo, da bomo tudi v bodoče ostali zvesti svojim načelom in pošteno služili ali postregli svojim odjemalcem Mr. M. Leustek lekarnar mesarija Ljubljana, Stojnica ftolski dre- Ljubljana, Resljeva 1' vored — p«lru*n/ca Rožna ulica 37 Tehnično najbolj izpopolnjena avtomehanična delavnica LOJZE MURN KANDIJA, pri hotelu \VlndIscber — NOVO MESTO, tel. 66 je edino podjetje na Dolenjskem za predelavo bencinskih motorjev na plinski pogon. Predelava se vrti s tehnično dovršenostjo, brez izgube oblike in sile. V popravilo se sprejemajo motorji vseh tipov in sistemov. Vsa popravila se izvrše točno po naročilu v popolno zadovoljstvo stranke. Ob koncu leta se podjetje iskreno zahvaljuje za vsa zaupana naročila ln se toplo priporoča za nadaljnjo naklonjenost in zaupanje, želeč vsem novo srečno poslovno leto 1942! IVANA GORSE gostilna »Novi svet« LJUBLJANA Gosposvetska c. 14 Srečno novo leto zeli UDOVIC JOŽE strojno in stavbno kliučavničarstvo NOVO MESTO Agnitseh Andrej splošno kleparstvo in galanterijska dela ] \ NOVO MESTO, Kapiteljska 1. teL S8 j j Veselo novo leto teli vsem cenjenim odjemalcem GOSTILNA KRIŠTOF Neža Oelč NOVO MESTO CIRIL MALA VASIC trgovina z mešanim blagom VRHNIKA Srečno ln blagoslovljeno novo leto želi cenj. odjemalcem manufakturna In modna trgovina L TOMS1C LJUBLJANA Sv. Petra e. 88 Veselo in srečno novo leto želi cenje- <► nlm odjemalcem in gostom In «laAčičarna VRHNIKA Br^A,no novo leto! GR- ORJC J02E trgovina SODRAŽICA Srečno novo leto! IVANC JOSIP SODRAAICA vsstn svojim dobaviteljem za nomoć, ki <šo nam jo nudili s tem, da so nam preskrbeli potrebne sirovine in blago vssni svafltn sodelavcem za zvesto ln požrtvovalno sodelovanje, ki nam je predvsem omogočilo, da smo mogli nuditi svojim odjemalcem ceneno obutev VSEM IZREKAMO SVCJO ISKRENO ZAHVALO IN JIM ŽELIMO srečno novo leto TELEFON ŠTEV. 49 JOSIP PENCA PREDILNICA IN TKALNICA ZA VOLNO IN BOMBAŽ »SLOVENSKI HA ROD«. 1041- •ter. 300 diuGCjatta čestita Srečno ln veselo novo leto želi cenjenim gostom GOSTILNA nPRI SODČKU" LJUBLJANA — ŽABJAK *L € Josipina Jorttč LJUBLJANA Srečno novo leto želi cenjenim odjemalcem ROJC MARIJA prevozništvo PRAV SREČNO NOVO LETO! Svojim cenjenim gostom RESTAVRACIJA „PRI šestici" SREČNO NOVO LETO ŽELI MESTNI STAVBENIK BATTELINO ANGELO LJUBLJANA Vn Aljaževa ulica TELEFON 33-39 SREČNO IN VESELO NOVO LETO teli vsem svojim odjemalcem Krašnia Mirko LJUBLJANA Frančiškanska olica I < SREČNO NOVO LETO vam »areno teli tn se na j tople je priporoča Jos. Zalta & Co. LJUBLJANA Tvrteva cr ta Špedicija, favna skladišča in carinsko posredništvo TUR K LJUBLJANA LJUBLJANA - SISKA SREČNO NOVO LETO 2ELI IVAN BRUN6I6 pleskar in ličar Celcvika 42 Srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem DE2NIKARSTVO O ASTRA VN NASL. DOLENC SILVA Prcaefuova nlica 42 LJUBLJANA SREČNO NOVO LETO 2ELI , PARFUMERUA STRMOLI LJUBLJANA Pod Traaeo it. 1 « LJUBLJANA SREČNO IN VESELO NOVO LETO teli vsem cenjenim gostom ln odjemalcem LEOPOLD ZUPANČIČ posestnik in gostilničar Jegllčeva cesta 15 ♦J* <> Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom in naročnikom Ivan Bricelj pleskar, ličar, sobo- In črkosltkar ter gostilničar v S te panji vasi na Pianlrjn LJUBLJANA TYRSEVA C. IS Telefon 33-07 (dvorišče pri >Figovcu«) JOSIP STUPICA Slomškova ulica 6 LJUBLJANA Telefon 28-26 Avtoguma: PIRELLI Zastopstvo avtomobilov: LANCIA Avtogaraža AvtoBčarstvo AvtotapetnUtvo SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1942! A.8L SKABEBNE LJUBLJANA >•••••< SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM IN KONSUMENTOM NAŠEGA PIVA, SP.R1TA IN KVASA 2ELI PIVOVARNA UNION D. D. LJUBLJANA Tlb 2 9 5 1 drva remoc V.KHUM ž«?If vsem suojim cenjenim odjemalcem sretno m zdravo novo leto! »♦♦♦♦»4 SREČNO NOVO LETO 2ELI TVRDKA I. KNEZ »».........»»»><♦»»»♦♦#♦♦»>♦»»♦»»♦♦»♦♦♦ Srečno novo leto želi KMETSKI HRANILNI f IN POSOJILNI DOM V LJUBLJANI zadruga s neomejenim jamstvom »♦.....................».........«....... >.......♦............*......♦♦♦♦»♦...... Srečno ln veselo novo leto želi cen j. odjemalcem ter se priporoča MILKO SLAMIC mesarija ! I LJUBLJANA Jegličeva c 10 t Srečno ln veselo novo leto želita cenjenim gostom Joiko in Greti Hubad gostilna t ♦ 2! Srečno in veselo novo leto želi vsem o svojim cenj. gostom ln odjemalcem LADISLAV NOVAK dediči gostilna ln trgovina f LJUBLJANA VIC SREČNO NOVO LETO ŽELJ HAVUĆEK FRAN konce«, elektrotehnično podjetje : LJUBLJANA sedaj: iVolfova ollea it. 12 (prej Sv. Petra cesta st. 5) Telefon isti: it. 34-21 Se priporoča ! Zadovoljno in novo leto 1942 želi vsem cenjenim gostom Daj-Dam SREČNO IN VESELO NOVO LETO teli vsem svojim cenjenim odjemalcem Bogata] Ivan konce«, elektrotehnično podjetja ; LJUBLJANA 1* r poleg Rti neke 1 1 „GROM" 1 -carinska • posredniški in spedlci jski biro, d. s o. z. ii LJUBLJANA 1 1 Fani RačlČ gostilna »Pri raci« m trgovina s kurtvon Ljubljana Spodnja Bitka i > i> ii m - ► o < . II II . ► < I . > Svojim cenjenim odjemalcem želi \ l <> II SREČNO NOVO LETO 0 i ► n i ► manufaktura RAŠKA • STARE 11 < ► ii LJUBLJANA Frančiškanska 3 j j (nasproti nebotičnika) t GOSTILNA DUBROVNIK šamani k Marko LJUBLJANA Kolodvorska 26 t SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELITA t VINKO in MICA MENDU*IČ GOSTILNA — TRNOVSKI PRISTAN 4 SREČNO NOVO LETO teli vsem cenjenim odjemalcem in se priporoča tvrdka DRAGO 8€HWAR LJUBLJANA UUaa S mm* \ 1 Josip ltebek ključavničar Ljubljana. Cankarjevo nabr T ' < 1 Srečno ln veselo novo leto želi J; ALBINA BOGATA J aaloa parila ;; LJUBLJANA Oajeva uUoa 1/8 <1 Urejuje: Jemo grgiafit — So ITtMORi Oafcarn«; Fran Jaraa — 2o ipaaratoj Oei noto: Oton Chnatot — Val v Ljubi jam