145. itevllRo. O UMUjunl, v sredo 28. Junija 1922. Uto LV. ^m» mmv mmmmV ^^^^^B mmmmV mm ml mmmmmmmmmV mmmmmmmmmmmmmi ^m« mmv mm mmmmm mmmmmmmmmmmmV I ml mmv H mmmmm 2jvS^b Ishafa vsak dan popoldne, imami! nadeli e In praznike* Insarati t do 9 petit vrst a 1 D, od 10-15 petit vrst II D 50 p, večji insert« petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naroČilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede fnseratov naj se prilofi znamka za odgovor. UpravnUtro „Slov. Naroda" In »Narodna tlakama11 KnaOova nlica it S, pritlično. - Talalon *t. 304. Vreamlslro „llov. Naroda" Kaalleva nUoa it 9, L nadatropt« Taletoa stav. 34. Dopise sprejema la podplsatm« In zadostno frankovttne* *aW~ atofeepleov •• ne vrafa, -ajnaj MT Posamezne Številke: ~VB v Jugoslaviji navadne dni 75 par, nedelje 1 C v Inozemstvu navadne dni 1 o, nedelje 1*25 O PoStnlna plačana v gotovini. „Slovaaaki Narod" val|a v Mobilan! In po pošti: V Jngoalavlil: celoletno naprej plačan . D 120— polletno.....«. , , 60*— 3 mesečno. , , „'"*... 30*— 1.......10-— V inozemstva i celoletno......Q 2lrr— polletno.........10S-— 3 mesečno......54 — i • •■»•«•■ 3mm,m Pri moTebltnem povrsanju se ima daljša naročnl/U doplačali. Kov! naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno (žjCP™ P° nakaznldl Na camo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Fr. Govekar: Ce bi nas bil uzel hudič... Nič se ne zgražajte! Fraza je vzeta iz naše moderna poezije; torej ni pregroba za političen dnevnik. Zapisal to je v svpjem imenitnem »sonetu o svobodi« naš vrli pesnik-be-gunec Alojzij Gradnik. Iz srdite ogorčenosti nad današnjimi jugoslo-venskimi kverulanti se je porodil ta sonet. Niti razkačeni Jezus ni bil izbirčen: z vozlato vrvjo Je udrihaj Po kramarjih, ki so onečaščali jeruzalemski tempelj. Pa naj bi bil naš poet sentimentalnejši? »Mi vsi. ki vemo. kaj je valptov bič, — s Čim delo robu gospodar poplača, — kako grenak in trd je kruh berača — in kakšne pesmi poje v kletki ptič — če zdaj že kažemo, da nam n! nič — svobode mar in da nam korobnča — še liubša ko Dostava ie domača, — naj kar vse skupaj vzame nas hudič!« Tako poje eoriški Tirtej. Robato, a zdravo! Če bi danes Živel še Aškerc, bi jo zagodel pač Še debeleje in nič manje zdravo. Zakaj v gotovih dobah in za gotove ljudi je edino pedagoško sredstvo: udrihanje z vozlato vrvjo! Z logiko, etiko in estetiko jim ne prideš do živega. »Korobača postava« se ie zdela že pesniku - žunriiku Fr. S. Finžgar-ju edino prava ^a izvestne naše hujskače in gobezdače: zdaj jo proglaša tudi pesnik - sodnik Alojzij Gradnik za edino odrešitev. »Naj zopet tujec v jarem nas upreže, naj bič za nas iz naše kože reže ta mesto kruha na! nam da *vorr> ronej« svetuje Gradnik v bolestni ironiji užaljenega rodoljuba, saj res nismo vredni drugega, kot da »Yse skupaj vzame nas hudič!« Da nas vendarle ni vzel. se moramo zahvaliti edinole Srbiji in Ameriki! Kakor levi so se borili naši Janezi vseh različnih voiaških branž za Avstro- Osrsko in Germanijo, »železni polk« so se zvali ponosno naši sedemnajstniki. najhrabrejši v borbi proti Srbiji in antantnim armadam so bili hrvatski polki, o dalmatinskih in bosansko - hercegovskih pa je Šla glorHa no vsem svetu, da so v borbah »besni vragi«!... Vsi, vsi ti junaki so se žrtvovali do najskrajnejših skrajnosti za to, da »nas vzame hudič!« O, saj vemo, da je bilo tudi ne-kaj tisočev, ki so vrgli od sebe bratomorno orožje ter utekli preko fronte; saj vemo, da jih je bilo nekaj tisočev, ki so se v vr-^-^ naših »sovražnikov« borili proti lastni »domovini«. Poznamo imena četice mož. ki so žrtvovali prav vse ter so — z nevarnostjo, da jih kot izdajalce postrele ali pobesijo, njih žene in otroci pa da poginejo po ječah, z nečuveno smelostjo informirali antant-ne kroge ali pa so ušli v prostovoljno pregnanstvo ... Toda vseh teh ni bilo niti za en voini polk! Vsi ti skupaj bi nam ne bili mogli osvoboditi niti ene slovenske dolinice, nikdar ca vse slovenske domovine. Bovejmo si to enkrat odkrito in potem prenehaimo s puhlicami, da smo se borili za svobodo in da smo si jo celo »sami priborili«! Za osvo-bojenje Slovenije smo malone vsi skupaj med vojno le vzdihovali, koprneli, pesnili, peli in Dili. — svobodo pa so nam pred vsemi izvoievali in podarili brarie Srbi z milLioni mrtvecev in invalidov, s stotisoči pomor jenih, pohabljenih in onečašče-nih žen in otrok, z žrtvami miliiard-nih vrednot, z ipnaštvi nezaslišanimi v vsej svetovni zgodovini, in z diplomatsko modrostjo, ki jo doume naša robska Diemeiska pamet morda šele čez sto let! Le Srbom m Ameriki se imamo zahvaliti, mi Slovenci In bratie Hrvatle, da ne le še živimo, nego da uživamo oooolno svobodo, da imamo svofo neodvisno državo! Kako bi bilo, da so zmagali Nemci, da so se vrnili zmagoslavno avstro - ogrski, bolgarski, turški in vsem na čelu naši »železni« doUci in hrvatske »vražje« divizije? Kako bi bilo. ako bi bile Drimarširale armade centralnih velevlasti domov s hrastovim perjem ozališane do zvokih »Heil dir im Siegeskranz« in »Gott erhalte« med hučanjem milijonov in milijonov »Hoch« in »Eljen!« —? Na to vprašanie odgovarja debela knjiga Otta Richarda Tannen-berga: »Grcss Deutschland. die Ar-bejt des 20. Jahrhunderts«. Kakor pravljica se čita ta knjiga, toda prav-Hica, ki vzbuja gTozo. Naj navedem iz nie le nekai stavkov! Takole ie bilo sklenleno: Češka se razdeli med Saško in Bavarsko: Moravska in Sleziia pri- oadeta Prusiji, Poliska se utopi v Prusiji in Rusiji, Kranjska. Goriška. Gradiščanska, Istra in Trst ter večina Hrvatske. Daimacita in glavni otoki postanejo nruskL Slovaki in srednii kos Hrvatske se predajo Madžarom, Štajerska in Koroška, Bosna in Hercegovina, Slavonija, južna Dalmacija in vsa Srbila se DrepjListe Avstriji itd. Imetek Slovencev. Hrvatov in Dalmatincev se glede zemljišč in poslopij oceni po izvedencih v denarju in sicer v predvodi vrednosti. Posestnikom se izplača cena poslopij v gotovini, cena zemljišč v zadolž-nicah, prebivalstvo oa se izžene. Naseli se nal v Srbiii, v Rušiti aH kter-koli! Nemški kolonisti iz Amerike in Nemčije zasedejo vse češke, potiske slovenske in hrvatske ter deloma tudi srbske kraijne. »Nemcem treba napraviti prostor! Jugoslovani in Zahodnji Slovani ali mi Nemci! Ker smo mi Nemci močnejši, ni težko valiti!« Načelo bo. da mora vsak Slovan, ki hoče ostati doma. svoj priimek ponemčLti ter priseči zase in za svoie potomce, da bo ooslei čutil, mislil in deloval le kot Nemec! Uradnik slovanske krvi ne sme dobiti nikdar službe v svoii domovini! Vsi uradi uradujejo le nemško. Knjige, časniki, lepaki in letaki se smelo tiskati le v nemščini Vse šoie so nemške ter se smejo poučevati tuji jeziki le kot svobodni predmeti. Državljanstvo prejme le oni, čezar materinski jezik le nemški. »Slovenski jezik so nekateri znanstveniki v majski dobi nemške norosti leta 1848. na panslavistovsko naročilo umetno ustvarili. Ta Jezik zadošča le duševnim ubožcem. Kakor volapiik in esperanto ie tudi slovenščina umetna tvorba. Zato proč ž nio in milijonček Slovencev naj se ali nauči jezika 87 milijonov Nemcev ali Da nai se iz-ženejo!« — Kdor se izseli prostovoljno, dobi nagrado, plačano vožnjo in 1000 mark za vsakega člana rodbine, ko se naseli v tuil državi. Volilno pravico pa dobe slovanske dežele šele takrat, ko bo nemška kolonizacija povsem dovršena. Velika Nemčija je cilj in delo XX. veka: za njo so dovoljena vsa sredstva. »Nemci hočemo novo življenfe v novi državi, ki izpolni z orjaško silo vso Srednjo Evropo. Najvišji zakon se glasi: »Vse za Nemce in Veliko Nemčijo! Vsi posamezni zakoni so le izvedba tega temeljnega zakona.« »Politika čustva je neumnost, humanitetno sanjarjenje bedarija! Politika je kupčija. Pravica in krivica sta pojma, potrebna v državljanskem življenin. Nemški narod ima vedno pravico, ker te nemški in šteje S7 milijonov roiakov!« — Tako Tannenberg. Izrazil ie cilje Viljema I!., vseh nemških državnikov in politikov, cilje Sfidmarke in Dcutsch. Schulvcr-eina, program naših Binderiev, F.Z-gerjev. Pammeriev ter vseh Nemcev, ki žive še dandanes med nami. Zatreti naš jezik, iztrebiti s korenino našo narodnost, uničiti našo kulturo ,germanizirati in kolonizirati našo domovino, izgnati s silo ali z ekspropriacijo ves naš narod ter Slovence in Hrvate vreči z rodne grude v smrt med tuiimi ljudstvi: to ie bil taini končni čili svetovne vojne! »Hudič naj bi nas vzel vse skupaj!« — Srbi. Amerika in antanta so okrenili kolo usode m Nemci leže danes na tleh. iMi oa smo svobodni! Toda ne varajmo se: Tannenberg ni osamljen nemški norec! Vsi Nejmci mislijo kakor on. in njegova želja, njegov čili je še danes čili in delo vseh Nemcev na svetu. Neverjetna prepotentnost čeških Nemcev v praškem parlamentu dokazuje, da nemška bestijalna vladoželjnost še ni ubita in govor bivšega avstrijskega kanceiarja dr. O. Baueria pripoveduje več, kakor ie bilo izrečeno: Nemci varajo s svefint iavkanieni ves svet, a se pripravljajo na revanše! Mi pa. ki nam ie bila svoboda čudežno pokloniena. se koliemo med seboj, blatimo svoje naiboliše može ter se vedemo kakor kruha preob-jedeni berači! Zares, nismo vredni svobode. »saj hrbet nas zna delati noklone, rame je vajeno nositi križe in usta vejo. kje se peta liže —« — ker svinja tišči le v sviniak, rob sili le pod igo in pa pod tujčev ko-robač. * Najbolj žalostno je. kadar obupaš o svojem narodu!« je zapisal A-Aškerc leta 1911. In deset let nato vzklikalo Gradnik in vsi dobri Slovenci z Aškercem: »PfuJ Teufel!« Še nekaj resnice. ii. Ko sem v prvem dopisu povedal nekoliko resnice o notranjih stvareh našega političnega društva Edinosti.<, naj se ru pobavimo Še z nekaterimi posameznimi trditvami gospoda dopisnika J. B. Gospod J. B. pravi, da so »novc-struiarjir prišli v Trst oboroženi s posebnimi direktivami neke stranke. ki jej gre za strankarsko politiko. Misli pač klerikalno strrmko. Dobro! Ali kdo je pozval t^ »no-vostrujarje v Trst? Qpspoxfie »sta-ro^truiarn« so šli sami po dr. Besednjaka v »Slovenčevo- uredništvo in so ga pripeljali kot glavnega Hrednt-ka v uredništvo »EdmostU. Saj so menda vendar vedeli, da ^Slovenec« nima v svojem uredništvu — »liberalcev«. V ostalem pa se g. J. B. silno moti, če rntslf, da »novostm-jar« pomenja isto kot »krščanski socijalec* ali pa »klerikalec«, 0 ne! »Novostmjarjh so tudi naiodločnc*-ši naprednjak!, ki so se iz edinjaške-ga abstraktno narodnega mrtvila povzdignil! do času fn razmeram primernih demokratskih bi socijalnih nazorov, do prepričanja, da bo sa^ mo gospodarsko In socijalno krer>aJć polmilijonski drobček našega naroda mogel odvračati od sebe pbplavo štiridesetmilijonskega laškega uarO da. Naj si le Lahi zasužnjijo naš narod s svojta!! deriarrumi zavodi in svojimi strankarskimi orranizacffa-mi. pa bo^to videli, koliko Časa bo še govora o riašcm aardtfa v Italiji! S samim trkanjem na prsf: »Mi smr* m ostanemo JngoslovenK ne rešite niti raztrgane baite. Poglejte le v tržaško spodnjo okolico, glavno in neposredno torišče političnega drušrva »Edinosti«. Razjokali se boste! Sf»i komaj še slišite slovensko besedo! Sicer bi pa rad vprašal gospoda J. B., v čem se ie dosedanja edinb-ŠKa politika kazala — ncklorikahn? Morda v tem, da so tria/ki *ni!-predni« gospodje lepo sedeli v Trstu in zunaj, na deželi ,in celo v svoii neposredni biižrni prepuščali delo »klerikalcem« to so pravi, »novo-strujarjem* m zlasti duhovščini. Iti tvori na Goriškem večji del. v Tsrri pa izključno ono malo narodne inte-n^ence. ki nam le še ostala in brez katere lahko naredimo kri/ flw obstanek našega naroda. In veš ta na)* večji del naše narodne ht*!7"-** b - P. J.: Hamlet v Sloveniji. Londonski dnevnik >The Obser. ver« je v svoji številki dne 23. aprila t L prineiel Članek z navedenim naslovom, ki ga je napisala lektorica angleškega jezika na ljubljanski univerzi M i s F. C o p e 1 a n d in opravila s tem pobrale vredno delo, saj je izpre-govorila r> našem gledališču daleč preko naših meja. Iz tega ozira pa se mi zdi, da bo tudi naše čitatelje zanimal omenjeni članek, in ga v slovenski priredbi podajamo na tem mestu: >. . . Sla sem nekako v dvomih in temnih slutnjah v tukajšnje Narodno gledaMae gledat Hamleta. Po predstavi mi je prišlo na misel, da bi Vaš kritik — prav kakor jaz — našel mnogo razveseljivega v igri, posebno pa, in to je v marsičem zanimivo, z ozirom na sredstva, ki jih ima gledalifide na razpolago. Da že začnem: igra je bila po-dnna v celoti in prizori v njihovi lastni zaporednosti. Najprej je bilo Odi odano, da se predstava vrti bree okrajšav; toda kajpak je bilo to za ljubljanska častilce Shak^spearea — hiša je bila vsakokrat razprodana — trda preizkus. uja. da o igralcih niti ne govorim, priti šele po polnoči iz gledišča in Obenem nrepozno za skromno oašo kave po celih petih urah ena izmed najboljših iger, kar jih je bilo kadaj napisanih. In tako so sklenili izpustiti par prizorov. Pogrešala sem izpuščena Hamleto- va razmišljanja o Fortinbrassovem pohodu na Poljsko . . . Kar se tiče načina predstavljanja, je ljubljansko gledališče srečno, da ima par pravih umetnikov, kakor jo na pr. slikar Vavpotič, ki skrbi za scenerijo, še srečneje pa je, ker ima Otona Zupančiča, ki kot visoko obdarjeni pesnik z živim smislom za dramatiko kot dramaturg nadzoruje predstave. Oprema fsec-nerija) j* bila naj pri proste jša, samo nasnačenje resničnih okoliščin pri prizorih, vršečih se pod milim nebom, toda vsak del je bil skrbno sestavljen in osvetljen . . . Učinkovito so bili podani monologi. Pozornica je bila zatemnjena in le medel žarek mesečine je padal na Hamleta, slonečega na klopi, kolikor mogoče pomaknjeni naprej. 1Y> je nudilo gledalcu možnoet predstavljanja, da ima prednost, neposredno motriti misli moto, mesto da bi ga poslušal govoriti v prasnem prostoru. Kar se tiče podajanja igre, moram omeniti, da je ljubljansko gledalifide lahko zadovoljno s tam, kar more nudi- Prijetno sem bila laneuedeua, 3a sem našla Hamleta nad vse vrednega, da al ga človek ogleda (g. Rogoz). Pbrezbarvna<. Podala je dobro sliko sestre m hčere, preobložene z njenimi sorodstvi, ki jo delajo nesrečno, ravno ker deluje ona verujoča jim * najčistejšimi čustvi. Polonij ni bil slab, grobaria sta bila dobra. Vat so se naučili Snakespaerovik vtrsov au dekla-anrasja ni bilo nikjer. Kar mi ni ugajalo, je Mm grurje-of*a- in tukajšnji kritiki so o tem izrekli ostre sodbe; roda edi se, da je to poleg vsega drugega maaj Še v-atnosti. Ponavljam, da bo oni, ki pride gledat Hamleta, našel v njem ven razveseljivega, več hvale vrednega. Kak£sn je bil jezik? Slovenelri se-» veda. Cankar je bil odličen pisatelj in že njegovo ims jamči za dober slovenski slog v prevodu, ki je dober prevod. Pod >dobrim prevodom« razumem provod, pri katerem se prevajalec, kadar dvomi, vrne k zunanjemu (besednemu) pomenu teksta in ?e zateče k slovarju, vrhntega pa je Cankar prevedel iz nemškega prevoda, ki gotovo doevga višek dobrih prevodov, a je vendar ves Oslabljen z neizrazno >zenskOstjo<; ki je njegova osobita označba . . . Brez dvoma J a arhairnf slovenski jezik s svojimi finimi odr*rtimi samoglasniki in s premičnim naglfKsom, zveneče sredstvo za očarlijvo muzi ko Sha-kespearjevega verza aH za naznačenje silnih njegovih misli. Vedenje občinstva je mogoče imenovati pobožno. Nekaj mlajših obiskovalcev se jo začelo nepremišljeno smejati (tudi zelo značilno) pri prizoru na pokopaliSču, toda bili so takoj pomirjeni, o čemer sem mislila, da je mala neprijaznost napram grebarjent, I*, s. Seda] so poverili Oton 2upan-čicm ogromno nalogo, prevesti vsega Shakespeare]* la originala na alovan-Žeirro. Nekaj zvezkov je fce izšto, vendar mi prostor no dopušča več, kot da jih samo omenim v pismu, tičočem se drugih stvari. Župančičevo deto je moško in nikdar ne izgreM originalnosti h> luči intuitivnega dojemanja, vkljua vestnemu prizadevanju, podati 3o potankosti isto ki kljub To je bilo le;w> od Oorrwz*<, je dejala madanie Joanne Sotmaz. >Samo &ti-riindVajset ur ča3a je hnel m<*l svojim zadnjim nastopom v Oovmit-Gardoru/ in med kraljevskimi slavnostmi v RnuiKu. In teh štiriindvajset ur je posvetil nai« prireditvi. Odtod se |p odrnMjrU naravnost v Belgijo. Reveii mu morajo bili hvaležni. Dohodki v njegovem paviljon« so velikanski.-«: Sama pri sebi pa je rakla: »Pa meti tema dvorna ni vso tako, kakor i I moralo biti, taga mi nihče no bo ut.ifil. i a da je ves dan skoraj posrledal ni, to jo enostavno afektaeija. Bog ve, kako »* skrivaj sporazumljata Za nič so ni podajal v take troske, in slučajno sa ll redkokdaj veo tako leno vjema.< Kako bi bila Sele potrjena t ivojl vert in bi v svoji domisli j i r&zp letala roman, ko bi bila sliš-vla prizor med gospodično Koiasetto in ravnateljem gledališča v Parizu I Umetnica j« prihrumela v pisarno, da sprejmo avoji> ulo#o. Ravnatelj pa je ves začu*kni izjavil, da J* v glcdali&ču vso v redu in niti ne misli na kako izmenjavo nloij. Se v aa-njah um ni priilo na misel, da bi .Jo hi 1 klical iz Tronviila. >Vi mi niste brz^ojavili?« >Niti bo^e^lioe.c >In mi ne daste uioge v tej igrirNc a stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 28. junija 1*22. Stcv. 145 na strani »novostrujarjev« je v ostalem rudi večina učitelistva, kolikor ga ni prešlo h komunizmu (odobče-nje učiteljstva od političnega društva in političnega delovanja v obče imajo na vesti tržaški gospodje!) — Ima duševnost. ki se ni nikdar in se nje bo nikdar strinjala z duševnostjo okostenelega tržaškega predvojnega reakcijonarstva, ki se je najjasneje pokazalo tedaj, ko se je zahteval ga politično društvo določen, novim razmeram prikrojen program in se je odgovarjalo v Trstu: »NaŠ program je tradicija našega društva!« Tisto, kar je veljalo leta 1875., naj velja tiLdi leta 1921.! Torej program narodnih drobtin z vladne mize za podajaštvo proti drugi narodnosti! Seveda! Za avstrijske čase je to veljalo, ker nas je vlada potrebovala proti Lahom; ali danes?! Laška vlada nas prav nič ne potrebuje; nasprotno ...! In za tako brezpro-gramnostjo naj gre vsa naša narodna inteligenca, naj gre ves naš narod slepo in pokorno, kakor bo odrejala dvojica, trojica tržaških vsekal cev? Ne, gospod J. B.! Našemu bistremu primorskemu narodu in njegovi svečeniški in lajišV; inteligenci le tako avtokratstvo moralo začeti presedati, in da so bili »novostrujar-$U tisti, ki so prvi zmignili z rameni pod bremenom tržaške samovlade, jim ne bo zameril noben pameten rodoljub, ki se je. le količkaj poglobil v naš položaj. Ko nam gre za življenje in smrt. bomo morda z bičem gonili ljudi skupaj, da vsi planejo v Isti rešilni čoln, o katerem pa je še večina prepričana, da pušča? Zakaj ne bi smeli iskati in najti še drugega, tretjega ki sta po prepričanju večine varnejša? Razsodnemu primorskemu rodoljubu Je pač vseeno, kakšna je pot do rešitve našega naroda, samo da se narod v resnici reši. Istega mišljenja nismo bili in ne bomo nikdar. Zato pa naj dela vsak po svoje za naš končni skupni cilj. Samo dela naj! Kdor bo. več delal, bo imel večje uspehe, bo več koristil skupni stvari. Ali pri tem profitira »klerikalizem« ali »liberalizem«, je za naš končni cilj Čisto, čisto vseeno. Mi ju nismo spravili na sv_et in ju ne bomo spravljali s sveta. Nam je edino le za ta da se ohrani naš narod; ali kot »klerikalen« ali kot »liberalen«, nas ne boli in ne skrbi, temveč prepuščamo to gospo-itom tržaškim »narodnim delavcem« Dri teranu in črni kavi! O »cepljenju političnih sil pri-Jnorskih Slovencev« imamo torej precej drugačno mnenje kot pa ga ima g. J. B, Zato presojamo tudi parlamentarni »debut« poslanca dr. Wilfana in ščeka precej drugače kot pa on, ki meni. da »bi bil moral biti edinole izraz enotne vojje našega naroda, pa je postal vsled nediscipline in samovolje enega poslanca najjasnejša slika narodne razdvojenosti«. Stvar je v resnici precej dru-jračna. Klub naših poslancev v Rimu ob tem »debutu« še ni bil konstituiran. Konstituiranju se je vkljub siljenju svojih tovarišev odločno upiral — dr. Wilfan. Hotel je pač tudi v Rimu biti absolutistični predsednik nplitičnegra društva. Skupno so se sestavile samo one načelne izjave, ki pa jih ie pozneje še sam popravil dr. Wllfan, a ko sq tovariši opozorili dr. Wilfana. naj sestavi tudi ves svoj govor, da ne bo poznejših prerekanj, ni hotel pristati na to, temveč le delal, da bo govoril, »kakor bo Bog dal«! In Bog mu je dal tisto nesrečno primero s staro Avstrijo in ono še nesrečnejšo obregnitev ob italijansko vojsko, ki mu je hipoma zaprla vrata vseh laških strank, da niso hotele več občevati ž nJim. Zato tu-dj še danes, ko je klub že zdavnaj konstituiran, dr. VVilfan ni njegov načelnik. Sicer pa je dr. VVilfan po oni seji sam priznal, da je s svojim govorom zaoral. Poslanec Šček Je bil seveda toliko nediscipliniran, da ni hotel zaorati tudi on, temveč je vsaj deloma pooravil. kar je dr. VVilfan pokvaril. Vse nadaljnje očitanje »neiskrenosti«, »nediscipliniranosti« in celo »zahrbtnosti« je utemeljeno prav toliko, kakor ono prvo. Po če-gavi krivdi? Menda vendar tistih in tistega, ki so zavračali vsak program, ne pa tistih in tistega, ki so ga zahtevali! Klub ni bil konstituiran in tako tudi ni bil nihče vezan na kako klubovo disciplino. In končno tudi poslanci niso backi, ki morajo parirati pastirjevi šibi, in smejo menda vendar imeti svoje lastno mnenje. Saj so vendar vsi enakopravni, posebno še, dokler niso vezani na klubovo disciplino. Konstituiranje kluba pa je zavlačeval od junija Pa vse do jeseni ne morda Poslanec Sček. temveč poslanec dr. Wjlfen. — Zakai nI vsega tega povedal g. J. B. v svojem dopisu? Zato pač, ker bi potem ne mogel očitati »nečedne igre, ki le imela za končni uspeh popolno odpoved vsakega delovanja od strani naiboljšega in gotovo tudi najdaleko-vidnejšega (polom Avstrije! parlamentarni »debut«!) politika, kar jih je imel naš narod v zadnjih 20 letih.« Vsa čast poslancu dr. Wilfanu. Slabih namenov mu nikdar in nikoli nihče ne bo mogel očitati, ali dr. Wil-fan Je človek, kakor smo vsi drugi, ravno tako krvav pod kožo, kakor smo mi. in ravno tako zmotljiv, kakor smo mi. Ako on In gospod J. B. mislita danes, da je bjl njegov prvi nastop v Rimu koristen za naš narod, nastop poslanca Ščeka pa škodljiv, je to pač njuno mnenje; ogromna večina našega naroda le pa drugega, ravno nasprotnega mnenja. Iji takšnih nasprotnih mnenj glede dr. WUfanovega delovanja je še veliko. Tako n. pt. glede programa političnega društva. — Res je namreč* da se le dr. Wilfan končno vendar vdal vsestranskemu pritisku, da naj se izdela program. Nalog za to delo sta dobila dr. Gabršček in finmik Rejec, ne na morda noslanec Šček, kakor namiguje g. J. B. Dr. Gabršček je proeram izdelal In ga poslal centrali, župnik Rejec, ki je že v centrali ustmeno podal glavne točke programa, kakor si ga ie zamislil, pa ga ni izdelal pismeno. Politično društvo, če mu ie bilo do programa, bi bila lahko vzelo za podlago razprave Gabrščkov izdelek, in »novo-struiarji« bi bili dodali v razpravi svoja mnenja. Zakaj dr. Wilfan ni odredil tako? Seveda* potem bi se ne moglo očitati »novostruiarjem«, da so oni krivi, da politično društvo nima programa, kakor jim očita to gospod J. B. Sicer pa je cela stvar itak prišla že prepozno ,ker Je med tem na Goriškem že dozorela misel na osamosvojitev, na katero je potem tudi pristala centrala. Saj se ie na občnem zboru političnega društva na Opčinah (1. junija) ugotovilo, da so pravila političnega društva za Goriško že potrjena. Očitanje g. J. B., da so goriški shodi proti vojaškim dolžnostim imeli le namen, da hujskajo proti Trstu In netitve razkola, ie krivično. Resnica je namreč, da je bila centrala večkrat opozorjena, <*a nal se ukrene kai glede vojajke dolžnosti. Če ne drugega, vsaj toliko, da bi se nabori odgodili za toliko časa. da se po vojni silno oškodovana dežela nekoliko opomore, da se Izplača vojna odškodnina, zprade porušene stavbe, popravijo polia itd. Centrala pa ni storila nič. in ko se ie vršila v Trstu seia komisije ,ki Je imela precej odločilno besedo v tem vprašanju, je dr. VVilfan podal na njej svojo izjavo, ne da bi bil odbor političnega društva prei kai razpravljal o stvari. Da so bili shodi, na katerih se je zahtevala zgoraj omenjena odsrodi-tev naborov, popolnoma upravičeni, pač nihče ne bo mopre! zanikati. Dr. VVilfanu ne bi bilo treba prav nič lagati. Če bi bil stopil pred ljudstvo in mu dejal, da ima čisto prav, če zahteva, da na i se mu še ne icm-liejo najboljše delovne sile k vojakom, ko še nima svoje strehe nad seboj in mu motika ob prekopavanju vinograda še vedno zadeva ob granate! Silno neokusno Je norčevanje g. J. B. z veliko akciio za vojno odškodnino, za katero tržaška centrala ni mignila niti z enim prstom, dasi-ravno gre t« za nič manj ko — poldrugo milijardo lir! V tei akciji so se združile vse stranke na Goriškem Jn Je bilo na onem velikanskem protestnem shodu čuti krepkih besedi iz ust vseh govornikov, ne samo iz ust »novostrujar-Jev«. Seveda, kočar ne boli vojna škoda, se lahko norčuje. Gospod J. B. pa naj bi svoie rojzanje ponovil v katerikoli najnaprednejši razdejani vasi na Goriškem, oa bi videl, kako ne bi pokale gore, ki niti miške niso porodile, temveč kako bi pokalo, nekaj drugega. In vprašanje deželne avtonomije! Modrovanje g. J. B. o tem vprašanju je zelo srčkano. posebno ker začenja z »otroki« In »koma! došola-nimi fanti«, ki so po njegovi trditvi zapravili deželno avtonomijo za celo Primorje, ker so si zamislili akcijo samo za Goriško. Stvar je pa v resnici čisto drugačna, kakor pa jo ie Predstavil v svojem dopisu jr. h B. Da, sprožil jo Je v političnem društvu »novostrujar« in rešiti jo je bilo treba tekom osmih dni. Ali teh osem dni Je preteklo In Iz centrale nI bilo nikakršnega odgovora. In zakaj ga ni bilo? Ker se ie centrala na predlog »nekega tržaškega politika« (bil je g. dr. Slavik) postavila na stališče, da nai se ne začenja razsežna akcija za deželno aytonomtio. češ ker bi se Ž njo opozorili Lahi na to, da so Slovenci za avtonomijo, in bi Je potem prav za to ne dali. Dostavilo se je tudi, da naj se zahteva deželna avtonomija obenem z Goriško tudi za Trst in Istro. Ta zaključek je bil res nekam čuden, ko so se vendar vse laške stranke na Goriškem izjavile za deželno avtonomijo In one iskale stikov z nami za skupno akcijo. V Trstu se potem ni storilo za avtonomijo nič. a ker Je bila na Goriškem nevarnost, da se brez sodelovanja Slovencev Izgubi še tisto, kar bi se sicer moglo doseči, so Goričani, novostrujarjl in »staro-strujarji«, složno storili vse, kar se ie dalo storiti, in dosegli štiri mesta deželnih odbornikov. Kako naj bi bila Goriška pritiskala na Lahe, da naj bi nam bili dali več pravic v Trstu in Istri, je vsakemu trezno mislečemu Človeku nedoumljivo- Saj niti Pod Avstrijo ni bilo mogoče ne z le-do ne z grdo doseči slovenske večine v deželnem zboru in odboru, pa se bodo sedaj Lahi dali »prisiliti«, da nam bodo kaj dali, česar nam nočejo dati, ali pa morda še več. kakor smo prej imeli! Eno samo priliko smo imeli, kjer bi se bilo v resnici dalo marsikaj izsiliti od rimske vlade — bilo je to o kraljevem posetu — ali tudi to priliko nam je pokvaril — Trst! Kako. — žal. da so nam tista vezana! Konstatiramo pa lahko, da bi bili danes, če bi se bili kiede deželne avtonomiie tako ravnali no Trstu, kakor smo se orlede kral]cve.cra posetn, rnvno na tistem. kakor sta Istra in Trst. In kdo bo trdil, da bi bilo na bnlj^m. če bi tudi na Goriškem ne imeli ničesar, če že Trst in Istra nista dobila nič ali na le zelo malo! V ostalem naj se pa g. J. B. spomni seje pokrajinskega sosveta 6. aprila t. 1. v Trstu, na kateri se le imelo sklepati o deželni avtonomni. K tei seii so bili vablieni Člani sosveta pismeno in še brzoiavno. pa iih ie bilo navzočih samo 15, od katerih jih je bilo 8 za avtonomijo, 7 pa proti. Z ozirom na malenkostno razliko je generalni civilni komisar, spretno izra-bivš! to okolnost, postavil točko o deželni avtonomiii z dnevneea reda. Gd naših sta bila nri seii samo dva: poslanec Šček in MateičiČ; odsotni na so bili: dr. VVilfan. dr. Podpornik. Lavrenčič dr. Stan^er in dr. Slavik, sami »starostrujarji«. če bi bilo navzočih vseh teh pet. bi bil pojožai vse drugačen: 13 proti 7 Mosconi bi ne bil mogel postaviti točke o deželni avtonomiii z dnevnega reda. in sprejeta bi bila s skoraj dvetretjin-sko večino. Na prihodnjo sejo so nasprotniki deželne avtonomije zbobnali vse svoje pristaše in se Je glasovalo o treh različnih predlogih, od katerih pa ui bil nobeden spreiet. Tako visi naša deželna avtonomija še danes v zraku in je morda iuiri že sploh ne bo več. In gospod J. B., ali veste, zakaj naši poslanci niso bili na oni usodni seji 6. aprila? Parlament se je odgodil L aprila in bi bili lahko že 6. aprila v Trstu. Opozorjeni so bili dvakrat na sejo. Zakaj niso prišli? Glejte, v Trstu so govorili ljudje, da so si šli po zaključenju zasedanja ogledava! Napoli, kar Je seveda važnejše kot pa deželna avtonomija, katero so seveda zapravili — »novostrujarjl! In nazadnje se še Čudite preteči »popolni nadvbdi klerikalizma, oblečenega v komunistični plašč« in govore o »odooru« in »novi voini. kakor smo io imeli pred leti!« Bežite, bežite! Zakaj pa niste delali, kakor so delali »novostrujarjl.« zakaj niste delali več in holie, pa bi vam danes ne bilo treba stokati vsl.ed »klerikalne nadvlade«! O »odporu« in »novi voini« pa ie skoraj bolje molčati, kaiti kdor ni delal do danes, ko le bilo še nade na uspeh, se ne bo »upiral« fn »bojevni«, če pride »popolna nadvlada«. Saj bi fmel potem še več povoda za »oočivanie«. In ti- sti časi, ki Je bila kaka oseba — program, so minili za vedno. Osebe izginjajo, narod pa ostane! B. J. Opomba uredništva: Tako smo čuli o sedanjem političnem sporu v Julijski Krajini dva zvona. Kdo ima Prav. ali J. B, ali B. J., ni mogoče reči. Morda pa nam pokaže to bližnja bodočnost. Ha Čast dvema Jugoslovanskima učenjakoma. Ljubljanski dnevniki so priobčili te dni vest o odlikovanju dveh na Jih rojakov, skromnih, a tehtovitih dušnih delavcev. Umestno se mi viui. opozoriti na^o javnost na ugledna znai stvenika: rato podafcm v celoti članek, ki ga je dno 11. junija lf>22 obelodanil E x -pres6du Midi v Tuluzi: >V svoji seji 8. junija je tuluzan--^ka Akfldeniiin ved, napisov in lepo-zn^nstva na predlog gospodov Begouen, Huhl in Anglade prisodila naslov tujih dopisnikov dvema jugoslavenskima Sjeenjakoma, dr. Zupančiču, profesorju matematiko na ljubljanski univerzi, in dr. l>koku, profesorju romanske filologije na zagrebški univerzi. Tn dvi učenjaka sta znamen i ia tako po razsežnosti svojetra znanja in eeni svojih Spisov k?ikor po svojom prijateljstvu do Franci j**. Dr. Skok. da«i učenec MeveT-Liibkeja in nemške šole. je znal ceniti ter upoštevati francoske Bietods v svojih jezikovnih delih. Prod vojno je večkrat potoval po Franciji, d* jo mosrei dovršiti svoje tehtno delo o krajnih 'menih po južnem Francoskem, izvedenih iz latinskih oblik na acum, a n u m, os-c u m in u 3 c u m. To je obsežen spi^, ki proučuje preko 6000 južnih krajevnih nazivov po njih izvoru Ko ki zasluzi, da ne. ostane, neopazen v Franciji. Pa še dosti drugih razprav tz romanskega jezikoslovja je objavil dr. Skok, ki je zbral okoli svoje stolice v Zagrebu precejšnjo število dijakov. Kaj ni zanimivo videti, da pouk nnš>2:a starega jezika procvita in M čisla tako daleč od nas. notri na Hrvaškem, dočim se je zam 'tal še do pred kratkim pri nas doma! Drugi vnanji dopisnik Akademije, dr. Zupančič, goji povsem različno znanstveno panopo, višjo matematiko. V svojem poročilu o tej kandidaturi je g. prof. Buhl uveljavil vi<*oko vrednost dr. Zupančiča, bivš^a profesorja dunajske tehnike, ki je bil drugi rektor nove ljubljanske univerze, ko jo po miru jujroslovenska kraljevina ustanovila v Sloveniji to središče višjih naukov. Številne spise ga. Zupančiča ve dostojno ceniti učeni svet-, pariški znanstveni Akademiji je predložil več not. Pripomnimo, da je vselej in povsod očitno kazal svoje simpatije do Francije in da pripada, kakor tudi dr. Skok v ZKaj še! « >Potem je bila to mlati fikacija.« >Da to je bila mistifikacija. A bd Kod? Mene pustite v miru. Pojdite na »policijo!« . . . Dasi ni poznala markiza tega doživljaja gospodične Noi?ette v Parizu. je Vendar vztrajala pri svojem prepričanju: >Med Correzom in kneginjo Vjero so neke tajne vezi. On je bil svoj čas tudi junak one dogodivščine s ook-lami. Danes se pa dela, kakor da |e ne pozna. 1>> je sumljivo. Seveda, »slučaj-no< so je pripeljal skozi Trouville, >slu-čajno< je videl zadrego prireditvenega odbora in je bil kar hitro pripravljen nadomestiti Noisette, ki mu je nad vse zjoprna. Do vsega sveta ga je sama galanterija in ljubeznivost. Nje, Vjere, ki nru je stala nasproti, pa ni niti no pogledal. Za tem tiči mskaj, kar bo, ko pridem stvari do dna, zanimalo tudi 2ur*>-va. Glavno je. da ju spravim skupaj, in potem pozor U XVTX J si je kakor mlado deklo zjutraj hajlep8i. jutranji svit je nežen in svetel, večerni razliva po pokrajini dih otožnosti. Išl je mirno, solidno mesto, niti sence lankomisljeirosti kakor v Niči ali Biaricu. Tu ljudje zgodaj vstaj v jo in hodijo zgodaj počivat, kakor na deželi. Bilo je avgustovega veoera. Izpre-haialci so valovili po esplanadi gori in doli, godba je že davno prenehala. Po balkonih vse naokrog je bilo videti elegantne gospode in dame. Zdajpazdaj je bilo slišati skozi večerno tihoto lajanje psa, smeh kakega otroka ali pljuskanje vesla na vtodi. Mahoma se je zaslišalo od sev.esrovjshodift preko starega n*> stu topot konj in pokanje biča. Pripeljal se je voz s Četverovpre£o; na njem sta sedeli dve dami z velikim p«om. Voz ie bil odprt. Gospod, ki je stal ob odprtem oknu odličnega hotela >Cariea Eli-zabetac, je na prvi pogled spoznal dami. Kočiji je neposredno sledil poln voz strežajev. Vse osobje hotela »Cesarica Elizabeta« je planilo novodbSleeem nasproti. >To je usoda<, si je dejal tujec ob hotelskem oknu. >T^eto in dni se skrbno oeibljem vsak^ prilike, ki bi me dove-dla v njeno bližino, sedaj pa jo slučaj pripelje semkn.j.« Naenkrat ie zadonel pod okni hotela avstrijski mar&. Tujec je butnil jezno z nogo ob tla. Videti je bilo, da mu je hrupna glasba pokvarila ves čar lepega večera. Zaprl je okno svoje sobe. >Kje pa je Anatol?« je mrmral razdražen ter hodil po mračni sobi, ki so nra jo pravkar nakazali, semintja. Tudi on se je namreč sele pred dvajsetimi minutami pripeljal iz Linca. Nihče ga ni se pognal. Končno jo potrkal nekdo na njegova vrata, toda ne Anatol, nego hotelski natakar, ki nra je med neštetimi po. kloni predložil tiskan fonmilar ▼ podpis. Zapisati jo moral svoje ime in stm ter plačati takso za zabavo na promenadah in po pivnicah. Tujec se Je raztreseno ©zri v tiskovino, potem vzel pero In je zapisal: Domovina: tn svet. 6tan: umetnik. Ime Correze. Prispevek kopališkemu fondu: sto frankov. Ko se jo hotel natakar odstraniti, nra je rekel Correzer »Počakajte trenutek! Ali bom moral vsak večer poslušati ta skandal ?c 1 >Kaks4n iVan/U1. mUbttni oosDOdf < I >Ali pravite morda vi temu godba?« le vprašal Correze. »6c, je odcrovoril natakar, >to je samo nala glasba. Ne. gospod, ne igra vaak dan; pride samo takrat, kadar prispe kaka go*sooda kraljevskega rodu, da ji napravi podoknico.« »Komu je namenjena današnja podr okni ca ?< »Knoginji Zurovi, ki se je pripeljala pravkar.« >Saj nI kraljevskega rodu.« »O, milostivi gospod, pa manjka prav malo . . . Knez je tako bogat — l »AH je tudi tukaj ?< »Ne, milostivi gospod.« »Kjo stanuje gospa kneginja?« *>Prav pod vami. Ko bi ne bile sobo rezervirane že za kneginjo, bi jih dobili vi, milostivi gospod . . .< Godba je prenehala delati škandal, kakor se je izražal Correze. Tihoto večera je prekinjalo samo še pljuskanje čolna na vodi In mrmranje gostov na promenadi. Anatol je tiho vstopil In je začel odpirati kovčege. »Prinest ml mojo kitaro«, nra je rekel gospod. »In potem pojdi v kuhinjo in pasi kolikor mogoče, da mi moje večerje ne zastrupe. Nemška kuhinja — brrr — saj jo posnamo»l — Anatol je polotil skrinjico s kitaro na stol in Js Correze je zamišljen stopil na svoj balkon In je pogledal na balkon v prvem nadstropju. Lehko je spoznal L*>ri. ea. Pes se je Iztegoval poleg atola, na katerem je letala Črna pahljača in šopek ravša. Corresu je zaigralo srce. »Zapojem ji sersnadoc, si je dejal. _ afmU so js x sobo, y*ci x«liko Špansko kitaro iz zaklopnice, ugasnil vse lu-*i. potem je začel v temi peti. Kmalu so se zbrali ljudje pred hotelom In na mostu in so noelušali. >Kdo je to?« so ne vpraševali, tn nekdo je odgovoril: »Pravijo, da je CorrAze tukaj.« Kneginja Zurova. ki ie utrujena ležala na enem svojlb kanapejev, da bi se odpočila od naporne vožnje, je skočila pokonci; srce ji je vedrhtelo. Na vsem svetu ni bilo »lasu. ki hi ga bilo možno zamenjati z njesrovim. Vedela je, da je tu. Tako gotova je bila, kakor da ga je videla z lastnimi očmi. Stopila je na balkon — Corrčz* je Se vedno pel. Spodaj je žuborela reka, in na krilih lahnega vetra ie prihajal smrekov vonj S gorntih crozdov. Vjeri je poslušala, bleda kot lilija, s aklonjeno glavo. Razumela je. da poje zanjo, samo zanjo. Pel je odlomke iz »FidMia« in »Iftge-nife«. V svoj glas je poglobil vso svojo silo in svoje srce. Pel je kakor slavec, ki bi mu razneslo srce, ako bi ne smel peti o svoji ljubezni in sveji bolesti. Mahoma ie utihnil, in slišati je bila, da se je zaprlo okno. Mnoiieu je ostala tiha, potem pa je vriskala in kričala, kakor da pozdravlja cesarja. Klicali eo pevca po Imenu, mu pleskali, da je končno moral stopiti na balkon in se zahvalil za priznanje. Naklonil se je, mahnil s roko in ftelel vsem! »Lahko noč.« Eno nadstropje nlfje je Vjera, naslonjena ▼ stolu, odprta svojo pahljačo pred sveilra obrazom. Jokala Je, in vendar je bila srečna — tako srečna . . . Glas markize Sonnaz jo 1e zbudil hi njene ekstaze. Jeanne je prišla v bolem večernem plašču tudi na balkon. »Kakšna serenada, prijateljica moja t Gotovo ste tuđi sposnali glas. Da bi no bilo pomote, sem vseeno dala poizvedeti. Res je. No bova se tukaj dolgočasili. đrpec avgust v 161, je vedela i« nekega piama z Dunaja, da namerava tudi Correze priti tja. Bila ja žena, ki ne pozabi tako hitro, kar je sklenila. Ko se Je naslednjega dne T&l zbudil, je žarelo solnoe na brezoblačnrm nebu. Zelena voda se je svetlikala. O-troci so se igrali pod dreveni, leno dame so se izprehajale s solnčniki na dolgih palicah preko esrdsnsde In lovci v sivih In zelenih jopiMh so se vzpenjali na gore. Vsa pokrajina jo kazala nekaj mirnega, slikovitega, selškega, selškega v smislu Watteaua. »Kako lepo! Kako leno!« si je mislil Correze«, ko je stopil na vse zgodaj na svoj balkon in pogledal po pokrajini. Ko je tako stal naslonjen na ograjo, je padel nepričakovano predenj čopfk planik, in Znan glas mu je zaklical: »Dobro jutro Con^ze! Najlepfta hvala za podoknico, ki ste nam jo sooči zapeli. Zato pa smete dfinea dopoldne z nama južlnatl. Ampak bodite točni! Saj veste, v tej prednotopni deželi sajutr-kujejo že ob desetih.« Bila je markiza Sonnaz, ki je v lastni osebi stopila na balkon nod njegovim. Bolj začuden nego veael je odgovoril Correze z nekaterimi bnnalnimi pokloni o čudnem naključju tega sre-danls* [{Dalje prihodnjič) Siev. 144. »SLOVENSKI NAROD* dne 23. junija 1922. stran 3. Dr. ALOJZU KOKALJ: Šuabič. Ne, nikakor Še nismo pozabili svetovna vojne in njtenih grozoti Še vedno nam mrgoli v kosteh spomin na to nesrečo, ker njene posledice Se davno niso izginile s površja. Vse. kar nam danes greni življenje, je posledica onih nečloveških dogodkov, ki so se odigravali od leta 1914. do 1918. Leto 1918. je napravilo konec svetovni vojni. 2ivo se Še spominjamo časa. ko so žalostni ostanki dobra Štiri leta »zmagovitih« armad na neslavnem umiku valovali skozi Ljubljano. Takrat so storili v prvi vrsti nafi vzgledni železničarji naravnost nečloveška Čuda, da so spravili dezorganizirano vojaštvo preko naših dežel, preko naše prestolnice. Zagrešili bi najgršo nehvaležnost Če ne bi pri tej priliki s posebnim povdarkom opozorili na oni občudovanja vredni napor, s katerim so ravno železničarji tedaj odvrnili od današnje Slovenije vse grozote izmučene soldateske. V tem ozira so se še veliko premalo povdarjale zasluge, ki so si }ih takrat z naravnost nečloveškimi napor! pridobili za slovensko zemljo naši železničarji. Ako danes ponovno pr'biiemo to zgodovinsko delo naših železničarjev, oddolžili smo se jim le nekoliko — nikdar pa ne toliko, kolikor zaslužijo tf možje, ki so se kar po več dni in noči trudili v svoji naporni službi — brez počitka in spanja I Takratni zgodovinski Čas! so naSli sicer nas Slovence popolnoma nepripravljene !n — male. Naši iz krvaveča plesa se vračajoči slovenski volaki so hiteli vsak k svoji rodtif znidi In strehi. NI jim bilo mar za majko Slovenijo — samo domov so hoteli. Vse te silne množice so se razkropile po širni Sloveniji. Namesto, da bi se strnile v krepke formacije in postale obrambni ščit ogroženi ožji domovini, so šle Iskat zapečka v domači hiši! Takrat pa tudi nismo imeli v Slovencih moža, ki bi znal ustaviti ta neslavni pobeg k domači strehi. Na ta način so ostala vrata v nalo Slovenijo docela odprta onemu narodu, ki je ostal v svetovni vojni zmagovalec — brez zmage. Med tem, ko so se sami sebi prepuščeni pasli po naših njivah in zelnikih Izstradani vojaški konji, so hiteli naši možje In fantje na svoje domove. Zmagovalec brez zmage Je pa silil notrt v slovensko zemljo že daleč preko slovite demarkacijske črte! Toda on Je storil to, ne da bi se mu kdo ustavil. In njegove poželjive oči so že posegale po Ljubljani, so že švigale po Zagorju, Trbovljah In Hrastniku. In zmagovalec brez zmage bi se dolgo ne bil ustavil. Vkorakal bi bil v Ljubljano, brez vsakega odpora! Ugnezdil bt se bil v premogoopnih skladiščih ob Savi In tam ostal! Naši bivši junaki so stražill hrabro svoje koče ob Kolpi, ob Krki, ob Sotli! Kaj jim torej mar, če pade LJubljana, kaj Jim mar. če bodo ugrabljene Trbovlje z vsem svoflm bogastvom, z vso svojo bogato soseščino! Sami. prav sami smo takrat odprli na stežaj vrata zemljelačnemu sosedu. Danes po onfh bridkih izkužnjah. ki smo jih med tem doživeli na lastni koži. se smemo potolči po svojih prsih In skesano priznati, da bi takrat ugrabljena zemlja tudi ostala v pesteh tega soseda. In danes bi ljudje, kruha siti, med LJubljano In Zidanim mostom ne zabavljali čez našo Jugoslavijo! Ne, oni bi stiskali skrivaj pesti, škripali z zobmi, plačevali neznosne davke, njihovi sinovi bi takoj od nabora odhajali uklenjenl daleč od rodne hiše . . . S prižnie bi se ne čulo prav nobene rabav-Hlce . . . Besede »avtonomija«, »republika« In podobnih bi ne slišali . . . Vseobča mora bi tlačila ljudi in jim pila srčno kri, če . . t Takrat so se nebesa usmilila zaslepljenega slovenskega naroda. Poslala so mu rešilne angele. TI rešilni angeli so Ml! on! srbski Čast"-niki-junaki, oni srbsld vojaki-sokoll, fi tih je usoda ravno Izpustila Iz večletnega vojnega ujetništva. Ti možje-mučenlkl so se na potu Iz ujetništva ustavili v Ljubljani. Dasi so bili leta in leta ločeni od svoje mile domovine in od svojih rodbin, nikakor niso hiteli in drvel! proti svojim porušenim domovom. Ostali so v naši sredi In prostovoljno prevzeli na svoja ramena one naloge, ki bi jih morali m! vršiti. Na čelu teh Junakov Je Ml konjeniški podpolkovnik Š v a b I 6 Čigar ime ostane zapisano z zlatimi črkami v naši ©2Ji zgodovini. Podpolkovnik S v a b 1 ć Je s svojimi Junaki prevzel v roke težko varnostno službo. Poleg uzomfh naših železničarjev se Imamo največ njemu in njegovimi junakom zahvaliti, da valovanje umikajoče se armade nI uničilo na?ih cvetočih mest, trgov in vasi, naš^ 7'fnih polj. Toda ne samo to! Za umikajočo soldatesko so pritiskali njeni sovračnii in že so tuđi prekoračili za nekaj Mlometrov takozvano demarkacijsko črto. Pačunati nam je bilo le Se z dnevi, mnrdr, celo z nramf. ko se bodo v LJubljani pojavili sinovi solnčnfh Apenln. *"do nam Je prihranil to strašno nesrečo, Vdo je bil takrat naš rešilni angeM? To f« bi! konlen*3kl podpolkovnik švs-M| « «vn«ml tonski! MMtem ko smo Slovenci spali, J t on bd-i 7bn»! je svoie lunake, jih opremil za toflf nozdrav in hitel nasproti »zmagovalcu*, da um z zemlle\idom v roki poda ns-kal «"*o«rHif'čnegm poduka. To svojo namero ft rM» fmrršft. Takn»t so mora H prodira Joči »zmagovalci*. nodiiSetif na iako nazoren način ođ tv^MVn^^a ^abio'a In njegovega sprem-«fv*. **f«d' mrl^Ht da so za kilometre fe ^r^Voračt!' d*m**-kac?l«Vo črto In se umatf-tiftf — n*zaf! Ta zgodovinski dogodek se le odigral, kakor se je takrat splošno pripovedovalo, zelo, selo dramatično l S popolnim uspehom so le vrnil v Ljubljano podpolkovnik Svabić in edino njemu In njegovim junakom ae Imamo zahvaliti, da nismo bili v Ljubljani os rečeni z nepovabljenimi gosti. In teh gostov se ne bi mogli tako lahko ali pa celo nikdar od-križati. Po skoro Štirih letih smo si poklicali v spomin zgodovinski čin podpolkovnika Sva-bića in njegovih Junakov. Storili smo to, ker se v svojem srcu zavedamo, kako veliko hvalo smo mu dolžni. Storili pa smo to tudi Iz razloga, da ne zadostuje naša uha hvaležnost, temveč da bi ona morala dobiti vidnega izraza. Po našem skromnem mnenju bi se morali junaku Svabiću oddolžiti Ljubljančani na ta način, da bi eno najlepših ljubljanskih cest ah ulic imenovali po njem. Ako smo prejšnje čase poznali cesarje in nadvojvode iz naših uličnih napisov, bi bilo le pravilno in pravično, ako bi v znak svoje hvaležnosti dobila Ljubljana svojo »švabičevo« cesto ali ulico. Na naslov merodajnih činiteljev apela-Jemo s tem, da uvažuiejo gorenji naš nasvet In se tako oddolže Junaku, ki mu je Ljubljana dolžna naravnost nepopisno hvaležnost! Proračunsko razpravo v narodni skupiiinL — Beograd, 27. junija, (Izv.) Narodna skupščin* je na včerajšnji saji nadaljevala generalno debato o prora-računu ta leto 1922. Predsednik skupščine dr. Ivan Ribar jo otvoril dopoldansko sejo ob 10. Skupščina fe najprej sprejela predlog o nujnosti zakona plode znnanjega državnega posojila v znesku 100 milijonov dolarjev. Značilen j 3 bil na seji pojav, da noben a pari amen. tarna skupina ni prijavila generalnih govornikov k proračunu, nakar so dobili besedo posanrmi poslanci. Poslanec Ivanić (rad dis.) je vprašal predsednika za pojasnilo, zakaj ministri ne odgovarjajo na interpelacij«. Predsednik dr. Ribar mu jo zadevo stvarno pojasnil, navajajoč kot razlog, da ministri niso mogli odgovarjati na njegove interpelacija, ker so bili preobloženi z delom. Nato j© skupščina prešla v debato o proračunu. V parlamentu ni vzbudil po. sebnega zanimanja govor Stojana Pro-tiea. Poslanec Ptojan P r o t i ć je skušal kritizirati politiko finančnega ministra dr. Kumanodija. V svojem govoru je napadal finnčnega ministra zato, ker je sel v Genovo na go^nodarsko konferenco, češ da bi moral preje doma v Beogradu študirati in urediti nase finančne zadeve. Obenem pa je pri zal, da je bila genovska konferenca velike važnosti za ureditev gospodar, in finančnih zadev Evrope, ared drugim pa je tudi napadel davčni sistem v Sloveniji. Proti tem napadom je odločno protestiral in ugovarjal poslanec D r o f e n i k, radi česar je moral Stoian Protič prenehati s svojo kritiko. Dopoldanska seja je bila nato ob 12.50 zaključena. Na popoldanski seji, ki je bila otvorjena oh 1*5-. pa je izzval govor klerikalnega poslanca dr. Niko M and u ć a veliko ogorčenje. T>r. Mandić je imel naravnost prOtidržavni govor in začel hvaliti kot znani avstrijska nt preiSnji režim. Med drugim je nasrlasal politična načela federacija in avtonomne državno uprave, V centru so se pojavili številni klici proti dr. Mandiču. C\\]\ sr> se različni klici: >Suckor! Suckor!« (Za časa vojne posebno leta 1914 je avstrijska vlada v Bosni in Hercegovini organizirala posebne pandurske oddelke, ki so strahovito divjsli proti pravoslavnim našim bratom. iSuckorii« so bili po večini temni elementi, ki se vsepovsod denuncirali in preganjali Srbe v Bosni in Hercegovini. Mandić sam je bil med glavnimi aranžerji te protisrhske gonje.) Poslanec Hadži K a d i 6 je kot zastopnik dr. Spahove muslimansko skupine kritiziral politiko vlade in je očital vladi, da nI izpolnilo s-vjih obveznosti napram muslimanom. Soia je bila oh 20. zaključena, danes dopoldne oh 9.30 se zopet nadaljuje proračunska dfcbata. Jnllisha hraiina. Prizori iz nabornih dni v Postojni. V dn*h od 19. d*> 22., to jo od ponedeljka do četrtka, so bili v Postojni vojaški nabori za dva letnika. Na nabor so morali oditi vsi jugoslavenski mladeniči, rojeni v letih 1900 in 1901. Nabori sb veljali za ves postojnski sodni okraj. Kakor povsod na Krasu in na Goriškem je star običaj, da gredo mladeniči Z zastavami k naboru. Za Avstrije so prihajali krepki Notranjci na nabore z veliko slovensko zastavo. Avstrijske komisije niso tega rade gledale. Tako je na primer leta 1914. v Slovenski Bistrici neki polkovnik Nemec ogorčeno izjavil, da ta narod ni patrijotičen, ker ni bilo črnOžoltih zastav. Od vasi *fc vasi v postojnskem okra-ju je Sla krepka volja, da jugoslovenski mladeniči na dostojen, odločen in mani-festativen način pokažejo Italijanom svojo kulturno in narodno zavednost. Iz vseh vasi so v sprevodu črno oblečeni ali pa s črnim florom prihajale skupine krepkih mladeničev, najmočnejši jo nosil veliko črno zastava. Bili so lepi prizori, ko so te skupine kmečkih fantov v najlepšem redu korakale skozi meeto pred naborno komisijo. Karabinjerji so sprva aretirali nekatere zastavonoše. Naborniki pa so v znak protesta odšli ter izjavili, da ne gredo na nabor, če ne izpuste aretiranoev na svobodo. Izpustili so jih. Nekatere skupine pa so dalo tudi duška izrazitemu kraškemu humorju. Ena skupina je prišla prod naborno komisijo s črnimi kfchuki, za katerimi je imela zataknjene italijanske makarone. Globok utis pa jo napravila okoli 30 nabornikov broječa skupina, ki je gologlava vsa v črnem korakala v drevored. Na čelu pa je stopal velik, krepak Notranje©, ki je nosil Križanoga. Ta skupina je stopala s povesenimi glavami in brez vsakega glasa skozi mesto. Vojaška faemisf ja je potrdila 99 % nabornikov. Potrdila Je vsakogar, edi-nole skratne pohabljence je izoustil*. — Iz Divače. Da se Izpodrivanje Slovencev s služoenfn mest v zasedenem ozemlju vrli še vedno po ton" podit fasistov-sM metodi vkljub temu, da nam ttatlftrmk* vlada venomer lagotavlfa m Mfabrtfe boVSo bodočnost, nam le v doka« slučaj. Id se ravnokar odigrava v Divači. V falistov-skem listu — črni knjigi za zavedne Slo-venee — v »Popoln di Trleste«. od dne 13. t. m. le fzKel članek', ki kaze na dva želez-nfearia-Slovenea, Volka m Mrllača, kot skraino nevarna elementa italijanskemu živita. Prvi se le predrrnfl vtaknili v fumrmleo slovensko iroboinJeo, drvet s« Je potegoval za dobrobfi železničarjev - Slovencev. Strašna pregreha! Članek zakljn-čtije. da fe Že preskrbljen© fn da se lemti takof odpomere^ Na take aenimefjaefle se razvije In potelca stvar navidez po pravilnem slnJfbenem not«. Kadarkoli Izide lalt. četudi lafnjhrl člane!?, posije ImmisarfHri firn* polfflčna oblast faft> srčne pozoVavlje-no ovadbo na pristojno s!t»*1>eno mesto«. In konec Je tak, da se dotfcnl ovtdenec potrdil kot nevaren element In se ra zapodi Iz sluroe. Pa ne samo K ARe Je fvefe tint enkrat rapisano v »Črni knffgf«. nfct veC varen «v«fega življenja In Imetja ereif fasV sn*. /STffv** se je radi v Dhradl nofavlla rro-Mca rak'Ti f^daffe In to med ?*n*fc!ni anatom. Te propal're so tffvallrmi Slovencem škodovale na zelo ebčnten In grl nneln. Pa venHar se trna ena Izmed nfm" začasne prihajati v Jnroslavflo In vedrim Čelom sfo-pe/fl po OubUanaJdh vlfcaK Ta ta le nmo- go drugih sličnih Italijanskih prijatelifc Iz raznih slovenskih krajev onkraj meje ne smemo trpeti med seboi. NaSe redarstvo naj blagovoli poskrbeti, da se čimpreJe vrže In izgubi ta prah. da ne rabimo druge besede, in da se nikdar več — ne prikadi v naše kraje. — Poškodovan! spomenik na Krnu obnovita, kakor poročajo laški Usti. občini Kobarid in Drezenca. Nnto se nove otvoritve polet? oblasti "deleže hi d I gastoraind vseh okutt-Skffi slovenskih občin. Drezertska občina ie noslaln za restavracijska riete reka! Hudi. katere olača ona. Kobarid |e še vedno poln vojaštva ?n fantov. — Potu avek. V notfef »Streli na poslanca $5eka« v R 143. Je ?krat strojnim stavcem napravil učitelja HreSčaka tsl renegata. Dotični stavek se glasi pravilno: »OorfSka Straža« ostro napada kornuniste fn*. CmstlnaCa, Regenta In učitelja Hre-??ake . . .« — Boj med Benetkami tn Pulo. Ne vrSI se gospodarski boj samo med Benetkami In Trstom, marveč tudi med Benetkami In Pulo. Poslanec De Bertl Je vprašal ministrstvo, al! se res namerava opustiti arzena! v Pnlf, čeS da država ne more v gornjem Jadranu vzdrževati dveh arzenalov. Opustitev arze*. nala b| pomenila smrt za Pulo, dočim Imalo Benetke raznovrstne pripomočke v nadomestitev odpada beneBkesra arzenila. Vsa Pula Je razburjena m po vael fstrl se Rovorl o koncu puljskega mesta, Imjti pričakovati Je, da bo rrmsfca vlada raJSe poslušala želje Benečanov, kol pa novih Istrskih državljanov. —■ — Cestna železnica Maenfje - Opatlla -Lovran le dobila Izredno drfavno podporo v znesku 250.000 lir. Večkrat smo Že poroča II. da Je finančno stanje te železnice tako neugodno, da so Jo hoteH 2e povsem ustaviti. — Iz nale kralfeofne. — Kako fe Mefoplajril Stermn Radi pr*d Franjom Josipom. V seji Hrvatsko Matic© jo pred kratkim Stepan Radič Sirovo napadel prodaodništvo Matice, ker Je izrazilo oočastvovajrje povodom smrti kralja Petra in ker jo Knafftalu k poroki kralja Aleksandra. Ra/lič jo ponosno izjavil: >Mi po nismo nikdar niti pod Avstrlio nvifali, pa so nočemo tudi sedaj ped Beogradom U Radić pa se ni samo zvijal, marveč prav do tal se je priklanjal Dnjrajtt in Franju Josipu. V seji hrvatskega sabora v Zagrebu 14. decembra 1916. je Stepan Radič gorsee obžaloval smrt Franja Josipa, rekoe, da dela to kot Hrvat, kot Slovan in kot predsednik hrvatsko ljnd-ske seljačke stranke. Starega tirana je proslavljal kot velikega ljudske** vladarja, ki se je posebno brigal tudi sa južne Slovane In zlasti sa Hrvate, govoril je o velikem earju in kralju Franju Josipu kot tvorcu jedinstva Hrva-to-e, Sloveneev In Srbov. Na to predr-sbo tafi je vzkliknil pokojnemu Habe-burgu trikratno >61avot«. Tak republikanec j* bil Stepen Radič pod avstr.-madžarako vlado. Sedaj pa ge predrzne grajat! teras *c£ustv*>vanja povodom smrti Junaškega kralja Petra in povodom poroke junaskeara njegovega eina kralja Aleksandra. Vsak posten Jugoslovan občuti gnus pri takem Radičs-vem nastopanju, katero mu gotovo »o bo pomagalo £e Tlijc, marveč mi pomagati le za pot navzdol. Politične ussfl. = Seja mačelstva obla« t ne organizacije JDS za mariborsko oblast. Vće-raj, dne 26. t. m. se je vršila soja v mariborskem Narodnem doniu, na kateri so se izvršili važni 3klepi gl<^io taktiko pri prihodnjih volitvah v oblastno skupščino in glede notranjo konsolidacije stranke. = Dr. Košutlć aretiran. \z Osijeka poročajo beozrad^ki »Politiki«: V vasi Djako-vu se ie vršil dne 22. t m. zbor RaJičeve seljačke stranke. Na zborovanju sta govorila dr. Košutić in M a to Babo^reciac, i> klanec R^dičeve stranke. Ker so bili govori teh dveh in nekaterih kmetov naperjeni proti državi, }e policija zborovanje razpustila. Nato ie dr. Kolutić začel protestirati ter poživljati seljake, naj se ne razid^jo. Pri tem je žali pojicijo z grdimi izrazi. Policija ea ie na to aretirala in ž njim vred rudi kavarnam, v Čigar kavarni se Je vršilo zborovanje. — Zagorsko vprai*nnjo. Vsled n^-Uffodn? rešitve Trador^k^ira vprašanja za tamkniSnjo Italijane, ki =o Biaktevali HiTjoiro veo r.oio ho na.*t?i!v> v Zadrn unv*tno povzro^r»no VSBesalrje-m"e. ki so je sprernenilo v stavko. Pr<>-gln^ona lo namreč prot^^tna stavka proti načinu izmenjave kron. Vsi d<>_ nami zarrxli. zlasti pa Banka Karlih posfisl V Ho^no rrlo VT*t*> <»voiih lindi, rln n^- birajo dane n Bjcgore itranlDs, Elaetl J9 BSUfafimi n tn \t«to .^niio^ja^. ki ^o sjitefa le dni okoli Bosasjskegt isss> ea. Akriiq> Rađfeeveev i** nnp^rii^mji zli-sti pr^fi uuslinassiosi rTpstiote slnsvane In proti klerikalcem Tn v rokici ti vo-lilri na^lo sapu^flio svoio dosedanjo vodstvo in SV prIdrtl!ui<*io brv^t^k*>mit blolat. Ti đeyooTci nafboljie dokasojejo, kako |s Snaho rvon-očil, V_or jo tvojo Hudi elreval z mr^riio d^ Bee^nraeta, Tn_ ko n^k^cn rino. o<5tqno br^r vojeke, kakor tudi hr*-nt-kM safeifaiica\. == P^o^sri^nik Bfasarvk o Vemcin. Outiudllfk borlinskera ^B^r^^nrouri^r-jfne |e bil spnjei v avdii^noi pri pr*s!-ST^rniku IfsilSitllBl ki fc Izlnvll m^H žiunlan 8elUs NesaerJI, da vrtrniR pri ror»nKlik-*in?ki državni obliki in di so nikdar v<*o no vrno k monarhirrrm. Mi-rn^-no Td^jn morHo po-?r>eem*ati lo o*o-bri ondo?aji N*mi«riiA napram FranHii. V Parim 7<*liio ponolnecn eporarnma z NVm^Ho. V FranH'fi nI skoraj nohtne an+inntiio narv^am N'omriii. Pri meni so • bili .5f^^i]ni FranrAzi m nih^o ni i*u-j stil krrk«no slabo Koso^ o NT^Tn^iii. \*a-! rnvno, rla fe «^vorna WfXBtMk rsnltivo : TnPsto ^a Trrmror*. Tzrirttti TTKvra bo. iar^n, dn bi franoopkf narno* morrol rs!M i vrnnfh po^lMi" irimbit] t<\ ****tnvni ^**1 ; državo. \>mni« io oh urilfk] r«>cra^nnf ; r. antanrnimi državami aVlala 7>n. . ki -so nar»raviln slab uri?. Te rx>?rr*^k:e i po bilo težko. Mislim na on« nepr^^ta^ j ne n*»m5ke trditve, da 90 zr^htev^ neiz-polnjlive. =r FaSintovsln na|^M na kelandski ? konzulat v Trstu. >B**r>ffradsk*mu \ dnsv-nilc«< noro?^.io. da so tržaški faži-[ "3ti pred dn^T-i nanadli bolnnd^ki konzu-! lat. naeneS. da ^o ju^oslbvenski. ker fa j visela ra^po^lopie rde^e-belo-rnoflra bo* lanriska z^stpva. TTrTrli so v urade, kier ; so p*>£kr>dovali pohiStvo in rnztrsrali ho-; landsko za^»ta,\-o. Ko SS ie bolanoVikeTnu konraln Iron^no nOsre^ilo povrćari div_ j JAškim fašistom, da 30 se zmotili, je bilo ? že vse uničeno. = Politika in arnanost v Bol|rarski. 1 Vsi sofijski listi iso prioboill i^avo ! vseueili.Skesra rektorja dr. J,. Miletie« j In vseh dekanov o v?eticiliSkem vpra-j šanjn. TJaktr*r i o za te*. A a ostane vf?ea?i-S li§5o na zapadnem temelju, ker bi na j orijentalni stopnji iecubilo Vsako evTOp_ sko vrednost. Starnbolijski namreč ho?ot da si akademiki sAmi izberejo novo in mlajše profesorje, kar so do sedaj So ni zgodilo niti v boljtševiski Rusiji. Nadalje prapoverhiie profesorjem politično (fclovanje, dočim so na vsem svetu profesorji pravne fakultete prvi pravniki v državi, ki sodelnjejo tudi uri zakooo-dajstvu in v parlamentu. VeeuSiliSki profesorji se s stavko ne borijo za svoj materijalni polofaj. ampak sa moralno avtonomijo znanosti. Profesorji apelirajo na celokupno bolgarsko inreligrentno javnost, naj jih podpira v njihovi borbi. Stambolijski namerava otvoriti novo vseučilišče z novimi profesorji, ako se sedanji profesorski fcbor ne uda njegovim zahtevam. as Italijanske zadeve. Irafliansfi! zuna-nfl minister Schamer se mudi v Londonu, kjer bo imel danes m Jvfri važne ras*overe a Llovd Oeorgreom. Ore v glavnem za itaHlanake interese Italffe v Orijentu. Ker vlada v oHjentalskfh vpraianlih preeejlnie nesoglasje med Anflilo in Francijo, bo morala Italija po Schanzerjevem mnenja svojo toeadevno ooHtifćo precej modificirati. živega lnferesa za rtaHJa $o tudi mandaff v Palestini In Meaopofcmrij! fer fončna ureditev koloni j a In ega vprašanja, W vse-BtiJe tud* vpraSatiie teritorija OJnha ter 'do-ločlfev me| za Cirenajffro. frafljanl pričit-lrn)e!o zelo »go3niH n«^>eKov za svofo orl-Jentalno pontfko. Doslel Je bilo fako, da so btfl po slfčnffi dnirovorilt zatfovoltnl v re-snlef samo Angleži, ozh*. rVaneorl In se Italijani vsakokrat kmalu uvideli, (fa sltw ?!Jo v svojf orijentalni porifltcl le tujim interesom. — Oiolitff stopa tovdl na nogorl-ITe! Oovorl se dalje Časa o parlamenfaf« nem sodelovanj med soein/ftfl fn pooula* rt OleflffJjevo stremljenje pa gre za lem, "da tt stmfl demokratične sfranlce. V %&$** njem eoTiUčnem me?ežu nI Izključeno, da hoče n»ollfH fe feh" »Irtipln svarlfi prihodnjo parramen?ama veČine. = rtaltfs In Avstrlfa. Iz T?hna pefo?a"-fo. dn Je narlamenlarsl fin?n?ni ooUor Sres ra-"orave odobril ?rflep odbora ta zunanje fEsdsva rle4c ficaUU Avstriji 60JWfliT!lU(J. MALA ANTANTA rs' POROKA V BEOGRADU. Londonski >The ESeoDflasasU; je objavil dno 17. jimiia t. 1. .-levi*1 ; (lanesrl »Večkrat se t*rje, d'i ]■* mirovni ugovor iz Isti lr»19 povzroči] balkant* zacijo centralna Efivpe. To teorijo pršu coj pod;>ira postavitev* iK»\ih naej in ob-stoj neure\cnih rarrnor m*rl razumi r.<-fledsh'onimi sraavsjsa. Doloeevanje m^j v 60gla»ju z iiičoioui v> samoodločbi, v k.likor se da lo liatelo sploh iive^ti ni teritoriju ■ tako rmiličoo einogralUsKi so.-tavo kakor je dotiav.-ka nižina, ju po mnenji u kriTi^eq*a ov.izovaJca povzročilo novo tekirovani ■ p-m^.1 narodi, odprav p? je določilo, d'\ &r> morajo v«i ravnati po sklonjenih uorovorilt V res. niči je neraogt>ee razložiti zp: )> vino teh pokrajin z.i Oasa treh iik pol \^t od njihovega obstoja, ne tla M ?*e rpoatsrsia veostoletno podtdofBttb pravilo Ilab*-burtatTiOv: >i>ivira *e omeniti, da je bilo nsljroj »pl^tk nt dns\-nem mlu. V dokaa naj služi n.i pr. Nfaefvlonija, ki jo hila po^^bno priljuK. ljena pri vodilnih kiih:iri;h in lasrsoear cih, rla ^o zamocli pOSSredi ]»ri miri fr ropeklh diplomatom- s rsesn] siO|poMssl sper i j al i to t/i mi. T boaedo, sod»>i '• p^kan^ko-jra vnrn barija v predvojnih leti U ss ne ?mo i^knti na polotokn Ramom, tonvt*č v diplomskih kluhib Petrofprada, B m lina, Dmaja in Hudim po* t«*. Mirovna pogodba lota 1919 jo pj^vo^ala nplir ia važnost mednarodnih stsTStn tor odprla vrata balkanizmu v celo vzNvlnni Evropo. Ustanovllor mnlo ant^rrto ^« bila mmeniona v s^-rho. da se od pomore ol*. stoječim rnznim aferim. Ta BSSanOViŠSV r»a ni parno ratrv zanimiva, kor jo s tom dana ptrdlaga 2A nr^ditov tekmovanja narodov r pozitivnora snKhi, A*gpn rv. nimivei^i r^di tec;«, ker SS ■ tom nrofl.i con trn lna Evropa po crmrrnlnib Fm-ro-peiclh satrtih t^ *»o rakw trklin^i v^nk poskua SkrvTJiivecra upliva od strani vsJe*»il na rontlnentu. Porota med princ^stnt^ Marijo tn kraljem Aleksandrom ho sitnimo mno-go koristila ojarenju to antante. Počim niso obptojare nnb^no re^nf pote^ko&o med OassassSBVaSco in Rotinmi|o a *m« strani tsr n>evl Čeiko^lovaftlco In Jnerv-*lnvijo a drupo strani, ohetoiaio rtosn*>L rarrtmi med Rorrraniio in Jugoslavijo __ kakor n*rn kažo ptvsrfed nn zemlje* vid — raradi r.annta, kjer Jo »odanja. določba m^i sramo n^kakSon kompromis, ki pa ne rndovollnjp n<^^no stranke. \ova zveza med ohemi kraljeanmi h!-Jami r<>ment ojačonfo malo antanto in Tvri*fl k rivanje n*rt>dno konično rf»*irve hanAtskecra prohlama fn njegovih te^av, ki se bodo rešile na nodlacri modftoix>i-. nec;a cosporiar^kepi <»r>oraz\irrra, Z-iAervn. mejo rrtol .Tnro^bvrHo in ILomnnijo j^ v prta-vne-n r>o^lodi<*n ^'f%r*k centralnih evTo-^cvkih dHiiv v Parizu lota 1919- \smecftn da Rta ^i ti dve dr* i-vi uredile tvojo pnore priiateljsko mrvi seboj, kakor sta to storila prel•> -C)^^TT i i vo> rfoslodioo. Vso to je p^ na =trcco oo^t*1© jS>e stara E**t>dovina. Siiain** ^vocanopti, ki so se iirrriSilo to dni v Bs^sjfnMfo, k ojačemju političnih raimror đof fiiensJ r^ nocro jo moprla storiti In *V>*o<"i mala antanta v dveh lotili, kor namr^r- Kra-ljovo oaebe visoko eenijo v vzhcKlni E5vrop1, Po drnri strani no smerno pozabiti, da je ć%*škoslova*ka nridsMla rame prednosti od svojih B«ve*mikov v \-r-ra^ saniri avstriiskona doljri. >?<» sssnto 8sl vlada dr. Ben^sa ni i/kori stila sA^ojia pravio do Avstrijo, v ■porsjRBssn v T.a-nl je dala c?elo iniciativo *n politike mejsebojnesfa zaupanja, krtc^^ »ta ^rs hitro oprijeli oho državi. Mod t^m ko izgrleda politika dr. Beno*a ij nai-ega. stališča podunotna in daloko«o/,na. moramo vedeti, da jo Češkoslovaška industrijska država in v narodnem položaju, da more ceniti koristi odločnih in neposrednih odlokov o sedanjih peterko* a h, ki pre>t6 njonemu lastn. vprašanju ne, zaposlenosti. Ali se jo treba bati. kakor to nekateri sodijo, da W1o pribl!zanjo fTommaije in Jugroslavljo čkod!ova!o flo-hrim odnošajem milo ant^nte? Mi mislimo, da ni misliti na to *o \% rarb>e*n^ ker *a sedaj n© obstojajo nikako rlife, renoe med tema državama, ki hi utegnilo motiti doeednnjo slogo. V zadnjih' šestih mesecih j*» Pomunija prenehala 4 tiskanjem denarja ter se jo rosno ra v žela, da zniža svoje izdatlcv Z za~"*tkom finančnega nrejea-anja i p ozdravljanja je podana mozntost dofinirivne ured i t vn fldede Zahtev rasnih nasled<*r\-enib držav. Lahko upamo, da ne horoo doJ čakali do krmene toaadsvne urerlitve. Za vsak slučaj pa je povzročila, kraljo-Va poroka veliko upanje, da se razmero stalno učvrste in da preneha nejasna in nesigurna politika v srednji Evropi —8f Ifttefelrm na polrrs?mfffT ohrtnl rttartavl v Marlbom. 7pniraanir 7a W slavo le zelo fh-nhne*. Prijavilo <;? ie čf^^e-uaj 2X6 razsfavlfalcev iz maribor^lrc ohla-m. V lem iteviln Se a!*o vgtefi rae^tar-llalci Izven marthor^-e po^rafine. fratre Je odbor nrlptfsfM k" *ŠuU194 Ti razatav-IJald izvert marioorske oblast? se r?'«;tavc udeleže s takimi predmeti, ki se pri nas Se J& teftfetefa ^W *» WQ n* razstavi vse Stran 4. „SLOVENSKI NAROD* dne 28. junija 1922 štev. 145. stroke zastopane. Če vzamemo, da se J© za zagrebški veleseJm prijavilo, razen inozemstva iz Hrvatske in Slovenije z Zagrebom vred samo 350 razstavljaicev, je že samo to velikanski nspeh. pričakuje se ie nad 100 prijav. Vsled tega bo letošnja razstava zelo obširna. Vršila se bo v vseh prostorih Gotzove dvorane in na dvorišču istega poslopja. Na velikem vTtu »Dijaškega doma« in dekliške meščanske Šole pa Se postavijo razni paviljoni. — Obrtna razstava ▼ CeOn Je v popolnem razvoju. Vse dela, vse se pripravlja od blizu in daleč, da poseti to velepo-membno razstavo, v kateri se bo bliščalo delo našega obrtništva- Ob tej priliki bodo obiskovalci zamogli videti uspehe 291etne obrtniške organizacije, katero ie prvo po* čelo ravno »Celjsko obrtno društvo«. V te! razstavi se bo pokazala žilavost In samo* zavest našega obrtništva, ki se ne ustraši ne truda, ne stroškov, da tako pokaže neupogljivo volio v dosego najvišjega cel j a, ki Ji je, da hoče še i nadalje obdržati dober sloves solldnost) In zmožnosti. Kličemo Še enkrat vse, še ne pismeno prijavljene raz-stavljalce - obrtnike iz cele Slovenije, da v najkrajšem času prijavijo svoje predmete, ki jih nameravajo razstaviti* ker razstava Je pripravljena za največje todnstrH-ce In najmanjše obrtnike, od katerih bode vsak Imel svoj dobiček. Je pa poleg dosegljivega uspeha hidi dolžnost vsakega obrf-nika, da se je udeleži, ker le s tem pokaže obrtništvo, da še ne misli izginiti s površja* kakor se mu prorokuje, amoalc da se dviga C novemu in sllnejšemu življenju. In to na] se pokaže od 12. do 22. avgusta 1922 na »Obrtni razstavi t Celja«. —Z Glasom $ 40 zJulraSnejra zako. mi z dno 9. aprila 1873 1. se vabif* upnik Obrtno pomoto, društva v likvidaciji v Tjjubliani tem potom, b!a &e zgla-sijo pri društvu oziroma pri prevzemni-ol Vseh obveznosti imenovano zadruge, t j. pri Obrtni banki v Ljubljani, katera iirn izrnlač-a vse njihove obstoječe terjatve, izvirajoče iz te^a naslova. — g Pokrajinska obrtna razstava t Mariboru. Drre 21. t m. se je vršila v dvorani restavracije >M«iribor< plenarna seja razstavnega odbora >Pokrajin-ske obrtne razstave«, katere so se prvič udeležili tudi odborniki izvan Maribora. Dobro obiskano zborovanje je btvoril predsednik ej. Novak s pozdravnim nagovorom ter poročilom o dosedanjem delovanju in uspehih. Za razstavo je tudi od zunaj vedno več zanimanja, tako da kaže, da bodo sedaj odbrani prostori premajhni in bo razstavo treba porazdeliti. Obžalovati pa je, da se vlada tako malo zanima za uipsh razstave; prošnji za podporo je odgovorila, da sicer želi obilo uspeha, toda podpore no more nakazati, ker za to nI > pred vid j en a. postavka v proračunu«. 6e bolj žalostno pa je, đa je mestna občina darovala samo 4000 K, okrajni za-stopi, denarni zavodi, trgovska obrtna zbornica, obrtna društva do> sedaj še niti vinarja. Le pokrajinski namestnik ga. Ivan Hribar je daroval iz svojega fonda 50.000 K, >Slov. obrtno društvo« na je dalo znatno glavnico 20.000 K. Sklenilo 6e je, da se odbor obrne na ministra g. Puclja s prošnjo, da on iz dobička državne loterije razstavi nakloni primerno podporo. G. Zadravec je obljubil, da bo pri trgovski obrtni zbornici osebno apeliral na podpoib. Trgovska banka pa se je zavezala, đa prispeva pokritje k eventuelnemu deficitu. Nadalje se je sklenilo, da se razstavi priklopi tudi vrtnarska razstava (na vrtu dijaškega doma), istotako tudi vinarska in sadjarska razstava; v to svrho se se pridružijo zastopniki iz obeh društev v tozadevno odseke pokrajinske obrtne razstave. Sklenilo se je tudi poskrbeti za razvedrilo obiskovalcem razstave ter xa okras mesta v dneh razstave. Tudi za preskrbo stanovanj se je že primerno ukrenilo. Kot posebnost je postavi kmeteka hiša, v kateri razstavijo ženske narodne vezenine ter narodne starino (noše itd.). Namesto nameravanega obrtnega shoda se sklice v prvih dnev otvoritve veliki drugI jugOftlb-venskl obrtni kongra«. ___ p Ooarinjenje v Sisfcu fn južna železnica. Obratno nmateljitvo južne železnice objavlja*. Z dnem 1. julija leta 1922 prične južna železnica izvrševati paragraf 65 železniško-obratnega pravilnika in čl?n 10 bemskega dogovora za vse posilike, katerih ocarinje-njc prihaja v poštev pri carinarnici Sisak. TzvrSevala bo vse carinske posle potom svojega pogodbenega priznanega deklaranra. ___g Francoski damping napram Italiji. Rimska >Epoca< pri občuje vec dokumentov, s katerimi hoče dokazati, da vodi francoska vlada napram Italiji isto durcrping-politiko, kakor preje napram Nemčiji. Francija, ki je v posesti monopola evrcmsklh sirovin, prodaja svoje blsso v Italiji ceneje nego doma. S tem namerava uničiti italijansko Industrijo in prisiliti Italijo, đa se povrne k poljedelstvu. Ivist pravi, da bo o tej zadevi razpravljal italijanski parlament. —g Dobara raznoga matarifala. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje na dan 8. Julija t 1. ob 11. dopoldne ▼ svoji Pisarn! v Beogradu ofertaitio Helta-ciio glede dobave platna, "trakov, papirja, kleja. snage, pečatnega voska, sveč, radirk, svinčenih plomb, usnja za vezanje knjlf, sredstev za čTičenle strojev, ashestnlh vr* vic i'd. "ter na dan 22. Julija 1923 ob 11. donoldne istotam ofertalno licitacijo glede dnbave raznih pisarniških potrebščin. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki ao v pisarn! trgovske In obrtniške zbornice v LJubljani Interesentom na vpogled Kultura. — Operni pevec g. JoSko Zorman, bivši član Narodne opere v Ljubljani, zapusti po 20 letnem gledališkem delovanju gledališče ter osnuje lastno anon-cno in reklamno podjetje v Ljubljani, Gledališka ulica 2. Gostovati namerava tudi v komičnih ulogah ua podeželskih odrih. — Petrovič Veljko: Tri pripovedke. Gjafeor-beg RizvanpaSid. — Moloh. — Salašar. Izdanje S. B. Cvijanovića, Beograd. Str. 125. Cena Din. 12. Skerlic je zval Petrovca idealno narodnega srbskega pisatelja. Srbska zemlja, srbski človek, srbski jad so našli v Petroviču poeta v Srbih. — Nanstn Petar: Marija. Knjiga ljubavi. S. B. Cvijanović, Beograd. Preveo s nemackog Strahinja M. Gjorgje-Vić. Str. 93. Din. S. Ena, najlepših novel svetovne književnosti, prevedena že na vse jezike, je izšla tudi v srbščini. — Umetniški zakoni. Iz Beograda poročajo, da je strokovna komisija oddelka za umetnost v ministrstvu presvete pod preds^Mistvom načelnika g. Branislava Nušića izdelala zakonski predlog o ustrojstvu in delu velikih umetniških šol kot državnih ustanov, in sicer za konservatorije, za igTalsko pleme šole, za akademijo upodabljajoče umetnosti. Ta zakon bo skupno z novim zakonom o gledališčih, o avtorskem pravu in o muzejih predložen narodni skupščini. — Arkadi) Averčenko o Srbiji. Slavni ruski novelist, satirik in humorist Arkadi! AverČenko je v Pragi. Na vprašanje, kfe mu je bilo na begu iz Rusije najbolj všeč, ie odgovoril: Na Srbskem! A najmanje? V Bolgariji! Bolgarom ne morem odpustiti kar so storili Rusom.« ___ F. V. Foersteir: Vaspitanje volje. (Iz knjige >Ks.ko treba živeti«.) Preveo s nemackog Vuk Vukovac. Izda. nje S. B. Cvijanbvića u Beogradu. Str. 35. Din. 6. Volja je najvažnejH del psihološkega živlenja. Od volje je zavisen uspeh in včasih sreča človeka. V mnogih primerih je treba le hoteti, b vso pilo duše, živcev, telesa, in Človek doseže, kar želi. Novalis je rekel: >Značaj je dovršeno izobražena volja.« Kdor podreja vse delovanje in mišljenje svojemu cilju, premaguje težkoče in se bliža cilju nevzdržno. Zato je treba voljo odgajati že v otroku, da mu postane močna kot možu ali ženi. Materijalno znanje fe manje koristi kot volj'*, ker najvišje znanje brez močne volje ostaja mrtvo. N?mški pedagog pisatelj F. V. Foerster je odkril nove poti ljudske vzgoje: piše krasno in duhovito. Zato to delo najtopleje priporočamo. — »BeogTad«, jedna retka kn j i fra. TJ izdanju Oglasnog - dopisnog zavoda >Đan<, izišla je knjiga >Beograd«, sa deset ilustracija u tekstu i glavom. Pored istoriskfcg predgovora đr. Djoka Bogo j evi ča, knjiga sadrži potpunu infor-mativnost prestonica. Cena 20 dinara. Oglasno - Pozivni zavod >Dan«\ Tera-zije L — Beograd. — Karei Blasel umri. Skoral 92 let star Je umri po Maranu in Girardiju najpopularnejši dunajski komik. Sodeloval Je do nedavna v operetah in dramah ter bil duševno svež do zadnjega. Pogreb Je imel veličasten. Ob groba so govorili dunaiski župan ter zastopniki Igralcev in Pisateljev. — Rflcard Straass, najuglednejši nem« sld operni skladatelj in ravnatelj dunajske državne opere. Je bil te dni v Pragi. Obe največji gledali 5či. Narodni dfvadlo in Nemško gledališče, sta uprizarjal! Ie Strausso-ve opere. Tako so Imeli v Pragi »Straussov teden«. Strauss ie bil povsod zelo zadovoljen. 0 predstavi »Jožefove legende« v Nar. divadlu se je Izrazil: »Izvrstna predstava? Vse na višku. Čehi Imajo pač vsi muzikantsko kri v žilah. Ob predstavi svoje legende sem bil očaran.« — Povedal Je, da piše zda] balet »Smetana«* ki mu le tekst spisal sam in se mu dejanje godi na Dunaju. Dalje piše majhno opero »Inter* mezgo« z realističnim dejanjem iz meščanskega življenja. Tudi za to delo si je napisal besedilo sam po resnični dogodbi. Orkester bo pisan le za 55 glasbenikov. — »Življenje velikega grešniki«. Sovjetska vlada v Moskvi je izdala pod tem naslovom obširen osnutek romana, ki za Je hotel napisati J. JVL DostoievsfclJ. Osnutek je iz leta 1870. in so ga našli zda] v liter, zapuščini največjega ruskega poeta Dostojevskega. Pisatelj Je imel namen, podati v tem romanu tudi del svoje avtobiograiije ter naslikati celo vrsto znanih osebnosti pod izmešlieniml imeni. »Tunak« bi bil 13-letni deček, rojen leta 1835., zgodaj dozorel, zato moralno pokvarjen; sodeloval le na zločinu In bil poslan v samostan, kjer se Je sešel z visokimi cerkvenimi veljaki. Deček raste, preživlja duševni razvoj in verske borbe; ateist se izpremenl v verskega fanatika, sektarja. a končno aopet v ateista. Nekateri detajli so izvršeni v osnutku prav obširno; drugo ie le skicirano. — Nova nemSka-rnska založna. Berlinski založnik Juli! Bard Je ustanovil skupno z zastopniki ruske sovjetske vlade založništvo »Artes«, ki bo Izdajalo moderna dela nemške literature v ruskem lezfku ter lih s pomočjo sovjetske vlade Sirilo p« Rusiji. — Mller r. ž. Antotocff« rrfctslre »rike. Knjiga I. »Tnjffara St KagM, Zagreb. Str. 240. Cena K M- V telo okusni »mfg-non« Izdaji Je ta IzSel prvi Šopek Iz razkošnih logov svetovna poezije, komponiranih po naJveCJih svetovnih skladateljih. Prevodi so točni m lepi. Mller Je priznano spreten prevajalec ter le ta knjiga resno literarno delo. opera Iz ''lomnoa pr^oo v Pnio gostovat. ČeSke gledaHIcs t Olornn-cn le Mio ustanovljeno po prevratu. Ravnatelj mu le A. DraSar, operni Sef pa K. Nedbal. Opera bo Izvajala: Prodano ne« veslo, Poljub, Sarko, Jakobina, Fausta, To-\lj*k A&k Xn0ia4BrK TaniiUaatiJ« K *• ! Sokolstoo. — Jezdni odsek Sokol - Ljubljana obvešča brate, da se vrši dne 28. L m. konkurenčno jahanje v krogu. Zbirališče ob 2-30 v jahalnici Trnovo, V soboto, X. julija pa redna vežba ob 18. Zbirališče Nušakova vojašnica. Zdravo I — Sokol *vo društva Ljubljana. II priredi dne 2$. junija t. 1. v Hribarjevem ga$u (Kolezija) proslavo Vidovega dne. Spored: godba, predavanje, telovadni nastop, prosta zabava. Prioetek ob S. uri popoldne. Vstopnina 2 Din. — V slučaju slabega vremena se vrši istega dne ob 6. uri popoldne Akademija v telovadnici na realki. — Sokol I. vabi starejše člane in člane in Članice, da pomagajo pri pripravah za veliko društveno prireditev v nedelj"* 2. hittja. Z delom smo pričeli že včeraj in nadaljujemo vsak dan popoldne posebno v večernih urah. Članice so prošene, da po možnosti skrbijo za dekorativne predmete. — Sokol I. ima svoj sokolski dan v nedeljo, 2. jalila na Taboru. Dopoldne so skušnje, popoldne koncert, telovadni nastop 6 oddelkov, nato ljudska slavnost v velikem slogu. Telovadiiče In vsa arena se bliža svoji dovršitvi in končni obliki. Sokol !. se je odločil za nov strošek preko K 100.000 z namenom, da nudi telovadečim tn gostom pri posetu javnih produkcij ros nekaj vzornega na tem polju. Vstopnice so v predprodaji od srede naprej v društveni pjsami, od petka pa v Tiskovni zadrugi nasproti glavne pošte. — II. sokolski zlet v Žalcu. V nedeljo, dne 2. lulija 192? se vrsl v Žalcu I!, sokolski zlet Savinsko-*aleškega olcrožja, spolen z Javno telovadbo In ljudsko veselico na vrtn br. Frana Robleka. Kakor v Šmarju pri Jelšah bo tudi v Žalcu spremljala proste vaje celjska železnicarska godba. Za slavnost, ki Je zamišljena v Širokem slogu, vlada že danes veliko animanje in bo skrblieno za vts ako vrstno «abavo In ples. 2. Julija vse v Žalec! — Okrožni zle« celjskega Sokola » Šmarje pri Jelšah. V častnem številu Je poletel zadnjo nedeljo, dne 24. t m. celjski Sokol v prilazni trg Šmarje, kjer ga je pričakovala na kolodvoru več tisoč glav bro-Ječa množica iz trga ter bližnje in daljne okoHce Na prisrčni pozdrav staroste šnw-skega Sokola br. dr. š. HraSovca je odgovoril podstarosta celjskega Sokola br. dr. M. Hrašovec. Od kolodvora se Je pomiVa-la povorka v trg, ki je bil svečano odet s trobojnicamt. Pred občinsko hišo ie 2opet govoril starosta, v imenu občine pa br. dr. Semenjak. Odgovorii je starosta celjskega Sokola br. dr. Ks. Semec Vsi govori so bili od množice, gostov in domačinov burno aklamiranl. Po skupnfh vajah se Je vršil na to Javni nastop vseh Sokolov, ki je po svojem preciznem izvajanju posameznih vaj imponiral velikanski množici domačega prebivalstva. Na vVagnerjevem vrtu se je po Javnem nastopu razvila prav prijetna prosta zabava, ki Je trajala Še naprej, ko so morali zunanji gostje zapustiti z večernim vlakom prijetno družbo. Ta okrožni zlet. ki mu Je bilo rud? nebo prijazno. Je redil kar najlepše sadove v podkrepitev sokolske ideie v šmarskem okraju, ___Ob priliki svoje 20 letnice priredi Sokolsko đrnštv© v Si>. SiSkl v nen>-l|o, dne 2. jniijn t. 1. na letnem telovaoTi-sčn ob Oasil*ki ce&ti velilco javno telo. vadbo. Po telovadbi prosta, zahava. Pri prireditvi sodelni© godba dravske divizije. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 3 Din. — ZdraAt>! ___ Posavske okrožje zagrebačke sokolske žnpe priredi *voi okrožni zlet ▼ Krški vasi pri Brežicah v nedeljo, dne 9. julija 1922. Dopold-ne se vrse tekme in skušnje deloma na telovadičču v Krški vasi, deloma v Brežicah, popoldne ob 14. uri povorka iz Brežic v Krško vas, za tem ob 16. uri javna telovadba, kateri sledi ljodsk* slavnost. Sodelujejo vsa posavska sokolska društva zagrebačke sokolske župe in je ndelpžba z*a ta društva obvezna, !F*ode-luje ko?tanjoviška »IMčnflka godba<. Ta okrožni zlet bodi za Posavje II. pre-skušnja pred Ljubljano. — V četrtek, dne 29. t m. se vrli zlet gorenjske sokolske žnpe v Trllcu. Za civilne roste Iz spodnjih krajev, t. |. LJubljane, št Vida, Škofjeloke itd. je preskrbel odbor posebni vlak iz Kranja do Tržiča, ki bo imeT zvezo z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 11.2». dopol. Zanimanle za zlet Je veiiko, priprave v polnem teku. UdHefba utegne biti crromna. Poleg sodelovanja popolne vojaške godbe ood osebnim vodstvom dr. Čedna, ho nudila po končani telovadbi veselica sokolskeza druStva v Tržiču obilo zabave, plesa itd. Cena voznim listkom na izkaznice polovična. Prijateljem Sokolstva svetuje-mo, da se tega zleta v polnem Itevilu udeleže. Odbor. JUOOSLOVEN1! VSI NA VIDOVDANSKO PROSLAVO ORJUNE NA VRTU NARODNEGA DOMA DNE 28. T. M. OB 20- POMILO&ČENJE ATENTATORJA STEJICA. — Beograd, 27. junija. (Tzv.V Kakor smo Se vCeraj javili, je NJ. Vel. IcralJ Aleksander L pomflostll atentatorja Stejića. Beogradski listi so včeraj t posebnih Izdajah objavili to vest. Zanimivo Je, da se Je za t>o-mtloSčenje Stejića zavzela tudi kraljica Marija. Neka rojakinja Stejića se je namreč osebno obrnila na kraljico In zaprosila za pomiloSčenJe. Oficijelno javljajo, da je Stejić po-miloKen na JOlotno Ječo. •- 4^%S Šolstvo. —. Vpisovanje na državnem moškem učiteljišču v Mariboru se vrfei za one dijake, ki so dovršili četrti razred za one dijake, ki so dovrfeili IV. razred gimnazije ali realke ali pa nastavni razred mehanike sold, v soboto, dne L julija od 6. do 12., za vse ostale učence pa sel© H. septembra ti. __ Ravnateljstvo. — Šolska razstava na drž. realni gimnaziji im Poljanah. Dne 26. t m. se otvori na tem zavodu razstava risb in siik iz prostoročnega risanja, ki bo javnosti pristopna. Na njen poset so vablje* ni starši in vsi drupji, zlasti pa oni, ki locejo ta predmet prištevati >ve?tini\i. Soglasno ye sprejme resolucija, ki zaKteva omejitev izrednih šole prostih dni med šolskim letom, ker se v nasprotnem slu_ čnju urna tvarina ne ir&rt tako dobro predelati. Prošnje Ftari-ev nemške narodnosti, da smeio njihovi otroci - privati-sti polagati izpite v nemškem jeziku se odkloni, ker v Celju ni več nemških vzj^rednir; v nižjih razredih. Napoti -se jih v Maribor ali Ljubljano, kjer so nemški razredi. __ Meščanska Šola v Žalen. Iz Celja nam oi-eio: V zadnji seji viš. &)1. sv. c© je* oklenilo, da se> s prihodnjim šolskim letom prvi razred meščanske šole okine, ker trajni ?olskl svet za sn_ lo nI pre*krbel potrebnih prostorov in se tudi siceT ne pobriGM, za gotove šolske potrebščino. Ta enersrieni korak višjo šolska oMa?ti je imel uspeh. Kakrjr porOf-a rclj^ka >Nova dob*»<. Fta bila z.a-dnie dni trški župan s. Vabič in načelnik krajnenra £ol'kesra sveta g. Vizov-šek v Ivlubljnni, da intervenirata v te$ zadevi. Tzposlnvala st.i. da šola rj=tnno. Je pa bil ta sklen viš. Sol. sveta dobra lekciia vsem onim krajevnim fakton'om, k? misliio, da ie ■» tem že wa storjeno, ako se kj^ MStauftrvI kaka 5ola. a jr> puste nflto ve«itiraH. Nek^ai tako zavedni in dsleko nankrocr dober gin s uživajoči nagoni trsr 2^1ee. danes !?pi snsnie pravicnesra, fai katerega sra ne more vzdramiti niti zelo ae:iln! žunan. ki kaže mn;r>!ro smisla za homanitv^-ne in kul-tarne mnnrB v rrsn in okoli H. ___ A!>^olv«»nrje ^vorazre^ne rrarov- ske šole v ^eljn prirede za svojo odnod-nieo dne ?7. t. m. ob 20. nrl p^eroj^nih mizah v veliki dvorani Nar. doma družabni večer z r^dSo. p^tlem, deklamaciin in rdpsom. r*i?ti dobiček je namenjen podpornemu skladu za revne groi'once trgovske šole.. — Abirnrrient«lra rfavno*t v Celjn. Vršila ee ie v soboto, dne 24. t. m. v eatjakan Narodnem domn ter potekla zelo animirano. Od abirnrlientov se je v izbranih besedah poslovil s:, ravnatelj .f^Tšinovi^. nakar ie lrrek?l tonlo zahvalo svoiim vzct>ji tel jem za trud. eelj-elrermi meščanetvu na za naklonjenost ehirorijent anes v torek se vrii TTT. javna produkcija rojen ee v konzervatorija Glaab. Matiee v Ljubljani Začetek M produkcije Je tofno ob 9. Fveeer in ne, kakor Je bil začetek T. in R o*> 6. uri nonoMu«, ▼ dvorani Filharmbnicne družbe. Na tej produkriH na*tor>Mo učenci vlMih koneerratorijekib letnikov, in po eeetavi profjrama bo imela ta produkcija popoln koncertni značaj. Občln-«rv» vabimo, d* poseti to produkcijo ▼ obilnem Številu t«r ae prepriča o le>pih dojenih muehih tekom lolskega leta 19?!__27. Vstop v dvorano Je prost, sprejemalo po le prostovoljni prinosi b kritju etrnSkov oziroma v podporo Glasbene Matic«. Staubna In iauna dela o Ljubljani, V preteklih petih tednih so zidarska dela pri vseh mvih stavbah vsled uzodn-jga vremena močno t apredovala. Poleg snaženja in ometavanja dograjenih hiš se pa izvršujejo v nj.h zajtdno tudi razna proiesi-Jonistovska dela, ker stremi vsak gospodar za tem, da se mu stavba do avgusta p »soši in Jo more če ne do tega termina pa vsaj sigurno pred novembrom zasesti in uporabiti. Nove vile na Mirju — od Emon*ke do Eleivveisove ceste, hiše na Pasiem brodu, vila ob lepi poti, hiša ob Ižanski cesti in druge nove stavbe, na ostalih delih me-t* kakor smo jih že koncem maja Imenoma navedli, so dograjene in se zdaj ometavajo. Fo bo to delo končano in stavbe zunaj in znotraj docela osnnžene, se bodo par tednov suSile. Nekai vil in pritličnih his bo MMCa avgusta že uporabnih. Pri vrl'kih stavbah v centru rr.e^ta *e tačas izvr.šujejo, in sic^r: Pri palači Kreditne banke ob Dunajski cesti se posKp.ie od zunaj in znotraj ometava in snaži. Strelni rob ima liJno železno ograjo in pri oknih so Že dovSenl in vpnstnvljeni okviri. Podobno delo se izvršuje pri ralači Trboveljske premojsnkopne družbe, pri poslopju Splošne prometne banke in Slovenske es-komptne barke v Ant Knezovi ulci Na vogalu te ulice so se tudi že pričela zidarska dela za vi!-> trgovca Fr. Stupce. Poslopji Go^podarsl e zadružne banke ob Miklošičevi certi 5ta ometani in osnaženi. Zunanje stene so živordeče poslikane, kar je za nas nekaj nenavadnega. Ker se v obeh poslopjih tudi vsa potrebna profesii nlstov-ska dela naglo izvršujejo, bo poslopje — prvo kot dr-so — v dveh mesec'h uporabno. Pri zgradbi uradnega poatopia Vzajemne posojilnice na vogalu Miklošičeve eei>te in Dalmatinove ulce se gradi že temeljno zidovje. Pri zgradbi uradniške stanovanjske hiše Mestne hranilnice ljubljanske v Dalmatinovi ulici kopliejo temelj. Ob podaljšani Miklošičevi cesti se poslopji Prometnega zavoda za premog in Kreditnega ga vodi žt uporabljata. Na stavbišču ob tej cesti projektirane palače in stranskih dveh poslopij Začasne delavske zavarovalnice in Okrajne bolniške blagajne je navožena opeka in se prične z zgradbo, ker so bila stavbna dela ravnokar te dni oddana, pri Jetkom Julija letos. Stavba se bo gradila dve leti. Istotako le navožen stavbni materija! za poslopje Južne železnice ob vogalu Kolodvorske in Pražakove ulice. V StreUški ulici (na Sajevčevem svetu) grade trije zasebniki enonadstropne vile. Z zgradbo poslopja Inspektorata državne lelcrnice ob CelovSki cesti se prične, ker so zidarska de'a tvrdki Tavčar in Svetina le oddana, prihodnji mesec. Istotako se prične z zgradbo uradnega in stanovanjskega poslopja Dohodarstvene-ga urada ob Dunajski cesti meseca Julija letos. V Zeleni Jami so dograd;li za ta urad prejemniško poslopje in ob prelazu Južne železnice na državni kolodvor enako poslopje. Namesto linijskega urada na Dunajski cesti (pri mitnici) se zgladi tekom prihodnjega meseca na vogalu Re«dleve In Ceste na Južno železnico (poleg skladišč) tudi novo enonadstropno poslopje za prejemnika in pisarno MitniSko poslopje na Gosposvet-skl cesti in parriiški objekt na koncu Resile-ve ceste se po dovršit\1 novih objektov porabita za druge namene (stanovanje i. dr.V Na Prulah se zgradi nova vila v obližju šole. Zgradba skladišča tvrdke Zalta <5t 2ilič ob Dunajski cesti je dograjena in pokrita. Na novem delu stavbišča za veleselem so ravnokar dovriena kanalizacijska dela ir. nastpanje prostora. Pri Pollakovi tovarni so dovršili polovico II. nadstropja. Ob cesti na Gorenjsko železnico je stanovanjsko in trgovsko poslopje Kat tiskovnega društva d>-grajeno in pokrito ter se suši. Poslopje tiskovne zadruge »Merkur« ob Simon Gregorčičevi ulici ie dograjeno in pokrito in bo prihodnje dni ometano. Na Mirju se je pri dveh vilah pričelo z napeljavo električne razsvetljave. V kratkem se prično tam tudi kanalizacijska in vodovodna dela. V $elen-burgovi ulici popravljalo asfaltni trotoar. Tlakovanje Sv. Petra ceste s kockami Je dovršeno do križišča z Resljcvo ce^to. Del te ceste od mostu do stika s Sv. Petra cesto se istotako tlakuje. V pritličju magistratne-ga poslopia(pri srednjem traktu) se izvršujejo nekatera zidarska dela. Treba bi pa J> bilo olepšati (prebarvati) tudi nesnažne ste-nt z'dovja na dvorišča tega poslopja in Galletove hiše, ki sta obe zanemarjeni. Na trgu Tabor so pričeli nasajari In urejati rud* severni del parka okolu telovadlšča in je park tudi že z mladim drevjem zasajen In posut. V zndnjih treh tednih so olepšali in dali prebellti svoje hiše sledeči gospodarji: $t 8 in 10 na Vidovdanski, št 71 In 0 na Sv. Petra cesti, 27 na Sv. Petra nasipu tn 21 v Komenskega ulici. Vreme stavbnih dei nI Čutno morilo, paC pa Je opažati, da prl-manikuje po nekod delavcev m zidarjev. Z Vodnikovega trga je že zginilo par neokusnih stojnic in barak. Cas bi x>^ it bil, da se ta trg očisti $e drugih, ki ne spadajo v sredino mestal če se brigajo premožni le nepremofni hišni gospodaril za olepšavo svojih poslopij, je tem večja dolžnost mestne občine, da skrbi ga olepšavo mesto ne lastnem jI svetu! — Požrtvovalna kočevska mladina. Na inicijativo Sol. vodje. g. Tea Petrianlja Je darovalo, odnosno nabralo za »Dom kraljice Marije« 350 otrok slovenske osnovne iole v Kočevju 722 Din 95 p. kot spomin na dan poroke NJ. Vel. kralje in kraljice. V Isti namen ter Iz Istega povoda le dalje darovalo, odroma nabralo 268 otrok nemSke osnovne iole v Kočevju °rV8 D 30 p. 2ive| plemeniti šolnik! živela kočevska šolska mladina, ki le pokazala toplo čuteče srce se osirotelo ta trpečo decol štev. 134. »SLOVENSKI NAROD« dne 28. junija 1*22. Stran 5 Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 27. junija 1922. — Vidov dan. Na Vidov dan leta 1914. je počil strel, ki je otvorU svetovno vojno. Prvi je padel glavni steber one Avstrije, ki se je hotela razpasti po Balkanu. Strašno je bilo trpljenje Jugoslovenov v svetovni vojni, zlasti naš srbski del je prestal muke, ki se ne dajo izraziti z besedami. Ali polna groznih muk je vsa zgodovina naših Srbov. Na Vidov dan se spominjamo pred vsem poraza na Kosovern polju leta 1389., iz katerega pa je vzcvetela nada na osvoboditev. Počasi je le prišla. Z žilavo vztrajnostjo, kateri ni primere v zgodovini, so se Srbi borili in rešili Jugoslovenstvo. Svoboda je zasijala in stopila je na dan ujedinjena Jugoslavija. Danes jo preveva veselje od jednega konca do drugega in čustvo svobode narekuje vsem državljanom dolžnost za trdno zgradbo naše nove države. Država nad vse, njeni interesi nad vse druge! Še je tu in tam preveč ljudi, ki mahajo okoli sebe proti državi, ali konstatiramo danes lahko, da je ro-varjenje že le bolj notranjega značaja in je izgubilo ost razbijanja države, na katero so bili naši sosedni nasprotniki zelo pozorni. Protidržavno bojevanje ponehava, bližamo se ostrejšim notranjim borbam, katere pa moramo skončati čim prej tim bolje v korist državi. Na Vidov dan nam lebdi pred očmi lepa bodočnost Jugoslavije. In misel na njo mora potisniti v ozadje vse spore. Priti moramo v glavnem do sporazumnega dne med Beogradom in Zagrebom! Vidovdanska ustava iz lanskega leta je kljub vsemu odporu dala vendar temelj, ki drži in je ž njo po-bedonosno zaključena borba za narodno ujedinjenje. Slediti ima kar najintenzivnejše delo za notranjo konsolidacijo- Vidov dan naj nam služi v vzoodbudo za to! Previdno pa energično je treba iztrebljati škodljiva stremljenja, da prispemo do skupnega gesla: Država nad vse! Ako ostane še kje kaka gadja zalega, naj jo zadene, kar zasluži. Notranji rovarji kalijo solnčno lice Vidovega dne. Boj njim, da bo Vidov dan pomenil neskaljen dan vstajenja in novega Življenja Jugoslove-nov. Potem se bomo mogli posvetiti vspeSno delovanju za boljšo bodočnost naših trpinov pod Italijo in Avstrijo. Ni še čist naš Vidov dan. Torej na delo. da ga očistimo peg! — Venec kraljevske dvojic© na krsto Take Jonesca. V ponedeljek, 26. t m. z orijentekspresom Je bila prepeljana krsta romunskega državnika in našega prijatelja Take Jonesca v Ljubljano. Zjutraj ob 6.30 ie general D o k i ć v imenu Nj. Veličanstva kralja in kraljice položil krasen venec na krsto Venec je napravila tvrdka F. Bajt in je bil v nedeljo v izložbenem oknu v Šelenbur-govi ulici. — Notranji minister na Bledu. Danes ob 2.30 je prispel notranji mlnister dr. Voja Marinković S soprogo v Ljubljano ter odpotuje na Bled. Notranji minister ostane na Bledu dalje časa, da si okrepi svoje zdravje. — Prihod ministrov na Bled. Včeraj popoldne z brzovlakom sta prispela v Ljubljano minister pro-svete Svetozar Pribičević in minister za izenačenje zakonov Marko Trifkovič. Na kolodvoru je došla ministra pozdravil pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar- Ministra sta se pozneje odpeljala na Bled- Kakor nam danes javljajo iz Beograda, prispe danes v Ljubljano, oz. na Bled, tudi minister notranjih zadev dr. Voja Marinković. Minister notranjih zadev poroča Nj. Vel. o svoji demisiji. Ministrski svet je sklepal o demisiji notranjega ministra. Soglasno je bilo mnenje, da naj minister notranjih zadev ostane na svojem mestu. — Razgovor z namestnikom rfribarjem. Prejeli smo nastopni dopis: Slavno uredništvo. V 143. Številki z dne 25. t. m. ste poročal! o mojem razgovoru z urednikom »Vremena«- Nisem CItal tega lista In zato ne vem, če po Vas navedeni stavek »Ničesar bolj zgrešenega ce ni moglo storiti, kakor se je zgodilo z razdelitvijo države na oblaki« odgovarja srbskemu izvirniku. Ako mu odsrovarja, Izvolite ugotoviti, da faz nisem govoril o razdelitvi ^a ob'astf v splošnem, temveC ka-J^r ie to te jasno vidno Iz vprašaji,! itrArfn»i-a samega — ledino fe o r^Tffo|jtv| Slovenije. — Prosim Vas, ** snrefmete zagotovilo mojega od-?JXne~a snoSrovanfa. V Ljubljani, dne 21. junija 1922. Udanl Ivan Hribar. — Sff^npftrfte višjih uradnikov (a la drv. DruSkbvit dr. MarJnič itd) 50 nHg;» aflgfr f fltp V<±*\k n* /fas**. ni red. Žalostna kronika naraSga, In prav nič več ne kaže prikrivati te rane. te rakrane na našem mladem telesu. Saj se pa tudi vsi ti ostudni £rehi ne dajo prikriti niti doma niti in še mani v tujem svetu. Javna tajnost je, namreč da zelo živahni zastopniki tujih držav pri nas prav natanko pazijo na vse naše skrivnosti. In vse. kar vidijo in slišijo, potem poročajo, prav radi tudi razblinjajo svetu, ki se je sprva mogoče čudil, sčasoma pa začel smatrati marsikaj nemogočega za čisto verjetno, vsakdanje dogajanje. Zategadelj naj se začne čim preje pri nas najenergič-nejši boj zoper vse, kar je slabega v naši državi. Nastopiti ie treba zoper vsako protekcijo, zoper vsako brezbrižnost, vsako zaspanost in z njo navadno združeno godrnjavost. Pred vsem pa je treba otvoriti pravi hitri ali brzi ogenj, če trba vedno debelejšega kalibra na vso Korupcijsko sodrgo, ki se danes cigani in razsaja po naši r ■ nrtolflco še vedno teptani državi. In nai bode Peter ali Pavel, kedor si je umazal svoje roke in svojo bogato dušo; na dan z njim. na »lanterno« z njim, da mu veter javne sodbe in obsodbe izpiha njegovo grešno dušo in njegove debele žepe. — Is uredništva. Ker je glavni urednik Ras to Pustoslemssk nastopi 1 rečtedenski dopust, naj se dopisi, namenjeni za uredništvo, ne naslovijo na njegovo ime, marveč naravnost na uredništvo. — Dr. Janez Mencingerje spominska dijaška ustanova. Naprošeni smo, da objavimo: Z vzidavo in odkritjem spominske plošče na rojstni hiši slovenskega pisatelja drja. Janeza Mencingerja združene stroške je kril s prostovoljnimi prispevki že Bohinj sam In se tako oddolžil spominu svojega velikega rojaka. Prošnjam za prispevke se odziva dokaj častno tudi ostala slovenska javnost. Zato se je nadejati, da bo tudi akcija za spominsko dijaško ustanovo uspela povoljno, ako se odzovejo prošnjam vsaj vsi oni, do katerih se Je odbor obrnil posebej pismeno. To je pričakovati tem bolj, ker odbor po zaključeni akciji predloži javnosti končni obračun. — Radi dveh praznikov izide prihodnja številka našega lista v petek, 30. t. m. — Predavanje o bitki na Kosovern polju se vrši na Vidov dan 28, t. m. ob 1L uri dopoldne v veliki dvorani tukajšnjega vseučilišča. Predaval bo ko-mdndant prve pešadijske brigade, pteša-dijski polkovnik g. Stojan Nikolić. — Sbod za nravno vzgojo t LJubljani nemogoč? Snočnji »Novi čas« je prinesel debelo tiskano objavo, da se shod za nravno vzgojo ne vrši, ker »dvorana ni na razpolago«, ter da se shod radi tega odpoveduje. Današnji »Slovenec« pa poroča, da se shod ni vršil iz strahu pred mladina Baje je 50 mladeničev bilo pripravljenih, da raz-žene shod s palicami, pestmi, kamenjem in brizgalnicami. Ker se ie Unionova uprava bala za pravkar prenovljeno dvorano ter za dragocene šipe, trdi »Slovenec«, se shod nI mogel vršiti. Ml teh trditev kratkomalo ne verujemo ter nismo slišali nikjer nib približno podobnih groženj. Shod Je bil sklican dogovorno med ljubljanskim žen-stvom vseh prepričanj ter bi se ga bile udeležile tudi naše napredne ženske bodisi kot govornice ali debaterke. Bilo Je zajamčeno, da bo shod strogo stvaren In resen, Nameravani shod ni imel prav nobenih stikov z Janezom Kalanom, Čigar pavšalno sramotenje so odločno odklonile prav tako klerikalne kakor napredne ženske. Le zato smo tudi ml včeraj prinesli vabilo na ti shod. Zato pa smo upravičeni, ostro grajati pripravljalni odbor, da ni smatral za vredno, mnogobrojno zbrano občinstvo primerno obvestiti, da se shod ne bo vršil Ženske, med njimi tudi nsmiljenke z odraslimi gojenkami, so čakale In čakale« dokler nI končno priletel iz kavarne neki marker ter zakričal: »Shoda ni!« Tako postopanje je nedostojno. — Rasprava Reteher ootitra Pesek. Danes dopoldne ob pol 11. ee je pričela pred deželnim sodiščem razprava na tožbo bivšega ravnatelja Zveze slo ven« *kih zadraa; g. Miška RMcheaja proti g. Antonu Pesku v znani aferi Jugoslovanskega kreditnega zavoda. Kakor znano Je dobil g. Reicher od sodne oblasti nalogo, da revidira poslovanje tega denarnega zavoda. Po izvrtani reviziji Je podal obsežno poročilo, kjer Je iscrpno naslikal poslovanje tega zavoda ter navedel tudi vse nedostatke. To poročilo Je prišlo v javnost, na kar je g. Pesek v svojem glasila > Jugoslaviji« g. Reicherja vehementno napadel, očitajoč mu, da Je »prišel vohunit v zavod, da Je v službi političnih intrigantov, da j* podla doda ttd.« Radi teh napedtov Je Reioher nato vložil tožbo proti PeskrL Peeek Je nastopil dokaz resnice In ns> vaja kot priče gg. Vakslja, Čebina in Tomažiča, Razprava še ni končana. A. Peska zastopa odvetnik dr. K reč. Kakor vse kaže, se Pesku ne bo potrefilo doprinesti dokaza resnice. — Javni lovi m ptiče v Zvezdi. »Slovenec« Je prinesel gromozansko notico, da kavarnar Krape« z ostrimi streli razburja ptice In ljudi, ki se v »Zvezdi« hlade. »Slovenac« Js stavil Javao vpTilanJe t. vladnemu komisarja dr. Senekoviču. aH ura le znan ta skandalozni lov, Id se M bil mogoč v nobenem dragem mesta. »Dragod se skesajo ptice v parke celo privabljati, Krapežu Krapeževi samovolji energično postavi meja Ce pa teza ne morete, z- komisar, potem pa razpišite vsa) lov v Zvezdi na Javni dražbi, da bodo vsaj dr uze lovske družbe prišle po svoje i« — Tako hrumi »Slovenec«. Zares, Ljubljana je podivjano mesto, In kavarnar Krapež nastopa kakor indijanski poglavar po američanskih divjinah. Strašno, strašno! Istina pa ie, da se zbirajo po drevju v »Zvezdi« vsak večer velike tolpe vran in kavk. ki kriče in kavkalo ter spuščajo na občinstvo neprijetne spo-luinke. Te kavke in vrane so že nekaj let prava nadlega Zvezdi. S slepimi streli Jih je preganjal že prejšnji kavarnar v »Zvezdi«, in tudi Krapež si je izposloval pri policijskem ravnateljstvu pravilno oblastveno dovoljenje, da sme s slepimi streli preganjati nadležne In nečedne ptičje tolpe. To Je vse. Če »Slovenec« rad posluša petje vran in kavk, naj si Jih poišče na barju. Drugi ljudje takega ptičjega »petja« ne ljubijo, — — Mestni magistrat bo na Vidov dan okrasil mestna poslopja z narodnimi in državnimi zastavami. Magistrat vabi tudi hišne posestnike in prebivalstvo, da slede temu vzgledu- — Slovenska banka v LJubljani je nakazala pokrajinski upravi za naše dijake, ki obiskujejo visoke šole v češkoslovaški republiki, 5000 jugoslov. kron, ki so se odposlale v svrho razdelitve med najbolj pridne in revne dijake našemu poslaniku v Pragi. __ Statistika zunanje tr&rovine krm. 1 je vin© SHS za 1. 1920 in Statist i ?k1 pregled zunanje trgovino kraljevin« SHS 1. 1022 št. 1., izdanja generalna direkcije carinam, so izšla te dni in se lahko kupijo pri earinaraisah v glavnih mestih. — Mestna zastavljalnica v petek 30. t m. vsled preureditve poslovanja ne posluje. — Za Aškerčev spomenik je daroval g. dr. Praunseie, zobni zdravnik v Ljubljani, 4000 kron in Rasto P u-stoslemšek 400 K. — Draginj *ke doklade sodnikom. Finančni odbor je sklenil, da dobijo sodniki v vsej državi posebno doki ado v znesku 600 D na mesec. Te doklada se izplačajo za vse mesece letošnjega leta. ___ Pritožbe nad carinsko upravo. Prejeli smo več pritožb nad carinsko upravo, ki zavlačuje izplačilo nagrad onim, ki so izsledili tihotapsko blago. So slučaji, ko čakajo prizadeti že skoro 2 leti na zasluženo nagrado, ki jim pristo-ja po čl. 204 car. zakona. Na vsak način bo treba tudi to vprašanje hitro rešiti in sicer ne samo v interesu državo, ampak tudi v interesu službenega poslovanja. -------Ob priliki iegnanja pri Sv. Petru 29. t. m. priredi Slovensko zidarsko in tesarsko družtvo veliko vrtno veselico na senčnatem vrtu gostilne >Dra&-ček«, Bohoričeva ulica 9.. Na sporedu petje, godba, ples in ŠtrukljL Čisti dobiček je namenjen onemoglim članom. Za mnogobrojni obisk se priporoča od« bor. ___4 milijone za Ruse. Narodni odbor za pomoč gladu j očim v Rusiji s sedežem v Beogradu je nabral dosedaj 3 in pol milijona dinarjev. Te dni pridejo delegatje odbora iz Zagreba, Ljubljane, Splita in Sarajeva radi določitve načrta za delo naše sanitarne komisije, ki pojde v Rusijo, da razdeli nabrano pomoč. Z nabranimi zneski iz Zagreba in drugih most bo znašala končna svota 4 milijone dinarjev. Naša vlada je že storila, potrebne korake, da naša misija svoj posel izvrši kar najhitreje. — Za narodno knjižnice. Prosvetno ministrstvo jo kupilo 1000 izvodov knjige Jar. Popovića >Pripovedke iz Stare Srbije«, ki jih bo razdelilo narodnim knjižnicam. ___ Draginja. Dijaške gospodinje naznanjajo, da so vsled naraščajoče draginjo primorane povišati ceno za hrano in stanovanje na 2000 do 2400 K. — Pozor t Uljudno vabimo vse p. a. gg. plačilne natakarje (natakarice) na kratek sestanek v petek, dne 30. Junija ob 0. zjutraj v Ciril-Metod ovo pisarno v Narodni dom, kjer se bomo o zelo važni zadevi pogovorili. Kdor bi bil zadržan, nai polije svojega zastopnika. Prosimo zanesljive udeležbe. Tajništvo Cirll-Metodove pisarne. — Kopališče v Kamniku Je otvorjeno. 2al, da kopališka uprava nima stanovanj za tujce. — Navijanje cen v CelJ«. Zaradi navijan la cen pri manufakturne« blagu ob Istočasni zased nekaj blaga sta bila ovadena celjska krojača M. In P. Javne organe se pri tel priliki opozarja na pekovske Izdelke, ker le tržna cena kruhu In zemljam v Celju dokaj vlSJa od tržne cene drugod, čeravno Je moka iz celjskega In mestnega milne ceneje kot drugod. _ Brivnioe bodo na VlrJor dan oH 7. ura zjutraj do 12. opoldne odprto, na sv. Petra in Pavla dan pa celi dan raprte. — Evangeliste Miti sanj eJMa* Ma Vidov dan, dne 28. I m. ob 10. dopoldne se vrsi v evangebski ceraVf alniHsaaa *ta-2b* bozi*. ' — Požar v KaaveKemi aH BMbaaasm Dne 11. Junija le Izbruhali notar ae do sedal neznani nadn pri posestniki Aloizffn Kapima. Zgorelo le gospodarsko poslopje s svinjskim hlevom vred Ogeaf Je nalčU tndi vse gospodarsko orodfe In tri vozove sena. Kapan Ima okoli 100000 kron škode, zavarovano pa Je samo za 1800 K. Ogenj Je bil najbrž podtaknjen. ___Zalivala. Vsem, ki so spremili naloga predrage**, aina odroma brata Viadka k večnem opo&tku kakor tudi za podarjena veneo In šopke* izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. *~ tMimjoim niUMA Bk-M. tlajnouesša poročite, Stauka o HustrlJI končana? Dunaj, 27- junija. (Izv.) Pozno v noč je bil dosežen sporazum mod vlado in zastopniki raznih strokovnih organizacij. O polnoči je shod zaupnikov socijalno demokratićn h organizacij s 1500 glasovi proti devetim sklenil, da se brezpogojno prične današnji dan z delom. Takoj so organizacije Izdale stavkujočm odredbo, da se povrnejo na delo. Danes zjutraj so začeli že voziti vsi vlaki Poštni uslužbenci so nastopili svojo službo takoj po polnoči. Gradec 27. junija. (Izv.) Vesti, da so bili včeraj v Gradcu veliki nemiri, da je množica oplenila železniške vozove na glavnem kolodvoru, so popolnoma neresnične. Ves čas stavke je bil popolen red in mir. V vsej Avstriji ni prišlo nikjer do nobenega izgreda. Danes ob desetih dopoldne je sicer množica nekoliko demonstrirala na Jako mini jevem trpu. Dunaj, 27. junija. (Izv.) Vlada namerava avstrijskemu parlamentu predložiti po«eben zakon o ureditvi uradnišVh plač. — Maribor, 26. junija. (Fzv.) Stavka poštnih, telefonskih in brzojavnih uslužbencev, kakor tudi stavka železničarjev zadobiva katastrofalen značaj za Avstrijo* Ves promet popolnoma počiva, ne vozi noben vlak, pošta sploh ne posluje. Edino brzovlak iz Ljubljane proti Dunaju je včeraj še privozil do Gradca. Vesti o splošni situaciji so zelo pesimistične. Najrlašajo. da je stavka mezdnega značaja, ker zahtevajo vsi javni nameščenci povišanje plač. Ima pa stavka tudi političen značaj. Pogajanja z vlado se vrše neprest i-no. Splošno vlada po vsej Avstriji veliko razburjenje. Socialno - demokratične organizacije pa izrabljajo *tavko v politične svrhe in nastopalo proti zveznemu kancelarju ur. Seiplu. — Maribor, 21. inniin. (Izv\) Včeraj je odšel proti Oradcu zadnji tovorni vlak, ki je vozil 40 glav živine. Vlak |e prispel še do Oradca* Vojaštvo ni zmožno vzdrževati Javnega redn in mira. ker je tod] med niim zavladalo veliko nezadovoljstva Mnogo potnikov iz Tutroslavile ne more nadaljevati potovanja, Nekateri «o se vrnili v avtomobilih nazaj v Maribor. Tudi proga M">ri-bor - T.infomer. kakor je bflo 7e včeraj tovljeno, ne fankcfjonrra- Pron ** na le| nrori jo r^pomoma ustavljen. Vlaki vozilo samo do jngoslovenske meje do Si Vlfa, — Dunaj, 21. Intifja. (Tzv.) SnfHI, na sta vfca z^l^Tivč^riev, po^ftilli brzojavnih in tel^onsfcfh uvfu?ben-cev je končana. Na v*efi progah državna žefernfco In Juz'ne 7^'eznjce ?e promet popolnoma vzpostavljen. Z današnjim dnem vozTJo vsi redni osebni in tovorni vlaki. VOJAŠKA KONVENCIJA S ČEŠKOSLOVAŠKO REPUBLIKO. — Beograd, 27. junija. (Izv.) Kakor smo ie imrUL ie prispel naš praški poslanik dr. B. Vošnlak v Beograd. Poslanik dr, Vosnjak konfe-rira z ministrskim predsednikom in zunantim ministrom dr. Momčilo Ninčićem o podrobnostih glede podaljšanja vojaške konvencije s Češkoslovaško republiko. ZASLEDOVANJE MORILCEV RA-THENAUA. — Berlin. 27. junUa (Izvirno.) Kriminalni organom je poverjeno zasledovanje morilcev zunanjega ministra dr. Rathenaua. Zasnovana je velikopotezna akcija. Preiskave se vrše po vseh važnejših mestih, zlasti v Draždanih. Frankfurtu, Hamburgu in Bremenu. Napadalci sq namreč hiteli, da bi prišli v oddaljenejše kraje in se na ta način popojnoma skrili. V Frankfurtu je padla sumnja, da je udeležen pri umoru brat Dielessena^, atentatorja na Erzbergerja. Nekateri pa spravljajo umor tudi na ta način v zvezo, da je v umor zapleten Hugo Stinnes. Zanimivo je namreč dejstvo. da ie skušal zunanji minister nekaj dni pred umorom kpnferirati s Stin-nesom in doseči sporazum. — Helsingstors, 27. junija. (Izv.) Na parniku Ru>en Je policija aretirala tri doslej le neznane ljudi, ki so se obnašali zelo sumljivo. Izjavili so pri kontroli, da so angleški mornarji in da Potujejo v Wibor£. Policija je vse tri aretirala. Domnevajo, da so napadalci na zunanjega ministra dr. Rathenaua,. — Pariz, 27. junija. (Izvirno.) Ministrski predsednik Poincarč je nemškemu poslaniku di, Maverju izrazil sožalje rad! umora zunanjega ministra dr. Rathenaua. — London, 27. junija (Izvirno.) Lloyd Geonre ie larazll nemlkl vlad] svoje sožalje. Vest o umoru je v londonskih krosih vzbudila veliko presenečenje. — Berlin. Z7. junija. (Izvirno.) Včeraj zvečer so aocflaHstične organizacije priredile velik demonstrativen shod proti monarhistom in obenem manifestacijo za nemško republikansko državno idejo. Shoda se je udeležilo 250.000 delavcev. Strokovne organizacije so sklenile, da v znak protesta proti monarhistom prirede enodnevno demonstrativno stavko. Ta stavka je napovedana za sredo 28. t. m. Policija se trudi, da izsledi morilce. Uffotovlt-mo je, da je bila bomba najmodernejše konstrukcije. Bomba je grozovito razmesarila tejo zunanjega ministra. Borzna poročila. — Zagreb, 27. jnnijft (Izv.) Za-MJuČek. Devize: Curih 14.025 14.G5 (14.45 14.625) Pariz 6.60 —.— (6.60 C.65) London 342___54G.50 (34 1.__ 347.50) Berlin 22.50 23___(22 10 2.'J.50) Dunaj 0.42 0.44 (0.427 0.44) Praga 149.25 149.75 (148.50 149.50) Milna T.69 3.72 (3.615 3.625) Newvt»rk 7SM 78.— (76.— 78.—) Budimpešti 7.95 M0 (7 80 8-----) Valute: dolar 76___77___ (76.— 76.50) lira 3.61, 3.63, naroleondor 225.---------___ — Curih, 26. junija (Preko Ihina-Je). Zagreb 1.70 Dunaj 0.03 Budimpc&U 0.535 Berlin 1.516 Pra^a 10.10 Milan 24.35 Pariz 43.94 Lrmdon 24.19 N*w-york 5.2975. — Milan, 26. juniia, ZagTob 6.80 Berlin 6.10, Praga 40.50 Pariz 181.— London 94.60 Ke*ryork 21.50 Curih 408___, ___Berlin, 26. junija. Beocrrad 430.— Dunaj 1.95 Budimpešta 35.— Priga 674.— Milan 1600___Pariz 1870 Tx>udon 1540.— Newyork 449___Curih 6525.— — Težak poboj. Kovaški pomočnik Janez BrenčiČ Iz Dolenje vasi in čevljarski pomočnik Fran Martinčlč sta skupno popivala v Žumrovf gostilni v Cerknici. Mar-tinčiČ pa je nenadoma spodmaknil BrenČiču stol. tako da le pri tem padel na hrbet Brenčič je nato stavil Martinčiča na odgovor. Slednji pa le potegnil Iz žepa nol In sunil Brcnčiča na desno sence ter ia smrt-nonevarno poškodoval. Težko ranjenega so prepeljali r bolnico« Martinčiča pa so are-tirali orožniki in ga oddali sodišču. ___ Ljnbljaitska kreditna banka v Ljubljani opozarja, da poteče rok za anbakripoijo delnic emisije 1922 v petek dne 90. Junija, e katerim dnevom p© upi-eoraaje zaključi Po 1. julija ae na bodo sprejemale vec prijave. — V Prevadjah otvori Jadranska pauka d. d. v Beograda a 1. julijem t. 1. novo podružnico, — Tako ne grel Kakor onjemo, na-merava začasni vodja aaloge šolskih knjig Ar. Ivan Arnejo dati pod roko tiskati neke nt>te na Dunaju, ker trdi, da nI v LJubljani nobene tiskarne, ki bi bila sposobna za tako delo. Ta njegova trditev ja iz trt« izvit i, in višja oblati naj are potrudi, da mu ustavi njegove roahinacijes nedostojne ugleda nafto države. — Ora4 Ponoviee pri Litiji so vzeli v najem pri naa ilveci Ruel in nameravajo v gradu napraviti interni srednješolski neni zavod. ___Izredni obenl zbor S. K. »Slavi- 6: LJubljana _ Udmat so vrfil v nedo-, dno 9. inllja 192) ob 10. uri dopoldne v gostilni A. Pečarja v Udmatu. — Članstvo se opozarja, da ae istega poL noitOfilnO "deJell .^ — Organizacija ju *ro slovenski h na-Hjonalistov priredi dano-j dna 2&. t. m. Vidov dansko proslavo na vrtu Narodnega doma. Da počastimo kur n.i.ileji^e ■spomin najlepšega dneva v jmgtopI o venski zgodovini je sestavlja procrram iz koncertnih točk orko«strx Dravsko d i rili je in raznih primarnih recitacij tor pevskih točk kvarteta učitnljiSČnikov. Pozivamo vae rodoljiibno občinstvo, da se v 6im največjem ftesvilei oJzovo vsu bilu Vstop prost. Prostovoljni prisparv-ki dobrodošli. — Obvestilo. Podporno drufttvo železniških uslužbencev v Ljubljani jo po akropu odbora s 1. avtrustom 1022 članarino na 2 Din. povi-Ulo. Od 1. avgust* 1922 nadalje ro izplača podpora za vsak smrtni «lučaj 1500 Din. Č\w\ oKeh prejšnjih društev Inomoat in TJuhljana plačajo dvojno članarino in dobijo zato tndi drojno posmrtnino. Opozarjamo na redno plačevanj* Članarine, kw drupa£o se zamudnike črta, Gr. upokojenro. upokojenke in vdovo pro*imo, da so ob priliki poslano članarino, toda najk^snej« ck> 30. oktobra na čeku pismeno izrečejo, ee so pripravljeni plafstl povi^nno članarino 2 din. mesečno, ker bi se .i i m T nasprotnem tlučaju izplaval« ^mo polovica pOsmrtnine. t. j. 750 Din. diode pojasnil se je obračati na na ' ,;*1o postajo. Odbor. — Glss lr občinstva. Na Gospnsvctaft esstl ob rzradbah ljubljanskega vde^Jma Ie pod drevesi tik ob noti za re^ce sfera. katere se radi poslužujejo assesarfL dt n* delajo nadlege pasantom. Pollciii pa to al prav, za to ustavlja kolesarje ter jim za-braniuje vožnjo po tej stezi. Čemu tak« Ukane, ko le vendar v Javnem interesu, da kolesarji no vozijo tam, kjer budijo peSc* stran 6. „SLOVENSKI NAROD" dne 28. junija 1922. Stcv. 145. Proces Besarabo. Vsem je še znan proces proti Landruju, ki rt umoril deset svorih IjaHc fth razse* kal in sežgal y kuhinji svoje vile. Ta svoj krvavi »sporte je moral plačati z slavo pa giljotini. Pred dobrimi štirinajstimi dnevi pa se jfc prićel pred poroto v Parizu zopet proces, kl je vzbudil zanimanje vseta sveta. Na zatoini klopi sta sedeli mati in hči, Id sta bili obtoženi, da sta umorih moža, eatrooM ootta. Zločin je bil glasom obtožnice izvršen iz soleča pohlepa po denarju. ObtoJesa gospa Bessarabo je bila rojena L %868 ▼ Lyonu ter se imenuje po rojstvu AUria-Lonise Oroues. Vgrajena je bila v znanem aavodu »Sacre Coeur« v Fourvlere-ao. Po smrt svojega očeta, malega trgov* ca, i* morala delati v trgovini, da je preživela sebe ia svoje. Pozneje ie odpotovala v Mehiko, kjer se ie poročila z 30 let sta-rd&ra trgovcem Facauesom. Iz tega zakona >e tudi hči Pavla. Preselili so se v Pariz, kjer |a gospa Bessarabo pričela pisati razne »romane« pod pseudonimom Hera Myrtel ter oborila literarni salon, kamor so zahajali rasni pisatelji, kritiki itd. Seveda je motal vse stroške plačevati njen mož, katerega so v maju 1914 nenadoma našli mrtvega v njegovi pisarni. Preiskava je dognala, da Je izvršil samomor. Sele sedaj po drugem umoru se ie pričelo govoriti, da ga ie umorila njegova žena, toda državno pravdnifitvo 30 ie obdolžilo le umora njenega drugega moža. Kot vdora ie šla s hčerjo zopet v Mehiko, kjer se je poročila 1915. z lesnim trgovcem Bessarabom. Temu zakonu se je protivila hči Pavla, ki je takoj izjavila, da sovraži očima, ker je odpustil iz službe uradnika, ▼ katerega je bila zaljubljena. Prihodnje leto je šla gospa Bessarabo S svojim novim možem zopet v Pariz, kjer se je pričelo med zakonskima sovražno Življenje po njeni krivdi. Gospod Bessarabo Je večkrat pravil, da mu streže žena po Življenju, zaio jo je zapustil. Kmalu pa sta se poravnala in sicer ji je moral dati on 600 tisoč frankov čistega dobička od neke petrolejske kvpčUe. 30. junija 1920 ie še! kakor navadno po svojih opravkih, napovedal v»c kupčijskih sestankov ter se vrnil zvečer ob 11. domov. Od takrat pa ga ni nihče več videl. Pač pa so našli 5. avgusta na železniški p>staji v Nancvlu njegovo truplo, ©m t?.no v nepremočljivo platno in stlačeno v zaboju, ki je bil prevezan z vrvmi. Mati in hči sta tajili dosledno umor. Goepa Bessarabo se je zagovarjala na ra- zne načine, kar io le dovedlo do protislovij. Zagovarjala se ie po Landrujevem načinu s tajnami, ki se ne smejo izdati, ki so pa taksne, da bi postavile, ako bi se izvedele, vso zadevo na popolnoma drugo podlago. Gospodična Pavla ie vedno odločno tajila sodelovanje pri umoru. Sodišče ie po štirinajstdnevni razpravi dokazalo, da je gospa Bessarabo zares morilka svojega moža. Zagovarjal jo je znani Landrujev zagovornik Moro-Giaiferi, ki je zadnja leta sploh zagovornih vseh »slavnih« obtožencev in zločincev. Zadnji dan rasprave tik pred obsodbo, pa Je gospodična Pavla, ki ie do takrat najbrž iz ljubezni do matere skrivala v sebi z velikimi mukami skrivnost, natanko izpovedala o usodni noči ter tako jasno obtožila svoio mater umora. Gospa Bessarabo je skušala nato še nadalje simulirati norost, ni pa zanikala umora. Poročila pravijo, da ie bil trenutek, ko ie Izpovedala hči grozno resnico, nekaj strašnega za obe obtoženki in za vse navzoče občinstvo. Porotniki so po 2r>erinurnem posvetovanju potrdili zločin gospe Bessarabo, zanikali pa so sodelovanje njene hčere. Sodni dvor je nato obsodil mater na 20 let težke ječe, hčer pa Je oprostil. Od 12 porotnikov Jih je podpisalo samo 5 prošnjo za ponriloseenJe. Turlsiifts Sn šport. — Koča pri Sedmerih Triglavskih jezerih bo otvorjena dne* 28. t m. in preskrbljena z dobro pijačo in jedili. — Slovenoko Planinsko Drostvo naznani a, da sti Stanieeva koča in Triglavski Dom na Kredarici že otvorj«ia in z vsem potrebnim preskrbljena. Dohodi k omenjenim kočam so prosti snega in v najboljšem stanju. — Tnristovski promet v obmejnem P^ST^n0- Pokrajinska uprava za Slovenijo jo v sporazumu z. Dravsko divizijo odredila, <£& je dovoljen poset Obmejnih gi>rskih krajev do meje vsem onim, ki so izkažejo s posebno s fotografijo opremljeno izkaznico Slovenskega Planinskega Društvv, katero je za zadevno leto potrdilo za Ljubljančane policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, za zunanje člane p* okrajno glavarstvo njih bivališča. Taka inkaznira velja tudi za seprojro in otroke dotičnega člana, nahajajoče sextraklaso<:. V Ljubljani se bo vršila le prva tekma v soboto. Druga ee igra v nedeljo na Bledu v okviru športnega meetinga v počast bivanja N. V. kralja in kraljice na Bledu. __ Predprodaja kart za obe tekmi v cvetličarni Wider. Na blejskem iErrišru v Zaki, kjer stojišča niso najboljšo urejena, se je renovirala tribuna za sedeže. kj*er dobi prostora do 1000 gledalcev. — S. K. Ilirija, turistov^ki odsek objavlja: Iz organizatoričnih ozirov prosimo člane vseh odsekov, ki nameravajo gojiti turistiko, da javijo to najkasneje do 30. t. m. klubovemu tajništvu. Oni, ki so žo gojili turistiko, naj v prijavi navedejo tudi od kdaj jo goje. Člane opozarjamo, da si čimprej preskrbijo pri >S. P. D.c legitimacije, ki so za pos^t obmejnih točk naših planin neobhodno potrebne. Opozarjamo ponovno na nujnost prijav, katero moramo predi o ž ti i turistovskdmu odseku >Sportne Zvezen. — Celodnevni članski izlet na Sv. Katarino priredi Ilirija ob ugodnem vremenu na praznik 29. t. m. Zbirališče oh pol 6. pred kavarno Evropo. Povra-tek preka Medvod. V Sori prilika za kopanje. — Jugoslavenski avtomobilski klub vabi svoje člane in po njih vpeljane k'oste na izredni občni zbor, ki se vrsi v Četrtek dne 6. julija ob pol 16. na Bledu, hotel »Toplice-. Dnevni red: 1- razgovor o organizaciji kluba in o soremmbi druSrvenih pravil, 2. športne prireditve v letu \922n 3. slu« čajnosti. — Za športni meeting na Bledu opozarjamo vse tekmovalce, da se udeleže posameznih tekem v enotnih tresih za klub, tuli je potrebno, da nujno vztrajno trenirajo. Vsi tekmovalci, ki gredo na Bled imajo skupni sestanek v četrtek dne 29. t. ni. ob šestih popoldne v pisarni Športne z\gag, Narodni dum, DmStuene uestf. — Pripravljalni odbor za Kongres Narodnega ženskega Saveza potrebuje nekaj stanovanj in pro^i uljudno, da bi oni, ki Imajo na razpolago kako sobo, se pnzla-sili v petek in soboto od 9. do 12 dopoldne in 3. do 6. popoldne v pisarni Kola Jugoslavenskih sester, Šolski drevored. — Kongres Narodnega ženskega Saveza. Ljubljančanke, ki se hočejo udeležiti kon^re^a, naj pridejo po izkaznico v petek, 30. in v soboto, 1. julija t L od 9.—12. dopoldne in od 3.—6. popoldne v društvene prostore Kola jugoslovenskih sester. Šolski drevored. Brez izkaznice ne bo dovoljen vstop na kongres in druge prireditve, pristojbina za Čajanko se plača istotam. — Odbor ljubljanskega Šabovskesa kluba n2iznanja. da se vrši dane*-;, dne 27. t. m. ob 20. v gostilni »Pri roži* (Židovska ulica) izredni občni zbor. Glavna točka dnevnega reda je volitev novega odbora. Ker gTe še za nadaljni obstoj ljubljanskega šahovskega kluba, se vsi člani kluba in vsi prijatelji lepe Šahovske igre naprošajo, da se Izrednega občnega zbora polnoštevilno udeleže. Odbor. Darila. — Odboru za pomoč glađujočfm * Rusiji so došli naslednji darovi: g. Lov?ra E. D 82.50, Zadružna zveza v Ljubljani D 8791.75, g. Gregorij Potokar, Bočna, Gornii-grad D 325, Slovenski Rdeči križ v LJubljani D 14.63, Upravnlftvo Delav*kJh Novic v LJubljani D 660, g. Andrej Struna, Kočevje D 31225, g. Ivan Cesarek D 25, K. Prane Kragelj, Krmelj D 17.50. g. Ster-nen D 10, Okrajni omožui odbor v kijuju D 4043.50. Okrožni klub Jugoslov. dobro-voljcev za Prekmurie v Murski Soboti D 3415.80, župni urad Dobru pelje D 2025, t« Franc Odlasek, Zagorje D 933, Dr/avnu upravucijitvo vele*>osestva Lamczan-Sa-lins v Kokri nad Kranjem D 150, Sjedinjene tvornice stakla, Hrastnik D 50, gdč. Meta Grobelnik, Ljubljana D 100, Poštni urad Prage rsko D 12.50, Šolsko vodstvo v S t. IIJu D 80, Okrajni pomožni odbor v Kranju D 429.S5. e- F TerSok, Konjice D 10, Predsedstvo pokrajinske uprave v Ljubljani D 56.50, Predsedstvo pokrajinske uprave v Ljubljani I) 261775, g. Vincene Mehr, Velenje D 10, g. Danica Zmrzlikar. Bučka D 2.50, g. Maks Pichl, Konjice D 10. g. Cirila Kropivšek D 10, g. dr. Matija Lovrrn-čić. Kozje D 15, g. Alojz ia Muplje, Mala Nedelja, D 10, g. P. Senčaj, Mala Nedelja D 10, družina Štiper, Pesnica D 7 50. županstvo občine Sv. Gregor D. 125, g. M. Kistovic D 1. g. Ign. Kračn* P 1, g. IV. Munda, Sv. Tomaž D 1, g. Puhr D 1. g. Franc Rogelj D 1, g. Kletnenčič Vlado D 1. g. Tt. Koser D L g. Ivin Marout. ?al-?c D 10, Ciril Sitar, Ljuljana (2 UampUkl) P 20.20, Upravnfštvo Pelavkih Novic, Ljubljana P 5*9.25, skupaj P 24.007.o«. Mani strršVi tafniftva P S9.25 in izdatek za položnice P 307.50, skupaj P .396.75, o^ti«* torej v blagajni čistega D24.161.9fc. Odbnr se vsesn darovalcem za vplačane zneske najtopleje zahvaljuje z hkreno zeljo, da najdejo mnogo posnemovalcev! Vse nabiralce nrosimn, da že n«nb'ane 'ne^kc nd-pošljcto In da se z nadaljnfm nabiranjem požurirn ker kdor hitro pomaga. dvnUrat pomaga! T. Č. blagajnik: Fv^en Lov^fn. Dragocenost vsaVe M?e jp !<• karnarja Fellera riictno dišeči »Fhr fluida, naiboljšr sredstpvo za dr Cnenie hrbta. rok. no£ in celega to lesa, kot kosmetikum 11 nc^ovanu zob. zobneda mesr*. ust, t1Iavc, itd Močnejši in boljši kakor franco^kr žganie. 3 dvoinate steklenice ali 1 specijalno steklenico skup z zamo tom In poštnino za 72 kron pnšilii Eugen V. Feller, Stubica donja EL-satrg 238, HrovaŠko. ce Glavni urednik: RASTO PUSTOSLFMŠEK- Odgovorni urednik: IVAN PODRlAf. Mootatoa imtetnia v M«HH|aftl m proda. Ponudbe na «pravo Slov. Naroda pod ,Po*no»r 1913. 478i ,.LIPAM tedelovalmJ »m perila Stari trs **• 6/n- nadstrenje. Izdeluje vsake veMkosti gumbnice s strojem. 4780 Proda se 3 orale (johe) velfk goz s smrekovim, in hrastovim lesom (tudi Tk sekanje). Naslov pove uprav..Slov.Naroda'.477Q, im praatl v vseh velikotttti nudi Jogo-Arto, dr. z o. z. Ljubljana, Poljanska o. 3. Okrogel les (hftHffe) smreko, brast, btrkev kupuje v vsaki množini parna žaga V. Scaajaattt v Ljubljani. V ponudbi je naestlv cene. 4r314 C. F. aH ciIaJCTilit lUsMfrjn ¥ L|*Maal Woltova 12. »vrtaj« uftatafaria ter napravila gta-soTifjeT hi nraealjev saedjelno strakor-ao, tečna ta cene. Ti za stropeš izdeluje in prodaja na debelo in drobno po najnižih cenah. Pri večjih množinah znaten popust — Antan Stalnar* Ljualjaaa, Jeraaova Mika 13. Trnovo. Ženitna ponudba. Dobra saniran obrtnik, 27 let star, st želi v svrfao ienitve seznaniti z gosptco aH vdovo ne čree 30 let staro s premoŽenjem okoli 300.000 kron f otovine. L« resne ponudbe s sliko pod „Dobro situiran" na upravo Slov. Naroda. 4773 *■•" * ■ ■■ ■ j ■ ■ »■ Mm p-i.....■ m Moško kolo debro ohranjeno, sa jpraaa. Polzve se: Dunajska cesta 9,1. dvoriKe. 4754 Zahvala. V znak vdane bvuHžaosi Isrekamto vsa učeke babiike Sole v Ljubljani svojemu veleč, paofesorju g* *r. Al • j siju Za-lQkarja la ajofovtmu aatot a« «lr. 1w. Plntarja aajMaafiaPn aabvala aa Hiiaaaalra in irrrston poduk. V Ljubljani, 26. junija 1922. i —i----------m-------iai-gg l!(e se prnjna šoto za Intel, zakoniki par brez otrok za mesec julij in avgust t. 1. Ponudbe pod „Počitnice*, postno ležeče, Ljubljana L Proda se po nizki ceni dobro ohranjen šivalni stroj In 3 rdeči oleandri. Zalaska o—ta it, IS. 3778 Sprejmeta se se dva dijaka na stanovanje tn hrano. Zaloška oastai *t. tU. 4777 Jlllllllf kupi In prosi ponudba Samotna tovarna Celje, Karal »artJnač. 4721 Gramofon z milico, velik, pripraven za gostilno, z več ploščami, se radi opustitve obrata ugodno preda. An. zavod Drago Bese-ijak, Ljubljana, Sodna aliea 5. 4795 ProstOTOljna dražba Gaza poleg Dolenjske ceste, v Izmeri P/4 orafa, se 2. julija 1922 ob S. popoldne prostovoljno na dražbi proda na licu mesta poleg vinske klen* Milko Jeaih, 4776 M liti mestni tesanu mojster v UaBHaal prevzame vsakovrstna tesarska dola, kakor strašne stoIe,kupole, stolpe, mostove, vrtne utice Itd. Parna žaga z vsemi stroji za obdelovanje lesa. 4796 Prodajalki ipecerijske stroke se išče za takojšnji nastop. Ponudbe pod »Specerija* na an. auvod Draga BceeJJek. t^bljona, Sodna unca t 5T 47S4 Lapa kočija {HrinakaailaaliiiiiO srn dva koala, dobra saiaajaaa, na araolai 2. Joia|a ob desetih za 6000 Din. v Ljubljani Tuifafid U g 3. 479i Betonski in zidarski polir ter betonski in tesarski polir iščeta mesta, tudi venkaj. Vorasanja na upravo SI. Mar. pod „Beton 4752* 4752 Dva dijaka se sprejmeta m brano In stanovanja za prihodnje Šolsko leto. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4788 Stanovanie obstoječe iz 2 sob. kuhinje In pritiklin. na prometnem mestu Ljubljane, zelo pripravno za trgovski lokal, se želi pre-meniti na drago, malo večje stanovanje. Naslov pove uprava Slovenskega Naroda.____________________4787 Na proda] nova kambrikasta in nova kmečka oblaka in 3 nove bluza. — Vegove ulica 2, H, levo. 4784 Mesto pisarn, uridnlfeo ki naj bo nekaj veš? tudi knjigovodstva, sprejme Slo«, planinsko društva« — Ponudbe je stavili pismeno Osrednjemu odboru S. P. D. v Ljubljani. Plača po dogovoru. «786 Rninr I Tapeciranje otronHi n-rOiOl 1 zittov aftasoUDav po najnižjih dnevnih cenah. Izdelujem tudi vsakovrstne kan jaka oprane. A. VINOCK, Gllnoe Stav. SO pri Ljubljani. 3812 ai na Ivan Magdic krojni sa priporoča za sparmadaniko sezono £J ubijana, gledališka il. 7. Sukno za promenadne in športne obleke v bogati izbiri B.8E.ShabBPnž aggw Spreinii«i priknjenld izveieaae, prvovrabie tresne meči. Ponudbe na pisarno: Konfekcijska tovarna »Franjo«, Ljubljana, Emonska c 8. Isto am se odda zanesljivim krojačem proti kavciji delo na dom. Spretni, zanesljivi in trezni delavci se p« aerej-mefo v tovarno. km ferfdoia slesograjlsja ali stenograf aa slovenski ta po atoanooS auanri le-sik, se sprejme v stalan slaiho pri SV. Haolsup odvetniku v Ljubljani, Kolodvorska ulica d. Začetnica popolnoma iirt^larsa 4m5 In na tt vođi se ISče v najem ali proti polovici. Kranj poljuben. Pismene ponudbe pod ,MM n 4739* na upravo Slov. Naroda. 4739 Stavbena parcela na Viču se zamenja z enako v Sp. Šiški po dogovoru. Ali pa se parcela iv.d Vupi. Naslov pove upr. SI. Nar. 477^ 'Prođem isotoioo lolo za. 2000 Din. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4707 Nad vagon lipovih desk 2—4, cm suMli. po upodni ceni takoj proda KRAU FRANC, Jezica pri Ljubljani. 476i* Polteno mm mlado deKIe oe sarejme takoj za pospravljanje sob in k otrokom. Naslov v upravi SI. Naroda. 4769 Sobo lica mlad gospod, uradnik; 2eli priklop! jenja k rodbini. Ponudbe pod .Urad-4790* na upravo Slov. Naroda. 4790 Razpis službe. Razpisuje se mesto knjigovodjo aa občlnafca oaakarnlaka podjetja. Reflektira se samo na prvovrstno moč. Ponudniki s prakso v opekar-nilki stroki imajo prednost. Plača po dogovoru. Ponudbe je vlagali pri podpisanem uradu z navedbo zahtevkov ter s podttkt in po možnosti s spričevali o dosedanji praksi do 15. julija 1922. Županstvo trga 6omja Radgono, dne 23. i unija 1922. 4756 Župan : Dr. Boeatlo. Dobro ohranjen ctrofti voziček in stolček z mižite se ceno proda. — Pražakova ulica 10. II. nadstr. 4775 iiov teptin bister In prozoren, dobavljajo v vsaki množini po Din. 18 (veletr2ci popust) Lack- und Farbenwerke Reico, VVien XV, Marzstrasse 28. 4746 Soliden trgovec vzame vse vrste manufakturno blago v komisijsko proda to. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod It .300-4789, 4789 l.jploi. hvati Jina" Ljubljana, Kariovaka oaata 4, Zvonartka ul. 1 nripero^a otroške vozička in dvo- kolesa raznih modelov. Sprejemajo se tudi popravila« am Prodajalna: Stari trg 28. aaa Mesarija na pfornetnern krajo se vzame v nsjem, Grem tudi za đružabn'ka. Dopisi pod „Samski mesar", Bled I, poštno ležeče. 4724 Doa stroja aa valjenje jajeo, kompletna, eden za 200, eden za 140 jajec, se po nizki ceni prodasta. — Pojava se pri Janko Klun, trgovec, Slovenjgradec. 4611 tri in mehiia irti v vsaki množini ima Davorin Johan, Maribor, Magdalenska ulica 13. 4799 Traži so kuharica i jedna aobarloa m 1. jula za malu obitelj i mamu kota. Moraju govoriti njemački i imati dobre preporuke od prošlih poslodavaca. Dobra plaća za odgovarajuće osobe. Ponude Pismeno Hi osebno na Templeton, Zagreb, Tuškanec br. 15, 4690 Dražbeni oklic. Dne 4. julija 1922 ob 11. trri na Zg. Jezerskem na Mo-kovi žagi, prodajo se na javni dražbi sledeči predmeti; 600 m9 smrekovih hlodov, 2 kupa maoosnovlh desk, približno 40 m3, 3 smrekovih desk, . 60 m3, 200 m3 hlodov, 1 kup, približno IS m3 mecasnovih desk in tm 16 m3 smrekovih deek. Okrajno sodille v Kranju, odda 811., dne 20. junija 1922. Prometni zavod zo premog d. d. v Ljubljani prodaja Iz slovenskih premogovnikov velenjski, sentjanSki in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vp o rabo, kakor tudi za industrijska podjetja in raapecava la iehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in frni premog. ■mmvi nevarni savan sa raavoa aaiaopaaj aaaaaaa o. n/n. štev. 145 »SLOVENSKI NA ROP« dne 28. junija 1922. Stran 7 Zahtevajte povsod *W CHARTREUSE tvrdke M. Druškovič in drug drutba a o« ». Maribor* Koroška ces. 33 DRVA za kurjavo (odpadki od žige) trda in mehka, se po ugodni ceni oddajo iz skladišča tudi na drobno pri Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ul. 4. 4579 Poštena snažnu iens&a srednjih let se sprejme takoj k mali družiuI proti dobri plači Razumeti mora kuno In lep hišni red. Ozira se samo na dostojne ženske. Naslov povt uprava Slov. Naroda. 4705 Preddelavec lesne stroke, popolnoma izvežban v sortiranju in merjenju lesa, SO ipri|me takol. Ilifa Predani*, LlnbHana. 4766 ZžJ:ZZ. Christofov zavod, edini oblastveno *»»!>* dovoljeni zavod za stenografijo in strojepisje v Sloveniji, vpls-Je za Šolsko leto 1922 23 ves rresec julij in avgust vsak dan dopoldne in popoldne na Domobranski cesti 7. VPISNINA 5 DIN., MESEČNA ŠOLNINA 50 DIN. 4763 Elektromotornu cirkulornn žago kompletna 3 HP mobilna i 85 m kabeljna •5 £» D f O tf a • Vrrainti: Maribor, Tvornička 15 1. ajBOaai 2 prodajalki izučeni v modni in konfekcijski stroki, prvovrstni se sprejmeta. Ponudbe na P. MaflClK, Ullbljaiia. 4668 Zaloga klavirjev in pianinov najboljših tovaren Bdsendorfer, Cz a p k a, Ehrbar, Hdlzl, Schweighofor, Original Stlngl Itd. Tudi na obroke. Tudi na obroke Jerica Hotial toi. Dolenc umilan, HilserjeTa nI. 5. Elektrotehnični zavod. Oddelek „Tvornica za kisik" HOlnOUlČ & GS. :■:- umnim« • Pit -:-: KISIK (Oxygen) Mizarskega delovodjo z daljšo prakso, ki je vešč izdelovanja finega pohištva, sprejme za stalno večja tovarna pohištva v Ljubljani. Ponudbe in izpričevala naj se naslovijo na tovarno pohištva J« J« Nagla*, Ljubljana I lafnn trnnirrn***** ta ** »•*«•«• *°- II p I I II II III U nndbe rezanega In teaanega LyJllU 11 U U I L U lesai đnr ln °*1la za POšiljatve ^ franko Postojna ali Podbrdo. V ponudbah navesti zadnjo ceno v lirah in natančne plačilne pogoje na naslov: „Importna družba Soča"« poštno leteče, L|nbl]ana, glavna posta. 4737 Lastnik jugoslovanskega patenta št 167 od 10. decemra 1921 /1. decembra 1913/ na ,.stiskajufi valjak za istiskivanje vode iz vlažnih komada bez kraja ili poput svoda drvenog vlakna ili celuloze" želi v svrho fabrikacije patentiranega predmeta stopiti z jugoslovanskimi firmami v stike. Rade volje je pripravljen, da patent proda ali podeli licence ali sprejme druge predloge za izvajanje predmeta navedenega patenta. Ponudbe interesentov sprejema upravništvo pod „PATENT 167\ _____________4793 GOSPODARSKA ZVEZA v LJubljani. Mlekarski oddelek nudi iz svojih mlekaren in siraren cenj. trgovcem in konsumentom po najnižjih dnevnih cenah: ; Ia domači ementalski sir, polnomastni groyskl in filsitski sir, sir Imperial Joghurt in z dvojno smetano, nadalje la namizno in čajno maslo, joghurtovo kislo mleko, sveže pasterizirano mleko i. t. d. Ima v zalogi vse mlekarske stroje In potrebščine za preizkušanje mleka, za izdelovanje masla in raznih vrst sira za mlekarne in gospodinjstvo.______ t__________^____________4744 Zastupnika dobro uvedenog traži inozemna tvornica konserva sa skladištem u Jugoslaviji za rajon Sloveniju. Po što je marka svuda poznata i uvedena nije potrebno nositi uzorke stoga vrlo podesno kao nuzzaslužba koja nosi mjesečno 20.000—i više kruna. Ponudbe uputiti na In ter reklam d. d. Zagreb, Ilica 21 pod ilirom „Zastopnika 1-8S". 4740 tatom ista svinjska MAST u malim buradima od 50-— kg netto može se dobiti u klanici i fabrici salame ::: ::: E. Bigeon, Vršac (Banat) „Petovia" usnjarska industrija d. d. aBauauauauBaaauauaBa»BaaBauauauaaaBBauauB Poziv na subskripcijo II. emisije delnic „Petovie" usnjarske industrije d. d. Izredni občni zbor družbe „Petovie*, usnjarska industrija d. d. je sklenil povišati delniške glavnice Od K 16,000.000 na K 25,000.000 in pooblastil upravni svet, da določi čas, način in kurz emisije novih delnic V smislu tega sklepa se poviša začasno delniška glavnica Od K 16,000.000 na K 24,000.000 s Izdajo 20.000 novih dolnle po K 400 nominalne vrednosti pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanji delničarji imajo pravico, da prevzamejo za dve stari delnici eno novo delnico po K 470 tel quel: 2.) Delnice, ki se po starih delničarjih ne optirajo, prevzame garančni sindikat po kurzu K 470 tel quel; vse nove delnice so deležne že dobička za tekoče leto in imajo kupon za leto 1922. 3.) Subskripctja traja od 1. julija do 25. julija 1922. 4.) Kot subskripcijska mesta so določene Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, njene podružnice v Ptuju, Mariboru in Celju ter Hrvatska-Slavonska zemaljska hipotekama banka v Zagrebu. 5.) Protivrednost podpisanih delnic naj se vplača takoj pri subskripciji. LJabljana, dne 28. junija 1922. Upravni svet. Mi ni ntririi delnic „Slavije", jugoslov. zavarovalne banke v Ljubljani. Na podlagi koncesije ministrstva za trgovino in industrijo z dne 12. januarja 1921 VI štev. 2630, odnosno 31. marca 1922, VI Štev. 1569, ustanovljena je bila dne 26. maja 1922 „SLAVDA" jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani. Ustanovnice te nove zavarovalne banke so: .Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani", .Obrtna banka v Ljubljani", .Trgovska banka v Ljubljani- in vzajemno-zavarovalna banka .Slavija* v Pragi, ki daje novemu zavodu podlago s tem, da pusti vsacega svojega zavarovanca prestopiti k novi družbi. Ustanovna delniška glavnica znaša K 10,000.000*—, razdeljena v 25.000 delnic po K 400*—, glasečih se na prinosca; od tega so prevzele ustanovnice 20.000 komadov. Ostalih 5000 delnic se daje na javno subskripcijo ob nastopnih pogojih: 1. Delnice se nudijo interesentom po K S40"—f vračunaje v to K 40--P- za stroške izdaje, s kuponom številka 1 (za leto 1922/1923) in se morajo takoj pri podpisu polno vplačati. 2. Delnice se bodo izdajale v izvodih po 1 in 10 delnic Začasno se bodo izdajala potrdila o dodeljenih delnicah, katera se v circa 6 mesecih zamenjajo za delnice. 3. Rok za subskripcijo delnic se prične dne 1. Julija In traja od vštetega 20. julija 1922. 4. Kot podpisovalnice fungirajo: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Mariboru, Celju, Ptuju, Splitu, Sarajevo, Novem Sadu; Trgovska banka v Ljubljani, , Obrtna banka v Ljubljani. 5. Upravni svet družbe si pridržuje pravico reparticije delnic v roku do dne 31. avgusta 1922. Po tem roku se vplačana protivrednost za nedodeljene delnice lahko dvigne. Doplačila (agio) se odkaie po odbitku vseh stroškov splošnemu rezervnemu fondu. Ljubljana, dne 25. junija 1922. 47as Upravni svet Heptheim blagajna te kupi it. 3 —4 velikoat Pon<:dKf! p* upravo Slov. Naroda pod .Blag*; na 4762* 47t2 Največja Izbira raffiii plefeoia, najic noiavic In rokavic pri tvrdki Hi. Sftabemć Jjfg ■ Kupujem lepa suha eep'iena drva ^o 10/onskih mntžtnah franko va^oi, dalje orehova bil frešn eva debla od 30 cm debelosti 11 2 m dolgos'i naprei, kakor tudi sploh vsakov stii izgntovljent *H strveči les Ponudbe na: P. Hlgerspai-ger, lse-n.1 t/povina, Celje, Gregorčičeva ul ca Štev. 2. * * 4600 Jermena in gjože za cerove, lepe biče, prave tržaške bičevnike m motvoz priporoča veletrgovina Osvald Dobolc, LJubljana, Sv. Jakoba trg 9. — Istotam «e kupi ročni vozižak. 4563 Samostojen kDiioovodia ipreten v organizaciji in tovarniški kalkulaciji, zmožen siovensVfne, srbohrvaščine, nemščine, francoščine in italijanščine, ilče primemo samostojno mesto pri večjem podjetju. Dopisi pod „Napredek 4723*- na upravo SI. Nar. 4723 M S03dnlh delavcev se sprejme za sekanje lesa. Deio je na akord In na dnine. Plača po dogovoru Nat nčna pojasnila daje Josip Mula], Scodnja Upnica, poŠta Kamna gorica pri Radovljici. 4673 HT posojila po 10 °/0 obresti za 1 leto v svrho povečanja industrijskega obrata se ifče. Ponudbe na upu a v. Slovenskega Naroda pod .A. P.* 4637 Klavirje aftalujt In popravil« solidno la toCne ter gre tudi ni deželo. Feliks Povše gg*n OJ ^|t^pw (§tukarute za s+ro-3 J"JS\T laPl Fc izdc'imm z naj m m •arO)^ ^e? m odernln i stro;i in- iz najboljega materijala ter dobavljam v vsaki ranož nI po namižji ceni. Jos. R. *H»h, LJubljana, GradaSUa ulica 23. TELEFON ŠT. 513. 3259 polsuha, za Jesensko dobavo se kupijo v vsaki množini. Ponudbe na poštni predal 151, Ljubljana. 4 o 99 Na prodaj 2 kobili, itart 4 in 5' , !et. kočija potkrT*, v dobrem stan u. brek 71 7 ">reb s strern, dira s kesonom, sanke h 2 celi opromi, plslnnl stroj znamke ,,Ad!er''. Ponudbe pu.i „Priož-nost 4741. na upravo Slov. Naroda. 474! Kupim hišo v Ljubljani, Mariboru a!! Ct/u, blizu sred 50a, solnčno, zračno, rrodt*rno ali pripravno za prenjvljenje. Ponudbe do konca meseca pod Mirko S!obodn:ak Rog. Slatina, postno ležeče. 4754 Električna perilnica in likaln CJ perila driStva „Spasa v Banjalukl (Bosna) iŠČe prvovrstno žensko moč za boljSa perilna in Dkalna dela t*r upravo delavnice. Služba dobra, nastop takoj* Ponudbe z izpneeva- iom o zahtevani sposobnosti poslat! direktno na druSlvo. 475c, Steznike (moderce) po životni meri priporoča ANA HUTTER, Dne a! ska o. 6 II poleg lekarne PiccoII. 2130 Razno perilo ia dame, gospode in deoo priporoča tvrdka B. Z E. Skataž J£% „ Kupen po 0310 dnevnih cenab lipouo cuefJe, suhe gobe ter raznovrstna zdravilna zeljiiča in korenine. V. H. Rohrmann, Ljubljana. Sv. Petra nasip 111 Suileni klobuki iepice in slamniki na]noTe]iih oblik w ▼oliki Izbori po inano niski oeni. MoisaliiHlr- Masko Židovska ulica it. 3. SpninujD a vsakonstu popravila. — Žalni klobaki redna i zalogi nmm Lnnsen s m\l WlfWg%4g%m^ »a 9T* Teti goriva, stabilni i vozeči Lohomoblle, Lokomotive, nieselmotorl, motorni čamci (Čolni), Vffflaj sa sidra. Tračne 1 krulne pUe. Motorni valj-SSlIlasl ci za ceate VVlaidllB* ** siaačl plin proizveden ia drva i drvenih ■MMaJBlir odpadaka je na;jeftineja pogonska snaga. fflaaaa zntiipsrao za Jnaoslaolin OTOKHR UHLIR Poslovnica xa promet proizvoda tvornice motora i strojeva Lanaan a WoH, Wlati Zagreb, Bregovita 5 daomfe m. Stran 8. »SLOVENSKI NAROD« dna 28. junija 1922. štev-. 145 plavalne pasove \z phrtevlne I rdel d je tovarna zamaS-kov Jelačm & Ko. LJubljana. 4572 KOLfSA^ avtomobili, deli la tprmi, pttMMttfcl taMt stss J. GOREČ LJubljana, Go«po*V9taka o« 14. Garata. Delavnica* FElnrianrir Kolesa automobili Motoru • riUr|ullUC oiie • Benzin • Tovot mast na drobno na debelo Ljubljana Pneumatika vseh prvovrstnih znamk (Dunlop, Clincher, Continental. Eacelslor, Michelin). | Šelenburgova ul. 6« Prva mehanična delavnica. 3šče se stanovanje v Ribnici na Dolenjskem. Ml novanie: majhna scoa s k -h n o ali d . e »obi. — Ponudbe z navedbo cene pod . Ribničan 1922 — 4750" na up.avo Slov. Naroda. 4750 Tiajiii sir in tajno maslo se dobi v vsaki ^olifni In najceneje v tvornici sira B. Martinovio, S k č, Bačka. |§J| III. emisija Jadranske banke d. d. v Beogradu. Izvršujoč sklep rednega občnega zbora delničarjev od dne 27. maja 1922, objavlja podpisani upravni svet povišanje delniške glavnice od Din 30,000.000*— na Din 60,000.000'- z izdajo novih nom. Din. 30,000.000*— t j. 300.000 kosov delnic po nom. Din 100— s pravica na dloldcndo za leto 1922. Emisija novih delnic se bo provedla pod sledečimi pogoji: 1. Delničarji imajo pravico, da na vsako staro delnico optirajo po eno delnico UL emisije po tečaju Din. 16(V— plus 5% obresti od 1. januarja do 30. junija 1922. (Din. 4'—) od kosa. plačljivo pri podpisu. 2. Z delnicami, ki jih stari delničarji ne bodo optirali, razpolaga upravni svet na ta način, da jih odstopi v prvi vrsti delničarjem, ki žele nadaljnih delnic preko prvenstvene pravice, a potem tudi nedelničarjem. Cena neoptiranih delnic je določena na Din. 190*— plus 5»/# obresti od 1. januarja do 30. junija 1922. (Din. 475) za kos In se mora plačati ob priliki priglasa. Kar bode podpisano in vplačano preko števila neoptiranih delnic, se bode repartiralo, a preostala položena vplačila se bodo vrnila. 3. Delničarji, ki hočejo izvršiti svojo pravico opcije, morajo predložiti svoje stare delnice v svrho prežigosanja v času Od 15. do 30. Junija 1922 pri blagajnah: a) Jadranske banke d. d. v Beograda ali pri njenih podružnicah v Cavtatu. Celju, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsl, Korčuli, Kotoru, Kranja, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu; b) Jadranske banke d. d. v Trstu ali pri njenih podružnicah na Dunaju, v Opatiji In Zadru; c) Banke in štedionice za Primorje d. d. na Sušaku ali pri njenih podružnicah na Rljeki in v Bakru; d) Frank Sakser State Bank. New-York; c) Banko Yugoslavo de Chlle, Val paral so, Antoiagasta, Punta-Areoas, Puerto Natales, Porvenlr; f) Banka Vojvodina d. d., Novi Sad; g) Slavonska Agrarna banka d. d., Osijek. Isti zavodi sprejemajo tudi priglase izven opcije. 4. Razlika med nominalno vrednostjo in emijskira tečajem novih delnic pripade po odbitku stroškov emisije rednemu rezervnemu fondu banke. 5. Delničar, ki ne bo v predpisanem roku priglasil prava opcije in izvršil vplačila, izgubi opcijsko pravico. 6. V svrho zavarovanja m. emisije je osnovan poseben sindikat. Član sindikata more postati po določenih pogojih vsak delničar, ki ima ali zastopa najmanj 1000 delnic Kdor želi pristopiti sindikatu, naj se obrne na Upravo sindikata pri Centralnem uradu Jadranske banke v Ljubljani, kjer se lahko pod« uči o podrobnih pogojih za pristop. Podpisovanje delnic III. emisije se sakljuii i dnem 30. junija 1922. V Beogradu« dne 14. junija 1922. Upravni svet Jadranske banke d. d. v Beogradu. Jadranska banka d. d. v Beogradu. ČISTA BILAITC^l Aktiva dne 31. decembra 1921. Pasiva Blagajna: a) gotovina ••••••••••« b) žiro račun pri Narodni banki ■ , c) kuponi •♦•••••••••< Valute. ,»••.......• m • « Menice »•»••••.....••« Devize...........• • • « Lastni vrednostni papirji • •..... Konzorcljalni posli » * e *..... Dolžniki: a) denarni zavodi •••••••< b) ostali dolžniki. •••••••• Dolžniki za garancije •«•••••! Nepremičnine •••••••••••« inventar . •••••••••••*•« Dinarji 22,792.073 6,100.695 9.133 74,304.156 245,649396 62 53 77 03 71 Dinarji 28,901.902 1,838.478 85,401.267 1,201.912 61,243.790 1,591.939 319,954.052 19,203.889 6,158.290 __________1_ 525,496,524 97 07 02 26 86 58 74 85 85 Delniška glavnica . . . ....... Redni rezervni fond......... Vloge: a) na knjižice...... • • . , b) na tekočih računih ...... Upniki: a) reeskompt pri Narodni banki . . b) ostali upniki......... Garancije......•....... Prehodne postavke......... Cisti dobiček leta 1921....... Dinarji 63.430.998 192,286.007 2,000.000 194,805.937 41 60 01 Dinarji 30,000.000 15,000.000 255,717.006 196,805.937 19,203.889 4,245.705 4,522.986 525,495.524 01 01 85 34 14 35 Predsednik upravnega svete: Franjo Dnbokovlć l. r. Ravnatelj: C. Kamcnarović L r. član upravnega svata. Primerjali s knjigami ter našli v redu: NADZORSTVENI SVBT: Janko Jovan 1. r. Dr. Ottkar Rybaf 1. r. Gustav Pire 1. r. V BEOGRADU, dne 31. decembra 1921. Za knjigovodstvo: Prokurist J. Skojič 1. r. Pooblaščenec A. Pečar 1. r. ! JbMBifia tli JJal 4!tM!fa fttalfit*. Za insaratni dal odgovoren Valentin Kopitar,