St. 110 (14.856) leto L. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. MQ/77%600_ GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_____ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. G«. 1/50% 1300 LIR ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO i v. '004020f 'MS Ulica Flav'. Stran,. 185 NEDEUA, 24. APRILA 1V^ Ivan Fischer Včeraj je v New Yorku umrl Richard Nbcon, ena najbolj spornih osebnosti 20. stoletja. V zgodovino bi lahko odšel kot eden najslabsih ameriških predsednikov in kot prvi ki je moral odstopiti s položaja najmogočnejšega Človeka na svetu. Vendar bo Nbcon ostal v zgodovini kot človek, ki je bistveno prispeval, potem ko je bil eden najbolj gorečih zagovornikov Mac-carthyja in njegove fanatične protikomunistične gonje v prvih povojnih letih, k okrepitvi popuščanja napetosti med Zahodom in Vzhodom, Se zlasti med ZDA in Maocetungovo Kitajsko, kamor je Sel na obisk kot prvi ameriški predsednik Marsikdo je takrat pripisoval drzne ameriške zunanjepolitične poteze daljnovidnosti Nuconove-ga državnega sekretarja Henryja Kissingerja, vendar je sam Kissinger v svojih spominih podčrtal, da je bilo ameriško odprtje do Kitajske sad predvsem Nixonove intuicije. Richard Nbcon je padel ob posledicah prisluškovalne afere v Watergatu: Se pred njo ni bil priljubljen med ljudstvom, po izbruhu afere VVatergate pa je postal verjetno najbolj osovražen ameriški državljan. Pokopalo ga je takratno pisanje Wa-shington posta, istega dnevnika, Id je ob njegovi smrti zapisal, da je bil Nbcon izredno nadarjen Človek. Njegovi naslednika od Geralda Forda, ki ga je uradno pomislostil in si s tem zaigral ponovno izvolitev za Sefa Bele hiSe do Ronalda Reagana in Jimmyja Carterja so mu ob smrti soglasno izrekli pozitivno oceno. ITALIJA / ZAČELA SO SE POSVETOVANJA ZA SESTAVO VLADE Beriusconi »pripravljen« sestaviti novo vlado Za mandat voditelju Fona Italia sta se izrekla tudi Bossi in Fini - Kritična stališča predstavnikov levice in centra RIM - »Smo na razpolago.« Tako je povedal voditelj gibanja Forza Italia Silvio Berlusconi ob koncu skoraj 2-urnega pogovora, ki ga je imel vCe-raj s predsednikom republike Oscarjem Luigijem Scalfarom v okviru njegovih posvetovanj za sestavo nove vlade. Berlusconi, ki že vse od volitev velja za mandatarja »in pec-tore«, je dejal, da se bo zavzel za oblikovanje vlade »zdrave pameti, izkušenosti in inovativne sposobnosti«, ter izrazil prepričanje, da bo zanjo dobil potrebno večino tudi v senatu. Voditelj Forza Italia je nadalje povedal, da bo ob oblikovanju vlade predstavil »jamstveno formulo«, s katero namerava zagotoviti, da ga njegovi podjetniški interesi ne bodo pogojevali kot predsednika vlade. S p overitvijo mandata za sestavo nove vlade Berlusconiju se strinjata oba njegova najpomembnejša zaveznika, se pravi voditelja Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini in Severne lige Umberto Bossi. To sta včeraj oba izrecno poudarila predsedniku republike. Nekoliko bolj zadržan pa je bil najmanjši Berlusconijev zaveznik, to je predstavnik KrSCanskodemokratskega centra Pierferdinando Casini, ki je dejal, da se bo njegova skupina odločila na osnovi programa, Ce vstopiti v novo vlado. Tajnik SKP Bertinotti je na posvetovanju predsedniku republike napovedal ostro opozicijo, zelo kritično pa se je o snujoči se vladni večini izrazil tudi Luigi Berlinguer v imenu federativnih progresistov oz. DSL, po katerem je zmagoviti desničarski blok po volitvah zavzel zaskrbljujoča stališča glede ustavne reforme, notranje in zunanje politike. Predsednica Ljujdske stranke Rosa Russo Jer-volino pa je napovedala »jasno, a konstruktivno« opozicijo. Predsednik Scalfaro bo posvetovanja nadaljeval v torek, po dokaj razširjenem mnenju pa bi lahko mandat za sestavo nove vlade poveril že naslednjega dne. _____ZDA / ZARADI POSLEDIC MOŽGANSKE KAPI_ Umil bivši predsednik Nbcon NEW YORK - VCeraj je za možgansko kapjo umrl nekdanji ameriški predsednik Richard Nbcon, ki ga bodo pokopali v sredo v njegovem rojstnem mestu Yorba Linda v Kaliforniji. Za sredo je predsednik Bill Clinton proglasil dan žalovanja. Ameriški senat je dal na razpolago vežo, kjer naj bi se Američani piok-lonili nekdanjemu predsedniku, vendar so Nbco-novi ponudbo zavrnili. Richard Nixon bo ležal do pogreba v biblioteki v svojem rojstnem mestu, kamor so ga bodo prepeljali iz mrtvašnice v New Jerseyju. Pogreb bo, kljub prisotnosti predsednika Clintona, v strogo zasebni obliki. Nbcona bodo pokopali poleg njegove žene Pat, ki je pred kratkim umnrla zaradi raka na pljučih. Ob njegovi smrti so izrekli sožalje vsi najpomembnejši svetovni politiki, od Rusov in Kitajcev do Vietnamcev in Evropejcev. Na sliki (telefoto AP): leta 1972 je Nbcon bil prvi zahodni državnik, ki je obiskal Kitajsko. it Berlusconi zadovoljen odhaja s Kvirinala (Telefoto AP) Danes v Primorskem dnevniku V Gorici odprli Expomego Na goriskem razstavišču so včeraj slovesno odprli vzorčni sejem Expomego, ki je že 24. po vrsti in predstavlja nekakšen pregled in sintezo goriskih gospodarskih dejavnosti. Stran 3 Proslavljanje 25. aprila Tudi v Furlaniji-Julijski krajini se ob ob 49-letnici osvoboditve izpod nacifasizma vrstijo številne proslave. Osrednja bo jutri z začetkom ob 10. mri v tržaški Rižarni. Stran 3 Statut priznava Slovence Revidirani statut tržaške občinske uprave priznava zgodovinsko prisotnost slovenske manjšine, pa Čeprav ne brez težav. Predsinocnjim ga je odobril občinski svet z veliko večino glasov. Stran 4 Jury Chechi »zlat« na krogih Na svetovnem gimnastičnem prvenstvu v Brisba-neu je Italijan Jury Chechi osvojil zlato medaljo na krogih. Dve zmagi sta vCeraj pripadli še Romuniji, po ena pa Rusiji in Kitajski. Stran 35 Vse zadnje novosti pri - EDINO PRODAJNO MESTO -TRST ■ Ulica Baiamonti 3 ■ Tel. (040) 820766 Kuhinje: monztuzzo fantoni MINOTTI GRATTAROLA OSIMO / DELNI UMIK DESNICE Uidi Tremaglia se je odpovedal spreminjanju meja Svarilo iz Južne Tirolske in iz FJK RIM - Polemike okrog odvzel očetovstvo tudi BOSNA / V GORA2DU BOJ ZA V6AKO HIŠO ]• Tudi Rusi zapustili Srbe ki ne spoštujejo premirja Iz Beograda so se začeli umikati diplomati ZDA, Velike Britanije in Francije - Seja Varnostnega sveta Osima se nadaljujejo z nezmanjšano ostrino, Čeprav je Finijeva desnica s poslancem Trema-glio vred vCeraj pošteno popravila svoja skrajna stališča. Po odhodu s Kvirinala, kjer ga je v okviru posevetovanj za sestavo nove .vlade sprejel predsednik republike, je Fini izjavil, da nihče ne postavlja problema spreminjanja meja, pac pa samo revizijo Osimskih sporazumov, do katere pa mora priti izključno po diplomatski poti. Zahtevi po spreminjanju meja je sam Tremaglia, ki pa vztraja, da je treba Osimo ukiniti, ker enega od podpisnikov ni veC. Vznemirjenost za usodo Osimskih sporazumov je vCeraj izrazil tudi vodja južnotirolske SVP Brugger, za katerega bi imela ukinitev Osima neizbežne posledice tudi za Južno Tirolsko, medtem ko je videmski progresistiCni poslanec Ruffino predlagal, naj bi opozicija vložila v parlamentu skupni dokument o mednarodni politiki in zaščiti manjšin. Na 2. strani SARAJEVO, BEOGRAD, BRUSELJ, NEW YORK - Bosanski Srbi ne spoštujejo premirja, ki so ga na včerajšnjih pogovorih v Beogradu obljubili predstavnikom Unproforja. Nekaj ur potem, ko bi moralo premirje že veljati, je srbska pehota začela z obsežno ofenzivo na Gorazde. Predstavniki Visokega komisariata ZN za begrmce v mestu so po radijski zvezi sporočili, da srditi boji potekajo za vsako hišo, predvsem v bližini tovarne streliva, mesto pa pretresajo tudi Številne topniške eksplo- zije. Proti veCeru naj bi spopadi pojenjali. Iz Beograda, od koder so se pričeli z družinami umikati diplomati ZDA, Velike Britanije in Francije, pa so sporočili, da so bosanski Srbi ugodili zahtevi posebnega odposlanca ZN Akasija, da se do polnoči umaknejo iz tri kilometrskega obroCa okoli Gorazda in da 200 pripadnikom Unproforja, ki so Ze na poti v Gorazde, dovolijo vstop v mesto. Akasi je ob tem izjavil, da zračnih napadov zveze Nato na srbske položaje ne bo, saj so Srbi pripravljeni izpol- niti pogoje ultimata. Na neformalni seji o ultimatu zveze Nato Srbom v Gorazdu, ki jo je zahtevala Rusija, se je včeraj sestal Varnostni svet ZN. Države Članice so se hotele samo seznaniti o razmerah v Gorazdu ter o Natovem naCrtu varovanja varnostnih območij in ultimatu, ki so ga soglasno podprli. Odločitev Nata je pozdravil tudi ruski zunanji minister Kozirjev in jo označil kot »razumno potezo«, Srbom pa predlagal, da »izpolnijo svoje obveznosti«. (Reuter) Na 10. strani __J OSIMO / MEDTEM KO JE DESNICA OMILILA STALIŠČE TRST / OBČNI ZBOR TRŽAŠKE KREDITNE BANKE Razsodnost premaguje neumnost vročih glav Opozorilo iz Južne Tirolske - Predlog za poseg v parlamentu Hitra rast zahtevala zvišanje glavnice Delničarji sprejeli lanski poslovni obračun RIM, TRST - Kar naenkrat nihče veC ne postavlja problema meja, ampak samo vprašanje »spoštovanja mednarodnega prava«. »Ponavljam, da nihče od nas ni nikoli zahteval revizijo meja,« je vCeraj po pogovorili s predsednikom republike Scalfa-rom o sestavi nove vlade izjavil šef desničarskega Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini. O vprašanju Osima se po njegovih besedah na sestanku s Scalfarom niso pogovarjali, dodal pa je, da njegova politična stran postavlja samo problem revizije sporazuma, ki da ga je mogoCe doseči zgolj po diplomatski poti in z bilateralnimi sporazumi. Da je desnica izvedla korekcijo svoje usmeritve na tem področju dokazuje tudi včerajšnja izjava poslanca Nacionalnega zavezništva Mirka Tremaglie, ki je vso polemiko okrog Osima tudi sprožil. Pojasnil je namreč, da ni nikdar zahteval od vlade, naj zastavi Sloveniji in Hrvaški vprašanje meja, in dodal, da je polemika izmišljena in zlonamerna, ker izhaja iz izjav, ki da jih sam ni nikoli podal. »Načelno sem izjavil, da so Istra, Reka in Dalmacija zgodovinsko in kulturno italijanske,« je dejal Tremaglia, »vendar desnica ne zahteva ozemlja za mejo in torej bodoča vlada na svoji poti ne bo našla istrskih min.« PaC pa poslanec potrjuje, da nasprotuje vstopu Slovenije in Hrvaške v Evropsko unijo vse dotlej, dokler ne bo- sta državi zajamčili dejansko zaščito italijanske manjšine, in da je treba Osimski sporazum razveljaviti, ker enega od podpisnikov, Jugoslavije, ni veC. Med številnimi posegi v to razpravo, ki se je tudi v polemičnih tonih razširila po vsej državi, imajo posebno mesto odmevi iz Južne Tirolske. Predstavnica nemškega nacionalističnega krila Eva Klotz je vCeraj ponovila, da odpiranje vprašanja vzhodne meje avtomatično odpira tudi problem severne meje, medtem ko je vodja Juž-notirolske ljudske stranke Siegfried Brugger izjavil, da obnašanje neo-fašistov, ki pozivajo k nespoštovanju mednarodnih sporazumov, poraja vznemirjenost ne samo v Italiji in še posebej na Južnem Tirolskem, ampak po vsej Evropi. Razveljavitev Osimskih sporazumov bi tudi po Brug-gerjevem mnenju imela neizbežne posledice na avtonomijo Južne Tirolske, ki jo jamči Pariški sporazum. Razprava se posebno vneto nadaljuje tudi v Furlaniji-Julijski krajini, od koder se je vCeraj oglasil progresistiCni poslanec Elvio Ruffino in svojim kolegom levih in sredinskih sil v zbornici in senatu predlagal, naj bi v parlamentu vložili skupni dokument o vprašanjih mednarodne politike in zaščite manjšin. Ruffino je kot posebno pomembno ocenil jasno stališče dežel- nih predstavnikov Severne lige, ki so inicitivo nacionalistične desnice odločno zavrnili. O problemu vzhodne meje in Osima je tekla beseda tudi v petkovi televizijski oddaji tretje mreže RAI »Milano, Ita-lia«, v kateri je med drugimi sodeloval Franco Rochetta, ki ga Severna liga - sicer neuradno -kandidira na mesto zunanjega ministra. Njegove izjave o potrebi po korekciji morskih meja med Italijo in Slovenijo, ker da velike ladje ne morejo v tržaško pristanišče, so upravičeno raz-burile krajevne predstavnike Liste Pannella, za katere je problem lažen in nima drugega namena, kot zbujati novo in nepotrebno napetost na meji. TRST - Se leta 1978 je glavnica Tržaške kreditne banke znašala komaj 180 milijonov lir, danes, samo 16 let kasneje, pa je dosegla zavidljivo vrednost 50 milijard lir. Tako strma in hitra rast bankinega premoženja je najboljši dokaz o prav tako skokovitem razvoju in širjenju njenega poslovanja, o katerem je tekla beseda na petkovem obenem zboru njenih delničarjev. Pred redni obcinim zborom s pregledom rezultatov lanskega poslovnega leta, so delničarji opravili izredni občni zbor, na katerem so sprejeli predlog upravnega sveta o povišanju glavnice s 35 na 50 milijard lir in odobrili ustrezne spremembe v statutu delniške družbe. Kot zanimi- vost naj dodamo, da je bila odobrena tudi statutarna sprememba, ki zadeva osrednji sedež banke, saj se bo predvidoma še pred koncem leta preselila v nove, udobne prostore v mogočni palači na enem osrednjih tržaških trgov, na Trgu Dalmazia. Povišanje glavnice, ki ga je bila centralna banka pooblastila že decembra lani, bo v celoti vplačano, in sicer tako, da bo družba vsakemu delničarju ponudila v nakup tri nove del-njce na sedem starih v njegovi lasti. Redni občni zbor se je začel s poročilom upravnega odbora banke, ki ga je prebral njegov predsednik Egon Kraus in iz katerega so delničarji izvedeli ne samo za dokoCne poslovne rezultate lanskega dela, ampak so prejeli tudi širšo sliko krajevnih, nacionalnih in mednarodnih gospodarskih gibanj v letu 1993, ki jih je globoko zaznamoval najhujsi zastoj v vsem povojnem obdobju. Kraus je delničarje spomnil, da poteka letos 35 let od odprtja prve poslovalnice TKB v Ul. Filzi, do katerega je prišlo 12. oktobra 1959, potem pa je izpostavil glavne poslovne rezultate. Hranilne vloge so se povečale za 3,8% in presegle 651 milijard lir, medtem ko so naložbe porasle za skoraj 17% in presegle 454 milijard lir. ViseCe terjatve zavoda niso presegle 5,5% in so znašale 23 milijard lir, vendar bo večino teh izpostav mogoCe izterjati, ker so zajamčene s hipotekami in osebnimi garancijami. Lansko poslovanje potrdilo tudi temeljno vlogo zunanjetrgovinskega oddelka banke, ki je obseg poslovanja povečal za kar 17, 6%. Pri tem je Kraus omenil, da se je lani precej znižalo število zahtev po potrjevanju akreditacij bank iz Slovenije, kar po svoje kaže na izboljšanje ratinga mlade države. Razširilo se je tudi sodelovanje s številnimi novimi bankami v Sloveniji in na Hrvaškem, za katere opravlja TKB ves plačilni promet s tujino. Poglablja se tudi utečeno poslovno sodelovanje s Kmečko banko Gorica, posebne pogodbe o sodelovanju pa je TKB lani sklenila tudi z Banko Nori-cum iz Ljubljane in s Kvamer banko na Reki. Po prenosu 13,3 milijarde lir v rezervne sklade je Cisti dobiček lanske poslovne dobe TKB dosegel vrednost 5,05 milijarde lir, ki so ga delničarji na predlog upravnega sveta namenili v redno in izredno rezervo in za plačilo dividend v znesku 500 lir za vsako od 3,5 milijona delnic. Po poročilu nadzornega odbora in orisu bilance, ki ga je opravil direktor Vito Svetina, je razprava na obenem zboru, ki ga je med drugim pozdravil predsednik banCne sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Pavel Milic, posebno pozornost namenila skrbi za nadaljnji in vami razvoj banke v okviru skupnih prizadevanj slovenskih bank, da bi pred naraščajočo konkurenco z združenimi modni Cim bolj gosto pokrile vse slovensko etnično ozemlje v Italiji. Vlasta Bernard MILAN / PROCES ZARADI PODKUPNINSKE AFERE Zdaj sta na vrsti Cusanijeva branilca Giuliano Spazzali bo ovadil zaradi obrekovanja vodjo Severne lige Umberta Bossija MILAN - Na procesu proti finančniku Sergiu Cusaniju, za katerega je javni tožilec Antpnio Di Pie-tro v petek zahteval 7 let zapora, sta vCeraj posegla branilca Giuliano Spazzali in Pilerio Plastina. Prvi je spregovoril o splošnih vidikih sodne obravnave in bo svoj poseg zaključil v torek, drugi pa je obravnaval proračunske ponaredbe. Ce je Di Pietro uporabil kompju-terski žargon, pa se je Spazzali zatekel h grški klasiki in primerjal pokojnega Raula Gardinija z ahajskim herojem Ajaksom ter citiral odlomke iz jurista Satte dela Miste-ro del processo. Brez grafikonov, ki se jih je poslužil tožilec med obravnavo afere Enimont, si je branilec pomagal predvsem s humanističnimi tezami, sicer pa s sklicevanjem na tehnične plati kazenskega zakonika razčlenil obtožnico. Vprašal se je, zakaj se je milansko državno tožilstvo odločilo za takojšnje sojenje. »Sojenje je jamstvo za obtoženca, toda Ce bi verjel temu, bi bil naiven,« je poudaril Spazzali in pripomnil: »Takojšnje sojenje se zahteva v primem, ko so dokazi jasni, da pa to ni res, je dokazal že pet mesecev dolg proces.« Po njegovem naj bi veljal ta proces kot »skrajno in vzgojno sredstvo«, sicer pa naj bi se veliki proces »Čistih rok« odvil pred očmi javnosti že med preiskavami, to je še pred začetkom dejanske obravnave na sodišču. Odvetnik je dodal, da ta razprava ne bi smela biti uperjena zgolj zoper Cusanija. Drugi branilec Pilerio Plastina pa je dobre štiri ure obravnaval vprašanje proračunskih ponaredb, ki naj bi jih zagrešil po tožilčevih zatrdilih Cusani, in nazadnje zahteval oprostitev le-tega, ker da dejanje ne obstaja, oziroma v najslabšem primem, ker obtoženec ni zagrešil dejanja. Giuliano Spazzali je med odmorom napovedal Časnikarjem, da bo vložil ovadbo proti vodji Severne lige Umbertu Bossiju zaradi obrekovanja. V intervjuju za Tele-montecarlo je slednji zatrdil, da je bil Sergio Cusani med tatovi, ki so z milanskega sedeža SL ukradli 200 milijonov lir, se pravi denar, ki ga je namenil temu gibanju bivši poverjeni upravnik Montedisona Car-lo Sama preko Alessandra Patellija. _____________INTERVJU S PREDSEDNIKOM DEŽELE RENZOM TRAVANUTOM_ »Upam, da stališče Tremaglie ne bo prodilo« BUDIMPEŠTA - Predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Renzo Travanut bo v sredo poročal deželnemu svetu o odnosih med Italijo in Slovenijo. Stališče nekaterih predstavnikov kartela, ki je slavil zmago na nedavnih političnih volitvah, še posebej pa stališče neofašističnega poslanca Mirka Tremaglie, ki je izzvenelo kot nakakšna vojna napoved Sloveniji, je namreč upravičeno povzročilo zaskrbljenost v tej obmejni dežeh. Travanuta, ki je v petek v Budimpešti predsedoval strokovnemu zasedanju Delovne skupnosti Alpe-Jadran in je s tem potrdil zavzetost Furlanije-Julijske krajine za sodelovanje med temi deželami, smo zaprosili za oceno zadnjih dogajanj. Gospod predsednik, v zadnjih dneh je pozornost javnosti uperjena v stališča nekega poslanca in neke stranke o odnosih s Slovenijo. Vendar sta ta poslanec in njegova stranka že dolga leta zastopala podobna stališča, ne da bi zaradi tega vzbujala tako pozornost Kaj se je spremenilo? Sprememba je v dejstvu, da ta poslanec pripada stranki, ki bo verjetno prvič po 50 letih vladala v tej državi. Ne gre torej za izjavo neke opozicijske sile, ki je uperjena v preteklost, am- pak za neko silo, ki bo morda vladna sila in kot taka izraža stališča, ki niso samo v nasprotju z našimi interesi, ampak tudi v nasprotju s političnimi procesi združevanja na evropski ravni. Kateri so v zvezi s tem dejanski interesi naše dežele? Interesi dežele so zelo jasni. Gre za vprašanja, o katerih smo razpravljali tudi tukaj na srečanju Alpe-Jadran. Kot je prav v Budimpešti poudaril predstavnik Bavarske, gre za to, da se po padcu političnih meja zrušijo tudi druge pregrade in se zaCne postopek dejanske integracije med gospodarskimi sistemi in dejavnostmi na tem območju, kar je seveda možno pred-vem s sodelovanjem med deželami. Tremaglia in drugi, ki mislijo kot on, trdijo, da želijo zaščititi italijansko manjšino v Istri... Prepričan sem, da te izjave ne koristijo italijanski manjšini v Istri, ampak lahko kvečjemu okrepijo tiste nacionalistične sile v Sloveniji in na Hrvaškem, ki ne kažejo velikega zanimanja za italijansko manjšino in katere želimo mi opozoriti na probleme manjšine in jih prepričati, da bi bili na te probleme pozornejši. Izjave mi-sovskega poslanca gredo prav v nasprotno smer. V sredo boste o tem poročali v deželnem svetu. Ah nam lahko napoveste, kako nameravate obravnavati to vprašanje? Predsednika deželnega sveta sem prosil, da lahko v imenu večine, ki me podpira, spregovorim deželnim svetovalcem, ker mislim, da mora v tem trenutku, ne glede na izjave poslanca Tremaglie, naša Dežela povedati svoje mnenje o odnosih med Italijo in Slovenijo ter Hrvaško in tudi glede revizije mednarodnih sporazumov, ki jo pojmujemo kot pozitiven in konstruktiven razvoj dosedanjih dogajanj. Prav zato smo od prejšnje vlade zahtevah, in zahtevo bomo ponovili novi vladi, da bi lahko sodelovali pri pogajanjih s tema dvema državama. Omenih ste vedno, ki vas podpira. Ah mislite v zvezi s tem predlagati odobritev dokumenta v deželnem svetu? Večina se bo sestala v torek. Vsekakor mislim, da bo moje poročilo osnovano na kontinuiteti dela prejšnjih deželnih vlad, upoštevajoč tudi izjave predsednika Fontaninija. Naš namen je, da nadaljujemo z razvijanjem pozitivnih odnosov s sosedi. Potem bomo videli, kako se bo razvijala razprava, ah bo odobreno moje poročilo ah pa - in mislim, da bi bilo to primerneje - bo odobren enoten dokument, ki bo presegal meje večine. To je vsaj moj namen. Kdor ugovarja stališčem večine, bo dejal, da ta večina ne predstavlja več prebivalstva; predvsem pa bo dejal, da pomembna politična sila, kot je Forza Baha, ni zastopana v deželnem svetu. Kako odgovarjate na te pripombe? Odgovarjam s tem, kar sem že povedal. Rezultatov ni mogoče mehansko prenašati z namenom, da bi dokazali zmanjšanje avtonomije deželnega sveta. Ce gremo po tej pod, bi moral Formentini zapustiti mesto milanskega župana in isto bi moral narediti rimski župan. Kar zadeva skupino Forza Baha, se bo to vprašanje postavilo, ko bodo nove volitve v naši dežeh. Mi smo volih pred letom dni, o volilnem zakonu lahko razpravljamo in ga lahko spremenimo, vendar lani Forza Baha ni obstajala in mi nosimo torej vse odgovornosti in pristojnosti za izvedbo programov. Prej ste omenih bivšega predsednika Fontaninija Ah mishte v zvezi s tem dokumentom navezati stike tudi s Severno hgo? Kot sem že povedal, gre za dokument, ob katerem bomo iskati soglasje vseh tistih sil, ki so se v zadnjih časih izrekle za pozitiven razvoj odnosov s Slovenijo in Hrvaško. V programskih stališčih predsednika Severne lige Fontaninija je to pozitivno stališče obstajalo in upam, da bo Severna liga to stališče obranila tudi v sredo. Mi torej ne bomo predstavili zaprtega dokumenta, ampak bomo predlagali vsem, ki se v osnovi strinjajo z našim stališčem, da skupaj izdelamo to besedilo. Se zadnje vprašanje. Ko bi stališče poslanca Tremaglie prodrlo in bi postalo sestavni del programa nove vlade, kakšne bi bile posledice za našo deželo? Predvsem upam, da to stališče ne bo prodrlo in ugotovil sem že, da tudi predstavniki Forza Italia zavzemajo kritična stališča do tega dokumenta. Sicer pa je očitno, da bi odobritev takega stališča za nas pomenila velik korak nazaj. Nastalo bi nepotrebno konfliktno stanje, radikalizirali bi se odnosi in edini rezultat bi bil, da bi to stališče škodovalo prebivalstvu, ki živi ob meji, oškodovalo bi naše podjetnike, ki delujejo v tistih državah in oškodovalo bi italijansko skupnost v Istri. Posledice bi bile torej samo negativne. Bojan Brezigar OBLETNICA / OBELEŽILI JO BODO PO VSEJ FJK| Proslavljanje osvoboditve Glavna slovesnost v tržaški Rižarni TRST - Pričelo se je proslavljanje 49-letnice osvoboditve izpod naci-fasizma. Tokrat ima Se poseben pomen, saj ga desničarske sile, ki so pred nedavnim slavile volilno zmago, spravljajo pod vprašaj. Prav zaradi tega pa k proslavljanju toliko bolj zavzeto vabijo vsi tisti politični predstavniki in organizacije, ki se zavedajo, da so vrednote odporništva temelj italijanske demokracije, saj se nanje izrecno sklicuje sama republiška ustava. Včeraj je po vsej Furlaniji-Julijski krajini bila vrsta proslav. Na pobudo borčevske organizacije VZPI ali v sodelovanju z njo so se pomena oboroženega upora proti nacifašizmu spomnili v nekaterih Šolah, razne delegacije pa so položile vence k spomenikom padlim. Tako npr. v Vidmu, TolmeCu, Centi, Fiumicellu in drugod. Delegacija tržaške občine z županom Riccardom Illyjem na Čelu je položila vence k spomenikom padlim v Parku della Rimembranza, v ulicah D’Azeglio in Ghega, na openskem strelišču in v tržaški Rižarni, kakor tudi bazoviškim junakom pri Bazovici. Vence so polagali tudi v miljski občini. Danes se bodo padlim za svobodo poklonih v Repentabru. Osrednja slovesnost se bo pričela ob 11.40 pred naravnim spomenikom vsem žrtvam fašizma na Colu. Poleg nagovora župana Aleksija Križmana je predviden kulturni spored, ki ga bosta oblikovala pevski zbor Doberdob in osnovnošolska mladina. Pred tem bodo ob 11.15 Položili venec k spomeniku padlim v NOB v Repnu, ob 11.30 pa cvetje na grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja. Večina proslav in komemoracij pa se bo zvrstila jutri, na dan, v katerem Italija proslavlja oboroženo vstajo proti nacifašizmu. Osrednja proslava v deželi bo v tržaški Rižarni, kjer je med drugo svetovno vojno bilo nacistično uničevalno taborišče. Proslava se bo piCela ob 10. uri s polaganjem vencev. Sledili bodo verski obredi, in sicer katoliški, zidovski ter srbsko-pravoslav-ni, nakar bodo govorili pokrajinski komisar Domenico Mazzurco kot predsednik pokrajinskega odbora za obrambo vrednot odporništva in de- mokratičnih inštitucij, sindikalist CIST Luciano Kakovic, zgoniška županja Tamara Blažina in zgodovinar Elio Apih. Proslava se bo sklenila z nastopom Tržaškega partizanskega pevskega zbora Finko Tomažič pod vodstvom Oskarja Kjudra. Obletnico osvoboditve izpod naci-fašizma pa bodo jutri proslavili tudi v nekaterih okoliških vaseh in občinah na Tržaškem. Delegacija predstavnikov devinsko-nabrezinske občinske uprave, nekaterih krajevnih strank in VZPI bo od 8. ure dalje polagala vence k spomenikom padlim po posameznih vaseh, osrednja slovesnost pa bo ob 10. uri pred spomenikom na glavnem nabrežinskem trgu. Tu bosta spregovorila mlada občinska svetovalca Franc Fabec v slovenščini in Massi-mo Veronese v italijanščini, nastopili pa bodo nabrežinska godba ter zbora Igo Gruden in Fantje izpod Grmade. Na pobudo kriške VZPI bodo jutri ob 10. uri postavili bronasto ploščo v spomin na padla Josipa Košuto in Ivana Grudna ob pokrajinski cesti Križ-Nabrežina ter s tem zamenjali kamnito ploščo, ki je bila kar 5-krat oskrunjena. Na dan 25. aprila bo osvoboditev izpod nacifašizma proslavila tudi miljska občina. Osrednja slovesnost bo ob 11.30 na Trgu Marconi. Tu bodo govorili župan Milo, sen. Paolo Šema za VZPI in predsednik Društva Slovencev miljske občine Jurij Vodopivec. Ob 12. uri bo sprevod krenil k osrednjemu spomeniku padlim v Miljah, kjer bo med drugim nastopil zbor Jadran. V občini Zgonik bodo polagali vence 30. aprila, osrednja slovesnost pa bo v nedeljo, 8. maja. Tudi v občini Dolina bodo osvoboditev izpod nacifašizma proslavljali v naslednjih dneh, dolinska občinska uprava pa je v teh dneh objavila poziv k udeležbi na osrednji slovesnosti v Rižarni. Pozive k proslavljanju 25. aprila so v zadnjih dneh med drugimi objavili deželno vodstvo združenja katoliških delavcev ACLI, pokrajinsko vodstvo Severne lige iz Trsta, tržaška federacija Zelenih, tržaški pokrajinski tajnik PRI Paolo Castigliego in Humanistično gibanje. DOLINA / 50. OBLETNICA SKGZ IN SINDIKAT SLOVENSKE ŠOL£ Spomin na april 1944 Nekdanjim depoiiirankam spregovoril Dušan Lovriho DOLINA - Včeraj so se zbrale v Dolini ženske, ki so bile leta 1944 deportirane v razna nemška koncentracijska taborišča (F. Magajna). Najprej so se odpravile k spomeniku padlih vaščanov, kjer so položile velik šop rdeCih nageljnov in spomin na padle v narodnoosvobodilnem boju počastile z enominutnim molkom, potem pa jim je bivši dolinski župan Dušan Lovriha kratko, a jedrnato orisal tragične dogodke z dne 22. aprila 1944, ko so esesovci pridivjali v vas in morili ter odganjali ljudi, kakor tudi siceršnjo borbo v NOV. Zatem je sledilo skupno kosilo v Društveni gostilni. Šolskih vprašanj se je treba lotiti skupaj Sklicati enotni šolski odbor TRST - PereCi problemi slovenske šole so bili na dnevnem redu srečanja med predstavniki tržaškega pokrajinskega odbora SKGZ, v imenu katerega sta bila prisotna podpredsednik Edvin Švab in Dušan Udovič, ter vodstva sindikata slovenskih šolnikov, ki so ga zastopah tajnik Pavel Cok, Živa Marc in Marta Košuta. Na srečanju je bil obravnavan dolg seznam nareše-nih vprašanj, s katerimi se ubada slovenska Sola in glede katerih je potrebna - tako je bilo poudarjeno - vse večja zavzetost vseh manjšinskih dejavnikov. V ospredju sta predvsem vprašanji avtonomije slovenske šole, ki postaja zopet aktualno ter racionalizacija osnovnih šol, glede katere je celoma naša skupno- st postavljena pred pomembne strateške izbire. Delegaciji sta soglašali z oceno, da se je treba šolskih vprašanj lotiti veliko bolj sistematično, pri tem pa je ključnega pomena sodelovanje vseh komponent naše skupnosti. Zato je bila izražena tudi potreba po sklicu enotnega šolskega odbora, ki bi moral usklajevati stališča in nadte v zvezi z najpomembnejšimi vprašanji, ki se tičejo slovenske šole. Delegaciji sta ocenih, da je pomembno sestaviti prednostno lestvico vprašanj, glede katerih je nujno, da najde manjšina skupni jezik, nenazadnje tudi zaradi pogajanj med Italijo in Slovenijo, pri katerih bo morala imeti ustrezno mesto tudi šolska problematika. SSK / SEJA DEŽELNEGA VODSTVA Na volitve z drugimi manjšinami Poziv k udeležbi na komemoraciji ob 25. aprilu v Rižarni Uvajanje pouka civilne zaščite na osnovnih in nižjih šolah TRST - Stališča nekaterih predstavikov gibanj Forza Italia in Alleanza nazionale o Osimskih sporazumih predstavljajo nevarno demagogijo, ki bi lahko hudo skvarila mimo sožitje v našem obmejnem prostora ter dobrososedske odnose s Slovenijo in Hrvaško. Za vse koristne in pravične rešitve je mogoče iskati le z vzpostavljanjem vzdušja prijateljstva in medsebojnega zaupanja. Italija bi mogla in morala k temu pomembno prispevati tudi s tem, da bi zagotovila slovenski manjšini pravično zaščito v skladu s svojo ustavo in mednarodnimi obvezami. Tako je ocenilo deželno tajništvo Slovenske skupnosti na svoji prvi seji po kongresu v petek, 22. t.m., v Nabrežini. Seja je bila sicer v dobršni meri posvečena pripravam na evropske volitve, ki bodo 12. junija letos. SSk bo na njih nastopila skupno z drugimi manjšinskimi strankami in avtonomističnimi gibanji v državi z listo Federalizem. Solidarnost med manjšinami se je v preteklosti že večkrat izkazala kot posebno dragocena tudi za Slovence v Italiji, zaradi Cesar jo moramo posebej okrepiti zdaj, ko se manjšinam v tej državi ne obetajo dobri Časi. Tajništvo je poverilo ožjemu strankinemu vodstvu mandat, da sklene z ostalimi partnerji liste Federalizem volilno zavezništvo in se tudi dogovori za kandidature. Na seji, ki je bila izrazito delovnega značaja, je tekla bedesa tudi o organizacijskih vprašanjih. Tajništvo je sprejelo nekaj pomembnih sklepov o tem, kako utrditi strankino organizacijo. Tajništvo je ob koncu pozvalo vso slovensko in sploh demokratično javnost, naj se polnoštevilno udeleži proslav ob 49-letnici osvoboditve izpod nacifašizma. PALMANOVA - Na pobudo deželne uprave so zaceli uvajati praktični pouk civilne zaščite v osnovne in nižje srednje šole. Včeraj je bila na vrsti osnovna šola Dante Alighieri iz Palmanove, kjer je tudi glavni štab civilne zaščite. Vec kot sto otrok je skupaj s svojimi učitelji ter pod vodstvom tehnikov, prostovoljcev, gasilcev ter predstavnikov Rdečega križa sodelovalo pri simulaciji evakuacije šolskih prostorov. Vajam je prisostvovala tudi deželna odbornica Anna Sdraulig. GORICA / ODPRTJE SEJMA EXPOMEGO ŠOLE / GLEDALIŠKI NASTOP Za razvoj gospodarstva je potreben mir ob meji GORICA - Tudi na otvoritvi letošnjega sejma Expomego so odjeknile polemike teh dni okrog zahteve po reviziji osimskih sporazumov in spremembe meja, ki prihajajo s re-vanšistiCne politične desnice. Predsednik trgovinske zbornice Enzo Bevilacqua, ki je sejem otvoril v svojstvu predsednika sejmišča, je nanizal vrsto podatkov o gospodarskem stanju na goriškem in o trgovskih odnosih go-riškega gospodarstva s tujino, še zlasti naj-blizjo. Povedal je, da vodijo poslovne stike v prvi vrsti s sosedi in da goriško gospodarstvo gradi prav na teh stikih. To, kot tudi indu-strijalizacija, bo pripomoglo k omilitvi brezposelnosti. Tudi predsednica pokrajine Marcolinijeva je v svojem pozdravu rekla, da naše gospodarstvo gleda predvsem na Vzhod. Se bolj prodoren je bil deželni odbornik za trgovino Mauro Larise. Polemične osti, ki so privrele v teh dneh, utegnejo postaviti v slab položaj tukajšnjo trgovsko dejavnost, ki živi od poslov z najbližjimi sosedi. Takšni ljudje gradijo svoj politični imidž na koži tukajšnjih podjetnikov. Se veC je treba narediti, je dejal Larise, ter omenil pobude avstrijskih Zupanov, ki z velikimi oglasi v slovenskih Časopisih vabijo slovenske kupce k njim. Polemičen je bil tudi do tistih, ki hočejo Gorici odvzeti specifičnost proste cone. (mw) Z včerajšnje slovesnosti odprtja Expomega (F. Studio Reportage) Slovenski dijaki že tretjič uspeSno Skupina, ki je nastopila na tekmovanju med vajami TRST - Licej France Prešeren se je zelo uspešno že tretjič udeležil tekmovanja gledaliških skupin višjih tržaških šol. Med ita-lijanskimi zavodi je dvakrat nastopil s tekstoma, ki ju je napisala Matejka Grgič, zablestela pa kot igralka Nikla Panizon. Ob njej so nastopili tudi dragi dijaki, naj omenim le Marka Sancina, Evgena Bana, Tomaža Fabca, ki so presenetili prisotne. Nekatere, med njimi Daša Bolčina, Deva Pincin in Maja Mezgec, so se letos odločile, da v razširjeni zasedbi ponovno nastopijo. Tokrat so se odločili za Oskarja Wilda in spet navdušili gledalce. V novi skupini so, poleg navedenih, sproščeno, če ne že kar mojstrsko, nastopili Peter Canciani, Andrej Stanese in odlična Sara Balde. Pred nastopom je nastopajoče predstavila Alenka Spetič, ki je brez zadrege pojasnila izbiro in potek priprav za nastop. Na koncu sta se pridružili na odru nastopajočim še Heidi Sigoni in Erika Balde, da so se skupaj zahvalili za aplavz, ki so ga bili deležni. To tekmovanje je pravi praznik gledališča in dijakov. Vzdušje v dvorani je posebno navdušujoče, saj spremlja nastop vsake skupine glasno zastopstvo nastopajoče šole. Naši dijaki, ki so si že s prejšnjimi nastopi pridobili ugled in zaupanje, so bili deležni tudi tokrat toplega sprejema in pozornosti. V njihovem nastopu ni bilo čutiti najmanjše zadrege in tudi ne strahu, Čeprav so nastopali v tujem ambien-tu in tujem jeziku. Pogumnim in požrtvovalnim dijakom naj veljajo naše Čestitke. NOVICE TRŽAŠKA OBČINA / REVIZIJA KRIZA / MED SREDINO STAVKO Danes »pomladni pohod od Cerovelj do Mavhinj« Sportnokultumo društvo Cerovlje-Mavhinje bo priredilo danes v sodelovanju s sorodnim društvom v Gorjanskem spomladanski pohod od Cerovelj do Mavhinj. Zbor udeležencev bo ob 10. uri pred restavradjo Al Car-so v Mavhinjah, odhod bo okoli 11. ure, uro pozneje bo na mejnem prehodu kratka slovesnost ob udeležbi krajevnih oblasti, okrog 14. ure pa bo prihod v Gorjansko, kjer bo tudi kosilo, ki mu bo sledil kulturno-rekrea-djski program Udeležena pohoda bodo morali seveda imeti s sabo veljavno legitimacijsko listino (osebno izkaznico, vozniško dovoljenje, prepustnico ali potni list). Dvolastniski mejni prehod pri Mavhinjah bo za to priložnost odprt od 11. do 20. ure, prehod pri Sempo-laju pa do 24. ure. Za vrnitev domov bodo lahko udeležena pohoda izkoristili posebno avtobusno službo, in sicer ob 21.30 in ob 23. uri. Danes ludi kolesarska tura od Trsta do Sesljana Tržaška obdna bo priredila danes že četrtič zapored turi-stično-kolesarsko turo Trst-Sesljan-Trst, in to v sodelovanju SCV Cottur in FIG. Kdor se želi udeležiti ture, ki je dovoljena vsem ne glede na spol in starost, se lahko vpise tudi danes eno uro pred odhodom s Trga Unita, ki bo ob 9.15, in sicer v tiskovnem uradu županstva na istem trgu SL 4/e. Startno zastavico bo zavihtel občinski odbornik Roberto Damiani, kolesarji pa bodo vozili mimo Rojana, Barkovelj, Miramara in Grljana, prevozih obalno cesto in se ustavili v baru gostiSCa Costa dei barbari pred Sesljanom, kjer si bodo privoščili topel Caj in se nato spet odpravili proti Trstu; tu bo malica, za njo pa nagrajevanje in žrebanje kolesa V primem slabega vremena bo prireditev v nedeljo, 8. maja Richetti in Cernitz maja spet pred sodnikom Bivši župan Franco Richetti in nekdanji občinski odbornik za javna dela Lucio Cernitz (oba KD), ki ju obtožujejo korupcije in motenja dražbe v zvezi s Čistilno napravo v Zavljah, se bosta pred sodnika za predhodne preiskave morala znova vrniti 26. maja. Na včerajšnji izjemno dolgi obravnavi sta se njuna zagovornika zavzemala za oprostitev, javni tožilec De Nicolo pa je vztrajal, da se določi datum sojenja. Sodnik za predhodne preiskave očitno ni odpravil vsen dvomov in je določil novo obravnavo, na kateri naj bi osvetlil nekatere nejasnosti (zaslišal naj bi tudi nekatere osebe, ki so vpletene v druge veje te preiskave, kot npr. Seghene, Coslovi-ch, Cividin, inž. Zaccheria, itd.). CGIL in INČA o stanju na tržaški preturi za delo Generalni tajnik CGIL Bruno Zvedi in direktor patronata INČA Adriano Turco sta izdala tiskovno sporočilo, v katerem ugotavljata, da so razmere na preturi za delo pri tržaškem sodišču naravnost nevzdržne in ne samo težke, kakor je poročalo prejšnje dni časopisje. Zakaj? Zato, ker je pretorjev premalo, nakopičenih pravd pa preveC, kar bremeni chžavljane in še zlasti delavce ter upokojence tudi v finančnem pogledu. Turco in Zvedi zahtevata, naj pravosodno ministrstvo ustrezno ukrepa, drugače bo pojem pravne države kmalu v nevarnosti. Slovenci v statutu Končno priznana naša prisotnost čeprav s težavo Ladjedelničarji na ulice in trge V Rimu bo medtem važen sestanek »Sožitje med italijansko in drugimi skupnostmi, ki so zgodovinsko prisotne na teritoriju, posebno slovensko« bo odslej tudi formalno opredeljevalo tržaško občino. Tako se namreC glasi dopolnilo k prvemu členu občinskega statuta, ki ga je tržaški občinski svet z veliko večino glasov odobril v petek zveCer v okviru širše revizije temeljne listine tržaške občinske uprave. Za dosego te omembe slovenske prisotnosti v Trstu je bilo potrebnih veliko naporov, pa tudi kompromisov. Tako so poleg svetovalcev večine LS-ZT-DSL svoj glas za odobritev statuta zagotovili še predstavniki SL, LpT in KršCanskodemok-ratskega centra šele potem, ko je bilo v 6. člen vnešeno dopolnilo, po katerem bo občina skrbela tudi za »razvoj zgodovinskih tradicij vseh skupnosti v občini, med katerimi velja posebno opozoriti na istrsko in dalmatinsko«. Sicer pa moramo poudariti, da je v revidiranem statutu priznana tudi pravica slovenskim občanom, da se na pravobranilca obračajo v svojem jeziku prek občinskega tolmača, da je prepovedan referendum o ustavnih pravicah, med katere sodijo tudi pravice jezikovnih manjšin, in da je poudarjeno sodelovanje z državami Alpe-Ja-drana. Omenimo naj, da statut poleg tega predvideva, da si občinski svet neposredno izvoli svoje-ga'predsednika ter da ohranja proporCni volilni sistem za rajonske svete. Revidiran statut je podprla dvotretjinska večina, konkretno 28 svetovalcev. Svetovalci Nacionalnega zavezništva so se vzdržali, predstavnik SKP Venier, ki je na seji predložil 60 popravkov, pa je bil zaradi njihove zavrnitve proti. Svetovalca SSk-ZT Peter MoCnik in Andrej Berdon sta včeraj v tiskovnem poročilu podčrtala, da zdaj občinski statut postavlja na laž »stalno razglašeno zgodovinsko neresnico o izključno italijanskem Trstu«. Obžalovala sta, ker so bili v statut vnešeni le nekateri izmed popravkov, ki sta jih predlagala, izrazila pa sta zadovoljstvo, da je revidiran statut porprla širša večina, kar predstavlja poroštvo za trajnost pridobitev. Vsi tisti avtomobilski vozniki, ki imajo pravico do kuponov, s katerimi bodo lahko nabavljali neobdavčeni bencin v sklopu druge letošnje transe (razdelitev prvega kontingenta goriva po znižani ceni se je, kakor znano, končala že pred Časom), in ki so morebiti zamenja-li avtomobil ali kupili novega, ki imajo zdaj stahio bivališče v drugi občini oziroma so kot koristnika bonov imenovali kakšnega drugega elana v družini, morajo vsako takšno spremembo sporočiti ustre- To sredo bo v sindikalnem pogledu vroC dan. Naše mesto bo vnovič doživelo buCno protestno manifestacijo kovinarjev oziroma lad-jedelnicarjev, ki pa ne bodo prišli v središče samo iz Tržaškega arzenala sv. Marka, temveč tudi iz tržiške ladjedelnice ter se zbrali na javnem zborovanju v sklopu štiriurne stavke. Kajti holding Fincantieri hoče odsloviti v Trstu 658, v TržiCu pa 350 delavcev. Shod bo Časovno sovpade) s sestankom med deželnim odbornikom za industrijo Lodovi-com Sonegom in voditelji Fincantierija ter industrij cev v Rimu, ki ga je sklical šef medministrskega odbora za delo znemu podjetju (Azien-da Speciale Trieste Benzina Agevolata) v Ul. Valdirivo št. 2/B v obdobju med 26. aprilom in 31. majem, in sicer od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12. uro ter ob torkih in Četrtkih med 14.30 in 16.30. To velja tako za privatnike kakor za podjetja. Iz tega jasno izhaja, da ta obveznost ne bremeni avtomobih-stov, ki nimajo javiti nobene spremembe. Prošnje za bencinske kupone v letu 1995 bo mogoče začeti oddajati julija letos. in zaposlovanje Gian-franco Borghini na poziv predsednika deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Renza Travanu-ta. Slo bo za pomembno srečanje, ki naj bi dokazalo vsaj to, da se ne bo delo vsedržavnega kriznega štaba niti začasno ustavilo in da se bo nadaljevalo tudi po izoblikovanju nove osrednje vlade. Snidenje bo torej važno, nikakor pa ne odločilno, saj bo zgolj tehnične narave. Z njim naj bi se spet navezali sicer težavni stiki med sindikati CGIL, CISL in UIL ter Fincantierijem, ki so se zaradi holdin-gove nepopustljivosti skvarili najprej takoj po začetku sestanka pri tržaškem Intersindu in potem še na deželni ravni. Sindikalisti bodo poizkusili doseči vsaj delno revizijo naCrta, po katerem naj bi samo v arzenalu sv. Marka odpustili kar 333 delavcev, sicer pa bo tekla beseda tudi o najnovejši ruski ponudbi glede odkupa bivše ladjedelnice, s Čimer naj bi se podjetniška naveza podaljšala. Zanimivo je namreč to, da je skupina podjetij, katerim dolguje škedenjska železarna AFS kakšnih 25 milijard lir, pokazala resen interes tudi za arzenal, tako da bi ubili dve muhi na mah. Seveda podjetniki vedo, kaj delajo: v resnici bi na ta način lahko izkoristili zajetna finančna sredstva, ki jih doloCa Evropska unija za industrijsko propadajoča območja. Ravno predvčeraj- šnjim je rimsko proračunsko ministrstvo potrdilo veljavnost programskih listin o izko-rišCenju teh sredstev, ki jih je pripravila deželna uprava skupaj z dokumenti za gospodarski preporod kmetijskih območij. Vsega skupaj gre za 865 milijard lir, od tega 548 milijard v šestih letih za kmetijske predele in 317 milijard v treh letih za industrijsko nazadujoče kraje. V tem sklopu naj bi italijanska država prispevala 265 milijard lir. Zdaj mora deželne listine preveriti seveda še pristojna oblast v Bruslju, da ne bi bilo kaj narobe, kar zadeva evropske predpise o konkurenci oziroma proti monopolnemu združevanju. Povrnimo se k sredini stavki. Ob 9.15 se bodo zbrali pod Lloydovim stolpom tržaški delavci, ob 10. uri pa se bodo ti srečali s kolegi iz Tržiča na Trgu Unita, od koder se bodo v sprevodu podali na Oberdankov trg, kjer bo osrednje sindikalno zborovanje, ki bo izzvenelo v zahtevo, naj tržaška občinska in deželna uprava udejani-ta obveznosti, ki sta jih sprejeli v korist delavcev in uradnikov nasproti rimski vladi in samemu Fincantieriju. »Niti za ped ne bomo odstopili od svojih zahtev, ki jih postavljamo že najmanj dve leti,« so nam zatrdili v sindikalnih krogih in verjeti jim gre. Ali gre verjeti tudi obljubam, ki so jih dali glede tega nekateri novoizvoljeni parlamentarci? (dg) JAVITI JE TREBA SPREMEMBE Sporočilo koristnikom bencinskih kuponov Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.300 LIT - 50 SIT PrednaroCnina za Italijo: 300.000 LIT velja do 31.1. 1994 Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: meseCna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG SOLIDARNOST / JUTRI DO REKE Štafeta miru iz Veneta je včeraj pritekla v mesto V poznih popoldanskih urah je v mesto “pritekla" pisana skupina sicer nekoliko utrujenih tekačev, elanov društva Marciatori Arena iz Sommacompa-gne. Ob lepem vremenu so jo na Trgu Unita priCakah številni in radovedni Tržačani, ki so jih tudi ne-vedoC za njihovo iniciativo pozdravili s toplimi aplavzi. Tekači iz Somma-campagne so že veC dni na poti v okviru pobude “Cilj: mir“. Jutri bodo svojo pot nadaljevali do Reke, nato pa se bodo ponovno vrnili domov. Na županstvu jim je odbornik Damiani izročil pismo župana Illyja, ki ga bodo pohodniki danes izročili reškemu županu Slavku Linicu; v njem je poudarjena želja po miru in sodelovanju, s posebnim ozirom na skrb za otroke, ki v krvavi vojni preko Jadrana najbolj trpijo. DOLINA / SLOVESNOST V TORKU Razstava »Iz školjke v biser« Likovni izdelki dijakov nižje srednje šole »Simon Gregorčič« Z otvoritve razstave likovnih izdelkov (F. KROMA) PredsinoCnjim so v dolinski Torkli otvorili razstavo likovnih izdelkov dijakov, ki letos obiskujejo prvi razred srednje šole Simon Gregorčič. Gre za hvalevredno pobudo, pri kateri sodelujeta bodisi dolinska šola kot domače KD Valentin Vodnik. Izdelke 16 dijakov v raznih grafičnih in slikarskih tehnikah pod skupnih naslovom »Iz školjke v biser« je predstavila Jasna Kalc, sošolka mladih razstavljalcev in tudi sama v seznamu morda bodočih likovnikov. Otvoritev je glasbeno dopolnil Igor Spetič, gojenec Zorana Lupinca na diatonično harmoniko. Uvodoma pa je o veliki važnosti tovrstnih oblik sodelovanja med šolo in krajevnim društvom spregovorila prof. Jasna Merku. 2e veC let se na pobudo KD Valentin Vodnik dolinski dijaki udeležujejo spomladan- skega ex tempore (letošnji je predviden konec maja), tokratna razstava pa je zanimiv primer raznolike ustvarjalnosti mladih. Na ogled bo do prihodnje sobote, 30. t.m., vsak večer od 18. do 20. ure. Znak uspešnega sodelovanja med šolsko in krajevno stvarnostjo je tudi brošura Maj v Bregu, ki so jo sinoči predstavili v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Na pobudo dolinskega so jo podprla nekatera breška društva, k temu so se pridružile še fantovske in dekliške iz vasi, ki ohranjajo stari običaj postavljanja majev. (dam) SALEŽ / OBČNI ZBOR SKD RDEČA ZVEZDA Zelja, da bi društvo čimprej prebrodilo trenutne težave Društvo bo prihodnje leto proslavljalo 50-letnico delovanja V življenju sleherne organizacije se prepletajo trenutki visoke ustvarjalne vneme in parte-cipacije Članstva z obdobji padca tega vala navdušenja. Kulturno društvo RdeCa zvezda iz Saleža se je, kot se je odražalo iz dokaj skromne udeležbe in ugotovitev razpravljalcev na sredinem obenem zboru, trenutno znašlo v fazi (upajmo začasnega) zastoja in upočasnitve razvijanja kulturne zavzetosti, kar pa nikakor ne gre dramatizirati in lahko tolmačimo to kot skoraj neizogibni fiziološki pojav. Kot je ugotovil pokrajinski predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Boris Pangerc, se je društvo prehodno znašlo v zadregi in paC plačuje davek ob generacijski zamenjavi svojih kadrov, saj ni mogoče na vrat na nos zapolniti praznine, ki je nastala po umiku starejših kulturnih delavcev. Pravzaprav je osnovna značilnost RdeCe zvezde, da je pritegnila k sodelovanju veliko mladine, ki je paC po svoje se nemirna in brez izkušenj, morda tudi ni dovolj vztrajna, pa vendar je to prav gotovo Čvrsto izhodišče, da bo lahko z inijekcijami sveže linfe kulturno življenje v zgoniški občini doživelo Cimprej toliko zaželjeni preporod. Priložnost za strnitev vrst in številčnejšega vključevanja v društveno delovanje se ponuja že prihodnje leto, ko bo KD RdeCa zvezda obhajala 50-letnico ustanovitve in temu okroglemu jubileju nameravajo posvetiti niz prireditev, ki naj bi vzpodbudile večjo odmevnost pri včasih preveč odmaknjenih krajevnih kulturnih "porabnikih”. Vsekakor gre še toliko večja pohvala pešCici moCno pomlajenega izvršnega odbora (med mandatom se je zaradi osipa razpolovil), ki je s svojo mladostno nade-budnostjo in zavzeto predanostjo, pravzaprav opravil veliko dela, ki ima v danih okoliščinah še toliko večjo valenco. Kot so v svojih poroči- lih osvetlili predsednik Roberto Savron, tajnik Christian BrišCik, blagajničarka Elena Samar in Daria Samar, ki je vodila občni zbor, so mladi in neizkušeni odborniki prevzeli težko breme in so se morali poleg z birokratskimi težavami, soočati tudi s problemi, ki so jih podedovali. Čeprav je bila skupini mlajše generacije, ki se je vključila v društveno delovanje, priznana dokajšnja avtonomija, pa so kaj kmalu omagali ob prvih težavah, in mnoge obljube so ostale neuresničene: vsekakor so vsem vrata na stežaj od- prta in za vse je dovolj prostora. Društvo je uresničilo in speljalo vse prej kot zanemarljivo število pobud. Absolutno novost so predstavljale priredbi razstave svežih gob in razstava slaščic iz domaCe peci, filmske večere so lahko pripravili s pomočjo sodobne video opreme in nabavili so tudi video Konservatorij G. Tartini in ustanova »Arniči del Conservatorio« bosta priredila v torek, 26. t.m., ob 18. uri v avditoriju Tartini koncert, na katerem bodo sodelovali učenci tržaškega konservatorija in gojenci glasbene Sole iz Kranja. Koncert lahko vključimo v medsebojne zamenjave, ki potekajo med obema ustanovama, saj je bil lani naš konservatorij na gostovanju na glasbeni šoli v Kranju. Na letošnjem koncertu se bo predstavil razred kljunaste flavte prof. Mojce Za-plotnikove, ki je v Sloveniji edini delujoči razred za tovrstni inštrument pod okriljem šolskih organizacij. Na konservatoriju G. Tartini bodo koncertirale štiri predstavnice razreda (in sicer Spela Knoll, Maja Osojnik, Manca Cirk in Barbara Zepic), katerim se bo pridružila tudi prof. Mojca Zaplotnik; pri nekaterih skladbah pa bo sodelovala prof. Nedka Petkova, ki bo spremljala flavtistke pri Čembalu. Koncert bodo popestrili tudi gojenci tržaškega konservatorija, ki so v veliki večini vpisani v razred komorne glasbe prof. Dine Slame. Spored se bo pričel z izvajanjem dveh anonim- kamero. Mešani pevski zbor je spričo težav zborovodje in neposrečene nadomestitve utihnil, tako da trenutno vztraja in redno vadi le moški zbor pod vodstvom Rada Milica. Društvo je organiziralo tudi nekaj likovnih razstav, gostovanj dramskih skupin in plesov, v sodelovanju s SK Kras pa je pripravilo pohod in Miklavževanje. Pobuda, da bi ustanovili tamburaško skupino ni padla na rodovitna tla, saj je bil odziv neznaten. Pozdrave in vzpodbudne besede so prinesli zgoniška županja Tamara Blažina (prisotna je bila tudi odbornica za kulturo Alenka Obad), predsednica SK Kras Sonja Milic, predsednik ZSKD Boris Pangerc, KD Vigred pa je poslalo pozdrave v pisni obliki. Novoizvoljeni odbor, ki si bo porazdelil funkcije na seji 4. maja, sestavljajo Christian Briscik, Martina Doljak, Luana Grilanc, Elena Gruden, Jasna Jurečič, Nevia Kante, Aleksandra Milic, Igor Milic, Igor Milic (oba Zgonik), Rado Milic, Kristjan Pacor, Silva PerCiC, Mitja Rebula, Zvonko Rebula, Daria in Elena Samar, Roberto Savron in Mojca Švab. (B) nih skladb, kompozicije Surge propera Izaka Po-sa ter Les Fauvetes Pla-intives Francoisa Coupe-rina; sledil bo Stiristavc-ni Concerto a 8 J.D. Heinrichena, ki ga bodo igrali gojenci italijanske glasbene ustanove. Po Pourcellovi suite na The Fairy Queen in Alpine suite B. Brittna v izvedbi slovenskih flavtistk, se bo glasbeno srečanje zaključilo s Sonato pro Tabula a 10 H.I.Fr. Bi-berja, ki jo bodo skupno izvajali gojenci obeh šol. Luisa Antoni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše predrage Celestine Kuret por. Carli se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali v teh težkih trenutkih. Najlepsa hvala boljunske-mu g. župniku, cerkvenim pevcem, ZMePZ Slavec-Slo-venec, nosilcem krste in sveC, darovalcem in nosilcem cvetja, darovalcem v dobrodelne namene, vsem, ki so ji priskočili na pomoč v njeni težki bolezni ter vsem, ki so nam izrazih sožalje ah so na katerikoli način počastili njen 51X5111111 SVOJCI Boljunec, 24. aprila 1994 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA BILANCA 1993 Občni zbor delničarjev Tržaške kreditne banke je odobril bilanco poslovne dobe, ki se je zaključila dne 31.12.1993. Glavni bilančni podatki potrjujejo rast poslovanja v vseh sektorjih delovanja banke, kar je posebej razvidno iz naslednjih postavk (v milijonih lir): Skupna bilančna vsota 1.053.909 (+10,60%) Vloge klientov 651.263 (+ 3,76%) Vloge bank 301.913 ( + 33,05%) Naložbe 454.222 (+16,94%) Lastne vrednotnice 118.116 ( + 42,21%) Čisto premoženje 53.426 (+ 7,26%) Rezultat upravljanja 18.216 ( + 28,07%) Čisti dobiček 5.050 ( + 25,94%) Občni zbor je sklenil nameniti delničarjem dividendo v skupnem znesku 1.750 milijonov lir ali 500 lir za vsako delnico, ki bo plačljiva od 1. junija 1994 pri blagajni družbe. Izredni občni zbor je odobril povišek družbene glavnice proti plačilu s 35.000.000.000 lir na 50.000.000.000 lir. Tržaška kreditna banka, ki ima danes skupno 194 uslužbencev, si prizadeva povečati svojo prisotnost na teritoriju z odprtjem novih okenc. KONCERT / V TOREK V TRSTU Gojenci glasbene šole iz Kranja na Tartiniju t V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, nona in pranona Marija Pangerc vd. Sancin Pogreb bo v torek, 26. t. m. iz mrtvašnice v Kopru v dolinsko cerkev ob 12.15. ZalujoCa sinova Karlo in Danilo z družinama ter ostalo sorodstvo Dolina, 24. aprila 1994 Ob smrti Marije Pangerc vdove Sancin izrekamo sinu Danilu in vsem svojcem iskreno sožalje Moški pevski zbor upokojencev iz Brega t Nenadoma nas je zapustil nas dragi Radivoj Rovattini (Rado) Pogreb bo v sredo, 27.’ t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v župnijsko cerkev na Opčinah. Žalostno vest sporočajo sin Franco z družino, brat Giulio ter vsi sorodniki OpCine, Rojan, 24.aprila 1994 t Po dolgi in mučni bolezni je mirno zaspala naša mama, babica in prababica Ludmilla Peschiani vd. Slobez Pogreb bo v sredo, 27. t. m., ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Zahvaljujemo se vnaprej vsem, ki bodo počastili njen spomin in jo pospremili k zadnjemu počitku. Naznanjamo žalostno vest vsem, ki so jo cenili in imeli radi hci Anamarija z Markom in Marjano, snaha Agnese z Barbaro, Mauriziom in Loredano ter malima Simonejem in Eliso Rojan, 24. aprila 1994 Kolegice in kolegi Radia Trst A izrekajo Anamariji Slobez iskreno sožalje ob izgubi drage mame. t Zapustil nas je naš dragi mož, oce in nono Franc Mahnič Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 26. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ba-zovsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Karla, hci Magda in sin Silvo z družino ter ostalo sorodstvo Bazovica, OpCine, • 24. aprila 1994 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Dragi nono. ohranili te bomo v naj-lepSem spominu Kristjan, Valentina in Valter Bazovica, OpCine, 24. aprila 1994 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Jordana Leghisse se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala naj gre planincem SK Devin, SZ Sloga in letnikom 1933. SVOJCI Stivan, 24. aprila 1994 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega nonota in tasta Angela Turka se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in ki so počastili njegov spomin. Katja, Aleš in Lida Trst, 24. aprilal994 24. 4.1993 24. 4. 1994 Minilo je že leto dni, odkar nas je zaspustil naš dragi Maks Spetič Z ljubeznijo se ga .spominjajo Zeha Meri ter sinova Stojan in Marijan z družinama Katinara, 24. aprila 1994 gLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Samuel Beckett NE JAZ in POSLEDNJI TRAK (enodejanki) IGRATA LUČKA POČKAJ IN GOJMIR LEŠNJAK V Četrtek, 28. aprila, ob 20.30 v Srenjski hiSi v PREBENEGU GLASBENA MATICA Solidarnostna abonmajska koncertna sezona 93/94 V četrtek, 28. t.m., ob 20.30 TRST v Kulturnem domu v Trstu Katja Milič-klavir Na sporedu: Beethoven, Debussy, Ukmar in Schumann VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 24. aprila 1994 FIDEL Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 20.02 - Dolžina dneva 13.58 - Luna vzide ob 18.39 in zatone ob 4.56. Jutri, PONEDELJEK, 25. aprila 1994 DAN VSTAJE VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,5 stopinje, zračni tlak 1013,1 mb, ustaljen, veter zahodnik 5 km na uro, vlaga 76-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 13,2 stopinje. KROŽEK 91 Devin - Nabrežina SREČANJE Z BORISOM PAHORJEM avtaijem monografije SREČKO KOSOVEL Kosovelove pesmi bosta brali Miranda Caharija in Patrizia Vascotto Dvorana pevskega zbora Fantje izpod Grmade v Devinu,v sredo, 27. t.m., ob 20.30 ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA.padlim v NOB s Kolonkovca, iz Skednja in od Sv. Ane vabi vse demokratične organizacije NA POLAGANJE VENCEV IN CVETJA ki bo pri začasnem spomeniku pri Sv. Ani jutri, 25. t. m., ob 11.30. OBVESTILO O DRAŽBI ZA NAKUP SOLABUSA IN ODKUP 2 RABLJENIH Občina Zgonik obvešča, da se bo dne 30. 05.1994 ob 9. uri vršila javna dražba za nakup šolabusa z 22 sedeži in za odkup 2 rabljenih. Višina zneska na osnovi dražbe brez odkupa rabljenih znaša 76.000.000.- (vključno davek IVA). Dražba se bo vršila po postopku čl. 73 črka c KO 827/24 s kriterijem najboljše ponudbe - najvišji popust na osnovni znesek vključno s ponudenim zneskom za odlcup rabljenih šolabusov. Ponudbe morajo dospeti v zaprti ovojnici do 14. ure dne 28. 05.1994. Veljal bo datum občinskega protokola. Zainteresirana podjetja lahko dvignejo razpis in vsako drugo zadevno dokumentacijo v občinskem tajništvu v Zgoniku vsak dan od 8. do 14. ure (tel. 040/229101). ZUPAN BLAZINA Tamara PUBLIEST Tel. (040) 7796611 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30 -12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) NOTTFIKACIJA PREKO JAVNIH RAZGLASOV V SMISLU ČLENA 150 CIVILNEGA POSTOPNIKA Obvešča se zainteresirane osebe, da je gospod Elio Strolego, s stalnim bivališčem v Trstu, vložil pridobitveno tožbo proti dedičem Ivanke Škabar roj. Sedmak in/ah upravičencem. Okrajni tržaški pre-tor poziva interesente na obravnavo, ki bo 12.12.1994, ob 10. uri, za priposestovanje (usocapione) sledečih nepremičnin: P.T. 216 Prosek - Kat. 419 vinograd; P.T. 217 Prosek - kat. 419 vinograd; P.T. 224 Prosek - kat. 419 vinograd; P.T. 225 Prosek - kat. 419 vinograd. Vse nepremičnine so last navedene osebe, kot je razvidno iz zemljiških vknjižb. Notifikacija je objavljena v smislu člena 150 civilnega postopnika z odlokom preasednika sodišča v Trstu z dne 08. 03.1994. Sodni izvršni uradnik Alfonso Carola draguljarno malaian NARODNA UL. 28 - TEL.040/211465 Diamant - za vedno. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Marco Marocco, Roberta Ventin, Martina Divis, Andrea Della-valle, Claudia di Gennaro in Jacopo di Gennaro, Defne Giirbiiz. UMRLI SO: 89-letni Mi-chele Rossi, 81-letni Mario Radovan, 78-letna Maria Bradini, 95-letna Maria No-votny, 75-letna Antonia Ra-dossi, 68-letna Mariarosa Tozzato, 58-letna Silvana Giberna, 84-letni Francesco Mahnič, 85-letna Olga Car-nelutti, 80-letni Nazzareno Bernes, 87-letna Caterina Cupin, 80-letni Antonio Tar-dio. H LEKARNE Nedelja, 24. aprila 1994 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Istrska ulica 33, Ul. Bel-poggio 4, Trg Giotti 1, Ul. Flavta 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212) Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (tel. 727089), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Ul. Flavia 89 -Zavije (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (tel. 635264) Ponedeljek, 25. aprila 1994 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Lungoma-re Venezia 3 (Milje). OPČINE - ProseSka ulica 3. Lekarne odprte o 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (309114), Ul. Felluga 46 (390280), Lungomare Venezia 3 -Milje (tel. 274998). OPČINE - ProseSka ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - ProseSka ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše prime- Anuška • bomboniere • poročni seznami • razna darila • zeliščna kozmetika Nabrežina 149 VSE FOTO JLt Sedmak Ingrid Tel. 040/225394 Prosek 129 Trst ZA GRAFIJO NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2 (tel. 361655). Od ponedeljka, 25. aprila, do nedelje, 1. maja 1994. Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (tel. 309114), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998). OPČINE - ProseSka ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - ProseSka ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše prime- re. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2 (tel. 361655). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-V1TA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. me. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 14.30, 18.05, 21.40 »Schindler’s list«, r. Števen Spielberg. EXCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Trappo-la d’amore«, i. Richard Gere, Sharon Stone, prepovedan mladini pod 14. letom. EXCELSIOR AZZURRA -16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Maniaci sentimentali«, i. Ricky Tognazzi, Barbara De Rossi. NAZIONALE 1- 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Rapa Nui«, r. Kevin Reynolds, prod. Kevin Costner. NAZIONALE 2 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Ge-taway« i. Kirn Basinger, Alec Baldwin, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 3 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »DellaMorte DellAmore«, i. Rupert Everett, Anna Falchi. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L’amico dlnfanzia«, r. Pupi Avati. GRATTACIELO - 17.45, 19.50, 22.00 »My Life - Que-sta mia vita«, i. Michael Keaton, Nicole Kidman. MIGNON - 16.30, 19.00, 21.45 »II rapporto Pelican«, r. Alan J. Pakula, i. Juha Roberts, Denzel VVashington. EDEN - 15.30 - 22.00 »Una zla, due nipotine, 30 cm di cameriere« porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL -15.45, 17.50, 20.05, 22.15 »Philadelphia«, i. Tom Hanks, Denzel VVashington. ALCIONE - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »II giardino segreto«, r. Agnieszka Hol-land. LUMIERE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »L’ombra del lupo« r. Jacques Dorsmann, i. Toshiro Mifune, Jennifer Tilly, Donald Sutherland. RADIO - 15.30 - 21.30 »Occhi per godere«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. j| PRIREDITVE SKD PRIMOREC -TREBČE obvešča, da je odprta razstava domačih ustvarjalcev danes, 24. t. m., od 10.30 do 12. ure. OPENSKA ŽUPNIJA SV. JERNEJA vabi ob mednarodnem letu družine na ogled komedije IGRA ZAMENJAV ALI SKUPAJ JE LEPŠE, ki bo danes, 24. t.m., ob 19.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Izvaja gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba, režija Lučka Su-sic. ODBOR ZA PROSLAVO 25. APRILA - SV. IVAN ob- veSCa, da se bo vršila danes, 24. aprila, ob 11. uri pred ploSCo padlim pred Narodnim domom, Vrdelska cesta POČASTITEV IN POLAGANJE VENCEV'ob 25. aprilu. Vabimo k udeležbi vse prebivalce ter slovenska in italijanska socio-kulturna društva teritorija. SKP - KROŽEK KRAS vabi vse demokrate na polaganje vencev na spomenike padlim vzhodnega Krasa danes, 24. t.m., z naslednjim mnikom: ob 9.00 v Bazovici, ob 9.15 v PadriCah, ob 9.30 v Gropadi, ob 9.45 v Trebčah in ob 10.00 na Opčinah. KRIŠKA SEKCIJA VZPI -ANPI EVALD ANTONČIČ vabi jutri, 25. t. m. na odkritje obnovljene bronaste ploSCe padlima borcema Josipu Košuti in Ivanu Grudnu na pokrajinski cesti v Križu. Zbirališče ob 10. uri v kriškem Ljudskem domu. ČLANI SEKCIJE VZPI 'Dolina-Mackolje-Prebeneg se bodo za praznik osvoboditve, jutri, 25. t. m., poklonili v vojni preminulim tovarišem. Ob 13. uri bomo položili cvetje k spomeniku padlim v MaCkoljah, ob 13.30 pa v Prebenegu; ob 17. uri pa bo proslava ob spomeniku padlim v Dolini. Sodeluje MoPZ V.Vodnik. AMATERSKI ODER J. STOKA Prosek - Kontovel vabi na ponovitev veseloigre 13 v režiji Draga Gorupa jutri, 25. t. m., ob 18. uri v Kulturnem domu na Pro-šekli. AMMNESTT INTERNATIONAL in KD I. GRBEC vabita na otvoritev razstave KAMPANIJA PROTI IZVEN-SODNISKIM SODBAM IN “IZGINOTENEJM”. Predstavitev 24 primerov teh kršitev v svetu.V Četrtek, 28. t. m., ob 20. uri v prostorih KD I. Grbec, Skedenjska ul. 124, Trst. Uvodno predstavitev bo podal Slavatore Gallo. Razstava bo na ogled tudi v petek in soboto od 10. do 12. ure ter od 16. do 19. ure. SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom. Mladinska dramska skupina Tabor vabi v petek, 29. t. m., ob 20.30 na premiero lutkovnega mu-sicola HRUŠKE GOR, HRUŠKE DOL. Režija Olga Lupine, lutke, zamisel in izdelava Magda Tavčar, scena Miloš Jugovič - Magda TavCar, glasba Miran Košuta, ples Eva Kralj. Vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE KROŽEK KRAS vabi na PRVOMAJSKO SLAVJE v Prosvetnem domu na Opčinah. V soboto, 30. t. m. , ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. Loterijo 23- ^1994 BARI 25 28 9 32 74 CAGLIARI 81 33 11 82 90 FIRENCE 68 83 7 19 70 GENOVA 65 66 9 19 31 MILANO 55 1 21 81 82 NEAPELJ 87 63 21 72 78 PALERMO 76 44 18 70 81 RIM 36 8 18 80 55 TURIN 68 14 27 75 21 BENETKE 3 65 ENALOHO 17 76 34 1 2 2 2X2 2 X 2 i 2 1 KVOTE 12 114.100.000,- 11 2.473.000,- 10 231.000,- uri otvoritev razstave in nastop MPZ Tabor iz Opčin, ob 21. uri ples z ansamblom Krt. V nedeljo, 1. maja, ob 12. uri odprtje kioskov, ob 17.30 pozdravni govor in nastop godbe na pihala iz Proseka, ob 19. uri uri ples z ansamblom Krt. □ ČESTITKE Nas mali SANDI bo ugasnil prvo svečko. Vse naj, naj mu želijo mamica, očka, Aljoša, Mateja, nonoti in vsi, ki ga imajo radi. PrvorojenCku IVANU ŽANU , mamici Ireni in očku Aniju želijo vse sreče in ljubezni prijatelji iz Goriškega in Tržaškega. '3 OBVESTILA BRALNA ZNAČKA 1994. Sestanek za Bralno značko bo v sredo, 27. t. m., ob 15.30 v osnovni Soli F. Bevk. Pogovorili se bomo o nadaljnji organizaciji. Vabljeni ravnatelji osnovnih in srednjih sol in mentorji Bralne značke. Prisotna bosta prof. Evgen Dujc in gospod Igor Longyka iz Ljubljane. SKD VIGRED nadaljuje s Šivanjem narodnih nos za Kraško ohcet. Tokrat je na vrsti moška nosa. Vse zainteresirane lahko kličejo na tel. St. 200979 (Silva) za vse informacije. ZADRUGA LONJER-KA-TINARA sklicuje za sredo, 27. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjerju REDNI OBČNI ZBOR. Vabljeni elani! SKD CEROVLJE -MAVHINJE priredi skupaj s krajevno skupnostjo Gorjansko danes, 24. t. m. pohod prijateljstva Mavhinje -Gorjansko. Zbirališče ob 10. uri v trgu v Mavhinjah. Na meji bo govor predstavnikov občinskih oblasti, v Gorjanskem bomo postregli s kosilom, sledil bo kulturno zabavni program. Po želji bo za povatek deloval avtobusni prevoz. Za informacije tel. na St. 299335 od 19. do 20. ure. SKD L GRUDEN sporoča, da se je pričelo vpisovanje v poletno sredisce ZIV ZAV, ki bo od 18. do 30. julija na igrišču SD Sokol v Nabrežini. Prijavnice dobite pri učiteljicah vrtcev in Sol. Za pojasnila tel. na St. 200620. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom - Opčine Do 28. t. m. od 16. do 20. ure ogled dokumentarne razstave ITALIJA - NASTANEK FAŠIZMA, 2. SVETOVNA VOJNA, ODPORTNISVO, USTAVA. Za sole po dogovoru v jutranjih urah. Tel. St. 213578. OD BRDA DO SEL - KD V. Vodnik vabi na 3. celodnevni pohod, ki bo jutri, 25. t. m. po zemljiščih domače srenje z odkrivanjem novih poti in postavljanjem tablic na ledine. Zbirališče ob 9. uri na Zgurencu, ob 12. uri piknik na Goli Časti. Prijave in vpisovanja zbira Aldo v Gostilni pri Sudencu do danes, 24. t. m. zveCer. Ob 17.30 se zberemo pri spomeniku na Taborju na proslavi dneva osvoboditve v priredbi sekcije VZPI-ANPI Doli-na-Mackolje-Prebeneg s sodelovanjem MoPZ V.Vodnik. PLESI -PLESI. ACLI prireja večerne izlete v najboljših deželnih plesiščih. Za informacije tel. na St. 370525 po 10.30 in 17.30 ali na tel. St. 380100 v Ul. sv. Frančiška 4/1 st.A. KAM PO BENCIN Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Largo Piave Drevored Čampi Elisi 59 Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 MONTESHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Riva N. Sauro 6/1 Miramarski drev. 233/1 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 Opčine (cesta 202 -knžiSCe) Ul. Giulia 2 IP Riva O. Avgusta 2 Trg Liberta 3 Ul. F. Severo 2/7 ERG PETROLI UL Piccardi 46 API Ul. Baiamonti 48 TAMOIL Ul. F. Severo 2/3 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) MALI OGLASI — OSMICO je odprl v Nabrežini Mario Gruden. Toči malvazijo, refosk in savi-gnon. OSMICO odpre v Storjah pri Sežani, JeluSiC Franc, od danes, 23. t. m. do vključno l.maja. Za domačo hrano, pijačo in zabavo je preskrbljeno. OSMICA je odprta pri SimCevih v Križu St. 202. OSMICO ima odprto Boris Škrk v Praprotu. Nudi toCeno in ustekleničeno vino. OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot 18. OSMICO ima do 1. maja odprto Zvonimir Lorenzi -Lonjer. Toči belo in cmo vino. OSMICO ima do 1. maja Miro Žigon v Zgoniku. OSMICO ima odprto Milic, Repen 49. OSMICO ima odprto Mario Zobec v Zabrežcu. Toči belo in črno. OSMICO ima Jurij Stubelj v Sempolaju. OSMICO ima odprto Frandoli v Slivnem. OSMICO sta prvič odprla Milko in Nevenka v Saležu -Bajti. Vabljeni. PRODAM avto lancia delta HF 1.6 turbo Le., letnik november ’89, rdeCe barve, strešno okno interno recaro, za ca 10.500.000 lir. Tel. 0481/521511 ob delovnih urah. OPEL KADETT - SW CLUB, letnik ’91, prevoženih 39.000 km, pomična streha, avtoradio, meglenke, elekt. Sipe, metalizirano plava, prodam za 14.000.000 lir. Tel. St. 229488. PRODAM delno zazidljivo zemljišče, okrog 100.000 kv. m v Sloveniji v okolici Kanala. Tel. St. (0481) 20216. DELNIŠKA DRUŽBA isce agente za Trst, Gorico in pokrajino. Zagotavlja hitro napredovanje in dobre zaslužke. Pismene ponudbe poslati na Marconi D., Ul. Rosani 6/1 - Trst. PONUDBA: nekaj tri/Stiri ur dnevno in tri/stirikrat tedensko po dogovoru. Iščem delo. Tel. St. 299276. V NEDELJO popoldne sem na Opčinah blizu spomenika našla mladega psa rjave barve. Lasnika prosimo, naj se javi na tel. St. 44003 v večernih urah. MLADA GOSPA večletna prodajalka išCe katerokoli delo v jutranjih urah. Tel. 211213 22-LETNA KNJIGO-VODKINJA nudi lekcije iz angleščine. Tel. St. 211345. ZDRAVA HRANA! Ne obotavljaj se. Teža ni veC problem. Kolesterol, celulitis, kopičenje maSCobe, krvni pritisk, zobna gniloba in druge bolezni ne bodo veC ogrožale tvojega zdravja! Zajamčen uspeh. Tel. St. (0481) 882172 ob uri obedov. RIBOGOJNICA AGRO ITTICA GLINŠČICA iz Boljunca bo odprta od 6. maja vsak petek in soboto od 18.30 do 12.30 celo leto. Nudi prvovrstne kanadske losose. Tel. St. 228297. OPREMLJENO stanovanje, 85 kv.m, z dvoriščem in vrtom dajemo v najem ne-rezidentom. Tel. St. 420604 po 20.30 ali pustiti sporočilo. GORICA Nedelja, 24. aprila 1994 7 25. APRIL / SLOVESNOSTI V GORICI Duh odporništva Transverzala še ni pozabljen Danes srečanji v Podgori in Pevmi VOLITVE / ZA ZUPANA pred izbiro Najbrž tri liste in skupni županski kandidat - LS sili na desno Svečanost pri spomeniku deportiranim v nemška taborišča (foto Studio Reportage) Z včerajšnjimi spominskimi slovesnostmi pred spomeniki in obeležji padlim v boju za osvoboditev in vsem čžrtvam nacifašističnega terorja so se na Goriškem začele svečanosti ob praznovanju 25. aprila. V času zgodovinskega revizionizma, oživljanja fašistične ideologije in iredentističnih skomin, je praznovanje tega datuma letos še posebno pomembno in občuteno med vsemi demokrati. Z udeležbo na slovesnostih želijo mnogi poudariti, da mora biti osvoboditev izpod nacifašizma dokončna in da za sile, ki danes ponovno dvogajo glavo ne sme biti prostora v novi demokratični Evropi in torej tudi ne v Italiji. Ta poudarek bodo jutri mnogi izpričali tudi na veliki vsedržavni manifestaciji v Milanu. 25. APRIL DSL zavrnila sodelovanje s Pokrajino prt počastitvi borcev RSI Polaganje cvetja k grobnici padlim vojakom Sa-lojske fašistične republike prav ob 25. aprilu, obletnici osvoboditve in prazniku odporništva zoper nacifašizem, je po oceni DSL neoportuna izbira. Zato je načelnik svetovalske skupine DSL v pokrjainskem svetu Mau-rizio Salomoni zavrnil povabilo predsednice Mar-colinijeve predsatvnikom vseh strank, da se z njo udeležijo komemoracije. Za dejanje sprave bi bila potrebna globlja priprava in javna razprava, ki naj prepreči vsakršno instm-mentalizacijo, do katere zlahka pride v tem trenutku. DSL ne odklanja pietete do vseh padlih, vendar je zanjo primernejši datum 2. november, ne pa dan osvoboditve. V Gorici se je niz komemoracij kot rečeno začel včeraj na pobudo VZPI-ANPI in SKGZ. Organizaciji sta priredili kratke spominske slovesnosti pri obeležju ustreljenim talcem na go-riškem gradu, pri obeležju v zaporu, pred spomenikom deportiranim v nacistične lagerje in ploščo padlim pred železniško postajo in končno pri grobnici slovenskim in italijanskim partizanom na glavnem go-riškem pokopališču. Tam sta predstavnika obeh organizacij v priložnostnih nagovorih poudarila pomen in aktualnost antifašizma in zavzemanja za demokracijo. Sinoči je bila tradicionalna-večerna slovesnost s kulturnim programom tudi v Gabrjah. Danes se bo niz komemoracij nadaljeval v Podgori (ob 10.30) in v Pevmi (ob 11. uri), kjer je organizator slovesnosti rajonski svet. V obeh krajih bodo poleg priložnostnih nagovorov recitacije učencev in nastopi pevskih zborov. Se intenzivnejši bo program komemoracij jutri. Pomembna bo popoldne na Vrhu, kjer bodo praznovali 20-letnico postavitve spomenika padlim v NOB. Zbor je ob 14.45 pri centru Danica, odkoder bo šel sprevod z godbo do spomenika. Drugod bodo komemoracije kot sledi: 10.00 - spomenik deportiranim pred železniško postajo v Gorici (prireja ANED); 11.00 - Standrež; na So-vodenjskem: 10.00 - Kupa, 10.20 - Peč, 10.45 -Sovodnje; na Doberdob-skem: 10.15 - Doberdob, 10.25 - Poljane, 10.35 -Palkišče, 11.00 - Jamlje (osrednja slovesnost). Stranke in skupine transverzalnega zavezništva so si včeraj ves dan prizadevale, da bi dosegle načelni dogovor z Ljudsko stranko za podporo istemu županskemu kandidatu na občinskih volitvah v Gorici 12. junija. Vse kaže, da zaman in da večji del 'nekdanjih demokristjanov kljub vsemu sili v (zanje smrtonosni?) objem gibanja Forza Italia. Ti. odbor modrecev, predstavnikov kulture in civilne družbe, ki so mu transver-zalci poverili izbiro nadstrankarskega kandidata za Zupana, je evidentiral nekaj zelo uglednih imen, sprejemljivih za široko paleto političnih sil. A tudi to ni bilo dovolj, da bi prepričali tisti del voditeljev LS, ki najbolj sili na desno. Sinoči so se transverzale! ponovno sestali, da bi sprejeli odločitev o letnem skupnem kandidatu ah morda o izvedbi še poslednjega poskusa širjenja koalicije. Ko poročamo, sestanek še traja. Najverjetnejša se zdi možnost, da bodo predložili svojega skupnega kandidata, ki naj bi ga podpirale predvidoma tri liste: pro-gresistična (DSL, SKP in manjše stranke levice), sredinska (Cittadini per Gorizia) in SSk, ki namerava nastopiti z lastnim simbolom, razen če se ne bi vsi odločili za skupno listo. Vsi pa tudi računajo na glasove odprtejših katoličanov, ki najbrž le ne bodo vsi strnjeno in slepo korakali na desno. POLITIKA / PREMIKI NA DESNI Pirina se seli iz Lige Najverjetneje bo presedlal k "Forza Italia" Vest, da je Marco Pirina v Pordenonu zapustil Severno ligo, na listi katere je bil izvoljen za občinskega svetovalca, v Gorici ni presenetila nikogar. Pirina, ki si je v zadnjem letu izbral naše mesto kot prizorišče kva-zizgodovinarskih in poli-tično-nacionalističnih špekulacij, je sedaj prišel v nazkriž tudi z večino v goriški Ligi, tako da se je gibanje uradno ogradilo od njegovih stališč. Njegov užaljen odhod torej ne preseča. Ne vemo, ali bo za njim žalovala predsednica Pokrajine in pa morda poslanec Loviso- ni, ki mu je Pirina pomagal k izvolitvi, vsekakor se bosta najbrž tudi onadva pokorila novi večinski usmeritvi Lige. Kaj pa Pirina? Vse kaže, da bo presedlal k gibanju Forza Italia. Kdor ga dobro pozna, pravi, da mu je politika le v oporo za propagan-diranje svojih skrpuca-nih zgodovinarskih tez. Kaj boljšega torej kot pre-sedlanje na zmagoviti voz, ki mu zagotavlja odmevnejše megafone za propagando? NOVICE DSL zaskrbljeno zavrača avanturistične težnje desnice Pokrajinsko vodstvo goriške DSL sledi z veliko zaskrbljenostjo zaostrovanje, ki so ga izzvale neodgovorne izjave vsedržavnih predstavnikov nove vladne večine o kočljivih vprašanjih zunanje politike in še posebej zahteve o izničenju Osimskih sporazumov ter reviziji vzhodne državne meje. DSL zato zavrača navedena stališča, pojasnjuje v izjavi za tisk njen pokrjainski tajnik Maran, za gre za gole provokacije, povrhu še na območju, ki ni zelo oddaljeno od Bosne, kjer vihra zločinska vojna. Taka stališča lahko razširijo žarišča napetosti in vodijo v avanture, ki pomenijo odstopanje od helsinških dogovorov in omikane Evrope. Poleg tega je vodstvo DSL vzelo v poštev tudi stališča nove politične večine glede morebitnega združevanja dežel v Italiji. DSL gled etega povsem podpira mnenje predsednika deželne vlade Trava-nuta, ki se zavzema za ohranitev avtonomije in samostojnosti FJk. Predsednica Pokrajine govorila dijakom o sožitju Včeraj je pokrajinska predsednica Monica Marco-lini sprejela skupino avstrijskih višješolcev iz šole Schuleraustausch iz Loebna, ki se te dni mudijo na obisku pri vrstnikih iz višje šole “D’ Annunzio” iz Gorice. V priložnostnem govoru je predsednica poudarila pomen izmenjav. Po njenem mnenju se prav na takih srečanjih, ki širijo meje znanja in poznavanja oblikuje “skupna hiša Evropa”. Mladi bodo nekega dne poklicani, da to Evropo uresničijo. Na koncu se je predsednica še posebej zahvalila organizatorjem srečanja, profesorjem, ki so omogočili mladim dveh različnih narodnosti, da so se lahko srečah in medsebojno spoznali. Vse lepo in prav, torej. Sprašujemo se le, zakaj je treba čakati, da pridejo študentje iz Avstrije v Gorico, da se naši predsednici posveh, da je sožitje zanimiva in koristna stvar, ko govori o tukaj živečih Slovencih pa so njene besede povsem drugačne. Zahvala šole Fran Erjavec... Osnovna šola Fran Erjavec v Standrežu se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali in prispevah, da je otvoritvena slovesnost obnovljenega šolskega poslopja lepo uspela. Se posebej se zahvaljuje staršem naših učencev, domačim trgovcem, gostilničarjem, obrtnikom in podjetnikom; nadalje štan-dreškemu župniku Karlu Bolčini, upravi župnijskega doma A. Gregorčič, goriški občini, štan-dreški rajonski konzulti in Hranilnici-posojilnici v Sovodnjah. ...in hCerke žrtve fašistov V ponedeljek je bila v Doberdobu občutena spominska slovesnost ob 50. obletnici tragične smrti Jožefa Jarca. Helena Jarc, hčerka ubitega Jožefa Jarca, se javno zahvaljuje vsem, ki so se udeležili slovesnosti, predstavnikom občinske uprave, Zvezi borcev, govornikom in vsem, ki ohranjajo spomin na njenega očeta in na vse žrtve nacifašističnega terorja in si prizadevajo, da bi se te strahote nikoli več ne ponovile. NESREČE / KAR DVE V UL. CARDUCCI SKLAD Najprej ranjen pešec kasneje pa še kolesar Ponoči sta v Gradežu mladeniča zletela z avtom v morje: na srečo sta dobila samo nekaj zlomov ZAČNITE Včerajšnji dan je bil zopet črn na gorišltih cestah, kjer se je pripetilo kar nekaj prometnih nesreč. Najhujša je doletela 65-letnega Novogoričana Franca Kavčiča v Ul. Carducci v Gorici včeraj dopoldne. Točne okoliščine še ugotavlja prometna policija. Kot se zdi, je mož hodil peš, ko ga je med prečkanjem ceste sunil na tla avtomobil. Težko ranjenega Kavčiča so prepreljali v splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom na lobanji. S pridržano prognozo so ga prepeljali v Šempeter, kjer pa so kasnejši zdravniški izvidi ugotovili, da ranjenčevo stanje le ni tako hudo: pridržali so ga v oddelku za inteziv-no terapijo, predvidevajo pa, da ga bodo že čez kak dan lahko premestili v redni oddelek na okrevanje. Prav tako v UL Carducci se je včeraj nekaj po 13. uri ponesrečil 36-letni Bruno Mavrel iz Gorice, Ul. Scogli 57. Moški se je peljal s kolesom in imel na otroškem sedelcu tudi nekajletno hčerko. Zdi se, da je sam izgubil ravnotežje in padel (karabinjerji, ki ugotavljajo vzroke nesreče, so včeraj popoldne še iskali morebitne očividce). Hčerka se ni poškodovala, oče pa je udaril z obrazom ob cestni tlak in dobil težje udarce in rane. Zdravi se v splošni bolnišnici. Okreval bo v treh tednih. V goriški splošni bolnišnici je na zdravljenju tudi 66-letni Celso Zilli iz Gorice, Ul. Ristori. Ranil se je v trčenju med dvema voziloma na križišču ulic Ristori in Trieste. Zdravil se ho 15 dni. Težja nesreča se je pripetila včeraj ponoči ob 3. uri v Gradežu, na cesti ob kanalu dellaSchiusa. Suzuki swift, ki ga je upravljal 28-letni Arno Blaseotto iz Škocjana, je na blagem ovinku zavozil s ceste, podrl manjši leseni pomol in pristal v vodi. Na srečo je bila oseka in se je trojica potnikov izognila utopitvi. 23-letni Dimitri Vuomi iz Fiumicella si je zlomil stegnenico in se bo zdravil 40 dni, 21-letna Mi-chela Trevisan iz Gra-deža pa se bo zaradi udarcev zdravila 7 dni. FUTURA PRIHODNOST SKLADATI. Zanesljivost Kmečke banke in izkušnja zavarovalnice RAS skupaj za Sklad Futura. Načrt dopolnilnega socialnega skrbstva z zagotovljeno osnovno naložbo ali dopolnilno pokojnino, ki se sproti ovrednoti. Osebje Kmečke banke vam je na voljo za vsa potrebna pojasnila. Zagotovite si brezskrbnost s Skladom Futura. Banca Agricola Gorizia Kmečka banka Gorica V sodelovanju z TRŽIČ / VEČER KULTURNEGA CENTRA IZ RONK Kosovelovi vem za krepitev sožitja Predstavili knjigo Borisa Pahorja o pesniku -Poezije recitirali v obeh jezikih tega prostora Večnamenski kulturni center iz Ronk je v petek v TržiCu v sodelovanju s tržiško občino priredil predstavitev monografije o Srečku Kosovelu, ki jo je pripravil in objavil profesor Boris Pahor. Ob tej priložnosti so organizatorji predstavih natečaj za najboljši prevod iz slovenščine v italijanščino proze, poezije in otroških zvrsti, ki so ga poimenovali prav po kraškem poetu, Srečku Kosovelu. Petkov veCer se je nadaljeval na temo kulturnega sožitja med italijanskim in slovenskim narodom, bodisi v spremnem govoru profesorja Pahorja, kot tudi v samem konceptu srečanja, ki ni bilo samo sebi namen, ampak spada v širši niz sreCanj, ki jih večnamenski center iz Ronk pripravlja na temo sožitja. Pahorjev nazoren portret o Kosovelu, pesniku, ki je v svojem kratkem življenju doživel in videl tragedijo Evrope, ki jo razjedajo nacionalizmi, so dopolnili recitatorji Predstavitev Pahorjeve knjige (foto Studio Reportage) skupine Artisti Associati daril Pahor, ko je opiso-in goriške Gledališke šo- val prijateljstvo med Kole. Kosovel je s svojim li- sovelom in pesnikom rizmom, s svojo jezo in Carlom Curciom, bi bilo obupom, upanjem in sreCanje-med dvema kul-strahom prodrl med pu- turama, med njunimi ra-bliko v obeh jezikih tega zumniki neprecenljiv dar prostora, v slovenščini in in obogatitev za oba naro-italijanšCini. Kot je pou- da. (et) PRAZNIK FRTALJE Spored: Danes 24. t.m., ob 14. uri drugo srečanje pritrkovalcev v domači cerkvi sv. Marka, ob 16.30 nastop pevskih zborov 2PZ Rože majeve iz Rezija, MePZ Bilje iz Bilj, MoPZ Provox iz Nove Gorice, MoPZ Akord iz Podgore Sledi ples z ansamblom Happy day Jutri, 25. t.m., ob 16.30 nastop mladinskih zborov iz Vrha sv. Mihaela in iz Rupe Peci tekmovanje v cvrtju frtalje sledi ples z ansamblom Happy day V nedeljo, 1. maja, ob 16.30 nastop MoPZ iz Sentmavra, Častni govornik bo prof. Boris Pahor, nastop dramske skupine iz Standreža z veseloigro »Obravnava« sledi ples z ansamblom Happy day Vse tri dni bo deloval dobro založeni bife z raznimi specialitetami na žaru, domaCo frial j o in dobrim vinom. 33 Banca Agricola Gorizia 3 Kmečka banka Gorica VABILO ČLANOM NA REDNI OBČNI ZBOR ki bo dne 28. aprila 1994 ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici, ul. Brass 20 z naslednjim dnevnim redom: a) poročilo upravnega sveta za poslovno leto 1993; b) poročilo nadzornega odbora; c) odobritev bilance za poslovno leto 1993; d) volitve upravnega sveta in nadzornega odbora; e) razno. Bilanca in bilančne priloge so na razpolago članom na glavnem tajništvu banke. Predsednik Ksaverij Leban 1909 - 1994 SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ SPOMINSKA SLOVESNOST OB PRVEM MAJU Slavnostni govornik: senator DARKO BRATINA Kulturni spored: STEVERJAN, Dom na Bukovju, sobota 30. aprila ob 20.30 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Moliere ZDRAVNIK PO SILI Režija: Zvone Šedlbauer V torek, 26. t.m. (red A) in v sredo, 27. t.m. (red B), ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass 20) Vozni red avtobusa za torkovo predstavo: ob 19.45 Poljane, ob 19.50 Doberdob, ob 19.55 Jamlje (gostilna Pahor), ob 20. uri (gostilna Devetak), ob 20.05 Gabrje, ob 20.10 Sovodnje (pri Kulturnem domu), ob 20.12 Sovodnje (pri Ušarju), 20.15 Standrež. V galeriji Katoliške knjigarne na Travniku bo razstavljal svoja dela EDi ŽERJAL Odprtje razstave bo v torek, 26. aprila, ob 18. uri. Umetnika bo predstavil Joško Vetrih. Vljudno vabljeni! KATOLIŠKA KNJIGARNA SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ Razstava bo odprta do 14. maja. JURE/01 Agriturizem JURETIC Odprto ob petkih, sobotah in nedeljah ŠTEVERJAN - Ščedno, 29 Telefon 884108 1....Baa ........--------===^ | URARNA ZLATARNA lo g>crigno ž - ure najboljših znamk; - nakit in predmeti iz srebra in zlata neposredno od proizvajalca; - konkurenčne cene; GORICA - UL Arcivescovado 3 (nasproti Katoliške knjigarne) Telefon 0481/534633 «EDIGOIt» GORICA - UL. Mattioli 18 Tel. 0481/533076 Fax 0481/ 535149 NUDIMO PRVOVRSTNE: - keramične ploščice, - armature in sanitarije, - opremo za kopalnice, vse po posebnih popustih KINO GORICA KULTURNI DOM - 9. FVM: 9.00 Hommage Giral-di; 10.30 Okrogla miza. 15.00 pregled TV; 20.30 »Vaški udtelj«, »Nasmeh pod pajčolanom«. VITTORIA 15.00-16.30 »Sneguljčica«. W. Disney. 18.00- 21.30 »SchindleBs list«. Rež. Števen Spielberg. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 16.00-18.00- 22.00- 22.00 »Rapa Nui«. TR21C GOMUNALE 16.00-18.00- 20.00- 22.00 »L’amico d’in-fonzia«. Rež. Pupi Avati. □ OBVESTILA DRUŠTVO KRVODAJAL-CEV IZ DOBERDOBA sporoča izletnikom na Holandsko, da bo avtobus odpeljal iz Doberdoba v sredo, 27. tirt, ob 7.30. SKD KREMENJAK organizira jutri v Jamljah orientacijski pohod. Zbirališče bo ob 8. uri pred jameljsko osnovno šolo. Morenu, Loreni in Karin se je pridružila mala Deborah Čestita jim Športno društvo Sovodnje Karin je dobila sestrico Deborah z njima in s staršema Morenam in Loreno se veselijo vsi ribiči društva Vipava Obvestilo Ivana Roner je pristala pod doktorsko kapo. Naj ne pozabi na kia-po. Vsi od klape Na tržaški univerzi je iz političnih ved diplomirala Ivana Roner Čestita ji in se veseli z njo kolektiv “Dike” Na tržaški univerzi je z uspehom diplomirala v informatiki Kristina Gergolet iz Doberdoba. Čestitajo ji vse Jovaneževe družine Ob rojstvu prvo-rojenčka Erika čestitajo Danji in Paolu ravnateljica, kolegi in neučno osebje pedagoškega liceja S. Gregorčič MENJALNICA CAMBI0IS0NTIN0 Gorica - Korzo Verdi 56 menjalnica in prodaja tujih valut, slovenskega tolarja, hrvaškega dinarja, madžarskega fiorinta, češke krone. URNIK: od torka do sobote 8.30-13.00 in 14.30-18.00 Tel. 0481/536322 - fax 0481/531210 Q ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne Črpalke GORICA IP - Ul. Crispi ESSO - Ul. L. Isonzo MONTESHELL - Ul. Apuileia ERG - Ul. sv. Mihaela AGIP - Ul. Trieste TRZIC MONTESHELL - Ul. Boito IP - Ul. Matteotti AGP - Ul. Cosulich KRMIN AGP - Drev. Ven. Giulia RONKE AGP - Ul. Redipuglia PRISPEVKI Ob 50-letnici smrti v Nemčiji očeta Krištofa Lavrenčiča daruje hčerka Mimica z Vrha 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Vrhu, 50 tisoč lir za KSD Danica in 50 tisoč lir za balinarski klub Danica. Namesto cvetja na grob Milenka Petejana damje Gabrijela 50 tisoC lir za društvo krvodajalcev v Sovodnjah. Helena Jarc daruje ob 50. obletnici smrti očeta Jožefa 100 tisoč lir za sekcijo VZPI iz Doberdoba. V počastitev spomina drage mame damje Wilma Bregant 50 tisoč lir za KD Andrej Paglavec. Namesto cvetja na grob Marije Ferfolja vd. Jelen darujejo letniki 1931 iz Doberdoba 130 tisoč lir za cerkev v Doberdobu in 130 tisoč lir za sklad Mitja Cuk z Opčin. V spomin na strica Ivota damjeta Neda in Tuša 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Pevmi. : " LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARD1NO, C. Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel. 78300. VCERAJ-DANES V tednu od 17. do 23. aprila: RODILI SO SE: Erik Rai-da, Federico Famea, Jacopo Penso, Luca Silvestri, Debora Marson, Federico De Nacci-ni, Enrico Tomasi. UMRLI SO: 74-letni Bruno Poletti, 66-letni Paolino Braidot, 90-letna Maria Dmfovka, vd. Simonit, 72-letna Lidia Schvveitzer, vd. Giani, 82-letni Enrico Donda, 70-letni Secondo Battistutta, 85- letni Albino Canciani, 82-letna Italia Furlani, vd. Pin, 83-letni Francesco Heinrich, 64-letni Graziano Luigi Franco, 88-letna Graziosa Bartesa-ghi, vd. Casasola, 36-letni Franco Richter, 87-letna Gemma Puia, vd. Gregorig, 86- letni Renato Tunis, 64-letni Gnido Ussai, 92-letna Lui-gia Blasig, vd. Furlan, 85-let-na Maria Orzan, vd. MedeoL t Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi Alojz Hoban Pogreb bo v torek, 26. aprila, ob 9.30 iz mrliške veže bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče v Standrežu. Žalostno vest sporočata sinova Aleš in Uroš z družinama Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki ga bodo pospremili na zadnji poti. Standrež, 24. aprila 1994 ERFURT / »VILA TOPF« LIBANON / USMRTITEV NOVICE Njegova vest je vedno »»čista« \/ vili Topf v Erfurtu so gradili krematorijske peči za Dachau, Auschwitz in Buchenwald ERFURT - V okolici vile Topf, v kateri so svoj cas živeli lastniki Podjetja, ki je v Erfurtu proizvajalo krematorijske peci za nacistična uničevalna taborišča, se prepletata dve zgodbi, ki pa imata nekaj skupnega: prebivalci se tega ne sramujejo, kot kaže, jih zaradi tega tudi ne peCe vest. Gre za zgodbo Heinza, ki v svojem vrtičku obuja spomine na to, kako je pomagal izdelovati krematorijske peci, ki so jih nato uporabili najprej v Dachauu, nato pa v Buchenwaldu in Auschwitzu za sežiganje trupel. Topfovi Potomci pa zahtevajo vilo ponovno v svojo posest, kljub temu, kot pravijo, da je vila “zakleta". Vila stoji v majhnem parku v južnovzhodni okolici Erfurta; v neposredni bližini je tovarniška hala in v njej so poleg drugega izdelovali krematorijske peci za la-gerje. Potomci Topfove družine so doslej zaman zahtevali, da bi jim tovarno vrnili. Vprašanje pa je vsekakor še vedno odprto. Ni Se namreč znano, kaj mislijo potomci Ludwiga in Ern-sta-Wolfanga Topfa in kaj so njihovi predniki naredili, da so dobili naročilo za izdelovanje peci za nacistična taborišča v Auschwitzu in Buchenvvaldu; njihova predstavnica, gospa Dagmar Topf, ne daje intervjujev, tudi javni uradi za zdaj Se ne morejo dati nobenega odgovora. Stavbo, ki se ji še pozna nekdanje razkošje, so medtem preuredili, tako da bodo sedaj v njej uredili gostinsko Solo. 72-letni Heinz, svojega imena ni hotel povedati, se sam prišteva med desetino starih delavcev, ki so delali v tovarni Topf pred koncem vojne. Na vprašanja o krematorijskih peCeh odgovarja z nasmeškom in na vse načine brani svoje bivSe delodajalce. Med drugim pravi, da so v tovarni izdelovali tudi krematorije za pokopališča. Od tod naj bi se nacistom porodila ideja, da bi v njej izdelovali tudi krematorijske peci za Buchenwald in Au-schwitz. Javna kazen j In m Velik požar v Mongoliji PEKING - V notranjosti Mongolije se Se vedno širi velik požar, ki od sobote uničuje gozdove na severnem, kitajskem delu Mongolije. Iz uradnih virov ni toCnih vesti o razsežnosti požara, ki je nastal v kraju Hulun Buir, kjer so plameni leta 1987 ze uničili veC kot milijon hektarov gozdov. Področje je zelo suho, poleg tega pa nad njim piha močan veter, ki Se Siri ognjene zublje. Po podatkih ministrstva za gozdarstvo naj bi požar doslej ne povzročil nobene žrtve, ravno tako še niso znani razlogi, zaradi katerih je izbruhnil. Elektromagnetske »»šale« TOKYO - Ne gre za neokusne Šale, ampak za posledice elektromagnetskega onesnaženja: domofoni že nekaj časa v številnih stanovanjih japonskih mest zvonijo kar sami, ne da bi kdo poklical stanovalce. Tehniki so si si kar precej Časa belili glave in prišli do zaključka, da do tega prihaja zaradi nekaterih radijskih frekvenc, ki jih uporabljajo kamionisti za pogovore na daljših razdaljah. Uspeh čokolade brez kofeina v Braziliji SAO PAOLO - V Braziliji ima zadnje Čase velih uspeh Čokolada brez kofeina, to je “amazonska Čokolada". Izdelujejo jo iz semen “cupuassuja", ki ga v severni Braziliji uporabljajo predvsem za izdelavo sokov, drugih pijač in sladkarij. Trenutno ga pridelajo približno 50 ton na mesec, povpraševanje po njem pa je vse večje. Neko ameriško podjetje je že podpisalo pogodbo za dobavo “amazonske Čokolade", in sicer 30 stotov na mesec. _____VIETNAM / POVPRAŠEVANJE SE IZ DNEVA V DAN STOPNJUJE_ Motoma kolesa-ljubezen Vietnamcev HANOI - V Vietnamu, kjer je bilo kolo dolgo edino prevozno sredstvo, tovarne koles pa so bile v državni lasti, je domačo proizvodnjo začel ogrožati uvoz kitajskih koles. Vietnamci se vedno bolj navdušujejo nad motornimi kolesi. Zaradi gospodarskih reform in višjega življenjskega standarda se je povečalo povpraševanje po uvoženih kolesih hi motornih kolesih. »Menim, da položaj še ni kritičen,« je povedal Nguyen Tan Nhi, pomočnik direktorja v hanoj-ski tovarni koles Hanoi Bicycle Union. »Včasih so bila kolesa edino prevozno sredstvo, zdaj imajo ljudje veC denarja in lahko si privoščijo tudi motorno kolo. Kljub temu se povpraševanje po do- mačih kolesih ni zmanjšalo,« je dodal Tan Nhi. Priznal je, da so vietnamska kolesa zastarela, da niso moderno oblikovana, Čeprav morajo vedno delov uvažati. »Tehnologija je na stopnji 50. in 60. let,« je dodal. Morda se prav zato Vietnamci bolj navdušujejo nad kitajskimi kolesi, ki naj bi bila tudi boljše kvalitete, Čeprav so precej dražja kot vietnamska, saj je razlika v ceni 20 dolarjev. Kolo, izdelano v Vietnamu, stane 45 dolarjev, na Kitajskem pa 65. Nhi priznava, da so kitajska kolesa »lepša« in zato ne preseneča podatek, da veC sto tisoč koles vsako leto pretihotapijo preko veitnamsko-ki-tajske meje, saj bi morali sicer plačati 50-odstotno uvozno daja- tev. Motoma kolesa so vedno bolj pogosta v mestih, kjer je zaslužek večji kot na deželi. Ceste v Hanoju so »zavzela« motoma kolesa, skuterji in avtomobili, zato za vožnjo s kolesom vCasih ni prostora. Cena motornih koles se giblje od 1.600 do 2.600 dolarjev, rabljena pa so občutno cenejša -lahko jih je dobiti že za 600 dolarjev. Ob koncu preteklega leta je bilo v Vietnamu registriranih veC kot 2, 3 milijona motornih koles. Prav zato je veC vietnamskih tovarn, v katerih izdelujejo kolesa, začelo izdelovati druge izdelke. Število izdelanih koles se je z 400.000 na leto zmanjšalo na 100.000. Nekatere tovarne zdaj izdelujejo sedeže za vozila ali pa različne električne dele. Nhi je povedal, da bi si morale tovarne koles prizadevati za oživljenje proizvodnje, saj naj bi bilo v Vietnamu se vedno od 18 do 20 milijonov koles. »Potrebno je vlagati denar v razvoj tehnologije in razširiti sodelovanje s tujimi partnerji, pridobiti nove investicije, kredite in posojila,« meni Nhi. Kolesarska industrija skuša prepričati vlado, naj zaščiti domačo proizvodnjo, hkrati pa naj prepreči nelegalen uvoz kitajskih koles. »Menimo, da bi bili z novimi vlaganji in moderno tehnologijo lahko konkurenčni ne le v Vietnamu, ampak tudi na svetovnem trgu,« je dodal Nhi. John VVhitesides/Reuter V Siriji utonilo 36 učencev in 5 učiteljev DAMASK - Šestintrideset sirskih uCencev in pet učiteljev je utonilo, ko se je prevrnila ribiška ladja, s katero so se vozili v bližini turističnega kraja Latakia v Sredozemskem morju. O nesreči poroCa sirski dnevnik Tishrin, ki obenem dodaja, da bi plovilo smelo prevažati le 15 oseb, na korovu pa jih je bilo v trenutku nesreče veC kot šestdeset. Nesreči je botrovala tudi velika hitrost in seveda preobremenjenost plovila. Eksplozija na železniški postaji na Tajskem BANGKOK - Na železniški postaji v kraju Nekhon Si Thammarat na južnem Tajskem je vCeraj eksplodirala bomba in povzročila smrt najmanj dveh oseb, dvajset pa jih je bilo ranjenih. Očividci zatrjujejo, da je bomba eksplodirala v eni od trgovin železniške postaje. Sicer pa je bilo v zadnjih Časih na južnem Tajskem veC terorističnih atentatov, za katere naj bi bili po mnenju preiskovalcev odgovorni islamski separatisti. _________TRGOVINA / KUVAJTČANI SO KOT VSI ARABCI ROJENI TRGOVCI_ Prodati rabljen avto v Kuvajtu ni težko KUVAJT - Abu Mishal skače po strehi starega ameriškega avtomobila in kriCe maha z rokama. »Ta avtomobil ne stane skoraj nic. Skoraj zastonj je!« vzklika in maha s svojim arabskim burnusom, da bi občinstvu dopovedal, kako nikakor ne sme zamuditi te priložnosti. To je tipičen prizor s hrupnega avtomobilskega semnja v kuvajtskem Harraju, glavnem prizorišču za prodajo starih avtomobilov, kjer prebivalci skuSajo združiti svoj prirojeni občutek za trgovanje z ljubeznijo do vsega, kar je na kolesih. Abu Mishal hoCe imeti za ta model dodga (letnik 1984) 430 dinarjev (1445 dolarjev). Njegovo občinstvo, ki ga sestavljajo sami moški, zamotani v oblačila, ki jih varujejo pred mrzlim zimskim vetrom, skuša ujeti zvok brnečega motorja, ki ga »v različnih oktavah« preizkuša eden od njih. Ta prašna Četrt kuvajtskega mesta je pravo nasprotje tistih Četrti, v katerih se sklepajo veliki naftni posli, tam, kjer si je ta emirat zgradil veličastno prizorišče za svojo vlogo. PaC pa harrajski semenj obnavlja tiste tisočletja negovane trgovske spretnosti minulih obdobij, ko so prav od tod, medtem ko so iskali novih tržišč, trgovci svoje ladje pošiljali na vsa morja sveta, preden so leta 1938 odkrili bogata nahajališča nafte. Zdaj so v okolici Harraja številne razkošne trgovine, v katerih prodajajo japonske in ameriške modele avtomobilov, mimo drsijo bleščeči evropski modeli Športnih avtov, povsod se trejo majhni japonski tovornjaki in nepregledna množica drugih avtomobilskih znamk, ki krožijo po emiratu. Mike Seals, ki se je sem priselil iz Amerike, kjer se je poklicno ukvarjal s prodajo avtomobilov, zmeraj znova ugotavlja, kako težavno je na har-rajskem avtomobilskem semnju skleniti posel. »Gre namreC za dosledno izvajanje naCela: videno-ku-pljeno,« pripoveduje. »Gotovo imate kaj, kar si želi kdo drug. In gotovo imajo drugi kaj, kar hočete imeti vi. Cela stvar je v tem, da se povzpnete na ustrezno raven, do pravega pogajalskega odnosa, do medsebojne odvisnosti in se pri tem delate, kot da niste kupec oziroma prodajalec. V tem vidijo naj-vecji užitek trgovanja.« »V ZDA prodajalci starih avtomobilov zelo hitro ocenijo, koliko bodo iztisnili za ponujeni model, na osnovi bežne ocene, koliko si kupec lahko privošči, dopolnjene z vprašanji, kaj počne in zakaj avto potrebuje,« pripoveduje. Kakovost te velikanske množice avtomobilov, ki jih vsak teden prodajajo v Harraju, kjer trgovanje poteka sleherno popoldne, je zelo različna. »Ne dajte se preslepiti od zunanjosti. Pri vsem tem trgovanju gre za naCelo, da naj bo kupec paC previden,« meni Seals. »Seveda ne prodajajo samo stvari, ki so za na odpad, Čeprav lahko naletite na avto, ki vam bo povzročil veliko sivih las.-Lahko se vam celo zgodi, da boste odšteli kar 500 do 680 dolarjev, ce hočete, da vas bo sploh kam dlje popeljal.« Ljubezen Kuvajtčanov do trgovine z avtomobili je posledica gospodarske ravni in načina življenja. V tej državi, ki se ponaša kar z 10 odstotki svetovnih zalog nafte, je bencin cenejši od pitne vode. Zato ni nepomembno, v kakšnem modelu avtomobila se vozite in s kakšno hitrostjo si lahko zagotovite ustrezno vzburjenje v tej konservativni muslimanski družbi. Ljubezen do zapletenega trgovanja ustrezno zapleta tudi ves potek dražb. »Številni kupci pripeljejo svoje sorod- nike, ki jim pomagajo pri licitaciji. Ob tem uporabljajo neskončno število trikov,« doda Kuvajtčan Hus-sein Ali. Veliko avtomobilov prodajo na priložnostnih dražbah, za katero se tisti, ki avtomobil prodaja, odloči takoj, ko se okrog avtomobila zbere nekaj ljudi. Vendar pa morebitni kupec avtomobila ne sme preiskusiti z vožnjo. Lahko ga vžge, lahko prisluhne zvoku njegovega motorja in skuša iz njega razbrati, ali je vreden tega denarja. Velika priljubljenost harrajskega avtomobilskega semnja temelji na praktičnosti. Za avto, ki ga ne marate veC, lahko najdete kupca v enem samem dnevu, medtem ko imajo uradni prodajalci tudi svoje mehanične delavnice, kjer vam avto, namenjen prodaji, sicer spravijo v red, a za to porabijo zelo veliko Časa. »Ce bi svoj avto skušal prodati pri prodajalcih v mestu, bi to zelo dolgo trajalo - najmanj mesec dni, tudi šest tednov. Tukaj pa ga lahko prodam za gotovino v dveh urah,« meni bančni uslužbenec Mohammad Al-Awadi, ki se, pokrit z baseballsko Čepico, lagodno naslanja na svoj mercedes 280, letnik 1985. Na vprašanje: koliko, morebitnim kupcem odgovarja s ceno 2850 dinarjev (9573 dolarjev). Pove, da bi lahko organiziral tudi dražbo, s katero je mogoče iztržiti še veC. Mladi kupci se ozirajo predvsem za tistimi modeli, za katere upajo, da bodo ob njih poželi Se veC ženskega občudovanja. Posli, ki se sklepajo na tem semnju, bi kje drugje zagotovo povzročili velika presenečenja ali zavist. Takšna je na primer začetna cena BMW 735, letnik 1988, ki je naprodaj za bornih 11 tisoC dolarjev. »Tu smo že našli maseratija, ki bi v ZDA zagotovo dosegel ceno od 20 do 40 tisoC dolarjev,« pripoveduje Seals, »njegova tukajšnja cena pa je bila 4350 dolarjev. Bil je odlično ohranjen, res pa je, da bo težko v Kuvajtu zanj najti rezervne dele. Te je treba paC naročiti v Italiji, kar pa ni tako preprosto.« Hussein Ali tudi doda, da nekateri Kuvajtčani prezirajo Harraj kot manjvreden semenj, vendar pa nikdar ne pozabijo priti nanj, ker se je paC treba seznaniti z njegovo ponudbo. »Sele ko se vam posreči na harrajskem semnju skleniti dober posel, se lahko počutite kot lev,« je prepričan. VVilliam Maclean, Reuter BOSNA / SRBI NE SPOŠTUJEJO PREMIRJA Raketni napad na Goražde Rusija tokrat podpira odločitve Nata GORAZDE, BRUSELJ, NEW YORK, MOSKVA -Obljube o prenehanju napadov na Goražde, ki sta jih v soboto posebnemu odposlancu ZN JasuSiju AkaSiju dala vodja bosanskih Srbov Radovan Ka-radžič in general Mladič, so padle v vodo. Pol ure pred začetkom premirja so Srbi zaradi domnevnega izzivanja Muslimanov začeli s silovitim topniškim in pehotnim napadom na Goražde. Župan Goražda je po radioamaterski zvezi sporočil, da so Srbi uporabili tudi rakete z veliko rušilno močjo, kar so potrdili tudi predstavniki ZN. Na mesto naj bi padlo najmanj 300 raket. Tarča srbskega obstreljevanja je bila predvsem bolnišnica. Predstavniki zveze Nato v Bruslju pa so Srbom zagrozili, da bodo letalski napadi na njihove položaje trikrat silovitejši, če ne bodo spoštovali določil ultimata. Ta predvideva poleg prenehanja napadov na Goražde tudi umik srbske vojske iz okolice ostalih muslimanskih mest in neoviran dostop človekoljubnim organizacijam in pripadnikom mirovnih sil do varovanih območij. Tudi ameriški predsednik Bill Clinton je bosanske Srbe opozoril, da je Nato, ki ima v pripravljenosti 200 letal v devetih oporiščih v Italiji in drugod po Evropi ter na ameriški letalonosilki Sarato-ga, odločen varovati muslimanska mesta, vendar je ponovno zavrnil možnost, da bi Združene države v Bosni uporabile tudi svoje kopenske sile. Na zahtevo Rusije, ki zavrača letalske napade na Srbe, se je včeraj na izredni seji sestal Varnostni svet ZN. Vendar je prica: kovati, da Rusija tokrat ne bo nasprotovala podobnim odločitvam, saj je ruski zunanji minister Andrej Kozirjev izjavil, da bo Moskva podprla Nato, če Srbi ne bodo spoštovali premirja in prenehali z napadi na civilno prebivalstvo v Goraždu. (Reuter) Strategija zveze Nato 1. Vzpostavitev demitaliziranega območja okoli Goražda s premerom 20 kilometrov. Do srede, 27. aprila, morajo Srbi s tega območja umakniti vse svoje težko orožje, vključivši topove, tanke, minomete in raketometalce. Težko orožje, ki bo po eni uri zjutraj (po srednjeevropskem času) Se ostalo v bližini mesta, bo postalo cilj zračnih napadov. 2. Vzpostavitev podobnih območij okoli Bihača, Srebrenice, Tuzle in Žepe, če bi Srbi skuSali napasti tudi ta mesta oziroma če bi skuSali svoje orožje premakniti v njihovo smer. 3. Zagotovitev nemudnih zračnih napadov na srbske položaje okoli Goražda, Bihača, Srebrenice, Žepe ah Tuzle, če jih bodo Srbi Se naprej obstreljevah. 4. Vojaško poveljstvo Nata bo zračne napade usklajevalo s poveljniki ZN na ozemlju bivše Jugoslavije, zavezniška letala pa bodo smela napadati tudi protiletalske obrambne položaje, ki bi jih lahko ogrožali. 5. Enotam ZN mora biti zagotovljen dostop do vseh »varnostnih območij« v Bosni. 6. Nato bo Se naprej nudil podporo iz zraka vsem napadenim enotam ZN ter napadel vsakršno težko orožje, ki bi ga izsledili v okolici Sarajeva, kot je določeno v prejšnjem Natovem ultimatu bosanskim Srbom. (Reuter) O čem pišejo drugje po svetu »Moskva obljublja, da bo poskušala preprečiti kakršnokoli akcijo zveze Nato v Bosni, ker bi ta lahko vodila v veliko vojno. Toda ali ni bil prav uspeh ruske diplomacije v Srajevu pred dvema mesecema vzrok za tragedijo Goražda? Ko je Rusija tako rekoč izničila ultimat Nata glede Sarajeva, je Srbom končno uspelo potegniti Rusijo v konflikt z Zahodom. Prišli so tudi do zaključka, da Rusija Natu nikoli ne bo dovolila napadov na srbske položaje. S takim prepričanjem so se Srbi odpravili nad Goražde. (Izvestija, Moskva) »Nato ni imel druge izbire. Ni se dalo namreč izogniti ultimatu Srbom, ki oblegajo Goražde. Toda zamuda, s katero je bil izrečen, pa je že terjala visoko ceno. Posledice te odločitve bi bilo treba dobro pretehtati. Usoda prebivalcev Goražda je zdaj omejena na verodostojnost mednarodne skupnosti oziroma Varnostnega sveta Združenih narodov in demokracije. (La Repubblica, Rim) »Za velesile, ki se že dve leti ukvarjajo z Bosno -rezultate njihovega dela vidimo vsak dan -, je Goražde le majhna točka na zemljevidu. Za Združene narode, Evropsko unijo in Združene države, pa tudi Rusijo gotovo ni najpomembnejše Gorazde, ampak verjetno velika mednarodna konferenca o Bosni. Ta bo sklicana čez mesec dni, kar pa je nekoliko pozno, morda prepozno ... Ge bi bile velesile Goraždu res pripravljene priskočiti na pomoč, tega ne bi storile v zadnjem trenutku, kajti Goraždu zdaj ni več kaj pomagati. Tako se pač tam stvari odvijajo - napake za napakami, strahopetnost za strahopetnostjo, laži za lažmi... (Le Quotidien, Pariz) Umrl je Richard Nbcon VVASHINGTON - V 81. letu starosti je v New Yorku umrl nekdanji ameriški predsednik Richard Nbcon. Odšel je človek, Id so ga milijoni Američanov pred dvajsetimi leti iskreno sovražili, bolj kot katerega koli od prebivalcev Bele hiše v zgodovini ZDA. Richard Nbcon je bil prvi ameriški predsednik, ki je moral odstopiti zaradi afero VVatergate. Toda v dveh desetletjih po prisilni upokojitvi se mu je posrečilo nemogoče -Watergate je spremenil samo v eno izmed Številnih obdobij svojega življenja. Ob njegovi smrti veliko več ljudi občuduje njegove državniške in zunanjepolitične sposobnosti kot pa sovraži napake. Nbconovi nasledniki v Beli hiši - od podpredsednika Geralda Forda prek republikanskih kolegov Ronalda Reagana in Georgea Busha, vse do demokrata Billa Clintona -so vrteli telefonsko številko v Kaliforniji, če so potrebovali pameten nasvet o dogajanjih v svetu. Samo pred poldrugim mesecem je Nbcon odpotoval v Rusijo, da bi razumel dogajanja v tej zapleteni državi. V Moskvi se je srečal z Aleksandrom Ruckojem, državnim sovražnikom številka 1, in tako razbesnel predsednika Jelcina, da je z zariplim obrazom odpovedal srečanje z njim. Nbcon je v svojem življenju doživel prehude sramote in udarce, da bi ga prizadelo Jelcinovo rohnenje. Začuden, da so lahko reforme sploh preživele ruska dogajanja, je predsedniku Clintonu svetoval, naj z vsemi močmi podpre trhlo demokracijo v nekdanji največji sovražnici ZDA. Se je po srečanju z radikalnim komunističnim upornikom in najbolj izrazitim predstavnikom stare sovjetske garde sploh kdo spomnil, da je Richard Nbcon začel svojo politično kariero kot goreč sovražnik komunizma? Ko so ga pod Dvrightom Eisenhovverjem prvič izvolili za podpredsednika, je v Sovjetski zvezi še živel Josif Visarjono-vič DžugaSvili. Ko pa je Nbcon leta 1969 sam prišel v Belo hišo, je že zdavnaj pokopal vroča ideološka čustva, ki bi ga lahko motila pri vladanju. V zgodovini bo zapisan kot predsednik, ki je z obiskom v Pekingu otoplil dotlej zamrznjene odnose s Kitajsko in v Moskvi spodbudil začetek razoroževanja in sporazumevanja med sovražnima supersilama. Nbcon se ni nikoli vdal v bojih, ki se jih je lotil v svojem življenju. Za pot do predsedniškega domovanja je na primer potreboval dvajset let. Prvič je poskusil leta 1960 proti demokratskemu kandidatu J. F. Kennedyju in zaradi utrujenega videza ter sive obleke, ki jo je nosil v usodnem televizijskem soočenju, so komunikologi razvili pravo znanost o vplivu oblačil na volitve. Politično so ga pokopali boji, ki so jih začeli drugi. Pravi vzrok nezadovoljstva milijonov Američanov s svojim predsednikom v 70. letih je bila vietnamska vojna, ki jo je - iro- nija usode! - spodbudil prav Kennedy. V času vladavine hipijevstva med mladimi in eksplozije liberalizma v ameriški družbi Nbconu tudi ni pomagalo konservativno politično prepričanje. Mirovniki, nasprotniki vojne in uporniki proti malomeščanski Ameriki so poiskali krivca v človeku, ki je hotel Vietnam s tonami bomb prisiliti k podpisu »častnega« miru. Nixon jim je pomagal z neverjetno nespametnimi notranjepolitičnimi potezami, ki so prerasle v afero Watergate. Morda je bil zanje kriv njegov zaprt, nezaupljiv značaj. »Bil je sramežljiv mož, ki se je bal zavrnitve,« ga je opisal Henry Kis-singer. Morda so se zato njegovi sodelavci poleti 1972 preoblekli v vodovodarje in vohunili v vvashingtonskem štabu demokratske stranke. Varnostnik v stanovanjski zgradbi VVatergate je poklical policijo in po dveletnem boju z javnostjo, sodniki vrhovnega sodiSča in kongresom je moral Nbcon odstopiti. Pred tem so ugotovili, da je povrh vsega ukazal Se snemanje pogovorov v Beli hiši in vrsto drugih nezakonitih postopkov, ki so do vrelišča razjezili večino Američanov. Danes opisujejo Nbco-nov VVatergate z besedami shakespearska drama in starogrška tragedija. Tisti, ki so ga sovražili in drugi, ki so ga spoštovali, pa soglašajo, da je bil Richard Nbcon človek velikanskih sposobnosti - in še večjih nasprotij. Barbara Kramžar Nixonovo življenje • 9. januar 1913: rodil se je Francisu in Hannah Nbcon v kraju Yorba Linda v Kaliforniji. •1943: diplomira na VVhittier Collegeu v Kaliforniji. •21. junij 1940: poroči se s Thelmo »Pat« Ryan. •1942-45: med drugo svetovno vojno služi v mornarici. •1946: izvoljen v Predstavniški dom. •1950: izvoljen v ameriški Senat. •1952: izvoljen za podpredsednika v vladi Dvvighta D. Eisenhovverja. •1956: ponovno izvoljen za podpredsednika. •1960: na volitvah ga za las premaga John F. Kennedy. •1962: izgubi boj za guvernersko mesto v Kaliforniji. Novinarjem zagrenjeno pove: »Ne bo vam več treba pljuvati po Nixonu.« •1968: na predsedniških volitvah premaga svoja protikandidata demokrata Huberta Humpreya in neodvisnega Georgea Wallaceja. •20. januarja 1969: zapriseže kot 37. predsednik Združenih držav Amerike. •15. julij 1971: preseneti javnost z napovedjo o načrtovanem obisku Kitajske. •15. avgusta 1971: napove zamrznitev plač in druge gospodarske ukrepe. •Februar, 1972: obišče Kitajsko. Obisk je postal zgodovinski dogodek. •Maj, 1972: v Moskvi se sestane s sovjetskim voditeljem Leonidom Brežnjevom. •17. junij 1972: izbruhne afera VVatergate. •November, 1972: na volitvah premaga Georga McGoverna. •10. oktober 1973: odstop podpredsednika Spira Agnevva. •20. oktober 1973: »sobotna noč dolgih nožev«, v kateri odstopi javni tožilec Elliot Richardson, tožilca v aferi VVatergate Archibalda Coxa pa odpustijo. •24. julij 1974: vrhovno sodišče odloči, da mora Nixon predati skrivne posnetke pogovorov v Beli hiši. •9. avgust 1974: Nixon zaradi afere VVatergate odstopi. •8. september 1974: Nixona oprosti njegov naslednik Gerald R. Ford. •22. junij 1993: Pat Nixon umre zaradi raka na pljučih. •18. april 1994: Nixon doživi infarkt. •21. april 1994: Nixon pade v globoko nezavest. AP/Wm. j. Caste|lo, Bob Bianchini NAJMANJŠI SONČNI STUDIO NA SVETU: MAZDA 121 CT PRO S STREHO ZLOŽLJIVO NA TRI NAČINE. MAZDA 121 CT PRO ima 72 KS, štiri vrata z vgrajeno zaščito pred stranskimi udarci, centralno zaklepanje, električno zgibljivo streho, zatemnjena stekla, polno garancijo 3 leta / 100.000 km in še kaj. Vse to za 22.465,— DEM. Cena se preračuna v SIT po prodajnem podjetniškem tečaju poslovne banke vašega trgovca. MAZDA NAJ BO GRUDA d.O.O- Tržaška cesta 132, 61000 Ljubljana, tel: 061/268-283- Y-C.C. d.O.O. Stara cesta 25, 64000 Kranj, salon: Sejmišče Kranj, tel: 064/221-626. HUGO’S d.O.O. Ruška cesta 63, 62000 Maribor, tel: 062/303-487. AUTORENT d.O.O. Vipavska c. 13, Nova Gorica, tel: 065/28-460. STIGMA 93, Mariborska 202, Celje, tel: 063/41 1-25 1. MOHOR Radenci 80, 69252 Radenci, tel: 069/65-830. AVTO CENTER RADLJE Mariborska 41, Radlje, tel: 0602/73-078. BOGO BAUMKIRHER Pleteršnikova 3, Brežice, tel: 0608/61-078. NOVICE Mirovni pogovori v Ruandi ARUSA - Včeraj so se v tanzanijskem mestu Aruša pod pokroviteljstvom Organizacije združenih narodov in Organizacije Afriške enotnosti pričela mirovna pogajanja o Ruandi. »Pogajanja med vojskujočimi ruandskimi strankami so za ta afriški narod zadnja priložnost, če hočejo dobiti mednarodno pomoč,« je pred pogajanji izjavil posebni odposlanec Združenih narodov za Ruando Booh-Booh. Varnostni svet Združenih narodov je namreč v četrtek zmanjšal število pripadnikov mirovnih sil Unimar z 2500 na 270 opazovalcev. (Reuter) Arafat sklical srečanje Fataha TUNIS - V noči na soboto se je v Tunisu na zahtevo Jaserja Arafata sestalo vodstvo Fataha, najpomembnejšega krila Palestinske osvobodilne organizacije, so sporočili palestinski viri v Tunisu. Vodstvo je razpravljalo predvsem o pripravah Palestincev na prevzem samouprave v Gazi in Jerihu. Na včerajšnji popoldanski seji pa je Fatah obravnaval izhodišča za nadaljevanje pogajanj z Izraelom v Kairu. Podrobnosti sestanka ni so zanane. (Reuter) _____LATINSKA AMERIKA/ DEMOKRACIJA IN VOJSKA_ Brazilski generali bi najraje spet vladali Pritiski spominjajo na leto 1964, ko se je začelo diktatura RIO DE IANEIRO - Ko je pred tridesetimi leti brazilska vojska izvedla državni udar, celo vojaki sami niso pričakovali, da bodo tako dolgo držali vajeti v rokah. Pred deve-hmi letimi leti je s svojega položaja odšel zadnji vojaški predsednik, vendar Pa imajo visoki vojaški uradniki se vedno po-urembno vlogo v državnih zadevah - nekateri menijo, da so celo preveč prisotni. »Brazilska vojska je Podrejena državi,« je izjavil Luiz Carlos de Albur-querque Santos, upokojeni mornariški kapitan, ki na Vojaški akademiji predava politične vede. »Ko pa državna oblast deluje tako, da sproži splošno nezadovoljstvo, si vojska vzame oblast in poudarja, da je glasnik ljudstva,« je dodal. V Braziliji so bile v zadnjem času odkrite nekatere afere in nesoglasja, obtožb je deležen tudi nekdanji predsednik Fer-nando Collor, razkriti so bili številni korupcijski posli, v katere so vpleteni nekateri parlamentarci in senatorji. Admiral Mario Cesar Flores, ki je v ministrstvu za obrambo odgovoren za strategijo, in je le eden od ducata vojaških oseb, ki v vladi in nekaterih ključnih državnih družbah opravljajo pomembne funkcije, je pred kratkim presenetil Kongres in Vrhovno sodiSCe z napovedjo, da bodo oficirji deležni višjih plač in to prav v Času, ko so se zaceli kazati pozitivni učinki gospodarske reforme. »Druge institucije kršijo določila in vojska tega ne more opazovati križem rok,« je za dnevnik Estado de Sao Paulo izjavil Flores. Časopis je tudi zapisal, da nameravajo pripadniki vojske, ki imajo malo nižji položaj, organizirati mirni protestni shod v bližini parlamenta, ker so nezadovoljni s plaCami. Grožnje kasneje niso uresničili. Izjavo nekega drugega višjega oficirja pa je povzel dnevnik Jomal do Brasih Izjavil je, da bi javnost podprla vojsko, v kolikor bi pred parlament pripeljala tanke. Oficirji radi primerjajo sedanje kaotične razmere in stabilnost z razmerami iz obdobja«revolucije« v letih 1964-85. Opozarjajo na brazilski »gospodarski Čudež«, ki ga je država beležila polnih Sest zaporednih let pred naftno krizo leta 1974. Prav to naj bi bil zadosten dokaz, da bi bilo potrebno ukiniti demokracijo in prepovedati delovanje opoziciji. Ce ne bi leta 1964 nasprotovali predlogu levih strank, bi predsednik Joao Goulart potrdil radikalne zemljiške reforme in dal večjo moC delavskim sindikatom, kar bi pripeljalo do komunizma, kakršnemu smo priCa na Kubi, opozarjajo oficirji. »Revolucija, ne državni udar, je pripeljala do sestave taksne vlade, ki je lahko kljubovala rušenju oblasti in uvedla pravni red,« je pred kratkim v dnevniku Jomal do Brasil zapisal Ar-mando Falcao, ugleden minister za pravosodje v Času vojaške diktature. Kljub temu pa kritiki vojaške oblasti opozarjajo, da gre politično nestabilnost v Braziliji pripisati nekdanjemu režimu. Politični analitik Edu-ardo Raposo je izjavil:«V Brazliji ni bila oblast nikdar spoštovana in tudi pravila igre ne. Dogodki v letu 1964 pa so razmere le še poslabšali.« Potem, ko je bila oblast centralizirana v osebi predsednika, je postal režim nekako apatičen in je vzpodbujal razcvet korupcije, ki je v kongresu prisotna še danes,« je izjavil Raposo. »Vojska se je upravičeno obdržala na oblasti le zaradi gospodarske rasti, ko pa je tudi ta zaCela pešati, se je zaCel demokratičen proces,« je dodal. Generali so si na veliko izposojali denar v tujini in tako pomagali vzdrževati pri življenju njihov »čudež«. Vendar pa so hkrati »pridelali« najvecji dolg, kar jih ima neka država tretjega sveta - 120 milijard dolarjev. Sociolog Herbert de Souza, ki je bil letos za razprave, v katerih opozarja na brazilsko »nenasitnost«, nominiran za Nobelovo nagrado, je bil pred izgnanstvom leta 1971 Sest let velik nasprotnik vojaškega režima. De Souza opozarja, da je vojaška diktatura le Se bolj poglobila prepad med bogatimi in revnimi. Po podatkih Svetovne banke naj bi 32 milijonov Brazilcev živelo v revščini. »Brazilija Se vedno plačuje ceno vladanja vojaške diktature,« je izjavil de Souza, znan tudi pod imenom Betinho. »Podoba države se je spremenila, ker je izginila identiteta naroda.« V Času devetletnega delovanja civilne vlade so v vojašnicah precej nezado- voljni. Poveljniki opozarjajo, da vloga vojske ni jasno opredeljena in da so njihove plaCe sramotno nizke. Vojaški proračun se je celo tako zmanjšal, da so odpovedane nekatere osnovne vojaške vaje. Kljub temu pa poznavalci razmer menijo, da ni pričakovati vstaje. Višji vojaški predstavniki so celo podprli zadnji gospodarski načrt. Zaradi zahtev po višjih plačah, ki naj bi jih bili deležni predstavniki sodne oblasti in kongresniki, so nekateri najbolj odločni zahtevali celo predčasne volitve; splosne volitve so napovedane za oktober. Rezultati volitev bi lahko pripeljali do velikih sprememb. Vojska ne zaupa levičarski Delavski stranki, katere voditelj Luis Brazilska vojska se čuti poklicano, da reši nestabilno državo še večjega propada hiacio Lula da Silva uživa po rezultatih javnomnenjskih raziskav najveCjo podporo volilcev. Ker se stranka zavzema za razdelitev velikih posestev med kmete brez zemlje, in večjo moC sindikatov, je že leta 1964 komaj padla vlada predsednika Goularja. »Zaskrbljujoče je, ker Delavska stranka meni, da je potrebno ljudi spodbuditi k izvajanju političnega pritiska. To zelo spominja na razmere leta 1964,« je izjavil profesor Vojne aka- demije Santos. »Lahko, da je država socialno in gospodarsko nestabilna ... vendar pa se prav v takem trenutku vojska Čuti poklicano, da soodloča o usodi države.« William Schomberg Reuter PANAMA / PRESENEČENJA PRED VOLITVAMI Manuel Noriega je v zaporo, njegovi privrženci pa slavijo Perez Balladares obuja politiko ubitega populista Torrijosa PANAMA - Mesec dni pred splošnimi volitvami v Panami se stranki, ki je podpirala vojaško diktaturo Manuela Antonia Noriege, nasmiha presenetljiva zmaga. Kandidat Demokratične revolucionarne stranke (PRD) Ernesto Perez Balladares ima, sodec po raziskavah javnega mnenja, vse večjo prednost pred tekmeci. Med zadnjo anketo, ki jo je izvedla neka neodvisna lokalna agencija, je kar tretjina vprašanih podprla Balladaresa, njegovega naj^ resnejšega konkurenta, nekdanjega popevkarja Ru-bena Bladesa, pa le 15 odstotkov anketirancev. Na naslednji stopnički se je z dobrimi 14 odstotki znašel general Ruben Dario Car-les, nekdanji nadzornik. Majske volitve naj bi Pa- General prisega samo še na Biblijo MIAMI - Nekdanjega panamskega diktatorja Manuela Antonia Noriego, ki so ga leta 1992 obsodih zaradi trgovine s kokainom, so v epilogu njegovega najnovejšega intervjuja prikazah kot osamljenega zapornika, ki skoraj ves svoj cas posveča molitvi in zobanju piškotov. »Njegovo najdragocenejše premoženje sta Biblija in dnevni zavitek piškotov,« je ob koncu intervjuja povedala novinarka televizijske postaje ABC Diane Sawyer, ena redkih, ki je imela možnost govoriti z Noriego odkar je v zaporu. Noriegovi odvetniki, ki so pred nedavnim vložili pritožbo na sodbo, pa rišejo drugačno sliko. Novinarjem so povedali, da preživi Noriega večino Časa za zapisniki in akti s svojega procesa in pomaga pri pripravah na pritožbeni postopek. »Prebral je že vse sodne zapisnike, vsak odstavek in vsako vrsto,« je dejal odvetnik Frank Rubino. »Mislim, da si veliko obeta od pritožbe. Je paC eden tistih, ki ne vržejo puške v koruzo tako zlahka. Pa Se nekaj -glede tistih piškotov. Ce povem po pravici, večino pojem kar jaz.« Noriega se je predal ameriškim vojaškim enotam decembra 1989, v Času vojaške invazije na Panamo. Obsodih so ga za zaroto in trgovino s kokainom, prisodih pa so mu 40 let zaporne kazni, ki jo prestaja v miamijskem zveznem zaporu. Odvetniki so povedah, da ravnajo v zaporu z Noriego lepo, Čeprav so ga osamih - zaprt je namreč v posebnem »diktatorskem apartmaju«, kot pazniki v šah imenujejo njegovo celico. Za svojo usodo krivi nekdanjega predsednika Georga Busha, ki je izdal ukaz za invazijo na Panamo. Šestinpetdesetletnega Noriego redno obiskuje njegova žena Felicidad, ki živi v Miamiju. Ena od njegovih treh hčera je odvetnica v Venezueli, druga se šola v Dominikanski republiki, tretja pa svoje življenje preživlja na poti med Miamijem in Venezuelo. Noriega ima tudi stike s teksaškim evangelistom Cliftom Bransonom, ki ga je krstil v odmoru med glavno obravnavo na miamijskem zveznem sodišču. Ob tej priložnosti so v sodno dvorano prinesli celo posebno krstilnico iz pleksi stekla in hrastovine, tako da je obred lahko potekal, kot je treba. Noriegovi odvetniki trdijo, da general iskreno veruje v boga in da je zgleden vernik. »Ljudje se norčujejo iz ljudi, ki se spreobrnejo šele v zaporu. Ce pa bi vedeli, kakšno je življenje za rešetkami, brez družine in brez vsega, kar ti je kaj pomenilo, se 'zaporniškemu spreobrnjenju’ ne bi vec rogali,« je povedal odvetnik Jon May. Noriegovi odvetniki so pritožbo vložili na zveznem pritožbenem sodišču v Atlanti že marca, sodni mehanizem pa se je premaknil šele prejšnji teden, ker je morala pritožbeni material najprej podrobno pregledati CIA, saj je bil Noriega dolga leta na njihovi plačilni listi. Do obravnave naj bi prišlo predvidoma jeseni, javnost pa bo na zaslišanju izključena, saj bodo obravnavali tudi vsebino tajnih dokumentov, ki so jih med invazijo zaplenili v Noriegovem stanovanju. Omenjeni dokumenti so ključni del pritožbe, saj jih je sodnik Wil-liam Hoeveler na prvi obravnavi izključil, s tem pa naj bi obtoženemu onemogočil učinkovito obrambo. Odvetniki so povedali, da bodo z dokumenti dokazah, da je Noriega pla- ff* ■ MAMMA. i If '■mm i ,4. 4 1 5 8 8 60 4 * % k c ir Ceval milijone dolarjev za panamsko-ameri-ške protikokainske akcije. Veliko tega denarja naj bi se steklo tudi v žepe nekaterih vladnih uslužbencev. Noriega se v pritožbi sklicuje tudi na to, da so Američani z aretacijo kršili njegovo diplomatsko imuniteto. Ce so dokazi, na katere se sklicuje Noriega, resnični, kar bežno nakazuje tudi sporočilo, da bodo javnost na obravnavi izključili, potem lahko pričakujemo, da se bo še letos zamajal stolček marsikateremu politiku, ki je imel kdajkoli priložnost osebno spoznati razvpitega diktatorja, Četudi samo po telefonu ah pa preko zajetne pisemske ovojnice... Jane Sutton / Reuter namo končno popeljale demokraciji naproti, potem ko so decembra 1989 v državi posredovale ameriške Čete, zrušile Noriego, uničile njegovo soldatesko in prisilile PRD, politično vejo režima, da se je umaknila v opozicijo. Balladares, ekonomist, ki se je šolal v ZDA in si spričo nemajhnih oblin prislužil nadimek »Bik«, se je od nekdanjega diktatorja odločno distanciral, kljub temu pa mu politični nasprotniki nenelmo očitajo prijateljstvo z Noriego. Slednji sedaj v ZDA prestaja 40-letno zaporno kazen, na katero so ga obsodili zaradi trgovanja z mamili. »Noriega je bil sramota za to deželo,« je med nedavnim pogovorom z novinarji dejal Balladares. »Nikoli nisva prijateljevala.« Medtem ko perspektivni kandidat obljublja, da se v Panamo ne ho vrnila vojaška vladavina, si je kot poh-tiCni model in vzor izbral drugega razvpitega diktatorja, pokojnega ustanovitelja PRD Omarja Torrijosa. »Moj režim bo torrijizem!« je zatrjeval zbrani množici na nedavnem predvolilnem zborovanju. »To pomeni šole, službe in izobrazbo.« Petinštiridesetletni protikandidat Blades je na začetku volilne dirke sicer povedel, nato pa se je moral soočiti s sovražno nastrojenimi lokalnimi mediji, ki so v glavnem v rokah starih političnih mogotcev, v prid pa mu ni bila niti lastna, precej omledna volilna propaganda. Nekateri vidijo v popularnem pevcu salse političnega začetnika, ki je dlje živel v Združenih državah kot v domovini. Seveda pa ni malo takih, za katere je Blades edina sveža možnost izbire na političnem prizorišču, kjer že (pre) dolgo gospoduje venCek tradicionalnih strankarskih organizacij. »To je prvi novi obraz, ki sem ga videl v zadnjih nekaj letih,« je povedal politolog Marco Gandesegui. Vladajoča desnosredinska koalicija je izgubila ves predvolilni polet, saj se je javno mnenje očitno obrnilo proti predsedniku Guiller-mu Endaru, ki menda ničesar ne stori za siromašne, brezposelne množice, medtem ko je gospodarski razcvet prinesel bogatim še veC bogastva. Sam predsednik se je odločil za imidž »Čakajočega križem rok« ter razglašal poročevalcem, da »se že veseli trenutka, ko bo lahko zapustil položaj«. Koalicija je nastala kot protiutež vojaškemu režimu in se z njim politično spopadla na volitvah leta 1988, ki jih je Noriega nato razveljavil. Svoje možnosti za ohranitev oblasti je še dodatno pokvarila v začetku leta, ko se je razcepila v dva tabora - konservativno krilo Molirena of Carles in populistično stranko Arnulfista, ki jo je vodila Mireyje Mo-scoso de Gruber, vdova nekdanjega dolgoletnega predsednika Amulfa Ariasa. Dobra tretjina volilnih upravičenčev, nezadovoljna s pičlo izbiro, se še ni odločila, komu naj odda svoj glas. Spomini na življenje pod Noriego še živijo, Enda-ra pa ljudem zadnjih nekaj let ni prinesel nic pretresljivo novega. Panamci so vsega skupaj že siti. »Na spisku je nekaj tipov, ki so delali za vojsko, pa dva ah trije bogatini in popevkar. Ne bi, hvala,« je odkrito povedal taksist Lorenzo. David Luhnov / Reuter Demokrati v koaliciji s SOPS na lokalne volitve LJUBLJANA - Demokrati Slovenije (gre za tisti del, ki se ni združil v novo LDS) so imeli včeraj prvi posvet predsednikov in predstavnikov občinskih zborov, na katerem so bile zastopane vse občine. Pogovarjali so se predvsem o pripravah na letno konferenco, ki bo sredi junija, in na septembrski kongres. Do takrat morajo, kot je dejala Danica Simšič, predsednica glavnega odbora Demokratske stranke, rešiti zlasti kadrovske probleme. Oblikovali so tudi 15 delovnih skupin za različna področja (kultura, šolstvo, sociala, šport, gospodarstvo z obrtništvom in podjetništvom, pravna država,...), ki morajo do letne konference natan- Povabila v koalicijo zaenkrat še niso dobili (Foto: B, P.) Cno definirati strankine programske usmeritve. Članarina, ki je sicer do zdaj niso pobirali, bo po novem znašala 500 tolarjev, za študente, upokojence, socialno ogrožene 100 tolarjev, za podporne elane pa veC kot 500 slovenskih tolarjev. Velik del svojega Časa so demokrati namenili tudi lokalni samoupravi, konkretnim problemom, ki tarejo različne občine, zavzeli pa so se tudi za to, da bi nove občine dobivale 20 odstotkov od dohodnine in ne 16, kot je predlagala vlada. Demokratska stranka bo na lokalnih volitvah merila moči v vseh občinah, v vsaj 30 (sedanjih) lokalnih skupnostih pa bodo nastopili skupaj s Slovensko obrtno podjetniško stranko. Na včerajšnjem posvetu je bilo med udeleženci govora tudi o namigih, da so demokrati kandidati za vstop v vladno koalicijo, vodstvo stranke pa je zatrdilo, da jim premier Drnovšek tega do danes še ni ponudil. Tjaša Slokar Kamniti ježek privablja turiste SKORNO - Predstavniki turističnih jam Slovenije in turistični delavci so se včeraj srečali v tem kraju, kjer je bila prireditev ob 15-letnici Rotovnikove jame. Podzemno jamo je pri rušenju zidov stare hiše odkril domačin Jurij Rotovnik in jo skupaj s elani šaleškega jamarskega društva Podlasica iz Topolšice uredil za turistične oglede. Njena posebnost je aragonitni bodičasti ježek, ki ga turisti občudujejo. Okoli 60 metrov urejenih podzemnih rovov si je doslej ogledalo že 40.000 domačih in tujih obiskovalcev. Pomembno je tudi urejeno gostišče, skozi katerega je speljan vhod v jamo. Slovenski jamarji so govorili o dejavnosti in menili, da ni samo odraz ljubiteljstva in prostega Časa. Raziskovanje podzemnega sveta je znanstveno delo, jamarstvo pa dopolnjuje še turistično ponudbo. Pri tem je Andrej Mihevc, predsednik jamarske zveze Slovenije, opozoril na škodljivost množičnih obiskov. Velike jame so na slabšem, saj je v manjših pristnejša neposredna navezanost z ljudmi. Boljše pa so tudi možnosti za osveščanje in izobraževanje. Zato je Rotovnikova jama značilna speleološka kraška učilnica. Za jamo skrbi vsa družina, obiskovalci pa so obenem še njihovi gostje. Predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožic je pojasnil zamisel o spremenjenem izkoriščanju naravnega bogastva v turistične namene. Jamarstvo je obetajoče, ker imamo veliko kraških jam, so pa tudi naša posebnost. Ljuban Naraks JANEZ DRNOVŠEK NA DOLENJSKEM Nov Krkin obrat med najsodobnejšimi na svetu Premier govoril tudi o aktualnih problemih naše države NOVO MESTO - Na včerajšnjem kolegiju direktorjev Dolenjske in Bele Krajine, ki ga je sklical predsednik izvršnega sveta novomeške skupščine mag. Boštjan Kovačič, je premier dr. Janez Drnovšek najprej predstavil trenutne ekonomske razmere v državi. Po njegovih besedah je vzpostavljena določena ekonomska stabilnost, saj so v zadnjem Času osnovni gospodarski indikatorji pozitivni. 2e od lani je opazno oživljanje proizvodnje, ki je bila v letošnjem marcu za šest odstotkov višja kot v enakem obdobju lani, uspešno je obvladovanje inflacije z nizkimi stopnjami, celo nezaposlenost se zmanjšuje. Od ostalih področij - na katerih vlado Čaka še veliko dela - pa je omenil zniževanje obrestne mere, visoko javno porabo iii rast plaC, ki že ogroža našo konkurenčnost na tujih trgih. Med podjetji, ki tudi v teh težkih Časih uspešno poslujejo, sodi novomeška tovarna zdravil Krka, ki jo je okrajni odbor z odločbo ustanovil na včerajšnji dan pred 40. leti. Glavni cilj vCeraj odprte naložbe je posodobitev fermentacijskih zmogljivosti, omogočanje ekonomične proizvodnje, ter zagotovitev pogojev, ki jih zahtevajo evropski in ameriški predpisi za prodajo teh proizvodov na najzahtevnejša tržišča. S to naložbo je Krkin obrat fermentacije - ves proces je računalniško spremljan in voden - med najsodobnejšimi v svetu. Tehnološki postopki so plod lastnega razvoj-no-raziskovalnega dela. Naložba je vredna 27 milijonov nemških mark. Od tega je bilo v opremo vloženo 16,3 milijona nemških mark, v gradbena dela 3,1 milijon nemških mark, v varstvo okolja sedem milijonov nemških mark in v energetsko infrastrukturo 0,6 milijona nemških mark. S to posodobitvijo se bodo še bolj utrdili v svetovnem vrhu proizvajalcev antibiotikov. S proizvodnjo cinkbacitracina zasedajo drugo mesto, s proizvodnjo oksitetracikli-na pa so med prvimi tremi proizvajalci na svetu. Večino antibiotikov (98 odstotkov izvozijo) prodajo na Japonsko, ZDA ter na trga srednje in zahodne Evrope. Lani so tako izvozili za 15 milijonov nemških mark, z novo naložbo pa načrtujejo izvoz v višini 34 milijonov nemških mark. Jože Zura Premier Drnovšek je tudi povedal, da problem, s katerim se zaradi denacionalizacijskih zahtevkov sooCa občina Trebnje, že preučujeta ministrstvi za finance in pravosodje. Drnovšek se je strinjal z mnenjem nekaterih ra-zpravljalcev, da se v gospodarstvu pojavlja preveC afer, ki jih - po njegovem mnenju - lansirajo tisti, ki si želijo nestabilnih razmer in kot posledico tega tudi politične spremembe. Glede zamrznjenega premoženja na Hrvaškem pa vlada pripravlja nov krog pogajanj in dodatne (zaostrene) predloge, je se dejal Janez Drnovšek. (STA) STAVKA ZDRAVNIKOV V ŠEMPETRSKI BOLNIŠNICI V ponedeljek bodo zdravniki stavko še zaostrili Med naročenimi pacienti, ki jih stavkajoči niso sprejeli, je bilo veliko slabe volje ŠEMPETER PRI GORICI - Stavka zdravnikov, vključenih v sindikat Fides, v Sempetrski bolnišnici Se traja. Včeraj se je iztekel že Sesti dan, odkar zdravniki delajo po tako imenovanem stavkovnem delovnem programu: sprejemajo le najnujnejše primere, druge pa zavračajo. Zaenkrat še ni bilo večjih težav, le kakih dvesto pacientov, ki so bili naročeni na pregled, niso mogli sprejeti. Koliko slabe volje je bilo med njimi - mnogi so prišli iz zelo oddaljenih krajev - ni treba posebej poudarjati. V ponedeljek bodo zdravniki, kot smo že pisali, stavko še zaostrili. Sprejemali in obravnavah bodo le tiste bolnike, katerih življenje bi bilo brez zdravniškega posega v nevarnosti, vse druge pa bodo na- potili v druge zdravstvene ustanove, na primer v Klinični center v Ljubljano. Zvedeli smo tudi, da se bodo v ponedeljek zjutraj sestali člani sindikata Fides, ker bodo pretresli dosedanje rezultate in se odločili, kako naprej; sestal se bo tudi sindikat zdravstvenih in socialnih delavcev, ki razglaša za ta dan stavko prod zahtevam zdravnikov, zbranih v sindikatu Fides, in svet zavoda, ki se bo odločil, kaj storiti, da bol- nišnica ne bo prikrajšala tistih, ki jo potrebujejo. Ta organ (Svet zavoda) je na petkovi seji pozno zvečer ponovno obravnaval zahteve Fidesa in 320 delavcev sindikata. Svet zavoda ugotavlja, da ni razlogov za stavko. Poudarjajo, da bodo Fidesove zahteve za razrešitev sveta zavoda in direktorja obravnavah po zakoniti poti. Zato je dal svet zavoda Fidesu pobudo, da do razrešitve tega vprašanja sindikat začasno prekine stavko. V tem Času naj se zagotovi nemoteno delo v bolnišnici. (V. C.) Ponudba za sodelovanje LJUBLJANA - Slovenski minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc je prejel pismo nemškega zveznega ministra za raziskovanje in tehnologijo Paula Kmegerja, v katerem predlaga, da bi obe državi ustanovili mešano komisijo. Njena naloga naj bi bila periodično dogovarjanje o sodelovanju in ocenjevanje aktivnosti. (STA) DEFEKTOLOŠKI IZOBRAŽEVALNI DNEVI Komunikacija je bistvo dela z olroki PORTOROŽ - Včeraj so se zaključili drugi defektološki izobraževalni dnevi na temo Interdisciplinarni pristop v defektologiji, ki jih je v portoroškem Avditoriju pripravilo Društvo defektologov Slovenije. Ena od organizatorjev srečanja prof. Branka D. Jurišič s Pedagoške fakultete v Ljubljani je povedala, da je posvet uspel, saj sta na njem teorija in praksa našla »skupni jezik« na najboljši možni način. Ključne teoretične referate so prispevali dr. Darko Opara, ki je podal teoretični uvod v interdisciplinarnost, mag. Stane Košir, ki se je obširno lotil komunikacije kot dejavnika sodelovanja med strokovnjaki in prizadetim otrokom, ter dr. Egi-dija Novljan s podrobnejšo analizo ene od tem, ki jih je predstavil Košir -odnos med starši in prizadetim otrokom. Iz omenjenih referatov je zraslo, Ce se izrazimo slikovito, košato drevo koreferatov, ki so jih na podlagi lastne prakse predstavili udeleženci s »terena«, to je raznih centrov za telesno in duševno prizadete otroke, mobilnih služb, varstveno-delovnih centrov ipd. Rezultat srečanja je utrjeno spoznanje, da je komunikacija vseh, ki prihajajo v stik s prizadetimi otroki, bistvo njihovega dela. V pritličju Avditorija je bila ob tej priložnosti razstava učil, zvočil, video posnetkov in mnogih drugih novosti in izboljšav za delo s prizadetimi otroki. Andrej Žnidarčič Februarske plače višje v 125 podjetjih LJUBLJANA - Februarske bruto plaCe so se v primerjavi z januarskimi povečale v 125 panogah dejavnosti, v 17 panogah pa so se zmanjšale (najbolj v kulturi, umetnosti in informiranju), je v analizi gibanja plač ugotovil državni zavod za statisitko. Povprečne bruto plaCe so se namreč v februarju glede na januar povečale za 4, 1 odstotka, v gospodarstvu za 2, 7 odstotka in negospodarstvu za 7, 8 odstotka. Glede na lanski februar so se bruto plaCe povečale za 18, 3 odstotka, v gospodarstvu za 23, 9 odstotka in negospodarstvu za dva odstotka. Zavod RS za statistiko ugotavlja, da so se februarja glede na januar najbolj povečale plaCe v zdravstvu in socialnem varstvu (za 11,3 odstotka), družbenih organizacijah in skupnostih (za 9, 8 odstotka), financah in poslovnih storitvah (za 13, 8 odtotka). Glede na isti mesec lani so se plaCe najbolj povečale v dejavnosti financ in drugih poslovnih storitvah (za 32, 5 odstotka). Za nadure je bilo v februarju v povprečju izplačanih 1314 tolarjev, kar predstavlja 1,5 odstotka izplačanih februarskih plaC, od tega v gospodarstvu 1057 tolarjev in negospodarstvu 2155 tolarjev. Povprečna bruto plaCa za plačano uro dela v podjetjih in drugih organizacijah je februarja znašala 525 tolarjev, v gospodarstvu 495 in negospodarstvu 619 tolarjev. Glede na januar se je bruto ura dela povečala za 6, 5 odstotka, v gospodarstvu za 5, 3 odstotka, negospodarstvu pa za 9, 4 odstotka. (STA) m mMm Oldtimerji v Ljutomeru LJUTOMER - Prleško društvo za ohranjanje tehnične kulture in dediščine Johann Puch iz Ljutomera je vCeraj na Glavnem trgu pripravilo pomladansko predstavitev društva in razstavo vozil. Na srečanje so povabili tudi elane sosednjih klubov old-timerjev iz Murske Sobote in Maribora. Radovedneži so si lahko ogledali okrog 70 starih motociklov in avtomobilov. Člani društva Johann Puch so lastniki 30 motociklov in petih avtomobilov. Med avtomobili je najstarejši chrysler iz leta 1923, med motorji BSA iz leta 1913, lastnik obeh pa je Jožef Kunc. Prireditev so za predstavitev izkorisitli tudi trgovci novih avtomobilov in opreme. Društvo Johann Puch je ustanovilo 12 zanesenjakov - ljubiteljev tehnike in kulturne dediščine. Danes ima že 82 članov in sedem častnih elanov. »Smo društvo odprtrega tipa,« pravi tajnik društva Miran Preinig. »Naš namen je ohranjanje tehnične kulture in dediščine. Ne zbiramo samo starih motornih vozil, ampak vse stare stvari - od kolovratov do stružnic.« (G. O.) Priznanje kobariškemu čudežu KOBARID - Turistična zveza Slovenije je vCeraj izročila Turističnemu društvu Kobarid posebno priznanje za uspešno povezovanje kulturne dediščine s turizmom in za uvrstitev kobariškega muzeja med evropske muzeje leta. Priznanje je predsedniku turističnega društva Pavlu Sivcu izročil tajnik TZS Lojze Soster. Kobariški muzej je namreč ponesel ime tega prijetnega slovenskega mesteca in države Slovenije v svet. Za promocijo Slovenije je, kot je rekel tajnik TZS Lojze Soster, naredil toliko, kot so naredile zanjo slovenske smučarke in smučarji. Tudi za naprej imajo v kobariškem muzeju kar veliko načrtov in upajo, da jih bodo uspeli uresničiti. Oktobra meseca, ko se izteka obletnica znanega »kobariškega Čudeža«, nameravajo obiskovalcem ponuditi nekaj novosti. Tako bo urejena posebna soba v muzeju, v kateri bodo italijanski zgodovinarji prikazati svoje videnje dogodkov pri Kobaridu (lani je bila odprta tako imenovana avstrijska soba), prav tako bodo pripravili nekaj novih pogledov na vojaško sanitetno službo v prvi svetovni vojni. (V. C.) Odkrili spomenik Franu Miklošiču LJUTOMER - Nekdanji in sedanji profesorji in dijaki so v petek proslavli 30. obletnico ustanovitve gimnazije Frana Miklošiča. V poznih popoldanskih urah so pred poslopjem gimnazije najprej odkrili spomenik Franu Miklošiču. Spomenik je izdelal ljubljanski akademski kipar Drago Tršar. Leta 1991 je bil postavljen pred Univerzitetno knjižnico v Mariboru. Ker je bil na izpostavljenem mestu kar nekajkrat poškodovan, so se odločiti, da se spomenik preseli v Ljutomer, Univerzitetna knjižnica pa bo v svoji avli postavila nov Miklošičev doprsni kip. (G. O.) NEDELJSKE TEME Nedelja, 24. aprila 1994 13 NEKAJ MISLI OB OBLETNICI OSVOBODITVE Priložnost za razmislek in gradnjo prihodnosti V povojnih letih je tonil postopno v pozabo in se kot marsikaj, ki se utrujeno po-ftavlja, spremenil v nekaj obrednega in malo občutenega. Sedaj pa, po zmagi desničarskega kartela svoboščin na volitvah 27. In 28. marca, postaja spet aktualen. Se zla-sti, ker se je vzvodom oblasti in upravljanja demokratične države približala stranka -Nacionalno zavezništvo, ki s svojimi najvidnejšimi voditelji sicer poudarja, da je tre-oa predati fašizem zgodovini, kljub temu Pa se ne odpoveduje dediščini dvajsetletne diktature. Ce izvzamemo prva povojna leta, je bila redkokdaj v zgodovini razprava o 25. aprilu, dnevu osvoboditve Italije izpod nacifa-Sistienega jarma tako vroča, kot v teh dneh. Ce izvzamemo Trst, ki je bil zaradi svoje specifike v Italiji izjema, saj so tu stalno plamtele strasti in je desnica vsako volilno kampanjo spremenila v neke vrste referendum o fašizmu in antifašizmu, o pravicah manjšine in proti njim, od odnosih s sosedi, se je v Italiji v zadnjih 15 letih redkokdaj vnela tako ostra debata o fašizmu in vrednotah antifašizma in o pomenu 25. aprila, kot se je v teh dneh. Res je, da so ob občasnih zgodovinskih odkritjih in ob posameznih dogodkih polemike, analize in razmišljanja polnile strani Časopisov. Toda nikoli kot v teh dneh - to je vsaj moj vtis -ni razprava prodrla tako globoko, ni zajela tako Širokih slojev in države v celoti, ni spet zajela vrednot, ki so bile temelj prve italijanske republike in njene skoraj petdesetletne povojne zgodovine. Paradoksalno bi lahko celo trdili, da je v teh tednih mogoče doživljati v vsej državi klimo, ki je bita nekoč značilna za nekatera mejna mesta kot sta Trst ah Bočen. Vzporedno s soočanjem med desnico in levico pa razprava - včasih polemično ostra - vzpodbuja soočanje tudi med samimi demokrati. Kaj je danes 25. april? Kaj nam pomeni? Kakšen cilj in doseg naj imajo manifestacije ob obletnici osvoboditve? Naj bodo potrjevanje vrednot Odporništva in boja za svobodo, ah pa tudi - in morda predvsem - odgovor levice na nedavno volilno zmago desnice? K tej klimi najbrž veliko prispeva tudi dejstvo, da so Evropa in ZDA redkokdaj tako pozorno - in tudi s precejšnjo zaskrbljenostjo - spremljala italijansko dogajanje. V zadnjih mesecih so tuji mediji usmerili žaromete pozornosti na dogodke, ki so jih italijanski Časopisi sicer obdelali, vendar manj pozorno kot tuji poročevalci: večkratna volilna uveljavitev misovske poslanke Alessandre Mussolini, ki je vse svoje karte stavila zlasti na svoj priimek; uveljavitev voditelja tedaj Se MSI Gianfranca Finija na rimskih občinskih volitvah in nato uspešnost njegovega novega gibanja - Nacionalnega zavezništva na političnih volitvah. Temeljno vprašanje, ki ga je mogoče zaznati v vseh poročilih, ni samo to, kaj se dogaja v Italiji, paC pa predvsem to, ah Italija na- poveduje pojav, ki bi v prihodnje lahko nelhjem - ima za eno od značilnih itahjan-imel širšo evropsko razsežnost. Skratka ali skih narodnostnih potez, je Škorenj znanilec desničarskega vetra, ki Edini znak sramu zaradi te preteklosti je bi lahko zapihal po vsej stan celim. bilo mogoče zaznati v dejstvu, da je vseh Vse to je nedvomno prispevalo k nae- petdeset povojnih let pojem desnice imel lektrenju ozračja v Italiji. Predvsem pa je v negativno valenco. NihCe se ni rad proglašal ozadju današnje razprave in današnjih po- za desničarja, raje je sodil med zmneme ah lemik mogoče občutiti dejstvo, da Italija in centriste. Eden od bistvenih premikov, ki je Italijam - za razliko od drugih evropskih po oceni sociologov in psihologov zaznaven držav - niso nikoli obračunah s svojo zgo- po jesenskih občinskih in političnih spo- dovino. Obsodba fašizma je bila sicer v mladanskih volitvah, je predvsem dejstvo, preSnjih letih vselej jasna, prevladoval pa da je pojem desnice kot politične kategorije je kljub vsemu - kot kolektivno opravičilo - izgubil negativni predznak. Vendar v ra- stereohp »Itaham brava gente«. Skratka tu- zmerah, ko se italijanska desnica Se zdaleč di pod fašizmom in kot fašisti naj bi Italija- ne zgleduje po evropski demokratični in ni ohranili humanost in omilili surovost konservativni desnici, paC pa ohranja svoje- diktature, ker so v osnovi paC »dobri lju- vrstne poteze zlasti z Nacionalnim zavezniš- dje«. Zato so tonila v pozabo in so bila z tvom, taka desnica v Evropi vzbuja zaskr-zgodovinskega vidika le poredko obdelana bljenost Protislovnost teh potez prihaja do grozodejstva, ki jih je zagrešila italijanska izraza tudi v najbolj umirjenem voditelju gi- vojska med kolonjalno vojno v Afriki, po- banja, Gianfiancu Finiju, Id se je - sicer v za- zabljena so bila grozodejstva v Sloveniji in sebni obliki - poklonil spominu žrtev Arde- na Hrvaškem, pozabljeni rasni zakoni, po- atinskih jam, v isti sapi pa Benita Mussolini- zabljeno dejstvo, da so na primer v tržaški ja proglasil za največjega italijanskega drža- Rižami (na fotogufiji Seigia Ferrarija) tudi vnika stoletja In še; poziva, da bi 25. april fašisti sodelovah z nacisti in da brez pri- postal dan sprave in preseganja petdesetle- spevka fašistov bi najbrž Rižarna ne posta- tnega sovraštva med Italijani, obenem pa la tako strahotno moriSCe, kot je dejansko noCe obsoditi fešistiene diktature, paC pa jo bila. Na to je vplival tisti transformizem, ki je pripravljen le izrocih zgodovini, ga marsikdo - vključno z Indrom Monta- Zaskrbljenost naraSCa tudi v Italiji v Ča- su, ko revanšizem desnice spet dviga glavo v odnosih do Slovenije. Nacionalno zavezništvo je s svojimi vsedržavnimi voditelji, kot je Mirko Tremaglia, in krajevnimi epi-goni, kot je Roberto Menia, prešla v ofenzivo, točneje zaostrila tisto politično usmeritev, ki jo je med volitvami iz politične oportunosh nekoliko prikrila in se delno potuhnila za na videz pomirjujoči Finijev obraz in njegovo geslo vladne desnice. Težko je verjeti, da bi Nacionalno zavezništvo - kljub razvpih verbalni ofenzivi - lahko prešlo od besed k dejanjem. Toda dejstvo, da se doslej Forza Italia ni javno in odločno ogradila pred tako ofenzivo, paC pa skusa le nekoliko ublažih ton polemike, in da se tudi Severna hga ni odločneje zoperstavila misovski nostalgicnosh, skrbi. Kajti nevarno je, da se Se okrepi tisti že poznani mehanizem nedavne preteklosti, po katerem osrednja oblast sicer ne osvaja ekstre-mistienih revanSistiCnih staliSC, vendar jih ima za krinko, pretvezo in opravičilo, da zavira razvoj odnosov s sosedi, predvsem pa da krni pravice slovenske narodne manjšine, pa tudi drugih jezikovnih skupnosti- na primer furlanske. Zaskrbljenost pa ne zadeva samo Furla-nije-Juhjske krajine, paC pa je zaznavna tudi v SirSem državnem okviru. Tedniku L’Europeo, ki je vpraševal, ah obstaja vzpo-redje med današnjo situacijo in predfasisti-Cnim obdobjem, je samo zgodovinar Giordano Bruno Guerri odgovoril, da se »to vprašanje ponavlja vsakih šest ali sedem let. Odgovor pa je vselej isti: Ne. NihCe ne grozi državi s pištolo v roki, ni pohtiCnega nasilja in demokracija spoštuje svoja pravila«. Drugi so bili manj optimisti. Premier Carlo Azeglio Ciampi je v nekem intervjuju izrazil upanje, da ga ne bo doletela ista usoda kot Facto (zadnji liberalni premier pred pohodom na Rim), lider Lige Umber-to Bossi je večkrat poudaril pomen antifašizma, tudi hidro Montanelli je z naslovnimi stranmi svojega dnevnila La Voce opozoril na nekatere stičnosti. »Bolj kot vrnitev fašizma me skrbita pobarbarjenje politične debate in nestrpnost Italijanov,« je poudaril škof iz Ravenne msgr. Ersflio Tonini. In podobno je bilo mnenje politologa Gioigia Gallija, ki ne verjame v nevarnost fašizma, skrbi pa ga«vse večji konformizem in težnja, da se nasprotnika prikaže kot demona, kar vodi v nestrpnost in avtoritarizem«. Na isti valovni dolžini je bil tudi levičarski zgodovinar Luciano Canfora. »Problem ni nevamot, da bi se vrnili fezi,« je izjavil tedniku L’Europeo, »nevarnost je veliko hujša, ker bi lahko zdrsniti v režimske rešitve s telekracijo, telematiko, z redukcijo pohtike na ozko klubsko dejavnost in s siromašenjem demokracije. Bati se moramo novih avtoritarizmov, ne pa nostalgi-Cnosti za starimi.« Ce je to okvir, je očitno, da morajo tudi demokratične sile ubrati drugačno pot in drugačno strategijo. In da v tem okviru mo- ra imeti tudi praznovanje 25. aprila drugačen pomen. »Ce bo nadaljevala po dosedanji poti,« je dejal beneški župan, filozof Massimo Cacciari, »je levica obsojena na stalni poraz. Osvoboditi se mora cmeravosti, razpihovanja zaskrbljenosti, dvigovanja zastarelih zastav ob 25. aprilu. Ce bo dopustila, da jo spet preplavi ideologija, bo omogočila nasprotniku, da stalno zmaga.« Praznovanje obletnice osvoboditve zato ne sme biti neke vrste »vrnitev na barikade«, ne sme biti odraz želje, da bi bila množična udeležba na slovesnostih (v množično udelCežbo nihče ne dvomi) neke vrste re-vanSa za volilni poraz 27. in 28. maja. Letošnji 25. april - Ce hočemo sodobno tolmačiti resnični duh tega praznika in njegovo idejno vsebino - mora biti to priložnost za potrditev vrednot Odporništva, ki so bile pretite v italijansko Ustavo, vendar z duhom, ki je primeren Času in ki ne ne oživlja in obuja duha in nasprotij prvih povojnih let. Cacciari je pred nekaj dnevi nakazal naprednim silam pot, ki bi jim lahko omogočila krepitev in tudi perspektivo zmage: »1. Združiti je treba različne duše, ki sestavljajo napredno zavezništvo. 2. Imenovati ožji odbor, ki naj ima stalno koordinacijsko vlogo. 3. Sklicati vsako leto konvencijo progresistov, da se preveri opravljeno delo in programe. Ob koncu pa je treba eno leto pred volitvami organizirati primarne volitve, da bi izbrati liderja in politično platformo, s katero naj se napredno zavezništvo predstavi votilcem.« Recept je preprost, vendar prav v tej preprostosti zanimiv. Pravilno tolmačen 25. april bi lahko bil prvi korak na tej poti. Predvsem pa mora biti to priložnost za učvrstitev vezi med vsemi demokrati - levimi in desnimi, za potrditev poti, ki vodi k sožitju, k sodelovanju in v Evropo. Spone preteklosti je treba preseči in nekaterih stereotipov se mora nujno osvoboditi tudi levica. Nobenega dvoma ni, da je fašizem relikt, ki ga je zgodovina obsodila. Ostaja pa vprašanje, zakaj petdeset let po porazu in padcu fašizma toliko mladih lahko nasede neofašističnim in skrajno desnim geslom, zakaj se skoraj polovica volilcev v Rimu ali Neaplju lahko opredeli za misov-skega kandidata, če ima kot edino alternativo izrazito levo obarvanega tekmeca. 25. april naj bo priložnost za razmislek o vzrokih moralnega kraha prve republike, ki je propadla kljub temu, da je njena temeljna tistina-Ustava slonela na vrednotah odporništva in antifašizma. Dvigovanje izključno ideoloških zastav ne obsoja levice samo na poraz, z njim se progresisti odpovedujejo in izneverjajo pravilnemu tolmačenju svoje vloge: biti taki interpreti razvoja, ki znajo presegati spone preteklosti in samokritično zavrniti vse zgrešene izkušnje, obenem pa nakazovati nove cilje in perspektive pou-darjenjem vrednot človeka, svobode, sožitja in solidarnosti. VojmirTavCar RIŽA R N A PRI SV. SOBOTI Jutri bo tu v našem mestu osrednja slovesnost ob 25. aprilu v Rižarni pri Sv. Soboti, ki je bila edino nacistično uničevalno taborišče v Italiji. V Rižarni so v krematorijski peci zgoreli slovenski, hrvaški in italijanski antifašisti, tu je bil nekak zbirni center za Žide, ki so jih nato s posebnimi transporti pošiljali v nemška taborišča smrti. Ni torej naključje, da pri nasvsako leto proslavljamo 25. april prav v Rižarni. In tokrat bi morala biti udeležba takšna, da ne bi bilo dvoma o tem, kakšna so še naša Čustva do fašizma in nacizma, kakšna so naša Cutva do idealov, za katere so umirali na bojiščih in v zaporih, pri nas pa tudi v krematorijski peci tisti, ki so verjeli, da mora sloneti prihodnost sveta na miru, svobodi, demokraciji in enakopravnosti vseh. 25. april Časovno ni daleč od tistih prvih dni aprila 1944, ko so v Rižarni nacifašisti prvič preizkusili delovanje peci in v njej zažgali trupla 71 talcev, ki so jih, kot represalijo za atentat v openski kinodvorani, 3. aprila 1944 ustrelili na Opčinah. Dolge se ni vedelo nic o tem, kam so ta trupla izginila. Potem sc med zbiranj em gradiva za proces proti krivcem zločinov v Rižarni, ki je bil sredi sedemdesetih let v Trstu, našli tudi ta podatek, ki kaže, da je sicer uradno krematorijska peč začela delovati 21. junija 1944, svojih prvih 71 žrtev pa je»pogoltnila« že v začetku aprila istega leta. O tem je pred leti veliko pisal pokojni novinar Albin Bubnič, prav gotovo eden najboljših poznavalcev Rižarne in njene zgodovine. V enem od svojih Člankov je zapisal: »Sele zdaj, med zbiranjem gradiva za proces proti krivcem zločinov v Rižarni, se je izvedelo, da so trupla ustreljenih talcev na Opčinah pripeljali v Rižarno, jih tu sežgali in tako peizkusili, Ce bo Simbol tržaškega antifašizma Neva Lukes peC dobro delovala. Sam teti a n j i esesov-ski poveljnik Rižarne J o s e f Oberha- user je takrat izjavil, da so v Rižarni sežgali trupla partizanov, ki so bili ustreljeni na Opčinah. Se več je povedal esesovski stražnik v Rižarni Karl Dubois, ki se je spomnil, kako so v krematoriju, ki ga je zgradil "specialist” na tem področju Erwin Lambert, zažgali od 70 do 80 trupel partizanov.« Po teh prvih žrtvah je v Rižarni končalo še nekaj tisoC antifašistov. Točnega števila ni; ve pa se, da je peC paC gorela noC in dan, da so v Rižarno voziti nacifašisti kamione in kamione ljudi, ki so jih zajeti po istrkih in naših vaseh, ki so jih imeti zaprte v koronejskih zaporih itd. Zadnje dni pred koncem vojne so hoteti na- cisti sledove svojih zločinov zbrisati. Porušiti so peC, znositi na kupe zoglenenih trupel na breg in jih vrgli v morje in uničili podatke o tistih, ki so končali v Rižarni, kot seveda tudi imena domačih kolaboracionistov, ki so jim pomagali pri zbiranju žrtev in so ostati z izjemo nekaterih - še do danes uradno neznani. Mi Rižarne ne smemo pozabiti, ne smemo pozabiti vseh, ki so v njej umrli. Ce smo mladim vse premalo povedati, kaj se je v tem poslopju dogajalo, potem je prav sedaj priložnost, da vse te spomine obudimo skupaj. Pa ne zato, ker bi hoteti podpihovati mržnjo, ati sovraštvo, temveč ker želimo opozoriti svet, da se primer Rižarne in tolikih taborišč smrti ne sme nikoli vec ponoviti, da sta rasizem in razpihovanje nacionalne mržnje tista, ki lahko povzročijo nove zločine in nove uničevalne akcije. Svet je premagal nacizem in fašizem, ni pa uničil njegovih, danes še posebno nevarnih idej in načrtov. Rižarna in z njo 25. april morata imeti letos, kot imperativ, boj proti fašizmu, boj za mir in svobodo v svetu - tu pri nas pa tudi boj za sožitje med tu živečima narodoma. UVODNA MISEL Maji v Bregu Martina Repinc Kakšno usodo so vile rojenice dodelile publikaciji Maji v Bregu, lahko zaenkrat le ugibamo: o naklonjenosti elementov pri zaploditvi ideje bi lahko spregovorili mentorji, profesorji; o preraščanju ideje v konkretnejšo obliko bi znali vec povedati otroci, glavni nosilci celotnega projekta; definitivno pa so skrojili brošuri podobo vsi tisti, ki so ji pomagali, da zagleda luC sveta. Razlogov za radost je veliko, kot prvi ta, da je v naši sredini spet zacvetela roža: slovenska beseda. Spodbudno je, da goji ta cvet tudi generacija najmlajših, na kateri slonijo naša upanja, in to nam, v tem specifičnem trenutku, lajša občutek nemoči in zbeganosti. Se bolj pa se lahko veselimo nad dejstvom da se gojenje slovenskega jezika tako globoko povezuje ,s spoznavanjem in ohranjevanjem slovenske kulturne dediščine. Hvalevredno je, da znajo in zmorejo vzgojitelji naših otrok v šolski program vključevati tudi elemente, ki navidezno vanj ne bi spadali; "predpisano po programu” znajo obogatiti z razsežnostmi, ki presegajo strogo didaktiko šolske ure in njeno (občasno) papimatost. Otroci pa v takih okoliščinah najlažje spoznajo svoje korenine in torej sebe. Publikacija je dokaz, da lahko običaj postavljanja Maja okrasimo še s celo vrsto konotacijskih elementov. Z njimi segamo v bistvo tega praznovanja, odkrivamo njegovo preteklost in skozi spreminjanje v Času in proštom ugotavljamo njegovo živost. S to publikacijo in njeno vsebino se vračamo v preteklost in se obenem zavezujemo za prihodnost. Z oživljanjem običajev letnega oziroma koledarskega ciklusa odkrivamo v naši skupnosti verovanja, ki segajo daleC v predkrščansko kulturno plast. Iz meglice zgodovinskega spomina se prebuja človek dveh letnih Časov: zime in poletja, teme in sonca, smrti in življenja nad njo. In po tem arhaičnem verovanju naj bi se življenje, torej poletje, začenjalo prav ob izteku aprilskih dni v majske. Verovanje je vključevalo tudi različna obredja plodnosti, s katerimi naj bi si Človek zagotovil naklonjenost naravnih sil; sil, ki so ga eksistenčno pogojevale pri pretežno pastirsko in poljedelsko naravnanem načinu življenja. V tej odvisnosti moramo iskati razlog animističnega verovanja, da je tudi vegetacijski svet svet duhov. Vsaka bilka, vsak cvet, vsako drevo je, z ozirom na povedano, skrivalo v sebi nadnaravne sile. V tem kontekstu je še najbolj izstopalo zimzeleno rastlinje, ki ga niti zima ne njen pogubni mraz nista uspela uničiti. Praznovanje poletja se je začenjalo v znaku zimzelenega drevesa, na katerega so cepili izrazito pomladansko drevesce in tudi s tem skušali dokazati neu-sahljivost življenjske moči. Nova življenjska moC pa ni prežela le vegetacijskega sveta: v zrelejše življenjsko obdobje je bilo treba vsako leto na novo, z vzporednim ceremonialom, pospremiti generacijo mladenk in mladeničev. Na področju družbene kulture prastarih ureditev so bile fantovske in dekliške skupnosti izraz širše plemenske celice, ki si je štela v Čast, da lahko novo generacijo obredno uvede v veliko skrivnost in prva ponujena priložnost je bilo nadnaravno, animistično praznovanje pomladi. Nove človeške in naravne sile so se strnile z velikim upanjem v prihajajoče novo leto. Predkrščanska plast pa se v Bregu srečuje s sodobno kulturno plastjo in v njej vnovič zaživi: dopolnilno noto so Maju pridale še spremenjene ideološke in socialne okoliščine z uvajanjem prvomajskega slavja Prastari običaj se je, kot že povedano, preoblikoval v Času in proštom ter s tem pridobil na vitalnosti. Res je, da se Maj ne postavlja samo v Bregu. Koliko vasi samo na Bavarskem se v teh dneh pripravlja na njegovo dviganje po vzorcu, ki smo ga baje prevzeli po keltskih plemenih. Pa je vendarle povsod samosvoj, njegova specifika zaživi v detajlih, ki se že v Bregu diferencirajo od vasi do vasi: topol, smreka, bor, gaber. Češnja, lovor, bršljan. Drobna znamenja, ki pa očesu veliko povedo, še vec potem ko si v branje privošči sicer drobno, a tehtno publikacijo, katere celotna vrednost se bo pokazala šele v trenutku, ko bo obredje Maja deležno bolj poglobljene, znanstvene raziskave. V tem smilsu naj se, po mojem mnenju, interpretira zaključek, ki ga je nepodpisani avtor dal predgovom brošure: »Ko je temeljni kamen položen, je potem mnogo lažje zgraditi hišo.« RAZISKAVA DOLINSKIH NIŽJEŠOLCEV Z raziskovanjem k utrjevanju narodne Brošura »Maji v Bregu« je nastala na pobudo KD Valentin Vodnik iz Doline v sodelovanju z odborom Majence-Dolina in z nižjo srednjo šolo Simon Gregorčič prav tako iz Doline. Nastala je z namenom, da bi naše mlade spodbudili k raziskovanju naše preteklosti in k utrjevanju narodne zavesti in narodne pripadnosti v sedanjosti. Raziskavo o majih v Bregu so učenci opravili v šolskem letu 1992/93. S podrobno vprašalnico so se podali med ljudi in po svojih močeh in znanju nabirali dragocene podatke ter jih obdelali. Maj v Boljuncu V Boljuncu je dvigovanje maja star običaj. V ljudskem izročilu se je zabrisal spomin, kdaj se je pravzaprav v vasi pojavila ta navada, ki ima korenine še v poganskih obredih, povezanih s Čaščenjem pomladi. V zavesti vaščanov Boljunca se je nekako utrdilo prepričanje, da je običaj star približno dvesto let. Maj postavijo vaški fantje (fantovska) na trgu (G’rica) sredi vasi v noči med 30. aprilom in 1. majem. Do druge svetovne vojne so maj v Boljuncu praznovali na prvo nedeljo maja, po vojni pa so obiCaj združili s praznovanjem socialno-politiCnega praznika dela, ki pade na prvi dan maja. BARCCA BarC’ca je zaplavala, Ijubca je zajokala. Se zna deklica, Se zna ljubica, kar ti poje ena ptičica. Sem ti pravil tolko krat, da sem hodil k tebi rad. Ljubca spletva bele roke in tod friSne solze. Hribčki se ponižajte, dolince se povišajte, da se bo vidlo ravno polje, kamorkoli moj šocel gre. Rožmarin ima svoj duh, naj bo zelen al pa suh. Rožmarin ima svoj najlepši duh, naj bo frišen, zelen al pa suh. V fantovsko združbo vstopijo vsi mladeniči, ki so dopolnili petnajsto leto starosti. Za vstop v fantovsko morajo plaCati likof, t.j. morajo dati za pijačo. Pravila boljunske fantovske so še dandanašnji zelo stroga in velika sramota doleti tistega, ki se zoper nje pregreši. Priprave na maj se začnejo kmalu po pustu, bolj intenzivno pa meseca aprila. Jama (Na Jami) je predel Boljunca, ki združuje v sebi veC simbolov in je bila v preteklosti bistvenega pomena za življenje v vasi, ker je na Jami obilo vode. Tam se namreč združijo pritoki iz treh izvirov in skupno teCejo v Glinščico (Klinšco). Zadnje desetletje in veC je prostor Na Jami postal zbirališče vaških fantov in deklet, pa tudi shajališče mladih iz drugih vasi iz Brega. Na Jami stoji tudi tako imenovana baraka, ki služi fantovski kot skladišče in zbirališče za družabnosti, ki se odvijajo vzporedno z majniškim običajem. Tri dni pred prvim majem se vaški fantje in možje ob 21. uri zberejo Na Jami, postavijo se v vrste po štiri in n ato s fantom, ki nosi topolovo vejo na Čelu, odkorakajo proti Gorici in pojejo vaško himno »BarC’ca je zaplavala«. Prvi BarC’ci sledi tudi prvo vlečenje topolove veje (cuk’nje veje). Za topolovo vejo se potegujejo dečki iz dveh predelov vasi, Zaboljunca in iz Ul-ce, ki predstavljajo bodočnost fantovske. BoljunCani so na svoj maj in na ves obred, ki se odvija okrog tega neumrljivega simbola v dneh, ko kredjuje maj na Gorici in je vsa vas praznično razpoložena, upravičeno ponosni. ObiCaj bo gotovo živel še veliko let, kajti vsak nov rod, ki prihaja, se sproti vzgaja v ljubezni do tega praznika, ki ima zelo globoke korenine. Posebno v Boljuncu pa se je po obliki bolj malo spremenil in je starodavna formula njegovega poteka pravzaprav še trdno v rabi; ta arhaiCnost je v bistvu še dodatna dragocenost k vsebinski zasnovi, ki se v stoletjih ni spremenila. Maj v Borštu Borštanska mladina je pomladanski obiCaj obnovila leta 1976. 2e meseca marca se fantovska in dekliška zbereta na prvi seji, na kateri sprejmejo medse tudi nove elane (po navadi so to štirinaj-sdetniki). Na prvi seji izvolijo predsednika, ki vodi fantovsko in dekliško leto dni - do naslednje prve seje. Dela okrog praznika so razdeljena glede na starost in izkušnje ljudi. Najmlajši pomagajo pri nabiranju "petelincevne” (šmarne deteljice), pri postavljanju gabrovih vej in zastav po vasi, skupaj z dekleti pripravljajo modre, rdeče in bele trakove, ki krasijo maj, transparente z napisom Živel 1. Maj, ki jih postavijo ob vhodih v vas in podobno. Fantje si prevzamejo tehnično bolj zapletena dela; priskrbijo smrekovo deblo, in pripeljejo Češnjo, cepijo Češnjo in "lentje-no” (drog), dvignejo maj in pritrdijo vrvi. Dekleta vežejo pomaranče in limone, nato pa okrasijo maj. Maj postavijo v Borštu v noči med 30. aprilom in 1. majem, na trgu pred cerkvijo. Velik živžav je tudi v vaških gostilnah, ki so vso noC odprte in na osmicah v Borštu in Zabrežcu. Maj začnejo dvigovati okrog polnoči; dvignejo ga s "tirfor-dom” (posebno obliko vinCa). Ko je pokonci, ga z vrvmi pritrdijo na okoliška drevesa. Okrog ene ponoči, ko so vsa dela opravljena, se pod majem zberejo vaščani in zapojejo "Pet Čevljev merim palcev pet” - Prešernovo besedilo, ki se je v Borštu uveljavilo kot vaška himna. Ko pade nad trgom zastor, se mladina in vaščani zopet zberejo v srenjski hiši, na tradicionalni "paštašuti” z golažem in v prijetnem razpoloženju in igrivem vzdušju preživijo, kar je še ostalo od noCi. Skorajda obvezno je, da najbolj vztrajni počakajo jutro, ko po vaških ulicah zazvenijo akordi Pihalnega orkestra "Breg”, ki priredi po breških vaseh budnico. Maj krasi središče vasi tri do štiri dni. Vzporednih prireditev ne prirejajo. Vsekakor pa predstavlja maj trenutek, ko se vaščani - mlajši in starejši - složno str- sporoCilo in korenine, iz katerih izhaja. Majenco praznujejo DolinCani prvo nedeljo v maju, Ce pa pade prva nedelja na praznik dela, se jo praznuje drugo nedeljo maja.Traja štiri dni, od sobote do torka. Priprave na majenco se začnejo kmalu po pustu. 2e februarja sklice stari odbor fantovsko in dekliško uro, na kateri izvolijo novega predsednika in novi odbor. Nato se začnejo redni tedenski sestanki odbora, na katerih si odborniki porazdelijo zadolžitve, se dogovorijo o programu praznika, o njegovem gastronomskem delu, reklami in vseh ostalih podrobnostih in odgovornostih, ki jih ni malo. V noči med 30. aprilom in 1. majem gredo fantje po topol, ki ga dvignejo na ”K’luži”. Ko je topol pokonci in pritrjen, se prvič oglasi vaška himna "Eno drevce mi je zraslo”. Topol na Koluži je znak, da se je majenca pričela. Naslednjo soboto pa Dolina zaživi v enkratnem vzdušju svojega običaja. Dekleta vežejo pomaranče, fantje pripravljajo Gorico, krasijo Naslovnica brošure o majnici v Bregu nejo skupaj in poveselijo tako ob prazniku 1. maja kot ob zavesti, da jih druži stari obiCaj praznovanja pomladi. Zato je vse dni, ko sredi vasi plapola maj, v Borštu in Zabrežcu praznično razpoloženje. Majenca v Dolini Majenca v Dohni se po vsebini, obliki in obsegu znatno razlikuje od drugih podobnih običajev v Bregu, skupni pa sta ji Učenci, ki so v šolskem letu 1992/93 sodelovali pri raziskavi o majih: Nataša Žerjal, Vari Zeriali, Christian Ravnic, Devan Santi, Patrick Gurman, Igor Ota, Samoa Mamo, Nadja Žerjal, Elizabeta Zeijul, Silvia Carbo-ni, Barbara Strain, Valter Pala, Dean Sancin, Bojan Živec, Noemi Cisera, Anna Mattietti, Eva Žerjal, Christian Cova, Mna Družina, Igor Spetič, Ivan Zobec, Marina Cok, Peter Glavina, Mna Sancin, Daniel Žerjal, Anastasia Postogna, Marjana Olenik, Maša Pregare, Vanja Glavina, Martin Bembic, Dimitrij Prasel, Christian Slavec, Borut Žerjal, Barbara Rocco, Sara Žerjal, Samo KocjandC, Elena Sarma, Erik Kuret, Marialisa Bandi, Deborah Ro-della, Jelka Sancin, Peter Metlika, Sandy Sancin, Christian Mauri,- Marko Kariš, Andrea Skerlavaj, Neda Sancin, Emanuel Martini, Patrick Vitrani, Valentina BemetiC, Elisa Martini, Daniela Tul, Riccardo Baldi. vaške ulice z gabri, delajo kran-cle iz zajCevine, ki so jo popoldne nabrali fantiči v gozdovih okrog vasi, odprejo kioske, kjer pripravljajo jedi na žaru in prodajajo vsakovrstno pijačo. Pod večer otvorijo občinski upravitelji Občinsko razstavo domačih vin in podelijo nagrade za najboljša bela in Cma vina. Ko pade noC, gredo fantje in možje po Češnjo, ki jo še pred polnočjo slovesno, prepevaje domačo ljudsko pesem "Na Gorici na placu”, prinesejo na vaški trg. Češnjo nato cepijo na lentjeno, okrasijo s pomarančami, limonami, zastavicami in luCmi in okrog treh zjutraj dvignejo maj z močnim žerjavom, ter ga pritrdijo z vrvmi in kabli. Ko je maj pokonci, se iz vaškega zvonika oglasi pritrko-vanje, ki širom po okolici naznani, da sredi Doline še stoji maj. Spet se vsi prisotni zgrnejo pod ponosno drevo in zapojejo "Eno drevce mi je zraslo”. O MAJSKIH OBIČAJIH V BREGU_____ lastne preteklosti zavesti in pripadnosti -.k I w:<.. " K*# ■r » - .S r-*r<'. 'M N * , ve * ^ ; si» Godbe na pihala sestavni del prepletanja pomladnih obredij ENO DREVCE Ml JE ZRASLO Eno drevce mi je zraslo, drevce zeleno; eno drevce mi je mi je zraslo, drevce zeleno. Pod tem drevcem hladna senC’ca, hladna senčica; Pod tem drevcem hladna hladna sene’ca, hladna senčica. Tam, kjer spava moja draga, jaz pa zraven nje; tam, kjer spava moja moja draga, jaz pa zraven nje. Ona me je vprašala, kdaj se ženil bom; ona me je, me je vprašala, kdaj se ženil bom. Jaz se ne bom nikdar ženil, ledih pom ostal; jaz se ne bom nikdar nikdar ženil, lenih bom ostal. Mene bodo pokopali mladi fantiči; mene bodo bodo pokoCali mladi fantiči. Tam na grobu mi bi zrasla bela bbja; tam na grobu mi bo mi bo zrasla bela litija. Jnhja bode odcvetela, telo bo strhni-lo; lilija bode bode odcvetela, telo bo strbnilo. V nedeljo ob sedmih zveCer Prikorakajo na Gorico parterji in parterce s predsednikom in predstavnico dekliške na Čelu. Cvet dolinske mladine otvori ples ob zvokih ansambla zabavne glasbe in kogar je volja, lahko nato pleše do snih ponoči. Ples se ponovi v ponedeljek zvečer. V torek pa sledi slovesno podiranje maja. Majenca je v Dolini izredno občuten praznik in skoraj vsi prebivalci - mlajši, starejši, priseljenci -jo doživljajo kot nekaj obrednega ter ji izkazujejo vedno tesnejšo in globljo navezanost. Maj v Prebenegu Spodbuda za postavljanje maja v Prebenegu ima svoje korenine v praznovanju delavskega praznika 1. maja. V dobi razcveta kulturne dejavnosti po naših vaseh, v poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih, je Prebeneg spet doživel bogat utrip z delovanjem kulturnega društva "Jože Rapotec”. V kulturni organizaciji se je ponovno združila vsa vas in postavljanje maja je postalo ena izmed obvez društvenega delovanja v vasi, v kateri je večina prebivalstva delavskega porekla; od tod tudi tesna povezava s simboliko praznika dela. Postavljanje maja so se Prebe-nežani lotili leta 1981. Maj v Prebenegu dvignejo zadnjega aprila zveCer. Maj sestavljajo: drog (lentjena), krošnja bora in dva venca iz lovorja. Bor cepijo na lentjeno po istem prinicipu kot drugod v Bregu, nato krošnjo okrasijo z limonami, pomarančami in barvnimi zastavicami, na najvišji vrh bora pa pritrdijo rdeCo zastavo, simbol delavskega praznika. Vzporednih prireditev, povezanih z majem, ni. Tudi vaške himne Prebeneg ne pozna, temveč pojejo znane in priljubljene ljudske pesmi. Maj stoji pokonci teden dni. Podrejo ga navadno na nedeljo zgodaj popoldne. Maj v Dolini Podiranje maja je spet priložnost, da se vsa vas zbere skupaj, kar je nedvomno dokaz, da je maj izredno moCan element, ki ljudi poveže v skupnost, ali, Ce so že v skupnosti, njihove medsebojne vezi Se bolj utrdi. Maj v Prebenegu prerašča v tradicijo, ki se že prenaša na najmlajši rod in kaže, da bo praznik živel, ker so vaščani nanj vedno bolj navezani. Maj v Ricmanjih Navada postavljanja maja ima v vasi stare korenine; po vojni so maj sredi vasi postavljali še nekako do sredine petdesetih let, potem pa je običaj zamrl in dolga desetletja maja v Ricmanjih ni bilo. Običaj se je ponovno obnovil leta 1985 na pobudo KD Slavec, in od takrat redno vsako leto na veCer pred Prvim majem zavihra pod Zrebcevim borova krošnja. Sedaj postavlja maj fantovska; pri organizaciji in sami izpeljavi praznika pa še vedno sodeluje tudi KD Slavec. Fantovsko sestavlja nad dvajset fantov, vendar - z izjemo od drugih vasi v Bregu - so vanjo pripušCeni tudi mlajši poročeni moški. Maj dvigneta fantovska in elani društva 30. aprila zvečer. Ko je maj pokonci, zaigra godba na pihala iz Ricmanj in prisotni zaploskajo, nato trčijo s kozarci in zadoni domaCa pesem. Ricmanjci nimajo za to priložnost obredne pesmi, zato pojejo slovenske ljudske. Nato se vaščani poCasi razidejo. Maj krasi Ricmanje štiri dni. Četrti dan pod večer se okrog njega zberejo vašCani in godba na pihala spremlja podiranje maja z veselimi melodijami. Ko se praznik sklene, se vašCani preselijo v društvene prostore v Babno hišo, kjer je pogostitev za vse. V starejših Časih so se nekateri Ricmanjci za ta praznik obleki v ljudske noše, danes pa tega ni več. PaC pa še vedno zanetijo na predvečer Prvega maja kres, in sicer v zgornjem predelu vasi, ki mu pravijo V Burku. Pomlad je čas najrazličnejših praznovanj, čas, ko se cerkveno obredje prepleta s poganskim, pogansko z laičnim. Najzrazitejsi odraz tega prepletanja je predvečer prvega maja, ko po nekaterih vaseh dvigajo mlaje, nepogrešljiv del tega izrazito poganskega obreda pa so tudi godbe ali bande. V domala vsej tržaški okolici so poklicane zato, da po vaseh odigrajo budnico. Težko bi rekli, od kod izhaja ta navada, ki se je začela nekako po vojni in morda Se prej. Budnica je vsekakor svojevrsten in po svoje vznemirljiv dogodek, kot je svojevrstna povezanost med godbo in vaškim dogajanjem. Godba namreč od nekdaj spremlja najpomembnejše dogodke v vasi, njeni zvoki so lahko otožni, poskočni, bojeviti, odvisno pač od koreografije, ki jo posamezni dogodek zahteva. Godba zaigra včasih tudi pred dviganjem maja, preden se zaž- nejo mrzlične priprave na ta zahtevni obred, obvezno pa zaigra na večer, ko maj podrejo. Tudi ta običaj, ki sega daleč v spomin, ni popolnoma pojasnjen., razen seveda kot dejstvo, da je prisotnost godbe nekaj prazničnega, skoraj slovesnega. Ko smo ljudi spraševali, kakšno vlogo ima godba pri tem obredu, nam niti starejši vaščani niso znali ponuditi ustreznega odgovora. Godba pride, ker pač mora tako biti, zaigra, ker na tak način obeleži to, kar šele nastaja in to, kar odhaja. Preden pade maj in preden se otročad zapodi med veje pobirat pomaranče, se godba skupaj z vsemi vaščani poslovi od simbola pomladi, od znamenja, ki ga je preprosti človek postavil v čast kdo ve kateremu božanstvu v upanju, da bo letina boljša od lanske in plodnejša v vseh pogledih. Konec koncev je maj tudi mesec ljubezni, (mi) Nedelja, 24. aprila 1994 NEDELJSKE TEME KMEČKA BANKA V GORICI _______BANČNIŠTVO / PETINOSEMDESET LET NEPRETRGANE DEJAVNOSTI ZAVODA_ Imenu navkljub je Kmečka banka v Gorici danes prava mestna banka Predsednik Ksaverij Leban se poslavlja po skoraj pol stoletja delo v vodilnih organih Na stenah predsedniške pisarne v poslopju Kmečke banke na Verdijevem korzu v Gorici je kar precej slik priznanih goriških likovnikov. Ne gre za navaden okras na stenah; izbira teh slik je najbrž tudi odraz osebnega okusa predsednika Ksave-rija Lebana (na sliki), ki je velik ljubitelj likovne umetnosti in znan zbiralec likovnih del. Večkrat ga sreCamo na razstavah, ko si z zanimanjem ogleduje slike. Sodi tudi med tiste Goričane, ki so si z leti uredili lepo, dragoceno zbirko slik. V banki imajo tudi bronasti kip znanega dalmatinskega umetnika Meštroviča, ki so ga svojCas hranili v neki goriški družini, ki je bila z MeštroviCem v sorodu. Morda pa v zbirki Kmečke banke manjka delo enega najbolj priznanih slovenskih slikarjev, Gojmirja Antona Kosa, ki se je rodil v Gorici, v družini znanega zgodovinarja Franca Kosa, in ki je kot otrok stanoval prav v stavbi na korzu, v kateri so sedaj uradi Kmečke banke. Prihodnji upravitelji banke pa bodo najbrž morali začeti razmišljati o tem, da naročijo portrete dosedanjih predsednikov banke, kot je to v navadi v mnogih drugih bankah. Predsednik upravnega sveta Kmečke banke, Ksaverij Leban bo Cez nekaj dni dopolnil 73 let. Na obenem zboru, ki bo v Četrtek, 28. aprila, bo zaključil svoje dolgoletno delo na vodilnih mestih v Kmečki banki. V vodstvo zavoda je prišel na izrednem obenem zboru daljnje-ga 15. aprila 1947. Izvoljen je bil v nadzorni odbor. Občni zbor je bil v bančnih prostorih v Carduccijevi ulici 14, vodil pa ga je dolgoletni predsednik Ivan Saunig. Bila je to prelomnica v delovanju Kmečke banke. Iz članstva so izstopili ljudje iz tistih predelov Primorske, za katere je bila že Cez nekaj mesecev predvidena priključitev k Jugoslaviji. Za predsednika bil je takrat izvoljen odvetnik Joško Jakončič, leta 1952 pa mu je nasledil trgovec Anton Temovec. Ksaverij Leban je bil veC let elan nadzornega odbora, 29. marca 1958 pa je postal njegov predsednik. Tri leta kasneje je bil na obenem zboru 19. marca 1961 izvoljen v upravni odbor. Leta 1967 se je predsednik Ternovec iz zdravstvenih razlogov odpovedal predsedniškemu mestu in 19. februarja istega leta je bil za predsednika izvoljen Ksaverij Leban. Neprekinjenih 47 let v nadzornem in upravnem odboru, od tega kar 27 let na predsedniškem mestu je res zavidljivo dolga doba. Človek se hote ali nehote identificira z razvojem ustanove, katere upravitelj je, še zlasti Ce gre za banko narodne skupnosti, ki je v manjšinskem položaju v našem mestu in ki si prav zaradi tega, še zlasti zaradi tega mora prizadevati, da bo poslovala Cim bolj uspešno. Prav to je bilo vodilo Ksaverija Lebana v njegovem skoraj polstoletnem udejstvovanju na Čelu Kmečke banke, danes edine slovenske banke v Gorici. Ksaverij Leban je prišel v vodstvo banke leta 1947, v Času, ki je bil za goriške Slovence med najhujšimi. Meja se je globoko zarezala v goriško deželo, uničila je večstoletne vezi s slovenskim zaledjem, še zlasti gospodarske. Zaledje je izgubilo svoje naravno središče in začeti je bilo treba znova: v novih pogojih in z novimi ljudmi v omejenem in takrat zares podrejenem položaju. Goriška javnost slovenski banki takrat ni bila naklonjena. Ksaverij Leban se tega zelo dobro spominja, tudi zato, ker so na njihovo, Korenovo trgovino s kristalom in steklom v isti ulici, kjer so bili prostori banke, prenapeti šovinisti večkrat vrgli bombe. Razbili so tudi slovenske napise na pročelju Kmečke banke. Nekaterim so bili Slovenci napoti prav zato, ker so s svojo vztrajnostjo in prizadevnostjo hoteli dokazati svoj obstoj. Ne samo obstoj, ampak tudi razvoj. Proti Kmečki banki, tako kot proti slovenskim trgovcem in obrtni- kom so bile v tistih letih naperjene pušCice tukajšnjih političnih, finančnih in gospodarskih krogov. Pritlični prostorček v Carduccijevi ulici 15 ni zadoščal. Upravitelji so iskali drugi, večji sedež. Na voljo bi bili imeli veC lokalov, saj je znano, da je še danes precej nepremičnih v mestnem središču last podjetnih slovenskih ljudi. A kaj, ko so pristojne oblasti dosledno zavračale vse pobude upraviteljev Kmečke banke, da bi si priskrbeli nove prostore. KonCno jim je leta 1952 uspel nakup stavbe v Morellijevi ulici. V tem primeru so bili lokali precej večji od prejšnjih in bančni uradniki so nekoliko zadihali. Poslovanje se je kmalu povečalo, prizadevanja za nov sedež pa so se nadaljevala: že je kazalo, da se bo banka preselila na Travnik, tja, kjer je bila kavarna Adriatico, vendar dovoljenje ni prišlo. Po mnenju nekaterih bi bila slovenska banka tam preveC vidna. Kasneje je prišlo upraviteljem v misli poslopje ravnatelja Pavšiča na vogalu med ulicama Oberdan in Morelli, potem pa še stavba Avtomobilskega kluba v Ulici Roma. A tudi v teh dveh primerih ni bilo uspeha. KonCno je prišla na vrsto stavba na Verdijevem korzu 51, ki je bila last gospe Mercedes Venuti por. Perco. Tudi v tem primeru je kazalo, da bo veliko že znanih težav, vendar je upraviteljem tokrat uspelo pridobiti naklonjenost takratnega goriškega nadškofa msgr. Cocolina, ki je posredoval tako na prefekturi kot na drugih odločujočih mestih. Takrat je končno prišlo dovoljenje, da si Kmečka banka lahko omisli nov sedež, in to kar na Verdijevem korzu, na najbolj prometni goriški ulici, v kateri so pred prvo svetovno vojno in za nekaj Časa tudi po njej že bile najbolj pomembne slovenske banke v Gorici. Ksaverij Leban se vseh prizadevanj zelo dobro spominja, seveda z zadovoljstvom, da jim je takrat, konec sedemdesetih let, uspel ta po- dvig. Po odprtju bančnih prostorov na korzu se je poslovanje zaCelo ve-Catiin preseglo vsa pričakovanja. Ko je Veri, kot Lebanuu pravijo znanci, prišel v nadzorni odbor Kmečke banke, je bilo v njej samo pet uslužbencev. Danes jih je več kot sto, odprli so podružnici v Kr-minu in pri RdeCi hiši v Gorici, v načrtu imajo še nadaljni razvoj. »V spominu imam lepe in grde trenutke,« pravi Veri Leban. »Lepi so tisti o nenehnem, pa Čeprav velikokrat težavnem razvoju banke, ob vsestranskem sodelovanju z upravi- telji, direktorji in uslužbenci banke, brez izjeme. Grdi trenutki so na srečo za nami. To so tisti, ko smo bili tarCa vsestranskega bojkota, ko smo se morali na vsakem koraku sooCati z neštetimi težavami.« Ksaverij Leban posebej opozarja, kako so pri delovanju banke težili vedno za tem, da bi dejansko postali prava goriška banka. To jim je tudi uspelo, ker so vse kliente, ki prihajajo v banko vedno obravnavali na enak način. Od tod tudi ugled, ki so si ga pridobili pri klienteli italijanske narodnosti. Ta uspeh je prišel od spodaj, in to še preden se je spremenilo zadržanje nekaterih oblastnih krogov. V Veriju Lebanu ne usahne trgovska žilica, ki pri njem izvira iz družinske tradicije. Tradicija Korenove trgovine v Gorici sega v Cas pred prvo svetovno vojno, zraven pa sta bi-laše skladišče in steklarska delavnica. Družinske izkušnje je Veri Leban prenesel tudi v vodenje banke: vsak korak mora biti gospodarsko upravičen, pa Čeprav je treba marsikdaj računati tudi z rizikom, ki poleg uspeha lahko prinese tudi neuspeh ali izgubo. To velja še zlasti v bančnem svetu. Kmečka banka je v zadnjih desetletjih dosegala uspeh za uspehom. Dolgo si je prizadevala za pridobitev statusa banke agenta za poslovanje s tujino. Dobila ga je in od takrat je zelo povečala posle v zunanji trgovini, še zlasti z evropskim vzhodom in seveda posebno s Slovenijo, še prej pa z vso bivšo Jugoslavijo. Banka se je včlanila v deželni konzorcij ljudskih bank, ki ima sedež v Codroipu, in po tej poti prišla v širši poslovni krog v deželnem in tudi v državnem okviru. V kratkem bo Kmečka banka spremenila svoj status. Sedaj je konzorcijska zadružna banka z edinstvenim primerom konzorcij-ske oblike statuta, ki sega v leta av- strijskega cesarstva. V novem italijanskem zakonu o bankah je njihov primer posebej omenjen in sedaj morajo statut prilagoditi italijanski zakonodaji. Sedaj jo torej Čaka preobrazba v delniško družbo. V svojem zadnjem predsedniškem poročilu na obenem zboru Cez nekaj dni bo Ksaverij Leban delničarjem pojasnil in utemeljil ta odborov predlog, odločitev pa bo padla na izrednem obenem zboru, ki bo še letos. V zadnjem Času se je seveda razvilo tudi sodelovanje med slovenskimi kreditnimi zavodi v naši deželi, še zlati v okviru banCne sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Nekateri so namigovali na združitev teh zavodov, vendar bo v glavnem obveljala samostojnost, pa Čeprav je v nekaterih primerih združitev v pripravi. O tem, da po tolikih letih zapušča predsedniško mesto Kmečke banke, je Ksaverij Leban že obvestil predsednike drugih bank in ustanov, medije in vse tiste, s katerimi je službeno sodeloval. V zadnjih nekaj dneh je dobil cel kup pohvalnih pisem. Kaj bo počel sedaj? »Težko se bo ločiti od dnevnega zahajanja v Kmečko banko in od opravljanja vsakdanjega dela, ki sem ga v njej imel,« pravi. »Brez dvoma bom še vedno vsak dan prihajal mimo, stopil v te prostore, se pogovoril z upravitelji, uslužbenci in klienti, saj prijateljev ne moreš kar tako pozabiti. Imel pa bom veliko veC Časa kot doslej za obiskovanje razstav, prireditev, okroglih miz in predavanj o goriških vprašanjih, ki so me vedno zelo zanimala.« Prepričani smo, da ga bomo na takšnih srečanjih in seveda tudi na Verdijevem korzu, pred Kmečko banko ali v njej srečavali še dolgo, dolgo let. In tudi priložnosti za pogovor bo še nickoliko. Marko VValtritsch Kmečka banka in njeni predsedniki Prvaki Slovenske kmečke stranke v Gorici so Kmečko banko ustanovili 11. februarja 1909, na sodišču v Gorici pa so jo registrirali 10. marca 1909. Njen sedež kot tudi uredništvo glasila Kmečki glas sta bila v Attemsovi palači na Komu. Kmečka stranka in slovenski socialdemokrati so takrat sodelovali in na podeželju skupaj ustanovili nekaj gospodarskih zadrug. Brez banke pa ne bi šlo. Tako liberalci kot klerikalci so se na Goriškem takrat opirali na gosto mrežo kreditnih zavodov. Na Goriškem je bilo v tistih letih veC kot 80 delujočih slovenskih bank in posojilnic. V sami Gorici smo Slovenci imeli Goriško ljudsko posojilnico (ustanovljeno leta 18 33), trgovsko obrtno zadrugo (1897), Centralno posojilnico (1899) in podružnico Ljubljanske kreditne banke. To so v Gorici odprli konec leta 1910, potem ko je Trgovsko-obrtna zadruga šla v likvidacijski postopek. Se istega leta 1910 je odvetnik Henrik Tuma ustanovil še Delavsko hranilnico in posojlni-co. Prvi sedež Kmečke banke je bil v palači Attems. Za prvega predsednika je bil izvoljen odvetnik Alojzij Franko. Banko, ki je bila tedaj zasnovana na pravilniku zadružnih posojilnic, je vodil tudi v letih izgnanstva med prvo svetovno vojno, tja do smrti leta 1921. Tedaj je predsedniško mesto zasedel Ivan Saunig, župan in solastnik opekarne v Biljah, ki je bil v odbom že od ustanovitve leta 1909. KmeCka banka je takrat poslovala v Podgornikovi hiši na Komu, na vogalu z Ulico sv. Antona. V letih fašizma je banka poslovala brez velikih težav, tudi zato, ker je za razliko od drugih slovenskih bank v Gorici delovala bolj v zatišju in se ni veliko kazala navzven. Imela je veC kot tisoC elanov, ki so bili vsi tudi klienti banke. Srečno je prestala fašistično dobo. Kasneje se je preselila v Moratellijevo hišo v Morellijevi ulici, pozneje pa v pritlični trgovski prostor Moncarove hiše v Carduccijevi ulici. Takrat je prišlo do razmejitve. Predsednik Ivan Saunig se je moral posloviti in na obenem zboru 15. aprila 1947 so ga imenovali za Častnega predsednika, saj je bil v odbom vse od ustanovitve leta 1909, torej nepretrgoma celih 38 let. Na njegovo mesto je bil izvoljen goriški odvetnik Joško Jakončič. Poslovanje je takrat naraščalo, veliko dela so imeli tudi s trgovanjem Cez novo mejo. Takrat so sklenili, da odprejo podružnico v Trstu (kjer takrat ni bilo nobene slovenske banke), zato so v odbor kooptirali nekaj novopridobljenih tržaških elanov. Zavezniška vojaška uprava pa tej želji ni ugodila in po nekaj letih je bila namera opuščena. Za Časa Jakončičevega predsedovanja so leta 1950 spremenili statut zavoda. Prej so bili zadružna posojilnica, potem pa so postali konzorcij, ki je posloval po pravilih ljudskih bank. Odvetnik Jakončič je banko vodil samo nekaj Ča- sa, do občnega zbora 13. marca 19 52. Naasledil ga je Anton Ternovec, ki je imel trgovino v Carduccijevi ulici. Se istega leta so upravitelji banke od dedičev plemiške družine Teuffenbach kupili stavbo v Ulici Morelli 14. Razpoložljivi prostor je bil precej večji od prejšnjega, vendar se je kmalu pokazalo, da je bil premajhen. Anton Ternovec je krmaril banko kar petnajst let, na obenem zbom 19. februarja 1967 pa ga je zamenjal trgovec Ksaverij Leban, ki je bil sicer v odboru, tako nadzornem kot upravnem, že dolgih dvajset let. Ksaverij Leban je ostal na Čelu Kmečke banke vse do danes. Za Časa njegovega predsedovanja je bil 15. novembra 1980 odprt sedanji osrednji sedež banke na Verdijevem korzu. Po drugi svetovni vojni so Kmečko banko v Gorici na ravnateljskem mestu vodili Vladimir Rijavec, dr. Vladimir Baša, Zoran Skerk in Borut Leban. M.W. NEDELJSKE TEME Nedelja, 24. aprila 1994 ^ ___OB PETDESETI OBLETNICI NASTAJANJA PREKOMORSKIH BRIGAD_ Iz prekomorskih dežel v partizanske enote Med letošnje zgodovinske Petdesetletnice sodi tudi nastajanje prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. V njih se je od skupnih 35.000 borcev borilo kar okrog 22.000 primorskih Slovencev in okrog 5000 istrskih Hrvatov, v določeni meri Pa tudi Slovenci iz drugih območij, predvsem iz Štajerske, Gorenjske in Koroške. Pečina teh borcev se je vključevala v NOVJ iz vrst kakih 60.000 mobilizirancev v takoimenovane kazenske delavske bataljone italijanske vojske ob njeni kapitulaciji, nadalje iz vrst tisočev internirancev in konfinirancev v številnih taboriščih po vsej Italiji in iz vrst političnih zapornikov v jetnišnicah fašističnega režima. Posebno poglavje predstavljajo med prekoihorci tisti, ki so v enote Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije Prišli iz Afrike, Grčije, Bližnjega vzhoda in iz Albanije. Teh je bilo okrog 6000, ki so prišli v te enote konec leta 1943 in v prvi polovci leta 1944. In prav preživelim iz njihovih vrst, poleg vsem ostalim seveda, je v počastitev 50-letnice njihovega vsto-Pa v NOVJ predvsem namenjeno Tretje srečanje bor-cev-prekomorcev, ki bo 27. tega meseca na uradni Dan upora proti okupatorju, v Izoli ob 11. uri v prostorih hotela Riviera. Slavnostni govornik na srečanju bo Lado Pohar, podpredsednik Republiškega odbora ZZB Slovenije, pozdravne nagovore pa bodo imeli Mirko Gabrijelčič za borce, ki so prišli iz Alžirije, Janko Perat za borce, ki so prišli z Bližnjega vzhoda in Tone Gošnik za borce, ki so prišli iz Albanije, Grčije in Makedonije. Za kulturni spored bosta poskrbela pevski zbor »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine, nadaljevalec tradicije slavnega medvojnega Pevskega zbora istega imena, in gledališki igralec Stane Razstresen iz Trsta. Prvi Slovenci, ki jih je italijanski osvajalni kolonializem pošiljal v Libijo in na Dodekanez v času libijske vojne leta 1911, so bili rojaki iz Benečije in Rezije. Po letu 1918 oziroma 1922 pa so začeli pošiljati v Libijo in v italijanske klonije v Vzhodni Afriki tudi Slovence in istr- ske Hrvate iz po leta 1918 zasedenih slovenskih ozemelj in Istre v boj proti arabskim gverilcem. Množično pošiljanje slovenskih ljudi v Afriko pa se je začelo leta 1935 ob etiopsko-italijanski vojni in predvsem po juniju 1940, ko je fašistična Italija napovedala vojno zahodnim zaveznikom v vzhodni in severni Afriki. Mnogi med njimi so štiri in več let prebili v libijski puščavi, drugi pa prav toliko ali še več v etiopskih savanah in gorah. Vso to množico primorskih slovenskih in istrskih hrvaških mobilizirancev je po porazu italijanske kolonizatorske vojske v Afriki nadaljnja usoda vodila prek zavezniških ujetniških taborišč v Afriki, Aziji, Avstraliji, ZDA in v Evropi. V taboriščih so tudi dočakali napad Nemčije in Italije na Jugoslavijo. Takrat, oziroma nekaj mesecev po tem, je začelo med ujetniki v taboriščih vreti, posebno Se, ko je na Bližnji vzhod prišla jugoslovanska kraljevska begunska vlada in z njo skupina oficirjev s kraljem Petrom II. Ka-radjordjevičem in ko so začeli ustanavljati oziroma obnavljati kraljevsko vojsko. Tudi mnogi primorski Slovenci in istrski Hrvati so začeli vstopati vanjo misleč, da se bodo tako vključili v zavezniško protihitlerjevsko koalicijo. Kmalu pa so začeli spoznavati, da v tej »vojski« ni mesta zanje, zlasti še, ko so vse bolj začele tudi v Afriko pronicati vesti o kola-borantstvu Draže Mihajloviča z okupatorji proti narodnoosvobodilnemu gibanju, ki se je vedno bolj širilo in edino na okupiranem jugoslovanskem ozemlju vodilo osvobodilno vojno proti zavojevalcem. Njihovo negodovanje je 10. julija 1943 prerastlo v vojaški upor, odrekli so se kralju in izdajalski begunski vladi in od zaveznikov zahtevali, da se jim omogoči vstop v narodnoosvobodilne vrste NOVJ. Spontano so ustanovili prvi partizanski odred na Bližnjem vzhodu, ki je že leta 1943 štel več kot 2000 mož. Prav tako so se tudi ujetniki v taboriščih v Alžiriji že leta 1943 opredelili za NOVJ, ustanovili 1. alžirski bataljon in odred letalcev s štirimi bataljoni s skupno okrog 4000 borci, ki so pozneje, skupaj z onimi z Bližnjega vzhoda, prešli v prekomorske brigade na tleh južne Italije. Porazdeljeni so bili v 1. in 2. tankovsko brigado, v 1. in 2. letalsko eskadriljo ter letalsko divizijo na sremski fronti, v topniške enote 1., 2. in 8. korpusa, v razne mornariške enote, v strokovne tehnične enote, v en bataljon II. dalmatinske brigade in seveda v 3., 4. in 5. prekomorsko brigado. Med takoimenovane »afriške« prekomorce štejejo tudi tisti, ki so bili med drugo svetovno vojno na Do-dekaneškem otočju [Rodos, Leros, Samos) in se po kapitulaciji Italije kot pripadniki grških partizanskih enot uprli nemški zasedbi otokov, proti koncu leta 1943 pa se skupaj z njimi in z zavezniško vojsko umaknili v Turčijo, prešli nato v Sirijo in Palestino in se znašli v zavezniškem taborišču. Tudi ti so zavrnili pritiske za vstop v jug. kraljevsko vojsko in po odločnem posredovanju vrhovnega štaba NOVJ v drugi polovici L 1944 lahko prešli v razne formacije NOVJ. Nekaj podobnega se je godilo tudi tistim primorskim Slovencem in istrskim Hrvatom, ki so julija in avgusta 1943 našli pot do zaveznikov na Siciliji, tam oblikovali svoje partizanske enote z oznako »Jugoslavija-partizan«, se iz istega razloga znašli v zavezniškem taborišču, maja 1944 pa se plebiscitarno odločili za vstop v NOVJ. Nekaj Slovencev je v NOV prišlo tudi iz Francije, ki so se pridružili De Gaulovi vojski, prej pa bili na delu v Franciji ali v njenih severnoafriških kolonijah. Čeprav niso prišli direktno v sklop prekomorskih enot pa je treba med tistimi, ki so se v NOB vključili kot italijanski mobiliziranci, šteti še tiste Primorce in Istrane, ki so se pred kapitulacijo Italije borili v vrstah grških in albanskih partizanov. Posebna enota »Primorje« pod poveljstvom 7. grške partizanske brigade je po prihodu v Skopje prera-stla v prvi samostojni slovenski bataljon. Četa slovenskih partizanov v Albaniji pa je bila vključena v prvo makedon-sko-kosovsko brigado. Ce zdaj povzamemo, da je med prekomorci, ki so prišli v enote NOV iz afriško-bližnjevzhodnega območja, od skupnih 27.000 borcev bilo kar 22.000 primorskih Slovencev (ostali so bili istrski Hrvati), da je bilo v ostalih prekomorskih enotah še 5000 Slovencev iz pokrajin osrednje Slovenije in 3000 dalmatinskih Hrvatov (predvsem v mornariških enotah) in da je bilo v ameriški, angleški in francoski zavezniški vojski do konca vojne še drugih 8000 Slovencev, od teh 6000 na Korziki in okrog 2000 v Severni Afriki, ki iz raznih razlogov niso prišli v NOV, pridemo do zaključka, da je bilo v vseh prekomorskih enotah NOVJ 35.000 borcev in bork bivših italijanskih državljanov skupno z drugimi v vrstah zavezniških vojska pa 43.000, ki so se, poleg tistih v enotah na tleh okupirane Slovenije, borili na strani antihitlerjevske zavezniške koalicije za svobodo domovine že od leta 1941 dalje. Ob tem pa je še zgovoren podatek, da je v vrste narodnoo- svobodilne vojske Jugoslavije od skupnih okrog 60.000 mobilizirancev, za italijansko vojsko (od teh jih je bilo 35.000 v kazenskih delavskih bataljonih) prešlo v partizanske vrste okrog 35.000 ljudi, od preostalih 25.000, ki so se iz vojske ob kapitulaciji najprej vrnili domov pa se jih je veliko pridružilo kasneje partizanskim enotam 9. in 7. slovenskega korpusa. Vsi ti tisoči in tisoči primorskih Slovencev in istrskih Hratov so skupno s soborci iz drugih slovenskih pokrajin, z dalmatinskimi borci in borci drugih jugoslovanskih narodov, opravili več tisoč kilometrov dolgo bojno pot preko dalmatinskih otokov skozi Hercegovino, Črno goro, preko Hrvatskega in Slovenskega Primorja in Istre na eni, ter skozi sremsko fronto na drugi strani, vse do Trsta, Gorice in Celovca. Na tej težki bojni poti je bilo v vseh prekomorskih enotah padlih skoraj 6000 fantov in deklet in veliko med njimi naših primorskih ljudi. Gotovo pa velja še omeniti, da je skozi partizanske baze NOV v Južni Italiji in delno v Afriki OBLETNICA šlo okrog 12.000 težkih ranjencev iz prekomorskih enot oz. z njihovih bojev na tleh Jugoslavije. Med njimi je bilo 2300 težkih ranjencev iz slovenskih partizanskih enot v Sloveniji, prepeljanih v bolnišnice v Južni Italiji z zavezniškimi letali. Pa še podatek, da je skozi baze NOV v Južni Italiji šlo v taborišče El Shatt na Bližnjem vzhodu več kot 28.000 beguncev iz partizanske Dalmacije, ki so se morali umakniti pred nasiljem nemške, ustaške in četniške vojske. Vsa ta veličastna narodnoosvobodilna epopeja ljudi, ki so se daleč od rodnih krajev in kljub vsem pritiskom spontano odločali za vstopanje v narodnoosvobodilno vojsko, je podrobno prikazana v kakih 20 obsežnih monografijah za vsako od petih brigad in specializiranih enot (tankovskih, letalskih, mornariških in dugih) in obdelana v kakih 10 leposlovnih knjigah različnih avtorjev. Največ zaslug za vso obsežno raziskovalno delo ima neumorni Albert Klun, predvsem kot avtor ali soavtor s pokojnim Srečkom Vilharjem, večine objavljenih knjig. Tudi vsi v tem sestavku navedeni podatki, strogo preverjeni v pristojnih komisijah zgodovinarjev so povzeti iz Klunovih avtorskih del z njegovim dovoljenjem v želji, da bi epopeja primorskih prekomorcev ostala kot pričevanje domovinske ljubezni naših sorojakov. Po neuradnih podatkih je na naši zamejski strani na Tržaškem in Goriškem živih še kakih 300 bivših prekomorcev. Mnogi med njimi se bodo udeležili srečanja 27. t.m. v Izoli, da skupno z drugimi soborci obudijo spomine na čas pred petdesetimi leti. Za morebitne informacije v zvezi s srečanjem se lahko obrnejo na člana pripravljalnega odbora srečanja Stanka Vodopivca iz Bazovice, Kettejeva ul. 12, tel. 226133. Priredil Jože Koren Na slikah: pod naslovom prevoz z ladjo iz Splita februarja 1945; desno skupina letalskih oficirjev z zavezniškim inštruktorjem; levo pripadniki jugoslovanskega bataljona prebirajo časopis Bazovica na libijski fronti marca 1942. XXII. DOSP LITERARNI NATEČAJ _________PRVO MESTO / RAZPRAVE IN ESEJI__ Človekova svoboda je samo iluzija... Najhujše meje so tiste, ki jih v človeka vsajajo ideologije V Ajdovščini je bilo konec preteklega tedna 22. Dijaško obmejno srečanje Primorske, na katerem so se dijaki z obeh strani meje pomerili v športu, literaturi in likovni umetnosti. Danes objavljamo prispevke slovenskih dijakov, ki so se najbolje izkazali na literarnem natečaju. Med njimi je tudi dijak slovenske sekcije tehnične šole Galilei v Gorici, ki je osvojil tretje mesto na natečaju za razpravo ali esej na dano temo »Najhujše meje so tiste, ki jih v človeka vsajajo ideologije.« Literarnega natečaja so se udeležili tudi dijaki italijanskih višjih srednjih šol, ki so se udeležili srečanja, in so seveda sodelovali s prispevki v italijanščini. Človekova svoboda je iluzija. Svoboda sama je iluzija. Ljudje pa od iluzij živimo in vanje verjamemo. Ljudje nismo svobodni. Omejeni smo in omejujemo. Najhujše meje pa so tiste, ki jih v Človeka vsajajo ideologije- Bartolov Alamut ima svoje temelje na reakcionarni ideologiji. Celoten sistem je zgrajen na eni sami laži, ki jo je Seidu-na s perfekcionistiCno natančnostjo zamaskiral in olepšal ter jo nato kot dogmo podal Čudeža željnemu ljudstvu. Hasan je imel željo in imel je razum. Razvil je idejo in jo s pomočjo neštetih slučajev začel uresničevati. Ustvaril je Čudež - povišal je laž. Vedel je, da človek veruje samo v tisto, kar Čuti, zato je dal nekaterim okušati raj. Njihova Majini pesmi ŽVEČIM 2IVCKE Žvečim, žvečim živčke. Majcene črvičke. Žvečim pozabljene potičke. Žvečim jeklene žličke. Žvečim majceno življenjce. Žvečim piščančke. Drobcene purančke. Žvečim nasmejane punčke. Žvečim babičine gubice. In puhaste gobice. A še vedno najraje žvečim, žvečim živčke. KUPIDO Ko bi te ujela v trenutek, ko bi si izprala srce, ko bi iskala vode za čiste solze, ko bi ti zapela pesem in plesala za noč, ko bi tvoj bežen pogled ne odplaval proč, odvrgla bi ključ zakletih tunelov in sestavila dan iz najinih delov. Maja Vrabec, Srednja šola V. Pilon - Ajdovščina 2. mesto, prost literarni prispevek pričevanja so pri množici podžigala vero in zaupanje v novo idejo, v ideologijo, ki se je izrodila v fanatizem. Živa bodala so se v daljnjem letu 1092 odlepila od Alamuta. Nekaj jih je opravilo svojo nalogo, nekaj pa jih še vedno tava po svetu in Čaka na trenutek, ko jih bo smrt sprejela v svoj objem. Zasejane v svet, kot borce za sveto iz-mailsko stvar jih najdemo na straneh zgodovine v različnih preoblekah, ki jim je skupna samo ena stvar - cilj. »Lahko živiš tako, da priznavaš absurd, ne moreš absurda živeti.« (An-dre Malraux) No, Andre se je motil. Mar ni absurd smrt mladega človeka, zaslepljenega do te mere, da ne priznava veC samega sebe, ampak stremi samo po tem, kako bi Cimprej dosegel izpolnitev naloge in - umrl? Mar ni absurd manipulacija, ki jo s prevarami in z ustrahovanjem izvajajo nad navadnimi ljudmi razni samozvanci, ki jim je glavno naCelo ustvariti novega clovega brez duše, zavesti, le slepo lutko, ki je popolnoma in v vsem pokoma svojemu voditelju? Orožje in orodje v božjih rokah. Ljudje, zaverovani v ideologije, slepi za okolico in zase, omejeni znotraj sebe, umirajo poCasi in nezavedno. Ugašajo kot sveCe v vetru in ob svojem plamenu uničijo mnogokatero naivno vešCo, ki jo privablja migetajoča luC v somraku bogov. »V bistvu počiva moč sleherne ustanove na pristaših, ki so zaslepljeni«. (V. Bartol, Alamut 299). In zaslepljeni smo vsi. Vsi nosimo v sebi delček Ibu Tahirja, Jusu-fa, Sulejmana, Halime... Sami smo ustanova in sami se zaslepljujemo. Naša moC temelji na lažeh in ko se te zamajejo, se zamaje naša celotna eksistenca. Smo temelji družbe in naj jo imenujemo kakorkoli, smo le mi sami. Se vsaka ureditev se je porušila in za nobeno nismo žalovali. Vzorni gostje na lastnem pogrebu. Kdaj bo le prišlo spoznanje? Kdaj se bo megla razblinila in bomo jasno videli, brez ideologij, bogov... Mi sami. Saj ni tako težko. V našem Času, ko se spet prebuja boj za obstanek, moramo samo odstopiti od te brezglave gonje. Izstopiti še preden nas življenje pripelje na zadnjo postajo. In prosto zadihati. Spoznati, da ni pekel nic drugega kot paradiž, gledan z druge strani. Dvigniti glavo, postati gospodar samega sebe. Spoznati, da ne potrebujemo ne raja ne pekla, ne vladarja ne sužnja, ne drugih in ne sebe. Spoznanje, ki prinaša svobodo......Svobo- de ni,.... Človek je mogočno bitje. Živi in ustvarja. Ustvaril je zlo, pravico, krivico, ječo, ideologije. Vse te stvaritve ga omejujejo. Ko bo nanje pozabil, jih izbrisal, bo pridobil edino stvar, ki mu v tem vesoljnem kaosu manjka. Razbil bo steklene stene posode in postal svoboden. Ana Facchini, Gimnazija Nova Gorica Poezije Tebi in celemu vesoljnemu svetu oznanjam, da SEM; in ne ti in ne nihče drug ne sme v mojo bližino, če mu tega ne dovolim JAZ. In ko boš razumel in bodo razumeli, da sem ČLOVEK, se ti bom predstavila. Z imenom. ŽIVLJENJE Stopa mimo, stopa hitro, stopica v prazno in samo jemlje, jemlje, jemlje včasih vedno nikoli nima lastnika vedno pobegne v življenja drugih ljudi. žc * žc * -k 1c Ponavljajo se misli mimoidočih, vtisi pokrajin so brez notranjosti in slike, ki jih nosijo kot opomin v spominu, so vse bolj blede. S koščki vesti tipajo po okenskih policah hiš ob poti. Nimajo sreče, žalostni so in razočarani. jezni so in vse bolj podobi nam. ****** Zamrznile so podobe v očeh in darovi so zasuli prostor. Praznina, ki je ovijala telesi, je bila pravo nevidno bogastvo. Na robu tišine sta ljubimca šepetala besede, šepetala ljubezen v času, ki je umrl v njunem ognju. Srečna sta Breda Seljak, 3. c/G, gimnazija Nova Gorica 1. mesto, prost literarni prispevek Nic ni Človeške zgodovine 20. stoletja tako pretreslo kot ideologije, v pozitivnem, a predvsem v negativnem smislu. Ideje pričajo, da je Človek mislece bitje; iz idej pa so nastale ideologije in z njimi vojne, beda in uničenje. Kako iz neke ideje nastane ideologija? Ideologija je ponavadi majhen skupek idej, ki so povzdignjene Cez vse ostalo; v imenu te majhne množice idej pa se lahko dela karkoli. To je neke nove vrste religija, v resnici je le korak nazaj od religije. V ideologijah ni prostora za vero; zaradi tega pa smrt Boga ne pomeni večje svobode človeka, kot je trdil Nietzsche, a je te substitucija. Bog ni umrl, ideja je postala Bog; ni človek tisti, fd je prevzel mesto Boga, ampak je to ideja, Človek je še vedno podrejen. Zaradi tega potrebujejo vse ideologije liderje, ki nekako razpolagajo s tisto močjo, ki jo je imel prej v očeh človeka Bog. Če je po Freudu Človekova težnja po Bogu le potreba po podobi očeta, potem je v ideologiji to podobo prevzel voditelj, ki za ljudi skrbi in jim daje tisto psihološko varnost. Mase rabijo nekoga, ki bi mu bile pokorne; Ce je Nietzsche želel, da bi človek ne oboževal veC ničesar, temveč da bi bil on sam nad vsem, tega gotovo niso prinesle ideologije. Po nemškem sociologu Mannheimu je ideologija sprevrnjena, napačna zavest, s katero sta obremenjena tako buržuazija kot proletariat, ne pa "prosto lebdeča inteligenca”. To pomeni, da je ideologija nekaj nasprotnega svobodnemu, kritičnemu mišljenju. Neka ideja je postavljena na prvo mesto in zasenči, oz. preprečuje vse ostale ideje; zaradi tega ideologija ne prenese različnosti, ne prenese nasprotnih mnenj, ker je vtelešeno enoumje.V bistvu kaže zgodovinski pomen ideologije na neko šibkost Človeka, na neko notranjo nemoč, zaradi katere se opira na ideologijo kot na rešiteljico; ni veC moralnih ne etičnih problemov, ker je vse v funkciji določene ideje. Jasno je, kaj je prav, in kaj ni, vse je dovoljeno v imenu vodilne ideje. Na žalost so ideologije utapljale svojo zmoto v krvi, v fizični in Najhujše meje so tiste, ki so jih v človeku začrtale ideologije ki sta človeštvu prinesla bedo. Ustavimo se za trenutek pri tem stavku: Zaradi idej so umirali ljudje. Si je mogoče sploh predstavljati, da je bilo to res? Ali morda velja neka ideja, naj bo še tako vzvišena, eno samo svojo zmoto v krvi, v fizični u psihični ječi. Da bi ideja preži vela, so umirali ljudje. Kdor je kričal na svobodo, je bil pokončan in kdor je mislil s svojo glavo, je bil zaprt. To sta naredila nacizem in socializem, vila. Toda oprostite: ideja, ki je dobra, ne rabi vojsk, da jo podpirajo, ne rabi tiranov, ki ustrahujejo. Ideje bi se morale širiti v človeškem duhu, v človeškem srcu; ideje imajo potrpljenje, lahko spijo stoletja v podzavesti človeštva preden se uresničijo. Verjeti moramo dobrim idejam in dobrim besedam, zaupati moramo vanje, a ne smemo se jim pokoriti; ideja je izšla iz človeka in mu mora torej služiti, ne pa obratno. Katerakoli ideja, ki hoče, da se ji služi, je samo za primitivce, ni za pokončnega človeka; mislim, da je bolj kot kadarkoli aktualen klic po svobodi misli, po svobodi izražanja po prostem pretakanju te posebne oblike energije- Dva Človeka, ki različno mislita in imata različne ideje, sta lahko brata. Dva Človeka, ki pa služita dvem različnim idejam, ne moreta biti brata, ker kdor ni svoboden, ne more resnično ljubiti. Zaradi tega so ideo logije ustvarile meje Ljudje so se ubijali, ker si bili sužnji svojih idej suženj pa lahko ohran nekaj dostojanstva edini tako, da ima tisto, čemu služi, za najvišjo vrednoto Težnja vsake ideologije ji torej ta, da se Siri bolj ii bolj, kajti druge ideje ji ovirajo; stalno jo namrei spominjajo na njeno majh nost in na zmoto enoumja V zgodovini so se ljudji oprli na ideologije zato ker so vse nekako nastale : dobrim namenom. Najpre je bila ideja, pozitivna usmerjena v prihodnost, no, da vidi človek v njej rešite vseh svojih težav. Spomniti s moramo, da je človek, predi sem tisti modeme dobe, kiju vsem znanstvenim in zdravsl venim napredkom, osta nekako majhen, poln strahoi Zaradi tega stalno isce nek ideale v navidez vedno bolj nr smiselnem življenju in ni ni Čudnega, Ce se opre na prv idejo, ki mu ponuja rešitev a' varnost. Na žalost pa se nato ideja ir stitucionalizira, postane ne aparat, nekaj zatirajočega te tako izgubi svojo prvotno lahkoto. Ljudje, ko pridejo na oblast, popolnoma izgubijo zavest o svojem poslanstvu ter delujejo le v lasthem interesu, pa Čeprav na videz zastopajo neko vrednoto. Komunistična ideja o državni lastnini načelno ni zgrešena, zgodovina pa je pokazala, da je neuresničljiva, vsaj za človeka 20. stoletja. MogoCe človek ni pripravljen, ni vreden te ideje; mogoCe ie za to idejo prezgodaj, tako ali drugače pa ni mogla vzdržati. Mislim, da nic ne sme prekiniti svobodnega toka človeške misli. Nobena ideja ne sme biti postavljena na prvo mesto, ampak vsakdo mora imeti pravico svobodne izbire. Morda je ideja svobode tisto prvo načelo, ki ti moralo veljati za človeštvo. Nic ni bolj svobodnega kot človeška misel, ko se povzpenja v višine zavesti, in zakaj bi človeku vzeli to, kar ima največ. Zdi se, kot da bi Bog rekel človeku, ko ga je ustvaril: Glej, ustvaril sem te uklenjenega na ta svet, zaradi tega pa ti dam misel, da z njo letiš, kamor hoCeš. Igor Povše, Tehnično industrijski zavod Galilei, Gorica; 3. mesto, razprave in eseji Spomin na obešene talce v Ul. Ghega ne sme zbledeti Ni vedno prijetno, je pa potrebno, v teh Časih Se posebej, oživljati spomin na tragične dogodke izpred petdesetin let, ko je tudi v naSih krajih in v tržaškem mestu divjal nacifaSi-sticni teror nad tistimi, ki so okupatorskim silam napovedali odločen boj do njihovega uničenja in ao osvoboditve. V letošnjem letu se vrstijo ena za drugo petdesetletnice, ki so boleče zarezale v vrste odporniškega in narodnoosvobodilnega boja. Ena takih je tudi petdesetletnica obešanja 23. aprila 1944, 52 talcev v Ul. Ghega v stavbi današnjega konservatorija Tartini. Okoliščine tega okupatorskega zločina nad talci so znane, Čeprav morda niso Se in najbrž tudi nikoli ne bodo do kraja raziskane, vsaj ne kar zadeva usodo vsake posamezne žrtve pred obešanjem, kraja, Časa in vzroka njihove aretacije itd. Dalj Časa je bilo že o samem točnem Številu obešenih precej negotovosti, Čeprav je uradni razglas tržaške prefekture z dne 23. aprila v obliki lepaka uradno sporočil naslednje: »Dinamitni atentat na Deutsches Solda-tenheim. Uradno se sporoča: včeraj, v soboto, so komunistični elementi izvršili dinamitni atentat na Deutsches Soldan-tenheim v Trstu, ki je zahteval življenje nekaj nemških vojakov in nekaj italijanskih civilistov. Aretiranih je bilo večje Število oseb iz atentatorjem najbližjih krosov. (To ni točno, ker so bili ti talci zaprti v Koroneu že prej in niso imeli z Ul. Ghego nobene zveze, op. ur.) Hitro vojaško sodiSCe jih je obsodilo 51 na smrt. Sodba je bila izvršena takoj.« Pod tem besedilom je bilo napisano Se: »Policijska ura ob 20. za mesto Trst. Prefektura tržaške pokrajine uradno sporoča: od danes, nedelje, 23. t. m., se policijska ura v Trstu začenja ob 20. uri.« Kljub uradni Številki 51 so se dolgo Časa pojavljali poimenski seznami, na katerih je bilo najprej 49 imen, potem 50 in 51 in šele v letu 1974 konCna številka 52. Do nepopolnosti v seznamih je najbrž prišlo zato, ker ni bilo nitro mogoče identificirati prav vseh žrtev. VeC gotovosti so potem vnesla nekatera pričevanja. Najbolj verodostojno je podal 23. aprila 1974 tedaj že upokojeni nameščenec tržaškega pogrebnega podjetja I.M. (svojega polnega imena v Primorskem dnevniku ni dovolil objaviti, je pa bilo, domnevam, talo-at znano. Bil je Slovenec). Povedal je, da so ga v nedeljo tistega usodnega 23. aprila poklicali, naj s svojimi šestimi tovariši odpelje v poslopje na Ul. Ghega 52 krst, naj obeSence snamejo z zank, jih položijo v krste in odpeljejo na pokopališče. »Ko smo jih snemali in polagali v krste, smo jih našteli 52«, je dejal. »Trupla so visela predvsem levo in desno po stopnišču, naivec jih je bilo v menzi, nekaj jin je bilo obešenih blizu oken tako, da so bila vidna s ceste. Sploh povsod, kjer je bil primeren prostor za obešanje«. In Se: »Na pokopališču pri Sv. Ani je bila takrat vedno pri- pravljena velika jama za primere bombardiranj, da bi morebitne žrve lahko takoj pokopali. Pred tako jamo smo pripeljali 52 krst s trupli talcev iz Ul. Ghega. Pri pogrebu smo bili samo delavci našega pogrebnega podjetja. Nobenega nemškega vojaka ni bilo, ti so nadzorovali le snemanje in polaganje trupel v krste. Tudi duhovnika nisem opazil pri pogrebu.« Isti uslužbenec pogrebnega podjetja je, po lastni izjavi, imel žalostno nalogo pokopati na pokopališču pri Sv. Ani tudi 8 talcev, ki so jih Nemci ustrelili na Opčinah in še prej, leta 1930, je enako žalostno dolžnost opravil za Štiri bazoviške junake. Kako je potem prišlo do tega, da so Namci namesto 51 pred vojaškim sodiščem obsojenih, obesili 52 talcev? Nekatere rice so takrat vedele povedati, a so Nemci spotjo, ko so 51 talcev peljali iz Koronea v Ul. Ghega, pobrali na cesti še nekoga brez posebnega razloga in ga obesili skupaj z ostalimi. Največ obešenih je iz Postojne in okolice, posamezniki so bili s Krasa, iz Vipavske doline, z Brd pa tudi iz Istre ter iz raznih italijanskih krajev s Sicilije, Caser-te, Brindisija, Pinerola, Vidma, Capo Orlanda, Scaraccie in iz samega Trsta. Da je bilo obešenih 52 in ne 50 ali 51 in celo 49 talcev, je znal povedati v Primorskem dnevniku 16. avgusta 1974 tudi Bruno Pahor iz Jamelj, ki je bil v Koroneu sojetnik skupaj z nekim 67-letnim moškim iz Kostanjevice na Krasu in pa z 22-letnim sinom nekega albanske- ga diplomata. Oba so takrat odpeljali iz celice brez prtljage in se je potem ugotovilo, da sta bila med 52 talci. Na seznamu petdesetih pa njunih imen ni bilo. Obešenje talcev v Ul. Ghega, kot malo prej ustrelitev 71 talcev na Opčinah, je bilo maščevalno dejanje nemških okupatorjev zaradi partizanskega atentata na nemški vojaški klub ali menzo v Ul. Ghega in prej na kinodvorano na Opčinah. Dinamitni naboj sta v menzi v Ul. Ghega podstavila po vsej Primorski znana partizanska diverzanta Mirdamat Sejdov, imenovan Ivan Ruski, in pa Meh ti Hussein Zadej, med primorskimi borci bolj znan kot Mihajlo. Mihajlo je že med vojno padel na Vitovljah v Vipavski dolini, Ivan Ruski pa je vojno preživeli, se vrnil v svojo rodno Gruzijo in v poznejših letih, mislim vsaj dvakrat, prišel na obisk na Primorsko in tudi v Trst. Oba sta bila sovjetska vojna ujetnika in mobilizirana v nemško vojsko. Dobro sta obvladala nemščino, kar jima je očitno omogočilo dokaj prosto gibanje med nemškimi vojaki. Iz kasarn na Opčinah sta pobegnila in se pridružila primorskim partizanom, delovala pa sta predvsem kot diverzanta v skupini in samostojno. Bila sta izredno drzna in izurjena za ravnanje z eksplozivom. Iz pripovedovanja Ivana Ruskega je ohranjen opis izvedbe atentata, kako sta podtaknila ekploziv, kako sta se izmuznila s prizorišča in potem Cez natanko pol ure že z višine nad mestom vi- DOGODKI IZPRED 50 LET dela visok dim, ki ga je povzročila eksplozija. Podpisani pa se tudi spominja Mihajla, ki je o svojih diverzantskih akcijah prihajal od Časa do Časa pripovedovat v prop. odsek IX. korpusa, takrat na Lokvah v Trnovskem gozdu. Na majhnem lističu je imel v obliki statistične razpredelnice v ruščini zapisan datum, količino eksploziva, število sovražnikovih žrtev in ranjenih. Nic pa ni pripovedoval o obešenih talcih, za katere takrat verjetno niti ni vedel, ali pa ni hotel govoriti. Cas, in najbrž je dobro tako, megli spomin a v pozabo ne sme! Ne za tiste, ki so ga živeli, ker brez spomina preprosto ne morejo, ne za tiste, Ki ga niso živeli in morda vedo kaj o njem iz pripovedovanja in branja, ker preprosto ne sme! Nauk spomina pa je lahko en sam: najbolj barbarsko je reševanje meddržavnih in medclovešKih sporov z vojnami. Dokazov je, žal, tudi zdaj dovolj in preveč: v Bosni, na Bližnjem vzhodu, v Afriki in še in še. Zdaj prihajajo iz tiste tragične zgradbe na Ul. Ghega k sreči zvoki glasbil, toda ko gre človek mimo ne more, da se ne bi ozrl na vence na njenem pročelju, ki iz leta v leto obnavljajo obred spomina. Ne gre samo za dolžnost, za pieteto še manj za uveljavljeno formalnost. Gre za to, da bi nikoli več ne bil Ul. Ghega, ne Gorazda, ne MogadiSa, ne Hebrona, da bi bili le mir in sožitje, strpnost in delo za sreCo in napredek ljudi. Jože Koren B O M B N I N ARA D Opčine včeraj kot danes Goražde . Marjan Kemperle Nekaj mrtvaško tragičnega je preteklo sredo okrog poldneva družilo bosanski Goražde s kraskimi Opčinami. Na mestece ob Drini je tistega dne padlo na desetine granat, rušilo hiše, begunski center, bolnišnico, in pobilo na desetine življenj. Nekaj podobnega se je zgodilo Opčinam pol stoletja prej... Do nekaj minut pred 13. uro je bil tisti 20. april 1944 na Opčinah dan kot vsi ostati vojni dnevi. Možje so biti na delu, žene so pripravljale kosilo ali pa že pospravljale za njim, otroci so se igrati po dvoriščih. Malo po poldnevu so se otroci zagledali v zrak; z očesom so zaCeli zasledovati brneči ropot na nebu, da bi prestregli jato letal. V Skuojeh, vaškem predelu od Brdine proti Proseku, je tistega dne tudi mati, komaj 3-letni Zoran Sosič gledal v nebo. »Dogodka se sam sicer toCno ne spominjam, a starši so mi neštetokrat ponovili, kako je bilo tistega dne, ko so zavezniki bombardirati OpCine,« nam je povedal. To je njegova zgodba. »Vse se je zaCelo potem, ko smo že pokosili. Sedeti smo pred hišo na dvorišču in se zagledali v letala, ki so preletavala vas. Taki preleti so biti vsakodnevni, običajni. Zavezniška letala so priletela in odletela, najbrž proti Nemčiji, da bi tam spustila svoj smrtni tovor. Kar naenkrat je na dom prihitel stric. Zakričal je, da letala bombardirajo Prosek, da je videl dim, ki se je dvigal. Takoj smo se zatekli v hišo: stric, mama z osemmesečno hčerkico v naročju, moj petletni starejši brat in jaz. OCeta ni bilo, bil je v službi, zaposlen pri Tramvaju. Komaj smo vstopili, je počilo. Letalska bomba je prebila streho, prodrla do kleti in tam ek- splodirala. Na sreCo ni imela velike rušilne moCi, bila je plinska. S svojimi plini nas je vse zastrupila; jaz sem Čutil posledice zastrupitve še dvajset let po eksploziji. Le naključju se moramo zahvaliti, da smo ostati živi. Dva tedna pred-bombardiranjem je oCe shranil na podstrešje dva lesena trama. Ko smo se zatekli v hišo, smo se postavili tik ob nosilni zid sredi hiše. Bomba je zrušila polovico strehe, ki bi padla na nas in nas zasula do smrti, Ce je ne bi tramova pridržala in nas obvarovala kot nekakšna zasilna streha, da smo ostali živi pod ruševinami. Stric, ki je umrl dve leti kasneje za posledicami poškodb, si je prvi opomogel in zaCel grebsti in kopati, da bi našel Se druge. Mene so kmalu potegniti izpod podrtije in so že mislili, da zame ni veC pomoči. Usta sem imel polna ometa, da nisem mogel dihati. Mama, ki ji je zlomilo eno roko, mi je z drugo začela odstranjevati malto, dokler nisem lahko spet zadihal. Peljati so me v bolnišnico, kjer pa ni bilo prostora: bila je polna ranjencev. Spominjam se, kako sem se dan kasneje znašel pri sorodnikih v Barkovljah, zatem smo se kot mnogo drugih, ki so jim bombe zrušile domove, zatekli na kmetije k domačinom na Krasu. Nas so sprejeti Lazerjevi v Repnu. Nato smo preživeti nekaj let pri Fernetičih, šele deset let po tistem peklenskem dnevu smo se lahko spet vrniti na OpCine. A nam je bila usoda še naklonjena. Hišo zraven naše je zadela rušilna bomba in pobila vse elane družine.« Spomin-pricevanje Zorana Sosiča na uničujoči bombni napad na Opčine je dopolnila Stanka Hrovatin. »Otroci smo bili vajeni letalskih preletov, opazovali smo jih, saj nihče sploh pomislil ni, da bi lahko letala bombardirala OpCine. Vas je razpolagala s tremi protiletalskimi zaklonišči: eno je bilo v precej veliki kraški jami v KaliCu v Alpinski utici, drugo pod Obeliskom, tretje pa ob železniškem predoru. Katic je bil namenjen prebivalcem spodnje vasi, ljudje, ki so stanovali od tramvaja proti Obelisku, so se zatekati pod Obelisk. Teh zaklonišč pa se do bombnega napada skorajda nismo posluževati. Sele po tistem dnevu nam je bmeC prihod letal pognal strah v kosti in hitrost v noge, da smo se Cim bolj urno rešili na varno.« O 20. aprilu ve Stanka Hrovatin povedati, kako je najprej zažvižgalo, nato pa je zaCelo pokati in stresati. »Kar naenkrat smo se znašli vsi oprašeni. Trajalo je sicer malo, a bilo je grozno. Se sreča, da je bilo podnevi; Ce bi bilo ponoči, bi pomrli. Pri sosedovih je umrl gospodar, ki se je rešil smrti v koncentracijskem taborišču: pokončala ga je zavezniška bomba,« se je spominjala Stanka Hrovatin. V primerjavi z bogatostjo in pretre-sljivostjo pričevanj preživelih je gola vojna kronika o dogodku mnogo bolj suhoparna. 20. aprila 1944 so tri eskadrilje zavezniških bombnikov napad- le najprej proseško železniško postajo, nato pa še OpCine. Napada sploh ne gre primerjati z letalskimi »kirurškimi« bombnimi posegi med Zalivsko vojno. Bil je bolj podoben rušilni moriji nemških štuk franki-stiCne falange nad Guemico kot pa tolikokrat opevani (a nepreverjeni) natančnosti »Puščavskega viharja«. Nad Proseško postajo so bombniki odvrgli kakih 70 bomb (od tu dim, ki ga je bil opazil stric Zorana SosiCa v smeri proti Proseku), toda brez večjih uspehov. Na Opčinah je bilo mnogo hujše. Letala bi morala uničiti opensko železniško postajo, da bi prekinili železniško zvezo, kasarno ob cesti proti Proseku in kasarno pri Banih. Letalci so povsem zgrešili viziranje cilja, bombe so odvrgli predčasno, da so - namesto vojaških ciljev - ciljale v hiše Stare vasi na Opčinah. V letalskem napadu je bilo ubitih 40 ljudi, eden je umrl za posledicami napada slaba dva meseca kasneje. Med mrtvimi je bilo tudi šest otrok. Imena vseh žrtev so objavljena v knjigi Ivana ArtaCa OpCine - Zgodovinski oris župnije, ki jo je pred kratkim izdala tamkajšnja Župnijska skupnost. Ob mrtvih so zabeležili 70 ranjenih, 500 ljudi pa je ostalo brez bivališCa.Za-vezniška letala so odvrgla skupno 128 bomb, ki so povsem uničila 32 his, med katerimi je bilo tudi župnišče; 63 poslopij je bilo po napadu nevseljivih, 126 pa hudo poškodovanih. Ti skopi podatki še ne morejo naslikati dejanskega razdejanja v zgodovinskem jedru Opčin po umetnem viharju, ki se je z neba v nekaj minutah spustihna vas. Podrtije, štrleči tramovi iz odkritih streh, uničena električna napeljava, vodni curki iz razpokanega vodovodnega omrežja so se vtisnili v spomin preživelih pred petdesetimi leti. Nekaj podobnega se danes na pragu tretjega tisočletja dogaja v Gorazdu... Nedelja, 24. aprila 1994 NEDELJSKE TEME POGOVOR S KIPARJEM MIRKOM BRATUŠO / Izvirnost jev izkušnjah \/ kiparstvu je možnih več pristopov do materiolo Kakšna škoda, da jeleni ne morejo želv naučiti hitrosti. Kahlil Gibran Mirko Bratuša se je rodil leta 1963 v Negovi. Po srednji lesarski šoli, ki jo je končal v Mariboru, je študiral kiparstvo na ljubljanski ALU. Tam je leta 1989 diplomiral pri prof. Luju Vodopivcu in nadaljeval študij na kiparski specialki. Iz kiparstva je leta 1993 diplomiral tudi pri prof. Leu Kornbru-stu v Munchnu, po diplomi pa je študiral pri prof. Tonyju Craggu v Diisseldor-fu. Imel je veC samostojnih razstav in sodeloval na skupinskih razstavah v Gornji Radgoni, Radencih, Murski Soboti, na Jesenicah, v Piranu, Ribnici, Ljubljani, Zagrebu, Borgo Valsuganu, na Dunaju, v Valle d’Aosti in Moskvi. Za svoje delo je leta 1988 prejel študentsko Prešernovo nagrado, lani pa nagrado občine Gornja Radgona. Kot svobodni umetnik živi in dela v Gornji Radgoni in v Ljubljani. Kiparska praksa je odkrivanje forme in raziskava materiala. Kot osebna izkušnja se uteleša v kiparskem izdelku. Kakšen pomen ima znotraj tega konteksta po vasem mnenju avtorjev odnos do materiala? V kiparstvu je možnih več pristopov do materiala. Eden od najbolj razširjenih je koncept nekakšnega preprostega igranja z materiali, prek katerega prideš do konCne forme. V tem primeru se kipar pusti voditi materialu, pusti se presenečati. Meni se največkrat dogaja, da se mi najprej v glavi pojavi nekakšen fluid, forma, ki jo je potem treba spraviti v ustrezno kiparsko obliko. Da se to lahko zgodi, je edini pogoj primeren material. Glede na zamišljeno formo se odločim za doloCen material. Včasih ga je v samem procesu kasneje treba zamenjati. Največkrat se to zgodi, kadar se znaCaj in lastnosti materiala ne skladajo z zamišljeno formo, ko material ne prenese »posiljevanja«. Podobne izkušnje sem imel že pri prvih kipcih iz otroštva, ki sem jih delal v laporju. Lapor sem izbral prav zato, ker je omogočal in prenesel želeno formo. Sicer pa mislim, da je to, kar se mi je dogajalo v otroštvu, ena od zelo važnih izkušenj, ki se mi vlečejo še zdaj. Zanimajo me prav prve, najbolj intimne izkušnje z materiali. Koliko se vam te zdijo pomembne na ravni osebne izkušnje znotraj vašega ustvarjanja? Mislim, da specifičen odnos do različnih materialov in kombinacij odsevajo tudi vaša dela. To, koliko so te izkušnje intimne, koliko pogojujejo moje kiparstvo, je stvar širše razprave. Res je, da sem se z različnimi materiali srečeval najprej doma. Moj oCe je ko-vaC, njegov oCe je kovaC, v družini pa se najdejo še mizar, sodar..., konec koncev tudi glasbe ne manjka. Morda je imel v otroštvu najmočnejši vpliv na moje ustvarjanje sosed, ki je bil mizar. Veliko stvari mi je pomagal izdelati, mi dajal material in nasvete. Vse to mi je pomagalo graditi odnos do materialov, ki se mi je potem v šoli za mizarje še poglobil. Ta občutek, odnos do materialov, mi je kasneje, na akademiji, ko sem se zaCel resno ukvarjati s kiparstvom, povzročal velike težave. To se je zgodilo v trenutku, ko sem spoznal, da bistvo kiparstva ni v izdelavi kipov oziroma njihovem predstavljanju, ampak nekje drugje. Kje toCno, je od takrat naprej moj poglavitni problem. Po drugi strani mi je občutek do materiala omogočal, da sem se temeljiteje posvetil prav kiparskim problemom. Vedel sem, kdaj se da kaj povedati z materialom, kdaj z obdelavo, kdaj z odnosi med različnimi materiali, razmišljal sem, kaj to pomeni v kiparski formi. Glede specifičnosti uporabe materialov pa mislim, da ne pripada le meni, ampak je last širšega, kolektivnega spomina oziroma zavesti. Obenem se naslanja tudi na širšo tradicijo, ki se jo včasih zlorablja do te stopnje, da se nanjo gleda kot na neko posebnost, kot da je nekaj, kar se nas ne tiče. Razume se jo kot zgolj etnološko dimenzijo, v bistvu pa je to del širše izkušnje, kulture in zgodovine. Ampak pustimo to. Ce se vrneva h kiparstvu; dostikrat se sploh ne zavedam, ko se v podobi kipa mešajo izkušnje iz različnih prostorov: iz otroštva, iz časa, ki sem ga preživel v Mariboru, v Ljubljani, v tujini, iz knjig ali galerij... Ce je kje iskati izvirnost, potem se jo da najti edino v konglomeratu izkušenj. Študirali ste na ljubljanski ALU, na miinchenski akademiji, pri svetovno znanem ki-parju Tonyju Craggu v Dusseldorfu. Zanima me vaša izkušnja: koliko se je mogoče naučiti odnosa do materiala, razvoja forme? Moja prva izkušnja z akademijami je bila na ljubljanski akademiji za likovno umetnost. Zdelo se mi je, da se uCim nebistvenih stvari. To so bila na primer obvezna predavanja iz likovne teorije, umetnostne zgodovine, kiparske tehnologije... Poleg tega je bilo treba opraviti doloCen program še v ateljeju. Sele kasneje, na akademijah v Munchnu ali Dusseldorfu, kjer je koncept študija drugačen, sem spoznal, kako pomembna je določena osnovna izo-brazba. V Munchnu študij temelji na prostovoljni izbiri profesorjev, predavanja so prostovoljna. Studenje pri svojem delu največkrat vztrajajo pri osebni ekspresiji, zaprti so v svoje delo, teorijo sovražijo tako kot povsod, in le V kiparjevem ateljeju redki spoznajo, kaj se v njej zares skriva. Oba koncepta sta sama po sebi akademska in nekako okostenela, nadgradi ju lahko le moCna osebnost. To pa je konec koncev usoda vseh akademij. Glede odnosa do materialov oziroma koliko se ga je mogoCe naučiti, bi težko govoril, saj se s tem nisem ukvarjal. Vedno pa gre s strani profesorja za uveljavljanje njegovih lastnih pogledov, tako do materiala kot do kiparske forme. Noben učitelj, naj bo še tako odprt, ne more mimo samega sebe. Zato se mi zdi nujno imeti veC različnih učiteljev v različnih okoljih. S Tonyjem Craggom sva na primer največ razpravljala, o vprašanjih gradnje kipa in materialih. V veC pogledih sva se razhajala, ampak mnogo pomembnejša se mi zdi razprava sama in njegovo posredovanje izkušenj ter stališč do kiparskih problemov. Z Lujem Vodopivcem pa smo se mnogo bolj poglabljali v samo pomensko strukturo kipa in v strukturo prostora, v katerem se kip nahaja. Na koncu tega miselnega procesa zmeraj prideš do problema gradnje. Mislim, da ima prav gradnja posebno mesto v ustvarjanju in da se moCno odslikava v tvojih delih. Res je, zelo res. Skozi strukturo gradnje kipa se da kasneje pri samem branju priti do pomenske strukture. Gre za to, da se v samem kipu kaže širša »strukturiranost« problemov, s katerimi se srečujemo, ta pogojenost, ki nas veže v eksistenco. Formalno gledano se te soodvisnosti kažejo na vedno drugačen naCin, v bistvu pa gre za iste probleme, ki imajo vedno drugo obliko. Ali kot paradoks: za isto obliko, ki ima druge probleme. Sploh ne vem, kdaj me kateri od problemov pravzaprav zanima. Včasih me zanima en problem, ko pa ga rešujem, se mi odpre horizont in potem se začnem ukvarjati s Cisto drugim. Na primer, ko se zaletiš z avtom, nimaš pojma o tem, kako bo takšna banalna življenjska izkušnja vplivala na tvojo kiparsko prakso. Rekel bi lahko celo, da se šele potem, v ateljeju, zaveš, da je bil dogodek na cesti veliko pomembnejši kot celo leto dela v ateljeju. Nehote se je zgodilo nekaj, kar bi se hote izpridilo. Izkušnja je v vsakem primeru pozitivna. In končno, koliko je po vašem mnenju mogoče likovne probleme ali vprašanja kiparstva sploh izgovoriti z besedami, ki jih uporabljava v tem intervjuju? 2e od modernizma naprej, ko je umetnost postala znanost, se umetnost prevečkrat skuša izpovedati verbalno. Poleg tega sama likovnost vsebuje nekaj, Cesar z besedami ni mogoCe izraziti. Mislim, da je zelo važno govoriti o tem, o svojem početju, glede samega kiparstva pa menim, da je prej ali slej treba dati zadnjo »besedo« kipu. Besedilo in fotografiji: Jošt. P. Rotar Poročilo s Eduardo Galeano, sodobni urugvajski pisatelj, je v enem od svojih esejev zapisal: »Zgodovina Urugvaja je zemljevid krutosti in globoke žalosti. Vsi nosimo v svojih dušah atlase svojih dedov in v svojih srcih rdeCo prst indijanske zemlje.« Indijancev v Urugvaju že dolgo ni veC, v sedemnajstem stoletju so jih španski kolonizatorji popolnoma iztrebili; tudi Črnskega prebivalstva je bore malo, le nekaj jih v soparnih in vroCih gostilnah ob poznih nočnih urah igra divje ritme can-dombe. Največji delež urugvajskega prebivalstva predstavljajo potomci španskih gauCev in italijanskih priseljencev. Ko sem se z urugvajskim prijateljem sprehajala po starem delu Montevidea, ki ga je diktatura (1972-1984) skorajda popolnoma porušila, je pokazal na razpadajoče zidove nekdaj veličastnih palač in hiš, ki so jih prebiralci Montevidea med leti diktature prekrili z grafiti. »Pomagajte policiji - mučite se sami!« je pisalo na enem izmed zidov. NEDELJSKE TEME Nedelja, 24. aprila 1994 Začarano gledališče Dunajski Serapionci po devetih letih spet gostujejo v Ljubljani V drugem dunajskem okraju, bivši židovski Četrti, onstran donavskega prekopa (Donaukanala), stoji staro veličastno poslopje živilske borze, kjer so v Času Avstroogrske mešetarili z žitaricami, moko in krmili. Ne le za Eliasa Can-nettija, ki te ulice slikovito opisuje v svojih avtobiografskih spisih, tudi za marsikoga drugega se ta predel Dunaja, predvsem z bližnjim Fratrom, navezuje na kup spominov, recimo na prvi Cinemaskoplilm Ben Hur, ki so ga v pradavnih Časih vrteli v sosedni dvorani kina Tabor... In živi muzej spominov je tudi Serapionsko gledališče ODEON; na njegovih obalah se zbirajo naplavine civilizacije: človekove pustolovščine in odkritja, njegove skrivnosti, Zelje in sanje, njegova upanja in nenehna razočaranja. Vedno kadar se vzpenjam po strmih, polžastih stopnicah do ODEONA in se potem, polna začudenja in občudovanja, nenadoma znajdem v ogromni klasicistični dvorani bivše borze, ki ji »non finito« napol restavriranih, nepobarvanih sten, stropov in stebrov daje pravšnjo patino modne skromnosti, se sprašujem, kje je pravzaprav glavno stopnišče, saj poslovni ljudje gotovo niso vstopali po ozkih stranskih stopnicah. Pa vendarle tiči nek koncept za tem kontrastom: Serapionci, ki so se tu naseliti pred šestimi leti, so vedno uspevali spremeniti navidezno skromna, enostavna in nezahtevna sredstva v ognjemet slik, asociacij, fantazij, imaginacij. Skoraj petnajst let že spremljam kreacije Krivina Piplitsa in Ulrike Kauf- Serapionci: Axolotl visionarr mann, ki sta srce in duša tega začaranega gledališča odčaranega sveta, od tedaj, ko ga je ob prvih resnično velikih uspehih leta 1980 nek kritik opisal z naslednjimi lapidarnimi besedami: SureatistiCno. Pustolovsko. Poetično. Magično. In zagotovo tudi efektno, sugestivno. Srečanje s sanjami. In morami. In vedno znova sem presenečena, kako dosledno jima uspeva istočasno ohranjati kontinuiteto neverbalnega gledališča slik, gibov, strukturiranja prostora in gledalčeve imaginacije ter hkrati ustvarjati nove kontinente iz slikovnega, glasbenega, literarnega kolektivnega spomi- na zahodne civilizacije. Pot jih - kot nakazuje ta zadnja produkcija s poetičnim naslovom Objemal sem senco, snubil privid in živel sen - vodi k besedilu, Čeprav minimalnemu, splošno in tudi v drugih jezikih razumljivemu, k neki novi skromnosti, eleganci enostavnega in vsakodnevnega. Stran od bujnosti in igrivosti nekaterih starejših produkcij, recimo najbolj uspešnih predstav Double & Paradise, ki je pred devetimi leti gostovala tudi v Ljubljani in na Bitefu, ali pa Divje predrznih scen (1981 po Balzacu in Rabelaisu) in Svete poroke, uspešne in opevane parafraze na Wagnerjeve opere o Nibe-lungih. Ko razmišljam, kako naj bi etiketirala gledališče, ki ga ustvarjajo Serapionci, sem v zadregi, prav tako kot ostali kritiki: rešujejo se s citiranjem zgodbe, besedilnih osnov vsake produkcije, ki jih Envin Piplits navaja v programskih tistih ali jih pripoveduje obupanim novinarjem. Sumim, da namerava s svojimi razlagami občinstvo brez domišljije bolj zavajati kot ga razsvetliti. Tokrat izhaja iz drame nemškega sodobnega in zelo uspešnega dramatika Tan-kreda Dorsta (Merlin, Carlos, najnovejši komad: Gospod Pa- ul), ki si je za svoj Čudež ljubezni sposodil snov iz 12. stoletja, zgodbo o Ubogem Henriku (Der arme Heinrich). Viteza naj bi ozdravila srCna kri nedolžnega dekleta. Vseeno je, ali pripoved poznamo ali ne, tudi besedilo ni bistveno, pomembno se je predati izzivu Piplit-sovih večpomenskih prizorov, Čaru koncentracije in usklajenosti v gibih, mimiki in premikih pa tudi Čaru scenografije in kostimov, ki jih z osupljivo fantazijo ustvarja njegova sopotnica Ulrike Kaufmann. Za to produkcijo si je Piplits izmislil presenetljivo enostavno sceno: večnamenske ogromne plasti- sna publika, ne predstava svetovnega gledališkega kongresa, ki je bil konec marca v Montevideu Grafiti so bili med diktaturo najbolj brani Časopis, danes pa predstavljajo najboljši zgodovinski učbenik. Podobno vlogo kot grafiti pa je v tistih Časih odigralo tudi gledališče. Nastala so številna ulična gledališča, v sedemdesetih letih pa je skupina igralcev in režiserjev ustanovila slavno gledališče Teatro Circu-ral, kjer so uprizarjali dela Brechta, Becketta in Ionesca. Danes je Teatro Circural najuspešnejše komercialno gledališče v Montevideu, kjer uprizarjajo dolgovezne in dolgočasne musicale v elektronskem ritmu tanga. Žalostna besedila originalnega urugvajskega tanga nadomestijo zapletene ljubezenske zgodbe, v katerih latinski ljubimci v temnih oblekah s klobuki na glavah na veliko klofutajo svoje ljubice, vendar musical na koncu kul-minira v srečen konec in vsesplošno rajanje publike. Prav urugvajska publika pa je fenomen, ki se ga bom v tem članku še dotaknila. Shakespeare na kamionu V Montevideu je konec marca potekal trinajsti kongres svetovnih gledaliških kritikov, poleg kongresa pa se je v organizaciji nacionalne sekcije urugvajskih gledaliških kritikov odvijal tudi mednarodni gledališki festival, kjer so poleg urugvajskih nastopila tudi gledališča iz Nemčije, Argenti-je, Brazilije in Švice. Osnovni del kongresa je predstavljal simpozij z naslovom Meje gledališča. V uradnem delu srečanja so predstavniki nacionalnih sekcij izvolili prof. Georesa Banuja za novega predsednika združenja svetovnih gledaliških kritikov in izbrali Finsko za državo, ki bo leta 1996 gostila štirinajsti kongres. Udeleženci kongresa smo lahko vsak veCer videli tudi po tri gledališke predstave, ki pa razen lutkovne predstave Barrio Sur iz Urugvaja in predstave uličnega gledališča iz Brazilije, ki je uprizorilo Romeo in Julijo VVilliama Shakespeara v velikem starinskem kamionu nekje v predmestju Montevidea, name niso naredile večjega vtisa. Poleg številnih sodobnih komedij argentinskih dramatikov so nam gostitelji pokazali tudi »predstave«, ki še najbolj spominjajo na Tofov Mopedšou, premori med skeči pa so zapolnjeni z glasnimi ritmi sambe. Najbolj teatralna v gledališču pa je urugvajska publika, ki spremlja predstave z zanosom, ki bi ga lahko primerjali z entuzi-azmom na južnoameriških nogometnih tekmah. Skoraj vsaka predstava se je konCala z ovacijami in rajanjem v osvetljenem prostoru avditorija. Ko smo se vsi udeleženci kongresa zbrali pri večerji, si nismo izmenjavali mnenj o predstavah v smislu: »Kakšna se ti je danes zdela predstava?«, temveč: »Kakšna se ti je danes zdela publika?« Življenje je krčma Poleg institucionalnih gledališč pa v Montevideu delujejo tudi številne neodvisne skupine, ki ustvarjajo svojevrstne gledališke forme. Avtorici gledališča Insalubre, Estela Mie-res in Liliana Enciso, v svoji gledališki predstavi z naslovom Language is a Virus skozi pantomimo opisujeta tisocine-no lastnost južnoameriških machotov in skozi pisane karakterje španskih osvajalcev, plesalcev tanga, diktatorjev in nogometnih navijačev prikažeta urugvajsko zgodovino. Z omenjeno predstavo bosta letos go- stovali tudi v Evropi. V svojih spominih je John Huston zapisal nekako takole: »Človeška življenja so kot južnoameriške kreme. Vse, kar imaš, prineseš s seboj.« Prispodoba je lepa in - Ce še nikoli nisi bil v tovrstni kremi - tudi malce nerazumljiva. V starem delu Montevidea namreč obstajajo kreme, kjer ne prodajajo in ne strežejo pija£e, kajti vse, kar želiš popiti, moraš prinesti s seboj. Ponujajo ti le nore ritme candombe. Zaradi težkega jesenskega subtropskega zraka je plesanje možno le na ulicah in v eni od tovrstnih atmosfer se je zaključil letošnji urugvajski gledališki festival. Neverjetna urbanistična mešanica Poleg tanga v Teatru Circural pa v Montevideu obstaja tudi originalni urugvajski tango. V starem lokalu Fun-Fun se vsak večer predstavljajo najboljši pevci tanga. V tem lokalu je nekoč prepeval tudi naj-slavneši pevec tanga na svetu Carlos Gardel, ki danes v Urugvaju velja za mit in za še eno izmed mnogih žrtev oblasti v sedemdesetih letih. Njegovo letalo se je v času diktature v skrivnostnih okoliščinah raztreščilo nekje v hribovitem delu Kolumbije. Montevideo obliva temna delta reke Rio de la Plata (Srebrna reka), ki s sabo nosi blato brazilskih džungel. Temnorjava barva reke se pri glavnem urugvajskem mestu izliva v morje, ki v predmestju Montevidea ustvarja ene najlepših plaž na svetu. Na velikem trgu v centru mesta, kjer je postavljen spomenik Artigasu -osvoboditelju Urugvaja, ki je prav tako kot vse pomembnejše osebnosti te trimi-Ijonske države umrl nekje v izgnanstvu - stoji tudi ena najvišjih stavb v Urugvaju. Nastala je v prejšnjem stoletju in njene postmodernistične oblike spominjajo na futuristične scenografije Scot-tovega Blade Runnerja (v slov. so naslov filma prevedli Iztrebljevalec, op. ur.) in tako kot glavni junak v omenjenem filmu lahko ta zapis zaključim z besedami: »Fve seen things you people wouldn’t believe.« (Videl(a) sem stvari, ki mi jih ne bi verjeli,« prev. ur.) Irena Staudohar SERAPIONCI V CD Cne zavese, prosojni labirint, skozi katerega v začetnem prizoru blodi svetlobni žarek. V nasprotju z umetnim materialom scene so razkošni kostimi Kaufmanove v enem izmed osrednjih prizorov narejeni iz povsem naravnih materialov: iz valovitega kartona, papirja, lesa, konoplje. Gledalec se mora prepustiti toku vCasih minimalističnih prizorov, ritmu sugestivnih slik, ki le redkokdaj zahtevajo racionalni, intektual-ni odziv. Serapionci pripovedujejo o nezavedenem in pol-zavednem, o naših sanjah, posebno pa morah, o skritem, potlačenem in tabuiziranem. Njihova ustvarjalnost sega od prekipevajočih fantazmagorij iz plesa, slikarstva in glasbe preko slikovitih ponazoritev psiholoških procesov in sanj do konkretnejšega približevanja stvarnosti, kot je zapisala Karin Kathrein, nekajletna glavna ur-denica dunajske gledališke revije Die Biihne in sicer gledališki kritik, ki zvesto spremlja pot Serapioncev. Tudi poskus ujeti umetnost Serapioncev v besede preko veC kot sugestivnih naslovov in žanrskih podnaslovov produkcij je obsojen na neuspeh. Prav tako kot se lahko s presunljivo hitrostjo spreminjajo vzdušja v posameznih prizorih, vljudnost preskoči v agresivnost, brutalnost postane ljubkovalna in se prijaznost spremeni v vsiljivost, so tudi te igre z besedami in domišljijo neulovljive, včasih neprevedljive, pogosto v stilu non-sens-poezije, vsekakor pa lirične: Že Bal macabre je Piplits podnaslovil »scenski koncert«, Začaran (Verwunschen po istoimenski plošči Andreja Kellerja, 1980) je bila »sceni-Cna seansa«, koren iz Patt, ulomljen s formulo za prosti pad (1984), je označil z žanrom »eraticnih slik«, Double & Paradise pa je »vizualna pesnitev, katafraza.« Iskrivi in duhoviti, lartpourlartizem ne dopušCa\da bi se gledalci udomačili y postmodernistični drži odkrivanja citatov iz zahodne kulturne zgodovine. Estetika Envina Piplitsa in Ulrike Kaufmann kljub svoji igrivosti ne prekriva, ne olepšuje in ne harmonizira ostrin »vsakodnevne norosti«, temveč jih prav preko poetičnega'odrskega jezika posebno izpostavlja. Ko v najnovejši predstavi puhasti sneg prekrije razcapane postave in ko dekle mimogrede vriše besedo NO, so namigi na aktualna dogajanja veC kot očitni, toda ne vsiljivi. Marsikateremu gledalcu se bodo posamezni prizori ali režijske ideje morda zdeli znani: Envin Piplits in Ulrike Kaufmann sta že pred desetimi, petnajstimi leti izoblikovala gledališko estetiko, ki jo lahko občudujemo v predstavah veliko mlajših režiserjev doma in v tujini. Ne trdim, da so jih posnemali, ker jih mnogi niti ne poznajo. Menim pa, da je njuno gledališče bilo in še dolgo bo polno plodnih inovacij in presenečenj. Želimo si, da nas bi s svojimi produkcijami popeljali še na marsikatero razburljivo potovanje odkrivanj človeških norosti in slabosti, modrosti in sanj. Domišljija jim po veC kot dvajsetih letih ustvarjalnega dela gotovo ne bo pošla. Neva Škapin Šlibar VERSKE SKUPNOSTI: JEHOVOVE PRIČE Ustava Republike Slovenije je na področju svobode veroizpovedi ena najbolj demokratičnih v Evropi. Zakonodaja na tem področju sicer še ni dorečena, vendar je že v pripravi novi zakon, ki bo zamenjal zakonodajo iz leta 1976. Zveni neverjetno, toda v naši državi je prijavljenih veC kot 20 verskih skupnosti. Kar dobrih 70 odstotkov Slovencev ima rimokatoliško veroizpoved. Sledijo ji evangeličanska cerkev, srbska pravoslavna cerkev, Islamska verska skupnost v RS, slovenska staro-katoliška cerkev, binkoštna cerkev v RS, krščanska adventisti-Cna cerkev, Kristusova cerkev bratov v RS, Zveza baptističnih cerkva v RS, Jehovove priCe -krščanska verska skupnost, Judovska skupnost v RS, Judovska občina Ljubljana, Svobodna cerkev v RS, Skupnost za zavest Krišne, Svobodna katoliška cerkev, Univerzalno življenje, Bela agnostična cerkev -EGA, novoapostolska cerkev v RS, Mednarodna šola zlatega rožnega križa, cerkev Jezusa Kristusa svetnikov zadnjih dni (mormoni), Nacionalna bahaj-ska skupnost RS, Ordo Tem-plis Orientis - O.T.O., Binkoštna cerkev Center. Jehovove priče pravijo »Bliža se konec sveta« »Ljudje se, ko postanejo Jehovove priCe, strinjajo, da bodo živeli po krščanskih načelih, zapisanih v Božji besedi. Tako vedo, da je moški določen za poglavarja družine, ta jo vodi tudi v pravem bogočastju. Toda poglavarstvo ne odobrava ne pretepanje žene ne zatiranja njenih želja. Ravno nasprotno, Božja beseda jasno pove, da bi morali soprogi ljubiti svoje žene, kakor je Kristus ljubil cerkev in dal zanjo sebe... Tako so tudi možje dolžni ljubiti svoje žene kot svoja lastna telesa. Saj vendar ni nihče nikoli sovražil svojega telesa, temveč ga hrani in neguje. Božja beseda v resnici jasno pove, da bi žene morali imeti v Časti.« Tako pravi ena od revij Prebudi se, ki ji sledijo Jehovove priCe po celem svetu. Poleg te izhaja tudi revija Stražni stolp, ki oznanja Jehovovo kraljestvo in so jo januarja natisnili v nakladi veC kot 16 milijonov izvodov v 116 jezikih. O tej verski skupnosti pri nas vemo zelo malo in še to nasprotuje resnici, kot smo jo našli v pogovoru z Jožetom Rakušo iz Gornje Radgone, ki je starešina skupnosti Jehovovih prič s sedežem v Murski Soboti. Jezusovo življenje -odkupnina za človeštvo Nam lahko predstavite zgodovino Jehovovih prič in vaše delovanje v Republiki Sloveniji. Ime Jehovove priče je v uporabi od leta 1931, toda že v začetku sedemdesetih let 19. stoletja je American Charles Taze Russell s prijatelji začel skrbno in samostojno preučevati Sveto pismo. Med drugim so spoznali, da nauk o sveti Trojici ni biblijski in da je Jehova sam vsemogočni bog in stvarnik. Ta skupina je tudi ugotovila, da duša ni neumrljiva. Nasprotno, spoznali so, da je osnovni »Ne želimo nikogar prepričati, prepričati se mora vsak sam« Pripadniki Jehovovinih prič niso vsiljivi, med ljudi širijo božjo besedo in dobre vesti momviH mi Zbirališče Jehovovih prič se že na zunaj razlikuje od katoliških cerkva (Foto: O. Bakal) Kdo je lahko dan verske skupnosti Jehovove priče? Vsak posameznik, ki korenito spremeni svojo osebnost in si pridobi Bogu všečne lastnosti in izkazuje sadove duha. Najpomembnejše je, da zgradi pravilen odnos s svojim bogom Jehovo in da v odnosih do soljudi živi v skladu s temeljnimi naCeli biblije. Nekateri očitajo, da so Jehovove priCe vsiljive pri predstavitvi oziroma oznanjanju kraljestva Jehova. Ali to drži? Po zgledu Jezusa Kristusa in njegove zapovedi: Oznanjajmo Jehovovo ime in Božje kraljestvo, smo dolžni tako ravnati. Dobro vest lahko slišijo vsi, od posameznika pa je odvisno, ali jo bo sprejel. Ne želimo nikogar prepričati, prepričati se mora vsak sam. Menim, da se naši oznanjevalci držijo navodil iz Biblije in nasvetov, ki jih dobijo na sestankih, kakor tudi nauk svetega pisma v tem, da je Jezus dal svoje življenje v odkupnino za Človeštvo. Najprej bo odkupljenih 144 tisoC moških in žensk, ki se bodo zbrali od prvega stoletja do tedaj, in ti bodo s Kristusom sodediči nebeškega kraljestva. Potem bodo milijoni ljudi, obujeni od mrtvih, dosegli Človeško popolnost in priložnost za večno življenje pod vladavino Božjega kraljestva. V Sloveniji smo zaceli leta 1924, konec lanskega leta pa smo imeli 1599 oznanjevalcev. Razdeljeni smo na 30 občin.« Kako potekajo vaši verski obredi? Posebnih verskih obredov nimamo. Omenil bi le gospodovo spominsko veCerjo oziroma svečanost ter krst. Gospodova spominska svečanost poteka enkrat letno, na obletnico Jezusove smrti, in je povsem enostavna, po biblijskem vzoru in brez posebnih ceremonij. »Dobro vest lahko slišijo vsi, od posameznika pa je odvisno, ali jo bo sprejel«. (Foto: O. Bakal) Člani skupnosti Jehovovih priC so tesno povezani med seboj (Foto: O. Bakal) posvetne zakonodaje, ki govori o osebnih pravicah, pravici nedotakljivosti lastnine... Tako ne prihaja do vsiljivosti. Drugo pa je, Ce kdo meni, vendar teh ni veliko, da je vsiljiv naCin delovanja že to, da prideš k nekomu na dom, pozvoniš in ga vprašaš, ali labko z njim na kratko spregovoriš o življenjsko važnih stvareh. Trenutno veljavni zakon o položaju verskih skupnosti v Sloveniji namreč dopušča vse možnosti informiranja, ki ne kršijo temeljnih pravic drugih. Ce se teh pravic poslužujemo, še ne pomeni, da gre za vsiljivost. Kristjani so dolžni slediti bibliji Kako pojasnjujete to, da Jehovove priCe nočejo nositi orožja in služiti vojaški rok? Nihče med nami nima pravice drugemu zapovedovati ali prepovedovati. Jehovove priCe imajo svoj najvišji zakon v bibliji... Ta nas uCi, naj se ne vmešavamo v sporne zadeve tega sveta, ampak, da smo nevtralni. Biblija pravi: In prekujmo meCe svoje v lemeže in suhce svoje v srpe... Ker se ljudje iz različnih narodov - žal samo posamezniki - tega držijo, so Jehovove priCe svetovna bratovščina, ki jo veže medsebojna ljubezen. Premagali so rasne, nacionalne in druge ovire ter predsodke in vsi enotno služijo svojemu bogu Jehovu. Čeprav se trudimo biti v vsem poslušni zakonom države, smo v primem, da si zakon in Biblija nasprotujeta, kot kristjani dolžni poslušati slednjo. Tudi Ce so posamezniki zaradi ugovora vesti kot Jehovove priCe obsojeni na zaporne kazni, naši pripadniki bivanje v zaporu izrabijo za oznanjanje verskega nauka med zaporniki. Ni bilo malo primerov, da so se spremenili tudi najbolj okoreli kriminalci. Menim, da se bo s sprejemom nove zakonodaje tudi na tem področju marsikaj spremenilo. Predstavite nam občino skupnosti Jehovovih prič iz Murske Sobote, katere starešina ste. Jehovove priCe v Sloveniji delujejo tako kot po vsem svetu. Našo občino sestavlja 46 elanov. Od leta 1974 smo se sestajali v starejši hiši, leta 1992 pa smo se odločili urediti novo, sodobno kraljestveno dvorano Jehovovih priC. S prostovoljnim delom in prispevki smo zgradili zelo lepo dvorano. Hvaležni smo skupščini občine Murska Sobota, ki nam ni delala nobenih težav pri dodeljevanju potrebne dokumentacije, Čeprav je naša dvorana skoraj v središču mesta. V njej se sestajamo trikrat tedensko, tam imamo javna predavanja, na katera prihajajo tudi ljudje, ki niso Jehovove priče. Pripravljamo tudi tematska posvetovanja, kjer se sproti seznanjamo s poslanstvom Božjega kraljestva. Se vabilo, objavljeno na zadnji strani revije Stražni stolp: »Celo v tem težav polnem svetu ste lahko srečni, Ce natančno spoznate, kaj Biblija govori o Bogu, njegovem kraljestvu in Čudovitem namenu s človeštvom. Ce bi radi veC izvedeh ali želite, da bi vas kdo doma brezplačno poučeval o Bibhji, prosimo, pišite na naslov: Jehovove priCe, Poljanska 77a, Ljubljana.« Oste Bakal NEDELJSKE TEME Nedelja, 24. aprila 1994 Pod nemško okupacijo in domobransko prevlado Ko so si Nemci zagotovili oblast nad večjim delom Italije, organizirali obrambo proti severu prodirajočim zaveznikom in si 10. septembra 1943 ustvarib na ozemlju Ljubljanske pokrajine, Slovenskega Primorja, Reke in Istre ter dela Furlanske nižine posebno operativno enoto »Jadransko Primorje« (Operationszone Adriatisches Kiinstenland), so zaceli misliti na ofenzivo za popolno podreditev te cone. Zanje je postajalo celotno območje ključnega pomena zavoljo povezav s trenutno tedaj najbolj ogroženim italijanskim bojiščem. Domobranski seznam terencev in partizanskih somišljenikov iz Tomišlja Nemška ofenziva se je zaCela na Primorskem, kjer je po kapitulaciji Italije izbruhnila splošna vstaja in je primorsko ljudstvo držalo svobodno skoraj celo deželo. Vojaška zasedba Primorske je pozneje odločilno vplivala na njeno priključitev matični Sloveniji. Toda že 25. septembra so nemške Čete prebile ti. goriško fronto, se razlile po deželi in potisnile partizane v hribovit in gorat svet proti severu. Prečesali so nato Istro in prešh v Gorski Kotar, od koder so v oktobru zaceli ofenzivo proti Dolenjski in Notranjski. Ofenzivo proti svobodnemu ozemlju Ljubljanske pokrajine so Nemci zaceli z nasprotne strani kakor Italijani, vendar z istim ciljem: uničiti partizane, narediti deželo za Nemce varno in mimo. Tudi strategija in taktika sta bili precej podobni italijanski: v veC zaporednih fazah obkoliti partizanske enote na manjšem ozemlju in jih dotolči. Vendar so Nemci pri tem uporabili mnogo veC avtomatskega orožja in motoriziranih sil, s katerimi so hitreje zasedali izhodiščne položaje in z nenadnimi napadi večkrat prisilili partizane v zanje zelo neugodne frontalne spopade. Zadnja Četrta ofenziva je zajela mo-krško-krimsko območje in Raki-tniško planoto. Ozemlje, ki ga je ofenziva zajela, sta branili Levstikova in Ljubljanska brigada; v obeh so bili v velikem številu novinci, ki so v partizane prišh Sele po vdaji Itabje. Ko so nemške Čete napadle bri-gadne enote, so se te skušale v raznih smereh prebiti skozi tesno sklenjeni obroč. Po večdnevnih bojih so se v visokem snegu preze-bb, izmučeni in lačni prek soteske Iške umaknib na Krim. Od tod se je ponoči 10. novembra večjemu delu obeh brigad posrečil umik na Pikovnik in dalje proti Travni gori. Nemške enote so nato prečesale Krim in ga očistile manjših razpršenih skupin. S tem se je nemška ofenziva na podkrimskem svetu zaključila. Izgube obeh brigad so bile zelo velike. Nemci so poročali, da so samo od 8. do 11. novembra našteli 693 mrtvih, 281 ujetih partizanov in 75 civibstov, zajeti partizani so v glavnem izgubili življenje. Tudi med borci iz podkrimskih vasi je bilo veliko žrtev; okoli 20 jih je v bojih padlo, še veC je bilo ranjenih, ne dosti manjše število so internirali, nad 40 pa se jih je predalo in mnogi so prešli v domobranske vrste. Nad vaščani, ker v vaseh ni prišlo do incidentov, Nemci niso izvajali neposrednih represalij, niso streljali talcev niti požigati domačij ati plenili. Ustanovljeno domobranstvo za boj proti komunizmu Med nemško ofenzivo in neposredno po njej so dozorevale razmere za utrditev domobrancev na Barju. Po nasvetu škofa Rožmana je general Leon Rupnik 22. septembra postal prezident, tj. šef pokrajinske uprave v Ljubljanski pokrajini. S tem je teza odkritega sodelovanja z okupatorjem padla na generala Rupnika. Stara vodstva, zlasti SLS, pa so nadaljevala s prejšnjo politiko. V tajnosti sta še naprej delovali Slovenska zaveza in Slovenska legija. Vodstvo SLS pa je ustanovilo še Protikomunistični odbor s posebnimi nalogami. V teh okoliščinah so stari veljaki pohiteli in s podporo nemškega okupatorja 24. septembra 1943 ustanovili slovensko domobranstvo (Slovenska domobranska legija) za boj proti komunizmu in za cilje Slovenske zaveze, torej za boj proti OF in narodonoosvobodil-nem gibanju (boj proti komunizmu je še danes platforma političnega boja za določene kroge). Domobranci so bili od okupatorja oskrbovana vojaška formacija v okviru nemške pobcije in SS oddelkov. V tem smislu so 20. aprila 1944 tudi prisegli na ljubljanskem stadionu. Po Rupnikovi epizodi je poveljnik domobrancev postal podpolkovnik Franc Krener. Število domobrancev je hitro raslo, vanje so se vključevali vaški stražarji, pripadniki plave garde, novi mobiliziranci in tudi kar številni iz partizanskih vrst, ki so se vdali. Konec januarja naj bi jih bilo že nad 9000 mož. Pri odločanju za domobranstvo so poleg idejnih in pobtiCnih motivov imeli pomembno vlogo tudi oportunistični vzroki, pri katerih ni šlo zgolj za materialne koristi, ampak v veliki meri za ohranitev »cele glave«. Vzporedno s številčno močjo so rasle domobranske postojanke, med prvimi zlasti ob robu partizanskega svobodnega ozemlja, od Planine do vzhodnega obrobja Ljubljanske kotline. Med njimi je teden dni po končani nemški ofenzivi nastala postojanka na Barju, v Cmi vasi. Z barjansko postojanko so si domobranci ustvarili izhodiščno točko, iz katere so kmalu nadzorovali vzhodni del Ljubljanskega Barja in iz nje posegali na ozemje podkrimskih vasi. Domobransko poveljstvo je tja verjetno zavestno poslalo 21. Četo, ki so jo v glavnem sestavljati domobranci iz podkrimskih vasi, zlasti iz tomišeljske posadke vaške straže pod poveljstvom Franca Fra-klja. Ta je postal tudi poveljnik Čete in takoj začel s svojim uničevalnim delom; že 25. novembra so v Kozlarjevi gošCi padle prve njegove žrtve. Barjanska postojanka, ki je uspešno izvajala strateške in taktične naloge političnega in domobranskega vodstva, ni dolgo samevala. Desetega marca 1944 je bila vzpostavljena postojanka v Pijavi Gorici (v njej in v Škofljici je bila 23. Četa), ki se je obdržala, Čeprav so jo partizani v noči 24/25. marca z velikimi silami napadh. V začetku aprila so bili domobranci že toliko močni, da so ustvarib stalno postojanko tudi na Igu, katero so dolgo pripravljali, a domobranski vaščani že nestrpno Čakali. Partizanski poskusi, da bi novo, še nevarnejšo domobransko postojanko uničiti, so bili zaman. Vse do srede leta 1944 so slediti poskusi brigad, da bi uničili postojanko ali vsaj omejiti njeno dejavnost. Najuspešnejši napad na Ig je sledil v noCi 20/21. aprila po dnevu, ko so domobranci prisegli v Ljubljani. Domobranci so imeli v spopadu 14 (ali 15) mrtvih, veliko je bilo ranjenih, nekaj so jih partizani zajeti in nato večino ustrelili. V celoti so izločili iz stroja 43 mož. Vendar Cankarjeva brigada ni imela dovolj sil, da bi postojanko uničila. Mora- la se je umakniti pred postojanki v pomoC prihajajočimi domobranskimi oddelki. Pozneje so še sledili manjši motilni napadi, toda v drugi polovici leta in do konca vojne postojanka ni bila veC pod partizanskim pritiskom. Domobranska postojanka je bila poslej stvarnost in vanjo so 11. julija 1944 prestaviti 24. domobransko Četo iz Velikih LašC. Ustanovitev domobranske postojanke Ig ni bila slučajna. O njej so že dolgo razmišljati. »Vesti« so v začetku marca pisale: »Ig je tako blizu Ljubljane, dal je precejšnje število domobrancev, a niti danes še nima domobranske posadke. Ena izmed prvih vaških straž je bila osnovana na Igu, kjer so domačini prijeti za orožje, da branijo svoje lastno premoženje... Danes pa je veš predel Barja s podkrim-skimi vasmi v popolnem območju partizanskih tolp nezaščiten. Ljudje z grozo gledajo, kako jim banditi uničujejo premoženje. Ižanski domobranci pa po drugih enotah komaj Čakajo, da bi šli branit svoj lastni krov in življenja svojih domačih.« Ustanovitev postojanke ni bila samo želja domačinov, ampak tudi volja vojaškega vodstva domobrancev, kar sledi tudi iz aktivnosti barjanske Čete. »Čiščenja« Fraklja in njegovih domobrancev Barjanska Četa je od vsega začetka delovala po splošnih domobranskih strateških in taktičnih načrtih: z vso silo, s patruljami - po štiri in veC na dan - in večjimi ofenzivnimi sunki potiskati partizane v notranjost svobodnega ozemlja in pri tem sistematično uničevati aktiviste in terence, pristaše in simpatizerje OF in narodnoosvobodilnega gibanja ter sorodnike partizanov. Frakelj je tako postopal že kot poveljnik tomiseljske vaške straže, še posebno vnemo pa izkazal v barjanski domobranski postojanki. Njegovo prizadevnost in naravnanost kaže zasebno pismo (20. dec. 1943), ki ga je proti začasnemu komandirju 21. Čete naslovil nadrejenim: »...Odkar je on (nadoroCnik V. Nadrah) prevzel poveljstvo nad Četo, Četa ne dela skoraj nic veC... Patrulje se poši- ljajo na teren v vedno manjšem obsegu. Terenska organizacije (t. j. OF) se na razbija veC tako, kot se je to delalo prej po načrtu (ko je bil Frakelj poveljnik)... Razumeti boste, da mi (ni) niti malo volja, da Četo, ki sem jo jaz organiziral, sedaj prepustim nezanesljivemu in nesposobnemu človeku. Sem preveč prepričan antikomunist in imam preveč rad svoje fante, ki sem jih povečini vzgajal že preje veC (kakor) pol leta v Legiji v To-mišlju, kjer sem bil komandant. Zahtevam, da se v treh dneh odstrani nadporočnika Nadraha s položaja komandirja Čete, sicer ga bom dal aretirati in zapreti ... pišem to iz Ciste ljubezni do domobranstva, ker želim, da bi bilo domobranstvo idejno Cisto, močno in zdravo!« Frakelj je bil konec decembra kaznovan s 15 dni zapora le zaradi kršenja vojaških predpisov, po kazni pa je bil zopet komandir 21. Čete v Cmi vasi in se je še bolj vneto vrgel na delo. V približno polletnem gospodovanju na Barju je Frakelj - Peter Skalar s svojimi domobranci in ožjo skupino t. i. apostolov najprej očistil območje Cme vasi in Ižanske ceste, torej Barje v ožjem obsegu barjanske postojanke. Dejavnost je nato prenesel na vasi Brest, Vrbljene, Tomišelj in Strahomer, kar je trajalo v glavnem do nastanka postojanke na Igu, ko sta prišli na vrsto vasi Ig in Iška vas z bližnjimi naselji. V tem Času so Frakelj in njegovi ljudje pobiti, predvsem v Kozlarjevi gošči in pri gradu Lisičje, v katerem so bili salezijanci, blizu 70 vaščanov, političnih delavcev, aktivistov in simpatizerjev OF, okoli 80 pa so jih poslali v taborišča smrti ali na prisilno delo v Nemčijo. Z vsem tem so domobranci do srede leta bistveno zavrti politično delo OF v podkrimskih vaseh. Nic manj ni vplivalo na to tudi vzdušje, ki so ga med vaščani sejala ta dejanja. Negotovost in strah za življenje sta zavladala po vaseh in umrtvila pristaše narodnoosvobodilnega gibanja. Zaprti so se vase, se pretvarjali in izogibali vsaki vidni dejavnosti. Mnogi aktivisti in sorodniki partizanskih borcev so se skrivati, so bežati od doma ali se zatekati na svobodno ozemlje. Težišče politi- čnega in drugega dela je vedno bolj prehajalo na elane ROOF-Ba-rja, njegove elane in sorazmerno redke zaupnike ter obveščevalce, ki so še bili pripravljeni delati. Domobranska prisila se je nadaljevala tudi po zamenjavi 21. z 24 Četo, zlasti ko je Stanko Buda nasledil Karla Slabeta na položaju komandirja. Vendar so tedaj spremenili način čiščenja. Nic veC niso pobijati terencev in aktivistov po Skalarjevem vzoru. Mnoge so ustreliti, ceš da so hoteti pobegniti, druge so na predlog Četnega poveljnika pošiljati politični policiji v Ljubljano in ta je poskrbela za njihovo nadaljnjo usodo. Večinoma so morali na prisilno delo ati v taborišča smrti v Nemčiji. Posamezne aktiviste in terence je spremljalo tudi Budovo poročilo, pravzaprav smrtna obsodba. Konec julija je domobranska patrulja v Skriljah zajela aktivista Jožeta Glavana in ga po zaslišanju na Igu odposlati domobranski politični policiji v Ljubljano. V spremnem poročilu je Buda zahteval: »V interesu vsega domobranstva je, da se odstrani, da se ne vrne veC domov, saj je nevarnejši od vsakega partizana«. Pomnožiti so patruljne pohode, prodirali z njimi vse globje v višinske vasi in območje Mokrca, preiskovati vasi in kmetije, iskali pristaše OF in narodnoosvobodilnega gibanja tudi po spiskih, ki so jih imeti. Skoraj povsem so pretrgali zveze med rajonom in zaupniki ter obveščevalci, onemogočiti oskrbo in zavrti politično delo. Pri operacijah se je domobranska Četa držala pravila: »zapustiti vasi in ceste, delovati v gozdovih«. Ozemlje, ki so ga po odhodu partizanskih brigad obvladovali, je segalo od podkrimskih vasi, Cez krimsko-mokrško hribovje skoraj do konca Zelimeljske doline in proti Krvavi peci. Se posebej načrtno so preganjati terence, elane ROOF-Barje, ki so že od konca avgusta 1944 tožiti o nemoči in težavnem delu zaradi domobranskega pritiska. Neprestano so se morati seliti, se skrivati in deliti na manjše skupine. Od septembra dalje pa so bile hajke ižanskih domobrancev proti rajon-cem vedno bolj pogoste. 28. novembra je sledil že ponovni napad na rajonski tabor, sedaj blizu Kozlovih sten, iz katerega so se teren-ci rešiti le z begom in se nato umakniti globje v notranjsko-ribniško okrožje. Nazaj se niso veC vrnili. Z njimi so odšli tudi vodilni elani drugih organizacij narodnoosvobodilnega gibanja. Krimsko-mokrško območje so od novembra 1944 povsem obvladovali domobranci, kar je povezovati tudi s širšim dogajanjem. Celotni južni del Barja je bil že posejan z domobranskimi postojankami od Lavrice in Škofljice do Borovnice in Vrhnike. Ljubljana je izgubila vlogo in pomen, ki ju je imela do tedaj za NOB kot vir žive sile, oskrbe, vodenja in drugo. Krimsko-mokrško ozemlje je v zvezi s tem za narodnoosvobodilno gibanje postalo manj važno. Toda s prevlado domobrancev na njem je postajalo pravzaprav baza za domobranski boj proti svobodnemu ozemlju in NOB. S tem je povezovati tudi izredno krvavo obračunavanje nasprotnih taborov v podkrimskih vaseh, pri Čemer sta imeti barjanska in ižanska domobranska postojanka veliko vlogo. Kako so domobranci uveljavljali svojo upravo Od prihoda na Ig in dalje so domobranci v nižinskih vaseh pod-krimskega sveta uveljavljali in VOJNA POD KRIMOM VII. utrjevali svojo upravo. Pri tem so se nasloniti na upravo, kot je bila do kapitulacije Italije in na preverjene svoje ljudi. Na Igu so za Zupana oziroma občinskega komisarja imenovali Frača Stojca z Iga, a tajnik je postal Miha Kraljic iz Ma-tene. V tomišeljski občini je postal komisar Jakob Modic - Anzelc, ki je bil že organizator vaških straž, tajnik pa je bil študent Franc Skar-za, kakor že pod Italijani. Občinska uprava je bila podrejena domobranski vojaški upravi. Po vaseh so postavili še krajevne starešine, včasih imenovane »načelnik« Ti so imeti celo izjemno pravico, odločati o aretacijah. Uredile so se tudi cerkvene zadeve, na Ig se je vrnil župnik Klemenčič, a v Tomišelj župnik Murn. Z njim je prišel tudi kaplan Jože Mavec, ki je bil vojaški kurat. Domobranci so po vaseh organizirali obveščevalno službo, ki je med drugim zbrala podatke o pristaših OF. Krajevne starešine so bile hkrati podaljšana roka domobranske propagande in protikomunističnega boja. Po prevladi v podkrimskih vaseh so se domobranci na razne načine znašati nad tamkajšnjim prebivalstvom, še posebej nad pristaši OF, za katere so imeti v tem Času že želo popolne sezname oziroma kartoteke. Izvajali so sloviti idejnopolitični pritisk nad njimi s pomočjo svojih aktivistov. Uvedli so obvezno delo (kuluk) pri utrjevanju postojanke in pripravi drv tudi za Ljubljano, omejevali so gibanje, izvajati povračilne rekvizicije, preverjali pripadnost, opravljati hišne preiskave in zahtevali več ali manj obvezno udeležbo na domobranskih javnih zborovanjih, proslavah in mitingih. Vsi pozivi partizanske vojske in oblasti iz druge polovice leta 1944 in še pozneje, naj se domobranci pridružijo narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije, ki so jo zavezniki priznali kot del protihitlerjan-skega tabora, so biti v takih razmerah zaman. Ižanski domobranci so seveda vedeli za te amnestijske odloke, a se za ta korak niso odločiti. Poveljnik Čete Buda je bil celo prepričan, da bi po predaji najprej likvidirali domobranske oficirje. Po stanju, kakršno je v podkrimskih vaseh zavladajo z domobranskim gospodstvom, se je zdelo, da vojne še dolgo ne bo konec, ki so ga pripadniki narodnoosvobodilnega gibanja nestrpno in z upanjem na zmago nestrpno pričakovali. Pod domobranskim pritiskom so v tem Času, zlasti po odhodu elanov ROOF-Barje in drugih organizacijskih struktur, popolnoma prenehale vse akcije OF in njeni pripadniki so se iz strahu za življenje navidez potuhniti ter se podrejali domobranski posadki in občinskim organom. Toda okupatorju so prek zime v boju z zavezniki hitro pojemale moči. Težko pričakovana svoboda in z njo konec trpljenja podkrimskega prebivalstva ter mir so se naglo približevali. V noči na 8. maj so Nemci podpisati kapitulacijo in 9. maja se je formalno končala druga svetovna vojna v Evropi (na slovenskih tleh dejansko šele 15. maja 1945). Domobranci so se hkrati z nemško armado kot formacija umikati na Koroško in na poti begunstva so se z njimi znašli tudi mnogi njihovi pripadniki z družinami. Politično in vojaško vodstvo protinarodnoo-svobodilnih sil je v enakem smislu ponovilo napako iz leta 1943, zoper se niso izpolnila njihova pričakovanja. S porazom nemške nacistične armade so nujno doživeli poraz tudi domobranci in sile, ki so stale za njimi. Ferdo Gestrin Nedelja, 24. aprila 1994 NEDELJSKE TEME POGOVOR; PREDSEDNIK ZB IVAN DOLNIČAR Kdo ni veteran slovenske države? Letos proslavo obletnice sodelovanja z zavezniki leta 1944 in Štajerske v boju Zveza borcev je med najpomembnejšimi slovenskimi organizacijami civilne družbe. Ni nobena izjema, saj je kot organizacija vojnih veteranov vključena v svetovni sistem veteranskih združenj, ki so povsod izredno vplivna in pomembna. Zaradi starosti elanov zveza počasi ugaša, toda vključujejo tudi mlade ljudi, ki se sklicujejo na njene cilje, vzore in želijo olmmjati tradicije narodnoosvobodilnega boja. To je organizacija poštenih ljudi s pozitivnimi lastnostmi: višja izobrazba, življenjska uspesnost, znanje in predvsem veliko izkušenj. Prav zato bi morala imeti večji vplivna sedanja slovenska družbena dogajanja. O tem priča daljši pogovor s slovenskim partizanom, generalom, predsednikom Zveze borcev Ivanom Dolničarjem. Levica v Sloveniji je po mojem mnenju premalo odločna. Ne samo strankarska levica, odraz določene strankarske povezave, temveč levica v mnogo širšem pomenu besede, tista, kamor sodi tudi vaSa organizacija, Zveza borcev. Zakaj je tako mrtva? Kaj je s slovensko levico? Da ne bo kakšnega nesporazuma, moram povedati, da se kot organizacija ne opredeljujemo za kakšno politično opcijo, levo, desno ali kakšno drugo. Politično opredeljevanje elanov je stvar vsakega posameznika. To, ali je levica mrtva ali ne, je precej relativno, res pa je, da v Sloveniji Se ni povsem oblikovana. Levico v Sloveniji zelo potrebujemo. Ni tako slaba, kot je morda videti. Zdi se mi, da je kar močna. Tudi sam se pogosto sprašujem, zakaj ni bolj odmevna, zakaj ne oblikuje bolje tistih temeljnih vprašanj, za katera naj se zavzema in ki naj jih poskusa uveljavljati. Kaže, da se - kljub temu da so od prvih večstrankarskih volitev že Štiri leta - Se ni dokončno izoblikovala. Mislim pa, da gredo politična dogajanja v Sloveniji v tej smeri, da se bo levica jasneje izoblikovala in da bo izdelala bolj jasen program. Kakor vem, so tudi zunaj sedanje združene liste, ki v Sloveniji predstavlja edino organizirano levico, poskusili oblikovati neke vrste demokratično gibanje levice. Mislim, da je to dobro. Za politične razmere v Sloveniji bi bilo dobro, da bi se res oblikovala levica z jasnim levim programom. Imamo sredinske politične sile, in kakor vidimo, se bolj oblikuje tudi desnica. Desnica je Se precej razbita, pestra v pogledih, programih in metodah političnega delovanja, toda najbrž bo prišlo do združevanja tudi na desni strani. Včasih imam vtis, da se nečesa sramujemo. Ko sem bil mlad par-tizanCek, sem bil na svoje partizanstvo ponosen. In sem tudi zdaj; morda se sicer sramujem, ker nisem bil vedno dovolj pogumen, toda nobene krivice nisem naredil, pošteno sem se boril za svoj narod in domovino. Se vi sramujete? Ne, nasprotno, ponosen sem na svoja partizanska leta. Obstaja razlika med vami in menoj. Jaz sem bil partizancek, vi pa ste bili že takrat odgovorni za mnoge resne odločitve. Ali se sramujete kakšnega dejanja, ki ste ga takrat naredili? Ne, prav ničesar se ne sramujem. Imel sem tudi srečo, da sem bil od začetka do konca v operativnih enotah. Vedno sem se samo boril proti sovražniku, to pa je bil najprej italijanski, potem pa nemški okupator. Vse, kar sem poCel, mi je samo v Čast, ker sem se iskreno boril proti okupatorju, proti tujcu, ki je prišel in okupiral Slovenijo. Ali mislite, da bi opravljal to funkcijo, Ce bi se sramoval? Zelo sem ponosen na svoj prispevek v boju zoper okupatorja, zoper naci-fašizem in za osvoboditev domovine. Poznam na tisoCe partizanov, vi jih najbrž na desettisoCe. Vsi smo se borih samo za domovino. Vendar se o tem ne govori vedno jasno in glasno. Mislim, da mi to pripovedujemo jasno in tudi dovolj glasno. Živimo namreč v obdobju, ko mineva petdeset let od raznih dogajanj v NOB. Leta 1991 smo se spomnih ustanovitve OF. Ko smo imeli veliko zborovanje v Ljubljani, smo jasno povedali, kaj smo storili v boju za domovino, kaj smo danes, kaj predstavljamo in želimo. Naslednje leto je bila petdesetletnica ustanovitve prvih brigad oziroma NOV Slovenije. Takrat smo spet povedati, kako je ta vojska nastajala, kaj je pomenila in kaj še danes pomenijo vrednote, izročila in izkušnje te vojske. Takrat smo želeli simbolično, v kontinuiteti, predstaviti slovensko vojsko od borcev za severno mejo prek narodnoosvobodilne vojske do današnje mlade slovenske vojske. Lani smo v Novi Gorici obeležili 50. obletnico priključitve Primorske, letos bomo zaznamovali obletnico sodelovanja z zavezniki leta 1944 ob odpiranju druge fronte, podporo slovenske vojske zavezniškim frontam, zlasti fronti v Italiji. To nameravamo predstaviti in jasno povedati tudi širši javnosti. Zaznamovati želimo tudi Štajersko v boju. Neposreden povod bodo osvobojena ozemlja na Štajerskem leta 1944, Zgornja Savinjska dolina, Kozjansko, Pohorje, Moravska itn. Vso zadevo želimo postaviti v širši zgodovinski okvir in skozi zgodovino predstaviti boj tega dela Slovenije proti ponemčevanju s poudarkom na NOB. To je pomembno za ta del Slovenije. Zajeti ne nameravamo samo ožje Štajerske, ampak tudi Koroško, Pomurje, Zasavje, vsa območja, kjer je potekala dolgoletna bitka za slovenstvo proti poskusom potujčevanja, zlasti ponemčevanja. Kaj pa vaša organizacija Zveze borcev? Že res, da na velika zborovanja, kot je bilo na primer tisto o boju Primorcev lani v Novi Gorici, pridejo rekordne množice ljudi. Toda kako je na terenu, na tistih majhnih vaških proslavah, v vaških organizacijah? Morda nobena organizacija na občne zbore ati letne skupščine, ki se prirejajo v krajevnih organizacijah in občinah, ne privabi toliko ljudi. Zdaj veliko več kot v prejšnjih letih. Ljudje postajajo starejši in tudi ogorčeni zaradi marsičesa, kar se danes dogaja, in želijo izraziti tudi svoje nezadovoljstvo. Letos imamo na koledarju več kot dvesto prireditev po vsej Sloveniji. Ljudje želijo zaznamovati dogodke, ki so se zgoditi pred 50 leti, razne spominske slovesnosti pa imajo vsako leto. Udeležba na tej lokalni ravni je zelo dobra. Ne prihajajo samo borci in simpatizerji NOB, ampak tudi vse veC mladih ljudi. Naša generacija pa se stara. Biološki zakoni delajo svoje in organizacije v nekaterih občinah ne delujejo veC tako intenzivno. Po svetu se ta zastava predaja, vrata se odpirajo novim ljudem, partizanske organizacije sprejemajo tudi mlade ljudi. Kaj mislite o tem? V našem statutu smo predvideli pridobivanje pridruženih elanov v organizacijo. Ni še veliko narejenega, vendar so rezultati že očitni. Občinske organizacije imajo že po 150, 200 mlajših elanov, skupaj pa jih je že prek tisoč. Naš izvršni odbor želimo pomladiti z mlajšimi ljudmi, ki želijo delati v tej organizaciji, in take že imamo. Po mojem mnenju je to zelo dobro za nadaljnje ohranjanje vrednot in izročil NOB. ■ Koliko elanov ima trenutno vaSa organizacija? Prvega januarja letos nas je bilo 67.658. Zdaj nas je seveda že nekaj manj, saj žal na dan umre povprečno 14 elanov. Naši elani so stari povprečno 72, 73 let, kar je že dokaj visoka starost. To je 68 tisoč ljudi, Id so uspešni in pošteni, ki veliko znajo in naredijo. Ali bi lahko ti ljudje za prihodnost prispevati kaj bistvenega? V naši organizaciji so res ljudje z veliko življenjskih izkušenj in tudi znanja. Tudi mi imamo svojo inteligenco, svoje razumnike, ki na tak ali drugačen naCin sodelujejo pri oblikovanju naših programskih usmeritev in pomembnih dokumentov. Sam sem nezadovoljen, ker tega potenciala, ki ga imamo, še ne znamo dovolj dobro izkoristiti, da ne pridejo dovolj do izraza nakopičena znanja in življenjske izkušnje, ki bi lahko veC prispevali k sedanjosti in prihodnosti. Pripravljamo pa nove oblike delovanja, v katerih bo ta potencial bolj učinkovito uporabljen. V zadnjem obdobju smo priče brutalnih napadov na demokracijo. Biti ste general. Bi se lahko v normalnih armadah dogajale taksne stvari, kot so se pod vladavino ministra za obrambo JanSe? Mislim, da ne. To, kar se je pri nas dogajalo, kar je poCel Janša z ministrstvom za obrambo in z vojsko, je povsem nemogoče v vseh civiliziranih državah. Upravičeno lahko kritiziramo nekdanjo Jugoslavijo, predvsem odnos med armado in civilno družbo, vendar se take stvari niso dogajale. Posledice tega so v škodo ne samo Slovenije kot celote, temveč predvsem v škodo slovenske vojske in obrambne mod. Vojska sama po sebi kot obrambna sila ne pomeni veliko, Ce ni povezana z vsemi dejavniki v državi, katerim služi, Ce ni povezana' z ljudmi. Vojska brez podpore ljudi sama ne more veliko narediti, posebej v taki državi, kot je naša, ne. To ni sila, ki bi se danes lahko upirala organiziranemu napadu. Vojne, kot je bila zadnja, ne bo nikoli veC. Ce bi nekdo hotel napasti Slovenijo in uresničiti svoje agresivne cilje, vojska - ne glede na to, kakšno orožje bi imela - ne bi veliko pomenila, Ce ne bi bila povezana z vsemi družbenimi, državnimi dejavniki in predvsem z ljudmi. Leta 1991 sama vojska ne bi naredila tega, kar je, Ce se ne bi proti JLA uprti vsi Slovenci. Bi danes slovenska vojska z Morisom lahko izvedla državni udar? Mislim, da ne. Državni udar v tem delu Evrope se seveda še vedno lahko izvede, toda to je nesmiselno, kajti postavi se vprašanje: kaj pa potem? Kako bi se odzvala Evropa? Toda naša mlada vojska o tem gotovo ne razmišlja. To je po mojem mnenju daleč od nje in ta strah je popolnoma odveč. Včasih imam vtis, da je mlada slovenska oblast postala prevzetna. Odraz tega je odnos do pokojninskih, invalidskih zadev, ki so bistveni problemi tudi vase organizacije. Vsaka oblast postane prevzetna. Ne poznam oblasti, ki ne bi postala taka. Na začetku se dela, kako je blizu svojim volilcem, potem pa dela po svoji logiki. Ima pa seveda tudi svojo odgovornost. Vedno shemi za tem, kar si zastavi, in za to dela z vsemi silami. Zato prizadene razne sloje ljudi. Udari pa najprej po vsem tistem, kar neposredno ne prispeva k ustvarjanju novih vrednosti, in to bo še bajalo. Člani naše organizacije so glede tega v marsičem prizadeti, pa najsi-bo kot upokojenci ati kot invalidi. Na protestnih zborovanjih je bilo nekaj tisoč ljudi. Nekateri so prišli iz političnih razlogov, nekateri pa so upravičeno užaljeni, ponižani. Po vojni je bilo nekaj tisoč ljudi po krivici obsojenih. To ni velika Številka, ampak biti so... Niso prejeti nobene odškodnine. Kakšno je vase stališče? Na protestnih zborovanjih se zbirajo ljudje, ki so užaljeni zaradi ene ali druge stvari. Razžaljeni so in razočarani, ker so morda pričakovali nekaj drugega kot to, kar se dogaja. Nekateri so tudi neposredno prizadeti. Strinjam se, da je bilo v prejšnjem obdobju določeno število ljudi, ki so bili preganjani, izločeni ali celo obsojeni. Stališče naše organizacije je, da bi se morale vse krivice, storjene po vojni, Cimprej urediti, in to pošteno. Kar se zdaj dela, se poCasi vleCe, posledica tega pa sta nezadovoljstvo in užaljenost. Se v prejšnjem sistemu je to vprašanje načela in začela reševati Zveza komunistov Slovenije. Takrat so obnavljali dachauske procese, postaviti spomenik. Pozneje in zdaj se ni nic več naredilo, kot da bi se bali ali pa je zmanjkalo odločnosti. Zveza komunistov se .je v zadnjem obdobju zaCela zavzemati, da se krivice popravijo. Znana so stališča o dachauskem procesu, in sicer, da se morajo te zadeve razčistiti in pravično rešiti. Potem se je zaCelo govoriti, da je treba vse povojne krivice popraviti. Zadeva se odvija izredno poCasi, eden drugemu jo podajajo kot vroč krompir v roke, zato se ne rešuje. Za to nista krivi levica ati združena lista, ki v svojem programu ima stališče, da je treba povojne krivice popraviti. Gre tudi za to, da se zdaj ne delajo nove krivice. Začenjajo pa se pojavljati v zvezi z denacionalizacijo, lastninjenjem itn. PuCnik trdi, da je bil prejšnji režim okupatorski, kriminalen in da smo torej vsi, ali skoraj vsi, kriminalci. To je teorija zarote in nove, tokrat desne revolucije. Toda resni zgodovinski pogled govori tudi o resničnih krivicah in temnih straneh. Kaj je treba narediti? Stališča in motivi gospoda Pučnika so znani. Menim, da to, kar bdi, ni zgodovinsko utemeljeno -Cas, splošni notranji in zunanji pogoji, razmere. Poleg tega družbeni sistem sam po sebi ne more biti zločinski, ce ima nobanjo pravno ureditev, ustavo, zakone in druge predpise. Kar zagovarja PuCnik, je res bolj podobno nekakšni teoriji zarote in desni revoluciji. Ni pa mogoCe zanikati napak, ki so se dogajale, raznih postopkov mimo ustave in zakonov, zaradi katerih so se mnogim delale krivice, zlasti v obdobju nacionalizacije, izvajanja agrarne reforme, za-drugarstva. Marsikaj od tega bi se lahko popravilo že v prejšnjem Času. Zveza borcev je elan mednarodnih borčevskih, veteranskih organizacij. Kakšno je stališče teh organizacij? Ati je mogoče, da pridejo v te organizacije domobranci? Naša organizacija je elan svetovne veteranske federacije veC kot leto dni, sodelujemo na konferencah in prireditvah te organizacije. Nedavno je bila konferenca v Lizboni, na kateri so obravnavali so-cialno-zdravstvena vprašanja veteranov, predvsem v novonastalih vzhodnoevropskih državah. Sodelovalo je 44 držav, tam so bile delegacije vlad in veteranskih organizacij. Iz statuta svetovne veteranske organizacije izhaja, da tisti, ki so neposredno sodelovati z okupatorji v posameznih državah, ne morejo biti vojni veterani teh držav. Lahko so vojni veterani tiste države, s katere vojsko so sodelovali. Slovenski prostovoljni vojaški kolaboracionisti so sodelovati najprej z italijanskim okupatorjem, domobranci pa z nemško policijo SS. Veterani seveda so, ker so bili v vojni, ne morejo pa biti veterani slovenske države. Svetovna veteranska federacija je protifašistično usmerjena in to se poudarja, Čeprav je druga svetovna vojna že daleč in se z njo kaj dosti ne ubada veC. Po drugi svetovni vojni je bilo že nickotiko sto novih vojn in spopadov, tako da je že veliko veteranov iz teh vojn, ki se organizirajo in vključujejo v svetovno in v druge veteranske federacije. Vsaka od teh mednarodnih organizacij ima dokaj stroga merila za sprejem novih Članic. Morda še to, od 1. do 6. maja bo v Ljubljani zasedal izvršni odbor Svetovne federacije veteranov. Kakšno spomenico ste dati državnemu zboru? Na pobudo državnega zbora, da bi se obravnavala nekatera nerazčiščena vprašanja iz naše preteklosti, smo se odzvali tako, da smo pripravili spomenico o naših stališčih in pogledih na ta vprašanja. O vsebini spomenice smo februarja sklicali posvet, ki so se ga udeležili predstavniki vseh občinskih organizacij. Med nami je bilo popolno soglasje. Na posvet smo povabili tudi predstavnike vseh parlamentarnih skupin, da povedo svoja mnenja o vprašanjih, ki jih spomenica vsebuje. Prišli so predstavniki petih poslanskih skupin, ki so spomenico oziroma obravnavana vprašanja v njej odločno podprli, to pa predstavlja veliko večino poslancev in strank slovenskega parlamenta. Na posvetu smo govorili tudi o zdravstvenem varstvu borčevskih pokojnin, vojaških invalidninah, lokalni samoupravi itn. Odločno se bomo uprli vsakemu poskusu zmanjšanja pravic in zniževanju ravni zaščite upokojencev in invalidov. Pomembno vprašanje je tudi odnos s katoliško cerkvijo. V najinem pogovoru je slovenski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar vas obisk in pogovor z ZB omenil s pozitivnim predznakom. Z nadškofom dr. Šuštarjem smo se že nekajkrat pogovarjati. Pogovori so biti vedno trezni in strpni. Toda slovenska cerkev se še vedno opredeljuje enostransko, v zadnjem obdobju pa je tudi neposredno posegla v politična dogajanja. Farni zvon je zvonil mrtvemu, ko je bil odstavljen Janša, politično nesprejemljive so izjave komisije pri škofovski konferenci. Nadškof pa je podprl stavkajoče in njihove zahteve, ni pa se zavzel za svetost življenja. To najbolj škodi prav slovenski cerkvi. Predlagali smo nadškofu, da bi se udeleževal tudi partizanskih spominskih in komemorativnih slovesnosti. Tako smo ga na primer povabili, da bi blagoslovil okostnico pri spomeniku v Dražgošah, kjer so pokopani pobiti DražgoSani. Zal nismo prejeli zadovoljivega odgovora. Vendar pa je prišlo do premika. Predstavniki cerkve so sodelovali na spominskih slovesnostih na Rabu in v Gonarsu. Pomožni škof gospod Uran pa je 16. marca letos maševal za padle in pobite partizane na Javorovici. (Pred 50 leti so Nemci in domobranci presenetili bataljon Cankarjeve brigade in domobranci so pobili neoborožene partizane, ki so se umikati.) Upajmo, da takšno sodelovanje cerkve ni le prvi korak Bogo Samsa Črni volilci ne pričakujejo dosti manj od čudeža PRVE VEČRASNE VOLITVE V JUŽNI AFRIKI Južnoafriška republika je bila doslej najbolj razvita afriška država, vendar z zakonsko utemeljenim sistemom rasnega razlikovanja. Po prvih veerasnih volitvah, na katerih bo lahko sodelovala tudi Črnska večina (približno osemnajst milijonov volil-cev od vpisanih nekaj veC kot 22 milijonov), rasističnih zakonov najbrž ne bodo veC sprejemali, vse ostalo pa je precej negotovo. Večina bogastva države je v rokah 18 odstotkov belcev, ki se bojijo za svoje imetje, posle in položaje, zato ni nenavadno, da se je Nelson Mandela, 75-letni karizmatični črnski vodja, za katerega vlada splošno prepričanje, da bo postal prvi Črni predse- dnik Južne Afrike, odločil nastopiti tudi na johannesburski borzi in belim poslovnežem hitel zagotavljati, da se bo zavzemal za stabilno tržno gospodarstvo, brez nacionalizacij ali agrarnih reform in podobnih komunističnih ukrepov, ki mu jih pripisujejo nasprotniki. Novo oblast Čakajo težke naloge, saj doslej zatirana Črnska večina, ki živi stisnjena v obubožanih bantustanih, nekakšnih rezervatih, kamor so jih stlačili belci, da bi jih laže nadzorovali in izkoriščali, od novih oblasti pričakuje ne dosti manj kot čudežno izboljšanje življenjskih razmer. Problem utegne novim oblastnikom predstavljati tudi vojska, ki jo Se vedno vodijo belci in je ena najbolje organiziranih, izurjenih in opremljenih vojska v Afriki sploh. Dosedanji režim jo je potreboval za zaščito in posredovanje v državah, iz katerih je komunizem grozil, da bo vdrl v Južno Afriko, kot so zagotavljali belci na oblasti. Nemalo težav bo povzročalo tudi dejstvo, da bo imela zmagovita stranka na voljo le malo izšolanih ljudi za zapolnitev vseh položajev v pomembnih državnih službah, nevarna pa bodo tudi medcmska rivalstva, kot je znano iz spopadov med pripadniki Zulujev in privržencev ANG, ki so od leta 1990 zahtevali že 15 tisoC življenj. Prvi belec, Cigar prihod je dokumentiran, se je v Južni Afriki izkrcal leta 1487. To je bil Portugalec Bartolomeo Dias. Množično priseljevanje belcev in gradnja novih naselij pa sta se zaCe-la šele sredi sedemnajstega stoletja. Nizozemska Vzhodnoindij-ska družba je Janu van Riebee-cku leta 1652 naročila, naj postavi začasno oskrbovalno postajo. Zgradil jo je na kraju, kjer danes stoji Cape Town. Kljub navodilom, da naj se ognejo stalnejši kolonizaciji ozemlja, so prvi beli naseljenci zaCe-li organizirati posestva, na katerih jim je bilo dovoljeno gojiti pridelke, ki so jih prodajah družbi. Uvoz sužnjev z že osvojenih afriških ozemelj in uporaba domačinov kot cenene delovne sile sta oblikovala vzorec družbenih in rasnih odnosov, ki so tik pred. Se bolj pa po drugi svetovni vojni kulminirah v državo z uzakonjenim in strogo uveljavljanim sistemom rasnega razlikovanja. Rasno razlikovanje so uzakonile povojne oblasti Apartheid pomeni ločevanje. Doktrina apartheida pa zagovarja stališče, da ima vsaka rasa natančno določeno vlogo v svetu in določeno, samo njej lastno kulturo. To pa v skrajni fazi ne pomeni samo, da je treba Cmce strogo ločiti od belcev, paC pa tudi, da je treba medsebojno ločiti različna Črnska plemena. Med belci se Se posebej ločujejo tako imenovani afrikanerji, ki naj bi bili edini »pravi« belci. So potomci nizozemskih naseljencev in se borijo zoper britansko kulturno, politično in jezikovno prevlado. Teorijo rasnega razlikovanja so belci spremenili v praktično pohtiko, ki je še kako ustrezala njihovim ciljem in namenom. Tako so na primer tezo o »domovini« vsake etnične skupine v Južni Afriki spremenili v politiko ustanavljanja bantustanov in preseljevanja Črncev vanje. Bantustani so na videz sa- Nelson Mandela, predsednik Afriškega nacionalnega kongresa, je skoraj trideset let predstavljal simbol Črnskega boja za enakopravnost v državi, v kateri belci ne predstavljajo niti Četrtine prebivalstva, imajo pa v rokah večino nacionalnega bogastva. Zaradi idej, za katere se je bojeval, je moral 27 let preživeti v zaporih. Pe-hnsedemdesedetni sivolasi pravnik in umirjeni Črnski voditelj, ki je med prvimi pozval belce, naj se nikar ne bojijo vladavine Črncev in naj ostanejo v državi tudi po volitvah, bo po vsej verjetnosti postal prvi cmi predsednik Jožnoafriške republike. Nelson Mandela je bil v mladih letih boksar težke kategorije in neustrašen zagovornik socialističnih idej in oboroženega delavskega boja. Iz zapora je prišel kot umirjeni pragmatik, ki je priznal, da se je odnos belcev do Črncev v Času, ko je bil zaprt, precej izboljšal, in obenem razkril, da je padec socialističnih sistemov precej prispeval tudi k spremembi njegovih pohticnih in gospodarskih razmišljanj. Po prihodu iz jeCe se je moral soočiti z nekaj neprijetnimi osebnimi in strankarskimi izgubami, ko se je po 34 letih ločil od žene Winnie, ter žaloval za številnimi tesnimi sodelavci, ki so izgubiti življenje v srditih političnih spopadih, predvsem s konkurenčno zulujsko Svobodnjaško stranko Inkatha. Frederik Willem de Klerk, sedeminpetdesetletni pravnik iz Transvaala in predsednik Južnoafriške republike, se bo v zgodovino nedvomno vpisal kot človek, ki je zmogel dovolj moči in poguma za odpravo 350-letnega rasnega razlikovanja, Čeprav mu zaradi tega najbrž ni nic lažje pri srcu. Mnogi mu namreč očitajo, da ni nikoli nehal biti rasist, ne marajo pa ga niti mnogi belci, ki ga zmerjajo z izdajalcem. Skupaj z nekdanjim sovražnikom Nelsonom Mandelo sta decembra lani prejela Nobelovo nagrado za mir, kij ui) nenehnemu dogovarjanju in izrekanju za strpnost in sodelovanje pa mu mnogi, tudi Mandela, očitajo, da je spremenil le dlako, nravi pa ne. V vlado bele manjšine je stopil leta 1978, predsednik pa je postal leta 1989. Mangosuthu Buthelezi je »posten cmec«, bi prisegli pristaši ANG in mnogi beld, ki je sicer ves Cas obsojal »apartheid«, naredil pa nic. Pravzaprav se govori, da so njegovo Svobodnjaško stranko in njegovo vladavino v navidezno samostojnem Kwazuluju financirali belci, da bi tako po znanem načelu »deti in vladaj« laže obvladovali Črnsko večino, ki se kljub hudi represiji nikoli ni nehala upirati. Petinšestdese-tletni voditelj Zulujev, najve-cjega južnoafriškega plemena s slavno zgodovino bojev proti belim osvajalcem v devetnajstem stoletju, se brani, CeS da so takih očitkov sposobni le ekstremisti med belci in Črnci. Tako rekoC do zadnjega se ni mogel odločiti za nastop na volitvah, kar je sprožilo vrsto krvavih spopadov tudi med pripadniki njegovega razdeljenega plemena, saj se mnogi Zuluji navdušujejo za Mandelo. mostojne enote, ki pa so le rezervati cenene Črnske delovne sile. Zakonsko podlago za tako preseljevanje je leta 1936 utrdil takratni premier Hertzog. V štiridesetih in petdesetih letih so z nadaljnjim uveljavljanjem rasistične zakonodaje prepovedali mešane zakone in uzakoniti kaznovanje spolnih odnosov med pripadniki različnih ras. Čeprav so bili Azijci ali »obarvani« in mešani v nekoliko boljšem položaju od Črncev, jih je dosledno uveljavljanje rasnega razlikovanja prav tako prizadelo. Postopoma so belce ločili od Črncev na vseh področjih in biti pri tem tako temeljiti, da so pregraditi celo obalo ter določili, v katerem delu morja se smejo kopati Črnci, v katerem Indijci, v katerem belci in v katerem mulati. Višek politike rasnega razlikovanja je bilo sprejetje zakona o boju zoper komunizem, ki je konec petdesetih let komunizem določil tako Široko, da je bilo mogoče kazensko preganjati vsakogar, ki se je upiral ali zgolj ugovarjal opisani ureditvi države in zahteval temeljitejše spremembe. Pripravil Miloš Ekar Tudi v novi vladi ne bodo sedeli angeli, je prepričan Desmond Tutu CAPE TOWN - Anglikanski škof Desmond Tutu, Nobelov nagrajenec in dolgoletni neutrudni in neustrašni borec zoper »aparthaid« - politiko rasnega razlikovanja, ki jo je po drugi vojni oblast bele manjšine v Južni Afriki razglasila za državni zakon - je zatrdil, da bo cerkev ostala kritična tudi do napak demokratično izvoljene oblasti, za katero vlada sploSno prepričanje, da jo bo vodil Nelson Mandela s pristaSi. »Svobodo je treba varovati,« meni Tutu, »tudi demokratično izvoljena oblast ni oblast angelov,« je dejal Škof novinarjem, ki so ga obiskali na domu. »Tudi pod novo oblastjo bodo ljudje, ki bodo potrebovali cerkev, da bo opozarjala na njihov brezpraven položaj, in bodo krivice, o katerih bo treba spregovoriti na glas.« Velika večina Črncev polaga vsa svoja upanja v novo, svojo oblast, zato bodo morali novi Sefi ukrepati hitro in učinkovito, meni Desmond Tutu. Le tako bodo množice spoznale, da nova oblast misli resno, ko obljublja boljše Čase, in da to ni bilo le predvolilno dobrikanje. Nova oblast bo morala odpraviti tudi strahove belske manjšine, saj je »politika 'apartheida’ prizadela vse, celo tiste, ki so si ga izmislili. Sprememba mora biti olajšanje za vse trpeče duše«. Desmond Tutu, ki se je po Mandelovem prihodu iz zapora umaknil v ozadje političnega dogajanja zatrjuje, da ni politik. Zavrnil je tudi Mandelovo ponudbo nadzornika v novi vladi, CeS da bi ga taka vloga utegnila močno omejevati. O prihodnosti ' svoje domovine je dejal, da jo Čaka velika prihodnost in da v njeno dobro in dobro vsega sveta upa, da se bo južnoafriška demokracija obnesla. Angus MacSvvan / Reuter Na prvih večrasnih volitvah v Južnoafriški Republiki se bo za mesta v pokrajinskih in v državni skupščini potegovalo sedemindvajset večjih ali manjših strank. Najmočnejša med njimi je nedvomno Afriški nacionalni kongres Nelsona Mandele, ki bo tokrat zagotovo zmagovalka, medtem ko bo morala belska Nacionalna stranka F.W. de Kler-ka sestopiti z oblasti. Na prihodnjih volitvah pa največ možnosti za zmago napovedujejo Vseafriškemu kongresu, drugi najmočnejši Črnski stranki, ki se je Sele januarja letos odrekla militantnemu načelu, da je za vsakega belega naseljenca pripravljena krogla. Zmagovalcem bo Štrene mešala še Buthelezijeva Svobodnjaška stranka Inkatha, druge pa ne bodo imele večjega vpliva na izid. Črne lise so nekdanji bantustani (rezervati za črnce), ki so imeli status »samostojnih« držav PMOUD STiVNA VOUACiV M SSDKiiV M KMORAJINJUII* Ki GA JE SESTAVILA NEODVISNA VOLILNA KOMISIJA 1 POKRAJINA VOLILCI POSLANCI V NS* POSLANCI V DS* Z DEŽELNIH LIST (SKUPAJ S SENATOM) VZHODNI CAPE 2,900.000 28 56 VZHODNI TRANSVAAL 1,600.000 14 30 NATAL 4,500.000 40 81 SEVEROZAHOD 1,900.000 15 30 SEVERNI CAPE 435.000 4 30 SEVERNITRANSVAAL 2,300.000 20 40 SVOBODNA DRŽAVA ORANGE 1,600.000 15 30 PRETORIA, VEREENIGING, WIWATERSRAND 4,800.000 43 86 ZAHODNI CAPE 2,400.000 21 42 SKUPAJ 22,700.000 200 425 NS* - narodna skupščina DS* - deželna skupščina NEDELJSKE TEME LJUDJE, ODNOSI, LETA Nedelja, 24. aprila 1994 Prepiri in ljubezen Odnosi med materami in hčerami so včasih zelo zapleteni Ste se dodobra poučili o svoji spolni identiteti skozi dobre odnose s svojo materjo? Za večino od nas to drži bolj, kot mislimo. Bi bdi radi morda prav taksni kot ona ali pa morda ravno obratno, povsem drugačni? Tako se pogosto sprašujejo hčere in si odgovarjajo pac v skladu z rezultati odnosov s svojimi materami. Shere Hite, svetovno znana psihologinja in publicistka, meni takole: »Sama sem si pogosto izmenično želela zdaj eno, zdaj drugo. Vendar sem se o odnosih med materjo in hčerjo veliko naučila tudi skozi pripovedi drugih žensk.« Spominja se, kaj so ji o teh zadevah pripovedovali - da se namreč deklice »jasno« vselej prepirajo s svojimi materami, ker se želijo »najti« in si izoblikovati svojo lastno indvidualnost. Vendar, pravi psihologinja, taksna posplošena razlaga komajda kaj pomaga pri ustrezno razumnem gledanju na nase matere, zlasti Ce to želimo narediti iz razdalje in z resničnim premislekom, brez občutka krivde. Zenska tekmovalnost, pravi koreninah preteklosti, ko so Shere Hite, je najverjetneje glo- najrazličnejši dejavniki delovali boko zasidrana že v socialnih tako, da so skušah spreti (in po- Mnoge matere so ljubosumne na svoje hčerke djarmiti) ženske, da bi ostale nemočne, da bi bile ljudje drugega reda. Se spominjate prepirov s svojo materjo? Hiteova je v svoji knigi, kjer je zbrala odgovore prek 3000 ljudi, prišla do presenetljivo velikega števila zelo podobnih si zgodb o prepirih. Neka vprašana ženska se mladosti spominja takole: »Moja mama ni marala mojega »divjanja« in samostojnega življenja, ni marala fantov, s katerimi me je videla, ni prenašala moje hoje v disko klube ... Napovedovala mi je, da bom zašla v hude težave, medtem ko mojemu bratu ni nikoli govorila česa podobnega. On je imel veC svobode.« »Kritizirala je mojo 'kurjo pamet’ in neubogljivost«, se spominja druga, »ah pa sva se začeli prepirati o seksu, ko sem ji povedala, da sem začela jemati kontracepcijske tablete. Potem sva se zopet prepirali, ko sem ji očitala, da je sama preveč odvisna od očeta in neodločna. Ali pa takrat, ko sem si hotela urediti pričesko po svoje, ona pa mi je govorila, da sem videti grozna. Tako je šel najin medsebojni odnos nenehoma navzdol.« Eden od vzrokov za prepire med materami in hčerami utegne biti tudi ta, kako v družbi gledamo na starejše ženske. Zdi se namreč, da jim ne pripisujemo več, da bi bile lahko še vedno lepe; raje jih gledamo v luči njihove negativne moči, ki da skuša nadvladati mladost. Nasploh se zdi, da je tema o lepoti in letih med materami in hečrami običajno tabu. Mnoge matere so na svoje hčerke ljubosumne - in to z občutkom krivde, ker se svojega ljubosumja zavedajo. Po drugi strani pa mnoge hčerke čutijo v sebi zmedeno mešanico ponosa in hkrati krivde, ker so videti bolj čedne od mame. Postavlja se vprašanje, ali tedaj hčerke potiskajo svoje matere'v podrejen položaj. Ali je morda ravno to spremenjeno razmerje moči vzrok za vse prepire med materami in hčerkami? Med materami in hčerkami, pravijo psihologi, pride navadno do povišanih tonov predvsem v puberteti zaradi vsega nepovedanega v zvezi z izražanjem spolnosti. Matere o tem sicer vedo kar nekaj, vendar tega navadno hčerkam ne posredujejo. Večina mater tudi ne pričakuje, da bi jim hčerke postavljale »tako osebna vprašanja« o njihovih lastnih izkušnjah. In takšne matere so navadno prepričane, da ravnajo prav. Medtem pa se hčerke, ko zaznajo, da vse, kar ima opraviti s »tistimi« deli telesa, ni za debato, čutijo izključene in zavrnjene. Hčerke ne morejo razumeti, zakaj se ne bi pogovarjale o telesu in telesnosti. Ob vsem tem se jim dozdeva, da gre za nekakšno materinsko pravico do skrivnosti. Matere namreč nosijo zanimivo spodnje perilo, imajo svoja dolga opravila v kopalnici, ostajajo pozno ponoči pokonci, spijo z moškim in imajo nasploh lep del skrivnega življenja. Povsem jasno pa je, da si vsak otrok želi pokukati v skrivnosti odraslih Metoda Qi Gong Po dveh letih, odkar je bila v Ljubljani sola Qi Gong metode avtorice Wang Ai ping, bo letos od 4. junija do 2. julija na Rogli Stiridetenski tečaj oziroma intezivni energetski trening po tej metodi. Ta metoda omogoča Človeku, da lahko zavestno Črpa Cisto pozitivno energijo iz dveh dopolnjujočih si skrajnosti. Prva izhaja iz sproščenosti, življenjske samozavesti in popolnega sprejemanja narave ter priporoča dobrodušnost, srečo in dolgo Življenje, medtem ko druga izhaja iz greha, strahu pred kaznijo ter priporoča usmiljenje, žrtvovanje in trpljenje. Metodo Qi Gong, kar preprosto povedano pomeni vir življenjske energije, uporabljajo na Kitajskem že dobrih pet tisoč let. Priporočljiva je zlasti za zdravljenje glavobolov, migren, očesnih bolezni, vrtoglavice, depresije, živčnosti, žalosti in strahu, jecljanja, nespečnosti, skleroze, prehladov, bolezni srca in ožilja, želodca, debelosti, krvnega pritiska in številnih drugih tegob. Metoda pa tudi omogoča odvajanje od kajenja in hujšanje. Več informacij je na voljo po telefonu 061/ 558-691, Cultura Europaea. (KaN) Kronika nasilnega »sožitja« skozi oči in izkušnje pakistanske žene Danes je voditeljica političnega gibanja, toda dolgih štirinajst let je bila Pakistanka Tehmina Durrani žrtev svojega moža-gospodarja. V avtobiografiji opisuje svoja ponižanja, ki jih je doživela kot ženska, nasilje in nenazadnje korupcijo v pakistanskih političnih krogih. »Neprestano me je pretepal, vrgel me je ob zid, potem me je ponovno povlekel k sebi in nato spet vrgel ob zid. Sledile so brce in udarci s puškinim kopi- tom, vse dokler ni iz mojih ust pricurljala kri. Včasih me je pretepel zato, ker je sumil, da sem prebrala časopis,« opisuje Tehmina v svoji avtobiografiji. Danes na lepem obrazu Themi-ne Durrani ni več sledu brazgotin. Enainštiridesetletnica, rojena v Lahom - Pakistan - mati petih otrok, ustanoviteljica gibanja Jehad Movement, ki se bori proti politični kompciji in za varstvo človekovih pravic, je bila soproga enega najmočnje-ših politikov v Pakistanu. Nek- danji nasilni soprog je danes minister za energetiko v vladi Benazir Bhutto, ime mu je Mu-stafa Kahar, v vrhu vlade pa je sedel tudi za časa Alija Bhutto. Z njegovimi političnimi spletkami in nasiljem za domačimi stenami je Tehmina seznanila pakistansko in širšo javnost v svoji avtobiografiji, ki je izšla pod naslovom My feudal Lord (Moj fevdalni gospod). »Želela sem si, da bi moji zapisi postali napisano pričevanje mojega protesta in hkrati mojega upora,« pojasnjuje v nekem intervjuju avtorica. Knjiga tako ni samo kronika nasilnega‘sožitja‘, temveč tudi politično in religiozno razkritje. »Pakistanu vlada pohtična elita, ki predstavlja 0, 4 odstotka države,« pojasnjuje Durranije-va. »Zgornja kasta ima v rokah vse bogastvo države in hkrati 82 milijonov prebivalcev, ki so podrejeni fevdalnemu sistemu, revščini in nepismenosti,« pravi Tehmina in nadaljuje: »Koran pravi: Tvoja žena je kot tvoja zemlja. Vendar moški si to razlagajo po svoje in smatrajo, da lahko s svojo zemljo, in torej tudi s svojo ženo, počnejo, kar želijo. Vendar zemljo moraš obdelovati in z njo lepo ravnati, če želiš, da obrodi. Človeški odnosi temeljijo na medsebojnem spoštovanju in reciproci-teti, vendar naši moški se delajo, kot da tega ne vedo.« Zal Tehminino knjigo pakistanske ženske danes še vedno berejo le skrivaj. (A. L. J.) Tehmina Durrani - njeno knjigo berejo ženske naskrivaj Nelagodnost, ko naj bi se pogovor dotaknil seksualnih tem in hčere zagotovo želijo priti do šene, nelojalne do domačih, saj dna skrivnosti svojih mater, se jim to vendar nikoli ni bilo podobno kot one naličiti, si »dovoljeno«, obuti njihove čevlje, opazovati Tako se Shere Hite kot neka-njihovo oblačenje ... terim drugim raziskovalkam te- Se pa vendarle zdi, da se ve- ga področja postavlja vprašanje, čina hčera počuti zares neprije- ah se ženski fizični svet zožuje, tno Sele v trenutku, ko se zave- Ah same res dajo tako malo na jo, da se o seksualnih vpraša- svoj obstoj? In nenazadnje, ah njih z materami ne morejo po- ženske res mislijo, da so izrazi- govarjati. In ker je v večini dru- to ženski deli telesa potrebni žin spolnost nedotakljiva tema, prikrivanja? Kaže, da je tu še odraščajo hčerke v svoji skriti vedno malce na delu tudi stari, notranjosh. Zato se pogosto do- dobri Freud z razlagami o žen- gaja, da se takrat, ko si zažehjo skah kot naravnih sovražnicah, seksa ah si ga tudi dejansko pri- ki si skušajo priboriti očetovo voščijo, hkrati počutijo nepote- pozornost. (B. Z. J.) Zobje - napaka narave Bleščeči nasmeh, ki odkriva bele, zrave zobe, je dandanes že velika redkost. Kar 95 odstotkov ljudi ima namreč karies, vsak drugi vnetje dlesni, vsakega pa v povprečju vsaj enkrat na leto zaboh zob. Za to ni kriva samo napačna nega, temveč ima svoje prste zraven tudi narava. Zobje so edini del človeškega okostja, ki se ni spremenil vse od kamene dobe. Takrat je živel človek v povprečju 30 let in za taksno dobo so bih »predvideni« tudi zobje. Ko so torej stari tri desetletja, so tako rekoč že prastari. Poleg tega je treba upoštevah še sodobno prehrano, ki vsebuje vedno več sladkorja, s katerim se najraje hranijo bakterije, ki povzročajo karies. Proizvajajo kislino, ki načenja zobno sklenino, zaradi česar se zob kvari. Kljub temu da je znano, da je najboljša zaščita zob redno umivanje in nega, kaže, da je za mnoge še vedno skrivnost, kako je treba to početi. Vsa modrost pa je samo v štirih stvareh: zobna pasta naj vsebuje veliko fluorida, zobna ščetka bi morala biti iz umetne snovi z zaobljenim zgornjim koncem ščetin, nitko za čiščenje prostora med zobmi je treba uporabljati pred umivanjem, tekočino za izpiranje ust, ki varuje dlesni, pa po umivanju zob. Zal pa je še vedno ogromno takih, ki si celo v zelo razvitih državah zob sploh ne umivajo. (KaN) Osmi udeleženec pogovorov v Litomyšlu je bila Marija Terezija SREDNJA EVROPA V PRAKSI Tudi na Češkem Časniki zvedo vse. Premier Vaclav Klaus, ki je bil tisti konec tedna povabljen v Litomyšl, se večerje - predsednikov sedmih držav Srednje Evrope namreč - ni udeležil, so pred osmimi dnevi lapidarno ugotovile Hradecke noviny. Predsedniki sedmih držav so bili prvi državni poglavarji, ki so po vec kot sedemdesetih letih obiskali renesančni grad v Litomyšlu. Prvo kronano glavo, ki je obiskala grad, je na ramenih nosil cesar Franc Jožef, Id se je leta 1889 za enajst dni udeležil manevrov. Naslednji za njim je bil pred 71 leta prvi Češkoslovaški predsednik Tomas Masaryk. Na vprašanje, zakaj Vaclav Klaus ni hotel vdihavati tega zgodovinskega ozračja, je odgovorilo zlobno Rude Pravo (Rde-ča pravica), nekoč glasilo KP, ki zdaj v skladu s sodobnimi Sega-mi plačuje tribut novim časom tako, da svojo rdečo obarvanost oznanja s skrajno drobnimi Črkami in se hkrati v glavi postavlja s triditvijo, da je neodvisen Časnik. Kakorkoli že, vsakdo ima pravico do svoje tranzicije, tudi premier Klaus, ki ni prišel na srednjeevropsko večerjo, Ces da mora na pot v Latinsko Ameriko. Manj uradno pa je Rude Pravo zvedelo iz virov, ki niso želeli biti imenovani, da se je premieru zdelo za malo, da bi odhajal v Litomyšl »asistirat« in si je tako omislil priprave za pot Cez ocean - tja je odšel Sele v nedeljo. Premier, ki je blestel s svojo odsotnostjo, je tako ponazoril eno od zadreg srečanja v Litomyslu - ljubosumnost med različnimi nosilci visokih pooblastil, ko gre za tako usodne pobude, kot je snovanje novih povezav med srednjeevropskimi državami. SpriCo te zadrege, ki ne načenja živcev samo češkemu predsedniku Vaclavu Havlu, so bile vse druge manj pomembne. Denimo težave s prometom, blokadami, varnostjo in podobnim. Za mesto z živahnim prometom je lahko že obisk enega samega državnega poglavarja vzrok za prometni infarkt; obisk sedmih državnih poglavarjev je potemtakem lahko enak naravni katastrofi. In res je bil Hradec Kralowe, ki je nudil logistično oporo za srečanje, na trenutke podoben mestu v obsednem stanju; ulice so bile zaprte, varnost poostrena tako, da je spominjala na stare dobre Čase, ko se je v Pragi sestajal kak Partijski kongres, in celo v hotelu so morali v Času, ko so vanj vstopali ali iz njega izstopali državni poglavarji, navadni zemljani uporabljati dvigalo za služnicad. Vendar pa so Cehi zadevo prenašali z zvrhano mero dobrodušnosti, pravzaprav naklonjenega pritrjevanja, ki ga je potem mimogrede pojasnil slučajen sobesednik z izjavo: štirideset let smo lahko stali v sprevodu Ig, ko so se vozili sem oni z Vzhoda... Tako bo Vaclav Havel ne glede na spor zastran pristojnosti ostal svojim podanikom v dobrem spominu - še nihče pred njim na Češko ni pripeljal takšnega voda državnikov z Zahoda. Hacel je bil zato upravičeno nekoliko razposajen, ko je v knjigo vtisov - med sprehodom po Litomyšlu, zaradi varnosti brez kopeli v množici, so si predsedniki ogledali razstavo Čeških rokopisov in inkuna-bul - k svojemu podpisu pristavil se srček. Roko na srce: piše dobro, kot slikar pa je prava katastrofa. Res pa je hgkrati, da se za kompetenCnim spori ne skriva samo tekmovalnost, marveč gre tudi za zelo tehtna vprašanja. Naj je bilo na srečanju še toliko govora o Srednji Evropi kot stanju duha in podobnih metafizičnih stanjih, je šlo na njem v resnici za vprašanje, kako, v kakšni obliki, kakšnem vrstem redu in pod kakšnimi pogoji naj se tiste srednjeevropske države, ki so bile do leta 1989 pod sovjetskim dežnikom ali pa v tako imenovani sivi coni (gre torej za Slovenijo) vključijo v zahodnoevropske integracije. Dejstvo, da se vsem nekoliko mudi, je v naravi stvari: vsi paC mislijo, da bodo zamujeno v svojem gospodarskem razvoju najhitreje nadoknadili v zahodnoevropskem gospodarskem in političnem združevanju. In pri tem zlasti Češka in Slovenija radi pozabljata, da gre za težaven podvig in da zdaj ne uživata veC kopmparativnih prednostih, ki sta jih imeli kot sorazmerno dobro razviti in učinkoviti enoti v sovjetskem oziroma jugoslovanskem bloku. Pri Čemer pa se jim zdaj mudi še bolj: Cas razpadanja starega evropskega in balkanskega ravnotežja je mimo in počasi začenjajo nastajati nova ravnotežja. Zdaj ne gre veC samo za gospodarski razvoj, marveč tudi za novo »pripadnost«. Češka, Slovaška in Madžarska se vedno bolj živčno ozirata proti Vzhodu in se vprašujeta, do kje bodo segale ruske pravice v sistemu novih evropskih ravnotežij, kam jih bo pahnil novodobni dunajski kongres; Moskva je zadnji Cas že nekajkrat uporabila besedišče, ki spominja na besedišče velike sile, Četudi zazdaj še ni znamenj, da bi zaCela uporabljati tudi stare metode. Odtod tudi besede VValense, po katerem je eden od razlogov za srednjeevropsko povezovanje tudi v strahu pred dejstvom, da se Rusija ne bo vnovič oprijela ravnanja v »starem slogu«. Pri Čemer pa je bilo vsem udeležencem jasno, da novih evropskih ravnotežij, novega evropskega miru brez ruskega sodelovanja ne more biti. Podobno velja za Slovenijo, ki - upravičeno domnevamo - bi želela postati del novih zahodnoevropskih, ne pa del balkanskih ravnotežij, postavljenih na ruševinah sedanjih balkanskih vojn in reševanja »srbskega vprašanja«. Zal izhodišča ne vlivajo zaupanja -udeleženci so se namreč morali strinjati v ugotovitvi, da je naredila Evropa v svoji jugoslovanski politiki naravnost katastrofalne napake. Litomyšl je bil zato po tej plati veliko pomembnejše srečanje, kot bi se zdelo tistemu kritičnemu opazovalcu, ki bi ga sodil po izredno moCno navzočem optičnem elementu srečanja; bolj kot pišoči poročevalci so namreC na njem lahko uživali fotoreporterji in snemalci. Litomyšl je posredoval svetu vtis, da je povezovanje v krogu Srednje Evrope ne glede na težave z definicijami tega območja v sferi mogočega. Vendar pa ne brez težav. Razen tekmoval- nosti med nosilci posamičnih pooblastil naraven potek dogodkov motijo tudi interesna razhajanja, ljubosumnosti in taktike. Približno dve leti je tega, kar je strokovni del nemške diplomacije spustil v obtok tezo, da se nove srednjeevropske diplomacije ne bi smele braniti medsebojnega povezovanja. In še vec: da bi jim takšno povezovanje pri vključevanju v zahodnoevropsko integracijo celo pomagalo. Takšno stališče seveda ni do kraja altruistično: prva naloga Bonna je inkorporirati Vzhodno Nemčijo v vsenemški gospodarski organizem in to bo po grobih ocenah stalo kakih tisoč milijard mark. Drugi nemški interes pa je stabiliziranje razmer v Rusiji in vsote, ki naj bi jih požrl ta podvig, so astronomske. Drezati v občutljiva, neutrjena ravnotežja komaj nastale Evropske unije z vključevanjem novih in »rizičnih« Členov bi bilo nerazumno in Bonnu je zato do tega, da nove srednjeevropske demokracije zazdaj ostanejo v nekakšni urejeni Čakalnici. Te demokracije pa s svoje strani primerjajo kazalce političnega, socialnega in gospodarskega razvoja in si skušajo ustvariti argumente, s katerimi bi dokazale, da imajo med vsemi daleC najboljše pogoje za to, da se v EU vključijo kot prve. In zato tudi tako vneto zbirajo vsak glas, ki ga je moC razlagati kot pritrditev njihovemu prepričanju, da so ali pa bodo v najkrajšem Času zrele za Članstvo v najbolj izbranem evropskem klubu. Misel, da je treba potovanje v to Članstvo paC nadaljevati, je bila ena od najbolj nespornih v Litomyšlu, pri Čemer sta se Avstrija - ki Članica kmalu bo - in Nemčija - ki to že dolgo je - ponudili, da bosta zagovarjali interes preostalih petih. Vendar pa so že pri tem začele motiti nekatere umazane podrobnosti. Avstrijski predsednik Klestil -podpirale so ga skupine demonstrantov na ulicah - je spet odprl vprašanje Čeških jedrskih elektrarn, za katere bi Avstrija najraje videla, da bi jih na hitro zaprli; premier Klaus je že pred Časom Avstrijcem odrekel pravico, da se vtikajo v Češko energetsko bilanco. S tem pa je odprl še eno zoprno vprašanje: tisti, ki bodo »notri« prej, bodo lahko pogojevali vstop tistim, ki bodo prišli na vrsto kasneje -logika, ki ne gre na roko zamislim o povezovanju srednjeevropskih držav in njihovem skupnem zorenju za članstvo v Evropski uniji. Tu so potem še nekatera zoprna vprašanja, kot je vprašanje madžarske manjšine na Slovaškem, vprašanje iz poljskih krogov, zakaj naj bi bil ravno Češki predsednik Havel glasnik te skupine držav, in podobno. Ne glede na vse to je Srednja Evropa v Litomyšlu postala nekoliko bolj oprijemljiva. Državni poglavarji ne morejo sprejemati odločitev, lahko pa ustvarjajo ugodno ozračje. Del tega ozračja je tudi namig - avtor Milan KuCan -, da si povezovanje v okvirih Srednje Evrope in povezovanje v okvirih EU sploh nista navzkriž. Marija Terezija, ki je sedem državnih poglavarjev v avdijenCni dvorani opazovala s stene, ni bila videti nezadovoljna. Marjan Sedmak ...in varnost (Foto: Srdan Zivulovič / B+D) KRATKOČASJE ZA KRATKOHLAČNIKE Želve, hrčki, mačke, in morski prašički V vsakem otroštvu pride trenutek, ko si zaželimo domačo Žival. Prepričana sem, da ste tudi vi že kdaj sitnarili, naj vam starši kupijo psa, mačko ali ptica. Nekaterim se je želja izpolnila, drugim se Se bo. Ko sem bila majhna deklica, sem domov prinašala vse mogoče potepinske mačke in pse toliko časa, dokler mi starSi niso kupili majhnega psa, ki je bil zares samo moj. Vedeti pa moramo, da so te živali ravno tako občutljiva in čuteča bitja kakor ljudje. Zato moramo, preden se odločimo za žival, temeljito premisliti, kaj in kako. Prednost morskih prašičkov je v tem, da ne grizejo, ne plezajo in ne skačejo ter so v glavnem tiho, če ne upoštevamo tihega cviljenja. Kopenska želva slovi po tem, da izredno dobro prenaša vihravo otroško objemanje in ljubkovanje, vendar jo je potrebno redno hraniti, sicer je lena in počasna, celo dolgočasna. Ne zadostuje ji le sadje in zeleno listje, je tudi meso in kruh. V deževnih poletnih dneh jo moramo spraviti vhiSo. Hrček je nočna žival, zato ga boste tisti, ki hodite zgodaj v posteljo, komaj kdaj videli. Pametnemu otroku, ki ga zna zbuditi ob primerni uri, bo prijeten tovariš pri potepanju po stanovanju, sicer pa moramo nanj dobro paziti, da nam ne uide pod omaro, ker se rad skriva. Martinček je pravi mojster, če je treba pobegniti, zato ga v zasilni kletki ne bomo obdržali. Najlaže udomačimo ptice, če jih tudi spomladi krmimo tako, kot smo jih pozimi, seveda pa pri hiši ne sme biti mačke. Izmed ptic so najzabavnejši papagaji; male skobčevke so lahko čudoviti prijatelji in vas bodo vsako jutro pred odhodom v Solo veselo pozdravile s svojim žlobudranjem in čivkanjem. Pred nakupom psa ali mačke pa velja pomisliti, ali ni v društvu za varstvo živali kakšen mali brezdomCek, ki bo vse življenje hvaležen, ker ste ga vzeli k sebi domov... »Res sem jaz dal oglas, da zamenjam dve mački... Kolikšen je pa vas krokodil?« Življenje obstaja tudi v temnem podzemskem svetu Najbolj znan prebivalec podzemlja je človeška ribica Pri obisku kraških jam, si skoraj ne moremo predstavljati, da v tem temnem, podzemskem svetu obstaja življenje. Na prvi pogled opazimo le nekaj alg ali mahov, jeseni pa tudi netopirje, ki se zbirajo v jatah, da bi prespali mrzlo zimo. Razen tega se zdi da v jamah ni življenja - toda videz vara! V podzemlju živi lepo Število raznovrstnih bitij. VeCje prebivalce kraških jam poznamo že dolgo. To so zvečine netopirji, pijavke, hrošči, ribe, školjke, pajki, raki... Veliko majcenih bitij pa so Sele zaceli raziskovati. Za kraske jame so značilni posebni življenski pogoji: stalna temperatma, veliko vlage in seveda tema. Ker v jamah ni zelenih rastlin, je njihova hrana precej pičla. Nekatere živali se hranijo z organskimi ostanki, ki jih v podzemlje prinaša voda, druge pa so plenilci in so jim hrana druge živali. Med vsemi prebivalci podzemlja je gotovo najbolj znana Človeška ribica. Prepričana sem, da med vami ni nikogar, ki Se ni slišal zanjo, mnogi pa so jo v Postojnski jami tudi že videli. Čeprav jo že od preteklega stoletja preučuje širok krog raziskovalcev, o njej Se marsičesa ne vemo. Močeril, kakor tudi pravimo tej edinstveni dvoživki, ostane vse življenje ličinka. Svojemu okolju se je izjemno prilagodila. Najdemo jo lahko samo na dinarskem krasu in nikjer drugje na svetu. Ce bi jo gojili na svetlem, bi postala njena koža temnejša, skoraj Cma. Mladički imajo sprva drobcene oci, ki morda še delujejo, pozneje pa le-te zakrknejo in nazadnje popolnoma izginejo pod kožo. Imajo pa zato toliko bolj razvit čut voha. Zrastejo lahko tudi do trideset centimetrov. Žival vse svoje življenje obdrži škrge, čeprav lahko diha tudi s preprostimi pljuči. Okrog nenavadne živalice se je v preteklosti spletla pravcata legenda. Sprva so namreč mislili, da je človeška ribica majcen zmajček. Celo znani zgodovinar Valvasor je že pred 300 leti zelo resno poročal o tem, kako je neki kmet taksnega zmajčka ujel in ubitega celo pokazal. Mojca PRIREDITVE ZA NAJMLAJŠE UTITA V torek, 26. aprila, ob 17. uri: v Knjižnici Litija ura pravljic za otroke. Ob 18. uri: v Knjižnici Šmartno ura pravljic za otroke. OTOCEC V petek, 29. aprila, ob 16. uri: v paviljonu Jurček otroška zabava z ansamblom Čuki. SE2ANA KC SREČKO KOSOVEL, tel.: 067/ 73-355 V petek, 29. aprila, ob 16. uri: ameriški film DENIS POKORA. SKOFTA LOKA KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA V torek, 26. aprila, ob 17. uri: ura pravljic -. JANA ŠTROMAJER. Velikanska raflezija Med podrastjo malezijskih močvirnih gozdov v Aziji rasteta nenavadni rastlini -najvecja roža na svetu raflezija in njena orjaška spremljevalka amorfofala. Evropejci smo navajeni na majhne, ljubke in dišeče cvetice. Ti dve orjaški in nenavadni malezijski roži pa imata kaj neprijeten duh. Sta rdeče, rumene in vijoličaste barve, toda nič kaj mikavni. Raflezija tehta od osem do dvanajst kilogramov in je brez listov. Njeno tkivo je podobno tkivu gobe. Sicer pa je parazit kakor goba in se drži korenin dreves. Amorfofala pa najprej cvete, nato pa požene velike okrasne liste. Ta roža je rekorderka v višini, saj s svojim osrednjim stožcem doseže in tudi preseže dva metra. Seveda bi bilo težko iz njenih cvetov delati šopke, kaj Sele, da bi komu kakšnega poklonili. (Iz otroške enciklopedije) Če je nebo vaše, to še ne pomeni, da je vaša tudi zemlja V TEDNU DNI OKOLI SVETA »Ce je nebo vase, to Se ne pomeni, da je tudi zemlja. Zato se vrnite domov!« S temi besedami so srbske ženske Pri Rogatici ustavile konvoj Združenih narodov, ki je v Gorazde peljal vojake in zdravnike. »Snemite svoje Čelade. Se bojite žensk ali kaj?« Ostre besede besa, v katerega s® je že davno prelila žalost, bi je za nekaj prihodnjih generacij zaznamovala tako muslimanske kot hrvaške in srbske družine. Medtem pa mednarodne organizacije in svetovne velesile meljejo vsaka po svoje. Srbska vztrajnost, s katero so se lotili Gorazda, je presenetila vse - od Američanov, Organizacije združenih narodov in Severnoatlantske vojaške zveze pa vse do Rusije. In prav Rusija je bila tista, ki se je od februarja, ko ji je s-hitro, a vendar ne tako spretno diplomatsko akcijo uspelo pomiriti razborite duhove pri Sarajevu, bahala, da je tradicionalna zaveznica Srbov, da 'zgodovina ni voda’ in da lahko na Balkanu dela Čudeže - Ce le hoCe. Tudi Beograd je na veliki zvon obešal rek »Skupaj z Rusi nas je veC kot 200 milijonov« in se skliceval na davno 14. stoletje, ko so se skupaj upirali prodornim Turkom. Vse je bilo videti tako preprosto: Srbi napadajo Gorazde in Zahod se bo na vse kriplje potrudil, da bi jih ustavil. Ce mu to ne bo uspevalo, bo za pomoč zaprosil Ruse. Moskva bo zastavila srbsko naklonjenost in Gorazde bo rešeno. Taksna raCunica je tičala v predalih vseh svetovnih mest, razen v Beogradu. Srbom je bilo kristalno jasno, da se bo svet ujel v lastno past. In so molčali. Ko je Zahod poklical na pomoč Ruse, se je Moskva z veliko trušča lotila posla. In propadla. Srbi se muzajo, svet je osupel, Moskva je ostala brez sape. In vendar je stvar povsem preprosta in logična. Zavezništvo, kot že beseda sama pove, nastane, ko dve strani branita enake ali skupne interese. Zavezani sta isti stvari, z združenimi moCmi jo lažje dosežeta kot posamezno. Ce pa skupnih interesov ni, tudi zavezništvo ne more obstati. Sklicevanje na rusko-sr-bsko zavezništvo je zato popoln anahronizem. Rusija hoCe dokazati, da je še vedno velesila, in pri tem nujno potrebuje Srbe, da rešijo njen ugled. Vendar Srbov to trenutno ne zanima najbolj. In Moskvi oči- tno ni uspelo, da bi Srbom ponudila kaj dovolj mamljivega, da bi sklenili ta klavrni posel. Kje je bila Rusija tedaj, ko se je še dalo kaj rešiti? Kje je bila, ko smo hoteli premirje, kje je bila, ko nam je Zahod risal nove meje, se sprašujejo v Beogradu in na Palah. Zahod je bil prepričan, da ima v rokavu adut, s katerim bo rešil umirajočo Bosno, in se zato povzdignil med bogove. Rusija je bila prepričana, da bo ona tista, ki bo nosila slavo balkanske vojne, Srbi pa so vedeli, da imajo adut pravzaprav oni, saj se vse konca in začne pri njih. Ta vojna je zaradi njih in le oni jo lahko končajo. Svet je zdaj to spoznal, vsaj zdi se, da je lekcija Gorazda streznila nadute glave. Nobenega smisla nima iskati vzrokov za napake, ki so se že zgodile. Nobenega smisla nima razpravljati, kdo je ogoljufal koga in kdo je bolj, dlje in bolje lagal. Gorazde se je že zgodilo in Cez leto, dve bo utonilo v pozabo kot nekdaj Vukovar. Edina razlika je v tem, da svet zdaj pozna srbsko vodilo: »Ce so besede vaše, to še ne pomeni, da je tudi srce.« Ana Kovač Fotografija iz Goražda, ki jo je ta teden objavila ameriška revija Newsweek AVSTRIJA ITALIJA Haiderjevi svobodnjaki so se čez noč znašli v popolni politični osami Osimski sporazum ne obstaja, Istro in Dalmacijo je treba vrniti Rimu Avstrijska notranjepolitična tema številka ena je bilo v preteklem tednu politično dogajanje na Koroškem. V ponedeljek je Haiderju uspel pravi »puc v desno«. Za ceno deželnega glavarja (funkcijo je odstopil Sefu koroške OVP Christofu Zernattu) je bil z ljudsko stranko podpisan pakt, ki je Haiderju zagotovil skoraj vso oblast v deželi. FPO bi prevzela 21 od skupno 31 referatov v deželni vladi, mesto predsednika deželnega Šolskega sveta, kompetenco v manjšinski politiki itd. Toda Koroška je v zadnjem trenutku ušla katastrofi: Zer-natto je - 48 m po podpisu pakta - očitno spoznal usodne posledice tega »faustovskega pakta«, ki bi prizadel njega, njegovo stranko - pa tudi deželo Koroško: preklical je sporazum. Da ni prišlo do usodnega premika na desno so pripomogli (čeprav nehote) tudi socialdemokrati, kajti bili so tisti, ki so v torek v deželnem zboru preprečili izvolitev Sefa koroške ljudske stranke. Odločanje o tem, kdo bo prevzel položaj novega koroškega deželnega glavarja, se je tako zaCelo znova, samo da zdaj v igri ni veC Haiderjevih svobodnjakov, ki so se Cez noC znašli v popolni politični izolaciji - tako na deželni kot tudi na zvezni ravni. Pogajanja med socialdemokrati in ljudsko stranko že teCejo, po napovedih politikov iz vrst obeh strank je sporazum možen celo v začetku tega tedna. Pri tem ima Zernatto dobre možnosti, da bo le (znova s pomočjo socialdemokratov) postal deželni glavar. Toda bitka še ni odločena: generalni tajnik Grasser je napovedal, da bo FPO v primeru, da se SPO in OVP sporazumeta glede izvolitve Zer-natta ali Ausservvinklerja, tako izvolitev preprečila. Zapustila bo sejno dvorano, tako da ne bo veC za izvolitev potrebne dvotretjinske navzočnosti. Hkrati je zahteval predčasne volitve. Seja deželnega zbora je sklicana za petek, 29. aprila. Ivan Lukan Vprašanje italijansko-slo-venskih odnosov je spet na prvih straneh italijanskih Časopisov in postaja eden pomembnejših kazalcev resničnih namenov sredinsko-desnicarske vlade, ki se snuje v Italiji. Začelo se je z resolucijo, ki so jo sprejeli na skupščini Berlusconijeve stranke Naprej Italija v Fi-uggiju na pobudo novoizvoljene tržaške poslanke, ki je sicer istrskega porekla, Ma-rucci Vascono. Poslanka je zahtevala postavitev veta na vstop Slovenije in Hrvaške v Evropsko unijo. Sledila je odpoved napovedanega srečanja italijanske in slovenske delegacije za nadgradnjo osimskih sporazumov. Vsedržavni tisk ni takoj zapisal dogodkov, ki so napovedovali korenit premik v italijansko-slovenskih odnosih - potreben je bil nastop misovskega poslanca Mirka Tremaglie, ki je brez dlake na jeziku povedal, kako si te odnose predstavlja: Osimo ne obstaja, zato ga je treba izničiti, Istro in Dalmacijo, ki sta zgodovinsko italijanski, pa je treba vrniti Italiji. Kako? Tremaglia tega ne pove jasno, ne govori (vsaj tega ne) o vojaškem posegu, omenja dvostransko pot, ki pa jo v isti sapi tudi izključuje, nato pa govori o posegu Organizacije združenih narodov, pri Čemer še enkrat ni jasno, ali misli na njihovo diplomatsko moC, na modre Čelade, ali pa na njihovo oboroženo roko Severnoatlantske vojaške zveze. Neofašisti - zdaj Nacionalno zavezništvo - so le eden od treh partnerjev večinske koalicije, ki bo prevzela vajeti italijanske države. Stališča drugih dveh partnerjev -stranke Naprej Italija in Severne lige - so prav gotovo manj agresivna in vsaj delno še nedorečena. Sele ko bo vlada objavila svoj zunanjepolitični program, bo znano, katero stališče bo prevladalo, gotovo pa je, da se italijan-sko-slovenskim odnosom ne obetajo zlati Časi. J. J. N. PRESS OD ZAGREBA DO SKOPJA 0 washingtonskih utvarah, pregnancih, Čurkinovem nasmešku in Dafunentbanki VJESNIK VJESNIK je objavil: »Wa-shingtonske iluzionistične predstave o Rusiji so se razblinile po Clintonovem obisku v Moskvi ter po odhodu radikalnih reformistov, kot sta Gaj dar in Fjodo-rov, iz tamkajšnje vlade, k temu pa je pripomogel tudi vzpon Zi-rinovskega. Ti dogodki so pokazali, da Rusija še vedno vozi po starem tim, kar niti približno ne pomeni odstopanja od starih političnih načel. Washington je spoznal tudi, da bi Evropo v primem, da bi se položaj v Rusiji poslabšal, kar pa ni niti malo nemogoče, znova ogrožal ruski medved. Zato je tudi Francija raje ugriznila v manjše kislo jabolko in se sprijaznila z vodilno vlogo Američanov na Stari celini, proti Čemur se je še pred nedavnim na vse kriplje borila.« »Pregnanci so ostali brez vsega. Trenutno si želijo le še vrnitve domov. Čedalje pogosteje je slišati vprašanja, koliko begunci stanejo, nihče pa se ne vpraša, koliko je država stala njih. Psihično so popolnoma na dnu, saj jih neskončno Čakanje počasi, a temeljito ubija - tako metaforično kot tudi dejansko. Zadnje statistike namreč kažejo, da je smrtnost na Hrvaškem presegla stopnjo rodnosti, Cesar pa nikakor ne smemo opazovati z rokami v žepih. Begunce najbolj boli, da nekateri posamezniki zaradi vojne - s tem pa tudi na njihov račun - bogatijo. Menijo, da bi moral sklad za privatizacijo tudi njim nameniti določeno število delnic,« je objavil VJESNIK. Zagrebški GLOBUS je objavil svojo raziskavo o tem, kakšen bi bil volilni izid, Ce bi volitve izvedli zdaj. Raziskava je zajela 2000 ljudi iz vseh hrvaških regij. »Volitev bi se udeležilo nekaj veC kot 72 odstotkov ljudi. Večina bi jih glasovala za predsednika Tu-dmana (približno 50 odstotkov), nekaj manj pa za vladajočo HDZ (približno 40 odstokov).« Neodvisni dnevnik BORBA v torkovem komentarju z naslovom Kdo zavira mirovno formulo ugotavlja, da »bolj ko se govori o miru, bolj je nedosegljiv«. Kakšna zmeda je v Gorazdu in njegovi okolici, lahko sklepamo po tem, da je prekipelo celo Vi-taliju Curkinu. »Sprti strani si zelo različno predstavljata način rešitve krize. Muslimani se nagibajo k uporabi sile - sile svojega, očitno zelo skromnega orožja in sil mednarodne skupnosti, v kateri vidijo glavnega zaveznika. Srbska stran - tista v Bosni, se bolj pa tista v Beogradu - trmasto vztraja, da je treba mir vzpostaviti povsod in takoj, brez predsodkov in utvar o tem, kakšne bodo poznejše politične rešitve,« piše Borba in v zaključku doda- ja: »Ni dvoma, da ima retori-ka‘mir takoj in povsod’ določeno moC in energijo, Čeprav prihaja od požigalcev, ki so si v tem trenutku nadeli gasilske obleke.« O isti temi je Borba pisala tudi naslednji dan, v sredo, pod naslovom Zadnji nasmeh. Postavila je vprašanje, ali »izginotje nasmeška z obraza vztrajnega in neumornega pogajalca ter diplomata Vitahja Curkina morda ne pomeni, da je ugasnilo še zadnje upanje, da je mogoče bosansko krizo rešiti na miren in človeški naCin. Ali se morda ne ponavlja stara resnica, da je treba vse skupaj pripeljati do popolnega absurda, šele nato pa je mogoče zu-Ceti reševati zaplet?« Po nmenju tega beograjskega Časopisa je najbolj skrb vzbujajoče to, kam »majhne skupine za vojno obolelih ljudi« vodijo srbski narod. »Bognedaj, da bi se vse končalo tam, kjer je napovedal kapetan Dragan - pri mednarodnem terorizmu!« Borba se na koncu sprašuje se, ali ne bo svetu končno odprl oci nedavni izgon tujih poročevalčev. Morda Srbiji grozi še izgon domačih novinarjev, izdajalcev in tujih plačančev... Toda kam? »Izženejo nas lahko le tja, kamor je Bog izgnal Kajna - vzhodno od (tega) raja. Toda‘Sibir tože ruskaja zemlja...’« Beograjska DUGA je objavila »izpoved« Dafine Milarevič, lastnice Dafiment banke, v kateri navaja imena politikov, kulturnih delavcev, političnih strank in združenj, ki jim je izplačevala velike vsote. Med imeni so se znašli najvidnejši predstavniki različnih področij dfužbenega in političnega življenja, ki so takoj odgovorili s serijo zanikanj, demantijev in celo obtožb... Na njihovo burno reakcijo so se pozneje odzvati vsi mediji, saj je bila vržena kost nadvse sočna. Dafi-na MilanoviC je povedala, da je posojala premiem ZRJ Kontiču, Radovanu KaradžiCu, Šešlju, DraskoviCu, Željku Ražnjatoviču - Arkanu, beograjski županji Slo-bodanki Gruden in še mnogim znanim osebnostim. Povedala je, da so takrat, ko se je začel »varcevalski stampedo«, med prvimi pritekli najuglednejši in najmočnejši politiki, strankarski liderji, ministri, javni tožilci, sodniki in šefi kabinetov, ki so v banko hodili skozi stranski vhod - sicer za nepooblaščene zaprt - in dvigovali svoj denar, pri razdiranju pogodbe pa so se obnašali, kot da so se vezave iztekle in so zato pobrali pogodbene obresti, ki so v Dafiment banki za vec kot dveletne vezane vloge znašale 12 do 15 odstotkov mesečno! »Ne kaže, da bo kmalu prišlo do razpleta tega finančnega škandala. Vemo le to, da je srbska skupščina že zdavnaj ustanovila poseben odbor, ki zaslišuje vse inkriminirane in zbira podatke,« piše Duga. Zbrala Davor Kriška in Darko Pavidc - ' ti SLOVENSKI PROGRAMI fr' SLOVENIJA 1 RAI 1 RETE 4 S Koper Ziv žav Uporniki v službi kralja, 3/13 del danske nadaljevanke Ljudožerski tiger, angleška oddaja Slike iz Sečuana, 7. oddaja: Nočno življenje NaSa pesem '93,10. oddaja: Srebro ... in slovo Obzorja duha Ljudje in zemlja Vodne pustolovščine, pon. 21/24 dela angleške pzn serije Poročila Vodomec, angleški film Na poti nazaj, pon. dokumentarnega filma Se se bomo srečali, 7/13 del angleške nadaljevanke TV dnevnik 1 Po domače Risanka Slovenski loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Podarim - Dobim Od pola do pola, 8., zadnji del angl. dokumentarne serije Bridki konec TV dnevnik 3, VPS 2240 Sova Sanje v najem, 5/6 del španske nadaljevanke Snubitev Prihodnjič pošljem ogenj, 3/4 del ameriške nadaljevanke Odiseja se začne Video strani SLOVENIJA 2 KANALA Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Risanke Koala, risanke in spoti Odisej, risani film Spot tedna Braxton, ponovitev ameriškega filma Dance Session, ponovitev 28. oddaje Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Helena, glasbena oddaja Podobe na filmskem traku, 8. del dok. serije Video strani CMT Koala, risanka Odisej, risani film Veseli EMSO Ulica rumene nevarnosti, 3. del angleške nanizanke Igrajo: Ray Lonnen, Mark McGann, Cathrine Neilson, Bruce Payne in drugi; režija lan Stuttard. Ključna priča Kino, kino, kino, oddaja o filmu Sneg na Kilimandžam, ameriški film, 1952 Po romanu Ernesta Hemingwaya Igrajo: Gregorv Pečk, Susan Hayward. Ava Gardner, Hildegarde Neff, Leo G. Caroll in drugi; režija Henrv King. Spot tedna CMT Video strani 11?™ M MTV (62. kanal) Panorama Bravo Maestro, kulinarična oddaja Program Discovery Aktualno: Euronews Film: Era lui... Si! Si! Dok.: Kvarkov svet (kom., ’51, i. W. Chiari) Otroški variete-Aspetta la Film: Salvo D’Aquisto banda!, risanke, 8.30 La (dram.. It. ’75) banda dello Zecchino Affari di cuore Parola e vita Nedeljski koncert Papež daruje sv. mašo Gara Maria Rita Aktualno: Zelena linija Dnevnik Dnevnik Medicine a confronto Toto-TV Radiocorriere Dnevnik Variete: Domenica in Film: Flash Gordon (vodita Mara Venier, Lu- (fant, ZDA '80) ca Giurato, don Antonio Aktualno: Ceravamo Mazzi, F. Alotta), vmes tanto amati, 17.00 Lui lei športna oddaja (16.50) 1’altro, 17.30 TG4 Cambio di campo Nan.: Colombo Dnevnik TG 4, Punto di svolta Šport: 90. minuta Film: Violenza a un mi- Variete: Domenica in , norenne (krim., ZDA ’91) vmes (19.50) vreme Aktualno: Kronika, 23.00 Dnevnik in šport Gara Maria Rita, 23.45 TV film: Si, ti voglio be- dnevnik ne (kom., It. ’93, i. J. Do- Film: Era notte a Roma relli, Barbara De Rossi, (dram., It. '60, i. G. Ralli) Lin Lai, zadnji del) Pregled tiska Video strani Ona + On, ponovitev Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper-Capodistria Poglej in zadeni Udobna vožnja, pon. 5/6 dela angleške nadaljevanke Športna nedelja SP v gimnastiki: Finali na orodjih (M, Z), posnetek iz Brisbanea Druga tekma finala konCnice DP v odbojki (M): Salonit - Vileda, posnetek iz Nove Gorice Ljubljana: Finale slovenskega pokala v rokometu (Z): Krim Electa - Mlinotest, prenos TV dnevnik 2, vreme Slovenski magazin V tokratni oddaji bomo predstavili slovensko ljudsko pesem, pobrskali bomo po zakladih Etnografskega muzeja, za konec vas vabimo Se na visokogorsko smučišče Kanin. Naša pesem '94, prenos iz Maribora Športni pregled SP v speedwayu za posameznike, reportaža s Krškega Video strani Dnevnik Tempi supplementari Dnevnik in vremenska napoved Film: Vivere in pace (dram., It. ’46, r. L. Zam-pa, i. Aldo Fabrizi) Film: Cronache di poveri amanti (dram.-, It. ’54, r. C. Lizzani, i. Marcello Mastroianni, A. Lualdi) RAI 2 Variete: Videocomic Variete: In famiglia, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik Otroškja oddaja: Domeni-ca Disney Kviz: Che fine ha fatto Carmen Sandiego? Nam: 11 bambino del karate Variete: In famiglia (vodi A. Cecchi Paone) Dnevnik, rubrika Dioge-nes in vreme Variete: In famiglia Risanke Mladinska oddaja Film: I cacciatori del lago d’argento (kom., ZDA ’63, i. Brian Keith) Nogomet A lige Vreme in dnevnik Šport: Domenica sprint Variete: II grande gioco deli’ oca (vodi Gigi Saba-ni) Dnevnik in vreme Protestantizem Dok. : La guerra di Johhny-Partizanski pisatelj Beppe Fenoglio) Film: Un’ ora d’amore (kom., ZDA ’32) dk RAI 3 Variete: Fuori orario Film: Francis contro la camorra (kom., ZDA ’52) Koncert RAI 3 Šport: Turinski maraton Film: Sotto il sole roven-te (vestem. ZDA ’52). Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Dresura: 62. CSIO Šport: Quelli che il cal-cio SP v motokrosu Vreme, dnevnik, 19.20 Domenica gol, 19.30 Deželene vesti, 19.45 Šport Aktualno: La zattera Variete: Tunnel Aktualno: Taxi Story CANALE 5 Na prvi strani Nabožna odaja . Dok.: 5 celin, 10.00 Re-portage, 11.15 Arca di Noe Risanke: Simpsonovi Glasba: Sueprclassifica Show, vmes (13.00) dnevnik Variete: Buona domenica (vodita Gabriella Carluc-ci, Gerry Scotti) Nam: Normo Felice Gommapiuma bonsai Dnevnik TG 5 Variete: Stranamore (vodi Alberto Castagna) Nad.: Passioni (dram., It. '93, i. V. Lisi, 14. del) Aktualno: Nonsolomoda, 23.45 Ciak NoCni dnevnik Nam: Il ritomo di Missio-ne impossibile Sgarbi settimanali ITALIA 1 Otroški variete IliKIi A tutto volume Nam: Adam 12, 11.30 Sonny Spoon ^ Odprti studio Šport: Grand Prix, 13.30 Vodic nogometnega prvenstva Odprti studio Film: Totb contro Maci-ste (kom., It. ’62) Nam: T.J. Hooker, 18.30 College Odprti studio Variete: Benny Hill Film: Double Target (pust., ZDA ’93, i. Karen Sheperd) Šport: Pressing Variete: Mai dire gol -Pillole Šport studio Film: Farfallon (kom.. It. ’74, i. Franchi-Ingrassia) # TELE 4 23.00 Dogodki in odmevi Ezopove basni Nad.: Falcon Crest Nad.: California MONTECARLO Obvestila in napoved filmov Risanka 'Vjcil Dnevnik in vreme Aktualno: Pickvvick Bravo Maestro; 19.30 TV Akvarij Pregled tiska BflnS Aktualno Film v originalu: The big Kid Vengeauce, ameriški vestern sleep (krim., ZDA '46, i. Rt?? Video strani H. Bogart, L. Bacall) Program Discovery La zattera, 2.20 Tunnel mfiii Adult Channel 18.45, 20.25, 22.30 Dnevnik Film: Scusi, ma lei paga le tasse? (kom.. It. ’71) Šport: Golagoal Basket NBA Aktualno: CNN News Euronevvs - TV novice Baxter, ameriška drama Igrajo: Patricia Neal, Jean Pierre Cassel in drugi; režija Lionel Jeffries. Horoskop Kam vodijo nase stezice, pogovor o življenju in delu Slovencev v Italiji, vodi Mario Cuk. TV dnevnik »Aliča«, evropski kulturni magazin Žrebanje lota Atelje, 3/8 del italijanske nanizanke Igrajo: Elsa Martinelli, Paola Pitagora, Lino Ca-policchio in drugi; režija Vito Molinari. Tedenska notranjepolitična rubrika TVD TV dnevnik Finale slovenskega pokala v rokometu (2), posnetek iz Ljubljane (□mF Avstrija 1 Cas v sliki Reportaže iz tujine Linški center za oblikovanje Puščavski sloni v Nami-bu, pon. Tiskovna konferenca Tednik Orientacija, pon. Cas v sliki Zlata dekleta, pon. serije Deset tisoč spalnic, ameriški film, 1957 Hiša v Jeruzalemu, 4. del oddaje: UCenca iz Emav-sa Otroški program Zgodbe iz živalskih vrtov Črna in Irca, reportaža z Irske Parker Lewis Montevideo Cas v sliki Odštevanje Kralj nageljnov, serija Cas v sliki Po ulicah, dunajske zgodbe in pesmi KI, kultura v živo Vizije Filmski forum Bennyjev video, avstrijski film EEMP Avstrija 2 Cas v sliki Čebelica Maja Pan-optikum Medvedki na pohodu, ameriški film Pogledi od strani Dober dan, Koroška Športno popoldne Little Big Horn, dokumentarni film: Zadnja bitka generala Cu-stra Klub za seniorje Kako ste? Slika Avstrije Kristjan v Času Avstrija danes Cas v sliki Sporni primeri Medved, francoski film Cas v sliki Kraj dejanja, serija: Umor na akademiji Cas v sliki Samo moji ženi na ljubo, ameriška komedija Poročila |j^j Hrvaška 1 TV-koledar Poročila Volkodlak, ameriški film Poročila Pogovor s sencami, 5., zadnji del hrvaške mladinske drame Malavizija Poročila Kmetijska oddaja Oddaja narodne glasbe in običajev Mir in dobrota Duševni klic Poročila Zmagovalci, 2/8 del am. mladinske nadaljevanke Samo prijatelji Opera Box Poročila Družinski zabavnik Zaljubljena nasprotnika, ameriški film Igrajo: Greg Webb, Barbara Hovvard in drugi; režija Thomas L. Neff. Maxim, risanka TV fortuna TV spored Dnevnik 1, šport Grand Prix Čakovca, posnetek Poročila Vrnitev domov, 5/42 del nadaljevanke Šport Slika na sliko Poročila v nemščini £ JjjJj Sanje brez meja Hrvaška 2 15.45 15.55 16.25 17.10 17.40 18.35 19.15 19.30 20.05 20.15 TV-koledar Radar Cro Pop Rock Športna nedelja: Košarka, NBA liga Hrvaško DP v košarki: Gibona - Zrinjevac, 1. polčas, prenos Košarka, 2. polčas Risanka Dnevnik Šport Cmo-belo v barvah: Pridi v Las Vegas, ameriški film, 1956, Igrajo: Dan Dailey, Cyd Charisse, Agnes Moore-head; režija Roy Row-land; Top lista; Zgodovinska poročila; Leteči cirkus Montyja Pythona, 20/45 del angl. humoristične nanizanke (^) Madžarska 07.55 08.03 08.30 10.50 11.40 12.00 12.05 13.40 14.10 14.35 16.05 16.30 17.35 18.30 19.00 20.00 20.20 20.45 21.15 22.15 22.25 23.10 Biblijsko sporočilo Kje, kaj?, mladinski magazin Halo. nedelja, magazin za vsakogar Tri želje, za otroke Dan Policije Opoldanski zvon TV magister Ljubkovalno Dan Policije Telešport Reformatski verski program Disneyjevo popoldne Magnum, am.serija Kolo sreče Teden Dnevnik Dan Policije The Bill Telešport Nenavadna modna revija Vodnar; New Age Magazine Portret Častnega konzula v Frankfurtu TV SLOVENIJA 1 10.55 NAŠA PESEM 93, Srebro... in slovo Še zadnja oddaja posnetkov z lanskega tekmovanja slovenskih zborov nam je preostala - v njen bomo predstavili zbore (predvajali bomo le en posnetek), ki so prejeli srebrna odlikovanja. Bilo jih je deset, dva med njimi sta se že približala zlatemu razredu, zato smo ju predstavili v posebnih oddajah, torej se jih bo tokrat predstavilo osem (Komorni moški zbor Celje, moška zbora Provox - Nova Gorica in Vres - Prevalje, pa mešani zbori Glasbena Matica - Ljubljana, Svoboda - Šoštanj, Loka - Škofja Loka, APZ Maribor in APZ Celje). Za zaključek pa smo se še za hip ustavili ob besedah, s katerimi je predsednih Slovenske pevske zveze Klavdij Kolo-ini tekmovanje otvoril, predsednik žirije Igor Švara pa zaključil. Ker zborovska tekmovanja pomenijo pevcem pravzaprav delovne etape, kažipote, smo se torej poslovili od etape 93 s pričakovanji, kako se bodo naši zbori izkazali v naslednjih mesecih. Zdaj, ko je leto naokoli, lahko rečemo, da so potrdili svojo visoko kakovost, potrdili pa so tudi, da je Naša pesem tekmovanje z evropskimi zahtevami; vsak zbor, ki se tu pomeri, že ve, kjer je njegova evropska teža. Ko smo na zaključnem večeru Naše pesmi 93 poslušali najbolje uvrščeni zbor, to je bila vokalna skupina AVE, kako prepeva Alelujo skladatelja Twardowskega - obvezno pesem za tekmovanje v Toursu - smo že držali pesti, da bi se naši dobro odrezali. Bili so imenitni. Zdaj, prav na dan, ko zaključujemo naš ciklus '93, pa se v Mariboru zaključuje že NAŠA PESEM 94, tokrat mednarodno obarvana. Vabimo, da si ogledate neposredni prenos zaključnega GALA koncerta, na katerem bosta podeljeni nagrada publike in velika nagrada najboljšemu zboru. Bo dobitnik naš zbor? Bo kdo od tujih? Vsekakor bo konkurenca, pravijo organizatorji, huda. Čeprav zbori ne prepevajo ravno zaradi merjenja moči, pa imajo tekmovanja vendarle svojo draž. Neposredni prenos zaključnega gala koncerta Naša pesem bo v nedeljo, 24. aprila ob 20.30 uri na drugem programu TV Slovenija. 00 TV SLOVENIJA 1 17.10 PO DOMAČE, razvedrilna oddaja Voditelj Jože Galič bo predstavil ansambel Lojzeta Slaka ob njegovi 30-letnici, Franc Lačen bo spregovoril o letošnjem srebrnem jubileju ptujskega festivala, Tone Kmetec pa obujal spomine na svojo zanimivo godčevsko preteklost. Martin Dobnik bo kuhal domače žganje, Franc Pestotnik - Podokni-čar stresal šale, spoznali pa bomo tudi Aleksandra Primca, slovenskega prvaka v igranju na citre. TV SLOVENIJA 2 20.00 SLOVENSKI MAGAZIN, informativna oddaja Magazinsko oddajo o Sloveniji, namenjeno tujim gledalcem, začenjamo s predstavitvijo slovenske ljudske glasbe, pravzaprav z raziskavami in rekonstrukcijami slovenskega glasbenega izročila, kakor to že petnajst let uspešno počneta zakonca Terlep - Omerze! in njuna skupina Trutamota Sloveni-ca. Po zakladih Slovenskega Etnografskega muzeja, skritih v depojih v Škofji Loki, je pobrskal Jadran Sterle. Iz slovenske sodobnosti bomo predstavili dobitnico nagrade Epica 93 za oglaševanje Janjo Ošlaj, pa vzrejo nekoč znamenitega prebivalca naših voda - potočnega raka, nekoč znamenitega prebivalca naših rek in potokov, čudovito in zares bogato zbirko slovenskih znamk. Za konec pa še pomladno vabilo na visokogorsko smučišče Kanin. RADIO ŠTUDENT 21.00 OLDIES-GOLDIES LESTVICA: Seat vdre na Split Kako je nastal jugoslovanski folk-rock? Vrag si ga vedi. Saj je sploh težko reči, kaj naj bi jugoslovanski folk -rock bil. Toda na splitskem festivalu Melo: dije Jadrana so se leta 1967 dogajale prelomne stvari. Naravnost v srčiko dalmatinskega melosa je kot strela z jasnega udaril Beat, prevladajoči zvok v pop-rocku druge polovice šestdesetih. Kako se je to zgodilo? Odgovor se skriva v treh imenih: Radmila Karaklajič, Dubrovački trubadurji in (splitski) Delfini. Serviral vam ga bo kot vedno vaš omiljeni D J Jure. • ORF2 13.00 DOBER DAN, KOROŠKA, informativna oddaja V tokratni bodo sledeči prispevki: Kulturni teden koroških Slovencev v Feldkirchnu; Protesti: Načrt za železnico z visoko zmogljivostjo skozi Rož buri duhove; »Pisma Ani«, s Cankarjevo monodramo gostuje v Celovcu Zvone Hribar; Sožitje: Evropska mladinska akademija v Beljaku; Da bi vedeli kaj storiti, kadar jih srbijo pete...; Zadnja preizkušnja pred pokalno tekmo; gostovanje slovenskega atletskega kluba v Velikovcu. TV SLOVENIJA 1 / DANES OB 13.10 Ljubezen se ne postara VODOMEC, angleški film Scenarij: VVilliam Douglas Home režija: James Cellan Jones fotografija: Richard Gra-fter igrajo: Rex Harrison, Wendy Hiller, Cyril Cusack, Gary Owen Angleški televizijski film je mala Študija medčloveških odnosov, prefinjena miniatura, v kateri blestijo trije igralci, Se najbolj Cyril Cusack kot kapriciozni butler, ki se po mnogih letih zvestega službovanja pri svojem gospodarju Siru Cecilu počuti kot družinski elan, nekakšna moška žena sedaj že ostarelemu Cecilu, ki je zamudil priložnost za poroko že pred davnimi leti in je zaradi tega ostal samski na svojem podeželskem domovanju, ki ga je postavil ob bukovem drevesu, kjer iz cagavosti pred tolikimi leti ni zaprosil za roko Evelyn, v katero je bil močno zaljubljen, pa preveč sramežljiv za usodne besede. Po tolikih letih se Sir Ce-sil in Evelyn znova srečata, sedaj je Evelyn vdova in morda bi bilo možno, da bi na starost zacvetela v mladosti zamujena ljubezen, ki Se v obeh tli kot prijeten, toplino vzbujajoč spomin. Na pomolu je ljubezenska melodrama v treh delih, melodrama zbliževanja dveh prijetnih starejših ljudi, ki znova iSCeta že pozabljena sticisca, medtem ko ju ljubosumni butler su-micavo opazuje in si prizadeva, da do polne oživitve romance in ljubezni ne bi prišlo. Toda spomini napravijo svoje, bukovo drevo, pod katerim se Everlyn in Cecil na veCer, romantičen veCer, znajdeta, tudi prispeva svoje in po tolikih letih Cecil zmore pogum za snubitev. Toda kaj, ko v telesu ni veC toliko moCi, da bi lahko vstala izpod drevesa in jima mora butler pri tem pomaga- ti. Pa ne da bi bila toliko stara, svoje napravita razburjenost in živčna otrdelost udov. Butler bi bil skoraj poražen in bi dobil ob gospodarju Se gospodarico, Ce ne bi, Zal, zmagala zdrava pamet. Razkošnega vodomca, ki izziva s svojo lepoto bodo tudi poslej z zavidanjem opazovali. mm as mmmm MUSIČ TELEVISION 08.00 Video; 10.30 PoroCila-VVeekend Edition; 11.00 The Big Rcture; 11.30 Braun European Top 20; 13.30 Rrst Look; 14.00 MTV Sports; 14.00 Video; 18.00 The Real VVorld II; 18.30 Poročila; 19.00 US Top 20; 21.00 120 Minutes; 23.00 Beavis & Butthead; 23,30 Headbangers Bali SKVONE 08.00 Fun Factory; 12.00 Bill and Ted's Brcellent Adventures; 12.30 The Mighty Morphin Power Rangers; 14.00 Knights And VVarriors; 15.00 Izgubljeni v vesolju; 17.00 UK Top 40; 18,00 Rokoborba; 19.30 Simpsonovi; 20.00 Beverty Hills, 90210; 21.00 Deep Space Nine; 22.00 Highlander; 23.00 Melrose Hace PRO 7 06.15 Serije, ponovitve; 10.30 Policijski šef, pon.; 12.25 Pri Huxtablovih; 12.55 Nebo nad Afriko; 13.25 Živalsko prominentni; 13.35 Na poti z Mal-colmom Douglasom, pon.; 14.35 Dvojni Notzti, nem. kom.; 16.20 HroSC pritisne na plin, nemška akc. kom.; 18.00 Srečno pot; 19.00 Vedno v akciji-Dežuma zdravnica, serija; 20.00 Poročila; 20.15 Vse razen umora, nemški detektivski film; 22.15 Timebomb, am. akcijski film PREMIERE 11.10 Genialno normalen, kan. film; 13.00 Romeo; 14.00 Popolnim ženskam je težko, špan. film; 15.45 Nasprotni spol. am. ljubezenska kom.; 17.10 Laži imajo lepe noge, am. kom.; 19.00 Kino '94; 20.15 Uran, franc, satira SATI 06.45 Otroški program; 11.00 Politični magazin; 12.00 Košarka, NBA liga; 12.55 Vozovnica v onostranstvo, am. vestem; 14.20 Black; 15.20 Napad na Alpho 1, angleški zf film; 17.15 Deep Space Nine; 18.15 Kolo sreče; 19.00 Poročila; 19.15 Nogomet; 19.50 Nogomet; 20.15 Vreščeča Četverica na počitnicah, am. komedija; 22.10 Pogovor v stolpu; 23.20 Štiriindvajset ur EUROSPORT 08.30 Motociklizem, posn. iz Suzuke; 10.00 SP v gimnastiki, posn.; 12.30 Motociklizem; 14.00 Atletika, pariški maraton; 16.00 SP v gimnastiki, vrhunci; 17.00 Res; 18,00 Golf; 20.00 SP v gimna- stiki, vrhunci; 22.00 Motociklizem, vrhunci RTL 05.30 Ponovitve; 11.00 Vrnitev v preteklost; 12.00 Tropical Fteat, serija; 13.00 Nogomet, pregled; 13.30 Operacija spodnjice; 14.00 Pacifiška eskadrilja 214; 15.00 Havajski jezdec valov, am. akc. film; 16.55 V kraljestvu srebrnih levov, nenaspan. pustot film; 18.45 Poročila; 19.10 PoCitnF ška oddaja; 20.15 Igra za sto tisoč mark; 21,50 TV Spiegel; 22.35 Prime Time - Pozna izdaja; 22.55 L.A. Law, am. serija RTL 2 05.45-17.00 Ponovitve serij; 17.00 Class Of '96; 17.55 Daktari; 18.50 Poročila; 19.00 Zdravnica dr, Ouinn; 20.00 Poročila; 20.15 Začaran, am. kriminalistična komedija; 22.10 Ko Čistilka dvakrat pozvoni, talk-show SKY MOVIES 17.00 Maigret; 19.00 The Sinking Of The Rain-bow VVarrior; 21.00 Man Trouble; 23.00 Crty Of Joy MOVIE CHANNEL 17.15 The Story Lady; 19.00 Star Trek: Unification; 21.00 Past Midnight; 23.00 Double Impact FILMNET + 19.00 Deceived; 21.00 Straight Talk; 23.00 Get-ting Up And Going Home; 01.00 Vfedlock SUPER CHANNEL 05.30 Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18.00 Današnji Show; 19.00 Poročila; 19,30 Moda; 20.00 Zdaj; 21.00 Govorimo o jazzu; 22.00 Poročila; 22.30 Financial Times Re-port; 23.00 Šport; 00.00 Kulturni koledar CNN 06.00-23.00 VVorld News; 09.30 The Big Story; 10.00 Rnnacle; 10.30 Worid Business This Week; 11.00 Larry King VVeekend; 13.00 Earth Matters; 13.30 Business Matters; 14.00 World Report; 17.00 Travel Guide; 18.00 This Week In The NBA 18.30 International Correspondents; 19.00 Futu-revvatch; 20.00 This Week In Revi,ew; 23.00 VVorid Report; 23.30 News Update jbmio Slovenija 1 5.00. 6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 17.00, 23.00 Porocila;19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Kviz Quo vadiš ; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Loj-trca domačih; 17.30 Naš gost; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. Slovenija 2 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.40 Kulturne prireditve; 9.45 Uganka; 10.35 Gost; 11.35 Obvestila; 12.05 Z Valom okoli sveta; 13.00 - 19.00 Športno popoldne, vmes aktualne informacije in glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.35 Popevka; 19.00 Večer na 2. progr.; 19.30 Top albumov; 21.00-23.00 Drugi val. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Na poljani jutro; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Zborovska glasba; 14.05 Zabavna igra; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Naša pesem 94; 22.05 Božanska komedija (28. del); 22.35 Orgelska glasba; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Nočni program RS. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 -93,8- 100,3-100,6-104,3 - 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, koledar; 8.45 Poti do zdravja; 9.00 Od otroštva do mladosti; 9.15 Dober nasvet za boljši pridelek; 9.30 Primorska poje; 10.10, do 11.30 Primorski kraji in ljudje; 11,30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Primorska poje; 16.00 Nedelja na športnih igriščih; 16.30 Slovensko nogometno prvenstvo; 19.00 Dnevnik-prenos RS; 19.30--23.15 Večerni program Modrega vala Radia Koper. Radio Koper (italijanski program) d'ltaly; 20.00 Prenos RMi. R. Glas Ljubljane 6.15, 11.15, 12.15, 15.15, 17.15 Poročila; 7.00 Otroški program; 10.45 Vreme; 10.30 Horoskop; 12.00 Duhovna Misel; 13.00 Reportaža; 13.55 Pasji radio; 14.00 Lestvica za MTV; 15.00 Vodeni program; 17.25 Vreme; 18.00 D.J. Trbovlje; 19.00 American Top 40; 22.15 Jazz; 1.00 Preko satelita. Radio Kranj 5.30 Dobro jutro; 10.00 Dežela kranjska : Brezje; 11.00 Po domače na kranjskem radiu; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice; 12.40 Kmetijska oddaja; 13.00 Med praznovalci; 17.20 Hitro, daleč, visoko; 18.20 Kino kviz; 19.30 Večerni program: Andrej šifrer. Radio Maribor 9.00, 10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh; 12.00 Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18,00 Šport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 22.00 Zrcalo dneva, 23.15 Nočni program. Radio Študent 11.00 Vžig; 12.00 Nišam ja odavde; 15.30 TNovi ameriški neodvisni film; 17.00 Padec premiera Hokosavve; 18.00 Coca Cola is the Musič, Live; 19.00 Tolpa bumov: Mark Lanagan; 20.00 Od literarne kritike k teoriji fink-cije; 21.00 Oldies Goldies Chart; 23.00 Koncert: Sainkho Namchylak & Jim Meneses; 24.00 Sat. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Beneški lev (D. Kralj, r. M. Sosič); 10.30 Slovenska lahka glasba; 11.00 Za smeh In dobro voljo; 11.20 Filmi na ekranih; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 12.45 Orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Božanska komedija - Vice, prevod in priredba A. Capuder, r. Sergej Verč, 29. del); 14.45 Glasba za vse okuse; 15.00 Krajevne stvarnosti; 15.30 Glasba za vse okuse; 16.00 Krajevne stvarnosti; 17.00 Šport in glasba; 18.30 Pot-puri; 19.20 Napovednik. 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.50 Horoskop; 8.10 Razstave in prireditve; 9.00 Modri val; 9.30 Kul- turna poročila; 9.45 V knjigarni; 10.00 Film tedna; 11.00 Narečna oddajai; 11.30 Radio live; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Lestvica LP; 15.00-18.00 Športna nedelja; 18.00 19.00 Souvenir \Mixage; Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 17.30 Prenos Jadranovih tekem. Radio Koroška 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (p. Ivan iz Zitare vasi); 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. & AVTOR: SIMON BIZJAK /?Mš% ČLOVEK, KI IZVAJA POSKUSE v ROMAN WILLIAMA 1 FAULKNERJA I r.-'S • -\. > Jr UTEMELJI- TEU SIKHIZMA (GURU) SMUCISCE NA POHORJU ■Ji FRANQ0IS TRUFFAUT j ^ k k NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA i\ BESEDILO, NAVADNO IZ PSALMA, KI SE POJE ALI MOLI PRI MASI SL. UUDSKI JUNAK IZ OSILNICE OB KOLPI TROPSKA OTRDELA RIBA VATROSLAV OBLAK NASPRO- TOVANJE TURSKI CEH PAS OB MOR. OBREŽJU FIL. MISELNI PRECEP ČLOVEK, KI IGRA KARTE ZA DENAR PRELE2ANINA (STAR.) STEGIPC. VARUH ROKODELCEV IN UMETNIKOV KURZ NA BORZI ANG. REŽISER RUSSELL FR. IGRALEC AMERIŠKA REKA V Z. VIRGINUI (IZ ČRK LEK) GLAS PRI UDARCU PO ZVONU GRŠKA ČRKA NEMŠKI AVTO LADJA Z ENIM JAMBOROM ETNIČNA SKUPINA V V. NIGERIJI ALESLEVC DEVETI DAN PRED IDAMI PRI ST. RIM. OVOJ ZA SPISE REKA V ZAHODNI FRANCUI KRAUEVIC IZMAHAB- HARATE MIRKO BOGATAJ ZDRAVILO PROTI MALARIJI AKO RAZVOJNI STADIJ POVZ. MALARIJE RUSA ČRNA ŽALNA OBLEKA TELEVIZIJA PODROČJE STVARNOST ŽELATINA IZ ALG OKRASNI PRIDEVEK GRAD PRI MORAVČAH / STEZA MESTO V IRANU (IZ CRK RANA) ARISTO- FANOVA KOMEDIJA ČANDEK JANEZ PAVLA ROVAN ELIZABETH TAVLOR ZAZIGALEC LUKNJAČ (STAR.) OCE (STAR.) 71 ŠTOR, PANJ OČETOVA ALI MATERINA SESTRA PREBIVALEC PAPUE ORGAN, PRISTOJEN ZA ODLOČANJE OČEM TANCIGA, PAJČOLAN (NAREČNO) PRIPRAVE ZA SEDENJE NA 2IVALESKEM HRBTU NEM. PISEC (LUDWIG) PODLAHTNICA MATE PARLOV KASTANJETE, SKRGETEC FIGURA PRI ČETVORKI SAMOMOR MAZAVA SNOV ZA LOŠČENJE SVETISCE, HRAM OBLIKA MOŠKEGA IMENA URBAN TELUR PREDSTOJNIK SAMOSTANA UROŠ LAJOVIC NATRIJ GORA V ŠVICI (PIC D1) KRAJ ZA PRID. SOLI EMIL ADAMIČ MB AVTOM. TOVARNA NAOČNIKI Z DRŽAJEM BREZPRAVJE FR. OBRAMBN MINISTER VI. SVET. VOJNI TEZEJEVA REŠITELJICA IZ LABIRINTA IND. MESTO V DRŽAVI ANDHRA PADEŠ SOVRAŽNICA 2ELEZA NARODO- SLOVEC REKA V SR. ANGLUI HELMUT KOHL POŽELENJE, STRAST HRV. PUNTAR GREGORIČ AMERIŠKI IGRALEC FLVNN SHRAMBA ZA ČOLNE OPIČJI KRUHOVEC EDEN IZMED CEZARJEVIH MORILCEV NEODLOČEN IZID URADNO IME IRSKE IZBRANA DRUŽBA BIVŠI IZRAELSKI POLITIK (ABA) IVJE POGONSKO GORIVO ORANJE POLOŽAJ ZA MEDITACIJO MLAJŠA SL. PISATEUICA B.NJATIN KATJA KOREN PARADIŽ, EDEN DANSKI OTOK AKVARIJ ZA MORSKE RASTLINE IN ŽIVALI JOŽE OLAJ ŽANR (ORIG.) SPANSKI KOŠARKAR SAN EPIFANIO BARVA KART RIMSKI GRIČ (SEDEŽ IT. VLADE) RADKO POLIC DEJAVEN ČLAN ORG. < NEKDANJI RUSKI VLADARSKI NASLOV NADOMESTEK FR. SKLA-DATEU (FRANCIS) ESTONSKI SAHIST (JIVO) KLOBČIČ OSMINA PLOŠČINE KROGA TURSKO JEZERO / SVIC. ARHEOL. NAJDIŠČE DOLENJSKA KRKA FR.LUKA OB SREDOZEMSKEM MORJU NOVOZE- LANDSKI PRAKUSCAR SRBSKO M. IME ALEKSANDAR KONČNI DEL ČREVESA MONGOLSKI VLADAR ZNAMENJE OB POTI (NAR.) STOPNIŠČE (ZASTARELO) OKRASNA PTICA PERJE PRI REPI PRIPOVEDNA PESNITEV DALAMTINSKI OTOK UMETNOST (LAT.) MLADA SL. DIRKACICA JERANČIČ VRTNA CVETICA LOVRO TOMAN SIMON RUTAR PLESNA JAZZOVSKO GLASBO ANDREJ RAZINGER TANKA MREŽASTA TKANINA NAČRT STENSKA OBLOGA EULEN SPIEGEL IZTOK TORY OTAKAR (KRAJŠE) STANOVANJSKI PROSTOR ANTON NANUT KATRAN STAROJU- DOVSKI KRAU Gesla križanke »10-04« hrast, lipa, breza, 1 - jesen, 2 - kostanj, 3 - javor, 4 - topol, 5 - bukev Rešitev križanke 10-04 Vodoravno: kastanjete, alternator, reist. Kana, inštalater, EK, Adi, hrast, Nazor, Makart, Nepal, pieta, Ekar, emitiranje, organdij, Baku, reporter, kombineža, UL, kača, risa. Ono, lipan, Nikola, zamet, rin, Nerat, nosan, Abano, akt, jar, detant. Ra, dar, IRO, zaostalost, bukev, strip, Engels, ata. Asa, osar, LO, rjavolasec, sto, rame, Olav, baron, VA, kas, mapa, fatalistka, breza, Rta, ostrina, Itaka, IN, Insa, Talin, vtisk. Mor, ave, dekagram, ten, noj. Real, anatema, Ksaver, Inki, okan, AT, Iso, Dean, raca. SLOVENIJA Ljubljana Cankarjev dom, tel: 061/ 222-815 Danes, 24., ob 19. uri in v ponedeljek, 25. aprila, ob 20. uri: SERAPIONS THEATER, Dunaj Trankred Doris s sodelovanjem Uršule Ehler - OBJEMAL SEM SENCO, SNUBIL PRIVID IN ŽIVEL SEN (GD). Danes, 24. aprila, ob 21. uri in v ponedeljek, 25. aprila, ob 23. uri: Damir Zlatar Frey - POMLADNO OBREDJE. .V torek, 3. aprila, ob 20.30: B. Slade - OB LETU OSOREJ (SD). drama sng, tek: 061/221-511 V ponedeljek, 25. aprila, ob 19.30: W. Bauer - CHAN-GE, za abonma ponedeljek in izven. Predstava bo Se v torek, 26. aprila, ob isti uri, za abonma torek in izven. Mala drama V torek, 26. aprila, ob 20. uri: B. Starr - MOŠKI POD POSTELJO, za izven in konto. V Četrtek, 28. aprila, ob 19.30: W. Allen - ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven in konto. V petek, 29. aprila, ob 20. uri: F. Boyer - ALI BOG LAJA? za izven. OPERA, tel.: 061/331-950 V ponedeljek, 25. aprila, ob 15. uri: J. Strauss nd- - NETOPIR. Razprodano! V torek, 26. aprila, ob 15. uri: J. Golob - MATIČEK SE ŽENI, J. Gregorc - PERPETUUM, za abonma red torek I, za izven. Predstava bo Se v Četrtek, 5. maja, ob 19. uri, za izven in konto. SMG, tel.: 061/1253-312 V torek, 26. aprila, ob 19.30: E. Filipčič - PSIHA, za izven. MGL, tel.: 061/210-852 V torek, 26. aprila, ob 19.30: A. P. Cehov -GALEB, abonma torek. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 Danes, 24. aprila, ob 20. uri: predstava KUCA BREZ KROVA v izvedbi Grupe nepopravljivih optimista iz Bosne. V sredo, 27. aprila, ob 20. uri: Zijah Sokolovic - GLUMAČ... JE GLUMAČ... JE GLUMAČ. CEKINOV GRAD V ponedeljek, 25. aprila, ob 21. uri: H. Barker - NEPREDVIDLJIVE POSLEDICE. CEUE SLG, tel.: 063/25-332 V sredo, 4. maja, ob 10. uri: A. T. Linhart - TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI, za abonma 2. Šolski in izven in ob 15.30, za abonma 4. Šolski in izven. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 V ponedeljek, 25. aprila, ob 19.30: Ivan Cankar - KRALJ NA BETAJNOVI, za abonma rumeni in izven. Razprodano! Predstava bo Se v torek, 26. aprila, ob 19.30 ob isti uri, za izven. MARIBOR DRAMA, tel.: 062/221-206 V ponedeljek, 25. aprila, ob 19.30: W. Shakespeare - HAMLET, za red Študentski in izven. Predstava bo Se v torek, 26. aprila, ob isti uri, za red beli, abonente in izven in v Četrtek, 28. aprila, ob 18. uri, za red nedelja in izven. V soboto, 30. aprila, ob 17. uri: v Minoritski cerkvi A. Dumas - TRIJE MUŠKETIRJI, za red upokojenci. OPERA, tel.: 062/221-206 V petek, 29. aprila, ob 19.30: Rimski-Korsakov -CARJEVA NEVESTA, za abonente in izven. V soboto, 30. aprila, ob 19.30: Stein-Bock-Hamick - GOSLAČ NA STREHI, za abonente in izven. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRSI Kulturni dom Verdi - Dvorana Tripcovich Danes, 24. t.m., ob 16. uri (red D) druga predstava Rossinijeve opere »Pepelka« (La Cenerentola). Režija Lii Jia. Predprodaja vstopnic za predstavo pri blagajni Dvorane Tripcovich (9-12 in 16-19). Ponovitev v sredo, 27. t. m., ob 20.30 (red B). Naslednja predstava bo G.Verdijeva »Travia-ta«. Dirigent Tiziano Severini. Trajala bo do 3. junija. Gledališče Rossetti Danes, 24. t. m., ob 16. uri (red II. nedelja) zadnja ponovitev »Intrigo e amore« F. Schil-torja. Režija Narmi Garella, nastopajo Ottavia Piccolo in Virginio Gazzolo. Predstava v abonmaju: odrezek st. 8. V teku sta predprodaja vstopnic in rezervacije za Pasolimjevo »II porcile«, ki bo na sporedu od 27. do 29. t. m. Predstava v abonmaju: odrezek 5V (v izbiri med petimi zelenimi). Od 3. do 8. maja je na sporedu delo H. von Kleista »II duello«. V glavnih vlogah igrata Gabriele Lavia in Monica Guerritore. Režija Gabriele Lavia. Cristallo - La Contrada V torek, 26. t.m., ob 18.30 bo na sporedu predstava »Kapnouta - Dissolti nel fumo», ki soupada z zaključkom seminarja, ki ga je imelo gledališče La Contrada v tržaških višjih srednjih šolah na temo »Dal testo al palcosce-nico: problemi di drammaturgia e di regia«. GORICA Kulturni dom SSG gostuje v torek, 26. t.m., ob 20.30 (red A) in v sredo, 27. t.m., ob 20.30 (red B) z Molie-rovo komedijo »Zdravnik po sili«. KOROŠKA SILOVEC Mestno gledališče V torek, 26. t.m., ob 19.30 - Benjamin Britten »Smrt v Benetkah« (Tod in Venedig). beuak Studijski oder (Kellertheater): V torek, 26. t.m., °b 20.00 - Plesni teater Gerhard Fillei »Daleth«. ŠINTPRIMOŽ VKultumem domu bo danes, 24. t m., ob 17. uri pesnitev W. Buscha »Jošt in Jaka«. VOGRČE v Farni dvorani bo danes, 24. t. m., ob 20. uri komedija »Kadar se ženski jezik ne suče«. KOTMARAVAS V Farni dvorani bo danes, 24. L m., ob 19.30 ve-seliogra »Rodil se je oCe«. OBIRSKO V gostilni Trki, Sele-Borovnica, danes, 24. t. m., ob 14. uri - Alpski klub Obir na Obirskem vabi na »Srečanje ansamblov«. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V ponedeljek, 25. aprila, ob 19. uri: predavanje dr. Marka ursica - swedenborgovi angeli. GALERIJA SOU, Kersnikova 4 Danes, 24. aprila, ob 21. mi: gledalisko-gibalni Projekt ODKRUŠKI. Predstava bo Se v ponedeljek, 35., torek, 26., in sredo, 27. aprila, ob isb uri. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 V torek, 26. aprila, ob 11. uri: slovenska promocija knjige JANJE BEC - Zakaj vojne v Jugoslaviji? UIUA V torek, 26. aprila, ob 17. uri: v Knjižnici Litija ura pravljic za otroke. Ob 18. uri: v Knjižnici Šmartno ura pravljic za otroke. OTOČEC V petek, 29. aprila, ob 16. uri: v paviljonu Jurček otroška zabava z ansamblom Čuki. Ob 21. uri: ansambel Čuki. RADOVUICA KNJIŽNICA A. T. LINHART V ponedeljek, 25. aprila, ob 19.30: gost EVALD FLISAR. Predstavil bo dve knjigi, za kateri je izbral besedila in jih delno tudi prevedel (Duhovni zakladi in Sufijske zgodbe modrosti). SEŽANA KC SREČKO KOSOVEL, tel.: 067/ 73-355 V torek, 26. aprila, ob 20. uri: ameriški film ŽIVI. V Četrtek, 28. aprila, ob 20. uri in v petek, 29. aprila, ob 16. uri: ameriški film DENIS POKORA. V torek, 3. maja, ob 20. uri: ameriški film PRI ADAMSOVIH II. ŽALEC V torek, 26. aprila, ob 18 uri: v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec proslava v počastitev praznika DAN UPORA PROTI OKUPATORJU. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST deseta leta v slovenski dramatiki«. Gregorčičeva dvorana Visoka sola za modeme jezike (Ul. Alviano 15) V sredo, 27. t. m., ob 18. uri predavanje iz ciklu- V sredo, 28. t. m., ob 17. uri predavanje prof. sa o sodobni slovenski književnosti. Denis Poniž Matjaža Kmecla na temo »Prvo obdobje sloven- bo spregovoril na temo »Sedemdeseta in osem- skega romana«. V Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani je na ogled razstava fotografij, ki jih je ustvaril mojster umetniške fotografije TOSHIKI OZAWA. RAZSTAVE SLOVENIJA UUBUANA NARODNA GALERIJA Razstava STISKI ROKOPISI iz 12. stoletja avtorice prof. dr. NATAŠE GOLOB je na ogled do 29. maja v novem krilu Narodne galerije na Puharjevi 9. Razstava CEBEJEV Križev pot je na ogled v Narodni galeriji na Cankarjevi 20. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 -Razstava slik JOHANNESA DEUTSCHA je na ogled do 15. maja. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE -CEKINOV GRAD Razstava fotografij TOSHIKI OZAVVE je na ogled do 20. junija. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava olj ALOJZA KONCA je na ogled do 29. aprila. GALERIJA PIC LEK, Verovskova 57 Razstava slik ALBINA POLAJNARJA je na ogled do 13. maja. GALERIJA KLUBA B-51, Gerbičeva 51 a Razstava fotografij, kolažev in skic Igralec avtorjev ROKA ZRNCA in VASJE AMBROŽIČA je na ogled do 8. maja. GALERIJA VISCONTI FINE ART KOLIZEJ, Gosposvetska 13 Razstava objektov in kolažev JIRIJA KOLARJA je na ogled do 30. aprila. GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska c. 22 Razstava SAVA SOVRETA je na ogled do 30. aprila. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Razstava RASHEEDA ARAEENA je na ogled do 13. maja. GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3 Razstava grafik DRAGA HRVACKIJA in DANILA JEJČIČA je na ogled do 29. maja. KNJIŽNICA BEŽIGRAD, Glinskova ploščad Razstava otroških ilustracij slikarke ROZE PIŠČANEC je na ogled do 17. maja. KNJIŽNICA PREŽIHOV VORANC, Tržaška 47 V ponedeljek, 25. aprila, bo ob 19. uri otvoritev razstave skulptur v lesu JERNEJA STRLETA. RAZSTAVIŠČE CICERO DELO, Dunajska 5 Razstava karikatur ALJANE PRIMOŽIČ je na ogled do 5. maja. JELOVŠKOV SALON, Zaloška 61 Razstava prostorsko-barvne instalacije SKENDE- RJA BAJROVICA in RdeCe sence zvoka KARLA AHAČIČA je na ogled do 30. aprila. CEUE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI, Tro rpliclHVi lmP7nv Q Razstava risb in slik METKE KRAŠOVEC je na ogled do 12. maja. KAMNIK HRAM LUZAR, Kidričeva 6 Razstava slik LOJZETA KALINSKA je na ogled do 15. maja. KAVARNA VERONIKA Razstava fotografij MARKA TROBEVSKA je na ogled do 7. maja. KOPER GALERIJA MEDUZA, Čevljarska 34 Razstava slik ALIJE HAFIZOVICA je na ogled do 18. maja. UTUA V torek, 26. aprila, bo ob 19. uri v avli Občine Litija otvoritev razstave TOMAŽA DERNOVSKA. MARIBOR GALERIJA MEDIA NOX, Orožnova 2 Razstava slik in fotografij JASNE SAMARIN je na ogled do 7. maja. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ, Muzejska 7 Razstava MARIJE MOJCE PUNGERČAR je na ogled do 2. maja. PIRAN MEDUZA 2, Cankarjevo nabrežje 7 Razstava risb HERMANA PEČARIČA je na ogled do 6. maja. TRŽIČ PAVILJON NOB Razstava PIERA CONESTABA Barvni signali je na ogled do 9. maja. SEŽANA KOSOVELOVA KNJIŽNICA, Mirka Pirca 1 Razstava ilustracij DANIELA DEMŠARJA in del BORISA ZULJANA je na ogled do konca aprila. ŠKOFJA LOKA GALERIJA FARA Razstava grafik Študentov 4. letnika likovne pedagogike z naslovom IGRA STRUKTUR je na ogled do 12. maja. ZAGORJE Razstava KRAJINSKI POUDARKI - cerkev kot slikarski motiv je na ogled do 13. maja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TGalerija: na ogled je razstava avstralskih akvarelov Dimitrija Kodriča. Kulturno združenje Mysotis: Se danes,24. t. m. bo na ogled razstava slikarja Ah Ceh Chi-lam. Muzej Revoltella: na ogled je razstava Vidiki - Punti di vista. Galerija Cartesius: Do 5. maja bo na ogled razstava slikarja Carmela Nina Trovata. Galerija Al Bastione: do 29. t. m. bo na ogled razstava ruskih slikarjev Natalie Tsarkove in Alexandra Sergheeva. Galerija Bernini: do 30. t. m. razstavljajo svoje slike G. Tonetta, L. Rocchetto Carli in M.G. Zoppas Žito. Galerija Minerva: od 30. t.m. do 9. maja bo na ogled razstava Gianne Lampe. Studio Tommaseo: do 1. maja razstavlja slikarka Anna Moro Lin. Turistična ustanova (Ul. S. Nicolo 20) do 27. t. m. razstavlja slikar Piero Conestabo. OPČINE V dvorani HPO je na ogled razstava ob 340-letnici rokopisov župnije sv. Jerneja. KOROŠKA CELOVEC V Galeriji Ritter razstavlja do Steinbacn. 29. maja Haim V Deželni galeriji (Burggasse 8) razstavljajo Julius Deutschbauer (do 1. maja); Heimo Zo-bernig (do 29. maja); Haim Steinbach (do 29. maja). Galerija Slama; na ogled je razstava Jiirgena Huberja in Giinterja Kempra. TINJE V galeriji Tinje je na ogled razstava slik Milana Volovska iz Argentine. BOROVUE Galerija v gradu: do 8. maja je na ogled razstava slik Josefa Tichyja. FELDKIRCHEN-TRG Galerija Gwolb: na ogled je razstava Valentina Omana. Slavnostna dvorana: na ogled je razstava o ziljski nosi. GLASBA SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V torek, 26. aprila, ob 20. uri: koncert IVA POGOREUCA. Program: Musorgski, Chopin. SLOVENSKA FILHARMONIJA Danes, 24. aprila, ob 11. uri: koncert orkestra COLLEGIUM MUSICUM CARINTHIA. Solista: ELENA DENISOVA - violina in VLADIMIR ROMANOV - klavir. V torek, 26. aprila, ob 19.30: koncert SIMFONIČNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE IN SOLISTOV AKADEMIJE ZA GLASBO. K4, Kersnikova 4 V ponedeljek, 25. aprila, ob 21.30: koncert SVVAMP TER-RORISTS. AJDOVŠČINA V torek, 26. aprila, v klubu K.A.M. koncert D.I. in BEOVVULF iz ZDA. GORNJA RADGONA V torek, 26. aprila, ob 20. uri: v Kulturnem domu koncert Pihalnega orkestra Gornja Radgona. IDRSKA BISTRICA V četrtek, 28. aprila, ob 23. uri: v klubu MKN2 koncert angleške skupine VVARDANCE. KOČEVJE V torek, 26. aprila, ob 20. uri: v Seskovem domu večer etno glasbe PRIFARSKI MUZIKANTI. KOPER V ponedeljek, 25. aprila, ob 20. uri: v dvorani Glasbene šole Koper koncert KATJE MILIC - klavir. NOVA GORICA V ponedeljek, 25. aprila, ob 20.30: v veliki dvorani Kulturnega doma koncert I MUSIČI VENETI - II '700 veneziano. SEŽANA KC SREČKO KOSOVEL V sredo, 27. aprila, ob 20. uri: koncert v počastitev dneva upora proti okupatorju. Nastopa Orkester slovenske policije iz Ljubljane in MPZ Adriatic iz Hrvatinov. FJK TRST Kulturni dom V Četrtek, 28. t.m., ob 20.30 bo na sporedu koncert pianistke Katje Milic. Izvajala bo Beethovnove, Debussyjeve in Schumannove skladbe. Zadnji abonmajski koncert GM bo v petek, 13. maja ob 20.30. Nastopil bo MePZ Obala pod vodstvom W. Lo Nigra. Avditorij Muzeja Revoltella V torek, 26. t. m., ob 18. uri srečanje s pevko Alessandro Palomba. Avditorij Konservatorija G. Tartini V torek, 26. t. m., ob 18. uri srečanje glasbenih Sol. Pivovarna Forst V torek, 26. t. m., ob 20.30 glasbeni večer s tržaškimi popevkarji. V Četrtek, 28. t.m., ob 20.30 večer posvečen avtorjem. Na sporedu bo »II cantatutto« Da-ria Sartorija v koordinaciji Ed-de Vidiz in Fulvia Mariona. MILJE Gledališče Verdi Jazzovska koncertna sezona: V petek, 13. maja, ob 20.30 bo na sporedu koncert Hutcher-son-Montoliu Dno. VIDEM Palasport Camera V petek, 29. t. m., ob 21. uri koncert kantavtorja Francesca Guccinija. Za informacije: UTAT (tel. 630063). TRIESTINA / DANES PROTI CARPIJU PRVA AMATERSKA LIGA / V BAZOVICI 2E 36. DERBI Klub propada Kaj pa ekipa? Igralci bodo vztrajali do konca sezone Zarja za prvo mesto Vesna le za prestiž \/ dosedanjih obračunih Križani precej uspešnejši Nad Triestino od četrtka visi Damoklejev meč izginotja, vendar ne kaže, da bi to koga posebej razburjalo. Ultimat igralcev, ki zahtevajo izplačitev zaostalih plač, je zapadlo, ne da bi društvo sploh reagiralo. Praktične posledice takšnega zadržanja so na dlani: igralci lahko od federacije zahtevajo razveljavitev pogodbe oziroma začnejo sodni postopek proti društvu. V obeh primerih se Triestini ne piše nič dobrega. V prvem se lahko zgodi, da bo izgubila celo serijo nogometašev, ne da bi pri tem vnovčila niti lire odškodnine. Nobena skrivnost ni pri tem, da se je klub v vseh minulih letih preživljal prav s prodajo najboljših posameznikov, čeprav je navijače slepil z obljubami, da so nakupljeni igralci boljši od prodanih. Od kod naj bi torej poslej črpala denar za obstoj? V drugem primeru se zadeva konča na sodišče in ker bo tam prišlo na dan, da je društvena blagajna resnično prazna, se bo neizogibno začel stečajni postopek. Tako in tako pa bi organ federacije Covisoc, ki nadzoruje poslovanje društev, prepovedal vpis Triesti-ne v prihodnje prvenstvo Cl lige. Položaj je torej resnično dramatičen. Po-zitvno je le to, da so se igralci obvezali, da bodo sezono izpeljali do konca, čeprav bi nekateri že lahko zapustili klub. Kaže tudi, da se v zakulisju pripravlja skupina ljudi, za katero stoji poslovnež s področja zavarovalništva Roberto luliano, ki bi bila pripravljena zagotoviti obstoj društva, mogoče celo v povezavi s skupino furlanskih podjetnikov, s katero se je bivši predsednik De Riu neuspešno pogovarjal med letošnjo sezono. Ti ljudje pa bodo v ospredje bržkone stopili šele tik pred društvenim stečajem. Danes bo Triestina na »Roccu« igrala proti Carpiju, ki ima na lestvici štiri točke manj od Tržačanov in si torej še ni zagotovil obstanka. Carpi bo bržkone igral v Trstu defenzivno, posebno zato, ker je nje- gov napadalec Nitti diskvalificiran. V napadu bo tako igral samo Prot-ti, ki pa je s 14 goli drugi najboljši strelec v v ligi za Bizzarrijem (Spal, 19 golov). Včerajšnji izid: Pro Šesto - Pistoiese 1:0. Današnji spored: Como - Chievo, Fioren-zuola - Bologna, Leffe -Spezia, Massese - Em-poli, Palazzolo - Mantova, Prato - Carrarese, Spal - Alessandria, Triestina - Carpi. V četrtek, 28. tm. bo na »Roccu« tudi prva finalna tekma za italijanski pokal s Perugio. Tekma se bo pričela ob 18. uri. Cena vstopnic: častna tribuna 30.000 lir, tribuna Grezar 15.000 lir. Zadnji derbi na Proseku se je končal brez zadetkov (Foto KROMA) r PROMOCIJSKA LIGA / ZA OBA NAŽA PREDSTAVNIKA PRVENSTVO 2E KONČANO n Juventina proti Lucinicu odločno na obe točki Že obsojeno Primorje bo skušalo proti prvouvrščenemu Cormonesejo iztržiti največ, kar je mogoče Primorje - Cormonese Proseski enajsterici, ki je teoretično že obsojena na izpad iz lige prihaja v goste ekipa, ki si je prejšnjo nedeljo matematično zagotovila prestop v elitno ligo. Moštvo iz Krmina je bilo letos gotovo za razred boljše od ostalih, saj ima trenutno sedem točk prednosti pred drugouvrščenim Maranesejem. Cormonese je edini poraz doživel v 4. kolu, ko je v gosteh klonil Cervigna-nu s 3:1. Poraz, ki ga je naslednjo nedeljo doživel v Stan-drežu (1:0) ni prišel v poštev, ker je Juventina zaradi zadeve Brumatti, o kateri smo obširno poročali, izgubila štiri tekme za zeleno mizo. Zato je danes vprašanje le, s kakšno postavo se bo Cormonese predstavil na Proseku, predvsem pa kako zbrano bodo igrali nogometaši, ki so že osvojili prvo mesto in zato zanje rezultati zadnjih treh tekem niso več važni. Tako ali drugače pa Primorju v tem trenutku ne bi smelo predstavljati pretežke ovire za nogometaše Cormoneseja. Pro-seška enajsterica v zadnjih tekmah igra zelo slabo in se je že vdala v usodo. Sicer pa smo že od samega začetka napovedovali, da bi bil obstanek v ligi za Primorje letos izreden podvig. Potencial ekipe gotovo ni bil za promocijsko prvenstvo. Res škoda, da vodstvo kluba letos ni uspelo sestaviti boljše ekipe, saj proseško društvo letos praznuje 70-letnico ustanovitve. Na Proseku se je pač ponovila situacija izpred desetih let, ko je Primorje praznovalo 60-letnico ustanovitve. V sezoni 1983/84 je namreč Primorje iz 2. amaterske lige izpadlo v 3. amatersko ligo, potem ko je končalo prvenstvo na zadnjem mestu z 19. točkami iz 30. tekem ( 4 zmage, 8 neodločenih rezultatov, 19 porazov). (B. R.) Lucinico - Juventina Današnje srečanje med Lu-cinicom in Juventino prav gotovo ne bo imelo prevelikega vpliva na končni položaj ekip na lestvici. Za obe ekipi je prvenstvo dejansko že končano, tako da bosta danes tako Juventina kot Lucinico igrala povsem mirno, kar lahko pomeni, da bodo gledalci v Loč-niku videli privlačno nogometno predstavo. Gre sicer za derbi, ki pa ga v taboru Juven-tine pričakujejo povsem mirno. Večjih težav s postavo ni, manjkala bosta namreč le Ce-cotti in Trevisan, ki pa zaradi poškodbe že nekaj časa ne moreta pomagati soigralcem. Standrežci bodo startali na zmago, zadovoljni pa bi bili tudi s točko. Po zagotovitvi obstanka v ligi, ki je bil po znanih dogodkih edini cilj Juven-tine, pa so misli Juventine že usmerjene v prihodnje prvenstvo promocijske lige. DRUGA AMATERSKA LIGA / V BOJU ZA NAPREDOVANJE IN OBSTANEK Kras in Primorec danes na igrišču z različnimi cilji Primorec - Lavarianese Za Sovodnje, Kras in Gaja pride danes v poštev samo zmaga Primorec bi se z zmago lahko povzpel celo na četrto mesto Trebenci gostijo ekipo, ki je bila že lani med protagonisti tega prvenstva. Tudi letos so bili gostje odlični v prvem delu prvenstva, v nadaljevanju pa je ekipa nekoliko razočarala in ima trenutno le točko več od Primorca. Trebencem se zato danes nudi izredna priložnost, da izboljšajo že tako dober položaj na lestvici. Z zmago bi namreč prehiteli Lavarianese in morda tudi Teor, ki danes gostuje v Bertiolu. S celotnim izkupičkom bi se lahko Trebenci danes zvečer znašli na 4. mestu, česar ob koncu prvega dela prvenstva gotovo ni predvideval niti največji optimist med navijači. Kras - San Marco Po nedeljski pomembni zmagi so Krašovci pred današnjo tekmo optimistično razpoloženi. Izid tekme je izredne važnosti za obe ekipi, ki se borita za obstanek v ligi. Gostje, ki so lani izpadli iz prve amaterske lige so letos slabo začeli, saj so v prvem delu zbrali le 12 točk. V nadaljevanju pa so se dobro odrezali. S serijo šestih zaporednih zmag so precej popravili svoj položaj in zgledalo je, da ne bodo imeli problemov. V zadnjih teh tekmah pa so poraženi zapustili igrišče in s tem so zdrsnih v skupino ekip, ki se borijo za obstanek v ligi. Trenutno imajo le dve točki več od Krasa, kar pomeni, da bi se danes gostje zadovoljih tudi z delitvijo točk. Neodločen rezultat pa gotovo ne bi ustrezal Krasu, tudi zaradi tega, ker Romans, s katerim si deli 13. mesto na lestvici igra danes proti zadnjeurvščenemu Brianu. Kras bo moral igrati zelo previdno in paziti, da ga nasprotnik ne preseneti. Kras danes res nima alternativ in če hoče računati na obstanek v ligi, je danes zmaga obvezna. Sovodnje - Fogliano Za Sovodenjce v zadnjih treh kolih štejejo samo zmage, saj le tako lahko računajo, da bodo na koncu prehiteli Capri-vo in proslavljali uvrstitev v 1. amatersko ligo. Ekipa iz Koprivnega ima na lestvici točko več, danes pa jo čaka Moraro, ki tudi krvavo potrebuje točke v boju za obstanek v ligi. Tudi predsednik Sovodenj Gianni Marson pravi, da je cilj vseh šest točk do konca prvenstva, ob tem pa v Sovodnjah tudi upajo, da bo Caprivi kje spodrsnilo. Ekipa je med tednom redno trenirala, težav s počkodbami ni in zato bi morale Sovodnje nastopiti v popolni postavi. Glede zmagovalca srečanja Marson nima nikakršnega dvoma: »Drugačen rezultat kot naša zmaga sploh ne pride v poštev.« Povejmo še, da so Sovodnje v prvem delu po . zelo dobri igri v Foljanu premagali današnjega nasprotnika s 5:2. Gaja - Fincantieri Situacija pri Gaji je po nedeljskih izidih postala res kritična. Poggio je v nedeljo zmagal in danes gosti Sagrado, kar pomeni, da bodo točke šle eni ali drugi ekipi, ki imata tri oziroma dve točki več od Gaje. Po prekinjeni nedeljski tekmi v Foglianu je nogometna zveza dodelila zmago Moram, ki ima sedaj štiri točke več od Gaje, ki ima vrh vsega tega velike probleme s postavo moštva. Disciplinska komisija je ta teden izključila kar štiri nogometaše Gaje, Capolina, Aleksa Majcna, Manuelija in Vengusta. Če k temu dodamo še da Di Pace še ni presedel kazni, ugotovimo, da bodo morali gajevci tokrat na igrišče v precej okrnjeni postavi. V goste jim sicer prihaja ekipa, ki nima problemov z lestvico, obenem pa igra v povratnem delu res povprečno. Fincantieri, ki je v prvem delu zbral kar 21 točk in bil na drugem mestu, je v povratnem delu od vseh ekip v tej skupini doslej zbral najmanj točk (7). Ne glede na to in na zdesetkano postavo Gaja tokrat ne sme zatajiti, ker lahko le z zmago še upa na obstanek v ligi. B. R Najbolj napeto in zanimivo bd danes popoldne v Bazovici, kjer je na sporedu 36. prvenstveni derbi med Zarjo in Vesno, ki sta se doslej srečah dvakrat v 3. amaterski ligi, 28-krat v 2. amaterski ligi, zadnjih 5 derbijev pa sta igrali v 1. amaterski ligi. Kar zadeva rezultate, so Križani v veliki prednosti. Zmagli so 12 derbijev, Zarja je bila le štirikrat uspešna, 19 derbijev se je končalo pri neodločenem rezultatu, od katerih 12 brez gola. Ce podrobno analiziramo rezultate, ugotovimo, da so Križani kar sedemkrat presenetili Ba-zovce v gosteh, če računamo tudi na 2. derbi (4.5.68), ko je Zarja gostila Vesno na igrišču v ulici Raffaele San-zio v Trstu. Šestkrat pa so Križani zmagah kar v Bazovici. Morda še dva statistična podatka o tem derbiju, ki je v zadnjih letih imel kot protagonista vratarja Zarje Kočevarja, ki je ubranil 3 enajstmetrovke, v 29., 32. in zadnjem derbiju na Proseku, ki se je končal brez gola. Zanimivost zadnjega derbija je bila v tem, kdo bo dosegel 50. zadetek, vendar se z belim izidom stanje ni spremenilo. V dosedanjih derbijih je skupno padlo 49 golov. Vesna jih je dala 31, Zarja pa 18. Za predvidevanja o današnjem derbiju smo vprašali oba predsednika. Mirjan Žagar Zarja: »Napoved je kot za vsaki derbi nemogoča in kljub temu, da imamo na lestvici kar 13 točk več od Vesne, ne bomo imeli lahke naloge. Nasprotno, če bi tekma bila na stavnih listkih »totocalcia«, bi se odločil za vse tri možne rezultate, kar pomeni, da bi napisal 1X2. Stanje v našem taboru trenutno ni najboljše, ker imamo so Gregorič, Sclaunich in Diz-darjevic poškodovani in je zato njihov nastop danes vprašljiv. Dobro se zavedamo važnosti tega derbija, po katerem igramo samo se dve tekmi (Buiese, Manza-no). Trenutno imamo dve točki prednosti pred drugouvrščenim Pozzuolom, ki je v odlični formi, kar potrjuje dejstvo, da je v nedeljo nasul Bressi, ki nas je pred kratkim prisilila na delitev točk, kar 8 golov. To pomeni, da danes ne šemo praznih rok z igrišča, oziroma upamo na čimbolj ugoden razplet na ostalih igriščih in na vsaj delen spodrsljaj Pozzuola in Man- zana.« Franc Katonar Vesna: »V derbiju bo odsoten le Kri-sciak, ki je izključen. Vsi ostali bi morah biti na razpolago trenerju. Za derbi smo se solidno pripravih in vzdušje v ekipi je dobro. Po nedeljskem nezasluženem porazu se bodo naši nogometaši v Bazovici gotovo skušali rehabilitirati. S tem nočem reči, da startamo na zmago, ker se zavedamo, da je Zarja nedvomoma močnejša, kar dokazuje tudi trenutni položaj na lestvici. Mi pa vseeno ne mislimo igrati podrejene vloge. Prepričan sem, da bodo naši nogometaši dali vse od sebe, ker nočejo razočarati svojih navijačev. Vsi nestrpno pričakujemo ta derbi in zato mislim, da bo tudi igra na dostojni tehnični ravni, igrišče pa bo gotovo pokazalo, kdo je boljši.« BRUNO RUPEL BRISBANE / SP V GIMNASTIKI NOGOMET / ITALIJANSKA A LIGA NOVICE Na orodjih včeraj pet zmagovalcev Italijan Jur/ Checchi obranil naslov na krogih - Danes Aljaž Pegan favorit na drogu Jur/ Checchi je že drugič osvojil naslov svetovnega prvaka na krogih (AP) BRISBANE - Prvi naslov svetovnega prvaka na posameznem orodju je na 29. svetovnem prvenstvu v Brisbanu osvojil Vitalij Ser-bo, ki je zmagal na parterju. Na ostalih štirih orodjih pa so zmagah različni telovadci in telovadke. Na konju z ročaji je prvo mesto osvojil Romun Marius Urzica, na krogih pa je slavil Italijan Jury Chechi. Pri dekletih je bila v preskoku najboljša Romunka Gina Gogean, na dvovišinski bradlji pa Kitajka Lou Li. Danes bo na sporedu dmgi del finalov, na drogu pa bo kot Sesti nastopil tudi slovenski telovadec Aljaž Pegan, ki se je v finale uvrstil z najboljšo oceno in je prvi favorit za zmago. Toda kandidatov za najvišje mesto je kar osem, pravi slovenski šampion. Rezultati - finala po posameznih orodjih: moški -Parter: 1. Vitalij Serbo (Blr) 9-725, 2. loannis Melissani-dis (Grč) in Neil Thomas (VB) po 9.687, 4. Grigorij Misutin (Ukr) 9.650, 5. Igor Korobčinski (Ukr) in Li Da-shuang (Kit) po 9.612, 7. Ivan Ivanov (Bolg) 9.337, 8. Masanori Suzuki (Jap) 8.700; konj z ročaji: 1. Marius Urzica (Rom) 9.712, 2. Erič Poujade (Era) 9.700, 3. Li Donghua (Svi) in Vitalij Marinič (Ukr) po 9.662, 5. Huang Huadong (Kit) 9.650, 6. Mark Sohn (ZDA) 9.625, 7. Valerij Belenki (Nem) 9, 600, 8. Igor Korobčinski (Ukr) 8, 912; krogi: 1. Yuri Chechi (Ita) 9.787, 2. Paul 0‘Neih (ZDA) 9.725, 3. Wa-leri Belenki (Nem) in Dan Burinca (Rom) po 9.700, 5. Andreas Wecker (Nem) 9.637, 6. Rustam Caripov (Ukr) 9.600, 7. Szilveszter Csollany (Madž) 9.587, 8. Jordan Jovčev (Bolg) 9.400. Zenske - preskok: 1. Gina Gogean (Rom) 9.812, 2. Svetlana Corkina (Rus) 9.800, 3. Lavinia Milosovici (Rom) 9.787, 4. Tatjana Li-senko (Ukr) 9.737, 5. Jelena Piskun (Blr) 9.725, 6. Dina Košetkova (Rus) 9.699, 7. Shannon Miller (ZDA) 9.543, 8. Liha Podkopajeva (Ukr) 9.424; dvovisinska bradlja: 1. Luo Li (Kit) 9.912, 2. Svetlana Corkina (Rus) 9.875, 3. Dina KoSetkova (Rus) 9.850, 4. Dominique Dawes (ZDA) 9.775, 5. Liha Podkopajeva (Ukr) 9.350, 6. Lavinia Milosovici (Rom) 9.250, 7. Na-dia Hategan (Rom) 9.137, 8. Amanda Borden (ZDA) 9.050. Zdaj zanimiv predvsem boj za obstanek Včeraj odigrali dve tekmi MILAN - Medtem ko je pri vrhu lestvice vse (ah skoraj vse) odločeno, je pri dnu gotovo le to, da bosta Atalanta in Lecce v prihodnji sezoni igrah v B ligi. O vsem ostalem bosta odločali današnje in prihodnje, zadnje kolo. V zelo slabem položaju je Udinese, ki krvavo potrebuje točke, a ga Čaka nic kaj ugoden nasprotnik, Cremonese, ki ni v položaju, da bi komurkoli kaj daroval. Poleg Udi-neseja sta na hudem prepihu še Reggiana in Piacenza, ki se bosta srečah s Sampdorio oz. Juventusom: Ce ne bo prišlo do presenečenj, se njuna bera točk ne bo popravila, tako da bi ju znal Udinese (Ce se bo tekma na stadionu Friuh zanj ugodno končala) tudi dohiteti. Dve pomembni srečanji za obstanek so odigrali včeraj, medtem ko si bo Genoa danes skušala zagotoviti varen konec prvenstva. Za uvrstitev v pokal UEFA pa je važen dvoboj Napoh - Parma (seveda pa bi Parma z osvojitvijo pokala pokalnih zmagovalcev pustila prosto eno mesto v pokalu UEFA). VČERAJŠNJA IZIDA: Inter - Roma 2:2 (1:1), Caghari -Milan 0:0. DANAŠNJI SPORED (33. kolo): Genoa - Atalanta, La-zio - Lecce, Napoh - Parma, Piacenza - Juventus, Reggiana - Sampdoria, Torino - Foggia, Udinese - Cremonese. VRSTNI RED: Milan 50, Juventus 44, Sampdoria 43, Parma in Lazio 40, Torino 34, Roma 33, Napoh 32, Foggia in Inter 31, Cremonese in Caghari 30, Genoa 29, Reggiana in Piacenza 28, Udinese 27, Atalanta 19, Lecce 11. MOTOCIKLIZEM / VELIKA NAGRADA JAPONSKE »Pole position« za Cadaloro V pollitrskem razredu za Italijanom Doohan in Schwantz SUZUKA - Italijana Luca Cadalora in Massimiliano Biaggi bosta na današnji dirki motociklistov za veliko nagrado Japonske v Suzuki startala s prvih startnih mest. V pollitrskem razredu sta se na zadnjem treningu za Cadaloro uvrstila Avstralec Michael Doohan in American Kevin Schwantz. V Cetrtlitrskem razredu je bil najhitrejsi Biaggi, med vozniki s 125-kubiCnimi motorji pa je bil prvi Japonec Noboru Ueda. Svetovni prvak v tej kategoriji Nemec Dirk Rau-dies je bil šele 17. in bo startal iz pete vrste. Rezultati - do 125 ccm: 1. Noboru Ueda (Jap, honda) 2:19.133, 2. Kazuto Sakata (Jap, aprilia) 2:19.933, 3. Aki-ra Saito (Jap, honda) 2:19.995, 4. Peter Otti (Nem, aprilia) 2:20, 054, 5. Hideyuki Nakajyo (Jap, honda) 2:20.122, 6. Masaki Tokudome (Jap, honda) 2:20, 249; do 250 ccm: 1. Massimiliano Biaggi (Ita, aprilia) 2:10.876, 2. Loris Capirossi (Ita, honda) 2:11.146, 3. Tadayuki Okada (Jap, honda) 2:11.188, 4. Jean-Philippe Ruggia (Fra, aprilia) 2:12.474, 5. No-buatsu Aoki (Jap, honda) 2:12.638, 6. Tohru Ukawa (Jap, honda) 2:12.759; do 500 ccm: 1. Luca Cadalora (Ita, ya-maha) 2:08.336, 2. Michael Doohan (Avstralija, honda) 2:08.995, 3. Kevin Schwantz (ZDA, suzuki) 2:09.335, 4. Toshihiko Honma (Jap, yamaha) 2:09.752, 5. Alberto Puig (Spa, honda) 2:09.814, 6. Shinichi Itoh (Jap, honda) 2:09.971, 7. Norifumi Abe (Jap, honda) 2:10.465, 8. Alexandre Barros (Bra, suzuki) 2:10.581, 9. John Kocinski (ZDA, Cagiva) 2:11.020, 10. Alex Criville (Spa, honda) 2:11.044. Kolesarstvo: Amstel gold race dobil Belgijec Museevv MAASTRICHT - Belgijec Johan Museevv je dobil klasično kolesrasko dirko Amstel Gold race, ki je veljala kot peta letošnja preizkušnja za svetovni pokal. Museevv je bil v Sprintu hitrejši od Italijana Bruna Cenghialte. V boju za tretje mesto pa je bil najmočnejši Italijan Marco Sahgari pred rojakoma Albertom Volpijem in Davidom Rebellinom. NBA: jutri konec prvega dela CHICAGO - S porazom na domačih tleh proti Bostonu (po dveh podaljških) so si Bullsi zapravih možnost za osvojitev prvega mesta v Vzhodni diviziji, z zmago proti Atlanti pa si je zadnje razpoložljivo mesto v končnici priboril Miami. Izidi: Orlando - VVashington 121:101 (0’Neal 53, letošnji nov rekord), Charlotte - VVashington 117:111, Lakers - Seattle 90:112, Indiana - Cleveland 109:98, Clippers - Denver 85:100; Boston - Charlotte 89:95, Miami - Atlanta 94:89, New York - Philadelphia 130:82, Houston - Dallas 126:100, Utah - Portland 122:111, Golden State - Sacramento 121:96; Chicago - Boston 94:104 (Pippen 30, Brovvn 40), Milvvaukee - New York 85:125, Seattle - San Antonio 94:87, Phoenbc - Clippers 127:121, Dallas -Houston 107:95, Denver - Utah 103:118 (K.Malone 38), Cleveland - VVashington 117:96, Indiana - Philadelphia 133:88 (Smits 40), Minnesota - Portland 103:118. Na Vzhodu prvo mesto še ni odločeno New York (56-25) in Atlanta (56-25) vodita pred Chicagom (55-26), na Zahodu pa je Seattle (62-19) že zdavnaj prvi in je vse že odločeno. (VJ) Kramnik premagal Kasparova MOSKVA - Rusija ima novega Šahovskega kralja. Osemnajstletni Vladimir Kramnik je na turnirju Grand Prix v Kremlju premagal svetovnega prvaka PCA Garija Kasparova. V prvi partiji Četrtfinalnih dvobojev je Kramnik s črnimi figurami dosegel remi, v drugi partiji pa je z belimi premagal tekmeca v velikem slogu. Kasparov je izbral kraljevsko indijsko obrambo, ki jo obvlada kot nihče drug. Kramnik pa mu je že v otvoritvi zadal težave, pozneje žrtvoval eno figuro in napadel s sredinskim kmetom. Kasparov se je branil, vendar se ni mogel izogniti grozečemu matu, zato se je v 42. potezi vdal. V polfinale turnirja z nagradnim skladom 160 tisoč dolarjev so se poleg Kramnika uvrstih še Indijec Vi-svvanathan Anand, Ukrajinec Vasilij Ivančuk in Rus Aleksej Višmanavin. Rezultati četrtfinala: Anand (Ind) - Malanjuk (Ukr) 2:0, IvanCuk (Ukr) - Short (Ang) 2:0, Korčnoj (Svi) -Višmanavin (Rus) 0.5:1.5, Kramnik (Rus) - Kasparov (Rus) 1.5:0.5. Svetovni rekord Isabelle Autissier SAN FRANaSCO - Sedemintridesetletna Francozinja Isabell Autissier je s svojo jahto in Štiričlansko posadko v 62 dneh priplula iz New Yorka do San Francisca, kar je nov svetovni rekord. S tem je kar za 15 dni presegla dosedanji rekord Kanadčana Georga Kolesnikova iz leta 1989. Pred njim je -prav tako leta 1989 - jadralec VVarren Luhrs za isto pot potreboval 80 dni. Pred tem pa je rekord vzdržal kar 135 let. Leta 1854 je namreč velika jadrnica z imenom Flying Cloud (Leteči oblak) progo prejadrala v 89 dneh. PODKUPOVALNA AFERA / STROGE KAZNI -i Olympique bo v prihodnji sezoni igral v drugi ligi Dosmrtna diskvalifikacija za Bernarda Tapieja PARIZ - Francoska nogometna zveza je kaznovala najboljši francoski klub 01ympique iz Marseilla zaradi podkupovanja in dogovarjanja za rezultat na tekmi proti Valenciennesu v lanskem prvenstvu. Evropski in francoski prvak bo v sezoni 1994/95 nastopal v francoski drugi ligi, politik in lastnik kluba Bernard Tapie je ostal brez nogometne licence, hkrati pa so mu dosmrtno prepovedali opravljati kakršnokoli funkcijo v francoskem nogometu. Podobno kazen kot Tapie, torej dosmrten suspenz, je dobil tudi nekdanji glavni direktor kluba Jean Pierre Barens. Predsednik francoske zveze, ki je po seji v petek pozno zvečer sporočil odločitev, je dodal, da bo 01ympique lahko igral v evropskih nogometnih pokalih v prihodnji sezoni, Ce se bo v katerega izmed njih letos uvrstil. V letošnji sezoni 01ympique sicer igra v francoski prvi ligi, toda v evropskih pokalih ni smel nastopati. Kaznovani so bili tudi trije nogometaši, vpleteni v škandal, ki je pretresel francoski nogomet konec prejšnje in v začetku letošnje sezone. Suspendirani so Jean Jacques Eydelie (Marseille), ki je posredoval denar za igralce Valenciennesa, ter Jorge Burruchaga in Christophe Robert (Valenciennes). Omenjena trojica nogometašev ne sme igrati v francoski ligi do 1. julija 1996, nastopala pa bo lahko v nogometnih klubih zunaj Francije že po 1. juliju letos, kar je dovolila tudi FIFA. Berens in Eydelie sta bila obsojena zaradi podkupovanja igralcev Valenciennesa na francoski ligaški tekmi 20. maja 1993. Nogometaši Vallenciennesa naj ne bi igrali na vso moč, s čimer bi bili igralci Marseilla šest dni pozneje manj utrujeni na finalni tekmi evropskega pokala prvakov proti italijanskemu AC Milanu. Marseille je zmagal na obeh tekmah, osvojil evropsko lovoriko in petič zapored postal tudi prvak Francije. Evropski naslov so po odkritju podkupovanja Marseillu odvzeli in mu prepovedali nastop v evropski ligi prvakov. TENIS V finalu Monte Caria Medvedev in Bruguera MONTE CARLO - Ukrajinec Andrej Medvedev (6. nosilec) in lanski zmagovalec, Spanec Ser-gi Bruguera (5. nosilec), se bosta danes pomerila v finalu teniškega ATP turnirja v Monte Carlu. Medvedev je po maratonskem spopadu v četrtfinalu proti Američanu Courierju vCeraj v polfinalu brez večjih težav premagal Rusa Ka-felnikova s 7:6 (8:6), 6:3. Tudi Bruguera ni imel preveč težkega dela. Čeprav je bil njegov nasprotnik 2. nosilec, Šved Stefan Edberg. Spanec je bil boljši s 6:2 in 7:6 (7:3). Sergi Bruguera je tako Se enkrat dokazal, da je na peščenih igriščih izredno močan, medtem ko je imel Edberg velikanske težave z zelo počasnim igriščem v Monte Carlu. BOKS / TE2KA KATEGORIJA WBA IN IBF Moorer strmoglavil prvaka Holyfielda LAS VEGAS - Šestindvajsetletni Michael Moorer je v dvoboju za naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji po verzijah Wba in Ibf po točkah nepričakovano premagal prvaka Evandra Holyfielda. Moorer je prvi levoroki prvak v tej kategoriji. Po dvoboju se je moral Holyfield zateči v bolnišnico. Sklep žirije ni bil enoten. En sodnik se je opredelil za remi (114:114), ostala dva pa sta zmago dosodila izzivalcu (115:114 in 116:112). KOŠARKA / KONČNICA Al LIGE Scavolini je prvi polfinalist Cantarello ni odpotoval v Bologno CASERTA - Scavolini is Pesara je prvi polfinalist italijanske košarkarske konCnice. V vnaprej odigrani povratni Četrtfinalni tekmi je na nevtralnem igrišču v Caserti s 70:66 (32:32) premagal Pfizer iz Reggio Ca-labrie. Scavolini je zmagal tudi na prvi tekmi v Pešam. Kar 57 točk je za Pesaro prispevala dvojica Myers (30) in Mc Cloud (27), med strelce pa so se vpisalile Se Garret (4), Gra-cis (3) in Costa (6). Za Pfizer so največ točk dosegli Spangaro (15), Bul-lara (11), Pritchard (10) in Barlovv (7). Ostale tri Četrtfinalne tekme bodo danes. Stefanel je v Bologno, kjer ga čaka druga tekma s Filodorom, odpotoval brez centra Cantarella, ki si je na treningu nategnil hrbtno mišico. Ce se bo danes zjutraj počutil bolje, se bo v zadnjem hipu lahko še pridružil soigralcem, kar se po včerajšnjem dodatnem pregledu zdi tudi najverjetneje. Pri BolonjCanih je Se naprej vprašljiv nastop branilca Fumagallija. Ta igralec bo danes zjutraj opravil poseben test in Sele nato bo bolonjski zdravniški štab odločil, ali sme igrati. Vtis je, da bo Fuma-galli vendarle nastopil. Zadnji trening je zaradi vnetja tetive preskočil tudi Esposito, ki pa bo zanesljivo na igrišču. Bolonjcani napovedujejo boj, saj so prepričani, da v Trstu niso dali vse od sebe. »V obrambi je še nekako slo, v napadu pa zmoremo igrati dosti bolje. Naš adut pa bodo navijači. Deset let igram v A ligi in še nikjer nisem vidle tako voroCe publike, kakršna je naša«, je pred tekmo dejal Andrea Blasi, ki je sicer TržaCan po rodu. Stefanel v dosedanjih devetih nastopih v Bologni ni še nikoli premagal Filodora, ki ima v medsebojnih obračunih ugodno bilanco 11:7. V predprodaji za današnjo tekmo je že pošlo pet tisoC vstopnic. Današnji spored: Benetton - Buck-ler, Recoaro - Glaxo, Filodoro - Stefanel. KOŠARKA / V TRŽAŠKI SKUPINI PROMOCIJSKE LIGE Pomemben uspeh Sokola Tesen poraz okrnjene Cicibone po napeti in izenačeni igri Martin Pertot je bil odličen pod kosem (Foto KROMA) domači šport Danes Nedelja, 24. aprila 1994 KOŠARKA MOŠKA C LIGA 17.30 v BrišCikih, Ervatti: Jadran TKB - Servo-lana Latte Carso MOŠKA D LIGA 17.00 v Trstu, Suvich: Bor Radenska - Villorba PROPAGANDA 9.00 v Trstu: Bor - Sgt; 9.00 v BrišCikih, Ervatti: Jadran - Libertas ODBOJKA 2. ZENSKA DIVIZIJA 11.15 v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt - Bor; 11.30 v Trstu, šola Galilei: Prevenire - Sloga MEDDE2ELNI FINALE DEČKOV 18.00 v Bocnu: Edilcuoghi - Valprapor Soča Korotan Italiana NARASCAJNICE 10.00 v Trstu, Melara: Ricreatori - Kontovel NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 16.00 na Proseku: Primorje- Cormonese; 16.00 v LoCniku: Lucinico - Juventina 1. AMATERSKA LIGA 16.00 v Bazovici: Zarja - Vesna 2. AMATERSKA LIGA 16.00 v Trebčah: Primorec -Lavarianese; 16.00 v repnu: Kras - San Marco; 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Fogliano; 16.00 na PadriCah: Gaja -Fincantieri NAJMLAJSI 9.30 v Trstu, 1. maj: Bor Farco - San Sergio B ZAČETNIKI 11.30 na Opčinah, Villa Carsia: Montebello Don Bosco - Zarja Adriaimpex B; 9.00 v Gra-dežu: Gradese - Mladost. ' TENIS MOŠKA C LIGA 9.00 v TržiCu: ST Monfalcone - Gaja Jutri Ponedeljek, 25. aprila 1994 NOGOMET ZAČETNIKI 12.00 na Opčinah, Rocco: Opicina - Zarja Adriaimpex A. KOŠARKA / PROMOCIJSKA LIGA NA GORIŠKEM Potop Brega v Tržiču Pom Tržič - Breg 103:60 (44:26) BREG: Delise, Pavlica 8 (3:6, -, 2:4), Mingot (-, -, 0:1), Corbatti 14 (4:7, 0:2, 6:9), Filipčič 2 (1:5, 0:1, 0:4), Kneipp 11 (5:16, -, 1:3), Malalan 3 (-, 1:2, -), Bandi 2 (1:6, -, -), Salvi 20 (9:14, -, 2:4), Spacal. PON: Corbatti (38). Ce že ni bila ravno najslabša, pa vsekakor sodi včerajšnja tekma, ki so jo Bregovi elani odigrali v TržiCu, med slabše predstave, ki so jih prikazali v letošnjem prvenstvu. Toliko bolj Ce pomislimo, da so Tržicane na domačih tleh premagali. 2e res, da so TržiCani včeraj nastopih s popolno postavo in da so bili posebno motivirani, da bi se pred domačimi gledalci oddolžili za visok poraz, ki so ga utrpeh v gosteh pri Petroliferi in da bi se revanširali tudi Brežanom, toda kar je preveč je vendar preveC. Brežani so včeraj odpovedali v vseh elementih igre in razen tega, da je bil zanje kos ves Cas bolj podoben Sivankinemu ušesu, skozi katerega ni slo ničesar, je še najbolj ra-zocarajoce dejstvo, da so igrah brez trohice znaCajnosti in dopuščali, da so se nasprotniki z njimi poigravali. Ob takem splošnem potopu je edino pozitivno dejstvo, da sta dobila priložnost za daljše igranje mladinca Mingot in Dehse, ki sta za razliko od svojih starejših soigralcev v celoti pozitivno opravila svojo nalogo. (Cancia) Alba Krmin - Dom La Goriziana 74:69 (36:37) OSTALI KOŠARKARSKI IZIDI 1. DIVIZIJA Polet Metra - Adi Fanin 79:67 (41:49) DRŽAVNI KADETI Bor Radenska - San Donh 69:74 (37:37) MINIBASKET - PRVI KOSI Bor - Ric. Padovan 44:29 Fincantieri - Sokol Warm 66:81 (28:29) SOKOL: Pahor 3 (1:3), Stanissa 17 (4:7), Busan (1:2), Paulina 24 (4:7), Sosič 6 (0:1), Pertot 13 (7:9), Starc 9 (1:3), Ušaj 3, Klanjšček 2 (0:2), Le-sizza 1 (1:2); trner Ivo Starc. SON: 18: 37; 50N: Pertot v 40. min. 3T: SosiC 2, Stanissa, Paulina in Ušaj 1. Sokol je proti Fincan-tieriju dosegel izredno pomembno zmago, s katero Se ohranja možnosti za visoko uvrstitev, seveda pa mora zmagati Se v preostalih treh tekmah, od katerih bo Se posebej važen derbi s Ci-cibono 2. maja. Srečanje v Trstu je bilo v prvem delu izredno dolgočasno, obe ekipi pa sta precej grešili pri metu. Krivdo za to lahko deloma pripišemo tudi zelo trdim kosem, zaradi katerih je bil neuspešen marsikateri met. V drugem delu pa so sokolovci reagirali in zaigrali zelo dobro pod košem, kjer se je še posebej odlikoval Pertot, v napadu pa je bil Paulina zelo učinkovit. Ob tem velja za borbenost pohvaliti vso ekipo. Povedati je tudi treba, da je bilo srečanje precej ostro, pri tem pa so prednjačili domačini, katerim sta zelo korektna sodnika dosodila veliko število osebnih napak. (Gorazd Bajc) Agip - Cicibona 88:83 (42:45) CICIBONA: Gallopin 1 (0:3, -, 1:2), Giacomini 5 (1:3, 1:1, -), Jogan 21 (7:11, 1:3, 4:5), A. Cupin 14 (5:9, 0:2, 4:5), Battila-na 15 (6:8, -, 3:5), Bajc 3 (0:3, 1:1, -), Furlan 15 (6:10, -, 3:4), KrižmanCiC (4:7, -, 1:1), Volk. Trener: KovaCiC. METI ZA 2: 29:54, ZA TRI: 3:7, SKUONO: 32:61. PM: 16:22. SON: 24, TRI TOKE: Giacomini 1, Jogan 1, Bajc 1). Tekma je bila izenačena in napeta, Cicibona pa si je zmago zapravila prav v zadnjih minutah. Agip sodi med slabša moštva v ligi, saj se bori za obstanek, Cicibono pa opravičujejo odsotnosti Semna, B. Pertota in Tomšiča. ZaCetek je bil v znamenju gostiteljev (20:16), vendar so gostje v nadaljevanju z nekoliko bolj agresivno obrambo prevzeli pobudo in prav pred iztekom polčasa povedli s koši KrižmanCiCa in Furlana. ZaCetek drugega polčasa je bil spet zelo izenačen. V 27. minuti je Cicibona Se imela dve točki prednosti, v naslednjih treh minutah pa je Agip pritisnil in povedel z 11 točkami prednosti (65:54). Cicibone to ni potrlo in je zaCela poCa-si, a vztrajno manjšati zaostanek. V 36. minuti je imel Agip le še točko prednosti, v 38. pa je bilo stanje izenačeno 78:78. V naslednjih akcijah je Agip s košema za dve in tri točke dosegel prednost, ki je cici-bonaši niso mogli veC nadoknaditi. V igri naše peterke je bilo vse preveC nihanj, da bi lahko dosegla boljši rezultat, Čeprav njihov nastop, gledano v celoti, ni bil negativen. NOGOMET / V MLADINSKIH PRVENSTVIH Zarja Adriaimpex odločneje šele v 2. polčasu Primorje tokrat res ni pokazalo dobre igre Zdesetkana združena ekipa Sovodenj se je morala pošteno potruditi - Napredek Brežanov Obvestila ŠPORTNI KR02EK KRAS sklicuje v petek, 29. aprila 1994 30. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v športno-kulturnem centru v Zgoniku ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. upravno in finančno poročilo predsednika upravnega sveta; 2. razprava o poročilu; 3. odobritev poročila, obračuna 1993 in proračuna 1994; 4. izvolitev sveta delegatov in nadzornega odbora; 5.razno. Upravni odbor poziva elane, da se občnega zbora zanesljivo udeležijo. DEŽELNI MLADINa Zarja Adriaimpex - San Marco 2:1 (0:0) STRELCA za Zarjo Adriaimpex: Vrše in Jurincich ZARJA ADRIAIMPEK: De Rota, Morassut, Grgič, Neri, Cocevari, Possega, Jurincich, RenCelj (Kocman), Fadini, Dandri, Vrše. Medtem ko je bil prvi polčas nezanimiv in dolgočasen, smo v drugem gledali zanimivo in privlačno igro, ki je tudi obrodila tri zadetke. Zarjani so igrah odločneje, takoj na začetku so imeli nekaj zrelih priložnosti, nakar se je Vrše lepo otresel svojega Čuvaja in silovito streljal naravnost v vrata. Goste je gol tako potrl, da niso reagirali in ko je Jurincich zatem podvojil, je bilo tekme praktično konec. Gostje pa niso povsem vrgli puške v koruzo in so prav na koncu zaostanek zmanjšah; to je bilo praktično vse, kar so pokazah. Zmaga Bazov-cev je bila vsekakor povsem zaslužena, saj so prikazali boljši nogomet in bili za razred boljši tekmec, gostje pa so do zadetka dejansko prišli z edinim resnim protina- padom. (d.gr.) Primorje - Sant’Andrea 0:3 (0:1) PRIMORJE: Husu, Ferfolja, Nad-lišek, Gherbassi, Zacchigna, Sardoč, Luksa, Zangari (Ostrouška), Natalicchio, Emili, Savi. »RdeCe-rumeni« tudi tokrat, kot se je že zgodilo na tekmi z Do-miom, niso igrah dobro, Čeprav so večji del srečanja le zdržali pred pritiskom gostov. V prvem delu sta si bili ekipi namreč enakovredni in gol je padel proti koncu polčasa po lepem strelu nasprotnega napadalca. V drugem polčasu, potem ko je sodnik izključil Savija zaradi drugega rumenega kartona, so Pro-seCani popustih in SanfAndrea je Se dvakrat zatresel mrežo. V prihodnjem kolu bodo ProseCani igrah v gosteh proti Campanellam. (Gorazd) NAJMLAJSI Pro Romans - Sovodnje 1:1 (1:0) STRELEC za Sovodnje: Flore-nin SOVODNJE: Devetak, Bagon, Moro, Figel, Jelen, Cotič, M. Ferle-tiC, D. Ferietic, Piras, Florenin, Mozetič (Pema) Zdesetkana združena ekipa Mladosti-Sovodenj se je morala pošteno natruditi, da je iztržila točko poprečnemu Pro Romansu. V odsotnosti štirih standardnih igralcev je bilo težko pričakovati, da bi Frandolicevi varovanci zai-grali kot znajo. Kljub temu so Mozetič, Piras in Florenin v prvem polčasu zapravih tri lepe priložnosti, domačini pa so prednost dosegli tudi zaradi nerodnosti obrambe gostov. Z lepo osebno akcijo je v drugem polčasu Florenin izenačil, v zadnji minuti pa se je vratar Pro Romansa rešil pred Pirasovim strelom z glavo. Sovodnje so v sredo na domačem igriSCu igrale neodločeno (1:1) v zaostah tekmi proti Isontini. Strelec za domaCe je bil M. Devetak. (Pavšič Aljoša) CICIBANI Breg - Mont Don Bosco 1:1 (0:0) STRELEC za Breg: lozza. BREG: Gregori, Ota, Franco, lozza, Balde, Strain, Razem, Damin, Sproccaro, Pettirosso. Mladi Brežani so letos vidno napredovali, saj so v prvem delu pr- venstva proti istemu nasprotniku izgubili kar s 7:0. Tokrat pa so pokazali veliko odločnost in Čeprav so doberSen del srečanja igrali brez Strajna, so le izbojevali neodločen izid. Prvi so tudi povedli v prvi minuti drugega polčasa s prostim strelom lozze. Ze v naslednji akciji pa so gostje izenaCih. Brežani so zadeh prečko z Baldetom, vendar so tudi gostje zapravih nekaj ugodnih priložnosti, tako da je bila ob koncu dehtev toCk dobrodošla v obeh taborih. (E.B.) Esperia - Primorje 1:3 (0:1) STRELO za Primorje: Milic, An-tonini, Puzzer (7-metrovka) PRIMORJE: Suc, M. Stoka, Kante, Antonini, Pipan, Mihe, Puzzer. Ocibani Primorja so zopet zmagali na turnirju play-off. Zaradi majhnega igrišča so se sicer znašli v težavah, vendar so kljub temu vseskozi imeh terensko premoč. V drugem delu sta ekipi igrali bolje kot v prvem, a »rdeCe-rumeni« so rezultat povišah na 3:1. Pohvahti je treba vso ekipo, predvsem vratarja Suca, ki je dvakrat dobro branil. (Gorazd) MOŠKA C2 LIGA / TRI KOLA PRED KONCEM PRVENSTVA MOŠKA B2 LIGA / 23. KOLO Po zmagi v Sovodnjah Koimpex že v C1 ligi Sočo Sobemo je odpravil po petih setih lepe igre Imsa Kmečka b. se iz Viserbe vrača z novima točkama Z zmago v derbiju s SoCo Sobema so si odbojkarji Koimpexa tri Lola pred koncem prvenstva že zagotovili napredovanje v državno Cl ligo. V Sovodnjah se je sinoči na derbiju zbrala res velika množica ljudi, ki so gledali lepo in privlačno odbojko. Sočani so dali vse od sebe, da bi presenetili vodilnega, ki je tako zmagal Sele po petih setih igre in nato dal duška svojemu veselju ob doseženem Prestopu v višjo ligo. Rezultati: SoCa Sobe-nia - Koimpex 2:3 (5:15, 15:12, 15:11, 12:15, 5:15), Pav Nati-sonia - Bor Omse 3:0 (15:8, 15:9, 15:13) Koimpex 1993/1994 . Odbojkarji Imse Kmečke banke se tudi z gostovanja v Viserbi vračajo z zmago in spet so jo dosegli po maratonskem, pet setov trajajočem boju, v katerem so sicer igrali nekoliko nihajoče, vendar pa dovolj dobro, da so premagali solidnega nasprotnika in ga tudi prehiteli na začasnem vrstnem redu prvenstva B2 lige. Vsi seti so bili izjemno izenačeni. Končni rezultat: Vi-serba - Imsa Kmečka banka 2:3 (13:15, 15:11, 11:15, 15:13, 12:15) Ostala izida: Pallavolo Trieste - Rovigo 0:3 (2:15, 13:15, 7:15), Bus-solengo - Rum Baker 3:0 (15:13, 15:11, 15:10). Zenska B2 liga: Orna -Camerano 3:1. M Al LIGA / KONČNICA n Milan izsilil četrto tekmo l/ Trevisu je zmagal s 3:2 __________ŽENSKA C2 LIGA / 23 KOLO____ Sokol Indules zlahka zmagal Breg in Kmečka b. razočarala Nabrežinke v derbiju z Alturo boljše v vseh elementih Sokolovke so brez težav premagale Alturo (Foto Križmančič/KROMA) TREVISO - Odbojkarji Milana so jo zagodli Sisleyju. V tretji finalni tekmi končnice so po petih setih igre zmagali v Trevisu in tako znižali zaostanek na 2:1 ter izsilili najmanj se igranje Četrte tekme, ki bo v sredo v Milanu. Na tribunah se je zbralo skoraj 6.000 gledalcev z rekordnim inkasom za drž’avno prvenstvo 138.461.000 lir. V Trevisu so se domači igralci in navijači pac že pripravljali na proslavljanje svojega prvega državnega naslova. Kako bi se tudi ne bili, Ce vemo. da so letos Milan premagali že petkrat in niti enkrat izgubili, vCeraj pa so Se imeli to prednost, da so igrali pred svojimi gledalci. Pa so se vseeno ušteli. Milančani so zaceli agresivno in osvojili prvi set. Zavedali so se, da lahko premoč Sisleyja v napadu zaustavijo samo z napadalnim servisom in požrtvovalno igro v polju. To jim v drugem in Četrtem setu (zaradi katastrofalnega sprejema servisa) ni uspelo, tako da je Si-sley v teh dveh setih visoko povedel, vendar pa je Milančanom z dobro igro v končnicah teh setov vseeno uspelo zakasniti zmago Trevisa, kar se jim je potem obrestovalo v tretjem setu in v skrajšani igri petega seta. V tie breaku je Si-sley na začetku vodil s 4:1, toda Milančani so ga takoj dohiteli, ob menjavi igrišča vodili z 8:7, nato pa so si priigrali odločilno prednost 13:10. V tem setu je bilo precej napak na obeh straneh mreže, Se zlasti hude pa so bile Sisleyjeve, saj je še-sterka iz Trevisa, pri 13:11 Se imela možnost, da bi dohitela Milančane, a si jo je sama zapravila. Odlično je zaigral Zorzi, pri gosti-tlejih pa je bil najboljši 33-letni center Passani. »V tie breaku je bil odločilen napad«, je dejal trener Milana Lozano, njegovo kolega pri Sisleyju Montali pa je menil: »Dobro smo igrali samo, ko smo zgubljali. Rezultat je pravičen: delali smo napake, ki jih običajno ne delamo. Očitno smo bili preveč napeti.« Sisley Treviso - Milan 2:3 (13:15, 15:5, 11:15,15:8,11:15) SISLEV: Gardini (3+16), Passani (5+16), Tofoli (3+2), Zwerver (13+12), Bernardi (15 + 11), Negrao (10+20). Niso igrali: Berto, Polidori, Cava-liere. MILAN: Margutti (4+8), Vergnaghi (0+1); Pezzullo (0+1), Stork (0+8), Lucchetta (1+15). Zorzi (17+23), Tande (11+14), Galli (11+8), Vicini. Niso igrali: Milone, Monta-gnani e Zlatanov. SODNIKA: Bruselli in Picchi. TRAJANJE SETOV: 37, 27, 32, 39 in 10 minut. ZGREŠENI SERVISI: Sisley 21; Milan 23. GLEDALCEV: 5.950. Altura - Sokol Indules 0:3 (5:15, 6:16,12:15) SOKOL INDULES: T. Masten (6+4), Vidali (7+0), KoSuta (3+5), Bm-mat (0 + 0), Marucelli (4+5), L. Masten (7+7), Visentin (1+1), Lupine (0+0), Kosmina. Trajanje setov: 15, 19, 25 minut; Servis (tocke/napake): Altura 4/7, Sokol 11/13; Napake: Altura: 16, Sokol 5. Po dveh porazih so sokolovke tokrat dosegle prepričljivo zmago, do katere so prišle z bistveno boljšo obrambo, kot so jo pokazale na zadnjih srečanjih. Resnici na ljubo pa je treba tudi povedati, da tudi sinočnji nasprotnik ni bil tak, da bi našim igralkam lahko povzročal večje težave. Nabrežinke so bile namreC boljše v vseh elemntih igre in zmaga ni bila vprašljiva niti za trenutek. Prva dva seta sta potekala povsem enosmerno in Nabrežinke so zlahka povedle z 2:0 v nizih. Tudi tretji set je minil v znamenju premoči Sokola, pa Čeprav je bil bolj izenačen od prvih dveh. Potem ko so sokolovke povedle z 9:2, so nekoliko popustile in dovolile domačinkam, da so se jim približale na 12:9 in nato Se na 14:12, ko so končno le zaključile neenakovreden boj. Torriana -Breg 3:0 (15:3,15:5,15:9) BREG: Brišnik (1+4), Canziani (0+1), Daniela Ciocchi (2+3), Suzana Ciocchi (1+5), Ferluga (0+0), Fonda (0+1), Ko- sjaneie (0+1), Kosmina (2+1), Laurica (1+3), Milic (0+0), Spacal (0+2). Servis - točke napake: Breg 4:8; Torriana 12:5. Breg je sinoči v Gradišču doživel pravi polom. Res je sicer, da se Torriana na vse kriplje bori, da bi dosegla 10. mesto in se tako izognila izpadu, vendar to Se ne opravičuje nastopa naših deklet. Brežanke so namreC zaigrale povsem nemotivirano in so v bistvu le sprejemale pobudo domačink, ki nikakor niso nepremagljive, kot jasno kaže tudi njihov položaj na lestvici in ki so jih Brežanke v prvem delu prvenstva brez večjih težav premagale v Dolini. Nekoliko bolj izenačen je bil le tretji set, v katerem je Peter De Wal-derstain poslal na igrišče tiste igralke, ki običajno manj igrajo. Prav te pa so se Se najbolje odrezale. Povedle so s 6:0. Torria- na je izenačila pri stanju 8:8, Breg je dosegel še eno točko, domačinke pa so takoj izenačile in nato z zelo agresivno igro tudi osvojile set. Pri Bregu tokrat slabo deloval sprejem, saj je Torriana direktno na servisu osvojila kar 12 točk. Sinočnja tekma je ponoven dokaz, da so naše igralke predčasno vrgle puško v koruzo in da lahko na morebitno ponovno vključitev v ligo upajo le z ugodnim razpletom ostalih treh tekem, ki se manjkajo do konca prvenstva. (Inka) Fellini caffh - Kmečka banka 3:1 (15:7, 15:3, 13:15, 15:11) KMEČKA BANKA: Vižintin 7+17, Brisco 5+6, Zotti 8+13, Bressan 1+2, Zavadlal 3+1, Mik-luš 1+1, Braini 0+0, Tomšič 0+0. GoriCanke so v Tržiču doživele povsem nepotreben poraz, očitno pa je, da so v tem zadnjem delu sezone popustile. Treba je vsekakor omeniti, da so nastopile brez bolnih Lovisuttijevo in Černičevo. Vrh tega so bile razmere za igro v tržiski telovadnici neustrezne, saj so igralke slepili sonCni žarki. Po slabih prvih dveh setih so se dekleta v nadalje- Ženska Cl liga Točki osvojile samo borovke S sinočnjih gostovanj ženske Cl lige se s točkama v žepu vračajo samo borovke. V Cavaliccu so se proti povpreCene-mu Kennedyju z dobro igro oddolžile za spodrsljalj, ki so ga doživele v prejšnjem kolu v Viilli Vicentini, slo-gaSice pa so v Centi doživele povsem gladek poraz. Rezultata: Ken-nedy - Bor Tombo-lini 0:3 (8:15, 14:16, 7:15); Tarcento -Koimpex 3:0 (15:8, 15:7, 15:2) vanju prebudila in z dobrimi napadi v končnici osvojila tretji set. TržiCanke so v 4. setu povedle s 6:0, toda GoriCanke so jih prehitele in obetal se je tie break, vendar pa se zaradi nekaterih napak žal ni ponovila slika iz 3. seta in poraz je bil neize-bežen. Daši Bresciani dižavni naslov na mladinskih igrah v namiznem tenisu Z državnega finala mladinskih iger v namiznem tenisu v Cecinu so prišle razveseljive vesti. Tako je med nizjesolkami DaSa Bresciani (Fran Levstik, Prosek) osvojila prvo mesto med posameznicami. Med osnovnošolkami je 2. mesto osvojila Martina Milic (1. maj 45, Zgonik) . tretja pa je bila Jasmin Kralj (Alojz Gradnik, Repentabor). Bron je Martina Milic osvojila tudi med mešanimi dvojicami, skupaj s predstavnikom Pordenona Mucignacom. O tekmovanju bomo podrobneje še poročali. POTOPIS BAROMETER RAZPLOLOŽENJA S kolesom okoli Velike Britanije <7) S Cheviotskim gričevjem se začenja Škotska Ze v začetku tedna bo zelo živahno Marsikdo se bo težko zbral zato se ne lotevajmo težkih nalog Obiskovanje parkov sloni na najbolj atraktivnih točkah, ki pa so zato toliko bolj obremenjene. Ker je velik del zemlje v parkih v zasebni lasti premožnih posameznikov in ne v državni, kot je to navada drugje, oblasti na upravljanje s parki nimajo zadostnega vpliva, pa tudi želje po tem v preteklosti očitno ni bilo. Tako enajst parkov, ki pokrivajo deset odstotkov površine Anglije in Walesa letno prejema od države toliko denarja, kot ga namenijo za oskrbovanje Royal Albert Halla v Londonu. Ker skozi večino parkov vodijo običajne prometnice, se je že zgodilo, da so enega najlepših angleških naravnih parkov Lake District pred leti morali začasno zapreti zaradi prometnega zamaška. Tudi industrijsko naselje znotraj naravnega parka ni v Veliki Britaniji nic nenavadnega. Začetek industrijske cone North York Moor se končuje v bližini Stockto-na, kjer se začne industrijski pas, ki se ob obali vleče do Nevvcastla. To je eno najstarejSih industrijskih območij ne samo v Angliji, ampak tudi na svetu, ki se je razvilo zaradi velikih zalog premoga in ugodne prometne lege ob morju. V Stocktonu so naredili prvo lokomotivo na svetu, od Stocktona do 30 kilometrov oddaljenega Darlingtona pa so leta 1825 zgradili prvo železniško progo na svetu. Danes je to območje Se vedno pomembno jeklarsko, kemično in steklarsko sre-diSCe, vendar je tudi tu, tako kot povsod po svetu, Čutiti težave težke industrije. V Newcastlu je eno večjih britanskih pristanišč in tu je svojo pot začenjala večina kolesarskih popotnikov, zlasti Nemcev, ki sem jih srečeval na severu. Meja med Anglijo in Škotsko Mimo Durhama, Se enega starega in slikovitega mesta, sem odpedaliral proti Cheviotskemu gričevju, ki Škotsko loči od Anglije. Škotska je bila neodvisna država do leta 1707 in nekateri Skoti si ponovno želijo samostojnosti. Gre predvsem za bogatejše sloje, ki želijo, da denar od davkov ostane doma. Sicer pa vsaj zaenkrat nasprotja (še) niso tako velika, da bi vzbujala skrb. Konec koncev Škotska gospodarsko precej zaostaja za Anglijo in vprašanje je, kaj bi jim samostojnost prinesla. S. Demšar (Se nadaljuje) 2e na začetku tega tedna bo zelo živahno. 25. aprila bo namreč polna luna, in to v znamenju Škorpijona. Naša senzitivnost bo v teh dneh večja, zato bomo večkrat čutili nemir in veliko potrebo po aktivnosti in doživetju. K naši občutljivosti bo poleg polne lune pripomogel tudi Merkur, ki bo istega dne tvoril opozicijo (z Luno). Marsikdo se bo v teh dneh težko zbral, zato bo bolje, Ce zahtevnejša opravila preložimo. Ce to ne bo možno, lahko pričakujemo zaplete. Seveda pa se lahko s pravo mero previdnosti izognemo vsem polenom, ki se nam bodo kotalila pod nogami. Vztrajnosti nam ne bo zmanjkalo, saj bo v znamenju Bika poleg Sonca še Merkur, in sicer od 26. aprila dalje. Venera bo znamenje Bika zapustila naslednji dan in se znašla v polju Dvojčkov. Se posebej pri Bikih in Tehtnicah bo Čutiti veliko potrebo po samostojnosti v čustvenem življenju, kar utegne pripeljati do določenih sprememb v odnosu do bližnjih in tudi v našem pristopu do novih obrazov. Bolj ah manj bo takšne tendence Čutiti pri vseh znamenjih. V tem Času bo prišlo do spremembe načina gibanja Neptuna in Urana. Oba bosta prešla v retrogradno gibanje, kar bo še poglobilo nas odnos do sebe in sveta in nas navdalo s pionirskim duhom. Jupiter in Saturn bosta 28. aprila tvorila trigon, kar bo ugodno vplivalo na našo orientacijo in nam hladilo vroCo kri. (A. O.) POČUTJE, ZDRAVJE sprostitev ... n X o o ✓ ✓ ✓ šport ✓ ✓ o o o o ✓ post, dieta ... X o o ✓ ✓ ✓ o težja fizična dela ✓ o o X X o o izlet ... o o o ✓ ✓ ✓ o DRUŽBA, ODNOSI obisk znancev ... o o X X o o o domača zabava ... X X o o o ✓ ✓ družinski posvet ✓ ✓ o o ✓ ✓ ✓ družabne igre ....o o o X X o o urejanje uradnih zadev ....✓ ✓ ✓ o o X X POSEL, DENAR poslovno srečanje ....o ✓ ✓ ✓ o o o naložbe in nakupi ✓ ✓ o o o X X zamenjava službe ....X X X o o X X izposoja denarja ....o o o X X o o igre na srečo ✓ ✓ ✓ o o X X LJUBEZEN, SPOLNOST osvajanje ....X o o o ✓ ✓ ✓ iskren pogovor ....o o ✓ ✓ ✓ o o zmenek ....o o o ✓ ✓ ✓ o ljubljenje ✓ ✓ ❖ o X X prekinitev zveze ....X X X o o o ✓ UMSKE DEJAVNOSTI branje ....o o ✓ ✓ ✓ o o uCenje, širjenje obzorja ....o ✓ ✓ o o o X raziskovanje ....o o o o ✓ ✓ ✓ umetniško ustvarjanje ... ✓ ✓ o o o ✓ ✓ reševanje težav X X X o o ✓ ✓ LEGENDA: ✓ ugoden dan, O nevtralen dan, H neugoden dan PODLISTEK Protokolarni objekti na Slovenskem m Osebje na Brdu se najraje spominja Titovih kodrov Bilo je tudi določeno, da tisti, ki je zadolžen za varnost okoli gradu, ni imel vstopa v grad. Tudi v grajski stavbi so bili varnostniki na vsakem koraku. Neki delavec se spominja naslednje anekdote o varnostnikih. »Ko se je stemnilo, v gradu zaradi varnosti niso smele goreti luči. Krojač je nekega večera pripravljal za predsednika uniformo za naslednje jutro. Po dogovoru naj bi mu jo prinesli v njegove prostore še isti večer, ko bi delo konCal. KrojaC se je tako z uniformo napotil po temnem hodniku, Cez dolgo jedilnico in nato desno proti stopnicam v prvo nadstropje, kjer je imel predsednik svoje prostore. Pred stopnicami pa je imel občutek, da nekdo tam stoji, in ker je predvideval, da je to lahko le varnostnik, mu je zaCel razlagati, kdo je, kam je namenjem in zakaj. Ker pa odgovora ni dobil, je prižgal vžigalnik in pred seboj zagledal nagačenega medveda, ki je krasil kot pred stopniščem. KrojaC se je medveda tako ustrašil, da je padel v nezavest.« Predsednik in soproga V prvem nadstropju gradu sta imela predsednik in žena Jovanka svoje prostore s številnimi saloni, spalnico, knjižnico, kabinetom, kopalnico in delovno sobo z mizarskim orodjem, kjer si je predsednik včasih krajšal Cas. Pohištvo v teh prostorih je bilo zelo drago- ceno, prineseno iz različnih koncev in dopolnjeno z njunimi osebnimi darili. Predsednikov priljubljeni kraj je bila knjižnica, kjer so Se vedno na policah dragocene zbirke svetovnih klasikov, politične knjige Marxa, Engelsa, Lenina, vojaške enciklopedije in seveda tudi že omenjena Dalmatinova Biblija. Predsednika imajo nekdanji uslužbenci v spominu kot veliko osebnost, izredno prijaznega in pozornega. Zlasti radi in z nasmehom pa se spominjajo njegovih dveh ljubljenčkov, kodrov Tima in Billa. Z njima je moralo osebje zelo pozorno ravnati, Ce ni hotelo spraviti sicer zelo prijaznega in nikakor malenkostnega predsednika v Nagačenega medveda se je krojač tako ustrašil, da je padel v nezavest (Foto: Bogdan Kladnik) slabo voljo. In kako se je osebje branilo »nadležnih« pu-dlov, ki sta se najraje vrtela pod nogami, se obesila natakarju na hlaCnice in se vlekla za njim? Čarobna beseda je bila Čokolada oziroma sladkorček in prijem je takoj popustil. Poleg teh dveh kodrov, ki ju je predsednik vedno vodil s seboj, je imel na Brdu Se dva poljska bela ovčarja Savo in Dunav, ki mu ju je podaril poljski predsednik. Malo manj pa ima nek- danje osebje z Brda v lepem spominu njegovo ženo Jovanko, ker se je vedno vtikala v vsako malenkost. Vera Senica (Se nadaljuje) PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO Nedelja, 24. aprila 1994 ZBIRKA SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA Tudi pasovi so pomemben del naše kulturne dediščine Pasovi in sklepanci v muzejski zbirki so večinoma imeli okrasno vlogo Da so pasovi dodatek, ki so tako kot oblačila podvrženi modnim mukam, ni treba posebej poudarjati. Malokdo pa po-Uiisli, da ima ta del garderobe poleg svoje estet-ske in funkcionalne vloge tudi etnografsko vrednost. Slovenski etnografski muzej hrani v svoji zbirki sto trinajst pasov in sto dvajset skle-Pancev. Večina pasov sodi v oblačilno kulturo 19. stoletja, zbirka sklepan-cev pa seže v 17. stoletje. Čeprav so pasovi in sklepanci predmeti iz Vsakdanje rabe, ki niso Prehajali iz roda v rod kot dragocenost ali vsaj kot spominska vrednost, sodijo v kulturno dedišCi-Uo. Ce je za pasove značilna tako uporabna kot okrasna vrednost, gre pri sklepancih predvsem za okrasno funkcijo. Sestavljajo jih kovinski Členi, ki so med seboj gibljivo povezani. Zaradi tega bi jih sicer lahko uvrstili med pasove, vendar jih zaradi njihove poudarjene okrasne vloge in uporabljenega materiala Štejemo med nakit. Ne glede na to, da je bil material, iz katerega so izdelovali sklepance cenena kovina, je sklepanec za kmečke razmere vseeno pomenil razkošje. Med nakit sodijo sklepanci navsezadnje tudi zato, ker gre za izdelke umetne obrti. Pas, ki sodi med najstarejše oblačilne dodatke, je v zgodovini pri uporabnikih spreminjal svojo vlogo. V antiki so ga uporabljali za prepaso-vanje Širokih kitonov. Zenske so ga nosile nizko na bokih, moški pa nekoliko višje. Neprepasani antični človek je veljal celo za nespodobnega. Za srednji vek so značilna prepasana srajčna oblačila, ko pa se je v 11. stoletju uveljavilo krojenje oblačil po telesu, postane pas le Se krasilni dodatek. Pomenil je tudi simbol dostojanstva, stanu in celo kreposti. Uradna določila so zato prepovedovala nositi pasove ženskam dvomljivega slovesa. V 12. stoletju so zaceli plemiči in duhovniki na pasove obešati mošnje za denar kot nadomestilo za žepe. Žepi namreč niso bili sestavina tedanjih oblačil. Sledili so okrasni kovinski pasovi, ki so jih nosili nizko na bokih. Moški so poleg mošenj nanje obešali tudi držala za nože ali meCe, ženske pa so moSnje, obešene na pasove, napolnile z denarjem, šivalnimi potrebščinami ali rožnimi venci. Moda je bila, da so plemiške gospe obešale nanje ogledalca ali nakit. Sop ključev, obesen na pasu, je bil simbol ženske Časti in dostojanstva. Vse do 20. stoletja je imel pas vlogo okrasa. Takrat je ponovno dobil svoj »antični« pomen. Namesto hlačnih naramnic je bil sedaj pas tisti, ki je držal hlaCe v pasu. To velja le za moško garderobo. Zenske so ga še vedno nosile kot modni dodatek. Pasovi, ki jih hrani Slovenski etnografski muzej, so imeli pri pra-žnjih kmečkih oblačilih izrazito okrasno nalogo. Škof Baraga, ki je kaplanova! v Metliki okoli leta 1830, je pripomogel k temu, da so postali belokranjski tkani pasovi iz melirane volne znani po vsej Sloveniji. Škof jih je namreC preganjal kot znak ženske nečimrnosti. Marjeta Smolnikar Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3. - 20.4: Ce boste svojo najdražjo osebo razveselili s skrbno izbranim darilom, se bo razvnela kot mlada muca. Ne Čudite se, zakaj. Zelo dobro razume simboliko. BIK 21.4 - 20.5.: Ko boste prepricab domače, da utrujenosti sledi bolezen, bolezni pa bolniška, si boste polnodušno oddahnili ter si privoseih temeljit počitek, DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: V številnih ovirah in težavah, ki bi vas Se pred kratkim spravile v slabo voljo, boste ugledah nedolžne zanke ter jih z lahkoto razpletli. RAK 22. 6. - 22. 7.: Med jalovim obtoževanjem neugodnih okoliščin, ki da so vam zmešale štrene, bo skozi vas um Sinilo spoznanje o neprimernosti vaše najljubše ideje. LEV 23.7. - 23.8.: Skrbelo vas bo, da vas drugi gledajo kot poraženca. Spraševati se boste, Cernu neki ste razglašali uspeh, še preden se je pokazalo, ali je sploh možen. DEVICA 24 8. - 22.9.: V marsičem od tistega, kar ste doslej prezbali ali zanemarjali, boste ugledali zlato jedro. Najvrednejše jedro pa boste odkrili globoko v sebi. TEHTNICA 23.9. ■ 22.10.: RazišCite možnosti . za moralni vzpon svojega bližnjega Ne ponujajte mu oblakov, za katere bi se oprijel; pomagajte mu, da se z lastnimi nogami dvigne s tal. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Spoznali boste nekoga, ki vam bo odstrl povsem nasproten pogled na življenje od vašega - ne boste mu oponkah; sprejeli ga boste takega, kot je. STRELEC 23.11. - 21. 12.: Ne Čudite se preveč, Ce vas bodo ljudje spraševali o tem in onem, tudi o rečeh, ki bodo povsem intimne narave. Odprite um in razškite srce. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Nic velikega se ni zgodilo. Veličastnost namreC ni niti v lepih predmetih niti v slavnostnih situacijah, marveč v kakovosti notranjega stanja. Ohranite ga VODNAR 21. 1. ■ 19. 2.: Ohranili boste ljubezen do sebe, zato boste dopustiti, da se izrazite tudi v tistih svojih plateh, ki jih niti sami preveč ne marate. RIBI 20.2. - 20.3.: Brskali boste po sebi, iscoc vzoren primer za svoj problem. Nic. Sledila bo kriza. Počakajte, da se nevihta poleže in megla razkadi, pa boste spregledali. KRIŽANKA Vodoravno: 1. filmski lik ameriškega igralca Sjdvestra Stalloneja, 6. japonska nabkalka biserov, 9. glavna sestavina maSCob, 10. merska enota za pospešek, 11. ime ameriškega predsednika Clintona, 12. kraj pri Vrhniki, 13. grški mitološki sodnik v podzemlju, 14. ptica ujeda, misar, 15. kemijski znak za radon, 16. srebrno bela kovina z znakom La, 17. Črnsko ljudstvo v Bocvani, 19. pritok Rena v Švici, 20. kraj z gotsko cerkvijo pri Polhovem gradcu, 24. najjužnejši del afriške celine, Kaap Agulhas (dve besedi), 26. stagnacija, zastajanje, 29. začetnici ruskega basnopisca Krilova, 30. pripadnik srednjeameriškega indijanskega plemena, 31. ime slovenske napovedovalke KoroSec, 32. širok polkrožen morski zaliv, 33. nekdanji keltski prebivalec Britanije, 34. ime slovenskega popevkarja Plestenjaka, 35. glavna sestavina terpentinovega olja, 36. grška boginja nesreče, 37. ptičja samica. Navpično: 1. ženska oblika imena Robert, 2. zveza držav, 3. mesto z velikim samostanom v Dolnji Avstriji, 4. travno steblo, 5. osebni zaimek, 6. plačan posrednik, 7. ime slovenske literarne zgodovinarke Boršnik, 8. desni pritok reke Lene v Sibiriji, 12. jekleno siva, zelo trda kovina, 14. plesen na vinu, 16. Odisejev oCe, 18. avtomobilska oznaka Verone, 21. začetnici slovenskega politika Go-Snika, 22. angleški gledališki in filmski igralec (Lauren-ce), 23. kraj na planoti med Ljubljanskim barjem in Slivnico, 25. etru, 26. pojav ob sončnem vzhodu in zahodu, 27. zaničljiv izraz za Azijca, 28. ime slovenskega gledališkega in filmskega igralca Potokarja, 31. iranska Časopisna agencija, 33. bivanje, ens (v filozofiji), 35. kratica za post scriptum. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 bob^s ‘a)v ‘UDind ‘uef ‘jug ‘sbu ‘iaj ‘>fe}zv ‘(o}sez ‘ejSj ‘joaq ‘eiev ‘bubasj, ‘ubjubj ‘ug ‘etilen ‘}[eg ‘pi9A gpg ‘[e8 ‘majo ‘eure ‘oqureg :oiiAejopo/y AausaH Danes goduje Fidel Sv. Fidel je bil sodobnik sv. Frančiška Šaleškega in prvi muCenec kapucinskega reda. S Frančiškom Šaleškim ga povezuje predvsem oznanjanje katoliške vere med tedaj najbolj zagrizenimi nasprotniki - kalvinci. Marko Roy, kot se je prvotno imenoval, je bil zelo izobražen mož. Po Študiju romanskih jezikov, prava in modroslovja je leta 1611 doktoriral iz cerkvenega in državnega prava. Pred njim je bila lepa prihodnost, vendar je kot sodnik kmalu spoznal podkupljivost svojih stanovskih kolegov in razočaran odšel v kapucinski samostan v Feldkirchu. Oktobra 1613 je dobil redovno ime Fidel(is) in se posvetil Študiju bogoslovja. Leta 1616 je nastopil pridigarsko službo, ki jo je opravljal v tistih nemških mestih, kjer sta se katolicizem in protestantizem bojevala za vsako ped zemlje. To je bil nemiren Cas, poln znamenj, ki so napovedovala vihar. Januarja 1622 je prišel v švicarski kanton Graubiin-den, da bi ljudi spet pridobil za katoliško vero. Naletel je na fanatičen odpor kalvinskih pridigarjev, ki so ga pred ljudstvom očrnili kot avstrijskega biriča. Ko je v nedeljo, 24. aprila 1622, stopil na prižnico v Seewisu, so kmetje zaceli streljati nanj, a ga niso zadeli. S prižnice je odšel pred oltar, opravil kratko molitev, nato pa stopil pred cerkev, kjer so ga pričakali kmetje z vilami in koli. Ko je zavrnil sprejem kalvin-ske vere, so planili nadenj in ga ubili. Sv. Fidel velja za zavetnika juristov in kapucinov. (Vir: Leto svetnikov) ŠAH a b c d e f g h Przepiorka - Ahues / Kecskemet 1927 Na daminem krilu se je beli polastil Črnega kmeta na polju c5 in pri tem zanemaril prvo vrsto. Črni, ki je na potezi, je to spretno izkoristil. Toda kako, saj se beli kralj varno skrije med svoje kmete! Z malo domišlije boste hitro razvozlali jedro kombinacije in priigrali Črnemu odločilno prednost! Rešitev naloge Črni ni veliko okleval in hrabro odigral l...Tdl+ in po umiku belega kralja 2.Kg2 Tgl+! Poanta zmagovite kombinacije! Sedaj po 3.Kgl: Sf3+ Seh in beli je priznal premoč belega ter se vdal! Silvo Kovač Pisalo se je leto 1874 Rodil se je pionir brezžične telegrafije Med začetnike brezžične telegrafije spada italijanski elektroinženir in izumitelj Guglielmo Marconi, ki se je rodil 25. aprila 1874. Naredil je napravo za zaznavanje radijskih valov, ki jo je imenoval veznik in s katero je lahko spreminjal radijske valove v električne. Postopoma jo je izpopolnil, ozemljil je oddajnik in sprejemnik ter počasi pošiljal brezžične telegrafske signale na vse večje razdalje. Ker italijanska vlada ni pokazala razumevanja za njegovo delo, se je izselil v Veliko Britanijo. Tam je poslal signal že devet milj daleč in dobil tudi prvi patent v zgodovini radia. Dvanajsti december 1901 danes velja za dan, ko je bil izumljen radio. To je dan, ko je Marconi poslal signal iz jugozahodnega dela Anglije v Novo Fundlandijo. Osem let kasneje je Marconi skupaj z Braunom dobil Nobelovo nagrado za fiziko. Marconi je bil pionir v brezžični telegrafiji, ni pa bil prvi, saj so njegovi poskusi s tega področja sledili poskusom Tesle in ruskega fizika Popova. Cisto njegovo pa je odkritje vzemljene antene, oddajne in sprejemne antene, magnetodetekto-rja in zaprtega uglašenega nihajnega kroga. PREBLISK Lovimo lahko vsak dan, ne moremo pa vsak dan ujeti. nemški pregovor 40 Nedelja, 24. aprila 1994 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / NA ZAHODU PEZ ALPE JADRAN / SONČNO IN TOPLO pod 10% BEUAK O TRBI2 O (-j (^čr KRANJSKA GORA 10-30% 30-50% 50-80% nad 80% VETER I NEVIHTE Vremenska slika: Nad srednjo Evropo in Sredozemljem je območje enakomernega zračnega pritiska. Nad naše kraje priteka z ju- iop|a h|adna ok|uz|ja gozahodnimi vetrovi topel in suh zrak. Zahodno Evropo ,r°n,a ,ron,a je dosegla hladna fronta, ki bo danes povzročila padavi- A ne, medtem pa bo pri nas sončno in toplo vreme. Podatke posreduje Hidrometeorološki zavod RS cfkfona anScfSona t 5-10 m/s t nad 10 m/s DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 05.01, zašlo pa ob 19.00. Dan bo dolg 13 ur in 59 minut. Luna bo vzšla ob 17.37, zašla pa ob 3.53.. RAZMERE NA CESTAH Ceste po Sloveniji so suhe in normalno prevozne. Promet v notranjosti in mejnih prehodih voma vozila na mejnem prehodu Dolga vas Čakajo na izstop iz države do ene ure. SNEŽNE RAZMERE FURLANIJA-]K Piancavallo Fomi di Sopra Zoncolan Trbiž Nevejsko sedlo Sauris -/-cm -/-cm -/-cm —/— cm 30/300 cm -/-cm VENETO Sappada 30/70 cm SNEŽNE RAZMERE SLOVENIJA Golte Kanin do 250 cm Krvavec do 50 cm M. Pohorje Pokljuka Rakitna Rogla Soriška planina Velika planina Vogel od 100 do 120 cm PLIMOVANJE Danes: ob 3.30 najnižje -55 cm, ob 9.38 najvisje 37 cm, ob 15.19 najnižje -37 cm, ob 21.29 najvišje 59 cm. lutri: ob 4.03 najnižje -61 cm, ob 10.16 najvišje 39 cm, ob 15.54 najnižje -35 cm, ob 22.00 najvišje 60 cm. iW- ## .1^ lis* L ve -I M • ^ i f “RDEČI ČEVLJI” so postali v Italiji mit, ker so _ _ sinonim Zmag6. Danes so še lepši, inovativni po materialih in izdelavi, še bolj polni energije: naj postanejo tUdza vAs simbol športnega USPEHA. ir i?# t* ^fppppP11 ČEDAD VIDEM O o PORDENONE OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG B DANES mm na dan ^ i * pod 5 44 ** 5-10 *** tMeje 10-30 AAAAvt/O-sž/sl/ Wwww ^1% -'T’* sj\ zfs 30-60 *** 646 *** nad 60 O SA12BURG #(7", o GRAZ O CELOVEC ^ V GORNJI SENIK O u o4 MURSKA SOBOTA MAKBOR VARAŽDIN O O KRANJ - O CEUE O UUBUANA ^ r GORICA<^?^'? O POSTOJN* ___O NOVO MESTO TRST O O okoper (3 UMAG . r* o ZAGREB O reka / OS O KARLOVAC URADNI POKROVITELJ PRVOLIGAŠA 0LIMPIA BASKE! MILANO The Špirit of Šport. Slovenija: Danes bo sončno Sosedne pokrajine: Tudi v in toplo, pihal bo jugo- sosednih pokrajinah bo zahodni veter. Najvišje dne- prevladovalo sončno vreme, vne temperature bodo od v Alpah bodo popoldne kra-18 do 23 stopinj. jevne plohe ali nevihte. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 8. in ob 14. uri UUBUANA 6/20 TRST 13/18 CELOVEC 5/18 BRNIK 5/18 MARIBOR 10/19 CEUE 6/17 NOVO MESTO 6/20 NOVA GORICA.. -/22 MUR. SOBOTA 9/20 PORTOROŽ 9/21 POSTOJNA 3/17 ILIRSKA BISTRICA. 2/20 KOČEVJE 3/20 CRNOMEU 5/20 SLOV. GRADEC,. 3/18 RATEČE 2/15 VOGEL 3/9 KREDARICA -3/1 VIDEM 11/16 GRADEC 7/19 MONOŠTER 9/18 ZAGREB 8/20 REKA 14/21 V Sloveniji: V ponedeljek Obeti: V torek bo veCino-bo spremenljivo oblačno ma sonCno, popoldne bo-s krajevnimi plohami in do še krajevne plohe. Ma-nevihtami. lo hladneje bo. TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI 0/12 STOCKHOLM 2/15 MOSKVA 3/12 BERLIN 7/19 VARŠAVA 6/19 LONDON 10/16 AMSTERDAM 7/18 BRUSEU 10/19 PARIZ 10/20 DUNAJ 6/20 ZuRICH 4/18 ŽENEVA 7/19 RIM 8/18 MILAN 9/23 BEOGRAD 10/18 BARCELONA 11/18 ISTAMBUL 11/16 MADRID 6/17 LIZBONA 13/17 ATENE 15/23 BUCAREST 10/17 MALTA 12/18 PRAGA 5/19 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI Peš in s sanmi do severnega tečaja Norvežan Borge Dusland je 22. aprila letos dosegel severni teCaj, potem ko je kar 50 dni sam vlekel sani. Vsak dan je prepešačil do 30 kilometrov (Jelefoto AP) Grozljiv TV spot LONDON - TV spot je res srhljiv, tako da je nadzorna komisija sklenila, da gre v eter po 21. uri, ko otroci že spijo, vendar je pr- * vic, da imajo prizori nasilja globlji družbeni pomen. Vsebina je preprosta: brezvestni voznik vozi z visoko hitrostjo in povozi deklico, ki obleži na asfaltu vsa krvava, z odprtimi oCmi in zlomljenimi udi. Iz njenega telesa se izvije grozljiv duh, ki grozeče pokaže na šoferja in ga obdolži, da je povozil dekletce, ker je vozil prehitro. Tudi princese nastopajo v TV spotih LONDON - Princesa Ann, hci britanske kraljice Elizabete, je prvi elan kraljevske družine, ki je nastopil v dobrodelnem spotu na angleški televiziji. Ann namreC nastopa v krajšem spotu, katerega namen je zbirati prispevke za revne otroke širom po svetu. Režiser je bil z njenim nastopom zelo zadovoljen in trdi, da bi se Ann lahko posvetila igranju in da bi imela velik uspeh. Zlobni jeziki trdijo, da so princesi ponudili milijon funtov, Ce bi nastopila v reklamnem spotu. Charies izgubil psa LONDON - Waleski princ Charles je te dni moCno potrt, ker mu je na Škotskem izginil pes, na katerega je močno navezan. Pooh, tako je ime Charlesovemu terierju, je pred dnevi izginil v škotskem Highlandu in sedaj ga išCejo lovci, strežniki in logarji.