PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, NEDELJA, 16. FEB RU A RJA 1969 * LETO XI., ŠTEVILKA 45 . CENA 50 PAR
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK DRAGO SELIGER ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO
* m v jl
I Z P « | I |
Kardelj
pri
Longu
Srečanje delegacij ZKJ z bivšimi italijanskimi partizani
BOLOGNA, 15. febr. (Tanjug! — član predsedstva CK ZKJ Edvard Kardelj, ki vodi delegacijo ZKJ na 12. kongresu KPI, se je sestal z generalnim sekretarjem KPI Longom. Longo mu je priredil kosilo.
Delegacija ZKJ se je sestala tudi z voditelji in člani drugih delegacij. Pogovarjala se je s predsednikom KP Avstrije Muhrijem, s predsednikom belgijske KP Drimoom ter s predstavnikom demokratske levice ZDA. Sinoči pa se je naša delegacija srečala s skupino italijanskih partizanov, ki so se bojevali v Jugoslaviji in Italiji. Sprejem je priredil znani italijanski borec v Jugoslaviji Isceri Viscenzo, ki je v bojih za Beograd izgubil nogo. Borci so obujali spomine na vojno in se v pogovoru zadržali dobri dve uri.
Mladina o bratstvu
Potrditev avtonomnosti
V Bologni se je končal 12. kongres KPI, ki je poudaril italijansko pot v socializem — Luigi Longo je bil ponovno izvoljen za generalnega sekretarja
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
BOLOGNA, 15. febr. »12. kongres KPI je razčistil in konkretiziral mnoge stvari za nas in za naše kritike«, je dejal v sklepni besedi Luigi Longo, »podčrtal je našo avtonomijo in hkrati naš intemaeionalizem.« V okviru teh dveh velikih tem je kongres v resnici prinesel vrsto dognanj, odprl pa je tudi nemalo novih vprašanj, ki bodo označevala delovanje italijanskih komunistov v pribodnjem obdobju. Z izčrpnostjo in širino razprave, z udeležbo tujih delegacij, ki je bila vse prej kot formalna, in nazadnje tudi s svojo dolžino — saj je trajal polnih osem dni — je kongres manifestiral voljo, s katero KPI pojmuje svoje naloge, in nakazal sredstva, s katerimi se KPI loteva problemov, ki jih prav gotovo ne manjka, niti znotraj Italije, niti na mednarodnih toriščih.
Po Longovih besedah meri akcija komunistov na globok preokret v notranji in gospodarski politiki, kakor tudi na preusmeritev italijanske zunanje politike. Perspektiva, ki jo je izdelal kongres, temelji napečeni, da je Italija v kardinalni politični krizi, iz katere meščanske stranke niti s pomočjo socialistov ne najdejo in ne morejo najti izhoda. Brez komunistov ni rešitve iz krize, ki pretresa Italijo, pravi Longo in samo komunisti lahko ponudijo politično alternativo. Ta alternativa, ki temelji na sodelovanju vseh naprednih in demokratičnih sil po Lon-govem mnenju ni niti abstraktna niti daljna, temveč BEOGRAD, 15. febr. (Tan- j se mara realizirati v proce-
jug) — Mestna konferenca Zveze mladine je predlagala naj se pred dnevom mladosti zberejo predstavniki ZM iz vseh republik, da bi se pogovorili o bratstvu in enotnosti naših narodov.
su, ki je že v teku.
Da bi pospešila in okrepila ta proces, mora KPI razvija-ti svojo avantgardno vlogo, hkrati pa mora delati za zbliževanje in sporazumevanje med vsemi obstoječimi
Kratko zatišje ob novem letu
Vietnamsko ljudstvo je praznovalo včeraj 8. obletnico splošnega upora
SAIGON, 15. febr. (UPI, Reuter, TASS). Južnovietnam-ske gverilske sile so ob novem letu za sedem dni prekinile ogenj. Novoletne slovesnosti se bodo začele v ponedeljek. Saigonski predstavnik je izjavil, da bo Saigon v zadnjem trenutku objavil zelo kratko premirje, morda le za 48 ur.
V prvih urah, ko je začelo veljati premirje, ki ga je objavila narodnoosvobodilna fronta, je prišlo do nekaj manjših spopadov.
Vietnamsko ljudstvo danes praznuje 8. obletnico združitve osvobodilnih sil v ljudske upore. Glasilo osvobodilne armade »Kuan Diai Fong« je objavilo uvodnik o osvobodilnem boju in o odločitvi borcev, da bodo vztrajali v vsenarodnemu boju. »Vsak človek nosi v sebi ljubezen do domovine in dobro ve, zakaj se bojuje. Ti cilji so neodvisnost in svoboda domovine, osvoboditev Juga, obramba Severa in združitev vse države,« nadaljuje list.
»Petnajsti februar 1961 je bil velik dogodek v narodni revoluciji. Sile nacionalnih borcev so se združile v enotno odporniško organizacijo. Kljub vsestranski pomoči, ki je je bil deležen vazalni režim od ZDA, so se osvobodilne sile Juga razvijale ter zadajale sovražniku udarce. Pod zastavo narodnoosvobodilne fronte so sile dozorevale v nepremagljivo ljudsko armado.« »V začetku leta 1965,« je rečeno v uvodniku lista, »ko je bila marionetna armada Saigona pred popolnim zlomom, so ZDA poslale svoje čete v Južni Vietnam. Tako se je odkrito začela
Ustanovili bodo skupno zbornico
BEOGRAD, 15. febr. (Tanjug). V času leipziškega pomladanskega sejma, ki bo trajal od 2. do 11. marca, bodo ustanovili jugoslovansko-nemško trgovinsko zbornico. To je povedal včeraj trgovski svetnik veleposlaništva NDR v Beogradu Wemer Tiirpe na tradicionalnem sprejemu, ki so ga priredili v hotelu Metropol.
Azijska gripa v ČSSR
in na Poljskem
PRAGA, 15. febr. (Tanjug). Na Češkoslovaškem se je ta teden prvič pojavila azijska gripa, in sicer v Bratislavi in na severnem Moravskem.
Na Poljskem se je gripa najbolj razširila ozrog Katovic. Vsa.c dan tu zabeležijo 30.000 novih obolenj. Epidemija se širi tudi okrog Poznanja, Zelenogorska, Rzeszo-wa, Gdanska in Koszalina, drugod pa pojenjuje.
ameriška imperialistična vojna in s tem tudi umazana vojna proti Severu.«
»Med suho letno dobo 1965 —1966 je prišlo do velike vojaške ofenzive ameriških sil. Strateški cilj ZDA je bil v tem, da bi zadala smrtni udarec osvobodilni armadi. Zgodovina pa je pokazala, da ni bil uresničen niti eden od osnovnih ciljev te ofenzive. V letih 1966—1967, med suho letno dobo. je osvobodilna armada razbila tudi drugo veliko ameriško strateško ofenzivo. V naslednji suhi dobi — leta 1967—1968 — sovražnik ni bil več -tako močan, da bi se lotil nove splošne ofenzive. Osvobodilne sile so prevzele v svoje roke vso pobudo, sovražnik pa preprosto ni vedel, kaj naj stori s
• •
Nadaljevanje
na zadnji strani
in možnimi zavezniki. Longo je to danes izjavil takole: »Odprti smo za vsako soočenje. Pripravljeni smo razpravljati z vsakomur. Vemo, da obstajajo poleg nas še druge sile, druge skupine, druga gibanja, ki so sposobna interpretirati probleme in potrebe italijanske družbe. Zato je treba trajno iskati možnosti za zbližanje in dogovor, treba je iskati skupne momente ter gojiti socialna in politična zavezništva. U-kratiti je treba vse ekskluzi-vizme in apriorizme ter kot edino merilo uporabiti dejansko udeležbo ' v boju za reševanje problemov, ki tarejo Italijo in italijanske delovne ljudi.«
Ce ne gre za povsem nove elemente v politiki italijanskih komunistov, je vsekakor treba reči, da je Longo u-porabil zelo izrazito govorico. Pred njim je danes govoril Enrico Berlinguer, ki je v Imenu vodstva KPI povzel kongresno razpravo in dz nje izvedel obširne zaključke. Berlinguer je vodil vse delegacije KPI, ki so po zasedbi Češkoslo vaške potovale v Moskvo in Budimpešto na pripravljalne sestanke za svetov-
Janez Stanovnik v Leningradu
LENINGRAD, 15. febr. — (TASS). Izvršni sekretar gospodarske komisije GZN za Evropo Janez Stanovnik je danes prispel v Leningrad, kjer se bo pogovarjal z mestnimi voditelji. Stanovnik je v Sovjetski zvezi rta uradnem obisku in se pogovarja o sodelovanju SZ v gospodarski komisiji OZN za Evropo.
Navdušeno ploskanje v Parmi
Gostovanje ljubljanske opere in baleta v severni Italiji
PARMA, 15. febr. — V lepi, starožitni operni hiši, ki je enkrat večja od ljubljanske, so imeli Ljubljančani sinoči predstavo Soročinskega sejma in sicer v spremenjeni zasedbi (Koritnik, Ognjanovi-
• •• Nadaljevanje
na zadnji strani
no konferenco komunističndh partij. Spričo tega in spričo konfrontacije med sovjetskimi in drugimi stališči, ki smo jih doživeli na kongresu, naj se omejimo na tiste Ber-linguerjeve odstavke, ki so-
Bonn
dviga
prah
Diehl napoveduje oviranje zračnih zvez v Berlinu med volitvami
BONN, 15. febr. (AFP, Reuter, Tanjug) — Danes je začel veljati odlok vzhodnonemškega notranjega ministra o prepovedi dostopa v Berlin za vse člane zahodnonemške-ga parlamenta, ki so ga objavili zaradi zahodnonemške namere, da bi bile volitve predsednika Zvezne republike 5. marca v zahodnem Berlinu.
Današnji časopisi v zvezni republiki objavljajo včerajšnjo izjavo vladnega predstavnika Diehla o »stvarnih znamenjih«, da SZ in NDR pripravljata vojaške manevre in da bosta ovirah letalski promet z Berlinom v času volitev. Zdi se, da je tudi Bonnu pog‘du napeto ozračje. Brandtovo včerajšnjo izjavo iz Rima, da ne verjame, da bo SZ dovolila večjo berlinsko krizo, so objavili na manj pomembnih straneh.
Med nedavnim obiskom maršala Jakubovskega v Vzhodni Nemčiji so b: 11 tam sovjetski vojaški manevri. Kot piše »Krasnaja zvezda«, so sodelovale tudi nekatere druge države članice varšavskega pakta.
ZDA in SZ sta izmenjali noti o berlinskem položaju, Sovjetska zveza pa je poslala noto tudi Veliki Britaniji in Franciji.
»Frankfurter Rundschau« opozarja, da so v Bonnu različna mnenja o tem, ali je bilo sklioanje volilne skupščine v Berlinu potrebno ali ne. List omenja, da politika do Berlina v zadnjih letih ni veliko napredovala, zahodni zavezniki pa niso navdušeni nad novim sporom. »Siidde-utsohe Zeitung« pa napada vodstvo velike koalicije zaradi »nesrečne odločitve o volitvah v zahodnem Berlinu.«
dajo v poglavje o intemacio-nalizmu.
Politični nasprotniki hočejo, da bi KPI v imenu doslednosti prelomila svoje odnose s Sovjetsko zvezo, je dejal Berlinguer, toda to bi v resnici pomenilo samo kapitulacijo sociainodemokrat-skega tipa. Nesoglasje z zasedbo Prage pa za Berlin-guerja vendarle pomeni, da se KPI na nov način vključuje v svetovno komunistično
Nadaljevanje
na zadnji strani
Javno mnenje ČSSR o voditeljih
PRAGA, 15. febr. (Tanjug) — Decembrska anketa o javnem mnenju je pokazala, da uživajo češkoslovaški voditelji pri ljudeh popolno zaupanje. Tudi v tej anketi so se anketiranci odločili za enak vrstni red kot v prejšnjih in po priljubljenosti so jih razvrstili takole: Dubček, Smr-kcvski, Cemik, Cisaf, Husak, Sik. Na Češkem in Slovaškem je za prve štiri voditelje vrstni red enak. Največ zaupanja imajo čeho-slovafci v Svobodo (98 odstotkov), nato v Dubčka (69), Smrkovskega (92 odstotkov), čemika (79 odstotkov) in Husafca (35 odstotkov).
Kdo bo novi poveljnik NATO?
WASHINGTON, 15. februarja (AP). Generalni sekretar severnoatlantskega pakta Brosio je zaključil dvodnevni obisk v Washingtonu. V zvezi s tem nekateri ugibajo, ali ne bi lahko za prihodnjega vrhovnega poveljnika sil severnoatlantskega pakta v Evropi postavili neameričana. Ameriški funkcionarji izjavljajo, da to ne gre, ker se zahodnoevropski zavezniki ne hi mogli zediniti, kdo od njih naj hi prišel na ta pomembni položaj.
London Pariz -zmrzal
Pariz je zelo ogorčen nad sestankom zahodnoevropske unije
Francoski zunanji minister Debre je davi izjavil, da po mnenju Francije včerajšnji sestanek sveta unije v Londonu ni veljaven, ker je v statutu jasno rečeno, da morajo biti prisotni vsi člani, če naj bi
LUIGI LONGO OB KONCU 12. KONGRESA KPI, ko je bil ponovno izvoljen za generalnega sekretarja partije.	Telefoto: UPI
Jarring razočaran
Favzi se utegne sestati z Nixonom v Parizu — Zunanji minister Riad odpotoval v nekatere arabske države
NEW YORK, 15. febr. (UPI, MENA, Reuter). V pooblaščenih krogih svetovne organizacije menijo, da se bo odposlanec OZN na Srednjem vzhodu Jarring morda vrnil v Moskvo ia počakal na ugodnejši čas za svojo mirovno misijo.
• ••• Nadaljevanje
na rad nji strani
Jarring, ki je v začetku letošnjega leta ponovno prevzel misijo OZN, meni, da v sedanjih razmerah ne more veliko storiti.
Med obiskom predsednika Nixona v Franciji bi lahko prišlo do sestanka posebnega Naserjevega poslanca za politična vprašanja Favzija z
Papežev odposlanec pri patriarhu Germanu
BEOGRAD, 15. febr. (Tanjug). Na željo papeža Pavla VI, je monsignor škof Bille-brands, sekretar sekretariata za enotnost kristjanov v Vatikanu, obiskal srbskega patriarha Germana. Z Bille-brandsom je prišel tudi oče Peter Dupre.
Vatikanska predstavnika sta se v Beogradu mudila štiri dni. Patriarh German pa ju je sprejel dvakrat. Pogovarjali so se o cerkvenih vprašanjih.
Povsod le sneg, sneg in sneg
Nova snežna odeja je danes povzročila v Sloveniji tudi nove in hude prometne preglavice
.....ti.*.mm ..
DEBELA SNEŽNA ODEJA — Kranjsko goro je prav za njen praznik zasulo s snegom, toda prireditelji mednarodnega tekmovanja za »Pokal Vitranc« so kos težavam.	!	Foto: šelhaus
LJUBLJANA, 15. febr. — Sneg, sneg, sneg! Domala vsa Slovenija se je danes odela z novo snežno odejo. Edino na Primorskem je po že precej ustaljeni navadi deževalo. Sneg, ki ga je od včeraj zvečer do danes zjutraj padlo v Ljubljani 8 centimetrov, na Španovem vrhu pa že 30 centimetrov (čim višji kraji, temveč ga je bilo), je povzročil hude prometne težave.
Promet je od sile težaven na vseh slovenskih cestah I. in II. reda. Težki tovornjaki s prikolicami se sploh niso smeli podajati na pot. Precej drugih cest pa so zaprli za promet, tako ceste Kozina— Rupa, Idrija—Vojsko, Col— Predmeja,	C mi	vrh—Col,
Zgor. Gorje—'Pokljuka, Kokra —Jezersko In Cerklje—Žičnica Krvavec. Onemogočen je promet tudi na vseh tistih cestah, ki so ob tem času že po pravilu zaprte.
Tudi trije obmejni prehodi so bili danes zaprti. Zaradi snežnih plazov se je moral ustaviti promet skozi obmejna prehoda na Jezerskem in v Ljubelju. Predel pa je za-
Nstlaljavanje
■s rad nji strani
ameriškim predsednikom. Favzi bo konec meseca odpotoval v Pariz.
Arabski zunanji minister Riad je danes odpotoval v Damask. Obiskal bo še Irak, Libanon, Jordanijo, Kuvajt in Saudsko Arabijo. V Damasku in Bagdadu bo Riad skušal pomiriti sirsko in iraško vlado, s seboj pa ima poslanice predsednika Naserja.
Jordanski premieer Talhuni je danes sporočil, da je kralj Husein sprejel povabilo predsednika Naserja in bo obiskal Kairo. Datum obiska še niso določili.
Vlada ZAR meni, da je napovedana prodaja britanskega orožja Izraelu sovražno
Zaskrbljeni
Makedonci
SKOPJE, 15. febr. (Tanjug) — Občani SR Makedonije z ogorčenjem in zaskrbljenostjo spremljajo proti-makedonsko in protijugoslovansko gonjo v Bolgariji. Svoja čustva izražajo na številnih zborovanjih občins.idh in republiških organizacij ZK, SZDL, ZM' In na drugih množičnih sestankih. V imenu makedonskega naroda je stališče do bolgarske kampanje izrazil tudi predsednik republiške konference SZDL Makedonije Azem Zulfičari v svojem govoru v Debru, v katerem je poudaril:
»Nismo zaskrbljeni zato, xer bolgarski voditelji brez uspeha poskušajo zanikati zgodovinsko dejstvo — večstoletno zgodovino makedonskega ljudstva — temveč zato, ker se njihovo početje zoperstavlja^ naši želji po oblikovanju prijateljskega razpoloženja med balkanskimi sosedi, saj se sedaj to stanje poslabšuje.«	-s
Japonska delegacija obišče Jugoslavijo
TOKIO, 15. febr. (Tanjug). Uradna gospodarska delegacija Japonske, ki jo bo vodil predsednik zveze gospodarskih organizacij Kogoro Nemirna, bo obiskala Jugoslavijo 6. do 8. marca letos. Jugoslovanski veleposlanik na Japonskem Krsto Bulajič je obiskal Nemura in predsednika japonskega združenja za trgovino z vzhodnoevropskimi državami Horiea. Govorili so o razvoju gospo-sodelovanja med Omenili so tudi znanstveno-tehnično sodelovanje, indiustrijskb kooperacijo in svobodne carinske cone v jugoslovanskih pristaniščih.
dejanje proti arabskim državam. Vlada ZAR je poslala britanski vladi noto, v kateri je rečeno, da to pomeni podporo izraelskemu nasilju. Pomočnik izraelskega obrambnega ministra general Dzur se je te dni v Londonu pogajal o nakupu britanskih tankov in opreme za izraelsko vojno mornarico.
»Pravi Bolgar*1 -Delcev
V Sofiji premiera »Legende o Delčevu«, ki je v resnici legenda
SOFIJA, 15. febr. Sofijsko gledališče je sinoči uprizorilo igro Venka Marsovskega »Legenda o Gooe Delčevu«. Današnji sofijski časopisi pišejo, da je Markovski prikazal v svojem delu velikega sina bolgarskega naroda in da je to legenda o zasužnjenem bolgarskem ljudstvu. Markovski pa je izjavil, da je bil njegov namen prikazati Delčeva kot »pravega Bolgara«.
In kdo je bil Gooe Delcev? Bil je eden od najbolj vztrajnih in najbolj doslednih borcev za makedonsko državno samostojnost in najbolj oster nasprotnik velikobolgar-ske politike in priključitve Makedonije Bolgariji. Bil je glavni organizator »Notranje makedonske revolucionarne organizacije« (VMRO). Za svoje ideale je žrtvoval tudi življenje. Ubili so ga leta 1903, turškim oblastem pa so ga izdali velikobolgarski agenti.	Ž. B.
Zamenjava vohunov med Bonnom in Moskvo
BONN, 15. febr. (Reuter). Sovjetskega vohuna Heinza Felfeja, ki je bil obsojen v Zahodni Nemčiji, so zamenjali za tri zahodnonemške študente, obsojene v Sovjetski zvezi. V Zahodno Nemčijo so se vrnili študentje Peter Sonntag, Walter Nau-mann in V»Iker Schaf-fhausen.
Felfe je bil obsojen leta 1963 iin je v zaporu že preživel šest let. Delal je za zahodnonemško protiobveščevalno službo. Zvezno zahodnonemško sodišče ga je obsodilo, ker je s svojima sodelavcema Izdal Sovjetski zvezi pomembne državne tajne.
Nezadovoljiva
bilanca
V osnutku dokumentov za IX. kongres ZKJ so obdelane tudi naloge Zveze komunistov v otroškem in socialnem varstvu. Tej dejavnosti so odmerili dokaj skromen prostor in to navzlic uvodni ugotovitvi, da je razvoj otroškega in socialnega varstva pri nas prepočasen. Zveza komunistov pripisuje poseben pomen družbeni skrbi za otroke. Vlaganja v otroško varstvo so pravzaprav vlaganja v prihodnje temeljne nosilce družbenega in gospodarskega življenja.
Vlaganja v vzgojno varstveno in socialno dejavnost so vlaganja v nacijo, česar se zaveda vsaka razvita družba. Gradivo pa se ne spušča v oceno, zakaj pri nas ta zavest ni dovolj prodrla, zakaj otroško in socialno varstvo ne gresta vštric z družbeno ekonomskim razvojem, temveč se izgublja v nejasnih in ohlapnih napotkih, ki si jih lahko vsakdo razlaga po svoje. Gostobesedno plediranje, da rešujmo vzgojne in socialne naloge na samoupravni osnovi, ni prepričljivo, je preveč zamegljeno in splošno.
če naj bo gradivo o otroškem in socialnem varstvu solidna osnova za predkongresno razpravo, za oblikovanje stališč in predlogov, kako hitreje in učinkoviteje naprej, potem so premalo 'formalistične ugotovitve in abstraktne deklaracije. Bržčas hi morali imeti pred seboj vsaj približno sliko o prehojeni poti in o tem, kateri problemi so sedaj najbolj pereči, da se odločimo, po kakšnem vrstnem redu in s kolikšnimi sredstvi jih bomo urejali. Minilo je vendar 24 let od konca vojne in naš družbeno ekonomski razvoj je močno napredoval, ker smo se zavestno odločili za vlaganje v razvoj gospodarstva. Ob tem smo socialne probleme urejali manj uspešno.
če sedanja bilanca opozarja, da smo storili premalo, moramo tudi kritično ugotoviti, da je bilo marsikdaj premalo razumevanja, zavzetosti in,- posluha za razvijanje vzgojno-varstvenih in socialnih dejavnosti; velikokrat smo skušali prevaliti odgovornost na neka druga ramena — katera? — in nismo doslej najbolj s pridom uporabili niti obstoječih materialnih možnosti, če smo odkriti, potem priznajmo, da smo nekajkrat brez slabe vesti odložili na kasneje prav varstvene in socialne probleme, odtegnjenih sredstev pa niti nismo uporabili pretirano gospodarno.
Zaradi take prakse nas sedaj bremeni hipoteka, tako da nismo kos problemom, ki jih prinaša dinamično življenje in potrebe sodobnega človeka in družine. Najbolj kritične vrzeli na področju otroškega in socialnega varstva moramo zapolniti in zato pričakujemo, da bodo predkongresne in druge razprave nakazale konkretno usmeritev, kako socialno varstvo uveljaviti kot trajen, in učinkovit faktor družbeno ekonomskega razvoja.
MARIJA ROBEK
Prihodnji
y
skupscmi SRS
Razglasitev spremembe ustave in razprava o treh volilnih zakonih
LJUBLJANA, 15. febr. — V ponedeljek bo republiški zbor razglasil spremembo ustave in ustavni zakon za izvedbo štirih ustavnih amandmajev. Noben izmed abrov namreč v petnajstdnevnem roku ni izrazil pomislekov k spremembam, kakršne je bdi republiški zbor sprejel 30 januarja. Gospodarski zbor je v tem času zasedal in soglaša s spremembami, predsedniki drugih zborov pa so se pismeno obrnili na poslance z vprašanjem, če imajo kakšne pripombe in če predlagajo sklicanje zboTa. Sestal se je le pro-svetniokultumi zbor, ki pa tudi soglaša s spremembami.
Ko bo sprememba ustave razglašena, bo zbor lahko obravnaval tudi predloge tTeh volilnih zakonov: zakon lo volitvah republiških poslancev, zakon o volitvah odbornikov občinskih skupščin in zakon o določitvi volilnih enot za valitve republiških poslancev.
Predloge so ta čas pripravili, saj so volitve pred durmi in je stiska s časom zelo velika, obravnavali pa jih bodo po skrajšanem postopku ne glede na roke. Za zakon o določitvi volilnih enlot pa sta pravzaprav dva predloga. Enega je poslal izvršni svet, drugega pa so sestavili v Trebnjem. Po zadnji varianti trebanjskega predloga je poglavitna razlika med njima v določitvi volilnih enot za volitve poslancev zborov delovnih skupnosti. Po prvem predlogu bi polovico mandatov razdelili po številu prebivalstva, drugo polovico pa po številu delovnih ljudi s posameznega področja združenega dela. Po trebanjskem predlogu pa bi volilne enote za gospodarski zbor določili tako, da bi dve tretjini mandatov razdelili po številu prebivalstva in eno tretjino po številu delovnih ljudi. Pri drugih dveh zborih pa bi tri četrtine mandatov razdelili po številu prebivalstva in eno po številu delovnih ljudi. Kaže, da bo največ razprave o teh predlogih.
V ponedeljek bo zasedal tudi organizacij skopolitični zbor, ki bo tudi razpravljal o teh predlogih volilnih zakonov. Oba zbora pa imata na dnevnem redu še problematiko inšpekcijskih služb, organizacijo republiške uprave in predlog za spremembo zakona o popustih za skupinska potovanja otrok in mladine, o katerem je republiški zbor sicer že razpravljal, ni pa sklepal, ker ob pozni uri ni imel več kvoruma.
Prihodnji teden bo tudi cela vrsta sej .'odborov, ki bodo med drugim razpravljali o temeljih zakonodajne politike republike.	V. J.
... lil
v kvršitfsn s v@ty
, Odbor za gospodarstvo bo prihognji teden razpravljal o predlogu za dopolnitve temeljnega zakona o delovnih razmerjih, predlogih za izdajo zakonov s področja železniškega prometa ter predlog za izdajo zakona o natančnejših merilih za določanje odškodnine za razlaščena kmetijska in stavbna zemljišča. Nadalje bo razpravljal še o komisijskem ugotavljanju delovnih mest z beneficiranim delovnim stažem ter o načrtu statističnih raziskovanj v SRS leta 1969 in o problematiki statističnih raziskovanj v tem letu.
Odbor IS za znanost, prosveto in kulturo bo obravnaval predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli, informacijo o financiranju gradnje •visokošolskih zavodov, informacijo o terjatvi komunalnega prispevka z zvezi z investicijskimi deli v Drami, predlog skupščine občine Maribor o sofinanciranju opere SNG Maribor, predlog televizijskega programa za 1. 1969, informacijo o lokalnih radijskih postajah v SR Sloveniji v zvezi s predlogom za spremembo in dopolnitev zakona o opravljanju določenih zadev s področja radia on televizije, mnenje o komercialnih radiodifuznih postajah, informacijo o ukrepih za angažiranje finančnih sredstev za štipendije, pregledal pa bo tudi uporabo namenskih sredstev sklada Borisa Kidriča za raziskovalno dejavnost.
Komite IS za zunanjetrgovinsko dejavnost pa bo razpravljal o tezah za izdajo zveznega zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prometu blaga in storitev s tujino ter o analizi zunanjetrgovinske menjave SR Slovenije v letu 1968.
DC-9 NA BRNIKU
- SW." -
Kljub obilnim snežnim padavinam je včeraj popoldne pristal DC-9 na brniškem letališču
DC - 9 se je predstavil
Včeraj so na Brniku predstavniki letalske tovarne Douglas kupcem iz Ljubljane razkazali dvomotornega velikana
LJUBLJANA, 15. febr. — Potem ko so si v Beogradu ogledali potniško letalo na reakcijski pogon »douglas DC-9« predstavniki JAT, se je letalo, last italijanske družbe Al Ita-lia, danes predstavilo tudi predstavnikom najresnejšega jugoslovanskega kupca »AA« iz Ljubljane.
Čeprav so bili vremenski pogoji zelo slabi — na betonski stezi ljubljanskega letališča je bilo še ob 8. uri skoraj 40 cm snega — je bila steza do 11. ure očiščena in kapetan Gabrielli je varno pristal.
Seveda je vse prisotne najbolj zanimalo, kakšne so prednosti DC-9 pred boeingom 737, za katerega se nekateri v Beogradu tako ogrevajo in skušajo z vsemi silami preprečiti Adrii nakup dveh douglasov. Interesentom — zanimivo je, da se v pogovor novinarjev s predstavniki tovarne Me Donnell Douglas iz kalifornijske Santa Monice skoraj niso vmešavali predstavniki AA — so svojstva DC-9 pojasnjevali tehnični strokovnjaki Douglasa, ki jih je v Jugoslavijo pripeljal podpredsednik družbe za Evropo B. Oliveau.
Vsekakor je bil najglasnejši preiskusni pilot in inštruktor tovarne Roger Connant, ki bo seveda če bo AA le dobila dovoljenje za nakup DC-9, šest mesecev učil ljubljanske pilote krmarjenja novega letala. Sivolasi pilot je med drugim tudi povedal, da se je večina evropskih letalskih družb odločila za njihovega DC-9 in da je bilo od 564 letal tega tipa ob novem letu kar 146 v Evropi. Omenil je tudi številne prednosti DC-9 pred tekmeci enakega razreda. Ta čas je namreč DC-9 tisto potniško letalo srednjega razreda na svetu, ki je najbolj izpopolnjeno, kar v letalstvu pomeni hitrost, varnost, število potnikov in razmeroma cenene obratovalne stroške.
V razpravo na letališču, točneje povedano, kar v trupu letala, pa je naposled posegel tudi eden najstarejših jugoslovan-
skih zračnih kapetanov Forkapič:
»Ko smo pri AA razmišljali o nakupu modernega letala, se nismo odločili za DC-9 zato, ker smo štiri že imeli. Potrebovali smo hitro in ceneno letalo, ki bo omogočilo čarterski družbi 'kar največji izkupiček. In prav takšen je DC-9. Brez pristanka lahko pripelje na našo obalo turiste iz najbolj oddaljenih krajev Evrope, kar z njegovim tekmecem boeingom 737 večkrat ni mogoče.
Za DC-9 je v Evropi na voljo več servisov, medtem ko je za boeinge samo v Frankfurtu. In še nekaj bi omenil. Na Jadranu rado piha., bočni veter pa je bil od nekdaj nasprotnik pilotov. DC-9 bočnega vetra skoraj ne čuti, prav gotovo pa mnogo manj, kot ga čutijo njegovi tekmeci.«
Po tej nevsakdanji tiskovni konferenci je kapetan Gabrielli zapeljal povabljence na enourno vožnjo nad Slovenijo. V hipu se je DC-9 dvignil nad oblake in se po letu varno spustil na stezo. Ko so zarohneli motorji — med letom jih skoraj ni bilo slišati — se je DC-9 hitro ustavil.
»Tudi to je ena izmed prednosti DC-9 pred tistimi vrstniki, ki imajo motorje vpete pod krili,« je omenil inštruktor Roger Connant. »Medtem ko med pristankom pri letalih z motorji v krilih pilotu potisnejo sneg, vodo ali prah naprej in mu za-stro pogled, pri DC-9 in drugih letalih z motorji
Zgodovina Lackovega odreda
MARIBOR, 15. febr. — Dopoldne je bila v Mariboru razširjena seja odbora Lackovega odreda, na kateiem so sprejeli program dela. Posebno pozornost bodo posvetili zbiranju zgodovinskega gradiva o tej partizanski enoti, ki je delovala na dokaj širokem področju severozahodne Slovenije. Letos poleti bo tudi zbor aktivistov :n bivših borcev Lackovega odreda v Bemici na Kozjaku. Ob tej priložnosti bodo odprli novo šolo v tem kraju.
F. š.
Radijska igra
Velika igralska interpretacija
»Otrok« mlade angleške pi-steljice radijskih iger Shirley Jenkins, ki je v petek doživel prvo ljubljansko radijsko izvedbo, je poetičen tekst v preteritu. To pomeni; da je pripovedovan v prvi osebi kot spominsko vživljanje junakinje v dogodek, ki bi ga smeli v jeziku vsakdanje prakse imenovati prezgodnji i porod mrtvega embrija. Oblika pripovedi daje torej tekstu rahle epske poteze. Toda zares zelo rahle, kajti vživljanje nesojene mlade matere v čas katastrofe, katere dramatičnost je v naraščanju bolečine in spoznanja, da je vse izgubljeno, je čista lirika. Lirika zato, ker mrtvorojeni embrijo kot eden izmed neštetih v dnevni klinični praksi ni samo embrijo, temveč utelešenje samote, strahov in pričakovanj čisto konkretenga človeškega bitja — sanjani, a nedosanjani otrok, središče sveta za žensko, ki bi mu morala postati mati.
Mladi pisateljici se je, z drugimi besedami, posrečilo doživetje, kakršnih je na svetu natanko takih, kolikor je ; nosečih in rojevajočih mater, individualizirati: s pretanjenim samoopazovamjem, s poglobljenim prisluškovanjem v to prvo in zadnjo skrivnost narave in ne nazadnje z osebno pobarvanim poetič-
nim jezikom. Ko se njena junakinja vrača v to preteklost, se pred njenimi duhovnimi očmi zvrsti kalejdoskop občutkov — od čudno vsakdanjega rekonstruiranja spočetja, prek idiličnega sozva-njanja d:ozorevaj očega plodu s svetom, z drevesom kot simbolom rasti, do osuplo treznega in odsotnega, a varnost vzbujajočega zaznavanja bližine lotrokovega očeta in do bolezenskih blodenj ob pojavu prezgodnjih popadkov, ko se idilično drevo spremeni v viharnik, ki trga svoje korenine iz materinega telesa.
Res, izjemen in avtentičen vpogled v žensko psiho, ki pa nam gotovo ne bi bil tako blizu in toliko pretresljiv, ko nam ga ne bi posredlovala velika igralska interpretacija Štefke Drolčeve, ki je v naši izvedbi nastopila kot nosilka glavne oziroma edine osrednje vloge. Tega, kar je le-ta storila z registri svojega glasu, ni mogoče imenovati drugače kot izjemno popolna materializacija skrajnje senzibilno zaznavandh duševnih stanj. Moški glas (Andrej Kurent), ki si je zavestno prizadeval zveneti puščobno vsakdanje, pa se je predvsem sprevračal v brezosebnost, ni mogel vzdržati njenega partnerstva. Igro je režiral Hinko Košak, prevedel pa Janko Moder. JOŽE SNOJ
v repu trupa tega ni ...«
Mar nimamo pri nas letališča, kjer so taki pogoji nekaj vsakdanjega? Torej so strokovnjaki AA mislili tudi na tako malenkost, ki pa je marsikdaj lahko odločilna.
M. DERMASTIA
Biserna poroka v Mariboru
MARIBOR, 15. febr. — Dopoldne je bila v poročni dvorani na rotovžu posebna slovesnost. Zakonca Jožefa in Anton Pavlin sta slavila 60-let zakonskega žioljenja ozarama svojo biserno poroko-Anton Pavilin je že’ezniški upokojenec in rojen 1881. leta, medtem ko je soproga Jožefa gospodinja, rojena 1890. Zakonca Pavlin živita na šentiljski cesti. F. š.
Ustavno sodišče o
mariborskem odloku
Spremenjeni odlok mariborske skupščine o javnem redu in miru v skladu z ustavo
LJUBLJANA, 15. febr. — Lani je uredništvo lista Zveze mladine Jugoslavije »Mladost« iz Beograda dala pobudo ustavnemu sodišču Jugoslavije, naj oceni ustavnost odloka mariborske občinske skupščine o javnem redu in miru. Ustavno sodišče Jugoslavije je pobudo sprejelo, o njej razpravljalo na javni obravnavi, nato pa zadevo odstopilo ustavnemu sodišču SR Slovenije.
Tako skupščina občine Maribor kot tudi ustavno sodišče SRS sta namreč uveljavljala, da je za odločanje o zadevi najprej pristojno republiško ustavno sodišče. Sklicevala sta se na ustavno določbo, da v primerih, ko gre za ocenjevanje skladnosti nekega predpisa tako z zvezno kat z republiško ustavo ali zakonom, odloča najprej republiško ustavno sodišče in šele nato ustavno sedišče Jugoslavije. Republiško ustavno sodišče se je pri tem utemeljevanju svoje pristojnosti sklicevalo tudi na do'očbo republiške ustave, po ka-teri se določbe ustave SFRJ o svoboščinah, pravicah in dolžnostih človeka in občana neposredno uporabljajo v SR Sloveniji in uživajo sodno varstvo ter da so dejanja, ki se štejejo za prekrške zoper javni red in, mir za območje SR Slovenije določena tudi z republiškim zakonom.
Sredi lanokega novembra je repubdško ustavno sodišče sklenilo, da začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti omenjenega odloka. Hkrati pa je na predlog skupščine občine Maribor le-tej omogočilo, da sama uskladi svoj predpis z ustavo in zakonom.
Skupščina občine Maribor je decembra lani svoj odlok spremenila in dopolnila.
Ko je republiško ustavno sodišče ocenjevalo spremenjeni dn dopolnjeni odlok o javnem redu in miru, je ugotovilo, da ni v nasprotju z republiško ustavo in republiškim zakonom.
V obrazložitvi sklepa, s katerim je ustavno sodišče postopek ustavilo, navaja med drugim tudi naslednje:
Prvotno določbo odloka, s katero je bilo naloženo staršem in skrbnikom, da morajo skrbeti, da otroci in mladoletniki do 16 let starosti v zimskem času, to je od novembra do marca, po 20. uri dn v poletnem času, t. j. od aprila do oktobra, po 21. uri ndso brez nadzorstva na cestah in ulicah ali v javnih lokalih, je občinska skupščina spremenila taiko, da morajo starši oziroma skrbniki skrbeti, da otroci in mladoletniki v navedenem času' ne pohajkujejo po cestah ter se brez potrebe ne zadržujejo po lokalih. Za kršitev te določbe se enako, kot je to bilo že prvotno določeno, tudi po spremenjenem edioiku kaznujejo za prekršek, ki ga stori otrok ali mladoletnik — starši dn skrbniki, če so zanemarili svojo dolžnost vzgoje dn nadzorstva nad otrokom ali mladoletnikom, ki jim je zaupan v varstvo, vzgojo ali oskrbo.
Ustavno sodišče je bilo mnenja, da z odlokom predpisane dolžnosti staršev in skrbnikov, po katerih naj skrbijo za to, da otroci dn mladoletniki do 16 let starosti ne pohajkujejo po dolo-l čenem času po ulicah, ali se
brez potrebe ne zadržujejo v lokalih, ni mogoče šteti za omejitev svobode gibanja, ta je občanom zagotovljena po 51. členu ustave SFRJ dn jo je mogoče omejiti le na način in v primerih, naštetih v istem členu ustave, temveč kot ukrep, da se na območju občine zagotovita javni red in mir.
Prepoved pohajkovanja po cestah dn nepotrebnega zadrževanja otrok' dn mladoletnikov v lokalih v določenih nočnih urah tudi ne posega v pravice, ki jih imajo po določbah ustave dn zakonov otroci in mladoletniki. Pravice pa tudi dolžnosti in odgovornost otrok in mladoletnikov so namreč glede m njihovo starost že po narav; stvari po ustavi in zakonih različne cd pravic, doIžn~st! in odgovorn :sti polnoletnih občanov. Zato je po ustavi in zakonih za otroke in mladoletnike predvidena sk.b staršev in posebno varstvo družbene skupnosti.
■Republika skrbi za to, da sta zagotovljena javni red in mir v republiki. Na tem področju je med drugim izdala zakon o prekrških zoper javni red in mir. Prekrški po tem zakonu so dejanja, s katerimi se na nedovoljen način motita mir ali delo občanov, ovira izvrševanje pravic organizacij, o-groža splošna varnost ljudi dn premoženje ali javna morala, kvari zunanji izgled kraja ali kako drugače ogroža moralni način življenja. Po določbi tega zakona mladoletniki ne smejo obiskovati nočnih lokalov. Mladoletniki, ki še niso stari 16 let, ne smejo obiskovati takih prireditev (tanematografskih predstav in drugih predstav, veselic dn podobno), ta so javno razglašene kot mladini neprimerne. Ce stori mladoletnik prekršek, se kaznujejo njegovi starši oziroma skrbnik, če so zanemarili svojo dolžnost in niso skrbeli zanj.
Po ustavi SR Slovenije se v občana kot temeljni družbenopolitični skupnosti urejajo odnosi, ta imajo neposredni pomen za občane v občin:, varujeta zakonitost dn varnost ljudi dn premoženja ter zagotavljata javni red in mir. Zato je ustavno sodišče mnenja, da je občina — upoštevajoč krajevne razmere in izkušnje organov, ta jim je zaupana skrb za vzgojo in varstvo mladine — pristojna za učinkovito zagotovitev javnega reda in mira na svojem območju. Poleg ukrepov, ta jih je že dotočil zakon, lahko s svojim predpisom določi še druge in predpiše kaizmd za prekrške. Določba o pristojnosti občinskih skupščin, da sprejme predpis o prekrških je tudi v temeljnem zakonu o prekrških.
V sproženem ustavnem sporu so zatrjevali, da določbe odtoka niso v skladu z določbami ustave SFRJ. Zato je ustavno sodišče SRS zadevo poslalo ustavnemu sodišču Jugoslavije.	v. J.
SanoNjiravljanje železnic
—	m prvo konferenco

IgaBfcvMfcD*ant la. katere ab pae&tivne
sre* jmbe v poslovanju in upravljanju v za m jih letih na železnici kaj ©vira hitrejši gospodarski in samoupravni razvoj železnice lin. tudi nabasala povsem določno, (kaj morajo, narediti železničarji sami, kaj pa družbena skupnost, da se izboljša materialna osnova samoupravljanja in železnica popolnoma prilagodi sodobnim zahtevam in potrebam gospodarstva potnikov.
Na vseh dosedanjih razpravah v delovnih kolektivih, v sindikalnih organizacijah in organih samoupravljanja na železnici ter v pogovorih delegatov o konferenčnem gradivu in o sedanjih problemih železnice prevladuje mišljenje, da morajo delegata na konferenci težišče razprav usmeriti na štiri področja problemov, ta sedaj zavirajo nadaljnji razvoj železnice kot samoupravne in gospodarske organizacije, in sicer: ustvarjanje enakih pridobitnih pogojev, kot jih ima ostalo gospodarstvo in promet, ureditev prometnega sistema v Sloveniji in Jugoslaviji, delitev dohodka in oselbnih dohodkov na železnici ter s tem povezani razčiščeni ekonomski odnosi na vseh ravneh upravljanja na železnici, in pa železničarji v prizadevanjih za sodoben železniški prevoz, za sodobno poslovanje železnice v celoti.
Na včerajšnjem skupnem sestanku vseh delegatov, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in organov samoupravljanja, so v navzočnosti
Komemoracije na Krasu
Prebivalci Komna in Branika, zaselkov Tomačevica in Mali Dol se danes spominjajo tragičnih dogodkov pred 25-timi leti, ko so okupatorji iz maščevanja zaradi uspele partizanske akcije te vasi požgali, mnogo domačinov pobili in na stotine odgnali v koncentracijska taborišča.
Pred spomenikom padlih sredi Branika je bila dopoldne spominska svečanost. Govoril je Franc Kodrič, predsednik prosvetnega društva. Spominu padlihSso se lepo oddolžili tudi prebivalci Komna. Tu je spomin na hoteče dogodke obnovil ravnatelj osnovne šole Benjamin Le-nassi. Pred tem pa so odprli lepo urejeno likovno razstavo.	F. M.
delavcev prometa in zvez Jugo slavdje Jožeta Jagra, geme-ralpaga direktorja Skupnosti Jugosl ovanskih že-Vanje V ranjicana
k> prrrrtoninftn pepub&i-gfeega odbora Sindikata delavcev prometa ha zvez potrdili — kot so to predlagali v železniških kolektivih »oveni*© in Istre — da naj bo moto konference:	žeaeraičaaoji ▼ borbi
za kvaliteto deta in samoupravljanja. Pri tem so še posebej opozorili, da se konferenca ne sune izroditi samo v zahteve do družbene skupnosti, ne da bi

najprej temeljito razčistili, kaj so že in kaj morajo še narediti železničarji sami, da si izboljšajo materialni položaj in utrdij samoupravljanje. Ne se namreč smelo zgoditi, da bi na konferenci prevladovali drobni — čeprav za železničarje tudi pomembni problemi, a bistveni bi ostali pozabljeni.
POLDE OBLAK
Avtomatizacija v opekarnah
Ljubljanske opekarne so prenovile obrat Vič, ki ima sedaj avtomatizirano oblikovalnieo in umetno sušilnico
LJUBLJANA, 15. febr. Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič inž. Slavko Korbar je odprl v ljubljanskih opekarnah prenovljeno avtomatsko oblikovalnieo in novo zgrajeno umetno sušilnico v obratu Vič. Glavni projekt sta izdelali inž. Metka Gabrijelčič in inž. Majda Mozetič.
Direktor ljubljanskih opekarn Ignac Voljč je v otvoritvenem govoru poudaril, kaj bo modernizirani obrat pravzaprav pomenil v razvoju podjetja, v katerem bodo vse bolj zamenjavali fizično delo z avtomatizacijo:
Obrat Vič je v letu 1968 izdelal z SO zaposlenimi delavci 7,785.196 enot žgane opeke klasičnega formate, medtem ko bo letos s 45 delavci povečal proizvodnjo na 10 milijonov enot.
Z avtomatsko oblikovatotoo in umetnimi sušilnicami je zagotovljena neprekinjena proizvodnja, medtem ko je doslej sezonski značaj zmanjševal rentabilnost obrata;
Celotno podjetje je lani proizvedlo 44,392.270 enot žgane opeke, medtem ko je letošnja načrtovana proizvodnja 50 milijonov enot, tako da bodo ljubljanske opekarne po-! novno povečale fizični obseg proizvodnje na okrog 12 odstotkov.
Zanimivo je, da so v ljubljanskih opekarnah investirali za prenovljeni obrat že okrog 2,900.000 dinarjev lastnih sredo tev iz amortizacije in skladov. Temelje s>o zastavili 22. avgusta 1968, tako da je bil prenovljen obrat zgrajen v dobrih petih mesecih, obenem pa v dosedanjem obratu niso zaustavili redne proizvodnje niti en sam dan. Povprečni osebni dohodek v ljuhljansMh opekarnah je v letu 1968 znašal 1039 dinarjev, medtem ko so bili minimalni osebni dohodki 600 dinarjev. Z nadaljnjim povečanjem obsega proizvodnje v obratu Vač, v katerem je doslej prevladovala nižja stopnja tehnične opremljenosti, bodo dosegli boljše finančne rezultate in delavski svet bo razpravljal o predlogu, da bi zvišali minimalni osebni dohodek na 700 dinarjev.
Statistika o lanskoletnih uspehih v Ljubljanskih opekarnah je prav tako ilustracija, kako je modernizacija posa-
meznih obratov vplivala na njihove delovne rezultate:
Fizični obseg proizvodnje v enotah žgane opeke: Indop 11,201.423, Opeka 11,153.903, Vič 7,785.196, Brdo 7,510,160 in Obnov 6,741.588. Podjetje: 44,392.270.
Fakturirana retEteacijp v dinarjih: Indop 3,990.586, Opeka 3,307.533, Vič 2,787.439,
Brdo 2,491.092 in Ofarov 2,113.689. Podjetje: 14,690 388.
Povprečni mesečni osebni dohodki: Indop 1079,00, Opeka 1003,79, Obrov 928,25, Vič 924,03 ta Brdo 890,41. Podjetje: 1039,29.
Razumljivo je, da so bili v obratih Indop in Opeka, ki so biili doslej tehnično bolje opremljeni, precej višji povprečni osebni dohodki, čeprav je bilo v ostalih obratih obračunanih tudli do 50 odstotkov več osebnih dohodkov. Modernizacija in avtomatizacija pač vedi k boljšemu finančnemu učinku.
ACO PASTERNJAK
Povprečni osebni dohodek zaposlenih v cinkarni je bil lani 900 dinarjev. Največ ji problem pa so nizki dohodki fizičnih delavcev z 600 do 700 din. že dlje časa so osebni dohodki v tem podjetju nespremenjeni, ker podjetje ne ustvarja dovolj dohodka za ustrezneše nagrajevanje po vloženem delu.
V cinkarni so na neurejene sistemske probleme, ta pogojujejo takšno stanje, že dlje časa opozarjali. Lani na primer se je bruto produkt povečal za 27 milijonov ali za 14,3 odstotka in to ob nespremenjenem številu zaposlenih. Celotni dohodek so uporabili za osebne dohodke. Zaradi naraščanja proizvod-nih stroškov pa ni ostalo denarja, da bi za večjo produktivnost tudi povečali osebne dohodke. Samo pri izvozu, ta znaša več inot 6 milijonov dolarjev, nastane med carinami in premijami za 16 milijonov izgube. Cinkarna izvaža več kot 85 odstotkov
KREDITNA BANICA IN HRANILNICA LJUBLJANA
razglaša
naslednja prosta delovna mesta:
1.	SVETNIKA
v direkciji za organizacijo in elektronski računski center
2.	INTERNEGA KONTROLORJA
v odseku odplačil dolgoročnih kreditov
3.	ŠEFA
odseka industrije in konsignacije v deviznem režimu
4.	TREH STROJEPISK
5.	ADMINISTRATORJA
6.	STROJNEGA SALDAKONTISTA
7.	LIKVIDATORJA
8.	DEVIZNEGA BLAGAJNIKA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod tč. 1.: visoka šolska izobrazba in 12 let prakse,
pod tč. 2.: višja ali srednja šolska izobrazba in 8 ali 10 let prakse,
pod tč. 3.: višja šolska izobrazba in 10 let prakse,
pod tč. 4.: strokovni izpit,
pod tč. 5.: srednja šolska izobrazba in 4 leta prakse pod tč. 6.: srednja šolska izobrazba in 4 leta prakse pod tč. 7.: srednja šolska izobrazba in 4 leta prakse pod tč. 8.: srednja šolska izobrazba in 8 let prakse
Prekinitev dela v cinkarni
Upravičene zahteve delavcev celjske cinkarne za večje osebne dohodke
CELJE, 16. febr. Delavci v valjarni celjske cinkarne so včeraj popoldne in danes prekinili delo. Le-tem so se s prekinitvijo dela pridružili še izdelovalci čašic za baterije, delavci notranjega transporta in mehanične delavnice. Glavni vzrok za takšno obliko protesta delavcev v cinkarni so nizki osebni dohodki, ki močno zaostajajo za osebnimi dohodki v drugih organizacijah.
svojih izdelkov na konvertibilna tržišča.
Pogoji gospodarjenja v barvasti metalurgiji so ob veljavnih inštrumentih ta konkurenčnem boju na zahodnih tržiščih izredno težki. Obširen elaborat o težavah, na katere naletava cinkarna spričo teh vprašanj v svojem gospodarjenju, je vodstvo podjetja že posredovalo pristojnim zveznim organom. Štrajk delavcev v metalur-štah obratih cinkarne je nedvomno resno opozorilo, da je potrebno problem te panoge trezno obravnavati in ustvariti pogoje, ta bodo omogočili delavcem za težko delo tudi ustrezno plačilo, podjetju pa trajnejšo perspektivo v razvoju.
Ob dogodkih v cinkarni se je dopoldne sestal politični aktiv občine skupaj s predstavniki cinkarne. Z vso zavzetostjo so obravnavali resni položaj v tem podjetju z več kot dva tisoč zaposlenimi. Zahtevo delavcev v cinkarni so ocenili kot povsem upravičeno. Vsi podatki o poslovanju v minulem letu namreč kažejo povečano produktivnost in del te produktivnosti bi se nedvomno moral odražati tudi v povečanju osebnih dohodov.
Zaenkrat so sprejeli sklep, da se zaposlenim v cinkarni s prvim februarjem povečajo osebni dohodki za 20 odstotkov, seveda različno za posamezne kategorije. Toda to je ukrep, za katerega še trenutno ni polnega finančnega kritja. Kakšna dva milijona več sredstev za osebne dohodke bi cinkarna ob zastavljenem proizvodnem programu v letu 1969 še zmogla, razliko do 6 milijonov din, kolikor je potrebno za to povečanje, pa naj bi pridobili iz olajšav pri izvoznih instrumentih. Samostojno kolektiv oinkame problema dohodkov kljub stalnemu povečanju storilnosti ob obstoječih predpisih ne more zadovoljivo rešiti.
| Da bi že danes kolikor je ; pač mogoče, normalizirali sta-! nje v proizvodnih obratih, se bodo popoldne sestali v ! cinkarni člani izvršnega od-I bora sindikata, organizacije j zveze komunistov upravni j odbor podjetja in vodstveni j kader. Zaposlene, ki prihaja-I jo na delo v izmenah, bodo | sproti seznanjali s sprejeti-! mi stališči. Tako proizvodni ! proces ne bo preveč trpel, j Za ponedeljek zjutraj pa je I sklican v Celju posvet poli-j tičnega aktiva cinkarne in j predstavnikov celjs.ce občine i s predstavniki republiškega izvršnega sveta in gospodarske zbornice. Tu bodo te-meljito proučili ukrepe, ki naj v bodoče zagotovijo barvni metalurgiji normalnejše pogoje gospodarjenja.
Ponudbe s kratkim življenjepisom in dati pošljejo na naslov: Kreditna banka Šubičeva 2, direkcija personalnih zadev.
Rok za prijave je 8 dni po objavi.
dokazili o šolski izobrazbi naj kandi-ta hranilnica Ljubljana, Ljubljana,
1423
FRANJO KRIVEC
OGLAŠUJTE V DNEVNIKU
-DELO"
Mnenja drugih
O Srednjem vzhodu
Klelo Joik &mc#
New Tork
»Izrael je pravočasno prispeval svoj delež \x obnovljenim prizadevanjem velikih sil, da bi pospešile razreševanje krize na Srednjem vzhodu, s tem, da je odložil registracijo arabskih podjetij v Jeruzalemu in z izjavo premiera Eškola, da njegova vlada ne namerava obdržati nobenega naseljenega področja na zahodnem bregu Jordana. Vsak izraz izraelske pripravljenosti, da vrnejo zasedena ozemlja, povečuje možnosti za mir.
Toda naj je bil Eškol pri obravnavanju tega problema še tako zadržan, očitno je šel dlje kot so pripravljeni iti mnogi Izraelci. Nekateri člani vlade, ud zahtevajo, naj Izrael obdirži zasedena ozemlja, so ostro kritizirali premierove besede, čas je, kot je zapisal izraelski list Maariv, da izraelska vlada izoblikuje jasno in dosledno politiko glede tega vprašanja.«
Sire J3aHtj žEcIegraph
LONDON
»Po arabsko-izraelski vojni junija 1967 je obstajalo upanje, da bi neposreden
dialog med obema stranema lahko pripeljal do mirovnega sporazuma. Izrael je bil pripravljen na to. Toda odtlej je uvidel, kako težko je držati pod okupacijo arabska ozemlja. Zato ni čudno, da je bil Eškol v nedavnem intervjuju pripravljen omeniti tista področja, ki bi jih Izrael hotel zadržati v okviru dokončne rešitve in da je pozval k neposrednim pogovorom.«
EfmivnonAi.
jKetalb cflčiifes 3ftibum
PARIZ
»Pozornost štirih velikih sil je usmerjena proti Srednjemu vzhodu. Arabske vlade to čutijo, da njihove poteze spremlja nova vlada v VVashingtonu, ki previdno reorganizira svojo zunanjo politiko kakor tudi Rusi, ki so v zadnjih petnajstih letih napravili na Srednjem vzho. du velik korak 'naprej, tako politično kot gospodarsko. Arabske vlade se tudi zavedajo prizadevanj Francije^ da bi izvlekla čim večjo korist iz embarga na prodajo orožja Izraelu. In naposled arabskim politikom nd neznano, da se Britanci bolj kot kdorkoli drug zavzemajo za rešitev krize na Srednjem vzhodu, ker jih je za-I pora Sueškega prekopa naj-| bolj prizadela.«
O Nixonu v Evropi
COMBAT
PARIZ
Nixon bo skušal znova oživiti atlantski duh, toda ne zaradi strateških raalogov. Hladna vojna je zdaj samo še spomin in bo imel izlet predsednika Nixona predvsem politične in gospodarske posledice. Zanimivo bo predvsem to, kako se bo to potovanje dotaknilo usode Evropske gospodarske skupnosti.
Skupni trg gre skozi te-žavno obdobje, Nixon pa bo skušal vplivati nanj tako, da bi okrepil ameriško-ev-ropsko skupnost.
„IL GIORNO"
MILANO
Stališča Združenih držav se ne razlikujejo resno od italijanskih in britanskih, pač pa bodo Nixonovi razgo-
vori z zahodnimi Nemci najbolj težavni. To izvira iz dejstva, da še niso sprejeli sporazuma o neširjenju jedrskega orožja m bi se še radi pogajali o njem, pa tudi iz dejstva, da se sleherno ameriško popuščanje pred zahodno nemškimi zahtevami spreminja v element zavlačevanja in ovire pri obnovitvi strateških razgovorov s Sovjetsko zvezo.
.vrankfuriff	—
Keue Presse
------—Venera! Amciocr- ... ■ —
FRANKFURT
Pot predsednika Nixona bo malce drugačna, kot je bilo predvideno pred nekaj dnevi. Njegova prva postaja bo Bruselj, sedež glavnega stana NATO, in ne Pariz. To prioritetno zaporedje je pomembno. Nixon je gotovo zelo zainteresiran za obnovo normalnih in prijateljskih odnospv , s Francijo, toda NATO ima prednost.
O Pakistanu
St
PARIZ
»Resnični problem je v tem, v kolikšni meri bo šef države pripravljen demokratizirati ustavni sistem, ki temelji na posrednih volitvah, sistem, ki je dal v zadnjih letih Pakistanu stabilno in
razmeroma učinkovito administracijo. Vsi Pakistanci morda niso pozabili neverjetnega kaosa, v katerega je pred desetimi leti zabredel parlamentarni režim. Toda nove generacije, zlasti mestne, danes zahtevajo obnovitev klasičnega parlamentarizma in ustanovitev resničnega federalnega sistema, ki ne bo zanemarjal Vzhodnega Pakistana.«
O Berlinu
St DfoitJt
PARIZ
»Izjava Melvina Lairda, ki je kljub nekaj dobrim besedam v grobem rekel, da se to »Washingtona ne tiče«, potrjuje, da zavezniki niso bili navdušeni nad odločitvijo Bonna, da bodo volitve v Zahodnem Berlinu. Vendar
pa so tri zahodne države z zmerno izjavo potrdile solidarnost z ZR Nemčijo. Malo verjetno pa je, da bi bili London, Pariz in Washing-ton pripravljeni storiti kaj več kot to.
Zahodna Nemčija se je odločila za volitve v Berlinu v času, ko se igra odločilna partija o sporazumu o prepovedi širjenja jedrskega orožja.
Cedemonta
VITAMINSKI NAPITEK Z OKUSOM POMARANČE
PROMONTA
HAMBURG
elcc
BEOGRAD
CUMMINGS:
STARE BAJTE
S. ^RADUATION I X CEREMONY I
— Prisrčne čestitke, študentje! Čeprav je bila univerza petdesetkrat zaprta, oseminštiridesetkrat zasedena in je doživela petindevetdeset stavk, vam je uspelo diplomirati že s 70 leti...«
»Daily Express«, London
Nesocialistično Falangistične
čaščenje tujega
Zakaj imajo številni bolgarski izdelki napise samo v latinici
noči v Madridu
Izjemno stanje v Španiji vzbuja čedalje hujši odpor in napetost
številne in različne so oblike nacionalnega nihilizma, odrekanja in podcenjevanja domačega, bolgarskega. Najbolj prihaja to do izraza v poniževanju nacionalnega dostojanstva Bolgara, v zanikovanju herojske preteklosti in slavne sedanjosti našega naroda, v podcenjevanju uspehov, ki jih je dosegla naša domovina...
Nacionalni nihilizem cveti tam, kjer prihaja do politične ravnodušnosti, kjer oto-peva razredni kriterij za ocenjevanje vsakega pojava v našem razvejanem življenju. Popustljivost do števil-
nih oblik nacionalnega nihilizma je škodljiva. To zavira prizadevanja za vzgojo delovnih ljudi v gorečem patriotizmu, v ljubezni do vsega domačega, do zmag našega naroda na poti k socializmu.
Deveti kongres partije je partijskim organizacijam zadal nalogo, da izkoreninijo vzroke m pogoje, ki porajajo nihilizem in da hkrati široko popularizirajo uspehe dosežene v letih ljudske oblasti.
Naša socialistična domovina se ima s čim ponašati. Danes Bolgarija trguje z več kot 100 državami. Ljudje iz najbolj naprednih držav nas obiskujejo, da bi občudovali lepote naše narave, da bi se spoznali z globokimi socialnimi in duhovnimi preobrazbami. Mnogi prihajajo, da bi preučili naše izkušnje in jih presadili v svoje dežele. Kljub takemu naraščanju moči in presenetljivemu napredku domovine pa se tu in tam še najde kdo, ki se poniževalno klanja pred tujim. Pa ne samo to. Na pobudo nekaterih gospodarskih voditeljev so etikete na 'bolgarskih izdelkih v tujini — na strojih, tekstilu, kožnih
izdelkih, tobaku, konzervah in mnogih drugih — največkrat samo v latinici. To je izraz manjvrednostnih občutkov, napačno pojmovanih trgovskih pomislekov, kar vse je bilo tako značilno za kapitalistično Bolgarijo.
Lanskoletni plovdivski velesejem je pokazal, da se Bolgarija uspešno meri z državami, ki imajo dolgoletno zgodovino industrijskega razvoja in modernega obdelovanja zemlje. In vendar tudi tu pomemben del napisov na izdelkih ni bil v bolgarskem jeziku. Je mar prav, da ima vse bolgarsko blago, ki je namenjeno izvozu, napise samo v latinici? Zakaj naš traktor »Bolgar«, ki je znan tudi že v tujini, na obeh straneh nosi napis samo v latinici? Zakaj je tako z mnogimi izdelki »Bulgarpioda«, »Vinproma«, tekstilne, usnjarske, obutvene industrije itd? Podobna eanikmost prihaja do izraza tudi v etiketah na mnogih izdelkih, ki se prodajajo na domačem trgu. Še nekaj več. Tovarna sanitetno ga porcelana na Kaspičanu nosi ime Georgija Dimitrova. In kako je mogoče združiti patriotizem tega velikega Bolgara z emblemom nad vhodom v tovarno, na katerem je njegov portret in napis v — latinici? Neopravičeno in neodgovorno zamenjavanje domače abecede s tujo je nedopusten in z ničemer opravičljiv pojav, ki priča o nihilističnem odnosu do naše starodavne kulture in pismenosti ...
Težak je boj proti nacio-nalnemu nihilizmu in klanjanju tujemu. Treba je vsak dan razkrinkavati buržoazno ideologijo, da niti en sam pojav brezdomovinskega nihilizma ne bi ušel pozornosti partijskih in družbenih organizacij. Ena od močnih preprek diverzije je vzgoja delovnih ljudi in mladine v gorečem socialističnem patriotizmu in ljubezni do domovine.
MADRID — Človek, ki bi ga moral srečati v petek zjutraj, ni prišel. Čakal sem ga v prijateljevem stanovanju, ki ga tudi ni bilo doma, medtem ko je njegova žena nekoliko nervozno pripravljala kavo. Potem se je prijatelj vrnil in se opravičil: Človeka, ki sem ti ga mislil predstaviti, ne bo, ker so ga ponoči skupaj z nekaterimi tovariši aretirali v »Comisiones obre-ras«. Tako sem že drugič, odkar sem prišel v to Španijo v izjemnem stanju, začutil od blizu smrad po zažganem. Zaduhal sem ga prejšnji dan v cerkvi Nuestra Senora de la Montana, kamor sem šel
Espresso
iskat župnika M&riana Gamo, ki je skupaj z Juanom Antoniom Bardemom in drugimi predložil oblastem dossier o mučenjih na policiji, ki ga je podpisalo 1300 intelektualcev. Toda Don Mariana ni bilo. šel sem ga iskat na dom. Potrkal sem na vrata. Dvakrat. Cez čas se je pri vratih pokazal moški, ki je izgledal kot duhovnik. Don Mariano? Ni ga. Kdaj je odšel? Ne ve. Kdaj se bo vrnil? Ni mu povedal. Razumel sem, hvala.
Osmojena sled drži skozi krožek prijateljev UNESCO (eden od grehov, da so razširili nekaj izvodov deklaracije OZN o človekovih pravicah), skozi domove pisateljev, urade založnikov, kulturna združenja, uredništva časopisov in revij, ki so v preteklih mesecih nekoliko svobodneje razpravljali o političnih problemih. Samo iz katoliške skupine »Cuademos para el dialogo«, ki je blizu ministru za vzgojo. Joaquinu Gimenezu Ruizu, manjkajo štirje uredniki. Zaenkrat so prizanesli samo voditeljem tolerirane opozicije (toda do kdaj?), ker se boje še večjega škandala. Dva Gimenezova asistenta z univerze sta v konfinaciji. V komfinacaji je tudi odvetnik Raul Morodo, tajnik Tiema Galvana, najbolj vplivnega predstavnika demokratičnih socialistov.
Pred nekaj dnevi je delavska komisija Madrida v več tisoč letakih, ki so jih raztrosili po delavskih predmestjih, naslovila poziv delavcem. Tak letak mi je pokazal mož, ki ga nisem več videl, človek brez imena, ki so mi ga pred, stavili kot »prijatelja« in ga nisem vprašal, kateri stranki pripada, kajti tega se v Španiji komunistov ne sprašuje. Nekaj vrstic razlage vzrokov izjemnega stanja: sindikalno gibanje v Asturiji in Sevilji, gladovne stavke političnih jetnikov, ki so jih po cerkvah podpirale ženske, pobude odvetnikov, univerza ... In nato navodila: strniti vrste, nadaljevati odprt boj: za svobodo zoborovanj v tovarnah, za amnestijo političnih jetnikov, za ukinitev policijske politi-tične brigade. Vprašam: Boj, kako? Odgovori: V tovarnah. Cesto prepuščamo študentom. Danes ni realističen takojšen frontalni spopad. Potrebno je še delo, da se pri ljudeh zbudi več občutljivosti. Prekinitve dela in obstrukcioni-zem v tovarnah. To bo povzročilo manj silovito reakcijo kot manifestacije. V Madridu je dva do tri tisoč prekaljenih članov. Ne smemo dopustiti, da bi jih pozaprli, temveč moramo uspeti, da se bodo združili z delavsko bazo v enotno akcijo. Zato je važno delo na zborovanjih v tovarnah, ki jih ni lahko sklicati. Delavci veliko tvegajo. Ce pridejo na črne liste, lahko ostanejo brezposelni do konca režima.«
V teh nočeh so se v predmestjih Madrida spet pojavile akcijske skvadre. Pripovedoval mi je o ljudeh, ki sem jih bil že videl, da so aretirani, o drugih, ki sem jih želel videti, pa jih ne bom. Povedal mi je, da so v predmestjih fa-langisti, ki vodijo policijo pri nočnih aretacijah. Ali pa krožijo po ulicah v dvoje in da so duhovniki pritiskali na škofe, da bi se izjavili proti izjemnemu stanju. Toda oni večer, ko so nekateri čakali v predsobi madridskega nadškofa Mircilla, so ga videli, ko je prišel iz svoje sobe pod roko z ministroma Frago in Solisom.
Previdni in neprevidni Liao Hu-šu
Kitajski odpravnik poslov v Haagu je zaprosil za azil na Zahodu
Vsi, kd so poznali odpravnika poslov kitajskega veleposlaništva v Haagu Liao Hu-šuja, pravijo, da je bil vljuden toda previden človek.
Enkrat je pozabil na svojo vljudnost. To je bilo 18. julija 1966, ko je sredi dneva ugrabil iz bolnišnice Rdečega križa rojaka inženirja Hu Cu-caja, ki je bil ranjen v še nepojasnjenih okoliščinah, ga vrgel v avtomobil in se vsedel nanj.
Dne 24. januarja zjutraj je Liao Hu-šu pozabil na previdnost. Ob sedmih zjut. raj se je javil na glavni policijski postaji v Haagu in osuplemu komisarju povedal, da se je odločil ostati na Zahodu. Zelo vljudno je navrgel: »Hvaležen vam bom, če se boste pobrigali za mojo varnost.«
»Nekje na Nizozemskem« so ga zasliševali cel teden. Prevzeli so ga ljudje od CIA in kitajski diplomat je odšel v ZDA; odtlej je afero zagrnila zavesa molka, v javnosti pa krožita dve domnevi.
Eni pravijo, da Liao Hu-šu ni »dirigent« v kitajskem obveščevalnem orkestru v Evropi; da je dovolj star in rutiniran uradnik in da ima zato vse razloge, bati se vrnitve v Peking, kamor so ga poklicali, da bi opravil avtokritiko.
Drugi pa trdijo prav nasprotno, namreč, da je Liao Hu-šu »visoka živina«. To, kar bo izpovedal — pravijo — bo zadalo hud udarec kitajski obveščevalni službi v Evropi.
Nekaj je gotovo: še noben Kitajec tako visokega ranga ni ostal na Zahodu. Doslej sta dezertirala dva kitajska diplomata:	eden iz Sirije,
L’EXPRESS
drugi iz Skandinavije. Toda oba sta bila nižja uslužbenca na veleposlaništvu.
Nd znano, da bi Kitajci imeli vohuna, čigar sla. va bi bila enaka slavi Mata Hari, Richarda Sorgeja ali Rudolfa Abela.
Maoistična doktrina o »revolucionarna ljudski vojni« zmanjšuje pomembnost obveščevalnih podatkov vojaškega značaja. Kar pa zadeva politične informacije, se Kitajci najbolj zanesejo na analize, ki jim jih pripravijo njihovi diplomati.
Kitajski centri za znanstvene in gospodarske raziskave pa so tako in tauco naročeni na vse publikacije, ki izhajajo v Evropi in Arne-riki.
Tujih agentov na Kitajskem je najbrž več kot kitajskih agentov v tujini. Tuji agenti prihajajo na Kitajsko iz Hongkonga ali s Tai-vana in delajo za Cangkaj-š-ta, ali naravnost za Wa-shdngton. Včasih jih razkrinkajo in javno postrele.
Med kulturno revolucijo so na radiu Taipeh (Taivan) prebrali vsebino raznih razglasov rdeče garde že nekaj ur potem, ko so jih rdeči gardisti razobesili na pekinških ulicah; veliko prej, kot so tuji dopisniki o njih vsebini obvestili svoje redakcije. Kitajci se torej lah. ko od tujine še vellco naučijo, kar zadeva špionažo; ni pa gotovo, če se bo inozemstvo veliko naučilo od Liao Hu-šuja.
Židje v arabski sredi
»Diaspora« v arabskih državah živi žalostno življenje
»Moj bratranec, ki so ga obesili, je bdi dober človek. Nekaj najpomembnejših mož v Iraku je prihajalo v njegovo trgovino. Bil je zelo, zelo daleč od politike.« To je povedal Benjamin Aharon, star 51 let, ki je odšel iz Bagdada v začetku petdesetih let, kakor je storilo nad 100.000 drugih Židov, in zdaj živi v Izraelu. Čeprav je njegova družina stoletja živela v Bagdadu in Basri, ni imel nobenih pomislekov, ko je odhajal. »Vse nas so sumili, da vohunimo za Izrael, toda storili nismo nič, prav nič. To so nacisti.« Dva tisoč petsto Zidov, kd so še ostali v Iraku, živi zdaj pod strahovlado. Vsi morajo imeti posebne osebne izkaznice, nihče izmed njih nima potnega lista. Telefone so jim pobrali, pošto jim odpirajo, obrt so jim vzeli in bančne račune zamrznili. Le malo jih je še zaposlenih in vse skrbno nadzoruje policija.
Obešanja v Bagdadu so bridko opozorila na žalostno usodo več tisočev Zidov, ki še vedno živijo v arabskih deželah, in Izrael je
začel odločen propagandni in diplomatski boj, da bi jih zaščitil. Ti Židje so preostanek velike diaspore — razselitve Židov in Jeruzalema,
SASON HADURI — veliki rabin iraških Židov
ko je leta 586 pred našim štetjem babilonski kralj Na-bukadnezar zavzel njihovo prestolnico. Stoletja so Židje in Arabci živeli dokaj mimo drug poleg drugega. Čeprav so z Židi na splošno ravnali kot z manjvrednimi državljani, so jih spoštovali kot »ljudstvo iz Knjige«. Uspevali so kot trgovci, obrtniki in učenjaki. Ena izmed žena preroka Mohameda je bila Židinja. Žid je bil tudi poslanik Haruna al-Rašida pri Karlu Velikem, Maimonddes pa je bil dvomi zdravnik velikega sultana Saladina. šele v dvajsetem stoletju so se začela trenja, ki so zdaj dosegla vrh. Z nastankom Izraela leta 1948 je na tisoče Židov jelo zapuščati svoje stoletne arabske domovine. Za kakih 75.000 Židov, ki so še ostali v arabskih državah, je postajalo življenje v zadnjih letih čedalje hujše.
Sirija, Egipt in Libija se približujejo Iraku, kar zadeva trdo ravnanje z Židi. Pri 5000 Židih, kolikor jih je po splošnih ocenah v Siriji, so na dnevnem redu nenad-
ne hišne preiskave in samovoljne aretacije. Židje so na splošno stisnjeni v gete in vsi morajo imeti osebne izkaznice z besedo »Zid« vtisnjeno z rdečim črnilom. Do služb in potnih listov zelo težko pridejo. Ce kdaj Židu dovolijo oditi, mora pred odhodom deponirati 5000 dolarjev, ki jih dobi nazaj, ko se vme. Za marsikoga je to majhna cena za priložnost, da lahko odide.
TIME
(Naw York)
Maloštevilne Žide v Egiptu vztrajno nadlegujejo. Ostalo jih je še tisoč in domnevajo, da so vse poglavarje družin in mlajše moške strpali v ujetniško taborišče Abu Zaabal pri Ismaliji. Zaprti so v tesnih celicah, ne dovoljujejo jim obiskov, jih pogostokrat pretepajo in slabo hranijo. (Op. ur. — Londonski tednik Eoonomist takole opisuje položaj Zidov v Egiptu: Položaj tisoč Židov, ki so še ostali v Egiptu, ni nobena skrivnost — ni nevaren, pač pa žalosten. Pred vojno 1967 se je velika židovska skupnost v Egiptu skrčila na 2500 oseb, v glavnem so se izselili po bojih na Sinaju in ob Suezu leta
1956. Takoj po vojni so aretirali 500 poglavarjev židovskih družin. Leto pozneje se je večina Zidov s tujimi potnimi listi in nekaj drugih izselila. Septembra 1968 so izseljevanje ustavili. Zdaj je 223 Egiptovskih Židov v ječi. Potem so še člani njihovih družin (skupno tisoč).
V	Libiji je razjarjena drhal pobila 20 Židov po šestdnevni vojni. Oblasti, ki so postale nenadoma zaskrbljene, so dovolile 3500 Židom oditi. Ostalo jih je slabih tisoč in mnogo izmed teh je, kakor poročajo, zaprtih.
V	bistvu se je staro arab-sko-židovsko sožitje ohranilo v Libanonu, kjer bejrutska vlada razmeroma milo ravna s svojimi 7000 Židi. »Nimamo se nad čim pritoževati,« pravi voditelj židovske . u.mpnosti v Bejrutu. »Zakaj naj bi šel v Izrael?« je vprašal židovski trgovec z nepremičninami. »Tisti ljudje v Izraelu so dejansko socialisti, veste.« Maroških 50.000 Židov se kar dobro razume z državo. Lahko se izseljujejo in preganjanja skoraj ni. 10.000 Židov v Tuniziji živi mimo. V Alžiriji je samo kakih 1000 Židov, toda kljub vladni nepopustljivi politiki do Izraela, jih ne preganjajo. V Saudovd Arabiji in Jordaniji ni nevarnosti, da bi jih preganjali: vsi Židje so odšli.
Sedem
dni
Piše: Vida Hreščak
»Nismo varuhi resnice ...«
Kronike minulega tedna si prav gotovo ne bi bilo moč zamisliti brez obravnave kongresa italijanske Komunistične stranke. Kongres v tem času sicer še ni končal svojega dela, toda tiste komponente, ki zaslužijo pozornost, so se doslej že dovolj jasno izrazile. Zaradi obširnih dnevnih poročil, ki so pozornemu bralcu lahko ustvarila dovolj jasno podobo, se skoraj ni treba spuščati v ocenjevanje, ki v tem hipu tako in tako ne bi moglo biti kaj več kot preliminarno, zakaj za podrobnejše analize je vendarle potrebna vsaj majhna časovna odmaknjenost. Navzlic omenjeni temeljni poučenosti bralcev, pa bi bilo bržčas le umestno ponoviti nekatere značilnosti. Kot prvo takšno mednarodno komunistično srečanje po češkoslovaških dogodkih, a pred že tako dolgo načrtovanim posvetovanjem KP v Moskvi, je bila »temperatura« v Bologni za sovjetske voditelje pravzaprav ugodnejša, kakor so smeli upati. Pri tem seveda izvzemši stališča, ki so jih izrazili Romuni, mi in Italijani sami. Določeno mero razočaranja so Rusi doživeli morda le, kar zadeva KP Italije (ker so v bistvu vedeli, da bo stališče omenjenih treh partij odklonilno in kritično), ki tokrat ni več uveljavila taktike blage dvoumnosti, s katero si je pred leti še znala »pomagati« na posameznih mednarodnih komunističnih srečanjih. Tokrat Italijani svojih kritičnih gledišč niso zavili v svilen papir in v rožice. Ko sem torej omenila bilanco, ki je za Sovjete razmeroma ugoda, sim imela pred očmi predvsem predstavnike drugih partij, ki celo na takšnem političnem »ozadju«, kakršno so ustvarili italijanski delegati na kongresu, in potem ko so slišali Longov referat in izvajanja drugih diskutantov, niso korigirali svojih poslanic. Seveda pri tem ne pozabljam, da ao splošno linijo pozdravnih govorov gostov kongresa določili na sestankih nacionalnih partijskih vodstev še pred odhodom v Bologno, pa si je odposlanci pač niso upali vsaj malo revidirati in uskladiti s tokovi. Gledana s tega vidika — in samo s tega — perspektiva moskovskega posvetovanja zato za Ruse niti ni tako slaba.
Ce so nas taka pričakovanja lahko nekolikanj razočarala, pa to razočaranje morda odtehta očitno globok in pozitiven razvoj, ki ga nenehno doživlja KP Italije. Pri tem ne mislim toliko na konstruktivno evolucijo, kar zadeva ocenjevanje mednarodnih tokov in odnosov, marveč na doseženi napredek, kar zadeva njegovo vlogo in mesto na domačem terenu. Iz številnih izjav bi iztrgala le dve, ki sta me zlasti navdušili, čeprav ne ■pozabljam, da so jih dali predstavniki partije, ki nima v svojih rokah oblasti in ki deluje v državi z večstrankarskim sistemom, kar ji vsekakor nalaga upoštevanje takšne stvarnosti. Toda ali bi bilo res nesmiselno tudi v državah z enostrankarskim sistemom upoštevati mogočo konkretno razprtost pahljače notranjepolitičnih razpoloženj, čeprav se ta razpoloženja niso organizirala v posameznih strankah?
V svojem vseskoz zanimivem referatu je Longo jasno poudaril: »Ne mislimo, da smo varuhi resnice, ne mislimo, da smo edina sila napredka. Včasih nismo niti vodilna sila napredka...« in drugi aksiom, ki ga je izrekel Ga-luzzi, ko je pojasnjeval vzroke za različno dojemanje bistva aocializma, ki niso posledica različnih objektivnih okoliščin, v katerih živi neka stranka. Galuzzi je pribil: »Za nas moč socializma ne izvira iz moči armade in države, marveč iz demokratične ljudske podpore.«
Oba citirana stavka seveda ne odkrivata Amerike. Pred Italijani ju je vsekakor izgovoril že marsikdo, le da je ostalo samo pri deklaracijah. Ker sta bila izgovorjena v sedanjem političnem trenutku, pol leta po invaziji v CSSR in po obširnih polemikah, ki jih je sprožila, v katerih ni manjkalo znanih doktorinamih »obogatitev« socialistične teorije, dobivata ti dve manifestaciji prepričanja italijanskih komunistov čisto poseben smisel in pomen. Ce sta danes razmeroma pionirska v okviru svetovnega komunističnega gibanja, to prav gotovo ne bi smela ostati, če naj se krepi in širi socializem kot svetovni sistem.
Manevri »pro domo sua«?
Mimo italijanskega kongresa v minulem tednu ni manjkalo zanimivih dogodkov, ki pa jih je zaradi preobilice materiala časopisje včasih lahko zabeležilo samo z drobno notico.
Nixon je napovedal, da bo ena izmed poglavitnih tem njegove evropske turneje posvetovanje o nujni reviziji svetovnega monetarnega sistema. Francozi vidijo v tej nameri približevanje znanim de Gaullovim stališčem. Toda kdo ve, če takšni komentarji niso praktičen primer duhovitega srbskega izreka »Sto se babi htilo, to se babi snilo«?
Z druge strani je britanska diverzija v zahodnoevropski uniji (ki je edina organizacija, v kateri je šest članic EGS direktno povezanih z Veliko Britanijo) povzročila novo poslabšanje odnosov med Londonom in Parizom. Povod je sestanek te unije v Londonu, posvečen razpravi o Srednjem vzhodu. Ta sestanek je prišel neposredno po zasedanju ministrskega sveta unije v Luksemburgu. Pobudo je dal Steuiart. Francoski predstavnik jo je nemudoma ocenil kot odvečno spričo tega, da so se v New Yorku začeli predhodni stiki predstavnikov štirih stalnih članic varnostnega sveta (dasiravno ti stiki ne bodo kmalu dali otipljivih rezultatov, kar izpričuje vest, da se Jarring utegne vnovič vrniti na svoj ambasadorski položaj v Moskvi). Toda Lipowski očitno ni prepričal drugih članic unije in do londonskega sestanka je prišlo — seveda brez Francozov. Pariz zato grozi z izstopom. Jasno je pri vsem tem, da Britanci niso naivni in ne pričakujejo, da bi londonsko srečanje lahko dalo kake izredne rezultate. Skupaj z Wilsonovim obiskom v Bonnu je zato ta bri. tanska pobuda kaj verjetno samo eden izmed vzrokov, s katerimi bi sichoteli izsiliti vstop v Evropo šesterice. Taktika bržda ni posebno posrečena. Vendar je nikakor ne bi bilo treba ocenjevati kot vodo na sovjetski mlin, saj je moskovska »Pravda« — ki je bolj ali manj alergična in polna sumničenj, kadar kdo od zahodnih zaveznikov obišče Bonn — takoj udarila plat zvona in obtožila London, da snuje z Bonnom novo os, naperjeno neposredno proti Parizu.
Ne glede na skrite želje \VUsona in Kiesingerja, ki — mimogrede rečeno — niso usklajene, kar zadeva njune cilje, ter se delno celo medsebojno izključujejo — sta državnika vendar dovolj velika realista, da se zavedata, da bi kovanje zarot proti Franciji v skrajni posledici ne koristilo niti njima niti idejam, ki jih vsakdo izmed njih prede za evropsko prihodnost in njeni vlogi in mestu v svetovni strategiji. Ta nova zaostritev med Londonom in Parizom pa, po vsem sodeč, v tem času ni posebno smotrna (kolikor »o zaostritve sploh kdaj lahko smotrne), saj bi pred Nizonovim obiskom Zahodna Evropa ravnala razsodneje, če bi iskala in ittrjevala koordinate skupnih interesov, ne pa da poglablja svojo razdvojenost.
Po drugi strani pa te razprtije vendarle kažejo tudi to, da Zahodna Evropa ne jemlje niti najmanj resno groženj Nemške demokratične republike zaradi predvidene izvolitve predsednika ZR Nemčije v zahodnem Berlinu. Niti govorice o vojaških manevrih sil varšavske zveze v bližini Berlina, o čemer naj bi se bili sporazumeli vojaški predstavniki članic tega vzhodnega pakta na nedavnem sestanku z Jakubovskim, niso nikogar resno vznemirjale in na zahodu nihče ne pričakuje, da bi grožnje prerasle v večjo mednarodno krizo in neposredno konfrontacijo med dvema blokovskima voditeljicama.
Slišati je celo ocene, da so ti manevri predvsem za »domačo rabo«. S to operacijo naj bi Mtoskva poskušala pospešiti integracijo vojaških sil varšavske zveze, disciplinirala naj bi tiste članice zveze, ki niso posebno ubogljive, in šele leot tretje, naj bi poskušala nekolikanj izolirati ZR Nemčijo in jo oddaljiti od ZDA. Ni mogoče trditi, da je takšna razlaga povsem brez vsake logike.
NEDELJA, 16. februarja 1969
Gledališče
DRAMA SNG
Nedelja, 16. febr.: zaprto.
Ponedeljek, 17. febr., ob 19.30:Ed-ward Albee: KOČLJIVO RAVNOVESJE. Abonma ZŠJ 1 in izven. Vstopnice so tudi v prodaji.
Ponedeljek, 17. febr., ob 15.30: Dominik Smole: KRST PRI SAVICI. V Operi — Abonma Dijaški 3 popoldanski.
OPERA IN BALET SNG
Nedelja, 16. febr. — gostovanje v Reggio Emilii: Prokofjev: ROMEO IN JULIJA.
Ponedeljek, 17. febr. — gostovanje v Bologni: Musorgski: SO-ROCINSKI SEJEM.
V Operi ob 15.30 dramska predstava za dijaški abonma po razporedu Drame SNG.
Sreda, 19. febr.. ob 19.30: Giordano: ANDRE CHENIER. Abonma red G in izven. Vstopnice so tudi v prodaji.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI DOM
Nedelja, 16. febr., ob 16. uri: Gomer:	PEPELKA, pravljična
igra. Popoldanska predstava. Izven.
Ob 19.30: Golar: VDOVA ROŠ-LINKA, komedija z godbo in petjem. Izven.
Sreda, 19. febr., ob 20. uri: Golar: VDOVA ROSLINKA, komedija. Izven.
Rezervacije telefon 312-860.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža
Nedelja, 16. febr., ob 10.30: Vaša matineja. ZKPO Ljubi jana-Cen-ter.
Ponedeljek, 17. febr. ob 20. uri: R. Hochhuth:	VOJAKI (LON-
DONSKO MALO GLEDALIŠČE SVETA.) Abonma Tš in izven. (Vstopnice tudi v prodaji).
Ob 19. uri: M. Mihelič. DAN ŽENA (komedija). Gostovanje v Črnomlju.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Marionete, Levstikov trg 2 Nedelja, 16. febr., ob 11. uri: J. Malik: ŽOGICA MAROGICA — izven.
Ob 15. uri: J. Pengov-N. Simončič: ZLATA RIBICA — izven.
Ročne lutke, Resljeva cesta 38
Nedelja, 16. febr., ob 17. uri: M.
C. Machado: MALI STRAH BAV-
BAV — izven.
Predprodaja vstopnic za obe gledališči je vsak dan, razen nedelje in praznika, od 10. do 12. ure v upravi gledališča, Resljeva c. 36 in pol ure pred začetkom predstave pri blagajni gledališča. Rezervacije vstopnic po tel. štev. 312-020.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Nedelja, 16. febr., ob 10. uri: URA PRAVLJIC — OTROŠKA MAŠKARADA. Izven.
Ob 16. uri: I. Cankar: HLAPCI. Izven.
Predprodaja vstopnic v Prešernovem gledališču Kranj.
GORIŠKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA
Nedelja, 16. febr.: ob 16. uri: C. Goldoni: TAST PO SILI, komedija v treh dejanjih — gostovanje v Kostanjevici na Krasu.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR
Nedelja, 16 febr., ob 10.30: Cima-rosa: TAJNI ZAKON — za red Glasbena mladina A.
®
e
o
©g®© Pionirski
€>@®
trg VII koo eresa ZKJ I
PUSTNE PRIREDITVE V FESTIVALNI DVORANI
V	nedeljo, 16. febr.: PUSTNO RAJANJE z artističnim programom za cicibane in pionirje od 15. do 17. ure; Vstopnina za starše in otroke 2.— Ndin.
V	nedeljo, 16. febr.: PUSTNA MAŠKARADA od 20. do 0.2. ure. Vstopnina 10.— in 8.— Ndin NAGRAJEVANJE MASK.
Festival
PRIREDITVENA POSLOVALNICA FESTIVAL prireja za MODRI ABONMA v ponedeljek, 17. februarja ob 20.15 v veliki dvorani Slovenske filharmonije INTEGRALNI RECITAL SONAT ZA FLAVTO IN ČEMBALO (Johanna Sebasfciana Bacha) — Boris Čampa flavta in Marjan Lipovž šek čembalo.
Vstopnice so na voljo v Plečnikovem paviljonu Križank vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure ter uro pred pričetkom pri blagajni SF. Rezervacije po tel. štev. 21-768.
Študentje in dijaki imajo popust.
Koncert
RADIOTELEVIZIJA LJUBLJANA bo priredila v sredo, 19. februarja koncert svojega zbora in orkestra pod vodstvom Sama Hubada (Haydn, Koncert za orgle; Mozart, Requiem). Sodelovali bodo solisti:	orglavec Giorgio
Questa, sopranistka Nada Vidmar, altistka Božena Glavak, tenorist Anton Dermota in basist Dragiša Ognjanovič. Vstopnice bodo naprodaj v Filharmoniji.
K
RTV Ljubljana
SPORED ZA NEDELJO 6.00—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 7.30—7.45 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.45 Skladbe za mladino; 9.05 »Srečanja iz studia 14«; 10.00 Poročila — FIS I A Kranjska gora; 10.05 še pomnite, tovariši . . .; 10.30 Pesmi borbe in dela; 10.45 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 do 11.15 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.15 Vedri zvoki z velikimi orkestri; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Novi ansambli narodno zabavne glasbe; 14.05 Nedeljsko športno popoldne — I.; 15.05—16.00 Popoldne ob lahki glasbi — vmes ob 15.30—15.50 Humoreska tega tedna — Pustne šeme; 16.00 Nedeljsko športno popoldne — II.; 17.05 V svetu opernih melodij; 17.30 Radijska igra; 18.14 Skladbe na Prešernove pe-
smi in iz Prešernovega časa; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice;
19.30	Večerni radijski dnevnik;
20.00	»V nedeljo zvečer«; 22.15 Serenadni večer; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Zaplešimo ob glasbi velikih orkestrov; 24.00 Poročila in konec oddaje.
TELEVIZIJA
9.00 KMETIJSKA ODDAJA V MADŽARŠČINI — (Pohorje, Plešivec) (Beograd)
9.25 POROČILA (Zagreb)
9.30 NARODNA GLASBA — (Zagreb)
10.00	KMETIJSKA ODDAJA (Beograd)
10.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana)
10.50 OTROŠKA MATINEJA:	Pri-
možev dnevnik — Danes sem zdravnik (Ljubljana)
11.30	NEVARNA LEVINJA — film iz serije Daktari (Ljubljana)
12.20 TV KAŽIPOT/ (do 12.40) — (Ljubljana)
13.45	ŠAHOVSKI KOMENTAR BRASLAVA RAB ARJA (Zagreb)
14.15	NOGOMETNI TURNIR V MOSTARJU — prenos (Sarajevo)
15.00	TV PROSPEKT (Zagreb)
15.15	NADALJEVANJE NOGOMETNEGA PRENOSA (Sarajevo)
16.00	POPOLDNE V ASCOTU — film iz serije Saga o Forsy-tih (Ljubljana)
16.50 BOKS ZA »OSKARJA« — prenos (Beograd)
18.00	PUSTOVANJE NA BANJŠKI PLANOTI (Ljubljana)
18.20	MOJA NAJLJUBŠA PLAVOLASKA — ameriški film — (Ljubljana)
20.00	TV DNEVNIK (Beograd)
20.35 G. Mihič: SAMCI — humoreska (Beograd)
21.20	MALO ZA ŠALO, MALO ZA RES (Ljubljana )
21.45	ŠPORTNI PREGLED (JRT)
21.55 REPORTAŽA S SMUČARSKIH FIS-A TEKMOVANJ V KRANJSKI GORI (Ljubljana)
22.25 TV DNEVNIK (Beograd)
Drugi spored: do 21.00 tudi na kanalu 9
20.00	TV DNEVNIK (Zagreb)
21.00	II. SPORED ITALIJANSKE TV
Druge oddaje na kanalu 9 8.30 ALBANSKI TV PREGLED (Beograd)
10.45	PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
10.50 20 SLAVNIH (Zagreb)
11.45	NAIKA (Zagreb)
12.10 PO AZIJI (Zagreb)
12.40 KROTKA TV drama samo (Beograd)
16.00	BOKS ZA OSKARJA (Beo-gTad)
18.00	DOKUMENTARNI FILM — (Zagreb)
18.15 KAJA, UBIL TE BOM — film (Zagreb)
19.45	PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
20.30 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
22.25 VČERAJ, DANES, JUTRI — (Zagreb)
Kino
SPORED ZA NEDELJO
FILMSKO GLEDALIŠČE Križanke: ob 16, 18 in 20. uri francoski barvni film SREČA. Režija Ag-nes Varda — igrajo: Jean-Claude Drouot, Claire Drouot, Marie-France Boyer. Film slovite francoske režiserke o privlačni ljubezenski zgodbi ali film enkratne pesmi o ljubezni. Predprodaja vstopnic uro pred predstavo.
KINO UNION:
danski barv. film ODKRITJE LJUBEZNI. Tednik FN 4.	—
Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri.
KINO KOMUNA: franc. barv. film REDOVNICA. Predstave ob 15.30, 18 in 20.30. Cene vstopnic zvišane.
KINO SLOGA:
slov. amer. komedija — RES ZVESTA ŽENA. Tednik FN 5. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri.
KINO VIC:
angl. barv. komedija MISTER DESET ODSTOTKOV. Predstave ob 16, 18.15 in 20 2.). Ob 10. uri matineja ital. filma LUTKE. Zadnjič!
KINO ŠIŠKA:
franc. barv. krminalka BLEDOLIČNI UBIJALEC. Igrata zakonca Delon. Predstave ob 16, 18.15 in 20.30 KINO SAVA:
češki barv. fantastični film — UKRADENI ZRAKOPLOV (po Julesu Vernu). Predstava ob 16. uri. Ob 18 in 20. uri ital. film LUTKE. Zadnjič!
PRODAJA VSTOPNIC v vseh kinematografih od 14. ure dalje, v kinu Sava pa le uro pred začetkom prve predstave.
KINO TRIGLAV: ob 10. uri je matineja ameriškega westema TOČNO OPOLDNE. Igrata Gary Cooper in Grace Kelly. Prodaja vstopnic od 9.30 dalje.
Ob 16, 18 in 20. uri — brez predfilma — ameriški barvni panavision film LJUBEZEN NA PESKU. Igrata Richard Burton in Elisabeth Taylor. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje.
KINO VEVČE:
ob 17. uri — samo danes — ameriški western TOČNO OPOLDNE. Igrata Gary Cooper in Grace Kelly. — Samo ob 19. uri — makedonski barvni vista-vision zgodovinski film KRVAVA MAKEDONSKA SVATBA. Prodaja vstopnic od 16. ure dalje. KINO ZALOG:
ob 19. uri — ameriški western TOČNO OPOLDNE. Igrata Ga-ry Cooper in Grace Kelly. KINO ZADOBROVA: ob 16. in 18. uri — francoski barvni dyaliscope film ANGELIKA, ANGELSKA MARKIZA. Igrajo: Michele Mercier, Robert Hcs-sein in Jacques Toja. Zadnjikrat!
KINO SVOBODA, ČRNUČE: japonski barvni film NA SODU ‘SMODNIKA, ob 17. in 19. uri. KINO SVOBODA, DOLGI MOST, LJUBLJANA:
ameriški barvni film ZAVEZANIH OCI, ob 17. in 19. uri. KINO GUNCLJE:
ameriški barvni CS film JUGOZAHODNO OD SONORE, ob 15, 17 in 19. uri.
KINO »SVOBODA«, ŠENTVID: nem. barv. CS film ZADNJI MEHIKANEC, ob 15, 17 in 19. uri.
KINO DRAVLJE:
amer. barv. CS film FURIJA V BAIJI, ob 16, 18 in 20 uri. KINO VRHNIKA: italijansko-francosko-zahodnonem-ški VV film SAMO MRTVE PRIČE MOLCLJO, ob 14 in 20. uri.
Francoski barvni pustolovski CS film PEKEL V VLAKU, ob 16. uri.
Francoski barvni CS film JAZ IN LJUBEZEN, ob 18. uri. KINO DOMŽALE: angl. barvni film DALEČ OD PONORELE MNOŽICE, ob 15, 17.30 in 20. uri.
KINO RADOMLJE: amer. barvni film MURIETA, ob 15, 17 in 19. uri.
KINO MENGEŠ:
amer. barv. film ŠARADA, ob 16 in 19. uri.
POTUJOČI DOMŽALE: angl. barv. film DR. NO, gostovanje v Prevojah, ob 19. uri. KINO DUPLICA, KAMNIK: barvni zgodovinski film VOJNA IN MIR (II. del), ob 15 in 19. uri.
KINO BLED:
ameriški barvni CS film — vojni MOST NA REKI KWAY, ob 10, 15, 18 in 21.30.
KINO RADOVLJICA: ameriški barvni western film POT NA ZAHOD, ob 16. uri. Nemško-brazilski barvni pustolovski film AVANTURE NA AMAZONKI, ob 18. uri.
Ameriški barvni kriminalni film SAMA V TEMI, ob 20. uri.
KINO SORA, ŠKOFJA LOKA: amer.-ital. barvni CS film ZA DOLAR VEC, ob 15, 17.30 in 20. uri.
KINO CENTER, KRANJ: angl. franc. barv. CS vojna drama NOC GENERALOV, vstopnina zvišana, ob 9.30.
Amer. barv. CS glasbeni film ŽGEČKAJ ME, ob 15, 17 in 19. uri.
Premiera angl. barv. CS pustolovskega filma TRAJEKT ZA HONG KONG, ob 21. uri.
KINO STORŽIČ, KRANJ: amer. barv. CS western film VRNITEV REVOLVERAŠEV, ob 14 in 18. uri.
Amer. barv. komedija GROFICA IZ HONGKONGA, ob 16 in 20. uri.
KINO SVOBODA, KRANJ: angl. CS pustolovski TRAJEKT ZA HONGKONG, ob 15, 17 in 19. uri.
KINO KRVAVEC: kino sporeda ni!
KINO DOM KAMNIK: angl. franc. barv. CS vojna drama, vstonnina zvišana, NOC GENERALOV, 14.20, 17 in 19.40.
KINO RADIO, JESENICE: amer. barv. CS film MY FAIR LADY, ob 17 in 20. uri.
Obvestila
CVETLIČARNA Slavica Androtič, Ljubljana, Miklošičeva 34 (danes dežurstvo). Nudi Vam sveže cvetje, šopke, vence, aranžmaje, dostavlja na dom in se priporoča.	O
STO MILIJONOV STARIH DINARJEV je znesek, za katerega so doslej prodane te tri knjige: »škola hipnotizma« — »Tajne profesionalnih hipnotizera« — »Izabrane madioničarske vješti-ne«. Cena knjig: 14 — 14 — 16 Ndin. Dobava takoj. Plačljivo pri prevzemu. Naročila sprejema »HIPNOTIZAM«, Sarajevo, poštni predal 214.
POSESTVO NA GOZDU, št. 33, p. Stahovica, vi. št. 51, k. o. Gozd, je po sklepu Občinskega sodišča v Kamniku dn. št. 610/68 z dne 11. 11.	1968 izključna lastnina
Janeza Prelesnika, upokojenca iz Gozda št. 33, p. Stahovica in Ivane Sušnik, prav tam. Janez Prelesnik in Ivana Sušnik opozarjava, da ne sme nihče ničesar prodajati z najinega posestva ali sekati v najinih gozdovih.
Kakršnekoli prodaje najinega imetja ali siceršnjega razpolaganja z njim ne bova priznala ter bova po potrebi in v primeru posega v najino lastnino takoj vložila ustrezne tožbe. Janez Prelesnik in Ivana Sušnik.
O
1 •
MESNI IZDELKI f--------------\

KINO PLAVŽ, JESENICE: ital. nem. barvni CS film SKRIVNOST TREH DRUŽIN, ob 18 in 20. uri.
KINO KRANJSKA GORA: franc, italijanski barvni film ČLOVEK, KI JE VELJAL MILIJONE.
KINO ŽIROVNICA: amer. barv. CS film KAJ SI DELAL V VOJNI OČKA.
KINO DOVJE:
amer. barvni film NEVADA SMITH.
KINO ČRNOMELJ: amer. barvni CS film KAME-LOT, ob 17 in 20. uri.
KINO SVOBODA. KRŠKO: francoski barvni CS film LUKSUZNI RESTORAN, ob 17.30 in 19.30.
KINO DELAVSKI DOM Trbovlje: amer. barv. CS film PIRATI IZ MOONFLEETA, samo ob 15. in 17. uri.
KINO SVOBODA II, TRBOVLJE: franc, pustolovski barvni CS flim MAŠČEVALEC Z MEČEM, ob 17 in 19. uri.
KINO SVOBODA — ZASAVJE, TRBOVLJE:
angl. barvni CS film NALOGA ESKADRILJE 633, ob 15, 17 in 19.15.
KINO ROGAŠKA SLATINA: angleški barvni CS film SKRIVNOST STAREGA MLINA, ob 16 in 19.30.
KINO PD VRANSKO: franc, barvni CS film NEBO NAD GLAVO, ob 16. uri.
COLLOSAL — hitro in uspešno odstranjuje kurja očesa in debelo kožo. Prodajata »NAMA« in »Supermarket« — Ljubljana.
O
CE BOLEHATE NA ŽELODCU ali jetrih, žolču in črevesju, če vas muči zaprtje ali hemeroidi in vam umetna zdravila ne pomagajo, se posvetujte z zdravnikom in poizkusite zdravljenje z učinkovitim naravnim sredstvom rogaškim »DONAT« vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Ljubljani pri »Prehrani« in »Mercatorju«.
v
Čestitke
OSTOJU KRISTANU čestitata za odlično opravljeno diplomo na elektrotehniški fakulteti Ruška in Vilko.	C
KLASU BRENKU za uspešno opravljeno diplomo na filozofski fakulteti — oddelek za psihologijo, iskreno čestitajo Kobilčevi, Koračevi, Piskernikovi in Kari-ževi.	C
^iilllllillllltlllllllilllllllllllllRilllllllllllllllllllllliilllllllllllllllllllllllllltllllllllllllll
KINO SVOBODA, ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI:
ital. španski barvni CS film POVRATEK RINGA, ob 15 in 19.30.
KINO »SVOBODA«, ŠEMPETER PRI GORICI:
sovjetski barvni film VOJNA IN MIR (II. del), ob 15, 18 in 21. uri.
KINO »SOČA«, NOVA GORICA: amer. barvni film TOBRUK, ob 16, 18 in 20.15.
MARIBOR KINO UNION:
ob 10, 13.30, 15.30, 17.45 in 20. uri ameriški barvni kinoskopski western ALARM V FIRECREE-KU. V glavnih vlogah:	James
Stewart in Henry Fonda.
KINO PARTIZAN: ob 10, 13.30 in 15.30 jugoslovanski' barvni ljubezenski film JE LJUBEZEN — NI LJUBEZNI. Ob 17.45 in 20. uri ameriški kriminalni film GOLO REZILO. V glavnih vlogah: Gary Cooper in Deborah Kerr. Tednik št. 6/69. KINO UDARNIK: ob 10. 13.30, 15.30 in 17.45 mehiški barvni glasbeni film ZLATI PETELIN. Ob 20. uri ameriška barvna kriminalna komedija MNOŽICA MORILCEV. Zadnjič! KINO POBREŽJE: ob 16.30 in 19. uri francosko-španski barvni kinoskopski kriminalni film VIKONT UREJA RAČUNE.
Dežurne
službe
LJUBLJANA
Nočna zdravniška dežurna služba za nujne primere na domu od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan v naslednjih enotah:
Bežigrad: Kržičeva ul. 10, telefon 310-533
Center: Miklošičeva c. 2, telefon 313-063
Moste: Prvomajska ulica 5, telefon 314-527
Šentvid:	Šentvid št. 94, telefon
51-531, 51-534
šiška: Derčeva ulica, telefon štev. 55-644, 55-221
Vič:	Postojnska ul. 24, telefon
61-121
Služba stalne pripravljenosti je na območju: Grosuplja, Ivančne gorice, Medvod in Velikih Lašč.
Nočna, nedeljska in praznična dežurna zobna ambulanta je v »Nebotičniku« II. nadstr., soba 5.
LJUBLJANA Lekarna Ajdovščina
MARIBOR
»Glavni trg«, Glavni trg 20. Illlllllllllllllllillillllllllllllllllll(|||||||||||||||||!lllllf||||||||||||illll||f|||||||||||||||||!i
Razpisna komisija pri upravi
SO MOZIRJE
razpisuje
po 44. členu pravilnika o samoupravljanju in delovnih razmerjih 2 prosti delovni mesti, in sicer:
1.	davčnega referenta in referenta
za kaznovanje prekrškov
2.	referenta
za statistiko in dokumentacijo
Za delovno mesto pod 1. se zahteva:
a)	višja strokovna izobrazba pravne, ekonomske ali upravne smeri,
b)	3 leta delovnih izkušenj v finančni službi.
Za delovno mesto pod 2. pa se zahteva:
a)	srednja ekonomska šola in
b)	2 leti delovnih izkušenj.
Na delovnem mestu pod 1. bo poskusna doba 3 mesece, na delovnem mestu pod 2. pa poskusna doba 2 meseca.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, naj priglasijo svoje prijave v 15 dneh po objavi razpisa razpisni komisiji pri upravi SO Mozirje.	1443
Razpisna komisija pri
FOTO TIVOLI
LJUBLJANA
razpisuje prosto delovno mesto
TEHNIČNEGA
VODJE
POGOJI: kvalificiran fotograf z najmanj 15-letno prakso v stroki s komercialnim smislom za pridobivanje dela, končano popolno 8-letko.
Poskusna doba bo 3 mesece.
Rok prijave 14 dni po objavi.
Vloge z navedbo dosedanjih zaposlitev in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: FOTO »TIVOLI« Ljubljana, Cankarjeva 7 — razpisna komisija.	1414
■is*.	' '*;■
AUDI 100	AUDI 100 S
1760 ccm 80 KM
0—100 km/h v 13,5 sek potovalna hitrost 156 km/h 8,9 I na 100 km navaden bencin serijska oprema DM 6.750.— Ndin 19.275,45
1760 ccm 90 KM
0—100 km/h v 12,2 sek potovalna hitrost 165 km/h 8,9 I na 100 km super bencin specialna oprema DM 7.150,— Ndin 20.419,75
AUDI 100 LS
1760 ccm 100 KM 0—100 km/h v 11,9 sek potovalna hitrost 170 km/h 8,3 I na 100 km super bencin luksuzna oprema DM 7.550,— Ndin 21.479,75
VSE INFORMACIJE IN PREIZKUSNE VOŽNJE PRI
AUTOCOMMERCE
LJUBLJANA, TRDINOVA 4
IN PRI PREDSTAVNIŠTVIH AUTOCOMMERCE: BEOGRAD — KATANIČEVA 18; ZAGREB — VARŠAVSKA 4; SARAJEVO — KRALJA TOMISLAVA 19; NOVI SAD — BUL. M. TITA 9; SKOPJE — ORCE NIKOLOV 29; RIJEKA — RAČ-KOG 28; SPLIT — ULICA PRVOBORACA 101; KOPER — VERDIJEVA 2
..................................................im..
Fabrika proizvoda od gume i pl. masa
»GIP«
PANČEVO Ž. ZRENJANINA 108 NUDI
gospodarskim organizacijam v prenos poslopja (ob povračilu)
v katerih je tovarna
Poslopje ima ind. del, upravna poslopja, kotlarne in druge pritikline, skupna površina zemljišča je 20.000 kv. m., od tega je pod krovom ca. 2300 m2.
Poslopje je primemo za vskladiščenje različnega materiala in je ob glavni prometni ulici v mestu, v neposredni bližini železniške postaje.
Vsa potrebna pojasnila lahko dobite v tovarni ali po telefonu številka 27-16 in 44-622.	1282
SODOBNI PODI
plastične ploščice topli pod »Moquette« in ves potrebni material za polaganje poda
SINTETIČNE
PREPROGE
Meraklon, Leacril, Naylon in iz plastike — pralne, neobčutljive za madeže in trpežne
ZLOŽLJIVA VRATA
(harmonika) iz plastike — za ustrezno
in praktično razdelitev prostora.
A. R. P.
ITALPLAST
TRST,
Piazza Ospedale 6 tel 95 919 (nasproti glavne bolnišnice)
Vsa pojasnila tudi v slovenščini.
Mercator
NOVO
Prvič v Evropi in pri nas
Vozniki!
Namesto verig in zimskih gum »Tekoča veriga za sneg - Spray za avtomobilske gume«
NAJZANESLJIVEJE SREDSTVO ZOPER POLEDICO IN SNEG
•	Preprečuje zanašanje in drsenje po snegu in poledici
•	Pomaga pri izvlačenju vseh vozil iz snega in leda
•	Omogoča premagovanje vzpona na zaledenelih cestah
Naročila na drobno in veliko sprejema podjetje ?Hempro« neposredno ali prek svojih prodajaln:
—	BEOGRAD, Majke Jevrosime 44
—	SKOPJE, Lenjinova 19
—	NIŠ, Voždova 20
Uvoznik za Jugoslavijo podjetje za izvoz-uvoz in notranji promet
HEMPRO
BEOGRAD Terazije 8
AVTOMOBILISTI!
Sedaj je čas, da si priskrbite za zimo in kupite:
•	ANTIFRIZ
•	SNEŽNE VERIGE
•	ZAŠČITNE MASKE
•	MEGLENKE (jodove in kremenčeve)
•	NOSILCE ZA SMUČI
•	CELULOIDE
PROTI ZAMEGLITVI STEKLA NA ZADNJEM OKNU
ZAŠČITNA SREDSTVA proti rjavenju za vse dele, ki so izpostavljeni vremenskim neprilikam.
VELIKA IZBIRA PREVLEK IN PREPROG ZA VSE VRSTE AVTOMOBILOV VARNOSTNI PASOVI VARNOSTNE KLJUČAVNICE SIRENE S KOMPRESORJEM (FIAMM) RAZLOŽLJIVI PRTLJAŽNIKI ZA KATERIKOLI TIP AVTOMOBILA
NEPREMOČLJIVE PONJAVE ter mnogo drugih potrebščin
AUTOFORNITURE
/l\UII
TRST - VIA DEL CORONEO 4
Pojasnila tudi v slovenščini in srbohrvaščini!
SaP
ODDELEK ZA TURIZEM tJUBLJAAfA TITOVA 38
SPREJEMAMO PRIJAVE ZA IZLETE:
Za strokovnjake obutvene in kožne industrije prirejamo 4-dnevni izlet v Bologno dne 1. in 5. marca 1969
Za Dan žena 3-dnevni izlet na Dunajski velesejem od 7. do 9. marca 1969
Za Dan žena 1-dnevni izlet v Staro Gorico — šte-verjan — Tržič
Za kmetijske strokovnjake 3-dnevni izlet v Verono od 14. do 16. marca 1969
Obrtniški sejem v MUnchenu bomo obiskali od 17. do 20. aprila 1969
9-dnevno potovanje v PARIZ in dolino Loire od 25. aprila do 4. maja 1969
Za ljubitelje cvetja ponavljamo tradicionalno potovanje v HOLANDIJO od 26. aprila do 5. maja 1969 Za prvomajske praznike bomo potovali po Italiji: Ravenna — San Marino — Rim — Napoli — Capri — Pompeji — Firenze od 26. aprila do 4. maja 1969 17-dnevno turistično potovanje v ŠPANIJO, deželo bikoborb in Flamenca, prirejamo od 12. do 29. maja 1969
Sejem tekstila in oblačil v Frankfurtu si bomo ogledali od 20. do 25. maja 1969
Z letalom in avtobusi bomo potovali v Skandinavijo: Oslo — Stockholm — Helsinki od 10. do 26. julija 1969
Za planince smo pripravili zanimivo potovanje v Dolomite in na MONT BLANC od 14. do 19. julija 1969
Prijave in informacije v vseh poslovalnicah SAP-LJUBLJANA!
1203
	
nudi za vaš avtomobil	
vsakovrstna	vsakovrstni
AVTOMOBILSKE	AVTOMOBILSKI
,	(g.	PRIBOR
v Via del Tore 8,	na Piazza Oberdan 4,
telefon 95178	telefon 37089
TRST	
Zastopniki dobro znane tovarne »VVEBER« za uplinjače in napeljave tekočih plinov.
.......
ČGP »DELO«
PODRUŽNICA LJUBLJANA, ŠUBIČEVA 1 nujno išče
RAZNAŠALCA ČASOPISA »DELO«
za teren Pržan, Podgoro, Poljane
Raznašnje v zgodnjih jutranjih urah — zaslužek dober.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillflIllMIIIIIIIIIIIIIHIM
»AVTOPREVOZ«
TOLMIN
razpisuje
JAVNO LICITACIJO
ZA PRODAJO NASLEDNJIH TOVORNIH VOZIL
VEČ VOZIL FAP, klasični VEČ VOZIL FAP S PRIKOLICO, klasični
VEČ VOZIL TAM 4500, klasični DVE VOZILI TAM 2000 TRI VOZILA ZASTAVA 620
Vsa vozila so vozna in registrirana za 1.1969.
Licitacija bo v soboto, dne 22.2.1969, ob 9. uri za družbeni sektor oziroma ob 11. uri za zasebni sektor na sedežu podjetja v Tolminu in na sedežu obrata Idrija v Idriji. Ogled vozil je mogoč v petek, 21. 2. 1969 in pred licitacijo
Kdor se bo udeležil licitacije, bo moral pred licitacijo položiti kavcijo v višini 10 % zneska izklicne cene.
Vsa predhodna pojasnila dobite lahko tudi po telefonu št. 81-040 — uprava podjetja in št. 86-080 — uprava obrata, Idrija.	1410
IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DEDO, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1 — TELEFONI 23-522 DO 23-526 — OGLASNA SLUŽBA LJUBLJANA, ŠUBIČEVA 1, TELEFON 21-896 — ODDELEK ZA LJUBLJANSKE NAROČNIKE 21-832, ZA ZUNANJE NAROČNIKE 311-897 POSTNI PREDAL 29 — EKSPEDIT V NOČNEM ČASU OD 21 DO 6.30 TELEFON 23-526 — BRZOJAVNI NASLOV DELO LJUBLJANA — ŽIRO RAČUN PRI SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICA LJUBLJANA 501-1-167 — MESEČNA NAROČNINA 14 DINARJEV (1400 STARIH DINARJEV) — ROKOPISOV NE VRAČAMO.
telefon dežurnega urednika 20-646
**5 w-
\ ■
f 'V ,	, , \	^	.
✓ V »okal vrnutuc mmim* gor v ^
'	MS WO»tO	*'_^
V ZNAMENJU SVETOVNEGA POKALA — Kranjska gora oib VlH.tekmovanju za pokal Vitranc.
SVETOVNI PRVAK Z ŽENO — Francoz Guy Perillat, svetovni prvak v veleslalomu 1966, je v Kranjsko goro odpotoval z ženo.
Dosedanji
zmagovalci
V sedmih dosedanjih veleslalomih na Vitrancu so Francozi. Avstrijci in Švicarji pobrali po dve zmagi, enkrat pa je bil prvi smučar iz NDR:
1961 — Stiegler (Avstrija)
1963	— Mauduit (Francija)
1964	— Killy (Francija)
1965	— Bruggmann (Švica)
1956 — Bleiner (Avstrija)
1967	— Riedel (NDR)
1968	— Kalin (Švica)
Tudi P. Lakota in Tof za »Delo«
Z letošnjih tekem za pokal Vitranc bosta ob novinarjih našega lista poročala za bralce »Dela« še dva prominentna sodelavca. Prvi je inž. Peter Lakota, doslej najuspešnejši jugoslovanski tekmovalec na Vitrancu (lani 6. v slalomu), ki je dal slovo mednarodnim nastopom, drugi pa popularni humorist Tone Fornezzi. Prvi bo postregel s komentarjem dogodkov, kakor jih bo videl on — bivši šampion, drugi pa bo seveda prispeval nekaj veselega — v znamenju pusta . . .
Za svetovni pokal
Po petkovem smuku v Val Gardeni je v tekmovanju moških za svetovni pokal (lovori-
ko je daroval Evian) vrstni red prve deseterice naslednji:
1. Schranz (Avstrija) 141, 2. Duvillard (Francija) 82, 3. J. N. Augert in Russel (oba Francija) po 76, 5. Matt (A) 70, 6. Messner (A) 62, 7. Penz (F) 61, S. Tritscher (A)	58, 9.
Daetwyler (švi) 56, 10. Huber (A).
Z izjemo Duvillarda in Daet-wylerja, ki sta izrazita specialista za smuk, so v Kranjski gori vsi ta čas najboljši smučarji sveta.
V zaporedju držav je med moškimi pred veleslalomom na Vitrancu položaj tak:	1. Av-
strija 475, 2. Francija 391, 3. Švica 235, 4. ZDA 55, 5. Italija 28, 6. švedska 19, 7. ZRN 17, 8. Kanada 14, 9. Norveška 8, 10. Španija 6.
Generalni plasma (moški in ženske skupaj):	1. Francija
789, 2. Avstrija 750, 3. ZDA 296, 4. Švica 277, 5. ZRN 98, 6. Italija 56, 7. Kanada 29, 8. Vel. Britanija 26, 9. švedska 19, 10. Norveška 8, 11. Španija 6 točk.
Današnji spored
Prvi tek veleslaloma — s ciljem v Brsnini — se bo začel ob 10. uri, drugi tek pa ob -14. uri. Ob 11. uri bo na smučiščih v Podlesu tekmovanje za znak dobrega smučarja, ki ga prirejata Tedenska tribuna in smučarski klub Akademik.
Elita kot še nikoli
Vlil. tekmovanje alpskih smučarjev za pokal Vitranc z udeležbo 13 držav Danes ob 10. in 14. uri veleslalom za svetovni pokal v dveh vožnjah
KRANJSKA GORA, 15. febr. Avtomobili, težko obloženi s smučmi, so si sinoči v snežnem metežu utirali pot proti Kranjski gori, prizorišču osmega tekmovanja za »Pokal Vitranc«. Kranjska gora je sprejela svoje slovite goste — najbolj vidna imena svetovnega alpskega smučanja. Čeprav so prireditelji generalke za svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah 1970 v Val Gardeni poskusili vse, da hi bila razglasitev rezultatov kar najbolj slovesna, so zadržali le redke tekmovalce. Vsem se je mudilo v Kranjsko goro, na zadnjo preizkušnjo za svetovni pokal v Evropi.
Hoteli pod Vitrancem so se polnili vso noč. V motelu so se morali odreči nočnemu počitku, saj so zadnji udele-ženci »Pokala Vitranc« prišli iz Val Gardena šele ob dveh po polnoči.
A mednarodna alpska elita je neumorna, čeprav brez počitka, čeprav je bil Vitranc dopoldne zavit v sivino in je snežilo kot za stavo, so bili skoraj vsi, ki bodo jutri star-tali, že zgodaj na smučeh.
Med prvimi je bil Avstrijec Karl Schranz, ki si je kar pri motelu pripel smuči in se pognal proti sedežnici, da bi bil čimprej na vrhu, kjer so se morali teptači vnovič spopasti z novo, debelo snežno odejo. Ko je pozneje prenehalo snežiti so si vsi tekmovalci ogledali veleslalomsko traso, kjer se bodo jutri kosali na dveh progah.
Favoritov na pretek
Težko delo bi si naložil, kdor bi želel ugibati o favoritih za jutrišnjo zmago. V Kranjski gori se je zbrala takorekoč vsa svetovna elita, konkurenca, kakršne pri nas še ni bilo. Tu so tekmovalci, ki so pobrali vsa najboljša mesta na letošnjih veleslalomih. Francoski reprezentant J. N. Augert se ponaša kar z dvema zmagama: prvi je bil v Adelbodnu in na švedskem v Areju. Avstrijec Schranz je zmagal v Val dTseru, Švicar Schnider pa v Berchtesgadnu. Toliko o zmagovalcih dosedanjih veleslalomov. Toda med udeleženci kranjskogorskega tekmovanja je še vrsta imen, ki so prav tako veliki kandidati za jutrišnjo zmago. Odlični švicarski tekmovalec Tischhauser je prišel v Kranjsko goro s Švedske z drugim mestom na tamkajšnjem veleslalomu, medtem ko je bil v Adelbodnu sedmi. Tu je izvrstni Tritscher, ki mu jutri veliko pripisujejo, nato bronasta kolajna iz Chamroussa Messner .njegov rojak Huber, pa J, P. Augert, ki je bil v Adelbodnu drugi za svojim bratrancem J. N. Augertom. Ne gre pozabiti tudi starega specialista za to disciplino Francoza Mauduita, ki je
Vlil.
POKAL VITRANC
16.-17. 2.1969
KRANJSKA
GORA
pred leti že zmagal v Kranjski gori, ne Perillata, Penza, Švicarja Bruggmana (tudi zmagovalca Vitranca) in tako naprej. Skratka: vsako prerokovanje je kaj tvegano.
Odločala bo startna številka
Zaradi obilice novega ‘ snega, proge na noben način ne bo mogoče tako pripraviti, da bi zdržala nad 80 tekmovalcev, kolikor jih je prijavljenih, zato bodo imeli seveda veliko prednost tisti z dobrimi startnimi številkami. Težko, da bo proga dovoljevala kaka presenečenja, čeprav tekmovalci iz nižjih kakovostnih razredov niso prišli v Kranjsko goro na izlet in marsikdo prav tu računa na svojo veliko priložnost.
Med tistimi, ki bodo imeli na progi dodatno delo zaradi lukenj, bodo tudi Jugoslovani, ki v tej močni konkuren-
Naši mladinci drugi
Za lovoriko Kongsberg prvi Nemci in W. Schvvabl (Avs)
MURAU, 15. febr. (Po telefonu). Na 60 m skakalnici je tekmovalo za »pokal Kongsberg« 36 mladincev iz 6 držav. Zmagala sta 19-letni Avstrijec Walter Schvvabl in ekipa ZRN. Naš skakalec Branko Dolhar je bil drugi, prav tako pa tudi prva jugoslovanska ekipa, ki se je uvrstila pred prvo ekipo Avstrijo.
Tudi naši mladinci do 18. leta starosti, ki so sestavljali našo drugo ekipo, so tekmovali kar dobro. Zlasti še glede na to. ker nimajo večjih mednarodnih izkušenj. Vso noč in vse dopoldne, prav do začetka tekmovanja, je močno snežilo, tako da je dopoldne uradni trening odpadel. Prireditelji so imeli veliko skrbi in dela z novim snegom.
Zmaga mladincev ZRN v ekipni konkurenci je presenetljiva še toliko bolj, ker so prišli na tekmovanje samo trije, brez rezervnega skakalca, pa tudi na včerajšnjem treningu niso pokazali nič posebnega. Vsi so skakali nezanesljivo in se valjali po snegu.
Tekma se je pričela pred 1500 gledalci. Od naše prve ekipe je prvi startal Mojstrančan Krznarič s številko 7 in skočil dokaj solidno 63,5 m. Borbo za naj višja mesta pa je kmalu nato odprl Nemec Klapproth z 71,5 m (99,4 točke). Za njim je Drago Pudgar dosegel isto dolžino, prejel pa je 2,5 točk manj zaradi slabšega doskoka. Spet je bil Nemec tisti, ki je nato požel aplavz. To je bil Schwinghammer s 73 m in 101,3 točke. Kot zadnji, toda veliki up, je naši prvi ekipi ostal Branko Dolhar, Avstrijcem pa Walter Schwabl. Dolhar je dobil za 71,5 m 99,9 točke, Schvvabl pa je dosegel rekordno dolžino 76 m, toda nekaj metrov po nezanesljivem doskoku je padel. Novinarji smo že zapisali pripombo — padec, toda sodniki so po kratkem posvetovanju ocenili Schwablov skok brez padca. Vsi, razen jugoslovanskega sodnika Bernika, ki je povsem upravičeno dosodil padec. Tako je Schwabl po prvi seriji vodil s 101,6 točke pred Schwinghammer-jem, Dolharjem, Klapprothom in Groschejem. V ekipnem plasmaju pa je po prvi seriji vodila ZRN pred Jugoslavijo in Avstrijo.
Videti je bilo, da imajo Schwa-blovi tekmeci, med njimi tudi naš Dolhar, le malo upanja, da bi ga prehiteli v drugem konkurenčnem skoku, ko so tudi skrajšali zale-tišče. Skoki so bili potem v začetku res nekoliko krajši, najbolj-
ši pa so spet dosegli velike dolžine, vendar ni prišlo do bistvenih sprememb. Nemci so še naprej dobro skakali. Noben izmed njih ni padel, s čimer bi lahko pokvaril ekipno uvrstitev. Drago Pudgar je spet skočil dobro in zelo lepo 68 m. Njegov brat Danilo je skakal razmeroma kratko. Povedal je, da je precej utrujen po švicarski turneji. Od Avstrijcev je izvedel zelo lep skok Jolly — 67,5 m. Za njim je bil spet med najdaljšimi Schwin?hammer — 72 m. Potem je skočil Dolhar meter dlje in prevzel vodstvo z 204.7 točke. Toda Schwabl je spet skočil najdalje — 75 m. Priznati moramo, da je- bil na današnji tekmi najboljši skakalec, res pa je tudi, da je pri prvem poskusu padel. Schwabl je zbral 212,1 točke in zmagal. Veliko vprašanje pa je, če je njegova zmaga res zaslužena.
| HOKEJ NA LEDU
IVER DNEVA
Vsaj malo utehe
Košarkarji Zadra zlepa ne o odo pozabili nesrečno izgubljenega dvoboja za pokal evropskih prvakov z Realom v Madridu. Bili so blizu velikega ispeha, toda račune sta jim v zadnjih minutah prekrižala solnika — Cehoslovak in Svilar, ki sta si prekrške gostov preprosto izmišljevala.
Zato ni nič čudnega, da je sicer molčeči trener Reala Fer-nadiz ves vesel po tekmi hvalil goste na vso moč. V tolažbi pa so bili bolj konkretni funkcionarji iz Brazilije (njihova ekipa je igrala predtek-no), ki so našega prvaka pozabili na neki njihov turnir.
SFRJ : Banik 4:2
(2:1, 1:0,1:1)
LJUBLJANA, 15. febr. — Dvorana Tivoli, prijateljska mednarodna tekma, gledalcev 1500, sodnik Kerkoš iz Celja in Čebulj iz Radovljice.
STRELCI: 1:0 — B. Jan (1), 2:0 — R. Hiti (12), 2:1 — Do-lež (17), 3:1 — S. Beravs (35), 3:2 — Motyčka (52), 4:2 — S. Beravs (53).
V tekmi, ki bi naj jugoslovanski reprezentanci služila kot trening pred svetovnim prvenstvom v Ljubljani, so naši izbranci po še kar zanimivi igri premagali drugoli-gaško ekipo Banik iz Karvine (CSSR) 4:2. Rezultat bi bil lahko višji v prid naših, če bi le-ti igrali z vso prizadevnostjo.
UTRINKI
OSTRA KRITIKA — Norveški tisk je ostro kritiziral funkcionarje norveške atletske federacije, ker se niso uprli zamisli, da bo letošnje EP v Grčiji — »v deželi voiaške diktature«.
DARILO — Vodstvo Reala (Madrid) je pred odhodom domov izročilo predsedniku KK Zadar ročne ure kot darilo kluba otrokom preminulega trenerja našega prvaka E. Sovittija.
SPECIALIST — Strojni ključavničar M. Catič slovi v Travniku kot odličen poznavalec italijanskih nogometnih klubov. V zadnjem kolu je zadel več kot 20.000 dinarjev. Da bi bil čimbolj na tekočem, se je uspešno lotil še učenja italijanskega jezika.
Jutri bodo tekmovali člani. Pet češkoslovaških skakalcev ho tekmovalo izven konkurence. Tekma se bo začela ob 14. uri.
Rezultati: 1. W. Schwabl (A) 212,1 (76,75), 2. Dolhar (J) 204,7 (71,5,	73),	3. Schwinghammer
(ZRN) 203 (73, 72), 4. Grosche (ZRN) 197,2 (70,5, 71,5), 5. Steiner (Švica) 194,6 (70,5, 70,5), 6. Klapproth (ZRN) 192,4 (71,5,67,5), 7. Jolly (A) 191,3 (68, 67,5), 8. Drago Pudgar (J) 189,2 (71,5, 68),
9.	Patti (It.) 179,3 (65, 68), 10.
Prelovšek 173,6 (64,5, 64), 11. Lo-štrek (oba J) 170,0 (65, 65); drugi Jugoslovani:	14.	Krznarič 162,3
(63,5,	62),	18. Kobal 148,0	(60,
57.5)	, 19. Danilo Pudgar 147,4 (57,
60.5)	, 22. F. Mesec 141,9	(58,5,
58), 24. Sredenšek 159,1 (55, 58).
Ekipno: 1. ZRN 592,6, 2. Jugoslavija 567,6, 3. Avstrija 559,5 itd.
DUŠAN KURET
Reš četrtič prvi v Mavrovem
MAVROVO, 15. febr. — Tu je bilo danes 12. tradicionalno tekmovanje za mavrovski memorial, na katerem je pri članih v teku na 30 km že četrtič zmagal ljubljenec tukajšnjih prebivalcev Jaka Reš. Zmagovalec je progo presmučal v času 1:26,55. Drugi je bil Premože 1:30,35, 3. Slovnik 1:30,45, 4. Zalokar 1:32,13. Med ekipami je bila prva Slovenija pred BiH in Makedonijo.
Mladinke so tekmovale na 5 km dolgi progi in so se uvrstile takole:	1. Terzič 18,37 2. Pristov
19,10, 3. Kordež 20,13.
Med tekmovanjem je ves čas deževalo.	'	M. M.
76 pionirjev na prvenstvu SRS
RAVNE NA KOROŠKEM, 15. febr. — Smučarski klub Fužinar je na Poseki ob domu telesne kulture v snežnem metežu izvedel prvi del republiškega prvenstva — slalom — za starejše pionirje in pionirke, ki se ga je udeležilo 76 tekmovalcev iz Slovenjega Gradca, kranjskega Triglava, Tržiča, Nove Gorice, Jesenic, Bleda, ljubljanskega Novinarja, celjskega Izletnika, Cme, Velenja, mariborskega Branika, bovškega Mangarta, štor, Jezerskega, Medvod, Trbovelj, Radovljice, ljubljanske Enotnosti, Lokev, Mežice in domačega Fuži-narja. Progi sta zelo dobro trasi-rala Karl Fanedl in Dominik Kos. Prva proga je bila dolga 320 m s 60 m višinske razlike in 34 vratič, druga pa 340 m z višinsko razliko 65 m in 32 vratci.
SK Fužinar je s svojim sodniškim zborom dobro opravil delo.
Rezultati — starejše pionirke: 1. Tiršek (Slov. Gradec) 1:14,4, 2. do 3. Grilč (Jes) in Žerovnik (Novinar) 1:16,3, 4. Pignatari (Gor.) 1:17,7, 5. Bajželj (Tr) 1:18,4, 6. Oitzel (Jes.) 1:19,6, 7. Bogataj I. (Trž) 1:20,2, 8. Bogataj II. (Trž) 1:21,6, 9. Vovk (Bled) 1:26,0, 10. Jezernik (Celje) 1:26,8.
Starejši pionirji: 1. Križaj (Trž) 1:06,6, 2. Helzl (Fuž) 1:09,0, 3. Kozel (Slov. Grad.) 1:10,5, 4. King (Trž) 1:10,7,	5. Borštnar (Fuž)
1:11,6, 6. Polajnar (Trž) 1:12,2, 7. Magušar (Enot) 1:12,4, 8. Vovk (Jes) 1:13,7, 9. Slabe (Trž) 1:14,3,
10.	(Trig) 1:14,7.
Jutri bo na istem terenu tekmovanje v veleslalomu.
E. WLODYGA
Za uvod — pohvale
Predsednik organizacijskega komiteja .Vitranc' Maks Završnik o težavni nalogi prirediteljev
KRANJSKA GORA, 13. febr. »Za zdaj smo dobili same pohvale delegata FIS Heinza Schifer-ja iz Salzburga«, je povedal predsednik organizacijskega komiteja tekmovanja za pokal Vitranc Maks Završnik.
Dolgoletni smučarski delavec iz Ljubljane, ki letos znova načeljuje prireditvenemu odboru, se seveda zaveda, kako težavno nalogo pomeni izvedba tekem v tako neugodnih vremenskih razmerah.
MAKS ZAVRŠNIK
»Delegat FIS nam je zares v pomoč in se nima za nekakšnega vrhovnega nadzornika«, je pohvalil uradnega gosta iz Avstrije.
— Ali sodite, da bosta veleslalomski progi navzlic obilici snega nared?
»Vse, ki imajo karkoli opraviti z ureditvijo prog, moram zares pohvaliti. Zdaj praktično* delajo na progah že 24 ur nepretrgoma in kaže, da potrebnih posegov še ni konec. Kljub vsemu pa sem prepričan, da bo jutri vse v redu. Za nedeljo zjutraj smo dobili namreč še teptaške okrepitve: 60 študentov visoke šole za telesno kulturo , — sicer tudi kontrolorjev vrat — se je prostovoljno priglasilo za teptanje. Ob pomoči strojev italijanske tvTdke Prinoth, pa vojakov in drugih nam bo že uspelo usposobiti progi. Storili bomo vsekakor vse, kar je sploh v naši moči.«
— Ali je bilo treba zaradi snega spremeniti predvideni trasi?
»Prva veleslalomska proga bo tam, kjer smo si jo zamislili, druga pa ne. Za drugi tek ne bomo šli više, marveč bomo ostali v soseščini prvega. To je bil v sedanjih razmerah edini izhod. Vsi vodje ekip in delegati FIS so se s tem strinjali in slednji je ob tem dejal, da bi marsikje drugje v takih vremenskih razmerah — obupali.«
— Z udeležbo ste kajpak zadovoljni?
»Boljše si res nismo mogli' želeti. Sodim, da doslej pri nas tako kvalitetnega smučarskega tekmovanja sploh še ni bilo. Prav to pa je za vse nas in vse tiste, ki so nas podprli, tudi veliko zadoščenje, saj pomeni, da naši napori niso bili zaman.«
E. BERGANT
PO DOMAČIH KRAJIH
MARIBOR — V nadaljevanju mariborske šahovske lige so bili doseženi naslednji rezultati : Branik : Sl. Bistrica 4:4, Svoboda : Fram 3:5, Kovinar : Maribor B 4:4, Sl. Konjice : Ptuj prel. Vrstni red Sl. Bistrica 24,5, Branik 21,5 (8), Kovinar 20,5 (8), Ptuj 19 (8) itd.	Z. V.
MARIBOR — V telovadnicah šole F. Rozmana in 2. gimnazije se je pričelo tekmovanje v moški štajerski košarkarski zimski ligi, ki je v prvih dveh kolih prineslo zmagi favoriziranima ekipama Maribora 66 in 2KK Maribor. Tekmovanje je dvokrožno, na njem pa sodelujejo razen treh mariborskih ekip (Maribor 66, 2KK Maribor in MTT) še Celje, Sl. Bistrica in Elektra iz Šoštanja. Tekmovanje bo zaključeno 30. marca. V precej slabi tekmi je Maribor 66 premagal MTT 68:57 (31:23). Sodil je P. Brumen najuspešnejša strelca pa sta bila Jurančič 15 pri zmagovalcih in Cerpes 12 pri poražencih. Maribor pa je premagal Sl. Bistrico 66:45 (21:23). Sodila sta Krope in Polančič, največ košev pa sta dosegla Pestotnik 14 za Maribor in Krulc 16 za Sl. Bistrico. Z. V.
TOLMIN — Na osnovnošolskem prvenstvu v veleslalomu je sodelovalo sto učencev, med katerimi so bili najboljši: Cetinova, Zorčeva, Cernutova, Krivec, Skočir in Hrast.
CELJE — V prijateljski košarkarski tekmi je pionirska ekipa Celja premagala 2alec 28:13 (14:10). V B skupini pa so 2al-čani premagali Celje z 20:13. Pri 2alcu je bil najboljši Rebek s 5 koši, pri Celju pa Ponikvar z 10, Jeri ček in Bukovec pa s 6 koši.
POSTOJNA — Društvo prijateljev mladine in SK Nanos sta na smučiščih pod Pečno rebrjo priredila pionirsko tekmovanje v veleslalomu. Rezultati — ml. pionirke: 1. Klede, 2. A. Inocente, 3. Završnik; ml. pionirji: 1. M. Burger, 2. Tršar, 3. Penko; st. pionirke: 1. B. Inocente, 2. Andrija-šič; st. pionirji:	1. Godeša, 2.
Stegel, 3. D. Burger; ekipno — ml. pionirji in pionirke: PO S. Rozman, PO 1. maj (Pivka), PO S. Rozman II; st. pionirke: PO S. Rozman; st. pionirji: PO S. Rozman I., PO. 1. maj (Pivka). PO S. Rozman II.	M. D.
BRE2ICE — Rokometašice Brežic, ki sodelujejo v zimski rokometni ligi, so preteklo nedeljo zabeležile dva lepa uspeha. Premagale so ekipo Sobote z 9:8 in ekipo Olimpije z 8:6.	S. D.
ČRNOMELJ — V nedeljo bo v Črnomlju na smučarski skakalnici na »Dunaju« belokranjsko prvenstvo v smučarskih skokih s pričetkom ob 14, uri. Za najboljša mesta se bodo potegovali skakalci Gladek, Švajger, Majerle, Vrščaj, Fabjan in drugi, ki so na treningih skakali okoli 22 metrov. Tekmovanje, ki bo na 25-metrski skakalnici, bo verjetno ob lepih vremenskih razmerah postreglo z novim rekordom skakalnice.
S. D.
| KOŠARKA
Mura 67 vodi
MURSKA SOBOTA — V zadnjem kolu prvega dela prvenstva v zimski pomurski košarkarski ligi 'ni bilo presenečenj, še najbolj zanimivi sta bili srečanji med Muro 67 in Poletom ter Tišino in Tu ropal jem.
Rezultati 7. kola: Mura : Polet
54:45, Tišina : Turopolje 57:69, Partizan Tišina : Mura 22:90 in Radenci : Enotnost 50:29. S tem je bil prvi del prvenstva končan. Na vrhu so povsem zasluženo košarkarji Mure 67 brez poraza. Ker pa so v zadnjem času vidno napredovali tudi Radenci, vse kaže, da bo boj za prvo mesto v nadaljevanju med Muro, Turopoljem in Radenci.
LESTVICA
Mura 67 Turopolje Radenci Tišina Enotnost Ljutomer Polet (—1) Partizan T.
0	487:320
1	592:352
2	493:307 431:375 335:388 349:416 269:323
14 12 10 8 4 4 3
707 121:596	0
F. M.
Kratke s Koroškega
Komisija za šport in rekreacijo pri tovarniškem odboru sindikata je izvedla v nedeljo na Lešah sindikalno prvenstvo železarne Ravne v sankanju. Pri članih je med 20 tekmovalci zmagal	Er at (MIŠ)
pred škratekom (uprava) in ške-grotom (livarna). Članic je nastopilo 8, zmagala je Savinčeva (valjarna) pred Zdovčevo (SEVO) in Bavčetovo (OTKR). Med ekipami je bil (moški) najboljši SEVO, pri ženskah pa uprava.
Pretekli teden je izvedla sindikalna podružnica kladivame prvenstvo v sankanju na terenih ob Smučarski koči. Nastopilo je okrog 35 tekmovalcev. Pri moških je zmagal Jazbec pred Strgarjem in Vavhom, pri ženskah pa Ošlako-va pred Pirčevo.
Te dni poteka izbirno tekmovanje v kegljanju za sestavo ekipe, ki bo zastopala železarno Ravne na metalurških igrah na Jesenicah, V nadaljnja tekmovanja so se uvrstili: Trafela (šblski center) 782 kegljev, Kotnik (uprava 799, Grogi (uprava) 772, Lukman (uprava) 770, Mlačnik (valjarna) 768, Blatnik (šol. center) 766, Kasnik (SMO) 761 in Nerad (SMO) 744 kegljev.
I. MLAKAR
ci zares ne morejo računati na kakršenkoli uspeh. Star-tali bodo med zadnjimi, ko bo tekma že davno odločena. Z drugimi tekmovalci so danes trenirali na Vitrancu tudi naši, ki jih ima v Kranjski gori na skrbi Ludvik Dornik. Kaže, da Kavčič ne bo mogel startati, ker še vedno ni okreval po poškodbi.
J. DEKLEVA
VVILSON TUCKER
ZALEZOVALEC
49. nadaljevanje
IGRA KARTE — Karl Schranz je včeraj treniral, v prostem času pa igral karte.
Vsi posnetki: šelhaus
Halo, Kranjska gora!
Izmed olimpijskih nagrajencev 68 je v Kranjski gori najbolje zastopan slalom. Z izjemo »zlatega« Killyja, ki je nehal tekmovati, so med tekmovalci na Vitrancu vsi naslednji do 6. mesta brez izjeme, grenobelske kolajne 68 pa imajo še Messner, Perilatt in Giovanoli (kombinacijsko). *
Madžarska smučarska zveza je poslala brzojavko, v kateri sporoča, da njihovih tekmovalcev ne bo na tekmovanje. Odsotnost so opravičili s tem, da imajo prav v teh dneh državno prvenstvo.
*
Novo zapadli sneg ne povzroča skrbi samo pripravljal-cem prog, ampak tudi upravi za ceste. Da je zadrega še hujša, se je dopoldne pokvaril stroj za čiščenje parkirišč. Zagotavljajo pa, da bo v nedeljo, ko se prične tekmovanje, ni voljo dovolj parkirišč.
*
Tiskovnemu središču v hotelu »Prisank« se je prijavilo več ko 50 novinarjev iz Jugoslavije, Avstrije, švedske, Francije in Italije.
Popoldne je priredil predsednik organizacijskega odbora Maks Završnik sprejem za tekmovalce, spremstvo in novinar-narje.	POLDE KARLIN
ŠAH
Poraz Čiriča
TRAVNIK, 15. febr. — V 5. kolu državnega šahovskega prvenstva so bili doseženi naslednji rezultati: Bukič : Parma remi, Stupica : Cvetkovič prek., Messing : Planinc prek., Mašič : Čirič 1:0, Minic : Deže 1:0, Vukič : Ostojič prek., Ljubojevič : Rakic, Bertok : Ivanovič remi, Nikolič : Puc prek., Matanovič : Ničevski prel.
Vrstni red: Ničevski 3,5 (1), Čirič, Bukič, Mašič in Minič 3, Matanovič 2,5 (1,—), Planinc 2,5 (1), Parma 2,5 (—>, Ivanovič in Bertok 2,5, Puc 2 (1), Stupica 1,5 (1) itd.
Parma in Bukič sta po pričakovanju prav hitro remizirala. Vse druge partije pa so bile borbene. Stupica po žrtvi Cvetkoviča ni igral najbolje in se po drugi prekinitvi tako on bori za remi, namesto, da bi to prepustil svojemu nasprotniku. Planinc je po izenačeni igri prekinil v malce slabšem položaju, po ponovni prekinitvi pa je pozicijo še poslabšal. Drugič je prekinil partijo tudi Puc, vendar tokrat v izgubljenem položaju. Presenečenje kola je pripravil Mašič, ki je prizadejal prvi poraz velemojstru Čiriču. Derbi tega kola Matanovič — Ničevski je odpadel zaradi bolezni Ničev -skega.	B. PARMA
Ivkov še vodi v Malagi
MALAGA, 15. febr. — V 12. kolu mednarodnega šahovskega turnirja je Ivkov remiziral z velemojstrom Lengyelom, Marovič pa je premagal Toreja.
Drugi rezultati: Tatai : Riselliri remi, Medina : Mendoza 1:0, Kaplan : Durao 1:0, Visier : Ruiz 1:0, Saidy : Benko prek. Prost je bil Pomar.
Vrstni red: Ivkov 9, Pomar 8,5, Benko 8 (1), Lengyel, Medina in Kaplan 7, Tatai 7 ( + ), Marovič 6 itd.
■	»Učinkovita je, ker so ljudje bedaki.
■	Bral sem celo, da je neki farmar prodal I brooklynski most nekemu polizancu, ki je
■	stanoval v Brooklynu. Farmarja bi morali
■	odlikovati.«
S Končno je prišel pismonoša z obljub-
■	ljenim čekom in Horne jo je peljal na
■	zajtrk.
I
■	Počasi se je privlekel do magistrata in • stopil v urad policijskega poročnika!.
1 »Spraševal sem se, kje si,« ga je pozd-B ravil poročnik. »Tistega potepuha bodo pri-_ peljali ob 9.50. Ali bočeš iti z menoj na I policijsko postajo?«
®	»Prav. Ali je priznal?«
m »Ali ni to čudno ...« je dejal poročnik. 1 »Čudno je to, da ni priznal. Mislim, da
■	se bo premislil.«
_ »Gospe Wiedenbeck to ne bo všeč.«
I	»Kaj ji ne bo všeč?«
■	»Da njen ljubljeni soprog uporablja gu-
-	mijasto cev.«
p »Charles, bridko si me razočaral. Gumi-
■	jaste cevi so šle iz mode z visokimi čevlji
-	na gumbe. Sodobna policijska služba upo-1 rablja bolj pretkana sredstva — prepriče-B vanje.«
_	»O — palico?«
J	»Rekel sem pretkana sredstva. Ta moža-
1 kar nam bo delal težave. Vztraja pri svoji _ zgodbi: bil je tukaj, pil je kavo iz tiste 1 pločevinaste skodelice v potepuški džungli, 1 skočil na vlak. Ni videl nadzornika in ni-_ kogar ni ubil.«
g »Ce bi ti kdo hotel naprtiti umor, bi
■	tudi ti vztrajal pri svoji zgodbi neomajno m ko hrast.«
1 »Toda možakar je nor, da je priznal to-I liko in potem nič več. Ne bi bil smel nič _ priznati — ne bi bil smel priznati, da je I bil tukaj!«
I »Morda policaji v Kentuckyju ne uporabljajo tako pretkanih sredstev kakor ti. I še vedno je mogoče, da možakar govori I resnico.«
»Wiedenbeck se je zasmejal. »Kajpak. 8 Strojevodja in kurjač sta videla Silversa, B ki je stal poleg proge — kurjač mu je pomahal. In zdaj pride naš potepuh in I trdi, da ni bil tam. Seveda govori resnico.« I »Vsekakor bi jaz poslušal tega človeka brez predsodkov.«
I »Veš, kaj je narobe s teboj?« Wieden-| beck ga je predirljivo pogledal. »Na napačnega konja si stavil in to te grize. Ko R si se podil po Chicagu in se zabaval, sem 1 jaz našel krivca.«
Horne je skomignil. »Jaz se še zmeraj I lahko upokojim in vzamem' s seboj svoje I pletenje. Kdaj boš šel na policijsko postajo?«
B »Približno ob 9. 40.«
I Pobral je kolbuk in odšel. Na ulici je bilo topleje, ker se je sonce že vzpenjalo I visoko in je pobralo iz zraka svežino. Po-| časi se je sprehajal po ulici in si ogledoval nekatere izložbe, ki so bile že v znamenju
jesenskega praznika hvaležnosti za letni pridelek, zavil okrog vogala in obšel štiri velike bloke, sredi katerih je bil sodni trg. S pogledom je lovil obraze, ki jih je poznal, in ženske noge v svilenih nogavicah, ki jih ni poznal.
V Mikovi mlečni restavraciji se je oglasil, da bi popil skodelico kave in zvedel za najnovejša poročila z berlinske fronte. Z obojim mu je osebno postregel Mike izza točilne mize. Kava ga je veljala pet centov. Usedel se je k oknu, ki je gledalo na ulico, da bi se tam ogrel z vročo pijačo. Skozi steklo je opazoval možakarja na visoki lestvi, ki je krasil ulične svetilke s trakovi in razpenjal napise, ki so napovedovali skorajšnje fluorografiranje.
Imeniten rdeč avto z zložljivo streho je dvakrat ali trikrat privozil mimo, ker je voznik krožil po trgu in skušal ujeti kako zalo dekle. Kmalu nato je odšel iz mlečne restavracije in nadaljeval svoj sprehod po ulici. Spet je privozil mimo njega rdeči avto in Home mu je požvižgal, kar je presenetilo šoferja.
Ko je zagledal tramvaj z napisom »V GARAŽO«, se je odločil. Zavihtel se je nanj.
Do remize se je peljal deset minut. Stopil je iz tramvaja in nadaljeval pot proti jugu ob železniški progi. Kak kilometer daleč je sledil rahlo ukrivljeni progi in naposled zavil okrog ovinka, kjer so se tirnice osvobodile tovarniških poslopij in se zravnale na odprti pokrajini. Z očmi je presodil, kje je ležalo truplo, in se ustavil na tistem mestu, da bi pregledal tla.
Gramoz je bil razrit in mu ni nič povedal. Množice radovednežev, ki so hitro sledile policiji na prizorišče zločina, so temeljito zabrisale sledove, ki jih je bil poročnik prej posnel s fotografskim aparatom. železniški prag je bil prav takšen kot poprej in sledovi steklenih drobcev, ki jih je nekdo s peto porinil v les, so bili popolnoma vidni na površini, prepojeni s katranom.
Zapustil je progo, preskočil jarek in stopil na polje. Stikal je po travi in plevelu, da bi našel ploske kamne, ki bi jih bilo mogoče uporabiti kot utež na obeh konceh vrvi. Našel jih je nekaj in si jih ogledal, a jih je odvrgel, ko je videl, da niso primerni. Nazadnje je šel čez polje do potepuške džungle, se prerinil skozi odprtino med rastlinjem, se sklonil in potipal vrhnjo plast pepela na ognjišču. Pepel je bil mrzel in nobenega znamenja ni bilo, da bi se bil kdo nedavno tod mudil.
Potepuhi so se v širokem loku izogibali mesta, dokler se položaj spet ne razbistri.
Zapiskal je vlak, ki je prihajal z juga.
Zapustil je džunglo in se napotil nazaj k progi. Pogledal je po progi navzdol, da bi opazil dim. Prikazal se je belo sivkasti pramen na jasnem modrem nebu kot prijeten kontrast. Potegnil je pipo iz žepa, jo natlačil, prižgal in čakal. Sonce ga je grelo po hrbtu.

DRSANJE
Vodita domačina
ZAGREB, 15. febr. — Zaradi snežnega meteža v dopoldanskih urah se je na drsališču Salate končal prvi del državnega prvenstva v obveznih likih le v skupini mladincev in mladink. Med tremi mladinci vodi domačin Valešič, med 13 mladinkami iz Olimpije, Medveščak ter domače in beograjske Mladosti pa je presenetljivo na prvem mestu Zagrebčanka Potočki.
Za druge skupine bo tekmovanje v obveznih likih končano šele pozno zvečer, medtem ko bo jutri ^onoldne na sporedu prosto drsanje.
rezultati — mladinci: 1. Valešič (Ml Zg) 298,6 — 5, 2. Švajger
273.0	— 10, 3. Radič (oba Ol.) 203,5 — 15; mladinke: 1. Potočki (Med.) 337,9 — 10,5, 2. Leben (Ol)
341.0	— 11, 3. Celant (Med) 339,6 — 11,5, 5. Glažar (Ol.) 333,5 — 19, 5. Mejak (Kranj) 324,8 — 24.
T. ANDREE
NOGOMET
Zmaga C. zvezde v Limi
LIMA, 15. febr. — Nogometaši C. zvezde iz Beograda, ki so na turneji po Južni Ameriki, so premagali perujsko moštvo 7:2 (3:0). Strelci so bili Jankovič in Lazarevič po dva ter Antonij evič, Ostojič in Džajič.
Rudar (V)
Aluminij : 9:2 (5:1)
KIDRIČEVO, 15. febr. — Na prijateljski nogometni tekmi je Aluminij premagal Rudarja iz Velenja 9:2 (5:1). Strelci za domače: Milosavljevič 4, špehonja 3 in Lončarič 2, za goste pa Zmazek in Nežmag. Pred nekaj sto gledalci je sodil ščurič (Kidr).
Gostje so se uspešno upirali do 23. min., ko so se igralci Aluminija dodobra ogreli. Po odmoru so bili domačini v popolni premoči.	I.	M.
Tekme Maribor — Železničar ne bo
MARIBOR — Prijateljske nogometne tekme med Mariborom in Železničarjem, napovedane za danes, zaradi novega snega ne bo.
IIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM
MIZARSTVO
IG
IN TAPETNIŠTVO
razpisuje prosta delovna mesta za
1.	VODJO PROIZVODNJE
v mizarskem obratu
2.	VEČ POHIŠTVENIH MIZARJEV
z urejeno vojaščino
POGOJI:
pod 1.: kvalificiran mizar z delovodsko šolo in s 3-letno prakso na enakih delovnih mestih.
Samsko stanovanje priskrbljeno.
Ponudbe sprejema uprava podjetja Ig št. 183 pri Ljubljani.	1385


Gradbeno industrijsko podjetje
GRADIS Ljubljana korytkova 2
PRODAJA V STANOVANJSKI SOSESKI NOVE JARŠE OB ŠMARTINSKI CESTI NASLEDNJA STANOVANJA V STOLPNICAH:
enosobna	33,10 neto m1	62.500
enosobna	35,20 neto m2	69.000
enosobna	36,72 neto m2	69.000
enoinpolsobna	36,10 neto m2	73.000
enoinpolsobna	40,52 neto m2	75.500
enoinpolsobna	46,03 neto m2	83.500
dvoinpolsobna	64,27 neto m2	110.000
Lu>.. ------
I te##; I % %
| M£§L klfeiiiii
Stanovanja bodo vseljiva v decembru leta 1969. Pogoji nakupa so ugodni. Stanovanja imajo opremljeno kuhinjo, centralno ogrevanje. Informacije in sklepanje pogodb vsak dan, razen sobote od 6.30 do 15.30, tel. 313-566 — komercialna služba, Korytkova Z in pri stanovanjskem podjetju Bežigrad-Moste, Ljubljana, Crtomirova 10.
Enaka stanovanja bodo na razpolago v jeseni leta 1970 v dveh nadaljnjih stolpnicah.
J IB
figi
« fes
!li
t. stran ■* DELO
lllllflHttHlUIttiffl
ZAVAROVALNICA SAVA
POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA
posreduje
prodajo naslednjih poškodovanih vozil:
ŠKODA 1000 MB, Lj 445-92, leto izdelave 1965, prevoženih 41.500 km, ogled pri Slovenija avto, Ljubljana, Černetova 26, izklicna cena Ndin 7.000,00.
ZASTAVA 750, Lj 642-99, leto izdelave 1965, prevoženih 50.000 km, ogled pri avtokleparju Janezu Bogataju, Domžale, Savska 48, izklicna cena 6.000,00 Ndin. VW 1/11, Lj 636-57, leto izdelave 1965, prevoženih 207.000 km, ogled na »VW« servisu, Ljubljana, Celovška c., izklicna cena 1.500,00 Ndin.
ZASTAVA 750, KR 135-34, leto izdelave 1968, prevoženih 7.000 km ogled pri Stanetu Markiču, Strahinj 70, p. Naklo, izklicna cena 8.500,00 Ndin.
ZASTAVA 1300, Lj 207-99, leto izdelave 1963, prevoženih 84.500 km, ogled pri Slovenija avto, Ljubljana, Tržaška c. 133, izklicna cena 8.000,00 Ndin. ZASTAVA 750, MB 115-51, leto izdelave 1964, prevoženih 66.000 km, ogled v »Avtoservisu«, Domžale, izklicna cena 3.500,00 Ndin.
RENAULT 4 L, Lj 389-32, leto izdelave 1965, prevoženih 67.490 km, ogled pri »Cosmosu«, Ljubljana, Celovška c., izklicna cena 6.500,00 Ndin.
Javna prodaja bo v četrtek, dne 20. II. 1969, ob 11. uri v prostorih Poslovne enote Ljubljana, Miklošičeva c. 10/1. Interesenti morajo položiti kavcijo v višini 10 % od izklicne cene, po prodaji pa mora kupec plačati kupnino v celoti.	1427
wwwiHi9mHi8iiHniMnitiiiHii[iMii[miiH<i)!.'iiHHtiiiiiiiii)itiiiiiiMimiiiiii[iiHimiiiiiwiii)iimH)iinmiiiiiiiniiHm)!iHintmiiniBWMiMiiH»inmmwiiniHn		
		INSTITUT
KMETIJSKI KOMBINAT		ZA MATEMATIKO, FIZIKO
ŽALEC		IN MEHANIKO UNIVERZE
KADROVSKI CENTER		V LJUBLJANI
		Oddelek
ponovno razpisuje		za matematiko
prosto vodilno delovno mesto		s svojim Računskim centrom
DIREKTORJA		\ vam nudi
KOMERCIALNEGA CENTRA		matematične konzultacije
Kandidat mora poleg splošnih, izpolnjevati še na-		
slednje posebne pogoje: da ima visoko strokovno izobrazbo ekonomske sme-		računske storitve
ri, najmanj 8 let delovne dobe, od tega najmanj 5 let na vodilnih delovnih mestih v ustrezni stroki.		pri reševanju vaših strokovnih problemov.
Pismene prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in delovni dobi naj pošljejo kandidati na naslov: Kme-		Za podrobnejše informacije kličite tel. 23-055 ali pišite na naslov: Računski center IMFM, Lepi pot 11 Liubliana.	1424
tijski kombinat Žalec — Kadrovski center — najpozneje v 15 dneh po objavi razpisa.	1370		
		
MfflmtiHMHfnnittiJiiHiiiifHimniiiimmmiimiuimmHiiHHKim!
mnnmmiJutHflffliraiiiinHBiiMi!1
SVET VISOKE ŠOLE ZA SOCIOLOGIJO, POLITIČNE VEDE IN NOVINARSTVO V LJUBLJANI
razpisuje delovni mesti
asistenta
za predmet: Sociologija
asistenta
za predmet: Mednarodni ekonomski odnosi
Pogoje za izvolitev določata statut in pravilnik o delovnih razmerjih visoke šole.
Kandidati za razpisana delovna mesta pošljejo kol-kovane prijave z biografskimi in bibliografskimi podatki v 30 dneh po objavi razpisa tajništvu visoke šole za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Ljubljana, Titova 102, kjer dobe tudi vsa pojasnila.
1438
pHgfmHmHRHiimnmiitmnmHnmfinmiiiiiiimmiiHiiiiiiiiiiiiuiiimiHinmmiiiimiiiHiiiiiiiimniimmiHmiiiii
PUŠKARNA
KRANJ, JEŠETOVA CESTA 3 razpisuje
v skladu s Temeljnim zakonom o graditvi investicijskih objektov (Ur. list SFRJ 20/67) in Pravilnika o načinu in postopku za oddajanje investicijskih objektov v graditev (Ur. list SFRJ št. 28/67)
javni natečaj
za zbiranje ponudb
za oddajo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za obratno poslopje Puškarne v Kranju, Ješetova c. 3 »na ključ«.
Vrednost investicijskih del znaša ca. 390.000,00 Ndin. Pričetek del takoj po sklenitvi pogodbe.
Rok za dokončanje vseh del 31.7.1969.
Ponudniki naj v svojih ponudbah navedejo razpoložljiva tehnična sredstva, strokovni kader in možnosti pravočasne dobave materialov za ta objekt.
Interesenti lahko dobe vso potrebno dokumentacijo vsak dan od 6. do 14. ure v prostorih uprave Pu-škame Kranj, Ješetova c. 3 (razen sobot).
Ponudbe morate vložiti v zapečatenem ovitku z oznako: »NE ODPIRAJ« — ponudba — PUŠKARNA KRANJ in oddati do 4.3.1969 do 10. ure na naslov: PUŠKARNA KRANJ, Ješetova c. 3, kjer bodo odpirali ponudbe ob 11. uri.
Ponudnike bomo o izidu natečaja pismeno obvestili v petih dnevih.	1388
SVET
OSNOVNE ŠOI.E TREBNJE
razpisuj• delovno mesto
VZGOJITELJICE
▼ varstvenem oddelku.
(predšolski otroci) za nedoločen čas.
Prijave je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa.
1426
Komisija za delovna razmerja pri
GOSTINSKEM
PODJETJU
VRHNIKA
razpisuje
prosta delovna mesta
za:
1.	KUHARJA
2.	NATAKARICO — poslovodjo
3.	TRI NATAKARICE Pod točko 1. kuhar VK ali KV in 10 let prakse; pod točko 2. natakar KV in 4 leta prakse;
pod točko 3. natakar KV.
.Samska stanovanja so zagotovljena. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
1345
Komisija za sprejem in odpoved delavcev pri
SGP »TEMELJ«
ČRNUČE 89/b
razpisuje
prosta delovna mesta za:
1.	30 KVALIFICIRANIH ZIDARJEV
2.	20 KVALIFICIRANIH TESARJEV in
3.	2 GRADBENA DELOVODJA
Pogoj pod 3:
dokončana delovodska šola z najmanj 5-letno prakso.
Samska stanovanja pod 1., 2. in 3. zagotovljena. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Razpis velja do zasedbe delovnih' mest.	1437
Specialna trgovina a pleteninami
LADV-LORD
sporoča spoštovanim jugoslovanskim potrošnikom (kupcem), da
nudi v času CELOVŠKE REVIJE NA LEDU
10'/» popusta za vse moške in ženske puloverje ter jopice.
LADV-LORD
Strickwarenfachge-
schaft
Bahnhofstrasse 22 Celovec/Karaten
PODRUŽNICA
ČGP DELO JESENICE
sprejme
RAZNAŠALCA
ZA DOSTAVNI OKOLIŠ POD MEŽAKLJO IN DEL TITOVE CESTE

Podjetje
»DIMNIK«
Ljubljana, Černetova 17 sprejme takoj
mlajše kvalificirane dimnikarje
1413

SKUPŠČINA OBČINE TOLMIN		911l[|||l1IIIIIfi}l!!llllllllll)lll!llllllllllll!ll!IIIIIIIII[||||!l!illl||||||f|||j|||||||||||]l||||||||i||jli!||||jj|lll{t|j||||[|j|||j||||]|||!|||j]||||{[j|||[||||||||||{||||||||jj|]|||||||||||){||j| SATURNUS KOVINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA,
razpisuje v sodelovanju z		
DRUŠTVOM ARHITEKTOV LJUBLJANE		EMBALAŽA, AVTOOPREMA LJUBLJANA
ZVEZNI		vabi
JUGOSLOVANSKI NATEČAJ		k sodelovanju strokovne sodelavce:
za izdelavo idejne urbanistične rešitve širšega		DIPL. ING. FIZIKE
programa Alpskega turističnega centra (ATC)		za delo v svetlobnem laboratoriju
Bovec in idejne urbanistično-arhitektonske		DIPL. ING. KEMIJE ALI
rešitve prve faze gradnje. Razpisovalec želi z natečajem pridobiti suge-		DIPL. ING. METALURGIJE z znanjem angleščine ali nemščine — za delo v komercialni službi za uvoz pločevine
stije za urbanistično ureditev širšega območja ATC Bovec in izbrati projektanta urbanistič-		DIPL. EKONOMISTA
nih in arhitektonskih načrtov prve faze.		za raziskavo in analizo tržišča
!•		EKONOMISTA ALI DIPLOMANTA
Natečaj je javen in anonimen. Pravico do udeležbe		komercialne šole za prodajno službo
imajo vse osebe in organizacije v SFRJ, ki so kva-		SODELAVCA
lificirane za-izdelavo elaborata.		z najmanj srednješolsko izobrazbo za referat re-
2.		kiame in propagande
Vsak udeleženec, posameznik ali skupina, lahko sodeluje na natečaju samo z enim natečajnim elabo-		sprejmemo še:
ratom.		KORESPONDENTA
3.		s srednješolsko izobrazbo z znanjem angleščine in
Prvonagrajeni udeleženec natečaja ima pravico in obveznost, da prevzame izdelavo urbanističnih in arhitektonskih načrtov prve faze gradnje v sodelovanju s Konzorcijem ATC Bovec.		nemščine KV MIZARJA
		
4.		K sodelovanju vabimo PRIPRAVNIKE:
Nagrade:		INŽENIRJE
1. nagrada	40.000,00 Ndin		strojne stroke za delo v proizvodnji in razvoju
2.	nagrada	30.000,00	Ndin 3.	nagrada	20.000,00	Ndin 2 odkupa po 5.000,00 Ndin		EKONOMISTE za delo v organizacijskem in komercialnem sektorju
Nagrade in odkupi bodo izplačani v celoti le, če prispe najmanj 10 natečajnih del, ki ustrezajo pogojem		Razpisujemo
razpisa in to v neto zneskih na žiro račune udeležencev najkasneje 30 dni po objavi izidov v dnev-		štipendije oziroma posojila
nem časopisju.		na:
		strojni fakulteti
5.		ekonomski fakulteti
Ocenjevalna komisija:		na TSŠ za strojno stroko
predsednik: Viktor Klanjšček, dipl. gozd. inž., direktor Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin, za inve-		in na ekonomski srednji šoli
stitorja Člani:	^		Za vsa delovna mesta je predvideno poskusno delo. Prijave z življenjepisom sprejema kadrovska služba do 1. III. 1969.	1442
1. Branko Torkar, dipl. geograf, strokovni sveto-		
valeč Konzorcija ATC Bovec, za investitorja		
2. Jože Vrbančič, direktor Gostinskega podjetja Bo-		
vec, za investitorja		
3.	Janez Aljančič, dipl. inž. arh., vodja projektive Konzorcija ATC Bovec, za investitorja 4.	Marjan Debelak, dipl. inž. arh., samostojni razi-		Sporočamo žalostno vest, da nam je nenadoma preminila naša draga sestra in teta, gospa
skovalec pri Urbanističnem inštitutu SRS, za DAL		T T v 1	"M/l*	1
5. Danilo Fiirst, dipl. inž. arh., direktor Consorti-		1 i*cuIfi Mrak
um-a, poslovnega združenja projektivnih organizacij Slovenije		Ul Milil iUIak
6. Miloš Lapajne, dipl. inž. arh., direktor Emona-		roj. HIRŠELJ
projekta, za DAL 7. in 8. člana ocenjevalne komisije bo naknadno		vdova
imenovala Zveza arhitektov Jugoslavije kot svoja predstavnika.		, Drago pokojnico bomo prepeljali na pokopališče v Radečah, kjer bo pogreb v ponedeljek, ob 15. uri.
Poročevalec:		
Janez Berdajs, dipl. inž. arh., sodelavec Ljubljanskega urbanističnega zavoda		žalujoči:
Stalni namestnik: Albert Sušnik, dipl. inž. arh., sodelavec Projektivnega podjetja Kranj.		sestra Justi Topiikar z družino in nečakinja Mara z družino
6. Predloge za natečaj dobe interesenti od 24. II. do 22. III. 1969 pri Društvu arhitektov Ljubljana, Erjavčeva 15, Ljubljana, tel. 21-608, proti kavciji 250 Ndin.		Vrh pri Šentrupertu, Ljubljana, 15. februarja 1969
		
		ZAHVALA
7.		Ob prerani izgubi mojega dragega moža
Rok za postavljanje vprašanj v zvezi z razpisom je		
do 15. IV. 1969. 8.		Jožefa Celestina
Rok za oddajo natečajnih del je 20. 5. 1968, do 12.		se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na
ure.		zadnji poti in darovalcem vencev. Posebna hvala
Za oddajo del po pošti velja datum poštnega žiga s tem, da odpošiljatelj hkrati telegrafsko obvesti Društvo arhitektov Ljubljane. Dela morate poslati na naslov: Društvo arhitektov Ljubljane, Erjavčeva 15, Ljubljana.		strežnemu osebju bolnišnice Trbovlje, kolektivu Elektro Celje ter sosedom, ki so nam v žalostnih urah priskočili na pomoč. Žalujoča žena s sinom in hčerko
1425		Zagorje, dne 15. februarja 1969
NUJNO zaposlimo
več šivilj in
nekvalificirane
delavke
stare od 18—30 let.
— Interesentke naj se zglase pri Firmi WILHELM KOLB, Postfac. 7,
7534 Birkenfeld-Pforzheim — Deutschland.
Interesentke opozarjamo, da morajo zaposlitev v tujini urediti prek pristojnega zavoda za zaposlovanje.
CANKARJEVA
ZALOŽBA
LJUBLJANA, Kopitarjeva 2
sprejme
na prosto sistematizirano delovno mesto
referenta
za propagando
stalnega sodelavca z višjo ali visoko izobrazbo, ki bi opravljal vse informativne in tehnične naloge propagande. Potrebna je sposobnost za pisanje, tehn. risanje, poznavanje grafične stroke in književnosti.
Sprejmemo tudi
pripravnika
Poskusna doba 3 mesece.
Podrobnosti razpisa so na voljo v tajništvu CZ. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta, prvi rok za prijavo je 26. 2.1969. 1411
Društvo slovenskih pisateljev
razpisuje
dve sezonski delovni
mesti:
oskrbnice
doma pisateljev v Portorožu
oskrbnice
doma pisateljev na Bledu
Ponudbe pošljite Društvu slovenskih pisateljev, Ljubljana, Tomšičeva 12, do 10. marca 1969.
mam
Zaradi odpiranja novih gradenj na »loveneki obali in v Ljubljani, pri katerih namerava podjetje angažirati svoje kapacitete
vabi
SGP STAVBENIK KOPER
k sodelovanju
V EC STROKOVNIH SODELAVCEV za vodstvena in druga delovna mesta
1.	več gradbenih tehnikov
s strokovnim izpitom
2.	več gradbenih delovodij
z daljšo prakso
Ponovno razpisuje delovno mesto
3.	vodje gospodarsko finančne službe
Pogoji: pod 3.:
—	imeti mora ekonomsko fakulteto II. stopnje in 4 leta prakse
—	ali višjo komercialno šolo in 6 let prakse Praksa mora biti opravljena na podobnih delovnih mestih v gospodarstvu.
pod 1. do 3.:
Zaželena večletna delovna praksa. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Stanovanje po dogovoru Poskusna doba bo: pod 3. — tri mesece, pod 1. in 2. — dva meseca.
Kandidati morajo predložiti dokazila o šolski izobrazbi in praksi.
Področje dela je slovenska obala in Ljubljana.
Ponudbe pošljite na kadrovski oddelek podjetja,
—	ali ekonomsko fakulteto I. stopnje in 6 let prakse
Koper, ul. 15. maja 2.	1393
........
Komisija za delovna razmerja pri
SPLOŠNI
VODNI SKUPNOSTI
SAVINJA - CELJE
objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
DIPL. GRADB..INŽENIRJA
hidrotehnične smeri
s petletno prakso na projektantsko-študijskih delih
DIPL. EKONOMISTA
s triletno prakso v komercialno-pravnih poslih
2 GRADBENA DELOVODJA
s končano delovodsko šolo
Prijave pošljite na Splošni oddelek podjetja v 15 dneh od objave.	1367
Nepričakovano nas je zapustila naša ljuba mama in stara mama
URŠULA SOLAR
roj. 24. 10. 1914
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 17. februarja 1969, ob 15. uri izpred hiše žalosti na Bledu
žalujoči;
sinova Ivan z družino, Albin z družino, hči Silva z družino, hči Marija s hčerkico in drugo sorodstvo
Bled, Naklo, Gorje, Dob, Križe, 15. februarja 1969
Zapustil nas je naš tovariš
FRANCI KREGAR
član sveta krajevne skupnosti Stepanja vas odbornik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje član SZDL Stepanja vas
Na zadnji poti se bomo od njega poslovili v ponedeljek,
17. februarja 1969 ob 16.30 na pokopališče v Stepanji vasi
Krajevna skupnost terena Stepanja vas, SZDL Stepanja vas
Stepanja vas, 15. februarja 1969
Tiho in mirno, kot je bilo njeno življenje, se je v 94. letu starosti poslovila od svojih dragih naša ljuba mamica, zlata babica in teta
Evlalija
Karlin
roj. GOLOB
Pokopali smo jo v krogu svojih najbližjih v soboto, dne 15. februarja 1969 na Zalah.
žalujoči:
hčerka Dragica, sinova Franci in Marjan z družinama ter drugi
Ljubljana, Metlika, Škofja Loka, 15. februarja 1969
Po dolgotrajni bolezni je umrl dolgoletni član našega kolektiva
FRANC KREGAR
šef maloprodaje
Pogreb pokojnega tovariša bo v ponedeljek, dne 17. februarja 1969, ob 16.30 izpred mosta v Stepanji vasi, odkoder ga bomo pospremili k zadnjemu počitku na pokopališče Stepanja vas
Do pogreba leži v Nikolajevi mrliški vežici na Žalah
Dragega tovariša, ki je vse svoje sile posvetil razvoju naše tovarne, bomo ohranili v trajnem spominu
Uprava podjetja Sumi in sindikalna podružnica
ZAHVALA Ob izgubi našega dragega
Rajka Bernardija
se najlepše zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu poklonili cvetje in nam ustno ail pismeno izrekli sožalje. Zahvaljujemo se zdravnikom in osebju kirurgičnega oddelka ljubljanske bolnišnice za njihovo prizadevnost.
Žalujoče družine:
Bernardi, Stajer, Vrečar, Šušteršič, Zupan, Slatnar, Spasič, Miklič, Božič, Maček
ZAHVALA
Vsem, ki ste izkazali poslednje spoštovanje mojemu možu
MIRU LENČKU
in počastili spomin tega dobrega človeka, se vdano zahvaljujem, posebej še vsem njegovim zdravnikom in zdravniškemu osebju na Golniku. Prisrčno zahvalo izrekam kolektivu podjetja Aerodrom Ljubljana—Pula za izredno naklonjenost, direktorju podjetja za govor, s katerim je orisal pokojnikov lik in njegovo delo na Brniku, in drugemu govorniku za njegove poslovilne besede.
Žena Klavdija v imenu vseh njegovih
Ljubljana, 15. februarja
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dobri mož in atek
/
Franc
Kregar ml.
komercialist
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 17. februarja 1969, ob 16.30 od mosta v Stepanji vasi. Do pogreba leži v Nikolajevi mrliški vežici na Žalah.
Žalujoči;
žena Nani, sin Boštjan z ženo Heleno, hči Polona, oče, sestri Dana in Majda z družinama, brat Zdene z družino in drugo sorodstvo
Ljubljana, Kranj, Škofja Loka, 15. februarja 1969
Sporočamo žalostno vest, da je v 49. letu starosti tragično preminila draga mama, hčerka, sestra, teta in svakinja
Meri Adamič
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 17. februarja 1969 ob 15.30 iz Andrejeve mrliške vežice na Žalah.
Žalujoči:
hčerka Nada, mama Helena, sestri Danica in Kamila z družinami in drugo sorodstvo
Dol pri Hrastniku, Ljubljana, Jesenice, Novo mesto, 15. februarja 1969
Umrla je moja dobra, nepozabna mama
Justina Stifter
roj. OGRIZEK
Pogreb bo v ponedeljek, 17. januarja 1969, ob 15.30 na mestnem pokopališču v Celju.
t
Ž alujo či:
sin Franci z družino, brat Ladi, sestra Beti z družino in drugo sorodstvo
Celje, 15. februarja 1969
i
ZAHVALA
Ob prekruti usodi, ki nas je zadela s smrtjo naše nadvse ljubljene in nepozabne
Andrejke Murn
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sodelavcem in sostanovalcem za darovano cvetje, za ustno in pismeno izraženo sožalje ter za spremstvo v njen zadnji domek. Posebna zahvala zdravstve nemu osebju kirurgične klinike — otroški oddelek osebju onkološkega inštituta ter otroške klinike za vse kar so storili, da bi rešili življenje naši dragi Andrejki. še posebno se zahvaljujemo dr. Tiholetu dr. Zavrnikovi ter otroškim negovalkam na A-I v otroški kliniki ter teti Malči za skrb in nego prav tako pa tudi vsem, ki so sodelovali pri pogreb nemu obredu.
Z a 1 u j oč i :
mamica, oči, bratec Tomažek in sorodniki
Ljubljana, Novo mesto, Slov, Gradec, Trst,
Črna na Koroškem, Besigheim, 13. februarja 1969
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega najdražjega
Ludvika Ludovaja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in vence, vsem, ki ste nam ustno ali pismeno izrazili sožalje in nam stali ob strani.
Žalujoči:
žena Zlata, sin Ludvik, hčerki Zlata in Marija z družinama in Lili Jurič
Zagorje, 16. februarja 1969
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje ljube mame, sestre,
tašče, tete	•
Ivane Cikič
roj. JERAS
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin, poklonili cvetje in jo spremili k zadnjemu počitku.
žalujoči:
hčerka, sestra, zet in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega ljubega moža, brata, strica in botra
Janeza Pristavca
se iskreno zahvaljujemo prim. dr. Brandsteterju, dr. Vidaliju, dr. Pogačniku in strežnemu osebju bolnišnice Jesenice, ki so mu lajšali zadnje dni življenja ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in nam izrekli ustno ali pismeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo organizacijam ZB, SPD in LD za izrečene besede ob odprtem grobu.
žalujoča žena, brat in sorodstvo Radovljica, 14. februarja 1969
ZAHVALA
Minilo je leto dni, ko je nazadnje utripalo srce zlate in nepozabne žene, mame, stare mame, sestre in tete
Marice Šnajder
frizerke
Njen lik in dobrota bosta ostala vedno v naših spominih. Hvala prijateljem, ki obiskujejo in krasijo njen grob.
Žalujoči:
mož Franjo, hčerka Marica, vnuk Duši in družini Platinovšek in Sajovic
Celje, Hrastnik, Maribor, 16. februarja 1969
ZAHVALA ‘	'	:
Vsem, ki ste našo ljubo
Marjanco Zupan
spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili toliko cvetja in vencev ter z nami sočustvovali. Prisrčna ‘hvala dr. Hubertu Puppisu za trud in požrtvovalnost ob njeni bolezni. Posebno zahvalo p. dr. Romanu Tomincu za ganljive besede v slovo pri grobu. Prav vsem iskrena hvala.
Žalujoča družina Zupanova in sorodniki
Ljubljana, 12. februarja 1969
ZAHVALA
Ob hudi izgubi naše dobre žene in mame
Pavle Černe
roj. KUNSTLER
se lepo zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste jo ljubili in spoštovali, ji darovali cvetje in vence, jo spremili na zadnji poti, ter z nami sočustvovali. Posebno zahvalo izrekamo č. patru dr. Romanu Tomincu za spremstvo in bodrilne besede ob grobu, pevcem pa za ganljive žalostinke. Prav tako se zahvaljujemo vsem za pismene in ustne izraze sožalja.
Žalujoči mož Ciril in hčerka Majda
Ljubljana, dne 15. februarja 1969
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje ljubljene žene
Branke Korbar
se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z menoj, vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in vsem darovalcem epega cvetja. Zahvaljujem se tudi za vsa izražena in pismena sožalja. Posebno se zahvaljujem zdravnikom, sestram in strežnemu osebju za vso skrb in nego med njeno boleznijo.
žalujoči mož Franjo
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
Jožefe Faflik
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in organizacijam, ki so sočustvovali z nami, nam ustno in pismeno izrazili sožalje. Hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala zdravniškemu osebju bolnišnice v Murski Soboti za nego doma in v bolnišnici, ki so ji lajšali njene bolečine. Vsem še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČE SORODSTVO
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem družbenim organizacijam, ki so nam pomagali v hudi nesreči ob tragični izgubi našega dragega in nepozabnega moža, očeta, brata, strica, svaka in tasta
Stojana Cinka
Posebno se zahvaljujemo predsedniku občinske skupščine Koper tov. Miru Kocjanu in njegovim sodelavcem, inž. Kuraltu iz Zavoda za varstvo pri delu SRS, tovarišem iz Žusterne, pevskemu zboru iz Kopra ter godbama na pihala iz Kopra in Pri-dvora in končno vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti in njegov grob zasuli z venci in cvetjem.
Družina Cink in Tišler iz Kopra ter družini Cink in Ličen iz Brji pri Vipavi
Koper, 10. februarja 1969
ZAHVALA
Vsem, ki ste našo drago, nepozabno mamo
Josipino Glušic
spremili na njeni poslednji poti, ji poklonili cvetje in nam ob slovesu stali ob" strani z izrazi iskrenega sočustvovanja, za vse pismene in ustne tolažilne besede — srčna, nepozabna hvala.
Njeni žalujoči otroci
, Ljubljana, dne 13. februarja 1969
Ob bridki izgubi mojega dragega moža
Dragoslava Popoviča
izrekam javno
zahvalo
Vsem, ki' so mu darovali cvetje, ga spremili na zadnji poti, izrekli sožalje ali kakorkoli počastili njegov spomin izrekam iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujem dr. Miru Vodniku za njegovo prizadevanje, da bi ga ohranil pri življenju ter šolskemu centru za gostinstvo Novo mesto za pomoč, katero mi jo je nudil ob teh težkih trenutkih.
Žalujoča žena Milena Popovič in sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
Karla Lubeja
se iskrerio zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in sočustvovali z nami. Posebno zahvalo smo dolžni: predstavnikom Skupščine občine Slovenske Konjice, delovnim kolektivom: Opekarne Loče, Kreditne banke Celje, Kreditne banke in hranilnice Ljubljana, Službe družbenega knjigovodstva podr. Celje, »Savinje«, lesno ind. kombinat Celje, Kmetijski kombinat Šmarje pri Jelšah, Kmetijski kombinat Šentjur, Kmetijske zadruge Slovenske Konjice, predstavnikom družbenih organizacij Slovenske Konjice in Loče za lepe poslovilne besede. Prisrčna hvala vsem za vso pomoč, kakor tudi za izkazana sožalja.
LUBEJEVI
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našega dragega ata
Petra Glažarja
s tihim spoštovanjem spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje ter v dobrodelne namene. Toplo zahvalo smo dolžni požrtvovalnim zdravnikom in strežnemu osebju Instituta za gerontologijo v Ljubljani za dolgotrajno zdravljenje in nego. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami ob njegovi smrti. Lepa hvala tudi trnovskemu g. župniku za tolažilne obiske in pogreb. Vsem, ki ste našega ata v življenju spoštovali in se tako številno poslovili od njega še enkrat naša topla zahvala.
Žalujoča žena Lina in otroci z družinami
V Ljubljani, 13. februarja 1969
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, brata, svaka, strica
Antona Lulika
se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu in strežnemu osebju Infekcij ske-kirurgične klinike prof. dr. Bedjaniču, dr. Košaku, dr. MUllerju za ves trud da bi ga ohranili pri življenju. Zahvala upravi in sindikalni podružnici tovarne Saturnus, tovarišu Leskovšku, Društvu upokojencev, organizaciji ZB za poslovilni govor ter petje žalostink. Hvala vsem sorodnikom in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti v velikem številu, darovali cvetje in vence. Zahvaljujemo se za ustne in pismene izjave sožalja.
žalujoči:
žena Milka, nečak Bogdan z družino in sorodstvo Ljubljana, Portorož, Ajdovščina
ZAHVALA
Ob smrti moje sestre
MARIJE
MEDVEDIČ
roj. ZONTA
izrekam iskreno zahvalo vsem, ki so jd stali ob strani med boleznijo in ji lajšali bolečine. Posebno se zahvaljujem č. s. Efremi in g. dekanu Janezu Filipiču.
Žalujoča sestra Kati Zonta, Idrija.
V 86. letu je umrla naša draga mama in babica
FANI GOLLI
roj. TRTNIK
Pogreb bo v ponedeljek, 17. februarja 1969, ob 14.15 iz Jožefove vežice na Žalah
Užaloščeni :
sin Staš z ženo Danico, snaha Lidija, vnuki Branko z ženo, Meta, Bojan in Igor, brata Jože in dr. Albert Trtnik z družinama ter drugo sorodstvo
Ljubljana, 15. februarja 1969
Po kratki bolezni nas je zapustil naš dragi mož, očka in stari očka
ANDREJ CIJAN
upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo iz kapelice sv. Frančiška v torek, 18. februarja 1969, ob 16. uri
žalujoči:
žena Antonija, sinova dr. Andrej in dr. Tone Martinčič, snaha dr. Tatjana, vnuka Adica in Boštjan in drugo sorodstvo
Ljubljana, Planina, Gorica, 15. februarja 1969
ŽAHVALA
Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so spremili našega dragega očeta
IVAN A ŽABJEKA
na njegovi zadnji poti, nam z izrazi sožalja stali ob strani, mu darovali vence in cvetje. Iskrena hvala g. župniku za tople besede in lepo opravljen obred. Prav tako tudi pevcem in vsem, ki so kakorkoli pomagali, še enkrat, nepozabna hvala!
Družina ŽABJEK
- -	'	■	'	V.	'	.
Ljubljana, 14. februarja 1969
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega moža
JOŽETA FORŠCEKA
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko lepega cvetja, mi izrekli ustno ali pismeno sožalje. Posebno se zahvaljujem zdravniškemu in strežnemu osebju Nevrološke klinike Ljubljana, Ortopedske bolnice v Valdoltri za trud in požrtvovalnost, dr. Hodaliču za številne obiske na domu in human odnos do bolnika, gospe Mavrinovi za nego in skrb. Prisrčno se zahvaljujem sindikalni podružnici, kolektivu in sodelavcem TMI Ljubljana, tov. Selanu za prisrčne poslovilne besede, Gostinskemu šolskemu centru Ljubljana in sodelavkam za razumevanje med boleznijo, gostinskemu podjetju »Ljubljana«, družinam Prezelj, Bašelj, Vehovar, Lampič in sostanovalcem za sočustvovanje in pomoč. Iskrena hvala čč. dr.
Romanu za njegove tolažilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat, najlepša hvala!
Žalujoča žena Pepca in sorodstvo
Z A,H VALA
Ob nenadomestljivi izgubi ljubljenega moža in očeta
ALOJZA ŽONTARJA
se iskreno zahvaljujemo za sočustvovanje, požrtvovalnost in pomoč, ki sem jo prejela od Obrtniškega društva »Govejek«, posebno od tov. Vrhovca, Erjavca in Brileja, nadalje vaščanom iz Pirnič za nesebično pomoč, da bi mi ga rešili, kolektivu NOBBLESE, ki so mu na zadnji poti izkazali poslednjo čast, dr. prof. sodne medicine tov. Šmidu, ki mi je s toplimi besedami olajšal bol, ZB teren Kolodvor, Labor, stanovalcem hiše ter vsfem njegovim zvestim sorodnikom, prijateljem, strankam in znancem, ki so ga spremljali in obsuli s cvetjem na prerani zadnji poti. Iskrena topla zahvala!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše zlate mamice in žene
Marjane Javornik
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so počastili njen spomin ji poklonili mnogo cvetja in jo v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo strežnemu in zdravstvenemu osebju Interne klinike v Ljubljani, posebno pa dr. Pečen kovi in dr. žužkovi za njuno nesebično prizadevanje ohraniti jo pri življenju. Iskrena hvala duhovščini za pogrebni obred in poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala tudi vsem, ki so pismeno ali ustno izrazili sožalje in sočustvovali z nami.
še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči Javornikovi
ZAHVALA
Ob nepričakovani smrti mojega brata
Filipa Kavčiča
župnika	f
se iskreno zahvaljujem zdravstvenemu in strežnemu osebju Splošne bolnice Nova Gorica za skrbno pomoč in nego med boleznijo. Enaka zahvala vsem ki so mu nesebično pomagali med boleznijo na domu. Posebna zahvala č. duhovščini, ki se je v tako velikem številu poslovila od njega, pevskemu :boru, govornikom za poslovilne besede ter vsem Desklanom in prijateljem, ki so ga spremljali na zadnji poti.
žalujoči brat z družino in drugo sorodstvo Idrija, 10. februarja 1969
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame
Jerice Brajer
roj. ŽAGAR
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki so počastili njen spomin, nam izrazili sožalje, ji poklonili vence In cvetje, ter jo v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo še č. g. župniku in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred.
žalujoča hčerka Marija z družino Ježica, dne 16. februarja 1969
NJEGOVA DRUŽINA
ZAHVALA
Ob tragični usodi, ki je iztrgala iz naše sredine
dipl. ing. JANKA DOLNIČARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli izraze najglobljega sočustvovanja, mu darovali toliko vencev in cvetja ter ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu in godbi podjetja KLI iz Logatca ter Biroju za avtomatizacijo železnic Ljubljana. Hvaležni smo za poslovilne besede, ki sta jih Janku izrekla direktor KLI Logatec in njegov sošolec. Zahvaljujemo se tudi strelcem, ki so ga pospremili do preranega groba, še enkrat — iskrena zahvala vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih nesebično stali ob strani!
Marija z Janetom In družina Dolničar Ljubljana, 16. februarja 1969
amsff? '	..^
MAŠKARADA ZA PIONIRJE V TIVOLIJU — Včeraj popoldne se je več ko 2000 pionirjev DOBER LOV — Ko so nam oblaki nasuli kupe snega, je ZARES PRAVO ZIMSSKO VESELJE — Lepo je, kadar zapade sneg. In — kar priznajmo — še zbralo na tradicionalni maškaradi najmlajših Ljubljančanov v mali tivolski športni dvo- morje portoroškim ribičem nasulo polne mreže rib. Name- lepše je, kadar zapade toliko snega, da pod njim omaga še šolska disciplina. Tako so morali na rani. Klovni, glasbeniki, pevci in drugi so tako pritegnili pozornost malih maškar, da sta sto z lopatami so zaposleni z lepšim in seveda donosmej- Dolenjskem za nekaj dni zapreti šole, saj otroci niso mogli do njih. Sicer pa, če zataji avtobus, pičli dve uri, namenjeni njihovi zabavi, za marsikaterega mnogo, mnogo prehitro minili. Šim poslom, s pretovarjanjem rib, ki jih zlagajo v že pri- pomaga do šolskega praga otroška iznajdljivost. Dokazali so jo tudi škocjanski učenci, ki so avto-
Foto: M. Švabič pravljene zabojčke na piranski obali.	Foto: M. Zadnek bus veselo zamenjali s »Pony ekspresom«.	Foto: S. Dokl
Nadaljevanje s prve strani
•
Potrditev
avtonomnosti
gibanje. Po njegovem mnenju je treba realno gledati na stvarnost socialističnih dežel in v njej razbirati dobre in slabe stvari. KPI je bila in bo na strani Sovjetske zveze in socialističnih držav in odklanja sleherno obliko antisovjetizma, obenem pa sodi, da je sovjetski model socializma neponovljiv.
KPI se v Italiji bori za socialistično družbo, ki bo drugačna kot vse dosedanje, in v tem vidi osnovo svoje avtonomije. Ta avtonomija pa mora po Berlinguerju vendarle obsegati tudi pravico in dolžnost, da KPI svobodno izraža svoje sodbe o Sovjetski zvezi in o vseh drugih socialističnih državah. S takim pojmovanjem internacional izrna se KPI slej ko nrr ima za integralni del svetovnega komunističnega gibanja.
Dejanska teza in vloga tega gibanja je po Berlinguerovi razlagi v zadnjem času osteb-ljena zaradi polemik in sporov, ki ga pretresajo. Treba je delati za obnovo enotnosti, pri čemer lahko veliko prispevajo komunisti evropskih dežel. Predvsem pa je treba po Berlinguerjevem mnenju ugotoviti skupne točke in na njih za zdaj zgraditi vsaj e-notnost akcije. K temu cilju naj bi prispevala tudi svetovna konferenca komunističnih partij v Moskvi, ki bi po Berlinguerjevih besedah morala iskati skupne, pa čeprav omejene akcijske platforme, obenem pa seči tudi onkraj kroga, ki ga bodo predstavljale same prisotne partije. KPI pojde na konferenco v Moskvo brez nerealnih ambicij pa tudi brez kompleksov, je dejal Berlinguer.
Kongres je sprejel politični dokument, v katerem je med drugim podčrtana zahteva, da Italija izstopi iz atlantskega pakta in se usmeri v pc’itiko aktivne nevtralnosti, razen tega pa je naslovil še poseben poziv na italijansko ljudstvo, ki naj z vsemi silami podpre boj KPI za socialno in politično preobrazbo Italije.
Luigi Longo je bil znova izvoljen za generalnega sekretarja KPI v nekoliko razširjeni centralni komite pa je kongres izvolil tretjino novih članov.	TTI VIDMAR
• •
Kratko zatišje ob novem letu
svojo strateško pasivnostjo.
Sovražnik je bil zaposlen na vseh koncih države. Čeprav so imeli Američani in njihovi vazali več kot milijon vojakov, se niso mogli izogniti strahovitemu udarcu, ki so jim ga prizadejale osvobodilne sile. Kot so pokazale analize, je sovražniku preostal le še postopen umik na obrambne položaje.
Vse to je bilo uvod v dogodek v začetku pomladi leta 1968. Na prvi pomladanski dan je južnovifetnamska revolucija začela novo obdobje. To je bil dan splošne ofenzive vsega Južnega Vietnama. Tedaj se je začela nova faza — sovražnika nenehno napadamo in je pod stalnim pritiskom.
Današnja moskovska »Pravda« piše, da je napočilo v boju vietnamskega ljudstva novo obdobje, ker so se pokazale realne perspektive za zaustavitev vojne. Svetovna javnost ocenjuje ta preobrat kot velik uspeh vietnamskega ljudstva, socialistične skupnosti, narodnoosvobodilnega gibanja ter vseh demokratičnih in miroljubnih sil, poudarja list. »Pravda« piše, da so bile ZDA na koncu prisiljene de facto priznati južnovietnam-sko osvobodilno fronto ter sesti na mirovnih noTv-miih za mizo z njenimi nredstav-niki in predstavniki DR Vietnama.
• ••
Navdušeno ploskanje v Parmi
deva, Korošec, Merlak, Lupša, Glavakova). Vse vstopnice so bile sicer razprodane, vendar je prišlo na predstavo le za dobre pol dvorane ljudi. Sinoči je bilo tu namreč zelo slabo vreme, saj je prav ves dan močno snežilo.
Tudi za sinočnjo gostoval-no predstavo velja, da je lepo uspela. Poslušalci so jo zbrano in razumevajoče spremljali ter ob sklepu nagradili izvajalce z dolgim, prisrčnim aplavzom in vzkliki. Pri tem velja omeniti, da je parmska publika tradicionalno izredno kritična do glasbene. predvsem do operne umetnosti. V tukajšnjih časnikih še nd kritik, a po reagiranju publike lahko pričakujemo, da bodo ugodne — čeprav je to tvegano napovedovati.
Popoldne bodo ljubljanski umetniki podali v Reggio' Emilii balet Romeo in Julija, zvečer pa Soročinski sejem.
MARJAN KUNEJ
• •••
London Pariz -zmrzal
bila seja polnomočna. Debre je omenil, da se Francija morda ne bo več udeleževala sej zahodnoevropske unije, če pojasnila, ki jih je zahtevala vlada, ne bodo zadovoljiva. Dejal je, da bo vlada o tem dokončno odločila na sestanku v sredo. Izjavil je tudi, da se bo z Brandtom v Bonnu obširneje pogovarjal tudi o tem, da si združene Evrope ni mogoče predstavljati brez Velike Britanije, kot je bilo rečeno v skupnem sporočilu, objavljenem po pogovorih Wilsona in Kiesingerja.
V pooblaščenih londonskih krogih izjavljajo, da Velika Britanija zavrača francosko tezo, češ da včerajšnja seja stalnega sveta zahodnoevropske unije ni veljavna, ker je proti določilom bruseljskega sporazuma.
Britanska vlada meni, da je »v skladu s sporazumom« zahtevala sklicanje sveta, da bi razpravljali o položaju na Srednjem vzhodu; to je bilo tudi v skladu s soglasnim sklepom ministrskega sveta v Luksemburgu, da bodo izboljšali politične posvete sedmih držav, članic zahodnoevropske unije. Britanska vlada tudi meni, da so pri proceduri spoštovali bruseljski sporazum.
Povsod le sneg, sneg in sneg
voljo visokega snega tako že dlje časa zaprt.
»Bela preglavica« je močno nagajala voznikom na štajerskem in v Pomurju. Na mariborskem območju danes zaradi snega niso vozili avtobusi v Lovrenc in Ribnico na Pohorju, prav tako pa tudi ne v kraje na Kozjaku. V Pomurju imajo avtobusa velike zamude. Precej osebnih avtomobilov je obtičalo na zasneženih cestah.
V sami Ljubljani pa grozi sneg, ki se je na debelo nabral na hišnih strehah. Da ne bi strešni plazovi povzročili nesrečo, so pri podjetjih Gradis in Tehnika ter v gasilski brigadi ustanovili posebna moštva. Njihova naloga je samo ta, da na klic podjetij ali občanov prihitijo očistit sneg s streh.
Vlaki, ki so prihajali in odhajali iz Ljubljane, so imeli danes precejšnje zamude. Splitski brzi vlak je privozil na peron z več kot sto minutami zamude. Petnajst ali polurne zamude pa so bile čisto nekaj običajnega. Najslabše se je danes godilo potnikom, ki so potovali proti Sežani. Sežanski vlak, ki je odpeljal s postaje ob 8.40, je za nekaj časa obtičal v zame-
tih pri Logatcu. Morali so očistiti progo in priključiti dve lokomotivi, da je lahko odpeljal naprej.
Snežni zameti na cesti v bližini Postojne so ohromili tudi avtobusni promet. Koprski avtobus, ki bi moral pripeljati v Ljubljano ob 7,20, se je ustavil na avtobusni postaji šele ob enajsti uri. Sicer pa niso v Ljubljani od polsedme do dvanajste ure spustili na pot niti enega avtobusa, ki vozi na Primorsko. Med tem časom jih drugače odpelje v to smer enajst. Avtobus iz Bregin se sploh ni pripeljal v Ljubljano. Tudi pri avtobusih trideset minutne zamude niso bile nič nenavadnega.
V	planinah se snega običajno veselijo, toda tokrat ga je napadlo le malce preveč — in prehitro. V planiškem domu čakajo na dvanajst Dunajčank, ki se bodo tu gori učile smučat. Ceste do doma sploh niso splužild in bogve, kako bodo dekleta ^ploh prišla na cilj. Upravnica Lojzka Pikon se jezi, ker pluži cestno podjetje samo ceste prvega in drugega reda. Pravi, da bi morali v dobro turističnega obiska plužiti obenem s temi cestami tudi poti, ki vodijo do takih domov kot je njihov. Neprevozne ceste kajpada odganjajo zimske počitnike. To so v domu danes tudi razločno občutili na svoji koži. Ker je cesta dodobra zametena, so morali hočeš nočeš odpovedati pustno maškerado. Kdo pa se bo peš prebijal skozi cestne zamete?
»Na Komni je toliko snega, da ni za nikamor,« je rekla upravnica doma Brigita Premeša. štirinajst gostov je zdaj gori. Ostali bodo do nedelje. Tudi ceste, ki pelje do doma na Komni niso plužili. To pa se bo spet poznalo na obisku.
V	Kranjski gori pa je seveda vrvež. Vsi se vročično pripravljajo na jutrišnje veleslalomsko tekmovanje za svetovni pokal, če odštejemo pisano množico tekmovalcev in njih trenerjev, potem gostov danes ni bilo veliko. Morda jih bo več jutri in pojutrišnjem, ko se bodo športniki na dilcah bili za prva mesta v veleslalomu in slalomu, če bodo ceste v redu, seveda!
Sneg ni povzročil preglavic zgolj v Sloveniji. Tudi iz Srbije, Vojvodine in Hrvatske poročajo o snežnih zametih. Cesti Bor—Žagubica čez črni vrh in Pečka—Ljubovim sta neprehodni. Na območju Za-ječarja pa moraš biti že presneto drzen voznik, da se podaš na pot. Sneg se tu topi in vožnja brez zimske oore-me sploh ni mogoča. V Vojvodini je na več koncih poledica.
Zavoljo snežnih zametov, ki so ponekod visoki tudi po dva metra, je cestni promet med Reko in Trstom povsem pretrgan. Novi sneg povzroča prometne težave tudi na drugih cestah, ki povezo ieio Reko z notranjostjo. Cesta, ki vodi do olaninskega doma Platak, je že deset dni dobesedno pokopana pod štiri metre visokimi zameti. Snega na Pia tfcu. ki ie oddali en od Reke 25 kilometrov, pa je več kot dva metra.
P. ž.
Le pet ur do Pesara
SPLIT 15. febr. (Tanjug). Letalsko podjetje »Split« je danes s hidroplanom »Komet« odprlo novo progo med Splitom in italijanskimi mesti ob jadranski obali. Za razdaljo med Splitom in Pesarom — za 160 morskih milj — bo ta najsodobneje opremljena ladja potrebovala komaj pet ur, to je dvakrat manj kot običajne ladje.
Splitsko podjetje, ki ima že šest takih ladij, bo aprila odprlo tudi proga Split—Ancona, Split—Gullia Nuova in druge. Poleti bodo morda vključili v promet tudi prvi »hower-craft«, ki ga je splitsko letališče odkupilo od britanske firme »Westland« iz Londona.
/z včerajšnje zadnje izdaje
Goriški profesorji stavkajo
Protestna resolucija prosvetnemu
GORICA, 14. febr. (Po telefonu) Slovenski profesorji v Gorica so danes polnoštevilno stavkali. Udeležili so se stavke, ki jo je proglasil sindikat slovenskih šolnikov v Gorici v znak protesta proti neizvajanju državnega zakona iz 1961. leta, ki ustanavlja slovenske šole in določa njih funkcionalnost.
Tožilec -priča
obrambe?
Predlog zagovornika »Republike«, da bi zagrebške tožilce izločili iz sodnega postopka
ZAGREB, 15. febr. Zagrebški odvetnik Ivan Lupret, ki v aferi založniškega podjetja »Republika« zagovarja obtoženega Ivana Jožica, nekdanjega sekretarja Ivana Krajačiča, je sprožil pravni postopek, ki ga naša pravosodna '.Gromka doslej še ni zabeležila. Republiškemu javnemu tožilcu Ljudevitu Dežmanu je namreč vročal zahtevo, da iz sodnega postopka izvzame okrožnega javnega tožilca Slobodana Budaka in vso zagrebško organizacijo tožilcev ter predlagal, naj nastopi Slobodan Budak v procesu kot priča, po vsej verjetnosti kot priča obrambe. V svoji zahtevi se je odvetnik Lupret skliceval na tisti člen Kazenskega zakonika, ki govori o nepristranskosti tožilca.
Natančni razlogi za odvetnikovo domnevo o pristranskosti tožilca dn zagrebške organizacije javnih tožilcev sicer niso poznani, domnevajo pa, da je bil tožilec Budak seznanjen z razmerami ali vsaj s posameznimi dejstvi v aferi »Republika«, že preden je proti podjetju podvzel uradni postopek. Kot je namreč znano, je okrožni javni tožilec Budak vodil postopek proti »Republiki«. | (Po Večernjih novostih) |
Največ nesreč, ki so se pri- I petile v zadnjih sedmih dneh, j je bilo zaradi prevelike hitrosti. Našteli so jih 13. Zaradi nepazljivosti pešcev je bilo 12 prometnih nesreč, po sedem pa jih je bilo zaradi nepazljivosti voznikov, nepravilnega prehitevanja in nepravilnega
Romunija
-'ni'-turizem
BUKAREŠTA, 15. febr. (Tanjug). Romunija namerava letos še bolj razviti turizem; v načrtu imajo, da bo obiskalo državo 40 odst. tujih gostov več kot lani. Lani se je v Romuniji mudilo okrog 1,5 milijona tujcev, nočitev pa je bilo 7,6 milijona. Na razpolago imajo
150.000	postelj, od tega
40.000	v hotelih in motelih, 50.000 pa v turističnih hišicah, campingih in zasebnih sobah. Za turizem je Romupija v 5-letnem načrtu določila 3 milijarde lejev, turizem pa naj bi se razmahnil predvsem ob Črnem morju, ob delti Donave in v Karpatih.
Na posebnem sestanku pred nekaj dnevi so slovenski profesorji, ki poučujejo na klasični gimnaziji — liceju, nt» višjem učiteljišču, na nižji enotni srednji šoli ugotovili, da ministrstvo za javno šolstvo še do danes, torej po osmih letih, ni pokazalo najmanjše volje, da bi se začel izvajati za.con, ki ustanavlja slovenske srednje šole v Gorici in da so
Poskusni električni vlak
SREMSKA MITROVIČA, 15. febr. (Tanjug) — Danes je vr agodnjih popoldanskih urah. s postaje Martinci odpeljala proti Sremski Mitroviči prva električna lokomotiva. Železniško transportno podjetje je to elektrificirano progo odprlo le kot poskusno oziroma kot učno. Potnike in tovor bodo prevažale še vedno parne in dieslove lokomotive, z električnimi pa se bodo učili voziti strojevodje bodoče celotne elektrificirane proge.
srečavanja. Tudi objektivni vzroki so botrovali številnim nesrečam. Tako jih je bilo zaradi spolzke in zasnežene ceste kar deset.
Zaradi vseh teh in mnogih drugih vzrokov je bilo 76 prometnih nesreč, v katerih so štirje izgubili' življenje (Rudolf Lesjak — voznik osebnega avtomobila, Jože Požgan — sopotnik, Jože Kocjančič pešec). Bilo je še 26 teže in 41 laže ranjenih. Na vseh avtomobilih je bilo za 624.000 dinarjev materialne škode.
Vozniki motornih vozil so povzročili 51 prometnih ne sreč, kar je še enkrat več kot so jih povzročili ostali. Pešci so jih zakrivili 8, motoristi 3, kolesarji 1 m, (ostali 13.
Tokrat je bilo največ nesreč na območju uprave javne varnosti Koper (20). V Ljubljani jih ■ je bilo 15, v Mariboru 14, tNovi Gorici II, Celju 10 itd.
Letos je bilo že 605 prometnih nesreč. Zaradi hudih ran je 41 ljudi umrlo, 220 je bilo teže ranjenih, 356 pa laže. Materialne škode pa je že za več kot 4,609.000 dinarjev.
V. GASAR
| bili vsi dosedanji napori, da bi do izvajanja zakona prišlo, brezuspešni.
Zaradi tega odlašanja trpi pouk na slovenskih sred. njih šolah. Slovenski profesorji tudi ugotavljajo, da uživajo nemški profesorji v Poadižju in francoski v dolini Aosta že vsa leta juri-dični in stalni ekonomski položaj, da so bili italijanski profesorji sorodnih šol deležni v prejšnjih letih vseh ugodnosti, s katerimi so prišli v stalno državno službo. Na slovensttih srednjih šolah v Gorici pa mnogi profesorji poučujejo že več kot deset let, ne da bi bili postavljeni v stalež, in se sprejemajo vsako leto v službo kot suplonti. To pomeni, da nimajo pravice do sprejema v službo v nasled. njem šolskem letu, da nimajo pravice do odpravnine, da so v stalni nevarnosti, da izgube službo. *
Sindikat slovenskih šolnikov je zaradi tega proglasil stavko, poslal protestne resolucije goriškemu šolskemu skrbniicu dr. Simonciniju in ministru za šolstvo Sullu.
V	njih zahtevajo, naj takoj začno izvajati člene imenovanega zakona, naj na slovenske profesorje razširijo ugodnosti, ki so jih bili svoj čas deležni kolegi na italijanskih šolah, naj profesorjem, ki imajo habilitacijo iz slovenščine ob prvi uveljavitvi navedenega zakona priznajo popolno pravico do poučevanja slovenščine na slovenskih šolah, naj profesorjem, ki nimajo ustrezne diplome, zajamčijo službo, v primeru odpusta pa naj prejmejo primemo odpravnino, sorazmerno s službenimi leti.
V primem, da ministrstvo ne bi ugodilo tem zahtevam, bodo slovenski profesorji nadaljevali s stavkovno akcijo.
V	posebnem pismu, ki je bilo danes objavljeno v »Primorskem dnevniku«, so apelirali' na starše slovenskih dijakov za razumevanje.
ministru Sullu
Granfil o rešitvi z EGS
Po izjavi člana ZIS obstajajo možnosti za sodelovanje v prometu
MUNCHEN, 14. febr. (Tanjug). Član ZIS Toma Granfil je danes na kratko obiskal Miinehen. V intervjuju na radijski postaji Deutschland-funk je izjavil, da sporazum o gospodarskem, industrijskem in tehničnem sodelovanju med ZR Nemčijo in Jugoslavijo odpira možnosti gospodarskim organizacijam o-beh dežel, da nadalje razvijajo sodelovanje.
Granfil je rekel, da bi Jugoslavija iz ZR Nemčije rada uvažala moderno tehnologijo in tehniko, da pa hkrati obstajajo tudi precejšnje možnosti za sodelovanje pri turizmu in razvoju prometa. Jugoslavija bo namreč gradila modeme ceste, ki bodo povezovale južno in srednjo Evropo.
Granfil je omenil odnose med Jugoslavijo in EGS in poudaril, da je Jugoslavija zelo zainteresirana za razvoj zvez s tem območjem. Dejal j©, da so za Jugoslavijo ob sedanjih pogajanjih najbolj pomembna nerešena vprašanja v zvezi z izvozom kmetijskih pridelkov na zahodnoevropsko tržišče. Okrog 45 odst. skupnega jugoslovanskega izvoza v EGS pripada kmetijskim pridelkom.
Toma Granfil je izrazil u-panje, da bodo v bližnji prihodnosti našli rešitev, ki bo sprejemljiva tako za EGS kot za Jugoslavijo.
Dr. Anton Vratuša naš veleposlanik na Jamajki
BEOGRAD, 14. febr. (Tanjug) . Predsednik veoublike je imenoval stalnega predstavnika SFRJ v OZN dr. Antona Vratušo za -zrednega in pooblaščenega veleposlanika SFRJ na Jamajki, s sedežem v New Yorku.
M. W.
Snežne razmere ob 7 uri zjutraj
Žičnica Krvavec: —6, snežni vihar, 30 cm pršiča na 190 cm podlage; Žičnica na Veliko pl.: sneži, —5, 15 cm pršiča na 200 cm podlage; Žičnica Zelenica — Ljubelj predor: 25 cm pršiča na 170 cm podlage, vrh Zelenice: sneži, 20 cm pršiča na 350 cm podlage; žičnica na Vogel: rahlo sneži, —6, 10 cm pršiča na 325 cm podlage; žičnica Vitranc: —5, sneži, 40 cm pršiča na 150 cm podlage, vrh: 40 cm pršiča na 170 cm podlage; Žičnica na Španov vrh: —5, sneži, spodaj 30 cm pršiča na 165 cm podlage, sredina 30 cm prišča na 175 cm podlage, vrh 30 cm pršiča na 205 cm podlage; Pohorska vzpenjača: —5, sneži, 15 cm pršiča na 145 cm podlage; Vlečnica Planica: —6, sneži, 30 cm pršiča na 165 cm podlage; Vlečnica Mar-tuljk: —3, sneži, 20 cm pršiča na 170 cm podlage. Vse zgoraj omenjene vlečnioe, razen vlečnice Planica obratujejo. Bohinj jezero: —2, sneži, 30 cm pršiča na 95 cm podlage, jezero je zamrznjeno; Bele vode nad Šoštanjem: —6. sneži, 15 cm pršiča na 80 cm podlage; St. Jošt pri Kranju: 10 cm pršiča na 90 cm podlage; Celjska koča: sneži, 60 cm, vlečnica obratuje; Ljubljana: —2, sneži, 8 cm pršiča na 45 cm podlage; Brnik: —3, močno sneži, 6o cm;	Rateče: —6,
sneži, 160 cm; Jezersko: —5, sneži, 70 cm; Slovenj Gradec: —4, sneži, 60 cm; Celje: —3, rahlo sneži. 43 cm; Maribor: —2, sneži 35 cm; Murska Sobota: —3, sneži, 32 cm; Novo mesto: —2, rahlo sneži, 70 cm; Postojna: —3, sneži, 52 cm.
Vozniki vozijo prehitro
Prejšnji teden: v Sloveniji 76 prometnih nesreč
LJUBLJANA, IS. febr. — Prejšnji teden je bilo v Sloveniji manj nesreč, kot jih je navadno. Toda, bilo jih je še vedno toliko, da moramo voznike spet opozoriti na napake, ki jih delajo.
Madžarska se motorizira
BUDIMPEŠTA, 15. febr. — (Tanjug). Madžarska tovarna električnih žarnic »Tungsram« bo dobavite italijanski tovarni »Fiat« za 700 tisoč dolarjev izdelkov. Z denarjem, ki ga bo prineslo letošnje sodelovanje s sovjetskim »Fiatom«, pa bodo lahko kupili 12 tisoč avtomobilov-Madžarska sodeluje tudi s sovjetsko tovarno, ki izdeluje avtomobile »volga«. Vsako leto uvozijo na Madžarsko približno 20 tisoč osebnih avtomobilov (vseh osebnih avtomobilov je na Madžarskem približno 180 tisoč).
Neda Spasojevič najboljša TV igralka
PARIZ, 15. febr. (Tanjug). Za najboljšo interpretatorko na devetem mednarodnem festivalu televizije v Monte Carlu so proglasili-jugoslovansko |gralko Nedo Spasojevič za vlogo v »Gospodu Foki«. Prvo nagrado za najboljši televizijski film in nagrado mednarodne kritike je dobila češkoslovaška televizija za film »Balada o sedmih obešencih«; za najboljšo televizijsko barvno oddajo pa so proglasili stvaritev francoske televizije »Dvojna nestalnost«.
N
NOVO!
FILTER — MAKEDONIJA
Tobačni kombinat Prilep
SAMO ZA 1,60 DIN
Telegrami
BAJBAKOV SE JE VRNIL — MOSKVA. Podpredsednik sovjetske vlade Bajbaltov se je vrini iz Alžirije, kamor ga je povabil predsednik revolucionarnega sveta Bumed:en. Govorili so o sovjetsko-alžirskem sodelovanju.
SEJA — MADRID. General Franco je vodil izredno sejo španske vlade. V vladi je opaziti nasprotja zaradi uvedbe izrednega stanja in načina, kako ga izvajajo.
SLAVNOSTNI SPREJEM — RIM. Ameriški vesoljec Borrnan, ki je na turneji po zahodni Evropi, je obiskal papeža Pavla VI. Sprejem je bil slovesen tako kot za državne in vladne voditelje.
ŠE VEDNO NEVARNO — NIKOZIJA. Ciprska vlada zaradi napetosti v okolici Nikozije ne dovoli pripadnikom turške skupnosti, da bi se vrnili v mesto. Leta 1936 je od tod pobegnilo okoli 3000 ciprskih Turkov
ZAPRTA FAKULTETA — LIZBONA. Na ukaz portugalskega prosvetnega ministra so tu zaprli pravno fakulteto — zaradi »hude nediscipline študentov« .. . Niso sporočili, kdaj bodo fakulteto zopet odprli.
ODLOŽENA RAZPRAVA — MEMPHIS. Razpravo proti Earlu Rayu, ki je obtožen umora črnskega voditelja Luthra Kinga, so preložili na 7. april, in sicer na zahtevo Rayevega odvetnika, ki še ni zbral gradiva.
AMERIŠKE IZGUBE — HANOI. Armada iaoške patriotske fronte je 22. januarja sestrelila v pokrajini Savana-ket 1000. ameriško vojaško letalo. Predsednik centralnega komiteja Sufanuvong je armadi čestital ob tem uspehu.
SOVJETSKE LADJE V GVINEJI — MOSKVA. Sovjetske ladje so priplule v conacrijsko pristanišče, kjer bodo uradno ostale do 20. februarja.
POZIV — BERLIN. Mednarodna demokratska zveza žena je pozvala vse ženske po svetu, naj letošnji 8. marec posvete boju, da bi se prenehala ameriška agresija v Vietnamu.
ŽRTVE CIKLONA — TANANARIVA. V ciklonu »Dan-ny«. ki je nedavno zajel otok Madagaskar, je izgubilo življenje 81 ljudi. Velik del otoka je še vedno poplavljen in zveze z mnogimi vasmi ob zahodni obali so popolnoma prekinjene.
E7TNA BRUHA — KATANIJA. Vulkan Etna je začel zopet bruhati lavo in dim. Iz notranjosti zemlje je bilo slišati grmenje.
KONEC STAVKE — NEW YORK. Newyorški pristaniški delavci so sprejeli novo pogodbo z delodajalci; kaže, da se bo stavka, ki traja že 54 dni, končala.
IZPUSTILI LADJO — LIMA. Perujska mornarica je izpustila ameriško ribiško ladjo, ki so jo baje zalotili pri ribolovu v perujskih teritorialnih vodah.
KONGRES — HONGKONG. Tu bo 26. septembra tretji kongres svetovne zveze potovalnih agencij. Udeležilo se ga bo 800 predstavnikov, med njimi tudi jugoslovanski.
Pa še to:
SNEG IN KRITIKA. Med sobotnim jutranjim pogovorom v trolejbusu, ki je peljal iz Črnuč proti Ljubljani, je bilo slišati tudi tole mnenje: »V New Yorku je padlo le 30 cm snega, pa je bil ves promet za dva dni paraliziran. Pri nas pa imamo več snega, pa manj denarja kot Američani, a se le peljemo. Verjetno zato, ker smo pred Američani v občutni prednosti pri kritiziranju naših mestnih očetov.«
Torej vse kritiziranje le ni kar tako ...
Vreme 15. februarja 1969 ob 13. uri
lontno
delno oblačno j ^oblačno ***
^ Vsnefl
nevihto —-

—- megla —• moje vreme
Prognoza
VREMENSKA SLIKA:
V Sredozemlju se še zadržuje področje nizkega zračnega pritiska. Snežne padavine so se popoldne umaknile iznad Slovenije proti vzhodu. Nov val frontalnih motenj se iznad Španije usmerja proti južnemu Balkanu in se tudi pri nas ustalilo.
NAPOVED ZA NEDELJO: SLOVENIJA;
Ponoči in jutri bo spremenljivo in pretežno oblačno vreme. Najnižje nočne temperature od —5 do —10, v Primorju 2, najvišje dneven okoli 0, v Primorju 8 stopinj. Za druge kraje Jugoslavije spremenljivo oblačno, ponekod v osrednjih krajih še močnejše padavine.
—8
4
9
13
11
•1
6
8
10 —1 —1 0 3 7 7
Brnik
Slovenj Celje Novo mesto Koper Kredarica Reka Pulj Split
Dubrovnik
Zagreb
Beograd
Sarajevo
Titograd
Skopje
Celovec
3radec
Dunaj
Vfilano
3enova
Vflinchen
Stlrich
Benetke
—3
—2
1
3
—7
—8
2
:H
"V

V ZNAMENJU SVETOVNEGA POKALA — Kranjska gora ob Vlll.tekmovanju za pokal Vitranc-.
SVETOVNI PRVAK Z ŽENO — Francoz Guy Perillat, svetovni prvak v veleslalomu 1966, je v Kranjsko goro odpotoval z ženo.
Dosedanji
zmagovalci
V sedmih dosedanjih veleslalomih na Vitrancu so Francozi, Avstrijci in Švicarji pobrali po dve zmagi, enkrat pa je bil prvi smučar iz NDR:
1961 — Stiegler (Avstrija)
19S3 — Mauduit (Francija)
1964	— Killy (Francija)
1965	— Bruggmann (Švica)
1966	— Bleiner (Avstrija)
1967	— Riedel (NDR)
1968	— Kalin (Švica)
Tudi P. Lakota in Tof za »Delo«
Z letošnjih tekem za pokal Vitranc bosta ob novinarjih našega lista poročala za bralce »Dela« še dva prominentna sodelavca. Prvi je inž. Peter Lakota, doslej najuspešnejši jugoslovanski tekmovalec na Vitrancu (lani 6. v slalomu), ki je dal slovo mednarodnim nastopom, drugi pa popularni humorist Tone Fornezzi. Prvi bo postregel s komentarjem dogodkov, kakor jih bo videl on — bivši šampion, drugi pa bo seveda prispeval nekaj veselega — v znamenju pusta . . .
Za svetovni pokal
Po petkovem smuku v Val Gardeni je v tekmovanju moških za svetovni pokal (lovori-
ko je daroval Evian) vrstni red prve deseterice naslednji:
1. Schranz (Avstrija) 141, 2. Duvillard (Francija) 82, 3. J. N. Augert in Russel (oba Francija) po 76, 5. Matt (A) 70, 6. Messner (A) 62, 7. Penz (F) 61, 8. Tritscher (A)	58, 9.
Daetwyler (švi) 56, 10. Huber (A).
Z izjemo Duvillarda in Daet-wvlerja, ki sta izrazita specialista za smuk, so v Kranjski gori vsi ta čas najboljši smučarji sveta.
V zaporedju držav je med moškimi pred veleslalomom na Vitrancu položaj tak:	1. Av-
strija 475, 2. Francija 391, 3. Švica 235, 4. ZDA 55, 5. Italija 28, 6. švedska 19, 7. ZRN 17, 8. Kanada 14, 9. Norveška 8, 10. Španija 6.
Generalni plasma (moški in ženske skupaj):	1. Francija
789, 2. Avstrija 750, 3. ZDA 296, 4. Švica 277, 5 ZRN 98, 6. Italija 56, 7. Kanada 29, 8. Vel. Britanija 26, 9. švedska 19, 10. Norveška 8, 11. Španija 6 točk.
Današnji spored
Prvi tek veleslaloma — s ciljem v Brsnini — se bo začel ob 10. uri, drugi tek pa ob 14. uri. Ob 11. uri bo na smučiščih v Podlesu tekmovanje za znak dobrega smučarja, ki ga prirejata Tedenska tribuna in smučarski klub Akademik.
Elita kot še nikoli
Vlil. tekmovanje alpskih smučarjev za pokal Vitranc z udeležbo 13 držav Danes ob 10. in 14. uri veleslalom za svetovni pokal v dveh vožnjah
KRANJSKA GORA, 15. febr. Avtomobili, težko obloženi s smučmi, so si sinoči v snežnem metežu utirali pot proti Kranjski gori, prizorišču osmega tekmovanja za »Pokal Vitranc«. Kranjska gora je sprejela svoje slovite goste — najbolj vidna imena svetovnega alpskega smučanja. Čeprav so prireditelji generalke za svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah .1970 v Val Gardeni poskusili vse, da bi bila razglasitev rezultatov kar najbolj slovesna, so zadržali le redke tekmovalce. Vsem se je mudilo v Kranjsko goro, na zadnjo preizkušnjo za svetovni pokal v Evropi.
Hoteli pod Vibrancem so se polnili vso noč. V motelu so se morali odreči nočnemu počitku, saj so zadnji udeleženci »Pokala Vitranc« prišli iz Val Gardena šele ob dveh po polnoči.
A mednarodna alpska elita je neumorna. Čeprav brez počitka, čeprav je bil Vitranc dopoldne zavit v sivino iin je snežilo kot za stavo, so bili skoraj vsi, ki bodo jutri star-tali, že zgodaj na smučeh.
Med prvimi je bil Avstrijec Karl Schranz, ki si je kar pri motelu pripel smuči in se pognal proti sedežnici, da bi bil čimprej na vrhu, kjer so se morali teptači vnovič spopasti z novo, debelo snežno odejo. Ko je pozneje prenehalo snežiti so si vsi tekmovalci ogledali veleslalomsko traso, kjer se bodo jutri kosali na dveh progah.
Favoritov na pretek
Težko delo bi si naložil, kdor bi želel ugibati o favoritih za jutrišnjo zmago. V Kranjski gori se je zbrala takorekoč vsa svetovna elita, konkurenca, kakršne pri nas še ni bilo. Tu so tekmovalci, ki so pobrali vsa najboljša mesta na letošnjih veleslalomih. Francoski reprezentant J. N. Augert se ponaša kar z dvema zmagama: prvi je bil v Adelbodnu in na švedskem v Areju. Avstrijec Schranz je zmagal v Val dTseru, Švicar Schnider pa v Berchtesgadnu. Toliko o zmagovalcih dosedanjih veleslalomov. Toda med udeleženci kranjskogorskega tekmovanja je še vrsta imen, ki so prav tako veliki kandidati za jutrišnjo zmago. Odlični švicarski tekmovalec Tischhauser je prišel v Kranjsko goro s švedske z drugim mestom na tamkajšnjem veleslalomu, medtem ko je bil v Adelbodnu sedmi. Tu je izvrstni Tritscher, ki mu jutri veliko pripisujejo, nato bronasta kolajna iz Chamroussa Messner .njegov rojak Huber, pa J. P. Augert, ki je bil v Adelbodnu drugi za svojim bratrancem J. N. Augertom. Ne gre pozabiti tudi starega specialista za to disciplino Francoza Mauduita, ki je
Naši mladinci drugi
Za lovoriko Kongsberg prvi Nemci in W. Schvvabl (Avs)
MURAU, 15. febr. (Po telefonu). Na 60 m skakalnici je tekmovalo za »pokal Kongsberg« 36 mladincev iz 6 držav. Zmagala sta 19-letni Avstrijec Walter Schvvabl in ekipa ZRN. Naš skakalec Branko Dolhar je bil drugi, prav tako pa tudi prva jugoslovanska ekipa, ki se je uvrstila pred prvo ekipo Avstrijo.
Tudi naši mladinci do 18. leta starosti, ki so sestavljali našo drugo ekipo, so tekmovali kar dobro. Zlasti še glede na to. ker nimajo večjih mednarodnih izkušenj. Vso noč in vse dopoldne, prav do začetka tekmovanja, je močno snežilo. tako da je dopoldne uradni trening odpadel. Prireditelji so imeli veliko skrbi in dela z novim snegom.
Zmaga mladincev ZRN v ekipni konkurenci je presenetljiva še toliko bolj, ker so prišli na tekmovanje samo trije, brez rezervnega skakalca, pa tudi na včerajšnjem treningu niso pokazali nič posebnega. Vsi so skakali nezanesljivo in se valjali po snegu.
Tekma se je pričela pred 1500 gledalci. Od naše prve ekipe je prvi startal Mojstrančan Krznarič s številko 7 in skočil dokaj solidno 63,5 m. Borbo za najvišja mesta pa je kmalu nato odprl Nemec Klapproth z 71,5 m (99,4 točke). Za njim je Drago Pudgar dosegel isto dolžino, prejel pa je 2.5 točk manj zaradi slabšega doskoka. Spet je bil Nemec tisti, ki je nato požel aplavz. To je bil Schwinghammer s 73 m in 101,3 točke. Kot zadnji, toda veliki up, je naši prvi ekipi ostal Branko Dolhar, Avstrijcem pa Walter Schwabl. Dolhar je dobil za 71,5 m 99,9 točke, Schwabl pa je dosegel rekordno dolžino 76 m, toda nekaj metrov po nezanesljivem doskoku je padel. Novinarji smo že zapisali pripombo — padec, toda sodniki so po kratkem posvetovanju ocenili Schwablov skok brez padca. Vsi, razen jugoslovanskega sodnika Bernika, ki je povsem upravičeno dosodil padec. Tako je Schwabl po prvi seriji vodil s 101.6 točke pred Schwinghammer-jem, Dolharjem, Klapprothom in Groschejem. V ekipnem plasmaju pa je po prvi seriji vodila ZRN pred Jugoslavijo in Avstrijo.
Videti je bilo, da imajo Schwa-blovi tekmeci, med njimi tudi naš Dolhar, le malo upanja, da bi ga prehiteli v drugem konkurenčnem skoku, ko so tudi skrajšali zale-tišče. Skoki so bili potem v začetku res nekoliko krajši, najbolj-
ši pa so spet dosegli velike dolžine, vendar ni prišlo do bistvenih sprememb. Nemci so še naprej dobro skakali. Noben izmed njih ni padel, s čimer bi lahko pokvaril ekipno uvrstitev. Drago Pudgar je spet skočil dobro in zelo lepo 68 m. Njegov brat Danilo je skakal razmeroma kratko. Povedal je, da je precej utrujen po švicarski turneji. Od Avstrijcev je izvedel zelo lep skok Jdllv — 67,5 m. Za njim je bil spet med najdaljšimi Schwinghammer — 72 m. Potem je skočil Dolhar meter dlje in prevzel vodstvo z 204.7 točke. Toda Schwabl je spet skočil najdalje — 75 m. Priznati moramo, da je bil na današnji tekmi najboljši skakalec, res pa je tudi, da je pri prvem poskusu padel. Schwabl je zbral 212,1 točke in zmagal. Veliko vprašanje pa je, če je njegova zmaga res zaslužena.
IVER DNEVA
Vsaj malo utehe
Košarkarji Zadra zlepa ne d odo pozabili nesrečno izgubljenega dvoboja za pokal evropskih prvakov z Realom v Madridu. Bili so blizu velikega jspeha, toda račune sta jim v zadnjih minutah prekrižala solnika — Cehoslovak in Svilar, ki sta si prekrške gostov preprosto izmišljevala.
Zato ni nič čudnega, da je sicer molčeči trener Reala Fer-nadiz ves vesel po tekmi hvalil goste na vso moč. V tolaž-Di pa so bili bolj konkretni Tunkcionarji iz Brazilije (nji-nova ekipa je igrala predtek-no), ki so našega prvaka porabili na neki njihov turnir.
Za pokal Kurika-la: v Gortini sneži
GORTINA D’AMPEZZO, 15. febr., (po telefonu). — V najpro-m me n me j šem italijanskem zimsko športnem središču ze dva dni sneži. To pa ne moti najboljših jugoslovanskih tekačev in teKmoval-cev za kombinacijo, Ki bodo od jutri do torka zastopali naše državne barve na tradicionalnem tekmovanju alpskih dežel za »pottal KuriKkata« in »pokal Borauer«, da se ne bi seznanjali s težavno progo na 15 in 10 km po olimpijskem terenu. Pod vodstvom zveznega trenerja Janeza Pavčiča so pridno trenirali včeraj in tudi danes, čeprav se nenehno naletavale snežinke. '
Jutri pojdejo prvi na start mladinci na 10 km (38), med njimi tudi naša četverica Kalan, Zupan, Simnic in Jelenc. Start članov na 15 km je predviden za 10. uro. Konkurenca bo zelo huda v obeh razredih (prvi del preizkušnje — tek — bodo opravili tudi tekmovalci za kombinacijo). Vse alpske dežele so priglasile skoraj vse svoje sedaj najboljše reprezentante, izven konkurence pa nastopa tudi ekipa CSSR. *
Našo peterico — Kerštajna, Mlinarja, Kobilico, Bavčeta in Dretni-ka — čaka torej odgovorna naloga na precej zahtevni progi. Prireditelji so jo speljali na terenu, kjer so bila olimpijska tekmovanja leta 1956 in sicer v dolžini 2 x 7,5 km. Novi sneg našim ni prav nič všeč; želijo si trdno, hitro progo. Ce bo precej novega snega, bo tekma, garanje, ki bo zahtevala od vsakega kar največ jeklene kondicije. V prid je nšim, da sta na progi samo dva vzpona, sicer pa 6i tekači na vsem valovitem terenu ne bodo mogli privoščiti niti hipec počitka.
»O vsem bo odločal sneg«, pravi zvezni trener Janez Pavčič. »Zaostanek 4 do 4,5 minute v tej hudi konkurenci, bi bil uspeh za naše najboljše tekače. Najhitrejši mladinec — računam, da bo to Kalan — se lahko uvrsti med 8. in 12. mesto«.	H. UBELEIS
Jutri bodo tekmovali člani. Pet češkoslovaških skakalcev bo tekmovalo izven konkurence. Tekma se bo začela ob 14. uri.
Rezultati: 1. W. Schwabl (A) 212,1 (76,75), '2. Dolhar (J) 204,7 (71,5,	73),	3. Schwinghammer
(ZRN) 203 (73, 72), 4. Grosche (ZRN) 197,2 (70,5, 71,5), 5. Steiner (Švica) 194,6 (70,5, 70,5), 6. Klapproth (ZRN) 192,4 (71,5, 67,5), 7. Jolly (A) 191,3 (68, 67,5), 8. Drago Pudgar (J) 189,2 (71,5, 68),
9.	Patti (It.) 179,3 (65, 68), 10.
Prelovšek 173,6 ( 64,5, 64), 11. Lo-štrek (oba J) 170,0 (65, 65); drugi Jugoslovani:	14.	Krznarič 162,3
(63,5, 62), 18. Kobal 148,0 (60,
57.5)	, 19. Danilo Pudgar 147,4 (57,
60.5)	, 22. F. Mesec 141,9 (58,5, 58), 24. Sredenšek 159,1 (55, 58).
Ekipno: 1. ZRN 592,6, 2. Jugoslavija 567,6, 3. Avstrija 559,5 itd.
DUŠAN KURET
Reš četrtič prvi v Mavrovem
MAVROVO, 15. febr. — Tu je bilo danes 12. tradicionalno tekmovanje za mavrovski memorial, na katerem je pri članih v teku na 30 km že četrtič zmagal ljubljenec tukajšnjih prebivalcev Jaka Reš. Zmagovalec je progo presmučal v času 1:26,55. Drugi je bil Premože 1:30,35, 3. Slovnik 1:30,45, 4. Zalokar 1:32,13. Med ekipami je bila prva Slovenija pred BiH in Makedonijo.
Mladinke so tekmovale na 5 km dolgi progi in so se uvrstile takole:	1. Terzič 18,37 2. Pristov
19,10, 3. Kordež 20,13.
Med tekmovanjem je ves čas deževalo.	m. M.
76 pionirjev na prvenstvu SRS
RAVNE NA KOROŠKEM, 15. febr. — Smučarski klub Fužinar je na Poseki ob domu telesne kulture v snežnem metežu izvedel prvi del republiškega prvenstva — slalom — za starejše pionirje in pionirke, ki se ga je udeležilo 76 tekmovalcev iz Slovenjega Gradca, kranjskega Triglava, Tržiča, Nove Gorice, Jesenic, Bleda, ljubljanskega Novinarja, celjskega Izletnika, Cme, Velenja, mariborskega Branika, bovškega Mangarta, štor, Jezerskega, Medvod, Trbovelj, Radovljice, ljubljanske Enotnosti, Lokev, Mežice in domačega Fuži-narja. Progi sta zelo dobro trasi-rala Karl Fanedl in Dominik Kos. Prva proga je bila dolga 320 m s 60 m višinske razlike in 34 vratič, druga pa 340 m z višinsko razliko 65 m in 32 vratci.
SK Fužinar je s svojim sodniškim zborom dobro opravil delo.
Rezultati — starejše pionirke: 1. Tiršek (Slov. Gradec) 1:14,4, 2. do 3. Grilč (Jes) in žerovnik (Novinar) 1:16.3, 4. Pignatari (Gor.) 1:17,7, 5. Bajželj (Tr) 1:18,4, 6. Oitzel (Jes.) 1:19,6, 7. Bogataj I. (Trž) 1:20,2, 8. Bogataj II. (Trž) 1:21,6, 9. Vovk (Bled) 1:26,0, 10. Jezernik (Celje) 1:26,8.
Starejši pionirji: 1. Križaj (Trž) 1:06,6, 2. Helzl (Fuž) 1:09,0, 3. Kozel (Slov. Grad.) 1:10,5, 4. King (Trž) 1:10,7, 5. Borštnar (Fuž) 1:11,6, 6. Polajnar (Trž) 1:12,2, 7. Magušar (Enot) 1:12,4, 8. Vovk (Jes) 1:13,7, 9. Slabe (Trž) 1:14,3,
10.	(Trig) 1:14,7.
Jutri bo na istem terenu tekmovanje v veleslalomu.
E. WLODYGA
Vlil.
POKAL VITRANC
16.-17. 2.1969
KRANJSKA
GORA
pred leti že zmagal v Kranjski gori, ne Perillata, Penza, Švicarja Bruggmana (tudi zmagovalca Vitranca) in tako naprej. Skratka: vsako prerokovanje je kaj tvegano.
Odločala bo startna številka
Zaradi obilice novega snega, proge na noben način ne bo mogoče tako pripraviti, da bi zdržala nad 80 tekmovalcev, kolikor jih je prijavljenih, zato bodo imeli seveda veliko prednost tisti z dobrimi startnimi številkami. Težko, da bo proga dovoljevala kaka presenečenja, čeprav tekmovalci iz nižjih kakovostnih razredov niso prišli v Kranjsko goro na izlet in marsikdo prav tu računa na svojo veliko priložnost.
Med tistimi, ki bodo imeli na progi dodatno delo zaradi lukenj, bodo tudi Jugoslovani, ki v tej močni konkurenci zares ne morejo računati na kakršenkoli uspeh. Star-tali bodo med zadnjimi, ko bo tekma že davno odločena. Z drugimi tekmovalci so danes trenirali na Vitrancu tudi naši, ki jih ima v Kranjski gori na skrbi Ludvik Dornik. Kaže, da Kavčič ne bo mogel startati, ker še vedno ni okreval po poškodbi.
J. DEKLEVA
Za uvod — pohvale
Predsednik organizacijskega komiteja .Vitranc' Maks Završnik o težavni nalogi prirediteljev
KRANJSKA GORA, IS. febr. »Za zdaj smo dobili same pohvale delegata FIS Heinza Schdfer-ja iz Salzburga«, je povedal predsednik organizacijskega komiteja tekmovanja za pokal Vitranc Maks Završnik.
Dolgoletni smučarski delavec iz Ljubljane, ki letos znova načeljuje prireditvenemu odboru, se seveda zaveda, kako težavno nalogo pomeni izvedba tekem v tako neugodnih vremenskih razmerah.
MAKS ZAVRŠNIK
»Delegat FIS nam je zares v pomoč in se nima za nekakšnega vrhovnega nadzornika«, je pohvalil uradnega gosta iz Avstrije.
— Ali sodite, da bosta veleslalomski progi navzlic obilici snega nared?
»Vse, ki imajo karkoli opraviti z ureditvijo prog, moram zares pohvaliti. Zdaj praktično delajo na progah že 24 ur nepretrgoma in kaže, da potrebnih posegov še ni konec. Kljub vsemu pa sem prepričan, da bo jutri vse v redu. Za nedeljo zjutraj smo dobili namreč še teptaške okrepitve: 60 študentov visoke šole za telesno kulturo — sicer tudi kontrolorjev vrat — se je prostovoljno priglasilo za teptanje. Ob pomoči strojev italijanske tvrdke Prinoth, pa vojakov in drugih nam bo že uspelo usposobiti progi. Storili bomo vsekakor vse, kar je sploh v naši moči.«
— Ali je bilo treba zaradi snega spremeniti predvideni trasi?
»Prva veleslalomska proga bo tam, kjer smo si jo zamislili, druga pa ne. Za drugi tek ne bomo šli više, marveč bomo ostali v soseščini prvega. To je bil v sedanjih razmerah edini izhod. Vsi vodje ekip in delegata FIS so se s tem strinjali in slednji je ob tem dejal, da bi marsikje drugje v takih vremenskih razmerah — obupali.«
— Z udeležbo ste kajpak zadovoljni?
»Boljše si res nismo mogli želeti. Sodim, da doslej pri nas tako kvalitetnega smučarskega tekmovanja sploh še ni bilo. Prav to pa je za vse nas in vse tiste, ki so nas podprli, tudi veliko zadoščenje, saj pomeni, da naši napori niso bili zaman.«
E. BERGANT
Štartne številke za veleslalom
1. Bruggmann (Švica), 2. Perillat (Franc), 3. Hecfcelmiller (ZRN), 4. Sabich (ZDA), 5. Schnider (Švica), 6. Mauduit (Franc), 7. Schranz, 8. Huber (oba Avstr), 9. Tischhauser (Švica), 10. Messner (Avstr), 11. J. N. Augert, 12. J. P. Augert (oba Fran), 13. Gio-vanoli (Švica), 14. Tritscher (Avstr), 16. Clataud (It), 16. Sai-ler (Avstr), 17. Penz (Franc), 18. Frei (Švica), 19. Rus»sel (Franc), 20. Rossat-Mignot (Franc), 21. Vgler (ZRN), 22. Piazzalunga (It), 23. Compagnoli (It), 24. De Tasis (It),	25. Zwilling (Avstr), 26.
Grahn (Šved), 27. Rieger (ZRN), 28. Bleiner (Avstr), 29 Bachleda (Polj), 30. Matt (Avstr); JUGOSLOVANI: 47. Jakopič, 51. Gazvoda, 57. Gašperšič, 61. A.Klinar, 62. Albreht, 63. Jaunik, 64. Zidan, 65. Štraus.
IGRA KARTE — Karl Schranz je včeraj treniral, v prostem času pa igral karte.
Vsi posnetki: šelhaus
Halo, Kranjska gora!
Izmed olimpijskih nagrajencev 68 je v Kranjski gori najbolje zastopan slalom. Z izjemo »zlatega« Killyja, ki je nehal tekmovati, so med tekmovalci na Vitrancu vsi naslednji do 6. mesta brez izjeme, grenobelske kolajne 68 pa imajo še Messner, Perilatt in Giovanoli (kombinacijsko). *
Madžarska smučarska zveza je poslala brzojavko, v kateri sporoča, da njihovih tekmovalcev ne bo na tekmovanje. Odsotnost so opravičili s tem, da imajo prav v teh dneh državno prvenstvo.
*
Novo zapadli sneg ne povzroča skrbi samo. popravljalcem prog, ampak tudi upravi za ceste. Da je zadrega še hujša, se je dopoldne pokvaril stroj za čiščenje parkirišč. Zagotavljajo pa, da bo v nedeljo, ko se prične tekmovanje, na voljo dovolj parkirišč.
Tiskovnemu središču v hotelu »Prisank« se je prijavilo več ko 50 novinarjev iz Jugoslavije, Avstrije, Švedske, Francije in Italije.
*
Popoldne je priredil predsednik organizacijskega odbora Maks Završnik sprejem za tekmovalce, spremstvo in novinar-narje.	POLDE KARLIN,
Brez posebnih težav
ZKL — Olimpija premagala Rabotničkega 92:67 (43:20)
LJUBLJANA — Dvorana Tivoli, gledalcev 1000, sodnika Mahovlič in Matijevič (Zgb).
OLIMPIJA: Bassin 12, Marter 2, Jelovac 10, Hočevar 12, Logar 25, Žorga 31.
RABOTNICKI: J. Lukovski 12, Gavrovski 4, Andonovski 14, Gerasimovski 6, Bocevski 7, Djordjevski 9, Radosavljevič 15.
»Nikakršnih želja nismo imeli,« je dejal po tekmi trener Lekič. Bili smo na treningu v šabcu in prvenstvo se za nas pričenja pravzaprav z naslednjo tekmo, ko pride »Beograd« v Skopje.
Olimpijin trener Pavlovič je tekmo začel, kljub pretnjam in svarilom z vseh strani s peterko — Bassin, Verbič, Jelovac, Logar in žorga. Po uvodni nervozi in vodstvu gostov za eno točko je Olimpija hitro prešla v silovit napad in si zagotovila solidno prednost.
Opaziti je bilo. da gostje zdaleč ne igrajo tako borbeno, kot sicer in da domačini ne bodo i-meli težjega dela. Razen tega sta si visoki Bocevski in Djordjevski kmalu nabrala precej o-sebnih napak in skopski trener je le s pogostimi menjavami poskušal zaustaviti juriš domačinov.
| ŠAH
Učinkovita zmaga Planinca
TRAVNIK, 15. febr. — V 6. kolu državnega šahovskega prvenstva je Planinc v napadu dobil proti Mašiču, Matanovič pa je učinkovito premagal Puca. Rezultati —-Parma : .Messing remi, M ar an gu-nič : Stupica remi, Puc : Matanovič 0:1, Planinc : Mašič 1:0, Cvetkovič : Bukič remi, Čirič : Minič remi, Ostojič : Ljubojevič 1:0, Ra-kič : Bertok remi, Ivanovič : Nikolič 1:0, Deže : Vtikač prek. v boljšem položaju za črnega. Ničev-ski je bil prost.
VRSTNI RED: Ničevski in Ma-tanovič 3,5 (1, — ), Planinc in Ostojič 3,5 (1), Bukič, Minič, Ivanovič in Čirič 3,5, Parma 3 (—), Mašič, Bertok, in Rakič 3, ... Puc in Stupica 2 (1) itd.
B. PARMA
Ivkov še vodi v Malagi
MALAGA, 15. febr. — V 12. kolu mednarodnega šahovskega turnirja je Ivkov remiziral z velemojstrom Lengyelom, Marovič pa je premagal Torej a.
Drugi rezultati: Tatai : Risellin remi, Medina : Mendoza 1:0, Kaplan : Durao 1:0, Visier : Ruiz 1:0, Saidy : Benko prek. Prost je bil Pomar.
Vrstni red: Ivkov 9, Pomar 8,5, Benko 8 (1).
Gledalci so na trenutke sicer zahtevali nastop Daneva, vendar mu ni bilo sploh treba stopiti na igrišče, ker so mladi opravili vse tako kot je treba. Bassin si je spet privoščil nekaj »harlemskih« vložkov, preigraval je, če je bilo treba tudi med nogami nasprotnikov in se izkazal zlasti z izrednimi podajami, ki so se vedno končale v polno. Predvsem pa velja pohvaliti Logarja, ki je zaigral tako kot ga vsaj v letošnjem prvenstvi nismo videli. Ce prištejemo Še žorgo, ki se je tokrat zelo potrudil in je bil verjetno najboljši na igrišču, potem niti ni treba več iskati vzroka visoke zmage domačinov.
S. TRBOVC
Željezničar : Slovan 90:67 (33:21)
KARLOVAC — V eni najslabših tekem letošnjega prvenstva je domači Željezničar brez težav visoko premagal ljubljanskega Slovana. Pred 600 gledalci sta sodila Maksi-
movič (Sar) in Prelogovič (Zgb). Največ točk za domačine sta dala Križan 28 in Kasun 16, za goste pa Sarič 17 in Sušnik 12.
HOKEJ NA LEDU
SFRJ : Banik 4:2
(2:1, 1:0,1:1)
LJUBLJANA, 15. febr. — Dvorana Tivoli, prijateljska mednarodna tekma, gledalcev 1500, sodnik Kerkoš iz Celja in Čebulj iz Radovljice.
STRELCI: 1:0 — B.Jan(l), 2:0 — R. Hiti (12), 2:1 — Do-lež (17), 3:1 — S. Beravs (35), 3:2 — Motyčka (52), 4:2 — S. Beravs (53).
V tekmi, ki bi naj jugoslovanski reprezentanci služila kot trening pred svetovnim prvenstvom v Ljubljani, so naši izbranci po še kar zanimivi igri premagali drugoli-gaško ekipo Banik iz Karvine (CSSR) 4:2.
Povratna tekma bo v ponedeljek 17. t. m. ob 19. uri v , Tivoliju.
VVILSON TUCKER
ZALEZOVALEC
49. nadaljevanje
»Učinkovita je, ker so ljudje bedaki. Bral sem celo, da je neki farmar prodal brooklynski -most nekemu polizancu, ki je stanoval v Brooklynu. Farmarja bi morali odlikovati.«
Končno je prišel pismonoša z obljubljenim čekom in Home jo je peljal na zajtrk.
Počasi se je privlekel do magistrata in stopil v urad policijskega poročnika.
»Spraševal sem se, kje si,« ga je pozd- 03 visoki lestvi, ki je krasil ulične svetilke
jesenskega praznika hvaležnosti za letni pridelek, zavil okrog vogala in obšel štiri velike bloke, sredi katerih je bil sodni trg. S pogledom je lovil obraze, ki jih je poznal, in ženske noge v svilenih nogavicah, ki jih ni poznal.
V Mikovi mlečni restavraciji se je oglasil, da bi popil skodelico kave in zvedel za najnovejša poročila z berlinske fronte. Z obojim mu je osebno postregel Mike izza točilne mize. Kava ga je veljala pet centov. Usedel se je k oknu, ki je gledalo na ulico, cia bi se tam ogrel z vročo pijačo. Skozi steklo je opazoval možakarja
ravil poročnik. »Tistega potepuha bodo pripeljali ob 9.50. Ali hočeš iti z menoj na policijsko postajo?«
»Prav. Ali je priznal?«
»Ali ni to čudno ...« je dejal poročnik. »Čudno je to, da ni priznal. Mislim, da se bo premislil.«
»Gospe Wiedenbeck to ne bo všeč.«
»Kaj ji ne bo všeč?« ,
»Da njen ljubljeni soprog uporablja gumijasto cev.«
»Charles, bridko si me razočaral. Gumijaste cevi so šle iz mode z visokimi čevlji na gumbe. Sodobna policijska služba uporablja bolj pretkana sredstva — prepričevanje.«
»O — palico?«
»Rekel sem pretkana sredstva. Ta moža-
s trakovi in razpenjal napise, ki so napovedovali skorajšnje fluorografiranje
Imeniten rdeč avto z zložljivo streho je dvakrat ali trikrat privozil mimo, ker je voznik krožil po trgu in skušal ujeti kako zalo dekle. Kmalu nato je odšel iz mlečne restavracije in nadaljeval svoj sprehod po ulici. Spet je privozil mimo njega rdeči avto in Horne mu je požvižgal, kar je presenetilo šoferja.
Ko je zagledal tramvaj z napisom »V GARAŽO«, se je odločil. Zavihtel se je nanj.
Do remize se je peljal deset minut. Stopil je iz tramvaja in nadaljeval pot proti jugu ob železniški progi. Kak kilometer daleč je sledil rahlo ukrivljeni progi in
»neitei sBiii preiKana sredstva. ± a moža- naposled zavil okrog ovinka, kjer so se kar nam bo delal težave. Vztraja pri svoji tirnice osvobodile tovarniških poslopij in
se zravnale na odprti pokrajini. Z očmi
zgodbi: bil je tukaj, pil je kavo iz tiste pločevinaste skodelice v potepuški džungli, skočil na vlak. Ni videl nadzornika in nikogar ni ubil.«
»Ce bi ti kdo hotel naprtiti umor, bi tudi ti vztrajal pri svoji zgodbi neomajno
ko hrast.«	sledile policiji na prizorišče zločina, so te-
»Toda možakar je nor, da je priznal to- meljito zabrisale sledove, ki jih je bil po-
je presodil, kje je ležalo truplo, in se ustavil na tistem mestu, da bi pregledal tla.
Gramoz je bil razrit in mu ni nič povedal. Množice radovednežev, ki so hitro
meljito zabrisale sledove, ki jih je bil poročnik prej posnel s fotografskim apara tom. železniški prag je bil prav takšen kot poprej in sledovi steklenih drobcev, ki jih je nekdo s peto porinil v les, so bili popolnoma vidni na površini, prepojeni s katranom.
.	.	,	. ,	„ .	, Zapustil je progo, preskočil jarek ln
, se. zasmejal. »Kajpak, stopil na polje. Stikal je po travi in ple-i ■ -t-	o.i	velu, da bi našel ploske kamne, ki bi jih
bilo mogoče uporabiti kot utež na obeh konceh vrvi. Našel jih je nekaj in si jih
liko in potem nič več. Ne bi bil smel nič priznati — ne bi bil smel priznati, da je bil tukaj!«
»Morda policaji v Kentuckyju ne uporabljajo tako pretkanih sredstev kakor ti. Se vedno je mogoče, da možakar govori resnico.«
Strojevodja in kurjač sta videla Silversa, ki je stal poleg proge — kurjač mu je pomahal. In zdaj pride naš potepuh in
trdi da ni bil tam. Seveda govori resnico.« ogledal, a jih je odvrgel, ko je videl, da »Vsekakor bi jaz poslušal tega človeka niso primerni. Nazadnje je šel čez polje
brez predsodkov.«
»Veš, kaj je narobe s teboj?« Wieden-beck ga je predirljivo pogledal. »Na napačnega konja si stavil in to te grize. Ko si se podil po Chicagu in'se zabaval, sem jaz našel krivca.«
Horne je skomignil. »Jaz se lahko upokojim in vzamem s pletenje. Kdaj boš šel na policijsko postajo?«
»Približno ob 9. 40.«
Pobral je kolbuk in odšel. Na ulici Je
do potepuške džungle, se prerinil skozi odprtino med rastlinjem, se sklonil in potipal vrhnjo plast pepela na ognjišču. Pepel je bil mrzel in nobenega znamenja ni bilo, da bi se bil kdo nedavno tod mudil , Se 2mera, Potepuhi so se v širokem loku Izogibali seboj svoje mesta- dokler se položaj spet ne razbistri.
Zapiskal je vlak, ki je prihajal z juga Zapustil je džunglo in se napotil nazaj k progi. Pogledal je po progi navzdol, da bi opazil dim. Prikazal se je belo sivkasti
bilo topleje, ker se je ‘sonce že vzpenjalo pramen na jasnem modrem nebu kot pri-
visoko in je pobralo iz zraka svežino. Počasi se je sprehajal po ulici in si ogledoval nekatere izložbe, ki so bile že v znamenju
jeten kontrast. Potegnil je pipo iz žepa, jo natlačil, prižgal in čakal. Sonce ga je grelo po hrbtu.

DRSANJE
Vodita domačina
ZAGREB, 15. febr. — Zaradi snežnega meteža v dopoldanskih urah se je na drsališču Salate končal prvi del državnega prvenstva v obveznih likih le v skupini mladincev in mladink. Med tremi mladinci vodi domačin Valešič, med 13 mladinkami iz Olimpije, MedveŠčak ter domače in beograjske Mladosti pa je presenetljivo na prvem mestu Zagrebčanka Potočki.
Za druge skupine bo tekmovanje v obveznih likih končano šele pozno zvečer, medtem ko bo jutri popoldne na sporedu prosto drsanje.
Rezultati — mladinci: 1. Valešič (Ml Zg) 298,6 — 5, 2. Švajger
273.0	— 10, 3. Radič (oba Ol.) 203,5 — 15; mladinke: 1. Potočki (Med.) 337,9 — 10,5, 2. Leben (Ol)
341.0	— 11, 3. Celant (Med) 339,6 — 11,5, 5. Glažar (Ol.) 333,5 — 19, 5. Mejak (Kranj) 324,8 — 24.
T. ANDREE

| NOGOMET
Zmaga C. zvezde v Limi
LIMA, 15. febr. — Nogometaši C. zvezde iz Beograda, ki so na turneji po Južni Ameriki, so premagali perujsko moštvo 7:2 (3:0). Strelci so bili Jankovič in Lazarevič po dva ter Antonijevič, Ostojič in Džajič.
Aluminij : Rudar (V) 9:2 (5:1)
UTRINKI
OSTRA KRITIKA — Norveški tisk je ostro kritiziral funkcionarje norveške atletske federacije, ker se niso uprli zamisli, da bo letošnje EP v Grčiji — »v deželi vojaške diktature«.
DARILO — Vodstvo Reala (Madrid) je pred odhodom domov izročilo predsedniku KK Zadar ročne ure kot darilo kluba otrokom preminulega trenerja našega prvaka E. Sovittija.
SPECIALIST — Strojni ključavničar M. Catid slovi v Travniku kot odličen poznavalec italijanskih nogometnih klubov. V zadnjem kolu je zadel več kot 20.000 dinarjev. Da bi bil čimbolj na tekočem, se je uspešno lotil še učenja italijanskega jezika.
jir
o sveža cajna
c<>
AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA
jillilililillllillliiiilllilillliiliiliiiiiiiiiiiliililiiiliiiiliiiiiiliiiiiiiillliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
MIZARSTVO IN TAPETNIŠTVO IG
razpisuje prosta delovna mesta za
1.	VODJO PROIZVODNJE
v mizarskem obratu
2.	VEČ POHIŠTVENIH MIZARJEV
z urejeno vojaščino
POGOJI:
pod 1.: kvalificiran mizar z delovodsko šolo in s 3-letno prakso na enakih delovnih mestih.
Samsko stanovanje priskrbljeno.
Ponudbe sprejema uprava podjetja Ig št. 183 pri Ljubljani.	1385

KORYTKOVA 2
Gradbeno industrijsko podjetje
GRADIS Ljubljana
PRODAJA V .STANOVANJSKI SOSESKI NOVE JARŠE OB ŠMARTINSKI CESTI NASLEDNJA STANOVANJA V STOLPNICAH:
enosobna
enosobna
enosobna
enoinpolsobna
enoinpolsobna
enoinpolsobna
dvoinpolsobna
33.10	neto m1 35,20 neto m2 36,72 neto m2
36.10	neto m2 40,52 neto m2 46,03 neto m2 64,27 neto m2
Stanovanja bodo vseljiva v decembru leta 1969. Pogoji nakupa so ugodni. Stanovanja imajo opremljeno kuhinjo, centralno ogrevanje. Informacije in sklepanje pogodb vsak dan, razen sobote od 6.30 do 15.30, tel. 313-566 — komercialna služba, Korytkova 2 in pri stanovanjskem podjetju Bežigrad -Moste, Ljubljana, Crtomirova 10.
Enaka stanovanja bodo na razpolago v jeseni leta 1970 v dveh nadaljnjih stolpnicah.
MM m
y t



i
TV JUJk
MAŠKARADA ZA PIONIRJE V TIVOLIJU — Včeraj popoldne se je več ko 2000 pionirjev zbralo na tradicionalni maškaradi najmlajših Ljubljančanov v mali tivolski športni dvorani. Klovni, glasbeniki, pevci in drugi so tako pritegnili pozornost malih maškar, da sta pičli dve uri, namenjeni njihovi zabavi, za marsikaterega mnogo, mnogo prehitro minili
Foto: M. švabič
DOBER LOV — Ko so nam oblaki nasuli kupe snega, je morje portoroškim ribičem nasulo polne mreže rib. Namesto z lopatami so zaposleni z lepšim in seveda donosnejšim poslom, s pretovarjanjem rib, ki jih zlagajo v že pripravljene zabojčke na piranski obali. Foto: M. Zadnek
ZARES PRAVO ZIMSKO VESELJE — Lepo je, kadar zapade sneg. In — kar priznajmo — še lepše je, kadar zapade toliko snega, da pod njim omaga še šolska disciplina. Tako so morali na Dolenjskem za nekaj dni zapreti šole, saj otroci niso mogli do njih. Sicer pa, če zataji avtobus, pomaga do šolskega praga otroška iznajdljivost. Dokazali so jo tudi škocjanski učenci, ki so avtobus veselo zamenjali s »Pony ekspresom«.	Foto: S. Dokl
Nadaljevanje s prve strani
Zadnje vesti
Vso Evropo zebe
V Franciji mraz, Britanija pod snegom, v Švici še sneži, v Madridu 10 cm snega
PARIZ, 15. febr. (AFP). Mraz je zajel vso Evropo, prizanesel ni niti sončnemu Sredozemlju. Skoraj povsod je cestni promet otežen, ponekod tudi prekinjen.
•
Potrditev
avtonomnosti
gibanje. Po njegovem mnenju je treba realno gledati na stvarnost socialističnih dežel in v njej razbirati dobre in slabe stvari. KPI je bila in bo na strani Sovjetske zveze in socialističnih držav in odklanja sleherno obliko antisovjetizma, obenem pa sodi, da je sovjetski model socializma neponovljiv.
KPI se v Italiji bori za socialistično družbo, ki bo drugačna kot vse dosedanje, in v tem vidi osnovo svoje avtonomije. Ta avtonomija pa mora po Berlinguerju vendarle obsegati tudi pravico in dolžnost, da KPI svobodno izraža svoje sodbe o Sovjetski zvezi in o vseh drugih socialističnih državah. S takim pojmovanjem internacional izma se KPI slej k? ore ima za integralni del svetovnega komunističnega gibanja.
Dejanska teza in vloga tega gibanja je po Berlinguerovi razlagi v zadnjem času oslabljena zaradi polemik in sporov, ki ga pretresajo. Treba je. delati za obnovo enotnosti, pri čemer lahko veliko prispevajo komunisti evropskih dežel. Predvsem pa je treba po Berlinguerjevem mnenju ugotoviti skupne točke in na njih za zdaj zgraditi vsaj e-notnost akcije. K temu cilju naj bi prispevala tudi svetovna konferenca komunističnih partij v Moskvi, ki bi po Berlinguerjevih besedah morala iskati skupne, pa čeprav omejene akcijske platforme, obenem pa seči tudi onkraj kroga, kj ga bodo predstavljale same prisotne partije. KPI pojde na konferenco v Moskvo brez nerealnih ambicij pa tudi brez kompleksov, je dejal Berldnguer.
Kongres je sprejel politični dokument, v katerem je med drugim podčrtana zahteva, da Italija izstopi iz atlantskega pakta in se usmeri v politiko aktivne nevtralnosti, razen tega pa je naslovil še poseben poziv na italijansko ljudstvo, ki naj z vsemi silami podpre boj KPI za socialno in politično preobrazbo Italije.
Luigi Longo je bil znova tevoljen za generalnega sekretarja KPI v nekoliko razširjeni centralni komite pa je kongres izvolil tretjino novih članov.	TTI VIDMAR
• •
Kratko zatišje ob novem letu
svojo strateško pasivnostjo.
Sovražnik je bil zaposlen na vseh koncih države, čeprav so imeli Američani in njihovi vazali več kot milijon vojakov, se niso mogli izogniti strahovitemu udarcu, ki so jim ga prizadejale osvobodilne sile. Kot so pokazale analize, je sovražniku preostal le še postopen umik na obrambne položaje.
Vse to je bilo uvod v dogodek v začetku pomladi leta 1968. Na prvi pomladanski dan je južnovietnamska revolucija začela nov.o obdobje. To je bil dan splošne ofenzive vsega Južnega Vietnama. Tedaj se je začela nova faza — sovražnika nenehno napadamo in je pod stalnim pritiskom.
Današnja moskovska »Pravda« piše, da je napočilo v boju vietnamskega ljudstva novo obdobje, ker so se pokazale realne perspektive za zaustavitev vojne. Svetovna javnost ocenjuje ta preobrat kot velik uspeh vietnamskega ljudstva, socialistične skupnosti, narodnoosvobodilnega gibanja ter vseh demokratičnih in miroljubnih sil, poudarja list. »Pravda« piše, da so bile ZDA na koncu prisiljene de facto priznati južnovietnam-sko osvobodilno fronto ter sesti na mirovnih pogaianjih za mizo z njenimi nredstav-niki in predstavniki DR Vietnama.
• ••
Navdušeno ploskanje v Parmi
deva, Korošec, Merlak, Lupša, Glavakova). Vse vstopnice so bile sicer razprodane, vendar je prišlo na predstavo le za dobre pol dvorane ljudi. Sinoči je bilo tu namreč zelo slabo vreme, saj je prav ves dan močno snežilo.
Tudi za sinočnjo gostoval-no predstavo velja, da je lepo uspela. Poslušalci so jo zbrano in razumevajoče spremljali ter ob sklepu nagradili izvajalce z dolgim, prisrčnim aplavzom in vzkliki. Pri tem velja omeniti, da je parmska publika tradicionalno izredno kritična do glasbene, predvsem do operne umetnosti. V tukajšnjih časnikih še ni kritik, a po reagiranju publike lahko pričakujemo, da bodo ugodne — čeprav je to tvegano napovedovati.
Popoldne bodo ljubljanski umetniki podali v Reggio' Emilij balet Romeo in Julija, zvečer pa Soročinski sejem.
MARJAN KUNEJ
• •••
London Pariz -zmrzal
bila seja polnomočna. Debre je omenil, da se Francija morda ne bo več udeleževala sej zahodnoevropske unije, če pojasnila, ki jih je zahtevala vlada, ne bodo zadovoljiva. Dejal je, .da bo vlada o tem dokončno odločila na sestanku v sredo. Izjavil ,je tudi, da se bo z Brandtom v Bonnu obširneje pogovarjal tudi o tem, da si združene Evrope ni mogoče predstavljati brez Velike Britanije, kot je bilo rečeno v skupnem sporočilu, objavljenem po pogovorih Wilsona in Kiesingerja.
V	pooblaščenih londonskih krogih izjavljajo, da Velika Britanija zavrača francosko tezo, češ da včerajšnja seja stalnega sveta zahodnoevropske unije ni veljavna, ker je proti določilom bruseljskega sporazuma.
Britanska vlada meni, da je »v skladu s sporazumom« zahtevala sklicanje sveta, da bi razpravljali o položaju na Srednjem vzhodu; to je bilo tudi v skladu s soglasnim sklepom ministrskega sveta v Luksemburgu, da bodo izboljšali politične posvete sedmih držav, članic zahodnoevropske unije. Britanska vlada tudi meni, da so pri proceduri spoštovali bruseljski sporazum.
&
Povsod le sneg, sneg in sneg
voljo visokega snega tako že dlje časa zaprt.
»Bela preglavica« je močno nagajala voznikom na Štajerskem in v Pomurju. Na mariborskem območju danes zaradi snega niso vozili avtobusi v Lovrenc in Ribnico na Pohorju, prav tako pa tudi ne v kraje na Kozjaku. V Pomurju imajo avtobusi velike zamude. Precej osebnih avtomobilov je obtičalo na zasneženih cestah.
V	sami Ljubljani pa grozi sneg, ki se je na debelo nabral na hišnih strehah. Da ne bi strešni plazovi povzročili nesrečo, so pri podjetjih Gradis in Tehnika ter v gasilski brigadi ustanovili posebna moštva Njihova naloga je samo ta, da na klic podjetij ali občanov prihitijo očistit sneg s streh.
Vlaki, ki so prihajali in od hajali iz Ljubljane, so imeli danes precejšnje zamude. Splitski brzi vlak je privozil na peron z več kot sto minutami zamude’ Petnajst ali polurne zamude pa so bile čisto nekaj običajnega. Najslabše se je danes godilo potnikom, ki so potovali proti-,. Sežani. Sežanski vlak, ki je odpelial s postaje ob 8.40, je za nekaj časa obtičal v zame-
tih pri Logatcu. Morali so očistiti progo in priključiti dve lokomotivi, da je lahko odpeljal naprej.
Snežni zameti na cesti v bližini Postojne so ohromili tudi avtobusni promet. Koprski avtobus, ki bi moral pripeljati v Ljubljano ob 7,20, se je ustavil na avtobusni postaji šele oh enajsti uri. Sicer pa niso v Ljubljani od polsedme do dvanajste ure spustili na pot niti enega avtobusa, ki vozi na Primorsko. Med tem časom jih drugače odpelje v to smer enajst. Avtobus iz Bregin se sploh ni pripeljal v Ljubljano. Tudi pri avtobusih trideset minutne zamude niso bile nič nenavadnega.
V	planinah se snega običajno veselijo, toda tokrat' ga je napadlo le malce preveč — in prehitro. V planiškem domu čakajo na dvanajst Dunajčank, ki se bodo tu gori učile smučat. Ceste do doma sploh niso splužild in bogve, kako bodo dekleta sploh prišla na cilj. Upravnica Lojzka Pikon se jezi, ker pluži cestno podjetje samo ceste prvega in drugega reda. Pravi, da bi morali v dobro turističnega obiska plužiti obenem s temi cestami tudi poti, ki vodijo do takih domov kot je njihov. Neprevozne ceste kajpada odganjajo zimske počitnike. To so v domu danes tudi razločno občutili na svoji koži. Ker je cesta dodobra zametena, so morali hočeš nočeš odpovedati pustno maškerado. Kdo pa se bo peš prebijal skozi cestne zamete?
»Na Komni je toliko snega, da ni za nikamor,« je rekla upravnica doma Brigita Pre-moša. štirinajst gostov je zdaj gori. Ostali bodo do nedelje. Tudi ceste, ki pelje do doma na Komni niso plužili. To pa se bo spet poznalo na obisku.
V	Kranjski gori pa je seveda vrvež. Vsi se vročično pripravljajo na jutrišnje veleslalomsko tekmovanje za svetovni pokal. Ce odštejemo pisano množico tekmovalcev in njih trenerjev, potem gostov danes ni bilo veliko. Morda jih bo več jutri in pojutrišnjem, ko se bodo športniki na dilcah bili za prva mesta v veleslalomu in slalomu. Ce bodo ceste v redu, seveda!
Sneg ni povzročil preglavic zgolj v Sloveniji. Tudi iz Srbije, Vojvodine in Hrvatske poročajo o snežnih zametih. Cesti Bor—žagubica čez črni vrh in Pečka—Ljubovija sta neprehodni. Na območju Za-ječarja pa moraš biti že presneto drzen voznik, da se podaš na pot Sneg se tu topi in vožnja brez zimske opreme sploh ni mogoča. V Vojvodini je na več koncih poledica.
Zavoljo snežnih zametov, ki so ponekod visoki tudi po dva metra, je cestni promet med Reko in Trstom povsem pretrgan. Novi sneg povzroča prometne težave tudi na drugih cestah, ki povezuieio Reko z notranjostjo. Cesta, ki vodi do planinskega doma Platak, je že deset dni dobesedno pokopana pod štiri metre visokimi zameti. Snega na Platku, ki je oddaljen od Reke 25 kilometrov, pa je več kot dva metra.
P. Ž.
Le pet ur do Pesara
SPLIT 15. febr. (Tanjug). Letalsko podjetje »Split« je danes s hidrogliserjem »Komet« odprlo novo progo med Splitom in italijanskimi mesti ob jadranski obali. Za razdaljo med Splitom in Pesarom — za 160 morskih milj — bo ta najsodobneje opremljena ladja potrebovala komaj pet ur, to je dvakrat manj kot običajne ladje.
Splitsko podjetje, ki ima že šest takih ladij, bo aprila odprlo tudi progi Split—Ancona, Split—Gullia Nuova in druge. Poleti bodo morda vključili v promet tudi prvi »hower-craft«, ki ga je splitsko letališče odkupilo od britanske firme »Westland« iz Londona.
Tožilec -priča
obrambe?
Predlog zagovornika »Republike«, da bi zagrebške tožilce izločili iz sodnega postopka
ZAGREB, 15. febr. Zagrebški odvetnik Ivan Lupret, ki v aferi založniškega podjetja »Republjka« zagovarja obtoženega Ivana Jožica, nekdanjega sekretarja Ivana Krajačiča, je sprožil pravni postopek, ki ga naša pravosodna -cronika doslej še ni zabeležila. Republiškemu javnemu tožilcu Ljudevitu Dežmanu je namreč vročal zahtevo, da iz sodnega postopka izvzame okrožnega javnega tožilca Slobodana Budaka in vso zagrebško organizacijo tožilcev ter predlagal, naj nastopi Slobodan Budak v procesu kot priča, po vsej verjetnosti kot priča obrambe. V svoji zahtevi se je odvetnik Lupret skliceval na tisti člen Kazenskega zakonika, ici govori o nepristranskosti tožilca.
Natančni razlogi za odvetnikovo domnevo o pristranskosti tožilca in zagrebške organizacije javnih tožilcev sicer niso poznani, domnevajo pa, da je bil tožilec Budak seznanjen z razmerami ali vsaj s posameznimi dejstvi v aferi »Republika«, že preden je proti podjetju podvzel uradni postopek.
(Po Večernjih novostih)
Neda Spasojevič najboljša TV igralka
PARIZ, 15. febr. (Tanjug). Za najboljšo interpretatorko na devetem mednarodnem festivalu televizije v Monte Carlu so proglasili jugoslovansko igralko Nedo Spasojevič za vlogo v »Gospodu Foki«. Prvo nagrado za najboljši televizijski film in nagrado mednarodne kritike je dobila češkoslovaška televizija za film »Balada o sedmih obešencih«.
Eksplozija butana v Beogradu
BEOGRAD, 15. febr. (Tanjug). — Dve osebi sta bili ranjeni, ko je danes v nekem stanovanju v Podgorički ulici eksplodirala bomba z butanom. Tri stanovanja so bila popolnoma uničena. Ranjena sta bila Andjeika Kranjčevič in njen sin, ki so ju prepeljali v bolnišnico Lastnik stanovanja, v katerem je prišlo do eksplozije, je opazil, da bombe z butanom niso pravilno zaprte in je opozoril sosede, naj odidejo iz stanovanj.
Največ nesreč, ki so se pripetile v zadnjih sedmih dneh, je bilo zaradi prevelike hitrosti. Našteli so jih 13. Zaradi nepazljivosti pešcev je bilo 12 prometnih nesreč, po sedem pa jih je bilo zaradi nepazljivosti voznikov, nepravilnega prehitevanja in nepravilnega srečavanja. Tudi objektivni vzroki so botrovali številnim nesrečam. Tako jih je bilo zaradi spolzke in zasnežene ceste kar deset.
Zaradi vseh teh in mnogih drugih vzrokov je bilo 76 prometnih nesreč, v katerih so štirje izgubili življenje (Rudolf Lesjak — voznik osebnega avtomobila, Jože Požgan — sopotnik, Jože Kocjančič pešec). Bilo je še 26 teže in
V	Franciji je zima zelo ostra, čeprav je večinoma jasno. Srednje temperature se gibljejo okrog —6 stopinj, na vzhodnem območju države pa piha mrzel veter in je —10 stopinj. Mraz je zajel tudi Bretanjo in Normandijo. Na Azuimi obali je sončno, a hladno. Sneg se je približal obali na 4,5 kilometra. Promet na cestah ovira poledica.
Tudi Velika Britanija je pod snegom. Na škotskem je —13 stopinj. Nekatera naselja so odrezana od sveta, ker je promet zastal.
V	Belgiji in na Nizozemskem so namerili od —4 do —20 stopinj. Tudi v Zahodni Nemčiji temperatura nenehno pada. Je zelo oblačno, napovedujejo pa razjasnitve.
V	švid nenehno sneži. Prelazi St. Bernard, Bernardine in St. Gotthard so zaprti. Sneži tudi v južni Avstriji, ceste so poledenele, vidljivost znaša le 50 metrov.
Češke planine prekriva en meter debela snežna odeja.
V	Pragi je —5 stopinj, v Plznu pa —20.
V	Jugoslaviji in Bolgariji, ki jima je danes mraz prizanesel, je začeto deževati. V Italija je zelo slabo vreme. Na severu sneži, prav tako tudi v Španiji. V Madridu je 10 centimetrov snega. Tudi na Portugalskem je hladno, snežna odeja pa pokriva večinoma gorske predele.
V CK KPI 59 novih članov
V	novi CK izvoljene vse vidnejše osebnosti
italijanske partije
BOLOGNA, 15. febr. (Tanjug). — V CK KP Italije, ki je bil izvoljen danes na koncu 12. kongresa KPI, je 59 novih članov, med njim|i Giovamni Berlinguer, Mauri-zio Ferrara, dosedanji direktor partijskega glasila »Uni-ta«, in znani teoretik Lombardo Radiče. Izmed vidnejših aktivistov je v CK Mas-sdmo Caprara, eden pripadnikov tako imenovane »nove levice«. Trideset članov starega CK, kd niso bili izvoljeni, je prišlo v novo centralno nadzorno komisijo.
41 laže ranjenih. Na vseh avtomobilih je bilo za 624.000 dinarjev materialne škode.
Vozniki motornih vozil so povzročili 51 prometnih ne sreč, kar je še enkrat več kot so jih povzročili ostali. Pešci so jih zakrivili 8, motoristi 3, kolesarji 1 m ostali 13.
Tokrat je bilo največ nesreč na območju uprave javne varnosti Koper (20). V Ljubljani jih je bito 15, v Mariboru 14, Novi Gorici 11, Celju 10 itd.
Letos je bilo že 605 prometnih nesreč. Zaradi hudih ran je 41 ljudi umrlo, 220 je bilo teže ranjenih, 356 pa laže. Materialne škode pa je že za več kot 4,609.000 dinarjev, v	V. GASAR
V	novem CK je v primerjavi s številom članov starega (150) 21 članov več. Izvoljeni sp vsi vidnejši predstavniki italijanske partije, med njimi tudi nekaj iz »stare garde«, Kakor Secchia in Soocimar-ro, a tudi pripadniki nove levice Rossanda, Pintor, Natoli.
Tako j po izvolitvi je CK na prvi seji potrdil funkcijo generalnega sekretarja Luigiju Longu. Na večerni seji pa bo CK kakor napovedujejo, izvolil partijsko direkcijo in Emrica Berlinguerja za namestnika generalnega sekretarja partije.
Na zaključnem zasedanju kongresa so poslali poziv italijanskemu narodu, v katerem poudarjajo, da prihaja v Italiji do temeljnega političnega zaokreta, ki zahteva krepitev enotnosti in boja delovnih množic. Dežela potrebuje novo politiko in odpravo levega centra, namesto njega pa ustanovitev nove večine, kd bi bila demokratično nadomestilo za sedanjo vladno politiko.
Brežnjev in Kosi-gin obiščeta Romunijo?
BUKAREŠTA, 15. febr. (Tanjug). — V romunskih uradnih krogih niso potrdili poročil, kd so jih razširile nekatere zahodne časopisne agencije, da bd lahko v kratkem obiskali Romunijo generalni sekretar CK KP SZ Leonid Brežnjev in predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosigiin. V uradnih krogih pravijo, da jim o tem ni nič znanega.
V	Bukarešti menijo, da vsaj še mesec dni ne bo prišlo do morebitnega srečanja med sovjetskimi in romunskimi voditelji, ker bodo zdaj v Romuniji volitve v skupščino in krajevne organe oblasti, nato pa bo skupščinska dejavnost vezala vse romanske politike.
Spomin na Josefa Franka
PRAGA, 15. febr. (CTK). — Današnje »Rude Pravo« je zabeležilo šestdesetletnico rojstva Josefa Franka, enega izmed najvidnejših članov CK KP Češkoslovaške, ki je postal prtev uprizorjenih sodnih procesov v začetku petdesetih let.
Josefu Franku so sodili na procesu proti Siamskemu. Bila je strašna ironija, da so Josefa Franka in večino drugih obtožili izdajstva, češ da so »pomagali sovražniku med drugo svetovno vojno«. Jo sef Frank je hal zaprt v koncentracijskem taborišču Bu-chenvald od leta 1939 in spo-
štovali so ga vsi jetniki ne glede na narodnost — piše »Rude Pravo«.
Josef Frank je bil član Komunistične partije Češkoslovaške od leta 1930. Po 9. kongresu KPC 1949 je postal namestnik generalnega sekretarja partije, leta 1951 pa je postal sekretar partije. »Plačal je krvni davek za stalinistično prakso leta 1952,« poudarja »Rude Pravo« in pripominja, da so »politični procesi petdesetih let zapisani v zgodovini s črnimi črkami, ker so pobrali najboljše člane partije«.
Granfil
končal
obisk
Med obiskom Toma Granfila v ZR Nemčiji so govorili tudi o kreditu
BONN, 15. febr. (Tanjug). — Član zveznega izvršnega sveta Toma Granfil je končal uradni obisk v ZR Nemčiji in je nocoj odpotoval z vlakom iz Miinchna v Beograd. Med obiskom se je pogovarjal z ministrom za gospodarstvo Schillerjem, ministrom za finance Straussom in ministrom za zunanje zadeve Brandtom. Sprejel ga je tudi kancler Kiesimger.
V	razgovorih so ugodno ocenili dosedanje sodelovanje in proučili možnosti za nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in ZR Nemčijo. Med drugim je bito govora o možnostih za izravnavo trgovinskega neravnotežja s povečanjem jugoslovanskega izvoza v ZR Nemčijo, predvsem kmetijskih proizvodov, in z večjim izkoriščanjem neblagovnih uslug, posebno v turizmu. Govorili so tudi o kreditu, za katerega bi jamčila za-hodnonemška vlada.
Med obiskom je bil podpisan okvirni sporazum o gospodarskem, industrijskem in tehničnem sodelovanju, ki odpira vrata za širše obojestransko sodelovanje in za skupno nastopanje na tretjih tržiščih.
Protiameriške demonstracije v Turčiji
ISTANBUL, 15. febr. (AP). Obisk enot ameriške šeste flote v Istanbulu je razvnel demonstracije v treh turških mestih. Ranjenih je bilo kakih 130 oseb. V Trapezuntu na črnomorski obali je bito poškodovanih kakih sto študentov v spopadu s policijo. Neredi so prenehali šele takrat, ko je posredovala vojska.
V	Izmiru je bilo poškodovanih 30 študentov, ko so demonstranti pred tem zažgali model ameriške vojne ladje in korakali po ulicah vzklikajoč gesla proti Američanom.
Tudi v Ankari so se demonstranti spopadli s policijo. Nekaj oseb je bito ranjenih.
NOVQ!
NOVO!
FILTER — MAKEDONIJA
Tobačni kombinat Prilep
SAMO ZA 1,60 DIN
Vozniki vozijo prehitro
Prejšnji teden: v Sloveniji 76 prometnih nesreč
LJUBLJANA, 15. febr. — Prejšnji teden je bilo v Sloveniji manj nesreč, kot jih je navadno. Toda, bilo jih je še vedno toliko, da moramo voznike spet opozoriti na napake, ki jih delajo.
Telegrami
BAJBAKOV SE JE VRNIL — MOSKVA. Podpredsednik sovjetske vlade Bajbakov se je vrnil iz Alžirije, kamor ga je povabil predsednik revolucionarnega sveta Bumedien. Govorili so o sovjetsko-alžirskem sodelovanju.
SLAVNOSTNI SPREJEM — RIM. Ameriški vesoljec Borman, ki je na turneji po zahodni Evropi, je obiskal papeža Pavla VI. Sprejem je bil slovesen tako kot za državne in vladne voditelje.
ZAPRTA FAKULTETA — LIZBONA. Na ukaz portugalskega prosvetnega ministra so tu zaprli pravno fakulteto — zaradi »hude nediscipline študentov« ... Niso sporočili, kdaj bodo fakulteto zopet odprli.
ODLOŽENA RAZPRAVA — MEMPHIS. Razpravo proti Earlu Rayu, ki je obtožen umora črnskega voditelja Luthra Kinga, so preložili na 7. april, in sicer na zahtevo Rayevega odvetnika, ki še ni zbral gradiva.
SOVJETSKE LADJE V GVINEJI — MOSKVA. Sovjetske ladje so priplule v conacrijsko pristanišče, kjer bodo uradno ostale do 20. februarja.
ŽRTVE CIKLONA — TANANARIVA. V ciklonu »Dan-ny«, ki je nedavno zajel otok Madagaskar, je izgubilo življenje 81 ljudi. Velik del otoka je še vedno poplavljen in zveze z mnogimi vasmi ob zahodni obali so popolnoma prekinjene.
ETNA BRUHA — KATANIJA. Vulkan Etna je začel zopet bruhati lavo in dim. Iz notranjosti zemlje je bilo slišati grmenje.
KONEC STAVKE — NEW YORK. Newyorški pristaniški delavci so sprejeli novo pogodbo z delodajalci; kaže, da se bo stavka, ki traja že 54 dni, končala.
Pa še to:
SNEG IN KRITIKA. Med sobotnim jutranjim pogovorom v trolejbusu, ki je peljal iz Črnuč proti Ljubljani, je bito slišati tudi tole mnenje: »V New Yorku je padlo le 30 cm snega, pa je bil ves promet za dva dni paraliziran. Pri nas pa imamo več snega, pa manj denarja kot Američani, a se le peljemo. Verjetno zato, ker smo pred Američani v občutni prednosti pri kritiziranju naših mestnih očetov.«
Torej vse kritiziranje le ni kar tako ...
Vreme 15. februarja 1969 ob 13. uri
Snežne razmere ob 7. uri zjutraj
žičnica Krvavec: —6, snežni vihar, 30 cm pršiča na 190 cm podlage; žičnica na Veliko pl.: sneži, —5, 15 cm pršiča na 200 cm podlage; Žičnica Zelenica — Ljubelj predor: 25 cm pršiča na 170 cm podlage, vrh Zelenice: sneži, 20 cm pršiča na 350 cm podlage; Žičnica na Vogel: rahlo sneži, —6, 10 cm pršiča na 325 cm podlage; Žičnica Vitranc: -—5, sneži, 40 cm pršiča na 150 cm podlage, vrh: 40 cm pršiča na 170 cm podlage, Žičnica na Španov vrh: —5, sneži, spodaj 30 cm pršiča na 165 cm podlage, sredina 30 cm prišča na 175 cm podlage, vrh 30 cm pršiča na 205 cm podlage; Pohorska vzpenjača: —5, sneži, 15 cm pršiča na 145 cm podlage; Vlečnica Planica: -6, sneži, 30 cm pršiča na 165 cm podlage; Vlečnica Mar-tuljk: —3, sneži, 20 cm pršiča na 170 cm podlage. Vse zgoraj omenjene vlečnice, razen vlečnice Planica obratujejo Bohinj jezero: —2, sneži, 30 cm pršiča na 95 cm podlage, jezero je zamrznjeno; Bele vode nad Šoštanjem: —6. sneži, 15 cm pršiča na 80 cm podlage; St. Jošt pri Kranju: 10 cm pršiča na 90 cm podlage; Celjska koča: sneži, 60 cm, vlečnica obratuje; Ljubljana: —2, sneži, 8 cm pršiča na 45 om podlage; Brnik: —3, močno sneži, 6o cm; Rateče: —6, sneži, 160 cm; Jezersko: —5, sneži, 70 cm; Sloveni Gradec- —4 snež1, 60 cm; Celje: —3, rahlo sneži. 43 cm; Maribor: —2, sneži’ 35 £m; Murska Sobota: —3, sneži, 32 cm; Novo mesto: —2. rahlo sneži, 70 cm; Postojna: —3. sneži, 52 cm.