FuftttMU utaam 20 w. 6 itiwUka. Marltwr* Aiwfe 20 jaxuitarj'a 1919 Letnik XI. I I I Ge&erai Maister o napadu n Lučane. Dne 14. prosinca 1919 je oddelek nemške »YoIk»wehr« brez povelja in popoln ma na last no roko napadel mojo posadko v Lučanah. Dežel at glavar nemške Štajerske, dr. pl. Kaan mi je takoj telefoni čno izrazil svoje odkrito obžalovanje nad dogodkom, »Volkswel rkommsndo« v Gradca mi je s sledečo brzojavko lojalno priznal nepravilnost lega napada, ker so mi namreč graški vodilni krogi obljubili, da imajo njihove posadke, ki stoje mojim nasproti, le hranilen značaj: »Gospodu generalmajorja Maistra 1 Vrhovno poveljstvo v Eibiswalda javi, da je danes zjutraj mlad častnik na poročilo, da nameravajo Jugoslovani napasti Arvež in prodirati od išpilja, napravil z eno patruljo svoje čete iz lastnega nagiba som k pri Lučanah, ne da bi bil po prej o tem obvestil svoje poveljstvo in ne da bi bil imel za to k*ko povelje, ter proti vsem dosedanjim navodilom in namenom nemškega Volkswehr. Volkswchrkonoando naznanja ta obžalovanja-vredni dogodek Vašemu Visokorodju' in polaga važnost na to. da se ustanovi, da je zadeva le posledica prekoračenja polnomočij podrejenih organov. Stroga preiskava je že uvedena. Volksvrebrkomroando Graz, Prež. Nr. 406/Gsbt« Moj odgovor se je glasil: »Volkswebrkommando v Gradcu,, v rok® g. gen. majorja Deisinger: Prezidfjalno številko 406/Gstb. sem vid na .znanje. Tudi nadalje zaupam popolnoma zagotovi lu, ki sta mi ga svoječasno pod častno besedo dala gospoda deželni glavar dr. pl. Kaan in polkovnik Schneider poveljstva ljudske brambe (Volksweh rkommaado), da namreč ne bodo nemške Ljudske brambe prodirale preko sedanje zasedene črte z vednostjo In na ukaz poveljstva v Gradcu, ter nemško avstrijske vlade. Na drugi strani so kljub temu deli nemške Ljudske brambe napadli mojo posadko v Lučanah* iti sicer brez povelja ter s prekoračenjem svojega območja, Radi tega ne smatram veš teh napadujočih delov kot regularne čete poveljstva Ljudske brambe in sem dal svojim predstražam sledeče povelje; 1. Od danes naprej veljajo v*i napadalci od nemško-avsfcrijske strani za tolpe, I. V slučaju napada se morajo že določeni talci u celi črti nemudoma zajeti in odpraviti v kraj, ki sem ga določil. 3. Ob vsakem napadu se v napadenem kraju nemudoma iztirja kontribueija, ki sem jo že določil. 4. V slučaju, da bi se morale moje čete začasno umakniti, se morajo napadeni kraji nemudoma zažgati. Tozadevne priprave morajo biti dovršene danes ob 6. zvečer. Končno naznanjam Vašemu visokorodju, da v slučaju kakoršnegakoli novega napada od nemško-avstrijske strani ne morem več držati naznani podrejeoipi četam in deželnemu glavarju, V Mariboru, dne 16. pros. 1919. Op. št. 156. General Maister.“ Na to sem prejel sledeči odgovor: Njegovemu Visokorodju gosppda generalu Maistra v Mariboru. Na Op. štev. 156 z dne 16. jsn. 1919 sporoča poveljstvo Ljudske bran be spozazumno s Sta jersko deželno vlado: Izmenjarsje oddelka, ki je dne 14. jan. 1919 zakrivil dogodek v Lučanah, se je adredilo. Postopanje, ki smo ga svoječasno naznanili, je v teku. Odločno se zavarujemo proti zagroženim represalijam, posebuo pa proti točkam 1—4, in prosimo, da se prekličejo. Drugače bi se morala deželna vlada obrniti na državni urad za zunanje zadeve, da doseže preklic teh točk med parodnim potom. Le radi reda ugotavljamo končno da zagotovila, ki sta jih podala ob priliki omenjenega teleiomčDega pogovora deželni glavar dr. pl. Kaan ia polkovnik Schneider glede defenzivnega značaja sedanjih vojaških odredb niso bila dana pod častno besedo; razume se pa samoobsebi. da ta okolnost ne pom en j a najmanjše spremembe ne na značaju, ne e a polni obveznosti teh zagotovil, ki veljajo tudi danes Volkswehrkoramando v Gradcu, Pies. štev. 4Si/Gstb z dne 16 /L 1-9-19. Moja izjava na to se glasi sledeče: Volksv&hrkommando v Gradca. Izjavo poveljstva Ljudske brambe v Gradca preš. štev. 491/Gstb sem vzel na znanje. Moram pa posebej povdariti, da moje varnostne odredbe, ki sem jih naznanil s telefenično brzojavko op. itf 156 z dne 16. jan, 1919 niso nikake represalije, pač pa preservative sredstva zoper morebitne zopetne prelome pogodbe in svojevoljnih dejanj' od strani posameznih neodgovornih elementov Ljud ek© hrambe. Razum© se samo ob šebi, da se ne bodem posložil omenjenih odredb, dokier ne bodo moji oddelki v to primorani. Glede zagotovil pod častno besedo z ozirom na defenzivni značaj se danjih vojaških odredb poveljstva Ljudske brambe sem podal že včeraj gospoda deželnemu glavarju svojo tozadevno izjavo in mi je slednji obljnbil, da obvesti o tem poveljstvo Ljudske brambe. Končno opažam, da se je ta odgovor zakasnil, ker sem bil včeraj službeno odsoten iz Maribora. Op. štev. 174 z dne 17. jan. 1919, General Maister. Po došlih poročilih je imel napadalec izgube 1 mrtveca, 13 ranjenih, dalje 1 poročnika in 2 moža vjeta. Vjetnike sem poslal v Ljubljano. Razun tega je bil ubit pismonoša v lučanah Alojz Haas Naše izgube so bile: dva ranjenca in 1 vjetnik. Ker krožijo v zadnjem času o tem dogodku, kakor tudi o usodi naše sedanje severne štajerske meje sploh najneverjetnejše vesti, ki povzročajo radi njih sensacjske tendence pri mnogih, ki jim verujejo, negotovost, priobčujem dopise, ki so se zmenjali med menoj in poveljstvom ljudske bram be v Gradcu. V Mariboru, dne 19. prosinea 1919. General Maister. dane obljube, da namreč ne prekoračim danes f zasedene črte. Umikajoče se napadalce dam \ tedaj od zdaj naprej brezobzirno zasledovati i do črte, ki mi bode potrebna, da ščitim do I sedaj zasedene kraje. Prosim, da Vaša Visokorodje še danes to Braniteljem Lučan! Zavratni Nemec je računal, da bodete spali, zato si je izbral noč za svojo pomočnico, napadel Vas je, m hi iztrgal kos iz živega našega telesa. Ločane je hotel imeti in s tem odpreti si vrata v Maribor, srce našega slovenskega štajerja. Menil je, da mu bode naloga lahka, ker ni vedel, komu smo zaupali varstvo tega prevoda. Vedeti smo pa to mi, in z mirno zavesijo smo prepustili vrlim Primorcem, naj opravijo svojo nalogo tako, kakor jim to narek lje ljabezen do velika naše domovine. So to naši ljadje, ki jim po celem sveta proglašena svoboda narodov še ni megla oteli lastnega doma tojega tlačanstva, ki jim temveč grabežljivi Lah še vedno ogroža svobodo njihove jadranske obali ter zapira vrnitev k materi, ženi in otroka. So to junaki, ki so znali zatreti to svojo duševno bol ter dali krepke svoje moči na razpolago domovini, v obra nbo severnih naših mej zoper dednega sovraga, tlačitelja Nemca. Zavedali so se odgovornosti napram domovini, uvidsli so važ* nosi zaupane jim postojanke in zvesto so ču i na braniku, dobro vedoč, da kljub vsem dogovorom ni izključeno, da S3 posamezni oddelki nemlkih čet ne bodo skuhali na svojo pest vgnezditi v krajih, ki so naši. Ia ko je tak oddelek res prišel, ko se je 14. t, m. pod zaščito uoči priplazil, da preseneti naše junake, da jih pobije ia se polasti L ičan, tedaj je v naših bdečih Primorcih zavrela kri ogorčenja nad tako zavratnosto, vrgli so se na napadalca, ga pobili in pognali v beg, da si bode zapomnil, da štajerski graničarji ne poznajo drugsga kakor pošteno in zvesto obrambo ogroženega ser vera. Lučane so nam ostale, stojijo danes trdno, bolj kakor kedaj prej in zato gre hvala našim možem tržaškega pešpolka, ki nas je s tem dnem potrdil v prepričanju, da je neomajno zaupanje, ki smo ga stavili vanj, popolnoma opravičsao. V imenu domovine, v imena štajerskih Slovencev, posebej še v svojem imeau izražam stotnika Fabianija, vsem njegovim častoikom ter vrle mn moštvu priznanje in hvaležnost za odbiti nemški napad. V Mariboru, dne 17. prosinca 1919. Maister, gm. Gif« dr* KoraSca v Ljubljani* Ministrski podpredsednik dr. Korošec je imel na zboru zaupnikov V. L. S. v Ljubljani dne 16. januarja govor, v katerem je razpravljal o najvažnejših političnih vprašanjih sedanjega časa. Gieie zasedenja jugosL zemlje je dr Korošec po vdarjal: Ako se nam ugrabi Geriča in Trst, potem naši delegati na konferenci niso upravičeni podpisati miru. Potem je njihova ed.na naloga, da pridejo takoj domov ter nam pomagajo organizirati mogočno iredentistično gibanje, ki Italiji ne bo dalo ne noč in dan mirno spati in počivati.« Glede Koroške je izjavil: »Kdorkoli sedaj izmed Nemcev in nemškutarjev vzdigne roko proti enemu našemu sobratu, njega si je treba zapomniti za čase, ko kodo naši sodniki take javne zločince sodili z biči in škorpijoni.« Glede Štajerske je rekel dr. Korošec: »Le zelena Štajerska z energičnim generalom Maistrom je dosedaj naše edino neskaljeno veselje. Dal Bog, da bi tako ostalo, in da bi se srečno in brez krvi izvršila skoro osvoboditev naše ogrske Slovenije.« Naglašujoč, da je prva naša dolžnost, da ohranimo mir in red. je izjavil dr. Korošec: »Vsak, kdor sedaj dela za nered, kdor hujska na nemire, &or rovari proti obstoječim oblastim, on je sovražnik naše mlade, še nedograjene Jugoslavije,« Govoreč o koaliciji slovenskih strank je podal ta le program strankarske koalicije: i. Najintenzivnejše delovanje za osvoboditev okupiranih delov Kranjske, Goriške, Trsta in Istre in za pravično mejo na Koroškem, Štajerskem in S Tl R BS Z1 EK» Ogrskem. 2. Vzdrževacje reda in mira v državi. 3. Konsolidacija države SHS na zunaj in znotraj. 4. Bedna prebrana ljudstva. 5. Stremljenje, da se iz države SHS ustvari dejanska narodnogospodarska enota, da se odpravijo izrodki vojnega gospodarstva in da se odstrani oderuštvo v vsaki obliki. 6. Uvedba splošne in enake volilne pravice po proporcu tudi za ženske. 7. Odprava vseh social nih krivic. Glede na stališče VLS je izjavil: Pred vsem nam je treba misliti sedaj na dobrobit našega ce-lokupn ega jugoslovanskega naroda, na prospeh naše novorojene države, to je sedaj glavna zadača VLS in v tem oziru je treba opuBtiti todi samostojno nastopanje stranke ter se z drugimi strankami združiti in zediniti za skupen, tem uspešnejši in silneiši nastop. Kajpada stranka s tem ne bo pustilo vnemar onih načel, s katerimi misli razlikujoč se od dru gih strask, ravno specifično ona koristiti svojemu narodu in v njem zastopanim stanovom. Noben stan ni izključen iz dema VLS, vsi stanovi so vabljeni in oskrbljeni pod njeno streho. Toda najštevilnejša stanova, ki se zbirata pod njenim okriljem, sta kmetski stan in delavski stan, in zato se nam zdi umestno ravno tema dvema stanovoma posvečati svojo posebno pozornost. Delavski stan ima v naši stranki svojo posebno strokovno organizacijo ter v političnem oziru važno soodločujočo besedo. Za kmetski stan smo v naši stranki ustvarili mogočne politične, kulturne in gospodarske organizacije. Naše Kmetske Zveze, naša Krščanskosocialna Zveza in naša Zadru žna Zveza so za to trditev neizpodbitni dokazi. Lahko si laskamo, da niti v bivši državi, niti v naši sedanji državi ne more nobena druga stranka pokazati ca enako organizatorico o delo v prid in korist kmetskemu stanu, kakor ravno VLS. Na tej poti stranka ne bo omahovala, ne bo popustila, ampak se v domovini, ki je sedaj zares vsa naša, vrgla z novo silo in podvojenim veseljem na delo. V vsej stranki gori slej kakor prej samo ljubna želja: V skrbi za kmetski stan moramo prednjačiti vsem drugim strankam, v tem oziru hočemo in moramo biti nedosegljivi. Dozdaj se naša stranka ni megla širiti preko mej ožje slovenske domovine, sedaj so padle meje proti izhodu in jugu. To je za našo kmetsko politiko nova situacija, h kateri moramo zavzeti svoje stališče. Kako stališče naj zavzamemo ? Mislim, da je edino eno stališče pravilno: Slovenski kmet ponuja danes svojo bratsko roko svojemu stanovskemu bratu na Hrvatskem, ▼ Bosni in Hercegovini ter v Srbiji za skupno delo. Ž njim hoče skupaj trpeti, se skupaj veseliti in se skupaj bojevati. Mi vabimo danes kmete širom Jugoslavije na bratsko kmetsko solidarnost, mi jih vabimo na zajedničko delo in zajedničko organizacijo! Želje, zahteve in interese kmeta v Banovini, v Srbiji, Bosni in Dalmaciji razglašamo tudi za svojo lastno željo, zahteve in interese. Trdno sms prepričani, da se bo ta solidarnost našla, ne morda potem zborovanjskih pozivov, a gotovo pa ob skupnem »motrenem delu. Slovenski, hrvatski in srbski kmetje se bodo našli in zavest skupnosti med njimi bo najmočnejša vez, najsi-gurnejše poroštvo za nerazdeljivost, za enotnost in skupnost jugoslovanskega naroda in jugoslovanske države. V kratkem se da torej s stališča naše stranke politična situacija izraziti tako: Na zunaj intenzivno delo za naše ogroženo ozemlje. Na znotraj skupno delo z drugimi strankami za red, mir in prehrano. Nasproti Srbom in Hrvatom iskati skupnih stvarnih vezi, da postanemo enotni todi v gospo darskih in socialnih stremljenjih. Iz majhne kranjske stranke je postala naša stranka mogočna vseslovenska stranka. Naše delo in naš cilj, da postanemo iz sedaj majhne pokrajinske stranke mogočna jugoslovanska stranka. Komur je blagor jugoslovanskega naroda, o-sobito kmeta in delavca, na srcu, njega vabimo v našo sredo, pod krov naše stranke. Z nami Bog in sreča junaška! Dr. Hoknjco o političnem položaju. Na zborovanja zaupnikov Jugoslovanske ljudske stranke v Celju, dne 16. jan. je dr. Hohnjec o politični situaciji imel govor, v katerem je rekel med dragim: Med vojno in mirom. To je tudi glavna označba našega sedanjega političnega položaja. Svetovna vojna je bila delo vsenemške imperialistične poli-t ke, ki ji je tudi bila udinjana od Nemcev in Madžarov obvladana avstro ogrska monarhija. Naperjena je bila ta vojoa naravnost zoper Slovane, katere je nemški imperializem hotel vkleniti v še hujše okove političnega in gospodarskega suženjstva. Nemški kancelar Bethmann Hollweg je 7. aprila 1913 v nemškem državnem zboru nemškemu imperializmu slikal na steno strašilo panslavizma ter govoril o bodoči vojni kot o vojni med germanstvom in slovanstvom, v kateri kajpa da mora zmagati Nemčija. Pa ni zmagala, )cer je na strani Slovanov bil ves kulturni svet. Poraz Nemčije je katastrofalen. Za Avstro Ogrsko pomenja ta poraz smrt in razpad. Izpolnila se je nemška želja, kot grožnja izrečena na nemških Volkstagih 1.1918: »Ali nemška Avstrija ali pa nobene!« Ker je nemška Avstrija nemogoča, ni nobene več. Iz ruševin je začelo kliti novo življenje: nove narodne države na ozemlja nekdanje monarhije. Naj mi bo dovoljeno, da Vam podam kratek pregled z viharno naglico se razvijajočih dogodkov. Dne 17. oktobra 1918 je bivši avstrijski cesar Karel izdal oklic na avstrijske narode o federalizaciji Avstrije Oklic je prišel prepozno. Dae 18. oktobra je Wilson poslal ono velepomembno noto Avstro-Ogrski, v kateri je priznal Čeho Slovakom in Jugoslovanom pravico samoodločbe in popolne državnopravne neodvisnosti. Dne 27. oktobra je avstro ogrski zunanji minister grof Andrassy potom švedske vlade izročil vladi Zedinjenih držav noto. v kateri izjavlja, da je Avstro Ogrska pripravljena, da stopi v pogajanja glede miru med Avstro Ogrsko in nasprotnimi državami ter glede takojšnjega premirja na vseh frontah Avstro Odrske. Dne 29. oktobra je avstro ogrsko armadno vodstvo poslalo odposlanca k Italijanskemu armadnemu vodstvu z naročilom, da sklene premirje. Dne 28. oktobra je Narodni vybor v Pragi prevzel vlado. Naslednji dan — 29. oktobra — je hrvatski sabor v Zagrebu razbil zvezo med Hrvatsko in Ogrsko ter prenesel vso državno oblast in moč na Narodno veče. V Ljubljani se je ustanovila Narodna vlada. Dne 1. novembra je Narodno veče proglasilo nevtralnost vsega jugoslovanskega ozemlja nekdanje Avstro-Ogrske in se postavilo pod zaščito entente. Dne 11. novembra je odstopil avstrijski česar Karel ter podanike odvezal od dolžnosti zvestobe in podaništva. Dne 12. novembra se je Nemška Avstrija proklamirala za republiko. Dne 15. novembra je Habsburžan Karel odstopil tudi kot ogrski kralj; na Ogrskem je že SO. oktobra zavladala revolucija, ki ji je stopil na čelo grof Karolyi. Narodno veče, ki je prevzelo suverenost nad vsem jugoslovanskim ozemljem nekdanje Avstro-Ogrske, je bilo v neugodnem položaja ter se je moralo bojevati z velikimi težavami. Zavezniška konferenca v Versaillesu se je postavila na stališče londonskega pakta, ki pomenja največji udarec zoper Jugoslovane, ker podpira italijanske imperialistične težnje Pooblaščenci Nar. veča v Zagrebu dr. Korošec, dr. čingrija in dr. Žerjav so bili v Švici, di se pogajajo z ententaimi vladami. Prišlo je do ženevskega pakta med P&šičem, Trumbičem in Korošcem. Dr. Korošec je tudi bil v Parizu, da bi voditelje francoske politike informiral ter pridobil za jugoslovanske težnje. Težave so se med tem gromadile vedno višje. Italijani so se javno in drzno postarili zoper Jugoslavijo, za katero so kazali samo zasmeh. Prihajale so vesti, da tudi ostali člani entente nočejo priznati državne neod visnosti jugoslovanskega ozemlja. V tem velekočlji-vem položaji! ni kazalo dragega kot proglasiti ujedinjenje s kraljevino Srbijo. Dne 24 nov. 1918 se je to ujedinjenje proglasilo v zgodovinski seji Narodnega veča v Zagrebu. Odposlala se je posebna delegacija Narodnega veča v Beograd, da izvede to ujedinjenje. Dne 1. decembra je bila v svečani avdijenci regenta Aleksandru izročena adresa o ujedinjenju troimenskega naroda in re gent Aleksander je da! zgodovinsko važni odgovor, s katerim je bila slovesna proglašena ujedinjenja kraljevina Slovencev, Hrvatov in Srbov. Praktična posledica ujedinjenja je bila ustanovitev prvega jugoslovanskega ministrstva, kateremu se je takoj neposredno podredila Srbija, dočim sta hrvatska in slovenska pokrajin si ohranili delno avtonomijo in Narodno vlado. V prvem jugoslovanskem ministrstvu, kateremu načeluje Protič, sta dva Slovenca: dr. Korošec in dr. Kramer. To je niz velepomembnih dogodkov, ki je naš narod na nje čakal stoletja, celo tisočletje, ki jih pa je svetovna vojna v kratkih tednih spravila na pozorišče svetovne zgodovine. 20 januari* 1919 Naša Vseslovenska ljudska stranka, oziroma njena članica Slovenska kmetska zveza se teh za politično bodočnost našega naroda zveličavnih dogodkov radnje tem bolj, ker so v popolnem skladu z njenim programom in ker je ona za njih spre jem med našim narodom z intenzivnim organizatoricom delom pripravljala ugodna tla. Vseslovenska ljudska stranka je po svojem bi dva vedno bil« jugoslovanska; saj se osvoboditev in združitev, politična avtonomija in samouprava slovenskega naroda, ki je bila program V. L. S., ne da izvesti na drug način, nego v okvirju jugoslovanskega ujedinjenja. Zato so oči naše stranke vedno bile obrnjene na jug, kjer prebivajo naši bratje Hrvati in Srbi. No jng je naša stranka prej in bolj nego drage slovenske stranke obračala oči našega naroda. Bila je po svoji politični organizaciji, s katero je vsporedno vršila svoje podučno in izpod-budno delo naša prelepa izobraževalna organizacija, kateri ni para na vsem slovanskem juga, velika agitatorica za jugoslovansko idejo. To je treba ugotoviti, ko drugi prihajajo, hoteč požeti prvence sadov, ter si priravnavajo vodilo: Drogi so sejali, mi pa bomo želi. Mi, člani V. L. S. pa smo ua stališča: Kdor je sejal, tisti naj tudi žanje. Z blestečo čistim vseslovenskim in jugoslovanskim Skitom stopa V. L S. na politično pozorišče jugoslovanske države. Iskajoč stika s sorodnimi srbskimi in hrvatskimi strankami se bo brez večjih sprememb preobrazila v Jugoslovansko ljudsko stranko. To ni pravzaprav sprememba, marveč samo razširjenje delokroga in prilagojenje na nove razmere. Njen cilj je zmaga in vsestranski blagor troimenega naroda SHS. Pogoj, in sicer neizogibni pogoj za to je izražen v besedah, ki jih je Palacky, slavni oče in buditelj češkega naroda, rekel leta 1848: »Slovan je in bo nepremagljiv, dokler se bo v njegovem srca oglašalo geslo svobode in enakosti«. Jugoslavija bo premagala svoje nasprotnike in sedanje velika potežkoče; Jugoslavija bo tudi v bodoče vedno nepremagljiva, dokler se bo v srcih vseh njenih članov Srbov, Hrvatov in Slovencev oglašalo geslo svobode in enakosti. Kako so ponemčevali radgonsko okolico. (Dopis Is Bsdgene.) Graški »Volksblatt« piše, da bodo Nemci naprosili angleško dražbo, naj preišče vse, od Slovencev zasedene »nemške« kraje, da se prepriča, kaka krivica se godi Nemcem. Mislijo, da bo zdaj tako šlo, kakor pred dvajsetimi leti. Takrat je pod-učeval katehet na okoliški šoli verouk todi slovenski. Seveda strašna krivica za nemški »Besitzstand* in zato strašni vihar v nemškem hrastju. Naprosili so deželnega šolskega nadzornika naj pride in stvar preišče. Obljubi! je, da prida Učitelji so nato naičili slovenske otroke odgovarjati na vprašanje: Wie heißt du und wo bist du zuhause? (Kako se pišeš in kje si doma?) Nadzornik pride in res slovenskih otrok drugega ne vpraša kakor to. Otroci so na to seveda bistro odgovarjali in dokaz je bil gotov, da je slovenski podak nepotreben. Dragi dan pride katehet v šolo in učitelj mu ves vesel hoče pokazati, kako so otroci nadzornika umili oči. Vpraša prvega: Wie heißt du uid wo biät da zuhause? Fantek odgovori, kakor je bil naučen: Ich heiße Anton Bogen und Mn in Laafeld zuhause. (Pišem se A ato» Bogen in sem v Potmi doma). Na to zmagonosen nasmeh gospoda učitelja. Ravn? tako vpraša drugega, ta pa ni bil s Potrae temveč iz Zenkovec; pa vendar reče: »Ich heißa Augustin Pintarič und bin in Laafeld zuhause.« Nato katehet: »Fant ali ti nisi iz Zenkovec? Fantek se odreže: »Kaj ne?« Pri tem odg »vorn pa je učitelju minil zmagonosen nasmeh, priklonil se je in zbežal, kakor poparjeni pes. In čeravno je ravno na ta način bilo dokazano, da šolarji niti najpriprostejšega nemškega vprašanja ne razumejo, vendar je bii gospod nadzornik prepričan, da je slovenski poduk nepotreben in ko je o tem prepričal tudi druge merodajne kroge, je moral katehet pobrati šila in kopita in iti — se hladit.« Tako menda upajo, tudi Angležem umiti oči. Liebknecht ustreljen. Vodjo nemških Spartakovcev je zadela Spar-takova usoda — nasilna smrt. Voditelj rimskih sužnjev je padel v Apuliji, voditelj nemških komunistov, ki nočejo na nobeden način več biti sužnji kapitala, pa je padel v Barolinskem zo-oiogičnem vrtu. Dne 16. januarja so Liebknecht» aretirali. Avtomobil, s katerim so ga peljali v preiskovala zapor, se je med potom pokvaril. Vprašali so Lieb knechta, ali hoče počakati na drag avtomobil ali pa iti peš. Odločil se je za poslednje. V ugodnem trenutku pa je utekel. Straža je za njim streljala. Ina krogla ga je smrtno zadela. Zgrudil se je takoj mi te v. Slična usoda je tudi zadela Rozo Laxen barg, to strastno in z izredno zgovornostjo obdarjeno oznaniteljico socialne revolucije in komunizma. Ko je hotela stopiti v avtomobil, s katerim bi jo naj odpeljali v zapor, jo je ljudska množica napadla in tako pretepla, da se je onesveščena zgrudila ▼ avtomobil. V tem hipu je nek mož skočil na avtomobil in onesveščeno ustrelil. Na nadaljnena pota je množica potegnila mrtvo truplo nekdaj tako slavljene socialistične agitatonce z avtomobila. Odslej je mrtvo truplo izginilo. Najbrž so ga vrgli v domobranski kanal. Liebknecht in Roza Luxenburg sta bila že večkrat zaprta in obsojena na ječo. Njuno življe nje pa je bilo zavarovano pred nasilnim napadom, česar se jima ni zgodilo pod nekdanjo monarhično vlado, se jima je pripetilo za vlade njih socialističnih tovarišev — poulična množica ju je napadla in umorila. To je kazen usode: pridigovala sta kri, pokončana sta bila v lastni krvi. Nasilna smrt Liebknechta in Roze Loxenbarg je očividen dokaz, da je socialna revolucija povsod enaka. Naj si hodi po Rusiji, naj si hodi po Nemčiji, njena pot pelje skozi kri. Da taka pot ne pelje k ljudski sreči in k pravi narodni dobrobiti, je brez dvoma. Večinska nemška socialna demokracija je rejena najnevarnejših svojih protivnikov. Roza Laxenburg je bila tako radikalna in brezobzirna, da je že staremu Bebla, nekdanjemu vsemogočnemu voditelju nemških socialnih demokratov, delala ve liko težav. Tudi Liebknecht je vedno bil zagrizen revolucionarec. Če sta ti dve najmočnejši osebnosti nemškega socialističnega radikalizma že pred vojno imeli tolik upliv, je njuna moč v splošni zmedi, ki je sledila svetovni vojni, narasla do take višine, da je vsa Nemčija prišla v nevarnost. Bodočnost bo pokazala, ali je s smrtjo Liebknechta In Roze Laxenburg ubit tudi nemški boljševizem, ali pa bodo nemški socialistični komunisti ti dve osebi smatrali za mnčenika, kojih smrt je treba maščevati s krvjo meščanstva in umerjenega socializma. Premirje z Nemčijo podaljšano. Iz Berolina se dne 17. januarja poroča: Premirje, katero je bilo svojčas sklenjeno med entento in Nemčjo, je bilo dne 17. januarja vnovič podaljšano. Pogoji, pod katerimi je bilo premirje podaljšano, so zelo trdi, kajti Nemčija mora izročiti ententi vse trgovske ladje in zaloge zlata. Nemčija mora izročiti vse svoje trgovske ladje. V seji vojnega sveta ententnih držav v Parizu dne 17. januarja je prejel generalisimus Foch nalog, da naznani Nemčiji nove pogoje za podaljšanje premirja. Ker je Nemčija vsled nezakonitega boja njenih podmorskih čolnov uničila veliko število ladij ter stem zakrivila splošno pomanjkanje živil v Evropi, mora biti odgovorna tudi za posledice ter izročiti ententi vse trgovske ladje, ki se še nahajajo v njenih pristaniščih. Na teh ladjah bo začela ententa prevažati živila, predvsem za Jugoslavijo, za Ceško-Slovaško, za Poljsko, zatem za Nemčijo in njfpe bivše zaveznice. Nadalje mora Nemčija spraviti pred nemškimi boljševiki na varno vse zaloge zlata. Nemško zlato bedo spravili v Pariz. «Politične vesti. Slovehsko zborovanje v LnČanah se je včeraj prav lepo izvršilo. Ulbrihova dvorana je bila nabito polna lučanskih in okoliških Slovencev. Predsedoval je križevski župan Galun-der. General Maister in prof. dr. Hohnjee sta bila zadržana. Govoril je urednik Žebot iz Maribora. Zbranemu obmejnemu ljudstvu je govornik v domači in poljudni besedi razjasnil politični položaj, kako je prišlo do razpada Avstrye in do ustanovitve Jugoslavije. Obširno je govoril o gospodarskih ugodnosti, ki jih bodo uživali vsi stanovi v naši državi. Zborovalci so stavili različna vprašanja iu so se zahvaljevali generalu Maistra, da je zasedel Lučane. Ob koncu se je sprejela resolucija, v kateri pošiljajo obmejni Slovenci svoje pozdrave trpečim bratom na Primorskem, Koroškem in v Prekmurju ter prosijo vlado v Belgradu, da stori odločne korake, da se te pokajiae čim-prej otmejo tujega nasilja. Slovenci v Lučanah pošiljajo pozdrav regentu Aleksandru s prošnjo, da priklopi k Jugoslaviji tudi kraje severno od Lučan, kjer so nekdaj bivali Slovenci. Zbrani obmejni Slovenci se iskreno zahvaljujejo svojemu rešitelja slavnemu generalu Maistru, da je s svojimi vrlimi četami zasedel Lučane in okolico in je krepko zavrnil zahrbtni nemški napad. Resolucije so bile sprejeti brez ugovora in z velikim navdušenjem. Po zborovanju so mladenke od Sv. Lovrenca nad Mariborom in drugi zborovalci zapeli himno „Lepa naša domovina.“ S prvim slovenskim shodom v LnČanah smo lahko zadovoljni. Ljudje so prosili, naj se taka zborovanja priredijo v teh krajih še večkrat. Amerikanci določijo demarkacijsko črto na Koroškem. Ker se med Slovenci in Nemci pri poga janjih v Gradca radi Korcške demarkacijske črte ni mogel doseči sporazum, je predlagal amer Ski polkovnik Gherman Miles, da bodo Amerikanci določili demarkacijsko črto na Koroškem. Predlog je bil Bprejet. Otvoritev mirovne konference. V soboto, 18. ja nuarja popoldne ob 4. ari je bila v Pariza v poslopju ministrsva za zunanje zadeve otvorjeaa mirovna konferenca. Vdeležsncev je bilo 72. O tvoril je konferenco z nagovorom predsednik francoske republike Poincare. Na predlog Wilsons je bil za definitivnega predsednica izvoljen francoski ministrski predsednik Clemenceau. Razpnst šole. Višji šolski svet SH3 v Ljobijani je razpustil nemško štirirazrednico v Hrastniku in odstavil od službe nadučitelja Friderika Hor-watfaa, učitelja Franca Schneidern, učiteljico Alico Koschelovo, začasno učiteljico Marijo Jagerovo, na-mestno učiteljico Ido Horvathovo in učiteljico žen-Bkih ročnih del Hedviko Jarmerovo. Svetohlinstvo bivše Avstrije. Na volit asm shodu danajske socijalne demekracije dne 14. t. m. je imel državni tajnik dr. Baaer govor, v katerem je povedal to le zanimivost: Trije grofi, Bsrchtold, Stfirgkh, Tisza in general Konrad Hotzendorf so L 1914, meseca junija, torej še v miru, sestavljali spomenico na cesarja Franca Jožefa in Viljema, ki naj bi ju spričo gibanja za osvobajanje Jago-slavije izpod nemško madžarskega nadvladja prepričala o potrebi vojne s Srbijo. Spomenica sicer ni prišla v roke njima, katerima je bila namenjena, ker se je med tem izvršil zločin v Sarajeva. Nadomestil jo je ultimat Avstrije napram Srbiji. Šestkrat so besedilo ultimata spreminili, dokler ni sedmič dobil oblike, ki ga je za Srbijo naredila nesprejemljivega. Iz vojne s Srbijo je postala svetovna vojni. Nikdar več se ne sme zgoditi, da bi moglo čvetero mož tirati državo v vojno. Nikdar več naj ne obstoja oblastnost, ki bi je ne mogla ljudska oostavodaja nadzirati in krotiti . . . Tako dr. Bauer. — K temu naj pripomnimo, kako so najvišji dvorni krogi m Dunaja omogočili, pospešili, da naročili grozodejstvo v Sarajeva, kot pri čsjo novejša odkritja, krivdo zato pa zvrnili na Jugoslovane sploh, na Srbe pa še possbej. Fej taki zahrbtnosti in zlobi! (Gorej omenjeni članek je prinesel »Extrablatt« na Dunaja št. 14 z dne 15. janusrja 1919.) Proč s tujkami. V naši milodoneči materinščini je v rabi še vedno preveč tujih besed, Mislimo, da je sedaj najboljša prilika, da se očisLmo tega zla. Saj nismo tako revni v izrazih, da bi morala biti vsaka tretja beseda tuja, Z dobro voljo se da vse doseči, samo treba je že enkrat začeti z iztrebljanjem. Govorimo torej Slovenci v istini slovenski, da nas bodo naši klevetniki upoštevali mnogo bolj kot so to storili dosedaj. Ban odstopil. Hrvatski ban Mihaljevič je deloma radi utrujenosti deloma radi političnih vzrokov odstopil. Njegov naslednik je dr. Palenček, član nekdanje hrvatsko srbske koalicije. Sledile bodo tudi sprememba na višjih podrajenih mestih. I • j Mahnerta so izpustili iz preiskovalnega zapora Narodna vlada je izjavila, da se to ni zgodilo na njeno povelje. Vprašamo pa nadpravdnika v Ljubljani, gospoda Okretiča, na ukaz koga se je to zgodilo. Je že dovolj dokazov, da se gotovi jgo*p. ne dajo okreaiti od nekdanjega avstrijskega birokratizma iu njegovih metod. Jih bo pač treba od« kreniti. feieaske Visokošolcem, ki so prosili za študijsko podporo v vednost! Poverjenštvo za uk in bogočastje je v prisotnosti treh zastopnikov dijaštva pregledalo prošnje visokošolcev, ki so že štodirali oziroma, ki se bodo šele vpisali v inozemstvu. Pri tem se je opazilo, da je velika množina prošenj ne samo slabo sestavljenih ampak tudi skrajno pomanklji-vo opremljenih. Ker so v taki slučajih neizogibno potrebne natančnejše informacije in ker naknadne izpopolnitve prošenj trajajo dalje časa, se je sklenilo zaenkrat ozirati se samo na one prošaje, tri niso priložili letošnjega frequentaeijskega izpričevala, naj to nemudoma store, ker šele potem morejo priti njihove prošnje v poštev. Rešitev prošenj, katerim manjkajo najvažnejše priloge (abožna izpričevala, izpričevala o že napravljenih izpitih itd.) se je odložila na poznejši čas. — Dr. Karl Verstovšek, 1. r. „Slovenka.“ Glasilo slovenskega Eenstva. Dolgo gojena velika želja našega ženstva se končno uresničuje. Ta mesec že začne izhajati ženski list »Slovenka« kot glasilo slovenskega ženstva. Da je žensko glasilo med nami nojno potrebno, je na prvi pogled jasno. Novi čas kliče ženo na popriš-če javnega dela in življenja po vsem kulturnem svetu in ji poverja velevažno nalogo, da s svojim umom in srcem, s svojimi pridnimi in spretnimi rekami sodeluje pri zgradbi novih in preosnovi starih držev. Tega ne zahteva le demokratična i-deja samaobsebi, marveč tudi kulturne, politične in socialne razmere, v katerih bo ženska kot samostojna prosvetna in gospodarska delavka prišla vse drogače v poštev nego doslej. »Slovenka« si bo prizadevala kolikor mogoče ustreči potrebam najširših krogov, obenem pa tudi zadostiti zahtevam inteligentnega ženstva. Prinašala bo članke proevetne, obrtno strokovne, gospodarske in gospodinjske vsebine, pa tudi dobro izvirio leposlovje in prevode. V listka bomo priobčevali poročila o ženskem gibanju doma in na tujem. Zato vabimo vsako zavedno Slovenko, ki ji je res ležeče na lastni izobrazbi, umski in srčni, da se naroči na »Slovenko.« Častna zadeva našega ženstva bodi, da svoj list takoj čin najbolj razširi in mu zagotovi obstanek. Vse za list, a list za vas. »Slovenka« bo izhajala enkrat na mesec na 24 straneh in sicer dne 15. vsakega meseca. Stane celoletno 12 K, polletno 6 K. Prva številka izida sredi meseca januarja. Naročnina naj se pošilja po poštni nakaznici ali osebno izroča upravi »Slovenke« v Ljubljani, Katoliška tiskarna, H. nadstropje. Ravuo tako je naslavljati pisma, ki so namenjena uredništvu. — Uredništvo. Cenzura inozemskih pisem 1 Do nadaljne odredbe se morajo oddajati pisma, ki so namenjena v inozemstvo odprta in opremljena z odpošilj atel-jevim naslovom. Pisma ki jih cenzarne oblasti niso zaznamovale za dopustna, se ne odpošljejo, oziroma se ne dostavljajo. Begunci, ki stanujejo v Mariboru, se opozarjajo na naredbo poverjeništva za socialno skrbstvo z dne 18. novembra 1918 št. 103, glasom katere je prevzela preskrbo beguncev z oblačili za vso Slovenijo oblačilna poslovalnica v Ljubljani. Obleko se bo dajalo proti plačilu, siromašnim, ki pa morejo to neovrgljivo dokazati, z popustom, in le v izvanrednih slučajih brezplačno. Toäfcvarne z vsemi potrebnimi podatki opremljene prošaje je vložiti takoj pri mestnem magistratu v Mariboru. Odvetniki in odvetniški kaudidatje, ki tačas prebivajo in poslujejo v okoliša okrožnih sodišč v Celja in Maribora ter okr. sodišča v Radgoni, morajo glasom naredba poverjeništva za pravosodje od 19. jan. 1918 št. 212 najkasneje do 23. t. m. izposlovali svoj vpis v imenik odvetnikov, oziroma odvetniških kandidatov pri odvetniški zbornici v Ljubljani, ker bi sicer poslej ne imeli pravice, izvrševati odvetništvo in zastopati stranke pri sodiščih in dragih oblastvih na ozemlja Narodne vlade SHS v Ljubljani. 8 urni delavni čas je aredila narodna vlada SHS za težka dela v Jugoslaviji. Vprašamo, ali to ne velja tudi za usnjarije v mesta Maribor? čaje se, da morajo usnjarski delavci celih 10 ur na dan delati. Ali za usnjarije ue veljajo enake odredbe? h. g&m, ______________________________r 490 vagonov ameriške moke za Slovenijo. Pred nekaj dnevi je dospel v Kotor v Dalmaciji parnik 2 več tisoč tonami ameriške moke. Minister za prebrano Jovanovič je odredil, naj se od te prve ameriške pošiijatve odpošlje 400 vagonov v Slo venijo. Mariborski Orel ima svoj občni zbor v soboto, S dne 25. januarja ob 6. uri zvečer. Lokal se bo še naznanil. Prodaja konj. Dne 25. jan. ob 9. uri predpoldne bo konjska evidenca v dragonski vojašnici prodajala konje. DoflsiL Maribor. V torek, dne 22 januarja se bo pro j dajal na Stolnem trgu št. 8 krompir na drnSinske izkaznice in sicer za okrožje i, v sredo 28. janu arja za okrožje 2 in četrtek, dne 24. januarja za okrožje 8, kilogram po 80 v. Gostilničarjem v Ma ribom se bo oddajala moka v torek, dne 22. ja nuarja popoldne v mestni prodajalni. Tozadevne nakaznice se dobijo pri zadrugi gostilničarjev. Konjice. V nedeljo, 26. januarja popoldne je pri nas prireditev, na kateri govori profesor dr. H o h nj e c. * Konjice. Dne 29. decembra s© je vršila pri nas veličastna manifestacija za Jugoslavijo, obenem protestni shod zoper italijanska Gasilstva, Najprej je bila ob 10, uri pridiga in slovesna zahvalna služba božja, nato zborovanje v telovadnici deške šole, Govorili so dr. Prus, predsednik Narodnega sveta, ki je vodil zb aro vanje, župnik Preglej in odvetnik dr. Gvidon Sernec iz Celja, dr. Ravnik Iz Maribora. Ogromna množica ljudstva iz celega konjiškega okraja je pazno sledila izvajanjem govornikov, ki so v vznesenih, in razumljiv Ih besedah pojasnjevali; kako je moralo priti do Jugoslavije, do ujedinjenja s Srbi v eno skupno državo. Po zborovanja se je razvil veličasten spre vod po konjiškem trga, ki se je zaključil pri Narodnem domu. Tokaj je govoril v imenu kmetskega ljudstva posestnik Franc Naprtnik iz Tepanj skega vrba, ki je izrazil svoje veliko veselje nad ujedinjenjem vseh Jugoslovanov in pozival naše ljudstvo, saj se ne da zapeljati od naših, nemško tarjev, ki sedaj namenoma trosijo' razne laži o Jugoslaviji, posebno Se o naših bratih Srbih. Nato je bila manifestacija zaključena. Poslala se j© u danostna brzojavka regentu Aleksandra in resold eija Naroda! vladi, v kateri je izraženo veselje nad ujedinjenjem in protest proti italijanskemu t sedeuju slovenskega ozemlja. Pilštajn, Dae 26. dec. 1918 se je vršil v Pil. štajnu v šolskem poslopju dobro obiskan shod-Predsedoval je g nadučitelj Germovšek. Kot govornika sta nastopila dr. F. Jankovič in J. Goleč. Zborovalcem se je razložil politični položaj Jugo slavije in verski odnošaji pravoslavne Srbije in rimsko katoliške Slovenije kr Hrvatske. Na shodu je bila ene glasno sprejeta sledeča resolucija: »Na javnem shodu na Pilštajn u zbrani zborovalci pro-testujejo najodločneje proti nakani Italije, odtrgati našemu narodnemu telesa solnčno Goriško. Trst, Istro, velik del Kranjske, Koroške, Dalmacije z © toki ter nujno pozivajo NV, kakor tudi oficijelno zastopstvo na mirovni konferenci, da delujeta z vsemi močmi na to, da ne dobi sovražnik niti 1 koščka naše zemlje, tedaj niti beneških Slovencev ne, ampak da se izvrši popolno ujedinjenje celo-kupnega našega naroda. Vuzenica. Cenjena obitelj Mravljakova v Vuzenici je darovala povodom smrti očeta, župana Antona Mravljak, za uboge otroke tukajšnje šole, •oz. za šolsko kuhiajo 500 K. V isti namen je daroval g. dr. Maks Pregl namesto venca na grob umrlemu županu Antonu Mravljak 20 K in bivši katehet sedanji knezoškofovski dvorni kaplan in tajnik č. g, Mihael Umek, povodom svojega odhoda iz Vuzenice 40 K, Veleblagim darovalcem se zahvaljuje iskreno v imenu ubogih otrok šolsko vodstvo. Šmartno pri Slovenjgradcu. Zopet je nemila smrt uničila mlado, nadepolno življenje. Nadpo ročnika Franca Krpač ni več med nami. Na starega leti dan smo ga položili na Smartiriskem pokopališču k zadnjemu počitku. Še dne 15. dec. je pri slovenjgraški slavnosti narodnega ujedinjenja vodil petje in sam s svojim lepim glasom navda Seno prepeval; komaj 14 dni pozneje pa ga je po petdnevni bole zn i- pljučnici neizprosna morilka smrt iztrgala iz naše sredine. Na grobu mn je govori! g. mestni župnik Al. Cšžek, kot bivši vojni tovariš in g. dr. Slokar kot podpredsednik KS za Slovenj gradeč. Po z Ippim uspehom v Maribora dovršeni maturi I. 1914 Je pokojni France moral k vojakom in je 4 leta ^prebil skoraj vedno na raz- nih frontah, Prišedši domu koncem oktobra se je f dal is a razpolago Narodni vladi in premaga! res ogromno delo. ko so se vračale neštete vojaške množice skoz Sp. Dravograd v domovino. Trpljenje vojaških let in tfndapolno delo zadnjih tednov je pokojniku vzelo odporno moč, da bolezni ni mogel zmagati. Blagemu, od vseh ljubljenemu Francu bodi lahka zemlja domača bodi mu v plačilo za ves njegov požrtvovalni tiud Debeški raj! Globoko žalujočim ste rišem naše iskreno sožalje! Gostilna pri „Pošti* v Mariboru, Gostilna pri »Pošti-» nasproti glavnemu koloovoru v Tegettho-fovi ulici v Mariboru je zopet odprta in vabi cenj. goste za obilen obisk. .^üwiXNXXX Naznanilo. Uljadiic nasnanj&njava »1. občiaatvn Maribor» ia ia okoli*#. ds J« hotel „Pri samorcu'1, MARIBOR, Gosposka ollca, k opila, prevzela, osuto»» ottoril», Ker iv» šel# te đni hotel po motnosti Bledita, usojsvs so sl. obžiast- o »presiti za isto blsgokoimo Baklo ajanost, kakršne st* bil» de" ležna ? stari gostila! pri „Üoerfohr* v Pobrežju pri Mariboru Si. ob šiastro bodi zagotovljeno, da bodeva storila vas, kar je v najinih možeh, da iinmajpzeje zadovoljiva sl. občinstvo z najboljšo kuhinjo, pijačo in sol'd no ceno. Zagotavljajoč najboljšo postrežbe se uljudno pripore ča 121 franc in pavla Jantar, ttXXNVJKXXXN S» V: ala naznanila. IXXI MARIBORSKI BIOSKOP! pri MM* tv „Sffectt Mfitn«®* - V soboto, «lie 18— 24. prosinca 1919- Nslvetžl flint svet»! S» m o za odrasle. Pot, ki pelje v pogubljenje. Drama v 6 dejanjih. Proti trgovini z deklofti 5£f i^ane cevse. i m m se < Predstave se vrše vsaki dan ob 7s 6 in 7. tul- V nedeljo ob Vi 9, 4 ih, »/s 6 in 7 uri. Strojnika sa Dies®! jev stroj, zanesljivega, tr* snega in veščega v popravkih, eventnelso sposobnega invalid» sprejme v tajat» sleibo ob popolni oskrbi, paromlin L Zadravec, Središče. Nastop t»koj Po nnibe s zahtevkom plače ia pre-pisi^piiievsl leseno ranama. 498 Kmetje pozori Hlače vina, pristno mo&tö blago za moške in otročje obleke ter žensko zimsko blago se po zelo znižanih cenah zopet razpošilja. Vpraša sev Maribora, Bismarkova ulica 17, prit!., vr. 3, Maribor, Martin Stadler, trg. posredoval aica. 320 UsujcBe^evijT” po novih conah v vseh oblikah im velikostih sopet razpošilja „Čevljarska zadruga®, Miren, ssa- časuo Vrbove«, p, Modri». — Zahtevajte eeniket Ilcem deklo, i Sernec, Kamnica pri Mari- bora. 66 l Čevljarski pomočniki ; se sprejmejo takoj. Tegett-I holova ulica 30, (na dvoji rlšču). Maribor. 11 j V® moSn» te 45 m dolga ae prod*. Ptuj, fofcei bel, Anastesij Gsftnova rti. 89. 6* , Išče se na veliko posestvo pridna dekla, katera ima veselje dc vsakega dela in sna zlasti dobra molzti. Ponudbe pod „Dekla“ na upravo. Tud se sprejme samostojna osčba (sirota a’i vdova brez otrok) za samostojno gospodinjsk< delo. Ponudbe pod „Gospe d nja“ na upravo 46 i m vmmb B&Um&m Bfimmi’