Letnik 1914,
697
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LIH. — Izdan in razposlan 6. dne junija 1914.
Vsebina: (Št. 123—125.) 123. Razglas, da se glavni carinski urad II. razreda v Kopru izprerainja v pomožni carinski urad I. razreda in da se opušča tamkajšnji solni urad. — 124. Ukaz v izvršitev člena 1, B, št. 3 in 4, novele o žganjarini z dne 23. januarja 1914.1. — 125. Ukaz o izvršitvi nekaterih določil novele o razbremenitvi sodišč.'
133.
Razglas finančnega ministrstva z dne 16. maja 1914. L,
da se glavni carinski urad II. razreda v Kopru izpreminja v pomožni carinski urad I. razreda in da se opušča tamkajšnji solni urad.
G. kr. glavni carinski urad II. razreda v Kopru v Istri se izpreminja v pomožni carinski urad
I.	razreda.
Posebne oblasti, ki gredo temu uradu, se ne izpreminjajo.
Tamkajšnji solni urad se opušča.
I	Engel s. r.
134.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 19. maja 1914.1.
v izvršitev člena 1, B, št. 3 in 4, novele o žganja-r»ni z dne 23. januarja 1914. I. (drž. zak. št. 11).
§ 1.
1.	V času med 1. dnem decembra 1912. 1. in *• dnem decembra 1914.1. novo v obrat dejani m, na podstavi zakona z dne 9. aprila 1873. 1. (drž. zak.
št. 70) ustanovljenim zadružnim žganjarnicam se podelé individualni deleži alkoholovega kontingenta, pridržujč uporabljanje določil odstavkov 2 in 3, po merilu po 1*5 hektolitra za vsak hektar zemljiške površine, ki jo je finančno oblastvo prve stopnje nazadnje pred 1. dnem decembra 1914. 1. proglasilo za vštevno, toda z omejitvijo da se smejo od te zemljiške površine posamezni deleži udov z več nego 30 hektarji postaviti v račun samo s 30 hektarji in poprečno ne več nego 15 hektarjev na zadružnika, in da individualni kontingent ne sme presegati 600 hektolitrov.
2.	Ako je skupna množina, ki je potrebna, da se podelé deleži v odstavku 1 oznamenjenim žganjarnicam po tem merilu, večja nego množina kontingentov, ki jo je razdeliti, se zmanjšajo najprej pri tistih žganjarnicah, ki po izreku krajevno pristojnih kmetijskih glavnih korporacij niso v krajih z revnimi zemljišči, navezanimi poglavitno na sajenje krompirja, po odstavku 1 preračunjeni individualni deleži razmemo, toda k večjemu na 250 hektolitrov za vsako tako žganjarnico.
3.	Ako je tudi vsota, ki se podaja po izvršitvi teh zmanjšav, večja nego množina kontingentov, ki je na razpolaganje za razdelitev, se zmanjšajo deleži vseh upravičenih žganjarnic dotlej, da se izravna ostala razlika in se odkažejo tako najdene množine kakor individualni kontingenti.
§ 2.
1.	Individualni kontingenti v letih 1912 in 1913 novo v obrat dejanih kmetijskih žganjarnic,
(Sloveni,ch.)
132
ki niso zadružne (§ 1), se odmerjajo, pridržujč uporabljanje določila odstavka 3, takole :
a)	Z 2 hektolitroma na hektar vštevne zemljiške površine, ako znaša ta površina manj nego 75 hektarjev;
b)	s 150 hektolitri, ako znaša vštevna zemljiška površina najmanj 75, toda ne več nego 300 hektarjev;
c)	v vseh drugih primerih s 0-5 hektolitra na hektar vštevne zemljiške površine, toda k večjemu z 250 hektolitri.
2.	Za vštevno zemljiško površino velja zemljiška površina, ki jo je pristojno finančno oblastvo prve stopnje nazadnje pred 1. dnem januarja 1914. 1. proglasilo za vštevno.
3.	Ako je skupna množina, ki je potrebna, da se podelé deleži v odstavku 1 oznainenjenim žganjar-nicam po spredaj stoječih merilih, večja nego ostanek vsega kontingenta, ki je na razpolaganje po členu 1, lit. B, št. 4, drugi odstavek, novele o žganjarini, se razmemo zmanjšajo po odstavku 1 preračuujeni individualni deleži.
§ 3.
Po §§ 1 in 2 tega ukaza najdeni in na podstavi določila člena 1, B, št. 3, novele o žganjarini zvišani individualni kontingenti obdržč za obratno dobo 1914/15 do vštevši 1917/18 veljavnost, kolikor naj se po določilih naslednjih §'§ 4 do 6 ne zmanjšajo ali ne odvzamejo.
§ 4.
Ako se katera izmed žgaajarme, oznainenjenih v § 1, odstavek 1, in g 2, odstavek 1, izpremeni v ne kmetijsko (obrtno), izgubi svoj individualni kontingent, počenši od prihodnje obratne dobe, ki sledi času izpremembe, za ostanek v g 3 oaname-njene dobe.
§ 5.
Ako pa katero v § 1. odstavek 1, oznainenjenih žganjarnic, ne da bi izgubila kmetijski značaj, neha obratovati na podstavi zakona z dne 9.aprila 1873.1. (drž. zak. št. 70) ustanovljena zadruga, se zniža njen individualni kontingent, počenši od prihodnje obratne dobe, ki sledi nastopu te premembe, za
ostanek v g 3 oznamenjene dobe na izmero, ki pripada, ako se uporabljajo merila g 2, odstavek 1.
§ 6.
Žganjarnica, koje individualni kontingent se zviša na podstavi člena 1, B, št. 3, novele o žganjarini, izgubi odkazano zvišbo, ako se izpremeni v ne kmetijsko (obrtno) jžganjarnico ter, ako jo, ne da bi izgubila kmetijski značaj, neha obratovati na podstavi zakona z dne 9. aprila 1873. 1. (drž. zak. št. 70) ustanovljena zadruga, počenši od prihodnje obratne dobe, ki sledi času premembe, za ostanek v § 3 oznamenjene dobe.
§ 7.
Z deleži kontingenta, ki postanejo prosti v primerih §§ 4 do 6, se ravna, kakor da so razpoložni v zmislu člena 1, B, drugi odstavek, novele o žganjarini.
Engel s. r.
135.
Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 2. junija 1914. I.
o izvršitvi nekaterih določil novele o razbremenitvi sodišč.
Na podstavi gg 80, 417 in 418 c. p. r., v besedilu cesarskega ukaza z dne 1. junija 1914.1. (drž. zak. št. 1 18) in člena XIX tega cesarskega ukaza se ukazuje:
§ E
Oblika rubrik.
Pri nastopnih vlogah strank naj se zapiše na rubriki namesto spornega predmeta zahteva tako, kakor se glasi v pravdnem spisu:
1.	Tožba zaradi plačila denarne vsote (menična tožba) ali izročitve premičnin.
2.	Predlog za izvršbo na premičnine.
3.	Predlog, da se dovoli prodaja.
4.	Predlog za izvršbo na terjatev.
5.	Predlog za preodkaz terjatve.
6.	Predlog za izvršbo na plačo javnega uradnika.
7.	Predlog za preodkaz plačo javnega uradnika.
8.	Predlog za izvršbo na prejemke zasebnega nameščenca.
9.	Predlog za preodkaz prejemkov zasebnega nameščenca.
10.	Predlog za izvršbo na premičnine in terjatve.
11.	Predlog za izvršbo na premičnine in na plačo javnega uradnika.
12.	Predlog za izvršbo na premičnine in prejemke zasebnega nameščenca,
13.	Predlog za prisilno osnovo zastavne pravice.
14.	Predlog, da se ustavi izvršba na premičnine.
15.	Predlog, da se ustavi izvršba na terjatve.
16.	Predlog, da se ustavi izvršba na plačo javnega uradnika.
17.	Predlog, da se ustavi izvršba na prejemke zasebnega nameščenca.
18.	Predlog, da se ustavi prodajni postopek.
19.	Predlog, da se ustavi izvršba s prisilno osnovo zastavne pravice.
Na rubriki naj se zapiše zahteva tako, kakor se glasi v pravdnem spisu, tudi ako se združi več takih predlogov v enem pravdnem spisu.
Ako sc ne izpolnjujejo spredaj stoječi predpisi, je to pogrešek v obliki po § 84 c. p. r.
Vzorce strankinih vlog za zgoraj oznamenjene predloge s primeri in s sodno rešitvijo z odtiskom štampilje pošlje sodiščem naravnost pravosodno ministrstvo.
§ 2.
Zaznamek o soditi.
Zaznamek o sodbi (§ 418, odstavek I, c. p. r.) je samo dopusten, ako se razsodi z zamudno sodbo po toženčevi zahtevi ali ako se razsodi s pripoznalno ali odpovedno sodbo. Zaznamek o sodbi se lahko uporablja v postopku okrajnih sodišč in v postopku zbornih sodišč.
Zaznamek o sodbi nadomešča za sodne spise določeni sestavek sodbe (§ 418, odstavek 1, c. p. r.) in. ako se izreče z zaznamkom o sodbi posvedočena zamudna sodba, tudi razpravni zapisnik (§ 207, odstavek 2, c. p. r.). Ako se ob zamudi toženčeva zahteva docela ali deloma zavrne, se mora sestaviti
razpravni zapisnik; prav tako v pripoznalnih in odpovednih primerih.
Zaznamek o zamudni sodbi ji; redno namestiti na odpravku tožbe, ki ostane pri sodnih spisih; ako izjemoma ni prostora za to, na listu, ki ga je prišiti. Kolek za zapisnik in kolek za sodbo je pritrditi poleg zaznamka o sodbi.
Zaznamek o sodbi je opremiti s posebno redovno številko.
Zaznamek o sodbi naj podpiše samo sodnik; potrebno ni, da bi ga podpisala tožnik in zapisnikar.
Načrta naj ga zapisnikar (sodna pisarnica, § 56, zadnji odstavek, z. o' u. s.) po sodnikovih navedbah.
Zamudne sodbe se lahko odpravljajo uporab-ljaje odpravek tožbe ah rubriko. Sodnikovega imena, dejanskega stanu sodbe in razlogov razsodbe ni treba navajati; stranke, njihove zastopnike in pooblaščence je treba oznameniti samo toliko, kolikor so različne od navedb tožbe ali rubrike. V izreku sodbe so je moči sklicevati na tožbo ali rubriko.
Sodbo je opremiti z napisom »Zamudna sodba*.
§ 4.
Obrazec za zamudno, pripoznalno in odpovedno sodbo.
Ako se niso priložile za skrajšan odpravek zamudne sodbe uporabne rubrike, je uporabiti za odpravek obrazec sodbe c. p. obr. št. 57 (57 a, 57 b). Sodbo je opremiti z napisom „Zamudna sodba*. Dejanski stan in razlogi odpadejo. Dotični predtisk v obrazcih je prečrtati.
Prav tako je odpraviti pripoznalne in odpovedne sodbe uporabljaje obči obrazec za sodbe, toda brez dejanskega stanu in razlogov. Sodbe je opremiti z napisom „Pripoznalna sodba* ali „Odpovedna sodba*.
Ako se zahteva, naj se razsodi po predlogu z zamudno, pripoznalno ah odpovedno sodbo, s sodbo docela ali deloma zavrne, je odpraviti sodbo z vsemi s § 417, odstavek 1, c. p. r., predpisanimi sestavinami uporabljaje obči obrazec za sodbe (c. p. obr. št. 60).
§ 5.
Potrdilo, da traja pravica revnih dalje.
K § 2, odstavek 1, ukaza z dne 23. maja 1897. 1. (drž. zak. št. 130) o pravici revnih in izdajanju in potrjevanju izpričeval za dosego pravice revnih, je pristaviti:
„Ako se prosi za izvršbo na podstavi izvršilnega odpravka neposrednje na izvršilnem sodišču,
se mora, ako je treba, priložiti izpričevalo pravdnega sodišča, da traja pravica revnih dalje. “
§ 6.
Posamezna določila tega ukaza dobé moč hkratu s tistimi predpisi cesarskega ukaza z dne 1. junija 1914. 1. (drž. zak. št. 118), v kojih izvršitev so, bila izdana.
Hocheiiburger s. r.