119
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Včeraj imela je zbornica poslancev prvo sejo po praznikih. Poslancev bilo je navzočih primeroma malo, ker dnevni red ni bil posebno vabljiv, edino kar bi bilo moglo vabiti tje oddaljene poslance, bilo je vpisovanje za splošno budgetno razpravo, katero je predsednik odločil za ta dan. Pa tudi pri vpisavanji bila je vdeležba obilna samo od ene strani, namreč govorniki proti budgetu. Takih oglasilo se je 1. popo-ludne 52, za budget pa 16. Prvi protigovornik bode po stari navadi Carneri, drugi: Steinwender, tretji: Gregr. Z a bode prvi govoril: Zucker, drugi bi bil: Fischera, tretji: Šuklje; dalje je vpisan še župnik Weber. Ker pa danes ni seje, temveč še le jutri (četertek) in še ni go-
tovo, ali ta dan na vrsto pride budgetna razprava, ker včeraj se je polovica seje porabila v rešitev formalnih vprašanj in pa za prvo branje predloga Vra-betz-ovega zarad premembe konkursnega reda. Pri tem govoril je večinoma z obrtnijskega stališča dobro predlagatelj sam in za njim protisemit Tur k, ki je z dokazi vtemeljeval, kako pred vsem judovski trgovci sleparijo in osleparjajo  upnike pri konkursih.
Vodstvo naše unanje politike ima sedaj priliko, označiti svoje stališče nasproti dogodbam na Francoskem in pa na Nemškem.
Da se glede Nemške drži stroge nepristranosti in da se z nobeno črkico ne vtika v tako zvano Bismarkovo krizo, je po vsem naravno, prav tako pa je gotovo, da z največjo pozornostjo opazuje delovanje Bismarkovo, ki meri na to, da bi se Nemška ozko združila z Rusko v ta namen, da se potem more otresti prijateljstva Avstrijskega.
Tudi na Francoskem ločite se pota naše in pa nemške politike ker Nemški služijo in koristijo zmešnjave, ki slabe to državo, Avstriji pa more le koristiti, ako Francoska dobi krepko, stalno in zanesljivo vlado, ker dobrota zaveznika pokaže se še le v trenutku nevarnosti in gorje državi, katera v takem trenutku ostane osamljena.
O drugih, notranjih vprašanjih je še vedno na vrhuncu davek od špirita. Časniki trdijo, da se poljski poslanci z vlado še niso poravnali, nasproti pa se čuje, da hočejo levičarji s političnih ozirov glasovati proti predlogu.
Danes zaslišavali se bodo izvedenci o davku na špirit in s tem dobijo interesirani krogi priliko, da se sporazume, ker o tem ne dvomi nihče, da bode davek konečno vendar le sprejet.
Nemška. — Novi nemški cesar Friderik ima pri svojem vladanji vse drugača vodila, kakor jih je imel njegov umrli v nepričakovanih vojnih vspehih ostareli oče Viljem. Ta je bil zadnja leta samo še ime, s katerim je dejansko vladal knez Bis mark. Mož, ki ima, kot knez Bismark, mnogo let neomejeno oblast v svojih rokah, postane prav naravno — svoje-glaven v večjih, trmoglav v manjših rečeh. Zato je naravno, da njemu nikakor niso bila povoljna vodila, katera mu je v svojem pismu doposlal nov cesar Friderik. In že takrat čuli so se glasovi, ki so trdili, da v resnici liberalni cesar in pa po vsem samovoljni avtokrat (samovladar) Bismark ne bodeta dolgo hodila po skupni poti.
Vrh tega je obče znana stvar, da sedajna nemška cesarica Viktorija, mnogokrat žaljena po Bismarku, njega nikdar ni marala, in akoravno sta se sedaj navidezno porazumela, niso nikakor nepričakovane najnovejše dogodbe, pri katerih se staro nasprotje kaže toliko večje.
Nekaj let je za Nemško postalo najvažnejše vprašanje, njena razmera z Rusko.
V Berolinski pogodbi še, toraj pred 10 leti, bil je knez Bismark pravi grobokop velikih ruskih vspehov po rusko-turški vojski, on je uničil Svetoštefansko pogodbo, po kateri je bila Turška izročena milosti Ruske. — Da bi bil proti neizogibni vojski s Francosko varnejši in da bi preprečil rusko-francosko-avstrijsko zvezo proti Nemški, kazal se je Avstriji prijaznega glede Bosne in Hercegovine, vsled česar je nastala nemško-avstrijska zveza s kasneje pridruženo Laško. — Zadnji veliki govor Bismarkov pa je pokazal, kako gorko on hrepeni po prijateljstvu z Rusko. V soglasji s tem ravnanjem Bismarkovem, pa so poročila o zadnjih besedah umrlega cesarja Viljema najbolj naglašale soglasno „kot n aj skri vnej š a misel cesar ja Vil j e ma ono o prijateljstvu z Rusko".
Pri teh razmerah čula se je z Berolina vest, da princ Aleksander Batenberški snubi drugo hči Nemškega cesarja Friderika ter, da cesarska rodbina tej zvezi ni nasprotna, knez Bismark pa, da zarad takega Rusko žalečega koraka, odstopa.
Morebiti imel je knez Bismark nekoliko povoda tako soditi, toda mirno misleči krogi sodijo, da bi pomisliki Bismarkovi morali odpasti, ako Ruska sama izreče, da proti takem zakonu nima ugovarjati, ako princ še slovesnejše kakor se je to zgodilo izreče svojo dokonečno   odpoved od Bolgarskega prestola.
Časniki, ki imajo poznano zvezo s knezom Bis-markom pa dosledno trdijo, da Bismark ostane s političnih ozirov nasprotnik take zveze, akoravno bi se Ruska ne protivila in da bi za slučaj take zveze zapustil vodstvo nemške države. S tega sme se sklepati, da nasprotje med cesarjem Friderikom in Bismarkom tiči globokeje. — Vse kaže, da zvezda Bismarkova bolj in bolj bledi in bolezen cesarjeva daje le cesarici Viktoriji toliko večji vpliv, s tem pa ob enem propada veljava Bismarkova.
Povodom zadnjih nesreč na Poznanskim, ki so nastale po velikih povodnjih, podala se je mesto cesarja tje cesarica, je ogledavala osebno vse naredbe zoper prizadeto škodo in v pomoč ponesrečenim ter je naduševala v ta namen osnovane ženske in moške društva ter jim v lastnem in cesarjevem imenu izrekala zahvalo ter delila podpore.
Tudi odlikovanje cesarjevega zdravnika d r. M a-k e n z i a s komturskim križem Hohenzollerskega hišnega reda poleg nagrade 80.000 gl., kaže odločujoči vpliv cesaričen.
Podeljenje reda spremljalo je sledeče cesarjevo pismo do Makenzi-ja: „Ko ste prišli prvič, imel sem do vas zaupanje, ker so Vas priporočili moji nemški zdravniki. Od onega časa imel sem priliko, Vašo spretnost visoko ceniti po lastni skušnji. Zatorej me zelo veseli, Vam ta red izročiti kot hvaležno priznanje Vaših dragocenih zaslug in pa v spomin svojega nastopa na prestol".
Laška. — Poročila z Masaue trdijo, da se abe-sinska vojna odmakuje od utrjenih mest laške vojne in pa, da je Ras (general) Alula zgubil milost in zaupanje kralja abesinskega.
Rumunska. Minister unanjih zadev C ar p izjavil je v zbornici, da je kralj izbral sedanje ministre, ker so nepristranski, kot med stranskimi stoječi. — Očitanje, ki se je čulo zoper sedanjo vlado, da bode njena politika „nemška", je po vsem neutemeljeno, ako bi se pa v „nemški" politiki razumelo prizadevanje, zboljšati notranji položaj dežele, potem se tega očitanja ne bode branila sedanja, pa tudi ne katerakoli druga vlada.
Francoska. — Osoda francoske republike bliža se po zadnjih dogodbah z velikimi koraki prevratu, čegar pravi značaj se danes še ne more presoditi, ker je teško računati s posledicami vpliva, katerega imajo druge sosedne države, izrekoma Nemška na osodo Francoske.
Sedaj je bivši general Boulanger zopet ona oseba, krog katere se zbira ona nevihta, ki preti sedanjemu francoskemu parlamentu, predsedniku in pa republiki sami.
Odkar je bil Boulanger-ju odvzet značaj aktivnega vojaka, postal je kandidat za zbornico v vseh onih okrajih, kjer je bilo vršiti dopolnilnih volitev in kar je pomenljivo izvoljen je bil v okraju Dordogne, v katerem je izjavil, da poslaništva ne sprejme z 59.500 glasovi, zoper oportunista (sedaj vladajočo stranko), ki je prejel samo 35.750 glasov. Kar je pa še bolj pomenljivo je to, da so bili v vseh drugih treh okrajih, v katerih se je ta čas tudi volilo, izvoljeni zgol pristaši Boulanger-jevi tako, da se sme trditi, da je on sam in njegova zastava zmagovala v vseh zadnjih volitvah. In kaj je zastava Boulanger-jeva ? On kliče : Proč s sedanjem, onemoglem in neodločnim parlamentom, jaz hočem nove volitve in pa premembo ustave. Po svoji izvolitvi v okraju Dordogne, odklonil je Boulanger sprejem tega mandata z izjavo, v kateri naznanja, da je obljubil sprejeti poslaništvo okraja N o r d, kjer bode volitev prihodnjo nedeljo; svojo izjavo pa sklepa z besedami: Vsakdo razume, da tukaj ni več vprašanja enega moža, temveč vprašanje za domovino, za njeno veljavo in prihodnjost. Zdaj bode znano, da si okraj ne pusti odvzeti svojega prepričanja po parlamentu, čegar ne-rodovitnost in onemoglost republiko izroči posmehu Evrope. Naš zapovednik je splošno glasovanje.
_    120