Štev. l. T blnbUanl, v ponedeljek, dne 3. lannarja 1910. Leto XXXVIII. s Velja po pošti: m Za oelo lato napra) . I 86'— za pol lota • . • IT-ia četrt » m , • 8-M ■a on aoaoo » . » 8*80 •a Remčl|o oololotao • 88 — H oitalo laoaematro • 88'— m V opravnlštm: m So oolo loto oaproi g 38-40 n pol leto > . • O 80 BO Četrt • • . • 8-60 ■a oa neaeo » . • 1*80 Za poiUlasl* oa dom 80 »,m ■hm. - Poaatnune »»•*. 10 f. I mr Oredntitro |o * Kopltar|evUi olloab Itn l/m. I fokoptal ao ne sraftafo; ooiraoklraaa pUaa oa ao i «s (prejemajo - Orednlikega telelona »let 74. Stmiinnhihlintiiflfc Booatolpoa petltmta (72 mm): ■a enkrat .... po 15 v ■a dvakrat.....» 13 • u trikrat.....»10» aa »eč ko trikrat . . • 8 • V reklamnih ootloab stane enoatolpna garmondvrata 80 Ttnarje* Pri veftkratneu objavljenjn primeren popnat Izhaja:-ii nit dan, lsrsemil nedel|e la o, ,ob 5. ari popoldno. aJe^Cil Političen list za slovenski narod. Oprevnlltvo |e v Kopitar/ertb olloab itev. 6. -«1 » Sprejema naročnino, lnaerate In reklamaolte. aa Oprernlikega telelono Sto*. 188. smbm J*** Današnja Številka obsega 6 strani Knezoškof dr. JL B. Jeglič ..Slovencu". Knezoškof ljubljanski dr. A. B. Jeglič je poslal našemu uredništvu dne 31. decembra 1909, sledeče pismo: Velecenjenemu uredništvu »Slovenca!« Ob koncu leta se velecenjenemu uredništvu zahvalim za neumoren trud pri urejevanju »Slovenca« in za prizadevanje vsa vprašanja pretreso-vati po navodilu naših katoliških shodov. soglasno z našo ljudsko stranko in v sporazumu z njenimi voditelji, ter v luči večnih, nikdar omajanih resnic, kakor jih oznanja sveta katoliška cerkev. Poznan škof mi je zatrjeval, da je »Slovenec« najbolje urejevan list. In res, potujoč po deželi opažam, kako se vsaka številka »Slovenca« težko in željno pričakuje. Za novo leto želim uredništvu blagoslova in pomoči od Boga, da vele-težko in velevažno opravilo urejevanja nadaljuje v istem duhu, zavedajoč se ne le odgovornosti, ampak še bolj vzgojne pomembe za vse sloje ljudstva, kakor jo ima dnevnik, ki vsa razna vprašanja za politično, gospodarsko, kulturno, cerkveno gibanje odločilno razmotriva in za svoje ideje srca pripravlja, vnema in pridobiva. Kako sveta jr. torej naloga uredništva! Res. pravo apostolstvo! Vedno bom prosil Boga, naj uredništvo razsvetljuje, da bode vselej v vseh prezapletenih vprašanjih zadelo to, kar je prav in spoznano branilo spretno, pogumno in možato, kakor stvar sama zahteva. Srečno, veselo in blagoslovljeno novo leto! Vdani t Anton Bonaventura, škof. Načelnik .Slovanske Onlie' Udržal o položaju. V »Venkovu« objavlja poslanec Učr al članek o političnem položaju. V pr, em delu se peča z bojem za poslov-nij"o\o izpremembo in izvaja nadalje: Notrarja in zunanja politika, tako češka kakor državna mora hoditi druga pota. Z lastnimi močmi smo preslabi za rešitev češkega vprašanja v našem državno - pravnem smislu. Slučajni zunanji spori so tako glede na čas kakor tudi z ozirom na uspeh čisto negotovi in nepreračunljivi. Nanje ne moremo čakati in se tudi ne zanašati nanje. O tem so prepričani tudi naši jugoslovanski bratje in »Poljska ljudska stranka« dela na spravo z Rusini, da se ustavi skupnemu slovanskemu nasprotniku: germanizaciji. O novih potih češke politike bomo pravočasno govorili na kompetentnem mestu. Zdaj je predvsem potrebno, da se zagotovi delo-možnost češkega deželnega zbora, za kar dela »Slovanska Unija« s celim svojim vplivom. Češki deželni zbor bo moral delati, a tudi v državnem zboru se bo delalo v blagor države, ki je po dveh tretjinah slovanska. Bodoče ne-parlamentarno ministrstvo mora biti zato paritetično, da se zajamči pravičnost nasproti vsem slovanskim narodom. Ako zasledujemo razvoj naše notranje in zunanje politike, se moramo spomniti na Palackyjev izrek: »Če bi ne bilo Avstrije, bi jo morali ustvariti Slovani v svojo korist « Pripravimo se že zdaj za bodočnost, za zdrav, Slovanom in državi ugoden federalnem, po katerem pridemo na trdna tla slovanske vzajemnosti. Kako flossidad o klerikalci z imet e ?. VELIKA »NARODOVA« LAŽ. Na starega leta dan je priobčil »Narod« veliko laž, da je dr. Lampe »ped roko prodal« les iz deželnega gozda Podmovnikom za 16 000 K, ki je vreden ,do 80.000 K ter da je tako deželo škodoval za 50.000 K. Kakor čujema, liberalci s tem že agitirajo med kmeti. Dasi je ta novica že na prvi pogled neverjetna, smo se obrnili clo dr. Lampe* a, ki nam daje sledeče pojasnilo: Jaz s tem gozdom sploh nimam opraviti, ker spada k Studencu in ga upravlja oskrbni-štvo dobrodelnih zavodov, ki ni v mojem referatu. Vendar mi je stvar znana. Gozd Podmovnikom se je kupil svoj čas s celim posestvom studenškim in je bil cenjen takrat na kakih 16.000 K. Toliko je dejansko dala dežela zanj, ko je celo posestvo kupila za 116.000 K. Iz tega gozda je oskrbništvo sekalo za domačo potrebo, tako da je precej Izsekanega. Leta 1908. pa je prišlo povelje od okrajnega glavarstva, da se mora posekati drevje, ki je napadeno od lubadarja. | Deželni odbor je nato naročil oskrbni-štvu, da naj d& posekati oni del gozda, ki je od lubadarja napaden. Leta 1908 jo bilo treba posekati že 50 smrek in leta 1909 se jih je moralo posekati 180. Spodnji del gozda je sicer do ene tretjine dobro zaraščen, a srednji del in vrh je slab in ni najti na njem stavbenega lesa, ker so ga porabili pri razšir-jalnih delih Studenca 1. 1878. Večinoma je les manjše vrednosti in je najti samo 3000 do 3500 debel, ki so porabna za stavbni les. Kar piše »Narod« o 32.000 deblih, je izmišljeno. Kdor je to pisal, gozda še videl ni. Oskrbništvo je pa naročilo posekati samo tisti del, ki je od lubadarja napaden. Torej je vsa »Narodova« pisarija brez podlage. Lahko si mislim, od koga izhaja! Sicer bo pa treba, da se more mladi naraščaj razviti, staro drevje posekati po vsem gozdu in jaz pozivljem tistega, ki nam plača 70.000 do 80.000 kron za les, naj se oglasi pri deželnem odboru, pa prav kmalu! Ne vem pa, kaj naj rečem o dr. Tavčarju, ki mu bi morala biti vsa zadeva vsaj toliko, če ne bolj znana kot meni! Kajti ko je deželni odbor naročil, da se naj izseka od lubadarja napadeno drevje, je bil d r. Tavčar referent za dobrodelne za v o de. Kako more sedaj v svojih lisčih objavljati stvari, ki so tako neresnične?« — Tako dr. Lampe. Iz toga se zopet vidi. kako brezvestno postopajo liberalci. In ti ljudje se drznejo pritoževati, da se njim krivica godi! Naši poslanci store prav, če vrnejo šilo ze ognjilo! Gosp. Pust posekal je že 70 smrek, katere so pa popolnoma gnile. Očividno pisec notic v »Slov. Narodu« ne pozna, ali je les zdrav ali ne, ali pa brez vsake informacije, kakor običajno, piše oslarije. Napovedal je tudi g. Pust včeraj za 10. uro razprodajo bukovega lesa za drva v obsegu 3Vi oralov na licu mesta v gozdu, toda prišla pa ni nikalca liberalna buča in ni obljubila niti toliko, kolikor je dal gosp. Pust za en oral, temveč so kupci dajali za vse 3Vi orale 800 K, — a ta del gozda je najboljši. Sedaj pa zračunajte, koliko je vreden gozd, ako ima 30 oralov! ZA DELOZMOŽNOST ČEŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA. Praga, 3. januarja. Klub ustavo-vernih veleposestnikov ima 7. t. m. klu-bovo sejo v Pragi, v kateri se bo razpravljalo o akciji za delozmožnost češkega deželnega zbora. Tudi konserva- tivno veleposestvo dela na to. Koncem januarja se skliče češki deželni zbor v kratko zasedanje. KONFERENCA ČEŠKO-NEMŠKIH DEŽELNIH POSLANCEV. Praga, 3. januarja. Prihodnjo ne« deljo poročajo na sestanku češko-nem-ških deželnih poslancev o notranji politiki dr. Eppinger, Pacher in dr. Per-gelt. Konference se udeležita Chiari in Dobernig. SHOD ZIONISTOV. Kolin, 3. januarja. Poleti se vrSi zopet nov shod zionistov. SPOMENIK PADLIM JAPONCEM. Tokio, 3. januarja. Z veliko slo« vesnostjo so odkrili v Port Arturju spomenik padlim Japoncem. Spomenik ' nosi napis: »Spominski stolp zvestobi«. Stane 430.000 mark. V spomeniku ao dokumenti Nogija in Toga, iz katerih se razvidi, da je padlo pri Port Arturju 20 861 mož. POTOVANJA BELGIJSKE KRALJEVE DVOJICE. Bruselj, 3. januarja. Belgijski kralj in kraljica obiščeta inozemske dvore po sledečem sporedu: Nizozemsko, Berolin, Pariz, London. BELGIJA ZAPUSTI LADO. Bruselj, 3. januarja. Vlada je odredila, da zapuste belgijske čete Lado-ozemlje, ki pripade po Leopoldo-vi smrti zopet Angleški. Belgijci prično zapuščati Lado 15. januarja. NOVA AMERIŠKA DRŽAVNA ZVEZA. Berolin, 3. januarja. Chile dela na zvezo republik v Srednji in Južni Ameriki. VOJAŠKI UPORI V CARIGRADU. Berolin, 3. januarja. »Berliner Tageblatt« poroča iz Carigrada: Govori se, da so se po vojašnicah v Skutariju uprli vojaki, v Stambulu so bili celo boji med mohamedanci in kristjani. V nekaterih bataljonih so razdeljevali ostre patrone, ker so bili v Stambulu nabiti lepaki, ki zahtevajo, da se odstrani sultan. Vojaki so za zabavo streljali, vsled česar je najbrže nastala govorica o uporu. Mohamedanci so ne-voljni, ker postanejo vojaki tudi kristjani. Nezadovoljnost je timvečja, ker tudi pod mladoturškim režimom narašča korupcija. BOLGARSKA DEPUTACIJA V PETERBURGU. Sofija, 3. januarja. Deputacija, v kateri so general Kutinčev, polkovnik LISTEK. Iz dnevnika malega poiedneža. Ameriška humoreska. 1. Pomenljivi začetek. Včeraj sem dopolnil osem let in mama me je vprašala: »Jurček, kaj naj ti kupim za god?« Jaz sem prosil za dnevnik, ker ga ima že vsaka mojih starejših sestric in ker tudi mislim, da sem že dovolj velik za to in dobra mamica mi ga je res kupila. Ker pa sam nisem vedel, kako in kaj naj bi začel pisati, sem se tiho splazil v Lilino sobo, da bi za začetek kaj iz njenega dnevnika prepisal; Imela ga je pa zakljenjenega v svoji pisalni mizi in porabil sem strašno mnogo časa da sem našel primeren ključ. Ker je bila Lili ravno na obisku, sem se moško vsodel in eno stran kolikor moč natančno prepisal. Tri sestre imam in vsaka ima svoj dnevnik, kamor pišejo slehern večer, ko si enkrat vrede frizuro; nekaj las si vzamejo raz glave ter jih polože v omaro, lastne pa navijejo, da imajo drugi dan lepe kodrčke. Danes zvečer jc priSel U nam go- spod Vili Šmid, velik in grd star samec, ki zahaja redno k Lili; njemu se moje sestre za hrbtom vedno smejejo. Ko jaz priskačem v sobo — v roki prepisani dnevnik — me vpraša, kaj da sem dobil za god t' u ' potisne v usta košček sladkorja; lokažem mu zato svoj dnevnik in on začne glasno brati obrnen proti Lili in Elzi, ki sta bili prisotni v sobi, sledeče: »ifroja najsrčnejša želja je, da bi ta stari Vjli Šmid ostal raje doma. Jaz ga ne bom nikdar in nikoli niti pičice rada imela, vendar pa pravi mama, da je bogat in da ga ne smem odbiti, ako me zasnubi. Oh, kako neusmiljeno je, človeka siliti v kako stvar, ki ne mara zanjo. Časih me zgrabi, kakor bi mi hotelo srce počiti. Kako strašno velike rdeče roke ima; govori pa samo o tem, koliko hiš ima; napravljen je vedno kakor kak capin. Najraje bi imela, da bi ga več ne bilo in da bi me pustil popolnoma pri miru. Ko je zadnjo nedeljo odhajal, hotel me je poljubiti, toda jaz raje poljubim žabo, kakor njoga. Kako velika razlika je med tem pustežem in mojim dragim Mon-tagnom de Jones. Oh, zakaj j: vendar Montagne le ubog uradnik! Jaz teh težav ne morem dalje prenašati. Mon1ag no jo ljubosumen in mi vse to v pisalih očita. Kako velika prevara je vendar to bedno življenje! Jaž sem ga sita.« Lili je cel čas cvilila ter mu hotela 1 knjižico iztrgati, pa Šmid jo je dvignil kvišku ter prebral vse do konca. Kaj pišeš take neumnosti, mi je rekel, a jaz mu odvrnem, da to niso nikake neumnosti, da je vse prepisano iz Lilinega dnevnika in da ona že ve, kaj da piše. — Ne vem, zakaj je precej nato zagra-bal k'vbuk ter palico in odšel; Elza me je sunila s komolcem: »No, zopet si nekaj lepega napravil, Jurček!« Lili me je hotela zgrabiti, a umaknil sem se ter ji ušel. No vem še, da bi kak deček tako hitro prišel v zadrego, kakor jaz. Vsa rodbina se na me jezi ter pravi, da sem možitev preprečil ter jo pripravil ob dobrih stotisoč dolarjev, pa jaz ne morem razumeti, zakaj naj bi bil jaz kriv samo ker som par vrstic iz Lilinega dnevnika prepisal? Nekaj sem pa trdno sklenil, namreč da bom zanaprej dnevnik pisal sam po svojih mislih, naj bo potem dober, ali slab. Studijo se ini neumnosti v ženskih dnevnikih. Danes je bilo tako vpitje radi toga doma, da niti svojega kosila nisem dobil in zato sem šel ribe lovit. Ker je bilo pa nebo jasno, ni nobena riba hotela zagrabiti za trni k. Kar pride mimo mo-.'.a' ar in pra;Ja: »No, ali bo kaj, sinček?« ' StrnSno nerud vidim, da mi kdo | reče sinček — grozno me to togoti in zato sem zaupil: »Prokleta riba!« Mož pa pravi: »Kako brezbožen deček!« a jaz odvrnem: »Eh kaj to, da je le riba zunaj.« Popraskal se je za ušesom ter šel naprej. Pravkar je pa popadla riba za trnik in jaz sem se radi tega nagnil nekoliko preveč naprej ter padel v vodo. Hotel sem plavati, a voda me je zanesla pod mlin in zletel sem ravno čez veliko kolo. Predno me je prineslo do za-tvornice, sem se naenkrat spomnil in mislil, da bodo doma vendar žalostni, ako ne ^odo več imeli Jurčka, da bi ga zmerjali. Kaj sem pa še mislil nič več ne vem, kakor tudi ne, kako so me ven potegnili, kajti bil sem utopljen, kakor miš. Položili so me menda na hrbet in mi z mehom pihali v pljuča, na kar sem se kmalu zavedel ter najpreje vprašal: »Kje pa je moj trnik?« Ne razumem, zakaj da jo prav za prav mama jokala, ko so me domov prinesli, saj mi je bilo vendar že čisto dobro in to sem ji tudi povedal. Grozno sem vesel, da som padel v vodo, kajti sedaj so vsi čisto pozabili, da morajo biti jezni na me. Lili mi je prinesla kruha, surovega masla in prav dober čaj; zvečer so pri-šil vsi k meni ter me tako zavijali v odejo, da so me skoraj zadušili. Eato Zenov in major Nikif%rov, Jo odpoto- ] vala v Peterburg, da se udeleži pogreba velikega kneza Nikolaja. ) IZBOLJŠANJE RUMUNSKE ARMADE. B u k a r e š t, 3. januarja. Zbornica je povišala dohodke vojaškim osebam in se nato zaradi praznikov odgo-dila do 2L januarja. . UGODNE FINANCE V KANADI. 1 O 11 a w a, 3. januarja. Ker so se izboljšale finančne razmere, je sklenil kanadski finančni minister objaviti, da poravna štiriodstotno posojilo štirih milijonov funtov šterlingov, ki se je najelo leta 1885. NEMČIJA IN AVSTRIJSKE PARLAMENTARNE RAZMERE. Bero lin, 3. januarja. »Nord-'deutsche Allgemeine Zeitung« piše o parlamentarnih avstrijskih razmerah: ;2e ob prejšnjih prilikah smo naglašali, da redne parlamentarne razmero niso zgolj potrebne za življenjsko korist Avstrije, marveč tudi za inozemstvo, ki želi, da se ohrani monarhija kot vele-Vlast za reden razvoj evropskih razmer. SRBSKA SKUPŠČINA ODGODENA. B e 1 g r a d. 3. januarja. Srbska Skupščina je odgodena do 29. januarja. ZAPRISEGA KREČANSKE ZBORNICE. Atene, 3. januarja. Krečanska Vlada je prisegla zbornico kakor lani. Volitve v narodno skupščino bodo 20. marca. Krečanska vlada se pooblasti, da ustanovi blagajno za narodno obrambo. ČRNA GORA IN RUSIJA. Peterburg, 3. januarja. Ko so podpisali 28. decembra v Cetinjah prvo rusko-črnogorsko trgovinsko in mornariško pogodbo, je brzojavil črnogorski zunanji minister ruskemu zunanjemu ministru, da se po pogodbi še bolj utrdi prijateljstvo med obema narodoma. Izvolski je odgovoril, da se bo s trgovinskimi zvezami Rusijo s Črno goro še bolj utrdilo prijateljstvo med Rusijo in Črno goro. Hairt službene pragmatlke državnih uradnikov in uslužbencev. Vlada je predložila zborničnemu predsedstvu postavni načrt o službenem razmerju državnih uradnikov in uslužbencev. Bistveno ostanejo uradni-gtvu sedanje pravice. Novo je, da dobe uradniki pravico do napredovanja v službi in sicer po pruskem zgledu, časovno napredovanje. Natančno se določi razmerje nasproti višjim in vprašanje o koalicijskem združevanju. Pre-osnuje se tudi disciplinarno postopanje. Uradniki bodo imeli vpogled v kvalifikacijsko listino. Uradništvo se razdeli v štiri kategorije in sicer: I. razred: Uradniki s popolno visokošolsko izobrazbo. II. razred: Uradniki, ki majo vsaj eno usepšno visokošolsko izkušnjo. III. razred: Uradniki s popolno srednješolsko izobrazbo. IV. razred: Uradniki z višjo kakor ljudskošolsko izobrazbo. Uradniki I. kategorije pridejo po dveh letih v XI., po štirih letih X., po šestih letih v IX. in po nadaljnjih šestih letih v VIII. činovni razred. Nekoliko več časa bo potrebovala II. kategorija. V III. kategoriji pride uradnik po treh letih v XI., po šestih lotih v X., po sedmih letih v IX. in po nadaljnjih osmih letih v VIII. činovni razred. V IV. kategoriji zaključi X. činovni razred normalno karijero. Določila obsegajo najmanj, kar doseže vsak uradnik izvzemši hudih prestopkov ali bolezni, ki mu onemogoči nadalnje službovanje. Novi predpisi nikakor ne izključujejo hitrejšega napredovanja pri posebni sposobnosti. AVSTRO - OGRSKA. Ogrske krščanske stranke. Z novim letom (1. t. m.) jo izšel krščansko socialen strankarsk list »A Nep« (Ljudstvo). Vreja ga državni poslanec Bela Csitari. Odposlaništvo stranke se je poklonilo ob Novem letu strankinemu voditelju grofu Szaparu, ki je naglašal, da je napredek zajamčen edino v socialnem napredku. Ex les. Ex les stanje; t. j. upravo brez proračuna za leto 1910 imamo zdaj na Ogrskem, ima je Aerenthal, ker niso zborovale delegacije in v ex lex stanju je tudi ljubljanska občinska uprava, da ne zaostane za Mažari in Aerenthalom. Dnevne novice. + Zvršilnl odbor V. L. S. je zboroval danes dopoldne. Razpravljalo se jo o vsem političnem položaju in se sklenili primerni koraki, ki pa niso za javnost. V imenu koroške politične organizacije je izjavil dr. Brejc zaupanje »Slovenskemu klubu«. Zvršilni odbor je sklenil, da zboruje vodstvo V. L. S. meseca februarja. -f čisto na tleh so liberalci, kdo ne vd tega? Ampak da so že tako pri kraju, kakor nam razodeva »Dnevnik« v svoji novoletni jeremijadi, tega še nismo vedeli. »Dnevnik« pravi namreč, da je za naprednjake slejkoprej življenjsko vprašanje, da se politično, gospodarsko in kulturno združijo, kakor je baje »Dnevnik« sprožil, da pa tej ideji nasprotujejo celo še danes »ljudje iz lastnega tabora«, kateri da to idejo »smešijo in se je boje«! — Torej niti za združenje vseh jugoslovanskih napred-njakov niso vsi liberalci in se ne strinjajo v bistvenih stvareh, ko jim teče voda v grlo. Sicer pa sodimo, da imajo tisti liberalci, ki se boje ideje združenja vseh liberalcev na jugu, iz svojega stališča prav, ker bi bila potem napredna zmešnjava še večja. Prvo vprašanje združenega jugoslovanskega liberalizma bi bilo, kdo bo to pisano vojsko vodil, ali Celjani ali Ljubljančani? In to bi bilo vsekakor jako usodno za naše liberalce . . . + Na Trati v poljanski dolini je bil v nedeljo, 2. januarja sijajno obiskan shod S. L. S. v dvorani izobraževalnega društva. Na shod so prihiteli možje | celo iz Leskovice in Nove Oselico, tako . da so bile zastopane vse vasi poljanske 1 doline. Poročal je o političnem položaju in delovanju S. L. S. deželni odbornik Jarc, vodil pa je zborovanje g župnik Brajec. Domači tajnik je krepko zavrnil laži, ki jih trosijo nasprotniki o občinskem odboru na Trati. Razni posestniki so pa izrazili želje glede gospodarskih potreb poljanske doline, glede prometnih zvez, živinoreje, regulacijo Sore itd. Do štiristo udeležencev je ob sklepu navdušeno izrazilo zaupanje poslancem S. L. S. Shod jo dokazal, da poljansko ljudstvo ne mara ne kmečkega, ne mestnega liberalizma, ampak da je v ogromni vfcčini zvesto v taboru Slovenske Ljudsko Stranke. + Umrl je včeraj zjutraj v Gorici grof Karol Coronini Kron-b e r g, star 91 let. + Kanonično umeščen je bil danes na župnijo Št. Lambert č. gosp. Jakob Ogrizek. + Prenzentirar je za župnijo Zali log č. g. Frančišek Sever, župnik pri Sv. Lenartu. 4- Na vsaki svatovščinl naj se naredi zbirka za sklad obmejnih Slovencev. + Sodna Imenovanja. Svetnik graškega višjega deželnega sodišča Maksimilijan Morocutti je imenovan za dvornega svetnika in podpredsednika graškega deželnega sodišča. Svetnik gra-škega višjega deželnega sodišča je postal podpredsednik ljubenskega okrožnega sodišča Albin Scharnagl, deželno-sodni svetnik Kvirin baron Duval de Dompieri jo imenovan za podpredsednika ljubenskega okrožnega sodišča. Višji deželnosodni svetnik Karel W i n-k 1 e r je premeščen k celovškemu deželnemu sodišču, deželnosodni svetnik graškega deželnega sodišča dr. Karel Prazak je imenovan za višjega deželno-sodnega svetnika. Svetnik graškega višjega deželnega sodišča dr. Alojzij Feldner je postal dvorni svetnik; višji deželno-sodni svetniki so postali dežel-no-šodni svetniki dr. Jožef H a u f f e n v Ljubljani, Frančišek Garzarolli pl. Thurnlack v Celju, Adolf Stol-lowsky v Ljubnu, dr. Gustav S m o 1 o j v Celju, Hans baron F a 1 k e pl. Lilien-stfcin v Celovcu, Ivan Kavčnik v Ljubljani, Adalbert K o t z i a n v Celju in Ivan Prasch v Gradcu. Prvi državni pravdnik je Postal državni pravdnik Viktor Vcrderber v Mariboru, gra-ški višji sodni svetnik Julij Wall je postal naslovni dvorni svetnik, naslovni višji deželno-sodni svetnik pa dr. Viktor Hčffinger v Ljubnu. Iz Celovca v Gx*adec je premeščen deželno-sodni svetnik Karol vitez pl. B i s c h o f f, deželno-sodni svetnik v Celovcu je postal celovški okrajni sodnik Alfonz pl. D e d o v i č. — Lov občine Križe se bode dne 5. februarja 1910, ob 10. uri dopoldne v Tržiču oddal potom javne dražbe v najem za dobo petih let. — Burja v Trstu. V Trstu so imeli dne 1. t. m. silno burjo, ki je zahtevala tudi nekaj žrtev. Tako je blizu blaznice vrgla burja ob tla 65-letno Marijo Behr iz Kjadina, ko se je vračala domov. Behr si je ob padcu zlomila desno roko. — Terezijo Viviani, staro 68 let, sta sem pa tudi precej, ko so odšli, vstal ter oblekel svojo novo obleko, ker je bila stara še mokra. I Zdelo se mi je, da bi me gotovo zmerjali, ker sem vstal in zato sem se skrivaj splazil v salon in se skril za za-slor pri oknu. Tako sem bil truden, da sem precej zaspal in ko so zbudim, ču-jem neko govorjenje. Bila sta Suzana in njen častilec, ki sta skupaj sedela na divanu; Elza je slonela pri glasovir-ju na drugem koncu sobe; Lili je bila pa zgoraj, ker je vedela, da Vili Šmid ne pride več. »Čakati bova morala morda celo leto,« pravi on. »Stari doktor Bradel j-abi človeka, ki bi ga spremljal na potovanju in obljubil je, da me za ta sluga? vzame seboj. Ali boš mogla čakati, draga? Nekoliko boš že morala potrpeti!« »Ti tudi z mano,« pravi Suzi in na to sta se oba smejala. »Najbolje je, da vse to ostane za enkrat med nama,« reče zopet on. »Gotovo,« pravi Suzi, »kajti najboljše je, da ostanejo dolge zaroke tajne, sam namreč najbolje voš. dragec, da vedno lahko kaj vmes prjde.« Nato pa kar naenkrat skoči pokonci, kakor bi jo bil gad pičil ter zdirja na drugi konec sobe in tam se je ravno pravi čas vsedla na stol, ker jo stopilo v sobo nekaj ljudi in za tem še nekaj. Vsi so povpraševali, kaj je z ubogim malim Jurčkom. Prišla je na to v sobo tudi mama ter nravila. da sem všel iz postelje ter da je v groznih skrbeh, če se mi je zmešalo v glavi. Sedaj se pa nisem hotel več skrivati in kakor žaba sem skočil Izza za-stora; neskončno smešno je bilo, kako so vsi zakričali. »Oh, Jurček, Jurček/< vzdihnila je uboga mama, »ti boš še moja smrt, — dobro vem, da boš.« »Ali si bil ves čas za onim zasto-rom,« me vpraša Suzana, zelo rdeča in takoj bleda. »Seveda,« pravim in pomignem njemu in njej; »meni se zdi, to ti povem, da je poštenost in odkritosrčnost najboljša reč in ne vem, zakaj da bi bilo treba prikrivati, da sta zaročena, kar si ti poprej rekla.« Takoj me je pa Suzi zagrabila in vrgla iz sobe in ko sem bil že pri vratih, sem naglo še zaupil: ! »Smisti mi roko! Saj že grem, ni me po-| treba suvati! Povej mi no, Suzi, zakaj da si tako odskočila od divana, ko so I ljudje pozvonili? Ali je doktor Mor . .« Tedaj mi je zatisnila z roko usta in urno zaprla vrata. »Najraje bi te tako pretepla s šibo, da bi pomnil,« je rekla ter zaplakala: »Da takoj iz početka vsako stvar pokvariš, ti zlobni, navihani fant!« »Kaj pokvarim?« vprašam. »Doktor Mor ti ne bo nikdar tega odpustil!« in jokala je, kakor bi bil zadnji košček sladkorja po nesreči padel v vodnjak. »Hotela sva, da bi šest mesecev še nihče ničesar o tem ne vedel « „ _ . »Zal mi je, da sem to storil Suzi,« 1 sem rekel, »in obljubim ti, da bom od- slej tiho, samo da nehaš Jokati. Kaj pa sem vendar napravil? Ko bi bil vedel, da se doktor Mor tako hitro prestraši, bi gotovo ne bil s tako naglico planil med vas. Jaz bi že ne maral za človeka, ki ga vsaka stvar preplaši. Gotovo b' padel ta doktor precej v omedlevico, ako bi ponoči zagledal belo rjuho, ki jo sušijo. Jaz ne verjamem na strahove, ali Ti morda verjameš Suzi?« Komaj izrečem te besede, pa pride mama in me zopet vleče v posteljo ter poleg tega še ukaže naši hišini, Beti, da naj čuje pri meni, dokler ne zaspim. Beti sem prosil, da smem hitro še tole. zapisati v dnevnik, predno zaspim, ker sem zelo truden; Beti ne sme vedeti kaj pišem. Betin ljubimec ima rdeče lase in tudi z očmi gleda navskriž, kakor Judež Iškarjot. Ko sem enkrat slučajno gledal skozi okno, sem videl, kako je z enim očesom zrl na Beti, z drugim pa na kuharico, ki je strašno pusta ženska. Jaz bi dal ne vem koliko, ako bi imel take oči, z enim bi potem v šoli lahko gledal v knjigo, z drugim pa opazoval Tomaža Fularja, kako vtika ši-vanke v klopi, kamor se potem vsedajo clečki. Tak pogled bi bil v največjo korist in šalo šolarjem. Ker se Beti že zija, kakor bi me hotela požreti, naj končam, da se mi ne zgodi kakor Jonu v trebuhu morskega soma. (Dalje.) nujočo v ulici Giuseppo Caprin št. 17, je zagnala burja ob tla, da si jo pri tem zlomila desno nogo. — 18-letnega Ivana Rodela iz Dekanov je burja zagnala pod neki voz; Rodela je pri tem zadobil irecejšno rano na glavi. — Iz Ljubnega. Prihodnji praznik sv. Treh kraljev po popoldanski službi božji prirede fantje in dekleta v našem k. s. izobraževalnem društvu v društvenem prostoru v kaplaniji dve igri: fantje bodo priredili smešno igrico: »Ura gre sem in tje«; dekleta pa upri-zore prvič na našem odru lepo igro: »Najdena hči«. Med odmori pojo ljubke pesmice. — f Hermenegild Jifeček. Visoko Myto, 30. decembra 1909. Danes je umrl tukaj znani češki učenjak dr. Hermenegild Jifeček. Rodil se je 13. februarja 1827. Odlikoval se je na nove-listiškem polju, ali posebno pa v področju slovanske zgodovine. Znano je njegovo delo: »Slovansko pravo v Češki«. Bil je član češke akademije v Pragi in dopisujoči član jugoslovanske akademije v Zagrebu. — Vodnikova koča na Velem Polja — prestavljena. »Planinski Vestnik« javlja: Pred nekaj leti je nadelalo nemško planinsko društvo nad Velim Poljem novo pot, ki vodi od križišča pod Toscem po pobočjih Vernarja proti Triglavu. Poti z Bohinjske strani so se s tem skoro za eno uro skrajšali, ker ni več treba s Tosca sestopati navzdol na Velo Polje; toda našemu društvu je nova pot zelo škodovala, kajti Vodnikova koča na Velem Polju bi imela postati v kratkem času mrtva točka. Sedaj pa smo prestavili to kočo na jako ugodno ravnico, ki leži četrt ure nad Velim Poljem blizu pod sedlom Malimi Vratci (prehodom v Krmo) ob stalnem močnem studencu — tik nove poti. Mesto je docela zavarovano in nudi raz-sežen razgled po Triglavskem in Bohinjskem pogorju. Koča žo stoji na novem prostoru; spomladi se bo še toliko preuredila, da bosta dve spalnici v podstrešju, spodaj pa le kuhinja in prostornejša obednica. S tem smo srečno odvrnili namenjeno nam škodo, turistovskemu prometu pa bomo tudi izdatno koristili. — Zaročil se je na sveti večer gosp. Franc Holchaber, zobotehnik v Kranju, z gospico Jelico Mayrjevo, hčerko gosp. Mavrila Mayrja, pivovarnarja in posestnika v Kranju. — Doprsni velik kip PreSerna je modeliral tukajšnji kipar gosp. Zajec, trgovec gosp. Jernej Bahovec je pa dal podobo vliti v mavec. Ta podoba bo res lep okrasek vsem društvenim sobam, kakor tudi lep okrasek naših domov. Cena je izredno nizka, samo 8 K. Priporočamo! — V pijanski blaznosti je težak Karol Vecchiet pri Sv. Mariji Magdaleni pri Trstu hudo pretepel svojo žen-no, potem pa v pijanski žalosti nad tem činom blodil po njivah, nato pa si napolnil žepe s kamenjem in se vrgel v nek vodnjak, v katerem je utonil. — Razpis nagrade. Pevski zbor »Glasbene Matice« razpisuje 200 K, ki mu jih je v poljubno uporabo poslalo hrvatsko pevsko društvo »Kolo« iz dohodkov svojega koncerta dne 6. novembra 1909 v Ljubljani, kot nagrado za nove, še ne objavljene mešane ali moške zbore, s slovenskim ali hrvatskim tekstom. Vsota se bo porazdelila med relativno najboljše doposlane zbore po njih glasbeni vrednosti. Termin do 31. julija 1910. Skladatelji naj označijo svoje skladbe samo z geslom, svoja imena pa naj prilože v zaprtem kuver-tu pod istim geslom. Nagrajene skladbe preidejo v last »Glasbene Matice«. — Novo odlikovanje pri topničar-jih. Poroča se, da se bo upeljalo med topničarji avstrijske vojske novo odlikovanje za moštvo. Odlikovani topničarji bodo dobili z zlatom prepleteno vrvico, na kateri visita dva zlata želoda. Štajerske novice. š št. 11] v Slov. goricah. V farni cerkvi sv. Ilja se obhaja od 6. do 13. januarja velika jubilejna svečanost v spomin stoletnega obstanka cerkve. Vodijo svečanost gospodje jezuitje iz Ljubljane in sicer p. Žužek, p. Pristov in p. Ra-kovec. š Železniška nesreča pri Pesnici. Ob glavni razpravi zaradi železniške nesreče pri Pesnici so bili obsojeni vsi obtoženci. Prometni uradnik Hugo Slansky je obsojen v enoleten strog zapor, pomožni čuvaj Albert Kvas v 18me-sečen strog zapor in menjalni čuvaj Leopold Pansi v šestmesečen strog zapor. Kazen jo pri vseh treh poostrena z enim postom v mesecu. š Studenci pri Mariboru. Božič-niča. Dne 24. dccembra so priredila narodna društva v Mariboru otrokom tukajšnih slovenskih starišev božič-nico, ki je zelo lepo uspela. Bili so na vzoči mnogoštevilni domačini, a tudi lepo število gostov iz Maribora in Magdalene smo opazili med udeleženci. Slavnostni govornik je otrokom, pazno poslušajočim, razlagal, kako da se naj obnašajo, da bodo pridni otroci in ponos starišev ter zvesti sinovi matere Slovenije. Ostali spored je bil sicer pri-prost, a nad vse zanimiv. Lepo dekla-miranje raznih pesmic, ter prijetni glasovi otroških grl v pesmi »Sveta noč« po nas kar očarali. Tukaj se spoznajo talenti, ki se nahajajo med slovenskim narodom. Po končanem sporedu je bilo obdarovanih 219 otrok. Bil je to res lep dan ne le za navzoče otroke, ampak tudi za odrasle. Bog daj še večkrat tako! š Posledica prepira. Pekovska vajenca pri peku Museku v Mariboru, Jožef Voglar in Alojz Trampuš, sta se nekaj skregala. V prepiru je zgrabil Voglar kuhinjski nož in ž njim težko ranil Trampuša na desni roki. Trampu-š Slovensko gledališče v Maribora. |V nedeljo, dne 9. prosinca 1910, se uprizori burka v treh dejanjih »Veleturist«. ,Ta burka se je igrala v Ljubljani z najboljšim uspehom in upamo, da bode vsled svojih humorističnih prizorov splošno ugajala. Da pride zunanje občinstvo še pravočasno na vlak, bo začetek tej predstavi, kakor tudi vsem prihodnjim predstavam, točno ob pol 8. uri zvečer, na kar izrečno opozarjamo. — Druga predstava bo 23. prosinca 1910, in sicer burka »Zmešnjava nad zmešnjavo«. š P rotislovenske demonstracije v Celju. Celjski mestni urad je poslal štajerski zdravniški zbornici sledeči dopis: »Dne 20. septembra leta 1908. so se vršili v Celju obžalovanja vredni izgredi, ki jih je izzvala upravičena ogorčenost vsled nasilstev, ki so se istočasno vršila v Ljubljani proti tamkajšnjemu nemškemu prebivalstvu. Omenjenega dne je bilo v Celju s kamenji razbitih več slovenskih napisov tvrdk. Med temi je bila tudi napisna deska nekega zdravnika. Od tega časa je preteklo že leto dni, ne da bi se ta poškodovana deska popravila. Še danes služi ,v to, da razburja prebivalstvo, ki obsoja razbitje te deske, še danes je sredstvo Neprestanemu podpihovanju ljudi, kar Se po tuuradnem naziranju ne more E tajati s stanovsko častjo kakega ravnika. Mestni urad je proti dru-fclm posestnikom razbitih desk, ki so podvrženi določbam obrtnega reda, {uvedel po § 44. obrtnega reda kazensko postopanje zaradi nezadostnega ozna-feenja obratnih prostorov, v slučaju, da ■Hišo po preteku določenega roka popravili poSkodovane napisne deske. JCer pa se ne morejo za zdravnike uporabljati določila obrtnega reda, si dovoljuje mestni urad opozoriti štajersko Edravniško zbornico na ta slučaj, s prošnjo, naj na primeren način vpliva na zdravnika, da bo svoje ordinacijske prostore primerno označil.« O tej ulogi Je zdravniška zbornica obvestila dotič-nega zdravnika in ga pozvala, naj izreče tozadevno svoje mnenje. — Celjski nemški nacionalci se torej sramujejo svojih dejanj, o katerih hočejo zadušiti vsako sled. £ Slovanska čitalnica v Mariboru je zaključila z občnim zborom dne 23. grudna poslovno leto 1909. Poročila posameznih odbornikov so se vzela z zadovoljstvom na znanje, zlasti poročilo blagajnika g. Stegnarja. Za prihodnje leto se je izvolil naslednji odbor: predsednik g. dr. Vladimir Ser-nec, tajnik g. Tone Hohnjec, blagajnik g. Al. Rakovec, višji oficijal južne železnice v pok., odborniki gg.: dr. Anion Medved (podpredsednik), Vilj. Ber-'dajs, Vek. Bahovec, Ivan Ašič, Srečko Stegnar in dr. Lj. Pivko. š Poštno hranilnico Je goljufal nek (Ladislav Kosi, ki se je izda jal za načelnika slovenskega kletarskega društva. Dne 11. t. m. so ga aretovali orožniki in Izročili sodišču v Ormožu. Tako je na primer vložil pri poštnem uradu v Ivanjcih v poštno hranilnico 1 K, v knjižico je pred omenjeno številko napisal 5, in dvignil v Središču pri poštnem uradu s tako ponarejeno poštno hranilnično knjižico 40 kron. Na ta način je izvršil več sleparij pri raznih po-Stnih uradih v ptujskem okraju. Dognalo se je, da je pravo ime sleparja Lovro Stuhec iz Peršetinjcev v ormož-kem okraju. š Ivanjkovci. Tukajšnim liberalcem gore tla pod nogami. Da se katastrofe ubranijo, so ustanovili požarno hrambo, s katero bi ta in drugi ogenj pogasili. Posebno namreč v njih srcih tudi gori in žari jeza na gosp. župnika, katerega žele videti tako globoko pod ivanjkovskimi travniki, kakor visok je svetinjski hribček od velike ceste. Seveda se njih vroča jeza noče izpolniti, !n sedaj mesto drugih ognjev gasijo »pri kapljici alkohola«, krstitelji vina jezo nad svojimi vednimi neuspehi. Celo liberalno politiko vodi mladi Pe-tovar. Gosp. Petovar, tukaj gotovo spoznate, da, če se Vam vaša privatna podjetja ne posrečijo, se vam vaša gasilno-liberalna politika še manj. š Tamburašem. Neko društvo v obmejnem kraju želi nakupiti za svoj tamburaški zbor (12 čianov) potrebne inštrumente. Kdor jih ima in jih proda, naj to naznani S. K. S. Z. v Mariboru. CAR FERDINAND IN KRALJ PETER V CARIGRADU. Carigrad, 31. decembra. Finančni minister Dšavid beg je prinesel kralju Petru sultanovo pismo, s katerim ga sultan poživlja, naj ga poseti v Carigradu. Zdi se, da kralj Peter odide v Carigrad meseca februarja ter se tedaj tamkaj sestane z bolgarskim carjem Ferdinandom, ki ob istem času poseti sultana. Govori se tudi, da pride ruski car začetkom februarja v Carigrad ter bi se ob tej priliki položil temelj balkanski zvezi. FRANCOSKI PARLAMENTARCI OH-IŠČEJO RUSKO DUMO. Peterburg, 31. decembra. Prihodnjo pomlad pride v Peterburg več francoskih poslancev, da posetijo dumo. Poslanci se potem bržkone podajo v Moskvo. Darofi. »Podpornemu društvu za slov. vi* sokošolce na Dunajuc so poslali od srede julija do 16 . t. m.: a) ustavnino: g. Niko Lenček, c. kr. notar v Škofji Loki 100 K (volilo pok. Jož. Boncelja v Železnikih), gospa Marija Krušič, Dunaj, 20 kron (zadnji obrok), g. Ivan Maselj, c. kr. profesor, Novo mesto, 25 K (zadnji obrok); b) prispevke; po 100 K: dr. Iv. Šubelj, c. in kr. dvorni tajnik, Dunaj, in mestna občina Novo mesto; 60 K: dr. Anton Primožič, c. kr. šolski nadzornik, Dunaj; dr. Ivan Žolger, c. kr. sek-cijski svetnik, Dunaj; 12 K: J. P., Dunaj; po 10 K: dr. Aleksander Fatur, železniški komisar južne železnice, dr. Karol Hinterlechner, c. kr. pristav na geološkem zavodu, dr. Fran Vidic, c. kr. urednik državnega zakonika, vsi na Dunaju, in posojilnica v Ljutomeru; 6 K: dr. Karol Šavnik, c. kr. mini-sterialni podtajnik, Dunaj; po 5 K: J. Rahne, c. kr. notar, dr. Matej Senčar, c. kr. sodnik na Brdu in dr. Josip Voš-njak, Slovenska Bistrica; po 2 K: dr. Štefan Kraut, Logatec, in Jakob Slapar na Brdu. — Pripomnimo, da je bilo za tekoči mesec november vloženih 94 prošenj, največje število, odkar društvo obstoji. Razdelila se je dozdaj najvišja vsota 1520 K. Da bo društvo možno tudi v bodoče podpirati uboge in marljive visokošolce v tej meri, prosimo prijatelje in dobrotnike slovenskih visokošolcev še nadaljnjih, oziroma novih podpor, ker bi društvo sicer moralo tudi najpotrebnejšim prosilcem podporo zmanjšati ali celo odreči. — Darove sprejema blagajnik Ivan Lu-zar, nadrevident južne železnice v pok., Dunaj, III/3. Reisnerstrasse 27. Ljubljanske novice. lj Seja občinskega sveta bo jutri v ! torek, ob 5. uri popoldne. Na dnevnem redu je nadaljevanje seje z dne 31. decembra 1909. lj K seji S. K. S. Z., ki se vrši danes ob 8. uri zvečer v društveni dvorani v »Unionu«, se vljudno vabi ves pomožni širši odbor, voditelji kurzov in sploh prijatelji naše organizacije. lj Svoje rajnike liberalci kaj slabo časte. Rajni Karol pl. Bleiweis je pač veliko storil za liberalce; spodobilo bi se, da bi mu bila takozvana napredna društva priredila lepše in častnejše spremstvo. Občinstvo je bilo včeraj kar osuplo, ko je videlo pred krsto korakati le par možiclov in sicer: Dve redki četici zmrznjenih Sokolov, dve vrsti ognjegascev in eno pevsko društvo. Bilo je res tako žalostno, da le kaj, in če bi ne bilo toliko pogrebcev, ki so izkazali blagemu rajniku, ki je bil tudi veren mož in je poosebljal veliko narodnih tradicij, bi bil pogreb zavoljo tistih društev, katerim je toliko dobrega storil, kaj klavern. Ob tej priliki bi tudi opomnili magistrat, naj si omisli bolj čedno žalno zastavo in ne tisto cunjico, ki je včeraj »vihrala« za zadnji spomin bivšemu podžupanu. Rečemo prav odkrito, da je bilo včeraj nas sram, čeprav ni bil rajnik našega političnega mišljenja — zaslužil je od strani takozvanih naprednih organizacij pač več pietetc! lj Odbor društva zdravnikov na Kranjskem razposlal je svojim ljubljanskim članom povodom smrti člana dr. Karola viteza Bleiweis - Trsteniškega okrožnico, ki se glasi: »Gg. kolege! Kruta smrt pobrala je nenadoma iz naše srede dolgoletnega uda in častnega člana našega društva, dr. Karola viteza Bleiweis-Trsteniškcga. Odbor društva zdravnikov na Kranjskem poživlja svoje člane, da se udeleže pogreba in se obrača obenem do zdravnikov, naj darujejo mesto venca v spomin umrlega dotično svoto za sklad, ki ga namerava ustanoviti društvo zdravnikov na Kranjskem v podporo onemoglih svojih članov. Ta čin je gotovo popolnoma v smislu blagega pokojnega tovariša. — V Ljubljani, dne 31. dec. 1909. — Za odbor društva zdravnikov na Kranjskem: Dr. Gregorič, t. č. predsednik; dr. Krajec, t. č. blagajnik; dr. Stoje, t. č. tajnik « — Odbor društva prosi tudi izvenljubljanske člane, naj se udeleže te akcije s prispevki, ki naj se pošiljajo na društvenega blagajnika. Med ljubljanskimi člani nabralo se je v to svrho dosedaj 340 K. lj Silvestrovo v »Unionu« je vese-lični odsek »Ljubljane« aranžiral tako odlično, da zasluži popolno priznanje. To je bil po splošnem priznanju najzanimivejši Silvestrov večer v Ljubljani in tudi najbogatejši po sporedu. Mno-gobrojno občinstvo iz najboljših ljubljanskih krogov je napolnilo »Unio-novo« dvorano, je posebno hvalilo tudi točnost, s katero je točka sledila točki. Ciganski orkester je nastopal z novimi točkami V sporedu se ni pozabilo na petje, lepo petje. Pred vsem smo se naslajali ob divnem altu, pastoznem, pri vsakem nastopu občudovanem glasovnem materijalu članice naše opere, go-spice Mariči P c r š 1 o v e. Pela je Mich-lovo »Človeka nikar«, pesem na besede Gregorčičeve, tragično in pretresujočo, v kompoziciji jako dobro, vendar v motivih ne originelno pogojeno. Gospica Peršlova je z dovršenim predavanjem učinkovala absolutno in po dodatku »Pomladne pesmi« iz »Simsona in Da-lile« tako ljubko in mehko popevane, prejela spričo navdušeno aklamujoče-ga občinstva košek cvetk. — Kvartet »Ljubljane« nam je podal z znano eleganco in preciznostjo nove, ali bolje rečeno, stare, pa že dolgo ne pete piece, katere smo tem rajše čuli, ker je iz njih povsem zvenela srčna struna, ki jo v modernih stvareh dostikrat težko pogrešamo. Za humoristični del sporeda je bilo bogato skrbljeno. Pred vsem je nastopil g. V e r o v š e k kot Pavliha ter se v humorističnem prizoru oziral na dogodke preteklega leta. Gdčna Danilova je kot »deklica s punčko« prav izrazito prednašala tuge in skrbi ljubke male deklice; g. pl. Sladovič je razveselil občinstvo s celo vrsto novih točk. Bil je originelen klovn, v prizoru De-koruza in Leonkavarna z g. F. Kranjcem, pevcem izborne laške šole, nepre-kosljiv po iznajdljivosti najrazličnejših humorističnih učinkov, s skrivnostnim svojim glasbilom »Tubus Campans-phonom« pa nadarjen muzikaličen humorist. Občinstvo ga je obsipalo z zasluženo pohvalo. Naj bi s svojo izredno nadarjenostjo g. pl. Sladovič še večkrat nas razveseljeval na priredbah »Ljubljane«! član slovenskega gledališča gosp. Danilo je nastopil z raznimi do-vtipi. ena najoriginalnejših točk pa je bil »Kvartet brez konkurence", v katerem nam je g. Urbančič preistavii petelina, mačko, psa, svinjo in pianisto opico. Gosp. Urbančič je pokazal v tem prizoru toliko moč kot izvrsten komik, da se mu je občinstvo neprenehoma smejalo. Ta odlični komik, ki je bil svojčas ponos deželnega gledališča, je s svojim neprekosljivim nastopom ustvaril nepopisno veselo razpoloženje. Čast in hvala mu za vesele trenutke! Ob polnoči je v krepkih besedah nazdravljal Novemu letu društveni predsednik dr. V. Pegan in ko je po odbiti polnoči zažarela letnica Novega leta, tedaj je godba pozdravila ta svečani trenotek z »Lepo našo domovino!«... Že ta prvi Silvestrov večer, ki ga je aranžirala »Ljubljana«, je pokazal, da bodo Silvestrovi večeri »Ljubljane« ravno tako priljubljeni, kakor so njeni »Miklavževi večeri« in da postaja »Ljubljana« z vsako priredbo vedno bolj priljubljeno zbirališče najboljšega občinstva vseh slojev. lj Novoletnica v'»Rokodelskem do-il.u«. Niše organizacije rokodelskih mojstrov, pomočnikov in mladeničev, ki imajo svoj sedež v »Rokodelskem domu«, so dosegle, kakor smo poizvedeli, lepo število 300 članov. Sorazmerno temu številu raste zanimanje za društvene prireditve, kar je krasno pričala novoletnica katoliškega društva rokodelskih pomočnikov. Iz bogatega sporeda naj predvsem omenjamo novoletnega nagovora društvenega predsednika Al. Stroja. Pričel je svoj govor z naznani- ■ lom, da pošilja društvu, vsem njegovim dobrotnikom in prijateljem blagoslov j kardinal Antoo J. Gruscfca Kot vrhovni I predsednik 1'okodelskih društev. Potem je izrekel zahvalo presv. ljubljanskemu knezoškofu dr. Ant. B. Jegliču za njegovo požrtvovalno naklonjenost društvu in končno izrazil svoje novoletno voščilo. V letu 1910 naj se krepko razvija rokodelsko društvo, ki ima namen skrbeti za vzgojo dobrih mojstrov, najtrdnejših stebrov dobrega meščanstva. Zvezde-vodnice v društvenem delovanju so vernost, domorodnost in ljubezen do presvetlega vladarja. V rokodelskem društvu se vzgajajo možje, ki jim je vera utrdila značaj; s strokovno izobrazbo koristi društvo članom, ki uporabljajo svoje znanje v napredek domače obrti; s svojim mnogovrstnim delovanjem pa usposoblja društvo člane, da se okoristijo z vsemi pridobitvami, kar jih je v korist rokodelskega stanu zajamčenih v obrtnih zakonih, izdanih pod modrim vladanjem cesarja Franca Jožefa I. — Na sporedu novoletnice so bile dalje tri pevske točke. Društveni pevci so svojo nalogo prav izborno izvršili, kar je pričalo tudi viharno odobravanje občinstva. S priznanjem moramo omeniti, da je društveni pevski zbor pod vodstvom g. P. Gorjupa lepo napredoval od Martinove veselice tako glede števila pevcev, kakor tudi z ozi-rom na izvežbanost v posameznih zborih. Kot solista sta so odlikovala g. L. Bajde, ki je v resnici dika društvenemu zboru, in g. Iv. Erman. — Igra »Očetova kletev«, katere vsebino je naš list objavil dne 30. decembra 1. 1., je nudila igralcem ugodno priliko, da so pokazali svoje v resnici lepe zmožnosti in spretnosti. Junaško vlogo don Vasca je izborno obvladal g. Iv. Vrečar, kot igralec z neprecenljivim darom za komične vloge je žel burno pohvalo g. R. Vran-čič, v težki karakteristični vlogi, od svojega očeta prekletega don Alonza, ki se pa potem reši prekletstva in gre junaško v boj, je z veliko, hvalevredno spretnostjo nastopil gosp. Iv. Peterlin in v vlogo intriganta don Lopeza se je dobro zamislil gosp. Iv. Eržen. Kot marljivi obiskovalci prireditev v Rokodelskem domu naj povdarjamo, da imenovani štirje gospodje pač že blizu deset 1 e t nastopajo na odru Rokodelskega doma, deloma tudi v mladeniškem društvu, in da so postali pravi ljubljenci občinstva. Imenovanim igralcem pa se je pridružila cela vrsta mlajših moči (gg. Završnik, Avg. Jeločnik, Mož6, Novak, Korbič, Koleša, Oman, Zupan itd.), ki so — nekateri — še-le malokdaj nastopali, pa so dosegli lepe uspehe. Drugi igralci so bili novinci, upamo jih zopet srečati na odru in jih takrat omeniti. Vsi pa so bili na svojem mestu in lepo pripomogli k uspehu igre, ki je občinstvu izi-edno ugajala. — Novolet-nica Katol. društva rokodelskih pomočnikov leta 1910 zasluži častno mesto v društveni kroniki. lj Več luči — gospod župan! Iz meščanskih krogov smo prejeli: Resnici na ljubo moramo povedati, da so na našo notico 22. t. m. popravili plinovo napeljavo na Žabjaku. Zlomljena je bila v neki hiši cev, kar je povzročalo grozen smrad. Grajati pa moramo, da niso popravili cestnega jarka. Delavci plinarne so pustili cela dva kupa kamenja ležati na cesti, ne da bi jarek spravili v prejšnje stanje. In pri tej mrtvaški razsvetljavi je mogoče, da se do dobrega pobiješ v ozki ulici. To je vedno v Ljubljani; nekaj popravijo, a narede drugo neumnost. A razsvetljava ulic tega dela mesta, ta je res nekaj malo-vaškega. Deloma so ulice v popolni temi, zlasti na mestu, kjer se križa Žab* jak z Merosodno. Čuli smo, da se je neka višja magistratna glava izrazila, da je bolje, ako je ponoči v žabjaškem okraju temno. Res, krasno! Kakor da bi stanovali na Žabjaku sami lopovi! Pošteni meščani zahtevajo, da se nam da za naše davke vsaj toliko udobnosti mesta Ljubljane, kot jih imajo ljudje po drugih ulicah. Župan Hribar in pa podžupan dr. Tavčar, ki sta se kazala na ljubljanskih liberalnih shodih tako skrbna mestna očeta, storite kaj za najbolj zanemarjene mestne okraje. Vsi meščani morajo vendar enako plačevati. Poživljamo zlasti župana kot liva-lisanega mestnega gospodarja, da nam preskrbi na Žabjaku več luči, če ne mu bomo mi meščani sami preskrbeli ob priliki — preveč luči! lj »Heuer gema.« V noči od 1. na 2. t. m. jo šla po Sv. Petra cesti gruča vojakov tukajšnjega c. in kr. 27. peš-polka, ki so tako kričali »Heuer gema«, da je moral intervenirati tam službujoči stražnik. Tedaj so utihnili, in ko so prišli do Goršičevo gostilne na Radcc-kega cesti, so trčili skupaj s tam stanu-jočimi civilisti, s katerimi se je začel prepir. Vojaki so hoteli za nekaterimi civilisti šiloma vdreti v gostilno, kar se jim pa ni posrečilo. Spoprijeli so se ter valjali po tleh kakor kozlički. Nastalo je znova huronsko vpitje in cele komedije sta napravila konec tja došla poli- cijska stražnika. Pri spopadu jc nckdfl z neko rečjo desetnika Zechnerja tako udaril po glavi, da je krvavel. Ali so pretep zakrivili vojaki ali civilisti, ni znano. lj Mesečni sestanek katehetov bo v sredo dno 5. januarja ob p o 1 peti h zvečer v običajnem zbirališču. Predaval bo katehet P. Regalat Čebulj O. S F. »O rabi motivov pri katehezi«. Odbor pričakuje obilne udeležbe. lj Žrebanje ljubljanskih srečk. V prostorih mestne blagajnice se je vršilo danes 45. žrebanje srečk ljubljanskega loterijskega posojila. V komisiji, kateri tih učiteljskih in kate-hetskih je dovršil deseti letnik. Zadi lka ima sledečo vsebi no: Verski • a v šoli. Profesor dr. Demšar. ^ > je uravnati pouk po naših kmeik1 šolah. Nadučitelj I. štrukelj. ov. hrv. katehetski tečaj v L ju >!.;. (Poročilo o zadnjem zborovanj atehet v enorazredni-ci. Profesi i ržiČ. — V zagovor. — Katehetski c: Čas dela. — Koroško kateh uštvo. — Katehetske beležke. — < — Učiteljski vest-nik: Velik. . io zborovanje. — Iz od borove iopiškove zveze«. — V. katolišli ski shod na Dunaju. --- Sestank i 1 1 Jijanske podružnice. — Raznoterosti: Predavanje o narodni šoli v ilirski dobi itd. Slovstvo in glasba. — Skrbnemu urejevanju strokovnemu listu je želeti obilo novih naročnikov. Opozarjamo zlasti načelnike krajnih šolskih svetov, naj ne pozabijo za šole naročiti »Slovenskega Učitelja«. * »Quo Vadiš« v slovenskem prevodu. Ravnokar je izšel v novem natisu svetovnoznani roman velikega poljskega pisatelja Henrika Sienkiewicza »Quo vadiš«, ki je najboljše delo označenega romanopisca. Povpraševanje po slovenskem prevodu je bilo vsikdar zelo nujno in ne bo mogla pogrešati tega romana, čegar zanimivo, zapleteno dejanje se vrši v prvih časih krščanstva, nobena slovenska knjižnica. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani je oskrbela obširni knjigi lično platneno vezavo in velja vezana knjiga 5 K 50 v, po pošti 30 v več. Odpošljlte naročnno na »Slovenca" še pred novim letom, da olajšate delo upravnlštvn In da list ob no^em leto redno dobite I — Odpošljlte naročnino takoj! Priporočamo našim rodbinam £ cJColinsRo cičorijo i Vino po ceni. Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja BoC v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 22 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 2474 26—1 RMiolr Specialiteta za kadilce. Glavna zaloga: Lekarna Ute. pl.Trnkozcy r Ljubljani 3427 Cena K 2 —. 52-1 Naročajte ..Slovenca 1" 50°|0 prihranite stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; fcŽT kri, moč, zdravje do- sežete in ohranite, ako pijete SLADIH Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak 3601 knjižico brezplačno v leharni IfliCZU zraven rotovža V MIlani ali po poŠti, vsak, kdor po njo piše. ffajbol/. ka»m. Zobo i Mil srtd-»te o _ ___ Izddovitefj J& ^^— ® """Ljubljana, SpHaL-Stittar. d t v Ljubljani: Emonska cesta 2, v Šiški: Jernejeva ulica 231. Miin se sprejemajo v obeti skladittih in tudi v Ljubljani, Dunajska cesta 32. Telefon št. 165. KHREL IHEGLIC Telefon št. 165. 3340 lastnik turdke LaurenčlC fi DomicelJ, žitna trgovina. 3-1 Ugodna prilika! iz hrastovega lesa, krasni izdelek tovarne špirita, zelo močne in trpežne, deloma j popolnoma nove, deloma enkrat rabljene po 300, 350, 400, 600 do 700 litrov za takojšnjo rabo vsakih vrst vina najboljše priporočljive, odda po prav nizkih solidnih cenah tvrdka 3320 20 1 Io. H. Harlmanna nasl. Hug. Tontažič Ljubljana, marije Terezije cesta 11 se najbolje priporočajo vsakemu ki išče štedilno In zanesljivo dobro kurilo Dobivajo se le pri J. Paulinu, Nova ul 3 v Ljubljani. 3725 1 Sprejmo se KŠ- na stanovanje in iirs-no. Naslov pove uprava lista. Deček Sekstet aH oktet ali pa skupno za v mesto in na deželo priporoča za ^Cranjsko najstarejši in zanesljiv Uoncesijonar godbe AVGUST ZORNIČ£iub-ljana, ut. Stare pravde št. 8. 3722 3-1 v 16. letu, želi vstopiti pri kakem sedlarskem mojstru, ki je obenem tudi lakirar in tapecirar, za vajenca. Deček se je že učil 2 leti tega obrta pri očetu. Naslov pove iz prijaznosti pravništvo ..Slovenca". 3693 3-1 Špiritovi sodi od finega špirita od 600 do 800 litrov in vinski hrastovi sodi »K zanesljivi, se dobijo po nizki ceni pri tvrdki M. Rosner & Co., Ljubljana 295 poleg Koslerjeve pivovarne, (l) IzSel Je priljubljeni Legoartoo Ml s posebno izbrano in izvrstno vsebino v vseh strokah kmetijstva in gospodarstva. Nobeden kmetovalec naj ne bo brez tega praktičnega koledarja, kateri mu bo povsod dober svetovalec Knjiga je v žepni obliki, vezana v močno usnjeno imitacijo in velja brez poštnine K 1*60, s poštnino K 1*80. 3608 Pri 10 iztlsov se da Jednega za nameček, Naroča se pri r. Bonaču, Ljubljana. Znesek se na) poSlje naprej. K jlv. zadošča le 40 gr. na '/s litra vrele vode In ■■i najboljši puitč ■■ je gotov. Neprimeren glede arejss in okusa. - Prednost ima pred semi pijačami. Priznano najboljSa znamka. Povsod uveden. Naročila na Izdelovatelja Fausta Pasini, Trident Tirolsko, an pa na Glavno zastopništvo za Ljobljano in Kranjsko: 3475 Janko Traun. 13 1 Zlate svetiijc: Berlin, Parit, Rim \\l.yS' »i 2817 21-1 brlpavost, katar, zasle- zenje, katar v grlu, oslovski In duSljlvI ka-5cl| odpravijo zdravn. preizkušene In priporo-__čcnc If^S^MinSAUA karamele za prsa Evaiserjeve s tremi )eika.ni. 5500 notarijelno potrjenih spričeval o dobri kakovosti. Zavoj 20 in 10 vin., Skatlllca 60 vin. dobivajo se v Ljubljani: Lekarna prl_»Orlu-, Rih. SuSnjk, deželna lekarna pn^Mariji jurič ________..........Litija, —uu.v...-.., o.-------- ••• v— TrZIC, K. ftndrijanlc in I. Bergmann, Novomesto, K. Savnik, ma nri nwriu , mili judiimi uti/nnu ivnu* ,13 P^* »>.-j-igaj ' M. Lei°, -vrv;" ari" D. Pire, Idrija, H. Brllli. Litija, E. Burdlch, Sk. Loka, H. Roblek ---- "*. AndrijanlC in I. Bergmann, Novomesto, K «■«»"<• Kranj, J. Močnik, Kamnik, C. Huss, Vipava. Zeleznato vino Iekarja Piccolija ▼ LJubljani, c. in kr. dvorni založnik, papežev dvorni založnik, vsebuje za slabokrvne in nervozno osebe, za blede, slabotne otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Polovična steklenica K 2"—. Poštni zavoj (3 steklenice) franko zavoj in poštnina, stane K 660. Naročila po povzetju. 3281 ^^^^ŠKO SKLADIŠČE OBLEK prodaja So>n«iNinviiMktiio za gospode In zaradi mucnilire dame pod tovarniško ce o O.Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5 lastnik prvo in največje slovenske svečarne v Gorici ulica sv. Antona štev. 7. Priporoča prečastiti duhovščini, si. cerkvenim oskrbništvom in p. n. slavnemu občinstvu čeMHčene sveče, zvitke, kadilo, med i.tl i.t. d. Kakovost izdelkov in nizke cene izključujejo vsako konkurenco. 3485 (t) Podružnice S pile t, Celovec, Serajevo, Trst - DelnlSka glavnica K 1,000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjem niica2 sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter jih obrestuje po čistih Podmžnice Spile t, Celovec, Seralevo, Trst - Rezervni zaklad -K 350.000. izdajatelj: Dr. Seaaclj Žitnik. Tisk; »K.atollike Tiskarne«! Odgovorni uredniki Ivan Štele,