210. Številka.
Ljubljana, v četrtek 13. septembra 1900.
XXXIII. leto
jjhaja vsak dan zvečer, IzimBi nedelje in praznike, ter velja po posti prejemu za avstro-ogrske dežele za vse leto 26 K., za pen leta 13 K. *a cetn teta n K. 50 n, za jeden meaeo 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-/rste po 12 h, če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je na Kongresnem trga Bt. 12. Upravnlstvu naj fj blagovolijo poBiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice fit. 2, vbod v apravni*tvo pa s Kongresnega trga st. 12.
„Slovenski Narod1* telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon st. 85.
Krščanstvo v papeževi
državi.
i.
V Zagrebu so zbrani katoliški duhovniki in njihovi prostovoljni in prisiljeni prijatelji zahtevali, naj se papežu zopet vrne njegova država, da postane zopet suveren nad Rimom in njegovo okolico. Bržčas so to tudi v Ljubljani postavili v program. Ker sem bil zadržan priti na katoliški shod v Ljubljano, bi rad povedal, kakšno sliko podajajo zgodovinarji o nekdanji papeževi državi. Gospod urednik, slika je lepa, natisnite jo:
Pravo krščansko državo je le enkrat v zgodovini najti, to je papeževa rimska država iKirchenstaat).   V tej je bila posvetna in cerkvena oblast v jedni roki; v jedni osebi so se zjedinjevale državne in cerkvene koristi. Bila je najrazsvetlenejša glava krščanstva, ki je to državico vladala, glava,  ki je   baje   neposredno od Boga dobivala misli.   Ta resnično krščanska   država   bi   morala biti ideal vseh držav, če je zahteva krščanske države bodi kako utemeljena.   Pa redko sta bila ideal in dejanske razmere tako različne, kakor v tej papeževi državi.   Gotovo je bila ta država tudi človeško delo in zato nepopolno, polno človeških slabosti, ali  da je ravno ta najbolj krščanska vseh krščanskih držav najnižje stala v razvoju političnih držav kultivirane Evrope, je več, kakor ironija zgodovine,   je   dokaz,   d a šteje duhovensko vladanje za vse  čase  mej izumrle vladne oblike.
Vladarji, ki so to  cerkveno državo vladali, kažejo po večjem in vidljivo menjajoče fizionomije. Poleg plemenitih meni-ških narav z globokimi filozofičnimi idejami je najti krasne karakteristične glave, polne viteškega življenja in strasti kondo-tierov, ki bi bili v vsaki posvetni državi veliki politiki, ki so  pa  na  danem mestu svoje instinkte do vladanja tako izrabljali, da je bila ta raba nekrščanska; težili so le po posvetnih pridobitvah.   Poleg tihih nčenjaških  fizionomij   stojijo strastneži, temni  asketni   obrazi,   katerih življenje pomenja le gromade, kriprelivanje in poži-
ganje; poleg veselih epikurejcev, ki ljubijo godbo in slikarstvo in praktično izvajajo Ovidovo „ umetnost ljubezni", stojijo temni neumneži in grdobni raznzdanci.
Večina papežev se je malo spoznala v posvetnih stvareh. Tako nevedna je bila tudi njihova vlada. Imeli so nekateri ženi-jalen pogled za to, kar je univerzalno; ter so bili v stanu, kaj takega tudi doseči, ali imeli niso dovzetnosti za mikrologično in praktično stran v politiki. Cesarja Henrika IV. prekleti, to jim je bilo ložji, kakor izpeljati kako majhno policijsko naredbo. Oni ravno niso imeli dovzetnosti za lokalne in narodne zadeve; njihovi smotri so bili proti-narodni, univerzalni. Tako je tudi njihova država, ta krščanska država par excellence, najlepše vladana država v Evropi.
V tej papeževi državi je najlepše cvelo ropanje, da, turški pomorski roparji so na obalih te papeževe države celo ljudi ropali. Še v tem stoletju bilo je banditstvo v papeževi državi tako mogočno, da si škofi niso upali ven mej svoje ovčice. Francozi in Avstrijci so za nekaj javnega reda v tej papeževi deželi poskrbeli.
O državi pod papežem Pijem VI. piše Beccatini, ki je v tem času živel, da razven Turčije ni nobena druga država tako slabo vladana, kakor ta cerkvena država: Trgovina 7. žitom bila je monopol papeževo vladt-, trgovina z živino se je vršila po posredovanju podkupljivih uradnikov, industrije ni bilo kar nič. Zemljiščni davek, ki bi 80.000 zlatov vladi dal, se je dal v najem za 40 tisoč zlatov. Vkljub velikanskemu številu duhovnikov, bilo je ljudstvo živinsko surovo. 12 tisoč umorov seje zgodilo v tej majhni državi mej 11 letnim vladanjem Klemena XII, izmej teh 4000 samo v Rimu, pred očmi papeža. Dejansko ni bilo nikjer v Italiji toliko nasilstva in ubojev kakor v Rimu V letih 1849—1856. je dal papež 500 oseb usmrtiti, in 1. 1869. je bilo v jedne m mesecu v Rimu obsojenih: 279 oseb zaradi umora, 729 oseh zaradi telesnega poškodovanja, 279 seb za radi ropa.
Gotovo je, da je v času cvetja papeževega vladanja te dežele bilo v Rimo veselo, bujno življenje polno posvetne svetlobe. Iz vseh dežel je prišlo veliko denarja in tudi
duha v Rim, in gizdavost, bogato nastopanje posameznih papežev je rimsko ljudstvo raz veseljevalo. Življenje se je odpletavalo v vednem razkošju, aH to ni zabranjevalo, da je prišlo ljudstvo do zavesti svoje bliščeče velike reve. Ob takih prilikah razdrlo je ljudstvo (1559) spomenik Pavla VI ter ga vrglo v Tibero, zažgalo je palačo inkvizicije ter oslobodilo jetnike. V takem momentu revo-lucionira lačno ljudstvo (1736) Bilo je ljudstvo lačno, bilo vsled pomanjkanja naukov najnevednejše in najneumaejše v vsej Evropi. Vladanje žlahtnikov, vladanje ženstva bilo je tukaj kakor drugod na dnevnem redu. Kupovanje uradniških služb je bilo vsakdanja stvar, pa dosti hujše kakor drugod.
V LJublJttfii, 13. septembra Nove volitve in vlada.
Nemški liberalci so izdali sedaj geslo: vlada bodi strankarska! To geslo ponavljajo dan za dnem v svojih glasilih, češ Avstrijo je možno rešiti le takrat, ako se nagne vlada h kaki stranki. Seveda mora biti ta stranka „ delavna", .državo vzdržujoča", „parlament braneča". Nesramnost teh židovsko liberalnih listov je pač velikanska, da si upajo take zahteve izra žati pred vso javnostjo. Vpraša se pa: kdo je ta .delavna", „državo vzdržujoča stranka1' ? Ker ao sedaj Čehi v opoziciji, ;o nedvomno, da mislijo židovski liberalci nase, t. j. na nemško levico, ki že jedva čaka, da postane zopet državna stranka. Levici naj pomore torej vlada do premoči nad Čehi in nad desnico sploh. In kaj bi to vladi pomagalo ? Pri prvi priliki se zasučejo razmere zopet tako, da pridejo levičarji v opozicijo, in „državo vzdržujoča" stranka postanejo Čehi, oziroma desnica. Vlada mora ostati v lastnem interesu nevtralna, objektivna. Policija, orožništvo, oblastva imajo moč, da lahko pritiskajo na volilce, toda pritisk izzove proti pritisk, in sad tega more biti le še večje število radikalcev. Vojna na Kitajskem.
Iz Pekina je dobila „Times" obvestilo, da je stališče Rusije velemočno Vsak dan prihajajo nove ruske čete v Pekin. Njihovo število je že zdaj večje kakor število Japoncev. Zdi se, da ostanejo Rasi v Pekinu trajno.   Imenovanje   zvitega Lihnngčanga
posredovalcem za mir je Rusiji jako pri jetno. Lakota je po zimi neizogibna, ker Kitajska nima zadosti živil. Vsekakor bodo morale velevlasti zahtevati, da se odstavi carica-vdova in da se kaznuje princ Tuan s smrtjo. Usmrtiti se morajo tudi vsi tisti dostojanstveniki, ki so pospeševali upor boksarjev. To krvoločno poročilo dela vtisk, kakor bi ga poslal kak Nemec, čestileo Viljema II.! „Standard" poroča, da maršira 60.000 mož kitajskih čet proti severu preko velikega prekopa, da osvobodi cesarja 47 000 mož je bilo baje med Tientsinom in Pekinom pregnanih in razkropljenih. 6000 Kitajcev je odšlo v Shansi, da se pridružijo cesarici, 7000 Kitajcev pa je v Tsing-Jang-Fu, kjer čakajo generala Činga, da se pridružijo z njim cesarju. „Reuter Office" javlja, da je odšla kolona zaveznikov 4000 mož, 8 t. m. v Čeng-Haisien in Tilin, ker so boksarji zopet nevarni Tientsinu. Zavezniki hočejo zgrabiti obe mesti. Londonski listi silno zabavljajo, da je ruski vpliv v Pekinu in sploh na Kitajskem največji ter da sta Japonska — in seveda Francija — s tem zadovoljni. Nemški listi pa ponatiskujejo ta zabavljanja z naslado.
Buri in Angleži. Angleži se ponašajo z novim uspehom. Minoh četrtek sta zasedla generala Dundo-nald ?n Brockhhurst mesto Lvdenburg; s tem je — poročajo angleški listi — padlo še zadnje večje mesto v Transvaalu v roke Angležev. Toda jedva je ta vest došla v Evropo, je prišla še druga, da so morali Angleži zapustiti čvetero mest: Bethlehem, Fourierberv, Senekal in Ladvbrand. Vsa ta mesta zopet v oblasti Burov. Tako so pridobili Angleži za izgubljenih čvetero mest eno samo. A znamenja kažejo, da gre Angležem dokaj slabo. Res je, da beže Buri vedno in povsod, a resnica je tudi, da se vedno zopet vračajo ter napadajo nenade-jano od zadej. Roberts je moral celo zapustiti Belfast ter se — kolikerič že? — vrniti zopet v Pretorijo. Sploh so Buri mojstri v mali vojni. Roberts sam je sporočil v London, da ne mine dan ali noč, ne da bi bili Buri podirali železniških prog, lovili in ujeli vlakov ter ne napravili kake velike škode. In Roberts je dostavil, da so ti napadi prav neprijetni, a da — upa, da
LISTEK.
Varaždinske Toplice.
(Konec.)
Vsled velike zdravilne moči nastal je kmalu precejšen trg na mestu, kjer je sedaj gorenji del topliškega trga. Aquae Jasae niso bile sicer tako udobno kopa •išče, kakor na pr. Baje pri Napolju, ali vender zelo čislane, kakor spoznamo iz aašlih rimskih starin. Cvele so zlasti ob &su Marka Avrela, a kmalu potem jih je nnd požar upepelil. Cesar Konstantin pa J'h je dal zopet pozidati v starem sijaju z Vsemi lopami in sprehajališči. O tem priča zopet lep nadpisni kamen, ki se nahaja poleg drugih reljevov v prostoru za perilo glavnega kopališča. Ravno iz tega vzroka se imenuje to „Kupalište cara Konstanta". Ne daleč od tega je še „Jožefova kopel", kjer se lahko za polovično ceno Jsto vodo rabi (dotok prihaja po strancem kanalu iz glavnega vrela), in v spodnjem delu trga .ljudska kopel', kjer se prosto ljudstvo v dveh velikih tolmunih lahko zastonj koplje. Odtok vode pri Jože-
fovi kopeli porabljajo tudi za napajanje živine, ker ni blizu druge pitne vode.
V srednjem veku so dobili Toplice v last templarji ali „božjaki" ter sezidali poslopje pri cerkvi (pod zdraviliščem), ki se „grad" imenuje, in v katerem so tudi ko peli in stanovanja (pristava zdravilišča). Kronisti imenujejo to posestvo: Toplicha, Toplissa, Thoplitz itd. Ko je bil templarski red zatrt, je podaril hrvatski ban Toplice zagrebškemu kapitlju, kateri jih ima še sedaj v posesti, le da so ga razni mogočneži v njej motili do 1. 1531. Grad je bil do 1. 1695 z nasipi in stolpi utrjen, a tedaj pa tako prenovljen, kakor se ga sedaj vidi. Stolni kapitelj zagrebški je tudi sezidal omenjeno zdravilišče in sploh vse kopališke naprave. Poleg zdravilišča in grada z restavracijo, kavarno (hotel št. I.) se nahajata v Toplicah še dva manjša kapiteljska hotela št. II. koj pod zdraviliščem, št. III. pa nasproti ljudske kopeli. V obeh so tudi restavracije z več sobami. Dobra je tudi župnikova krčma koj pod cerkvijo, kjer se dobi najboljše vino.
Ne samo Toplice, nego vsa dolina ob Bednji je last zagrebškega kapitlja; samo gozdov ima na 4000 oral.   Na severa jo
meje varaždinski griči, na zahodu Ivan ščica, na jugu pogorje Kalnik, a na vzhodu je proti Dravi odprta. Vsi griči so porastem z lepim zelenjem in ščitijo Toplice pred neugodnimi vetrovi. Zato je tu podnebje milo in zdravo, tudi večinoma suho in brez neviht. Srednja poletna toplina znaša 17—18° C Bližnji park z lepimi nasadi se razprostira daleč gori proti „Toni-miru", od koder je napeljana tudi zdrava pitna voda. Tonimir ima svoje ime po Antonu Kukuljevću pl. Sakcinskem, očetu znanega zgodovinarja Ivana, ki je bil poprej lastnik tega posestva. S tega griča se uživa diven razgled čez dolino Bednje in varaždinsko pol|e, na štajersko-hrvaško gorovje, čez Medjimurje in čez lep kos vzhodne Štajerske. Na Tonimiru se nahaja tudi dobra gostilna, kjer dobe izletniki vsak čas izvrstno postrežbo. Tudi prenočuje se lahko tam gori. Na vzhodni strani Toplic je .švicarija" s kavarno in restavracijo, na zahodni pa .Studenec", kjer iz vira najboljša pitna voda v celi varaždinski okolici. Sicer pa je vsa okolica polna prirodnih lepot, da najde zdraviliščar povsodi razvedrenja in po-mirjenja.
Ni se torej čuditi, da so Toplice vsako leto dobro obiskovane, tudi po zimi. Za vse telesne potrebe je dobro preskrbljeno in v kavarni najdeš tudi vse polno časnikov, še celo preklicani „Slovenski Narod".
Poleg madjarskih Židov obiskujejo Toplice najbolj Hrvatje (med njimi prav mnogo duhovnikov), pa tudi Slovenci. Moj prijatelj Joško se je že pred šestimi leti tukaj zdravil z dobrim uspehom. Razen za kopanje rabi se žveplena toplica tudi za pitje in grgranje. Malo neprijeten je sicer njen okus, ali z limono se jo pa lahko pije. Neki hrvaški duhovnik mi je zagotov-ljal, da je tu ozdravil svojo bolezen v grlu po tem, ko mu vsa druga zdravila niso pomagala nič. Seveda pomaga poleg vode tudi priroda, razvedrenje in brezskrbno Življenje.
Prebivalci so prijazni kajkovski Slovenci, ki pa ne govore „bravske* slovenščine, kajti na koncu tvornopre-teklega deležnika izgovarjajo čisto in bistro 1. Oblečeni so, kakor vsi drugi seljaki, v bele gače, s telovnikom in jopičem. Med priprostimi ženskami se ne najde prav niči lepih obrazov.   V parku in na šetališčih
7
bodo Bari kmalu izprevideli, da jim ti na padi Škodijo več kakor Angležem. No upanje Robertsa se pač Če dolgo ne izpolni! Dokler imajo Buri take voditelje, kakor sta Dewet in Botha, jim Se ni obupati.
Dopisi.
Iz premske fare na Notranjskem, 11.
septembra. Spominjam se še dobro, kako je nekdo .okrtačil" letos v .Slovenskem Narodu" našega župnika g. Miklavža, in njegovo klepetavo Mino. Potrebna sta pa Miklavž in Mina, da se ju večkrat kdo spomni in ju opere, ker sta res obadva .lep izgled" vsej fari. Gospod Miklavž in Mina, ker mislita, da sta sedaj vse farane spra vila v svoj meh, kar se Vama pa le sanja, začela sta se zaganjati v našega gospođa nadučitelja Korbarja, ker ta noče plesati, kakor vidva godeta. Gospod nadučitelj je svobodomiseln mož in si je v teku poldru-goletnega bivanja med nami pridobil ugled in spoštovanje vsled svojega taktnega nastopa. Ko je prišel sedanji gospod nad-nčitelj na Prem, je pela v cerkvi na koru tudi kuharica Mina. Vsi farani smo bili siti njenega kvakanja, in bilo je čuti pritožb vsako nedeljo. Ko je sedanji gospod nadučitelj pričel orgijati, pustil je .zavoljo lepšega" še nekaj časa Mino na kor, a ko je uvidel, da se Mina razume na petje, kakor zajec na boben, jo je odslovil. Od tedaj naprej pa ne pozna župnikova gonja proti našemu g. nadučitelju nikakih mej. Hudo je bilo gospodu Miklavžu, ker ni poslušal .rajskih" glasov svoje kuharice. Ljudje si še pečejo, da se vendar Miklavž in Mina prerada imata. In kaj mislita? Naš g. Miklavž so v svoji brihtni glavi .stuhtali", da bi bilo prav, da bi g. nadučitelja premestili. In res, g. Miklavž je skrpal prav neumno, lažnjivo in hudobno ovadbo na okrajni šolski svet, seveda s prošnjo, da bi se gosp. nadučitelja premestilo. Gospod Miklavž si je mislil: .Namen posvečuje sredstva". Ker je pa g. Miklavž denunciral že tudi prejšnjega g. nadučitelja, in ker okrajni šolski svet ni našel povoda, da bi vsled njegove lažnjive ovadbe postopal proti sedanjemu g. nadučitelju, je prejel Miklavž zasluženi .nos". Pa Miklavževa .ljubezen" do bližnjega ne pozna mej. Predložil je tudi občinskemu odboru premskemu ovadbo proti g. nadučitelju. Gospodje odborniki pa ovadbe niso hoteli podpisati, in g. Miklavž je ostal na .suhem". Ne verujemo pa, da bi ga to spametovalo. Saj taki gospodje mislijo, da so nedotakljivi. Vprašamo pa slavne šolske oblasti, ali bodo iste dopuščale, da se na tak način skuša spraviti ob dobro ime in ugled naše zavedno učiteljstvo?! Če iste oblasti ne morejo (?) ničesar storiti, oglasilo se bo ljudstvo in osvetlilo nakane izvestnih duhovnikov. Koliko časa bo še to trajalo?! Seveda gg. nunci so pravi mojstri denunciranju. Ker je naš g. nadučitelj uvidel, da gosp. Miklavž ne da miru, odpovedal se je orgijanju. In glejte, takoj prvo nedeljo potem oglasila se je Mina zopet s svojim .lepim" glasom na koru. Ljudstvo je godrnjalo, nekateri so celo cerkev zapuščali, da bi jim ne bilo treba poslušati .prelepega" petja. Gospod nadučitelj bode vsled soglasne prošnje ljudstva morebiti zopet prevzel orgijanje
srečaš primeroma prav mnogo kmetskih, ljudij. Naravno je, da pri tolikih obiskovalcih čuješ najrazličnejše govorice; a opazi se, da se madjarščina nekako osten-tativno vsiljuje, ker Madjarke prav glasno govore v svojem jeziku.
Za zabavo je tudi dobro preskrbljeno. Zdraviliška godba igra ob jednajstih v parku, a zvečer pred zdraviliško kavarno, odnosno restavracijo. Poleg tega imajo Toplicam tudi izvrsten tamburaški zbor, ki se je produciral celo na razstavi v Parizu. Ta zbor zna tudi premnogo slovenskih komadov in igra kar neumorno, tako da ga vabijo k vsaki zabavi. Vesele družbe se torej v Toplicah ne manjka, zlasti med hrvaškimi duhovniki ne. In če pripomnim, da je oskrbnik zdravilišča in gospoščine, preprijazni g. Kukovič, štajerski Slovenec, potem sem menda povedal vse glavne stvari o varaždinskih Toplicah. Škoda velika pa je, da imajo tako slabo železniško zvezo. Govori se sicer, da se bo ta kmalu izgotovila iz Novega marofa (jugozahodno od Toplic) ob Bednji navzdol proti Koprivnici, ali bogve, kdaj se bo to poljnbilo madjarski vladi. M. L.
in Mina poj de gotovo zopet v penzijon. Vam g. Miklavž naj pa Minka doma katero zapoje. Sa) je ona gospodar, Vi ste le po imena. Ona je sprejela sedanjega mežnarja v službo, če ste prav, g. Miklavž, imeli dražega zbranega — Na Prema so bile pred nedavnim občinske volitve, kjer imate g. Miklavž največ privržencev dolžnikov. Slišati je bilo, da bo te dali vse dolžnike .notarju Čez", kdor ne bo z Vami volil. Dosegli ste zmago, čeprav niso bili Vaši privrženci soglasno izvoljeni, s pomočjo pijače in že navedenega strašila. Bil je izvoljen že tudi nov župan, Vaš pristaš, a glej, nekateri so videli, da se volitev ni vršila pravilno, če prav jo je sam Miklavž vodil, in so se pritožili. Sedaj bo treba najbrž nove volitve in takrat, g. Miklavž, se Vam zna kaj neljubega pripetiti. Pripomniti je, da ima v naši fari vsaka vas svoje samostojno županstvo, in da ima župnik največ dolžnikov na Premu. Gospod Miklavž! 16 let ste že tukaj. Ali Vas ne mika iti drugam? Poglejte mi, trpimo že toliko časa, in bi prav radi zložili za maše, če se umaknete, da Vas več nazaj ne bo, kar ste tudi že sami rekli, da kadar se zvonik dovrši, da gotovo pojdete čas je prišel, toraj pojdita z Mino in nabiraj ta si še drugod lavorik. Našega spoštovanega g. nadučitelja pa pustita v miru in ne črtita ga zato, ker ima več privržencev kot vidva. Usmilita se nas in poberita šila in kopita! Tu sta napravila že dosti zdražb, mi pa hočemo imeti mir, in če Vama ni zadosti, da sta bogata in lepo vzajemna, bomo poiskali potov, da se Vaju iznebimo. Mi .babje* komande iz župnišča ne bomo trpeli. Še nekaj: V nedeljo 2. septembra je bil na Premu shod ali žegnanje. Gospod Miklavž se je trudil, da bi ne bilo plesa, a ljudstvo je plesalo vkljub prepovedi g. župnika, ker je gospod župan dal dovoljenje. Oh, ta pregrešni svet, kako je hudoben, ker Vas, g. Miklavž, neče vbogati! Kako bi bilo lepo, da ste tudi Vi, g Miklavž, počastili ples! — Gotovo bi Vam bili godci kako posebno zagodli. Vse Vaše .izvrstne" pridige, gospod Miklavž, ne zaležejo nič, tisto še pomnimo, ko ste oznanjevali, da Vam je „repa" popa-sena. Ljudstvo ni več tako neumno, ko mislite. Sv. Duh gospoda Šusteršiča naj Vas razsvetli in sv. Katarina naj Vam da pravo pamet. S tem za danes končamo, pa se o priliki še oglasimo. Torej na svidenje Dfa-rovž !"
Z Viča, 10. septembra. Slavno uredništvo ! Zaradi resnice sem prisiljen popraviti trditev v dopisu z Gline od predzadnje srede, ki se nanaša na razpor v našem gasilnem društvu. Tam se pravi, da je obžalovati postopanje moje kot podnačelnika in pa ostalih 17 členov društva, češ, da smo ruvali proti veselici in slavnosti, ter da se tudi slavnosti nismo udeležili. To je neresnično. Resnica je: V juliju smo sklenili, da napravimo slavnost in veselico, in to v gostila! g Robežnika na Viču; razdelile so se že vloge in ostalo delo. Mej tem pa gjsp. načelnik na svojo roko določi slavnost in veselico pri g. Travnu. To je dalo povod, da se veselice nismo udele žili. Slavnost dne 2. t. m. se je kljubu našim protestom vršila: nas 17 členov — od 22 — se je slavnosti primerno udeležilo, veselice se pa nismo udeležiti mogli, ker smo z g. Travnom iz političnih ozirov v navskrižju.
Fran Malic, t. č. podnačelnik.
Slomšekova slavnost v Ljutomeru.
Raz ven na Ponikvi Slov. Staja r še ni imel tako krasne slavnosti, kakor je bila dne 8. t. m. Slomšekova slavnost v Ljutomeru. Od vseh strani vrelo je ljudstvo v Ljutomer; bilo jih je na šest tisoč. Navdušenost nepopisna. Proti 1. mi popoldne pripeljali so se celjski Sokoli iz Ormoža na sedmih vozovih, za njimi bilo je kakih 10 voz požarnih brambovcev, in ljudstvo je kar drlo za tem velikim sprevodom. V posameznih vaseh pozdravljali so slovenski fantje došle goste s topiči. Na Komenšeku čakali so čežanjevski brambovci in pa v narodnih nošah oblečeni murski Poljanci na čilih konjih pod vodstvom g. Rajh-a ml.
Pozdravil je došle goste najprvo gosp. župan Dajčer in v imenu murskih Poljan-cev g. Jože Rajh ml. Pri Nemca uvrstili so se Sokoli in brambovci, na čela jezdili so Poljanci, za njimi svirala je svetinjaka godba, za temi so korakali Sokoli, za njimi
je svirala Sentanđraška godba, kateri ja sledila cela vrsta požarnih bramb in vefce-rancev.
Pri farni cerkvi v Ljutomeru bilo je že na tisoče ljudstva zbranega. Brambovci in veržajski strelci delali so fipalir. G. Jože Rajh st. pozdravil je kot načelnik .Zveze slov. požarnih bramb" na konju .Celjskega Sokola* in druge. Belo oblečene gospice okinčale so sokolsko zastavo s krasnimi venci in slov. trakovi ter pripele Sokolom šopke. Na to se je pomikal ves sprevod po trgu, kjer so vihrale raz strehe slovenske in cesarske zastave. Dame obsipale so raz okna došle goste s cvetlicami. Razven .Celjskega Sokola" in jezdecih murskih Po-ljancev bilo je 18 požarnih bramb in ver-žejsko strelno društvo v krasnih uniformah in s svojimi puškami.
Številke govorijo in povejo vse. Nekaj mlečnozobih hajlovcev zbralo se je pri Šramlu, toda kakor hitro so slišali gromoviti odgovor na njihovo hajlajnje ter videli nad tisoč samo urrformiranih slovenskih korenjakov, poskrili so se kakor plahi kunci po svojih luknjah.
Pri gosp. Vavpotiču je bil skupni obed. V prvem trenutku bilo je vse mirno, kajti došli gostje bili šo utrujeni od dolgega pota. Pa okraJDi glavar Supantschitsch je poskrbel za to, da se ni polegla navdušenost, marveč postoterila. Pri vhodu v trg dal je namreč dostaviti .Celjskemu Sokolu" odiok, s katerim je bilo temu prepovedano razviti v trgu zastavo. Kakor vsikdar, po koril se je „Sokol" tudi tukaj oblasti, zvil zastavo ter jo položil zastavonoši na ramo.
Kakor gad gledalo je slovensko ljudstvo srpo v tem trenutku, češ, na svoji lastni zemlji moramo skriti svojo zastavo. Le stroga disciplina posameznih društev poskrbela je za to, da se ni ničesar hujšega zgodilo.
Med korakanjem zdrčala sta raz za stavo dva trakova in pa venec s troboj-nico, katerega so pripele ljutomerske Slovenke, visel je raz zavito zastavo. To je glavarja in, kakor čujemo, še bolj komisarja Zofka tako raztogotilo, da sta poslala 27 orožnikov k g. Vavpotiču v gostilno po sokolsko zastavo. Ker je bilo na vitu in po sobah polno ljudstva, da se niti ganiti ni bilo mogoče, spravil je .Celjski Sokol* k največji sreči že prej svojo zastavo v stran?ki za to najeti sobi. Ko je načelnik orožnikov starosti g. drju Dečkotu naznanil glavarjevo zahtevo, da hoče imeti zastavo, bil je starosta toliko previden, ter je o vsi stvari molčal, ker bi se bila sicer lahko zgodila nepopisna nesreča. G. dr. Rosina šel je najprvo posredovat k glavarju, a ko se ta v svoji razdraženosti ni dal dopovedati, da je zahteva neopravičena, da zastava ni bila razvita, in da je s to njegovo zahtevo zvezana velika odgovornost, uredil je starosta g. dr. Dečko stvar, tako da so zvito in zavito, v t ri vat ni sobi shranjeno zastavo odnesli orožniki sami kakor rečeno, 27 na številu. Ko so to Sokoli, strelci in brambovci zvedeli, vriščalo je tako, da je bilo človeka strah. Bati se je bilo cele revolucije. Podstarosta g dr. Karlovšek je spregovoril ter razburjene duhove pomiril, češ, .košček svile so nam vzeM, potem, ko so malodane toliko orožnikov poslali, kolikor je Sokolov, niso pa nam vzeli zaradi tega slovensko čutečega srca, ne naše zavednosti, nasprotno nas le s tem navdušili in pripomogli, da bode slavnost obrodila še večji sad."
Po obedu vršil se je sprevod v istem redu, kakor prej na slavnostni prostor, kjer pa je bilo že toliko ljudstva zbranega, da se je komaj preril. Moški, kakor mešani zbori peli so krasno. Gosp. Korošec imel je slavnostni govor, katerega je na tisoče in tisoče ljudstva pazljivo poslušalo.
Ljudstvo je bilo tako navdušeno, da se je od gromovitega .Živio'-klica kar zemlja tresla. Brambovci napravili so špalir, in tri godbe stopile so v bližino, kjer bo telovadil .Celjski Sokol*. Vsa velikanska množica zbrala se je za brambovci ter težko pričakovala nastopa telovadcev. Vladala je nekaka tišina, in videlo ee je, kako zelo se zanima ljudstvo za .Sokola", kateri se je v tem kraja prvič pokazal. Pred začetkom telovadbe nastopil je podstarosta g. dr. Karlovšek, povzdignil svojo čašo ter napil v imenu .Sokola" zbranemu slovenskemu ljudstva in razložil pomen sokolskih društev.
Na to vršila se je telovadba, pri kateri je zopet rešil .Celjski Sokol* svojo čast Priznavanja ni bilo konca. Po telovadbi izvršile so se Se posamezne točke programa omenimo samo v kratkem, da se došli gostje niso mogli načuditi tolikemu številu Čast »tih domaČih pevk in pevcev, kateri so res krasno peli.
Na celem velikanskem slavnostnem prostoru nastopali so pevci in govorniki. Tu jih je bilo par sto in par .Sokolov" govornikov med njim1', tam zopet par sto. Po pet govornikov je na različnih krajih najedenkrat govorilo. Govorili so .Sokoli*: dr. Dečko, Rebek, Smrtnik, dr. Karlovšek, potem posa mezni načelniki brambovcev in navdušeni, zavedni kmetski fantje.
Prisrčno pozdravil je .Sokole" načelnik vržejskih strelcev, g. Josip Oster, župan v Veržejih. Med drugim razložil je tudi, da je bilo to strelsko društvo ustanovljeno leta 1686. kot nekaka straža proti turškemu na valu, da se je vdeležilo to društvo več bitk, dobilo privilegij, da sme nositi puške, da je bila prej vas Veržeji zaradi zaslug tega društva po vzdignjena v trg, da je dobilo društvo leta 1741. zastavo, katero so strelci tudi k slavnosti prinesli in jo razvili. Za* stava, katera je bila že večkrat v bitkah je namreč že tako raztrgana, da mora bit vedno zvita in zavita, ker bi jo sicer mali vetrič lahko raznesel na vse kraje.
Zvečer nastopil je zopet g. Korošec ter povedal ljudstvu, da je ravno ta dan 10 let, odkar je .Celjski Sokol" ustanovljen, in da naj obhajamo ob jednem tukaj deset letnico, ko je višja oblast slavnost v Celju zabranila.
Ljudstvo je bilo kakor elektrizovano. Na to govoril je še starosta, g. dr. Dečko.
Pri vsej slavnosti ni bilo najmanjšega nemira. Pozno v noči začelo je ljudstvo veselo in navdušeno zapuščat', slavnosti?' prostor.
Polovica „Celjskih Sokolov" odpotovala je že v soboto večer domov; dioga polovica pa je ostala. — Vrli gosp. Sršen pripravil jim je elegantno prenočišče v svoji novi hiši.
V nedeljo jutro raznesla se je bliskoma vest, da je glavarstvo zaplenjeno zastavo poslalo g. dr. Rozini. Sokoli kakor sploh vsi bili so z nova navdušeni, in bilo je kot da se stvaija na novo slavnost. Povsod so veselo pozdravljali Sokole in jih vabili. Žalibože ni bilo mogoče odzvati se vsem prijaznim vabilom, ker je že prej povabila del Sokolov cenjena gospa dr. 1 zinova, diugi del pa ste povabile cenjere gospe dr. Miheličeva in Sršenova na do-poldnico.
Velika prijaznost teh vrlih narodnja kinj, pristna staroslovanska gostoljubnost njihova so Sokole uprav očarale. Tako ume sprejeti le Slovenec Slovenca, brat brata Ob rajni kapljici zlatega Ljutomeržan ogrela so se srca, napitnica sledila je n»-pitnici. Gostom nazdravila sta gg. dr. Rozina in dr. Mihelič, a častitim gospem podstarosta dr. Karlovšek in gosp. Smrtnik je napil narodno zavednim gospicam ljutomerskim.
Le prehitro je potekel čas! Treba je bilo odriniti na Cven, kjer so si hoteli Sakoi i ogledati konjsko dirko.
Na potu na Cven, na Cvenu kakor tudi na potu nazaj pozdravljalo je vidno ljudstvo Sokole, zahvaljevalo se za pohod ter povdarjalo, da take slavnosti ni še doživelo in se še nikoli in tako navdušilo za slovensko stvar.
Po povratku iz Cvena zbrala se je velika množica ljutomerskih narodnjakov okoli Sokolov v gostilni pri gosp. Se šenu. Navdušenosti ni bilo ne konca ne kraj? Še nekaj prav presrčnih besed g. dr. Rezine gostom v slovo, tu bratski objem, tam prijateljski stisk roke in zdrčali so vozovi proti Ormožu.
Težko je bilo slovo od vrlih Ljuto-meržanov. Gotovo pa so se porajale v vsa-cem misli, da če tudi nas ločijo gore, srca naša nas spajajo. Na prijetni vožnji v krasni mesečni noči, imeli so veseli in navdušeni Sokoli priliko premišljevati o impozantni slavnosti, o presrčnem sprejemu, o velik1 gostoljubnosti ljutomerskih narodnjakov, želeči, da kmalu napoči zlata doba, ko zopet pridejo i korakajo z razvito zastav0 po slovenskem Ljutomeru!! In glas za g1*' som se je čul: .Tako krasnega izleta k° je bil v Ljutomer, .Celjski Sokol* še m doživel!*
Dnevne vesti
V Ljubljani, 13 septembra
_ S katoliškega shoda.   Včeraj je
bilo zadnje zborovanje. Shod se je zaključil z nekakim komersom v .Katoliškem domu".
Udeiežniki so se večinoma že razšli, tudi tisti, kateri so prišli bolj radi češpljevega semnja kakor radi katoliškega shoda v Ljubljano. Kdor je poslušal pogovore kmetskih ljudij, se je h:tro uveril, da so se na zborovanjih silno dolgočasili. In temu se ni čuditi, saj niso razumeli, kaj se govori. Še duhovniki niso dosti poslušali. Sedeli so raje na stopnicah in kadili. Na galeriji so videli naši zaupniki duhovnike, ki so oskrbovali klako. Vsak je imel nekaj kmetov krog sebe, in kadar je govornik kako krepko povedal, so ti duhovniki vzdignili roke in dali znamenje, naj se vpije Živio! Veliko več kakor za predavanja zanimali so se duhovniki za pijačo. V pritličju jAlojzevišča" je bila etablirana cela gostilna, in tam se je tako popivalo, da je marsikateri gospod, prišedši iz .Alojze-višča", meril ceste na vse strani. Nadzorstvo pri vhodu pa je bilo jako strogo. Klerikalci so se pač močno bali, da bi se kak neklerikalec vtihotapil na zborovališče. Včeraj so necega gospoda, ki je prišel z izposojeno vstopnico na zborovanje, spoznali in ga s surovostjo, ki je premore samo pijan Človek, psovali in napadali. Vzlic temu je prišlo več liberalcev na zborovanja, in dasi ni mogel nihče zabeleže vati, bomo vendar v položaju, „Sloven-čeva" poročila o kat. shodu s prav zanimivimi podrobnostmi popolniti.
— Spomini na ponesrečeno bakljado. Včeraj se v Ljubljani ni govorilo o ničemer dragem, kakor o klavrnem koncu klerikalne bakljade. Lahko se reče: včeraj se je Ljub Ijana ves dan smejala blamiranim klerikalcem, a ta občna veselost je dospela na vrhunec, ko so ljudje čitali zmedeno „Slo-venčevo" poročilo. Prav to poročilo kaže, kako grozno se klerikalci jeze, in kako jih je sram, da so bili tako osmešeni, in se jim je tako pokazalo, da jih Ljubljana ne mara. Kaj več demonstrantje tudi niso hoteli doseči.   Zato pa tudi „ Slovencevoa onemoglo zabavljanje nikomur ne more pokvariti veselja in kamorkoli zaide človek, povsod  čuje   pripovedovati  samo remini-scence na to bakljado. In v resnici, že dolgo je ni bilo v Ljubljani priredbe, ki bi tako izzivala sarkazem, kakor ta bakljada, pri kateri so vdeležniki hodili tako, kakor bi kurenta nosili. Obilo veselosti je vzbudilo, da je jeden zastavonoscev žulil pipo, in so celo nekateri gasilci imeli usta nabito polna tobaka, dočim so drugi med sprevodom pu-šili kakor v krčmi. Ko so gasilci zavili čez Hradeckega most, je nekdo zaklical: .Ali Vas je kaj sram?0 Gasilci so molčali, samo jeden je srdito zaklical:   .Pa še kako!" Kakšne može so klerikalci pripeljali na shod, kaže okolnost, da je oddelek bakljenoscev pred škofijo vpil .Živio Tavčar".  Ti katoliški možje, pripeljani z visocih hribov, seveda niso vedeli, kdo je dr. Tavčar. Ko so čuli klicanje .Živio Tavčar", so vprašali, kdo da je to. Neki porednež jim je rekel, to je skofiz Amerike, in na to so začeli na vse grlo vpiti .Živio Tavčar«, dokler jih niso drugi klerikalci poučili, da jih imajo ljudje za norca. Časih je porednost tudi segla čez dovoljene meje. Tako so nekaterniki imeli konci palic privezane igle in so v boge ribniške kmetice zbadali. Cul se je vsklik: ^Hudiča, kaj ni nič policajev v Ljubljani; jaz sem že ves opikan".  In mož se je z bolestnim izrazom gladil po tisti strani telesa, ki še pri mašniku ni posvečen. Tudi aeki duhovnik se je pred gostilno .pri kolovratu" seznanil z iglam', ko je klical »Pereat Tavčar". Siromak je tako poskakoval, kakor da mu je kuharica za petami, ^eki drugi duhovnik je nagovarjal necega fantiča, naj vpije: .Dol s Tavčarjem!" Obljubil mu je dobro plačilo in fantič je tudi kričal. Ko pa je dobil denar, je duhovnemu gospodu osle pokazal in kričeč .Živio Tavčar !* zbežal. Večina duhovnikov jo je hitro odkurila izpred škofije, kmetje pa so bili tako poparjeni, da so v raznih gostilnah lavno pripovedovali, kako jim je žal, da so prišli v Ljubljano. Zabavlja U so na dohov-nike, češ, da so jih zapeljal', ker so jim obetali, da bodo sijajno sprejeti, a so bili samo zasmehovani in izžvižgani.
— Rudeč balonček nosil — učitelj 1 Piše se nam: II. katoliški shod priredil je
v torek zvečer bakljado po mestu. •. Gledal sem rodeče, zelene, rumene, pisane balončke — .in zatrepetalo mi je srce". A še več! Poleg poštenih kmetice v je tudi mnogo ljubljanskih barab in capinov nosilo
te balončke---a glejte, glejte---
rudeč balonček nosil je tudi 8 finimi, belimi svojimi rokami naš mladi, leskovski učitelj — France Petrič, ki je jedva letos prikobacal iz učiteljišča ... To vam je p; z no gledal na svečko, da ne bi ugasnila, in nebeško se oziral po ljudeh, češ, glejte me. In nosil je učitelj balonček in mirno capljal za sprevodom. Pa pravite, da pri klerikalcih ni nič inteligence. Učitelj je vendar .inteligenca". . . Klerikalci hočejo učitelja postaviti na zlat stolček — a v roke mu dajo tudi rudeč balonček, da opravlja zajedno službo namesto ljubljanskih pobalinov . . .
— Ljudstvo in škofovi ukazi. Kdo bi bil ob prvem katoliškem shodu mislil, da pride čas, ko bo ljudstvo kar naravnost preziralo škofove ukaze in se jim brez strahu uprlo! A letos se to vidi v premnogih krajih naše dežele. Škof je ukazal, da na žegnanju ne sme biti ne godbe, ne plesa. A kako malo respektira ljudstvo ta ukaz ! Lahko rečemo, da bi se mu v celi deželi ne bil nihče pokoril, da ni duhov ščina rabila nasilnih sredstev. Samo s terorizmom, samo z grožnjo, da ne bo 5 let maše, kjer bodo plesali, je škof ponekod dosegel svoj namen. A koliko je krajev, kjer tudi s tem kaznivim sredstvom ni ničesar opravil ! Celo spoštovani vrhniški dekan ni mogel preprečiti plesa na Verdu. Maše ni bilo, a plesali in veselili so se ljudje vender. V Gorenjab, ki spadajo pod hrenoviško faro. so tudi dobili sporočilo, da ne bo nič maše, če bodo imeli godbo in ples.   Vaščani so dali  odgovor: „Ce
vi ne boste maševali, pa mi ne bomo bere dali". In res so plesali in prav nič niso žalovali, da ni bilo maše. V Dolenji vasi pri Cerknici je poslal dekan svojega človeka k nekemu narodnemu gostilničarju, da ne sme plesa prirediti. Gostilničar, ki je jako ugleden in odločen mož, je odgovoril, da že sam ve, kaj mu je storiti in kaj ne, in da plesa ne priredi, zato ker sam ne mara godbe, ne ker dekan želi, da bi ga ne priredil. Ta gostilničar tudi ni priredil plesa, pač pa so plesali v katoliškem društvu, kar se je dalo. Torej klerikalci sami ne spoštujejo škofovih ukazov. Celo pri zapriseženih klerikalcih je škofova avtoriteta tako majhna, da se še za ukaze pastirskih listov ne menijo. To daje misliti in svetovali bi škofu prav resno, da o tem pojavu temeljito premišljuje, dokler ni — prepozno.
— Odlikovanje. Portir ljubljanske glavne tobačne tovarne, g. Fran Fruhs, je povodom svojega umirovljenja dobil srebrni zaslužni križec.
— „Slovensko umetniško društvo" je določilo za otvoritev razstave v soboto, 15. t. m tale vspored: Dopoludne ob 10. uri v .Narodnem domu" v spodnjih prostorih (na levi) II. občni zbor, — ob 12. uu popoludne v .Mestnem domu" slovesna otvoritev razstave, — zvečer ob 8. uri v zgorenji dvorani .Narodnega doma" slavnostna akademija s plesom.
— Slovensko akademično ferialno društvo „Sava" priredi v soboto, 15. septembra na predvečer velike Prešernove slavnosti v Kranju, kranjskemu mestu zabavni večer v prostorih gospoda Peter Maverja. Na vsporedu so zbori, solopetje, četverospevi, šaljivi brzojav in tragedija .Karakala". Začetek točno ob 8Va- uri zvečer. Prostovoljne doneske v korist Prešernovemu spomeniku sprejema odbor. Odbor prosi svoje člene in slovenske akademike, da se slavnosti in predvečera v polnem številu vdeleže. Iz Ljubljane se odpeljejo društveniki ob 4. uri popoludne. Opozarjamo pa svoje člane in akademike, da se odpelje ob 7. uri 9 minut zvečer tudi jeden vlak, ki dospe ob 7. uri 57 minut v Kranj, za one tedaj, ki se ob 4 uri ne morejo odpeljati, je to najugodnejša zveza.
— Iz Kozjega na Štajerskem se nam poroča: Ko smo čitali vest od sv. Vida nad Cerknico, nanašajočo se na ondotnega župnika Lovšina, spomnili smo se tudi mi na enak slučaj tukaj pri nas. Ko se je namreč praznovala o veliki maši promocija, pridigo val je nekdanji tukajšni — sicer obče-čislani kaplan gospod Muršec od sv. Bol-fevka v Slov. goricah ter med drugim rekel: „Mi duhovniki smo celo več, kakor Marija, ker mi imamo pravico grehe od-
puščati, kar pa Marija ni mogla!" — Ne objavimo to radi tega slučaja posebno, ker je bil gospod Muršec kot odločen narodnjak v tukajšnih slovenskih krogih zelo priljubljen, storimo pa to radi tega, da vidite, da tudi naši duhovniki visoko letajo.
— Iz Višnje gore se nam piše 12. t. m. PreteSeno nedeljo popoldne je c. kr. okrajni živinozdravnik gosp. Janko Rajar predaval v tukajšnjem šolskem poslopju. Zbralo se je od blizu in daleč več županov, občinskih svetovalcev, odbornikov in drugih poslušalcev, da je bila soba prenapolnjena. Z vidno paznostjo sledilo je občinstvo poučnemu predavanju gospoda poročevalca. Razpravljal je: 1. Kako se prikaže steklina pri pseh in drugih živalih. — Postavne določbe pri pasji steklini. 2. Živinska kupčija, nje težave in kako jim v okom priti. — Po postavi zavarovane bolezni ali .patentni tadli" pri živini, kateri barantijo razdero. 3. Ikre pri prešičih in kako se iste lahko spoznajo že pri živih prešičih. H koncu svojega predavanja je še omenil in prav poljudno navedel nekaj izgledov, da je „boljša kratka sprava kot dolga pravda" in da je pri enacih kupčijah vselej bolje, z lepo poravnati se, kakor pa začeti pravdo. Gospod živinozdravnik Rajar je lahko bral na obrazih poslušalcev, kako radi so ga poslušali, in da je padlo seme njegove besede na dobro rodovitno zemljo V imenu navzočih se mu je prijazno zahvalil gospod nadučitelj Skerbinec ter ga prosil, naj bi jih zopet prav kmalu počastil s svojim obiskom in zanimivim pre davanjem.
— Gimnazija v Kranju. Ministrstvo je dovolilo, da se v prihodnjem šolskem letu otvorijo paralelke pri vseh prvih petih razredih kranjske gimnazije.
— Mestna godba. Pripravljalni odbor za ustanovitev mestne godbe je dobil dovoljenje, da sme imeti v starem licealnem poslopju vaje, dokler se dotični prostori ne bodo rabili, oziroma dokler se poslopje ne podere.
— Hišica užitninskega zakupa. Mestna občina ljubljanska zgradila bo na voglu Marije Terezije ceste in Blehveisove ceste lično administracijsko poslopje za mestni užitninski zakup. Gradnja hitro napreduje in se bode poslopje lahko letos izročilo svojemu namenu.
— Z vlaka padel je pri Kresnicah danes zjutraj črevljar J. Savinc iz Loga. Malo vinjen je bil zaspal na vlaku. Ko se je zbudil, je Šel ven in misleč, da je doma, stopil iz kupeja in padel na tir. Zgodilo se mu ni ničesar. S sekundarnim vlakom se je pripeljal v Ljubljano.
— Zob izbil je tesar Fr. L. Gabrijeli Joškovki v Rožnih ulicah št. 35, katera se je z njegovo materjo prepirala. Sin se je potegnil za svojo mater in je Joškovko pretepel.
— Tatvina. Natakarju Karolu Frischu v hotelu .Stadt Wien" je bila ukradena iz spalne sobe sivorujava suknja, vredna 40 kron in siv suknjič, vreden 28 K. Sum'jiv je neki bivši natakar v tem hotelu, kateri je iz Ljubljane pobegnil.
— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne obč'ue ljubljanske od 2. do 8. septembra kaže, da je bilo novorojencev 17 (= 25.24 %0), umrlih 15 (=22-27 %0), mej njimi jih je umrlo za tifuzom 1, za jetiko 3, za vnetjem sopilnih organov 2, za različnimi boleznimi 9. Mej njimi je bilo tujcev 5 (=33 3%), iz zavodov 6 (=66 7%). Za infekcioznimi boleznimi so obolele, in sicer za Škarlatico 3 osebe.
— Opozarjamo na inserat špecerijske trgovine H. Fajdiga na Dolenjski cesti. V tej se prodajajo jajca in maslo ceneje kakor na trgu.
* Umor gimnazijsta VVinterja. V Konicah se je vršila obravnava proti Židu, kramarju Israelskemu, ki je bil obdolžen, da je pomagal umoriti 181etnega gimnazijsta Winterja, čegar truplo in deli telesa so bih najdeni na raznih krajih. Nekdo je trdil, da je videl kramarja nesti neko vrečo, v kateri je bila — tako je trdil — glavi podobna stvar. Ker je bilo truplo brez krvi, so antisemitje naglo razbobnali, da se je zgodil nov rituvalen umor. Toda Israelski je bil docela oproščen.
* Stekel pes mod plesalci. V ogrski vasi Mali Halmaš je priredilo romunsko občinstvo zabavo s plesom. Ko so se plesalci pripravljali na četvorko, je planil v
sobo stekel pes ter začel grizti okoli sebe. Pes je ugriznil petero osob, katere so pre* peljali v Pasteurjev zavod.
* Možu odsekala glavo. Mitroviški .Branik" poroča: V Subotištu je živel Simo Hadžič, kovač, s svojo ženo Smiljano v slogi in ljubezni kakih 23 let, in tekom tega časa se mu je rodila hči Mileva. Pozneje je nastalo med zakoncema večkrat nesporazumljenje, prepir in tepež. Kovač je dolžil ženo, da mu je nezvesta. Dne 3. julija sta se zopet sprla, ker Smiljane ni bilo dolgo domov. Okoli 5. pop. je šel kovač v gostilno ter se vrnil ob 2 ponoči pijan. Smiljana mu je celo priredila posteljo. Zjutraj pa sta se začela prepirati iznova. Kovač je dejal celo, da jo ustreli, in začel je nabijati puško rekoč ženi, ki je delala peko, naj dene kruh hitro v peč, ker potem mora s sveta. Smiljana je pobegnila k sosedu Jeremiču, proseč ga, naj pomiri njenega moža. Jeremič je šel z ženo h kovaču, a besni Hadžič je zapodil oba Med tem je poskrila Smiljana puško, vse nože in sekire ter pobegnila. Ali Simon Hadžič je našel puško ter zaklical zanjo: .Boga ti, kad se vratiš, biti češ gotova!" Črez eno uro se je Smiljana vrnila in našla moža spečega v postelji. Šla je v kuhinjo po se kiro ter mu odsekala glavo. Zato je dobila 5 let teške ječe.
* Blaznik v muzeju. Iz Florence po ročajo: V egipčanskem muzeju je neki nadzornik nakrat zblaznel, ranil ravnatelja Scifonija smrtno in razbil ali poškodoval več dragocenih, jako redkih stvarij, med temi neko grško vazo, ki je vredna baje % milijona lir.
Telefonska in brzojavna porodila.
Dunaj 13. septembra Iz J asi a se poroča, da je cesar na pozdrav deželnega maršala grofa Stanislava Badenija, ki se mu je poklonil na čelu poljskih poslancev, odgovoril, da je prepričan o neomahljivi zvestobi galiških poslancev, ki so o vsakem času skrbeli za blagor države in varovali državne koristi. Cesar jim je izrekel za to svojo zahvalo in je obljubil varovati koristi Gališke.
Gradec 13. septembra. Socialni demokratje so sklicali na dan 15. t. m. deželno konferenco.
Praga 13. septembra. Volitve na Češkem so že razpisane. Peta kurija bo volila 3. januvarja, kmetske občine 8, mesta 10., trgovske zbornice 12., ve-leposestvo 15. januvarja.
Line 13. septembra. Ebenhoch je izdal novo parolo za volilni boj. Pravi, da morajo državnozborske volitve postati križarska vojna proti ogrskemu ministrskemu predsedniku Szellu, ki podira cislitvanska ministrstva, se vtika v cislitvanske zadeve in napeljava vodo na mlin nemških liberalcev. To pojasnjuje marsikaj, kar se je že zgodilo in kar se še zgodi.
Sofija 13. septembra. Stranka Kara velo va je sklicala shod, na katerem je jeden njenih voditeljev Takiev izjavil, da je ta stranka odstranila Battemberga in da odstrani tudi Ko-buržana, če se ne podvrže ljudski volji. /
Berolin 13. septembra. Listi beležijo značilno izjavo finančnega ministra. Ta je označil politiko Nemčije proti Poljakom, rekši: Nečemo, da bi Poznanj postal druga Praga.
Berolin 13. septembra. Nemška vlada je sklenila, da ne sprejme ruskega predloga, naj združena armada zapusti Pekin.
London 13. septembra. Princ Čing je došel v Pekin z vsemi pooblastili, da začne mirovna pogajanja
London 13. septembra, Trans-vaalska vlada razglaša uradno: Prezi-dent transvaalske republike Kriiger je dobil za šest mesecev dopusta v svrho, da potuje v Evropo in poskusi izposlovati intervencijo evropskih držav v prid Burov. Mesto njega je bil izvoljen začasnim prezidentom Schalk-Burgher.
London 13. septembra. Vse časopisje je jedino v tem, da je Kriiger pobegnil in pravi, da je to za Angleže ugodneje, kakor če bi ga bili ujeli Angleži. _
Pri Ertlnu Burd;rh-u, lekarju T Škofll Loki ae dobiva (321-62)
katero je sestavil zobozdravnik tir. Rado Frlan, katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoBCajoCa za eno leto, stane 9 kroni, po poŠti «•«►» kroni.
Meteorologično poročilo.
VUln» nad morjem KMIffl. 8r»dnjl «r»Oiii tlak 788-0 mm.
Ci
r2
12 13.
čas opazovanja
Stanje barometra t mm.
Đ. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
7421
743-4 7422
|; ! Vetrovi
Nebo
II
12 5 sr. szahod. oblačno
79 brezvetr. megla 191 i sr. jug  del. oblaC.
Srednja včerajšnja temperatura 13-3", nor-male: 1630.
"borza
dne 13. septembra 1900.
Skupni državni dolg v notah  .... 97*70
Skupni državni dolg v srebrn .... 9730
Avstrijska zlata renta....... 11H 65
Avstrijska kronska renta 4°/0   .... 97 90
Ogrska zlata renta 4°,0....... 11505
Ogrska kronska renta 4°/o..... 90 95
Av8tro-ogrske bančne delnice Kreditne delnica ... ...
London vista  ... ...
Nemški drž. bankovo rsa 100 mark
20 mark..........
20 frankov .........
-italijanski bankovci......
C* kr. cekini.....
1709 — 666 — 24212'/, 11825 2366 1930 9030 1141
Dva ali trije dijaki
iz   boljših hiš sprejmejo se v stanovanje in hrano. Strogo nadzorstvo. (1872—1) Več pove iz prijaznosti Felix Toman Resljeva cesta št. 26.
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, izurjen v železnini, želi vstopiti kot magaciner v kako tovarno ali temu primerno službo.
Ponudbe pod šifro ..Železninar" na
upravništvo „Slov. Naroda". (1870—l)
Stanovanje
z 2 svetlima sobama, to je jedno veliko in jedno predsobo, zadnja se lahko porabi tudi kot kuhinja, odda se s 1. novembrom t. I.
na Starem trg-u št. 6.
Več se izve v prodajalnici. (1871—1)
Spretna prodajalka
slovenskega in nemškega jezika zmožna, izurjena v vsem trgovskem poslu, sprejme l     se takoj pod ugodnimi pogoji pri 1864
Lebinger & Bergmann v Litiji.
Dva krepka dečka
dobrih starišev, katera imata veselje do učenja kovaške obrti, sprejme takoj po dogovoru (1845—2)
Fran Belic
kovač
v Ljubljani, Tržaška cesta štev. 23.
Več let staro, pristno
dolenjsko vino
(Marvvein) od stare trte se toči čez ulico Uter po 48 kr. (1869-1)
v Vodmatu, Bohoričeve ulice št. 5.
Hilalf odnosno učenec ali učenka se Jn#JLJl&JaL sprejme v vso oskrbo s posebno spalno sobo za 15 gld. na mesec. — Naslov v upravnifttvu „Slov. Naroda". (1876)
povodom našega odhoda a ijub-*   Ijane izrekamo vsem prijateljem
najsrčnejše (18B7)     o« pozdrave! Rodbina C. Žrccn^.
Mlad, izobražen
trgovski pomočnik
vešč slovenskega in nemškega jezika, izurjen v špecerijski in manufakturni stroki, želi službo spremeniti. (1863—1) Ponudbe na upravništvo „Slov. Nar.".
Cis. kr. avstrijski j& državni žiliznlci.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1900. leta.
Odhod ls LJublJa.rit, j-.ž. kol. Proga oes Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeate, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Isl, Solnograd, Zeli ob jezera, Lend - Ga-stein, Inomost; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 in. zjutraj osobni vlhk v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeate, L-abno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gaatein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 11 min. popoldne v Podnart-Kropo. Proga v Novoinesto in ▼ Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1. ari 5 m. popoludne, ob 6. ari 55 m. zvečer. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 5. ari 15 m. zjntraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Linca, Stevra, Isla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fran-zensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. Ob 11. uri Iti m. dopoladne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezera, Lend-Gaste:ua, Ljubna, Celovca, Pou-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Frau-zensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrha tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta-Krope. — Proga is Novega mesta in Ko5evja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjntraj. ob 2. ari 3« m. popoladne in ob 8. ari 48 m. zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. O., i. ari ii« m. zjntraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. ari 50 m. in ob 10 ari 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. ls Kamnika. Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob ti. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob ne deljah in praznikih. (1305)
Kdor
ima za prodati deželnih pridelkov
kakor: (1800—4)
fižol, krompir i. t. d.
naj se obrne zaupno na podpisanega, kateri prejema blago  i komisijon in posreduje prodajo vsakršnega blaga proti primerni odškodnini.
Alojzij Grebene
~§s v Trstu k§-
nlica psT«»*-m*«mmtf;c» Š4.309 32B9
pooblaščena javna tehtnica in trgovina s prašiči in domačimi pridelki.
Zahvala*
Za prisrčne dokaze ljubezni polnega  sočutja  povodom smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma brata in svaka, gospoda
Ivana Dejak-a
c. in kr. stotnika mornarice v p.
kakor tudi za mnogobrojno udeležbo nri pogrebu in za mnoge, krasne poklonjene vence, izrekamo posebno Nj. ekscelenci visokorodnemu gospodu c. in kr. podmaršalu pl. Hochsmannu, čest. oficirskemu zboru, gospodu županu Ivanu Hribarju in si. občinskemu zastopu dež. glavnega mesta, ter si. telovadnemu društvu „S o k o 1" najprisrčnejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 12. septembra 1900.
(1874)
Globoko žalujoči ostali.
**** —r^.-ri^*f?ffS!f!	Glavna zaloga za Kranjsko: MIHAEL KASTNER v Ljubljani. (B73_51)
okrjepljujuće pića. Nmnadkriljanm voda MM UJak.	
Opominjal ni kil© Bi vs# lepotice!
Velik del dam ne misli niti nato, da lepota hoče biti dobro ter skrbno gojena, ter uporablja najčešće kot toaleto najcenejše ter najslabše milo. Dajte se posvariti, kajti s takimi mili si pokvarite lepoto kože ter polti. Uporablajte za svojo toaleto Doerinjroio milo m novo! To popolnoma neskeleče ter tolšče bogato milo je dokazljivo najpristnejše milo za gojo polti, katero ne naredi le lepo temveč jo tudi ohrani. Za 30 kr. se kupi povsod. b (503—4>
V IJublJanl prodajala : Anton krlitper in Va*o JPetrlele. — Generalna zaloga:
A. violHrli «V to., Dunaj.
V službo sprejme se takoj
trgovski pomočnik
špecerijske stroke, kateri je zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, pri
Urban VVeber nasl. v Zalem logu pošta Železniki. (1862—1)
Novo!
Novo!
V Lattermannovem drevoredu.
Kinematograf Oeser
model 1«»«»«».
V elegantnem paviljonu. Lastna električna
razsvetljevalna vpeljava. Podobe v naravni velikosti.
Originalni posnetki
iz laritto svetovne razstave
kakor:
vožnja na Seni skozi razstavo, slavni vrteči se trotoar, življenje na razstavi
itd. itd. — Nadalje
podobe iz burske vojne.
Razen tega
interesantni in izredno komični prizori.
Predstave vmak dan, in Hieer ob nedeljah in praznikih ob 3., -1., 5., O.. 9. in H. uri zveeer,  ob delavnikih ob ■*..
€>. in 8. uri zveeer. Cene: I. prostor 30 kr., II. prestor «0 kr. Otroci in vojaki iz moštva plačajo polovico. Programi se dobe pri blagajni.
Velespoštovanjem
(1875—1) Jf \ «X. Oeser.
Zajamčeno sv*--m.;»
kurja jajca
ter (1846—2) pm*a'v«»9 pristno
maslo
dobi se vedno
v špecerijski trgovini
H. FAJDIGA
■m Dolenjski cesti.
Stalnim odjemalcem, kakor slaščičarjem itd. prav nizke cene.
krepak, poštenih starišev, kateri je vsaj 5. razred ljudske šole z dobrim uspehom dovršil, sprejme se takoj v špecerijsko trgovino. — Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". (1843—2»
Mlad trgovski pomočnik
(■iianufakturiMt), zmožen slovenskega, nemškega in hrvatskega jezika v govoru in pisavi in italijanskega v govoru, ter ima tudiv veselje d' potovanja, želi svojo dosedanjo »službo pre-■nenlti.
Ponudbe pod A.  H.  upravniStvu „Slov Naroda". (1856—2)
Dva dijaka
iz boljše hiše se sprejmeta na stanovanje in hrano v neki učiteljski rodbini.
Več se izve na Rimski cesti štev. 9
(visokopritlično stanovanje št  3). (1861—1)
svojo
Uljudno naznanjam, da sem premestila
Vinico s tobakom
v Kolodvorske ulice št. 24.
Zahvaljujoč vse svoje cenjene dosedanje naročnike, prosim, da me blagovole i nadalje podpirati tudi na mojem novem mestu.
S spoštovanjem
Ivana Pirnat
(1868)
vdovljena Kos.
cf-    M. #~ *« vaza. I^averei
odda Me takoj treznemu, spretnemu in samo-stojn imu kovaču z orodjem, ne da bi *«* kaka  najemnina   plurala, v izvrševanje
h ( vaške ;a obrta.
Pr .merno najemnino plačati bode še le potem, ko se bode konstatovalo, da je kovačnica dobro obiskana.
Ker prebivalstvo delavnega in razumnega kovača komaj pričakuje, je za gotovo pričakovati, da bode imel vedno mnogo dela. (1695—10'
Spretne, solid_zie
potovalne uradnike
(akvizlterj m J>
za vse zavarovalne stroke v**prejme proti vlaokl proviz*£l. sšasoma tudi m Mtalim p I aro tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice.
Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: ,,akviziter 'i5" upravništvu „Slot Naroda". (1531—13)
Lepo posestvo
je na prodaj v Besencl pod Ljubljano, obstoječe iz gospodarskih poslopij, 10 oralov rodovitnega polja, 9 oralov posebno dobrih travnikov in 98 oralov gozda, ki je v najlepši rasti. Posestvo je vse skupaj ena celota.
Plača se lahko takoj, ali pa le 1 3| druge - 3 se pa lahko več let obrestijo.
Vse drugo se izve pri lastniku Franc IJpali-u. posestniku v IDobriuiji št. €»3. pošta Spod. Hrušica pod Ljubljano. (1779-4
Pričetek: šole.
Na c. Kr. obrtnih strokovnih šolah v Ljubljani (strokovna Šola
za obdelovanje lesa z oddelki za mizarstvo, strugarstvo, rezbarstvo in podo-barstvo, ter strokovna šola za umetno vezenje, pletarstvo in člpkarstvo) se prične
šolsko leto
dno  13. septembra.
Na novo vstopajoči učenci in učenke se morajo v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov
dno 17. ali 18. septembra
zglasiti pri ravnateljstvu v Zatišheni dvorni. Stari trg štev. 36.
S seboj jim je prinesti izpustnico liudske šole in dokaz, da so dovršili 14. leto. V javno risarsko šolo za moške in za dame se sprejema tudi med letom dokler je kaj prostora.
V Ljubjani, dne 7. septembra 1900
(1795-3) C. kr. ravnateljstvo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
11218^