Iz eksekucijskega reda.
Iz eksekucijskega reda.
I. o zastavni pravici na premičninah.
V »Obrazcih« št. 123 in 124 podan jo slučaj, da se ustavi eksekucija na premičnine. Zavezanec namreč to predlaga, ker je zahtevajoči upnik po opravljeni rubežni izdal pismeno izjavo na Dunaji z dne 8. marcija 1901, da za poplačilo tirjatve dovoljuje obroke in da toliko časa, dokler bode zavezanec točno plačeval obroke, ne bode nadaljeval zvršila. Utemeljitev k obrazcu št. 124 pravi, da upnik, ki sicer priznava napomi-nano izjavo kot svojo, ž njo ni nameraval odreči se zastavni pravici na zarubljenih stvareh; da pa ta prigovor nima pomena, ker § 39, št. 6 eks. r. določa, da že to, če se kdo odreče zvr-šilu za čas, ki še ni potekel, ima posledico, da se eksekucija ustavi.
Tej utemeljitvi upira se dr. Ernst Bum s člankom, pri-občenim v »Juristische Blatter« št. 49 ex 1897 takole:
»Es wird bei aufmerksamer Lesung der Begriindung nicht iihersehen werden, dass § 39, Z. 6 unrichtig citirt ist; denn dort ist nicht vom »Verzicht auf die Fortsetzung der F]\ecution wahrend einer noch nicht abgelaufenen Fristct die Rede, sondern es ist als ein J^^all Verzicht auf den Vollzug und als ein anderer Fall der der Abstehung von der Fortsetzung der Execution angeiiihrt. Es ist klar, das dies einen wesentlichen Unterschied macht. AUe Fiille, vvelche das Gesetz anfuhrt, sind leicht gerechfertigt:
a) wenn der Glilubiger das Executionsbegehren (etwa bei
dem be\villigenden Gerichte) zurukgezogen hat (und die
Verstiindigung bei dem Executionsgerichte  noch nicht
eingelangt ist);
/;) \venn der Gliiubiger (das Begehren zwar nicht formell zuriikgezogen, aber doch aussergerichtlich) auf den Vollzug der bewilligten F]xecution iiberhaupt (das heisst endgiltig) verzichtet hat;
c) wenn der GUiubiger (regelmassig im Sinne der Einrau-mung einer Zahlungsfrist) auf den Vollzug der be\vil-ligtcn  Execution filr cine,  einst\veilen   (das heisst zur
Iz eksekucijskega reda.
Zeit der Antragstellung des Schuldners) noch nicht abgelaufene Frist verzichtet hat (dessenungeachtet aber die Execution vorgenommen wurde); d) \venn er von der J^ortsetzung des  Executionsverfahrens (nach Vollzug eines Theiles der Execution) abgestanden ist. Dru. Bumu  se nadalje  vidi  neovržno,   da   v slučajih, naštetih pod a) do c) eksekucija ne sme še biti opravljena, a da slučaj pod d) more nastopiti le, če je opravljen kak ekse-kucijski čin.   če je pa tako, piše, tedaj je jasno, da slučaj obrazca št. 124 ne spada v nobeno teh vrst, »weil nach Vollzug eines Executionsaktes nur die Abstehung, nicht aber die Aufschiebung der weiteren Schritte als Einstellungsgrund wirkt«. Dr. Bum skuša potem ta svoj nazor podpreti tudi z zgodovino kodifdiacije.
Toda nam se vidi tako pojmovanje, kakoršno izraža dr. I5um, do cela pogrešno in uprav zgodovinskemu postanku te zakonite določbe protivno. Na drugi strani je pa tudi istina, da je utemeljitev napominanega obrazca v izrazih napačna. Ker je stvar velikega praktičnega pomena in so uprav okol-nosti, izražene v §-u 39., št. 6, bile v starem eksekucijskem postopanju stalni povodi, da se je eksekucija poljubno zavirala, pač ne bode odveč, če vso stvar natančneje razbistrimo in tako preiščemo, ali vzlic ustavljeni eksekuciji zastavna pravica ostane ali ne, a to tembolj, ker ministerijalni komentar (»Be-antwortung der Fragen«), sicer jako gostobeseden, o tem popolnem molči.
Prvi odstavek §-a 39. določa, da so z ustavljenjem eksekueije odpravljeni vsi dosedanji eksekucijski čini. V št. 6 pa določa, da je na ta način ustaviti eksekucijo (po nemškem, ker avtentiškem besedilu): ))\venn der Glaubiger das Executions-begehren zuriickgezogen hat, wenn er auf den Vollzug der bewilligten Execution iiberhaupt oder fiir eine einstweilen noch nicht abgelaufene Frist verzichtet hat, oder wenn er von der Fortsetzung des Executionsverfahrens abgestanden ist.«
Poglejmo najprvo v zgodovino tega vprašanja.
Pojem ustavljenja, kakeršni določa zakon, pozna že načrt iz leta 1866. V §-u 816. namreč piše: »Der GerichtsvoUzieher hat die VoUstreckung einzustellen und die bisher vorge-
Iz eksekucijskega reda.
nommenen VoUstreckungshandlungen aufzuheben«, in potem navaja dva slučaja, namreč, če je upnik po nastalem naslovu dolga (»nach Erlassung oder P]rrichtung des zu vollstreckenden Schuldtitels«) dobil plačilo, ali če je zvršljiva razsodba (»fUr voll-streckbar erklartes Urteil«) odstranjena. V nastopnem §-u 817. pa določa prekinjenje (»Unterbrechung«) zvršila mej drugim za slučaj, če je upnik dovolil dolžniku odlog (»Stundung«), in konečno pravi, da ob prekinjenju dosedanja zvršilna dejanja ostanejo (»die etwa getroffenen Vollstreckungsmassregeln bleiben fortbestehen«).
Načrt iz leta 1870. pravi v §-u 793.: »Der GerichtsvoUzieher hat die E.xecution . . . aufzuheben nur uber Ermach-tigung des Executionsfuhrers, oder dann, wenn aus einem ihm vorliegenden gerichtlichen Erkenntnisse das Erloschen des Executionsrechtes erhellt. Zur Einstellung der Execu-tion unter Aufrechthaltung der bereits vorgenom-menen Executionshandlungen ist der GerichtsvoUzieher auch dan verpflichtet . . . (navaja slučaje, katerih sedanji zakon nima). Potem pa v §-u 794.: »Die Wiederaufnahme einer eingestellten Execution erfolgt mit Ablauf der vom Executionsfuhrer bestimmten Stundungsdauer, oder iiber spateren Auftrag desselben.«
Načrt iz leta 1874. ima te-le določbe: »§ 793.: Wenn der Execut behauptet, dass das Recht seines Gegners zur Execu-tionsfiihrung ganz oder theihveise erloschen, oder durch Stundung gehemmt sei, so hat er das auf den Anspruch der Erloschung, beziehungsvveise der Hemmung ge-richtete Begehren auf dem \Vege der Klage geltend zu machen. § 794.: Behauptet ein Dritter, dass ihm an einem in Execution gezogenen Gegenstande ein, diese Execution ganz oder theil-\veise ausschliesendes Recht zusteht, so hat er das auf . . . Aufhebung der Execution gerichtete Begehren auf dem Wege der Klage zu stellen. § 795.: 'Wird eine der in den §§ 793, 794 bezeichneten Klagen erhoben, so kann das Ge-richt auf Antrag anordnen, dass die Execution gegen oder ohne Sicherheitsleistung volizogen, oder dass sie gegen Sicher-heitsleistung aufgehoben \verde.«
Načrta iz leta 1881. nimamo pred sabo.
Iz eksekucijskega reda.
Načrta iz leta 1870. in 1874. obsegata torej pod izrazom »ustavljenje« (»Einstellung«) oliranitev dotlej opravljenih zvr-šilnih dejanj, torej tudi zastavne pravice, dočim je načrt iz 1. 1866. s'lede tega pojma na stališči denašnjega zakona.
Povsod pa je odlogu (»Stundung«) posledica ta, da se zvršilo ne nadaljuje, da pa ostanejo v moči vsi dotlej opravljeni zvršilni čini (scil. zastavna pravica).
Prav take določbe nahajajo se tudi v cinilnopravdnem redu za Bosno in Hercegovino iz leta 1883. (§ 493.), ki je z večine posnet po našem načrtu iz leta 1881., ter v hrvatskem »parbenem postupku« od leta 1852. (§-a 444., 445.).
Na povse drugačnem stališči pa je sedanji naš ekseku-cijski red. Da to stališče prav razumemo, treba pogledati v zakonodajnico in po elementih, iz katerih je zakon vstvarjen.
Nagibi k vladni predlogi v predgovoru mimo drugega pravijo tudi to-le:
»Die Execution ist niemals reine Privatsache und blosse Parteiangelegenheit: jedes einzelne Executionsverfahren — und waren seine Dimensionen noch so unscheinbar — be-riihrt immer auch das G e s a m m t i n te r e s s e . . . Veranstal-tungen, vvelche das Executionsverfahren raschem Abschlusse zufiihren, sind leicht dem Einwande ausgesetzt, dass sie die Stellung des Schuldners erschweren. Hinausschieben des letzten entscheidenden Schrittes und Schonung des Schuldners werden da nicht selten mit einander identifizirt. Von diesem Gesichts-punkte aus scheint es in der That nicht liberflussig, auch die Frage zu berucksichtigen, ob ein behenderes Fortschreiten des Verfahrens zu den legislativen Zielen gehore, welche bei Erneuerung des Executionsrechtes angestrebt \verden sollen. Dies diirfte schon aus der einen Er\vagung zu bejahen sein, dass in der Regel keine Stundung vom Schuldner so theuer erkauft \verden muss, als diejenige, \velche mit der Langsam-keit des Executionsverfahrens zusammenhangt. Das Aequiva-lent fiir diesen Aufschub muss — und das verleiht der Frage eine grosse wirtbschaftliche Tragweite — nicht bloss von dem einzelnen mit der Executiofl verfolgten Schuldner, sondern schlechthin von allen bezahlt werden, \velche den Credit in Anspruch zu nehmen genothigt sind. Ein schleppendes, erst
10 Iz eksekucijskega reda.
nach  langem  Zogern  zum  Ziele kommendes Executionsver-fahren zielit notlnvendig iiber knrz oder lang eine allgemeine Verscharl\ing und Krschwerung der Credilbedingungen nach sich. Durch den Beginn einer Executionsi'iihrung treten ierner die davon ergrilTenen Vermogensbestandtheile in  einen Zu-stand verminderter Verkehrsfahigkeit. Durch die auf solchen Objecten . . . lastenden   vorzugs\veisen   Befriedigungsrechte wird die sonst bestehende Verwerthungs- und V'erwendungs-freiheit ausserst beschriinkt. Wer die Sache w;lhrend des Exe-cutionsstadiums  erwirbt, kann  nicht weiter hinausreichende Dispositionen treffen, nicht auf langeres Besitzen rechnenu. s.\v. • Nicht bloss Rucksichten des Creditverkehres also, sondern auch Riicksichten auf den  sonstigen  geschaftlichen Verkehr ver-langen es deshalb dringend, dieses eigenthunrilicheSta-dium der    e n d e n z-moglichst abzukiirzen und damit einer-seits die in gewissein  SinnedemVerkelireentzo-genen  Gegenstande die sem  bald\viederzuruck-zugeben, andorseits dritt'.; nach Tliunlichkeit von deri nach-theiiigen I<'olgen des Ervverbes von Sachen zu schutzen, welche mit Zwang3befriedigung3rechten belastet sind . . .   Der Gliiubiger, dessen Anspruch in einem voilstreckbaren Titel festge-stellt erscheint, muss nacli Ablauf der Leistungsfrist sobald als moglich befriedigt \verden, denn von diesem Augenblicke an ist jeder Tag weiterer Vorenthaltung des ihm Gebiihrenden eine neue  Rechtsverletzung, und einen solchen, dem Rechte widerstrebenden  Zustand  muss die Gesetzgebung moglichst hintanzuhalten suchen.   Daher die eingeleitete Execution nur insoferne stillo stehen oder in ihrem Laufe verlangsamen darf, als dieses  erforderlich ist, um die sonstigen, am Executions-verfahren  betheiligten  Interessen   entsprechend  zur Geltung kommen zu lassen.«
In pojem ustavljenja razlagajo nagibi tako-le: »Der Ent\vurf unterscheidet zwischen der Einstellung (de f i n it i ve Aufhebung der E xec u t i o n) und der blossen Aufschiebung derselben . . . der Unterschied ist nicht bloss prozessual, sondern auch practisch in der Richtung wichtig, dass die definitive Aufhebung einer Execution (P]instellung) die zu Gunsten eines betreibenden Glaubigers et\va begrun-
Iz eksekucijskega reda. 11
dete Prioritat zerstort, \vahrend die blosse Aufhebung diese Prioritat unberiihrt liisst.«
Iz to motivacije izhaja brezdvomno, da z ustavljenjem zvršila premine tudi zastavna pravica.
V tej obrazložbi vladnega načrta je sploh izrečen dogma zvršila. Le-to se ne vrši samo zaradi zahtev upnikovih, nego temelji tudi na javnem pravu. Ko se eksekucija prične, potem mej strankama ni več premirja: ali dognati stvar do konca, ali pa opustiti zvršilo in z njim zastavno pravico, da se za-rubljeno stvar zopet oprosti bremena, to je: eksekucijo ustaviti. Premirje dopustno je le toliko, kolikor pridejo v poštev pravice tretjih oseb (prim. § 42. eksek. reda), ne pa razmere mej upnikom in dolžnikom.
Skladno s tem principom zasnuje potem vladni načrt svoje določbe o ustavljenji eksekucije in označi temelje ustavljenja v treh delih takole:
1. prigovori proti zahtevku (»Einwendungen gegen den Anspruch«);
2. prigovori zaradi nedopustnosti eksekucije (»Einwen-dungen wegen Unzulassigkeit der Execution«);
3. ustavljenje, utesnitev in odlog eksekucije iz drugih razlogov (»P^instellung, Einschriinkung und Aufschiebung der Exe-cution«).
Ad 1. in ad 2.: Ti prigovori zbrani so v §-u 33., ki slove: »Gegen den Anspruch, zu Gunsten dessen Execution statt-lindet, konnen im Zuge des Executionsverfahrens nur in-soferne Einwendungen erhoben werden, als sich dieselben auf Thatsachen griinden, welche erst nach Errichtung des diesem Verfahren zu Grunde liegenden F]xecutionstitels eingetreten sind.« Nadalje v §-u 34., kjer je za našo razpravo važen le prigovor št. 3.: »\venn der Verpflichtete \vegen einer ihm vom Gliiubiger be\villigten Stundung die Zuliissigkeit der Execution bestreitet.« V obeh slučajih uveljaviti je prigovore s tožbo. Te določbe se v nagibih tako-le utemeljujejo: »Die Rechtsmittel, durch \velche sich der Verpllichtete einer gegen ihn gefiihrten Execution zu er\vehren vermag, iussen entweder darauf, dass der Anspruch, zu Gunsten dessen eine Execution stattlindet, nicht mehr bcsteht, oder es kann
12 Iz eksekucijskega reda.
der Execut ohne den Rechtsbestand des Anspruches zu Ulugnen, bloss die Fiilligkeit, ge g e n w it r t i g e Zalilbarkeit des Anspruches bestreiten. Gegeniiber dem geltenden Rechte ent-lialt § 33 insoferne eine Ervveiterung, als nicht bloss solche Grunde, durch welche der zu voUstreckende Anspruch erlo-schen ist, sondern auch II e m mungs gr u n d e, welche nicht in die Kategorie der die Fiilligkeit bebindernden Ereignisse gehoren, wiihrend des Executionsvollzuges durch Klage gel-tend gemacht \verden konnen. Es ist selbstverstLindlich, dass die rechtsvernichtenden oder rechts h e m m e n d e n Umstiinde, zu deren Geltendmachung die Klage des § 33 gegeben ist, nur solche sein konnen, welche nach Errichtung des dem Executionsverfahren zugrunde liegenden Titels entstanden sind.«
Dalje pripovedujejo nagibi, da so dopustni tudi tisti prigovori, ki so že pred ustanovitvijo zvršilnega naslova nastali, a jih zavezanec v pravdi ni mogel vporabiti.
Ad 3.: Tu piše § 38. v prvem odstavku: »die Execution ist untergleichzeitigerAufhebungaller bis dahin bereits voUzogenen Executionsakte auf Antrag ein-zustellen«, a v št. 6: »wenn der Glaubiger das Execu-tionsbegehren zuriickgezogen hat, oder von der Fortsetzung der Execution abgestanden ist.«
Nagibi pravijo doslovno to-le:
»Die Beschaffenheit der im § 38. angefuhrten Grunde rechtfertiget es genugend, dass in diesen Fiillen eine Einstel-lung der Execution stattlindet. Das Verfahren ist mit allen bereits eingetretenen Wirkungen ex tunc. aufzuheben. weil ein zu voUstreckender .(Anspruch nicht mehr da ist, oder weil nach Lage der Sache ein weiteres Executionsverfahren nicht mehr stattlinden k-ann. Das Wegfallen der Grundlage des Executionsverfahrens oder die gesetzliche Unanwendbarkeit des Mittels der Executionsfuhrung konnen keinen andern, als den ihnen im § 38. beigelegten p]ffect haben ... Ist der Gliiubiger nach der Executionsbewilligung befriedigt worden, so steht dem Verpilichteten die Klage nach § 33 zu; hat der Gliiubiger nach dieser eine Stundung bewilligt, dann ist die Klage nach § 34 am Platze. In dieser Richtung ist also fiir die
Iz eksekucijskega reda. 13
Falle der Befried igung oder Stundung bereits vorge-sorgt«.
Nadalje razlagajo nagibi, da in zakaj je v slučajih §-a 33. in 34. dopustno jednostavno predlagati ustavljenje eksekueije, mestu da bi se tožilo, tako, da je tožba v smislu §-a 33. in 34. le subsidijaren pravni pripomoček.
Pojmimo torej: če je upnik dal dolžniku odlog, potem je tožiti ali pa jednostavno predlagati, da eksekucija ni dopustna (§-a 33., 34.); če pa je upnik — bodisi v katerem koli položaju zvršila — svojo zahtevo za eksekucijo umaknil, ali od nadaljevanja eksekueije odstopil, potem mu je predlagati ustavljenje po §-u 38.
Permanenčna komisija teh določeb vladne predloge ni prav nič premenila.
Vkupna koferenca pa je vse te slučaje natančneje opredelila. Oddelku pod 2.) dala je namesto »Ein\vendungen wegen Unzulassigkeit der .Execution« naslov: ))Ein\vendungen gegen die Executionsbevvilligung«, potem pa je vse tri oddelke podrobneje oznamenila.
Ad 1): § 33. izpopolnila je tako, da je za besede: »Gegen den Anspruch . . . konnen Ein\vendungen nur insoferne erhoben \verden« postavila: »als diese auf den Anspruch aufhebenden oder hemmenden Tatsachen beruhen«. Ta določba je sedanji § 35. odst. 1. eksek. reda.
Ad 2): § 34. odst. 3. je popolnem premenila. Glasi se: »Wenn er behauptet, das der betreibende Glaubiger auf die Einleitung derExecutionuberhaupt oder fiir eine einstweilen noch nicht abgelaufene I^^rist verzichtet hat«. — Sedanji § 36. št. 3. eksek. reda.
Ad 3): V §-u 38. št. 6 vstavila je za besedami: »AVenn der Glaubiger das Executionsbegehren zuriickgezogen hat«, — določbo: »wenn er auf den Vollzug- der lbewilligten Exe-cution iiberhaupt, oder fiir eine einstweilen noch niclit abgelaufene Frist verzichtet ha t.« Obdržala pa je zadnji odstavek: »oder wenn er von der Fortsetzung der F]xecution abgestanden ist«. — Sedanji § 39. odst. 6. eksekucijskega reda.
Te premembe, odnosno popolnitve se tako-le utemeljujejo:
14 Iz eksekucijskega reda.
»In § 36. /j. 3. \vircl der in der Regierungsvorlage und dem Ausschussbericlile enthaltene Hegriff der Stundung daliin pracisirt, dass mittelst der Einwendung gegen die Execu-tionsbewilligung nur der Verzicht auf die Execution, beziehungsvveise die E x e c u t i o n s stundung vor der Execu-tionsbewiUigung geltend gemacht vverden kann, \v;ihrend die nachtragliche F o r d e ru n g s stundug mittelst der E i n w e n-dung gegen denAnspruch (§35) und die n a c h t r ;i g 1 i c h e Executionsstundung nach § 39 als Einstellungsgrund zu ver-werten ware (§ 39. Z. 6.).
Sedaj je ves položaj jasen. Zakon — saj to je postala predloga vkupne komisije — razlikuje »F o r d e r u n gs s t u n-dung« in »E x e c u t i o n s s t u n d u n g«. Prvo, naj nastane in naj se je uveljavi v katerem koli položaji eksekueije, tvori razlog ustavljenja po §-u 35., kajti subsumuje se pod »die P]xecu-tion h e m ni e n d e Tatsachen.« Drugo pa je razlog ustavljenju po §-u 36. št. 3, ako je nastalo pred dovolitvijo zvršila, ustavljenju po §-u 39. št. 6 pa tedaj, če je nastalo po dovolitvi zvršila. Praktično pa je skoro brez pomena, po katerem imenovanih tj-ov je eksekucijo ustaviti, kajti po §-u 40. tudi za ustavljenje po §-ih 35. in 36. ni treba tožbe, ampak zadostuje predlog; na pot tožbe je zavrniti predlog' le tedaj, ako je razsoja zavisna od rešitve spornih dejanskih vprašanj, katera je moči razmotrivati le v pravdi.
Res pa je, da besedilo zakona samega nagibom ni povse prikladno, ali vsaj izraz za pojem »Executionsstundung« je slabo izbran. Besede: »wenn er auf den Vollzug der Exe-cution fur eine einstweilen noch nicht abgelaufene Frist verzichtet hat« — kažejo skoraj drugo smer, negoli si jo je načrtal zakonodavec v nagibih. To besedilo se lahko razumeva tudi tako, da se za ustavljenje zahteva, da se je upnik z vršit vi eksekueije v obče odpovedal. Toda, če uvažu-jemo občne nagibe k vladni predlogi, katere smo prej navedli, v zvezi z luigibi vkupne konference, moramo storiti sklej), da ne samo odpoved, ampak tudi odložitev eksekueije, in ne samo glede prvega čina eksekueije, nego tudi glede po-znejšnjih, ima posledico: ustavljenje eksekueije.
Iz eksekucijskega reda. 15
Iz tega pa izhaja, daje ustavljenje v obrazcu 124vender-le prav utemeljeno. Samo stilizacija je napačna. Mestu izraza: ))auf die Fortsetzung der Execution verzichtet hat« moralo bi po smislu zakonovcga besedila glasiti se: »auf den Vollzug der Execution verzichtet hat«; kajti ta izraz ima v mislih ))Executions stu nd u n g«, dočim je v nastopni določbi: »oder von der Fortsetzung der Execution abgestanden ist« izražen odstop (»Verzicht«) od nadaljevanja zvršila.
Vprašajmo se sedaj zastran posledic, katere bodo napomi-nana določila o ustavljenji v, praksi kazala? Postaviti moramo tu na čelo pač to, da po izvajanji nagibov zvršilo na premičnine ne daje samosvoje zastavne pravice, ampak da zastavna pravica služi le konečnemu smotru eksekueije: plačilu zvršljive tirjatve. Ta princip odseva iz določbe §-a 249., ki pravi: »die Execution auf korperliche bewegliche Sachen erfolgt durch Pfandung und Verkauf derselbcn«. Tak prehodni namen zastavne pravice pa je zlasti izražen v §-u 256. odst. 2, ki veleva, da zastavna pravica na premičninah premine, ako upnik leto dnij po opravljeni rubežni ne predlaga prodajo ali pravilno ne nadaljuje prodajnega postopanja.
Drugačno stališče zavzema zakon napram zastavni pravici na neprimičninah. Tu je ustvaril posebno zvršilno sredstvo za trajno pridobitev zastavne pravice, namreč prisilno osnovo zastavne pravice (»zwangsweise l^fandrechtsbegrundung«).
Ce torej zastavna pravica na premičninah ni samsvoj pravni institut, nego služi le konečnemu smotru eksekueije, in če javna korist zahteva, kakor naglašajo prej navedeni nagibi vladne predloge, da se premičnine, obremenjene z zastavno pravico, prej ko prej oproste toga bremena, potem je logično sklepati, da z zavlačevanjem zvršila premine zastavna pravica. Tekom jednega lota po zadobljeni zastavni pravici moraš storiti odločilni korak: predlog za prodajo, sicer premine pravica ipso jure. To je koncesija, katero dajo javnopravni oziri zasebnemu pravu strank. Če pa jo upnik že prej hotel iskati plačila iz zastavnih stvarij, a jo to namero opustil, potem tudi ni več pravnega razloga za zastavno pravico.
Izvajajmo sedaj posledice iz teh principov na nekaterih slučajih:
16 Iz eksekucijskega reda.
1. Upnik prosi, in dovoli se mu eksekucija po oglasbi (»iiber Anmelden«). V tem času pogodi se z dolžnikom zaradi plačila. Dogovore se obroki, a upnik v tem pride v konkurz. Upravitelj konkurznega sklada prosi opraviti rubežen, katera se tudi zvrši. Dolžnik pa potem predlaga ustavljenje, češ da rok še ni potekel. Temu predlogu je ugoditi, »weil er (upnik) fiir eine einstweilen noch nicht abgelaufene Frist auf den Vollzug der Execution verzichtet hat.« ())Executionsstundung«.)
2. Po opravljeni rubežni dogovorita stranki plačevanje v obrokih in dolžnik koj po tem dogovoru gre k sodišču in prosi na podlogi tega dogovora, naj se ustavi eksekucija. Temu predlogu bode ugoditi. Ker upnik ne zahteva takojšnjega plačila, ker odstopi od smotra, zaradi katerega mu je bila zastavna pravica podeljena, tedaj se umakne tudi le-ta.
3. Ce pa dolžnik po opravljeni rubežni ne izpolni domenjenih obrokov plačila in tudi ne prosi ustavljenjaV Potem bode prodajo, ako jo upnik prosi, navzlic prigovoru dolžniko-venm dovoliti in to radi tega, ker eksekucija ni bila ustavljerui (prej omenjena koncesija, da se eksekucija ustavi le na predlog).
4. če je dovoljena prodaja, upnik pa podeli odlog plačila in dolžnik vsled tega prosi ustavljenja? Le-to bode dovoliti iz razloga pod 1. Ako pa naopak
5. v tem slučaji prosi upnik, da naj se za sedaj dražbeni narok ne vrši? Tu bode ustaviti eksekucijo uradoma po §-u 256. eks. r. S tem, da noče zvršiti prodaje, ne nadaljuje pravilno prodajnega postopanja, a zato premine zastavna pravica, in če te ni, se tudi prodaja ne more vršiti.
To so poglavitni slučaji. Druge, ki se utegnejo prigoditi v eksekuciji, je moči presojati po katerem tu navedenih.
Nasprotje takemu razlaganju in dokaz, da vzlic ustav-Ijenju zastavna pravica ostane, pa je skoraj videti v določbi §-a 282. odst. 2. eksek. r.
Položaj je ta: Ako več zahtevajočih upnikov vodi prodajo, ki se pa za jednega ali drugega ustavi iz razlogov, ki napram ostalim nimajo učinka, potem je vse ostale zahtevajoče upnike o ustavljenju obvestiti in pozvati, da v 14 dneh izjavijo, ali prodajno postopanje nadaljujejo, sicer zadenejo pravne posledice ustavljenja tudi nje. To določa § 206. odsj. 1., ki  mej
Iz eksekucijskega reda. 17
razlogi ustavljenja navaja tudi § 39. v obče, torej ob jednem .določbo odst. 6. Na to pa pravi § 282 odst. 2. doslovno: »Im Falle einer nach § 206 brantragten l''ortsetzung des Verkaufs-verfahrens sind die GUiubiger, wider welche der Einstel-lungs- oder A uf s c h i e b u n g s grund wirkt, nach Massgabe des ihnen allenfalls zustehenden Pfandrechtes aus dem Verkaufserlose zu befriedigen.«
Pomniti moramo najpoprej, da po zakonu v §-u 206. tiste upnike, icateri po ustavljenji napram jednemu upniku ne nadaljujejo prodajnega postopanja, zadenejo posledice ustavljenja. Le-te pa so po §-u 39. odst. 1. skratka: odprava vseh zvršilnih činov, če bi mej te čine ne spadala odprava zastavne pravice, tedaj v obče nikakih posledic ni. Potem pa je oso-bito pomisliti, da § 282. odst. 2. govori o vzrokih ustavljenja in odloga in pristavlja, da je upnike zadostiti po meri morebitnih njihovih zastavnih pravic. Pri odlogu (»Avifschiebung«) eksekueije pa ostane zastavna pravica. Iz tega izhaja, daje uprav beseda »allenfalls« tu pomembna. Le ako ima upnik še zastavno pravico, zadostiti mu je. Ob ustavljenji pa te pravice nima več. Iz te določbe nikakor ne izhaja, da bi zastavna pravica v ustavljeni eksekuciji ostala, torej tudi ni nasprotja napram določbi §-a 39. Naopak domnevati je ob kategorični definiciji ustavljenja, kakeršno ustanovlja uprav § 39, da se besedica »a 11 e n f a 11 s« nanaša le na odlog izvršila.
Tudi odstavek 1. v §-u 282. ne nasprotuje pojmu ustavljenja. Ta določba se glasi: »In Ansehung des Abstehens von der F]xecution, der Fortsetzung des Executionsverfahrens auf vVntrag eines beigetretenen Glaubigers, so\vie der Einstellung und Aufschiebung eines Verkaufsverfahrens haben die Vor-schriften des §§ 209 Z. 3 u. 4, 203 Abs. 2 u. 206 Abs. 1 sinngemiiss An\vendung zu dnden.« Tu navedeni §-i zadevajo namreč prepise o realnem zvršilu. § 200. št. 3 pravi, da, ako upnik pred začetkom dražbe odstopi od nadaljevanja zvršila, ne sme pred pretekom jednega leta predlagati nove dražbe. O tem, kaj se zgodi z zastavno pravico, ni nič določenega. Upnik torej mora, ako že itak nima zastavne pravice, bodisi da jo je pridobil poprej po pogodbi, bodisi po prisilni osnovi, v
2
18 Iz eksekucijskega reda.
smislu §-a 207., 208. tekom 14 dnij po pravokrepnosti ustavljenja prositi vknjižbe zastavne pravice k stavku zaznamovane dražbe, sicer zastavne pravice nima. Ta določba za zvršilo na premičnine nikakor ne more biti vporabna, osobito ako se pomisli, da je propis §-a 208, ki g-a je ustanovila vkupna konferenca, izjema od pojma ustavljenja, kar dotični nagibi sami naglašajo. Preostaje tedaj le še določba, da upnik tekom pol leta ne more nove dražbe predlagati. Iz tega pa izhaja z jedne strani, da zastran zastavne pravice veljajo določbe o ustavljenji eksekueije, to je, da zastavna pravica premine, z druge strani pa, da sme upnik predlagati novo dovolitev zvršila in s tem zopet pridobiti si izgubljeno zastavno pravico, a da le nove dražbe ne sme predlagati pred pretokom pol leta.
Tudi § 285. odst. 3. nikakor ne dokazuje, da po ustavljenji zvršila ostane zastavna pravica. On pravi: »Zur Tag-satzung (t. j. za razdelitev skupila) sind der Verpllichtete und alle aus den Plandungsakten ersichtlichen, noch nicht voll-standig befriedigten Glaubiger zu laden, deren Pfandrecht nicht bereits gemass § 256, Abs. 2 (t. j. če v jednem letu ni prosil prodaje in je ni pravilno nadaljeval) erloschen ist. Die Glaubiger sind zugleich aufzufordern ihre Ansprtiche . . . vor oder bei der Tagsatzung anzumelden . . . \vidrigens ihre Anspruche bei der Vertheilung nur inso\veit berucksichtigt \vurden, als zu Gunsten derselben die Execution durch V e r s t e i g e r u n g b e w i 11 i g t w u r d e.«
Predmetna določba vladne predloge (§ 283., odst. 2) pa se je glasila: »Zur Tagsatzung sind der Verpflichtete und alle im Pfandungspegister eingetragenen, noch nicht voUstiindig befriedigten Glaubiger zu laden.« Ostale določbe so iste, kakor v besedilu zakona.
Permanenčna komisija in vkupna konferenca ki sta ustanovili smisel sedanjega §-a 256., odst. 2, pa sta za besedo »zu laden« postavili dodatek: »deren Pfandrecht nicht bereits gemass .§ 256, Abs. 2 erloschen ist . . .« Izraz »P f it n d u n g s r e g i s t e r« je permanenčna komisija obdržala, vkupna konferenca pa je postavila mesto njega: »Pfiindungsakten« — zakaj? ni znano, ker te premembe v nagibih nikjer ne omenja. Ce bi s to premembo hotela izraziti kak  bistven pomen, gotovo bi
Iz eksekucijskega reda. 19
jo utemeljila; tako pa moramo domnevati, da je to storila, če prav »in pejus«, le iz stilističnih ozirov. Sicer pa prememba nima nikakega praktičnega pomena, kajti vsi upniki, ki so vpisani v »Pfandungsregister«, nahajajo se tudi v »Pfandungs-akten«. Upnike pa, katerih zastavna pravica je preminola, bodisi na kakoršen način koli, je po §-u 259., odst. 5 opravil-nika izbrisati iz registra za rubežni in ta izbris zaznamovati tudi v zapisnikih o rubežni. In upniki, katerih v registru in v spisih ni več najti, pač iz registra in spisov niso »razvidni«.
Ali tudi če je treba vabiti k naroku za razdelitev one upnike, ki so že izbrisani, iz tega še nikakor ne izhaja, da so tisti, za katere se je eksekucija ustavila, ohranili zastavno pravico. V §-u 286. je z navedbo §-a 213. izrečeno, da je po-znejšnjim upnikom dovoljen prigovor proti uvaževanju pred-idočih zastavnih pravic in zato se bodo poznejšnji upniki proti prejšnjim zastavnim pravicam iz ustavljenih zvršil lahko branili.
Določbo napominanega §-a 285., odst. 3., da nenaznanjene zastavne pravice pri razdelitvi skupila pridejo v poštev le tedaj, ako se je dotičnemu upniku dovolila prodaja, komentuje Schauer tako, da je tem zastavnim pravicam prištevati tudi one, glede katerih se je prodaja ustavila. Takemu pojmovanju pa se moramo odločno upreti. Eksekucijo je po smislu §§-ov 35.— 39. iz raznih razlogov ustaviti, osobito tudi tedaj, ako zvršilni naslov premine. Ali naj tudi take zahteve — in to uradoma — pri razdelitvi skupila vpoštevamo?
Iz vseh teh razmotrivanj izvajamo, dasi je besedilo zakona §§-ov 206., 282. odst. 2, 285. odst. 3 skoraj protivnega smisla, to, da vsled ustavljenja vsikdar premine zastavna pravica.
Videti je, da eksekucija na premičnine je jako drako-nična. Praksa bode znabiti z raznimi sredstvi skušala izogniti se tem določbam. V »Gerichtshalle« št. 5 iz leta 1898. nasve-tuje nekdo, da je to jako lahko: dolžnik izda izjavo, da se odpove pravici ustavljenja, in vsled te se zvršilo ne bode moglo ustaviti. Ali jako dvomno je, če bode sodnik vpošteval tako odpoved. Eksekucija je tudi javnopravnega značaja, v javnem pravu pa ne veljajo take odpovedi.
/. Kavčiiik.