236. številka.
1J u hl u. ii.i, v soboto 13. oktobra.
XXI. leto, 1888
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avutro-ngerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta H glcl. za četrt leta 4 gld.. -k »den mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom radina sa
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko veC,  kakor poštnina znaša Za o z n a n i 1 a plačuje se od Cetiristopne p-tit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jederkrat tiska, po & kr., če se dvakrat, in pa 1 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo  —D r e d n i S t v o in apravnifitvo je v (inspodskih nlirab St. 12. LJpravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine. k klamacije, oznanila  t. j. vse administrativne stvari.
Obrtna strokovna šola v Ljubljani.
— st— Merodavni činitelji mnogo bo se trudili za to, da se ustanovi v Ljubljani obrtna strokovna lola, in njih zložnemu delovanju imamo zahvaliti, da se bode ta Bola otvorila že pnčetkom prihodnjega meseca. Kdor je pazno opazoval postanek naše obrtne šole, ta se je tudi lahko uveril, da Be je trgovska zbornica, dežela, mesto, hranilnica in vlada na vse strani trudila, da se ožitvori ta šola, in tako smo danes dočakali otvoritev šole nove vrste, šole, katere so v obče v Avstriji nekaj novega. Obrtne strokovne šole so se jele ustanavljati v naših dneh, in vlada, ki jih je jela uvajati, morala se je povsod boriti s predsodki, kajti ob činstvo je z nekim nezaupanjem pozdravljalo te nove zavode ter si ni od njih obetalo mnogo koristi. Zlasti obrtniki, katerim v korist so bile v prvi vrati namenjene obrtne strokovne šole, branili so se jih najbolj. Ni torej Čudo, da so tudi pri nas nekateri obrtniki ne ogrevajo za naše nove šole; ni čudo, da se jim baje postavljajo v neko opozicijo, češ, da naša obrtna šola ne bode donašala obrtniku tiste koristi, katere si žeti za svoj prospeh. Vse nezaupanje v novo obrtno šolo pa izvira iz tega, ker občinstvo v obče ne ve. kaj je namen te šole, kaj ona hoče doseči v uašera deželnem stolnem mestu in kak upliv hoče imeti na vse obrtno razvijanje naše dežeh-. Zategadfd mislimo, da je zelo važno in potrebno, da to častitemu občinstvu pojasnimo in da ga seznanimo s pravim namenom ustanovljene obrtne strokovne šole v Ljubljani.
Program šole priobčili smo že in potakem ni potreba navajati še jedenkrat predmetov, s katerimi se bode bavila naša obrtna šola. Iz programa razvidi vsakdo, da bode pouk teoretičen in praktičen in da se bodo učenci poučevali v vseh strokah lesnega obrta. Odnošaji naši so danes taki, da se dečki pri mojstrih sicer priuče raznim obrtnim strokam in da si v teh strokah prilaste dokaj spretnosti, da postanejo pomagači ali mojstri. Toda pouk pri mojstrih ni sistematično urejen, mladenci izgube mnogo dragega časa, dočim bode v šoli vse drugače. Učenci se bodo duševno izobrazili v vseh predmetih, skr belo se bode za njih duševno izobraževanje, katerega jim domači mojstri ne morejo podajati in
katero si mora prisvojiti vsak obrtnik, ki si hoče dandanes uspešno zagotoviti obstoj v svetovni konkurenciji. V šole se sprejemajo učenci, ki so dovršili 14. leto, in ker pouk traje štiri leta in ker tisti, ki dovrše šolo, smejo kot samostojni mojstri izvrševati priučeni obrt, to vidimo iz vsega tega, da šola podaje učencem mnogo koristi, kajti bodo si mogli ko; služiti kruh ali samostojno ali pa kje pri kakem zavodu kot izurjeni strojevodje. Vsakdo torej vidi, da bode naš državni zavod mogel vsled tega, ker bode imel dobre učitelje in dobra sredstva, podajati učencem več, nego zasobni obrtni mojstri, kateri bodo tudi i/ tega dobiček imeli, ker jim bode gola dajala ižobi ažene delavce.
Na podlagi Ljubljanske strokovne šole vspre-jemale bodo višje obrtne šole naše mladenič« ; tu omenimo samo svetovnoznani tehnologijski muzej na Dunaji, ki bode učencem strokovne šole odprt, ko končajo svoje izobraženje v Ljubljani; tu kažemo tm druge sorodne državne zavode , iz katerih stopajo potem mladi možje mej svet, imajoči vse one pogoje za uspešno in obširno delovanje.
A ne amo učencem, nego t' li domačim lednim obrtnikom namenjena je nova obitna šola v Ljub-ljaui. Ta šola ima bogate pripomočke, znatno knjižnico, katere si ne more omisliti posamičen obrtnik; ima nadalje uzorne, načrte, s katerimi bod« postregla v.sakemu obrtniku, in tako se bodo naši domači obrtniki mogli seznaniti z raznovrstnimi novimi tehnikami, katere jim še niso znane, in tako bodo mogli tekmovati z drugimi, izven naše deželi: delujočimi obrtnimi podjetji in njih izdelki, ker se bodo po-speli do stališča, do katerega je prišla danes lesna obrtnost. Učitelji nove šole bodo*radi brezplačno dajali nasvete domačim obrtnikom, ker šoli je do tega, da koristi domači obrtnosti, a ne da jej dela konkurencijo, kakor mnogi mislijo. Učenci bodo namreč izdelovali samo toliko, kolikor zahteva pouk v praksi, in ti izdelki bodo se potom prodajali 88 ceno, pri nas običajno.
Ako pogledamo širom naše domovine, pač moramo nepristranski priznati, da se širi okus in da se delo izvršuje vsaj po nekem zlogu. Slavna brata Šubica pokazala sta s svojimi umetninami, kaki) nam je treba okraševati cerkve in druge prostore.   Njiju dela so na čast narodu in umetnosti.
Ali ona ne moreta storiti vsega. Ako hoče posamični razumnik po zakonih zloga urediti hvoj dom, ako hoče cerkev v istem zmislu urediti svoje prostore, mora se obrniti do Gradca ali katerega drugega mesta radi načrtov. Za drag denar dobi se po svetu vse. Toda pomislimo, kako prijetno bode odslej, ko bodemo imeli v svojem središči tudi šolo, do katere se bodo lahko obračali razumniki, ko bodemo imeli šolo, na kateri bodo delovali akademično izobraženi učitelji, ki bodo vsakemu radi postregli z načrti, ki bodo s tem širili zdrav ukus ter uvajali zlog, ki daje delu pravo vrednost. Nihče naj ne misli, da bode s tem naša šola delala konkurencijo, ako bode dajala načrte in uzorce. Nikakor ne. Ona bode le pazila, da se bode v domačih izdelkih širil in razvijal ukus, in ne bode jemala dela obrtnikom in rezbarjem, kateri bodo sami izvrševali dotična dela. Istina je, da imamo tudi mi spretne delavce, ki delajo bolj po naravnem instinktu. Njim je treba pomagati na noge in tako upamo, da bode lahko vladala harmoniia mej šolo in obrtniki.
Še mnogokaj m<>gli bi povedati o novi Šoli, ali ker mislimo, da smo že s temi kratkimi črticami uverili obrtnike in razumnike o tem, da je obrtna strokovna šola v Ljubljani namenjena jedino koristim in prospehu domače tesne obrtnosti, ne bodemo dalje govorili o njej.
Pa saj tudi ne bode nihče trdil, da si šole snujemo v svojo propast, v svojo škodo!! Saj n« bode nihče mislil, da bodeta dežela in bela Ljubljana zato doprinašali vsako leto znatne gmotne žrtve za šolo, da bi s tem izpodkopavali domače bi igo stanje, da bi s tem ovirali prospeh domače obrtnosti ! Do naših obrtn kov je tedaj, da se okoristijo z novim zavodom, da zdravo pojmijo svojo obrtniško nalogo in da pohite z večjo zaupnostjo k zavodu, v katerem bode esredotočen napredek naše domače obrtnosti.
Iz deželnih zborov.
IDeželni zbor IsrrsL^jslci.
(XII. seja dne 18. oktobra  1888 ) Poslanec baron  Lichtenberg zbolel. Poslanec Kersnik po nujnih opravilih zadržan prosi oproščenje od denašnje seje. C. kr. okrajno glavar-
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Pred par dnevi imeli ste dopis z „onkraj gozd..", kjer je „škripanje z zobmi" in kjer so pisani pogledi isto tako dober kup, kakor „Za vodo" v Ljubljani čašica fine kave po dva solda. Dopis mi je prijal, a bila je v njem mala pomotica, kar tolmačim s tem, da je pismo po čudni „hiižnici" prišlo Vam v roke. Odbor, o katerem ste govorili, res že od 188G. 1. ni imel nobene seje, to pa velja ramo do predpreteklega četrtka. In še ta dan bila je seja prem na, kajti zapisnik poslednje seje izza 1886. 1. še vedno ni bil podpisan. Rim se ni v jednem dnevu sezidal, zakaj da bi baš nad dve leti Btar zapisnik že moral biti podpisan?
Jaz tega ne umejem. Bdo pa je tudi druzih, ki tega neso hoteli umeti. Bilo celo tacih, toli drznih, ki so hoteli pred podpisom zapisnik čitati, češ, jaz mačke ne kupim v vreči. Najsilovitejši prosili so celo za zapisnika odpisek. Dotičnika pa je menda grizla vest, kakor devetiudevetdeset črnih škorpijonov,
in odbil je obe prošnji, oziroma popolnoma opravičeni zahtevi. Na to čule so se trde besede. Zaradi ljubega miru je jeden gospodov naposled ven-der zapisnik podpisal, seveda ne kar slepo, kajti zapisal je: Podpisal dne 4. oktobra 18 88. s tem pridržkom, da ni i vsebina nikakor n i z n a n a.
Koliko sta s takim pridržkom zapisnik in duševni njegov oče pridobila na javni veljavi, mi ni znano, sklepam pa iz tega, da „onkraj gozda" čudesa neso samo skrita v čudotvorne zemlje skalnatem osrčji, marveč da leže- kar na površji, kakor dozorele tepke. „Wunder iiber Wunđer 1" bi klical pokojni Abraham de St. Clara, ki seveda smodnika tudi ni izumil.
Ostavivši rečeno „frustrirano" sejo, mi je zopet vitez Gutmannsthal-Be n venutti dobro d osel. Mož se mi je zelo priljubil, kajti pokazal je, da ima še nekoliko temperamenta, da ima „race.u Govoril je v deželni zbornici ognj vito, rezko, kakor da mu je jezik s samimi ostrimi britvami naBajen. Dežman se je v svojem naslonjači hudomušno muzal, češ, poglejte ga, isker je, kakor da bi mu bil vrgel tlečo kresi Ino gobo na uho.
No, pa vse Gutmannsthalovo jalovo deklamo-vanje se je izbosilo, čuli se neso niti „oho!" — niti „aha!-klici. Slovenski poslanci poslušali so ga jako potrpežljivo in deželni glavar g. dr. Poklukar bil je celo tako uljuđen, da je vse „zatirano nem-štvo" iz deželnega zbora kranjskega povabil na odličen in fin obed. Jedilni list bil je popolnoma jednakopraven, bil je nemšk in slovensk in uverjen sem, da bi se na vsak nemšk nagovor odgovarjalo nemški tako gotovo, kakor je amen v Očenaši. „Inter pocula" bila bi se morda celo zanetila mirovna pipa in vsak po vrsti bil bi park rat puhnil iž nje. Kako krasna slika, posebno, ko bi bili v zboru zapeli:
BSan mer vvieder amal beisamea gew68en, Hab' mer uns vvieder amal gern g'babt."
A iz vsega tega ni bilo nič. „Diabolus rotae", prefrigani Dežman je bil odločno proti temu. Mislil si je pač, banket je banket. Dolenjec bi še bil, dolenjec ni še tako nevaren, tudi vipavska črnina bi jih morebiti Še ne spravila iz ravnovesja, dasi sem sam pri pokojnem Kramaršiči, Bog mu daj nebesa, s črnino doživel prav neljube izkušnje, — šampanjec ta je ves vražji. Pomnim ga še, ko sem
stvo doposlalo je opis /adnje povod nji v Stezicah, kateri se izroči fina.ičnemu odseku.
Poslanec K lun poroča v imenu tinančnega odseka o prošnji kniiservatorista Josipa Pajsaria na Dunaji. Podpirajo ga dobri ljudje, a manjka mu visoka šolnina letnih 1H0 gld. Večina finančnega odseka nasvetuje, da se prošnja ne usliši, čemur zbor pritrdi.
Poslanec K lun poroča nadalje v imenu finančnega odseka o prošnji Andreja Rovšeka za podporo, da se nadalje izvežba v kiparstvu Želji njegovi, da bi šel v akademijo na Dunaji, se pač ne bo moglo ustreči, ker nemškega jezika ni zmožen. Treba bi bilo prej, da obiskuje obrtno napredovalim šolo v Ljubljani. Prošnja Be izroči deželnemu odboru, da prosilcu, ako treba dovoli podporo iz kredita, dovoljenega mu za obrtne namene.
Poslanec D'tel a poroča o prošnji občine Usti je za podporo z>, občinsko pot in uasvetuje, ker bode ta cesta le na polovico izpeljana na kranjski zemlji, ne gre kar brezpogojno dovoliti podpore, temveč je stvar deželnega odbora, da zadevo preišče in v slučaji ugodnega preiskovanja dovoli COO gld. podpore iz deželnega zaklada.
Poslanec Lavrenčič podpirajoč nasvet finau-čncga odseka pravi, da ni mogoče ceste drugače izvršiti, kakor da drži deloma po primorski zemlji. Ako bi se vsa hotela graditi na kranjski strani, bili bi troški dokaj večji. Cesta je jako potrebna, ker je ta vas brez vsake poti in je tudi okrajni cestni zbor sklenil, dati iz blagajnice podporo. Predlog finančnega odseka se vsprejme
Poslanec Detela poroča v imenu finančnega odseka o prošnji občine Orni vrh za podporo za občinsko pot. Prošnja se izroči deželnemu odboru v preiskavo in primerno rešitev.
Poročim finančnega odseka glede deželnega doneska za dolenjsko lokalno železnico odstavi se z dnevnega reda, ker se je poročevalec prehladi! in ne more govoriti.
Poslanec Višnikar poroča v imenu upravnega odseka o prošnji občine Loški Potok za [uvrstitev Loško-potoške okrajne ceste mej deželne ceste, ali naj bi se njim pa dovolila mitnica; dokler se pa prvo ali drugo ne zgodi, naj bi se dovolila podpora lOOO gld. iz deželnega zaklada. Mitnica se ne more dovoliti, ker si je jedina mitnica v Rib niškem okraji odpravila, mej deželne ceste se ne more uvrstiti, ker dotični v lanskem zasedanji sklenjeni zakon ni bil potrjen, torej je opravičeno, da se da nekoliko podpore in uasvetuje, da se dovoli za 1. 1889 podpore 500 gld. Vsprejeto. (Konec prih.)
Deželni z;"bor Isterslsi
(IX. seja 10, oktobra.)
Vlado zopet zastopa dr. Laharnar.
Dr. Duba čita zapisnik VIII. seje.
Dr. Vol ar i ć omenja k zapisniku, naj se v njem konstatuje, da on včeraj ni volil generalnega govornika in nekoliko razlaga, kako je predsednik v tej zadevi postopal. (Predsednik ga opominja, naj govori k stvari!)
Dr. Vol ari 6 nadaljuje: „Ko je vlada izdala svojo izjavo, bil je to ordine.....
(Predsednik odvzame mu besedo). Dr. Volarič: Ordine, co n t r or d i n e, disordine.  (To bi se
bil na tistem čudnem dvorišči v Celji, na takozva-nem „Verfassungstag." Takrat šinil mi je šampanjec v glavo in vezal sem čudne otrobe. In Dežman dal je ukaz, da se nobeden nemških poslancev ne sme udeležiti banketa, njegove pohlevne ovčice pa so staknile glavice vkupe in vzdihnilo „Befehl is Be-fehl, und vvann is Befehl, da muss' mett.
In ni bilo nobenega. Nemštvo je na Kranjskem tako grozno zatirano, da niti štajerskih kopunov in penečega šampanjca več ne mara, da ima za pre-prijazno ponudbo le gluha ušesa. Gospodu vitezu Gutmannsthalu bi pač ne bo škodovalo, ko bi svoje jako nejasne pojme o zatiranji malo popolnih On, ki je od dveh stranij brez truda dobil precej "nje vsote, drknil naj bi jedenkrat v Budimpešto ter ondu malo sprožil vprašanje o zatiranji Nemcev. Ko bi ondukaj v odgovor še ne dobil dovolj prave De-brečinske paprike romal naj bi še h generalu Trajanu Dodi, naposled pa Še k erdeljskim Saksoncem. Kadar bode vse to poskusil, potem pa slobodno odpri svojih ust modrost.
Sicer mu pa ne treba niti tako daleč hoditi. V nedeljo  dne 7. t. m. opoludne bila sta v neki
reklo po naše: Vladina izjava, odstop in zopetni nastop predsednika in pozneji dogodki. Opazka poročevalca )
Spinčič razloži v italijanskem jeziku, da je dr Volarić govoril o stvari, to je o pomankljivem zap sniku.
Prestopi se na dnevni red.
I. Jednoglasno se vsprejme predlog: Pooblasti se deželni odbor skleniti z deželnim odborom kranjskim pogodbo zarad vsprejemanja istrskih korig ndov v prisilno delavnico kranjsko.
II. Sklene se zakon, s katerim se proglaša Opatija za letovišče (Curort), nespremenjen po nasvetih odbora in se odklonijo nekatere po dr. L a ginji, vladi nasvetovane premembe jednoglasno se vsprejme resolucija dr. Liginje, priporočiti, da izvrši potrebna dela v lukah: Lovrana in Ika in na cesti Matulje-Opati ja-Lo vrana.
III. Večina vsprejme predlog, da se zakonske osnove o delitvi občin: Pazin, Buzet, Labin in Do lina  vrnejo  deželnemu  odboru,  ker še ni zadosti poizvedoval!  (To se zdaj že vsako leto ponavlja!!)
IV. Brez debate sklene se zakon, s katerim se volilni red za deželni zbor spremeni tako, da bodo mesta in trgi doma volili.
Dr. Gambini odgovarja v imenu deželnega odbora na interpelacijo dr. [hagi nje v zadevi Žminjske občine.
Potem kar na hitro, ne da bi bil kdo iz zbora ali vladni zastopnik kaj govoril, sklene predsednik — tudi brez ugovora — zasedanje z „eviva" na cesarja. Manjina: živio!
Poročilo deželnega odbora
glede  deželnega doneska  za dolenjske lokalne železnice.
(Konec.)
Iz vseh dozdajnih obravnav se sme zanesljivo sklepati, da bodo prizadete občine, kakor tudi nekateri udeleženci po vseh svojih močeh podpirali zgradbo in da se zlasti sme za gotovo pričakovati, da bodo znaten del za zgradbo železnice potrebnih zemljišč brezplačno dali na razpolaganje in da bodo tudi za druga zemljišča zahtevali le pravi vrednosti primerne kupne cene. Donesek, ki ga bodo udeleženci na ta način dali, bo torej razmeroma velik Ako dalje tudi v poštev vzamemo, da bodo posamezne občine prevzele tudi poroštvo za obresti, da bodo zopet druge podpisale delnice, da bodo veliki obrtni in rudokopni podjetniki, velikoposestuiki, kranjska hranilnica v Ljubljani in mestna občina Ljubljanska, gotovo pospeševali podjetje z nakupovanjem delnic in tudi na drugi način, sme se iz vsega tega sklepati in reči, da se bode od te strani vse storilo, kar se je le moglo pričakovati.
Ker se bode torej na ta način dobil izdaten znesek za izvršitev podjetja, je deželni odbor, teh mislij, da naj bi tudi dežela kolikor največ mogoče storila v pospeševanje tega podjetja, da se bode na ta način dosegla svota, s katero bode in pa še z doneskom visoke vlade, ki je pričakovati, mogoče zagotoviti troške za zgradbo železnice.
Ker so skupni stroški na 9,347.000 gld. pre-računjeni, je deželni odbor mnenja, da bi morala deželo kar največ mogoče visok znesek dovoliti iz deželnih sredstev, da  bi se moglo z nekoliko za-
tukajšnji restavracji uradnik tabačne tovarne To-poUinskv in neki srednješolski profesor. Govorila sta o Cehih tako, kakor se mej omikanci sploh ne govori. Jeden je rekel : Jeder Čehe is ein S:-h . . . ., drugi pa v dozdevnem dovtipu : „Es ist zwar keine Siinde im Bohu en geboren zu sein, aber immerhin eine Schvv.......!"
Tako se obnašajo v nas zatirani Nemci, nekda visoko omikani možje, ne da bi se jim kaj zalega zgodilo. Tako se vedejo c. kr. uradniki s pragermanskimi imeni „Topoldusky", taki ljudje rabijo izraze, katerih bi se priprost težak sramoval. Gospodu Gutmannsthalu „vitezu zatiranega nem-štva" priporočam ta slučaj kot primerno i Ilustracijo za njegovo filipiko. Glede banketa, pa še jedenkrat obžalujem, da so se nemški poslanci odlikovali s svojo odsotnostjo.
Heluitli Euoh (iott! Es wiir' zu aehou gevvesen, Behttth Euch Gott! Es bat nieht solleu sebi!
Ali v sloveuskem prevodu:
Varuj Vas JJogI Preveč bi bilo sreče! Varuj Vks Bog! Tako ni smelo bit'
S.
nesljivostjo računiti na to, da se bode visoka vlada ž njim zadovoljila.
Deželni odbor misli, da z ozirom na imovinske razmere dežele ta znesek pač ne more biti višji kakor 500.000 gld , katerega pa bi bilo le v nekaj letih mogoče plačati, ako bi se ne hoteli pokriti s posojilom, katero bi bilo z obresti vred povrniti v večih letih. Deželni donesek naj bi se porabil za nakup tistih delnic, za katere se bode obrnil tudi donesek državne uprave in bi te delnice morale imeti jednake pravice s tistimi, ki jih bode prevzela država. Ker ni pričakovati, da bi se zgradba železnico mogla pred letom 1890 pričeti in ker je stavbna doba na dve leti proračunjena, bi še upla-čila na delnice, kar jih bode dežela prevzela, moglo pričeti šele leta 1892. Pri tem bi se bilo držati tistih rokov, katere bode določila državna uprava za plačila na delnice,  ki  jih  bodo sama prevzela.
Glede dividende, katera bode pripadala pred-stvenim delnicam, ki se bodo izdale, misli deželni odbor, da bi se lahko vsprejel po državni upravi določen odstotek.
Na podlagi teh izpeljav in vsled začetkoma navedenega sklepa slavnega deželnega zbora stavi deželni odbor sledeče nasvete :
Slavni deželni zbor naj sklene:
1. Kranjska dežela zagotavlja za zgradbo dolenjskih lokalnih železnic Ljubljana-Grosuplje-Hudo-Trebnje-Novomesto Straža in Grosuplje-Ribnica-Ko-čevje donesek f)00.000 gld. (pet sto tisoč goldinarjev).
2. S tem doneskom se bode dežela kranjska udeležila pri dobavi glavnice, namenjene za zgradbo navedenih dolenjskih lokalnih železnic 8 tem, da prevzame za 500.0<»0 gld. avst. velj. v notah delnic delnčarsko družbe, katera se osnuje za te železnice. Delnice pa se bodo vzele tiste, katere bodo prevzela državua uprava s svojim doneskom, dovoljenim za isti namen. Udeležba dežele pa je odvisna od pogoja:
a) da se državna uprava udeležuje pri dobavi glavnice s primernim zneskom s tem, da prevzame delnice, dalje
b) da vasi in občine tistih okrajev, katerim bodo železnice koristile, pospešujejo železničuo zgradbo primernim načinom, potem
c) da bodo obrtniki, rudokopni podjetniki in drugi udeleženci prevzeli glavinskih delnic po al parikurzu najmeuj za 400.000 gold., in slednjič
d) da bodoči koncesijonar zagotovi dobavo ostale glavnice z izdatbo prioritetnih in glavinskih delnic delniške družbe, ki je ustanoviti.
3. Državni upravi je prepuščeno, določiti odstotek dividende, katera pristoji prioritetnim delnicam, ki se i/dado, prodno nastane g lavinskim delnicam pravica do prejemanja dividende
Delnice, ki jih dežela prevzame,  morajo uži vati jednake pravice, kakor one,  ki  jih prevzame država od delničarske družbe, katera se osnuje.
4. Uplačila za delnice, ki jih prevzame dežela, naj se zvrše začenši z letom 1892 v jednakih letnih zneskih in v onih rokih, katere določi državna uprava za uplačevanje delnic, ki jih prevzame država.
Prvi uplačilni obrok naj se nikakor ne uplača prej, dokler se do celega ne izkaže, da je uplačana in uporabljena še ostala glavnica za zgradbo, katere ni dolžan pokriti ne državni zaklad in ne dežela, in da so omenjene lokalne železnice po določilih koncesije dodelane in javnemu prometu izročene.
5. Deželnemu odboru se naroča, da stavi prihodnjemu deželnemu zboru primerne nasvete, kako bode preskrbeti skleneni donesek.
Politični razgled.
U <H rami i* de/A' 1 .
V L i u b i j a n ;. 13. oktobia.
(»ulišlti Rusini veuder res mislijo nastopiti abstinenčno politiko, ako se Poljaki ne bodo bolj ozirali na njihove opravičene želje. Po nemških listih se je že dolgo širila ta vest, pa so jo poljski pa tudi nekateri rusinski listi odločno zanikovali. Dno 11. t. m. bil je pa velik shod Rusinov v Le-vovu, ki je sklenil, da se Rusini sicer udeleže bodočih volitev za deželni zbor, če bodo pa oblastva in Poljaki pri volitvah z raznimi sredstvi ovirali, da ne dobe* številu rusinskoga prebivalstva primernega zastopstva, bodo pa izstopili iz vseh zastopov. Po volitvah se bode sešel drug shod,  ki bode de-
'&mW   Dalje v prilogi.
Priloga ^Slovenskemu Naroda" St 236 13, oktobra 1888.
riniti v no odločil, ali nastopijo pot abstinence ali ne. I Mi smo Že povedali, da ne odobravamo, da bi Rusini nastopili tak pot, kajti s tem bodo koristili le Nemcem, ki bodo ta dogodek zopet porabili proti sedanji vladi. Rusini naj pomislijo, da se ustavo-verci zanje neso nič, bolj brigali, ko bo bili na krmilu. Če zopet liberalci dobe vlado v roke, tudi ne bodo gledali na Rusine, temveč bodo le skušali Galicijo bolj odločiti od družin avstrijskih dežel ter
t"ei bodo dovolili večjo avtonomijo, morda tako, cakor jo ima Hrvatska, dajimle Poljaki ne bodo na Dunaji delali sitnosti). Rusini bi pa prišli pri tem z dežja pod kap, kajti Poljaki bi delali ž njimi, kar bi hoteli. Na tem shodu se je tudi sprožila misel o razdelitvi Galicije v lusinski in poljski del. To bi bilo morda za Rusine dobro, pa bi se dalo težko izvesti, ker sta obe narodnosti po deželi močno pomešani. Tudi ta rusinska zahteva Nemcem ugaja, da bodo sedaj še bolj odločno zahtevali razdelitev Češke.
V u a nje države.
Zadnji čas se v mnogih državah strožje postopa proti tujcem. Tudi Rumu ulj a hoče ovirati prihod tujcem v deželo. Kdor hoče v Romunijo mora poprej dati pregledati potni list kakemu rumunskemu konzulu. Proti komu je ta naredba naperjena, še zdaj ne vemo. Najbrž hoče s tem Rumunija zabraniti, da se bolgarski izseljenci ne bodo več zbirali na njenem ozemlji, odkoder bi skušali napraviti nemire v Bolgariji.
Turiko carinsko oblastvo v Skadru je zaplenilo več pisem in rokopisov italijanskih in Iran coskih jezuitov. Ker se je pri tem rušila pisemska tajnost, bo italijanski, francoski in avstrijski konzuli odločno protestovali proti temu in zahtevali zadoščenja. Obvestili so vse veleposlaništvom v Carigrad. Avstrijski konzuli se zaradi tega potezajo za jezuite, ker je katoliška cerkev v Albaniji pod avstrijskim pokroviteljstvom.
Ne da se tajiti, da ima Boulanger veliko sim pati j na Francoskem. Posebno ga obožujejo vsi, kateri žele, da se Francija maščuje za poraze v vojni z Nemčijo. Naravno je pa tudi, da .ima veliko nasprotnikov. Sovražijo ga oportunisti, katerim sedanje stanje jako ugaja. Ta stranka je pravo orodje Židovstva, katero sedaj močno molze dižavo. Pa tudi mej delavci si general ni pridobil simpatij, Če tudi si je prizadeval. Delavski list „Le Parti Ouvrier* objavil je pesTi, v katerej se opeva, kake zasluge bi imel, kdor bi umoril Boulangerja. Ko je nek drug francoski list to obsojal, odgovoril mu je omenjeni časnik, da kar je bilo v starem veku hvalevredno, mora biti tudi sedaj. Umor Boulagerjev bil bi podoben umoru Cesarjevemu. Republičan, ki bi si upal umoriti Boulangerja, bi ne bil slabši nego Brut. Nadalje je ta list naštel poleg Boulangerja še 20 osob, ki bi zaslužili, da bi je kdo umoril. Mej njimi so: Rocbefort, Laguerre, Lauer, Laisant, Deroulede itd- Ker so vsi našteti smrtni sovražniki Nemčije, morda nemški agitatorji šuntajo delavce proti njim.
Poljaki so že izdali svoj volilni oklic povodom volitev za priimki deželni zbor. V svojem oklici pravijo, da so vedno apolnovali dolžnost do pruske države, če tudi so že petnajst let proti njim izjemni zakoni. Ker boj proti Nemcem še ni končan, bodo poljski poslanci v Berolinu bh še nadalje odločno potezali za poljske pravice. Škof Dinder je prepovedal poljskim duhovnikom kandidovati za deželni zbor. To je storil pač na željo vlade, katera bi rada Poljake pripravila ob dobre zagovornike.
Danski državni zbor se je zopet sešel. O tem zboru bi le malo kdaj kaj slišali, da bi večina ne bila v vednem nasprotji z ministerstvom. Tudi letos je zbornica že zavrgla budget, ali kaj pomaga, ker po ustavi zadostuje, da le gorenja zbornica, v katerej imajo vladni pristaši večino, dovoli provizo-rični budget. Tako se že dolgo let vlada s provi-zoričnimi budgeti. Vlada je zboru predložila več predlogov , ki se tičeje zboljšanja vojsko ter utr-jenje Kodanja. To kaže, da vladni krogi še vedno računajo s tem, da bi Danska se pridružila sovražnikom Nemčije, ko bi slednja imela vojno. Potovanje nemškega cesarja na Dansko torej ni imelo nobe nega pravega uspeha.
Ker so Sudanci zopet začeli napadati Suakim, bi se Anglija že rada kako znebila dolžnosti, braniti ta kraj pred sovražnimi napadi. Pogaja bo neki z Italijani da bi jim prepustila Suakim in Zeilo. Egipčauom pa to nič prav ne ugaja. Kakor sodijo v Egiptu, Italija ne bode mogla krotiti Sudancev. Da se obvaruje Sudan pred sovražnimi napadi, bi bilo treba sudanske upornike poriniti nazaj do Kar-turna. Zato pa Italijani nemajo dovolj moči. Najbolje bi bilo, da se pokličejo turške, čete. Njim bi 8e najrajši pokorili Sudanci.
Dopisi.
Iz Nlovenakega &tajerja dne 10. oktobra. (Celjska razstava) Vsaka stvar ima svojo solučno in senčno, svojo dobro in slabo stran, tako tudi Celjska regijonalna razstava. Ta razstava bila je tako prirejena in uravnana, da se mm po pravici imenovati spodnještajerska in ne le Celjska. Ker je nam Slovencem povsod resnica, pravica in poštenost prva s/var ter tudi časnikarska dostojnost
in korektnost zahteva, da o stvari, o kateri pišemo, govorimo resnico in smo nepristranski, hočemo nekoliko v obče opisati najprvo dobro stran te razstave.
Po velikosti, mnogovrstnosti in velikem številu razstavljenih predmetov, kakor tudi obilni udeležbi in po vsem svojem obsegu bila je razstava spodnještajerska : razstavljenih pa je bilo tud« nekaj rečij, iz sosednih dežel. Priznati se mora, da je bilo vse jako spretno, skrbno in praktično prirejeno in uravnano; vsi pridelki in predmeti bili so lepo raz vrščeni.
Izmej poljskih in deželnih pridelkov bil je naj-krasnejši in najbogatejši sadjarski oddelek, pri katerem se je odlikoval tudi naš sloveči slovenski sadjar gospod Mihael Vizjak, posestnik v Pe-čovji pri Celji. Ta mož je jeden prvih štajerskih pomologov in je bil radi tega že večkrat odlikovan.
Prvi podelil mu je bil cesar srebrni zaslužni križec s krono, pozueje dobil je od cesarjeviča Rudolfa zlato naprsno iglo. Tudi pri zadnji Celjski razstavi pripoznala se mu je svetinja za sadjarstvo. Da se njegove zasluge za sadjarstvo in poljedelstvo povsod priznajo i u uvažujejo, ter se gospod Vizjak kot tak sploh čislu, nas tembolj veseli, ker je on sicer navadni kmetski posestnik a jako razumen in zaveden slovenski domoljub, o tem smo se popolnoma prepričali tudi pri Celjski razstavi, kajti izmej vseh razstavljalcev bil je on jedini, ki je imel pri svojem oddelku le slovenski napis, dočim smo nahajali pri drugih sicer „tudi Slovencih1* skoro brez izjeme le nemške napise, le tu pa tam bila je kaka mala slovenska beseda, častno izjemo v tem delal je le gospod nadučitelj Jurkovič i/. Snu rij a pri Jelšah, ki je imel napis v obeh jezikih in pa „Cesarjević Rudolfovo sadjerejsko društvo v Šent Juriji na južni železnici."
Da je pa gospod Miha Vizjak ostal kakor poprej vselej in povsod tudi zdaj zvest svojemu prepričanju in načelom ter je tudi v tem slučaji poslušal le svoje srce, nas posebno veseli in mu od kritosrčno castitamo k tej odločnosti ob jednem pa ga priporočamo vsem Slovencem v posnemanje in vzgled.
Mej razstavljeno pijačo in tekočinami sploh bo je v obče pri poznavalo kot najboljše in popolnoma naravno Ljutomersko vino gospoda Seršena, trgovca v Ljutomeru. To vino imelo je najboljši in najfinejši okus in je bil g. Seršen radi tega tudi odlikovan. Za pivo sta se priznali svetinji gosp. Ku kecu pivovarnarju v Žalcu in na Laškem ter gospodu Matesu, Celjskemu pivovarnarju ; posebno priljubljeno pa je bilo pivo gospoda Kukeca, katero že od nekdaj slovi kot posebno dobro in izvrstno.
Ker ni naša naloga oceujevati posameznih predmetov, omenimo kouečno le še, da je posebno pozornost zaslužil in tudi našel mojster gosp. Martin Ropaš, glasovirar na Vranskem, za razstavljeni glasovir. To Vam je bilo krasno, jako solidno in res mojstersko delo in veseli nas, daje domačin dosegel vsestransko priznanje in pohvalo. Vnanja oblika, kakor tudi znotranja oprava bili sta jako elegantni in okusni, tako, da so se čuli od Nemcev glasovi: „ein wabres SalonstUck".
Glasovir pregledoval in preiskoval je jako natanko in skrbno merodajen veščak in se je o njem in o mojstru samem jako laskavo in pohvalno izrazil, konečno pa je rekel, da bi Bbsendorfer na Duuaji zahteval zanj gotovo 1200 gld.
Gospod Ropaš cenil je svoj glasovir na 550 gl. in ga je tudi že prodal.
Slovencem in sploh vsemu občinstvu, ki želi kupiti dobre glasovirje pa gospoda Ropasa najto-pleje priporočamo.
Pri tej priliki pa ne moremo zatreti obžalovanja, da nekateri domačini vedno segajo po tujem blagu in mislijo, da je to že zaradi tega boljši kakor domače, ker je prišlo daleč iz tujine in je drago. Slovenci! uvažujmo povsod prislovico: .Svoji k svojim".
I« VIduJe gore 9. oktobra. [Izv. dop.] Tudi naše sicer skromno mestece ni hotelo zaostati za ostalimi kraji in sklenilo je praznovati štideset-letuico 7. vinotoka
Če pomislimo razmere naše in vedno neslogo, pač je vsakega težila zavest skromnega uspeha. Ali prišlo je drugače — jednake slavnosti mesto naše ni še doživelo, kakor je bila zadnjo nedeljo. Da si tudi je dež curkom lil celi božji dan, zbralo se je izredno mnogo občinstva, pri lepem vremenu šteli bi smelo na stotine.
Že priprave obetale so mnogo, lep oder za govornike, pevce in godce, mno.ro mlajev, vse v zastavah in vencih, istinito krasen prizor! Simetrično postavljene klopi in mize na slav. prostoru in lepa. močna lipa, vse ukusno urejeno ali žal! veselje grenil in upanje vse podrl je le brezozirno dež. Vse priprave bile bo zaman. Ali k stvari.
Zjutraj ob 7. uri zagromel je prvi strel izpod grada spominjevaje na razobešenje zastav. De-* loma zgodilo se je Že to prejšnji dan ali kmaluflje bilo vse mesto v zastavtih. Na slavnostnem prostoru pripravljen je bil okrašen oder, pred odrom v sredi pa je bila usajena „cesarska lipa" v trajen spomin tega dne.   Na vsaki strani  lipe stali sta mogočni smereki noseči napis: Bog živi dom, bog Živi carja!   Okolu prostora pa so stale z venci zvezane smereke. Točno ob 9. uri došla je vrla godba Novomeška in ob 1 ,10 klical je trombe glas bram-bovce na zbirališče!   Ob jednem zbirala se je šolska mladino v okusno okrašeni šoli. Malo Časa pozneje pa so odrinili vsi na čelu izvrstno, res dobro svirajoča godba k slovesni sv. maši, katera   se je služila z azistenco!   Pri maši pel je mešani zbor, ko navadno dobro vrsteč se z moškim četverospe-vom! K sklepu maše pa je mogočno zadonela cesarska himna z godbo in orglami.  [Cerkveni govor imel je gospod kapelan Terček  iz Šmarija, znan cerkven govornik !
Po maši razložil je šolski vodja pomen dneva v navzočnosti mnogih gospodov, mej katerimi smo opazili gospoda državnega in deželnega poslanca prof. Šukljeja in gospoda deželnega poslanca c. kr. sodnika Višnikarja, šolski mladini, na kar su je čvrsto odpela cesarska pesem! Veselje pa je žarilo, ko so se delile spominske knjige in podobe mej veselo mladež in ko je vsaki zaužil kozarec vina ter z „štruco" pod pazduho korakal po stopnicah domov, vzkipelo je vsakemu od veselja nedolžno srce!
Točno ob 1. uri bil je banket v gostilni gospe M. Graul. Da ni bilo toliko gostov, kakor smo pričakovali, krivo je bilo pač le izredno slabo vreme, vendar nas je razen omenjenih gospodov poslancev počastil tudi vrli gospod c. kr. sodnik A. Jenčič iz Zatičine. Prvo napitnico govoril je župan A. Stepec na Njega velečastvo, drugo šolski vodja Skrbinec na cesarjeviča, tretjo poštni odpravnik Gf. mlajši na častnega meščana mesta Vimjegore, gospoda deželnega predsednika A. barona Winklerja, na to vrstile so se razne napitnice na gospoda poslanca prof. Šukljeja, gospoda poslanca Višnikarja, sodnika A. Jenčiča na slovensko domovino, župana i. t. d. Ker dež ni nehal liti, sklenilo se je ostati v prostorih in VBpored po možnosti dovršiti.
Moški zbor odpel je precizno D. Jenkovo aMolitev", ua kar je slavnostni govor govoril goBp. prof. Suklje. Hvaliti govornika bilo bi odveč, prepoznat je daleč po državi, govor pa je bil z izrednim naudušenjem vsprejet. Hvala in slava gospodu, ki se ni bal grdega vremena in slabe, daljne poti za izredno počastenje.
Na to sledilo je petje in godba. Kot navadno je tudi sedaj častno rešil zadačo svojo krepki domači zbor.
Zvečer bila je razsvetljava mesta in baklada. Vse mesto bilo je v lučicah, težko pa je soditi, katera hiša bila je krasneje razsvetljena. Da smo pravični in ne žalimo nikogar, bodi rečeno, da vse so bile lepe.
Serenado, katero so priredili pevci in godba gospodu poslancu našemu, omenil je jako pohvalno in se laskavo zahvalil pevovodji gospod odlikovanec.
Pozna noč nas je, Žal, spominjevala ločitve. Krepko smo si segli v roke in mej sviranjem godbe zadoneli so še jedenkrat klici „na svidenje".
Izmej društev bližnjih krajev počastila nas je le pr. požarna bramba Šmarijska navzlicjslabi poti, seve naudušena vsprejeta od domačih brambovcev. Slava jej in čvrsti „živio". K sklepu pa moramo posebno omeniti vrle godbe Novomeške, ki res dobro svira.
Vsem udeležencem od blizu in daleč, pa bodi na tem mestu, kot odmev raznih napitnic krepak: „Slavatf!
Iz I* lan i m- 10. oktobra. [Izv. dop.) — Nepozabljiv ostane Planinskim občanom dan 4. oktobra, kajti ta dan se je vršila tudi tu za tukajšnje razmere primerna slavnost v proslavo štiridesetletnega vladanja našega milostnega cesarja. Že na predvečer so oznanjevali velikanski kresovi mej lepoubranim   zvonenjem,   splošno   razsvetljavo in
gromenjem topičev dale* na okrog, da tudi v tej mirno-tihi dolini prebiva cesarju in domovini vedno zvesti rod. Ko nas je drucri dan ob jutranjem svitu izdramilo zopet veselo pritrkovarije in streljanje, pričelo s« je živahno gibanje po bogato z zastavami okrašenem trgu Planinskem. Okolu devete ure se je pa baš v ta slavni spomin novoustanovljena požarna bramba v svoji lični opravi, šolska mladina z u'itpjjstvom pod svojo zastavo, ob'inski odbor in mnogo druzega občinstva zbralo pri slavoloku poleg župnijske cerkve v pozdrav in dostojen vsprejem gosp. c. kr. okr. glavarja dr. Russa. Ob deveti uri bila je slovesna sv. masi, pri kojej se je vršilo splošno darovanje za tudi v slavni spomin štiridesetih niče ustanovljeno hišo ubogih. Po sveti maši šla j" .šolska mladež in drugo ol>-činstvo z odličnjaki na čelu v znotraj in zunaj z mlaji, venci, zastavami in zelenjem okusno okrašeno šolo. Tu so se vrstili govori in petje tako ganljivo, da se že osiveli možje in druga gospoda solzili. Takoj po ustopu v šolo je podala učenka 111. razreda IVI ici 1». gospodu okrajnemu glavarju krasen šopek v spomin ljubezni in visocega spoštovanja do njega in milostnega cesarja. Belnnblečena učenka III. razreda Ivanka Ch. pa je mej globoko v srce segnjočim ogovorom ovenčala podobo slavnega godovnika Franci Jožefi I. S petjem cesarske pesni, z ži vio-k lici presvetlemu vladarju, katere je pred šolo stoječa požarna hramba kaj krepko ponavljala, in z r-b larovanjem otrok s knjižnico; „ Cesar Franc Jožef I." se je končala sicer skromna pa vseskozi dnevu primerni slovesnost v šoli.
Ker je okolu osme ure še jako nagajivi Plu-vius mej mašo vender svoje z dežjem prenapolnjene mehove vsaj začasno zavezal, korakali smo veselih src na bližnji hrib sv. I (uha. Tu so se zasadila pričefna drevesa v pogozdovanje tukajšnjih goličav, vršilo se razne otroške igre ter pogostila mladina in drugi s kruhom, klobasicami, vinom in pivom. Ob jedni uri bil je v Lavričevej gostilni banket mej pravim prijateljskim pogovorom in raznimi napit nicami. Ob četrti uri zbrali so se pa v spodnjih prostorih imenovane gostilne požarni brambovci in mnogo druzega občinstva k prosti zabavi, koja je trajala v splošno zadovoljnost daleč čez polunoč.
Ta večer je pokazala že tudi naša požarna hramba, da bode, ko se se bolje izvežba, gotovo svoji nalogi kos. Ko je bila namreč najbolje volje okolu miz, zapel je nepričakovano rog „k orožju!" zunaj na cesti, a takoj bila je zbrana polnoštevilno pred gostilno, kjer je mesto, da bi odrinila na kako pogorišče, zapela pri krasni razsvetljavi se spremljevanjem godbe cesarsko pesen.
Hvala, tisočerna hvala torej na tem mestu vsem, koji so na jeden ali drug način pripomogli, da se je ta slavni dan tudi pri nas tako slavno slavil. —k.
Iz Uli.jsLe okolice 11. oktobra [Izv. dop.] V „Laibacher Zeitung" od 10. t. m. št. 233 odgovarja g. poročevalec zastran slavnosti 40let-noga vladanja našega presvetlega vladarja, ki se jo vršila v Litiji na dopis iz 1/tiiske okolice in dokazu^, v katero občino da spadajo in v katero vas so ušteviljena poslopja c. kr, okr. glavarstva, železniške postaje, rudarskega društva, društva predilnice, poslopje poštarjevo in poslopje gostilne pri mostu.
V omenjenem dopisu  se nikakor trdilo ni, da spadajo ta poslopja v Litijsko občino, ali da so v Litijski trg ušteviljena. Tu gre samo za ime. Komu je li znan omenjeni kraj, na katerem stojijo navedena poslopja, pod imenom Gradec (Grazdorf?.]Kako se li nazivljajo omenjeni uradi ali poslopja? Ali mar ne c. kr. okrajno glavarstvo v Litiji, železniška postaja v Litiji, c. kr   pošta v  Litiji i. t. d. V Je li vprašanje, da, ako spadajo omenjena poslopja v občino Hotiško, in so  ušteviljena  v vas Gradec, da se morajo tudi tako imenovati.   Da to ni res. imamo veliko dokazov,  izmej: katerih' naj navedem le dva iz tukajšnje bližine. Kakih 10 minut od Litije stoji grajščina Gerbiu, okolu katere stoji sedem hiš in ki so vse ušteviljene v trg Litijski, te hišo se vse imenujejo na Grbinu in isto tako so ušteviljene že druge tri hiše pod Litijo, ki se pa razumejo le pod imenom Zahribom.   Nobenemu še do zdaj ni padlo v glavo ta dva kraja imenovati „Li-tijo". To je menda vendar jasni dokaz, da zaradi tega, aku je kraj, kateri si bodi ušteviljen v kraj drugega imena, bi se moral imenovati le po imenu Badnjega, namreč tistega, kamor gredo številke. — (i nen;a se še, da vas Gradec spada pod faro na
Vačah, kraj onostran mostu, ki se od nekdaj imenuje »
„Litija" pa pod faro „Sava". G poročevalec toži, da 8»» nahajajo taki obžalovanja vredni ljudje, ki kvarijo 8 takimi dopisi užitek takih lojalnih alav-nostij. To očitanje naj njemu v prvi vrsti velja, kajti on je prvi, ki dotični kraj „Gradec* (Grazdorf) imenuje in s tem podnetuje ogenj prepira v srcih miroljubnih Litijanov.
Domačo stvari.
— (Imenovanja in premembe na vi-socih mestih), ki nam jih javlja današnji tele gram, so velevažnega pouiena, dasi neso bila popolnoma nepričakovana. O ministru dr. Zemialkov-skeni, ki je due 21. aprila 1873 bil imenovan ministrom brez portfelja in je dne 12 avgusta 1870. kot minister za Galicijo ustopil v kabinet Taaffeja, se govori, da »nu je vprašanje o novem davku omajalo stališča. O baronu dr. Pražaku pa se je že dolga pripovedovalo, da Re mu bode umakniti in da hod-1 namestnik Schonborn naslednik njegov. Ker so se pa vse te vesti o svojem času opor kale, že nihe več mislil ni, da bode prememba tako hitra. Znleski, novo imenovani minister za Galicijo dobil je red železne krone prve vrste. Namestnikom v Galiciji bode nekda Kazimir Badeni.
— (V deželnem zboru koroškem) raz-koračil se je bil dne 21. septembra (v IX. seji) jako mogočno nemški poslanec dr. IIbi ter v svojem obširnem , proti Slovencem naperjenem govoru strastno napadal narodno duhovščino, očitajoč jej, da zanemarja svojo dolžnosti glede poučevanja vero nau k a v ljudskih šolah. „Kiirntner Volksblatt" z dns 11. oktobra objavlja celo vrsto odprtih pisem, v katerih župnik dr. Josef Som mer, V. Primožič kaplan Josip Fritz in učitelji Jurko, Šot ina. Kofler in L ep a t poslanca dr. U i) I a na laž postavljajo. Vse, kar je o dotičnih šolah go voiil v deželnem zboru, je od konca do kraja zlagano. Označujoče za dr. IJbla resnicoljubnost je tudi to, da je župniku Trobsžu očital, da od 1. januarja do maja 1887 šole v Radižah niti obiskoval ni, a pri tem ni pomislil, da a°i je g. župnik Trobež že dne 1. januarja iz Kadiž preselil. Jednacih popravkov pričakovati je se mnogo in mi smo zelo radovedni, kako se bode poštenjak dr. Ubl iz svoje lažnjive mreže izmotal.
— (Slovenska predstava) bode, kakor smo že priobčili, jutri v nedeljo dne 14. t. in. Predstavljal se bode igrokaz: „Ena se joče, druga se sinje!" V prvej polovici novembra meseca pri čne društvo B opereti, v decembru pa namerava spraviti po dolgoletnem premoru zopet „Razbojnike" na oder. Ker bodeta obe ulogi bratov Karla in Franca v r o k a h j e d n e g a s a m e g a pred stavljale a, ki bode v teku predstave jodnajstkrat menjal masko in kostum, obeta ta večer postati jeden najzanimejšth v e^lej sezon*. Gospodična Kajzedova izvršuje iz posebne prijaznosti ulogo orkestra.
— (V Pazinu) na kolodvoru umrl je v četrtek popoludne državni poslanec istrski dr. M i 1-levoi. Zadela ga je kap.
— (Znani dr. Anton Maji nič,) profesor bogoslovja v Goric;, preseli se v Ljubljano, da bode naslednik monsgn. dr. Klofutarju in da bo na slovstvenem polji nadaljeval svoje dosedanje početje. Tako čitamo v „Sočiu.
— (Imenovan j e.) G. Jos. S p ar o v i c, kontrolor pri solnem uradu v Kopru, imenovan je solnim oskrbnikom.
— (Deželna  sadna  razstava)  v proslavo  štiridesetletnega vladanja  cesarjevega obeta biti velikanska.   Razstavni odbor moral je porabiti za razstavo prav vse prostore v prvem in drugem nadstropji starega strelišča, kajti postaviti je moral za sadje toliko miz, da so vse skupaj preko 300 m. dolge.   Tudi vinska jpokušnja bode velika,   ker je je zelo mnogo vina prijavljenega.   Prepričani smo, da bode imela kmetijska družba vsaj to zadoščenje za svoj velik trud, da obišče to poučno razstavo, kar se da mnogo sadjarjev in sploh zavednih kmetovalcev z dežele in ravno tako tudi mnogo Ljubljančanov.   Razstavni odbor se je potrudil narediti razstavo zlasti na večer posebno mikavno, ker bodo vsi prostori krasno razsvetljeni in igrala bode vsak vočer od 8.—11. ure vojaška godba.
— (G os po da J a k obji u Filip p l.L e n c k,) graščaka na Raki na Dolenjskem, dala sta razstavnemu odboru deželne sadne razstave tri darila po 10 oIU., katere je priznati uajujijšim kmetskim sad-
jarjem. Naj bi gospoda pl. Le nek, ki kot tujca vender nikdar ne zamudita nobene prilike, podpirati naša domača občnokoristna podjetja, dobila m j domačimi mnogo posnemovalcev, kar bi bilo toliko bolj želeti, ker bode zastavnemu odboru vsled mnogih oglasil manjkalo daril.
— (Slovenski bicikliški klub „Ljubljana") sodeloval bode- na povabilo bratskega kluba „ Kranj" pri jutrajšnji tekmovalni dirki v Kranji polnoštevilno. — Dve točki spireda določene sta posebno za bicikliste Ljubljanske.
— (ObeBil) pe je včeraj v grofice Stuben-bergove revni hiši v Gradišči št. 10 znani zlatar Blaž Janežič nad 70 let star. Samomorilec zabil je nad pohliugi meter visoko v zid močen žrebelj in obesil se najprvo na navadno vrv, ki se je pa pretrgala, da ju pal še živ na tla. Na to pa si je poiskal močnejše vrvi ter se definitivno obesil. Samomorilec zapiRal je na kos tapetnega uzorca z rudečim svinčnikom, da mu ni mogoče več živeti, ker dobiva premalo podpore, prosjačiti pa neče, hplofa pa je njegova bolezen neozdravljiva, zatorej se je sam usmrtil. JanežiČ bil je jako potraten človek, in dasi je imel dober zaslužek kot zlatar, je vender vedno zabavljal, kako slabo mu je, ter vedno pijančeval, zsidira leta se je bil vrgel na„jeruš". Odnesli so ga v mrtvašnico k. sv. Krištofu.
— (V Savo skočil) je včeraj čez Sevniški most neznan človek in se še dvakrat pokazal iz vode, potem pa izginil.
— (Iz Sent Vida nad Ljubljano) dostavlja se k programu svečanega praznovanja 40let-nice vladanja Njegovega Velečaitva ki se vrši v nedeljo 14. oktobra t. L, da pri slavnosti igra znana godba pod vodstvom g. Stiarala. Vabijo se tudi tem potom vsi prijatelji naše „Ćitalnics", kateri morda neso dobili posebnega vabila.
— (A k a d. društvo „Slovenija" na Dunaj i) napravi torek dne 16. t. m. redno zbnovo sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Slučajnosti. Lokal: L, Kohlmarkt. Knausova restavracija „zum Loth-ringer". I. nadstropje. Začetek ob polu osmih zvečer. Vse stare ude, novodošle slovenske velikošolce in slovanske goste vabi k obilnej udeležbi odbor.
— (Pri deželnem sodišči v Celovci) razpisano je mesto pristava.   Prošnje do 26. t ra.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 13. oktobra. „\Viener Zeituiig" objavlja cesarjevo ročno pismo grofa Taaffeu, s katerim se odobrujejo njegovi predlogi ter minister Zemialkomki vsled svoje prošnje odpusti iz službe in se mu v pri/.nanje dolgoletnega službovanja, patrijotičnega marljivega izpolnjevanja dolžnosti j in zvestih zaslug podeli veliki križ Leopolduvega reda, ob jednem pa imenuje gospodske zbornice dosmrtnim članom. Ob jednem imenuje se gališki namestnik Za-leski ministrom. Dalje odpusti se minister Pražak od vodstva pravosod-njega ministers tva, moravski namestnik Schonborn pa imenuje pravosodnjim ministrom. Cesar podelil je Pražaku v priznanje njegovega delovanja veliki križ Leopoldovega reda. Uradni list objavlja potem dotična cesarjeva ročna pisma Zemialkowskemu, Zaloškemu, Pražaku in Schonbornu. Dolenjo-avstrijski namestnik Possinger dobil veliki križ Leopoldovega reda.
Rim 13. oktobra. Crispi brzojavil dne 11. t. m. knezu Bismarcku v Friedrichsruh. V tem telegramu želi mej navdušeuim vspreje-mom, ki ga je Rim priredil nemškemu cesarju, prijatelju kralja italijanskega in vladarju velikega nemškega, z Italijo zvezanega naroda, da bi navdušenosti odmev mu naznanjal, kako narod italijanski ljubi Nemčijo in kako ceni prijateljstvo države, ki je po svetih Bismarckovih postala tako velika. Bodi tudi naša zveza vedno jednako srčna na slavo obeh dinastij, na srečo obeh narodov in varstvo evropskega miru. Bismarck odgovoril zahvaljujoč se, da se nanj spominja ob sestanku vladarjev, ki je svečan izraz srčnega prijateljstva obeh velikih narodov, zavest skupnega dela za utrjeiije prijateljstva obeh vladarjev in držav in trdne volje, da se vzdrže in da bodo vedno srčneje srcu njegovemu drage zveze mej trdnim Rimom in samotnim gozdom, po katerem sta pred dvema mesecema Crispi in Bismarck vkupe šetala.
/.;» \ milijo porabo. Pri protinu in trganji, bolečinah po udih in vsakovrstnih unetjih pokazalo so je posebno uspešno Moli-ovo .Francosko žganje". Steklenica stane 00 kr Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Du-naji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 (31 13)
«toJi (331—236) I
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Javna zahvala.
Gospod Josip Kržič, tukajšnji posestnik in krč mar, dal je podpisanemu, kakor Že nekaj let sem, tudi letos f> gld. z namenom, da se za ta deuar nakupi razi č-negn šolskega blaga ter razdeli mej ubogo šolsko mladino.
Jako prijetna dolžnost mi je, da mu v imenu obdarovano Uiladiba izrekam tu unjprisrčnejšo zahvalo. Bog plati!
V Borovnici, dne 11. oktobra 1888.
IT i*. IJni>l 01-,
nadneitelj.
T   j o i :
10 oktobra:
Pri Nlonu : Surc i/. Novega mesta. — Konte iz Ino-mestft. — Harej z Dunaja. — Bonano It Trata. — Painfni z Dunaja.
Pri Malici : Stern, Brnuii, Plaier z Dtinaja. — Weis iz Siseka. — Freihoter iz Gradca. — Priuiožii I Duiihjh. — Božić i/. Zagreba.
Pri Juiiiein kolodvora : Sepanija i4 Trsta. — Kapi is Iz Krope.
Pri bil iirskem clvoru : Urbanja. z Dunaja.
i: inr I i 10 V I Juliljaiii :
I2.oktol>ra: Blaž Janežič, pozlatar, 71 let, Gr&dllfie št. 11, se je obesil — Jožefa Krišper, hišna posestirca, 8fi let, Mestni trg št. 26, za ostarelostjo.
V d e ž e1n e j bolnici:
9. oktobra: A tnal tja Lukinovič, delavka,  2 5 let, za
jetiko.
10. oktobra: Janez Lekan, delavčev sin, l1/- leta, za plevritičiiim eksudatom.
10. oktobra: Marjana Sribil, gostija, 50 let, z;i vne-tico možganske mrene.
Meteorologi«'110 poročilo.
P j Ćas opa-Q i zovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina t mm. j
t-j 7. zjutraj O 2. popol. £2   B. zvečer l	739"*l mm. 7385 mm. 738 0 mm.	3 6* C 11 8^C 5 24C	brezv. si. svz. si. svz.	megla jas. jas.	0 00 mm.' dežja, j 1
Srednja temperatura G-9°, za 51° pod normalotn.
3Z>i3.:n.ao£}l£a, borza dne 13 oktobra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včei-aj
Papirna renta.....gld.  81*30 — gld.
Srebrna renta.....„     82 15 — n
Zlata renta......„   109 9^ — ,
6*/0 marčna renta ....     ,     97*30 — „
Akcije narodne banke.   .   .     „   876*— — f
Kreditne akcije.....                       ,   308*60 — „
London........                                  „   121*70 — ,
Napol.........                                    „      9*61 «/i — i
C. kr. cekini  ....      .     „      5*75 — „
Nemške marke.....                       „    59*40 — „
4°/u državne srečke iz 1. 1854    250 gld. 133 gld
Državne srečke iz l. 1864           100   , 171 „
Ogerska zlata renta 4°/0...... 99 „
Ogerska papirna renta 5°/0   .       ... 90 „
6°/u štajerske zemljišč, odvez, oblig.   .   . 104 „
Dunava reg. srečke 5°/0   .   .     100 gld. 119 „
Zemlj. obč. avstr. 4V,°/0 zlati zast. listi . 122 „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 „
Kreditne srečke.....100 gld. 182 „
Budolfove srečke.....                           10 ., 20 „
Akcije anglo-avstr. banke   .   .    120 „ 113 „
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 223 „
danes 81-45 88*15 110*— 97*45 876*— 31080 191*66 9bl 5*76 69*35 — kr. 75 „ 80 „ 45 „ 75 „ 75 „ 25 „ 11
70 ..
60 7.1
Bolezni želodca, aOtOKčrev, jeter in žolča, ***
ozdravi Ltppmann-ov Karlsbadaki sum či  prašek po
3 do 4 tedenski rabi, pri nenavadnem nakupio nji tolike ali napravljenji kisline p> 4 do 6 tedenskej rabi. Raba zdravniško priporočena. — Dobiva se v skatljicah po 60 kr. in 8 gld. v lekarnah. (635—10)
V zobozdravniškem atelijeru v Gospodskih ulicah Št. 2, I. nadstropje, se ordinuje vsak dan od 10. do 12. in od 3. do 5. ure. (662—3) i
rir<H ■ifV> «t-^Tr^p * vTV^&?r^r^&\<rf~Yjgl j Poezijo J I
i SIMONA GREGORČIČA. 11
5 11. zvezek. — Založil Josip (jorup. E |
11 Dobivajo se samo pri meni. Broširane po I j, j
i s pošto 6 kr. več; elegantno vezane po 1 glil. 80 kr., -p
T  s pošto 5 kr. vet-. (439—35) j j
^ Nanu-ila se najlažje izvršnjeja po poštnih nakaznicah ^
J FRAN DEŽMAN, |
C knjigovez v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6. J t^L^ti-^t -H^JL^v ^j^j^r\- *-*}iJ* <^jkJ^ AJf* a^B*uŠl
E.A.DOLINAR &~CT~
ulica Aquedotto 27,  TVs*t   ulica Aquedotto 27.
Raspošiljatev raznovrstne kavo, «*a|*i. olja. jn/.-negu  MUilJa. pomarane,  limon, raznili mintviiili
vin i. t. d. od 5 K po pusti in ve«'-, po želesoiel franko proti povzetju, janičevaje za najboljšo in točno postrežbo. V cenah je že zapopadena carina, vožnja, euihallage iti troski, tako, da če. gg. naročniki nemajo nikakeršnih drugih trolkov. Zaznamujejo se cone sledeče kave, ki se je zelo veliko razproda: (6t53—8)
Št. 1. Mokka, prava arabska, I. . . . 1 K po gld. 2.05 „ 2. St. Jago Perl, lepa zrna . . , . 1 „ „ „ 2.— „ 8. Cuba, velika zrna, izvrstna kava 1 „ „ „ 2.10 „ 4. Cevlon, zelo ukusna kava . . . I „ „ „ 2.05 „ 5. Cevlon Plantagen, izvrstna kava . 1 „ „ „ 2.— „ li. Portoricco, extrafina kava . . . 1 „ „ „ 2.05 „   7. Costaricca, zelo čis'ana kava 1  „   „    „ 1.95
„ 8. Goli Java I., prav dobra kava . 1 „ „ „ 1.90 r   9. St. Lomlngo, fina kava   .   .   .   .   1 „  „ ,1.86
„ 10. Santoa, močna kava.....1       „    „ 1.70
r  11. Šio, fina kava.......1  „   „ „1.65
j 12. Bahia, srednja kava.....1  „   r    „ 1.55
Opomba: Ker nam dohaja veliko pisem ter da se umaknemo napakam, prosimo čč. gg. naročnike natančen naslov, zadnjo pošto, kakor tudi pri zelezničnih  naročbah zadnjo postajo. Na zahtlvanje pošlje se „ceniku zastonj in franko.
Marijaceljske kapljice za želodec,
Izvrctno upllvajoče pri vseh boleznih želodca.
Noprekoaljive pri ]>omniijkiuiji -\ • -ti I" jmlij, nlal)cm želodci, Rmrdoci mt]>i, naiiunjmiji, Uslfln nI i r.i ii 11, koliki, /.!■ len I. <• \. m kutiiru, /j i.-i, »ko bu iiuroja peaok In pieno, ter ae nuliira preveč aleza, pri rslatunicl, (-njusu in liljuvnnji, <:i:i,vubolji (če izvira bolečina iz želoilcu), krči t žolorici, zapiranji ali zalmaanji, pruoblnžunji žoloilca s i..lin ali pijačo, uh-.t.ili. boleznih-na vrimici, nn jptrili ali zlatej žili. — Cena Htuklouioi z navoili-lniii, kako bo rabi, in kr., vel. uteklenivi 7<l kr.
Olavmi zalogo ima lekar 14 A KO I. 11HAI»Y v Kromeriil Moravsko)
Marijaceljske kapljico neio nikako tajno sruil-stvo. Njih sestavine navedena so nu navodu, kuko rubiti, ki ie prideno vaakoj steklenici.
mm Pristne v skoro vseh lekarnah, mm
S\ .tltll.O I Pristno Marijuceljnka kapljica so mnogokrat ponarejajo in posneinojo. — Itik so |nisl ur. mora vsaka steklenica imati rudeč zavitek z icorciljo »iirslicaii fiiiiinl.ii ia B iiinodiim. b.il.o rut.lli. ki bo prideno vsukoj stoklenici, opomniti jo, &x mora biti navod tiskan v tiskarni II. <iliiNek«u v Itrn-uiorižl.
1'ristno imajo: X l.\ul»l i itul: leknr Oabr. I'iccoli, tokar ,los. Kvvotioda. — V PoBtOlUlIl lesar Fr. Baccsrcich. — V Sl.oiji Loki: ickur Karol Kubiani. — X Knflovltll'i : tokar Aloksamlor Koblok. — V ICiialollot "in : lokur Dominik Hi/voli, lokar l:-r.;-mann. — V limiMiikii : lekar J. Močnik. — V ('riioiulii: lukar Jan. Blužok. (739—42)
B. PlCCOLl-je,
k
lekarju „Pri angelju", — v Ljubljani.
Moj sin je trpel nkozi dve leti vsled gastralgije, slabega prebavanja in že-lodčntga krča, da ga je ta bolezen vsega shujšala in skoro uničita. I*n njem poskušal sem vsa sredstva, ki nam jih naša veda zadaje in tudi nesem
pozabil najrazličnejših rudninskih voda. Toda zbolJHt'k bil je le /.a malo trenotkov. Slednjič si domislim, poslužiti se Vaše Kelo pohvaljene esence in želodec in uspeh je bil tako nagel in sijajen, da je moj »in, porabivši samo 6 steklenic, popol-nemozdravil. '208—1)
Pri takem vspehu morem Vašo esenco le naj-gorkeje priporočati vsem trpečim vsled ft!a!>e prebave, zlntte žile itd., ter Vas tudi pooblastila, da to spričevalo moje hvaležnosti kot v resnici zasluzeno pohvalo tddi razglasite.
VTratu 1887. 13r. L.0011 Lovi.
V steklenicah po 16 kr. dobiva se v skoro vseh lekarnah na Štajerskem, Koroškem, v Trstu, na Primorskem, Tirolskem, v Istri in I) Imaciji. — V Itmlnl-fovem se dobiva v lekarni Ilizzioli-jevej.    (208—iH)
■
I
V    SKLADIŠČE J? FILIP TlCHO v BRNU ^A/Zelny trh št, 21 in Radnična ulice št, 17. Ngv	
U 1*1» Hko zimsko blago za obleko, izvtstne baže, 186 cm. široko, čista volna. Za celo moško obleko. Gld. 5*—.	Blago za ženske obleke, najnuvejie in najelegant-tiejše, sa jesensko in zimsko BOlono, lOO cm. široko. Zn 1 oltleko l o metrov Kiti. 4*90.
Domače pkttno vkupe .'JO vatlov. 1 kos */i gld. 4-50. 1 kos B/i gld. 550.	nroppc-lotJLen, čista vjlna, najnovejše za jesensko in zimsko obleko. Za 1 obleko 14» metrov Kld. ;t*—.
Bumbursko likovano statvino platno *l4 široko, zlasti za moško perilo pripravno. 1 kes 30 vatlov gld. 650.	Ženske srajce iz dobrega sifona alt nioč-nega platmi, s širokimi čipkami,   zadostne velikosti. 6 kom. gld. 375.
Rumbnrški oMoril, (pristno barve) v najnovejših uzorcih, 1 k. 30 vati. Ia. baže gl. 6*50. 1 k. 30 vati.            gl. 4 50	Ostanek posobne preproge, 10—12 metrov dolg, — v vseh barven, le Ia. baže gld. 3.50.
Sternberški KANEVAS 1 vatel šintk, v vseh barvah, progast in križast, gar. pristne tmrve. 1 k. 30 vati.           gl. 5—. 1 k. 30 vati. Ia. baže gl. 6.—.	žensko ogrinjalo, Vi """'n'N eista volna, gl. 2. l0/4 dol., čista volim, gl. 3'25.
NIFOl, jako   dobro  hažo,   posobno pripraven    za   moško,    žonsko in otročjo perilu. 110 cm. iirok, 1 kos 30 vatlov. I vrste Ki. 1 BO, Ilvr. gA. nSU, lllvr.         ti-.-)(i In 7-50.	Modni barhant v najlopšib USOfOih /.a otiloko. so smo  prati, za  kar so jamči, 60 cm. širok. IO iiu'1   Kiti. :t.5l>. Valerijna flanela, n a j DOVOJ it) za o b 1 e k e , i n metrov    i ti -{•»(>.
(7)      Uzorci in ceniki na zah a vanj e (6"6) %mW          zastonj in franko. ~^$Mj Razpošilja se proti poštnemu povzetja.	
IVAN ^ ^ ^  ^.
vinski trgovec v Rovinji, v Istri.
Uljudno podpisani, kateri izvršuje že trideset let vinsko trgovino z najboljšim UBpehom, priporoča svojo bogato zalogo izvrstnega
Istrijanskega vina,
deloma lastnega pridelka, deloma nakupljenega iz najboljših goric, ča-stitim gg. gostilničarjem in vinskim trgovcem in prosi mnogo osobnih ali pismenih naročil, zagotovljajo najpoštenejšo postrežbo.
Hektoliter stane po dobroti 14 do 16 gld.
Ceniki vin pošiljajo ae na zante vanje v slo venskem, nemškem ln italijanskem Jeziku. — Pokušajo se na zah te vanje
tudi dopošljejo.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
I^an X>odlić,
(681—1) vinski trgovec v Rovinji v Istri.
X*KK$m*$mKKXKKXimKttK*mKKXKK
Zahvala in priporočilo, g
X X X
X
i
X
Usojam So p. n. občinstvu naznanjati, da s 1. <lnein novemlura i. 1.
opustim svojo
trgovino z galanterijskim blagom, z oljnatimi barvami tiskanimi slikami, zrcali, zlatimi okrajki (Goldleisten), suhimi in oljnatimi barvami, firnezi, vsakovrstnimi laki in šolskimi pripravami
v Itatlovljici in da z istim dnem otvorim drugo s še bolj izbranim blagom
"v lii* n ii j i liisš. Htev. 133.
Slike se pri meni devajo v okvir in so za to nastavljajo najnižje cene. Zahvaljujoč se za do sednj skazano zaupanje,  prosim tudi nadalje za mnogobrojna naročila, obetajoč solidno postrožbo in kolikor mogoče nizke cene. Za sv. Miklavža tii sa Božič imel bodem lepe in primerne nt vari
v zalogi. ^ velespofitovanjem
J. FANTONI.
V Radovljici, v oktobru 1888. r«5rt—3)
XXXXXXKXXXXXXXXXXXXXXXXXi^?
2951
A$A
^477^6666003
Prania se ne bode bati več!
m) „ l .
Pralni in ovijalni stroj
I ^iateina BTNKO0C0 4 BONEft) i<« zopet tako praktičnu ih dragoceno izumljanje, da zaradi svojih velicih koristij ae povsod vedno bolj udotna-Čuje in bo'e polagoma neobhoden za vsuko redno gospodinjstvo. Kakšne težave so združene, da se opere in uredi umazano perilo, znano je dovolj vsakej gospodinji. Kako hitro in jako jednovito vrli se pa to s pre-praktirtom strojem z:i pranje in ovijanje, iz katerega pride perilo že več nego na pol suho, popolnoma čisto in svetlo Skoro brez šuma in brez truda dva človeka v malo urah na tem str« ji več obdelala, kakor pri navadnih težavnih in zamudnih rAztnerah 4 do 5 dražih žensk v ravno toliko dneh. Perilo se pri tem prav nič ne poškoduje in je, kakor že povedano, jaI:o čisto. Tudi pomodri se pri tem lahko. Stroj postavi se lahko na katerem kraji koli in ne onesnaži tal, ker deluje hermetično zaprt. Na tisoče priznalnih pisem je pri tovarni STRAKOSCH & BONER na ogled. Tudi tu so že začeli upotrebljati to velikansko in koristno novost in naj slede tu nekatera spričala o tacih strojih, katere sem jaz preskrbel in so se dobro obnesli.
Vabim torej gospodinje, posestnike hotelov itd. najuljudneje, da pridejo mnogobrojno kupovat te stroje.
Z velespoštovanjem (684—1)
i;IM.\ DETTUR, nasproti železnemu mostu v Ljubljani.
Gospodu Frunu 13« 11
Na željo Vašo potrjujem Vam prav rada, da sem jako zadovoljna s pralnim in ovi-jalnim strojem (sistema Strakosch & Koner), ki sem ga kupila prt Vas, ga vsakej go spodinji najsrčnuje priporočam. Jaz ne bi mogla pri mojem gospodinjstvu več pogrešati tega, za vsako gospodinjstvo tako koristnega stroja, s katerim se prihrani mnogo časa, dela in kuriva, ter se perilo jako varuje.
V Ljubljani, dne 10. oktobra 1888. Karollna Drelae, tmrnarjm ieoi.
<t-|h v  I *\ n i X
Pralni in ovijalni stroj, kateri sem kupila pri Vas (sistema Strakosch & Boner), popolnoma ustreza njega zahtevam, kajti prihrani se pri tem mnogo dela, časa iu kuriva, perilo pri teui nič ne trpi in torej lahko ta stroj vsakej gospodinji iz lastne skušnje najiskreneje priporočam.
V Ljubljani, dne 10. oktobra 1888.
Z velespodtovanjem
Jeunette Schlefrel.
ijj C. kr. priv. fabrika za izdelovanje |l
izarezanih strešnikov!
V Zilstel dLollxil iia. ICoroškem
priporoča svoje (293—25)
Bj patentovane vštricne zarezane strešnike, ^
Tjl ki  So  najbolj   bili  odlikovani na  keramični   razstavi  v Parizu.
^ Slove že daleč po svetu,
s>) ker so poBebno I a lik I, »o Milni, lični, po ceni in ker najmanj trpe o«l SJY| anega In mrazu.
sJ>J Poroštvo s-.i* tri letu.
£\ Ž njimi krijejo že po Laškem, švicarskem, Francoskem, Nemškem in
<S celo po Ameriki.
>S{ Fabrika je za  vso  avstro-ogersko državo  luHtnica HonutanškeKa
patenta za izdelovanje zarezanih strešnikov, potem vseli patentov za izdelovanje .Ncliuiidlit'iuijet ili zarezanih sln-Niiikov, kakor tudi *SjlM ant-patenta. t.
Proti posneuialcem in ponarejaleem se bode po smislu patentnega 'j>j zakonA najostreje kazeuMki postopalo. NJ Fabrika izdeluje tudi najboljše vrste
£j zidarsko opeko, žlebake, steklene zarezane strešnike in strešna okna.
>ft Glav ,sl rico,
Glavno zastopstvo in zalogo za Kranjsko, Reko, Trst, Gorico, kakor tudi za vso Primorsko, Istro, Goriško in Dal-Ijj macijo imata
S F. P.VIDiC & Comp., v Ljubljani, v Slomih ulicah št. 9 g
Za čas stavbe
priporoča
Mestni trg št, 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10
v velikem Izboru in po zelo nizki ceni
okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveke, samokolnice, vezi za zidov je, traverze in stare železniške šine za oboke, znano' najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (l)ach-pappe) in asfalt za tlak, kakor tudi" lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezne dele. lJri stavbub, kjer ut vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravuo tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi zA lesene cevi inesingaste trombe iii ventil«1! in železne okove. (224—34)
Za poljedeljstvo:
Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnica, krampe i. t. d. Tudi se dobiva /mirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja.
Št. 10.333.
Razglasilo.
.678)
Na podstavi deželnega zakona z dne 18. februvarja 1885 (dež. zak. št. 13) se s tem splošno naznanja, da morajo posestniki žrebcev, kateri hočejo v prihodnji spuščalni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, zglasiti te svoje žrebce najpozneje
<!<» 1. decembra isss
pri političnem okrajnem oblastvu, v čigar okoliši se nahaja stajališče ŽrebČevo.
Zglasilo se more zvršiti pismeno ali ustno; ob jednem pak je naznaniti ime in priimek, potem stanovišče žrebčevega posestnika, kakor tudi pleme, starost, barvo in stajališče žrebčevo.
Za žrebce sploh pod 4 leti in za noriške žrebce pod 3 leti se ne dajejo dopustila za spuščanje.
Kje in kdaj bode izborna komisija zglašene žrebce pregledavala in za nje dala dopustila, da se ob svojem času na znanje.
O. 3sr, deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, dne 4. oktobra 186S.
C. kr. deželni predsednik: VVinkler s. r.
t
kamnosek v Ljubljani, Parne ulice hiš. štev. 9, (začasna podružnica poleg mesarskega mosta) priporoča p. n. občinstvu svoje vsakovrstne lično izdelane
nagrobne spomenike
od različnih marmorjev po jako nizki ceni.
Prečastito duhovščino prosi uljudim za naročila vsega v njegovo atroko spadajodega cerkvenega dela in vse stavbinske podjetnike za raznotera stav-binska dela. — Vsestransko hoče po najnižji ceui izvrstno ustrezati.
V Ljubljani, dne 9. oktobra 1888.
Vinko Čamemik,
(673—2)
kamnosek.
r
Čudež sedanjosti!
Najboljša In naj- jf^%. eenejia angleška
Samo g-ld.
lOletno janiNtvo za svetilno moć kazainice.
Samo -3= g-ld.
Mesto gld. 15'—. mL^n\^JJš Mesto gld. 15—,
2 letno Jamstvo, «la ura dobro jjr«>.
Ta z devetimi zlatimi, srebrnimi in bronastimi svetinjami preinijovttna ura ima polirano okrožje iz bakraste zlatokovfcie, narejeno prav po zgornjem narisi c pateutovano strokovnostekleno kazavnico, ki ima čudovito lastnost, da v zavsem temni noči _
sveti svetlo 1<ukor mesec.
Poleg tega ima zvončno budilo, ki se lut.ko m stavi na kateri čas kdo hoče, ima dva bronasta uteža. Ker jej je cena, uitevil leseni zahnjčrk, v katerem so odpošlje, le 4 telil., reci: štiri goldinarje, more vsakdo omisliti si tako izvrstno, trajno uro, ki je kras vsakemu stanovanju. — Razpošilja proti gotovemu denarju ali c. kr. pustnemu povzetju
Exporthaus L, „Zur Kaiserin Maria Theresia", Wien, Weissgarber, Kriegergasse II, Parterre, Thiir 5, Wien. 541—16)
Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja
jo gotovo
zavarovanje tnM
Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onib, ki so nam dragi in za katere skrbeti Brno obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot.      '    > : • •     ..    i .
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostaloj rodbini, ali dota, ki se teplača otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto.-Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačaua premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (u. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej.
Vse te načine zavarovanja upeljane ima v/ajciuiio zavarovalna ban Si a ,,S Xj AVIJA" v Pragi, kateri prednost je še to. da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistecja dobička, ki je leta 1887. iznašal 10%» v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25°/0, celo 48%.
Konci leta 1886. bilo je prV .banki: ;S£AYltf* za Življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev.
Vsa pojasnila daje brezplačno (233—58)
glavni zastop banke „SLAVIJE" y Ljubljani,
v lastnej hiši (Gospodske ulice 12).
3175
1002
V. VERSEC,
lastnik
I. .jiižnoštajeiskega vila za rože in sadno drevje iih IBlaollaškem pri Hr«'ži<-iih Rsnn), pripon ča veliko zalogi
lepih močnih sadnih dreves
DnjboKie vrst«,  pripravljenih zn jesensko sa<l<>n|e,
kakor tudi
lopih. rož
po najnižji ceni. — Cenike pošilja franko.
Naznanilo.
Ker se je most vsled velikanske vode na Fužinah (Kaltenbruim) nekaj omajal, bode za rns popravka Z.i i i Ž 8%o VOZIIJO
Z«l|)3t: potem bode pa odpretje mostti zopet naznanjeno.
S silo vozeči bodo postavno kaznovani z globo do 10 gld.
Okrajni cestni odbor okolice Ljubljanske.
Na Viči, dne 12. oktobra 1888. (679—2) And. Knez, načelnik.
Ne sme se zamenjati z momentnim, svetlim mazilom ali ličilom za usnje, katerega se tako boje.
Neobhodno za vsacega
za   s\etlenje   usnja   pri   konjikej   opravi,   vozovih, hišni opravi, čevljih itd. itd., je nuvoiziimliihm do
i-, k . Avstrijskem in oger-  f*3& zavarovana proti sfceui ministeratvu ■ r ponarejanju
svetla tinktura za usnje
(tekoče svetlo mazile), do sedaj TiiijUoljša, ker do sedaj se ni še nobenemu Izmej mnogiu tekočih svetlili mazil ali likov /.a us.Je tlal patent — Ona steklenic: it. I. 1 SjlcL it II. 40 kr , St. III. 20 kr.; in da ostanejo čevlji suhi pri moči in mehki in voljni pri solnčnej vročini, c ju že veo kot 10 let /a dobro pokazala, tudi putentovana, nepre-močljiva
hranilna mast za usnje.
Da ie res to usnje ■ arovjvhm sredstvo tako Izvrstno, doka/nje MO 28 odlikovanj, USB na stotina pr /milnih piseui. i • a Izdelka se nesta udomačila le pri o. kr. vojaščini, ampak si utrla uhod pri Nj. Veličanstvu in o. kr. visokostih. 5. generalov, ki še. služijo v c. kr vojski, so dali najboljša spričevala
l'o tovarnlikl ceni jo prodajajo v LJubljani gg. Anton Krispcr in Schusnlg & Weber,  v Kranj i g. Petan, v Š ko tj i Loki g, Kocoli.  —   Dobiva so v vseli večjih krajih državo pri boljših  trgovcih.     (288 -23)
Natakarici,
zmožni slovenskega iu Mniškcga jezika, z dobrimi spričevali, oriUlitm svojo gostilno im račun.
ki je dovršil z dobrim uspehom ljudsko šolo in ima delna spričevala, o«l«lal iti ra<l v l.jiih'jaui »li v Kraajl v kako pro«lajalnico.
-A-nton. Ropret,
(664—8)
posestnik na ItltMla.
<
a priporočata p. u. OOCinstVU IS salone, kavarne. "- gostilne, privatna stanovanja i. t. o.
F. P. VIDIC & COMP.
jlončene peči
^   do iako nizki eenl ter It. na i liolišourn i»l j« - s»
j  po jak
^ izdelane
(440—d "
A       Zaloga: v Slonovili ulicah št. i).
Srečke Obrtne Razstave, Prirejene y Proslavo Cesarske Svečanosti,
samo
#SO kr.
G
lavni dobitek
®### Goldinarjev.
(658—G)
Loterijski) pisarna komisije za slavnostno obrtno razstavo, Dunaj, Bartensteingasse Nr. 4.
c. kr. priv.
tovarna za svetilnice
R. DITMARjeva
e. kr. priv.
444
FABRIKS-ZEICHEN.
bliskovna svetilnica 3
ima. krogljasto, blesteče belo plame in
neznansko svetlobno salo Š05 sveč,
katero so določila fonometriena merjenju gospodov
«li>. ii.rotili. HeHicr-ja. kralj, profesorja na kralj, vseučilišči v Vratislavi in <iir. ltia<l. ISciifdiBtt- „ docenta na o. kr. leliuiškej velikoj šoli na Diiuaji, in se torej ne opiru na kako poljubilo trditev.
R. Ditmar-jeva c. kr. priv. bliskovna svetilnica 30'"
se spodaj prižge, lahko uravnava in ugasne, je kolikor le mogoče enojno narejena ter je tudi ravnanje ž njo jiiko priprosto, drž i petroleja zu deset ur ter
je cenejša, ne»-o druge svetilnice podobne konstrukcije domačega in inozemskega izdelka.
i itstiiTkom.
R. Ditmar-jevi c. kr. pri?, meteorski svetila s krogljastim plamenom
v velikosti:    15"'    20"'   25"'   30'"   35'" 45'" 8 svetilno silo:   28,     45,     66,     76,     120,   157 sveč
dobe se primerno veliki
za namizne in viseče svetilnice, stenske svetilnice, laterne i. t. d. v vseh opravah in po vseh cenah. (550-12)
Ditmar-jeve svetilnice ima v zalogi vsaka boljša trgovina s svetilnicami.
mmT
I*. DlTMAl*-jeve
biiskovne in meteorske svetilnice, namizne, viseče in stenske svetilnice
v največji izberi in po izvirnih cenah ima
FRAN KOLLMANN v LJUBLJANI.
Dve  iifi<l?-iti-oi>ji visoka
hiša
Seigel-ove
Najboljše
v najboljšem stanii, v. lupini vrtom. ?nradi jako ugodne lege na prostem kraji pripravna za vsako podjetje, proda se iz proste roke z jako ugodnimi pogoji. Kaj ver. se iz e \ Sv. Florijana ulicah štev. I, I nadstropje. 676—1»
j Marseliisko žolco, [
J najhitrejše. VSftkako na; sigurnoj se in naj pri- a
* prostejše orcdat^o
st H
J za čiščenje in zboljšanje vina m
0 hna vodno (668—18 ^
J  A. Hartmann v Ljubljani.
i nrjtMi \ |>r<>il,t!i speeeri i<0. e:;;t. »cIci.im^h in mešanega blaga. \sprejme hv takoj. — i'ouudbfl pod na-■lovom:   1''i*miiJ«» t usta Stari tr« pn K«-
Ueltn. 669—41
iMm\mm) *£ Ji:
Pisarna: Hotel Bvropsi
Navod, kako se rabi, rsapošilja so. sastonj
ms t i
V5S»W0
i
I K1
Notarsko pisarno
v Radovljici
otvoril je podpisani «li.e (ti. Neptemora ISSH
v Gradu dl nadstropje).
V Radovljici, dne 6. oktobra 1888.
Ivan Plantan,
i
i i
1
4!
usoja si naanaojatt, da j«
Prevzetje gostilne.
UtliOio  podpisaai  usnja  »i nasnanji
proi sol sts ro slovseo
gostilno „Pri Lipi",
v Ljubljani, Židovske ulice št. 5.
N |ul|ndnoJio vabeč p. n. obdinat' <> na mnogo-brojen pohod, samta Usni, d* bodem gostom naj-boljšo in najto.'uejše stregel s priljubljenim izvrst-
nini .lnplo\im ...... «/, litra 11 kr., z dobrina
Koslerjevim pivom, 1 , 'itia t ► kr., I dobrimi «!o5«-nJalcJnal in raznimi slarimi t lili i/, kleti gospoda A. 1'urrieha, lastnika hotela „l'ii Jal« nem  koli dvoru". — Tudi se vsprojomsjo naro-
eila nn kosilo. , , =
/, velespoito anjetn
f>8.
1
M
Izvrstne
»
J kranjske klobase.
Tj
«^        Polprekajene velike kranjske klobase ,*j> komad po 20 kr., manjše po 10 kr.. izde-2 'atu'   'e        pristnega  svežega svinjskemu mesu.   Nadalje klobasice za peči (Brat-vviiiste) po 10 kr., izvrstna ovita svinjska ^ pečenka (Netzbrnten) dobi  se  vsak dnu sv £a in ukusnu
44 na sv. Petra nabrežji štev. 47 +5 v Ljubljani.
Unanja naročila se točno Izvrše* proti poštnemu povzetji.
Za mnogobrojna nn ročila, zagotovljajoč točno postrežbo, priporoča se
Priporočljivo za zasobnike in krfimarje na deželi!
Pivo v steklenicah,
eksportno pivo, ki »t- dolgo ohrani, in
mošno pivo (dvojak)
i/ pivovarn«  bratov Kosleriev, v zabojih  po 25 in
r o steklenic, zaloga v Ljubljani.   248-aa
čistilne krogljice.
sredstvo proti zabasanju in otrpnenju jeter. {866—9)
Te kropljice ne shnjSajo — kakor rono^a d ruga zdra-vila — stanja bolnikovega. dokler se boljši ne Sati. Njihov npliv je, če tudi mil veuder p..polen in brez neprijetnih nasledkov, kakor slabosti^ ščipanja po trebuhu itd. itd. — Scigel-ove čistilne krogljice so najboljše sredstvo, ki se je kedaj izumilo O iste. črova vseh dr.ižečih tvarin in pnst6 drob v zdravem stanji Najboljše nahajajoče se sredstvo proti uničevalkama našejia življenja — neprehavljivosti in otrpnosti jeter. — Te kropljice obvarujejo pred mrzlico in vsakovrstnimi boleznimi, ker odstranijo iz črev vse strupene tvarine. Kropljice nplivajo hitro iu vendcr lahko, ne naprav-ljajoč, boledin, — Ce Imai hud nahod ali ti preti mrzlica, te boli plava, čutiš bdečine v hrbtu in članih, odpravile ti bodo Seipel-ovo čistilne kropljice nahod in prepnale mrzlico. — Obložen jezik s slanini okusom napravljajo škodljive snovi v želodci Nekaj doz Seipel-ovih kropljic bode očistilo želodec, odstranilo slab okus in zopet, povrnilo slast do jedij, in s tem vrne se hkratu zdravje — Večkrat pr,-uzročijo polstrohljena živila bljuvanje, slabosti in drisko (V se čreva s Seigel-ovimi čistilnimi kropljicami očistijo tacih nesnap, minejo neprijot 11 i uTinki m zdravje se povrne. — Soipel-ove čistilne kropljice varujejo pred naslc<lki nezmernepa uživanja jodij in pijač. — >'e se uživajo, predno eremo spat ne da bi kaj motile spanje. — Cena škatljici Beigel-ovih čistilnih kropljic, je 50 kr. — Dobivajo se le v podolgastih
škatljicah v vseh lekarnah Avstro Ogerske. Pred 1 de v rednimi izdelki, ki oelo škodljivo nplivajo, se svari.
tO U . .SiiJiKecji- s 4-;:i izvlečka'* ill S eifc. e!.. i i'» kr«»uljie  Je   A.   .7.   WJi ite.   IJmileil a.niio.i.
C ir~*   l^ii 1-111 jj,-« lini ltoiui \<l. G. Glavno zulofgo in oeniralno  ra/.po iljalnlco ima« Ivan Kep. Harem, lekarna „pri Zlatem levu" v Krome-riži (na Moravskeni) in se dobiva skoro v vseh lekarnah v Avstriji.
I lil aj O I e k a r 11 e: na KranJHkem« Koroškem, ■•rimorsike    : v r.juh-
j;mi. Velikovei, \%'oifabevgn« Db. pl. Trnkoosv, a. Picoll j v Ce »vel. Peter Birnbacher, Alf. Esrger i \V ThnrnMald; v Breaan« ši. .violiorji. i'reva ili. Oo«
Btentschnig: na Trlii/.i. . Itofjaku, dr. Kiitup:, Fr cdr. S hol/.;   v AjdovHćini.   Idriji«   Kamniku.   I»n'Ji. .1.
C dmciohio; na IteUi, (1. 1'relaiu; v i.osi<-i. .1. ('i -*tiito etn,   J'oiitoni,  A. Oiroo/oii;      Tr?»t.»i,  Slltthirt A.   nI Os-molo, PrAXmnre   A. iti riun Mori, J S€rrnvalo, 111 Roden-toro C. Zaneti  mIIh Šesta d'oioj ■•««i>»;rit«i«ia. Nio. Ito-.
(i ioni »\,ič ; v Spi et u. Aliluuovid, Tocipl;   v /udru, An drnvićj  v Sušu Kn  pr    It ki, v Novem pri Bek i, v Malem I<oiiizji, O. Viviatii   i is akoro \ vaeta lekarnah i>H(»<lili me .; di/.avi'.
■K ■H
•*   S]! ni: 111 L'lil
BARBARA KOPAČ,
(648—8) lneHiiriea v I.Jtililjani.
»t
K-H-»■
RDeželno zdravišče ogatec Slatina. ŠAajerHko.
fostnja jni.Iel: Pnličane.
Tempeljski-j Styria-
vreleo.
Že stoletja sloveča (llniibrjcvii silina kislu voda. Pitno in kopalno zdravijenjo, '     z mrzlo vodo, mlokom i. t. d. Se.jija Gla rna indikacija:
maj — oktober. B0jezen prebavlj. organov.
Priiužno bivanjo Prospekte pri ravnateljstvu zastonj, Zaradi   |    — . «k kislim;
maoKo    Tempeljski vrelec, i i*bom«
oglenčeve ShMMMMMMsEMsMMs^^
pijača in pomešano a vinom ali ovočuitni sokovi
prijetna okrepčevalna pijaca. «
OUu studenčiiiii prod»JM|o: gospod Jlih. Kustner, na-dalja gospodje; Jos. Fsbian, i', (!. Holsor, Pstei l.aisnik, Ivan Lneknianii, Ivan 1'erdan, S. Botllaffer, Sohussilig & VVebcr in Jos. Terdiiia v ljjul>ljaii9. kakor tudi ravnateljstvo     Slatini.      ilUU—\2,
1 Gg. šolskim predstojnikom | S        in učiteljem !
^Jj (338—84 priporoča j
1 ?*j»ii st, LO
vsa vrtnarska orodja, ki 01 rudi orodja za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves, in si e; : drevesna strguljn, škarje za gosenice, ročna lopatloa, drevesna žaga, sadni trgač drevesne škarje, cepilnik, cepilr.ik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesna ščetka. Orodju so vsa na lopo popleskani lese ji i plošči urejena in po prav nizki ce ni.
Priporočamo vsem gospodinjam po tuis novo uvedeni in po preskušenej metodi napravljeni j|J
Tsctinkelaov kavh zdro°b
•_____
v oV usmili, JjiiRio ji&ralitiriiilt g»iiMi<*iftSn.
kot najboljši, najkrepkejši in zarads tega tudi najcenejš dodatek k babastej kavi. |
' "_ _    _ - .... .....________ <Ttf?
— Dobiva se v vsakej specer^jskej produjalnici.
■ □STa.jstsirejšsL tvrdka za lavine surogate cele države.
9 « ouifAJT.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lautuina in tibk „Narodne Tiskarne".
C38B
67