Leto XXIL, & 77 u i o Ljubljana, torek 1. aprila 1941 Cena t Din Ljubljana, Itnaftjava I ttev 2122, IU1, SIM, Ljubljana, — Tat 2492 k Jpravmstvo — Teiefoa 1136. Inserauu burgova 11L Podružnica Uanbor: •t I — Telefon 24». Podružnica Celje: Kocenova atlet 2. Telefon It 190. Računi pn poet dek. zavodih: Lj*ib-liana «t 17.74S. 89» ttrmjalo ixg Uujt na* dao rasen ponedeljka. Naročnina znata mesečno 20 din. Za teoaematvo SO din UredDiitvo! Ljubljana, Knafljeva ulica b. telet on 3122, 3123, 2124, 5125. 312«; Maribor, Grajski trg ftt i, telefon St 2455 Celje, Strossmajrerjeva ulica Štev t, telefon It 65 Rokopisi se ae rraCajo Odporni, trezni in disciplinirani! Ko je te dni naš narod na tako veličasten način dal izraza svojemu domoljubju, se ni pri tem pustil zapeljati na n kaka stranska pota, ki bi ga lahko vodila v propast. Spregovoril je svojo mofko in odločno besedo trezno, kakor se spodobi zrelemu narodu, ki vsako svojo odločitev dobro premisli, zlasti v izrednih razmerah, kakršne so sedanje, ko je pretežni del Evrope v vojni. Tolikšne zrelosti in razsodnosti, kakor so jo 27. marca in tudi naslednje dneve pokazali vsi Jugoslovani brez razlike, že dolgo ni pokazal kak narod na svetu. Pri vsem ogromnem navdušenju in veselju se je vendar naš veliki domači prevrat izvršil popolnoma mirno, brez resnih incidentov in v polnem dostojanstvu. S tem smo si sanu izbrali najboljše vodilo za svoje nadaljnje zadržanje v teh težkih časih, ko se mora vsak posameznik v največji meri zavedati svoje osebne odgovornosti za usodo skupnosti. Naj si zato vsakdo izmed nas vcepi vase to mirno, trezno in preudarno, vendar pa tudi samozavestno, ponosno in dostojanstveno zadržanje minulih dni kot najboljše jamstvo svojega lastnega in skupnega narodnega obstoja! Kdor se je te dni ponašal med vzhi-čene množice manifestar tov za našega kralja, našo vojsko in nsšo novo vlado, pa je opazil še marsikaj drugega v našem razpoloženju, kar nas navdaja s ponosom in je vredno zabeležiti kot koristen nauk za bodočnos Nikjer ni bilo našega človeka, ki bi tli podlegel laž-njivim vestem, izmišljenim govoricam ali na škodljivost preračunanemu pri-šepetovanju. Vsi smo oh anili zdrav razum, ki nas je zaneslji o odvračal od vsega, kar smo smatrali ali občutili za državi nevarno ali škodjivo. Narod je nagonsko čutil, da lah!o zaupa samo sebi in svojim odgovornim ljudem, ki jim je orostovoljno, brez računanja in premisliania poveril svcie zaupanje. Iz spoznanja, da imamo seiaj vodstvo države, ki mu lahko zamamo odločitve v najtežjih trenutkih, je črpal svojo močno zavest, svojo treznost in discipliniranost. Te tri kreposti t>a so mu omogočile, da je z -iostojanstvenim mirom odklonil vse tije izmišljotine glede nas ter se po sp oščenem izrazu svojega navdušenja tak>j spet vrgel na svoje vsakdanje delo, r.? da bi se pustil begati ali motiti po zlonamernih vesteh iz inozemstva. To nam mora biti tudi v bodoče vodilo. Naš narod je prežet resničnega domoljubja in pripravljen na skrajne žrtve, toda sedanja vojna oozna vse polno novih sredstev, s katerini je mogoče iz-podkopati moralo še ako ponosnega, svobodoljubnega in hiabrega naroda, ako ni vsak njegov ptsameznik stalno na straži, da prepreči do, ki se lahko prikrade na skrivaj, n< vidno in neslišno. Premnoga so pota takšnega zahrbtnega zalezovanja, ki mi je vsakdo med nami tako rekoč stalro in povsod izpostavljen, podnevi, p moči, doma, na ulici, v vlaku, v kavami, gostilni itd. Zato je nova vlada s po;ebno objavo takoj opozorila na te nevarnosti, zlasti na nevarnost »senzacij, k jih iz zlih namenov širijo tuje radijske postaje.« Naj se, kakor doslej, tudi v bodoče nihče ne pusti begati po teh izmišljenih vesteh. Vsakdo je poilicai!. da se postav; v službo domovine s pobija? iem takšnih vesti. Naša vlada bo o islei tudi ssma strogo pazila na elemerte, k; nas oe-gali po tujih naročilih Zate kakor je tudi napovedala v oji o >ioti tistim, ki širijo izmišlj ene zdala vse potrebne ukrepe, k< likor gre za tujce, ki ne zn^jo ceniti iskaz- r.ega im gostoljubja in v ojih i oročilih povzročajo škodo naši drlavH bodo izgnani. 2e samo to iiam dokazuje, da imamo sedaj vlado močne rok? v pogledu varovanja naših državni in nacionalnih interesov, pa je zato niša dolžnost, da ji kot resnični domoljibi tudi s svoje strani pomagamo pri trn in stalno izkazujemo svoje zauparce. To bomo najbolj zgovorno izpričali ako bomo verjeli samo njenim o bi a1 am. pojasnilom in izjavam ter se strop,o držali njenih navodil. Tako bcmc tra j :io odporni, vselej trezni in preudarni, predvsem pa disciplinirani To so krepost, ki so danes potrebne vsem narodom brez razlike, najsi so v vojni ali ne Strnjenost vseh narodnih vrst, ki se ie prav pretoki e dneve tako dostojanstveno manifestirala, ne sme popustiti, naj se zgodi karkoli. Duhovna povezanost vseh Jugoslovanov mora biti tudi nadalje tako trdna, kakor je bila v dneh, ki so za Lami, Odpornost navzven proti vsakomu,, ki bi hotel teptati našo 5ast, našo s vobodo in našo nedotakljivost ne sme poznati omahovanja. Pri vserc tem pa moramo ohraniti mirno kri, trdne živce in zdravo pamet. , Za vznemirjenost ni več razloga, odkar imamo vlado narome sloge. V v?em drugem pa se moramo disciplinirano podrediti pozivc-m na.: h odgovornih Či-niteljev, zlasti v pegle du varovanja reda in miru- Predsed « vlade general Simovič je takoj po >revzerou oblasti Ni vzroka za razburjanje! Poziv predsednika vlade vsemu prebivalstvu Naša država hoče tudi nadalje voditi politiko prijateljstva z vsemi sosedi — Povsod ostro zavračajte zlonamerne vesti, ki skušajo begati in vznemirjati prebivalstva! Beograd. 31. marca. A A. Predsednik kr. vlade je danes izdal naslednji ukaz št. 1. Zaradi alarmantnih vesti, ki jih po naši državi širijo tuji agenti, da bi zanesli nemir med naše ljudstvo in uradništvo, ukazujem, da se sporoči in objavi vsem, naj se ljudstvo ne da zapeljevati s temi netočnimi, spretno pripravljenimi in prenesenimi vestmi, ker ni razloga za vznemirjenost. Kr. vlada vodi prijateljsko politiko z vsemi našimi sosedi in si prizadeva, da z vsemi ostane v odnošajih najboljšega sosedstva in prijateljstva. V tej smeri se bo tudi v bodoče prizadevala in storila vse, kar je v mejah njene možnosti. Vse naše prebivalstvo naj bo mirno, naj opravlja svoje tekoče posle in naj se ne da vznemirjati z neutemeljenimi govoricami, ki so prišle iz tujine in iz države same. Zaradi tega prepovedujem vsako izseljevanje iz svojih krajev in zapuščanje svojih domov, ker zato ni razloga, utegnilo pa bi imeti tudi škodljive posledice. Koristi države in naroda zahtevajo, da vsak čuva svoj dom in da na njegovem pragu, če bi bilo treba in če bi to usoda dodelila, da življenje za dobro domovine, kralja in naroda. Vojska, letalstvo in mornarica naše kraljevine so pripravljene, da store svojo dolžnost. Vse državne oblasti in v prvi vrsti občinske oblasti ter duhovščina morajo ostati na svojih mestih v vsakem primeru. Pristojni ministri bodo dovolili samo ono evakuacijo, ki je predvidena po načrtu in za katero se sicer izdajo pismeni ukazi. Gospod notranji minister naj blagovoli izdati vse potrebne ukrepe, da se vsa zborovanja, ki ne odgovarjajo potrebam tega položaja prepovedo, kakor tudi da se prepove zbiranje prebivalstva na raznih mestih. Po gornjem ukazu naj pristojni gg. ministri takoj ukažejo vse potrebno zaradi točnega postopka. Pri tej priliki je treba zlasti opozoriti državno uradništvo, naj vestno opravlja službo v teh težkih trenutkih, in na njegovo vlogo glede pobijanje netočnih vesti in ohranitve narodovega duha na potrebni višini. Predsednik ministrskega sveta, armijski general Dušan Simovič s. r. Zahvala Nj. V. kralja Beograd, 31. marca. AA. O priliki, ko je Nj. Vel. kralj Peter II. prevzel kraljevsko oblast, je prejel mnogoštevilne čestitke iz vse države in iz tujine, v katerih so izražene udanost in rodoljubne želje za dolgo življenje in srečno vladanje Nj. Vel. kralja. Čast nam je izraziti zahvalo za poslane čestitke kakor tudi zahvalo vsem osebnostim in ustanovam, ki so se pri tej priliki vpisale v dvorske knjige. (Iz pisarne Nj. Vel. kralja.) Izselitev dela nemških podanikov Beograd, 31. marca. AA. Odhod nekaj nemških podanikov iz Jugoslavije, do katerega je verjetno prišlo zaradi nekoliko neljubih izgredov, ki so jih vprizorile neodgovorne osebe o priliki rodoljubnih manifestacij 27. in 28. marca t. 1., in ki so bili sprejeti z največjim obžalovanjem in obsodbo tako od strani vlade, kakor tudi pri vsej n?ši javnosti, je povzročil pri posameznikih gotovo zmešnjavo. Zaradi teh dogodkov se opozarjajo državljani, da tudi v bodoče pri vsaki priliki ohranijo nvr in hladnokrvnost in se ne dajo zapeljali po kakršnihkoli vznemirljivih vesteh, ker naša vlada dela od svoje strani vse, da se odstrani vsak dvom glede naših iskrenih teženj po ohranitvi dobrih odnošajev z našimi sosedi. čestitka angleškega kralja London, 31. marca. AA. (Reuter.) Angleški kralj Jurij VI. je poslal Nj. Vel. kralju Petru II. brzojavko, v kateri mu čestita k prevzemu oblasti in mu pošilja svoje najlepše želje. Inž. Avgust Košutič v Beograda Beograd, 31. marca. AA. Podpred3edn;k HSS inž. Avgust Košu t: č je obiskal davi ob 8. notranjega ministra dr. Srdjana Bu- disavljeviča ln imel z njim konferenco do 9. Ob 10. dopoldne pa je Inž. Avgust Košutič skupaj z notranjim ministrom dr. Srdjanom Budisavljevičem obiskal predsednika vlade, generala Dušana Simoviča. Z njim sta imela konferenco do 12. Beograd, 31. marca. p. Davi se je vrnil iz Zagreba v Beograd minister za prehrano Sava Kosanovič. V Beograd sta prispela tudi podpredsednik HSS Inž. Avgust Košutič in prvak HSS dr. Ivo Pernar. Inž. Avgust Košutič je imel danes več konfe renc s člani vlade. Beograd, 31. marca. p. Podpredsednik HSS inž. Avgust Košutič je popoldne nadaljeval v Beogradu svoje razgovore. Po konferenci pri predsedniku vlade generalu Simoviču je obiskal zunanjega ministra dr. Ninčiča. Konference v Zagrebu Zagreb, 31. marca. o. Dopoldne sta imela v banovem kabinetu konferenco predsednik HSS dr. Maček in ban dr. šubašič. Kasneje je konferenci prisostvoval tudi minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres, ki je davi prispel lz Beograda. Zagreb, 31. marca. o. Bivši narodni poslanec Djoka Popovič, ki je pri poslednjih volitvah kandidiral na listi predsednika HSS dr. Mačka, je danes obiskal dr. Mačka v njegovem stanovanju v Zagrebu. Kasneje je Djoka Popovič obiskal tudi glavnega tajnika HSS dr. Jurija Krnjeviča ter zagrebškega nadškofa dr. Alojzija Ste-pinca. Zaključek arhierejskega sabora Beograd, 31. marca. p. Arhierejskl sabor, ki je bil sklican na izredno zasedanje 27. marca, je imel danes svojo sklepno sejo pod predsedstvom patriarha Gavrila. Seje so se udeležili vsi arhiereji. Upokojeni ministri Beograd, 31. marca. (AA.) Z ukazom Nj. Vel. kralja od 31. marca 1941 so na predlog predsednika ministrskega sveta upokojeni: Cvetkovič Dragiša, predsednik ministrskega sveta n. r., Pešič Peter, Ne-dič Milan, Cincar-Markovič, Jevrem To-mič. Dan lo Vulovič ln Dušan Pantlč, ministri n. r. Z ukazom Nj. Vel. kralja od 31. marca 1941. so na predlog predsednika ministrskega sveta razrešeni dolžnosti dr. Milan Protič, dr. Caslav Nikitovič in dr. Drago-mir Ikonič, ministri n. r. Beograjski župan razrešen Beograd; 31. marca. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil na predlog notranjega ministra razrešen poslov predsadnika beograjske občine dosedanji beograjski župan Jevrem Tomič. Vsi vlaki vozijo redno! Beograd, 31. marca. (AA.) Generalna direkcija drž. železnic sporoča, da vsi potniški vlaki vozijo še naprej. Nobena ukinitev potniških vlakov ni bila predvidena, v primeru potrebe pa bodo nasprotno uvedeni še izredni potniški vlaki. Sokolstvo v službi kralja in domovine Beograd, 31. marca. e. Včeraj je bila v Beogradu pod vodstvom namestnika staroste SKJ dr. Vladimira Belajčiča seja starost vseh sokolskih žup iz vse države. Navzoči so bili staroste sokolskih žup iz Ba-njaluke, Beograda, Bjelovara, Celja, Ceti-nja, Karlovca, Kranja, Kragujevca, Ljubljane, Maribora, Mostarja, Niša, Novega Sada, Novega mesta, Osjeka, Petrovgrada, Sarajeva, Skoplja, Splita, Tuzle, Užic, Va-raždina in Zagreba. Zupni staroste so obvestili vodstvo sa~ veza SKJ o velikem navdušenju, ki ga je izzvalo v njihovih edinicah vest, da je prevzela oblast vojska in da je stopil na prestol starosta SKJ kralj Peter II. Prav tako so izjavili pripravljenost vseh sokolskih pripadnikov iz vse kraljevine, 3a vse svoje razpoložljive sile stavijo v službo kralja, naroda in domovine Namestnik staroste soveza SKJ dr. Be-lajčič je obvestil staroste sokolskih žup o najnovejših dogodkih in iih nro^il, da se kar najbolj vneto lotijo nadaljnjega sokolskega delovanja Sprejet je bil program dela za vse edinice, namreč povečanje dosedanjega delovanja po sokolskem programu. Staroste sokolskih žup so tudi podali podatke o zadevnih akcijah v svojih sokolskih župah. M morju Angleži javljajo, da so potepili brez lastnih izgub štiri italijanske krimzk® in tri rušilce, Italijani priznajo izgubo treh križark in dveh rušilcev in poročajo, da so pstopili eno angleško križarko apeliral na rodoljub je državljanov z ž 3-ljo, »da se izogibajo manifestacij, ki bi obtežile naše odnošaje s sosedi, s katerimi želimo še naprej živeti v miru in prijateljstvu«. Izogibajmo se zato vseh nepremišljenih dejanj, ne podlegajmo nobenim tujim vplivom, naj prihajajo od katerekoli strani, temveč skrbimo samo zase, za svojo neodvisnosti in svoje dostojanstvo. Po tem našem zadržanju nas bo sodil zunanji svet, po tem pa bo tudi usmerjal svoje lastno zadržanje glede nas. Naša odgovornost je velika. Svoje največje domoljubje bomo izkazali s tem, ako bomo trezni in disciplinirani. Delajmo v miru naprej brez najmanjšega vznemirjenja, molčimo ko grob glede vsega, o čemer nismo poklicani, da govorimo, zavežimo jezike vsem klepetuljam in zaupajmo svojemu državnemu vodstvu, ki je prevzelo oblast v zelo težkih razmerah! S tem bomo sebi in vsem našim odgovornim činiteljem olajšali izpolnjevanje velikih domovinskih dolžnosti, ki ni od njih nihče odvezan. London, 31. marca. j. (Reuter) Na podlagi novo došlih iniormacij, ki jih je dal vrhovni poveljnik angleškega brodovja o operacijah v vzhodnem Sredozemskem morju, je objavila angleška admiraliteta danes opold-s naslednje poročilo: V teku operacij v vzhodnem delu Sredozemskega morja, pri katerih je utrpel sovražnik hude izgube, ni bilo na angleških vojnh ladjah nofcc-nih žrtev niti škode, le dve angleški letali se pogrešata. Letalske izvidniške patrulje so v četrtek dne 27. marca, sporočile, da so vzhodno od rta Passcro na Siciliji opazile sovražne vojne ladje, ki so plule proti vzhodu. Naše vojno brodovje jim je takoj odplulo nasproti. Zjutraj 28. marca so lahke edinice naše vojne mornarice opazile jugozapadno od Krete sovražno oklopnico vrste »Littorio« v spremstvu več križark. Hkrati so naše letalske izvidnike patrulje, opazile dve oklopnici, več križark in rušilcev, severno od te pozicije. Čim je bilo opaženo, je sovražno brodovje takoj krenilo proti zapadu in nato z veliko brzino vztrajno vzdrževalo to smer. Poveljstvo grških vojnih sfl je v pričakovanju pomorske akcije takoj odredilo, da je oddelek grških vojnih ladij odplul z vso naglico v določeno smer in zavzel svoj strategični položaj ob stran; angleške vojne mornarice. Preko dneva je bila nato sovražnikova oklopnica razreda »Littorio« ponovno uspešno napadena od angleških letal s torpedi. Oklopnica je bila resno poškodovana in njena brz'na občutno zmanjšana. Angleška bombna letala so nato prav tako uspešno napadla sovražnikove križarke in rušilce, ki so jih z bombami večkrat zadela. Ker je s tem sovražnikovo brodovje izgubilo na brzini, so nato Se naše težje bojne ladje prišle v stik s sovražnikom, vendar je prišlo do akcije iz bližine šele potem, ko je legel mrak. Naše bojne ladje so v spremstvu lahkih edinic prešle v napad in potopile sovražnikove križarke z 8palčnimi topovi »Pola«, »Zara« in »Fiume«, kakor tudi veliki rušilec »Vin-cenzo Gioberti« in rušilec .»Maestrale« Verjetno je, da je bil potopljen tudi ruši-lec »Alsieri« in mosroče nadalje, da Je bila potopljena tudi krfžarka »Giovanni del'a bande nere«. Vsekakor je bilo opaženo, da Je bila sovražnkovim vojnim ladjam pri-zadejana škoda, čeprav zaradi teme podrobnosti ni bilo mogoče dognati, deloma tudi zaradi velike brzine, v kateri Je bor- ba potekala. V dnevnih operacijah sta bili sestreljeni dve Junkersovi strmoglavili bombniški letali vrste Junker 88. Do zjutraj 29. marca je bilo rešenih približno 10G0 mornarjev s potopljenih nasprotnikovih ladij. Rešenih bi bilo mogoče še nadaljnjih 200—300 italijanskih mornarjev. vendar so med tem pričeli nemški bombniki napadati angleške ladje, teh okoJišč r.ah seveda ni bilo mogoče tvegati rizika, ki so mu bile izpostavljene naše re£eva!ne ladje. Vrhovni poveljnik angleškega sredozemskega vojnega brodovja, admiral Cunningham, je zato italijanskemu mornariškemu poveljstvu sporočil položaj, na katerem so ostali preostali italijanski mornarji, ki jih je moralo angleško brodovje zapustiti, ter nasvetoval italijanskim oblastvom, naj bi tjakaj poslala lazaretno ladjo. Italijani so res takoj odgovorili in je zaradi tega mogoče, da bo še nekaj italijansk'b mornarjev rešenih. Med italijanskim moštvom, ki Je že bilo rešeno, je tudi poveljnik italijanske križarke »Pola«, kapitan Despisi. Vrhovnega poveljnika odreda italijanskih križark, admirala Cantonija, pogrešajo. Povratek iz bitke Kairo, 31. marca. s. Poročevalec British United Press javlja, da so se vse angleške vojne ladje, ki so se udeležile pomorske bitke v srednjem Sredozemlju, vrnile v aleksandrijsko luko. Niti ena ladja ne kaže nobene poškodbe. Angleški mornariški krogi označujejo bitko, ki je bila v petek v Jonskem morju in zapadno od Krete, kot eno največjih v zgodovini. Posebno velik uspeh so dosegla v bitki angleška letala, ki so ponovno napadla italijansko oklopnico tipa »Littorio«. Ugotovljeno Je, da Je po teh napadih oklopnica zmanjšala svojo hitrost od 48 km na 24 km, kar pomeni. da Je bila zelo hudo poškodovana. -A.- - % T * . • . . • <■ - I Kakor poročajo. Je ▼ bitki tu angleški strani najprej stopila v akcijo angleška oklopnica »Warspite«. znana lz operacij pri Narviku 150 milj Južnozapadno od Krete Je naletela najprej na križarko »Finme« ter Jo Je potopila. Nato sta prihiteli na pomoč dve drugI italijanski kriiarki. »VVarspite« Je otvorila nanje salvo svojih 15 palčnih topov in torpedov. Ob tej priliki Je bila uničena križarka »Pola«. Angleški mornarji pravijo, da so zvečer, ko Je nastopila tema, italijanske bojne ladje pomotoma obstreljevale druga drugo. Iz smeri, kjer ni bilo nobenih angleških vojnih ladij, je bilo namreč slišati močno topovsko streljanje. Izkrcanje rešenih v Aleksandrijo Atene, 31. marca j. (Reuter) Neki grški rušilec je izkrcal ▼ Pireju preživele člane posadke italijanskih križark »Fiume, »Pola« in »Zara«, kakor tudi več mornarjev c italijanskega rušil ca »Alsieri«. Vse te ladje so bile potopljene v angleško-italijan-skem pomorskem spopadu. V prvem uradnem komunikeju angleške admiralitete se sicer navajajo imena gornjih italijanskih križark, prav tako tudi potopljenih rušilcev »Vincenzo Gioberti« »Maestrale«, dočim v prvih poročilih med potopljenimi ru-šilci še ni bil naveden rušilec »Alsieri«. London, 31. marca. AA. (Reuter). Vojna ladja »Giovanni della Bande Nere« ki je bila potopljena, spada v vrsto križark tipa »Condotierre«. Ladjo so spustili v morje mesca aprila 1934. Vsega skupaj so samo tri ladje te vrste. Posadka je obstojala iz 500 mož. nosilnost pa je z ašala 5069 ton. Križarka ie bila oborožma z 8 topovi kalibra 155 milimetrov. 6 to ovi kalibra po skoro 100 mm in 16 prot letalskimi topovi. Na ladji sta bili lahko t di še dve letali. 3*ooo žrtev bitke London, 31. marca s. (Reuter) O pomorski bitki v Sredozemlju dajejo novinarske agencije še naslednje podrobnosti: Angleško vojno brodovje je vodila oklopnica »Warspite«, poleg katere sta operirali še sestrski ladji »Barham« in »Valiant«. Zaradi napadov angleških letal je bilo hitrejšim italijanskim ladjam onemogočeno, da bi se izognile borbi. Tako se je oklopnica »Warspite« lahko približala italijanski^ križarki »Fiume« na dve milji, nakar je izstrelila salvo svojih težkih topov. »Fiume« je bila takoj od ene- H evanje na z. strani ! ga konca do drugega v plamenih. Kmalu nato jo je zadela še druga salva. Na enak način je »Warspite« pokončala križarko »Zara«, ki je prav tako zgorela. Proti kri-žarki »Pola« so med tem operirale druge angleške oklopnice. Rušilec »Hawack« se ji je tako približal, da bi se bila angleška posdka lahko izkrcala na njej, vendar so potem angleške vojne ladje križarko le potopile. Goreči križarki »Fiume« in »Žara« sta bili potopljeni s torpedi z. angleških rušilcev. V angleških mornariških krogih cenijo, da je v bitki izgubilo življenje nad 3000 italijanskih mornarjev. Zvečer javlja Reuterjev dopisnik, da je sporočil kapitan potopljene italijanske križarke »Pola«, da je italijanska oklop-nica, ki je bila v bitki težko poškodovana, »Vittorio Venetto«. Podmorniški napad na italijanski konvoj Kairo, 31. marca. s. (Reuter.) Angleška podmornica »Parthian«, ki jc nejavno izvedla uspešen napad na neki italijanski konvoj ob južni italijanski obali, se je sedaj vrnila v Aleksandrijo. Kapitan podmornice pripoveduje podrobnosti o izvedenem napadu. Italijanski konvoj je sesto-jal iz treh tovornih ladij, ki jih je spremljala neka manjša vo^na ladja. Podmornica je izstrelila proti prvi in drugi ladji v konvoju po tri torpede. Takoj nato je morala podmornica izginiti pod vodo, ker so pričele italijanske ladje spuščati globinske bombe, vendar pa so de razločno slišali na podmornici štiri silovite eksplozije torpedov, tako da je bila verjetno vsaka izmed obeh napadenih ladij zadeta od dveh torpedov ter sta se obe ladji gotovo potopili. Italijanske globinske bombe so padale dokaj blizu podmornice ter so povzročale močne pretresljaje. Italijanske ladje so nadaljevale z operacijami proti podmornici polnih šest ur. podmornica je napadla konvoj iz daljave samo 550 m. Ko je podmornica spustila drugo salvo torpedov. so se protiakcije italijanske vojne ladje že pričele. Ojačenje posadke v Gibraltarju Algecira«, 31. marca. j. (DNB.) V gi-braltarsko luko je dospel lz Atlantika neki angleški 25.000tonski parnik s transportom vojaštva in sicer v spremstvu ene križarke, 5 rušilcev, 1 pomožne križarke in letalske matične ladje »Argus«. Na tem brodovju je držala stražo eskadrila angleških letal. Vse angleške ladje so se vsidra-le ob pomolih v srednji gibraltarski luki. Nadalje je prišlo v Gibraltar tudi večje število trgovinskih ladij, dočim se večja skupina drugih ladij pripravlja na odhod v konvoju. Novi državni proračun Danes stopi v veljavo — Pojasnila finančnega ministra dr. šuteja Beograd, 31. marca. AA. Finančni minister dr. Jurej šutej je dal o priliki izdanja novega državnega proračuna naslednjo izjavo: Ministrski svet je na svoji seji 29. marca t. 1. sprejel državni proračun za prihodnje proračunsko leto, ki bo trajalo od 1. aprila do 31. decembra 1941. Uredba o državnem proračunu je dobila danes najvišje potrdilo, tako da jutri, na dan 1. aprila, začne veljati. S pravočasnim izdanjem rednega proračuna je končan važen državni posel in smo se izognili za prihodnje proračunsko leto neugodni praksi proračunskih dvanajstin, ki nam je bila v teku preteklega leta po sili razmer vsiljena. Proračun se izdaja s posebno uredbo na podlagi čl. 116 ustave z ozirom na to, da še vedno trajajo izredne razmere po razpustitvi narodne skupščine. Prihodnja proračunska doba se določa na 9 mesecev v smislu točke 1 § 254 uredbe o državnem ra unovodstvu in bo trajala od 1. aprila do 31. decembra 1941. To je prehodna proračunska doba, ki naj omogoči prehod iz starega k novemu sistemu državnega računovodstva in prehod od izrednega dvanajstinskega načina proračuna k normalnemu proračunu. V formalnem oziru se novi državni proračun razlikuje od zadnjega rednega proračuna po tem, da vsebuje razdelitev na splošno državno upravno in državno gospodarstvo. Ta razdelitev je bila izvedena v smislu nove uredbe o državnem računovodstvu ter po proračunski skušnji, ki si jo je pridobila naša finančna uprava. Državni proračun izdatkov izkazuje skupni znesek 14,115.124.10» din. Od te vsote odpade na državno gospodarstvo 5,090.426.000 din, na državno upravo v ožjem pomenu besede pa 9,024.698.100 din. Razdelitev izdatkov in dohodkov po proračunu za prihodnje leto je razvidna iz naslednjega pregleda: Proračun državnih gospodarskih podjetij Kar se tiče onega dela državnega proračuna, ki se nanaša na državno gospodarstvo, v znesku 5,090.426.000, njegove višine ni treba posebej opravičevati. Ta del državnih izdatkov se ne pokriva s fiskalnimi bremeni, temveč z lastnimi dohodki državnih gospodarskih podjetij samih. Ti dohodki v glavnem predstavljajo ekvivalent uslug ki jih ta podjetja delajo koristni-kom. Suficit v proračunu državnega gospodarstva znaša 490.1 milijona din. Dohodki državnega gospodarstva prinašajo čedalje bolj tudi gotov prebitek glavni državni blagajni za zadostitev potreb splošne uprave. Ta prebitek znaša 490.131.800 din. Ker se morajo državna gospodarska podjetja tudi v bodoče v svojih proračunih gibati v mejah svojih dohodkov, je višina njihovih izdatkov s stališča državnega fi-ska in davčnih obveznikov brez neposrednega pomena. V proračunu izdatkov državnega gospodarstva je prišla do izraza v mnogo večji meri kot prejšnja leta skrb za državno imovino in za ojačenje državne podjetniške delavnosti. To velja zlasti za državne železnice, ki predstavljajo največje državno gospodarsko podjetje, ki je ogromnega narodno-gospodarskega in državnoobramb-nega pomena. Potreba po obnovitvi te imovine, se je vsiljevala že davno, v sedanjih razmerah pa ta obnovitev pomeni vprašanje, ki ga je treba čimprej rešiti, Povečani krediti bodo omogočili državnim gospodarskim podjetjem, da povečajo svojo produktivnost v splošno korist. Proračun državne uprave v ožjem smislu Povečanje izdatkov po proračunu državne uprave za leto 1940-1941 se računa na eno milijardo 379.8 milijonov dinarjev, v resnici pa je znatno manjše. Novi krediti za državno obrambo se bodo pokrili z izvenproračunskimi sredstvi na račun fonda za narodno obrambo. Upravno-fiskalni proračun je proračun v pravem pomenu besede, ki neposredno tangira davčne obveznike, ker se izdatki tega proračuna pokrivajo z javnimi dajatvami. Ta proračun znaša, kakor rečeno, 9 milijard 24,698.100 din. Proračun izdatkov državne uprave izkazuje v primerjavi s proračunom za preteklo leto, preračunanim na 9 mescev, povečanje za 1,380 milijonov din. Povečanje pri državni upravi je v resnici znatno manjše, če se v proračunu za leto 1940-1941 prištejejo vse vsote naknadnih in izrednih kreditov, ki so morale biti odobrene za razne neodložljive državne potrebe po čl. 131 zakona o državnem računovodstvu. Ti krediti znašajo okroglo 700 milijonov din,,'' Končno je proračiin izdatkov za prihodnjo proračunsko dobo deloma le navidezno povečan, ker je bik) treba gotove kredite vzeti v enoletnem znesku brej4* ozira na to, da se proračun dela za dobo le 9 mescev. To so predvsem krediti za anuitete pri državnih dolgovih. Potem spadajo sem tudi krediti za gotove sezonske potrebe. Upoštevajoč te poprave zaradi pravilnej-šega primerjanja starega in novega proračuna državne uprave, mora biti razlika med njima zmanjšana vsaj za 850 milijonov din. Od povečanja proračuna odpade 600 milijonov din na potrebe uradniške aproviza-cije. Ta znatni kredit je predviden za bolj-šanje položaja državnih uslužbencev. V breme tega kredita, državnim uslužbencem zagotovila nabava življenjskih potrebščin po znatno nižji ceni kakor pa je cena na trgu. To je občutno finančno breme za državno blagajno, toda njegova socialna upravičenost je oči vi d na. Državni uslužbenci so edini družabni sloj, čigar dohodek niti daleč ni v skladu s skokom cen v zadnjih mescih. Najmarkantnejše povečanje izdatkov v upravno-fiskalnem proračunu se pojavlja v resoru kmetijskega ministrstva. Proračun za kmetijsko ministrstvo je v prihodnjem letu razmeroma najbolj zvišan, in sicer od 81.8 na 170.6 milijona dinarjev ali za približno 100 odstotkov. To znatno zvišanje kredita za kmetijstvo pomeni velik korak naprej. Izdatki ministrstva za oskrbo in prehrano v znesku 23 milijonov dinarjev se pojavljajo kot popolnoma novi v tem proračunu, kajti to ministrstvo je bilo ustanovljeno šele pred kratkim. Štednja Glede na skupno vsoto upravno-finančne-ga proračuna v znesku 9,024.698.100 dinarjev sem predvidel pokritje v znesku 8.600.681.100 dinarjev, to se pravi, da obstoji nepokriti pribitek izdatkov nad dohodki v znesku 424.017.000 dinarjev. Ta primanklaj bo pokrit v teku izvrševanja proračuna z odločnim varčevanjem in v kolikor bo treba tudi z zagotovitvijo novih virov dohodkov po posebnih zakonskih predpisih, ki bodo naknadno izdani. Zaradi varčevanja sem predvidel v uredbi tudi ta prihodnje proračunsko leto pooblastilo, ki sem ga imel tudi že v prejšnjem proračunskem letu namreč, da se vse izdajanje kreditov za materialne izdatke preko 80o/„ more izvesti samo na podlagi poprejšnjega dovoljenja finančnega ministra. To je zelo učinkovita zavora izdatkov in neobhodna poprava velikega zvišanja proračuna. Iz vsega navedenega Ishko rečemo, da se je državni proračun sestavljal v težnji, da zagotovi pravilno zadostitev vsem bistvenim potrebam naše državne uprave. Te potrebe so se pod vplivom znanih izrednih razmer znatno povečale. Uredba o državnem proračunu za prihodnjo proračunsko dobo (finančni zakon) ne vsebuje razen določb, ki so v tesni zvezi z izvršitvijo proračunskih izdatkov in dohodkov, nobene druge določbe finančnega značaja. Dr. Lujo Bakotič umrl Beograd, 31. marca. p. Davi je umrl v Beogradu dr. Lujo Bakotič, ki je zavzemal v diplomatski službi razna ugledna me~ta. Zadnje čase je bil pomočnik zunanjega ministra. Dr. Lujo Bakotič je znan tudi kot književnik ter je poleg drugega izdal tudi dober jugoslovenski leksikon. Nemško službeno vojno poročilo Berlin, 31. marca. AA. (DNB) Vrhovno poveljstvo poroča: Kljub neugodnim vremenskim razmeram je naše letalstvo nadaljevalo s svojimi napadi na Veliko Britanijo. Severno od izliva reke Temze je bila z bombo zadeta neka velika trgovska ladja, ki je obstala na mestu in se nagnila. Neka druga velika ladja je bila hudo poškodovana na Atlantskem oceanu. Ogledniška letala so izvedla j napade na vojaške radijske postaje na severnem škotskem in na šetlandskih otokih. Ti napadi so bili uspešni. Ponoči je bilo izvedeno miniranje večjega števila britanskih pristanišč. Na Sredozemskem morju so skupine nemških letal včeraj napadle dvakrat letališča na Malti. Tudi ti napadi so bili izvedeni z uspehom. Uspešni napadi z bombami so bili vprizorjeni tudi na britanske čete v severni Afriki. Včeraj sovražnik ni letel nad nemškim ozemljem niti podnevi niti ponoči. Belgijski ujetniki se vračajo Bruselj, 31. marca. AA. (Havas) Več ko 5.000 belgijskih ujetnikov se je včeraj lz Nemčije vrnilo v Antvverpen. Pričakujejo, da se bo kmalu vrnila Se skupina 6.000 ujetnikov iz Nemčije. VOJNE OPERACIJE V AFRIKI Huda bitka vzhodno od Kerena v Eritreji - Velika pomorska bitka v vzhodnem Sredozemlju Nekje v Italiji, 31. marca. AA. (Štefani) Službeno poročilo glavnega stana italijanske vojske pravi: Severna Afrika: Nemška in italijanska letala so napadla sovražnikova mehanizirana sredstva in artilerijo. Sovražnikova letala so napadla Tripolis, niso pa prizadejala večje škode. Vzhodna Afrika: Naše čete so v hudi bitki vzhodno od Kerena in zadajajo sovražniku velike izgube. Tudi naše izgube so velike. Polkovnik Borghesi je junaško padel v trenutku, ko je poveljeval hrabrim, vojakom 10. polka savojskih grena-dirjev. Pri spopadih v zraku so naša lovska letala sestrelila en aparat tipa Hurri-can. Sovražnik je izvedel letalski napad na Asmaro, kjer je bilo ubitih 10 ljudi in je bila povzročena gotova Škoda na poslopjih. V srditem boju, ki se je odigral 28. in 29. marca na srednjem delu Sredozemskega morja, smo izgubili tri križarke srednje tonaže in dve kontratorpedovki. Mnogo članov posadke se je rešilo. Tudi sovražnik je pretrpel velike izgube in škodo, ki pa se še ne more oceniti, a je gotovo vel:ka. Eno angleško križarko je zadela bomba najtežjega kalibra in jo potopila. Dve drugi ladji sta bili težko zadeti. Neka naša podmornica je potopila na Atlantiku eno sovražnikovo srednje veliko ladjo. Angleška službena vojna poročila Kairo, 31. marca. s. (Reuter). Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem zh-du 1av-lja v svojem današnjem službenem poročilu: Libija: Nobene spremembe v ool->žaju. Eritreja: Napredovanje proti Asmari se nadaljuje. Abeslnija: Dlredaua ie bila v soboto zased na od južnoafriških čet. ki seda i napredujejo dalje proti zapadu. Tudi v drugih delih Abesinije se splošno napredovanje angleške vojske nadaljuie Število zajetih italijanskih vojakov stalno naršča. Tudi zaplenjeni topovi in vojni material vseh vrst se zbiralo v veliki množini Najrobi 31. marca. s. (Reuter) Poveljstvo angleške vojske v Keniji javlja v svojem današnjem službenem poročilu: Južnoafriške čete so dne 29. marca popoldne zasedle Diredauo. V zadnjih treh dneh je bilo zajemih 441 evropskih italijanskih vojakov in 317 kolonialnih vojakov, kakor tudi 10 težkih topov. 3 poljski topovi. 15 strojnic. 19 tovornih avtomobilov in mnogo drugega vojnega materiala. Pri Javelli angleške čete po načrtu napredujejo. Nairobi, 31. marca. j. (Reuter). Danes objavljeno službeno poročilo vojnega poveljstva pravi, da so britanske čete za e-dle Carso. 32 km severno od Hararja na poti proti mestu Diredaui. ki so ga italijanske čete, kakor je bilo že javi j eno, kratico po zasedbi Hararja izpraznile. Car-sa ie bila zasedena že v petek. Cesta med Carso in Diredauo so Italijani na mnogih krajih porušili, toda angleške pionirske čete so naglo in uspešno odstranile vse nastale ovire, tako da se prodiranje po cesti nadaljuje po določenem načrtu. V zadnjih treh dneh je padlo v angleške roke nad 700 italijanskih ujetnikov, m d katerimi je večje število Evropccv. Med vojnim plenom, ki so ga zasegli Angleži, je tudi 10 težkih topov. 3 lahki tanki. 15 strojnic. 3 traktorji, 19 tovornih avtomobilov in mnogo drugega vojnega materiala. Kairo. 31. marca. s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na B ižnjem vzhodu javila v svojem današnjem službenem poročilu: V Abesiniji so izvedli angleški bombniki včeraj nove napade v podporo angleške kopne vojske. Velike koncentracije motornih vozil so bile bombardirane in obstreljevane pri Desieu in Alamati. se-verozapadno od Ad's Abebe Mnogo vozil je bilo zažganih. Ko so sovražna letala napadla b vše italijansko letališče v Džidžigi. ki ie sedaj v angleških rokah, sta bili sestreljeni dve italijanski letali tipa CR 42. V soboto zvečer so ang^ška letala napadla pristanišče v Tripolisu. Bombe so zadele med doke. glavne pomole in bencinska skladišča. Oh priliki sovražnih letalskih napadov na Malto ni bilo žrtev. Z vseh teh operacij so se vrnila vsa angleška letala. Virginio Gayda o položaju v Afriki Rim, 31. marca. s. (Tass) Virginio Gay-da se bavi v uvodnem članku v »Giorna-le d' Italia« s položajem na /zhodno-afri-šlcih bojiščih Ob priliki padca Kerena pravi Gayda. da si v Italiii nihče ni <*ta" cuoka je izjavil le naslednje: »Med menoj in nemškimi voditelji je prišlo zadnje dni do izmenjave misli o raznih vpr3^11!^1-Imel sem tudi priliko priti v stik z nemškim ljudstvom. V kratkih treh dneh svojega bivanja v Berlinu sem uvedel ln Izkusil toliko, kakor da hi bil 10 let študiral v Nemčiji. Stockholm, 31. marca, j- (SDA) Kakor piše londonski dopisnik lista »Svenska Dagbladet«, krožijo v angleški prestolnici nekontrolirane vesti, da bo rezultat razgovorov med Japonskim zunanjim ministrom Macuoko in voditelji Nemčije v Berlinu ta, da bo Japonska morda dala Nemčiji na razpolago svoje podmornice. Odsto-pitev podmornic bi pomenila slično akcijo kakor ameriške dobave orožja Angliji na temelju Rooseveito'ega zakona. Po londonskih informacijah hod o nemške posadke za te podmornice odpeto vale na Japonsko preko Sibirije. London, 31. marca, lamentarni tajnik prv admiralitete, poročni i. kem govoru ostre i . japonskega p. i -je >b tej priliki j? poslanik šigem lepo priložnost, vo. tške tajuce j. (Un. Press) Par-egn ''■"•da britanske Fla .ch .-., se je v ne-vil proti navzočnosti v Lor douu. Flatcher •U, d na japonski oaj s .7 o jim štabom 0 Sa vse angleške 1 nt .j j. Kaj a® & tu či]a Ankara, 31. ;n~r s AA. (Anat. ag.) Bivši inšpektor t', šfc vojske general Izdein Calislar, objavli.i 'ares v poiuradnem listu »Ulus« člane.';, v katerem izkazuje priznanje turški vftjskL Med drugi mpiše: Sličnost mer ns.?o vojsko Ln našim narodom je vir našo : toči Oklopna ln motorizirana sredstva, ehn, na srdestva in druge pomožne sik turške vojske, kakor tudi zdravstvena in prevozniška služba so danes med najboljšimi na Baircanu. Kar se tiče ravnanja z bajonetom, je riirški vojak pravi un etnik. On ve najbolje, kako je treba postopati preti letalom in tankom. Pehota sama lahk; izvede n pad na tanke. Bili smo prisil, eni, da po najnovejših izkušnjah preuredvisnost. Vzpostavil je svoj red. Turški nstrod je zdaj odločen, da živi v mir i in prijateljstvu z vsemi narodi in vsemi drž;.vami ir C.& izpolni svojo nalogo. Turški r arod si n-> želi nobenega drugega reda razei svojega. Ne čuti niti najmanjše potrebe po tujem redu in bo neizprosen naur;un V3em, ki oi poskušali vsiliti mu nekaj sličnega. Turški narod bo pristal na vse v<~3to žrtev tn bo branil republiko, rjeno neocl vUnost ln njeno svobodo. Ce mu je ui-oda nair, aila stopiti v to zadnjo grandiozio vojno, jc naravno, da bo naš narod zirag al. V. *,. I - i I ' > - Iz vseh mest Jugoslavije prihajajo v uredništvo slike o velikih manifestacijah dne 27. marca. Na levi je pogled na velik sprevod v Sarajevu, na desni pa še en posnetek z beograjskih ulic Dr. Srgjgzn Buduscvtjevic, novi nctresnji minister Med dobro znanimi j igoslovenskimi politiki je v novi vladi pos avl jen na odgovorno mesto notranjega ninistra g. dr. Srdjan Budisavljevič. Rodil se je 1883. v Požegi. Njegov oče Bude je bil književnik in veliki župan ličko-krbavsle in zagrebške župani je. Po njem je sin det oval fino uglajenost pravega gentlemana. Študiral je pravo v Be lina, promoviran pa je bil v Zagrebu. Kot mlad &dvokat je je bil 1908 prvikrat izv(rjen na listi hr-\'atsko-srbske koalicije zt poslanca v hrvatski sabor in ta ga je Totem stalno volil kot člana hrvatske delegacije v bu-dimpeštanskem parlament i. V znanem ve-leizdajniškem procesu v zgrebu se je dr. Budisavljevič izkazal kot odličen zagovornik v družbi pokojnega dr. Hinka Hin-koviča. 1918 je bil med ; vtorji marčne resolucije. ki je zahtevala /.edinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev m vsem območju, koder prebivajo: resoluci a je torej odločno nasprotovala majski deklaraciji, ki je zahtevala zedinjenje s. mo v okviru av-stro-ogrske monarhije. 'ričel je izdajati list »Glzss Srba, Hrvata in Slovenca«, v katerem je odločno zastopal ideje marčne resolucije in krfske dekl racije. Oktobra 1918 je sodeloval pri ust novitvi Narodnega veča v Zagiebu m je takoj po prevratu postal poveijenik za notranje zadeve na Hrvatskem. Dr. Srdjan Budisavl,jevič pripada torej pokolenju, ki je najbol j . ilsvo delovalo za zedinjenje Jugoslovenov K it narodni poslanec SDS je bil :ian Sorodne skupščine do 6. januarja 197^. °r volitvah 1935 in 1938 je kandid'v. ? . kupni listi dr. Mačka. V prejšnji vlu^i e bil minister za socialno politiko in naro ino zdravje. Svo- Kulturni pregled jo c lločno jugoslovansko zavednost je pokaži! tudi kot vnet, delaven Sokol in dol-gole ni starešina zagrebške sokolske župe. V SDS je bil vrsto let član izvršnega odbora. po ostavki Adama Pribičeviča pa je bil i voljen za njenega šefa. 1'rof. Radoje Kneževič, novi minister dvora Nc/i minister dvora prof. Radoje M. Knež vič, ki je zelo dobro znan zlasti v krogi naših profesorjev in učiteljev, je doma iz vasi Stragarjev blizu Kragujevca. Rodil se je 1901. Srednješolsko izobrazbo je do >il v Beogradu in v francoskih zavodih z<- časa vojne, univerzitetno pa v Beogradu in na Sorboni. Kot suplent je nastopil službo leta 1923. Služil je v Kru-ševcu Nišu, Splitu in Beogradu. Kot študent je bil prvi predsednik Ferialnega sa-veza kraljevine Jugoslavije vse do 1935, ko je bil izvoljen za predsednika Jugoslovanskega profesorskega društva, štiri leta je bil tudi urednik Glasnika Jugosloven-skega profesorskega društva. Upokojen je bil avgusta 1937 v zvezi s profesorskim kongresom v Mostarju, ko je tudi moral opustit vodstvo profesorske organizacije. V pokoju je nato napisal dve knjigi. Prva je izšli pod naslovom »Skozi srednjo šolo«, druga »Iz borbe za človeka« pa v času dr. Stojadinovičeve vlade sploh ni mogla iziti. V volilni borbi 1938 je nastopal s kandidati na listi dr. Mačka na raznih zborih. »Takoj po padcu dr. Stojadinovičevega režima je spet postal profesor na drugi moški gimnaziji v Beogradu. Marca 1939. je bil izvoljen za člana glavnega odbora in ožjega izvršnega odbora Demokratske stranke. Napisal je vrsto političnih člankov in lani mu je bila poverjena ureditev spomenice po pokojnem Ljubi Davidoviču. Izdal je več učbenikov francoščine za višje razrede srednjih šol ter je napisal več študij o delih onih francoskih književnikov, ki so v zvezi z našo državo. Kot delegat Jugoslc enskega profesorskega društva je zastopa! Jugoslavijo na mednarodnih profesorski! kongresih v Parizu, Londonu, Kodanju, Rigi in drugod. Leta 1937. je bil izvoljen za člana izvršnega odbora mednarodne zveze profesorskih organizacij. Prof. Radoje Kneževid je na glasu zelo sposobnega človeka, visoke morale in poštenosti. K njegovemu imenovanju dostavlja »Politika«, da nam njegove sposobnosti vzbujajo nade, da se vračamo v atmosfero predvojne Srbije, ko so ministri dvora bili Dragomiri, Jankoviči in živojini Balugdži-či. ---- Marka Dakovič, predstav nih junaške Črne gore V nov-, vladi je g. Marko Dakovič kot j minister brez portfelja predstavnik junaš- ! ke Črne *ore. Njegov ugled v Črni gori je j nenavadna močan. Po pravici Marko Dakovič uživa največji ugled ne samo kot javni delavec, marveč kot zgleden poštenjak. Rodil se je l. 1880 v Grahovu v nikši-škem okraju. Gimnazijo m pravo je do- vršil v Beogradu in je bil že kot študent vodja združenja črnogorskih dijakov m pozneje kluba črnogorskih študentov. V znanem klubaškem procesu je bil 1907 obsojen na smrt, vendar mu je uspelo pobegniti v Srbijo z vrsto drugih beguncev. Interniran je bil dva meseca v Aleksincu. Ko je črnogorska vlada proglasila splošno amnestijo političnih kazni, se je Marko Dakovič 1913 vrnil v Črno goro. Po katastrofi Črne gore 1915 je bil interniran na Madžarskem. Od mladih let je bil vnet zagovornik zedinjenja Črne gore in Srbije. In tako je bil ob prevratu vodja vseh onih Črnogorcev, ki so sodelovali za zedinjenje. Po zlomu a. o. monarhije je bil izvoljen za poslanca narodne skupščine v Pcdgonci in za člaria narodnega odbora, ki je upravljal Črno goro, dokler ni bilo izvedeno zedinjenje s kraljevino Srbijo. V začasnem narodnem predstavništvu v Beogradu je bil tudi Marko Dakovič med najvidnejšimi predstavniki, vendar se je pozneje umaknil iz političnega življenja in nikoli ni maral ustreči vabljivim ponudbam, da bi sodeloval v tej ali oni vladi. Velika doba je tudi tega odličnega moža poklicala na plan k skupnemu vodstvu Jugoslavije. V Beogradu se je pripeljal z letalom. FRANZJOSEF GRENCICA ,'•': • BE6 5..B* 22365 odi*-'I* >f9*0 i _ Mala Jugoslovanka pri prezidentu Rooseveltu Postala je ljubljenka vsega ameriškega naroda Ameriške družine so doživele nenavadno senzacijo. Povsod govore o mali Jugoslo-vanki, 141etni rudarjevi hčerki Anki Skle-povičevi iz Virginije. V vseh ameriških listih je objavljena njena slika, dnevniki z milijonsko naklado so prinesli na naslovni strani fotografijo ljubke Jugoslovanke v družbi prezidenta Roosevelta in njegove gospe. Mala Anka je namreč v listih čitala, da bo prezident Roosevelt praznoval 30. januarja svoj rojstni dan v Beli palači v Washingtonu. Anka mu je napisala pismo s toplimi čestitkami in mu sporočila, da tudi ona praznuje rojstni dan 30. januarja. Prezident Roosevelt je med neštetimi čestitkami posebno opazil ljubko pisemce male Anke. Naročil ji je sporočiti posebno toplo zahvalo. Zraven pa je bilo pripisano z drugo pisavo, naj pride k njemu v goste. To je bilo kakor v bajki ali v filmu. Dekletce se je odpeljalo v Washington. Tam pa se je izkazalo, da je tisto povabilo pripisal k prezidentovi zahvali Ankin brat Stevo. Dekletce je bilo obupano, žalostno zgodbico je izvedel neki washingtonski re- porter, ki je vse skupaj lepo opisal v svojem listu. Naslednje jutro je prezident Roosevelt, še v postelji, prebral članek in je takoj dal privesti malo Anko k sebi. Noč je bila Anka prespala v otroškem domu in brž je tja prihitel ponjo avtomobil. Prezident je ljubeznivo sprejel dekletce, čestital ji k 14. rojstnemu dnevu, dodelil spremstvo in Anka je lahko obiskala celo vrsto odličnih trgovin, da so jo oblekli za svečani večerni ples v Beli hiši. Zvečer, ko je gospa pre-zidentova narezala torte in kolače, je bila mala Anka v krasni večerni obleki že ob njeni strani. Tako je Amerika dobila svojo novo ljubljenko, to tem bolj, ker je sam prezident rekel: »Niti enega rojstnega dne ne bom odslej preživel brez te ljubke punčke.« Celo največji ameriški dnevnik »Ne\v York Times« je objavil na uvodnem mestu poročilo o dekletcu, ki je zgolj po hudomušnosti svojega brata doseglo tolikšno srečo. Sklepovičeva je poslednja velika senzacija v ameriški družbi. Njene slike se pojavljajo povsod in jih je seveda mogoče videti tudi po kinematografih. Proga na Sušak bo elektriSIcirma Velika javna dela banovine Hrvatske Zagreb. 31. marca V »Jutru« smo že poročali, da je električno podjetje banovine Hrvatske v Zagrebu začelo izvrševati obsežna elek^rifi-kacijska dela. da pridobi čim več električne energije, s katero hoče ceneno napajati veliko področje banovine Hrvatske. Dela se izvršujejo vzporedno v Trib-lju in Vincdolu. kier gradijo moderno hi-droelektrično centralo, kakor tudi v Fužinah v Gorskem Kotcru. kjer urejajo ogromno umetno jezero. V novo jezero se bo stekala voda potokov Lokvarke in Li-čanke. da bo lahko gnala hidroeentralo v Triblju. Pri teh cbsežnih delih ie zaDosle-nih blizu 2000 delavcev in 30 inženjenev. Elektrifikacija zavzema tolikšen obs-e kakor doslei še nobeno javno de'o na Hrvatskem. Denar ie zagotovljen in bo po dosedanjem proračunu potrebnih 200 milijonov dinarjev. V pouk hrvatski javnosti je »Jutarnji list« v nedeljo objavil nekatere Dodatke ki jih je da! Dredsedrik upravnega odbora omenjenega pd^etja, profesor tehnične fakultete inž. Juraj Horvat. Elektrifikacija banovine Hrvatske s pomočjo orjaške hidrocentra^ bo važna ne samo za razsvetljavo in industrijo, marveč tudi za tujski promet. Proga od Srbskih Moravic do Sušaka bo elektrificira-na. pozneje kdai na bo elektrificirana vsa proga od Zagreba do Sušaka. Fužinski akumulacijski bazen bo vseboval 18 milijonov kubikov vode. ki je tudi v najbolj vročih poletjih ne bo primanjkovalo. To bo pravcato jezero, dolgo 5 km. široko pa 1 km. Sredi jezera bo otoč-k. da bo umetno jezero domala' podobno Blejsk.mu, vendar bo še nekoliko večje. Seveda bo zlasti poleti privabljalo izletnike, ki bodo tu lahko veslali in ribarili, pozimi pa bo to ogrcmno drsališče. Iz fužinskega bazena bo voda tekla v 3 m širokem rovu do hidroeentrale pri Fužinah, ki bo imela 2 turbini. Odtcd bodo potem razpeljani kanali v druge bazene k novim hidrocentra-lam. Glavna hidrocentrala bo Vin idol v Sušiku. kjer bosta montirana dva in pozneje trije agregatorji do 36.000 konjskih sil. Da se dela pospešijo, bo treba čim prei pridobiti potrebna zemljišča. Nekateri posestniki močno izkoriščajo priliko in zahtevajo visoke denarie. čeprav bi morali vedeti, da bodo v bodočnosti imeli od elektrifikacije sami največ k risti. Nova centrala bo čez nekaj let v polnem obratu in šele tedaj bo mogoče oceniti pravo vrednost velikih del. ki bodo prinesla mnogo koristi ne samo Gorskemu Kotoru in Hrvatskemu Primorju. murv.č še velikemu ostalemu delu banovine Hrvatske. \Te verujte prišepetovalcem! Kot drugi zvezek sv* e izredne zbirke »Vezana beseda« je izda a Siovenska matica 160 strani obsegajrdo knjigo: Šofo-klej, »Edip kralj«, »Antigona«. Obe tragediji je poslovenil Fran A l b r e c h t, uvodne besede in opazke je spisal dr. Joža G 1 o n a r, ing. arch. Marko Župančič pa je poskrbel za okusno opremo, ki je odlikovala že prvi zvezek nove, pesniškim mojstrovinam posvečene zbirke. Sofcklejevega »K uipa« smo dobili pred leti v prevod ' ra ga poznavalca grškega slovstva A.: • S .vreta, medtem ko je »Antigona« iz-ši- jrrvič v slovenski knjižni izdaji. Prevajalec pesnik Fran Al-breeht. pravi v svoji sklepni besedi, da sta bila prevoda obeh Sofckle^evih tragedij namenjena v prvi vrsti gledališču in odrski uprizoritvi. »Prevajalcu pri tem ni šlo toliko za filološko in metrik o točen posnetek izvirnika, marveč predvsem za to, da v kol;kor mogoče preprosti, poljudni, lahko umi ji vi sodobni obli?- posname pesniške in miselne lepote iz-a£nika.« Prevajalec je prav zaradi tega prepesnil obe deli v peterostopnem namest i šesterostopnem jambu, podal je metričn obliko zborov v današnji pesniški govori povzel svobodno misli originala in jih ; -iožil kot dialoge, molitve, misli in vzklike posameznim zastopnikom zbora v usta, a tudi v samem besedilu, zlasti v »Edipu kralju« si je prevajalec dovolil nekaj svfcoščin, naslanjajoč se ponekod na dramtl urško prireditev in prepesnitev Huga vo?l Hofmannsthala. slovenščini Kakor vidimo že iz teh prevajalčevih pojasnil, je šlo pri novem slovenskem prevodu za to, da se oba Sofoklejeva umotvora kar najbolj približata sodobnemu či-tatelju. Prevod je torej prepesnitev, pa bo mogla samo primerjava z izvirnim besedilom ugotoviti, v koliki meri je prevajalcu uspelo, da je »posnel pesniške in miselne lepote izvirnika«. Ker poznamo vestnost, pa tudi pesniško tvorni čut Frana Albrech-ta in ker je za knjižno izdajo v marsičem izpopolnil prvotno prireditev za gledališče, kjer smo njegovega Sofokleja že slišali, lahko vzamemo knjigo z zaupanjem v roke. Prepuščajoč primerjavo in končno oceno poklicnim kritikom, naj samo zapišem, da se oba Albrechtova prevoda bereta prav gladko. Tam, kjer so v dobesednejšem prevodu trdote in kjer sodoben bralec za--radi arhaizmov odkriva mrtva mesta, se Alftrechtov Sofoklej z nekako lahkoto in pesniško eleganco prebije k polnemu učinku besede in misli. Vsekako njegova prevoda ne bosta rabila za študij, marveč za uživanje tega, kar je v Sofoklejevem delu nadčasovno in zato še dandanes lepo in vzvišeno. Poljudni značaj Albrechtovih prepesnitev pa ne zmanjšuje čisto pesniškega valeurja. Tako se bo mogel Sofoklej približati tudi širšemu čitatel;skemu krogu. Uvodne besede so iz peresa dr. Joža Glo-nara, ki je že ponovno izpričal svoje prodorno zanimanje za antična slovstva (spominjamo se njegovega prevoda Petronijeve »Pojedine pri Trimalhijonu« in prevoda Zie- linskega knjige o klasični kulturi), živahno, jasno in s toploto, ki bodi pri uvodih vzor, spisana študija o Sofokleju in njegovem delu bo nedvomno pripomogla k razumevanju in večjemu vživanju obeh nesmrtnih pesnišk h umetnin. Dr. Glonarjeve opazke ob koncu knjige pa pojasnjujejo vse, kar utegne biti čitatelju nejasno, zlasti še tista mesta, kjer se pesnitev kar neogibno stika s socialnimi, kulturnimi, verskimi in političnimi razmerami v Sofokle-jevi, danes že tako silno odmaknjeni dobi. Velika odlika tragičnega pesnika in naj-očitnejši dokaz Sofoklejeve genialnosti in mojstrstva je v tem, da nas kljub svoji povezanosti s časom in z njegovo problematiko lahko tudi po petindvajsetih stoletjih prepriča, zagrabi, presune. Pred čisto pesniško si'o njegove stvaritve, pred močjo in lepoto njegove spoznave o tragiki človeka, ki je v večnem boju z usodo, pred njegovimi podobami o večno nepopolnih ljudeh, o neumrljivem boju med dobrim in zlim — izginja na rob našega duhovno-vidnega kroga vse, kar je časovnega in zanimivega le po svoji antikvitetni vrednosti. To. kar predvsem vid:mo in občutimo v Sofokleju, namreč jedro tragičnih konfliktov, zlasti še v »Antigoni«, je v bistvu prav tako naše, kakor je bilo pred tolikimi stoletji njegovo. In prav osrednji konflikt Antigone — spor med politično avtoriteto, vladarsko močjo ali državno nujnostjo in med nravstvenimi zakoni, ki so neuklonljive resnice srca —, ta konflikt ie dandanes še večji in aktualnejši, kakor je bil pred desetletji. Maurice Barrčs pripoveduje v sv^ji knjigi »La voyage de Sparte«, da šteje med najlepše svoje trenutke v Atenah, ko je mogel v Dionizovem gledališču znova Citati »Antigono«. »To je po mojem okusu,« p'še, s najlepša knjiga, lirična drama, vendar s tistim lirizmom, ki je pred našim razumom docela upravičen ...« Koliko velikih umov in žlahtnih duš je že iskalo tolažbe v lepotah in mislih Sofo-klejevih verzov, v genialnih stvaritvah tega izrazito grškega in vendar splošno človeškega trageda! Vsako stoletje se najde kdo, ki skuša razbiti vero, da smo ljudje več kakor samo trop mislečih živali, ki se pulijo in koljejo za oblast in za prostor; toda vera v človeka in v prosvetljeno hu-ir.anitas se pojavlja vedno znova; iz vseh krvavih kopelji, iz vseh natezalnic vstaja enako čista in enako sveta. In tudi v tako težkih časih, kakor so naši, ko se zdi vse zamračeno in ko trudoma varuješ v mraku in na vetrovnem križišču časa slabotno lučko poslednje vere v človeka, tudi v teh časih je Sofoklejeva beseda velik memento in močna tolažba. In prav za naš čas in današnjega časa veljajo sklepne besede, ki jih je Sofoklej položil na usta starcem: Na svetu sreče ni, če ni modrosti. In z bogom se ne pravdaj, človek črv: napuh tvoj silni, silni srd bo stri... Slavnostna predstava »Carmen« Ljubljanska opera je proslavila 251etni-co umetniškega delovanja dirigenca Nika štritofa s predstavo »Carmen«. ki jo je dirigiral jubilant, sodelovali pa sta gosti-njl, bivši članici naše opere Zlata Gjungje-nac in Alda Nonijeva. štritof je v razvoju našega opernega gledališča nedvomno zaslužen in je v marsičem kot dirigent in prevajalec doprinesel njegovemu delovnemu razmahu in porastu; zato je bila ome- njena proslava prav gotovo utemeljena in je med občinstvom našla prisrčnega ter priznalnega odmeva. Gjungjenčeva je podala svojski, lastnemu pojmovanju odgovarjajoči lik Carmen, ki je bil nedvomno močno doživi jen, izrazit in vnanje učinkovit; seveda pa je interpretacija te vlorlj pa je doma elrkularka odrezala levico v zapestju Na podoben način Je izgubil prste na roki delavec Jakob BedeJ Iz Sirov. Jožeta Kalana 391etnega posestnika z Brega je v Kranju podrl neki avto, da Je obležal na cestišču s hudimi po-Skodbami na glavi in životu V bolnišnico so pripeljali s hudimi poškodbami na glavi SSletnega delavca Alojzija Kotarja. ki se je peljal s kolesom od Kemične tovarne v Mostah, pa mu je na ovinku pri Sneber-ju privosil nasproti avtomobil ter ga treščil na tla. u— Gozdni požar, ki Je zajel paresle pod Alšensklm vrhom nad lepo razgledno, novozgrajeno cesto, kaže žalostno sliko. Res, vse obsodbe je vreden tisti brezvestne«, ki je to zakrivil. Poleg napisov »Čuvajte gozd« bi bila tudi umestna obnovitev strogega razglasa banske uprave glede na omejitve gozdnih požarov. 1* e— Zahvalne lužbe boile r mol i t vj o Nj. Vel, kralja Petra II. in domovino so bile v nedeljo dopoldne v opat Jsk\ pravcs'avni. evangeljski cerkvi in v sta-rokatoliški kapeli. Službam božiim so prisostvovali predstavniki vo aških in civilnih oblastev in uradov, komoracii in društev ter mno*o drugega občin-tva. Opozorilo nabornikom. Me-tno poglavarstvo v Celju op zaria mladeniče, rojene l 1920. in starejše, stanujoče v občini Celje, ki se morajo preds aviti leto" naborni komivii in ae želijo č p-av niso pristoini v občino Celje, ud ležiti nabora v Celju, da morajo pravočasno vložiti i zadevne orošnie V smisl i §20. začasnih Plavil o r^krutovanj" moraio biti --r^šnje videne najkasneje d^> 15. aprili Mladeniči. ki se MMo posluž'ti te usodnosti, naj se zclasijo do 15 na mestnem po- glavarstvu v sobi štev 18. ob u-adnih urah od 9 do 12 dopoldne in ril prinesejo s ko'ek za 10 in 20 din. e— Predavani* za vse rezervne eflclr-i» Pododbor v Celju sr>~TOxa da bo drevi ob 20. v Oficirskem domu v Ce- lju predavanje za vse reeervne ofidrje, in vabi vse rezervne oficirje, da se zanesljivo udeleže tega zadnjega predavanja IsJsva. Ker smo podpisani izvedeli, da smo vpisani v članski seznam nenaške-ca Kulturbunda, izjavljamo, da nismo nikoli vložili zadevne prošnje in seveda tudi nismo nikoli bili člani te orga-vzaciie. — Leopold Weixler H.. Leopold Weixler 0*1, v Čelu in Oton Weixler v Ljubljani. f • ' | ^ i IV <• - « . i A * A I I► 4 * « ♦ » i A * •I ( | ' i tVf t s • » J v \ i * » »; « • ' ' i"' « . . 1 ^ • ' , 9 t . A * * , « * * / V * A / r ' m \ V . i i nX. It M^rsMrs a— Mestni preskrbovalni urad rar.flaša: Opozarjajo se vsi gg. trgovci in peki. da bo mestni preskrbovalni urad od i. aprila dalje sprejemal samo še živilske nakaznice. ki so opremljene z rdečim žigom. Vseh drugih nakaznic, ki niso opremljene z rdečim žigom, ne bo preskrbovalni urad od 1. aprila naprej več sprejemal v zamenjavo za moko. a— Zadnji pregled motornih vozil bo 2. aprila ob 15. v garažah Mestnega avtobusnega podjetja na Tržaški cesti. Po 2. aprilu nepregiedana in s starimi tablicami opremljena vozila ne bodo več pripuš^ena v promet, lastniki pa bodo strogo kaznovani. a— Iz pl«f»rne. G Janez Ce- sar. prvak IjuhUanske drame gostuje drevi v vlogi Urha Kanteta v Fln^garjevi drami »Razvalina življenja«. G. Cesar spada med najodllčnejše oblikovalce odrskih likov. Odlikuje ga krasna dikcija, stasita pojava in klen jezik. Na ta dogodek opozarjamo vse ljubitelje slovenske igralske umetnosti. a— čigava je zlata zapestnica? Na Grajskem trgu se le našla zlata zapestnica, ki io dobi lastnik na policiji. a— O prvi pomoči pri nezgodah je predaval sanitetni polkovnik dr Korenčan v gas!lskem domu v Stud^nc;h Predavanja so se ud^lefile vse bližnie in domače gasilske čete ter člani in članice RK v Studencih. ki so prostrano dvors.no napolnili do zadnjega kot'čka. Predavanie je otvo-ril predsednik RK studenški župan g. Ka-loh. a— Samarftanski teča j. Pod okripera Rdečega križa se je predsnočnjim na T z-nem priče] samaritansk; tečaj, ki ga vcmU g. dr. Držečnik in ga obiskuje 28 tečajnikov, zlasti iz delavskih vrst. Primeren prostor je dalo na razpolago ravnate'j°tvo »Splošne«. Te-*ai je ctvoril s prmonvm nagovorom predsednik RK JoSko šabeder. a— Vsak dan nesreče. Z zidarskega odra je padel 481etni zidar Anton Zmavc iz Hoč, ki so je pri padcu poškodoval po vsem telesu. 131etni Viljem Terbuc je razbil neka šipo in si pri tem prerezal žilo na levici. S kolesa je treščil lSletni Jožef Kotnik iz Kaple ter oblciai i zlomljeno levico. Pri telovadbi je peoel ; etni elektromehanlk Vlado Žorž ta ces 5no, da si je poškodoval roke. r" - učenci se zdravijo v tukajšnji bolnišnici a— Žrtev -1*1*. V Cicarju je bil 421etni posestnik F "T n zaposlen pri podiranju drevej »-> yi aa pa je drevo padlo in treščilo r.a t ■ nega Begana, ki je obležal rnrtr ^ popolnoma razbito lobanjo. Tra r*o io posestnika Franca Begana F »n ikujdf i vsi, ki so ga poznali. a— TTpepel,«^'« v •• ačlja. V Stojncih na Dravskem p ''enj uničil domačijo pose6tnice K ." nigoc, ki trpi zaradi požara okoli . r '•.• škode. Preiskava je dognala, da jc • ;, .zbruhnil zaradi slabega dimnika. s.— Beg Iz življenja. 321etna Marija Pukl, stanujoča v Tvorniški ulici, je v samomorilnem namenu izpila večjo količino lizola. Prepeljali so jo v tukajšnjo bolnišnico, kjer so si zdravniki prizadevali da bi jo rešili življenje, toda vsa prizadevanja so bila zaman in je Puklova po groznih bolečinah umrla. — V Velki pa je 191etna vi-ničarska hči Martina živkova zaužila v samomorilnem namenu strihnin. Odpremi-11 so jo v mariborsko splošno bolnišnico. Njeno zdravstveno stanje je zelo resno. Slovenska Izseljenska zveza ustanovljena Ljubljana, 31. marca 2e dolgo je Rafaelova družba v Ljubljani premišljevala, kako bi poenotila delo vseh izseljenskih organizacij v Sloveniji, že od 1. 1937. dalje so se trudili, da bi hilo delo za izseljence čimbolj enotno v vsakem oziru. Zamisel se je uresničila z ustanovnim občnim zborom Slovenske izseljenske zveze, ki je bil v nedeljo, 30. marca v pisarni Rafaelove družbo v Ljubljani. Predsednik pripravljalnega odbora vseučlliški profesor dr. Ivan Tomšič je otvorll ustanovni občni zbor ln pozdravil zastopnike Rafaelovih družb v LJubljani, Mariboru ln Crensovclh ter Narodnega izseljenskega odbora v Ljubljani. Po ugotovitvi sklepčnosti je v kratkem nagovoru razložil zgodovino, potrebo ln pomen t« zamisli. S hvaležnostjo ae je spomnil g. p. Zakrajška, ki se je neumorno trudil aa uresničenj« tc misli. Rafaelove družbe so bile doslej včlanjena v SORlS-u (Saves isseljeničklh organisa-eija), ki pa ni mogel ispolojtl vseh nad satih siovenakih drutb. Ustanovljen Je bil zato pripravljalni odbor * nalogo, da «go-raj omenjene isseljenske organizacije ustanove v Ljubljani Slovensko iaseljensko »vezo. V Zagrebu se j« medtem ustanovila te hrvataka ia v Beogradu srbska izseljanaka zveza. Vaa društva bres izjeme so a veseljem pozdravila ta načrt In s polnim razumevanjem sprejela pravila. Namen izseljenske sveže Je razviden lz f>\ 2., ki aa kratko pove, da tali s tem doseči koordinacijo slovenskega izseljenskega skrbstva v vseh ooih vprašanjih, ki so skupna celotnemu slovenskemu taseljen-stvu. in sicer s skupnimi posvetovanji in ukrepi. Takoj nato j« g. predsednik predlagal občnemu zboru, da od podijo brzojavko NJ. Veličanstvu kralju Petru U. z besedami-»Slovenska Izseljenska zveza, ki tolmači čustva vseh slovenskih izseljencev, raztresenih po širnem svetu, izraža s svojega ustanovnega občnega zbora Vašemu Veličanstvu ob nastopu kraljeve oblasti najglobljo vdanost in neomajno zvestobo ter želi vso srečo.« Pozdravne brzojavke so bile nato odposlane še gg. ministrom za socialno politiko Vilami Grolu, za zunanje zadeve dr s«dah or'sal pomen zgodovinskega dne. £o'ze r>dTSfi so se iskrile v očeh na^ vf'ušenih Sokolov ko je ves zbor prisego vdanosti, ljubezni in Foklfke pripravljenost! zakliuč'1 z navdušenimi vzkMki kralju Petru n.. Jugoslaviji In Junaški naši vojrk". Mogočno te zadonela državna himna in »Hei Savani«. Razveseliva poročila iz sosednih krajev nam dajejo prijetno zavest in prepričanje, da raste tu. na podnožju Gorjancev, ponosen in zaveden rod katerega srca gore le za r.aSfPT. ir^ad^g^ kra'Ja ln Jugoslavijo — pripravljena tudi s svojo krvjo braniti njeno svobodo! Pozdravne brzojavke Zveza kmetskih fantov In deklet v Ljubljani kot predstavnica organizirane slovenske kmetske mladine Izraža Vašemu Veličanstvu ob prevzemu vladarskih poslov globoko vdanost in zvestobo. Slovenska šolska Matica se vdano poklanja kralju Petru II., gledajoč v Njem bodočega blagohotnega pospeSevalca svojih ciljev in poti pri obrazovanju mladega rodu. Br. Engelbert L. Gangl je 27. marca kot prvi namestnik staroste Zveze slovanskega sokolstva odposlal v Beograd tri brzojavke ln sicer: Nj. Vel. kralju Petru n.: V imenu Zveze slovanskega sokolstva pošiljam zagotovilo sokolske zvestobe ln vdanosti. Živel kralj junaške svobodne Jugoslavije! Zdravo! Predsedniku kr. vlade: Iz sokolskega srca čestitam in želim polno uspeha v imenu časti in pravice za dobro kralja ln svobodne Jugoslavije! Zdravo! Ministru za vojsko Io mornarico: Naj Sivi nepremagljiva jugoslovanska vojska svobodne domovine na čelu z Vami na srečo kralja ln v ponos jugoslovenskega naroda. Naj živi viteški duh kosovskih herojev za zmago resnice in pravice! Zdravo! ŠPORT Pnpisi h nedelji še ena smučarska fguma Na Jesenicah w> ot\»nii sezono atleti. Se nekaj u bitja in satja nogometašev &MU,CU iULUiuuuaM V -"■"-■' u(> Francozom težko izvajati štednio pri kruhu, ki so ga imeli vedno v obilici. Tanki na tekočem traku Berlinski »Volkischer Beobachter« se bavi s strateškim položajem v Vzhodni Afriki po padcu Kerena in Hararja ter prihaja do zaključka, da je Vzhodna Afrika tisto bojišče, na katerem se zdaj bijejo najsrditejše borbe. Angleški napadi na italijansko cesarstvo v Afriki se vrše kocen-trično na morju in na suhem. Vojna, ki se tam odigrava, nima premca na črnem N E K D 0 T A Balzac je delal vedno ponoči, dokler ni zapel petelin na njegovem vrtu. Nekoč, ko je bil pisatelj zelo utrujen in raztresen, je dejal svojemu slugi: »Odnesite petelina k urarju v naši ulici.« — »Gospod misli gotovo to, da bi ponesel žival k živino-! zdravniku?« je vprašal sluga. »Ne!« je od-j vrnil Balzac, »ponesite ga k urarju, da ga preišče. Prej je petelin zapel vedno ob štirih, zdaj pa poje šele ob petih ali celo pozneje!« VSAK DAN ENA kontinentu. Italijanska obramba si prizadeva onemogočiti angleški koncept, ki gre za tem, da bi branitelji Vzhodne Afrike izgubili deželo zaradi pomanjkanja streliva in goriva. To je tudi razlog, zaradi katerega je bil odrejen umik iz somalskega nižavja, katere obramba bi pomenila cepljenje sil in nesmotreno trošenje materiala. Vodstvo italijanske vojske si prizadeva, da bi preneslo težišče bojev v kraje, kjer gredo italiajnski vojski na roke naravne ovire za motorizirane oddelke in tanke. Ne sme se namreč pozabiti, pravi dopisnik, da notranji pas Abeslnije predstavlja niz visokih gora, ki so same na sebi nekakšna naravna trdnjava. Izpraznitev Hararja se je pokazaia potrebno prav zaradi tega, da ne bi bile po nepotrebnem razcepljene italijanske obrambne sile. Na koncu koncev pa bo priskočila v kratkem Italijanom na pomoč »deževna doba«, ki se začne v Abesiniji proti koncu aprila. Deževno vreme bo ustavilo operacije ali pa vsaj zmanjšalo njih tempo. In najsi bo vojna sreča na kateri koli strani, vojska generala d, Aoste bo še vedno vezala najmanj 300.000 Angležev, Južnih Afričanov, Avstralcev in In-dejcev. Teh tri sto tisoč mož se ne bo moglo pojaviti na nobenem drugem bojišču. »Kar se pa razgleda tiče, vam zagotavljam, da ne boste zlepa našli enakega!___« (»New Yorker«) Med tisoči Grkov, ki žive razkropljeni po vsem svetu, je tudi ameriški milijarder William Helis. V Ameriki se nahaja več tisoč Grkov, ki so zbrali nad 10 milijonov dolarjev in jih poslali svoji domovini. William Helis sam je poslal za milijon dolarjev vojnega materiala. Danes 50-letnl ameriški milijonar Helis je prišel v Ameriko z 18. leti. Dolgo se Prui dan sodbe Tonetu Hscetu Razprava, Ju je obetala MU senzacionalen dogodek, potekla prvi dan brez presenečenj Ljubljana, 31. marca Dopoldne ob 8.30 se je v nekdanji porotni dvorani ljubljanskega sodišča začela kazenska razprava proti največjemu slovenskemu razbojniku sedanjih dni — Tonetu Hacetu. Vsekakor današnja razprava, katero je občinstvo širom dežele z napetostjo pričakovalo zaradi slovesa, ki je šel pred Hace-tom in za njim, nikakor ni opravičila pričakovanj. Ljudje v današnjih dneh posvečajo pozornost važnejšim zadevam, upadlemu zanimanju za Hacetovo razpravo pa je pripisati vsaj delno tudi dejstvo, da je bil dostop širšemu občinstvu že v naprej onemogočen s številčno pičlo odmerjenimi vstopnicami, ki 30 bile že vse prejšnji teden razgrabljene. Dovoljenja so bila prav za prav rezervirana za sodnike, odvetnike, univerzo in študente-juriste. Kmalu po 8. pa se je na hodniku pred razpravno dvorano nagnetla prav za prav le peščica radovednežev, sodnemu poznavalcu precej neznane mešanice, ki je potem pod nadzorstvom šestih stražnikov zasedla prostor v dvorani. Niti ne docela. Prostora bi bilo vsaj še za enkrat toliko ljudi. Z velikim zanimanjem je seveda ta peščici. ki je dovolj zgodaj prihitela, pričakovala prihod Toneta Haceta. Prišel je v spremstvu petih paznikov, okovan na nogah v težke verige, ki so žvenkljale za njim. Z njim so od devetih soobtoženih pajdašev prišli samo še štirje. Tone Hace je le s kratkim, veščim pogledom premeril dvorano, peščico radovednežev in vse tiste, ki so imeli še opravka s pripravami. V težkih svežnjih je sluga prinašal njegov sodni spis. Pred sodno mizo pa so naložili nekaj kovčegov nakradenega blaga, poln nahrbtnik, pisalni stroj ;n neke zavoje. Hace je medtem mirno strmel predse. Sedeč na kraju zatožne klopi in ne meneč se za obtožence, ki so prisedli k njem a, je zadržano nervozno mel sklenjene pesti, ki so mu počivale na kolenih. Točno ob napovedani uri so vstopili sod- niki, predsednik s. o. s. Ivan Kralj in pri-sedniki gg. s- o- s. Ivan Brelih, Rajko Le-derhas, dr. Julij Felaher in Karol Javor-šek. Zapisnikar, ki mu pomaga strojepiska, je dr. Bronislav Skaberne. Ob levici so zasedli prostore državni tožilec g. Branko Goslar in odvetnika dr. Igo Gruden za Haceta in Mihaela Kovačiča ter dr. Lesko-vic za ostale. Vso desnico, bivše porotniške sedeže, pa so zasedli domači in zunanji časopisni poročevalci. Le 5 od 10 obtožencev Na dveh zatožnih klopeh ni bilo gneče. Zraven Toneta Haceta so sedeli po vrsti, kakor jih našteva obtožnica, le pleskarski pomočnik Štefan Verle iz Pekla pri Polj-čanah, delavec Anton Pestotnik iz Gradišča pri Kamniku in edini med temi mla.11-mt. že precej priletni bivši rudar France žužej ki pravkar prestaja v mariborski kaznilnici daljšo robijo. Za njimi v drugo kler pa je sedel mladi in precej elegantni krojač Mihael Kovačič iz Zaloga, letalih pet obtožencev sploh ni prišlo na razpravo. Predsednik je pojasnil, da Jkon<"3 Ljudmilan teter Qnterlelinr* sta baje pobegnila v Nemčijo, da se izogneta roki pravice. Proti vsem je bilo zato postonan e izl< ceno Vsi ti Hacetovi nekdanji pajdaši, ki so zdaj morali ž njim na zatožno klop, so kazali očitno zadrego zaradi druščine, v kateri so dar.es prisiljeni oedeti s Hace*.-m se ne pogledajo in tudi med seboj so nemi. Takoj po pregledu generalij je vstal državni tožilec in začel brati obtožnico, ki obsega 48 s strojem pisanih strani. Hace je prisluhnil, čeprav ni pogledal ne v levo ne v desno in je ves čas branja, ki je trajalo poldrugo uro, zelo pozorno poslušal izvajanja državnega tožilca. »Bohotno zločinsko udejstvovanje" Tako je obtožnica v svojih razlogih imenovala početje Toneta Haceta in pajdašev, ki so mu pomagali pri vlomih in tatvinah, ali pa so skrivali in spravljali v promet stvari, ki jih je Hace nabral pri podvigih. Pot v zločin V razlogih je državni tožilec navajal, da je bilk mati sicer dobra gospodinja, da pa je bil njegov oče pijanec, ki se za družino ni dosti brigal in je zato razumljivo, da vzgoja otrok ni bila dobra Tone je sd-cer v šoli dobro uspeval, toda ko je po do-vršitvi 8 razredov Gsnovne šofle prišel kot hlapec v službo h gostilničarju Obersnelu ria Rožnik, je kmalu Kisel na slaba pota. Po utaji gospodarjevega tisočaka je pobegnil in odtlej ni imel več stalne službe. Pohajkoval je po deželi in se le redko lotil poštenega dela. Postal je strasten tihotapec, ki je prekupčeval v saharinom in vžigalniki, tudi kradel je in prejel je za to občutne kazni, ki pa ga mso spametovale. Ko' je prišel na svobodo, je odpotoval v Nemčijo in se spet lotil tihotapstva, pa je ta nesolidni posel opustil, in kakor pravi državni tožilec, »postal zločinec velikega formata«, ki je kradefl vse vprek na drzen in rafiniran način. Hace, ki sam o sebi pravi, da nikdar ni bil nasilen in da je bil prav za prav vendarle mehke narave kljub težkim zločinom, ki so ga zdaj spravili na zatožno klop, je državni tožili ec karakteriziral kot hladnokrvnega,, ne-ustrašennega, izredno drzega in za javno farnost izredno nevarnega Zločinca, pred katerim ni v nevarnonsti le tuja imovina, temveč tudi človeško življeje. Kriminalna statistika naše ožje domovine pač nima primera za tako bohotno zločinsko udej-stvovanje, kakor ga je razvili Tone Hace. Tone Hace se je naglo tako proslavil s svojim drznim nastopom, bodisi na tatinskih in vlomilskih pohodih, bodisi pri svojih srečanjih z zasledovalci, ki so ga za -\-sako ceno hoteli prijeti, da je že domala vsa dežela trepetala pred njim. Batii so se ga vsi, razen revežev, ki jim ni imel kaj vzeti, kvečjemu kaj dati. Strah pred njim pa je bil tudi Hacetov namen, kajti njegov najvišji zakon je bil, rešiti se za •vsako ceno pred zasledovalci, ki so ga hoteli spraviti v zapore. Med najtežje Hacetove zločine šteje državni tožilec umor pajdaša Rudolfa Avpiča, ki so 2a našli že v razpadajočem stanju ustreljenega v avgustu 1939 na samotnem kozolcu Marije Jerasove v Sp. Garne-Ijnah, pa umor orožnika Janeza Medena, ki ga je izvršil v februarju 1940 v Sp. Hu-dinji pri Celju v hiši Andreja Glušiča. Umor Rudolfa Avpiča Z Avpičem se je Tone spoznal že v kaznilnicah, in ko sta oba bila na svobodi, sta skupno šla na vlomilsko potovanje. Izvršila sta znani veliki vlom julija 1939 v trgovino Alojza Bregarja v Št Lovrencu pri Veliki Loki na Dolenjskem. S plenom sta prišla v Ljubljano in Sp Gameljne. kjer sta na kozrUcu hotela prenočiti Obtožba dolži Haceta da je Avpiča ustrelil pc zrelem preudarku in iz koristoljub-ja, potem, ko sta se sporekla zaradi delitve Avpiča so našli v sami spodnji obleki in kmalu so začeli zaradi umora zasledovati Haceta. Hace je v preiskavi umor priznal, čeprav je potem, ko je iz časopisov izvedel, da za umor Avpiča dolži-jo njega, pisal oblastem, kako neki pride on do tega V včerajšnji ponedeljski izdaji smo poročali, da si je Hace s tem priznanjem premislil. Povedal je, da on ni usmrtil Avpiča. temveč nekdo tretji, ki ga pa noče izdati. Potem ko so ga zaradi umora Avpiča začeli temeljiteje zasledovati, se je skrbno skrival pred oblastnimi organi v trdnem namenu, da živ ne bo padel v roke pravice. Bil je vedno dobro oborožen, da bi se mogel braniti in znebiti se zasledo^ valcev. Namen je imeti streljati na vsakogar in v sredstvih in načinih ni bil izbirčen. Potem je padel orožnik Meden Sledila je vrsta streljanj na crožniške patrulje. Obtožnica našteva trikratne poskuse usmrtitve oblastvenih cTganov. septembra na državni cesti blizu meje nad Mariborom novembra pri Radohovi vasi v Mirni dolini in decembra v Št Vidu nad Ljubljano. Orožniki včasih niti vedeli niso, koga imajo pred seboj Hoteli so ga Iegžtimirati kot sumljivega človeka, a on se jim je zakadili1'pod noge s« poiskal zavetje ui; &čel streljati ijP svojih težkih pištol. Nič' tii 'pazil, . kam' "je meril. Srečno je ob vseh treh prilikah, zgrešil, toda ostal je prost in se ie pomikal iz kraja v kraj, kradel grede koder je slišal da bi mogel biti plen bogat, prodajal nakradeno blago krošnjarjem in drugim ter z izkupički gostil svoje pajdaše, ki so skrivali njega /n njegovo blago. Sredi trde zime v lanskem februarju je na teh potih po nekaterih uspešnih vlomih priromal v Sp Hudinio. kjer je bil domenjen s krošnjarji. Sredi živahnega barantanja pa sta nenadoma stopilla v hišo dva orožnika, ki sta hotela legitimirati pri mizi ob nizki lojevki sedečega sumljivega moža. Srečala sta se Hace in orožnik Meden. Hace se je predstavil za dalmatinskega krošnjarja, a ker mu Meden ni verjel, in ga je pozval, naj gre z njim. je Hace hlastno udaril z eno roko pc sveči, z drugo potegnil pištolo in začel strel iati v temo. Meden je padel smrtno zadet. Hace pa si jc prest reliT le mezinec na desnici, se zagnal v okno, skozi katero je v noči uhajala motna svetloba, razbil šipe in bil na prostem. Oddal je še nekaj strelov in izginil v noč. Tako si je za ceno življenja svojega bližnjega utrl pot v svobodo. A le za nekaj mesecev. Po vsej deželi za vlomilskim planom In kolikor bdlj je bil preganjan, tembolj predrzen je postajal. Postalo je jasno, da ga je treba na vsak način prijeti. In kakor je križaril on. tako so za njim kri-žarile oborožene orožniške patrulje. Bile so v stalni smrtni nevarnosti kakor on. Hace ni štedil 9 streli, bil je dobro oborožen in dobro založen s strelivom. Vmes pa je kradel, kradel, kradel. In marsikateri poskus mu je odlično uspel. Plen ie bil bogat. Sam, z najzvestejšim Verletom ali Pestotnikom. žužejem. Obtožnica našteva 39 raznih tatvin in vlomov, med njimi pa je cela serija ukradenih koles, ki bi zadostovala za dobro založeno trgovino. Hace je kjerkoli za kakšnim zidom ali oglom zajahal čigarkoli kolo, da je mogel hitreje z vročih tal. Kakor jih je dobival, tako jih je tudi puščali Tako je kri-žaril po vsej deželi, povsod ga je bilo dovolj in povsod je sel strah pred njim in za njim. A kakor so Haceta proglasili za nasilnega razbojnika, mu obtožnica očita le eno razbojništvo, ki ga je v družbi še neznanega storilca zagrešil v maju 1939 v Ljubljani, ko je ponoči s tovarišem maskiren presenetil starko Katarino Ahlino-vo in z revolverjem v roki zahteval denar od nje. Menili je, da bo izropal 20 jurjev. pa to pot ni imel srečne roke, kajti denarja kljub grožnji z orožjem ni dobil. Prav možno je, da obtožba niti ni vzela vsega ogromnega gradiva proti Hacetu v pretres, saj pri tako hudih obtožbah dveh umorov in treh poskusov usmrtitev oblastnih organov ni kdo ve kaj važno, ali je Hace k toženemu nakradel še kaj več ali manj. V preiskavi pa tudi ni bili malenkosten. kolikor je šlo za osumljenje zaradi tatvin Tem bolj pa so se trudili njegovi pajdaši da bi se znebili suma pajdaštva. Pajdaši in ljubice Tako sta tudi Hacetova verna tovariša Štefan Veric in Anton Pestotnik, ki sta po obtožnici sodelovala pri nekaterih Ha-cetovih vlomih in tatvinah — včasih pa kakšno odrezala tudi na lastno pest, kakor Pestotnik, ki se je nekoč novembra 1939 pri Višnji gori celo metal z nekim orožnikom, ko ga je legitimirali — v preiskavi hotela stresti čim več bremena na Hacetove rame. Hace. ki je v preiskavi najprej obremenjeval, jima je kasneje začel prizanašati. Pokazal se je kavalirja. kakor je vedno in povsod bil zelo diskreten do svojih ženskih poznanstev Kako iima bo uspelo, izmazati se kljub Hacetovi pomoči pa se bo šele izkazalo Vsekakor iu obremenjuje, da so pri njiju našli marsikaj kar izvira od Hacetovih tatvin. Drugo ka-regorijo pajdašev pa predstavljajo ostaH obtoženci z Mihaelom Kovačičem na čelu, pri katerem je bilo pravzato skladišče nakradenih stvari, in Ivanom Duvnjakom kj je pomagal s krošnjarienjem spravljati blago v denar. V vsem tem kratkem času. kc je živel nadvse pestro in vznemirljivo življenje preganjanega vlomilca m razbojnika, pa je Hace še našel časa. da je izkazoval nežnosti do »šibkejšega« spola Cm »e je na primer v Št Vidu otrese! orožniške patrulje. je že drugi dan posvetil sivoje zanimanje nekemu kaplanu na Dolenjskem keT se je na prižme' malce preveč jasno izrazil o njegovi ljubici. Z vsem gnevom je Hace napisal grozilno pismo v obrambo napadene »rokovnjačeve ljubice«, za- grozil x najhujšim maščevanjem ne le prizadetemu, temveč vsemu duhovskemu stanu in na kraju srvetoval, naj sd goepod prebere svetovno znano knjigo svetovnoena-nega avtorja. Hace Jci je hlastno prebiral vse, kar mu je pod roke prišlo, je dobro pomnil, kar je kdaj bral. Zadnji spopad s policijo Kakor je bilo pričakovati, je tudi Hacetovi prostosti slednjič odklenkalo. Izdali so ga. Drugič, ko je prišel v hišo, da bi se pomenih za predajo nakradenega blaga, se iz klešč ni več mogel izviti, pa čeprav je besno otepal okrog sebe in so njegove sivinčenke poskakovale kakor za stava One 13. aprila lani sta ga v Kranju obvladala stražnika Franc Medle in Goimir kremžar Tudi ta dva nista vedela, koga imata pred seboj, ko sta opozorjena po svojih zaupnikih stopila v kuhinjo Pavla Hrovatina V tej kuhinji se je za poraženega Haceta povsem nepričakovano, prav za nrav klavrno končala sicer kratka, a zato tem bol: razkošna kariera razbo-jnika Toneta Haceta. ki si je še v zadnjem trenutku skušal v obupu pognati kroglo v glavo Časopisje je tedai podrobno poročalo o dogodku Končno se je sprostil že vse preveč mučn' streh pred razbojnikom, ki je vsem oblastem na predal sn-dit hoj za »vejo proMnst Stražnika stt »sicer odnesla težje poškodbe preden sta ga obvlada a a Hacetu so nadeli verige na roke in noge za dolge mesece preiskave Svobod? in prostosti žel lenega so ckovi tako ponižali. da je kmalu v preiskavi utihnil in ni hotel več odgovarjati na vprašanje ter ie celo napovedal gladovno stavko. Hacetov zagovor ni prinesel nič novega Čim je državnnj tožilec prebrali obtožnico. je predsednik senata ostale obtožence poslal nezai v ietnišnico kajti dopoldne je bilo rezervirano za zasliševanje glavnega obtoženca Na zatožnih klopeh ie Hace med svojim zagovorom ostal sam Čeprav Hace nikdar ni bil vojak — povedal jt da nihče ni vprašal zanj ker je bil vedno v kaznilnici — je pred sodniki med vsem srvojim zagovorom stal v požaru. Le tu pa tam. ko je tudi s kretnja^ mi poskušal sodnikom razložiti razne situacije, ki so spremiiale njegove največje grehe, je premaknili noge in verige na njih so rahlo za zvenele pr dvorani Govoril je umerjeno in zadržano, beseda pa mu je tekla presekano. Izrazi ki se jih je posluževal. so bili verna priča Hacetovega dobrega poznanstva s sodišči obtožnicami, razpravami in kaznilnicami, pr katerih si je dobro nabral znanje tiste posebne ju-ridične terminologije, ki ljudski govorici ni posesitrima. Predsednik senata ga je zasliševal po vrsti deliktov, kakor jih je po njih teži ni naštevala obtožnica. Zagonetni tretji, ki ]e umoril Avpiča Najdlje je trajalo zasliševanje za umor Rudolfa Avpiča. Hace je odločno trdil, da je Avpiča umoril nekdo tretji, m predsednik nikakor ni mogel izviti iz n'ega. kdo bi to bil. Hace je sodnikom in državnemu tožilcu, ki so pri tej izpovedi pokazali precej neverne obraze, ponovno zatrdil, da tistega ne more izdati, češ, da se je zaobljubil in zaklel, da ga ne bc izdal A ko je predsednik senata le še vrtal vanj in mu je tudi državni tožilec izrazil mnenje, da bi mu težko verjeli takšno povsem novo, doslej niti za las izdano skrivnost, je Hace počasi v odlomkih izpovedal, da je tisti človek brat njegovega dekleta, da je oženjen in ima dva otroka in da je bolj nestalno zaposlen. Udeležil pa de se je vloma pri trgovcu Alojzu Bregarju na Dolenjskem po Avpičevem naročilu. Izpovedal je dalje, da so bili vsi trje oboroženi in da sta se s tem »tretjim«, kakor ga Hace imenuje, začudeno vpraševala drug drugega, od kod oba poznata Avpiča. Tisti tretji da mu je po umoru rekel, da bi najraje samokres nekam zagnal, da pa ga ne more, ker ga mora vrniti Čistemu, ki mu ga je posodil. Na predsednikovo vprašani, kako je mogel tako natanko opisati umor v preiskavi, če pravi danes, da v tem ni videl, kako se je odigral, je Hace odvrnil: »Sam mi je opisoval, kako je bilo. Pozneje sem ga večkrat obiskoval« Hace je o tem tretiem povedal še to, da ga je že pred vlomom na Df'enjskem poznal, a da prej ni kradel se nikoli in je le Avpiču kdaj pomagal prodati kakšno ukradeno stvar. Končno je izjavil: »Nočem povedati, kdo je Avpiča. ker sem se zaklel in ker mislim da še ni čas zato primeren'« Ko je predsednik še poskušal izvleči iz njega skrivnost o pravem storilcu, pa se je Hace začel pritoževati nad tistimi ki so ga razkričali kot morilca in razbojnika. Največjega deleža obtežbe je bilo deležno časopisje. Pravi, da ga jc to zelo jezilo. Kramljanje o tem in onem Potem pa je Hace spet povsem nenadno in prav nič k stvari začel predsedniku govoriti o okevih. Med njima se je razvil o njih daljši razgovor, v katerem je Hace povedal, da nima smisla, če ga imajo priklenjenega, kajti itak da nima orožja in zato ni nevaren, predsednik pa mu je povedal, da so tako ukrenili zato, da bi bilo pred njim varno življenje paznikov in sodnikov. »Ali mislite, da se bomo kar tako dali pobiti? Marsikdo je že pobegnil aH se uprl. vi pa ste se pokazali kot nevaren človek!« Sploh je Hace rad zavil v razpravljanje 9 predsednikom. Kar zaneslo ga je, najprej pri verigah, pozneje med zasliševanjem o umoru orožnika Medena pa o nevarnosti ran Trdil je. da rana iz pištole, če ne zadene prav v glavo ali v srce. ni nevarna nevarne, pravi, da so bolj tiste od bajonetov. »Vem,« j« rekel, »ker sem precej bral o tem!« Tudi je razpravljal o tem, kaj bi bil lahko storil, n. pr. pri srečanjih z orožniki, na katere je streljal če bi bil res imel namen da jih usmrti Verige na njegovih nogah so rožljale ko je obrnien proti državnemu tožilcu razlagal kako bi bil storil. če bi bil imel večji namen, kakor pa samo ostrašiti orožnike. Umor orožnika Medena kakor tudi napade na orožnike je Hace v celoti brez pridržka priznal, sivojo krivdo pa je vsekakor skušal omiliti s trditvijo da nikogar ni imel namena usmrtiti in da so le nerodne okoliščine bile krive, da je pri teb srečanjih izgubil življenje orožnik Meden. Nato ga je predsednik zasliševal še o ropu pri starki Ahlinovi v ljubljanski okolici, o tatvinah in vlomih Hace je izpove dal. da sta s pajdašem, nekim Bosancem ki ga je k ropu nagovoril na Rožniku sii-cer res bila oborožena s pištolami, da pa nista imela pri sebi sitreliva Pri tatvinah in vlomih, ki jih je iz večine priznal, pa je Hace tu pe tam samo izrazil dvom, da bi bil mogel biti on storilec. Izjavil je, da se vsega ne more več po tolikem časiu spomniti, vselej da pa tudi ni vedel, pri kom je prav kradel. Odločno je zanikal le vlom pri Petejanu v Mariboru. Predsednik je po izčrpanem zaslišanju Haceta ob 13.45 razpravo prekinil.. Nadaljevala se je ob 17 Popoldanska razprava K popoldanski razpravi 90 zopet privedli ostale 4 obtožence: Verieta. Pestotnika, Zužeja in Kovačiča ki so bili po vrsti zaslišani. V dvorani, v kateri se jc nabralo nekaj več občinstva kakor ga je bilo dopoldne, je mod zaslišanjem teh obtožencev po dopoldanskem dolgočasju zavladala živahnost. Zapovrstjo so vsi obtoženci zanikali kakršno koli kaznivo sodelovanje s Ha-cetom. Na veliko presenečenje vseh pa je tudi Hace pri soočenju z njimi potrdil njih zanikanje in preklical svoje izjave, v kolikor jih je v preiskavi obdolžil. Na vprašanje, zakaj jih je po krivem ded žil, je Hace izjavljal, da jih je bodisi iz jeze ali pe sc obdolžitve prišle po nesporazumu v zapisnike o zasliševanjih v preiskavi. Pri teh zasliševanjih in soočenjih se je pokazalo, da je Hace zelo malo važnosti polagal na obtožbe glede tatvin in vlomov, pa je zato marsikaj gladko priznal, sa* mo da je bilo konec izpraševanja. Pri ta-likih tatvinah, ki jih je kakor iz rokavov stresal, pa danes tudi že marsičesa ne ve točno obnovit' po spommu. Njegovo poznanje krajev, koder je kradel, se je poka- zalo kot pomanjkljive za potrebe P«**®" sitega zemljana, nasprotno pa jih dobro pozna n. pr. po tem. če je kje kakien potok z dobro vodo. Tako sta se n. pr. • predsednikom zodinila okrog vprašanja, da so Pirniče tam. kjer je odlična pitna voda nekega studenca. Razprava je bila prekinjena ob 20. uri in se bo nadaljevala danes. Iz Ptuja j— Dramsko društvo uprizori drevi ob 20. uri v Mestnem gledališču komedijo v štirih dejanjih >Goza«. Repriza bo v petek. j— podružnici družbe CMD imata svoj redni letni občni zbor v soboto ob 19. uri v spodnjih prostorih Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. Iz Kranja r— K poročilu o manifestacijah v Kraniu ®iflo prejeli naslednji popravek:. V smislu čl. 26 zekona o tisku in sledečih Vas pozivam, da objavite v onem delu Vašega lista »Jutro«, v katerem sta objavili dne 29. 3. 1941 št. 75 na 4. strani članek »Kranj še ni doživel takih manifestacij« sledeči popravek: Ni res. da je izmed srednješolske mladine bila zastopana le tekstilna šola. češ da je gimnazijcem direktor Korbar manifestacije zabranil Res je le. da je bila po naročilu nadreiene oblasti od 26. 3 41 prepoved Udeležbe pri izgredih, manifestacijah ali celo demonstracijah izdana prej. preden ie postalo znano, da je Nj Vel. krali Peter II prevzel kraljevsko oblast ter se ta preDOved ni nanašala na manifestacije o priliki tega velikega dogodka — K°rbar Franc, direktor drž. real gimnazije v Kranju. r— Sokolsko društvo vabi svoje članstvo na sestanek, ki bo danes ob 8. uri zvečer v kino dvorani. Ker bodo na sestanku podane smernice za bodoče delo, je sestanek obvezen za vse članstvo. Naš® ^"^'šče DRAMA Torek, 1. aprila: zaprto. Sreda, 2.: Protekcija. Red B. četrtek, 3.: Zaprta vrata. Red četrtek. Nušičeva veseloigra »Protekcija« kaže vse dramatske vrline tega priljubljenega komediografa. Napeto dejanje, zabavni dialogi in posrečene situacije, dajejo igri skupno s satirično ostjo značaj tipično Nušicev-?ke slike. Najnovejše dramatsko delo drja. Bratka Krefta je po zgodovinskih virih napisana komedija »Krajnski komedijanti«. V njej je avtor, ki bo delo tudi zrežiral, ponazoril ljubljansko družbo za časa Linharta in barona Zoisa ter ju orisal kot osrednja lika dejanja, ki se plete okrog prve slovenske igre, Linhartove »županove Micke«. OPERA Torek, 1. aprila: Faust. Red torek. Opera bo drevi uprizorila Gounodovo opero »Faust«, v kateri bodo peli glavne partije Franci, Vidalijeva, Popov in Dolni-čar in katere uprizoritev je zaradi zanimive zasedbe partij, nove slikovite inscena-cije in kostumov in baletov zelo privlačna uprizoritev. Drevi bo predstava za red to-rek* CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 2.: Doroteja Angermannova. Gosto--vanje mariborskega gledališča. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 1. aprila: Razvalina življenja. Red A. Sreda, 2.: zaprto. D I Torek, 1. aprila. Ljubljana. 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Uverture (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13: Za dobro voljo igra radijski orkester. — 14: Poročila. — 14.15: šolska ura: Pr-voaprilske šale (g. Miroslav Zor). —-17.30: Zvoki iz Bolgarije (plošče). — 18: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Začetek Petrove Rusije (g. Fr. Ter-seglav). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nacionalna ura: Narod v odločilnih časih (g. dr. Janez Janžekovič). — 19.40: Plošče. — 19.50: šolska posvetovalnica (prof. Etbin Boje). — 20: čudovite iznajdbe prof. Ciprijana. .— 22: Napovedi, poročila. Beograd. 20.10: Reportaža. — 20.25: Petje. — 20.40: Komorni koncert. — 22: Simfonična glasba. — Zagreb. 20: Pester glasbeni spored. — 21.30: Zborovsko petje. — Praga. 20.05: Orgle. — 20.30: Violinske skladbe. — 21: Operna glasba. — 22: Ples Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi, ki smo jo utrpeli s pre ran o smrtjo nase blage žene oziroma matere, gospe I MARIJE SUC I se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo gg. zdravnikoma dr. Goričarju v Slov. Konjicah ln dr. Jenšterlu v Trbovljah, ki sta z največjo požrtvovalnost« lajšala trpljenje naše nepozabne pokojnice. Nadalje se najiskreneje zahvaljujemo čast. sestri Ludoviki in vsem dragim konjiškim gospem, ki so pokazale toliko samaritanstva in ljubezni do pokojnice, jo tolažile in bodrile v njenih najhujših urah. Iskrena hvala tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja in v§em številnim spremljevalcem od blizu to daleč na njeni poslednji poti. Prisrčna hvala tudi vsem tistim, kl so nam v težkih dneh pomagali in čutili z nami. Slov. Konjice, Trbovlje, dne 30. marca 1941. ŠUC, ing. KERSNIČ Mestni pogrebni aavoa M Občina LJubljana V globoki žalosti naznanjamo, da nam Je umrla naša nadvse ljubljena žena in zlata mamica, tašča, hčerka, sestra in teta, gospa Antonija Lovse roj. Kocjančič soproga Šolskega upravitelja Draga rajnka leži na Žalah, v kapelici sv. Marije. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 2. aprila 1941 ob 4. uri pop. izpred cerkve v Dev. Mar. v Polju na tamošnje pokopališče. Ljubljana, dne 31. marca 1941. Anton Lovie, soprog; Zvonimir, Vladimir in Kazimir, sinovi, tal ostalo sorodstvo. HALI OGLASI GENE MALI OGLASOM Po 50 par a besedo, Din S.— davka ca vsak oglas tn entaatno pri atojblno Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas bi enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Val ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje rnttlovov. !^Taimani§i za enkratno objavo oglasa Din 20.— Službo dobi Delavca za poliranje ln bruSe nje kovin sprejmem. — Josip Otorepec, Za gradom 9, LJubljana. 7040-1 Postrežnica poštena, se išče za četrtek za ves dan. Naslov v vseh posl. Jutra. 7044-1 Dva krojaška pomočnika za velika, in mala dela sprejme takoj za stalno L. Knol, Litija. 7031-1 Brivski pomočnik starejši, aober in hiter delavec, dobi takoj stalno službo Beštar Prane, Jesenice, Gorenjsko. 7055-1 Brivski pomočnik mlajši, in vajenec se takoj sprejeme. Tjrševa št. 37. 7058 1 Natakarico prvovrstno moč, takoj sprejme go6tUr.a »pri Levu*. 7062-1 I Stavbni tehnik zmožen vseh tehničnih del, sprejme deio na dom. Naslov v vseh posl Jutra. 7051-2 Prodajalka mlada, izničena v med. stroki, vešča strojepisja, želi premestitve. Šla bi tudi kot blagajničarka kamorkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Dobra moč 222«. 6835-2 Pouk Strojepisni pouk (desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesecev. Pouk tudi po dikta-tu. Novi tečaji prično 1 aprila. — šolnina najnižja. Največja strojepis-nica s 60 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpi sovanje dnevno Christo fov učni zavod. Domobranska c. 15, tei. 43-82. 6793-4 Mesarskega pomočnika sprejme takoj Miisar Jo že. Sv. Petra c. 61, Ljub ljana. 7067 1 Službe išče Šofer trezen in zanesljiv, z dobro prakso, želi namestitve k osebnemu aH tovornemu avtomobilu. Siužbo nastopi takoj ali pozneje. Ponudbe r.a podružnico Jutra v Celju pod znamko »Soliden r 7070-2 Gospodična t. malo maturo in trgovsko šolo. zmožna stenografije ta strojepisja ter vseh pisarniških del, išče službo v pisarni ali blagajni. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na ogl. oad. Jutra pod »Delavna«. 6792-2 Stari pisalni stroji danes na ogled v stro-jepisnici — Christofov učni zavod., Domobranska c. 15. 7036-4 Vajenci (ke) Vajenca z zadostno šolsko na-obrazbo. poštenih staršev, sprejme večja trgovine na Dol. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober vajenec in ra-čunar«. 7041-44 Sobe išče Prazno sobo s separatnim vhodom, iščem takoj aii s 1. majem. Ponudbe poslati v ogl. odd. Jutra pod šifro »Svetlo«. 7053-23a Češke emajlne ploščice za oblogo Kopalnic, štedilnikov itd. se zopet dobe pri Antonu Kova-čiču, izdelovatelju pe či. Ljubljana. 132 6 Kupim V5BKOyRSTNO ZLATO SREBRO ~ PLATINO BRILJPNTE JMBRBCOE SRFIRH-RVBIHi . »SERE ITD. STARINSKE i HftKITE TER UMETNINE PO NAJVIŠJIH CENAH .... STRRR TVRDKR )os EBERLE uububnb:tyrševa 2 Dragocenost Prodam več voz otave. sladke, za goveco. Josip Berg-man, Ljubljana. Poijan ska c 85. 7047-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, prodam Vovk. Tržaška c. 5. Na vpogled od ponedeljka zjutraj naprej. 6845-6 Dvovprežen voz močan, proda X. Kralj, Železniki. 7054 6 Sirkovo slamo 80 mantl-blago prodajam po ceni 14.50 din. Va sa Zrklc. Novi Sad. Fru-škogorski put 2. 7064-6 Avto, moto Prodam Peugeot avto v dobrem stanju, z dvema rezervnima kolesoma. Naslov v vseh posl. Jutra. 7045-10 Stari pisalni stroji danes na ogled v stro-jepisnici Christofov učni zavod cesta 15. 7037-29 Tricikelj zelo masiven, z izvrst nimi gumami takoj poceni prodam. Clgaletova ul. 11. 7065 6 H ______v Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir. Ljubljana. Wolfova ulica 8-3« Oddam prazno sobo lepo s posebnim vhodom za takoj Pod rožnik c. V-29 7043 23 Solnčno sobico z uporabo kopalnice od dam bollši osebi. Na slov v vseh posl Jutra 7049 23 Dve manjši prijetni sobi s posebnim vhodom od dani takoj 1 aii 2 solid nima damama Ogled med pol 12. in pol 14 uro. Ažijetova 1. vogal škrabčeve. 7052 23 Oddam veliko solnčno sobo, — opremljeno aji prazno, s souporabo kopalnice ev. s hrano in vso oskr bo. za takoj ali pozne le Naslov v vseh posl. Jutra 7057-23 O H t JLJLH.JL > »I II I IUUULH II U JI IIM H M 8 » I * U l> I II I I I II 8J N Iščemo § tehničnega oosfovodO □ za večjo tovarno kovinskih izdelkov, ki je že uspešno deloval P v sličnem svojstvu. Obširne pismene ponudbe s curriculum □ vitae, prepisi spričeval in plačilnimi zahtevami nasloviti na □ »HERMES«, Beograd, poštni pret. 408. □ Kupimo avtobus brez gum 20 do 40 sedežev, s kolesi dimenzije 32x6. — Ponudbe z fotografijami in detaljnim opisom poslati na Publicitas d. d., Zagreb. Ilica 9, pod šifro »AUTOBUS«. Vašemu soprogu sodobno velikonočno darilo: ^ M LANSKI SEJEM 12.-27. aprila 1941 NAJVEČJE TRŽIŠČE ITALIJE POJASNILA: Generalno zastopstvo Milanskega velesejma za Jugoslavijo: Dipl. ing. Uroš Miki6, Kralja Petra 36, Beograd. — Fiera di Milano, Via Domodossola, Milano. Ente Provmciale Turismo, Milano. Mntm 90Krrt>n 'i?or Občina Ljubljana f Opremljena soba ff; za eno osebo se takoj Kovacič, odda 0gled ^ 10. do Kupim Lisice stroj imo. barvamo tn prvovrstno lzaeiamo. — Krznarstvo L. Rot, Ljub ljana. Mestni trg 5 94 7 Kupim za Izpopolnitev zgodovinski album vseh vrst narodnih noš. Kupujem slike v velikosti razglednic ter razglednic raznih vrst haub. Plačam v vseh posl. Jutra. 7069-7 Domobranska j dobro. Naslov 14. ure. Bezrukov, Mest ni trg 17-in. levo. 7061-23 Sobo s souporabo teiefona, — primerno za pisarno. — takoj oddam v sredini mesta Informacije se dobe v pisarni dr. M. Frlan Jernejčič. Ljub ljana. Miklošičeva c 4-1. telef. 30-19. 7056 23 Soba strogo separlrana, par-ketirana, sončna, v !. nadstr. se o&da. Isto-tam se proda kavč za 2 osebi ln omara. Rečna ulica 5. Krakovo 7063-23 Dotrpela je naša nadvse ljubljena hčerka, sestra in nečakinja, gospodična Pollak Lfudmiia absolventka trg. akademije previdena s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 1. aprila 1941, ob 5. uri pop. z žal, kapele sv. Andreja k Sv. Križu. Priporočamo jo v blag spomin in molitev. Ljubljana, dne 31. marca 1941. Žalujoči starši in ostalo sorodstvo Opremljeno sobo novo, lejia kopalnica, telefon, odoam takoj boljši solidni osebi. Naslov v vseh posl. Jutra. 7046-23 Opremljeno sobo lepo, s strogo separira-nim vhodom, oddam — eventuelno tudi s hrano za takoj. Streliška ul. 22-1. desno. 7059 23 BCSI Lepa opremljena in čista soba v sredini mesta se ta koj odda. Mestni trg 17. n. nadstr. 7072-23 Opremljeno sobo prijazno, solnčno, oa-da-n takoj v bližini bolnice. Naslov v vseh posl Jutra. 706023 fflrilHINiM Dvosobno parke- tirano stanovanje z trgalo kuhinjo, oddatn za maj za 400 din meseč no. Največ tri osebe. — . Florjanska 22-1. 6950 21 Državna razredna loterija Ker je loterijski načrt preteklega 41. kola s svojimi zanimivimi spremembami naletel na veliko odobravanje pri kupovalcih srečk, ker so bile srečke, prevzete od strani pooblaščenih prodajalcev srečk in njihovih preprodajalcev, skoro vse razprodane, je državna razredna loterija ohranila isti načrt v veljavi tudi za nastopajoče 42. kolo srečk. Srečke L razreda 42. kola so gotove in dane v razpečavo 1. aprila t. 1. v 100.000 celih srečkah in bodo izžrebane: L razred 8« maja 1941* leta IL razred 5. junija 1941* leta III. razred 4« jufija 1941* leta IV. razred 25* julija 1941. leta V. razred od 12. avgusta do vključno 10. septembra 1941« leta. Cena srečk za vsak razred je sledeča: ena cela srečka din 200.—; ena polovica srečke din 100, ena četrtina srečke din 50.—. Skupna vrednost vseh dobitkov v 42. kolu znaša 65,000.000.- din V vseh petih razredih je 7 premij in to po: din 2,000.000.—, 1,000.000.—, 3 po 500.000 — in 2 po 300.000.— din. Poleg vseh premij so še sledeči večji dobitki: 7 po din 200.000.—, 16 po din 100.000.—, 17 po 80.000.—, 17 po 60.000.—, 19 po 50.000.—, 17 po 40.000.—, kakor tudi veliko število drugih večjih dobitkov. V najsrečnejšem primeru ob združitvi premije in dobitka zamorete v V. razredu zadeti na eno celo srečko Dvosobno stanovanje se odidia v vili pod Rož-I nikom. Korm. Ve5na pot 26. 7066 21 - Komfortno dvosobno stanovanje s kabinetom. solnčno, oddam v novi hiši takoj ali s 15. aprUom. Ponuabe na ogi. odd. Jutra pod »Boljša stranka«. 7073 21 Štirisobno stanovanje brez kopalnice, se odda na Tržaški c. 19. 7068-21 3f2oo.ooo.— din Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Srečke se lahko dobe pri pooblaščenih prodajalcih srečk in njihovih preprodajalcih po vseh večjih krajih države. Pobližja navodila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili se dobe na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. •REAlITETA« posestna posredovalnica v Ljubljani je samo v PREŠERNOVI ULICI 54 Kasproti glavne poit« Telefon 44 - 20 25 oralov posestva njiv, travnikov ia gozdi poslopje v dobrem staniu, prodam. Redim 8 glav živine. Oddaljeno ie pol ur» od glavne ceste Blance. — Cena 180.000 din Kodri/ Jožef, čanie 21. p. Blanca 6243-2C Enodružinsko hišo ali viio, z nekaj vrta. ob Tyrševi. Tržaški. Celovški ali Dolenjski c. za cca 200.000 ain kupim. Ponudbe pod »Pla cam takoj« na ogl Jutra odd. 7048-20 Dopisi Dva gospoda osamljena, 24 letna, želita s po znati dve gospodični od 18 do 24 let radi večernih lzpreho-dov in nedeljskih izletov. Slika zaželjena, — diskreclja zajamčena. — Dopise na ogl odd. Jutra pod »Hijacinta«. 7042-24 Z mlajšo gospo priprosto, želim zaupne ga znanja v svrho skupnih želja Pridem večkrat v mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »37-leten«. 7050 24 Prosim drignite pismo pod ši fro »Prijateljstvo štev. 6681«. 7035 24 V. Prosim, pošlji pismo na ogl. odd. Jutra. Iskrene pozdrave! 7038 24 INSERIRAJ V „JUTRU"! MONT BLANC MOJSTRSKO DELO Kot moški on posebno ceni to izbiro, polno pozornosti. Zavidali ga bodo dragoceno posest. Dobite ga v vsaki dobri trgovini s papirjem Cena od din 1500.— do din 600.— Ostala Montblanc nalivna peresa v raznih velikostih od din 530 do din 200 Razno Od Vas je • ■ftvisno, da imate obleko vedno kot novo sato jo pustite redne temično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski aaslp *-t Pralnic« aretiolikaloic. PREMOG DRVA — nudi h Pogačnik BOHORIČEVA 6 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna Inserira jte v »Jut ra«1 Boljše brije in dalje traja . • • ! Zahtevajte oovsod britvico A L C O S O .,« • 'V,.-- v.v v- f V globoki žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni oče, stari oče, tast in stric, gospod JULIJ KLEIN Str. trgovec, steklarski mojster in bivši predsednik združenja steklarjev za Dravsko banovino danes, dne 31. marca ob 5. uri popoldne, po dolgotrajni bolezni, previden s sv. zakramenti, v 85. letu starosti, boguvdano preminul. Pogreb predragega pokojnika bo v sredo 2. aprila ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Erjavčeva cesta 14, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala naslednji dan dne 3. aprila ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi Marijinega oznanjenja. Ljubljana, dne 31. marca 1941. Žalujoči ostali Urejuj« Davorin Ravljen, — iadaja m konaordj »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiska marja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojs Novak. — I Ljubljani. ^