Leto II., štev. (08 V LJubljani, sobota dne 7. mala 1921 Posamezna štev, 1 K Izhaja ob 4 Stane celoletno ,. 180 K mesečno.,,..., 15 » za zased, ozemlje. 900 w za inozemstvo . . 620 . Oglasi za vsak mm višina stolpea (58 mm) • 2 K mali oglasi do 80 mm stolpea (58 mm) , 1, Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politika Uredništvo: tfiklotISera eesbi ii.l6/t Telefon it 72. Upravnlitvo: Sodu nOeft it S. Telefon it Račun kr. po«. ček. urade iter. 11,842. Ljubljana, & maja« Bridki so dnevi ptujskega nekdanje ga župana Orniga izza prevrata. Pouka se v gladili Avstriji, kjer je vsakomur na potu, pri tem pa mu greni življenje spomin na lepe dneve v Ptu ju. Danes popoldne mu je posijal ža rek veselja in upanja v emigrantsko sobico v Gradcu. Iz Ptuja mu je pri spela nepričakovana vest, da je pri prvi županski volitvi po njegovem begu dobil največ glasov ■—* njegov somišljenik. Po prevratu se je začelo v Ptuju živahno delo, da se popravi, kar so nad našim narodom zagrešili tujci. Ogrom no drobnega pa tudi velikopoteznega. rar.o koketiranje z neraškutarji zava-k a izgubila čast. Ni pa dvoma, da soja socijaliste v motne vode, kjer stra"-cijalno - demokratska stranka sama iii pričakovala, da bi se moglo izvolili enega Lozinška Županom v Ptuju, Kajti računala je na iiaeijoualno po-sienje takozvane «narodno> - socijal-ne stranke. Najbolj ponosni m današnji svoj Tispeii morejo biti »narodnih socijaid ilni bi radi pomogli nemškutarju nazaj na županski stol v Ptuju. Ptujski marodni socijalci so večinoma ljudje, lii-jih jc narodna država tjakaj pripeljala- Plačilo za to je Jugoslavija danes od njih prejela. Sovraštvo zatemnjuje oči. Sovraštvo je zaslepilo narodne socijalce i ako. da so zatajili narodnost in po-triogli nemškutarstvu naprej. Nam strankarskega stališča more to biti milo. Pred vso javnostjo je dokazano, da jc narodno - socijalna stranka to, kar smo mi zadnji čas o nji mislili in pi>;iii. Če bi ne šlo za najvišje interese >ir:.'ave in za čast mesta Ptuja, mi bi somišljenikom svetovali, naj puste Oraigovega somišljenika ua čelu mesta. Potem bi marsikateri ptujski^ na-mdni socijalec na lastni koži občutil, kam ga je' zapeljalo vodstvo njegove tivanke. Že jih vidimo, kako bodo po leni kričali, da naj država pribiti na pomoč . i Ptujski dogodki — brez dvoma eden f.ajboij žalostnih madežev — bo pripomogel k ozdravljenju iz psihoze, v katero je zašel en del našega mestnega volilstva pod vplivom nekaterih, ki sf igrajo z narodno politiko. tovs resssltati oblin-skih voSIfev KAMNIŠKI OKRAJ: S.nartno: Oddano 77 glasov. SKS. 30 (4), ftLS. 47 (6). Spjialič: Oddano 109 glasov. SLS. 68 (10), SKS. 41 (6> Zaoraii Tuhinj: Oddano 142 glasov. SKS. 65 (T). SLS. 77 (9). NOVOMEŠKI OKRAJ: Eeia Cerkev: Oddano 138 glasov. SLS. 80 (9), SKS. 58 (7). brusnice: Oddano 163 glasov. SLS. 70, (7), SKS. 93 (9). Mirna peč: Oddauo -116 glasov. SKS. 220 (13), SLS. 157 (9), NSS. 39 (2). Ccrmošnjice: Oddano 203 glasov. SKS. 53 (4), soc. dem. 70 (5). SLS. 80 (7). LITIJSKI OKRAJ: Folšnik: Glasov 208. Napredna lista 88 iT". SLS. 120 (9). Dole: Glasov 103. SLS 71 (11). SKS. 32 Bukovec: Glasov 84. Klerikalci 38 (4), SKS. 1? (2). komunisti 36 (4). Krka: Glasov 259. SLS. 126 (8), SKS. 107 (7). stranka malih posestnikov 26 (i). Poljane: Glasov 311. SKS. 167 (9), SLS. 144 (7). Cerklje: Glasov 395. SLS. 311 (19), stranka malih kmetov in delavcev 85 (51 Konjice: Glasov 186. SLS. 113 (10). JDS. 73 ('6). Konjiška okolica: SLS. 158 (11). SKS. in soc. dem. 72 (5). Sevnica: JDS. 55 (4), SLS. SO (5). NSS. 86 (5). soc. dem. 76 (5), SKS. 85 (5). Volitev župana v Pfuju NARODNI SOCIJALCI OMOGOČILI IZVOLITEV, ^ NEMŠKUTARJA. ko «Wludische Hunde* ter ima Ptuj, 6'. maja. (Izv.) Danes se je vršilo konstituiranje občinskega odbora za mesto Ptuj. Pri pni volitvi so oddale vse tri stranke kompaktno glasove za svoje kandidate, iu sicer: demokrati 7 glasov za dr. Mateja Senčarja, narodni socijalci in klerikalci 6 glasov za učitelja Vinkota šero-na, socijalni demokrati pa 11 glasov za Tomaža Lozinška. Isto se je ponovilo pri drugem glasovanja, pri tretjem glasovanju so narodni socijalci, ker njihov kandidat ni prišel v ožjo volitev, oddali prazne glasovnice, vsled česar je nastalo razmerje Lozin-šek 11 glasov, dr. Sen čar 7 glasov. Ta izid je po vsem mestu-vzbudil splošno iznenadenje. Proti proglasitvi Lozinška za župana ugovarja demokratska stranka s formalnim rekurzom, ker se je volitev vršila predno je potekel osemdnevni rok po razglasitvi izida občinskih volitev, predvsem pa zato, ker Lozinšek ni dobil polovice glasov navzočih občinskih odbornikov. Končno pa se opozarja vlado na to, da je Lozinšek po prevratu bU obsojen, ker je Slovence napadal s psov- na vesti tudi Se drage nečedne stvari, ki morajo sedaj v javnost. Prvi razlog, na katerega se opira rekurz proti izvolitvi g. Lozinška, temelji na dejstvu, da je bil izid ptujskih občinskih volitev uradno razglašen šele dne 8. maja. Drugi glavni razlog pa je § 48. občinskega volilnega reda. V smislu tega paragrafa g. Lozinšek sploh ni izvoljen. Predpis za volitev župana pravi namreč, da je za veljavnost potrebna najmanj polovica občinskih odbornikov in nadpolovična večina glasov navzočih odbornikov. Za ožjo volitev velja še dostavek, da smejo volilci oddati svoje glasove samo tistima dvema odbornikoma, ki sta popreje dobila relativno največ glasov. Drugim odbornikom pripadli glasovi (in seveda tudi prazne glasovnice) so neveljavni, štejejo pa se med oddane glasove in se torej upoštevajo pri izračunanju večine. Ker se je županske volitve v Ptuju udeležilo vseh 24 občinskih odbornikov, je znašala torej večina tudi pri ožji volitvi 13 glasov. G. Lozinšek jih je dobil Ie 11. Važna šefa višjega šolskega svefa Uničujoč vfis londonske note v Berlinu NEMŠKA JAVNOST ODKLANJA NOVE POGOJE. Naaeii, 6. maja. Nemški politiki se čudijo nenavadno ostremu ton« zavezniške note. ki ie omogočila ria-daljna pogajanja. Vsled novih zahtev zaveznikov so nastale za sestavo novega kabineta nove težkoče. «Vor-vvarts» piše, da bo prihodnji nemški vladi na prosto dano. ali da se uda in da popusti, da veliki deli države pripadejo za dogleden čas pod zavezniško vojaško oblast, ali pa \3a sprejme pogoje, za katere bo treba nadčloveške moči. če jih bo hotela izvesti. Vlada stoji pred vprašanjem, ali ne bi bilo bolje, da poizkusi izpolniti pogoje, ali naj jih v naprej odkloni. «Lokalanzeigers javlja, da. so koalicijske stranke računale na to. da bo ententa popustljivejša napram Nemčiji. Predlogi pa, ki se tičejo razorožitve invojnih krivcev, so za Nemčijo absolutno nesprejemljivi. Proglasitev vojvodine Gornje Šlezije MEMORANDUM KORFANTYJ4 ANTANTI. Danes se je pričelo prvo na dva dni preračunjeno zasedanje novega višjega šolskega sveta. Udeležili so se vsi člani. Po navadnem pozdravu predsednika drja. Bevka so sledila obširna poročila šolskih nadzornikov. Nato se je prešlo na, dnevni red. Poslovenjenje ljubljanske nemške realne gimnazije. Višji šolski svet odobri predlog referenta, da se razširi nižja realna gimnazija v Kočevju v popolno realno gimnazijo. Na predlog poverjenika Ribnikarja se sklene preosnovati ljubljansko nemško realno gimnazijo v slovensko realno gimnazijo. Za prihodnji Stadij naj do likvidacije ostanejo na tem slovenskem zovodu nemške paralelke. Srednješolska učiteljska mesta. Višji šolski svet je odobril terno-pred-loge za imenovanje okrog 40 srednješolskih učiteljskih mest. Mesto za slovenščino in nemščino ua učiteljišču v Ljubljani se znova razpiše. Za mnogo drugih mest ni kompetentov. Petje in telovadba obvezni predmeti. Sklene se, da je petje in telovadba za usposobljenosfen izpit na učiteljiščih obvezen predmet za tiste, ki so posečali petje in telovadbo kot učiteljiščniki. Tudi abiturijenti srednjih šol bodo kot učitelji morali polagati izpite iz telovadbe, fietja, in glasbe. Usposobljene moči iz telovadbe iu petja imajo kot kompetenti prednost pred drugimi. Sokolsko poveljevanje tudi v nemških šolah. Sklene se, da je poveljevalni jezik pri telovadbi v vseh ljudskih, meščanskih in srednjih šolah (torej tudi v nemških) slovenski, odnosno oni. ki ga predpisuje so-kolska organizacija. Na ta način se hoče odstraniti spomin na avstrijsko-nemško hlapčevstvo, pospeševati učenje državnega jezika ter dati priliko Nemcem, da sc že v šoli vežbajo za bodoče vojake. Za povzdigo šolstva v Trbovljah. Referent višji šolski nadzornik Ga.br-šek poroča o korakih, ki jih je predsedstvo višjega šolskega sveta podvzelo v svrho izboljšanja šolstva v Trbovljah ia Hrastniku. V Trbovljah je potrebna nova zgradba tei razširjenje šole o osem-razrednico. Poverjenik Ribnikar povdar- Ljubljana, 6. maja. ja nujno potrebo in važnost za premogovni revir, da se razširi in izboljša šolstvo: Le z izobrazbo je mogoče dvigniti socijalni položaj tamoSnjega delavstva. Zahteva najboljše učiteljske moči, ki bodo sposobne svoje moči posvečati tudi izven šole narodnemu in socialnemu delu. Razširjenje ljudskih šol v logaškem okraju. Razširijo se ljudske šole: v Dolnjem Logatcu v šest-, v Gornjem Logatcu v pet-, v Planini v pet-, na Uucu v tri-, na Rakeku v štiri-, v Stoderšici v tri- in v Rovtah v trirazrednico. V Zibcršah sc iz-premeni ekskureudna šola v enorazred-nico. Ustanovitev dveli novih meščanskih šol v Ljubljani. Dovoli se. da se osnuje v Ljubljani III. deška in in. ženska meščanska šola pod pogojem, da dobi zanje mestna občina nove učne prostore ter preskTbi po trebna učna sredstva. Istočasno je višji šolski svet sklenil naprositi pover.jeništvo za uk in bogočastje, naj pritisne na mestni magistrat ljubljauski, da bo izvrševal sklepe občinskega sveta ter obveze. ki jih je občina prevzela za vzdrževanje meščanskih šol. ' Učiteljska imenovanja. Imenovani so: Za. učiteljico ročnih del na meščanski šoli v Ljutomeru gdč. K a r-bova: za nadučitelja na deški ljudski •oli v Kranju Vilibald R u s; za naduči-teljico na dekliški ljudski šoli v Kranju z. Janja Miklaveičc v a; za učitelja na deški ljudski šoli v Kranju g. Vladimir R o j i n a: za učiteljico na dekliški ljudski šoli v Kranju s. Železnik-Jeranova: za nadučitelja na ljudski šoli v Mozlju g. Lok ar; za nadučitelja na ljudski šoli v Zgornji Šiški g. Kor-b a r. Razpis učiteljskih mest v Maribora se jc izvršil na nepostaven način. Na seji višjega šolskega sveta .ie zahteval prof. Voglar, da se rok z* vložitev prošenj za učiteljska mesta v Maribora podaljša za 14 dni .radi tega, ker je nadzornik Fink razglasil ta razpis samo v Uradnem listu, ne pa. vsaj tudi v enem strokovnem listu, kakor to zakon zahteva. Ta predlog se je sprejel in ims učiteljstvo priliko, da vloži tekom prihodnjih 14 dni še svoje prošnje za definitivna mesta v Mariboru. Vratislava, 6. —(Izv.) Korfanty se ie danes potom letakov proglasil za predsednika vojvodine Gornje Šlezije. 2e dne 2. maja je poslal sledečo noto Lloyd Georgeu, Giolittiju. grofu Sforzi. Briandu, Hardingu in lordu Curzonu: «Vlada poljske republike nic je razrešila dolžnosti kot poljskega plebiscitnega komisarja za Gornjo Šlezijo, ker nisem bil v stanu preprečiti oborožene vstaje poljskega prebivalstva Gornji Šleziji. Ko pa je prebivalstvo zaznalo za predloge tnedzavez-niških vlad in plebiscitne komjsije v Opolju glede delitve Gornje Šlezije, se je delavskih in kmetskih mas polastil obup ob misli, da bodo zopet morali pod nemški jarem. Ljudstvo, ki jc bilo vsled svojega obupa vsega zmožno, je v nedeljo dne l.maja bilo obveščeno o poročilu medzaveznišfcff komisije, in že dan kasneje so poljski delavci proglasili splošno stav Vsi rudniki in plavži so na mah ustavili delo. Tristotisoč delavcev stavka. Prebivalstvo je iz lastnega nagiba poseglo po orožju, in tekom dvanajstih ur jc zasedlo okrožja Pštino, Rybnik, Katovvice, Bytom, Tarnowi-ce, Glivvice in Zabrze ter dele okrožij Ratibora in Kozela. To elementarno gibanje še ni končano, marveč se vedno bolj širi proti zapadu. Da sc iz tega strastnega izbruha razburjene in oborožene množice ne bi izci-mila anarhija pod vplivom raznih hudodelskih elementov, sem se na poziv imornikov in stavkajočih delavcev postavil na čelo temu gibanju; zlasti, ker želh\ da bi se gibanje organiziralo.« RADIKALCI. ZA KOMPROMIS jvarja njihovemu stališču glede ure- GLEDE DRŽAVNEGA IMENA. ditve države. Mi radikalci, ki stoji- Beograd, 6. maja. (Izv.) Današnja mo na stališču svobodne uprave, bi -Samouprava® se obširno bavi s sta- bili, za nekako srednjo pot med obe-lrščem posameznih strank glede na- i ma nazivoma in bi bili za ime: jugo-ziva naše države in pravi med dru-; slovanska kraljevina Srbov. Hrvatov gim: Popolnoma naravno jc. da se demokrati kot centralisti zavzemajo za naziv Jugoslavija, ker bi bilo edinstvo izraženo potem tudi v imenu samem. Narodni klub bi moral biti po svojem federalističnem programu proti imenu Jugoslavija, ki predstavlja unitarizem in centralizem. Tudi Laginja in Korošec bi morala biti bolj in Slovencev. Sicer pa vprašanje imena ne igra take vloge, ker nosimo idejo edinstva v srcili. V imenu države Srbov, Hrvatov in Slovencev je upoštevana prošlost, kakor tudi želje in ambicije vseli treh plemen. Imena Srb, Hrvat in Slovenec so dovolj slavna in sveta in zato se nam jih ni ticba sramovati, ampak moramo bi- Borba za Gornjo Slezijo VRHOVNI SVET ODGODIL SKLEPANJE. — VSTAŠI GROZE Z UNIČENJEM INDUSTRIJE. — POLJAKI GOSPODARJI POLOŽAJA. — VSA VEČJA MESTA V NJIHOVIH ROKAH. Vratislava, 6. maja. (Izv.) Iz seda-1 volji poljskim zahtevam. Poleg tega njega položaja v Gornji Šleziji se da pa je poslal komisar Korfanty an- sklepati, da hočejo prodreti Poljaki preko Korfantyjeve črte, dasi se glede dosedanjih poizkusov nc more reči, da so se vsi posrečili. Poljaki nadaljujejo napore, da bi razširili vstajo. V kr:''ih, kjer jc izbruhnil upor, Poljaki povsod obvladujejo položaj. Medzavezniškc čete imajo samo 15 tisoč mož, kar pa je očitno premalo. Seda i dovažajo cclo francoske zased-benc čete iz Mainzii. Zavezniki so bili pritnorani. sprejeti Domoč Nemcev. Nemški --odlog, da bi ustvarili nemški zbor dobrovoljcev. pa so odklonili. Poljaik so sinoči dobiii novo množino municije in orožja. Ugotovilo sc je. da so poljski redili vojaki prekoračili meio in prodrli v okrožja, kjer sc je poljsko prebivalsvo uprlo. To je tudi izpovedal poljski ujetnik. Danes sta sc predali vstašem mesti Vclic Strelikce in Pruski Hcrbv, vsak trenutek pa morata pasti v poljske roke tudi Kozel in Kandrzin. Ponekod sc jc pojavilo veliko pomanjkanje živil, vsled česar je prišlo do nemirov. Nauen, 6. maja. Iz Varšave javljajo, da so gornješlezki vstaši dali Lioydu Georgeu ultimat in da so sklenili, da bodo uničili vsa ondotna industrijska podjetja, čc se ne udo- leškcmu majorju, članu medzavezniškc komisije ultimat, v katerem zahteva: 1.) da ostanejo zavezniške čete nevtralne; 2.) da se ukine obsedno stanje: 3.) da se prepovedo razširjati nemški časopisi in 4.) da sc odpokliče vodja osrednje policije v Katovvi-cah. Po vesteh' \z Vratisiavc jc pozval« medzavezniška komisija dobrovoljce v Opolju naj sodelujejo pri delu zn mir in red nakar se je temu pozivu odzvalo 3000 častnikov in uradnikov. V Ratiboru se Nemci iu Italijani bore ramo ob rami. Doslej imajo Italijani 32 mrtvecev in 60 ranjenih. V okrožju Vybnik preti lakota in obstoja nevarnost. da lidrc v ondotne rudnike voda. Pariz, 6. maja. Vrhovni svet je ocl-godil razpravljanje in ureditev gore-nje-šlezijskega vprašanja. Varšava, 6. maja. Politične stranke Gorenje Šlezije se v tem trenutku pogajajo, za sestavo vstaške vlade. Berlin, 5. maja. Vsa večja mesta v Gorenji Šleziji so obkoljena od upornikov. V Rybniku visi na mestni hiši poljska zastava. Zasedba Rybnika s.c ni izvršila brez ndnora tam nameščenih italijanskih čet. Pri tem so imeli Italijani občutne izgube. Posredovalna akcija dr- Trumbiča Beograd, 6. inaja. (Izv.) Trumbič je bil včeraj v Beogradu in konferiral z zastopniki Narodnega kluba giede ustave. Govori se, da hoče stopiti v stik tudi z Jugoslovanskim klubom in da išče oblike, kako bi se mogla odločiti Jugoslovanski in Narodni klub za to, da glasujeta za, ustavo. Govori se, da bo Jugoslovanski klub glasoval za ustavo, če se 'rta kancelparagraf in se regulirajo duhovniške plače. Zagreb, 6. maja. Danes dopoldne jc došel semkaj dr. Trumbič. ki bo tekom današnjega dne stopi' v stike v nekaterimi politiki. Dr. Trumbič dela na to, da bi se Se v zadnjem času dosegel sporazum v vprašanju administrativne ureditve države med vlado n strankami opozicije. Dr. Trumbič DO predložil konkretne predloge. zanesedanii naziv države, ker odsro-:ti nanje še Donosni- RAZPRAVA O UVOZNI CARINI. Beograd, 6 maja. (Izv.) Generalna direkcija carine nadaljuje razpravo o uvozni carini. Razpravam predseduje generalni direktor Kukič, referent je dr. Konrad Šmid. Komsijia se ravna po principu, da treba uvesti na blago, ki se producira v državi, kar najvišjo uvozno carino, izvzemši blago, pri katerem se ima pobirati fiskalna carina. Pri blagu, ki se producira pri nas, se skuša uvesti tako visoka carina, da bo našim producentom mogoče konkurirati z inozemstvom. Naši producenti trdijo, da je konkurenca iz inozemstvo že tako liuda, da je tuje blago cenejše kot domače. Nekatere tovarne so morale zaradi tega ustaviti delo in delavce odpustiti. S carinskimi postavkami, ki se imajo sedaj uvesti, se hoče preprečiti uvoz tujega blaga in s tem izboljšati našo trgovsko bilanco, kar bo imelo za posledico tudi izboljšanje naše valute. Pri blagu, ki se ne producira pri nas, pa se im» uvesti čim najnižia carina. Profi hujskačem Odkar obstoja naša država, se nim elementom, toda bila' ie taJco ne- vedno znova pojavljajo elementi, ki iz sovraštva proti tvorevini naše narodne svobode, iz jeze nad načrti, ki jih je upropastilo ujedinjenje Srbov, Hrvatov ln Slovencev, iz stare ljubezni napram »lepim* avstrijsko-nemškim časom, sejejo sovraštvo med jugoslovanskimi plemeni, zasmehujejo in v nič devajo našo mlado državo, hujskajo proti njej. njenim uredbam in predpisom — skratka. razvijajo napram lastni državi ono »subcesivno* gibanje, ki so ga nekdaj, ko je bilo naperjeno proti tla-čiteljici Avstriji v plamtečih besedah proklinjali kot veleizdajstvo. Njim se pridružujejo oni tujerodci, ki se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da so postali državljani Jugoslavije in raz-dorni elementi, ki bi na razvalinah naše kraljevine radi videli triumfira-ti imperij rdečega carstva Škoda, ki so jo povzročili hujskači naši narodni stvari je ogromna. Neštetokrat je že naša poštena javnost zahtevala, da se napravi razkrajajoči protinarodni in protidržavni agitaciji konec. Naše oblasti so imele napram vsem tem pojavom mnogo premehko roko. Ne sodišče, ne politična oblast se nista dovolj brigala za razširjevalce strupa, ki so se z občudovanja vredno doslednostjo zajedali in se žal se zajedajo v mlado narodno telo. Nekdaj je bilo dovolj, da si se pred cesarsko podobo »ne-spošljivo* nasmehnil, da pri petju avstrijske himne nisi kričal hura! pa so te orožniki že vklepali in sodišče te je brez usmiljenja obsodilo na dolge mesece težke ječe, bilo "le dovolj, da si se porogljivo izrazil o Nemcih, pa si bil že obtožen hujskanja ali pa vsaj udarjen z znamenitim cesarskim patentom iz leta 1854. Jugoslovanska svoboda je obračunala s takimi predsodki ... Kar je bilo nekdaj proti Avstriji zločin, to je postalo, čim je bilo naperjeno proti Jugoslaviji, njenemu vladarju in njenemu narodu, pogosto le ali nagajiva porednost ali pa lahkomiselna pretiranost... Proti našim oblastim je bilo mnogo očitanj. Zlasti gotovi ostroradi-kalni krogi niso mogli dovolj obsojati »pasivnosti vlado proti hujskačem in v dobrem spominu je še. da je n. pr. narodno-socijalna stranka naperila svoje prve politične kanone proti demokratom, ker se vlada ni hotela poslužiti »zasilnega prava* in čez noč ekspedirati gotovih mariborskih Nemcev in komunistov čez mejo in da sploh ni s pestjo šla na o-pasne elemente. (Mimogrede povedano, so potem isti ljudje vlado naj-ljutejše napadali zaradi njene proti-komunistične obznane.) Priznati se mora, da vlada ni imela dovolj formalne podiage, da bi nastopila s pri-' merno strogostjo proti hujskačem. Ko so bili klerikalci v vladi, je bila sicer izdana naredba proti antidržav- jasna, da je oblastem še bolj vezala roke. Ravno klerikalci so proti njej največ grešili in kdor čita njihova »popularna« glasila ž la »Straža> in »Domoljub*, v6. koliko protinarodne-ga in protidržavnega strupa je v njih razbrizganega. Dogodki zadnjega časa so vlado končno prisilili k energičnim odredbam. Želimo, da se uporabljajo z vso strogostjo,, ker je skrajni čas, da se vzame naša država v zaščito pred razdiralci. Pričakujemo pa. da se odredbe ne bodo zlorabljale v nobenem oziru. Samo prave in resnične krivce naj zadene pest. Tembolj pa bo treba, da se vsak slučaj objektivno preišče in dožene. V naslednjem podajamo besedilo vladine naredbe, ki je izšla v »Uradnem listu». NAREDBA DEŽELNE VLADE ZA SLOVENIJO glede policijskega kaznovanja državi nevarnih de-monstrativnih,dejanj. S pritrditvijo ministrstva za notranje zadeve se odreja tole: § 1. Vsako javno zasmehovanje, za-sramovanje in omalovaževanje države, ustave in zakonov, vojske in posameznih plemen troimenskega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev, polofcj bistvene poelabSal, pri Sem« je igrala precejšnjo važnost ravno naSa Ilirija. Po letu 1809. se je namreS Napoleon začel približevati Avstriji in jo ščuvati zoper Ruse, proti katerim je pripravljal vojno. Pri tem mu je bilo posebno neljubo, da se nahajajo ruske čete v uporni Srbiji, ker se mu je zdela ta bližina za poset Ilirije prenevarna. Zato je znova podpiral Turčijo, ki s« je nahajala v boju z Rusi in Srbi. in jo podpihoval proti rusko » srbskim zahtevam. Tako je morala Rusija v maju leta 1812. skleniti mir s Turki, v katerem vzpričo neposredne vojne nevarnosti strani Napoleona ni mogla primerno izrabiti svojih in srbskih zmag. Koncesije, dosežene za uporno Srbijo, so bile premale. Veliki Napoleonov pohod v Moskvo leta 1812., ki je odločil usodo Dirije. je bil prvovrstnega pomena tudi za Karadjordjevo Srbijo, toda v obratnem smislu. Dokler je zmagoval Napoleon — sem štejemo tudi njegove uspehe na nemških bojiščih leta 1813 se je pripravljala Turčija, da po-mandra osamljeno Srbijo, kar se je v avgustu in septembru istega leta tudi v resnici zgodilo. Prišla je bitka pri Lipskem, ki je upropastila Napoleona, a napravila hkrati konec naši Iliriji. Ta bitka pa je vzbudila v Srbiji upanje na novo vstajenje, upanje na zaščito Rusije. In res so morali po tem preobratu Turki Srbom podeliti resnično avtonomijo, dasi je Metternich s svojo turkofilsko nadalje javnih oblastev in oblastve- politiko oviral srbske uspehe. nih odredb, kakor tudi vsako kazanje odpornosti in vsako ščuvanje zo per nje je prepovedano. § 2. Dejanje se je javno storilo, če se je izvršilo na obče dostopnem kraju tako, da ga je opazilo več nego dve osebi, ali če se je dejanje izvršilo pred več nego dvema osebama, kolikor ni omejeno na domačo obitelj, ali če se je dejanje izvršilo s tem, da se je tiskovina, drug spis, podoba, zastava ali znak razširjala ali na obče dostopnem kraju nabila ali razstavila. §3. Ne glede na to, ali se morda uvede kazensko postopanje, kaznujejo prestopke te naredbe politična ob-lastva, oziroma policijska oblastva, z globo od 20 do 10.000 kron ali z zaporom od 24 ur do treh mesecev ali pa z globo in z zaporom obenem. Globa se steka v ubožni zaklad občine, v katere okolišu se je kaznivo dejanje izvršilo. Naredba dobi moč z dnem razglasitve. Istočasno se razveljavlja naredba celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 13. januarja 1919., št. 272 Uradnega lista. V Ljubljani, dne 11. aprila 1921 Dr. Baltič s. r., predsednik. Dr. Ravnihar s. r. Ribnikar s. r. Tako je Napoleonov pojav, ki pomeni za ilirski del južnih Slovanov velik plus, v boju Srbov za svobodo zapustil neugodne sledove. Napsle©?*, Ilirija in Stoletnico Napoleonove smrti se spominja časopisje te dni in presoja njegov pomen za zgodovino Jugoslovanov. Ali slika, ki jo rišejo članki, v toliko ni točna, ker mislijo pri tem lo na Napoleonovo vlogo v Iliriji, ne pa na njegov značaj za srbsko zgodovino. V Srbiji namreč Napoleon ni zapustil v zgodovini tako ugodnega spomina, kakor v naših deželah, ki jih je odtrgal od Avstrije in osnoval iz njih nekako minijaturno jugoslovansko deželo. Karadjordje in srbski vojvode, ki so leta 1801. začeli upor zoper janičar-sko strahovlado, so se kmalu obrnili. na Rusijo po pomoč, želeč predvsem ; diplomatske zaščite. In ruski pritisk na porto v korist Srbom je bil tem večji in izdatnejši, čim krepkejŠe je stala Rusija napram Napoleonu. Kajti diplomatsko je delal Napoleon zoper Ruse med drugim tudi s tem, da je podpiral in ščuval Turke zoper Rusijo in hkrati delal tudi zoper uporne Srbe, ki jih je smatral za ruske zaveznike. To se je pokazalo že leta 1805.. ko se je nahajal car v zvezi z Avstrijo v vojni zoper Napoleona. Zato je bil politično položaj za Srbe najugodnejši leta 1809., ko se je nahajala Rusija v zavezništvu z Nap> Iconom zoper Avstrijo, in je, na to stran zavarovana, začela znova vojno s Turki. Toda neposredno na to se ie Po svetu — Obtožnica proti Radoslavovem kabinetu je, kakor poročajo iz Sofije gotova, a še ni objavljena, ker tisk še ni dovršen. Obtožnica obsega sedem debelih zvezkov. Seveda bo trajalo prccej dolgo, da jo proučijo zagovorniki obtožencev. Kdaj se prične senzacionalni proces, se danes šo niti približno ne more reči. — Protiboljševiško gibanje v Rusiji. Sovjetska vlada je izdala poročilo o pro-tiboljševiškem gibanju v guberniiali Tam-bov in Saratov, kjer so socijalni revolu-cijonarci, baje v zvezi z inozemskimi organizacijami, sestavili svet, kateremu na-čelujo ruski minimalist Popov. Gibanje še ni zatrto in se širi vedno bolj. — Vprašanje aalandskih otokov še vedno ni rešeno. Ententa ga zavlačuje in sicer po časopisnih poročilih zaradi tega, ker nima poguma, da bi zavzela jasno stališče napram Švedski in Finski. Prej se je poročalo, da se je zveza narodov izrekla za to, da aalandski otoki ostanejo pr; Finski. Te vesti so povzročile na Švedskem veliko vznemirjenje, nakar jo francoska vlada stvar preklicala. Tako se tudi vprašanje aalandskih otokov venomer vrti in ostaja obenem na istem mestu. — Angleška mornarica ne bo blokirala nemških pristanišč. Po prvotnem francoskem predlogu bi so bila morala Anglija udeležiti sankcij proti Nemčiji na ta način, da bi s svojo mornarico blokirala nemška pristanišča. Govorilo se je celo, da zasedejo Angleži Hamburg. Kakor javljajo sedaj iz Londona, jo Anglija francoski predlog glede blokado nemških mest odbila ter se bo v slučaju potrebe udeležila vojaškega nastopa proti Nemčiji samo z demonstracijo svojega bro-dovja. — Amerika proti Nemčiji. Vsled odklonilnega stališča, ki ga je zavzela ameriška vlada napram nemški ponudbi, poudarja nemško časopisje, da je tudi Har-dingova Amerika prestopila v tabor en- tente, kar aoE&znje dejstvo, 3a m Zedi-njene države nočejo zavzeti za Nemčijo ter B6 tako osovražiti napram zavezniškim vladam. Nemško imperialistično časopisje se z ozirom na položaj, ki je nastal vsled odklonitve nemške ponudbe od strani vlade Zedinjenih držav izreka, da ima nemški narod vpričo sedanjih razmer samo en izhod, in sicer — novo vojno. Politične beležite -F O koritarstvu pišejo v medsebojni tekmi glasila SLS in NSS. Značilno je da ravno te stranke govore o koritarstvu, ki imajo ž njim najintimnejše zveze. Kdo je bolj gojil, podpiral in vzdrževal koritarstvo kot ravno SLS, ko je bila na moči in veljavi. Samo površen pogled na nepozabno ero Šu steršič - Lampe - Stefo govori o koritarstvu debele knjige. Kdo drugi je mogel priti v oni žalostni dobi do službe kot oni, ki se je izkazal z volilno glasovnico s kandidati SLS. Od takratne narodno - napredne stranke so v onih dnevih odpadali .pristaši, ki so zatajili svoje prepričanje, svoje sve tovne nazore, ker jim narodno - napredna stranka ni mogla preskrbeti korita*. SusteršiCevo načelo: boli naš in dobil boš vse! je omajalo mnoge, da so zapustili napredne vrste. One pa, ld se niso vklonili, so hoteli ma-terijalno uničiti, izstradati. Koliko je prestalo samo učiteljstvo, ki se z malimi nečastnimi izjemami ni hotelo vkloniti klerikalnemu terorju. Zato je toliko nesramnejše, da klerikalci govore o koritajstvu, ki so ga sami ustvarili in pomnožili svoje vrste ravno s koritarji. — V toliko pa kolikor so nesramna klerikalna besedičenja o koritarstvu, toliko smešnejši so s svojimi rekriminacijami narodni socijali-sti. Ves svet danes ve. in to jc nedavno na shodu v Unionu izjavil sam dr. Rybar, da jc NSS stranka malkonten-tov; med njimi je zlasti na vodilnih mestih največ takih, ld so hoteli korita, pa jih niso dobili in prešli zato v malkontente iu v NSS. Samo en kratek pregled vodilnih aktorjev v NSS in po vrsti bi se vsakemu dalo povedati: Ti si postal malkontent, ker nisi dobil tc in te službe, ti si postal narodni socijalist, ker se narodno - napredna, oziroma demokratska stranka ni zavzela za tebe, ti zato, ker nisi igral vodilne vloge, za katero si imel veselje, a ne sposobnosti. — To so danes v Sloveniji ljudje, ki govore o koritarstvu. Dejstvo pa je, da je ravno nekdanja narodno - napredna in sedanja demokratska stranka izgubila samo zato veliko število somišljenikov, ker ni hotela vpeljati sistema koritar-stva. -r Pašič in Protič. Beograjski »Pije-mont* prinaša študijo o prvakih srbske radikalne stranke, Pašiču in Pro-tiču. Dober poznavalec obeli politikov pravi, da v načelnih vprašanjih med obema ni nobene razlike, a do dosedanjih nesoglasij je prišlo vsled splošno znane Protičeve častihlepnosti in svojeglavosti. Protič in Pašič sta oba izrazita centralista, Pašič je ostal dosleden; ko je pa Protič prišel v konflikt s Pribičevičem, zatajil je centralizem in začel paktirati e Korošcem iu Drinkovičem ne kot avtonomist, ampak iz osebnega sovraštva do Pribiče-viča. Ko se je Pašič vrnil iz Pariza in se spoznal s Pribičevičem, sta post;;!a najboljša osebna prijatelja, to je šc bolj razjezilo Protiča hi nastopil je proti Pašiču samo zato, ker je bil Pašič Pribičevičev prijatelj. Zato je Protič inscenir.il gonjo proti Pašiču iu dajal Korošcu in Drinkoviču inicijati-ve v borbi za ureditev državo po principih, ki so naravnost neizvedljivi. Korošec in Drinkovič, ki si ureditev naše države nc moreta zamišljati dru- nego na temelju raznih nagodb in državnih anomalij, sta postala igrači v Protičevih rokah. Protič je v ti borbi izgubil vsak politični takt, Pašič pa je ostal miren in dosleden; Protič, ki je v svoji politični in državniški karijeri tip največjega despota in samosilnika, je nastopil proti obsnani samo zato, ker se je za njo izrekel Pašič; da je bil na vladi Protič, bila bi obznana mnogo hujša in gotovo krvava. In ravno obznana je izkopala Protiču politični grob, ker najožji njegovi somišljeniki, ki poznajo najbolje njegov despotizem in teror, so videli, da igra Protič neodkritosrčno igro! Zmagal je Pašič, zmagala je radikalna stranka, katero predstavlja danes Pašič. + Volilna svoboda v Julijski Benečiji. Pretečeno nedeljo se je imel vršiti shod Jugoslovanske narodne stranke pri Peternelu v občini Dolenje. Ljud-stvo se je zbralo, govornika iz Gorice, dr. Gabršček in Kozman, sta bila mi mestu. Ko je g. Kozman otvoril shod, se je približala zborovalisču skupina 20 vojakov, ki so bili deloma oboroženi s karabinkami. Vodil jih je podporočnik in brigadir orožnikov iz Dolenj. Kakor poroča »Edinost*, je orožnik pristopil k govorniku in ga pozval, uaj imenuje Jugoslovansko narodno stran-, ko »partito slavo italiano*, sicer ne puste nikomur več govoriti. Tej zahtevi se seveda ni ugodilo. Ker oboroženi vojaki niso odnehali, se je shod moral zaključiti. BobrouoljsM vestnih d Za dijaški lood društva Jugoslor. dobrovoljcev za Slovenijo eo darovali g. Krautsdorfer Anton 20, posojilnica v Mariboru 200, g. Ft. Berjak 40, g. Anton Guns 40, Izdcl. cem. izdelkov Kranj 100, g. Anton Jerše 20. g. K. A. Kregar 60. Ivan Podboj 100, g. Ernest Gorišek nabral na nabiralno polo 400, g. Eg. F. Perizzio 160 kron. Vsem cenjenim darovalcem in nabiralcem lepa hvala. d- Velika skupščina Glavnega saveza dobrovoljaca v Sarajevu se vrši dne 6., 7. in 8. t. m. Zastopani so vsi pokrajinski savezi z enim oziroma dvema odposlancema. Na tej skupščini se izvoli med drugim tudi nov odbor y glavnem Sa-vezu. p- Ptujski okrožni klub se je ustanovil 17. aprila 11. v Ptuju. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik: Rozband Bruno, podpredsednik: dr. Trstenjak, blagajnik in tajnik: Kancler Anton. Dopisi naj se pošiljajo na naslov tajnika. Dijaški dom, Ptuj. d Popravek. V zadnjo številko dobro« voljskega vestnika se je vrinila neljuba pomota. Omenjeno je bilo, da so se vse banke radodarno odzvale pozivu za prispevanje v dijaški fond. To moramo t toliko popraviti, da je dovolil sindikat vsaki banki na račun dobrov. izplačilo od 2000 kron. Toda tega dovoljenja se ni do danes še nobena banka poslužila-razen Jadranske banke, ki je darovala 2000 kron in Obrtna banka ter Splošna prometna banka vsaka po 500 kron. Mislimo, da prednje dovolj jasno označuje zanimanje, ki ga goje ti zavodi za našo mladino. Nadaljni komentar je nepotreben. NARODNO GLEDALIŠČE. Drama: obota: Nušič: »Navaden človek*. Red C, Nedelja: Galsworthy: »Borba*. V prid podpornemu društvu jugoslovanskih akademikov. Izven; Opera: Sobota: Massenett: «Thais». Red A; Nedelja: Thomas: »Mignon*. Gostovanj« g. Julija Betteta in ge. Pavle Lovše-tove. Izven. Hugh Conway: 49 v Roman. Poslednje besede sem malone kričal — vsa moja mirnost je izginila, ko sem mislil na lopova, ki je z za-smehljivim smehljajem zvezal Pav-linino ime s sramoto. Ceneri pa je postal mirnejii, ko je razumel pomen mojega vprašanja. Najsi je bil slab čiovek, celo omadeževan z nedolžno krvjo, kar objel bi ga, ko sem v začudenih očeh bral breztemeljnost podle obdolžbe. «Tisti mladi človek — mladenič, ti ga je Macari z bodalom zabodel, je bil Pavlinin brat — otrok moje sestre — Anton March !» Trinajsto poglavje. Strašna izpoved. Ko je Ceneri izpustil te presenetljive besede, je vrgel sesušene roke čez preprosto mizo in z obupnim izrazom na obrazu položil glavo nanje. Jaz pa sem sedel kakor od strele zadet in mehanično ponavljal: «Pavlinin brat — Anton March!* Jz moje duše je zginila vsaka sled hudobne laži; ampak zločin, pri katerem je bil Ceneri udeležen, je s tem na vzel še večie obmere. Bil je groznejši, kakor sem domneval. Žrtev bližnji sorodnik — otrok njegove lastne sestre! Nič ni bilo mogoče navesti, to sem čutil, kar bi opravičilo ali zagovarjalo zločin. Tudi ako ga res ni zaukazal ali zasnoval, pa bil je navzoč, je pomagal zakriti vse vledove, je bil vse do najzadnjega prijatelj s človekom, ki je zadal smrtni sunek. S težavo sem premagoval gnjus in zaničevanje, ki sem ga čutil do zavrženega nesrečneža pred seboj. Žgoča nevolja mi malone ni dopuščala, da bf ga vprašal, kaj je bil namen krvoločnega čina. Toda moralo se mi je na vsak način vse pojasniti. Ni mi bilo treba izreči vprašanje, ki sem ga s silo skušal pripraviti čez ustnice. Zločinec je vzdignil glavo ter me pogledal z nesrečnimi očmi. «Zgražate se nad menoj. Ni čuda. In vendar nisem tolikanj kriv kakor mislite.* «Najprvo mi povejte vse; opravičevanje lahko pride pozneje, če je sploh mogoče kaj navesti za opravi-čenje tega zločina.* Govoril sem resno, kakor sem čutil — resno in z zaničevanjem. «Za morilca ni mogoče navesti nobenega. Bog mi je priča, da bi jaz iz srca rad pustil onega živahne- ga mladeniča pri življenju. Zapustil in pozabil je svojo domovino, a to sem mu odpustil.» «Svojo domovino! Domovina njegovega očeta je bila vendar Angleška!» «Njegove matere pa Italija!» je odvrnil Ceneri malone strastno. «Naša kri se mu je pretakala po žilah. Njegova mati je bila vneta Italijanka. Svoje premoženje, življenje — da, celo čast bi bila dala za Ita-!ijo.» «Nič za to. Povejte mi celo ono strašno zgodbo.* Povedal mi jo je. Iz pravičnosti do skesanca ne rabim njegovih besedi, ko jo tukaj še enkrat pripovedujem. Brez naglasa in poudarka bi se glasila mrzlo, brez ginjenja. Zločinec je bil res, vendar ne tako velik, kakor si ga je slikala moja domišljija. Največja njegova krivda je bila, da je menil, da je v boju za svobodo vsako orožje dovoljeno, da je odpustljiv vsak zločin. Mi Angleži, pri katerih je tiranstvo in zatiranje izključeno od izvrševanja volilne pravice, ne moremo niti razumeti i človeka take vrste, niti sočustvovati, njim. Mi iahko imenujemo vlado I pravično ali koruinpirano kakor smo i \Vhici in Toriji, in ej ena stran na I vrhu ali spodaj, ampak vladajo nas vsaj naši rojaki, izvoljeni v ta namen cd nekaterih izmed nas. Da bi pa bili leta in leta izročeni na milost in nemilost tujcem, potem bi lahko razumeli, kaj pomeni rodoljubje v Ce-nerijevem zmislu. On in njegova sestra sta bila iz ugledne rodbine srednjih slojev — ne plemenite, kakor je Macari trdil. Njemu so dali najboljšo vzgojo in je postal zdravnik. Njegova sestra, po kateri je Pavlina podedovala svojo veliko lepoto, je živela kakor navadno italijansko dekle — nemara še vse slabše kakor mnogo drugih, ker se je ravnala po vzgldeu svojega brata in se ni hotela udeleževati zabav, dokler je belosuknjati sovražnik vladal po deželi. Ni dvoma, da bi še nadalje žalovala za svojo domovino, da ne bi prišla ljubezen. Neki Anglež z imenom March je videl lepo Italijanko, si pridobil njeno srce, jo poročil ter jo zmagoslaven odpeljal v svojo domovino. Ceneri ni nikdar popolnoma odpustil sestri njenega pobega in odpada, ampak ugodna prihodnjost, ki se je s tem zakonom pred rjo odprla, je bila to-hka, da je le malo nasprotoval. March je bil jako bogat človek. Bil ie edini sin zopet edinega sina, dej- stvo, ki je pojasnjevalo okolnost, da Pavlina ni imela nobenih bližnjih sorodnikov od očetove strani, več let sta živela mladi mož in njegova čmooka žena jako srečno. Imela sta dvoje otrok, sina in hčer. Oče jima jima je umrl, ko je deček imel dvanajst, hčerka pa deset let. Vdova, ki je imela na Angleškem le malo prijateljev in je ljubila novo domovino Ie radi svojega moža, je pohitela nazaj v svojo piavo domovino. Njeni stari prijatelji so jo z veseljem sprejeli. Imeli so jo za neznansko bogato. Njen mož ji je takoj v začetku zapustil vse premoženje. Dasiravno sta potem dobila otroke, ji je on tako popolnoma zaupal, da oporoke niti izpremenil ni. Ker je potemtakem bilo vse veliko premoženje povsem njeno, je bila gospa Mar-cheva vsepovsod v velikih časteh. Predno se je seznanila s svojim bodočim soprogom, je ljubila svojega brata bolj kot vse druge na svetu. Odzvala se je njegovemu ro-doljubju, sočustvovala z njim pri njegovih načrtih in poslušala njegove naklepe, ki jih je vedno kova!. (Dalje prihodnjič.) VSI NA DELO, DA REŠIMO BRATE! '* Minister za soc. politiko dr. Kukovec, ki je, kot smo že poročali, bil na daljšem inšpekcijskem potovanju v Vojvodini, je obiskal okrožne bolniške blagajne v Subotici, Stari Kaniži, Sen-ti, Veliki Kikindi in Velikem Bečkereku, ter otroške domove za zaščito dece v Novem Sadu, Subotici, Stari Kanjiči, Senti, Velikem Bečkereku ter Pančevu. Obiskal je dalje inšpekcijo rada v Bečkereku; trgovsko, industrij sko in obrtniško zbornico v Velikem Bečkereku, industrijsko in obrtniško zbornico v Velikem Bečkereku, dobro-voljsko banko v Velikem Bečkereku, sportske domove v Subotici in Veliki Kikindi ter največja industrijska podjetja v Veliki Kikindi in Velikem Bečkereku. Kjer je bilo to potrebno, je minister dr. Kukovec ukrenil vse, da se takoj izvedejo potrebne reforme. * Preiskava o atentatu na ministra Dražkoviča. Iz Beograda nam poročajo: Povodom srečnega izida posku-šanega atentata na ministra D r a š k o-viča je prejel minister mnogobrojne obiske svojih prijateljev, ki so mn čestitali na srečni rešitvi. Tndi prestolonaslednik Aleksander je izrazil gosp. Draškoviču svoje veselje, da se je dogodek odigral brez slabih posledic za ministra. Preiskava o atentatu še ni privedla do nikakega rezultata. Dosedaj je ugotovljen samo potek atentata. Beograjska »Politika® poroča o tem: V službenih krogih se je včeraj trdilo, da je vlada prejela več grozilnih pisem zaradi »Obznane* in zaradi ukrepov proti komunističnemu gibanju. Tudi je vlada prejela poročilo, da je bilo na komunističnih tajnih sestankih v Sofiji in Zagrebu sklenjeno, tla se v Beogradu prične z atentati proti vodilnim osebnostim. Komunisti so sklenili, da se izvrše atentati ua ministrskega predsednika Pašiča in na ministra notranjih del Milorada Dražkoviča, na prvega zaradi tega, »ker hoče posrbiti Jugoslavijo*, a na Draš-koviča zaradi antikomunistične gonje. 4 Imenovanje v žandarmeriji. Za žan-darmerijske podporočnike so imenovani žandarmerijski naredniki: Ivan Skodlar, Josip Jurca, Josip Lederer, Anton Bajee, Anton Strumbel, Štefan Paja, Ivan Erker in Ivan Bernard, * Princesa Jelena odpotuje, kakor nam poročajo iz Beograda, v kratkem v Anglijo, kjer se bodo njeni otroci pod njenim vodstvom vzgajali v nekem angleškem šolskem zavodu * Francoski učenjak v Jugoslaviji. Včeraj je dospel v Beograd znani filo-log pariškega »Institut de france* profesor A. Meillet, ki se specijalno bavi s proučavanjem slovanskih jezikov. V Beogradu priredi javno predavanje. Iz Beograda odpotuje v Skoplje. e Izid volitev v Novem mestu po strankarski pripadnosti. Pri občinskih volitvah v Novem mestu jo bilo oddanih 319 glasov. Prva lista (državnih železničar-skih in zasebnih nameščencev in vpokojencev) je dobila 178 glasov (12 mandatov), druga lista (meščansko - gospodarska stranka) 171 glasov (12 mandatov). Po strankarsko - političnem opredeljenju ie od 12 voljenih odbornikov prve liste: JDS. 8, SLS. 2, NSS. 2; od 12 voljenih odbornikov druge liste: JDS. 5, SKS. 7t Od vseh 24 izvoljenih odbornikov pripa«-da po strankarsko - političnem opredeljenju: JDS. 13, SLS. 2. SKS. 7 in NSS. 2. * Iz nredništva «Stražc» je izstopil dr. Leopold Lenart, ker se ne strianja z njenim prostaškim pisanjem in s klerikalno protidržavno gonjo. • Nova umetniška afera. V »Jugoslaviji* je izšla kritika o uprizoritvi opere »Carmen* na ljubljanskem odru. Kritik napada v svojem sestavku med drugim tudi baritonista gosp. Levarja. kateremu očita, da po odru vedno kriči in distonira. Gosp. Levar, ki no-tabene v Carrnen sploh ne nastopa, je z ozirom na to kritiko, ki mu pavšalno očita nesposobnost, odpovedal sodelovanje pri ponedeljkovem koncertu * Glasbeno Matice* v Sattnerjevi »Pe-pelnični noči>. Kakor izvemo, se je g. Levar odločil do tega koraka v domnevi, da so sodelovali pri kritiki ^Jugoslavije* tudi faktorji, ki imajo latormudEs o letoviščih In nfrarfH-1 p- Iz gledališke pisan«. Rafli obolelo-[ Sčlh. Generalni komlsarijat za tojsk! pro-1 sti opernoga baritonista gospoda DevaTja met v Sloveniji (r Ljnbljani. Danajska I se danes predstava »Thais* za red A ne cesta it. 18) daje brezplačne informacije I more vrSiti. Mesto nje se igra opera »Zla-o letoviščih in zdraviliščih v Sloveniji, I torog* izven, po znižanih cenah. Za že Hrvatski in Primorjn. Ravnotako dobe I kupljene vstopnice za opero »Thais* so turisti točne informacije o potovanju po vrne denar pri gledališki blagajni. Ljubljana, 6. maja, popolno, je dolžnost vseh delegatov, da se seje zanesljivo udeleže. Predsedstva ______________^ _ _____^ ^ * S kongresa stavbenikov. Udruženje I gj^^gja, planinah in o "planinskih" ko-1 p- Praški »Hlahol* v Jugoslaviji. Praš-stavbenikov kraljevine SHS je unolo pre- la&h si0TenBkcga planinskega društva, ki »Hlahol* praznuje letos 601etnico svo-magistrata dvorani v Tonrigt offloe iwJiije ^ ftanake izkaz- jega obstoja. Skozi več desotletij je bil tečeno nedeljo v Ljubljani svoj prvi kongres. Mnogošte-1 vilno obiskanemu kongresu 80 prisostvovali avtorizirani stavbeniki iz vseh __^ krajev domovino. Storilo se je več I javlja/ Za"časa" stavke" v" J^S B^l T^mmC umetSškiini'1 ur^hL^ŠVoj^ nih sklepov., zlasti glede pospeševanja I nejg.} prevaža potaike med LJubljano »letnico slavi na originalen način: naj-stavbene delavnosti. V novi upravni od-j^ postojno vlak gt- 855, M odhaja iz novejSo in najboljšo češko literaturo ho- I najboljši delavec med češkimi pevskimi * Železniška zveza a Trstom. Obrat-1 društvi. Vso najboljšo češko zborovsko no ravnateljstvo južne železnice ob-1 literaturo je izvajal v svojih koncertih borJ?,° J?Ui !folj®ai: 1 Predsednika Ljubljane Q ^j^o min. in prihaja če podati v koncertnih nastopih svojim g. Miladinovič iz Sarajeva, za H. predsednika g. Munder iz Zagreba, za tajnika g. Freudenreich iz Zagreba, za blagajnika g. Jungmann iz Zagreba, za odbornike gg. Brever iz Ljubljane, Žagar iz Splita in Graf iz Osjeka. Za prihodnje leto bo Udruženje izdalo prvi strokovni koledar pod naslovom »Graditelj*. »Komerza* katerega so priredili ljubljanski stavbeniki v »Narodnem domu*, se je udeležilo tudi mnogo ljubljanskih meščanov. Prihodnje leto se vrši kongres v Sarajevu. * Ustavljene dijaške štipendije. Ministrski svet je sklenil, da se od 5. maja dalje ustavijo vse štipendije dijakom v inozemstvu. Izvzeti so le nekateri vete rinarci, ki obdrže štipendije še do konca leta. 'v Postojno ob 12. uri 27 minut. Itali-1 jugoslovanskim bratom Slovencem, Hrva-janski vlak odhaja iz Postojne ob 14. tom in Srbom. Koneertiral bo 13. t. m. uri 36 minut. Iz Trsta prihaja vlak v v Mariboru, 14. v Ljnbljani, 16. in Postojno ob 8. nri 42 minut In ima 117. ▼ Zagrebu, nadalje trikrat v Beogra-zvezo na vlak št. 52, ki odhaja iz Po-1 du, enkrat v Subotici, Varaždinu itd. V stojne ob 18. nri ter prihaja y Ljub- Ljubljani in Mariboru bo izvajal dva raz-ljano ob 16. uri 5 minut I lična, pa krasna, zelo bogata vsporeda. * Poštni paketni promet z Italijo. V Zbor bo nastopil z nad 130 pevci in pev-Italiji je do preklica dovoljen izvoz olja I kami. Koncertni aranžma Hlaholovcga ter uvoz kave in čaja v poštnih paketih. • Koncert vojaške godbe v kotelu Tivoli v Ljubljani je v soboto 7. maja popoldne od 4. do 9. ure ob vsakem vremenu. Vstopnina prosta. * Mestna zastavljalnica v Ljubljani ima tomesečno dražbo v četrtek dne 12. maja popoldne. koncerta oskrbuje »Glasbena Matica: vse obsežne priprave za sprejem, prenočišča in drugo pa Zveza slovenskih pevskih zborov ljubljanskih pod vodstvom podpredsednika g. Dražila. Pred-prodaja vstopnic se jc začela v trafiki v Prešernovi ulici. Opozarjamo občinstvo, da si preskrbi vstopnice pravočasno, p- Vidovičeva razstava v Zagrebu. V * Iščejo se vozniki za odvažanjo hu- m ____ _ =____ * Za Jugoslovansko matico. Poročajo I musa s trga Tabor v Ljubljani. Tozadev-1 Zagrebu se vrši letos razstava" za raz- nam: Šolska mladina v Stični ponovi na pojasnila daje g. Josip Turk, Vidov- stavo. Komaj se je zaključila T. Kriz- . manova razstava, že se otvarja zopet no- * Državna posredovalnica za delo. Pri va- Takrat, nastopa E. Vidovič znani sim-nanje), 8. maja ob 1. uri popoldne v dru- JTfeh po^^cah državno posredoval-1 patični dalmatinski slikar z veliko kolek-štveni dvorani v Stični v prid »Jugoslo-1 nice za delo> v Ljubljani, Mariboru, Ptu-1 cii° svojih slik. Razstavlja 60 večjih in ju in Murski Soboti je iskalo od 24. do 50 manjših del. Pri otvoritvi, kateri je Iz Škofje Loke nam pišejo: Resnici j 30. aprila 1921 dela 380 moških in 317 prisostvovalo več uglednih Zagrebčanov 5« ->• fc^/iil«—i-=i- j-i——__ —Iz županom na čelu, se je opažalo sploš- no odobravanje občinstva. Po raznih eks- nih moči. Posredovanj se je izvršilo 113 Dela iščejo: pisam. moči, kovinarji, sedlarji, peki mlinarji, mesarji, natakarji, natakarice, tesarji, hotel, sobarice, slikarji, trgov, sotrudniki, prodajalke, tapetniki, polj. delavci, polj. delavke, dninarji, dni- pravljično igro s petjem in deklamaci- danska cesta, jami »Mojškro Klaio* v nedeljo (na žeg- f veski Matici* in revni deci. * Iz Škofje Loke nam piš ___________ ______ _ na ljubo in »Slovencu* v tolažbo bodi I ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa | povedano, da so pri občinskih volitvah | iskali 426 moških in 568 ženskih Šelav-dobili klerikalci združeni s komunisti in soc. demokrati 14 odbornikov, JDS pa 10. Kompromis med klerikalci, komunisti in soc demokrati jo pa nedeljski »Slo venec* previdno zamolčal in vtaknil vse te stranke pod firmo SLS. Očividno je, presionističnih razstavah je to pač rar zumljivo. Težki iasf Se težja bodočnost K akademskemu cvetličnemu dnevil v Ljubljani 8. maja. Vojna vihra nas je dvignila iz do« mov mirnega, a iskrenega dela v dežele strelskih jarkov, luže in krvi, 3d so nam izsesale kipeče mlade moči. Kar se nas je rešilo, smo tu; telo je> onemoglo, sila stremljenja pa je med tem ras tla v nas. Ostali smo zvesti prisegi, delati za svoj narod in ga voditi do onega cilja, ki so ga nam sta-i vili naši veliki predniki. Zato se obra« čaino na vse rodoljubne someščane, trgovce, bančne in kreditne zavode in vse druge podjetnike, naj žrtvujejo revnim visokošolcem, ki trpe veliko pomanjkanje v vseh potrebščinah. V soboto 7. t. m. popoldne bodo po« hirali ljubljanski akademiki z nabiralnimi polarni prispevke za akademično podporno društvo po ljubljanskih tr-i govinah in drugih javnih lokalih. V nedeljo 8. t. m. dopoldne prirede akademiki s pomočjo ljubljanskih dani v Ljubljani cvetlični dan. V nedeljo zvečer pa se vrši v dramskem gledališču predstava zanimive moderne dram« »Borba*. Tudi gledališče in gledališki umetniki hočejo podpreti akademike in so določili za akademsko podporno društvo ves dobiček te predstave. Prosimo za to tudi Vas, someščan? in sodržavljank zavedajte se velike naloge, ki jo nalaga bodočnost našega naroda nam akademikom. Brez mlac dine ni bodočnosti. Podporno društvo ji.gos). akademikov v Ljubljani. Sobolski Bestnife da so le potom kompromisa dosegli šti- narice. vajenci, vajenke itd. V delo se ri odbornike večine in da jim vsi miši- sprejmejo: hlapci, dekle, zidarji, mizarji, joni, prižnico in spovednice niso dopri- krojači, pletarji, gozd. delavci, vrtnarji, neslo zaželjenega uspeha. Na ostale bu- Utolarji, vzgojiteljice, perice, likarice, | otvori sejo in pozdravi navzoče. Spomi- 0- Odborova seja Jugoslovanskega So-kolskega Saveza dne 30. aprila 1921. v Ljubljani. Brat podstarosta dr. Ravnihar dalosti »Slovenčcvega* dopisnika odgo- j slnžkinje, kuharice, vajenci, vajonke itd. * Iz Ljubljane izgnan. Rudolf Pieuian, rojen dno 15. novembra 1883 v Pristavi, varjati, se nam zdi pod častjo. * Iz Trbovelj. Prve agitacijo za bodoče občinske Volitve, ki bodo 12. maja so I občina Križe pri Kranju, pristojen v Predse že pričele. Klerikalci se žo zopet tru- oslje. tesarski pomočnik, je bil iz policij-dijo posebno pri kmetih, hvalijo svojega skega okoliša ljubljanskega za dobo pe- n-'e lct0 0 priliki vscsokolseka zleta .1.1__________i_____ J . 1 • • t__" I _. It ^ 't t <„min,n fttti,ar\p1»!ll f fll/\tt» nja se pokojnega staroste br. dr. I. Oraž-na in pozove navzoče, da v čast njegovemu spominu zakličejo »Slava*! Odredi, da se ta čin zabelježi v zapisniku. Brat tajnik dr. Fux poroča, da se vrti prihod- dobrega zastopnika v sosvetu, ki je baje občanom prihranil, da se obč. doklade niso zvišale, prihrani! tudi na drug način veliko vsoto obč. blagajni itd. — Vsa čast — samo žal da ni res. Zvijačno so hočejo tudi delavskim strankam bližati: božja pot na sv. Planino, ki jo je vodil tih let izgnan. * Pobegnil je dne 25. aprila ob 19. uri iz železniškega voza v največji brzini vozečega osebnega vlaka med postajo No-1 va Gradiška in Petrovim Selom ua Hr- ] vatskem kaznjenec moško kaznilnice v Mariboru ob Dravi Milan Živkovič, ka- prvak »delavske zveze* ne bo veliko po- ,__; -__, ,, , , T . - , . „ . teri jc bil določen, da se ga odda v svrho magala. Imenuje se ze bodoči župan, ki1 - - - - - b naj bi bil iz vrst JSDS in podžupan iz vrst klerikalne stranke, kar pomeni zdru žitev izvrševanja kazui'v kaznilnico v Zenici. * Na smrt obsojena razbojnika pobeg-1 hnr ^ nnV Ljubljani VIL turneja evropskih telovadnih društev in mednarodna tekma. Reši se zadeva zagrebških društev in župe sporazumno z zastopniki obeh društev. Soglasno se sklene, da odpošlje starešinstvo Saveza ustavotvorni skupščini predlog jugoslovenskega Sokolstva, da se imenuj r.aša država »Jugoslavija*. Brat Dončevie iz Osijeka poroča o pripravah za drugi pokrajinski zlet v Osijeku. Odri spomin 2501etnice tragične pokažejo riti, žena napred. stanovska gosp. lista. 2. Strokov, gospod, lista (Rud. poduradn. S. Social.-demokrat, lista (JSDS). 4. Delav. kmečka republ. lista (komunisti) in 5. Kmečko-delavska gosp. lista (klerikalci). 4 Občinske volitve v celjskem političnem okraju so se vršile dosedaj v gornjegrajskem in Vranskem sodnem V šmarskem okraju se bodo vršilo danes, 7. maja, v celjskem 10. t. m., v laškem okraju pa 12. t. m. * Državni posredovalni urad za I mnogoštevilno obiskana od povabijo delo. V Celju se namerava zopet vpo-1 nih gostov, med njimi je bil gosp, in Stojan Jordanovič. Policija jih doslej ni mogla zaslediti. Prosvefa NAPOLEONOVA PROSLAVA LICE7U. Včeraj popoldne se je vršila na mestnem dekliškem liceju prav pri-1 proslava v spomin t ran ji h organizacijskih zadevah Saveza zaključi brat podstarosta odborovo sejo. o- Jugoslovanski Sokoli v Franciji. Jutri, v nedeljo, odpotuje iz Beograda delegacija Sokolske zveze na zlet vseh gimnastičnih društev v Franciji: zlet se vrši dne 14. in 15. maja v Lilleu. V Zagrebu in v Ljubljani se beograjski delegaciji pridružijo zastopniki hrvatskega iu slovnskega Sokolstva. o- I. jugoslovenski vsesokolski zlet se merna proslava v spomin stoletnice. - - Napoleonove smrti. Prireditev je bila! v5i l letošnja sadna letina jako slaba. jri se pri Marmontu (leta 1810.) I uspehov na lastnem prostoru in v do-__ ____ g...____________ _____,.gledni dobi v - lastni sokolski zgradbi. * Izseljevanje iz Prlmorja. V Maribor večer na čast Napoleonu. Okoli mize I — Odbor Sokola I. in društv a za zgrad je prispelo zadnje dni več kmetov iz Uedi naša družba: v sredi Marmont. ob j bo «Doma». Primorja, ki so vsled šikan italijanskih njem škof Kavčič, mair ljubljanski in < Hribarjev eai. Jutri, v nedeljo, je ve-oblasti in terorja faSistov predali svoja razni meščani. Baletke nastopijo s in-a pomladanska prireditev Sokola II. posestva m si poiskali novo domačijo. plesom, nato se začno napitnice — na- Na vsporedu so proste vaje članstva, so- * Zamenjava kronskega denarja, zadnje pa napije v imenu naroda: pa- ;oni- jn dečkov 'župne), orodne vaje vseh Glavno nadzorstvo finančnega ministr- ter Valentin. Marseljeza je zaključila1 - - - ...... stva je poslalo vsem podrejenim ura- ta lepi prizor. Gosti so bili vidno s j dom naredbo, s katero se podaljšuje I programom zelo zadovoljni. Liceju rok za obtok bankovcev po eno, dve s'uži ta posrečena prireditev v čast. _____________^ _______ in deset kron. Denar ostane tor^j v Vidi se, kako se na zavodu goji zdrav n^je." Ob pol 2. uri" popoldne zbi veljavi do 81. maja in ne samo do 15.1 narodni duh in vsestranska umetniška pre(j Mestnim domom in pohod po t. m. kakor je bilo prej določeno. Po I vzgoja. Sodeloval je oddelek dravske tem roku se eno, dvo in deset kronske divizijske godbe. Danes se program novčanice potegnejo iz prometa. * Pošta ne sprejema žejnega drobiža. Po odredbi ministrstva za pošto in brzojav je sprejemanje ponovi za gojenke. p- Koncert «01asbene Matice* za 9 t. avstro-1 m. se vsled nenadno nastalih težkoč pre-poštncui j loži na torek, 17. t. m. Kupljene vstopnice ostanejo v veliavi. — Odbor. oddelkov, nastop deklic, moškega uara-čaja in članic ter skupina vseh sodelujočih. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina dva dinarja. Sedež', po 5, 4 in 8 di- zbirališče mestu na telovadišče. Dopoldne ob 10. uri skušnje na telovadišču. Vstopnina en dinar. Prireditev se za slučaj neugodnega vremena preloži na poznejši čas. Občinstvo naj požrtvovalno delo »Sokola II.* oddolži z mnogobroinim posetom. Pred-prodaja vstopnic v trgovini br. M Kra-peša na Jurčičevem tnru. Borza 6. mala Zagreb, devize: Berlin 218 — 213.50, Bukarešt 218, Rim 675 — 680, London 555 — 560, Newyork 139 — 139.25, Praga 193.25 — 193.50, Švica 2470 — 2485. Dunaj 23 — 23.30, Pariz 1100 — 1110, Budimpešta 65 — 66. Valute: dolar 136 — 136.75, avstrijske krone 23.50, rublji 53 — 60. češke krone 192, napoleoni 480 — 482, marke 214 — 215, leji 218 — 220, italijanske lire 660 — 665. turške zlate lire 510 — 520. B1 a g o v n a borza: koruza 450, oves 435. beli fižol 500. pisani 350 — 370, vse franko Zagreb. donar Banka za Primorje « * » Hrvatska eskomptna banka , Jugoslavenska banka . i i ljubljanska kreditna banka • Eksploatacija drva , ■ t , Slavonia ..,<>■• t * Trjjovsko-obrtna banlt,a • « Jadranska banka s > i ■ • Praštediona ...«»» Rcčka ptička banka . ■ t s Banka Brod r.a Savi , . » 355.35, London 2623.25 — 2629.25. Ne-.v-vork 65.805 — 65.945, Pariz 549.45 — 550.50, Dunaj 17.73 — 17.77. Praga 91.15 — 91.35, Budimpešta 30.96 — 31.04. Curih, devize: Berlin 8.55, Nevvvork' 562, • London 22.38. Pariz 45.99. Milan 2790. Praga 7.85, Budimpešta 2.65, Zagreb 4.05, Bukarešta 9.10. Dunaj 1.525, avstrijske krone 0.94. Vremensko poročilo Linbliana SOS m nad morjem D x jg i S 3 i A e-a U o o 6. maj 7. uri 14. ori I SI. aH 1 ijle Vatrovi Nebo Š 7Ut 81 7W5 jH«! 73f3 9.2 ti tat •vzs. d. !T«Č. obl. Vtj'/a«n Srnin a vi«rajeii!i temperatura l»-6, nurmataa 12-8 Vremenska napoved: vetr. sev. vrne Solnce vzbaia ob 4-87 isbaja ob U18 Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit F. Jelene, Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva ulica št. 2 250 52 Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. Delniška glavnica K 50,000.000-— Rezerve okrog K 45,000.000'- Se priporoča za vse v njeno stroko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterije. Kupuje in prodaj« ve« vrste vrednostnih papirjev, vabit in dovoljuje vsakovrstne kredite. Čekovni račun v Ljubljani št. 10.509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Telefon št. 261 in 413. Jt Proda se prvovrstna mesarija t sredi mesta Maribora, z večjo množino odjemalcev, kakor: zavodov in hotelov. Vprašanja na Anončni in informačni eavod „Vedež", Maribor, Slovenska nlloa 6. 776 3—2 Najboljše okrepčujoče in dietetično ■S 23 01 je železnato vino lekarnarja O. Fiooolija 638 v Ljubljani. 26-8B Klobuke in slamnike rseh vrst, od preprostih do najfinejših nndi redno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov Franc Cerar v Slobu pošta in želez, postaja Domžale pri Ljubljani V popravila prevzema tudi vsa tozadevna 3ela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljnbljani prevzema vsa naročila in moder-oiziranje tvrdka Kovačevlfi 1 Tršan ▼ Preiernovi nllol St. 5, kjer se sprejema 304 v sredo ln v soboto. 20—11 T pripraven prostor Krt lavnioo pod najugodnejšimi pogoji za takoj. Stan. Ponlkvar, Sv. Petra oesta 33. 763 3—1 Svinjsko mast, ^ošUja^n ponudbe sprejema od 60 kg naprej po najnižji dnevni ceni tvrdka Janko Popovič, LJubljana. SSO 39—37 Prva srbska tovarna slrilnega praška In slrllne tekočine, važno za mlekarstvo GJoka DSmitrijevIč, Niš ima v zalogi 725 4—2 sirilni prašek in sirilne tekočine cenejše in močnejše kakor tuji izvodi. Zastopstvo m Slovenijo: D. Dimitrljevld. Ljubljana, Bleivreisova cesta št. 20. | Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče kaj kupiti Kdor išče službe itd. i — inseriraj v Jutru" ! tmmmtismmMM špecijalna trgovina raznovrstnega bombaža, športnih čepic, čevljev in gamaš. 62-5 Na veliko in malo. Kolodvorska ulica 8. 583 Na zelo dobro brano se sprejmeta dva gospoda. Kje pove uprava «Jntra». 779 2—1 Ivan Magdič krojač 783 8 1 Ljubljana, Elsdallšha ulica Stav. 7 se priporoča za Izdelovanje oblek. Prvovrstna ES-KA-kolesa i ajflnejše predvojno kvalitetno blago. i. GOREČ LJUBLJANA Gosposvetska cesta 14. Krvavečega srca sporočava vsem sorodnikom i prijateljem in znancem, da se je najin nadrse ljubljeni, nepozabni, edini sinček preselil danes v nežni dobi 6 let med nebeške krilatce. Pogreb se vrši v soboto, dne 7. t. m. ob 5. uri popoldne.' V Kamnika, dne 5. maja 1921. 778 Neutolažljiva; Dr. Fran Trampnž, odvetnik DSUjntina Trampnž oče. mati. Namesto posebnega obvestila. Nepričakovano žalostna smrt je iztrgala Iz naše srede ljubljenega Stanka, reaica v Ljubljani, in mu odkazala dom v hladni zemlji. Kako bridka izguba je s tem doletela našo rodbino, more prav presoditi samo oni, ki je poznal ubogega Stanka, kako je bil ljubezniv, odkrit, vdan in priljubljen v lastni družini in pri vseh, s katerimi je prišel v dotiko. Bodi mu lahka sodba! Tolažilna dolžnost narekuje globoko zahvalo žalujoče rodbine ravnateljstvu realke, ki je odredilo udeležbo pri pogrebu, vsem gg. profesorjem in osobito cenj. sošolcem za prekrasni venec in za izraze tihega sočutja, kakor tudi vsem, ki so mu izkazali poslednjo naklonjenost s tem, da so ga spremili na poslednji poti. Kakor je bil ubogi Stanko hvaležen vsakomur za najmanjšo naklonjenost, tako izreka s tem tisočero zahvalo vsem, mu ? življenju in na poslednji poti naklonjenim 777 globoko žalujoča rodbina Prijatelj. Spedicijska tvrdka na Rakeku preskrbuje najhitrejše Tse t Bpe-didjsko stroko spadajoče posle, tudi 643 9 ■ ■ ocarinjenje. »<«(c<««(cco»>.'»»?»)>os Zaročencem se priporoča, ^ predno kapljo 566 da si ogledajo 10-7 | razstavo! z In $ zalogo pohištva | spalnice, jedilnice, sobe " za gospode, kuhinjske M oprave, dekoracije, $ . podobe in dele - iij vse prvovrstno lastno delo po k najnižjih cenah. ^ E. Zelenka | jij Maribor, Šolska alica. $ Naznanilo. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela kolodvorsko restavracijo v Kranja. Točna postrežba s pristnimi pijačami, z gorkimi in mrzlimi jedili, tujske sob?, kakor tudi solidne cene naj me priporočajo vsem cenj. gostom in izletnikom v obilen obisk. Z odličnim spoštovanjem SlaviCSb TomSŽlČ. Gramofone, plošče, godbene avtomate, igle, peresa, posamezne dele edino pri tvrdki 562 48-2-3 Ljubljana, Sodna ulica 5. Mehanična delavnica za vsa poprasiJa In druge precizne mehaniki Jadranska montanska družba Bnolavl: „Montana". d. z O. Z. Telefon St. 9. Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J) Pmilala ii,,.,,;. Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse lndo* rruuajd in Kupuje atrijske izdelke, spadajoče v rndarsko, fužinarsko na debelo: lms>ort. m ke^jsko-troko. Eksport< prej A. Zanki sinovi. I Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad. Brzojavl: Merakl, Ljubljana. Telefon: 64. Emajlni laki. Pravi ffirnei. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, \ vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), masteneo (Feder-weifl), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tndi drugi v to stroko spadajoči predmeti 657 40—i ,,MERAKL". Lak za pode.MERAKL". Linoleum lak za pode. „MERAKL". Emajlni lak. „MERAKL", Brunoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo I -J DELNIŠKA TISKARNA d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 16. Izdeluje vsakovrstne tiskovine za urade, trgovce ln obrtnike, društva, zasebnike. Knjige, brošure, časopise. Točna izvedba, zmerne cene. Zaloga uradnih tiskovin za okrajna glavarstva Umetniške tiskovine, barvotiske vseh vrst izvršuje tiskarna, ki je opremljena z vsemi najmodernejšimi stroji, pripravami ln tehničnim materija-lom, najhitreje ln dovršeno strokovnjaško .j* LASTNA KNJIGOVEZNICA -j* izvršuje knjlgoveška dela od najpriprostejše do najfinejše vrste ■V Telefon St. 311. Brzojavni naslov: Pivovarna, Ljubljana. Ljubljana • Sp^dssla Šiška priporoša svoje Izborno pivo v sodeih in stekle« nlcah. Dobe se tudi tropine in sladne cime, k! so kot živinska pita zelo priporočljive. 43 sa aaranska Danita: sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi | pogoji Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kot or, Kranj, fjubljana, Maribor, Jdetkcvic, Opatija, | Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Zrst, Wien. poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v ta- io inozemstva. || 1 ssa 8 9 bZ e33