160. številka.
V Ljubljani, v soboto 17. julija 1920.
LIH. leto.
LOffE N S KI
likal* vaak dan popoldne, imtnil nadalje la pršuta«.
Ina« a ti s Prostor 1 ml m X 54 m/m za male oglase do 17 m! m višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijtki in uradni oglasi 1 m'm K 2—^ notice, potlino, preklici, izjave in reklame 1 ml m K3-. Poroke, taroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Prt večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Cpr vnlitvo „Slov. Naroda" in   ,Harođaa Tiskara«« anallova ulica 41. 5, pritlično. — Telefon it. 304.
•i'
Slevoaakl Narod1  valja v Ltafttjaai la p« podli
v Japoolaritl i
celoletno naprej plaćan . K 180 —
polletno 90*-—
3 mesečno...... „   45 —
1 ......« 15*-
Pri morebitnem povišanju se ima daljša nar.) . 11 doplačati.
Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnino  vedno     -'JT po naka, Ma samo pismena naročili brez r>o«latve denarja se ne moremo ozira u
f laiaiiotai i
celoletno......K 240
polletno......„12
3 meaečno ......
Urodalotro
Koroaa" Snallova alloa st 3, L nadstropjt-TaLoton itev. 34.
aaaajaaaa la poOpiaana la zadostno Iranko v ane. ft*V    Rokopisov no vraža.
? 'saiMstiA številka velja 1 krono.
Poštnina plačana v gotovini.
Joso Jurkovič:
Resni trenutki.
Če pogledamo malone vse velike zunanjepolitične zapletljaje, vidimo povsod eno: na videz malenkostni incidenti se trenotno raz-rasejo v dogodke, ki gonijo ljudstva neusmiljeno dalje, dokler se ne udušijo sami v sebi. Med tema dvema točkama pa leži brezimeno in neizmerno gorje.
Naši odnošaji se bližajo z naglico tistemu stanju, ki ga imenuje Clausewitz nadaljevanje politike z drugimi sredstvi. Zakaj sili Italija na to, nI težko uganiti.
Računa z dozdevno notranjo slabostjo naše države In z direktno podporo naših neprijateljev. To je zunanji moment.
Drugi je notranji: navzlic vsemu In vsem najnovejšim teorijam obstoja v vsaki drŽavi državna zavednost ljudstva, ki je v vsakem slučaju močnejša od notranjih družabnih diferenc. Ker pa so te notranje diference v Italiji tako velike, da groze s razkrojem, jih hoče porabiti Italija kot elan na zunaj. Kam
naj to pripelje, če bo šlo tako dalje, je odveč govoriti.
Evropska tla so danes le preveč vroča, samo iskra — In plamen bi zažarel nad celo Evropo. Kdor je kaj izgubil, bi hotel dobiti nazaj, kdor je dobil kaj, bi hotel še več. Julij 1914 bi se ponovil. Kaj bi se rodilo iz tega kaosa, ne more prerokovati noben prerok.
Kaj je ukreniti na italijanska Izzivanja: to se mora prepustiti edino le vlad! v Beppradu. Dolžnost prebivalstva pa je, da ne odgovarja na izzivanja z izzivanji, da opusti vse, kar bi Italijani lahko uporabljali kot pretvezo in da ne otežuje vlade pri njenih sklepih.
Vojna je sama na sebi že brez posledic strahota, zato hoče vsak otresti s sebe odgovornost za njo. Mi te odgovornosti ne smemo in ne maramo prevzeti.
Će zažari kres nad Evropo, ne smemo mi biti niti pri osumljenih podžigalcih.
in pilo oa kot   lačne krave kraHa
Faraona«« (»Naprej« št. 156 in 158.)
Tako opisujejo naši socijalni de-mokratje   nase komuniste-mladine,
»zgaga rje«.
Mladi komunisti pa pišejo o socijalnih demokratih, da so ^omahljivi, malomeščanski, reformistični, izdajalski, ministerijalski lažipolitik!.« »politični bankroterji«, ki so »na delu pripravljeni vsako minuto sabotirati revolucionarni razred proletarijata« ! ter znajo le »intrigirati, denuncirati in ovajati celo pri vladi in na policiji«. Politika starinov je »dvoumna, licemerna, spekulantska; gre jim le za to, »da se čim prej zasede kak prazen dohodkonosen ministrski stolček«. »Pobeljeni grobovi!« »Par oseb zasleduje le svoje osebne koristi!« (»Rdeči pranor« št .4.)
Starini in mladini pa so složni v tem., da mečeio drug drugega iz delavskih vrst. Gdstavljafo, pode, pre-tenalo drug drugega ter zatrjujejo delavstvu, da Je to »čiščenje« edina rešitev za proletarijat »Lumoie. ko-
F»*an Kosec:
Proletariiaf In njfegnuf nndftePf
Slovensko socijallstično delavstvo je zbegano. Njegovi voditelji so hudo razprti In se bore drug proti drugemu z najostreišim orožjem. Bore pa se med seboi zato, kdo naj ima
več moči In vpliva na socialistično delavstvo; bore se za prvaštvo in za dobrine, ki so zvezane s prvaštvom med socijallstičnlm delavstvom. To delavstvo Igra danes t'sto vlogo, ki jo predstavlja na neki Stuckovi sb'ki lepa favnica. Za njo se besno trkata z roŽiČki, bijeta s pestmi in obdela-vata s kopiti dva pohotna favna: favnica pa sedi in debelo gleda. Morda si misli: »Oba sta lumnacila!« in si želi: »Pobiita drug drugega, da bom imela mir pred obema!«
Socijalno demokratska stranka Je danes razklana v dva tabora: med »starine« z »Naorejem« in med »mladine« z »Rdečim praporom«. Starini se imenujejo še vedno socijalne demokrate, mladini pa komuniste. Starini trdijo, da so komunisti »prenapeti, deloma tudi nepošteni elementi, ki ne spadajo v delavsko gibanje, niti med rekrute, kaj šele na vodilna mesta, in ki sedaj begajo sestradano in
obupano delavstvo«; da komunisti »s svojo vratolomno taktiko pošiljalo naše sestradano delavstvo pred strojnice in v temnice«, da so »lažnivi demagogi, frazerii. med katerimi ie nekaj profesorjev, doktorjev, študentov in drugih takih kriegskomu-nistov, ki slepomišijo med delavstvom tako nredrzno. da človek res ne ve, ali so tako glupi ali delaio za denar v interesu nekoea to politiko.« »Naprej« zatrjuje, da »so komunistični voditelji neresni, nepošteni ljudje, po veliki večini niso delavci, ki ne poznajo ne teženj in ne potreb proletarijata ter so proletarske vrste le še bolj razcepili in razbili.« »Naprej« piše. da so komunisti »lumpje in lopovi«, ki so se »prodajali« prei, se prodajajo danes in se bodo prodajali nadalje, da delaio s »tujim (!) denarfem za razkol med
delavstvom« in »hočejo uničiti in poslabšati sociialni položaj delavstva«. »Kdor več plača! Kaj prepričanje, kaj proletarijat! — Naibolj drzen in nesramen komunist ie tisti, ki
se naibolj prodala. Vprašaite Hh. odkod imajo denar; ne delaio nič. iedo
ristolovci, neznačajneži, izdajalci, lažnivci, frazerji!« doni z leve in odmeva z desne. Delavstvo pa gleda in posluša ta krasni dvoboj.
Zabavno pri vsem tem je dejstvo, da pišejo v isti sapi o »sestradanem, obupanem proletarijatu« ter o njegovih voditeljih, ki »nič ne delajo, jedo in pijo pa kot lačne krave kralja Faraona«. In značilno ie, da piše istočasno tudi dunajska »Ar-beiter Zeitung«. kako se očita tudi dunajskemu delavstvu, da »das schlemmende und prassende Prole-tariat Tausende beim tfeurigen jnd beim Spiele vergeude* (da požrešni in razuzdano živeči oroletarftat zapravlja tisočake pri vinu in v igri).«
In med t a proletarijat In pod take voditelje kličejo še našo inteligenco, naše učiteljstvo, naše uradni-štvo? — Sami med seboj se pač prav dobro noznajo ti socijalistični In komunistični prevratniki. Zato ne rečemo nič drugega kot: »Similis simili gaudet« ali po slovensko: Kdor se med otrobe meša, ga svinje požro!
Riislfa !n PuHs^a.
(Dopis z odlične
Stoletne razprtije med Rusi in Poljaki so ena največjih nesreč za celokupno Slavlanstvo. kajti dva mogočna slavianska naroda sta Dotro-šiTa svoje moči v medsebojnem boju v korist sovražnikov Slavjanstva. Poljska, ki bi bila lahko postala velika zapadnoevropska država, se je vsled lakomnosti svoiih kraljev ho-tela razširiti proti vzhodu in izmoz-gala svoje moči v neprestanih boiih z Moskvo, obenem pa zatirala pogoste vstaie Ukrajincev. Rusi »a. ki je imela brezmejni nros*or in važne na-foTe r>a vzhodu, ie silila na ''anad. in namesto da si pridnbi PnMsko za ^hrambo proti Nemčiji, io ie anektirala in unorabljala kakor prisvojeno deželo. Tako so postali bratie Polivki rtedni sovražniki Rušite, ki si ie nakopala za celo stoletje velike skrbi in vzbudila nri drugih narodih, tudi ori Slavjattih, nezaupanje, ker so se vsi hali, da bi postopala z niimi tako kakor s Poliaki. Vse to ie oviralo veliko delo za ujedinjenje vseh Slav-ianov.
V izobraženih sloiih ruskega naroda, ki so se posvetili prostim poklicem in predstavljali neodvisno iavno mnenje. Je že dolgo prevladovalo prepričanie. da se ie treba s Poliaki pobotati in iim vrniti svobodo. Revolucija leta 1917 je dala ru-
ruske strani.)
skemu narodu možnost, da izvede svojo volio. Ena prvih nalog nove vlade ie bila, priznati Poljski svobodo. Poljska je postala svobodna in ie šla svojo pot. Rusija pa Je zašla v strašne stiske. Uničena je ležala pod boljše viškim terorjem In pričakovala pomoči.
Peščica poštenih ruskih patri jo-tov je začela z velikim delom za osvoboditev ljudstva iz krvave tiranije mednarodnih boljševikov. katerim se je posrečilo s pomočjo Nemčije, da so zasedli Petrograd In se polastili ogromnih zalog municije, kl je bila pripravljena za svetovno vojno in katero so uporabili proti ruskemu narodu. V jeseni 1919 je bila vojska prostovoljcev že na poti v Moskvo, ko je propadla moč admirala Kolčaka. njegova vojska pa ie bila izročena boljševiški premoči. Takrat so prišli zastopniki poljske vlade v Postov in ponudili Denikinu pomoč. Prvič po tolikem času nai bi se ustanovila med obema narodoma bratska zveza. Položaj je bil resen In Je moralo priti hitro do končnega sklepa. Poljaki so se začeli pogajati In zahtevali, naj se jim imenujejo okraji, ki naj bi jih odstopila Rusija Poljski. Zaman je zagotavljal Djenikin. da nima nobene pravice, obljubljat! odstopitev ozemlja In da bo to mo-
Roman Košir:
most o HrnilcD.
»Jaz sem odločno proti ženski volilni pravici!« je dejal prijatelj. »Kako naj se orijentirajo ženske v labirintu političnih strank in programov, če jim manjka sploh vsakršen orijentačni čut! 2enska ti zablodi sredi Ljubljane, dasi živi od rojstva v njej, in če stopi le streljaj izven mesta, se ti vrti kakor muha v močniku, ne da bi se mogla zavesti, kje je sever ali jug! Nobena ženska ni sposobna ubrati bližnjice, nego tava. in se lovi okoli voglov, dokler po ovinkih in neverjetnih zmotah končno ne zaide k manufakturi s tu v Stritarjevi ulici, dasi je trdno nameravala k specerlstu na Resljevo cesto. Kaj hočeš s taldrrtf volflkaml? Hotela bo n. pr. voliti narodno socijalno, pa ti io zanese med krščanske soci-jalce po glasovnico, ki jo končno odda za socijalne demokrate.«
»Jaz imam o ženskah boljše mnenje!« sem ugovarjal. »N. pr. Dante. Shakespeare . . .«
»Ker jih poznaš Ie ti teorije, mesto iz prakse!« se je otresel prijatelj. >Vi — pisatelji — ste si Iz raznih literatur in iz lastne domišljije ustvarili ženske ideale ali pošasti — ki ne eksistiraio. Mi pa Jih spoznavamo is
življenja, a jih še vedno ne poznamo do dna, ker jih ne spoznamo nikoli. Vsaka je vsak hip drugačna, sama sebi nezvesta, vedno nezanesljiva, vedno nelogična, iz breznaČelnosti nedosledna in po naturi dosledno ne-orijentirana.«
Smejal sem se mu. Njegovo zagrizeno poniževanje ženstva me je zabavalo tem bolj, ker sem ga poznal kot najzvestejšega oboževalca takozvanega lepega spola (čeprav je ta spol tako redkokdaj lep!) In kot neugnanega zaletnika takozvane slabše polovice človeštva, ki pa Ji že od Adamovih časov robuje ves močni spol Vedel sem, da sledi takemu dociranju vselej nova Istorija iz njegovih doživljajev. In nisem se motil Začel je *
»Ali veš, kje most v Hrušico?«
Zmajal sem glavo. Malo hodim po ljubljanski okolici.
»Tudi las ne vem tega. Ampak ona mi je dala na nJem sestanek.«
»Ona? — Kdo Je ,ona ?«
»Kaj ti mar! Dovolj je, če rečem .o n a*. Lepa, zdrava, kot dren trda fn kot breskev sočna! Vdova jedva nad 30 let! Brez otrok. Oči ti ima kot baklje, črne — goste, svetlo-črne lase, kot alabaster belo in fino polt — in boke in prsi, o! — ne preveč In ne premalo; vitka in prožna, skočna
je in urna kakor podlasica. Jeziček | ji teče neprestano, a še ne preveč neumno, sentimentalna je prav redkokdaj, navadno pa vesela poredni-ca, ki kaže neprestano svoje bele zobe in sta ji jamici na ličecih vedno polni smeha in hudomušnosti.* Skratka: sladka, zabavna ljubica! Solnče-ce mojega Življenja jo imenujem, kar ji je zelo všeč. Taka je ,o n a'.«
»No. in most v Hrušico?«
»Da, tam sem imel z njo svoj poslednji sestanek. Saj veš: oženjen sem. činovnik, vsaka boljša ljubljanska srajca me pozna. Zato se morem shajati z njo le izven mesta, da n! škandala In pohujšanja v dolini šent-florijanski. Torej pisala mSJe: ,V četrtek ob 7. na mostu v Hrušico. Ne večerjal doma, ker prinesem vse s seboj! Lahko ostaneva do polnoči zunaj: noči so jasne, torte, blizu je goščava smerek in borov ... a str-nadek, kako bova srečna!* — Tako nekako. Dobro! Zadovoljen! — Odpišem ji: .Sofnčece moje, poljubljam TI ročice In srčece! Gotovo pridem, seveda če ne bo deževalo. Nepopisno se veselim svidenja Itd.' — Odkritosrčno sem mislil, zakaj njeni poljubi, objemi L dr. . . . no, da. amoak tudi tisto vse, kar prinese s seboj, me je resnično mikalo. Ona ni namreč le sladostrastnica. -nego tudi sla-
dosnedenka in pikniki z njo so vedno vsestransko razkošje.
Bon! Grem. Vzamem palico ia svršnik: da ne bo nazadnje zelenih komolcev in kolen ... Do Ambroževega trga se peljem s cestno železnico, potem peš po Poljanski . . . Solnce še vedno pripeka, prašna cesta je razbeljena. Hitro sem ves v potu! V eni roki palico in slamnik — v drugi svršnik. Pot me obliva, mi curi preko čela po Hcfh ter leze za ovratnik. Obrisal bi se, a roki sta polni. Ce bi vsaj svršnika ne bilo treba nositi! A kako bi brez njega v goščavi pod smrekami In bori. ko postane trava rosna! ...
Orem torej dalje . . . potim se dalje, pot curi dalje. Pa ti pridni mimo avto. ki vleče ia seboj ogromne oblake prahu. V hfno sem ves bel in kar čutim, kako se mi le prilepila na obraz tenka meska. In takoj nato prileti drug avto od nasprotne strani, znova me zagrnejo oblalrf, jaz pa se Jih niti ubranit! ne morem — nikamor se al mogoče »kriH: maska na obrazu pa postaja debelejša ia trdnejša, da jedva še premikam mišičevje na licih in čelu. Jezim se. preklinjam. Kaj. vraga, ji pride na misel, da ml daje sestanek tako daleč?! Saj bi se dalo najti pametnejše mesto bližje tramvaja. A baš most v Hru-
gla storiti le konstituanta, ki se bo sešla v Moskvi po končani meščanski vojni. Tako je odpadla poljska pomoč. Poljska vojska je mirno gledala, kako umira vojska ruskih prostovoljcev v krvavem boju z rdečimi četami. Nato pa so Poljaki začeli z Rusijo vojno, in sicer s pretvezo, da premagajo boljševike. V resnici pa so zasledovali imperialistične cilje. Že pred enim letom je izjavil general Kaller. da se mora Poljska raztezati od Baltiškega pa do Črnega morja. Poljska naj bi bila torej večja nego je bila leta 1772 in naj bi dobila celo mesta, ki niso bila nikdar poljska, na primer Odeso. Tako se je pričela vojna, ki ie šla za tem, da okupira Poljska kraje, ki jih zahteva zase. ne pa da uniči boljševike. Nato so sklenili -Poljaki pogodbi z Ukrajincem Petljuro, ki je bil že trikrat izgnan Iz svoje domovine. In ta jim Je odstopil Volinijo in jim dal v najem celo Ukrajino za 25 let. To je ravno toliko, če bi kdo prodal kožo medveda, ki še ni ustreljen. Poljaki so bili pač lahko zadovoljni z dobro kupčijo, toda medved je bil še živ in močan ter je izgnal zaveznike iz Kijeva.
Poljska je doživela poraz hi se mora pokoriti za grehe svojih državnikov. Škodljiva posledica ne samo za Poljsko, ampak tudi za Rusijo pa je ta. da so se združili sedaj vsi ruski patrijoti z boljševikl proti poljskemu imperijalizmu, ki je največja nevarnost za Rusijo, pa naj bo ta boljševiška ali pa caristična. BoljŠe-viki so pridobili generala Brusllova. ki je vzel Poljakom najstarejše rusko mesto Kijev. Na ta način so Poljak! ojačili sovjetsko vlado, kajti vojno proti Poljakom so boljševikl Izrabil!" v svoje dobro, ker so jo proglasili za obrambo ruskih narodnih mej.
N. Jezerski!.
Telefonska in brzolatma poročila*
MINISTRSKI PREDSEDNIK O SPLITSKIH DOGODKIH. LDU Beograd. 15. julija. Na današnji seji narodnega predstavništva je na interpelacijo poslancev Bianki-nija, Angjelinoviča in Grisogona o dogodkih v Splitu odgovoril ministrski predsednik dr. Vesnlč: Gospoda! Na stavljeno vprašanje mi je čast odgovoriti nastopno: V nedeljo, dne 11. julila ob 22. se je pojavil v mestu Splitu velik nered, ker so italijanski podčastniki z neke hiše sneli našo državno zastavo, razobešeno zaradi našega narodnega praznika,   kar je
šlco mora biti, kajpada zaradi bližnjega goščavja . . . hm, hm!
Grem dalje, potim se dalje, pot curf dalje. Pa mi zasmrdi nazarensko po kloaki, da se mi začne kar vrteti v glavi in želodcu. Odkod, za boga, ta peklenska kuga?— Oh, glej, pred menoj leze v prašnem oblačju mestni voz za fekalije, leze ln smrdi, smrdi ter okužuje za seboj, na desno in levo vso okolico par streljajev na široko m na dolgo.
AH dospem živ iz tega osrrrrad-; ja? 2e se ml temni pred očmi. že se m! btmi želodec, obupen se poženerrt ob vozu ter stečem, da bi ga pustil čfm dalje za seboj. Zagazim v kup prahu fn smeti, se spotaknem ta pa* dem. Slamnik odleti na levo. svršnik na desno, palica se mi zaplete med nore ter se prelomi, jaz pa ležim v prahu in smeteh na obeh dlanih ter preklinjam cestarsko zanikam os t. Hvala Bo*«, da so ostale vsaj hlače cele! — Dvignem so, poberem klobuk fn slamnik, tečem dalje, potim se dalje m še huje in pot mi curi v veletokih. A podoben sem mlinarju, Irf je bi! 48 ur nepretrgano v službi Pljuča ml kropojo, oči so napol zalepljene, ovratnik se je zsruzil nekam pod suknjo, a na hrbtu čutim košuljo kakor pekoče vroč obkladek. (Dalja prulodajie.),
%
2. stran.
.SLOVENSKI NAROD", dne 17. julija 1920.
160. štev.
Itaravno izzvalo vznemirjenost na- [ toda. Za italijanske častnike, Id so se ta večer nahajali na kopnem na splitskih ulicah in o katerih so najbrže mislili, da so v nevarnosti, je priplul motorni čoln, na katerem se je nahajal tutH poveljnik italijanske vojne ladje »Puglia«. Italftanl so Iz motornega čolna začeli srrettarl. na kar so naši odgovorili (Dravo! Ogromno odobravanje.) Pri tem spopadu je padel en naš državljan, dočim so na italijanski strani bili ubiti oziroma hudo ranjeni kapetan On Ili in dva mornarja. Ob 23. se Je že povrnil tnlr, četudi je vznemirjenost trajala JdaHe, Kratko nato je kapetan Oulli podlegel svojim ranam. Pogreb umrlega kapetana se ni mogel vršiti v Splitu, ker je deželna vlada v Dalmaciji to odklonila iz bojazni, da bi ne došlo do še večjih nemirov. Gospoda! To je istina iz dosedanjih iiradnlh obvestil, ki jih je dobila via-jđa o tem obžalovanja vrednem do-
fodku. Kr. vlada obžaluje vse žrtve, 1 so padle pri tem spopadu fn raz-jiime se, v prvi vrsti one, ki so padli Scot nedolžne Žrtve. Ker je ves dogo-3ek zelo delikatne narave in zelo jvpBva na odnošaje med Italijo in na-3o državo, je kr. vlada smatrala, da naj se dosedanja poročila najizčrp-•nefe popolni jo In ko bo vlada dobila tako popolnjene podatke, bo kr. vla-;da storila ono, kar ji nalaga dolžnost jlcot čuvarici našega državega dostojanstva in čuvarici interesov naših ^sodržavljanov. Na srečo se nahaja v .Splitu še en tako kvalificiran zastop-jnlk zaveznikov, to je ameriški admi-pral, ki si je tudi nadel nalogo, da .stvar preišče z objektivnostjo, ki le lastna državi, katero zastopa. Trdno smo u ver len L da bodo poročila, ki fih pričakujemo od pokrajinske vfa-«Ie. identična s poročflf, ki ffh ho predložil zaveznikom admiral An-"drews. Ko bomo imeli vsa ta poročila v roknh, bomo storili vse korake, ki nam fih nalaga dolžnost, fn to bo še en povod več za zaveznike, da bodo razmotrivali vprašanfe o nuino-'sti. da se odstrani vzrok tako težkih In žalostnih dogodkov. Prosim gospode, ki so stavil1* vprašanje, da se :v tem trenutku zadovoljilo s tem odgovorom, ker vlada, dokler nima najtočnefših podatkov, ničesar ne more niti IzjavfH niti storiti.
AMERIŠKI   ADMIRAL VFHOVNI POVELJNIK   V   SPLITSKIH VODAH.
LDU VVashlngton, 15. julija. ^Brezžično) »Associated Press« Javlja iz Trsta, da je ameriški admiral Andrews prevzel v splitskih vodah vrhovno poveljstvo, da se preprečilo nadalln?! mcldenrl med Jugosloveni In Italijan!.
NEMCI IN DOGODKI V TRSTU. LDU Dunaj. 15. julija. (ČTTJ) ^Dogodki v Trstu so našli v dunajskih jlistih živahen odmev in vzbudil! velikansko pozornost. »Neue Freie Presse« priobčute velika poročila !z LJubljane in fz Rima. PROTESTNA MANIFESTACIJA V
MARIBORU. < Maribor, 15. julija. Danes ob 8. ;SyeČer se je zbralo na glavnem trgu Ijokrog 10.000 ljudi, ki so glasno protestirali proti nasilstvu Italijanov v Trstu. Prvo je zapel pevski- zbor >Glasb~ene Matice« pesem: »Buči. $uči, morje adrijansko«, nakar so 'govorili gg.: dr .Rosina. dr. Medved, :Skrjanc .Vladni komisar dr. Lesko-|var je zagotovil demonstratom, da jfio sporočil sklepe in zahteve manifestacije centralni vladi v Beogradu. :Nato je zapel pevski zbor »Glasbene Matice« »Lepo našo domovino«, jfca tem t>a je govoril dr. Mtiller. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se tzgraža nad grozodejstvom v Trstu, [protestira pri antanti proti temu. da Sej poverila mandat nad zasedenim Sozemljem Italiji !n se zahteva, da se Utallji takoj odvzame ta mandat. Vsi feovori, kakor tudi resolucija so bili isprejeti z viharnim odobravanjem. ^Končno je govorila še gospa Svar-fcova. nakar je množica zapela himno *>Bože pravde«. Nato se Je razvil veličasten sprevod, ki se je med vskli-ifenjem in petjem narodnih himn po-Jnikal po Gosposki ulici. Aleksandrovih cesti ter se ustavil pred komando fciesta. kjer je profesor Ribarić sporočil poveljniku, polkovniku Bogiće-Viču uspeh in resolucije protestnega shoda. Polkovnik se je pokazal pri oknu in v daljšem govoru nagovoril tisočglavo množico, zatrjujoč, da je naša vojska pripravljena, da pa ni treba vojske, ker tvori cel narod eno samo, nepremagljivo vojsko. Njegov govor je bfl sprejet z viharnim odobravanjem. Po daljših, navdušenih ovacijah naši vojski je ljudstvo zapelo »Bože pravde«, nakar Je g. Novak zaključil sijajno protestno manifestacijo s pozivom na vlado, da takoj odredi mobilizacijo. Med celim zborovanjem in po manifestaciji se nI zgodilo prav ničesar, kar bi le količkaj kalilo red in mir.
Tako je tudi Maribor sijajno, ■jfcaa in BoMojuo prp toOgfl
nasilju »kulturnih« Italijanov v Trstu in pokazal svojo pravo, čisto jugo-slovensko prepričanje, ki daleč presega ono domišljavih in nasilnih Lahov.
FRANKOVCI V ZVEZI Z ITALIJANI NA DELU. Dunaj, 15. julija. »Abend« priob-čuje pismo, ki ga je prejelo od prijatelja iz Madžarske in ld pravi: »Ko sem se javil pri vojaškem poveljstvu v Zali-Egerszeku, sem bil tako! uvrščen v »hrvatsko« legijo. MisHl sem si, da nosi ta legija ime »hrvatska« tako, kakor se drugje imenujejo po okrajih ali slično. Kmalu sem se pa prepričal, da obstoji legija iz Jugoslo-vensklh dezertertev. povečini Hrvatov, Srbov in DaJmatincev. Kakor sem izvedel, obstoja tudi v Italiji taka legija in je naša legija prejela tudi več pošiljate v z italijansko vojaško obleko iz Italije. Poveljnik te legije je kapetan baron Ologovac. ki ie prideljen madžarskemu vojnemu ministrstvu.« — »Abend« dostavlja: Koliko časa se bodo obmejne države roparske Madžarske pustile še ogrožati po takih infamnih izzivanjih? Ce mora že Avstrija pretrpeti vse, bo vendar močna jugoslovanska vlada lahko storila vse korake, da prepreči tako Izzivanje In zasramova-nie.
PROCES PROTI  ST. RADlCU.
LDU Zagreb, IS. Julija. Na današnji razpravi proti St. Radiću se je nadaljevalo zasliševanje prič ter so zaslišali pričo Pompora glede shoda v Vrebiču in pričo Bornemis-so glede Radlčeve Izjave na shodu
v Zagrebu. Ko Je zagovor, vprašal B„ zakaj Je v svojem listu pisal tako proti Radiću, je ta odgovoril, da je Radić odkrito harangiral proti enemu dela našega naroda, kat je v momentu naše narodne grm« ditve zločin. — Radič Je v nadaljevanju razprave ponovno zahteval, da se razčisti vprašanje njegove poslaniške imunitete. — Državni pravdnik prepušča odločitev sodišču, potem pa govori o Radićevih zvezah z Italijo. Navaja posamezne izkaze In priče glede teh zvez, potem pa podrobno razlaga, kako je armijska oblast v Zagrebu dobila tajno obvestilo, da se nekateri ugledni Radićevi pristaši pripravljajo na pot v Trst na dogovor z Italijani, ki naj bi jim omogočili, da gredo v Pariz, da tam na mirovni konferenci zastopajo nekako samostojno hrvatsko republiko. Vse to pa sedaj ni odločilno v Radičevem procesu, ker nima pomena, ker Je itak ustavljeno postopanje glede Radičevih zvez z Italijo. Razprava se jutri nadaljuje.
UNIČENE ALBANSKE TOLPE.
LDU Beograd, 15. Julija. »Politika« Javlja iz Kosovske Mitrovl-ce, da je prošlo noč oddelek našega orožništva In vojaštva v selu Rakitnici obkolil amavtsko tolpo, ki se je zbrala v velikem številu. V borbi Je bilo ubitih 40 članov te tolpe. Od orožnikov in vojakov ni bil nihče ubit niti ranjen. Dezerterji so se zbrali tam z namenom, da organizirajo velike napade.
-*-
Politične mwfK
= Zveza j u so slo venskih železničarjev sklicale dne 16. folija 1920 ob lAS. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma r LJubljani Javen protestni ielezntčarski shod. Dnevni red: Protest proti povišanju cen premogu. — TovariSt Železničarji* Vlada Je dovolila trboveljski družbi povišanje cen premogu na 545 K 57 vin. za tono. Glavno ravnateljstvo Jui. želez, na Dunaju Je brzojavno i veljavnostjo od 75. Julija povišalo ceno premogu za uslužbence na 550 K 08 vin. za tono. Ta brezsrčen atentat na uslužbence moramo parirati. Vsi Jugoslavenski železničarji na shod. — Predsedstvo ZJŽ.
= Koraki italijanskega poslanika v Beogradu. LDU. Beograd, 16. julija. Opravnik tukajšnjega italijanskega poslaništva G-alanti je bil včeraj popoldne celo uro na poeetu pri namestniku ministra za zunanje stvari dr. Nin&eu. Galanti je prišel povodom kr-volirja v Splitu in zastopajoč italijanske verzije o tem dolenjim, je govoril v precej nadutem tonu. Ko pa je izvedel o novih dejanjih, ki so jih Italijani storili v Trstu in na Reki. kjer so zažgali na§o delegacijo in Narodni dom in ifemoKrali naše delavnice in trgovine, je postal zmeden in je odšel.
= Interpelacija radi splitskih dogodkov. LDTJ. Beograd, 15. julija. Dane« ob 16. bo seja parlamenta. Včeraj so poslanci Bianldni, dr. Angjeli-novič\ dr. VukoviS in đr. Grisogono vložili pismeno vprašanje na ministra za zunanje stvari: 1. ali so ministru znane provokacije italijanskih podčastnikov v Splitu na dan godu Nj. Viso-čanstva kralja, 2. ali mu je znano, da je bilo ob tem ubitih in ranjenih nekoliko naših državljanov. S. ali je kr. vlada pripravljena zahtevati zadoščenje in odškodnino. 4. ali je vlada uverjena. da je v Splitu prisotnost italijanske vojske in mornarice odveč in da je treba ukreniti, da se italijanska vojna mornarica odstrani.
= Seja demokratskega fcfafca. Beograd, 15. Julija. Včeraj se le vršila seja demokratskega kluba, M le odobrila načrt interpelacije poslanca Ive Orisogona na ministrskega predsednika radi dogodkov v Splitu. Ta Interpelacija pride na dnevni red Narodnega predstavništva že v četrtek. Nadalje je razpravljal demokratski klub o vprašanju Izvoza ter odobril soglasno prejšnje stališče demokratske zajednice, Izrekel pa se je za to, da pride to vprašanje čim prej na dnevni red Narodnega predstavništva. Končno so poročali na kratko posamezni poslanci o shodih, k! Jih Je priredila demokratska stranica v soboto m nedeljo v Novem Sadu In po raznih krajih Srbije In o uspehu. M se Je na teh shodih dosegel.
= MmterrsM svet Beograd. 15. Julija. Včeraj bi se moral vršiti ministrski svet, ki pa se ]e preložil na danes, ker le prispel v Beograd angleški admiral, ki naj nastopi kot sodnik v vprašanju razdelitve rečnih ladij in sta ga spremljala ministra dr. Korošec in đr. Nlnčlć. Tudi sta bila službeno odsotna ministra Stoja-ncrvić in MarinkovJc. Na današnjem ministrskem svete se Je razpravljale o volitvah In o agrarni reformi.
=   Ratifikacija     st. germalasltega
mirovnega ugovora. Beograd, 15. Julija. Parlamentarni odsek z« ratifikacijo st germainskega mirovnega ugovora je imel včeraj In predvčerajšnjim seje pod predsedstvom poslanca Iva Grisogone. Določil se je gosp. dr. Pes aro vic, ki bo v parlamentu podal referat o sklepih odseka. V glavnem se st. germainska mirovna pogodba sprejme, Izraža se samo želja po malenkostnih spremembah.
= Razprave v finančnem mtnhtf-srvu. Beograd, 15. julija. Včeraj se je vršila v finančnem ministrstvu razprava o budgetu In se je nadaljevala zvečer ob 17. uri.
= Inspekcije dela, LDU. Beograd, 15. julija. Da se olajša nadziranje izvrševanja zakonov in naredb glede delavskih in obrtniških zadev Je ministrstvo za socijalno politiko razdelilo ozemlje Jugoslavije na 18 okrožij. Sedeži teh okrožij, inšpekcij dela, bodo: Beograd, za dve okrožji. Niš, Čačak, Skoplje, Zagreb za dve okrožji, Osjek. Novi Sad. Veliki Bečkerok, Sarajevo, Tuzla, Banjaluka, Ljubljana, Maribor, Cetinje, Dubrovnik in Split. Za inšpektorja dela pri oblastvenem ravnateljstvu v Zagrebu je imenovan dr. Božo Adždja.
se  Oni.  ki so služili sovražnika.
LDU. Beograd, 15. julija. Ker je komisija za pregledovanje arhiva bivšega avstro - ogrskega guvernementa v Beogradu končala svoje delo, ima sedaj beogradsko sodišče nalogo, da v roku enega meseca Dreišce vsa dela, ki so kazniva po § 85 (služba sovražniku). Takoj potem se bodo krivci, katerih je dosedaj okoli 200, izročili sodišču.
= Romunski poslanik v Beogradu. LDU. Beograd. 15. julija. Tukajšnji romunski poslanik Lango Poscani je premeščen v Sofijo. Na njegovo mesto pride Diamanti, bivši romunski poslanik v Petro srradu.
ae Pot generala Pliveliča v Pariz. Beograd general Pllvelič, ki odpotuje v Beograd general Pllvel!.. ki odpotuje v Parte, ker Je določen, da sodekije v ko-mfsijl za določitev meja med Jugoslavijo In Avstrijo. V Pariz ga spremila general-štabcl kapetan I. klase Banekovič.
=s Občinske voHtve v Zagreba. Zagreb, 15. Julija. Pr.e 18. julija se vrše nadomestne volitve za protmostavljenlh 20 komunističnih mandatov. Teh volitev se udeleže samo serararjsti In dr. Poli-teo, ki si hoče ustvariti večjo stranko. Prvih volitev se je udeležilo 23.000 volffnfh upravičencev 77 odstotkov, t. ). 17.900 oseb. Naknadnih volitev se ne bodo udeležili: demoWa*i, socijalisti, klerikalci, komunisti, rtdikalci In cionisti, kl so pri prvUi volfrvah tvorili večino (50 odstotkov. Neznatna manjšina 40 odstotkov separatistov si hoče torej razdeHU 30 komunistom pripadajočih mandatov.
Železničarji,
pridite na današnji »hod v »Mestni dam!
Dneone nest!,
V LJubljani K. julija 1920.
— Slovenci, Jmcoslovanl! Ndt-tepši odgovor na italijanska grozodejstva v Trsta podamo s tem, da se vpišemo vsi, prav vsi, v Jugoslovansko Matico. Naj ne bo družine, ki bi ne dala Jugoslovanski Matici vsa) enega člana, nai ne bo vasi v Sloveniju ki bi ne imela svoje podružnice. Vsak član tnat pridobi usqtj&i)Bi ooiaa ste tiš&kfd*
ne pole se dobe v tajništva Jugoslovanske Matice, Pražakova ulica 3/1. Istotam se sprejemalo novi ČlanL
— Proračunska seta občtnske-
ga sveta bo J u t r i, v soboto, dne 17. Julija 1920 ob petih popoldne v mestni dvorani. Vsi obč. svetovalci so vabljeni, da se te važne seje zanes-lHm Za ala£ai laMldalaJbA
naj naznanijo vzroke odsotnosti g. županu.
— Demarkacijska črta med cono A In Đ na Koroškem. Svoječasno smo že poročali, da zahtevajo Nemci, da bi se pred plebiscitom na Koroškem odpravila demarkacijska črta med cono A in Đ in dovolil med obema conama svoboden promet. Sedaj naročajo z Dunaja, da namerava plebiscitna komisija tej nemški zahtevi ugoditi. Ker plebiscitna komisija 5; ni zbrana v Celovcu, ne verjamemo, da bi bila ta vest resnična. Ako pa je resnična, moramo proti tej nakani z vso odločnostjo protestirati, ker bi bila odprava demarkacijske Črte in uvedba svobodnega trgovskega in osebnega prometa med obema conama samo v prjlov. Avstriji in na škodo Jugoslaviji. Pričakujemo, da bo naša vlada z vso enereHo nastoofln proti temu načrtu ter se, ako bo treba, tudi uprla, ako bi nien protest ne zalegel nH antantfni mrsiti.
— Predsednik iugoslovenske plebl° ' komisije na Koroškem vseir rektor dr. Jovan Cv?-j i ć Je rispel na Koroško in se ie nastanil začasno v hotelu na Klopin-skem jezeru.
— Važni nemški spisi v naših rokah. Nemško propagando v glasovalni coni A na Koroškem vodi takozvani »Nationalpolitischer Aus-schuB« v Št. Vidu na Glini. Iz njegove pisarne je na kresni večer 23. junija nekaj pogumnih naših ljudi odneslo mnogo najvažnejših spisov, ki se nahajajo sedaj v slovenskih rokah. Iz teh spisov je razvidno, koliko žrtvujejo Nemci za svojo propagando na Koroškem. Iz teh dokumentov pa je tudi razviden", kdo stoji na Koroškem v nemški službi. »Mir« je jel v svoji zadnji številki priobčevati te Interesantne dokumente. Kakor posnemamo iz teh objavljenih spisov, je imel ta >>Nationalpolltischer AusschuB« do 18. junija t. 1. dohodkov 5267 avstrijskih in 54.000 jugoslovenskih kron, stroškov 1550 avstrijskih in 19.776 Jugoslovenskih kron. Na čelu nemške propagande v političnem okraju Velikovec so: bivši okrajni sodnik velikovški Jos. Potsch, notar Hans Rabitsch v Velikovcu, Anton Man-ner, oskrbnik barona Helldorfa v Orebinju, bivši državni poslanec Josip Nagele v Velikovcu. neki Josip Koberer, zdravnik dr. Gustav Herbst v Pliberku, bivši župan v Železni kaplji Josip Niederdorfer, Valentin Paulitsch". socijalni demokrat Anton Buchleitner in neki župnik Pliemitscher. Bivšemu sodniku Josipu POtschu je »Nationalpolfti-scherAusschuB« poveril nalogo, »da nadzoruje in poroča o delovanju jugoslovenskih državnih oblasti, odnosno da nadzoruje nenevtralno postopanje članov antantine komisije«. Beležimo to, da bo antantina* misija v Celovcu ve'dela, da se nahaja pod nadzorstvom v Jugoslaviji odpuščenega sodnika Potscha..
— Komisija za določitev mela. Vlada je določila posebno komisijo, k! bo na podlag! mirovnih pogodb, sklenjenih v Parizu, Izvršila določitev meja napram sosednim državam. V to komisijo Je Imenovan general Dušan Stepanovič, poslanl-ški svetnik dr. Hija Sumenkovič In Srečko Pešič. Komisija bo najprej pričela z delom pri določitvi meja med našo državo in Avstrijo, In sicer početkom meseca avgusta, ker se bo st. germainska mirovna pogodba ratificirala tekom prihodnjega tedna In se mora z določitvijo mej pričeti 15 dni po ratifikaciji. Nadejamo se, da bo v tej komisiji tudi kak naš strokovnjak, ki temeljito pozna naše meje, sicer se nam lahko prigodi, da bomo na vseh koncih" opeharjeni.
— Slno povišanje cen premogu. Cene premogu, ki so doslej znašale okoli 340 K za 1000 kg, se povišajo kratkomalo na 545 K. V času, ko se splošno računa z znižanjem cen, dobi naše prebivalstvo naenkrat tako velikansko novo breme za najvažnejšo potrebščino .Po svetu je navada, da ob takih važnih ukrepih obvesti vlada prebivalstvo in mu pojasni razloge. V tem primeru je celokupno prebivalstvo zelo trdo prizadeto, ali naša vlada velikopotezno molči. Niti gg. Brejc in Remic. niti njihovi uradi ne smatrajo za potrebno, obvestiti javnost Premog je tako važna potrebščina, da se ogromno povišanje od 35 K na 54 in pol krone pri 100 kg pač ni moglo izvršiti enostransko od strani podjetja. O tem povišanju je pač morala biti obveščena vlada. Samo s privoljenjem naše pokrajinske vlade se je moelo naložiti prebivalstvu to tako občutno novo podraže-nje- Naše prebivalstvo ie izmučeno od trde draginje. Upravičeno je pričakovalo, da bo na Jesen In zimo življenje vsaj nekoliko lažje. Sedaj pa navljejo tako močno cene za ore-mo*.  To bo imelo posledice! Naši
1 Marikaloi danuadan posebno pg ayj>
jem zloglasnem glasilu »Večerni list« razburjajo ljudstvo ter mu zagotavljajo svojo skrb in ljubezen. Koliko ie verjeti tem lažnivim tlradam. vidi prebivalstvo iz živih vzgledjv. Trdo zvišane cene za premog so najboljši dokaz za veliko skrb. ki jo ima sedanja vlada za potrebe prebivalstva. Uspeli je popoln, gospodje vodniki Slovenske Ljudske Stranke. Blagor prebivalstvu!
— Italiiani rta trni prsti. Ljubljanski dopisni urad je doznal z me-rodajne strani, da so predvčerajšnjim Italijani pri Orožnovi koči ob Crni prsti začeli streljati na dva jugoslo-venska inančna paznlnka. Na sedlu so demarkacijsko črto pomaknili ra 10 do 12 metrov naprej In napravili žične ovire, tako da sedaj ni mogoče priti na Črno prst.
— Za obrtniški izlet na Koroško priporočamo ta-le vozni red: Odhod iz Celja v petek zvečer ob pol 7. uri, prenočišče v Ljubljani (oskrbi Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug), odhod Iz Ljubljane v soboto zjutraj ob pol 7. url, obed na Vrbskem jezeru, popoldne put v Borovlje. ^dor se odpelje v Ljubljano v soboto zjutraj, lahko odide ob 12. uri na Sled, kamor pride vlak ob 3. popoldne, in odide iz Bleda ob 6. zvečer ter pride v Borovlje ob 11. uri ponoči. Prenočevanje v Borovljah na slami. — Za povratek Je naj-•igodnejša zveza sledeča: Odhod iz Hrrovelj v nedeljo zvečer ob 11. uri s posebnim vlakom, prihod v Ljubljano ob pol 3. zjutraj, odhod iz I jnbljane ob 4. uri in povratek v Celje ob 7. uri zjutraj. Kdor želi na povratku oMskati Bled, se najbolje odpelje iz Borovelj v ponedeljek ob 6. uri zjutraj na Bled m tekom popoldneva nadaljuje pot v Ljubljano tako, da še doseže vlak, ki odhaja Iz Ljubljane ob 6. zvečer. — Polovična vožnja je proti Izkaznici Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug dovoljena na vseh progah južne železnice do Ljubljane. Prošnja za znižane voznine po državnih progah od ministrstva še ni rešena, pa pričakujemo brzojavne rešitve. — Vožnja posebnega vlaka, iz Ljubljane na Borovlje je razvidna Iz lepakov. Udeležniki iz krajev Izven Celja si naj na podlagi teh podatkov uredijo svoj vozni red. Legitimacije so razposlane, pa se še dobijo pri našem tajništvu ali pri Deželni zvezi kranjskih obrtnih zadrug. Občeslovensko obrtno društvo v Celju.
— Tako je prav! Okrožno sodišče v Mariboru je dne 13. julija obsodilo posestnika Razborčana U Špičnika na globo v znesku 2000 K, ker se je žaljivo Izrazil o srbskem delu našega naroda nasproti neki ženski, ki mu je rekla: »Jutri bo kraljev rojstni dan.«
— V Avstrijo sta se izselila zdravnik dr. Herbst v Pliberku in notar Rabitsch v Velikovcu. Stala sta na Čelu avstrijske propagande na Koroškem. Očlvidno sta obupala nad nemško zmago v glasovalni coni A, zato sta se v zadnjem momentu pred plebiscitom izselila.
— Orožne vale letnika 1893. Letnik 1893 je pozvan 22. julija 1920 na orožne vaje. Tozadevne pozivnice se vpoklicanim sedaj dostavljajo. Te orožne vaie so pa oproščeni razni uslužbenci kakor poštni, železniški, finančni, carinarski, rudarski, dijaki visokih šol, učitelj!, vojni ujetniki oo 1. januarju 1920, rezervni častniki, praporščaki, invalidi Itd. Dotični, ki pridejo iz teh razlogov v poštev za oprostitev in bodo prejeli pozivnice, naj jih z dokazilom oprostitve vrnejo osebno vojaškemu uradu v Mestnem! domu. Vse morebitne druge prošnjfe za oprostitev te orožne vaje morajo dospeti do 19. julija leta 1920 polk ovni okrožni komandi v LJubljani. Vsa tozadevna pojasnila daje v Ljubljani stanujočim vojaški urad v Mestnem domu.
— Poziv hišnim posestnikom! Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani poživlja vse hišne posestnike ljubljanske, da okrasi povodom slavno-stij in zborovanj naših ognjegascev svoje hiše z zastavami. Došli gostje kakor domačini naj s tem našim činom spoznajo, da se popolnoma zavedamo dolžnosti, ki jih hišni posestniki dolgujemo napram požrtvovalnim članom naših gasilnih društev. — Predsednik.
— Osebna vest. Docentom za nevrologljo in psihiatrijo je bil habilitiran na vseučilišču v Krakovem primarij tukajšnjega oddelka za živčne In duševne bolezni dr. Ivan Robida.
— Poročn se je Stanko Likar, koncipist pri poverienlštvu za socialno oskrbo, z gdč. Iko Kozakova Bilo srečno I
— Prostovolkia frvna dražba sladkorja. V soboto, dne 17. julija 1920 se bo v skladišču Klavnega (južnega) kolodvora v Ljublianl v sobah št 10 in 11 prodalo na prostovoljni javni dražbi tričetrtine vago-
1 mi amaatoaf v kockah.  Dražba se
prične ob pol 11. dopoldne. Kupci se vabijo. Mestni magistrat ljubljanski.
— Dopise,   namenjene »Org.
kor. prostovoljcev«, naj se za dobo
počitnic pošilja na naslov: Lojze Ude, pravnik, Nar. svet za Koro-sko, Velikovec.
— Eksplozija v smodnlšnici v Kamniku. O sobotni eksploziji v tovarni smodnika v Kamniku nam pišejo: Delavca Martin Dornik in Anton Zaje sta po dovršenem delu začela čistiti stroje, ne da bi bila preje odnesla zaboje z že izdelanim smodnikom iz delavnice. Vsled nepazljivosti pri čiščenju stroja se je vnel ostanek v stroju se nahajajo-čega smodnika in zapalil tudi smodnik, ki se je nahajal že v zabojih. Martin Dornik je bil takoj mrtev, Anton Zajec je kmalu na to izdihnil v hudih mukah. Materijalna škoda je neznatna, ker Je ostala vsled dobre konstrukcije stavbe eksplozija lokalizirana samo na dotično delavnico.
— Železniška nesreča pri Zidanem mostu. Danes ob 6. uri 55 minut
zjutraj je skočil tovorni vlak na progi med Loko in Zidanim mostom s tira in je poškodovanih 8 tovornih vozov. Človeških žrtev ni. Znatna je materijalna škoda. Promet, zlasti osebni, je v toliko oviran, da morajo potniki prestopati. Tovorni promet je začasno ustavljen.
— Kavama Zvezda. Danes koncert od 20.30 do 23.30. Vstop prost.
— Občinstvo opozarjamo na koncert vojaške godbe v Narodnem domu v soboto ob 20. na čast došlim gasilskim gostom. Pridite vsi!
Soholsfuo.
— Sokol v St. Vidu nad Ljubljano.
Odsek za zgradbo Sokolskoga doma priredi v nedeljo 18. julija ob 3. popoldne na senčnatem Frnadovem vrtu ljudsko veselico s sodelovanjem domžalske godbe in pevsega društva »Zar-jac iz Tacna. Pavilijoni bodo nudili vsakovrstna okreočila in za razvedrilo je poskrbljeno. k
Tori stiha In sport.
— Ilirija : Slovan. Prvenstvena tekma Ilirija : Slovan, najvažnejša tekma v prvenstvu Lj. N. podsaveza, se vrši v nedeljo 18. t. m. ob 19. uri na prostoru SK > Iliri je«. >Slovan< je bil letos med vsemi klubi v Sloveniji >Ili-riji« edini nevarni konkurent. Ako bo mogel postaviti proti >Ilirlji< svoje kompletno nrvo moštvo, bomo videli v nedeljo najzanimivejšo in najbolj napeto igro. k
— Sport Cestna dirka 150 km na progi Ljubljana - Celje - Ljubljana se vrši v nedeljo 18. t. m., prirejena po klubu koledarjev in motociklistov >Ili-rijac v Ljubljani. Start dirkačev v nedeljo dopoldne pri 1 km na Dunajski cesti ob 9. uri za seniore, pol 10. za težka in ob 10. za lahka kolesa. Cilj istotam približno okrog S. ure popoldne. Prireditev je v letošnji sezoni ena najdaljših prog ter obeta biti boj med posameznimi vozači zelo hud. Startno listo in podrobna določila za dirko priobči sobotna številka >Sporta<. Opozarjamo občinstvo na to interesantno tekmo.
Hrmltvenjs pesti In prlredlfiie.
— Poziv vsem podružnicam. Deželna vlada v Ljubljani je dovolila trboveljski družbi zvišanje cen premoga na 545*57 K za tono. Dunajska gospoda generalnega ravnateljstva juž. žel. je brzojavno dekretirala ceno premoga za uslužbence v Jugoslaviji na 550*08 K od 15. julija t. 1. Skličite takoj protestne shode — ta atentat dunajske gospode, katero podpira deželna vlada v Ljubljani, moramo pod vsakim pogojem odbiti. Odklonite vsak premog po novih cenah. Natančnejša navodila slede.
Predsedstvo ZJŽ.
— Gasilska slavnost v Ljubljani. Gasilci, ki se udeleže te slavnosti v kroju in imajo legitimacijo svojega društva, dobe polovično vožnjo na vseh železniških progah v Sloveniji.
— Zbirališča gasilnih društev. V
nedeljo ob 9. se zbirajo gasilna društva ljubljanske gasilne župe v Streliški ulici, Hrvati in Cehi na Poljanski cesti, tovariši iz bivše Štajerske in Koroške na Poljanskem nasipu, Dolenjci na Sv. Petra nasipu (levo), Gorenjci na Sv. Petra n?sipu (desno), konjenica na Hesljevi cesti, vsi prapori ee zbero pred bivšo Mahrovo hišo in poleg njih godba in pa neuvrščeni gasilski repre-zentanti. Na trobentačevo znamenje prikorakajo vse čete na Vodnikov trg, od koder bo odhod k maši na Kongresni trg.
— »Češka Obec t Ljubljani«. Sobotni schuzkv odbvvaji se počinaje dnem 17. t m. v hotelu Tivoli. Pfatele Češke Obce vitani. k
— Izlet Primorcev, ki se je imel vršiti v nedeljo 18. t. m., se radi žalostnih dogodkov v zasedenem ozemlju preloži na nedoločen čas. k
— Slovensko zidarsko In tesarsko društvo ima v nedeljo dne 18. t. m, ob 9. dopoldne v gostilni g. Pavla Turka, Streliška ulica, izvanredni občni zbor. Na tem zborovanju se bode poročalo o delovanju društva v splošnem. Ker gre tukaj za skupne interese članov, se vabijo, da se zanesljivo udeleže zborovanja. *— Odbor, k
Golgats primorskih Jnsosle
LDU. Trat, 15. julija. Iz Istre prihajajo poročila o grozodejstvih, ki jih Italijani uprizarjajo na našem prebivalstvu. Kakor v Trstu, so zažgali Narodni dom tudi v Puli, Pazinu, Buzetu In v drugih krajih Istre. Jugoslovensko prebivalstvo ni več varno svojega življenja.
LDU. Trst 15. julija. Po najnovejših poročilih je bil napad na Narodni dom skrbno pripravljen in naročen. Demonstranti so bili preskrbljeni s potrebnim orodjem in z veliko množino goriva. Sestavljen je bil natančen seznam jugoslovenskih odvetnikov in tvrdk. Bencin eo prinesli iz bližnje vojašnice. Narodni dom je gorel od pol 19. do opoldne drugega dne. Ognjega-sci so se omejili le na to, da so ščitili sosedna poslopja. Niti najmanjšega poizkusa niso naredili, da udušijo ogenj v Narodnem domu. Jugosloveni so zelo vznemirjeni in preplašeni. Povsod zapuščajo svoja demovja ter prihajajo v Jugoslavijo. V Trstu so 6e ropanja po zasebnih stanovanjih udeležili tudi vojaki. — Italijani grozijo, da bodo svoje uničujoče delo razširili tudi na tržaško okolico.
Podrobnosti o grozotah v Trstu in Primorju.
Trst 15. julija. Vsa tržaška ne nacionalistična javnost stoji globoko pod vtisom krvave in grozne Šentjernejske noči v Trstu, ki so jo uprizorili »fašisti«. Javna kritika ostro obsoja izgrede in v vseh slojih se Čujejo glasovi težke graje proti vladi, ki je mirno trpela vandalsko plenjenje in divjanje proti jugoslovenskim domačinom.
Prave in točne statistike o velikanski škodi, povzročeni tržaškim Jugoslovanom, si še ne moremo ustvariti Samo škodo v »Narodnem doma« cenijo veščakl približno na deset milijonov lir.
Včeraj si je Vaš poročevalec ogledoval razne opustošene kraje. Slika je grozna. Vse jugoslovensko imetje je popolnoma razbito in uničeno. Na raznih krajih so številni temni elementi, pa tudi Imoviti in elegantni Italijani plenili na vse sile. Odnašali so razne dragocenosti in z vozovi, celo z barkami so vozili na svoje domov« blago in razne vrednosti.
Oškodovane tvrdke in trgovci.
Po vsem Krasa in Istri znano trgovino s čevlji Stantič v ulici Rosario je druhal Starega mesta popolnoma oplenila in oropala. Z vozički so vozili zalogo čevljev na svoje domove.
Velikansko škodo ima lastnik gostilne »Makarska« v ulici S. Lorenzo (Staro mesto). Gostilničar je zaveden Dalmatinec. Staromestna druhal mu je odnesla: 10 hI črnega in 2 hI belega in 2 hI maršale, lastnik je s svojo družino ravno večerjal, ko so razbojniki vstopili. Pred divjaki je moral zbežati na stranišče. Po končanem ropu pa je ugotovil, da so poleg vina odnesli še 20.000 Ur in za 10.000 lir zlatnine, katero so mu bili dali v shrambo njegovi dalmatinski rojaki - mornarji. Ne morem vam očrtati žalostne slike, ki vlada v družini tega našega jugoslovenskega trpina V karakteristiko vam le omenim, da so mu na policiji uradniki, ko jih je jokajoč s sklenjenimi rokami prosil pomoči in varstva, lakonično in cinično odgovorili: »Zaslužili ste!« Lastnik Guselič je bil brez varstva.
Roparski napad na tvrdk o »Balkan«.
Da so bili pogromi In ropi skrbno organizirani, osvetljuje rudi slučaj plenitve v podružnici Spedicijske tvrdke »Balkan«. Tvrdka ima svoja skladišča na obrežju Nazario Satiro proti državnemu kolodvoru. Cim je začel goreti »Narodni dom«, že se je prtvalila večja tolovajska druhal pred skladišča — z vozovi in vozički, pozneje pa so priplule k dotičnemu nabrežju še številne — ribiške barke. Vsi so hiteli odnašati in voziti razno blago, živež, velikanske množine manufakture In porcelana na vse kraje. Policija je pozneje aretirala 15 tatov, med njimi 7 oseb, stanujočih ▼ hiši skladišča. Škodo cenilo na pet milijonov lir.
Druhal je nameravala napasti tudi — Žlvnostensko banko, a so »fašisti« opustili — iz ozirov politike.
Seznamek oškodovancev.
Policijska oblast Je šele sedaj sestavila nekak uradni seznam vseh oškodovancev. So sledeči: 1. Urad Jugoslovanskega konzulata v ulici Mazzini, 2. knjigarna Stoka v ulici Milano, 3. »Splošna hranilnica« v ulici Torre bianca, 5. tvrdka mehanične industrije »Satima« (preje češka tvrdka Franz & Kranz) ulica N. Machiavelli, 6. kavarna »Commerclo«, last   g. Sorti Antona  v ulici 30. oktobra,
7 »Ljubljanska  kreditna banka« istotam,
8 pisarna odvetnika dr. K i m o v c a na trgu Oberdank, Q. gostilna »Al gallo« Len-ček Istotam, 10. pisarna odvetnikov dr. Pretnerja, dr. Okretiča In dr. Mandića v ulici N. Macchlavem, 11. pisarna odvetnika dr. VVilfana v ulici 30. oktobra, 12. pisarna odvetnikov dr. Ry-baFa, dr. Abrama in dr. Jos. Agne-letta v ulici Genova, 13. »Jadranska banka«, 14. Srbska Šola in župni urad pravoslavne cerkve pri kanalu, 15. »Hrvatska centralna štedionica« na trgu Borsa, 16. stanovanje jugoslovenskega delegata Markoviča na trgu Venezfa, 17. skladišča špedlcijske tvrdke »Balkan« na obrežju N. Satiro, 18. skladišče tvrdke Perko v ulic! Nlcolo S, 1°. žganiarna Stoka v nllcl C. Battfstl, 20. gostilna »Makarska« v ulid S. Lorenco (Staro mesto), last bratov On zel 16.
»Narodni dom«. Požar v »Narodnem domu«   )• trajal
včeraj le ves dan. Nemo zre v Jasno nebo Crno odlmljeno zldovje, beli kraški marmor I« sedaj živa m velika priča o Italijan-
skih vandalstvih. Tekom dneva so se še odigrali grozni prizori. Okoli poldneva so se z velikanskim hruščem vdrli nekateri deli notranjih zidov. Pri tem sta bila znatno v poškodovana Josip Brišček in Anton Nardig. o
Ni izključeno, da ie med razvalinami pokopana še kaka človeška žrtev.
Mnenje v Rimu o dogodkih v Trstu.
Rim, 15. julija. Iz italijanskih nacionalističnih listov je razvidno, da se hoče ustvariti v Rimu med medrodajni-mi političnimi krogi mnenje, da so vseh dogodkov v Trstu in dnigodi krivi Jugosloveni sami. čisto nedolžna so Italijani; samo krepko so reagirali, ker so bili nesramno izzvani z jugoslovensko strani. Tako pišejo in tako hočejo, da bodo govorili tudi rimski politični krogi. Na Montecitoriju je bilo te dni le malo poslancev. Navzoč je tržaški generalni komisar Mosconi, ki po svoje razlaga tržaške dogodke. Iz njegovega razlaganja in iz pritiska nacionalističnih listov pa mora misliti Rim, da gre za veliko jugoslovansko zaroto v Trsfu in da so Jugoslovani iskali prilike, da izzovejo težke dogodke, češ, Italija je pred revolucijo in italijanska armada ne bo hotela korakati v nove boje. Na tak način govore in pišejo, pretvarjajoč resnico, da so bili napadi na Jugoslovane dobro i a premišljeno organizirani z vednostjo okupacijske oblasti, ki je tako zagrešila nova kruta, po maščevanju klicoča grozodejstva na Jugoslovanih Pripravlja se nova velika politična gonja proti Jugoslovanom, proti kateri moramo mi nastopiti z vso silo in poskrbeti, da se bo na svetovno merodajnih mestih izvedela čista resnica o opisanih dogodkih, resnica, ki bo znova pokazala italijansko laž in podlost.
Najbolj tendencijozen med italijanskimi listi pa je >Popolo Romano < v Rimu, ki piše: Dogodki v Trstu stavijo nas pred vprašanje, kam smo dospeli z vednimi jugoslovanskimi provokacija-mi, ki so postale še težjo po divjih splitskih dogodkih, ako so dospeli Jugoslovani do toga, da nosijovTrst bombe in orožje?« List išče zveze med Albanci in Jugoslovani, med Val ono in Trstom, meša vmes pokojnega Esad pašo in izvaja, da je tržaško prebivalstvo skrajno razburjeno radi obilega orožja, skritega v Trstu, zato pa zahteva od oblasti, da nemudoma stori svojo dolžnost prote jugoslovanskim zarotnikom. — AH je mogoče še večja taudben-cijoznoet, f
Pogrom tudi na Reki.
LDU. Bakar, 15. julija. Kakor v Splitu in v Trstu, so Italijani zdivjali tudi na Reki. Njihovo divjanje ni bilo nič manjše, kakor ono v drugih zasedenih krajih naše domovine. Vsled tega postaja položaj našega naroda vsak dan bolj kritičen. Zjutraj se ne ve, kaj se bo zgodilo popoldne. Italijani na Reki no zaceli pogrome v torek popoldne. Prijeli so tri naše ljudi in sicer samo radi tega, ker so ti na ulici med seboj govorili hrvataki. Na k ves turi, kamor so jih odpeljali, so jih bičali, klofutali in jim rekli, da je to nagrada za Split Eden izmed arditov je enega od naših ljudi napadel z bodalom. Da se napadeni v zadnjem trenotku ni obranil z roko, bi ga bil ardit zabodel- D* Annunzieva vojna druhal se je ves dan pripravljala, da napade Sušak. V zadnjem trenotku je na povelje D' Annunzia samega opustila to namero. Med tem so redne italijanske čete na Sušaku zabarikadirali! most in izdale povelje, da ne sme nihče po 20. biti na Sušaku na ulici. Vsa italijanska vojska je bila ves dan alarmirana. Imeli so strojne puške in zasedli obal vzdolž Rječine do kopališča, čeprav je izgledalo, da so vse to naredili, da ščitijo su^saško prebivalstvo, » po ulicah v večjih gručah demonstrirali proti domačemu prebivalstvu. Vpdti so, da so se pripravljali, da se zedinljo z D' Annunzievlmi arditi s Reke in da odidejo skupno z njimi za-sest Bakar. Kakor se je naknadno doznalo, se je vse to pripravljalo po nalogu z najvišjega mesta ▼ Rimu. —> Včeraj je prišlo na Relri do nečuvenih italijanskih demonstracij In razbojni-štev. Italijani, podpirani po a rdi tih so napadli in plenih" vse naše trgovine. Prizanesli niso niti našim denarnim zavodom. Tako so najprej napadli trgovino Čevljev Blažič, ki so jo popolnoma opustošili in blago do zadnjega kosa odnesli. Popolnoma uničena in iz-ropana je tudi trgovina Komljenao 1 drug. Posebno barbarski sta uničeni knjigarni Sikič in Trbojevič, kjer no demonstranti razbili in zažgali vse police, knjige in ostalo pohištvo pa pometali v morje. Medtem je skupina arditov, med katerimi je bilo tudi mnogo reških Italijanašev, navalila na prostore podružnice Prve hrvatska štedionice in Zadružne banke, kjer to ran-bili izložbena okna in jih oropali. Zelo je trpela Poljedelska banka. Opustošeni so tudi uradni prostori paroplovne družbe >Ungaro Croata«. Tolpe so popolnoma podivjale; prizanesle niso niti lekarnam, katerih lastniki so Jugosloveni. Zalo je trpela lekarna Babic, Budakova lekarna pa je tako opustošena, da je ni več spoznati. — Demonstranti eo zaceli preganjati naše ljudi. V zadnjih dveh dneh je bilo aretiranih zelo mnogo Jugoslovanov, med njimi župnik dr. Rački, in sicer zato, ker je na Petrov dan v molitvi aa kralja Petra rekel: >Čuvaj ga Bog pred sovražniki«. Karabinjerji so te besede razlagali tako, da je duhovnik pri tem mislil na Italijane. Včeraj se govorilo po mestu, da so te žrtve odškodnina za Split, Med Jugoaloveni na Baki slada
velika i az-jurjenost. Mhce se ne upa več na ulico. Doslej pa še nihče ni iz-kusal preprečiti vandalsko divjanje D* Annunzijeviii arditov.
LDU Bakar. 15 Julija. Položaj na Reki postaja vedno hujši. Suoči so se demonstraciie po mestu nadaljevale ter razbijale hrvatske trgovine in zavodi. Italijanske tolpe so redaj pokončale še ono, kar so prvič pustile. Izgredi so bili sedaj še boli divji in strašni, kakor prvič. Sedai so Italijani vdrli celo v kanal Redne, kjer so zažgali štiri ladje, ki so last naših Liudi.
TRŽAŠKI   SLOVENCI VZTRAJAJO NA  SVOJEM MESTU!
Trst, 16. julija. Vesti, da sedaj Slovenci trumoma zapuščajo mesto, ne odgovarjajo dejstvom. Potniški promet na obeh kolodvorih je popolnoma normalen. Tržaški Slovenci so odločeni i nadalje vztrajati v vseh težkih borbah za obstanek. Odbor >fasIstov<: je izdal proglas, v katerem poživlja italijansko meščanstvo na »čiščenje« v vsem zasedenem ozemlja. Dejansko 6o na pritisk nacionalistov nekatere tvrdke in podjetja odpustile številne jugoslovensko uslužbence.
PERSEKUCIJE SLOVENCEV.
Trst, 16. julija, Fo težkih torkovih dogodkih je tržaška policija takoj začela s političnimi persekocijaroa tržaških Jugoslovenov. Nacionalistični italijanski listi hite z denuncijacijami vseh naži voditeljev. Policija je tekom včerajšnjega dneva izvedla več hišnih preiskav pri slovenskih odvetnikih. Povsod stikajo za slovenskimi knjigami in za — municijo. Preiskave se vrše z nervozno naglico. Posebni komisar je včeraj preiskal pisarno odvetnika dr. Rvbafa, dr. Abrama in dr. Ag-neletta. Našli niso ničesar. Tudi prazno pisarno odsotnega dr. Wilfana so preiskali — brez zazeljenega uspeha. Tudi pri drugih zavednih tržaških Slovencih se vrše preiskave. Slovenski odvetniki so naprosili odvetniško zbornico in druge oblasti za zaščito za se in svoje kliente.
TUDI »NARODNI DOM« V PULI ZAŽGAN.
Pula, 14. julija. Z berzaljersko fanfaro na čelu so priredili nahujska-ni Italijanaši demonstracijo do mestu. Njihov cilj je bil Narodni dom. Ustavili so se pred njim, z divjim krikom so udrli v poslopje in je zažgali. Mobilije so zmetali na ulico. Narodni dom je zgorel. Po razvalinah so potem še brskali in iskali menda orožje in municijo. Gasilci so bili še prece! hitro prihiteli ali italijanski divjaki jih niso pustili blizu. Pri požaru je bilo ranjenih več oseb. »Fascio Orion« je izda! oklic na prebivalstvo, da naj Italijani opuste vse razprtije in nastopijo skupno proti »jugoslovenskl zaroti«. Italijanska oblast stoji na strani divjakov. Aretiranih le bilo nekaj Jugoslovenov.
ITALIJANSKO DIVJAŠTVO NA REKL
Reka, 14. julija. Včeraj zvečer je stala velika množica na Dante-vem trmi. D' Annunzio je govoril množici, povdariajoč. da bo vedno pripravljen s svojimi legijonarji maščevati se za dogodke v Splitu. Na to Je šel sprevod po mestu in nekateri podivjancl so naskakovali jugo-slovenske banke in trgovine. Glavno divjaško delo pa so izvršili danes popoldne. Zagnali so se v poslopje jugoslovanskih denarnih zavodov in trgovin in so razbili, razmetali in zažgali, kar so dobili. Hrvatska agrarna banka, hrvatska knjigama, prodajalna kraljeva itd. so razdejane. Italijanaši divjajo dalje neovirano. Italijanska oblast jim tega nič ne •brani. Zažgali so tudi 5 velikih jugoslovanskih brodov. Trije so popolnoma zgoreli.
NA GORIŠKEM. Gorica, 16. julija. Dogodki v Trstu so razburili že itak vznemirjene Slovence na Goriškem. Po dogodkih v Prvačini In Kanalu so začel! Italijani znova preganjati Slovence in jih zapirati. Italijanske oblasti so izjavile, da bodo s silo zatrle vsako slovensko narodno manifestaciio. Nabili so razglase, kjer pravijo, da so vsi slovenski kraji v Julijski Benečiji za vedno del italijanskega kraljestva. V Gorici so Italijani tudi pripravljali protislovenske demonstracije, končno pa so si le premislili iz strahu pred slovensko okolico, o kateri se Je vedelo, da ne bo ostala ravnodušna. >
STRAH PRED SLOVENCI
Trst 15. Julija. Snoč! se le zbrala pred razvalinami »Narodnega doma« ogromna množica Italijanov. Tudi drugod so se zbirale večje ali manjše skupine. Po mestu se je namreč razširila vest, da nameravalo okoliški Sloveni napasti Trst in se maščevati. Zato so oblasti odredile nekako vojno stanje v mestu. Vojaštvo, karabinjerji. policija, vse kar je oboroženega. Je bilo na nogah. Po mestu so vozili oklopni avtomobil! s strojnicami  Sejveda  Slovencey nj
bilo od nikoder. Kaj bo še le tedaj, ko zares pridejo!
ITAL. MINISTRSKI SVET O DOGODKIH V SPLITU IN TRSTU.
Rim. 14. julija. Danes dopoldne se ie vršil v palači Braschi ministrski svet pod predsedstvom ministrskega predsednika Giolittija, ki je poročal o dogodkih v Splitu in Trstu. Giolitti je govoril o težkih posledicah tržaških dogodkov, »kjer so Jugosloveni, orovokaterii beogradske vlade, napadli z bombami in revolverji neoborožene demonstrante, ki so manifestirali za italijanstvo Dalmacije«. Giolitti je izdal stroge odredbe proti Jugoslovenom in sicer v sporazumu s tržaškim generalnim guvernerjem Mosconiiem, ki je prišel v Rim.
ARETACIJE SLOVENCEV.
Trst. 16. julija. Italijanske oblasti so aretirale in zaprle veliko število Slovencev. Aretacije se nadaljujejo.
NAŠI ŽELEZNIČARJI SO SOLIDARNI Z ITALIJANI.
Trst, 16. julija. Snočnjl »Lavora-tore« priobčuje iz Ljubljane brzojavko, v kateri se omenja med drugim, da je osrednji sindikatni odbor železničarjev odredil vse, da se preprečilo transporti jugoslovenskih čet na italijansko meio oziroma demarkacijsko Črto. Obenem le izrekel svoto solidarnost z italijanskim oroletarstvom. (Ali je to res? Kako vedo o tem sklepu preje v Trstu, kakor mi v Ljubljani?)
DELAVSKI PROTEST PROTI LAŠKEMU BARBARSTVU. Trst,   15 Julija.  Pristaniški delavci so proglasili stavko v znak protesta proti italijanskemu barbarstvu v Trstu.
MINISTRSKI SVET.
LDU. Beograd, 15. julija. (Uradno.) Na dananšji seji, Id je trajala od 10. do 13., se je ministrski svet bavil z dogodki v Splitu in v Trstu ter i vprašanjem rekonstrukcije pokrajinskih vlad.
INTERPELACIJA RADI TRŽAŠKIH DOGODKOV.
LDU. Beograd, 15. julija. Jutri stavi poslanec dr. Ivan Marija Cok na ministrskega predsednika dr. Vesnića in na zastopnika ministra za zunanje posle dr. Ninčiča nastopna vprašanja: 1. AH je gg. ministrom znano, da so povodom proslave praznika sv. Cirila in Metoda na našem okupiranem ozemlju Goriške italijanske zasedbene oblasti napadle jugoslovensko civilno prebi-i valstvo ter da je zlasti v Prvačini došlo do krvolitja? 2. Ali Je gg. ministroma znano, da je povodom splitskih dogodkov drhal v Trstu navalila na središče tržaških Jugoslovenov, Narodni dom, ter ga zapalila in uničila, da je drhal navalila na zgradbe Jadranska, banke in Ljubljanske kreditnes banke in jih opustofflla in uničila, zapalila arhive ter opustošila ostale jugoslovenske trgovine? 3. Ali je kraljevska vlada pripravljena zahtevati od vrhovnega sveta v Parizu kot najvišjega organa entente, v imena katere je Italija zasedla naše kraje, da izposlnje od Italije gotovo satisfikacijo in primemo odškodnino ter jamstvo, da se taki incidenti več ne ponovijo? Ta jamstva naj bi bila v tem, da se morajo italijanske zasedbene čete umakniti z vsega zasedenega ozemlja bivše avstro - ogrske monarhije dragim ententnlm četam, v katerih mora biti zastopana tudi na^a vojska.
Hprnolzaclja.
+ Telečje meso, Vnovcevalnlca i\ živino In masu oddala je za v soboto in nedeljo, to je 17. in 18. t. m. sledečim mesarjem svoja teleta v razprodalo in sicer: Ahlinu, Breceljniku, Cuzaku, Dolnlčar Francu, Bolničar Jožefi, Ham Matiji, Janežu, Javorniku, Jesihu, Ka-stelicu, Kočarju, Kocjanu, Kraševcu, Makovcu, Novaku, Novljanu, Prezelju, Rihtar ml., Rihtar star., Selanu, Smo-ljanu, škerjancu, Škrajnerju, Smetu, Zaje Ivanu, žganjar Jožetu, Zupančiču, Porenti, po eno tele; Ham Mariji, Lebnu, Ocvirku. Petriču, Prepeluhu po dve teleti, le Janežič in Bizilj dobita po štiri teleta. Kg sprednjega meea velja 19 K, kg zadnjega pa 20 kron.
Polzuedbe.
Izgubilo se je 14. 1 m. dopo
od pol 10. do 11. ure 10 do 13 bankovcev po 100 dinarjev (400 kron) v justič-n/l palači, davčni oddelek, pri vratih' 5—6 in naprej po mostovžu. Oseba je šla od justične palače po Dalmatinovi ulici, po Dunajski cesti v Prešernovo ulico v stranišče pri frančiškanskem mostu. Pošteni najditelj se proed, da odda denar na upravništvo >Slov. Naroda« proti dobri nagradi. Denar je bil izročen od neke nepremožne 6tranke.
Ustnica nredntttoa.
G. dr. V. M. v Kočevju. Razume se samoobsebl, da se odgovor dopisniku v Kočevju, priobčen zadnjič na tem mestu, n e tiče Vas. — Uredništvo.
Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik:
Božidac ^jad^
4. stran.
»SLOVENSKI NAKOP*, dne 17. julija 1920.
Štev. lou
Drnfiam moderno. zlato damsko rape-riUUOUi stnico z uro. Lassoer, Spodnja
Šiška, PlaniDska cesta 207. 5240
I Dii Vfl7 °Prema i° sedlo je na prodaj-LBIJ lUt, Naslov pove upravniStvo Slo. venskega Naroda. 5251
Proda se motorno kolo ffilno,™
nju. — Vrhnika mehanična delavnica.
Zidno opeko2
»AVA« Lubečno
dno strešno opeko dobavlja
5145
D m H a fn "n^a s 6 stanovanji In vrtom nUllfl « na Bledu blizu jezera. Več se poizve na Bledu št. 40. 5182
Kdo bi počsval damo angin jezita.
Ponudbe pod »Angleški jezik 5242" na
upravništvo Slov. Naroda. 5242
s posebnim vhodom se solidnemu gospodu takoj odda. Jenkova hI. št 12. 5231
Velika meolovaoa soka
Lovski voz. onom ohranjen, se proda.
Ivan Gsvek, Kokarjt, Maih-je.
5230
Protata» 2 malina tu.
Kolodvorska nHca it. 7. 5233
kaTa^M IS 50 hektolitrov naravnega Mpillu] JE jabolčnega jeslha. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 5234
NsjfcftA rana iSče član orkestra oper KnnMi imn nega gledališča. Ponudbe pod J. K. 4B72 na uit. Slov. Naroda
Na
nekaj avto plašče v, cevi in porršuikov za Iste. Cenjene ponudbe na »eatai pred ti Štev. 126, Ljcfc-Uana. 5193
Immm liiia
z vrtom v Sp. Šilkl se
prain. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 5160
lo Delo in rdele,
Drnovšek, posestnik, Raka  pri Krškem.
5237
Palteljne (čistilnike)
najo, Ima v zalogi M. Leveč, Dob pri Domžalah. 5244
Dama iste sobi Plata danio.
Ponudbe pod »Da^a 5245« na upravništvo Slov. Naroda. 5245
4 svetilke s stojalom,
se ceno prodajo pri Belico, Ljubljana, Dunajska cesta 8. 5246
Prvovrstna jajca plavači (Schvvimmer)
po 50 vin. nudi Era. Sapanc v Rogatca.
Telefon St. 1. v Rogatcu.
i en. bitni visok, ne star, pameten _jI Vi nUllI, dober za vožnjo in tek in 30—40 m2 Samotnega tlaka (karatni t). Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 5208
vnrnimn en v trgovino z mešanim bla-uplcjlilt! K gom gospodična, ki je že v tej stroki delala. Ivan Olobevnlk, S»o-cijan pri Mokronoga. Plača po dogovoru. _5135
ttrarska učenka Iffi
kje v mestu, učila se je dve leti pri očetu. Naslov pove upravniStvo Slovenskega Naroda. 5228
Drflffain kompletno, umetniško spalnico riUuOlii v dorskem slogu. Omare raz-ložljive, prodam še drugo kompletno spalnico iz trdega lesa. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 5220
Hn4#fVM4 skoro popolnoma nova. s lansi VftVl, slovenskimi črkami, se radi selitve zeio ceno proda Kje, pove uprav. Slov. Narodi 5254
Ilfftrtf trS°vske in pisarniške (tudi MiiliC s tiskom firme), dalje prčite i votek itd. pri L. Pevalek, Udovaaa nllca 4. 4631
Ift se stanovanje tZ^^L
Ponudbe pod „Mfltn S." Maribor, Hotel Zamorec. 5253
fedor priden in pošten, ki bi tudi po-MaaL magal v kleti, se takoj sprejme. Ponudbe pod: »Sod ar 5195* na upravniStvo Slov. Naroda. 5196
fefii nrofflri za delavnico za precizno fUP IlilMlfl mehaniko se iščejo proti dobri nagradi. Naslov v upravntftvu Slov. Naroda. 5167
IzrrctRia ranjstra
išče. Ponudbe z zahtevo plače na Pero (roječ, Sarajevo, GrHca nflea 3. 5188
M tesarjev se spreims
takoj v trajno delo. Jertnova nI. 11, LfnbB|i
3277
Irievet 1 10.000 - 15.000 K
jamstva žeH kakšno podrnanico aH pomoč šefu. Pisma se prosijo na uprav.
tega lista pod .pomoč/5259*. 5259
Prirodni malinov sirup
z rafinadnim sladkorjem vkuhan, se dobi po najnižji dnevni ceni v poljubni množini. — Nadalje: Ekstrakti — za umetne soke i. t. d. pri tvrdki —
Srečko Potnik. Metelkova ulic« (poprej __zaloga menoeikesa piva).
izvežbana in zmožna slov. in nem. stenografije, dobi takoj službo. Začetna plača K 1200— Naslov pove upravništvo. 5111
CEMENT
ftKtat
dobavlja
m Laško
Franc Iglic
kre)e4tvo
llaiaaiana nI It. Preje ■ Trat«.
Izdelovanje oblek za gssnoSe, dame Ii onlf armiranje. 5J51
izurjen v ifekt
fBftl lTPrtfl ttlllNlkll 1
manufakturi, želainmi špeeariji in ga-anterijl, velč tudi knjigovodstva, strojepisja, slovenščine in nemščine v fo-voru ln pisavi, tudi srbščine In hrvaščine v govoru in clrikce, je popolnoma prost vojaščine, išče mesta na deleli ali v mestu. Ponudbe pod »MirTJH 1*41 na upravo Slov. Naroda. 5241
izgnanega tainijenta, v\^;
sprejmem s 1. septembrom ali prej. Plača po dogovoru. Dr. Igo Jane, odvetnik v Mnrski Soboti. 5171
Daffllaritlirfl umetniške in druge (tudi nClijicUL'IlE s slov. napisi), dalje papirnate prtlCke (serviete) kopirne svinčnike (olovke) na debelo in drobno pri L. Petalek, Židovska uL 4. 4585
Hm ijtintn hha
za Babcock-Wilcox-kotao traži se za nastup za odmah uz povoljne uvjete. Pismene ponude uz prilog svjedožba slati na: Tvornica tanina d. d. n Slskn.
I tajata violinistom ™*%iit
dična iz boljše rodbine, ki dobro igra na klavir, v svrho skupne vaje in event. javnega nastopa. Ponudbe pod ,Duet 5252" na upravo Slov. Naroda. 5252
fipletenS'n^rfe
sita in rešeta, pletena žica za ograje, modroce za postelje se dobijo pri Brata Kramer, tvornica za platno i pletivo od žica, sita i rešeta i. t. d. Novi M.
trsile Ta ione izčetoje ii nntala
na debelo in drobno m1 po K 480 pri večjih naroČilih znaten popust Maiaar Anton, LI ubijana, Jeranova m M ca 13, Trnovo._4256
samostojnega knJlff«TO«io ln organiaacliakee/m nra alatna, oba
z večletno prakso. Plača po dogovoru. Ponudbe pod .Zavarovalnica 10OI/5172*
na upravo Slov. Naroda^ 5172
Eiurd Bier i steni Vikmr.
piodaju: 3200 komada pekmezarskih buradi (sodov), 5000 hekti buradi (sodi) novi i stari od 200 do 700 lit., 4 nove preše za vino, 2 kazana za peči rakije (kotla za žganjekuho), svaki od 400 HL, 1 lokomobil, 12 HP, skorom nov., 1 parni kotao (kotel) 55 m2, u dobrom stanju. 5174
Zavarovalnica sprejme
Protesta se dve mati kolesi
eno dobro ohranjeno hi  drago brci
pnevmatike. Ogledata se v Hrenovi ul.
14/L nadstropje. 5256
llPTIIrtai M kompletna še nerabljena rrfllMuf fL spalna oprava, najnovejši izdelek Iz trdega rd+čega pollranega
kesa. Naslov pove upravni I1
skega Naroda.
itvo iSkrven-5250
m dva resna, poštena, kolikor »0 toliko v gotdaraki stroki izurjena ne premlada lovska ia goadna čavaja. — Plamene ponadbe je naslovit! na oskrbništvo gralčme v Orteneku
\\tlm WK\w% n«el9V IMrVlIfna,
Nastup službe odmah, plaća po dogo-
urar i draguljar,
voru. T01
Karlovac (Hrvatska).
5017
Af LrKeillr za obdelava nje posestva UMllJlFlft in za skrb za hišo in živino se sprejme takoj. Se ocira prvič na ocenjenega moža begunca. Na razpolago stanovanje s hrano. — Naslov pove upr. .Slov. Nar.* 5150
PMi im
od
v mapah lc/io (tudi s slovenskimi napisi) 4— aaprej; dalje koieeptai papir, notni papir 12 in 14 vrstni, konfeti itd. na debelo in drobno pri L Pevalek trgevma s papirjem, Ljntljana ildavtka 4
4632
Dvokolesa
nova, z dobro pnevmatiko po K 2.800 — plašči in zračne cevi po znižani ceni, F. Batfnl, Ljubljana, Start trg. Kav. M.
'■aUkaftfg, zmožno slovenskega, delo-RulfiBnil mi hrvatskega in nemške-
fa jezika   laslatlaj a n 4a40a k
l/i let staramu otroku, obe viestran-
sko zanesljivi išče proti dobrem plačilu In pogojem Pensija „Lavica" Samobor pri zagrebu. 5189
PtZBr! Amerikami Pnir!
Krasno posaatvo v Ljubljanski okolici, obstoječe iz njiv, travnikov, gozdov, s krasnim vrtom in gospodarskim poslopjem, vse v najboljše« stanju, se 22. t m. na javni dražbi ali skupno proda. K j«, povc uprav. Slov. Naroda.
!W4n tn vudaa turbina 35—80 konj-nWi Vt skih sil. sistem »C rard« s stoječo oajo za 25—3 m padca. S turbino se odda tudi pritisni regulator. Pojasnila se dobijo in ogleda se lahko pri Iv. Fnrlan, Vertl št 12 pri Vrhniki. H 5243
Dr. Josip Stoje
na ordinira do 12. avgusta 1920.
Kavo pt 60 K
za kg dokler traja zaloga. Odjem najmanj eno vrečo, do 10 vreč, večje   množine   ceneje oddaja
Jm. Udar, LJnklJaiim.
Paprika zmleta
se dobiva stalno v poštnih zavitkih na drobno in debelo.
I. vrsta, sladka kg K 80*—
II. .     huda    „   „ 70*—
Afekt. M0101 lflaoi, Čurug
Poziv!
Prano Kaatsn si iz Kovala
št, 1, občina Temnica, sodni okraj Komen, je že več let neznanoga b vallsča tn je popolnoma zapustil svoja nedoletna otroka, bivajoča v Novelu. — Zanj ja v tn sodnih depozitih shranjena tudi precejšnja vaota denarja. — Poziv a se France Masten, da prijavi podpisani sodniji čimpreie svoj naslov.
Mu
1. ) aaanrtflaalt s prostori za prodajalno, enonadstropna hiša, ledenica, mesnica, hlev, sa don osni k. Štiri orale njive s travnikom pri Sv Baasdiktn v Slav. fsrfcah. Cena K 240 000.
2. ) vin a fra smo poaaatvo 1 2 orala
amerikanskaga vinograda izbornih vinskih trt, 7 orslov travnika in njiv: 6 oralov pomafa bukovega gozda z vi-nogradnlmi potrebščinami v Orašovi dobro uro od Maribore. Cena K 160 000.—
Pojasnila daje notar pri Sv. Lenartu
- ■    ■ 5350
vo
najceneje naravnost od
Ivina Btaront,
Sale«, Bl0T«at{a.
Prepartcija žeriskfh las, iidelo-valnica lasnih mrežic. Najmanjša
oddaja 6 tucatov.
Natječaj
U kr. zemaljskom sevodu za umobolne u Stenjevcu imadu se popnnlti 10 mjesta bolničara sa plaćam mjesec nih 100 K.— i dodatkom za skupoću od 120 K.— mjeaečnlh.
Bolničari, koji su već kao takovi slalili i koji su bali veni bolničari imadu vtću početnu plaću n prema tome i veći dodatek.—
Pwnwtn^i^n frr. xmf|sits$ zspaa^i 21 hšsss^k
Stan-tvac, tne 12. srpi-a 1930.
Prvm specijalna trgovina z ::: rokavicami in parfumi :::
Miii - podgane stenice • ičurfci
In vsa zalega asova nerasti ako npstresite noja saj sel j iaksseaa la psvssdl hvaljen srffstvs kakor: sra4l pel lakira niain 10 K, za p s aga se ia sneti stane K 10*—; sa starte 10 K; a poeeaao satna vrsta M K ; poteka« nočna hnktnri za steake 10 K; aaičevalec asoljsv K 10»-; prašek prsti mrčesen 6 ia 12 K; mazilo prsti ašan pri IJtjdek S ia 10 R; nazllo za asi pri ti vini 6 in 10 K; prašak ia ti i ¥ obleki in parila • la 10 1; ti akter« prati mrčesa na sadja k seleniadi (unčevalec rastlin) 10 K; prašek proti mravljam 10 K; nuuilo proti garjem 10 K. Pošilja po povzetju Zavod za aksport M. lankar. Zregrea 18., Patrtntaka aUaa S.
..ADRIJA"
Mirodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin.
n Wm, tortam 11.5.
Barvila za oblake „TEKLA44. Prala nnškl. čistila za slamaike „STRO-BIN". Hatk>mestilo tobaka. >šadomesti lo sta letnega natln. „R0ZH1 PRAŠEK'4 Mjsollše sredstvo za Btfsra-nje porti. PreiziHištno dobra trnistra proti sioljeia. — Parflsti is iiUve. Sredstvi u Imzerrlnmf« fajt. — — Koncesiionirana tatofa ttranovl
O. Bračko, Ljubljana, Dunajska   cesta  štev. 13.
Cenjenim odjemalcem na debelo ia aa drobno vljudno nsznanjam, da ostane trgovine vsled počitnic osobja O* H. HsMial do 10. ****** Mflsrta.—
f m Wifflt wL l Sbk,
L|mM|aMa. 6098
Jarmenik
venecijanski na 4 žage se proda: Ive, pove upravništvo. 5113
Staro ielezo lito, kovaško
deli starih železnih strojev in kovine kupuje za celo Jugoslavijo po najvišjih cenah FRANC STUPICA v Ljubljani, Gosposvetska _ (Marije Terezije) cesta 1. 5127
Veća partija Jeftaoć rabljene
prima vreća iz jute
bez rupa, za brašno, šećer, žito, šljive i ine svrhe nudja sa
ovdašnjeg skladišta
„VESTRA" Trgovinsko dioničarsko društvo, Zagreb
Ilica br. 11.      Br oj avl: Ve str a ril on.
Spiritna industrija d. d.
Zagreb, Beškoviceva ulica 7.
Brzojavi: Spiritusindustrijn. Telefon interurban 4-96.
Ima v Ljubljani skladišče finega rafiniranega špirita pri tvrdki „Balkan" trgovska spedicljska In komi s jska delniška dražba, ter dobavlja iz svojih tvornic surovi špirit za tvoinice, ocet in denaturirani Špirit na veliko. Naročbc sprejema gl. zastopnik Mavro Ffirst, Ljubljana, Sodna al. 5.
Oglas.
Zagrebačka Direkcija državnih željeznica, Mibanovićeva ulica broj 12. pozivlje vse one, ki bi željeli da nabave za željeznicu različiti potrebni materijal, da stave svoje oferte najkasnije do 30. jula o. g. 12 sati u poldne u ekonomnom odjeljenju (soba br. 11.
Izkaz materijala, koji se ima liferovati, može se u pomenutorr odjeljenjn osobno dobiti ili zatražiti putem pošte.
U Zagrebu, dne 3. jula 1920.
Direkcija državnih željeznica
iz tovarne
Leopold Cassella & Kom., d. z o. z.
v Frankfurtu a/M«
Sam za nji, im, mm m druga po najnižjih cenam ~*N
Zaloga je v Bmsjtsšju v aUoi Kralja Petra štev. 48.
Generalni zastopnik za Jugoslavijo Izak B« Salomon, Beograd.
Broj 25535/G. — 1920. 4930
natječajni oglas.
Direkcija državnih željeznica kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca u Zagrebu raspisuje ovime ponovni j'avni natječaj licitaciju za dobavu tvrdoga hrastovog i mekog gradjevnog drveta n količini od 980 m*, potrebnog u godini 1920 te drveta za radionu i to: tvrdog 283 m3 i mekog 1225 m3. Uvjeti za dobavo mogu da se dobiju za uredovnih sati u ekonomnom odelenju ove Direkcije (Mihanovićeva ulica br. 12), a mogu se zatražiti i poštom, ako se pošalje 5 kruna za poštarinu i troškove.
Ponude se imadu napisati na uradovnom formulam, a moraju biti biljegovane sa biljegom od 4 K po arku. Ove ponude moraju najkasnije do 28. jula 0. g. 12 sati prispjeti u ekonomno odelenje ove Direkcije.
Samo propisno i na uredovnom formulam prema dobavnim uvjetima sastavljene ponude uzeće se u pretres. Na zahtjev onih, koji namjersvsju oferirati, poslati će Direkcija formulare za ponudu tvrdog i mehkog drveta kao i uvjete.
Ponude će se otvoriti i pročitati u ekonomnom odelenju ove Direkcije dana 28. jula u 12 sati. — O prispjelim ponudama sastavit će se zapisnik. — Otvorenju ponuda mogu prisustvovati i nudioci, ili njinovi zastupnici.
Žaobinu (kauciju) koja iznosi 5% vrijednosti ponudjenog materijala, treba položiti do 27. jula 12 sati pozivom na broj ovoga oglasa kod glavne blagajne ove Direkcije u Zagrebu.
Rok dobave svega gornjega drva je od 15. avgusta do konca oktobra 0. g.
mjeseca jula 1920.
Direkcija državnih željeznica
Kralfevitva Srba,   Hrvata i Slovenaca.
r:
na Branu pri Ptuju
je Bila z izleinaeju Mi in dragega galanl blaga |
lac iiaJUnaJinga uanja.
V zaloti ino trti mtTsttK gamaft lastnega izdelka.
_ Nnponuai na izvršijo pa najnižjih oanah.
aHSaanaBaaaMisaaaaalBBjBaBBBB
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne*
Zainseratni del odgovoren Valentin K o p i t a r.
FL
^232
*X
54
18
65
6606
31
45