KRONIKA
SPORT
Rešil življenje petih otrok
str. 14
»Vinko« nekoč pešačil po
tračnicah do Šoštanja str. 16-17
PRILOGA AKTIVNA STAROST
str. 32-41
■o
len
■«i im !o
Sr»
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 41/ Leto 74 / 10. oktober 2019 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Zadovoljstvo ob prenosu znanj, izkušenj in modrosti
Medgeneracijsko druženje je eden od načinov, kako starejšim osmisliti dneve in jim pomagati pri premagovanju osamljenosti. Ta je lahko včasih še hujša od revščine. Tega se zavedajo tudi na Planini pri Sevnici, kjer so pripravili že deseto Tetko Jesen, ki združuje upokojence in mlade, ki se na ta način naučijo marsičesa o starih opravilih in običajih. str. 9
Foto: SHERPA INTERVJU ■
Mag. Vesna
Vodišek
Razboršek,
direktorica
Doma
starejših
Šentjur
str. 26-27
CITROEN SUV C3 AIRCROSS CITROEN SUV C5 AIRCROSS
Li\~F'ureT~:h 11Ü i П2. BVM Live F'ur^T^-zh 1ЗП ü BVM6
ZA 13.600 €* ZA 21.250 €*
Selmar d.o.o., Mariborska cesta 119, 3000 Celje O 03 42 44 005 O info-ce@selmar.s
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Vsak človek, tudi ko je star, potrebuje možnost, da izbira glede svoje nastanitve. Da je lahko sam ali da lahko gre v družbo.«
mag. Vesna Vodišek Razboršek, direktorica Doma starejših Šentjur
»V najtežjih trenutkih mi je pomagala prav široka socialna mreža. Vedno sem imela okrog sebe veliko ljudi.«
Fanika Opalič, prostovoljka v programu Starejši za starejše
»V današnjem času, ko vse prehitro mineva in ko se vsakemu mudi, si vzemimo čas zase in sedimo na kolo ter se popeljimo po naših lepih krajih.«
Marko Zdovc iz Turističnega društva Vojnik
»Če sva z Alenom Djordjevičem zamudila avtobus, ni bilo druge rešitve kot pot pod noge. Nekajkrat sva ubrala najbližjo pot, po železniških tirnicah.«
Dejan Vinčić, obojkar-ski reprezentant
»Ne vem, od kod sem premogel tisto moč, da sem odtrgal drsna vrata na avtu, ampak vedel sem, da moram rešiti otroke.«
Damijan Knez, voznik šolskega prevoza
ČETRTEK 1	1 PETEK
f 14	\l/ 19 -A'1 7 O =s
SOBOTA I	I NEDELJA
Jf \ 1 / 22 5	
O
K/i
Najvišji nagradi na področju šolstva tudi za Marijano Kolenko in Katjo Gruber
»Če hočeš druge vneti, moraš sam goreti«
Na večer pred svetovnim dnevom učiteljev je ministrstvo za šolstvo podelilo najvišje državne nagrade na tem področju. Med nagrajenkami za življenjsko delo je tudi ravnateljica celjske Osnovne šole Lava Marijana Kolenko. Nagrado za izjemne dosežke je s Celjskega prejela glasbena pedagoginja, zborovod-kinja in skladateljica Katja Gruber iz Osnovne šole Nazarje.
BARBARA GRADIČ OSET
Kot so zapisali v obrazložitvi nagrade, ima ravnateljica Marijana Kolenko izjemen pedagoški čut. Njena vodila so sodobna šola, gradnja jasne vizije in sledenje potrebam otrok ter sedanjega časa. Odlično povezuje vodenje didaktičnih procesov učenja in vodenja šole tako organizacijsko, poslovno, kadrovsko kot finančno. »To je res izjemen poklon za moje dolgoletno delo na področju vzgoje in izobraževanja. To delo so prepoznali tudi drugi in to je nekaj, kar si človek, ki je življenje posvetil tako pomembnemu področju in bil pripravljalen vanj toliko vložiti, res zasluži. Zadovoljna in srečna sem, ker vidim, da še vedno šteje delo in da še vedno nekdo opazi, če kdo dela več od povprečja.«
Biti učitelj ali
ravnatelj je
naporno
Razmere v današnjem šolstvu so drugačne, kot so bile pred desetletji. »Šolski prostor je tisti, o katerem vedo vsi več kot mi, ki smo strokovnjaki na tem področju. Vsi bi ga želeli uravnavati. A kljub vsemu se da znotraj vseh teh omejitev še vedno slediti temeljnim ciljem vzgoje in izobraževanja mladega rodu, ki bo jutri sooblikoval našo družbo. Če si dovolj
samozavesten in upaš slediti ciljem v vzgoji in izobraževanju, imaš še vedno možnost otroke pripeljati do njih. Je zelo naporno, a se da. Posamezniki dokazujemo, da se da, a moramo preskočiti bistveno več ovir, kot jih je bilo treba še nekaj let nazaj,« pravi Marijana Kolenko.
Priznanje za vse glasbene učitelje
Glasbena pedagoginja, zbo-rovodkinja in skladateljica Katja Gruber je diplomirala na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. V svoji skoraj tridesetletni karieri je uspešno poučevala in vodila zbore v različnih izobraževalnih ustanovah, najdlje v Osnovni šoli Nazarje, kjer je zaposlena tudi danes. »Hvaležna sem predvsem za to, da mi je omogočeno delati to, kar znam in zmorem, v okolju, kjer se dobro počutim. Hvaležna sem za krasne sodelavce in tudi, da nekoga, ki se trudi in dela dobro ter prihaja iz majhnega kraja, kot je Nazarje, opazijo na državni ravni. Predvsem je to priznanje za vse nas učitelje glasbe, saj je potrditev, da je naše delo cenjeno in pomembno.«
Svojo strast prenaša na otroke
Zlasti je pomembno predano delo Katje Gruber na mladin-
skem zborovskem področju, kjer dosega odlične rezultate, ki se kažejo tudi z osvojenimi visokimi priznanji na različnih zborovskih tekmovanjih v Sloveniji in tujini. Uspehov ne dosega s selekcijo, ampak z načrtno vzgojo pevcev od 1. do 9. razreda osnovne šole. V zborih Osnovne šole Nazarje tako poje kar polovica vseh osnovnošolcev. »Moje vodilo pri poučevanju otrok je preprosto: če hočeš druge vneti, moraš sam goreti. Neizmerno uživam v petju in vokalni glasbi. To prenašam na otroke. Ne izvajam prisile, trudim se, da sprejmem vsakega učenca. Delam tudi posamezno z otroki, ki nimajo razvitega posluha, da se toliko usposobijo, da lahko hodijo na tekmovanja. Čeprav vedno povem, da je v mojem zboru pol otrok s slabim posluhom in polovica z
dobrim ter se nato vse uskladi. Tisti s slabšim posluhom so bolj prizadevni, ostali povleče-jo naprej.«
Učitelji polagajo
temeljne kamne
Ponosna je, da njeni učenci tudi kasneje ostanejo povezani z glasbo. »Veliko jih je kasneje študiralo glasbo, kar mi pove, da sem položila dobre temelje. Učitelji v osnovni šoli smo gradbeniki, ki kopljemo veliko gradbeno jamo, v katero položimo temelj. Ko končamo polaganje temelja, se še nič ne vidi, kaj bo nastalo, potem pa ostali profesorji naredijo čudovito katedralo. A le če so temelji dobro položeni,« je zaključila Katja Gruber, ki je za svoje delo prejela več priznanj, med njimi tudi posebno priznanje republiškega javnega sklada za kulturno dejavnost.
Koliko so vredne naše nepremičnine?
Od prvega oktobra je v občinah javna razgrnitev predloga modelov vrednotenja nepremičnin, ki bo trajala do konca tega meseca. Rezultati tega ocenjevanja bodo med drugim vplivali na nov nepremičninski davek, ki pa ga za zdaj še ne bo, kot je povedal premier Marjan Šarec nedavno v državnem zboru. Nekateri lastniki so presenečeni zaradi izračunane poskusne, višje vrednosti svojih nepremičnin.
Vrednost je namreč višja, kot je po veljavnem izračunu. »Dejstvo je, da so se v zadnjih letih cene nepremičnin na nepremičninskem trgu dvignile. Po drugi strani so spremenjeni tudi modeli,« odgovarja direktor urada za množično vrednotenje nepremičnin Dušan Mitrović. »Pri zemljiščih je pomembna sprememba, ki je povzročila dvig vrednosti, da uporabljamo pri njihovem vrednotenju podatke o namenski rabi in ne o dejanski rabi, kot je bilo
AKTUALNO
3
najprej za drugi za členitev
f
*
ROBERT GORJANC
Predsednik države po desetih letih zastoja od zadnje pobude za sprejetje zakona o ustanovitvi pokrajin na to temo pripravlja posvet najvišjih predstavnikov države, delovne skupine za pokrajine ter predstavnikov združenj občin. Posvet bo 4. novembra. Na njem bodo zagotovo razpravljali tudi o stališčih županov, ki jih je Borut Pahor slišal v Rimskih Toplicah. Po pogovoru je posebej za našo medijsko hišo Novi tednik in
i
Radio Celje povedal, da je bila razprava živahna in koristna, da je slišal različna mnenja, tudi dvome in strahove.
V razpravi smo tako lahko na primer slišali opozorila, da država razmišlja o širitvi avtoceste do Ljubljane, kamor se iz vse Slovenije zgrinja desettisoče ljudi, namesto da bi iz Ljubljane prenesla nekatere pristojnosti v druge dele države. Prav tako so bili pomisleki, kako bo mogoče obvladati odpore na različnih
ravneh, kjer načelno bodo za prenos pristojnosti, v praksi pa je pričakovati drugačno ravnanje. In še je bilo takšnih vprašanj in dilem ...
»Kljub dilemam
gremo naprej«
»Ampak županje in župani niso rekli ne nadaljnjemu uresničevanju projekta, da bi ustavili ta proces, ker naj ne bi imel nobenega smisla. Rekli so, da gremo naprej, vendar previdno, brez zale-tavosti, korak za korakom. Mislim, da gre proces v pravi smeri, a treba je še rešiti veliko težav,« je predsednik države ocenil pogovore z župani, v katerih je bil bolj moderator kot glavni govorec.
Med razpravljavci je bila najbolj izpostavljena dilema, ali naj bo pri sprejemanju pokrajinske zakonodaje najprej dosežen dogovor o številu pokrajin ali o pristojnostih in financiranju pokra-
jin. »Očitno smo iz razprave lahko ugotovili, da je treba hkrati iskati odgovore na vsa vprašanja. Nekatera bodo
razčiščena prej, nekatera kasneje. Treba je torej delovati na vseh ravneh,« je še dodal Pahor. Predsednik republike je še poudaril, da bo sklepno dejanje procesa oblikovanja pokrajin najbrž referendum.
»Ne znam si predstavljati, da se državljani na referendumu ne bi izrekli vsaj o mejah pokrajin, morda bi si želeli odločati tudi o njihovih pristojnostih. To je njihova ustavna pravica in prav je tako. Referendumi so ravno za to, da ljudje odločajo, zlasti o stvareh, ki so predmet samouprave,« je še sklenil Borut Pahor.
Po novem predlogu
pokrajina manj
Potem ko je prvotni predlog strokovne komisije za ustanovitev enajstih pokrajin naletel na precej burne odmeve, je komisija pripravila nov predlog, po katerem je predvidena pokrajina manj, prav tako tudi drugačna členitev pokrajin.
»Upoštevali smo vse predloge, ki smo jih prejeli: kar pomeni večjo in močnejšo Štajersko, s posebnim statusom Maribora, prav tako osrednjo slovensko pokrajino, v kateri bi Ljubljana imela poseben status. Predvidena je tudi vzpostavitev skupne posavsko-zasavske pokrajine (v prvotnem predlogu je ni bilo), saj je s tem mogoče doseči 120 tisoč prebivalcev, v njej sta tudi dve urbani središči nacionalnega pomena,« je na okrogli mizi z naslovom Kdaj pokrajine, če sploh povedal predse-
dnik strokovne komisije dr. Boštjan Brezovnik, sicer izredni profesor na Pravni fakulteti v Mariboru.
Predsednik komisije pričakuje še dodatne predloge. Kljub temu meni, da je v komisiji doseženo soglasje, da naj bi v Sloveniji imeli od osem do deset pokrajin.
V	okviru priprav nove pokrajinske zakonodaje bo treba določiti tudi naloge in pristojnosti pokrajin ter jih finančno ovrednotiti. »Kar pomeni, da bo treba reorganizirati tudi celotno državno upravo, sistem lokalne samouprave na občinski ravni, razmisliti o tem, kaj bomo naredili s 1.500 javnimi zavodi, 124 javnimi podjetji, javnimi agencijami .
V	strokovni komisiji se zavzemajo za postopen prenos nalog in pristojnosti z države in občin na pokrajine, kar bo po mnenju Boštjana Bre-zovnika trajalo od sedem do deset let.
Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Leon Behin, ki je prav tako sodeloval na okrogli mizi, je poudaril, da na ministrstvu podpirajo nov poskus oblikovanja pokrajin ter decentralizacijo države. Še posebej jih veseli, da gre za pobudo »od spodaj navzgor«, da je prišla iz stroke in javnosti. »A pokrajine ne bodo čarobna paličica, ki bo rešila vse težave. Do premikov bo treba priti tudi v glavah uradnikov, treba se bo vprašati, katere naloge občine ne opravljajo kakovostno in bi jih lahko bolje pokrajine,« je razmišljal Leon Behin.
Leon Behin (levo), državni sekretar na ministrstvu za javno upravo, in dr. Boštjan Brezovnik, predsednik strokovne komisije za ustanovitev pokrajin na okrogli mizi o pokrajinah. (Foto Zorin)
■jIjrt
Predsednik države Borut Pahor na razpravi o pokrajinah na tretjem kongresu občin v Rimskih Toplicah
Borut Pahor zadovoljen, da pokrajine ostajajo resen projekt
Nekateri najp vsebino, dru
Oblikovanje pokrajin ne bo le tek na dolge proge, ampak bo očitno šlo vsaj za mali maraton. Tako bi lahko povzeli vsebino razprave o tej aktualni in vroči temi preurejanja lokalne samouprave na nedavnem kongresu občin v Rimskih Toplicah. Pogovora o pokrajinah se je drugi dan kongresa udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, dan prej so o tem razpravljali na okrogli mizi, ki sta se je udeležila tudi predsednik strokovne komisije za oblikovanje pokrajin in predstavnik vlade.
doslej,« poudarja direktor. Podatki o posplošeni vrednosti nepremičnin občanov niso pomembni le za nepremičninski davek, ampak tudi pri nepremičninskih poslih, uveljavljanju pravic na centrih za socialno delo ter pri poslovanju z bankami in zavarovalnicami. Podatki so objavljeni na spletnem portalu https://www. mvn.e-prostor.gov.si/.
Lastniki nepremičnin lahko posredujejo svoje morebitne pripombe do 15. novembra. Tisti, ki menijo, da je vrednost njihove nepremičnine previsoka ali prenizka, lahko ukrepajo na dva načina. »Pripombo lahko dajo na modele, za kar dobijo obrazce na spletu,« je povedal direktor Mitrović.
Izpolnjene obrazce pošljejo geodetski upravi. »Druga možnost je pripomba na zaris vrednostne cone in določitev vrednostne ravni. Razgrnjene cone in ravni si lahko ogledajo v občini,« je še obrazložil direktor. Pripombe na zaris cone in določitev vrednostne ravni pošljejo lastniki na izpolnjenem obrazcu občini.
Lastniki lahko pripombe oddajo do 15. novembra. Po javni razgrnitvi bo vlada objavila uredbo, kjer bodo nepremičninam določene posplošene vrednosti. Po načrtih naj bi bile te objavljene v Evidenci vrednotenja 1. aprila prihodnje leto. »Vsak lastnik bo takrat po pošti prejel tako imenovano zbirno potrdilo o posplošenih vredno-
Javne predstavitve modelov vrednotenja nepremičnin bodo v vseh dvanajstih območnih geodetskih upravah v državi. V Celju bo v ponedeljek, 14. oktobra, od 10. do 13. ure (v mali dvorani Narodnega doma). V Velenju bo predstavitev v sredo, 16. oktobra, prav tako med 10. in 13. uro (v prostoru Mestne občine Velenje). Slednja predstavitev je namenjena šaleškim ter spodnjesavinjskim in zgornjesavinjskim občinam.
stih svojih nepremičnin. To bo tudi uradna listina,« sporoča geodetska uprava. Geodetska uprava pripominja, da
bo v prihodnje preverjala modele vrednotenja nepremičnin »najmanj vsaki dve leti«.
BJ, foto: SHERPA
4
GOSPODARSTVO
Kupec terjatev do Meje še ni znan, tudi dražba za delnice še ni razpisana
Zupanc se pritožuje, DUTB zavlačuje
Čeprav je celjsko sodišče že 21. avgusta sprejelo sklep o prodaji delnic šentjurske Meje, stečajni upravitelj družbe PSZ Radovan Triplat še vedno ni razpisal dražbe. Kot je znano, so delnice del stečajne mase PSZ, ki je bila pred stečajem v lasti celjskega podjetnika Darka Zupanca. In prav Zupanc, ki je zdaj eden od manjših upnikov PSZ, s pritožbami zavlačuje postopek prodaje. Poleg tega se tudi Družba za upravljanje terjatev bank še vedno ni odločila, komu bo prodala terjatve do Meje in PSZ. Medtem v Meji nestrpno čakajo, kako se bosta razpletla oba postopka in da bodo končno dobili novega lastnika, da se bodo lahko lotili nekaterih nujnih razvojnih naložb.
JANJA INTIHAR
Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je zbiranje zavezujočih ponudb za nakup terjatev do šentjurske Meje in celjske družbe PSZ
končala že 9. septembra, a se še ni odločila, komu jih bo prodala. V DUTB pravijo le to, da so dobili več ponudb, ki jih v skladu s svojimi inter-
nimi pravili še vedno proučujejo. Ker postopek še ni končan, dodajajo, več podatkov o njem ne morejo razkriti. Po mnenju nekaterih slaba
banka z izborom najboljšega ponudnika le taktizira in čaka, kaj bo s prodajo delnic.
Slaba banka prodaja 2,3 milijona evrov terjatev do Meje in 3 milijone evrov terjatev do PSZ. Pri celjski družbi, ki je od leta 2014 v stečaju, gre samo za del terjatve. DUTB je terjatvi do Meje in do PSZ prodajala v skupnem javnem razpisu, saj je PSZ 97-odstotna lastnica šentjurskega podjetja. Za nakup terjatev do Meje je bilo že v preteklosti veliko zanimanja, vendar prodaja ni bila mogoča zaradi izpodbojne tožbe družbe Dakont, saj je to oviralo tudi vse lastniške spremembe. Ko
je šel Dakont šel v stečaj, so bili vsi spori rešeni, zato se bo po prodaji terjatev (ali pred njo) začela tudi prodaja delnic Meje. Celjsko sodišče je sklep o prodaji že sprejelo, dražba, na kateri bo izklicna cena za 97-odstotni lastniški delež le 50 tisoč evrov, še ni razpisana.
Nekdanji lastnik se
ne strinja s ceno
Stečajni upravitelj PSZ Radovan Triplat je pojasnil, da je razlog za to pritožba na sklep o prodaji. Na sodišče jo je vložil Darko Zupanc. Nekdanji lastnik PSZ je pritožbo vložil kot upnik. Ne strinja se s prodajo delnic Meje za tako nizko ceno, o čemer je sodišče obvestil že takrat, ko je to o nameravani prodaji delnic in o izklicni ceni na dražbi obvestilo upniški odbor in ga pozvalo, naj o tem pove svoje mnenje. Medtem ko so se člani upniškega odbora, v katerem ima zaradi največ terjatev glavno besedo slaba banka, z vsem predlaganim strinjali, je Zupanc takšni prodaji nasprotoval in navedel, da je cena prenizka. Sodišče je
njegovo pritožbo zavrnilo, saj zanjo, ker ni član upniškega odbora, niti ni imel pravne podlage. Poleg tega mu je očitalo, da so njegove navedbe pavšalne in da tudi ne drži, da se kot upnik ni mogel seznaniti s cenitvenim poročilom.
Za delnice manj kot
11 evrov
Tudi v pritožbi na sklep o prodaji je Darko Zupanc zapisal, da je petdeset tisočakov za 97 odstotkov delnic Meje odločno premalo. Sodišče ga najbrž tudi tokrat ne bo upoštevalo, bo pa pritožba vsekakor nekoliko zavlekla postopek prodaje. Stečajni upravitelj Radovan Triplat pravi, da dražbe prej kot v enem mesecu zagotovo ne bo. S stečajnim upraviteljem Dakonta se je sicer poleti dogovoril, da bosta oglas o prodaji delnic Meje objavila skupaj, ker naj bi na ta način morda iztržila boljšo ceno, vendar je Miha Mušič že objavil, da bo dražba, na kateri bo prodajal delnice Meje, 31. oktobra. Izklicna cena za 98 delnic bo 10,90 evra.
Virtualni mentor pomaga ohranjati in prenašati znanje med generacijami.
Preprost prenos znanja med generacijami
Slovensko zagonsko podjetje Viar iz Celja, ki orje ledino na področju virtualne resničnosti, je lani tržišču predstavilo nov izdelek, platformo za vizualna navodila Rewo, ki lahko izboljša zajemanje in prenašanje znanja znotraj podjetij. Platforma uporabnikom omogoča, da na enostaven in učinkovit način ohranijo znanje v podjetju in ga uspešno prenesejo na nove zaposlene. Tako služi kot nekakšen virtualni mentor in skrbi za prenos znanja med generacijami.
»Do ideje in nato do razvoja izdelka smo prišli v sodelovanju z idrijskim Kolektorjem. Pri njem smo ugotovili in se naučili, s kakšnimi problemi se sooča industrija,« opisuje ozadje razvoja novega izdelka Jernej Mirt, direktor in soustanovitelj podjetja Viar, katerega osrednji dejavnosti sta razvoj in izdelava urejevalnika za virtualno resničnost. V podjetju so nato opravili še svojo raziskavo in hitro prišli do spo-
znanja, da je prenos znanja v proizvodnih podjetjih precej problematičen. »V industriji se zadnja leta povsod ukvarjajo s pomanjkanjem in staranjem kadra. Posledično ni nikoli časa za prenos znanja novim, mlajšim sodelavcem. Ko se iz-kušenejši zaposleni upokojijo, s seboj odnesejo veliko znanja, ki ga novi generaciji zaposlenih močno primanjkuje,« pove Mirt »Vzdrževalec, ki ima 40 let neprecenljivih izkušenj in tudi do obisti pozna delovanje strojev, ni nujno, da zna vse postopke razložiti tako, da bi ga drugi razumeli, oziroma tega najverjetneje ne zna dovolj jasno zapisati. Naša rešitev za to je dokaj enostavna - tega strokovnjaka opremimo s pametnimi očali ali kamero, ki postopek posname iz prvoosebne perspektive. Tako nastane avtomatski zajem znanja. Posnetke nato obdelamo in shranimo na strežnik podjetja, kar omogoča, da tehnolog pregleda postopek in ustvari navodila. Ko se napaka ponov-
no pojavi, delavec za strojem poišče vizualno zapisana navodila in iz njih zelo enostavno in natančno razbere, kaj mora storiti, da bo napako odpravil. S tem se izognemo tudi napačnemu razumevanju pisnih navodil.«
Knjižica z vizualnimi
navodili
Kot je še povedal direktor celjskega zagonskega podjetja, so aplikacijo Rewo razvili z mislijo na hitro rastoča podjetja, vendar je ta uporabna povsod, kjer podjetja želijo shraniti znanje odhajajočih zaposlenih za prihodnje generacije. »Še posebej je uporabna za podjetja, ki imajo zapletene postopke in delovna navodila ali obsežno infrastrukturo oziroma strojni park.« Ob tem velja poudariti, da aplikacija rešuje izzive tako pri internem prenosu znanja kot tudi pri pomoči na daljavo. Program in tehnologijo so prilagodili zaposlenim v proizvodnji, saj so prve poskuse delali v industrijskem okolju in z zavedanjem, da morata biti primerna za upo-
rabo tako za starejše kot za mlajše zaposlene.
Pri razvoju sodelujejo končni uporabniki
Viar v Sloveniji trenutno sodeluje s podjetji, kot so Kolektor, Iskra, Elan, Odelo in drugi. Mirt poudarja, da sodelujejo tudi z nekaj manjšimi podjetji, ki se želijo pripraviti na rast zaposlenih v prihodnosti. Direktor podjetja s 13 zaposlenimi je vesel, da so odzivi podjetij, ki so v svoj proces že vpeljala Rewo, zelo dobri, kar pripisuje predvsem temu, da so ves čas razvoja sodelovali s končnimi uporabniki. »Ti so nam pokazali, kako moramo izdelek razviti, da bo zanje uporaben.«
Ker je v Sloveniji precej proizvodnih podjetij, so se za zdaj usmerili predvsem na domač trg. Zadnji dve leti sta bili, kot je še povedal Mirt, usmerjeni predvsem v razvoj, zdaj se bodo osredotočili tudi na rast in prodajo.
LKK
Foto: arhiv podjetja
Potrebujejo dokumentacijo za sosežig
Termoelektrarna Šoštanj do 29. oktobra z javnim razpisom išče izvajalca, ki bo zanjo izdelal projektno in investicijsko dokumentacijo za sosežig sekundarnega goriva ter poročila o vplivih teh postopkov na okolje. Gre za sežig nenevarnih odpadkov v kotlih blokov pet in šest.
V razpisnem gradivu je zapisano, da bo Teš na leto sežgala približno 160 tisoč ton alternativnega goriva. Gre za gorivo, ki je pripravljeno iz predhodno sortiranih in predelanih odpadnih snovi. Te niso primerne za nadaljnjo ponovno uporabo ali recikliranje, jih je pa zaradi visoke energijske vrednosti možno uporabiti kot delno zamenjavo za klasična fosilna goriva.
Pomočnik direktorja Teša mag. Jože Lenart je julija letos na izredni seji občinskega sveta Občine Šoštanj povedal, da dobavitelja primernega goriva iščejo v Holdingu Slovenske elektrarne. Gorivo bi Tešu lahko zagotavljali dva ali trije koncesionarji, ki se v državi ukvarjajo z zbiranjem odpadkov. Po njegovih besedah logistika še ni v celoti dorečena. Je pa najverjetneje, da bi odpadke do elektrarne pripeljali s pokritimi kamioni, skladiščili bi jih v popolnoma zaprtem prostoru na zahodnem delu deponije, zagotoviti bi morali še sistem doziranja. Takrat je še dodal, da bi po načrtih lahko sekundarno gorivo začeli uporabljati konec leta 2020 ali v začetku leta 2021.	TS
Pod streho Celjskih mesnin še ena družba?
V Celjskih mesninah še vedno čakajo na odločitev Perutnine Ptuj, komu bo prodala Ptujsko klet. »Nismo edini, ki se zanimamo za to podjetje. Bili bi zadovoljni, če bi nam nakup uspel, čeprav bi nas v tem primeru čakali veliko dela in obsežna vlaganja,« pravi direktor Izidor Krivec. Celjske mesnine imajo že nekaj let v lasti Radgonske gorice, z nakupom Ptujske kleti, ki je v istem vinogradniškem rajonu, bi svojo vinarsko dejavnost še okrepili. Poleg tega bi, pravi Krivec, preprečili propad vinogradov na tem območju in vinogradnikom zagotovili delo tudi na dolgi rok. »Zdaj se namreč tisti vinogradniki, ki s Ptujsko kletjo nimajo sklenjene pogodbe o odkupu, srečujejo z velikimi težavami in marsikdo letos grozdja sploh ni obral.«
Povezovanje mesno- združujejo pod eno streho, predelovalne industrije in poslujejo dobro. Ce bi jim pridelave vina se je v Celj- uspel nakup Ptujske kleti, skih mesninah izkazalo bi poleg dveh kleti skupino kot zelo uspešno, saj vseh sestavljala še štiri mesno-pet družb, ki jih trenutno predelovalna podjetja (po-
GOSPODARSTVO
5
Zaradi slabših poslovnih izidov naj bi zmanjšali proizvodnjo sirov
Bodo v Mlekarni Celeia odpuščali?
Največja mlekarna v slovenski lasti je letos poleti dobila novega direktorja. Dolgoletni vodja Mlekarne Celeia Marjan Jakob se je upokojil, na njegovo mesto je prišel Vinko But, ki je pred tem vodil Kmetijsko zadrugo Šmarje. Čeprav so v Arji vasi zadnja leta veliko stavili na proizvodnjo sirov, govorilo se je tudi o gradnji več milijonov evrov vredne nove sirarne, so zdaj vedno glasnejše govorice o zmanjševanju in opuščanju tovrstne proizvodnje. Zmanjšalo naj bi se tudi število zaposlenih.
JANJA INTIHAR, LEA KOMERIČKI KOTNIK
Mlekarna Celeia je lani za 4 odstotke povečala prodajo na domačem trgu in od slovenskih kmetov odkupila približno 100 milijonov litrov mleka. V podjetju so zabeležili približno 61 milijonov evrov prometa, kar je za 2 odstotka več kot v letu 2017, kljub temu je bil poslovni rezultat podjetja nekoliko slabši od načrtovanega.
Po petih uspešnih letih je lani mlekarna spet imela izgubo in je bila edina med večjimi slovenskimi mlekarnami z rdečimi številkami. Izguba je znašala 323 tisoč evrov. V podjetju so pojasnili, da so na slabši poslovni rezultat vplivale višje odkupne cene
mleka, občutno nižje cene sirotke na evropskem trgu in tudi nižje cene sirov. Poleg tega so oktobra zvišali plače, saj bi jim drugače marsikdo od zaposlenih pobegnil drugam, o pomanjkanju delavcev, zlasti v proizvodnji, so v mlekarni tožili že dlje časa. Zdaj imajo očitno delavcev preveč.
Po neuradnih, a zanesljivih informacijah naj bi novo poslovodstvo s sindikatom in svetom delavcev, kot veleva slovenska zakonodaja, pripravljalo seznam presežnih delavcev. Brez dela bi lahko ostalo od 30 do 45 ljudi, pretežno naj bi to bili zaposleni za določen čas. Za potrditev informacij smo
se obrnili tudi na predsednika hišnega sindikata Boštjana Žučka, ki navedb ni ne potrdil ne zanikal. Dejal je, da se z vodstvom podjetja pogovarjajo, da ni sprejetih še nobenih odločitev in da v tem času tudi ne dajejo nobenih izjav.
Mlekarna Celeia zdaj na leto izdela 5.500 ton poltrdih sirov, v katere predela približno 150 tisoč litrov mleka na dan. V novi sirarni bi zaradi večje proizvodnje sirov dnevne količine mleka povečali na 220 tisoč litrov. To pomeni, da bi proizvodnjo sirov, ki zdaj znaša 5.500 ton na leto, povečali na približno 7 tisoč ton in zaradi tega bi, kot je pred tremi leti dejal Marjan Jakob, mlekarna letni odkup mleka lahko povečala na 120 milijonov litrov.
Kaj bo s
proizvodnjo sira in z odkupom mleka?
Kot smo neuradno izvedeli, naj bi bila trenutno na prepihu predvsem proizvodnja sirov, ki
je spet pridelala izgubo, ki so jo v podjetju v preteklosti pokrivali predvsem z ekonomsko precej bolj donosno proizvodnjo jogurtov. Tako je zgoraj zapisano vprašanje več kot na mestu.
Pred tremi leti, ko so v mlekarni dokončali dve pomembni naložbi, vredni 2,8 milijona evrov, ter v proizvodnjo namestili nov stroj za polnjenje jogurta v plastenke in zgradili skladišče za repromaterial, je prejšnji direktor Marjan Jakob dejal, da bi radi do leta 2018 postavili še novo sirarno. Naložba bi bila velika - takrat jo je ocenil na 12 milijonov evrov, ki pa jih podjetje ne bi moglo zagotoviti samo. Zato je računalo na pomoč države in na denar iz evropskih skladov. »Res potrebujemo novo sirarno, saj je oprema, ki jo imamo zdaj, zelo stara in ne omogoča izdelave posebnih sirov, ki jih Slovenija zdaj uvaža. Glede na količine mleka, ki jih imamo v slovenskem prostoru, bi lahko vse te sire izdelovali doma. Naš načrt je, da bi v Arji vasi poleg klasičnih izdelovali tudi specialne sire. Prepričan sem, da bodo domači kupci kupovali slovenske sire tudi v prihodnje. Novo sirarno potrebujemo tudi zato, ker je naša mlekarna ostala edini večji proizvajalec sirov. Pri tem moram poudariti, da vsi naši siri nosijo oznako višje kakovosti, ki pomeni, da ne vsebujejo konzervansov ali drugih dodatkov in da so narejeni izključno iz mleka in sirišča. V
Proizvodnjo so prilagodili trgu
Iz Mlekarne Celeia so nam sporočili, da so proizvodnjo sirov res zmanjšali in jo prilagodili trenutnemu povpraševanju trga. »Nikakor ne razmišljamo o ukinitvi proizvodnje sirov. Naš cilj je, da v prihodnjih letih povečamo odkup slovenskega mleka s povečanjem proizvodnje izdelkov in polizdelkov z dolgoletno tradicijo in dobrim ugledom,« je zapisal Tomaž Arh, vodja strateškega marketinga in razvoja.
Pojasnil je, da so v podjetju skrbno pripravili podrobne analize in ugotovili, da je prilagoditev proizvodnje sirov nujna za stabilno poslovno sliko podjetja. »Želimo si, da bi obstoječe kapacitete za proizvodnjo sira posodobili, vendar v nekoliko drugačni vsebini in z drugačnim ciljem, kot je bilo to predvideno prej.«
Potrdil je tudi, da bodo morali za dosego pozitivnega poslovnega rezultata zmanjšati število zaposlenih, kar pa naj ne bi vplivalo na zmanjšanje proizvodnje. S tem sledijo trenutnim razmeram na trgu in poslovnim načrtom. »Z analizami smo ugotovili, da je zaposlovanje v preteklih letih zelo vplivalo na zmanjšanje produktivnosti podjetja in posledično naše konkurenčnosti na trgu.«
Arh je zatrdil, da vodstvo podjetja dobro sodeluje tako s sindikatom kot tudi svetom delavcev. Dejal je še, da želijo v prihodnje povečati prepoznavnost izdelkov na trgih, zagotoviti konkurenčnost in poskrbeti za tehnološko posodobitev mlekarne. »To nam lahko uspe samo v primeru, ko bomo ustvarjali več, kot bomo potrošili.«
Sloveniji smo edini, ki imamo ta certifikat,« je takrat poudaril Jakob in razmišljal tudi o proizvodnji sirov iz senenega mleka, za katere bi lahko iztržili do 10 odstotkov višje cene.
Posodobitev
namesto
novogradnje
Da je draga naložba v gradnjo nove sirarne bolj želja kot resničnost, se je nakazovalo že letos spomladi, ko je Jakob na srečanju s sedmo silo predstavil lansko poslovanje. Čeprav siri na trgu niso dosegli želene vrednosti, je nekdanji direktor močno verjel v ta projekt. Predstavil je cenejšo možnost postopne posodobitve, ki ne bi vključevala bančnih posojil. »Letos bi zamenjali kotle in modele, prihodnje leto bi postavili novo stiskalnico in uredili slanico. Investicija v povsem novo sirarno je namreč precej draga, vredna približno 9,5 milijona evrov, za kar bi se moralo podjetje močno izpostaviti pri bankah. To je tudi zelo tvegano. Tako je verjetnejši scenarij postopna posodobitev. Septembra že na-
črtujemo montažo kotlov in novih modelov,« je marca letos pojasnjeval takratni direktor.
Če bi mlekarna zaprla svojo sirarno, v kaj bi potem predelala mleko, ki ga zdaj potrebuje za proizvodnjo sirov? Količine so namreč zelo velike, saj je za izdelavo enega kilograma sira potrebnih deset litrov mleka. Iz letnega poročila o poslovanju v letu 2018 je razvidno, da je mlekarna lani v sire predelala 47,4 milijona litrov mleka, kar pomeni malo manj kot 48 odstotkov vsega odkupljenega mleka. Bi torej zmanjšala odkup ali povečala proizvodnjo drugih izdelkov?
Ko je julija letos zasedel direktorski stolček, je Vinko But med drugim dejal, da bo še naprej cilj mlekarne odkupiti vse mleko, ki ga ponujajo zadruge. Kaj drugega najbrž niti ne bi bilo mogoče, saj so od lani zadruge 100-odstotne lastnice podjetja in bi zmanjšanje odkupa mleka zaradi popolne ali delne opustitve proizvodnje sirov med zadružniki povzročilo nemalo nejevolje.
Foto: arhiv NT (GrupA)
leg matične družbe še Ledas in dve pršutarni na Krasu). V Radgonskih goricah vsako leto napolnijo približno tri milijone steklenic, od tega je kar milijon steklenic srebrne radgonske penine. Klet ima 550 hektarjev vinogradov, vendar grozdje odkupuje tudi od drugih vinogradnikov. »S tem marsikomu pomagamo preživeti in če bi nam uspel nakup Ptujske kleti, bi tudi na tistem območju grozdje kupovali tudi od zasebnikov,« pravi Izidor Krivec.
Ekonomska bolezen
Medtem ko Krivca ne skrbi, ker je letina grozdja letos za približno 15 odstotkov manjša od lanske, pa je zaskrbljen zaradi dogajanja v mesni industriji. Cene svinjskega mesa na evropskem trgu namreč še naprej skokovito rastejo. Razlog je afriška prašičja kuga, ki je najprej izbruhnila na Kitajskem, zaradi česar je ta odprla svoj trg za meso, av-
gusta so prašičjo kugo odkrili tudi v Srbiji. »Po napovedih bo trajalo dve leti ali še več, da se bodo razmere v Aziji umirile. Prašičja kuga ni nevarna za ljudi, to je predvsem ekonomska bolezen, ki jo zelo čutimo tudi v našem podjetju. Leto 2019 bo zato eno tistih, ki jih je najbolje čim prej pozabiti,« pravi Izidor Krivec.
Problem je predvsem, ker v Celjskih mesninah s svojimi cenami ne morejo slediti dvigu cen na evropskem trgu. »Nekateri deli svinjskega mesa, na primer pleče, vrat in stegno, so se podražili za kar 90 odstotkov. Če bi tudi mi za toliko podražili meso, bi temu zagotovo sledil velik padec prodaje,« je prepričan Krivec. Podjetje je zato svoje maloprodajne cene za zdaj zvišalo le za približno 10 odstotkov.
Poleg višjih cen surovin Celjske mesnine tako kot večino podjetij v Sloveniji letos pestijo še druge podražitve.
Dražji so elektrika, nafta in plin, povečali so se tudi stroški dela. Zaradi tega Krivec napoveduje manj čistega do-
bička, kot ga je podjetje imelo lani, čeprav naj bi prihodki od prodaje ostali na enaki ravni ali se nekoliko povečali. Kljub
slabšemu rezultatu Celjske mesnine ostajajo pri svojem načrtu o pet milijonov evrov vredni naložbi v pršutarni
Lokev, kjer bodo razširili proizvodnjo. Dela bodo začeli takoj po novem letu. JI, Foto: arhiv NT (GrupA)
6
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - 30 let partnerstva z nemškim mestom Singen
Lipovec v parku za rast prijateljskih vezi
Celje je leta 1989 podpisalo partnersko pogodbo z nemškim mestom Singen ob Bodenskem jezeru. Od takrat mesti druži že 30-letno prijateljstvo. Jubilej sta mesti minuli konec tedna obeležili s svečanima dogodkoma - s posaditvijo drevesa lipovec v celjskem mestnem parku in slovesnostjo v Narodnem domu.
ROBERT GORJANC
»Vsekakor se najbolj spominjamo prijateljstva, ki smo ga vedno deležni, in velike gostoljubnosti, kadar pridemo v Celje. Veseli smo, da je ta izmenjava tudi na področju kulture, predvsem med mladimi. Verjamemo, da se bo partnerstvo nadaljevalo,« je povedal nadž-
upan Singna Bernd Häusler, ki je tudi dal pobudo za posaditev drevesa v čast dolgoletnemu prijateljstvu med mestoma.
Posaditev lipovca, ki je drevo simbolnega pomena za Slovence, v mestnem parku je povratno dejanje posaditve lipe v parku v Singnu, kjer je celjska občina v znak prijateljstva postavila tudi manjši kozolec. »S tem tudi simbolno dajemo dodatne korenine našem prijateljstvu in sodelovanju,« je še poudaril Bojan Šrot.
Gostitelj, celjski župan Bojan Šrot, je dejal, da gre pri sodelovanju s Singnom za eno tistih partnerstev, ki je najbolj živo, saj mesti sodelujeta na mnogih področjih, pri čemer je omenil gasilce, Rdeči križ, kulturo, šolstvo in še posebej izpostavil sodelovanje med mladimi. »Ravno te dni so bili na obisku v Celju na izmenjavi mladi iz partnerske šole Hohentwiel Gewerbeschule iz Singna. V vseh teh letih je več kot 700 dijakinj in dijakov obiskalo Celje ali Singen. Verjamem, da so izkoristili priložnost in spoznali vrstnike ter sklenili trajna prijateljstva.«
Gostje navdušeni
nad trajnostno
mobilnostjo
Srečanje vodilnih predstavnikov mest je bilo tudi priložnost za izmenjavo dobrih praks na področjih, na katerih želita napredovati obe mesti. »Kot smo lahko opazili, se trajnostna mobilnost v Celju piše z velikimi črkami, sistem javne izposoje koles in mestni avtobusni promet se odlično razvijata. To sta področji, na katerih se lahko tudi Nemci od vas nekaj naučimo,« je bil nad napredkom v Celju vidno navdušen Bernd Häusler.
Številna delegacija iz Singna se je seznanila še z drugimi pomembnejšimi projekti, ki jih je Mestna občina Celje uresničila v zadnjem obdobju.
Foto: GrupA
Brenčanje nad občinsko stavbo
ŠOŠTANJ - Na strehi občinske zgradbe je od sredine septembra učni čebelnjak. Tja ga je postavila Čebelarska družina Ravne Šoštanj, ki bo tudi na ta način poskušala ljudi osveščati o pomenu čebel in prednostih čebelarjenja.
Zametki čebelarjenja v Šaleški dolini segajo v leto 1905 in tja sega tudi zgodovina Čebelarske družine Ravne Šoštanj. Družina danes pod svojim okriljem združuje predane čebelarje, pripravlja dneve odprtih vrat, različna izobraževanja in sodeluje pri številnih drugih dejavnostih. Med drugim se že nekaj let pridružuje vseslovenski akciji Tradicionalni slovenski zajtrk ter s sladkim medom poskrbi, da čebelje pridelke poskusijo otroci v vrtcu in osnovni šoli. Prizadevanja čebelarjev podpirajo tudi v šoštanjski občini, kjer so z veseljem odstopili prostor za učni čebelnjak. Ta ima tri panje, njegove prebivalke pa že živahno nabirajo med.	TS
Obnovo fasad sofinancirajo
GORNJI GRAD - Občina je letos prvič objavila javni razpis za sofinanciranje obnove fasad stavb na svojem celotnem območju. V manjših občinah je takšno sofinanciranje zelo redko. V gornjegrajski se lahko prijavijo fizične osebe, ki nameravajo obnavljati fasade tako stanovanjskih kot tudi drugih stavb.
Sofinanciranje je namenjeno tudi obnovi fasad tistih stavb, ki niso zaščitene kot kulturna dediščina. Za stavbe, ki so spomeniško zaščitene, morajo pridobiti lastniki soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine. S sofinanciranjem spodbujajo urejenost in čim lepši zunanji videz stavb po občini ter vzdržujejo in ohranjajo kulturno dediščino. V naselju Gornji Grad, ki je bilo nekoč upravno središče Zgornje Savinjske doline, je kar nekaj starih stavb iz tistega časa.
V	občinskem proračunu je za sofinanciranje na voljo pet tisoč evrov, vendar lahko dobi posamezni lastnik stavbe največ petsto evrov. Kljub temu da je bil razpis objavljen v začetku poletja, med občani za obnovo ni posebnega zanimanja. Občinska uprava nekaj prijav še pričakuje, saj je zadnji rok za vložitev vlog za sofinanciranje 29. november.	BJ
Viseči most bo še (po)čakal
CELJE - V Mestni občini Celje niso izbrali izvajalca projektne dokumentacije za turistično brv, kot se uradno imenuje projekt, a znano je, da gre za projekt visečega mostu z grajskega hriba pod Starim gradom na Miklavški hrib. Na javno naročilo je prispela samo ena ponudba, ki je presegla višino zagotovljenega denarja za ta namen.
Zato so v občini ponudbo zavrnili. Celjski župan Bojan Šrot meni, da gre pri izdelavi projektne dokumentacije za enega prvih korakov pri uresničitvi zamisli. »Naš načrt je, da bomo projekt pripravili do stopnje, kot temu rečemo, >ready to go<, potem se bomo odločili za finančno konstrukcijo projekta. Morebiti bomo počakali na kakšna evropska sredstva, če bodo razpisi, sicer razmišljamo tudi o javno-zasebnem partnerstvu.« V tem primeru bo občina vse stroške, ki jih bo imela s pripravo projektne dokumentacije in z zagotavljanjem zemljišč, vračunala v vrednost projekta kot delež občine. »Verjamem, da bi gradnjo lahko začeli v letih 2021 ali 2022. Takšna gradnja je sicer relativno preprosta, most je lahko zgrajen v treh mesecih,« je še povedal Bojan Šrot.
V	celjski občini naj bi kmalu začeli nov postopek javnega naročila za turistično brv.	RG
ШП7Г
muzej novejšezgodovinelcelje
S
Vabljeni
v sredo, 16. oktobra 2019, ob 18. uri
na predstavitev in pogovor o knjigi
Jugoslavija, zemlja snova
avtorja prof. dr. Božidarja Jezernika. Vabljeni pa tudi v galerijo Muzeja novejše zgodovine Celje na ogled občasne razstave
33 dni
- 100. obletnica ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Na ogled do 17. novembra 2019. Več informacij: www.muzej-nz-ce.si
IZ NAŠIH KRAJEV
7
CELJE - Etažni lastniki naj bodo pozorni
Pregledi dimniških tuljav očitno povzročajo zmedo
V zadnjem času naj bi se na podjetje Celjski dimnikarji obračali etažni lastniki, ki so plačali preglede skupnih dimnikov in zračnikov v stanovanjskih stavbah, toda pri tem naj ne bi prejeli nikakršnega zapisnika o dejanskem stanju. Iz tega bi bilo namreč mogoče razbrati, kateri del skupnih dimniških tuljav pripada določenemu stanovanju. Podjetje Celjski dimnikarji je na to javno opozorilo, enako tudi uprav-niško podjetje Habit, saj naj bi preglede skupnih dimniških vodov izvajal pogodbenik tega podjetja.
SIMONA SOLINIC
Gre za dokaj specifično zadevo, dodaja Matej Drakšič iz podjetja Celjski dimnikarji. »Etažni lastniki so ob menjavi plinskega trošila potem prisiljeni poklicati nekoga, da jim določi dimniško tuljavo, čeprav so storitev že plačali. Stanovanjski zakon je jasen in določa, da so dimniki in zrač-
niki skupne naprave, s katerimi upravlja upravnik objekta. V duhu dobrega gospodarja je torej v interesu upravnika in etažnih lastnikov, da so dimniki in zračniki varni in da se ve, kaj komu pripada.«
Drakšič dodaja, da je dobro, da so službe vendarle začele izvajati preglede s kamero po
Takšno dogajanje v zadnjem času je tudi posledica tega, da je še vedno kar nekaj lastnikov stanovanj, ki se ogrevajo na stare plinske peči. Teh ne bi smeli več uporabljati, saj so zaradi zajema zraka iz prostora lahko smrtno nevarne. Etažni lastniki so z upravniki ponekod že uredili dimniške tuljave, tako da so lahko nanje priključili nove plinske - tako imenovane kondenzacijske peči. Na problem, da v Celju to še ni popolnoma rešeno, smo opozarjali že pred leti. »V Celju ugotavljamo porazno stanje dimniških tuljav, ki so bile pred plinifikacijo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja uporabljene za ogrevanje na trdo gorivo, danes pa so nekatere zaradi načina gradnje neustrezne za priklop novih plinskih trošil. Kjer ne gre drugače, se poslužujemo gradnje novih ustreznih tuljav na fasadah stavb, saj je obnova obstoječih predraga ter zaradi posegov v stanovanja tehnično zahtevna in nesprejemljiva za normalno bivanje,« zaključujejo v Habitu.
nekaterih stavbah. »Le s kamero ugotavljamo stanje dimnikov in zračnikov ter s tem število priklopov in razdelitev po stanovanjih. Žalosti nas, da pregledi ne prinašajo nobene vrednosti za etažnega lastnika, saj tudi po pregledu ne ve, v katerem delu je priklopljena njegova kurilna naprava,« dodaja sogovornik.
»Pred kratkim sem v Laškem naletel na večstanovanjsko stavbo, kjer imajo lastniki v iste tuljave priklopljeno staro plinsko peč, ki je odvisna od zraka v prostoru, in nekateri novo kondenzacijsko peč. Za nameček gospa v stanovanju s staro plinsko pečjo uporablja kuhinjsko napo, oddaljeno en meter, kar je smrtno nevarno, a ji v dvajsetih letih dimnikar tega ni povedal. Res žalostno. Takšnih primerov je na žalost ogromno,« pojasnjuje Dra-kšič.
»Porazno stanje
dimniških tuljav«
Ker naj bi klice iz Celja od etažnih lastnikov prejemali predvsem iz stavb, ki jih upravlja Habit, smo na to podjetje naslovili tudi določena vprašanja. V podjetju pojasnjujejo, da so o zakonsko predpisanih letnih pregledih dimovodnih in prezračevalnih naprav v stavbah etažne lastnike seznanili na letnih zborih. »Na terenu ugotavljamo, da se lastniki in uporabniki še vedno
Ponovno o imenovanju vodstva celjske bolnišnice
CELJE - Višje delovno sodišče je razveljavilo sodbo Delovnega sodišča v Celju, ki je v tožbi Branka Gabrovca zoper Splošno bolnišnico Celje pred časom odločilo v njegov prid. Gabrovec je tožil bolnišnico, ker je menil, da je bil nezakonito izločen iz izbora za poslovnega direktorja.
Višje delovno sodišče je zdaj primer vrnilo v ponovno sojenje, ob čemer je prvostopenjskemu sodišču naložilo, naj ugotovi, ali je Gabrovec pogojem res ustrezal ali ne.
O tem, ali je bil Gabrovec ustrezen kandidat za poslovnega direktorja celjske bolnišnice, sodišče namreč ni odločalo, pač pa je razveljavilo sklep sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje o imenovanju poslovne direktorice mag. Margarete Guček Zakošek. »Po našem prepričanju je Gabrovec pogoje izpolnjeval, zato menim, da bo sodišče ponovno ugodilo njemu v prid in da bo še enkrat izdalo enako sodbo. Obenem sem
prepričan, da bo bolnišnica morala postopek izbire poslovnega direktorja ponoviti in ga izpeljati na zakonit način,« pravi Ga-brovčev odvetnik Igor Inkret.
Gabrovca je iz izbora za direktorja izločila komisija Sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje. Domnevno sporen naj bi bil predvsem dokument, ki naj bi ga komisiji predložila takratna predsednica razpisne komisije sveta zavoda bolnišnice Barbara Tiselj. Ta naj bi v zapisnik celo napisala, da gre za pravno mnenje Ministrstva RS za zdravje o tem, da Gabrovec razpisnim pogojem ne ustreza. Nato je tudi na prvem sojenju na sodišču zanikala, da gre za pravno mnenje, češ da se je očitno zmotila in »da bi bilo prav, če bi takrat zapisala, da gre za stališče ministrstva za zdravje«. Razlog za to, da Gabrovec po njenem mnenju ni bil ustrezen za direktorja, je tudi pomanjkanje njegovih delovnih vodstvenih izkušenj.
SŠol
napačno obračajo na izvajalce, ki so v preteklosti imeli podeljene koncesije za izvajanje dimnikarskih storitev, čeprav gre za skupne dele in naprave, za katere skrbi upravnik stavbe. Prav tako se posamezniki zmotno sklicujejo na pozitivna poročila o pregledih, ki so bila izdana v preteklih letih, saj ima poročilo veljavnost enega leta,« dodajajo v Ha-bitu.
Poudarjajo, da so vsa poročila o pregledih objavljena na oglasnih deskah stavb. »Lastniki in uporabniki imajo možnost vpogleda v vsa poročila in tudi v ostale dokumente stavbe na našem spletnem iPortalu, dokumente lahko pogledajo tudi na sedežu podjetja,« pravijo v Habitu. O klicih določenih etažnih lastnikov, ki se obračajo na Celjske dimnikarje, so seznanjeni: »Dogovorili smo se, da jih v podjetju napotijo na upravnike stavb.«
Foto: GrupA
Pregled s poročilom pomeni seznanitev o stanju dimniške tuljave, ki je skupni del stavbe. V primeru neustreznega stanja ali prepovedi naprave lahko dimnikarska služba ali upravnik poda nasvet glede primernega načina sanacije ali priklopa ustrezne kurilne naprave. Etažni lastnik mora pred prvim zagonom kurilne naprave pridobiti ustrezno dimnikarsko soglasje. V tem primeru gre za strošek posameznega etažnega lastnika. To storitev lahko naroči pri vseh izvajalcih, ki imajo dovoljenje za dimnikarske storitve.
Mirnejše pobočje v Podgorju
VELENJE - Končana je sanacija plazu Postrpinek-Mlačnik v Podgorju. Mestna občina Velenje jo je začela pred tremi leti, ko je poskrbela za odvodnjavanje območja. Leta 2018 je izbran izvajalec del vgradil pilote in poskrbel za sidranje terena. Nato je ob plazu zgradil kamnito zložbo, visoko do pet metrov. Nazadnje je ob plazu obnovil še cesto v dolžini 85 metrov.	TS
Prepusti preživete tehnologije naši hibridni ponudbi in zapelji v novo dobo s hibridom Toyota Corolla.
Uživaj v brezskrbni vožnji s samopolnilnim hibridnim pogonom, samodejnim menjalnikom E-CVT in aktivnim varnostnim sistemom Toyota Safety Sense.
TOYOTA-FRI MOBIL.SI
) HYBRID
Povprečna poraba goriva za vozila Corolla: od 3,3 do 3,9 l/100km in emisije CO2: od 76 do 89 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6 AG. Emisije NOx: od 2,3 do 4,3 mg/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. 10 letno jamstvo hibridne baterije velja ob rednih testih hibridne baterije (HHC) na 1 leto ali 15.000 prevoženih km (kar nastopi prej) pri pooblaščeni prodajno-servisni Toyotini trgovski mreži. Več na www.toyota.si. Hibridni bonus znaša do 2.600 €, odvisno od opreme in modela vozila. Več na toyota.si oziroma pri pooblaščeni prodajno-servisni Toyotini trgovski mreži. Toyota Adria d.o.o Brnčičeva 51, Ljubljana.
FRIMOBIL
AVTOCENTER
AC FRI-Mobil
Dečkova 43, Celje 03 425 60 80
8
IZ NAŠIH KRAJEV
LAŠKO - Na seji občinskega sveta spet burno o ZP Rimske Toplice
Odgovori korektni, a statistika na rešuje stvari
»Če v pol leta ne bo začetka gradnje novega prizidka v ZD Laško, se bojim, da bodo tudi obstoječi zdravniki začeli odhajati, tako da bomo res lahko začeli govoriti o zdravstveni problematiki, ki bo veljala za celotno občino Laško in vse njene občane. Bolniki so obravnavani v neprimernih prostorih, hkrati tudi zdravstveni kader svoje delo opravlja v neustreznih pogojih. ZD Laško trenutno plačuje najemnino za prostore, kjer se nahaja fizioterapija, in za zabojnike, kamor se je prestavil celoten administrativno-upravni del ZD Laško, zato da smo pridobili novo ambulanto,« je še zapisala Knapičeva.
Problematika delovanja Zdravstvene postaje (ZP) Rimske Toplice nikakor ne gre z dnevnega reda in tako je spet sprožila živahno in polemično razpravo na seji laškega občinskega sveta. Povod za to je bil pisni odgovor direktorice Zdravstvenega doma Laško Janje Knapič na vprašanja 23 svetnikov občinskega sveta s predzadnje, četrte seje.
Razprava na seji laškega občinskega sveta o delovanju Zdravstvene postaje Rimske Toplice: z leve župan Franc Zdolšek, svetovalka za pravne zadeve Tanja Grabrijan in svetnica SD Bojana Kustura.
ROBERT GORJANC
Od direktorice so svetniki zahtevali odgovore in pojasnila na vprašanja ter informacije, zakaj ne dela tisti zdravnik, ki bi moral, zakaj se bolniki obračajo pred ambulanto in se v velikem številu prestavljajo v druge kraje ter ali ima direktorica namen zapreti še eno ambulanto v Rimskih Toplicah.
Janja Knapič je v odgovoru zapisala, da se ves čas govori o zdravstveni problematiki v Rimskih Toplicah, ki je sploh ni, saj je vodstvo in zaposleni v ZD Laško ne vidijo. Direktorica od izvedbe zbora krajanov v Rimskih Toplicah pred dvema letoma izpostavlja, da po dolgih letih končno izenačujejo zdravstveno oskrbo bolnikov celotne občne Laško. »ZD Laško ima po pogodbi z zdravstveno zavarovalnico priznane 4,43 splošne ambulante za celotno občino. Glede na način financiranja in glede na obremenitev zdravnikov v ZP Rimske Toplice bi bilo nepošteno, negospodarno, neetično, šlo bi tudi za kršitev pravic do enakopravne zdravstvene oskrbe bolnikov, če bi bila v Rimskih Toplicah dva zdravnika, medtem ko bi za celotno ostalo občino Laško in pripadajoče krajevne skupnosti ostalo 2,43 zdravnika splošne medicine.«
Dodala je še, da imajo zdravniki v Rimskih Toplicah v povprečju 30 do 35 bolnikov, medtem ko jih imajo zdravniki v Laškem 50 do 55 in da so zdravniki v Laškem dvojno obremenjeni, saj ob svoji redni ambulanti izvajajo tudi dežurstva in službo nuj-
ne medicinske pomoči. »Na ta način, da v Rimskih Toplicah deluje ena ambulanta pet dni na teden, se vsaj deloma izenačuje pravica do enake zdravstvene oskrbe v celotni občini.«
Vroča razprava o odgovoru
Odziv svetnikov na odgovor Janje Knapič je bil kar buren. Robert Medved, SDS, je opozoril, da je eno statistika in drugo stanje na terenu: »Odgovor je sicer korekten, a ni takšen, kot bi ga želeli slišati krajani. Če želimo to stanje preseči, bomo morali sprejeti določene ukrepe. Če se bomo sprijaznili s pozitivno statistiko iz odgovora, bo treba to sporočiti tudi krajanom Rimskih Toplic.«
V njihovem imenu je svetnica SD Bojana Kustura opozorila na odgovor glede deleža zdravnikov. »Kolikor vem, je v ZD Laško zaposlenih sedem zdravnikov, poleg tega ima ZD še eno specializantko. Torej ne gre samo za 4,3 zdravnika, kot je navedeno v odgovoru. In od kod naj se njihovo dela financira, če ne iz zdravstva? Hkrati piše, da štirje zdravniki družinske medicine še lahko sprejemajo bolnike, kar pomeni, da tudi v Laškem zdravniki še niso čisto popolnoma zasedeni.« Krajani Rimskih Toplic so opozorili še, da je pri deležu dveh zdravnikov za Rimske Toplice treba upoštevati, da k tej zdravstveni postaji gravitirata tudi krajevni skupnosti Jurklo-šter in Zidani Most, tja spada tudi velik del Sedraža, kar pomeni več kot četrtino prebivalstva občine Laško. »Ne gre
samo za problematiko števila ambulant, ki delajo v Rimskih Toplicah, marveč tudi za kakovost izvajanja tega dela,« je še izpostavila Bojana Kustura.
Kaos v zdravstvu?
Razpravo je sklenil župan Franc Zdolšek, ki je dejal, da se problematika z zdravstveno postajo v Rimskih Toplicah vleče že predolgo. In to kljub temu, da se je s porodniške vrnila stalna zdravnica in so v zdravstvenem domu napovedali, da bo v ambulanti v Rimskih Toplicah vsaj dvakrat do trikrat na teden delal še en zdravnik, da naj bi prihajala tudi pediatrinja ...
Napovedal je nove pogovore z vodstvom zdravstvenega doma in izrazil upanje, da bodo našli ustrezno rešitev. »Res je, da je zdravstvena problematika pereča v vsej Sloveniji, ne samo v občini Laško. Spremenili so se normativi glede opredeljevanja bolnikov in težko je vedeti, kaj vse bo to pomenilo tudi za naš zdravstveni dom. Mislim, da na tem področju vlada kar velik kaos,« je še dejal župan, iz katerega je očitno velo tudi razočaranje, ker je občina v Rimskih Toplicah zgradila postajo z dvema ambulantama, zdaj pa ima takšne težave in nezadovoljstvo.
Vprašanje, ali ima namen zapreti ambulanto v Rimskih
Toplicah, je direktorica Janja Knapič označila za zelo pro-
vokativno in takšno namero zanikala.
Za ambulanto v Jurkloštru, kar je tudi bilo vprašanje svetnikov, je Janja Knapič povedala, da je spet začela delovati v tem mesecu, ob petkih. V njej posluje zdravnik Niko Borič, a bo v njej delal le do upokojitve, ki se ji bliža. Kako bo potem, Knapičeva še ne ve. Glede na opremljenost v tej ambulanti bolniki ne morejo biti deležni enake obravnave, ob majhnem številu bolnikov, ki obiskujejo to ambulanto, pa meni, da delovanja ambulante ni smiselno nadaljevati. Občina Laško je ponudila tudi brezplačen prevoz do Rimskih Toplic, a so bili vsi sestanki glede zaprtja ambulante neuspešni.
Na ogled bolj in manj običajne mačje pasme
CELJE - Mednarodna razstava mačk, ki jo vsako leto pripravi Felinološko društvo Celje, je minuli konec tedna tudi tokrat pritegnila številne razstavljavce iz Avstrije, Italije, s Hrvaške in iz Slovenije. Na ogled je bilo 177 mačk različnih pasem. Ocenjevali so jih sodniki s Hrvaške, Švedske, z Danske in iz Švice.
Veliko je bilo perzijskih in eksotskih mačk, predstavnikov pasem maine coon, ragdol, sibirskih in sorodnih pasem, neva masquerade, britank, devon rexov in ben galcev. Prisotne so bile tudi norveške gozdne mačke, ruske modre, svete birman ske, singapurske, siamske in thai mačke, pasme don sphyinx in sphyinx in malo manj znana pasma oci cat. Prvič je bila pri nas na ogled pasma Selkirk rex.
Najlepša mačka sobotne in tudi nedeljske razstave je bila norveška gozdna mačka italijanske vzrediteljice. Letos f-so se predstavile tudi
dolgodlake in kratkodlake domače mačke. Vzreditelji so lahko predstavili tudi legla. Najlepša mačka po izboru občinstva je bila bengalska mačka vzreditelja s Hrvaške. Na razstavi izberejo tudi zmagovalce posameznih kategorij, tako imenovanih BIS (Best in show). Med zmagovalci so bili tudi člani Felinološkega društva Celje: Franc Cam-plin in Zdravko Vanček s pasmo neva masquerade in Darko Kosi s pasmo devon rex. Predstavilo se je tudi društvo Poživ iz Velenja, ki skrbi za zapuščene mačke. Obiskovalci, ki doma nimajo svojih mačk, so jim poklanjali mačje priboljške, ki so jih dobili brezplačno ob vstopnici. TC, foto: GrupA
Bengalska mačka, najlepša po mnenju obiskovalcev

Občasna razstava
S
ob 130, obletnici rojstva ALME M. KARLIN	^
in 100. obletnici njenega odhoda na pot okrog sveta
rr 16.10. 2019 - 31. 5. 2020
Celje
STARA GROFIJA. POKRAJINSKI M UZD CELJE
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Stari .
... in mladi Slamjeki imajo radi posebne instrumente.
ŠENTJUR - Že deset let prireditve Tetka Jesen, ki združuje mlade in upokojence
»To je planinski praznik«
Na Planini pri Sevnici se je torkovo dopoldne mladost srečala z zrelostjo. Tamkajšnje upokojensko društvo je namreč v sodelovanju z Osnovno šolo Planina pri Sevnici že deseto leto zapored pripravilo prireditev Tetka Jesen.
BARBARA GRADIČ OSET
»Tetka Jesen je medgenera-cijsko druženje starih in mladih, kjer mi starejši mlade po-
učimo o starih običajih, ki jih še znamo in je prav, da o tem učimo tudi mlade,« je namen
druženja povzel predsednik Društva upokojencev Planina pri Sevnici Franc Nuč.
Že v jutranjih urah so bile na planinski šoli različne delavnice. V razrednih so učenci izdelovali jesenske okraske, pekli kvašeno pecivo, kuhali jesensko juho, urejali šolski vrt, spravljali zelenjavo ter lupili repo, ki jo bodo nato v šoli skisali in jo pojedli za kosilo. »Naši otroci so Tetko Jesen vzeli za svojo in jo vsako leto težko pričakujejo in se je veselijo. To je zelo utečena zadeva in upam, da bodo upokojenci še dolgo čili in zdravi, da bomo nadaljevali to dru-
ženje,« je povedala učiteljica razrednega pouka Urška Ti-selj, ki je bila pred desetimi leti skupaj s svojim očetom pobudnica te prireditve.
Priprava jabolčnika
najbolj zanimiva
Na igrišču so upokojenci mladim pokazali številna domača opravila in stare običaje. Mladi so sodelovali pri žaganju drv, stiskanju jabolk v jabolčnik, pletenju košev, ličkanju koruze, luščenju fižola ... 12-letni Ožbej Romih je bil vidno prevzet nad tem, kar se je na Planini dogajalo. »To je planinski praznik, kjer po končani prireditvi še zapojemo ljudsko pesem. Pomembno se mi zdi, da ohranimo ljudske običaje in ljudsko pesem. Da se zavedamo svojih korenin in na takšnih prireditvah ne pojemo angleških pesmi. Tukaj mi je všeč družba, sploh ker so ljudje sproščeni. Stari običaji so mi blizu.« »>Prešanje< jabolčnika se mi je zdelo najbolj zanimivo opravilo,« je hitro dodal njegov šolski prijatelj.
Tetka Jesen, v katero se je preoblekla nekdanja vzgojiteljica v vrtcu Berta Škober-ne, je takoj zjutraj pozdravila otroke v vrtcu, se je z njimi poigrala in pogovorila. Kasneje se je pridružila otrokom v osnovni šoli. Prisotna je bila, ko so pekli piškote, izdelovali okraske, in vsako skupino posebej je povabila na prireditev.
Organizatorji upajo, da bodo prireditev ponovili tudi naslednje leto, saj jo vsako leto z velikim veseljem pričakujejo tako otroci kot njihovi stari starši.
Foto: SHERPA
Mlade in spretne roke bodo nadaljevale tradicijo naših babic.
Tako se riba repa!
Igrišča delno zaprli
CELJE - Po obisku ministrske ekipe, ki se je v Celju sestala z zaskrbljenimi starši malčkov v tistih vrtcih, kjer so na igriščih odkrili povečane vsebnosti težkih kovin, so v vrtcih sprejeli dodatne varnostne ukrepe. Da bi bili otroci v času pred sanacijo zemljine čim manj izpostavljeni onesnaženim tlom in prahu, ki se dviga s tal, so igrišča delno zaprli. Pri tem so sledili dopolnjenemu protokolu ravnanj, ki so ga pripravili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
»Otroci vseh treh javnih ge dejavnosti na prostem, kot
vrtcev se bodo do nadaljnjega igrali samo na tistih delih igrišča, ki ustrezajo dopolnjenim priporočilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Igrali se bodo torej samo na utrjenih površinah oziroma na tistih delih igrišča, kjer lahko poskrbimo za njihovo varno igro. Da otroci ne bi bili prikrajšani, si bodo v vrtcih prizadevali izvajati tudi dru-
so denimo sprehodi,« so sporočili iz celjske občine.
Vsa igrišča javnih vrtcev v občini bodo do izvedbe sanacije po koncu poslovnega časa vrtcev zapirali za zunanje uporabnike. »Doslej je bilo izjema samo vrtčevsko igrišče enote Sonce v Kaju-hovi ulici 5, ki je bilo med tednom po zaprtju vrtca ter ob sobotah, nedeljah in pra-
znikih dostopno za zunanje uporabnike. Ker nekateri deli tega igrišča ne ustrezajo priporočilom (okolica peskovni-ka ni utrjena, na zelenici pod drevesi so goličave) in ker izven poslovnega časa vrtca tam ni nadzora, je od 2. oktobra do izvedbe sanacije za zunanje uporabnike zaprto,« še pojasnjujejo pri MOC.
Mnogim staršem se tako poraja vprašanje, kako je mogoče, da se je stanje igrišč v le nekaj dneh tako poslabšalo, da je bil potreben tako strog ukrep, kot je zaprtje. Omeniti velja tudi to, da so se pristojni zganili šele, ko so zadevo v svoje roke vzele zaskrbljene mame.
LKK
Srebrno priznanje iz Kanade
ZREČE - Občina je prejela na mednarodnem tekmovanju Skupnosti v cvetju (Communities in Bloom) srebrno priznanje. Gre za priznanje kanadske neprofitne organizacije, ki se zavzema za okoljsko odgovornost in še posebej za zelene površine.
Iz Evrope so sodelovali kraji iz Belgije, s Hrvaške (mesto Cavtat), z Irske, iz Italije, z Madžarske in iz Velike Britanije. Prav tako so sodelovali kraji iz Kanade in ZDA. Podelitve v Yarmouthu v Kanadi se je udeležil zreški župan Boris Podvršnik. Zreče so prejele priznanje v kategoriji manjših krajev. Letošnje tekmovanje Skupnosti v cvetju je bilo že 25. po vrsti, na njem jih je doslej sodelovalo več sto.	BJ
Marjeta Lipec na čelu občinske uprave
RADEČE - Pred časom je prišlo do spremembe v vodstvu občinske uprave: nova direktorica je postala Marjeta Lipec, ki sicer že ima izkušnje z delom v javni upravi.
Prejšnja direktorica občinske uprave Brigita Stopar je pred časom zasedla vodilno mesto v radeškem komunalnem podjetju, potem ko se prejšnji direktor, ki se bliža upokojitvi, ni potegoval za nov mandat. Na razpis za novega direktorja radeške občinske uprave se je prijavilo sedem kandidatov, med njimi je bila izbrana Marjeta Lipec. »Nova direktorica je bila v naši občini tudi že predsednica nadzornega odbora, dolgoletna članica občinskega sveta, sicer pa na novo delovno mesto prihaja iz javne uprave,« je še povedal župan Tomaž Režun. Izbrana kandidatka je namreč prej delovala v upravni enoti v Sevnici, in sicer na oddelku za izdajo gradbenih dovoljenj.	RG
10
KULTURA
Nova slikanica o svetovni popotnici Almi M. Karlin
Almin pogum in vztrajnost kot spodbudi za mlade bralce
Letos mineva 130 let od rojstva znamenite Celjanke Alme M. Karlin in sto let od začetka njene poti okoli sveta. Osrednja knjižnica Celje je eden prvih celjskih javnih zavodov, ki je počastil ti obletnici. Na knjižnih policah je tako nova slikanica Alma: Svet pred domačim pragom.
BARBARA GRADIČ OSET
V celjski knjižnici se ne ukvarjajo samo z izposojo knjig, temveč še z marsičim drugim, tudi z založništvom. Slikanica o Almi je prva knjiga za otroke v njenem založništvu. »Že nekaj časa sem se s sodelavkami poigravala z idejo, da bi izdali nekakšen turistični vodnik za otroke po Celju. Nekako še nismo prišli do prave uresničitve, ko je prišla Mojiceja Podgoršek z idejo, da bi izdali nekaj o Almi M. Karlin, saj je imela besedilo že pripravljeno. Ker je letos Almino leto, se nam je zdelo primerno, da naredimo še nekaj za najmlajše,«
je razložila direktorica celjske knjižnice mag. Polona Rifelj.
V času, ki ženskam
ni bil naklonjen
Slovenska pisateljica Mo-jiceja Podgoršek je avtorica številnih slikanic za otroke, ki jim s svojimi zgodbami približuje življenje znamenitih Slovencev. Ko si je v celjskem muzeju ogledala stalno razstavo o Almi M. Karlin, je dobila idejo za novo zgodbo. Želela je izpostaviti Almine lastnosti, ki so bile v času, ki ženskam ni bil naklonjen, še toliko težje sprejemljive. Redke so bile ženske, ki jim
Avtorici slikanice o Almi sta Mojiceja Podgoršek (na levi) in Polona Kosec.
je uspelo vstopiti v moško družbo, med njimi je bila
Alma M. Karlin. »Ženske so morale ubirati stranske
poti, da jim je uspelo stopiti v družbo. Seveda so požele precej ogorčenja in precej bolj so se morale truditi za uspeh. Almi je uspelo na več področjih in to je tudi ena od stvari, ki lahko naše otroke navdušuje. Utirala si je pot v družbi, ki ji ni bila naklonjena, v okoliščinah, ki ji niso bile naklonjene. Bila je ustvarjalka v pravem pomenu besede. Njen pogum in vztrajnost sta nekaj, kar danes naši otroci težko razumejo. Vsi bi radi z lahkoto, s čim manj truda, dosegli čim več,« je povedala Mojiceja Podgoršek. Za zgodbo o Almi se je odločila tudi zato, ker je bila Alma pisateljica in popotnica, za kar se ima tudi sama.
Slovenska vzornica
Alma M. Karlin je poseben lik in zato je bil velik izziv za pisateljico, kako bogato življenje svetovne popotnice in pisateljice strniti na nekaj
strani. »Najprej sem o Almi veliko prebirala in nato sem izbrala podatke, ki sem jih vključila v zgodbo.« Podgorškova je svojo zgodbo najprej preskusila pred otroškim občinstvom in na podlagi otroških pripomb je zgodbo še dopolnila oziroma izpilila. Avtorica ilustracij je Polona Kosec, ki je z Mojicejo Podgoršek že sodelovala pri izdaji slikanice o slikarki Ivani Kobilci. »Pomembno se mi je zdelo, da predstavim Almino predmetno zapuščino, s katero je hotela pokazati, da je svet večji. Da smo ljudje povsod enaki, a tudi različni. Res mi je ljubo risati slovenske velikanke. Otrokom sem želela pokazati, da imamo Slovenci velike ženske in da ni treba vzornice iskati v tujini,« je zaključila Polona Kosec.
Slikanica je naprodaj od 1. oktobra v Osrednji knjižnici Celje.
Foto: GrupA
Mihael, nadangel, ki je kakor Bog
Od leve: Miha Rodman, Tanja Potočnik, Lučka Počkaj, Aljoša Ternovšek in Lina Akif v predstavi Rajzefiber (Foto: Nada Žgank)
Ko so za naše napake pogosto krivi drugi
Gledališče Celje je drugo abonmajsko predstavo pripravilo v sodelovanju s Prešernovim gledališčem Kranj. Dramsko besedilo Rajzefiber je po naročilu napisal pisatelj, kolumnist in režiser Goran Vojnović.
Rajzefiber spaja duh liberalnega sveta, ki teži k solidarnosti in človekoljubju in nas hkrati na vsakem koraku odmika od tega. Goran Vojnović zna v svojih delih zaobjeti duh časa. »Tako je tudi v naši drami zaobjel problematiko migracij. Na eni strani se srečujemo s selitvijo naših ljudi mlajših generacij, ki odhajajo v tujino z željo po boljšem zaslužku in boljšem življenju, po drugi strani v našo državo prihajajo številni ljudje iz držav nekdanje Jugoslavije in tudi iz drugih držav. Goranu uspe vse to povezati v dramo, ki odpira številna vprašanja medosebnih družinskih in prijateljskih odnosov ter seveda vprašanj, ki se dotikajo tem migrantstva,« je povedala upravnica Gledališča Celje mag. Tina Kosi.
Saša je prisiljen skrbeti za bolno mamo. Dodatno pomoč zanjo mu najde prijateljica Daša. Iz begunskega centra pripelje mlado begunko, ki takoj sproži val predsodkov. Čeprav je Saši skrb za mamo odveč, mu služi kot idealen izgovor, zakaj se ne more pridružiti dekletu, ki je odšlo v London. Teden se raztegne v mesec in njegov odhod v tujino se vedno bolj oddaljuje.
Sanje o boljšem življenju v tujini se hitro razblinijo z njegovim spoznanjem, da bo tam za vedno tujec, da je tujina svet izločencev, svet tesnobe, osamljenosti in neprilagojenosti, kjer ne bo nikomur več pripadal.
Ko govorimo o drugih,
govorimo o sebi
Vojnovićevo besedilo ne govori toliko o drugih kot o nas in kako pogosto poskušamo za lastne neuspehe okriviti druge. Med drugim je želela režiserka Anica Tomić pokazati tudi, da drugi, ki v nekem trenutku vstopi v našo skupnost, prebudi naše frustracije, čeprav z njim nimajo nikakršne zveze. »To je stanje, ki se lahko zgodi vsakemu. Vsakdo se lahko sreča z nekom, ki v njemu zbudi neke odzive. Na kakšen način mi obravnavamo druge in kako drugi gledajo na nas - to je osnovni položaj, iz katerega smo počasi gradili. Napravili smo zgodbo, ki se dotika vseh nas, ki je po eni strani duhovita, a po drugi strani odkriva resnico, kakšni smo.«
Sredi septembra je bila premiera v kranjskem gledališču in je pri tamkajšnjih obiskovalcih naletela na zelo dober odziv. Nasploh so v celjskem gledališču zelo veseli sodelovanja s Prešernovim gledališčem Kranj.
BGO
V	Pokrajinskem muzeju Celje je na ogled nova občasna razstava o nadangelu Mihaelu, s katero želijo v celjskem muzeju predstaviti njegov pomen in vlogo.
V	okolici Celje je precej cerkva, ki so posvečene nadangelu Mihaelu in v Svetem pismu je eden od treh nadangelov, ki so poimensko zapisani. Nadangel Mihael je najbolj ča-ščen med angeli in ga srečamo tako v Stari kakor v Novi zavezi Svetega pisma. »Mihael v prevodu iz hebrejščine pomeni >kdo kakor Bog<. Sam prevod torej pomeni, da je nadangel Mihael desna roka Boga očeta. Ima neznansko moč. Sodobno bi mu lahko rekli, da ima vsa njegova pooblastila, vendar je Bogu vedno pokoren in po njegovih pooblastilih izvaja naloge. Eno od takšnih zanimivih pooblastil je bilo, da je nadangel Mihael po naročilu Boga izgnal Adama in Evo iz raja,« je naslov razstave Mihael, nadangel, ki je kakor Bog, razložila kustosinja Pokrajinskega muzeja Celje Gabrijela Kovačič. »Po Mojzesovi smrti se je s hudičem boril za pokojnikovo dušo. Dobil je nalogo, da vodi duše umrlih v raj, zato so se mu ljudje priporočali za srečno smrt. Po Marijini smrti je Kristus njeno dušo predal Mihaelu in zaradi te povezave je Mihael tudi zavetnik pokopaliških kapel, ki so mu jih posvečali že v 4. stoletju,« je še dodala Kovačičeva.
V	celjskem muzeju hranijo deset upodobitev nadangela Mihaela, ki so vse tudi predstavljene na razstavi. Pet je kipov, po en je akvarel, bakrorez in lesorez, dve sta sliki na steklo. Občasna razstava bo na ogled vse do konca leta.
BGO, foto: GrupA
Kustosinja Gabrijela Kovačič stoji poleg manjšega kipa nadangela Mihaela, ki je upodobljen z dvignjenim mečem v desnici in s tehtnico v levici. V eni posodici tehtnice kleče moli gurica, duša umrlega. Drugo posodico, v kateri je okrogla kamnita utež, poskuša hudobec na spodnji strani povleči navzdol.
m П7Г
muzejnovejšezgodovinelcelje
POLŽ OSLINI, BRADAVICA IZGINI
V soboto, 12. oktobra 2019, vas ob 10. uri vabimo pred muzejsko lekarno, kjer bomo prisluhnili zgodbam o zdravilnih zeliščih, zdravljenju in lekarništvu. Z nami bodo Nuša Komplet Peperko, Teja Peperko
in Nuša Ofentavšek. Dogodek je namenjen odraslim in traja 45 minut. Vstopnina 5 EUR Več o programu na spletni strani muzeja http://www.muzej-nz-ce.si
KULTURA
11
15 let Umetniške četrti v Celju
S četrtjo praznovalo mesto
Posebna ulica, ki je malo skrita pred tistimi, ki na hitro stopajo po mestu, nudi za vse tiste, ki se v njej ustavijo, marsikaj. Konec tedna so v Umetniški četrti Na Okopih v Celju umetniki, ki imajo tam svoje ateljeje, medse povabili občane in z njimi proslavili 15 let druženja, ustvarjanja.
BARBARA GRADIČ OSET
»Je prostor. Dobro umeščen. Med knjižnico in glasbeno šolo. Prostor, ki kliče po
vsebini, ki ga zapolnjuje ...« To so uvodne besede Sama Roša v zborniku z naslovom
U4 za zmer, ki ga je urednica Nuša Komplet Peperko pripravila ob posebni obletnici. V četrti, ki združuje umetnike, so se na dvodnevnem praznovanju predstavili umetniki, ki imajo tam ateljeje, in njihovi simpatizer-ji. Namena praznovanja sta bila tudi ta, da bi se ponovno srečali umetniki, ki mogoče niso več tako vpeti v celjsko umetniško sceno, ter da bi v izdelano umetniško sceno stopili novi, mladi umetniki in bi rahlo zamrlo sceno prebudili iz spanja.
Foto: SHERPA
Sobotno dopoldne je nudilo nekaj tudi za mlajše obiskovalce. V ateljeju Tomaža Črneja sta Nuša Komplet Peperko in Teja Peperko na posebej doživet način pripovedovali zgodo z naslovom Kdo v gozdu ima najraje torto.
Celjski slikar Tomaž Milač je v AQ galeriji pripravil razstavo in jo poimenoval Aves. Tudi tokrat je prepletel resnične dogodke s svojo domišljijo. Rdeča nit na slikah so ptiči različnih oblik.
Sobotno večerno dogajanje so popestrili koncerti učencev Kreativne šole glasbe eNota. (Foto: GrupA)
Sobotni koncert Borija in She&The Young Ones v kleti Tamkoučiri. Bori Zupančič je bil tisti, ki je odprl petkov večer in zapel himno Umetniška četrt, ki ima takšen refren: »Tole ni himna, tole je strip. O placu, ki mnogim je kakor vrt. Enim za večno, drugim za hip. Umetniška četrt ...«
Večerno dogajanje se je končalo v kleti krčme Tamkoučiri. (Foto: GrupA)
Akademski slikar Narcis Kantardžić, eden od pobudnikov nastanka Umetniške četrti, je bil vidno zadovoljen ob številnih Celjanih, ki so se udeležili odprtja ter stopili v njegov atelje. V ozadju so njegove slike, kjer že od konca osemdesetih let do danes v njegovih slikah ostaja osrednji motiv stolp. V soboto je z Damjano Brumec, vodjo likovne šole Umbra, predstavil tehnike tiskanja.
12
NAŠA TEMA
Ob upokojitvi je treba življenje zastaviti na novo
Medčloveški odnosi
■VI' ■	V 1 I 1	■	I |g "I	V	"I
osmisljajo življenje v vseh letnih časih
V Evropi postajamo dolgoživa družba vedno starejših ljudi. To nas postavlja pred celo vrsto pomembnih socialnih izzivov in družbenih premislekov. Ob vsem, kar bi morala na tem področju ukreniti politika, je vsaj enako pomembno, da se s temi vprašanji soočimo sami. Odgovora na vprašanje, zakaj je tudi na stara leta vsako jutro vredno vstati, nam namreč ne more dati nihče drug.
SASKA T. OCVIRK
Leta 1990 so prvi oktober razglasili za mednarodni dan starejših. V začetku tega leta je bil v Sloveniji starejši od 65 let že vsak peti prebivalec. V zadnjih 25 letih se je pričakovana življenjska doba za oba spola podaljšala za sedem let. To je razveseljiva novica. Da v sebi nosi tudi netivo med-generacijskih trenj, dokazu-
je tudi spoznanje, da se na primer Zakon o dolgotrajni oskrbi po birokratskih predalih valja že dve desetletji. Kaj torej za bolj zadovoljno tretje življenjsko obdobje lahko naredimo sami? In kako bi nas pri tem morala podpreti starejšim prijazna lokalna skupnost?
Foto: splet
Kako v težkih časih ohraniti dostojanstvo?
Prestop iz aktivnega v upokojensko obdobje, še posebej v povezavi z izpraznjenim gnezdom, lahko človeka pahne v različne osebne stiske. V najtežji obliki lahko pride tudi do depresivnih stanj. Tudi to je eno od področij, kjer ima svojo vlogo center za socialno delo. O tem, kakšna pomoč je ljudem na voljo, je na posvetu v Šmarju pri Jelšah spregovorila Brigita Plavčak iz tamkajšnje enote CSD Celje.
Na pristojnem centru za socialno delu v okviru nalog po Zakonu o socialnem varstvu starejšim nudijo svetovanje in prvo socialno pomoč. Ena od izjemno pomembnih storitev za starejše je pomoč na domu. Po novem letu bo CSD Celje to dejavnost sicer predal nekaterim domovom upokojencev, vendar se za uporabnike načeloma ne bo veliko spremenilo. Gre za zelo pomembno obliko pomoči, zaradi katere veliko starejših lahko dlje
ostane v domačem okolju. Izvajalke pomoči prinesejo hrano, pomagajo pri osebni negi, manjših gospodinjskih opravilih, preverijo, kako je z uporabniki, in podobno. »Na podeželju je velika prednost, ker so ljudje še relativno povezani. Na drugi strani je vedno več težav zaradi oddaljenosti, neprimerno grajenih stanovanj, slabše infrastrukture,« pravi Plavčakova.
V povezavi s starejšimi pristojni vedno pogosteje opozarjajo tudi na Zakon o preprečevanju nasilja v družini. »O tem bi morali več govoriti, morda pripraviti tudi kakšno delavnico.« Ko gre za fizično nasilje, ga še znamo prepoznati, a pri psihičnem in ekonomskem nasilju so starejši zelo nagnjeni k opravičevanju svojih bližnjih in k temu, da razno poniževanje, grožnje, izsiljevanje in zmerjanje preprosto prenašajo. »Zavedajmo se, da ima v takšnih primerih CSD javna pooblastila in tudi učin-
kovite možnosti, da takšne primere reši.«
V primeru nizkih dohodkov so starejši upravičeni tudi do varstvenega dodatka.
Osamljenost hujša
od revščine
»Če bi sodila po odmevih v medijih, bi rekla, da je stanje kritično,« je svoj govor na šmarskem posvetu o starejšim prijazni občini začela Vlasta Nussdorfer, svetovalka predsednika države in nekdanja varuhinja človekovih pravic. »Po drugi strani je za starejše dobro poskrbljeno predvsem tam, kjer se znajo in zmorejo združevati.« Še večja težava kot revščina je osamljenost. »Zlasti v mestih na starost ljudje pogosto ostanejo sami. Včasih celo v družini. To je še največja žalost. Ko ima človek otroke, vnuke, a se kljub temu počuti odmaknjen.« Če se temu pridruži še revščina, je še toliko huje. Trenutno je minimalna pokojnina za 40 let delovne
dobe 500 evrov. »Ampak kaj je 500 evrov? Če sta v gospodinjstvu dva, ki po možnosti živita še na podeželju, je to v redu. Sicer pa je to daleč pod pragom revščine, ki znaša 630 evrov na osebo. Če se temu pridruži še bolezen, je še toliko huje.« Nussdorferjeva je opozorila še na problem dolgih čakalnih dob in napornih skupinskih prevozov v Ljubljano. Če ima posameznik denar, lahko gre tudi s taksijem. Vedno bolj je prisotna demenca, ki spremeni življenje celotnim družinam in predvsem zaznamuje svojce. Na čakalnih seznamih za dom starejših je v Sloveniji trenutno sedem tisoč imen. »Dolgoživa družba potrebuje širok družbeni sporazum. OZN v zvezi s tem pripravlja pogodbo, ki bo tako kot pravice otrok urejala tudi obveznosti držav na področju pravic starejših. Glas starejših se mora slišati in predvsem moramo podpreti zamisli, ki podpirajo medge-neracijsko sodelovanje.«
Čakati na nakazilo ali Se kaj zaslužiti?
Sobivanje v isti hiši ali vsaj soseski
Pametno urbanistično in arhitekturno načrtovanje lahko danes ponudi najboljše iz obeh svetov. Zasebnost »ta mladih« in »ta starih« ter spoštljivo bližino za možnost medsebojne pomoči.
Nekateri so prepričani, da mladi in stari težko sobivajo v isti hiši. Tudi zato je življenje v razširjenih večgeneracijskih družinah že skoraj izumrlo. Drugi danes na novo odkrivajo prednosti družinskega sobivanja. Velike enodružinske hiše se ob prenovah spreminjajo v večstanovanjske stavbe. Ločena neodvisna gospodinjstva ob upoštevanju skupnih vrednot in pravil so učinkovita pot do harmonič-
nega sobivanja več generacij. V nekaterih evropskih državah so takšen pristop ubrali tudi pri načrtovanju stanovanjskih sosesk.
Morda se bodo po tem zgledovali tudi v Šmarju pri Jelšah. Občina trenutno pridobiva gradbeno dovoljenje za tri stanovanjske stolpiče z 12 oziroma 15 oskrbovanimi stanovanji. Odvisno od virov financiranja in interesov v morebitnem javno-zasebnem partnerstvu obstaja tudi možnost, da bi na ta način nastala soseska z oskrbovanimi stanovanji za starejše in s stanovanji za mlade družine. Na ta način bi združevali mlajše in starejše generacije v obojestransko zadovoljstvo.
Zveza društev upokojencev Slovenije v več kot 500 društvih združuje 230 tisoč članov.
V	občinah Šmarje pri Jelšah in Slovenske Konjice deluje Zlata mreža prostoferjev. Starejši lahko brezplačen prevoz naročijo na številki 080 10 10.
V	Rogaški Slatini za starejše enkrat tedensko vozi brezplačni avtobus.
Društva upokojencev svojim članom zagotavljajo najrazličnejše dejavnosti, izlete, pohode, letovanja, humanitarno in pravno pomoč ter celo najem neprofitnih stanovanj.
Tako Rdeči križ kot Karitas imata poseben program za pomoč starejšim. V obeh organizacijah poudarjajo, da vpogleda v uradne evidence nimajo. Zato ljudi pozivajo, naj bodo pozorni na stisko ljudi v bližnjem okolju. Ker danes ni treba, da je kdo lačen ali da ga zebe.
Med zaposlenimi je ogromno ljudi, ki sanjajo o dnevu, ko jim ne bo treba več v službo. Temu običajno botrujejo preobremenjenost in slabi odnosi na delovnem mestu. Med upokojenci na drugi strani je tudi ogromno takšnih, ki se jim zdi, da bi svoje znanje in izkušnje še lahko unovčili. Še posebej ker višina pokojnin bistveno zareže v finančno utečene življenjske navade.
Po trenutno veljavni pokojninski zakonodaji lahko upravičenci uveljavljajo izplačevanje delne pokojnine ali izplačevanje sorazmernega dela že priznane pokojnine in s tem za določen obseg delovnih ur opravljajo delo v rednem delovnem razmerju ali v okviru registrirane dejavnosti.
V teh primerih upokojenec poleg določenega dela pokojnine prejema še dohodek, za katerega je še naprej vključen v obvezno zavarovanje. V tem primeru je davčna obravnava dohodkov, ki jih (delni) upokojenec prejema iz naslova svoje preostale dejavnosti, enaka kot pri ostalih prejemnikih takšnih dohodkov. In tudi v takšnih primerih se dohodki delnega upokojenca pri letni odmeri dohodnine seštevajo. Nekaj prilagoditev lahko upokojenci pričakujejo le pri dohodku iz opravljanja dejavnosti. Ti dohodki se ne vštevajo v letno davčno osnovo za dohodnino, ampak se obdavčujejo z dohodnino, ki se obračuna po 20-odstotni davčni stopnji in se šteje kot dokončen davek.
Če upokojenec poleg polne pokojnine prejema dohodke na podlagi drugih dovoljenih oblik dela, njegova pokojnina zaradi tega ni dodatno obdavčena. Dohodki na podlagi podjemnih pogodb,
avtorskih pogodb ali osebnega dopolnilnega dela so obdavčeni enako, kot bi bili pri aktivnih prejemnikih tovrstnega dohodka.
Posebna oblika dela, ki je predvidena le za upokojence, je začasno ali občasno delo upokojencev. Vsi navedeni dohodki, ki jih upokojenec prejme v davčnem letu, se skupaj s prejeto pokojnino vštevajo v njegovo letno davčno osnovo za dohodnino.
Podjetništvo brez
denarnih tokov
V praksi se upokojenci pač znajdejo nekje na davčni lestvici od dela na črno do uradno sklenjene podjemne pogodbe, ki je najdražja mogoča zaposlitev. Spletna aplikacija racunovodja. com na primer pokaže, da pri pogodbi v vrednosti sto evrov upokojenec dobi neto izplačilo 72,73 evra, celoten strošek plačnika pa je 134,38 evra. A to starejših ne bi smelo odvračati od podjetniškega razmišljanja, je prepričan šmarski župan Matija Čakš. »Obnašajte se bolj podjetno. Naj bo znotraj univerze za tretje življenjsko obdobje, znotraj društev ali kakršnihkoli povezav - nagradite svojo pomoč drug drugemu. Mnogi med vami obvladate različne poklice. Imate ogromno znanja in izkušenj. Mizarske, gostinske, elektro in keramičarske storitve so drage, če naštejem samo nekatere. Marsikdo si jih ne more privoščiti. Povežite se v mrežo, v kateri bodo ta dela cenjena in nagrajena,« je na šmarskem posvetu dejal župan Čakš. In ni spodbujal črne ekonomije. Svoj namig je zaokrožil: »Ne poslujte z denarjem. Poslujte z dobro voljo in s pomočjo drug drugemu.«
NASA TEMA
13
Fanika Opalič, prostovoljka v programu Starejši za starejše
OB ROBU
»Starejši si drug za drugega lahko vzamemo čas«
Upokojila se je pred 17 leti. Po poklicu je bila učiteljica, ki je vedno z veseljem prevzela še kakšno dodatno zadolžitev. Potem jo je doletelo skoraj vse naenkrat. Upokojila se je, ovdovela, otroci so doštudirali in se odselili. A to še zdaleč ni pomenilo, da se je prepustila črnim mislim. Fanika si je takoj našla delo, družbo in zaposlitev.
»V najtežjih trenutkih mi je pomagala prav široka socialna mreža. Vedno sem imela okrog sebe veliko ljudi. In to mi je pomagalo tudi takrat, ko se je življenje tako temeljito spremenilo.« Včlanila se je v več različnih društev, med drugim tudi v Društvo upokojencev Šentjur. Prevzela je področje izobraževanja in kmalu zatem projekt Starejši za starejše. Zdaj ga vodi že več kot 12 let. Danes gre za utečeno dejavnost, v kateri trenutno deluje 20 prostovoljk, ki skrbijo za več kot tisoč uporabnikov. Na državni ravni je v to dejavnost vklju-
Fanika Opalič
»Poznam primer gospe, ki je celo življenje kot čistilka trdo garala. Danes je njena pokojnina nižja kot hčerina socialna podpora. A mislite, da mladenki na kraj pameti pade, da bi šla delat?«
čenih več kot 3 tisoč prostovoljcev. »Bistvo vsega je, da si starejši pomagamo med seboj, da lahko čim bolj kakovostno in čim dlje živimo v svojem domačem okolju. Spominjam se svojih prvih izobraževanj. Pred seboj sem imela cel razred žensk, ki smo si delile navdušenje, motivacijo in prepričanje, kako veliko spremembo
bomo naredile.« In v resnici so jo. Najstarejša prostovoljka ima zdaj že 80 let, a ji volje za delo z ljudmi ne manjka.
Nekateri so pač samotarji
Zgodbe ljudi, ki jih prostovoljke pri svojem delu srečujejo, so različne. V prvi vrsti gre za to, da so pozorne na ljudi v svoji sredini. Program
je namreč namenjen vsem starejšim, ne le članom društva. »Vse skupaj je kar zahtevno, veliko je birokracije, upoštevati moramo želje ljudi. V osnovi gre predvsem za človeški stik. Nekaterim je dovolj, če se oglasimo nekajkrat na leto, spet drugi bi si želeli družbo vsak dan ali celo ves čas. Na drugi strani so ljudje, ki nam dajo jasno vedeti, da si družbe
ne želijo. Da so najraje sami. To je treba spoštovati,« pravi Fanika. Najtežje je starejšim v oddaljenih zaselkih na podeželju in v večjih mestih. »Osamljenosti se na starost v takšnih primerih pogosto pridružijo še pretiravanje z alkoholom in neurejene higienske ter bivanjske razmere. Ampak na podeželju se velikokrat izkaže, da so to utrjeni načini življenja, ki jih na starost ljudje ne želijo in ne zmorejo spremeniti. Se je že zgodilo, da smo posredovali tudi na centru za socialno delo, kjer se je izkazalo, da primer že poznajo, ga obravnavajo, a se nič konkretnega ne da urediti.« Kot pravi sogovornica, je danes na voljo toliko pomoči. Nihče ne bi smel biti lačen. »Nenazadnje so tudi organizacije, kot so Rdeči križ, Karitas in banka hrane, izjemno dejavne.«
Drugačno vrsto stiske doživljajo ljudje, ki imajo vse urejeno, jim materialno nič ne manjka in imajo tudi dobre odnose s svojimi otroki in vnuki. »A kaj ko te mlade generacije nimajo nobenega časa za svoje babice in dedke. Zato je ta so-vrstniška pomoč tako dragocena. Ko ustavim kakšno gospo, ki nese vrečke iz trgovine in jo spotoma peljem še na kavo, mi je hvaležna do neba. Ker nam starejšim danes čas sme teči počasneje. Mlajšim generacijam ne more.«
»V društvih upokojencev imamo toliko različnih dejavnosti, da se za vsakogar kaj najde. Najtežje je tistim, ki se nikoli prej niso nikamor vključevali. Tako tudi na stara leta ostajajo odmaknjeni in sami zase.«
Kar sejemo, bomo želi
SAŠKA T. OCVIRK
Starejši kot smo, bolj nam je jasno: pot od otroškega vrtca do doma za starejše občane prehodimo skoraj v trenutku. In krog se po otroško ali bolje rečeno po otročje sklene. Z več ali manj patetike si moramo priznati, da nam gre starost v glavnem na živce. V družbi, kjer častimo mladost, zdravje in lepoto, nihče ne mara opomnika, da bo zdaj zdaj odrinjen na rob, ali se morda že počuti potisnjenega čez. Ko gremo enkrat čez zenit, v večini stvari nismo boljši. Gibčnost, lepota, telesna moč in umska bistrost... Z vsem gre samo še navzdol. Na izkušnje in modrost pa se sodobna družba tako ali tako požvižga. Svet se vrti tako hitro, da se ne naučimo ničesar, če lekcija ne temelji na naših napakah. »Pa naj bo tako,« mi je vdano v usodo zadnjič dejala gospa, ki ima za seboj bogato kariero in v vseh pogledih izpolnjujoče življenje. Še vedno živi lepo. A morda si je starost vseeno predstavljala drugače. Bolj vključeno in bolj upoštevano.
Starost je težka. Tudi zato, ker se je težko sprijazniti z izpuščanjem in minevanjem. Dokler nismo sami postavljeni pred neizogibno, nimamo želje stopati v tuje čevlje. Le zakaj bi, ko pa nas lahko tudi mladostne superge hudo tiščijo. Naj bo pot od vrtca do »penzije« še tako kratka, je za razpihovanje medgeneracijskih sporov še vedno dovolj dolga. Tudi zato se z resnimi posegi v pokojninsko in zdravstveno blagajno ne ukvarjamo. Če bomo težave dovolj dolgo zanikali, bodo morda izginile, mar ne?
Kdor je prepričan, da se vse začne in konča pri denarju, si naj ob priložnosti ogleda dokumentarni film Švedska teorija ljubezni. V eni najbolj bogatih in socialno urejenih družb na svetu ljudje živijo in umirajo sami. Naučili so se, da je najpomembneje biti samostojen in neodvisen. Postali so tako zelo samozadostni, da tudi ko umrejo, tega včasih celo tedne ne opazi nihče.
Starost ni »fajn«. Še posebej vse tisto, kar prinese s seboj. A je poseben blagoslov. Ki nenazadnje mnogim ni dan. Če na svet pogledamo skozi perspektivno hvaležnosti, je slika povsem drugačna.
Ljudje potrebujemo drug drugega, da postanemo in ostanemo ljudje. Če se nam zdi, da smo stari in od vsega sveta pozabljeni, se vprašajmo, kaj dobrega lahko še vedno za ljudi okrog sebe naredimo. Jutro bo v trenutku drugače zažarelo. In če smo še mladi... Za spodobno starost nam ni treba varčevati le denarja. Vsaj tako pomembno je kopičiti svoj socialni kapital. In bolj ko ga delimo, več ga imamo. To, kar bomo sejali, bomo enkrat tudi želi.
Dokler smo vedoželjni, ostajamo mladi
Nujnost vseživljenjskega učenja je sodobna mantra, ki odseva predvsem hiter tehnološki napredek in spreminjanje delovnih mest. Kako zelo pomembno je vseživljenjsko učenje, je jasno šele takrat, ko učenja od nas nihče več ne zahteva.
Ob upokojitvi marsikdo najde čas, da se končno začne učiti tujega jezika ali igranja glasbila. Najde se celo kdo, ki se na stara leta vpiše na fakulteto. »To je moj način boja proti demen-ci,« je smeje dejala gospa, ki je na eni od zasebnih fakultet vpisala doktorat. Sinonim za izobraževanje starejših zadnja leta postaja univerza za tretje življenjsko obdobje. V vseslo-
vensko mrežo je združenih 53 univerz v 52 krajih. Vključuje 21 tisoč študentov, več kot tisoč mentorjev in več kot tisoč prostovoljcev.
Ena dejavnejših UTZ v naši regiji deluje v Šmarju pri Jelšah. Pod okriljem tamkajšnje knjižnice jo vodi Jana Turk Šulc. Prav zdaj so člani zakorakali v enajsto sezono. »Ugotavljamo, da novopečeni upokojenci potrebujejo čas, da se navadijo na nov položaj. Ni dobro, da jih preveč cukamo za rokav in vabimo v svoje vrste,« iz izkušenj razlaga Turk Šulčeva. Šmarska UTŽ ima po novem podružnico tudi v Kozjem, približala bi se rada tudi starejšim v Bistrici ob Sotli. »Ti
kraji so kljub vsemu daleč od Šmarja. Lažje mi tja pripeljemo enega predavatelja kot vse zainteresirane k nam. Za kakovost življenja je tudi na podeželju še kako pomembno, da starejši na ta način širijo svoja obzorja, a tudi vezi v svoji socialni mreži.« Pogosta srečanja, predavanja in delavnice pomagajo ohranjati strukturo dneva. »Če po 40 letih vsakodnevnega hitrega tempa človeku zjutraj naenkrat ni treba več zgodaj vstati, ker nima obveznosti, se lahko izgubi. A dokler ostajamo vedo-željni in radovedni, ostajamo ne glede na starost tudi mladi,« zaključi sogovornica.
Foto: arhiv Knjižnica Šmarje pri Jelšah
STAREJŠIM PRIJAZNA OBČINA
Vlasta Nussdorfer, svetovalka predsednika Republike Slovenije, Matija Čak$, iupan Občine Šmarje pri Jelšah, Gordana Drimel, direktorica Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah, Jasna Žerak, direktorica Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah, Brigita Plavčak, Center za socialno delo Celje, Franc Novak, predsednik Društva upokojencev Šmarje pri Jelšah, Ivan Žaberl, podpredsednik OZ Rdečega križa Šmarje pri Jelšah, Marko Dečman, predstavnik Župnijske Karitas Šmarje pri Jelšah, Jana Turk Šulc, vodja dejavnosti UTŽO pri Knjižnici Šmarje pri Jelšah. Moderatorka: Sergeja Javornik
Pevski zbor Zveneče jelše, ki deluje pod okriljem UTŽ Šmarje pri Jelšah, je nastopil na nedavnem posvetu na temo starejšim prijazna občina.
radio celie
Vedno? %
VSAK ČETRTEK ob 13.15 in 18.15 95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MH. WWW.radioc
dmev pogled iiim
N
14
KRONIKA
Prisebnost voznika šolskega prevoza ob prometni nesreči
Rešil življenje petih otrok
Pretekli teden se je v Velikem Širju zgodila prometa nesreča, v kateri je voznik tovornega vozila trčil v kombinirano vozilo za prevoz otrok, ki ga je šola kupila v okviru pogodbenih investicij z Občino Laško pred letom in pol. Le prisebnosti in pogumu voznika šolskega prevoza Damijana Kneza, ki je zaposlen kot hišnik v Osnovni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice, se je mogoče zahvaliti, da se nesreča ni končala tragično. Knez je namreč preprečil, da bi povzročitelj, ki je vozil tovorno vozilo, v šolski kombi trčil čelno. V šolskem vozilu je bilo pet otrok.
SIMONA SOLINIC
S Knezom smo se pogovarjali nekaj dni po nesreči. Podoživljanje trenutkov trčenja je razlog za njegove neprespane noči. Vsi, ki ga poznajo, vedo, da svoje delo opravlja z izjemnim čutom
in odgovornostjo. In da je predan odgovornosti za najmlajše.
Neverjetna moč
Nesreča se je zgodila, ko je Knez otroke peljal v šolo.
V Velikem Širju, na poti med Zidanim Mostom in Rimskimi Toplicami, je pred seboj nenadoma zagledal vozilo, ki je peljalo naravnost proti njemu. »Zavil sem desno, da sem preprečil čelno trčenje,« pove, nato se mu glas zatrese. Razloži, da se mu ponoči še vedno pred očmi ponavlja ta prizor. Toda Knez je s tem manevrom v sekundi preprečil silovito čelno trčenje in s tem rešil življenje vseh udeleženih v nesreči. Življenje petih otrok in svojega. Ko je sunkovito zapeljal desno, je šolsko vozilo drselo ob obcestni odbojni ograji in se po nekaj metrih zaustavilo.
Tu se je njegov pogum nadaljeval. »Ker je drugo vozilo trčilo v levi bok šolskega
vozila, na svoji strani nisem mogel ven. Razbil sem steklo na desni strani kombija, da sem splezal skozi okno in nato odtrgal drsna vrata, da sem otrokom pomagal iz vozila,« razlaga. S tem je otroke spravil na varno za primer, če bi na vozilo ob cesti naletel še kakšen avtomobil. »Ne vem, od kod sem premogel tisto moč, ampak vedel sem, da moram rešiti otroke,« pravi, ko ga vprašamo, od kod mu moč, da je drsna vrata dobesedno snel z vozila. Toda najbolj preseneti z odgovorom na vprašanje, kaj je storil zatem: »Otroke sem stisnil k sebi, da sem jih pomiril.«
Čas za priznanje
Nihče od otrok ni bil poškodovan. Knez je dobil poškodbe roke in noge. Zdravniška ekipa na kraju ga je oskrbela in ga napotila v Urgentni center Celje. A ni želel iti na pregled takoj. »Otrok nisem mogel pustiti na kraju. Tega ne bi mogel narediti. Zadnji sem šel s kraja nesreče, najprej sem moral poskrbeti zanje,« dodaja.
Na Kneza so upravičeno ponosni tudi v vodstvu šole, kjer so se mu na spletnih straneh šole tudi zahvalili za učinkovit odziv v času nesreče, s katerim je rešil otroke. Skoraj ni dvoma, da enako mislijo tudi starši otrok.
A v vsej zgodbi je zanimivo še nekaj. Splet nesrečnih
Damijan Knez. Za njim so neprespane noči. Prizor, ki se mu riše pred očmi, je trenutek pred nesrečo. Še danes ni popolnoma dojel, da je rešil življenje otrok.
okoliščin je namreč tistega 1. oktobra botroval temu, da je celjska policija najprej zapisala, da je nesrečo povzročil voznik šolskega kombija. Kasneje je to informacijo popravila in s tem pojasnila, da Knez ni povzročitelj, ampak v bistvu junak. Knez izvaja šolske prevoze že več kot dvajset let, do zdaj ni bil nikoli udeležen v nesreči. Ni le voznik, pravijo njegovi znanci. Je tudi vzgojitelj, ki otrokom, ki jih prevaža, s svojim zgledom prenaša tudi znanje o prometni var-
nosti. In dogodek 1. oktobra je gotovo razlog, da bo tudi lokalna skupnost ob prvi priložnosti morala nagraditi človeka, kot je Knez. Beseda hvala za to, da je v trenutku, ki bi lahko bil usoden, rešil življenje najranljivejših, resda veliko pomeni. Ampak roko na srce, takšnih pogumnih dejanj ni veliko. In ko se zgodijo, je prav, da so nekateri junaki v naši lokalni skupnosti zapisani v zgodovino.
Foto: OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice
■ i ■ v	V , ■ ■ ,	■	I	V ■	I ■	I ■
Uničena štiri stanovanja, družine evakuirali
V Migojnicah odpravljajo posledice nedeljskega požara, ki je izbruhnil v večstanovanjski hiši. Ogenj je uničil dve mansardni stanovanji in poškodoval dve stanovanji v pritličju hiše. Štiri družine so morali evakuirati.
Tri družine so do nadaljnjega nastanjene pri svojcih, za eno družino je žalska občina že sprejela sklep za šestme-
sečni najem občinskega stanovanja. V vmesnem času je ta družina nastanjena v Prostovoljnem gasilskem domu Griže, torej v novem gasilskem domu, ki je bil namenu predan pred približno mesecem. Gasilci so v njem uredili ustrezne prostore za začasno namestitev družin v takšnih primerih.
Požar je izbruhnil v nedeljskih dopoldanskih urah
v enem od mansardnih stanovanj. Ognjene zublje je gasilo več kot 50 prostovoljnih gasilcev iz Griž, Za-bukovice, Vrbja, Ponikve pri Žalcu, Žalca in Gotovelj. Po intervenciji so na požarni straži ostali prostovoljni gasilci iz Šempetra v Savinjski dolini. Kriminalisti so tujo krivdo za nastanek požara izključili, kriva naj bi bila električna napeljava.
Več o načinu zbiranja pomoči pogorelim družinam bo znano v prihodnjih dneh.
Štiri družine so morali evakuirati.
V naslednjih dneh bo žalska občina s tamkajšnjim Rdečim križem odločala, ali bosta za zbiranje pomoči pogorelim družinam odprla tudi poseben tran-sakcijski račun. Požar je na hiši povzročil za več kot 100 tisoč evrov škode, ognjene zublje je gasilo več kot petdeset gasilcev. Zaenkrat je znano, da Rdeči križ Žalec zbira opremo za občinsko stanovanje, kjer bo bivala ena od družin. Potrebujejo predvsem opremo in obleke ter hrano.
SŠol
Foto: GZ Žalec
Prijeli Alžirca
Policisti so v Kamni Gorci v ponedeljek izsledili 32-letnega državljana Alžirije. Prijeli so ga v zgodnjih jutranjih urah. Mejo je prestopil na ilegalen način. Tujec je že zaprosil za azil. Pred dnevi so v v Trebčah na območju Šmarja pri Jelšah prijeli še 26-letnega državljana Pakistana.
Zapeljal proti reki
Včeraj zvečer nekaj minut pred polnočjo se je Juvanju pri Ljubnem zgodila prometna nesreča. 42-letni voznik osebnega vozila je zapeljal s ceste in z vozilom obstal na brežini reke Savinje. Vozilo in voznika so z brežine rešili prostovoljni gasilci iz Nazarij, prvo pomoč so vozniku nudili reševalci nujne medicinske pomoči iz Mozirja in Velenja. Moški se je v nesreči lažje poškodoval, vzrok za nesrečo naj bi bila neprilagojena hitrost.
ŠPORT
15
Celjske košarkarice z igro in zmago v derbiju razveselile privržence
takšen kot
Če bi bil tudi konec začetek
Košarkarice Cinkarne Celje si boljšega uvoda v Jadransko ligo (Waba) ne bi mogle želeti. V derbiju so popolnoma nadigrale podgoriško Budučnost, z 72:45, priložnost za igro so dobile vse igralke, podpora s tribun je bila glasna. Celjska ekipa bo zmožna še boljših predstav, ko bo lahko zaigrala ameriška organizatorka igre Taeler Deer. Zaceliti se ji mora zlomljena kost v nosu.
Aleksandra Krošelj je razigravala soigralke in ob tem dosegla največ košev.
DEAN ŠUSTER
Za celjskimi košarkaricami je prva uradna mednarodna tekma v novi sezoni. Odigrale so jo odlično. Seveda ni šlo vse gladko, kar je razumljivo proti kakovostnim tekmicam. Po gladko dobljeni uvodni četrtini Cinkarne (16:9) je sledil delni izid 9:0 za gostje.
Odzvale so se z 19:0
Alarm je bil sprožen, odziv ekipe trenerja Damirja Gr-gića je bil izjemen. Njegove varovanke so v večjem delu druge četrtine in v začetku
tretje nanizale kar 19 točk zapovrstjo! Gostjam, ki so dobile zadnje štiri medsebojne obračune, obramba Cinkarne kar približno devet minut ni dopustila, da bi dosegle koš. Grgić je priznal: »Nisem pričakoval tako visoke razlike. Gostje se očitno niso znašle v napadu. Naša dekleta so delo v obrambi opravila zelo dobro. V napadu so se izkazala tudi z odličnim izkoristkom metov za tri točke. Lahko sem zadovoljen, Nismo odigrali briljantno ali nepozabno, a
bilo je dovolj za zasluženo izdatno zmago.« Cinkarna je v novo sezono vstopila s petimi tujimi okrepitvami -z dvema Američankama, s Švedinjo, Srbkinjo in Portugalko. »Naša prednost je >dol-
ga klop<, ki ima svojo vlogo. Dekleta se držijo napotkov. Ce jim steče igra v napadu, bodo z njimi imele vse ekipe velike težave,« je odločno dodal Grgić, ki je pohvalil mlade igralke, ki so v konč-
nici stopile na parket. »Imeli smo fenomenalno podporo s tribune. Zahvaljujem se vsem navijačem. Vabim jih na naše naslednje tekme. Resnično je užitek igrati pred takšnim občinstvom,« je zaključil trener Celjank Grgić.
Bučno ob košu
Jelenčeve
Z devetnajstimi točkami je bila najboljša strelka tekme Aleksandra Krošelj: »Nismo vedele, kako igrajo Čr-nogorke pod vodstvom novega trenerja. Doslej so bile znane po agresivnosti. Zdaj so vsekakor drugačne. Me smo se dobro znašle, žogo smo si hitro podajale, res je bilo super.« Za pet trojk je potrebovala devet poskusov: »Soigralke so me našle. Nasploh smo ves čas iskale prosto igralko, ki bi lahko neovirana metala na koš. Iz tekme v tekmo smo bolj uigrane, toda potrebujemo še nekaj časa, kar je razumljivo. Gremo po nove zmage.« Američanka Andreona Keys je dosegla 18 točk in je bila statistično gledano najbolj-
Preostali izidi 1. kroga: Montana - Trešnjevka 80:54, Crvena zvezda - Ba-noviči 74:59, Kraljevo - Be-roe 75:78 in Partizan - Or-lovi 62:48.
ša igralka srečanja. Sedmim skokom je dodala štiri asistence. Nova kapetanka, Švedinja Paulina Hersler, je zbrala 11 točk. Komaj 16-le-tna, a kar 197 centimetrov visoka Gorenjka Mojca Jelenc je dosegla koš in požela najglasnejši aplavz. Cinkarna je nato v domačem prvenstvu v Domžalah zmlela Ledito (plus 44). Včeraj je gostovala v Zagrebu pri Trešnjevki, v soboto (17.00) bo gostila kranjski Triglav. Tekma tretjega kroga lige Waba ne bo v sredo, temveč že v torek, ko bo v dvorani Gimnazije Celje - Center ob 18.00 gostovala ekipa Orlovi iz Banja Luke. Pred ljubitelji košarke je očitno zelo zanimiva in - če bo vse po sreči - tudi plodna sezona.
Foto: SHERPA
Kriminalna predstava na »njivi«
Prijatelja z nogometnih igrišč Dušan Kosič (levo) in Dejan Grabić sta bila dobre volje, potem ko sta se vnovič v tej sezoni razšla z 2:2. V sobi, kjer sta govorila, so kipi slovenskih športnih junakov, tudi Drage Stamejčič, Nataša Urbančič, Stanka Lorgerja, Jožeta Brodnika in Urške Žolnir.
V	prvi slovenski nogometni ligi se je začela druga tretjina tekmovanja. Velenj-čani so po osmem porazu prikovani na dno lestvice, zbrali so zgolj pet točk, edini še nimajo zmage. Lestvica je razdeljena na dva dela. Zgornjega začenjajo Celjani, ki so še v igri za prvaka, kar se seveda sliši iluzorno glede na številne poškodbe in »kratko klop«, ki vse bolj vplivajo na igro. Olimpija, ki so jo mnogi kar pokopali po nesrečnem porazu v večnem derbiju, je znova na vrhu.
V	Ljubljani je celjska zasedba prvi polčas odigrala zelo slabo, nato v nadaljevanju povedla z 2:1, a tega ni znala zadržati. Trener Dušan Kosič ni iskal opravičila v dejstvu, da je bila njegova ekipa zelo oslabljena: »V prvem polčasu nismo našli odgovora na agresivnost domače ekipe, naša igra je bila kriminalna. V drugem delu smo uspeli
preobrniti rezultat. Potem je sledila naša naivnost in izenačenje gostiteljev. Izpeljali so hiter protinapad, takšnega bi si želeli izvesti tudi mi.«
Igrali vsak zase
Nekaj igralcev je zelo razočaralo Kosiča v prvih 45 minutah. Potem ko sta klub za-
pustila najprej Lovro Cvek in za njim še Janez Pišek in ko je poškodovan Nino Pungeršek, je na sredini igrišča v velike čevlje stopil srčni borec Zan Benedičič. Njegova odsotnost (zaradi rumenih kartonov) se je poznala, da se bolj ne bi mogla. »Veliko menjav bi opravil med odmorom, če bi lahko. Izognili smo se porazu, želeli smo polni izkupiček. Tekma bi se na koncu lahko obrnila v našo ali domačo smer. Pričakujem več od svojih fantov. Na trenutke se je zdelo, da igrajo vsak zase,« je razmišljal Ko-sič. Še vratar Matjaž Rozman je delno kriv za prvi gol, žogo je »boksnil« dokaj daleč, a na nogo osamljenemu Luki Zin-ku. Tudi drugi gol je za Bravo dosegel nekdanji član Celja, Mustafa Nukić. Še enkrat se je potrdil »zakon bivšega«.
»Njiva« na domači
mlin
Za prvi celjski gol, ki je pomenil prelomnico, je najbolj
Celje (4-2-3-1): Rozman - Vidmajer, Stojinović, Zaletel, Ćalušić - Plantak, R. Štraus - Lotrič, Novak, Božič - Vizinger. Igrala sta še Koritnik, Travner.
zaslužen Tadej Vidmajer, ki je po odličnem sprejemu presenetil s strelom z desnico. Odbito žogo je v mrežo pospravil Dario Vizinger. Enajstmetrovko, po mnenju domačega nogometaša Abdurahimija zelo sporno, je priigral Mitja Lotrič. Sam je postavil žogo na beli krogec in poskrbel za 1:2. Na »razmesarjenem« igrišču je bilo težko izpeljati domiselno akcijo, na slabo vzdrževanem štadionu v Šiški se je bojda pokvarila kosilnica. Lesene stopnice do kabin za novinarje so dotrajane, po koncu tekme smo bili nekaj minut - iz neznanega razloga - celo zaklenjeni. Sicer pa je NK Bravo pripravil živahno dogajanje pred štadionom, nadebudneži so igrali na male gole, se preizkušali v elektronskih
Izidi 13. kroga: Bravo -Celje 2:2, Domžale - Tabor Sežana 1:0, Maribor -Mura 0:0, Triglav - Olimpija 2:3 in Rudar Velenje - Aluminij 1:2.
						
Lestvica 1				a	SNL	
OLIMPIJA		8	3	2	30:17	27
MARIBOR		7	4	2	27:12	25
ALUMINIJ		7	4	2	16: 7	25
MURA		6	6	1	21:13	24
CEUE		5	6	2	26:14	21
BRAVO		3	4	6	18:25	13
TABOR		4	1	8	13:20	13
DOMŽALE		3	4	6	17:26	13
TRIGLAV		3	1	9	16:31	10
RUDAR		0	5	7	13:32	5
igricah na temo nogometa. Celjani med premorom zaradi reprezentančne akcije ne bodo odigrali prijateljske tekme. Proti Domžalam bo znova v ekipi Benedičič, morda se bosta v kader vrnila doslej poškodovana Luka Kerin in Deni Štraus, na treningu se bo pridružil Amadej Brecl.
DŠ
Turnir lige prvakov znova v Podčetrtku
Za tri vstopnice v elitni del futsal lige prvakov se potegujejo štirje klubi, poleg gostitelja Dobovca še aktualni evropski prvak, portugalski Sporting, srbski prvak Ekonomac iz Kragujevca in prvak Bosne in Hercegovine, Mostar.
Sinoči so Dobovčani igrali s Srbi, drevi se bodo ob 20.00 pomerili z ekipo iz Mostarja. Obračun bo najbrž že odločilen za napredovanje, zato prireditelji pričakujejo dober obisk. »V ligi prvakov ni lahkih skupin, lahkih tekmecev in lahkih tekem. Vsi pričakujejo, da lahko premagajo vsakogar. Verjamem svojim igralcem. Vem, da zmorejo prenesti breme visokih ciljev, saj so to dokazali v minulih dveh sezonah,« je dejal trener Dobovca Kujtim Morina. Kapetan Rok Mordej v evropskem klubskem tekmovanju tretjič igra v dresu črno-belih, enkrat je igral za hrvaški Nacional: »Ne skrivamo svojih načrtov, želimo v elitni del lige prvakov. Res si lahko obetamo pravi futsal praznik v Podčetrtku.« Sobotni obračun s Sportingom bo nakazal, kaj lahko Dobovec pričakuje v letošnjem boju z evropsko smetano dvoranskega nogometa.
DŠ, foto: SHERPA
NA KRATKO
Petarda na derbiju
Celje: V uvodnem krogu prve slovenske futsal lige so Celjanke gostovale na Vrhniki, kjer je bil izid 5:5, nato pa so odlično odigrale derbi. V dvorani I. gimnazije v Celju so bile s 5:0 boljše od Slovenskih goric. Tri gole je dala Tjaša Alegro. Pri gostjah je manjkala Tanja Vrabel.
Z eno nogo v tretjem krogu
Šabac: Rokometaši velenjskega Gorenja so si na prvi tekmi drugega kroga pokala Evropske zveze priigrali izvrstno izhodišče pred povratnim obračunom v Velenju. Metaloplastiko so namreč premagali z 32:24. Z desetimi doseženimi zadetki je v zasedbi trenerja Zorana Jovičića blestel Celjan Matic Verdinek. Povratna tekma bo v nedeljo v Rdeči dvorani. (DŠ)
16
ŠPORT
Vse napadalne akcije Slovenije so odvisne od spretnosti in domišljije Dejana Vinčića.	Družina Vinčić, starša Dejan in Gordana s trinajstletnim Luko, osemletno Anastasijo in dveletnim Liamom.
Pogovor z odbojkarskim reprezentantom, Velenjčanom Dejanom Vinčićem
»Vinko« nekoč pešačil po tračnicah od Velenja do Šoštanja
Blazno navdušenje nad našo odbojkarsko reprezentanco in njenim podvigom na evropskem prvenstvu se je poleglo, toda debate, komentarji in tudi sprejemi so se vrstili še celoten prejšnji teden. Organizator igre naše srebrne selekcije Dejan Vinčić je bil edini, ki sta ga sprejela dva župana. Že dobro desetletje namreč živi v Novi Gorici, kjer je spoznal izbranko Gordano, s katero v bližnji prihodnosti načrtujeta poroko.
DEAN ŠUSTER
V petek mu je za uspehe čestital velenjski župan Bojan Kontič. Prvi mož Velenja je na sprejemu navduševal z domislicami, niti malo ga ni zmedlo neumestno vprašanje o njegovem počutju: »Zaključil sem prvi niz. Potem pa so mi vzeli žogo ...« Ne bi mu pripisali, da ima težave. Vin-čiću je v imenu občine izročil tisoč evrov (»Neto, seveda!«), v prijetnem pogovoru z našim asom, njegovim dekletom in direktorjem občinske uprave Iztokom Morijem pa nasmejal prisotne. Za začetek je Kontič dejal Vinčiću: »Res hvala, kajti med evropskim prvenstvom je bilo Velenje omenjeno večkrat kot pa pri bloku šest Termoelektrarne Šoštanj!« 33-letni Dejan Vin-
čić je pohvalil celoten projekt evropskega prvenstva na naših tleh, ki ga je na zelo visoki ravni zastavila in izpeljala Odbojkarska zveze Slovenije. Zelo je bil razočaran zaradi napisov na družabnih omrežjih zaradi njegovih srbskih korenin, na kar je odvrnil, da je Slovenija njegova država in da je ne bi zamenjal za nobeno drugo.
V petih letih je Slovenija dvakrat igrala v finalu evropskega prvenstva. Ste bili po porazu proti Srbom resnično tako razočarani, kot je bilo videti?
Ja, kajti srčno smo si želeli zlato medaljo. Ko sedaj gledam posnetke, vidim, da na odru za najboljše nihče od nas ni bil nasmejan z izjemo
sekretarja reprezentance. Šele ko smo se vrnili domov, nam je postalo jasno, kaj smo naredili. Ljudje so nas na letališču pričakali ob dveh ponoči, čeprav je bil pred nji-
mi delovni dan. Noro je bilo tudi na sprejemu v Ljubljani. Zavedli smo se, da so navijači živeli z nami za odličje. Bilo nam je žal za njih, kajti prav v finalu smo odigrali najslab-
šo tekmo. Čeprav smo dokaj gladko dobili prvi niz ...
Če bi igrali v Stožicah?
Ni niti odstotka možnosti, da bi izgubili! Predsednika Metoda Ropreta smo spraše-
vali, zakaj ni zagotovil finala v Ljubljani. A vedeli smo, da je storil ogromno. Takoj po zaključku klubske sezone smo se zbrali 14. maja. Celotno poletje smo posvetili
Dejan Vinčić je poročna priča Alenu Djordjeviču (desno), ki bo »uslugo« kmalu vrnil. »Le še datum morava določiti z Gordano,« je namero priznal Vinčić.
»Začel bom četrto sezono na Poljskem. Tam so odbojkarski fanatiki. A priznali so, da takšnega vzdušja, kot je bilo v Stožicah, ne poznajo ne na klubski ne na reprezentančni ravni.«
ŠPORT
17
Ko se Vinčić spominja otroštva, se vselej ustavi pri svojem enajstem letu, ko je izgubil očeta, ki je delal v Gorenju. V celjski bolnišnici so mu odkrili tumor. Umrl je v Ljubljani. Dejan in brat Dražen sta ostala z mamo Gordano. Pravita, da je bila prava junakinja, saj jima nič ni manjkalo. Še dela v Gorenju, bila je na tekmah v Stožicah.
»Večkrat sva pešačila, tudi tekla. Nekajkrat sva ubrala najbližjo pot, po železniških tirnicah. Ko sem to razlagal sinu, mi ni verjel.«
»Vedel sem, da mi hrbet krije tri leta starejši brat Dražen in da lahko malce več >gobcam<. Obranil me je pred drugimi, toda potem sem jih dobil od njega.«
»S srbskim reprezentantom Urošem Kovačevićem sva bila tri leta soigralca pri ACH Volleyju. Stanoval je pri nas. Ona (Gordana, op. p.) mu je bila kot mama. Tedaj je bil star 16 let, pravi »mulc«, zdaj pa je eden najboljših odbojkarjev na svetu.«
Odbojkarji Šoštanja Topolšice so leta 2004 osvojili naslov državnih prvakov. Dejan Vinčić čepi drugi z leve. Levo od njega je Alen Djordjevič, desno pa Marko Pokleka in David Sevčnikar. Z leve stojijo: pomočnik trenerja Alimpije Košarkoski, Denis Pomer, Dejan Fujs, Robert Sovinek, Andrej Tot, Zoran Pavić, Rok Satler in trener Bruno Najdič.
»Oni so gledali proti Parizu, ne proti Moskvi,« je rekel Bojan Kontič, saj je Vinčić omenil, da so Rusi po četrtfinal-nem porazu tavali po hotelu, kajti niso imeli rezerviranih letalskih vozovnic za domovino.
odbojki. Medalja je poplačala vsa odrekanja. Sam zaradi poškodb nisem bil daleč od slovesa od reprezentance, a me je v nasprotno prepričala Gordana. Petnajst let nosim članski reprezentančni dres. Še nekaj bi povedal >kavčar-jem<, ki so bili zlobni. Tonček Štern je igral s poškodovano ramo, natrganina je bila široka dva centimetra. Zjutraj ni mogel dvigniti roke, s pomočjo injekcij in tablet je popoldne treniral ali igral. Tilen Kozamernik je imel natrgano mečno mišico. Po tekmi z Bolgari ni več treniral, le na terapije je hodil in igral. Kvalifikacije za olimpijske igre v Berlinu bodo mini evropsko prvenstvo, prava vojna. Pot v Tokio bi bila zame višek kariere.
Lahko primerjate slavji po zmagah nad Rusijo in Poljsko?
Po koncu tekme z Rusi smo bili vsi v določenem šoku. Od sreče in radosti sem se razjokal in odšel v slačilnico. Kar nisem mogel verjeti, kaj nam
je uspelo. Proti Poljakom je bilo povsem drugače. Med tekmo sem se smejal, ker se mi je zdelo, da je vse skupaj povsem pričakovano. Popolnoma si duška nismo dali, spili smo steklenico piva ali dve, toda bili smo osredotočeni na končni cilj v Parizu.
Leto 2004 je bilo zelo uspešno za nekaj klubov s celjskega območja. Se še dobro spominjate senzacionalnega zmagoslavja Šoštanja Topolšice v državnem prvenstvu?
U, toliko let je že preteklo, a svojega prvega naslova državnega prvaka seveda nisem pozabil. Odločilno tekmo smo dobili v Kamniku. Ljudje v Šoštanju so bili navdušeni, vrstili so se sprejemi. Pobarvali smo si lase. To je storil tudi Alimpije Košarko-ski, pomočnik trenerja, ki ga kličemo Tata. Na glavi je imel >odštekano< barvo.
Kako je prišlo do odločitve za odbojko, v Velenju, kjer so v ospredju rokomet, nogomet in atletika?
Zaljubil sem se v košarko in odbojko. Na osnovni šoli sta bila dva športna pedagoga. Roman Frangež me je videl v košarki, Niko Jeron-čič pa v odbojki. Prijatelji smo se odločili, da bomo obiskovali odbojkarski krožek. Jerončič se je zelo trudil. Nekaj se nas je kasneje vpisalo v šoštanjski klub. Tam nas je prevzela Nataša Strevančević, zdaj se piše Nedeljković. Pričakali so nas odlični pogoji. Mene je prevzelo, ker so nam kupili avtobusne vozovnice. Z Ale-nom Djordjevičem sva se po koncu pouka takoj peljala iz
Velenja v Šoštanj. Trening je bil že ob dveh.
Sta kdaj zamudila?
Avtobus je odpeljal ob pol dveh. Če sva ga zamudila, ni bilo druge rešitve kot pot pod noge. Večkrat sva pešačila, tudi tekla. Nekajkrat sva ubrala najbližjo pot, po železniških tirnicah. Ko sem to razlagal sinu, mi ni verjel. Na profesionalno sceno me je vodil trener Nikolaj Pozniak. Ob njem sem začel verjeti, da lahko iz odbojke naredim življenje.
In odbojka je sestavni del vaše družine.
Najmlajši, dveletni sin se je ponoči zbudil in začel kli-
cati Tineta (Urnauta, op. p.). Potem je začel kričati Vinko, Vinko.
Kdo vam je prvi rekel Vinko?
Uh, dobro vprašanje. To je bil nekdo iz starejše generacije šoštanjskih odbojkarjev. Najbrž je bil Vito Mihalinec.
Krasi vas duhovito, mirno pripovedovanje zgodbic. Je vaš iskriv humor dobil navdih v Velenju?
V mojem otroštvu so bile velenjske ulice milo rečeno zahtevne. Vedel sem, da mi hrbet krije tri leta starejši brat Dražen in da lahko mal-
ce več >gobcam<. Obranil me je pred drugimi, toda potem sem jih dobil od njega. Tako da sem bil vedno na istem. A otroštvo v Velenju je bilo nepozabno.
Ste si že ogledali posnetek finalnega obračuna evropskega prvenstva?
Najraje se uspavam z glasbo iz Youtubea. Karkoli si izberem, so mi ponujeni tudi odlomki ali celotna finalna tekma. In ugasnem vse skupaj. Zaenkrat še nisem sposoben ogleda.
Foto: arhiv DEJANA VINČIĆA, DŠ
Član reprezentance je bil tudi Jan Klobučar iz Florjana pri Šoštanju.
»Očesa nisem zatisnil po porazu s Severno Makedonijo. Potem pa smo brali izjemno kritične komentarje na družbenih omrežjih o nas. Groza.«
»Žal mi je, da ni bil z nami 17-letni Rok Možič. >Mali< si je zaslužil mesto v moštvu. On je bodočnost naše odbojke.«
»Skoraj dva tedna smo bili brez direktorja občinske uprave. Opoldne mi je rekel, da ne gre v Francijo. Po drugi uri me je klical in sporočil, da gre v Pariz. Dolgo je zdržal ...«, je anekdoto izdal Bojan Kontič.
Dejan Vinčić je priznal, da mu je bil zadnji sprejem izredno všeč: »Brez >cirkusa<, v sproščenem pogovoru z velenjskim županom, ki ga zelo cenim.«
18
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
POZOR!
Preglejte aktualno ponudoo
Akcijska ponudba Mesnice Fingušt,
Cesta na Ostrožno 22, Celje
DOMAČE MESO IZ TUNKE 5,95 EUR/kg JUNEČJA REBRA/PRSA 3,88 EUR/kg ODOJKI V CELEM ALI RAZSEKU 4,98 EUR/kg KRVAVICE	4,98 EUR/kg
VEDNO V PONUDBI TELETINA
Postani tudi ti burger legenda
in nakupuj v mesnici
Žar je način življenja, je umetnost, ki jo nekateri obvladajo do potankosti, spet drugi potrebujejo še nekaj vaje. Kam sodite vi? Nič še ni izgubljeno. Vaja dela mojstra.
Burgerji niso samo sezonska pa priložijo tudi navodilo za pri-
MESNINE STAJERSKE Pragersko
jed, ki jo uživamo samo poleti in na žaru, tudi v jesenskem času si jih lahko odlično in enostavno pripravimo v domači kuhinji in to kar v ponvi.
Pri Finguštovih jih pripravljajo iz skrbno izbranih kosov zorjene-ga govejega mesa, zraven katerega dobimo tudi ščepec začimb in čedar sir ter seveda navodilo za pripravo.
V mesnicah Fingušt nudijo najrazličnejše vrste svežega in pripravljenega mesa, polpripravljenih jedi in široko paleto kakovostnih mesnih izdelkov.
Zorjeno meso je še posebej moderno v današnji kuhinji. V njihovih mesnicah boste našli širok izbor takšnega mesa v obliki ramsteaka, tibon-steaka, mignon steaka, zorjene svinjske ribe brez kosti, telečjega zorjene-ga stegna in za največje gurmane tudi tomahawk steaka. Torej iz vsakega programa nudijo po nekaj zorjenega mesa, zraven
pravo.
Zakaj bi nam ramsteak pojedli Italijani, če si ga znamo predstaviti sami - je Finguštov slogan, ki so ga razvili ob zorjenem ramstea-ku, ki stane samo 13,80 evra za kilogram in ob nakupu katerega dobite tudi navodila za pripravo, tako da je uspeh pri pripravi zagotovljen tudi za tiste, ki se priprave teh izdelkov bojite.
Pri Finguštovih se zavedajo, da hiter življenjski tempo zaznamuje sodobni čas. Neprestano se nam kam mudi - v šolo, službo, na sestanke in podobne vsakodnevne obveznosti - časa za kuhanje je vedno manj. Omenjeni vzroki vplivajo tudi na naše prehranjevalne navade, zato imajo v svoji ponudbi tudi polpripravljenje jedi (rolade, mrežne pečenke, panirane zrezke, čufte ...). Tako prihranijo čas marsikateri mlajši gospodinji. Jedi so pripravljene po klasičnih slovenskih receptih. Tako je kosilo pripravljeno v 7 do 15 minutah.
	јГ		fm	M I'm.*	W7\	fl
1 Ш\	II				Р5И	11
PRENESI APLIKACIJO TAXI MAXI CELJE IN NAROČI TAXI
Kakovostna drva (bukova, mešana)
•	najbolj top ponudba v Savinjski regiji
•	brezplačna dostava na dom*
•	možnost brezplačnega skladiščenja drv tudi za leto naprej
* Brezplačna dostava po Savinjski regiji.
HttHBd
Braslovče 23 I 3314 BRASLOVČE
03 703 12 40
E naslov: kzbraslovce.kp@siol.net
^S Q П1ЛЈ
"DTGJIiTVA LIZIR A JlTlEa POSLOVANJE
www.birobit.si
Mariborska cesta 7	кк-w	|v№ WWW.5t0lpiC.Si
(väavbi Kovintrada, bivša restavracija Träft)--~ "	......
«me Za rezervacijo pokličite Vsak dan sveže in okusne ——— 051 336 188 malice med 9. in 14.30--—-—-
•	lahki meniji
brez ojačevalcev okusa
•	brezglutenska ponudba
•	brezi aktozna ponudba
•	parkirni prostor
•	odlična terasa
•	prostor za zaključene družbe
L
ZAPOSLOVANJE
19
TRGOTUR
Vodja projektov (za prehrano) m/ž (Velenje)
Pričakujemo ustrezno izobrazbo s področja mikrobiologije, živilske tehnologije, kemije, sanitarnega in-ženirstva ali drugih sorodnih tehničnih profilov, izkušnje na področju ravnanja z živili, aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika in vsaj pasivno znanje nemškega, dobro razvite veščine uporabe osebnega računalnika, željo po pridobivanju dodatnega strokovnega znanja, izpit za avtomobil B-kategorije. Kandidatom nudimo pridobivanje delovnih izkušenj in znanj z namenom kariernega napredovanja posameznika, možnost dolgoročnega sodelovanja v mednarodnem delovnem okolju, enoizmenski delovnik. Prijave zbiramo do 19. 10. 2019. Eu-rofins Erico Slovenija, d. o. o., Koroška cesta 58, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Konstrukter/projektant m/ž (Prebold)
Pričakujemo vsaj V. stopnjo izobrazbe tehnične smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih, veselje do tehničnega področja, sposobnost analitičnega razmišljanja, sistematičen pristop k problemom, naravnanost k delovanju in rešitvam, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, samoiniciativnost, iznajdljivost, pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika, znanje za delo z računalnikom. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 19. 10. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Oblikovalec kovin / posluževalec CNC - več delovnih mest (Polzela)
Pričakujemo: kandidate z izkušnjami ali brez na podobnih delovnih mestih, tehnično naravnanost, osnovna računalniška pismenost,
urejenost, natančnost, željo po novem tehničnem znanju. Nudimo: delo za nedoločen čas, poskusno obdobje bo trajalo 6 mesecev, urejeno delovno okolje, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, osebno in profesionalno rast, delo v prijetnem kolektivu, kjer skrbimo za kolegialne odnose. Prijave zbiramo do 26. 10. 2019. Bastl Reduktor, d. o. o., Ločiška cesta 98a, 3313 Polzela. Več informacij na www. trgotur.si.
Prodajni inženir m/ž
(Velenje, teren)
Pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektro-tehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje tujega jezika - angleščine, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-ka-tegorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 30. 10. 2019. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Projektni vodja (okolje)
m/ž (Velenje)
Pričakujemo univerzitetno izobrazbo naravoslovno-tehnične smeri, dokazljivo znanje iz pedologije, znanje angleškega jezika, dobro razvite veščine uporabe osebnega računalnika, željo po pridobivanju dodatnega strokovnega znanja, izpit za avtomobil B-kategorije. Nudimo: pridobivanje delovnih izkušenj in znanj z namenom kariernega napredovanja posameznika, možnost sodelovanja v mednarodnem delovnem okolju. Prijave zbiramo do 23. 10. 2019. Eurofins Erico Slovenija, d. o. o., Koroška cesta 58, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Pek / delavec v pekarni
m/ž (Celje)
Kandidat bo v času uvajanja pomagal izkušenejšemu osebju v pekarni pri pripravi pekovskih izdelkov, kasneje pa samostojno pripravljal te izdelke in polizdelke. Želimo zaposliti osebo, ki jo veseli peka, ki ima veselje do tega poklica, četudi morda nima primerne izobrazbe. V svojem kolektivu želimo osebo, ki se je pripravljena učiti od izkušenejših mojstrov peke kruha in ostalih pekovskih izdelkov. Naše delo poteka ponoči, zato pričakujemo kandidate, ki so pripravljeni na nočno delo. Prijave zbiramo do 10. 11. 2019. Pekarna Geršak, pekarna, slaščičarna, d. o. o., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Voznik - dostavljalec
m/ž (Celje, teren)
Pričakujemo IV. stopnjo izobrazbo - srednjo poklicno šolo, 2 leti delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, pripravljenost na nočno delo, sobotno in po potrebi nedeljsko delo, zaželen izpit za upravljalca viličarja, pričakujemo računalniško pismenost, poznavanje osnovne higiene živil in osebne higiene, usposabljanje po programu HACCP. Prijave zbiramo do 10. 11. 2019. Pekarna Geršak, pekarna, slaščičarna, d.o.o., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Natakar, natakar barist
m/ž
Pričakujemo: najmanj 1 leto delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, urejeno, prijazno in komunikativno osebo, ki bo naše goste prijazno pozdravila, sprejela in pogostila, hitrost, odzivnost in prilagodljivost glede na potrebe strežbe, osebo, ki bo znala stranki svetovati, ji predstaviti novosti in prodati več, komunikacijo z vodstvom in posredovanje vseh potrebnih informacij, nujno: dobro znanje slovenskega jezika, osnovno znanje angleškega, izkušnje z blagajno, skrb za red in čistočo. Prijave zbiramo do 19. 10. 2019. CR Center, d. o. o., Rimska cesta 35, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik m/ž (Šmartno ob Paki)
Od kandidata pričakujemo: izkušnje na področju skladiščnega poslovanja so zaželene, niso pa nujen pogoj, izpit za viličarja, ni pa nujen pogoj, izpit B-kategorije, računalniško pismenost, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, iznajdljivost, samoiniciativnost. Kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 30. 9. 2019. MPT, proizvodnja in trgovina, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si.
Vbrizgovalec plastike m/ž (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Opis delovnega mesta: opravljanje del na stroju za vbrizgovanje plastike; nadzorovanje delovanja stroja in skrb za brezhibnost in čistočo orodja, pregledovanje polizdelkov in izdelkov, kompletiranje končnih izdelkov iz več kosov, kontroliranje zapolnjenosti polizdelkov oziroma izdelkov, izpolnjevanje zahtevane dokumentacije v zvezi z polizdelki oziroma izdelki. Pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe, smer strojnik, prodajalec, mizar ali drug ustrezen poklic, 6 mesecev delovnih izkušenj, komunikativnost, samoiniciativnost, natančnost, vestnost. Prijave zbiramo do 19. 10. 2019. Daplast plastične mase in orodjarstvo, d. o. o., Legen 23, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
Orodjar m/ž (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Opis delovnih nalog: izdelovanje orodij za brizganje plastike oziroma izpopolnjevanje že obstoječih orodij (rezkanje, struženje, brušenje, vrtanje), skladiščenje in vzdrževanje orodij. OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO: vsaj 2 leti delovnih izkušenj, samostojno opravljanje svojega dela. KANDIDATOM NUDIMO: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja, poskusno obdobje 2 mesecev, enoizmensko delo, stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 7. 11. 2019. DAPLAST plastične mase in orodjarstvo d.o.o., Legen 23, 2383 Šmartno pri Slovenj
Gradcu. Več informacij na www.tr-gotur.si.
Prodajalec rezervnih
delov m/ž (Šoštanj)
Pričakujemo IV. stopnja izobrazbe trgovske ali kmetijske smeri, 1 leto delovnih izkušenj, sposobnost dela v timu, samostojnost, opravljen izpit za delo z viličarjem. S kandidatom bomo sklenili pogodbo za določen čas 3 mesecev z možnostjo podaljšanja. Poskusno obdobje bo trajalo 1 mesec. Prijave zbiramo do 4. 11. 2019. Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si.
Procesni kontrolor m/ž
(Šmartno ob Paki)
Pričakujemo: najmanj štiriletno javno priznano srednje tehniško ali srednje strokovno ali srednje splošno izobraževanje (V. stopnjo izobrazbe), 2 leti delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, dobro poznavanje in uporaba računalniških orodij (Windows, MS Office, elektronska pošta, internet), poznavanje standardov v plastični industriji, poznavanje veljavnih zahtev ISO standardov, poznavanje PPAP in APQP postopkov, poznavanje statističnih metod SPC. Prijave zbiramo do 2. 11. 2019. MPT, proizvodnja in trgovina, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si.
Orodjar m/ž (Šmartno
pri Slovenj Gradcu)
Opis delovnih nalog: izdelovanje orodij za brizganje plastike oziroma izpopolnjevanje že obstoječih orodij (rezkanje, struženje, brušenje, vrtanje), skladiščenje in vzdrževanje orodij. Od kandidatov pričakujemo: vsaj 2 leti delovnih izkušenj, samostojno opravljanje svojega dela. Kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja, poskusno obdobje 2 mesecev, enoizmensko delo, stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 16. 9. 2019. Daplast plastične mase in orodjarstvo, d. o. o., Legen 23, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
@ MojeDelo.com
Blagajnik/prodajalec za polovični delovni čas m/ž (Velenje)
Delovne zadolžitve, obveznosti in odgovornosti delavca: prodaja, svetovanje strankam in skrb za urejenost oddelka. Hervis Sport in Moda, d. o. o., Šmartinska cesta 152g, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 3. 11. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Razvojni inženir elektrotehnike m/ž (Celje)
Zaradi novih projektov in širitve produktov v svojo ekipo vabimo razvojnega inženirja elektrotehnike, ki bo skrbel za razvoj elektromotorjev, testiranje ter prenos v proizvodnjo. GEM motors, d. o. o., Ljubljanska cesta 45, 1241 Kamnik. Prijave zbiramo do 3. 11. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Referent logistike in nabave m/ž (Celje)
Vaše zadolžitve bodo obsegale: stiki in korespondenca s poslovnimi strankami, partnerji, dobavitelji in sodelavci, pripravljanje predlogov planov nabave na podlagi planov prodaje in stanja zalog, skrb za
optimalno stanje zalog izdelkov in materiala, naročanje prodajnih izdelkov in materiala po planu nabave ... Avtosteklo, d. o. o., Čeplje 50, 3305 Vransko. Prijave zbiramo do 20. 10. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Delavec na montažni
liniji m/ž (Nazarje)
Naloge in odgovornosti: ročna sestava, sestava na montažnih linijah, skrb za kakovost izdelkov . Podkrižnik, d. o. o., Loke 33, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 3. 11. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Kuhar »a la carte« m/ž
(Podčetrtek)
Vaše naloge bodo: samostojna priprava in kreiranje jedi, samostojna priprava jedi »a la carte«, skrb za kakovost in ustreznost pripravljene hrane . Terme Olimia, d. d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 3. 11. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Key account manager
junior m/ž (Prebold)
V okviru področja dela boste odgovorni za: tehnično svetovanje,
podporo in prodajo našim kupcem (OEM) s ciljem razvijanja dolgoročnega partnerskega odnosa, pridobivanje novih projektov in razvoj predlogov rešitev skupaj s kupci . Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 25. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Slaščičar m/ž
(Podčetrtek)
Vaše naloge bodo: priprava in izdelava domačih slaščic in sladoleda, skrb za kakovost in ustreznost pripravljene hrane, skrb za pravilno shranjevanje živil ... Terme Olimia, d. d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 2. 11. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Tehnolog konstrukter
m/ž (Prebold)
Pričakujemo: izobrazbo najmanj VI. stopnje s področja strojništva ali mehatronike, 2 leti delovnih izkušenj na področju razvojnih projektov v avtomobilski industriji, uporabo orodja CATIA, izkušnje in znanja s področja konstruiranja v avtomobilski industriji, smisel za reševanje tehničnih in tehnoloških problemov. Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 20. 10. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Receptor m/ž
(Podčetrtek)
Pričakujemo: vsaj V. stopnjo izobrazbe, aktivno znanje vsaj dveh svetovnih jezikov (angleščina/nemščina ali angleščina/italijanščina in osnovno znanje tretjega tujega jezika v izboru teh treh), obvladovanje dela z računalnikom ... Terme Olimia, d. d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 2. 11. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Samostojni strokovni
sodelavec I m/ž (Celje)
Glavna področja dela: izvajanje računovodskih nalog, izdelovanje analiz in poročil s področja ugotavljanja rezultatov. ZZZS, OE Celje, Gregorčičeva ulica 5a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 7. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Pomočnik kuharja m/ž
(Celje)
Vaše naloge bodo: priprava sestavin za kuhanje in opravljanje kuharskih del po navodilih nadrejenih, strežba obrokov in/ali zaračunavanje storitev in sprejem plačil gostov, izvajanja distribucije toplih in hladnih obrokov, pospravljanje in čiščenje kuhinje, restavracije in ostalih prostorov, pomivanje posode in pribora. Slorest, d. o. o., Ve-rovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana.
Prijave zbiramo do 2. 11. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Izmenovodja m/ž (Laško)
Opis delovnega mesta: organiziranje, usklajevanje in nadziranje dela na linijah, motiviranje in usposabljanje zaposlenih, nadzor in koordiniranje vzdrževanja, nastavitev in prestavitev opreme v skladu s standardi, izvajanje izobraževanj zaposlenih v skladu z navodili, nadzor nad izvajanjem medfazne kontrole v skladu s specifikacijami in standardi ter ukrepanje v primeru neskladnosti. Pivovarna Laško Union, d. o. o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 1. 11. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Komercialist za pravne osebe m/ž v poslovnem centru Celje
Vaše naloge bodo: prodaja bančnih in zavarovalnih storitev v poslovni enoti ali na terenu, svetovanje in izdelava ponudb za poslovanje ter financiranje pravnih oseb, ugotavljanje kreditne sposobnosti in priprava kreditnih predlogov ... Delavska hranilnica, d. d., Ljubljana, Miklošičeva cesta 5, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 14. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
radio celie
20
INFORMACIJE
ESOTECH
ESOTECH, d.d. ZAPOSLUJE
Odprta so naslednja delovna mesta:
-	kjučavničar
-	monter [elektro, strojni]
-	varilec
-	mojster
-	projektant [elektro, strojni, gradbeni]
-	tehnolog projekta [elektro, strojni]
-	vodja projekta
Več o prostih delovnih mestih na internetni strani družbe
https://www.esotech.si/priioznosti-za-zaposiitev/
prosta-delovna-mesta
ali na tel. številki 03/89-94-500
oz. na sedežu družbe na Preloška cesta 1, Velenje
Drage bralke in dragi bralci!
/
Preživimo skupaj martinovo in si oglejmo najstarejše slovensko mesto Ptuj, okusimo gostoljubnost domačinov Jeruzalemskih goric, poskusimo vina v Zidanici Malek in v Gornji Dubravi, kjer bomo imeli Martinovo kosilo in se poveselili ob živi glasbi.
Izlet stane 52 evrov Za vas, naročnike Novega tednika, in vašega Med vsemi naročniki bomo izžrebali 10 Na posebno doživetje, na martinovanje na Ptuj in v jeruzalemske spremljevalca ali spremljevalko vetja nižja cena 42 evrov	srečnežev, ki bodo potovali brezplačno, gorice, vas vabimo s turistično agencijo МШ Tours-
MArM TOWELS,
TURISTIČNA AGENCUA
Mitja Moifcotevc s.p. Mestna ufrca 2.3270 Laško Te« :06 205 34 05 . Fox : 08205 3«07, M:051 4ÖÖ 700, wvrtv.mmlcHjrs-sl, E-S: mmiours^sioi.riet
\ ч H
, J
Ј&7Ш

,*< ' £ I » k
Ч 'Ж-
> ^v
Za nove naročni
* Vi
Informacije in rezervacije v agenciji M&M Tours, Mestna ulica 2,3270 Laško vsak delavnik med 8. in 16. uro. Tet. 08 205 36 05, 051 668 700 ali mmtou rs@siol. net.

"ž- У ^	>
vitiičfsf ^
— — ——
NOVI NAROČNIKI! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki boste med 5. septembrom in 5. novembrom sklenili naročniško razmerje na Novi tednik za najmanj leto. BREZPLAČNO boste lahko uživali na m a rti no vanju. Če želite s sabo peljati tudi svojega spremljevalca ali spremljevalko, velja nižja cena 42 evrov.
Naročite se na Novt tednih na telefonski Številki 03-42-25-171 ali na spletni strani www.novKednik.com. Pogoji in natančen program prireditve so objavljeni na www.nt-rc.si/novi-tednik/postanite-narocnik-novega-tednika. Plačevanje je mesečno s položnico.

I UŽIVAJTE NA
VedUtf i fuei/ioj I

novi tednik
radio celie
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Zdravstveni dom Celje

EVROPSKA UNIJA
EVROPSKI
VABLJENI na predstavitev Enotne vstopne točke projekta DOLGOTRAJNA OSKRBA, ki bo v soboto, 12. oktobra, od 10. do 13. ure v VOJN I KU projekt	pri Trgovini
Dolgotrajna oskrba TUŠ - supermarket Vojnik.
V CELJU	Vljudno vabljeni!
VOZILA
PRODAM
MAJHNO kmetijo s staro hišo, z gospodarskim poslopjem in malo zemlje prodamo v občini Vojnik. Leži na lepi razgledni točki in je primerna za tiste, ki potrebujejo mir. Telefon 040 644-501, Irena. p
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
PRAŠIČE, težke od 100 do 130 kg, prodamo.
Telefon 031 832-520.	1466
BIKCA, težkega 160 kg in kravo za zakol, staro 6 let, prodam. Telefon 041 547-769.
Š 44
PRAŠIČE, težke od 30 do 250 kg in izločene svinje (za salame) prodamo. Sprejemamo naročila za breje svinje mladice. Domača hrana, možen prevoz. Telefon 031 311476.	p V OKOLICI Šmarja prodam bikca simentalca, težkega 210 kg. Cena po dogovoru. Telefon 031 777-353. p KRAVO simentalko, brejo, pašno, dobro molznico, prodam. Telefon 068 618-839.
1467
BIKCA simentalca, starega 4 mesece, odstavljeno svinjo, težko 100 kg in prašiča, domača vzreja, prodam. Telefon 041 797-052.	1472
KUPIM
DEBELE, suhe telice, krave in bikce za pitanje kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653-286.	Š 132
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
ŠTIRI bike za nadaljnjo rejo, težke od 400 do 600 kg, kupim. Telefon 041 522-720.
1465
PRODAM
YARIS 1,3, letnik 2006, sem prva lastnica, prodam. Telefon 031 509-659. 1463
KUPIM
AVTO, poškodovan ali v okvari, od letnika 2005 naprej, kupim. Telefon 041 567747.
1194
STROJI
PRODAM
»MIKSER« Inox za »miksanje« krmne hrane, gozdarski vitel, 5 t, čelni nakladalec in čelno hidravliko za traktor UTB ali Zetor in razširjena platišča z gumami, 300/70R20, za traktor UTB 640 ali 550, prodam. Telefon 041 999-910. n
KUPIM
TRAKTOR, lahko je brez dokumentov, poškodovan ali v okvari, kupim. Telefon 040 507-060.	1194
TRAKTOR, lahko je Imt, Ursus, Deutz, Zetor ali podobno, kupim. Telefon 041 680-684.p
POSEST
SebA
Sisrem еоооЂнЕ GRMJMJE
V NAŠ KOLEKTIV VABIMO SODELAVCE na delovna mesta:
SKLADIŠČNIK/ŠOFER
Opis dela: priprava blaga za odpremo, ustrezno komisioniranje blaga, nakladanje in razkladanje blaga, upravljanje z viličarjem, prevzem dobavljenega blaga, razvoz blaga do kupcev, druge naloge po navodilih nadrejenih. Pogoji: pričakujemo prijavo kandidatov s poklicno ali srednjo izobrazbo, vozniški izpit B- in C-kategorije. Ponujamo: sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesecev, možnost priučitve. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, z opisom dosedanjega dela in življenjepisom pričakujemo v 10 dneh na naslov: SEBA, d. o. o., Celje, Lava 9a, 3000 CELJE, e-pošta: seba@seba.si
KORUZO na njivi, za silažo ali zrnje, prodam.
Telefon 041 759-681.	1442
GROZDJE jurka, na brajdi, ni škropljeno, ugodno prodam. Telefon 051 621-738.
1444
VEČJO količino sveže repe in kolerabe prodam. Telefon 031 756-783. 1474 JEČMEN v »big begu« ali vrečah prodam.
Telefon 031 384-429.	p
KRMNI krompir prodam. Telefon 041 663137.	1051
OSTALO
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega molža, očeta, dedija, strica in svaka
FRANCA PODPLATANA
iz Kompol 99, Štore (1. 7. 1944 - 2. 10. 2019)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, paijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano
cvetje, sveče, svete maše in dvrove za cerkev. HTvalaLD Bojansko Store za organizacijo lovskega pogreba. Zahvala eelja tudi pogrebni službi Zvgajšek, gospe Mojci Vrečar za poslovilni govor, pevcem skupine Eros in gospodu župniku.
Žalujoči: žena Olga, hči Andreja in sin Marko z družinama terostalo sorvalstvo
PRODAM
PRODAM
PRODAM
HIŠO in gradbene parcele prodam v paketu v Šmartnem ob Paki. Telefon 041 6 8 9-748.
1463
STANOVANJSKO hišo in počitniško hišico prodam v okolici Celja in Žalca. Telefon 031 509-659.	1463
POSLOVNI objekt Leonardo, v Gosposki ulici 10 v Celju, prodamo. Javna dražba z zniževanjem izklicne cene bo 22. 10. 2019. Informacije: upraviteljica@necemer.si ali telefon 040 190-977.	n
KOMBINIRAN štedilnik, 3 x plin, 1 x elektrika, z električno pečico, v dobrem stanju, ugodno prodam. Telefon 068 153-194.1488
KUPIM
DOBRO ohranjeno kuhinjo (bolj masivno), svetlo rjave, bež ali oker barve, dolžina približno 3,20 m - element za podpultni vgradni hladilnik, kupim. Telefon 05 9950-589.	1464
BIKCA simentalca, težkega 130 kg in telico simentalko, težko 350 kg, prodam. Telefon 041 725-055.
DVE telički simentalki, stari tri mesece in pol, prodam. Telefon 031 559-820. l 94 KRAVO, staro tri leta, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 249-801.š 45 TELIČKO simentalko, za nadaljnjo rejo, staro 4 mesece, prodam. Telefon 031 292-360.
1478
TELIČKO črni angus, staro 8 mesecev, prodam. Telefon 031 795-048. 1480 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne, grahaste in bele, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TELICO simentalko, težko 130 kg, prodam.
Telefon 031 787-009.	1482
BIKCE simentalce, težke 100, 200 in 400 kg, prodam. Telefon 031 249-579. 1483 PRAŠIČE, težke od 20 do 120 kg, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 836398.	1486 DVE telički simentalki, stari tri in tri mesece in pol, odstavljeni od mleka, in dve telički simentalki, stari pet mesecev, pašni, prodam. Telefon 031 840-282. 1487
OVES in deske, 25 mm, prodam. Telefon 041 951-092.	1445
CISTERNE Jaklič, za sok ali vino, 80 in 50 l, prodam. Telefon 070 277-772. 1449 JARKICE rjave, grahaste, črne, beli leghorn, črne težke in aurokana pred nesnostjo prodajamo na farmi Roje pri Šempetru. Večje količine dostavimo. Prodajamo kakovostna krmila za kokoši in piščance. Delovni čas je od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefon (03) 700-1446. p SUHA bukova drva prodam. Telefon 041 884428.	1462 MOŠKO kolo, dobro ohranjeno, in plošče z narodnozabavno glasbo prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 845-404. 1473
Poroke
Celje
Poročila sta se: Eva KELER iz Žirovnice in Nikola DOMIN-KOVIĆ iz Velenja.
Šentjur
Poročila sta se: Tamara OBLAK in Matjaž GRAČNAR, oba iz Ravnega pri Dobju.
Laško
Poročili so se: Ana Vanessa GNJEZDA iz Idrije in Aleš MURŠEC iz Miklavža na Dravskem polju, Samra MEŠANO-VIĆ iz Prebolda in Ervin ZAHI-ROVIĆ iz Velenja.
ZIMSKE gume na platiščih, 1p5x 65 x 1V za opel corso, prodam. Telefon 070 359-525.
1475
DRVA, bukev, na paletah, dolžine 25, 33 in 50 cm, prodam. Cena 130 EUR, po dogovoru tudi dostava. Telefon 051 743-942.p 6.000 kosov opeke bobrovec prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 976-668.1481 BUKOVA drva na paletah, velikost 1 x 1 x 1,8 m, prodam. Cena 130 SUR. Možna dostava. Telefot 031 625-479. p
ODDAM
HLEV za dva ko nja oddam skvpaj s krmo. Telefon 041 510-303.	1483
stvo. Zaželeno je, da ima izpit za avto in da je stara od 50 let napeej. Telefo n 03i 379-696,041 248-647. 1477 ZA prijateljevanje želim spoznati 65- do 70-letnega vdovca šoferja iz okolice Dobrne, Žalca, Celja (brez alkohola, laži in slabih razvad). Pisne ponudbe pošljite na Novitednik pod šifro) OKTOBER. 1479
ZAPOSLITEV

UREJ(N 66-leSni moški z nemško pokojnino) želi spoznati žensko za skvp no gospodinj-
Smrti
Celje
Umrli sov Alojz HREN iz Ve-lsrv 85 iet, Ana RAZGORŠEK iz Veienja, S9 Oetn Olga KERČEK iz СађЧ 96 let, Dragiša VUKO-VIĆ iz Celja, 76 let, Kristina DOSTAL iz Celja, 86 let, Aloj-sija VOŠTO MA J iz Celja, 7S let. Še ntjur
Umrl je : Tone OD ER iz Ra-
deža pari Savnici, 40 let.
Avtohišaškorjanec, ио.о. 30l£TtraMdje
zaradi širitve zaposlimo:
deltvcaza pomežna detav senlsii
■ivečvaienceveotoitrokž oji
Vloge na: vanja.c@avto-skorjanec.si
03! 677 707
ZAPOSLIMO strojne ga mehanika ali staojnei ga teli nika. Pliporočeno znanje rezkanja, sttuženja za delo j proizvodnji. Zaposlitev je za nedoločen čas. Prijave zbiramo do 22. 10. 2019 na naslov: Inženiring Kle-novšek, d. o. o., Zgornja Rečica 81, 3270 Laško.	1484
Laško
Um4l je. Jožz MERHAR iz Oaškega, 82 let. Žalec
Umrla je: Alojzija KOS iz Studenc, 86 let.
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
TTiVkfil teiemach
.......... *—-----
kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Zelena za žejo, rdeča za moč
Pravijo, da je torek najmanj produktiven dan v tednu, a na Radiu Celje je bil pretekli torek vse prej kot to. V jutranjem programu sta voditelja Tanja in Mitja gostila člana glasbene skupine Victory, Mirana Mikija Vlahoviča.
Povedal je, da se po 30 letih, odkar deluje skupin Victory, še ni naveličal zabavati občinstva. Priznal je, da ima rad zeleno barvo, kadar »ga nagne«, in rdečo, ker je barva moči in obenem barva Radia Celje. Rad ima tudi vse, kar je sladko in to z največjim veseljem tudi deli. Zato smo bili vsi v naši medijski hiši deležni velike čokolade, ki se ji po slovensko reče Hvala. Hvala tudi tebi, Miki, za sladko presenečenje in za novo, čudovito balado Najlepša si, ki jo bomo na našem radiu z veseljem, poleg čokolade, ponudili tudi našim poslušalcem.
Z leve: Mitja, Miki in Tanja
Katja je izbrala Vesno
Na Radiu Celje smo konec septembra pripravili nagradno igro Postani mojster ličenja in osvoji tridnevni tečaj profesionalnega ličenja z izkušeno vizažistko Katjo. Prijavilo se je več kot 50 deklet, željnih novega znanja in izkušenj, med šestimi finalistkami pa je vizažistka Katja Škoflek Kumer iz lepotnega salona Beauty by Katka izbrala tisto, ki se je najbolje odrezala v kvizu o znanju iz sveta ličenja. Novo znanje bo v Katjinem salonu kar tri dni pridobivala Vesna Žlender. Vesni čestitamo in ji želimo vse dobro na njeni novi poti.
sport@nt-rc.si
Kino
Spored od 10. 10. do 16. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Tisto: Drugo poglavje - grozljivka, triler
četrtek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.50 petek: 17,50, 21.50 Ad astra: Pot do zvezd - pustolovski, drama, fantazijski od četrtka do srede: 21.00 Angry birds film 2 - animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.00
sobota, nedelja:14.20, 17.00 Bilo je nekoč ... v Hollywoodu
-	drama, triler sobota,. Nedelja: 14.15 Dvojnik - akcijski, fantazijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 16.10, 18.30, 20.30 petek, sobota: 16.10, 18.30, 20.30, 22.00
sreda: 15.50, 18.10, 20.30 Hitri in drzni: Hobbs in Shaw -
akcijski, pustolovski od četrtka do torka: 19.20 Joker - triler drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 17.30, 18.45, 20.00, 21.10
petek, sobota: 16.20, 17.30, 18.45, 20.00, 21.10, 22.25 Košarkar naj bo 2 - družinska komedija
četrtek, petek, ponedeljek, torek: 15.30, 18.00, 19.00 sobota: 13.40, 13.50, 15.30, 17.10, 19.00
nedelja: 13.50, 14.30, 16.15, 18.00, 19.00
sreda: 15.45, 16.15, 18.00, 19.00 Levji kralj - animirani, pustolovski, družinski sobota, nedelja: 14.40 Pasji smisel življenja 2 - družinski
četrtek, petek, ponedeljek, torek: 15.50, 19.40
sobota, nedelja: 14.00, 19.40 sreda: 15.30, 19.30 Prevarantke z Wall Streeta - komedija, drama, kriminalni četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek: 15.40, 18.20, 20.50 sobota: 18.20, 20.50 sreda: 15.40, 17.40, 19.45 Rambo: Do zadnje kaplje krvi
-	akcijski, pustolovski četrtek, nedelja: 17.20, 20.40 petek, sobota: 17.20, 20.40, 22.40 ponedeljek, torek: 17.15, 20,40 sreda: 17.30, 20.40
Tačke na patrulji - animirani, družinski
četrtek, petek, ponedeljek, torek: 16.00, 16.50
sobota, nedelja: 13.30, 14.30, 16.00, 16.50 sreda: 15.30, 16.20 Turandot, NY met 2019 - opera sreda: 18.88
Veliko popotovanje - animirani, družinski, komedija sobota, nedelja: 15.00 Zlohotnica: Vladarica zla - pustolovski, družinski, fantazijski sreda: 20.00
ČETRTEK
19.00 Alice in župan - komedija PETEK
18.00 Alice in župan - komedija 20.00 Joker - kriminalna drama SOBOTA
17.00 Levji kralj - družinska pustolovščina, sinh. 19.00 Pritisk - dokumentarni, premiera in pogovor SREDA
19.00 Alice in župan - komedija Evropski art kino dan:
NEDELJA
17.00 Moj dedi je padel z Marsa
- družinski, domišljijska pustolovščina
18.30 Oroslan - drama
20.00 Alice in župan - komična
drama
PETEK
17.00 Pasji smisel življenja 2 -
družinski
18.00 Binti - mladinski 19.10 Dvojnik - akcijski 20.00 Alice in župan - komedija 21.10 Leto opice - politična satira SOBOTA
17.00 Leto opice - politična satira 18.30 Binti - mladinski 19.10 Pasji smisel življenja 2 -
družinski
20.15 Alice in župan - komedija 21.15 Dvojnik - akcijski PONEDELJEK 18.00 Dvojnik - akcijski 20.00 Pavarotti - biografski glasbeni dokumentarec
Evropski art kino dan:
NEDELJA
16.00 Košarkar naj bo 2 - družinska komedija 18.00 Binti - mladinski 19.00 Alice in župan - komična drama
20.00 Bolečina in slava - drama
90,6 95,1 95,9 100,3
io cel
Vedno г Илтој/
www.nt-rc.si
radio celie
90.6 1 95.11 95.9 1 100.3 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
Četrtek, 10. oktober
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 10:40 Predstavitev Novega tednika; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Šport danes; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Odmev; 14:00 Regijske novice; 15:00 Novice;
15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18:15 Odmev (ponovitev); 19:15 Kalejdoskop
Petek, 11. oktober
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila
12:00 Novice; 12:30 Šport danes; 13:00 Kulturni mozaik; 14:00 Regijske novice; 14:15 Rušimo tabuje (vsak zadnji petek) 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice
Sobota, 12. oktober
7:00 Začetek programa; 7:15 Milenium (oddaja za mlade) 8:00 Poročila; 9:00 Svet24 novice; 10:00 Svet24 novice; 10:05 Osmrtnice;
11:00 Svet24 novice; 12:00 Svet24 novice; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 15:00 Svet24 novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice
Nedelja, 13. oktober
7:00 Začetek programa; 8:00 Poročila; 9:00 Svet24 novice; 10:00 Svet24 novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Svet24 novice; 12:00 Svet24 novice; 13:00 Čestitke; 15:00 Svet24 novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 no-
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celie
Vedno 2 Ш\ЛУј!
novi tednik
Vedno t штј!
vice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 14. oktober
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 10:20 Športnih 30; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Vaš zakaj, naš zato; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Katrca
Torek, 15. oktober
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Sa-
vinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Zverinice iz regije; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 14:15 Gospodarski utrip regije; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Zverinice iz regije (ponovitev)
Sreda, 16. oktober
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Mali O; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 14:15 Poudarjeno; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice
NAPOVEDNIK
23
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 10. 10.
9.00 Mala dvorana Ipavčevega kulturnega centra Šentjur Šnicl ni za tebe
predstavitev prve slat'nske knjige Roberta Reicha
16.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
19. bienale otroške grafike Žalec 2019
slovesnost ob odprtju
17.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Zemlja pleše in menjava igrač
vodstvo po občasni razstavi; za otroke in družine brezplačno
17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Cepetavček
gledališka predstava v izvedbi gledališča Ku-kuc ter pričetek 10. sezone bralne značke za otroke Ježkov nahrbtnik
17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Moja Luna
otroška animacijska predstava namenjena otrokom vseh starosti
17.00 Vila Bianca Velenje
Boj na zelenjavnem vrtu
gledališka predstava gledališkega krožka Z nasmehom na oder
18.00 Galerija Železarskega muzeja Teharje Zrelo jabolko
odprtje retrospektivne razstave likovnih del Savine Vybihal
18.30 Kulturni dom Liboje
3. Kulturno-zgodovinski večer ob praznovanju 90 let KD Liboje
19.00 Savinov likovni salon Žalec
Poslušaj barvo
odprtje razstave grafičnih del častne predsednice 19. bienala otroške grafike Mojce Zlokarnik
19.00 Galerija Velenje_
Pričevalec
modernističnega mesta
odprtje razstave fotografa Volbenka Pajka
19.00 Kulturni center Laško Predstavitev knjige Martina Pollacka o Paulini Drolc
kavarniški večer v organizaciji Knjižnice Laško in Turističnega društva Laško
19.00 Dom krajanov Podsreda
Praznik kozjanskega jabolka - 7. Aškerčev večer
večer bo posvečen Tonetu Pavčku
19.30 Narodni dom Celje Glasbeni abonma HkC: Karmen Pečar in Aleksandar Serdar
koncert skladb za violončelo in klavir v izvedbi vrhunskih koncertnih solistov
19.30 Gledališče Celje_
Goran Vojnović: Rajzefiber
abonma četrtek večerni in izven
PETEK, 11. 10.
17.00 Dvorana gostišča Turist na Frankolovem Ljudska pesem še živi
zaključna prireditev v okviru prireditev Dnevi evropske kulturne dediščine
19.30 Gledališče Zarja Celje Novačanova gledališka srečanja: M. Delaporte: Ime
prva tekmovalna predstava v izvedbi Dramske družine F. B. Sedej; slavnostna otvoritev festivala
19.30 Gledališče Celje_
Nava Semel: Večni otrok
abonma po posebnem razporedu in izven
SOBOTA, 12. 10.
10.30 Dom kulture Velenje Tina in medvedja moč
premiera, Maksi in Mega Pikin abonma ter izven
17.00 Pri Fontani piv Zeleno zlato Žalec
Skupina Uroš Planine Group
koncert
19.30 Glasbena šola Velenje Policijski orkester
koncert; abonma Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje (1) in izven
20.00 Kulturni dom Ponikva
Večer komedije: Stand up Ponikva
družabni večer s stand up komiki: Gašper Bergant, Sašo Stare, Aleš Novak
NEDELJA, 13. 10.
11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
16.00 Kulturni dom Dobrna
Res luštno je tu pri nas -ta šmentana ljubezen
koncert Ljudskih pevk Dobrna pod okriljem Društva Arnika Dobrna
19.00 Dom sv. Jožefa Celje Zdravniška komorna skupina ProMedico
instrumentalni koncert iz sklopa Glasba na hribu; vstop prost
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
20 let v skladu s kulturo
prireditev ob 20-letnici delovanje območne izpostave JSKD Šentjur
PONEDELJEK, 14. 10
20.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec 18+
monokomedija Klemna Bučarja
TOREK, 15. 10.
18.00 Mestna knjižnica Velenje Potopis
predstavitev knjige Viljema Gogale
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Belo se pere na devetdeset
predstavitev knjige in pogovor z avtorico Bronjo Žakelj
19.30 Gledališče Celje_
Nava Semel: Večni otrok
abonma po posebnem razporedu in izven
SREDA, 16. 10.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Dinovo pravljično potovanje na Zemljo
gledališka predstava v izvedbi Dramske skupine vrtca Zarja
17.00 Vila Bianca Velenje Sozvočje občutenj
odprtje likovne razstave zakoncev Jožice in Francija Klanferja
18.00 Špital za prjatle Celje
Predstavitev Vsesledja in Supernove
prireditev bodo glasbeno popestrili učenci Glasbene šole Celje
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Večer v muzejski kavarni: »Jugoslavija, zemlja snova« predstavitev knjige Božidarja Jezernika; vstop prost
18.00 Pokrajinski muzej Celje Azija me je povsem uročila
odprtje razstave ob 130. letnici rojstva Alme M. Karlin in 100. obletnici njenega odhoda na pot okrog sveta
18.00 Dom kulture Velenje Ženitev
komična opera, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom Ljubljana; abonma Mladost in izven
Ostale prireditve
ČETRTEK, 10. 10.
9.00 Občina Tabor_
Setveni priročnik Marije Thun
srečanja bo vodila Maja Klemen Cokan
10.00 Mestna knjižnica Velenje Moč branja: Bralni klub za odrasle
vodita: Brina Zabukovnik Jerič in Andreja Kac
16.00 Mestna knjižnica Velenje Lego robotika
delavnice
16.30 Društvo Novus Velenje Kako razumeti svojega otroka?
pogovorna delavnica 17.00 Osrednja knjižnica Celje Indonezijski otok Flores
potopisno predavanje Janje in Filipa Simonitija
17.00 Knjižnica Šentjur Beremo skupaj
ura pravljic
18.00 eMce plac Velenje
Nočno življenje mladih
pogovorna delavnica
18.30 Muzej premogovništva Slovenije
Velenje underground
gastronomska pustolovščina 160 m pod zemljo
19.19 Mestna knjižnica Velenje Jaz in ti, drugi in mi
resničnostni pogovor Aleša Črniča z Iztokom Kovačem
19.30 Žadasti center Celje Dao Yin joga -predstavitvena vadba
vodi: Manja Potočnik
PETEK, 11. 10.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Tema ni en črn plašč
Sebastijan Kamenik bo predstavil slepoto in sobivanje s svojim psom spremljevalcem; vstop prost
17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Jajčkologija
zanimiva dogodivščina za otroke, ki jo bodo v knjižnico pripeljali iz ljubljanske Hiše eksperimentov
17.30 Osrednja knjižnica Celje Prilagajanje podnebnim spremembam
predavanje Lučke Kajfež Bogataj v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
19.00 Medgen borza na Rečici ob Savinji
Cerkve rečiške fare pri Ignacu Orožnu leta 1877
predavanje dr. Petra Weissa
SOBOTA, 12. 10.
8.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem
8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje s spremljevalnim programom
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Terapevtsko branje s Kosmatimi smrčki
srečanje s člani in predstavitev Kosmatih smrčkov; vstop prost
10.00 Pokrajinski muzej Celje Dediščina na moji torbi
brezplačna otroška delavnica namenjena osnovnošolcem
10.00 Avla Ipavčevega
kulturnega centra Šentjur Ustvarjalne delavnice s Polono Kitak
namenjene otrokom, starejšim od 4 let
10.00 do 24.00 Kozjanski park Podsreda
Praznik kozjanskega jabolka - sejem regionalnih produktov
slavnostno odprtje, razstava gob, nogometni turnir mladincev in veteranov, tekmovanje v peki štrudla in najdaljšem jabolčnem olupu ter zabava z ansamblom Donačka
15.00 Kapucinski samostan Celje Družina - najin projekt
srečanje zakonskih skupin in družin celjske škofije
NEDELJA, 13. 10.
10.00 do 17.00 Kozjanski park Podsreda
Praznik kozjanskega jabolka - sejem regionalnih produktov
tržnica in bogat kulturni program, družabno kolesarjenje, rekreacijski tek na grad Podsreda in delavnica za otroke
12.00 Cerkev sv. Martina na Ponikvi
Vseslovensko srečanje kmetov
s sv. Mašo in Mpz iz Beltincev, ob 14.00 pred Slomškovo rojstno hišo slavnostna akademija z
DOGODKI MED 10. 10. in 17. 10. 2019
ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA
10.	oktober, Indonezijski otok Flores
ob 17. uri Predavata Janja in Filip Simoniti
PETEK, LEVSTIKOVA DVORANA
11.	oktober, Prilagajanje podnebnim spremembam ob 17. 30 Predala bo dr. Lučka Kajfež Bogataj
V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje
PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 14. oktober, Islandija
ob 17.30 V okviru U3O bo predavala Valentina Pavlič
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
16.	oktober, Dinovo pravljično potovanje na zemljo ob 17. uri Izvaja dramska skupina vrtca Zarja
ČETRTEK, GLASBA FILM
17.	oktober, Bralno pogovorna urica ob 17.30 Vodi Silvo Pur
ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 17. oktober, Koronarografija ob 18. uri Predaval bo Dragan Kovačič, dr. med.
NE KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU SPREGLEJTE Branje s kužki
Informacije na 03 426 17 66
NE ALMA: SVET PRED DOMAČIM PRAGOM SPREGLEJTE Prva izvirna slovenska slikanica o Almi Karlin Cena 15 €
NE RAZSTAVA MALI PRINC SPREGLEJTE zbirateljice prof. Jožice Nuč in učencev II. osnovne šole Rogaška Slatina na ogled do 18. oktobra
osrednjim govornikom pisateljem Ivanom Sivcem
14.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina
Druženje s policisti, gasilci in reševalci
druženje za otroke ob ustvarjalnih delavnicah
PONEDELJEK, 14. 10.
13.00 Dom sv. Jožef Celje Metoda Montessori za starejše in osebe z demenco
voditeljica: Sara Črepinšek 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju
17.30 Osrednja knjižnica Celje Islandija
predavanje mag. Valentine Pavlič v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
TOREK, 15. 10.
10.00 Ljudska univerza Celje Priprava domačih zeliščnih napitkov
predavanje društva zeliščarjev Ginko
17.00 Vila Rožle Velenje_
Torkova peta: Na kmetiji je lepo
ustvarjalnica za otroke in starše
18.00 Ljudska univerza Celje Kadar nas otroci jezijo
delavnico vodi dr. Sara Jerebic
18.30 Mestna knjižnica Šoštanj
Šri Lanka: Budna solzica v Indijskem oceanu
potopisno predavanje Urške Sotler
SREDA, 16. 10.
9.00 do 12.00 Ulice mesta Celja Obrazi Alme Karlin
ustvarjalna delavnica za mlade ustvarjalce celjskih osnovnih šol
11.00 Celjski dom_
Koliko korakov do kakovostnih galenskih izdelkov
predava: Mirjam Hočevar Korošec; vstop prost
17.00 Mestna knjižnica Velenje Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom
primerno za otroke starejše od treh let
20.00 Celjski mladinski center Milonga
večer argentinskega tanga; vstop prost
Dobrodelne prireditve
NEDELJA, 13. 10.
17.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Človek - človeku
17. dobrodelni koncert; vsa zbrana sredstva bodo namenjena pomoči invalidom
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Tanja Seme
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,95 EUR. Za tujino je letna naročnina 286,80 eUr. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Tisti učenci, ki so se v lepopisju najbolj izkazali, so bili nagrajeni.
Z razstave lepopisnih izdelkov slovenskih osnovnošolcev
V Žički kartuziji so pripravili jubilejni Festival lepopisja
Na lepopisje ne smemo pozabiti
Dandanes veliko pišemo, vendar predvsem s pomočjo telefonskih in računalniških tipkovnic. Nekoč je bilo drugače ... Že v času cesarice Marije Terezije so se morali slovenski učenci ukvarjati z lepopisnimi vajami. Še več, v slovenskih šolah je bilo lepopisje kot šolski predmet vse do leta 1959.
BRANEJERANKO
V današnjih časih ne pišemo več veliko niti z »grdo« pisavo, kaj šele na lepopisni način. A vendar je lepopisje še vedno upoštevano na ne-
katerih vabilih, voščilih, plakatih in listinah. V Sloveniji so še vedno tečaji lepopisja, ki je bilo zelo upoštevano že med menihi srednjeveških
samostanov. Tako je bilo tudi v Žički kartuziji, kjer je bilo v nekdanji samostanski knjižnici približno dva tisoč rokopisov. Od tam so zelo znani Žički rokopisi, ki so pomemben del slovenske kulturne zakladnice. Kaligrafija je že od nekdaj prispevala k čaščenju različnih bogov, od krščanskega do muslimanskega.
In v Žički kartuziji, kjer so danes le še ostanki nekdanjih kartuzijanskih stavb,
lepopisje ni pozabljeno. Pred nekaj dnevi je bil tam jubilejni Festival lepopis-ja. Ta spodbuja slovenske osnovnošolce k lepi pisavi že desetletje in pol. »Danes že skoraj ne vzamemo več pisala v roke. Festival mlade spodbuja k temu, da v času sodobnih tehnologij in digitalnega napredka to vendarle storijo. Tako napišejo besedilo z osebno noto in globljo sporočilno vrednostjo,« je povedala Tjaša Kangler iz
Turističnoinformacijskega centra Slovenske Konjice, ki je organizator Festivala lepo-pisja.
Po sledi
kartuzijanov
Vsako leto se festivalu pridruži še kakšna osnovna šola, je vesela Kanglerjeva. Letos je sodelovalo šestnajst slovenskih osnovnih šol.
Otroci so ustvarjali na temo: »Kartuzijani so še znali pisati na roko, pa mi?« V šolah je
tako nastalo 119 lepopisnih del, najboljša so na razstavi v Žički kartuziji, ki je odprta ves mesec. Na petkovem festivalskem dogodku so bila najboljša dela nagrajena. Med izdelki prvega triletja je bilo najvišje ocenjeno delo Mance Gumzej iz Osnovne šole Loče, iz drugega triletja delo Nastje Premrl iz Osnovne šole Vojnik ter iz tretjega triletja Julije Dovečar Bremšak iz konjiške osnovne šole Ob Dravinji. V petek so bili v Žički kartuziji med drugim tudi lepopisne delavnice, ekokviz ter pokušina zeliščnih namazov iz kartuzije. V počastitev 15-letnice festivala seveda ni manjkala torta, ki jo je podaril pobudnik festivala Stanislav Kračun.
Foto: MATEJ NAREKS
FOTO TEDNA
Ujet v igro
Foto:GrupA
Ted ni ko ve ši zgodbe
Št. 41/ Leto 74 / Celje, 10. oktober 2019
Na dveh in štirih kolesih kot nekoč
str. 30
Foto: GrupA
Znanje študentov in Desetletja spominov izzivi gospodarstva str. 28 z letovanj v Baški str. 29
Starost ni ovira za
telovadbo str. 38
26
INTERVJU
S stanovalci v enem od prijetnih kotičkov doma. Ta je v minulih dneh gostil 35 direktorjev in vodstvenih delavcev domov iz Avstrije in Nemčije. V Slovenijo jih je pripeljal utemeljitelj koncepta psihosocialne kulture usklajenih odnosov mag. Rüdiger Bauer. Navdušen je nad tem, kako so slovenski domovi njegove koncepte uvedli glede na pogoje, ki jih imajo na voljo.
V

* b.
Ifi
»Pri svojem delu res uživam. Dokler mi bo v užitek, ga bom z veseljem opravljala. Če se bo to spremenilo, bom ubrala drugo pot. V domu se naučiš, da je življenje absolutno prekratko, da bi delal nekaj, kar ti ni ljubo.«
ki
£
ш
«j

j


flll
Intervju z direktorico Doma starejših Šentjur mag. Vesno Vodišek Razboršek
»Najpomembneje je to,
kar lahko človek da človeku«
Na sprejem v Dom starejših Šentjur, ki letos praznuje 20 let delovanja, trenutno čaka približno 150 ljudi. Za sprejem prosilcev bi potrebovali še eno dodatno stavbo. A v svetli hiši, ki je le streljaj od Zgornjega trga, bi tudi obstoječi stanovalci potrebovali več prostora, saj si jih veliko sobo še vedno deli s sostanovalcem ali z dvema. Idejni načrt za prizidek je star že pet let in najbrž bo preteklo še nekaj časa, da bodo ob Svetinovi ulici 1 brneli gradbeni stroji. Do takrat zaposleni arhitekturne omejitve presegajo z novimi načini dela. »S storitvami, ki jih nudimo, prehitevamo veljavno zakonodajo. V najboljši meri skušamo slediti potrebam ljudi, ki velikokrat v zakonodaji sploh niso opredeljene. Izjemno veliko dela naredimo iz občutka, kaj lahko človek da človeku,« pravi direktorica mag. Vesna Vodišek Razboršek.
TINA STRMČNIK
Ko na recepciji doma sreča stanovalce, jih glasno pozdravi po imenu. Zna jim izvabiti nasmeh na obraz, jih brez zadržka prime za roko ali objame okrog ramen. Direktorica Doma starejših Šentjur je postala, potem ko je osem let opravljala delo socialne delavke v Domu ob Savinji Celje. »Zaradi vseh izkušenj sem vsebino dela res dobro poznala in mi je bilo zaradi tega morda nekoliko lažje. Po drugi strani je biti direktorica precejšen zalogaj. Vodenje javnega zavoda je treba prepletati s strokovnim delom, direktorji domov smo največkrat tudi strokovni vodje v eni osebi,« je poudarila.
Slovenci nismo le star narod, ampak super star narod. Se država dovolj hitro odziva na to dejstvo?
Ni treba, da beremo statistiko. Dovolj je že, da se ozremo po ulici in vidimo, da je starih ljudi ogromno. Sama sem večna optimistka. Tukaj pa moram biti realna in povedati, da ima naša država na področju skrbi za stare še ogromno priložnosti za izboljšave. Če izpostavim eno samo kritično točko, ki zaobjame bistveno, je to zagotovo Zakon o dolgotrajni oskrbi. Politiki
ga sprejemajo že desetletja in nič ne kaže, da bo kmalu ugledal luč sveta. Po drugi strani se mi zdi, da preveč pričakujemo od sprejetja zakona, potrebno bo sprejeti tudi ustrezne podzakonske akte. Nekaj je vsebine zapisati na papir. Vse to mora iti z roko v roki s precejšnjim denarnim vložkom. Prav tu se stvari očitno najbolj zatikajo.
Medtem ko nekatere severne države poznajo že celotne skupnosti, prilagojene starejšim in tudi tistim z demenco, pri nas še vedno stopicamo na mestu oziroma vztrajamo pri klasičnih domovih za starejše. Zakaj?
Če odgovorim na kratko, so vzrok za to spet finance. Skupnosti, kjer člani z demenco normalno in povsem enakovredno živijo kot člani družbe, potrebujejo zanesljiv priliv denarja, ki glede na naše razmere ni majhen. Domovi in celotna stroka v Sloveniji s sredstvi, ki jih imamo na voljo, naredimo ogromno. Denarja nimamo zgolj pol manj, ampak še bistveno manj, kot ga za varstvo starejših namenjajo razvitejše države. Stanovalci in uporabniki storitev po drugi strani opozarjajo, da so storitve drage glede na njihove zmožnosti. Izjemno nizke pokojnine ljudem
ne omogočajo normalnega preživetja. Domovi, glede na to, kaj nudimo, nismo tako dragi v primerjavi s severom. Problem je slaba kupna moč. Storitve stanejo, sistem pa je potreben res precejšnjih izboljšav. Menim, da je družba že pripravljena nanje.
Dejali ste, da preveč pričakujemo od sprejetja Zakona o dolgotrajni oskrbi. Katere probleme bi bilo treba z njim vendarle urediti?
Zaposleni v domovih za starejše pri vsakodnevni dejavnosti opažamo veliko odstopanj, ki so soodvisne. Med bistvenimi problemi je, kakšna bo pravica uporabnika o samostojnem odločanju. Vsak star človek, ki potrebuje pomoč, bi moral imeti možnost izbire o tem, ali bo odšel v dom ali bo ostal doma in uporabljal
podporne dejavnosti. Te mu morajo kljub starostnim in bolezenskim oviram omogočati dokaj normalno življenje. Vsak človek zase ve, kaj je zanj najbolj dragoceno, vsaka od možnosti je lahko zanj prava. A danes marsikdo nima prav veliko izbire. Eden od razlogov za to je pomanjkanje denarja. Ob tem se je treba zavedati, da so storitve, kot so na primer pomoč na domu, obisk dnevnih centrov ali centrov dejavnosti, bistveno dražje, kot je 24-urna oskrba v domu. Razmerje je porušeno. Poleg tega strokovnjaki ne uspejo več obvladovati potreb na terenu. Ker ni ustrezne podpore, na sprejem v domove čaka bistveno več ljudi kot v preteklosti.
Snovalci politik bi radi oskrbo starejših reševali s krepitvijo oskrbe v okviru družine in
skupnosti. A o tem, da bi se skrb za starejše v naši družbi, kjer je delež zaposlenih žensk visok, deprofesionalizirala, obstajajo številni pomisleki.
Razviti bi morali dodatne podporne dejavnosti, razmisliti o skupnostih, kjer bi ljudje lahko živeli v simbiozi. Na srečo se brezposelnost v zadnjem času zmanjšuje. A ob tem bi bilo vseeno smiselno razmisliti, kakšni so načini laične pomoči starejšim v njihovi okolici. Veliko starih ljudi lahko še dokaj dobro živi doma, pa so samo osamljeni. Starost ni samo fizična nemoč, ampak je tudi duševna nemoč. Ljudje smo socialna bitja in potrebujemo drug drugega. Včasih smo preveč tehnični, pomembno nam je le, če nekdo še lahko sam hodi in sam je.
Na to, ali je še sposoben iti v družbo in navezati stik, pozabimo. Že mladi in srednji generaciji ni enostavno navezovati stikov, čeprav sta vpeti v šolo ali delo. Toliko težje je nekomu, ki je že 20 let upokojen. Zato je treba spodbujati tovrstne dražljaje v okolju. Družine se na domove obračajo, ker ni doma nikogar, ki bi lahko prevzel skrb za starostnika. Delovna doba in delovni čas se podaljšujeta. Morda bodo za podporne dejavnosti starih v prihodnje lahko bolj skrbeli organizatorji socialne mreže. Prav je, da domov prihajajo tudi profesionalne službe. Družina kljub morebitni določeni denarni podpori sama ne bo mogla zagotoviti vse potrebne pomoči. Prav tako je zelo malo družin, kjer bi skupaj živelo več generacij.
»Vsi razmišljamo, kako bi najbolje zavarovali hišo, stanovanje ali avtomobil. Naloga vseh nas, ki smo delovno aktivni, je, da se pripravljamo tudi na svojo starost.«
INTERVJU
27
Zakon bi moral spremembe uvesti tudi na kadrovskem področju. Iz domov starejših velikokrat slišimo opozorila strežnikov, nego-valcev, čistilk in drugih zaposlenih, da jih je premalo in da so preobremenjeni.
Domovi že dolgo prehitevamo zakonodajo in kadrovski normativi že desetletja ne zadostujejo osnovnim potrebam. Lahko se le zahvalimo vsem ljudem, ki so zaposleni na področju socialnega varstva, da sistem kljub zastarelim normativom še obstaja in da celo žanje uspehe. To, da so ljudje izjemno obremenjeni, vidim kot direktorica in kot nekdo, ki je zrasel v tem sistemu. Zaradi preobremenjenosti je v socialnem varstvu eden najvišjih deležev bolniške odsotnosti. Država plače postopoma ureja, kar je povsem prav, vendar so še vedno bistvene razlike med delom in nedelom. Čeprav so sindikati izpogajali višje plače, država zanje ni zagotovila denarja. Breme dviga plač so občutili uporabniki, stanovalci. Kljub temu da so napredovanja sproščena, je prenizka osnovna plača zaposlenih, premajhne so tudi razlike med različnimi delovnimi mesti. Zadnje leto in pol je izjemno težko dobiti delavce. Bolničarjev na trgu dela na primer skoraj ni več. Včasih smo na razpis za takšno prosto delovno mesto prejeli kup prijav, danes smo lahko veseli, če se kdo sploh prijavi.
Šentjurski dom sodi v zadnjo generacijo javnih domov, je torej med novejšimi. A vendar je to, da človek na stara leta nima svoje sobe s kopalnico, verjetno precejšnja ovira za kakovost bivanja stanovalcev?
To je naša največja ovira. Za šentjurskim domom so bili zgrajeni še trije javni domovi, kasneje so gradili samo zasebne zavode. Tedanji načrti niso bili zastavljeni v skladu s potrebami takratnega starostnika, kaj šele s potrebami, ki jih imajo starostniki danes. Pri nas je to, da stanovalci nimajo izbire, izjemno velika in daleč najbolj v nebo vpijajoča težava. Imamo premalo enoposteljnih sob. Še vedno imamo triposteljne sobe. Po dve sobi si delita eno stranišče. Pristojno ministrstvo ves čas opozarjamo na ta slab standard. Slabo kakovost nastanitev pri nas nadomeščamo s strokovnimi rešitvami. Razvijamo nove načine dela. Veliko inovacij smo razvili prav v naši hiši, nato so se razširile po vsej državi. Vendar vsak človek, tudi ko je star, potrebuje možnost, da izbira glede svoje nastanitve. Da je lahko sam ali da lahko gre v družbo.
Idejni projekt za prizidek k vašemu domu je star pet let. Vam je ministrstvo morda dalo kakšen okvirni datum, kdaj naj bi novogradnja vendarle prišla na vrsto?
»Pred dvema letoma smo odprli medgeneracijski center, ki deluje predvsem po zaslugi prostovoljcev. V njem gostimo različne delavnice in predavatelje, ki zaznavajo, da je povezovanje z lokalno skupnostjo zelo pomembno. Stanovalci morda vedno ne morejo v mesto, zato na ta način pride mesto k nam.«
»Otroci, študentje in mlajši upokojenci so v našem domu odlični prostovoljci. Prostovoljcev iz vrst srednje generacije skoraj ni. Poleg tega ima ta generacija izjemno malo časa tudi za svoje starše. Paziti moramo, da vezi med njimi ohranjamo in krepimo.«
S prizidkom ne bi povečevali števila mest v domu, ampak bi izboljšali kakovost bivanja. Določeno število stanovalcev bi preselili v prizidek in oba prostora uredili skladno. Novogradnja je ocenjena na 3,5 milijona evrov. V naši hiši, ki vsako leto poskrbi za več naložb, tega denarja ne moremo zagotoviti. Prav tako z ministrstva nismo prejeli še nobenega zagotovila o gradnji.
Kljub temu ste v domu v zadnjih letih mnogo prenavljali. Prvi v državi ste uredili kopalnico dobrega počutja. Kot pravite, za stanovalce ni pomembna samo higiena telesa, ampak tudi higiena duše.
Umivanje oziroma kopanje je eno največjih intimnih doživetij. Spraševali smo se, kako do tega pristopiti čim bolj tenkočutno in človeku dati občutek dostojanstva, četudi sam ne zmore ničesar več. Kopalnica je prostor, kjer se človek poveže s seboj. Je tudi prostor, ki vpliva na vsa človekova čutila, od vida, sluha, vonja, občutka do okusa. Stanovalcem po kopanju ponudimo napitek, ponavadi je to čaj. Imamo tudi stanovalca, ki se vedno kopa ob dalmatinski glasbi in si na koncu privošči pivo. In mi ta njegov obred spoštujemo. Ko smo uredili kopalnico, so se odzvali svojci. Velikokrat hčere ali sinovi prosijo, naj njihovo mamo ali očeta položimo v kad, oni pa ga med kopanjem negujejo, ga masirajo in razvajajo. To je ena od možnosti, kako brišemo meje ustanove in družini omogočamo, da se povezuje. Nedavno smo odprli še eno kopalnico dobrega počutja. Če nam kopalnic primanjkuje po sobah, je prav, da se stanovalci v obstoječih kopalnicah počutijo dobro in prijetno.
Kako lahko potrebam starejših - na primer da nekdo potrebuje dodatno plenico, kdo drug si morda želi pogovor in človeški stik - prisluhnete ob zastareli zakonodaji?
Normativi, ki jih predpisuje zavarovalnica, so vsekakor togi. Včasih zadoščajo, včasih ne. Bistvena težava je po mojem mnenju, da niso vezani na posameznika. Pri odnosu do stanovalcev so odločilni prav zaposleni, ki morajo poznati strokovne prijeme. Da jih osvojijo, morajo biti ustrezno motivirani. Gre za zavedanje zaposlenih, da prepoznavajo potrebe stanovalcev. Izjemno dragoceno je, da poznajo njihovo življenjsko zgodbo. A to je zagotovo dodana vrednost njihovega dela. Če vemo, da delavci niso ustrezno nagrajeni, je treba pri vodenju iskati druge vzvode.
Bistven odmik od osnovnih normativov se najbrž pozna na položnicah. Spomladi je veliko prahu dvignilo opozorilo o povečanju
»Naša vizija je hiša po meri človeka. Kako naj bi uresničevali svojo vizijo, če svojih stanovalcev ne bi poznali?«
seznama dodatnih storitev in o precejšnjih razlikah v ceni teh storitev med domovi.
To zagotovo je problem. Zaradi različnih cen storitev uporabniki na ravni države niso v enakovrednem položaju. Poleg tega so razlike že nasploh pri izhodiščnih cenah, te se precej razlikujejo tudi glede na to, ali gre za javni ali zasebni dom. Menim, da to kaže na potrebe po neki skupni opredelitvi. To je priložnost za ustanoviteljico, državo, ki bi lahko bolj poenotila sistem.
Koliko prošenj imate trenutno za sprejem?
Število prošenj izjemno narašča, prosilcev je toliko, da bi potrebovali še en cel dom. Komisija za sprejeme in odpuste se sestane enkrat mesečno in v tem obdobju dobimo približno 80 prošenj. Za sprejem trenutno nujno čaka približno 150 bodočih uporabnikov. Na leto sprejmemo približno 30 ljudi. V domu je približno 80 odstotkov žensk. Ženske živimo v povprečju osem let dlje. Ker imamo več ženskih večpo-steljnih sob in premalo enoposteljnih sob, najtežje sprejmemo moške. Tako na primer gospod iz Šentjurja na sprejem čaka že več kot leto, a se v tem trenutku glede na njegovo zdravstveno stanje ni sprostila nobena prosta postelja.
Kako lahko mesto zagotovite starostnikom, ki po končanem bolnišničnem zdravljenju ne zmorejo živeti samostojno? Raznih padcev in hitrih poslabšanj bolezni ljudje pač ne moremo predvideti ...
Ljudem svetujemo, naj prošnjo pošljejo na več naslovov. Seznanimo jih z možnostjo pomoči na domu in s podaljšanim bolnišničnim zdravljenjem. Domovi nimamo praznih mest za takšne primere, čeprav so imeli na ministrstvu pred leti ideje o nujnih sprejemih. Vsi redni sprejemi so skorajda nujni, ljudje čakajo in želijo priti v dom. Človek lahko prošnjo za sprejem v dom vloži, ko je star 65 let. To vodi v drugo težavo. Povečuje se število prošenj, ki morebiti niso realne. Te se glede na datum prejema vloge uvrstijo pred prošnjo nekoga, ki bi nenadoma nujno potreboval sprejem v dom.
Še eno področje, kjer v Sloveniji lovimo korak z naprednejšimi državami, je paliativna oskrba. Pri vas
ti vni sobo
Že na fakulteti so nas učili, da je odhajanje človeka oziroma njegovo poslavljanje eno najbolj intimnih doživetij, ki jih ima človek v življenju. Vsakega, ki stopi v ta proces in na tej poti spremlja posameznika, se to dotakne. Paliativno oskrbo smo začeli razvijati, ko smo imeli še štiri-posteljne sobe. Šlo je še za en poskus, kako smo se z načinom dela želeli odzvati na arhitekturne pomanjkljivosti. Poslavljanje v družbi ostalih stanovalcev je bilo namreč težko za obolelega, a tudi za njegove svojce in zaposlene. Vsi zaposleni, od receptorke naprej, smo se izobrazili za področje paliative. V znanju, ki smo ga pridobili, tudi sami najdemo oporo. Redno sodelujemo z domsko zdravnico in družino posameznika, da izrazi svojo voljo. Gre za to, da ima človek dostojanstvo v vsakem obdobju svojega življenja. Soba za paliativo omogoča, da je posameznik v njej sam, če to želi. Njegova družina je lahko ob njem 24 ur na dan in vse družine to možnost izkoristijo. Marsikdo ob tem, ko se življenjska pot njegovega svojca konča v miru, pove, da je občutil blagoslovljen občutek.
Vsi se staramo. A se zdi, da je v naši družbi, ki ob vzbujanju umetnih potreb idealizira mladost in večno mlado telo, starost kar precejšen tabu.
Odnos do starosti se ves čas spreminja, zagotovo se bo še moral spremeniti. Pravkar v hiši gostimo razstavo del mlade fotografinje Urše Premik, ki svojo babico Hildo fotografira kot supermodel. Marsikateri naš stanovalec gospo Hildo pozna in mu je všeč njena podoba na posnetkih. Tako človek spoznava starost iz povsem drugega zornega kota. Veseli me, da stari ljudje postajajo vedno bolj opolnomočeni. Prav stanovalci sami so na primer dvignili glas glede neenakega obračunavanja cen dodatnih storitev v domovih. Glas starejših je ravno tako pomemben kot glas mladih in vseh ostalih. V družbi je vedno več starih in njihove modrosti je treba slišati ter jih upoštevati.
Foto: SHERPA
Mag. Vesna Vodišek Razboršek
je po poklicu socialna delavka, magisterij je opravila iz menedžmenta. Kot študentka si je predstavljala, da bo njena poklicna pot povezana z delom z mladimi, njeno prvo srečanje z domom za starejše pa je bil študijski obisk zasebnega doma za starejše Črni les, ki je kasneje zaprl vrata. Čeprav pravijo, da v življenju ni naključij, se ji je zdelo kot naključje, da je pripravništvo opravljala v Domu ob Savinji Celje. Tam je bila osem let socialna delavka. Od leta 2010 vodi Dom starejših Šentjur. »To področje sociale, mi je zdaj najbolj domače in prijetno,« pravi. Doma je v Laškem, je mama dveh otrok. V prostem času se posveča športu. Najraje teče i n obiskuj e skupinsko vadbo.
28
REPORTAŽA
Študentje elektrotehnike, strojništva, računalništva in ekonomije so imeli najprej na voljo nekaj časa, da so iskali ideje, kako rešiti težavo v proizvodnji. Pri kovanju rešitev sta jim kasneje pomagala dva mentorja. Idejo, ki so se je domislili sodelujoči pri projektu, bodo v BSH finančno podprli in jo uporabili v svojih proizvodnih linijah.
m i
H
Študentje so raziskovanju namenili 25 ur, seveda so njihovi možgani morebitne rešitve pretresali tudi med kosilom, minutami za kavo in odmori. (Foto: Asja Marčič)
Po besedah Thomasa Zimmermanna (desno) je eden od ciljev sodelovanja pri tovrstnih projektih tudi iskanje morebitnih novih sodelavcev. »Želim si, da mladi vedo, da BSH v sodobne tehnologije vlaga veliko denarja. Da smo pravzaprav vodilni v industriji 4.0 tako v Sloveniji kot v naši celotni skupini. Ves čas zaposlujemo mlade talente, ki pridejo z univerz. Le tako lahko sledimo novim znanjem.«
V Šmartnem ob Paki znanje študentov povezali z izzivi gospodarstva
Od »šprinta možganov« do izboljšane proizvodnje
Iskanje zamisli, pretresanje mnenj, preizkušanje možnosti, sodelovanje med člani ekipe ... V vsem tem se je preizkusila ekipa študentov, ko je zadnje dni septembra iskala rešitev za težavo, ki so jo v proizvodnji kavnih aparatov opazili v podjetju BSH Hišni aparati. Podjetje bi morda lahko težavo rešilo tudi samo, a se še zdaleč ne slepi, da premore vse znanje tega sveta. »Pred desetletjem sem se zavedal, kakšne tehnološke možnosti so na voljo v svetu. Danes jim ne sledim več. Tehnologija se razvija veliko hitreje, ko jo lahko dojemamo. Zato je povezovanje s študenti, z univerzami in zagonskimi podjetji ter sodelovanje pri različnih projektih izjemnega pomena,« pravi Thomas Zimmerman, vodja tovarne popolnoma avtomatiziranih kavnih aparatov. Študentje fakultet naravoslovnih smeri so se tokrat do rešitve problema dokopali v samo 25 urah.
TINA STRMCNIK
Da imajo med študijem dovolj teorije in premalo prakse, pogosto opazijo mladi, ko po diplomi vstopajo na trg dela. Podjetje Result, ki se ukvarja z optimizacijo poslovanja v rastočih podjetjih, je v sodelovanju z dvema partnerjema - podjetjem BSH Hišni aparati in Microsoft Slovenija - študentom tokrat dalo priložnost, da se lotijo reševanja
konkretnega izziva v gospodarstvu in ob tem uporabljajo najsodobnejšo tehnologijo.
Mladi so se lotili »hacka« oziroma programerskega projekta. V šestih dneh so poskušali raziskati, kako bi lahko izboljšali nazor kakovosti rezervoarja za vodo pri kavnem aparatu. Včasih se namreč zgodi, da v rezervoarju manjka kateri od dveh ključnih delov. Eden
Thomas Zimmerman iz BSH Hišni aparati: »Strokovnjakov, ki jih najamemo, ne želimo usmerjati, kako naj rešijo naše težave. Hočemo, da nam sami predlagajo, kako bi se jih lotili. Tako v našo organizacijo prihajajo sveže zamisli.«
je plovec, ki zaznava raven vode, drugi je ventil, ki vodo spušča ob pravem času. Vodilni proizvajalec gospodinjskih aparatov v Evropi je doslej za nadzor skrbel ročno. Avtomatizacija tega dela proizvodnje mu bo omogočila lažje in bolj natančno delo, je pojasnil vodja projekta, Resultov razvijalec programske opreme Matej Korbar.
Dragocena izkušnja
Študentje so se ob pomoči mentorjev domislili, kako za kontrolo kakovosti izdelka skrbeti s pomočjo obogatene resničnosti, računalniškega vida in strojnega učenja. Naučili so se tako teorije, kot tudi praktične uporabe nevronskih mrež in očal za obogateno resničnost. Spoznali so prednosti in slabosti ene od oblačnih platform. Korbar je pojasnil, da so ekipe izdelale demonstrativno rešitev. Ta deluje s faktorjem natančnosti okrog 0,95, kar je sicer dober rezultat, ni pa še dovolj dober za rabo v proizvodnji. Udeleženci so predlagali tudi, kako bi lahko natančnost izboljšali in kako bi rešitev lahko izpopolnili.
»Ko sem slišal, kakšen je problem, mi najprej ni bilo jasno, kako bi prišel do rešitve. A v skupini nas je bilo več in s skupnimi močni je bilo lažje. Izboljšav smo se domislili v zelo kratkem času. Na to smo lahko ponosni.« Tako je svoje vtise strnil Blaž Kugonič iz
ukvarja z optimizacijo procesov in išče rešitve za analizo podatkov, letos delovanja. Del praznovanja je bila tudi organizacija »hacka«, s katerim je želelo podjetje dati svoj prispevek družbi in mladim.
Velenja, ki se je v tem študijskem letu vpisal na magisterij iz računalništva v Ljubljani. Sodelovanje pri projektu se mu je zdelo odlično za nabiranje novih znanj in spoznavanje novih tehnologij, ki jih bo lahko uporabil pri študiju in čez nekaj let tudi pri zaposlitvi.
Izkušnja se je zdela zelo zanimiva tudi Marku Žoharju, ki je na prvi stopnji študiral računalništvo in informacijske tehnologije, magisterij pa opravlja iz informatike in tehnologij komuniciranja. »Prvič doslej smo tako intenzivno delali z mentorji, da bi razvili rešitev za konkreten problem. Ker smo imeli na voljo tako malo časa, sem se počutil, kot da smo na »šprin-tu«. V moji ekipi smo hitro reševali izzive, na koncu smo se posvečali le še morebitnim izboljšavam.« Žohar, ki prav tako prihaja iz Velenja, je zadovoljen, da je pridobil izkušnje iz navidezno obogatene resničnosti, ki utegne v prihodnosti postati še bolj pomembna.
Pogled izven znanih
okvirov
To, kar so študenti dosegli v le nekaj dneh, je bilo veliko presenečenje za Thomasa Zimmermanna, vodjo tovarne popolnoma avtomatiziranih kavnih aparatov v Nazarjah. Dejal je, da bi BSH težavo morda lahko rešil tudi drugače, vendar je podjetje ta konkreten primer izbralo, saj želi podobne tehnološke prijeme kasneje uporabiti tudi pri bolj zahtevnih korakih v proizvodnji, ki jim tradicionalne metode niso več kos. »Po določenem času, ki ga preživiš v nekem delovnem okolju, si omejen s stvarmi, ki jih počneš in ki si jih zmožen. Če spremeniš pristop, prideš do rešitev, ki jih še ne poznaš. Pri tem so zelo dragocene zamisli mladih.«
Idejo, ki so se je domislili sodelujoči pri projektu, naprej pa jo bosta razvijala njihova mentorja, bodo v BSH finančno podprli in jo uporabili v svojih proizvodnih linijah. »Kako se
Za Blaža Kugoniča je bil »hack« v Šmartnem ob Paki prva priložnost, da se je lahko poglabljal v probleme, s katerimi se soočajo dejanska podjetja »Morda bo tega več na magistrski stopnji študija, saj se tudi fakultete skušajo povezovati z gospodarstvom,« je pripomnil.
V podjetju Result so s tovrstnim izzivom utrdili obstoječe sodelovanje s podjetjem BSH hišni aparati, poleg tega so spoznali zagnane študente, ki so v svojo prihodnost pripravljeni vložiti več truda. Strokovnjaki s področja informacijske tehnologije so v podjetjih namreč zelo iskani, je dejal Matej Korbar.
»Sodelovanje pri >hacku< se mi zdi dobro priporočilo, ko bom iskal službo. Pridobil sem nova znanja. Hololens pri nas še ni množično prisoten in dragoceno je že to, da se lahko spoznaš s tovrstno tehnologijo,« je poudaril Marko Žohar.
obnese, lahko pridete pogledat že čez nekaj tednov,« nas je prijazno povabil sogovornik. In dodal, da inovacija ne pomeni, da bodo zaradi tega pri izdelavi aparatov potrebovali manj delavcev. Cilj je, da bi se v proizvodnji izognili napakam, da bi izboljšati kakovost izdelkov za uporabnike in zaposlenim olajšali delo.
Foto: SHERPA
REPORTAŽA
29
Osebna zgodba ob 60-letnici Celjskega doma
»Prve Baške ne pozabiš«
V šestdesetih letih delovanja Celjskega doma v Baški so nastale številne zgodbe, stkale so se mnoge vezi in prijateljstva, ostali so lepi, nepozabni spomini. Čeprav je bil v počitniški koloniji v Baški drugo sezono po odprtju doma, leta 1960, in je časovna razlika ogromna, pri čemer so mnoge sledi v mislih tudi že zabrisane, se bo Miran Grizolt svoje prve in edine počitniške kolonije v Baški vedno z veseljem spominjal kot nepozabne izkušnje.
ROBERT GORJANC
Miran, znanci in prijatelji ga bolj ali manj poznamo in kličemo po vzdevku Grizli, letos praznuje življenjski ju-
bilej, sedemdeset let. Davnega leta 1960 je bil star enajst let, obiskoval pa je peti razred III. osnovne šole v Celju. Ko so mu
starši sporočili, da so ga prijavili v počitniško kolonijo v Baško, je bil po eni strani zelo vesel, a po drugi vznemirjen, kako se bo znašel na takšni prvi daljši poti od doma.
S slavnim glasbenikom
Udeležencev kolonije je bilo za cel avtobus, a med njimi ni bilo njegovih sošolcev, kar je bila priložnost za spoznavanje novih vrstnikov. Po toliko letih se vseh teh obrazov seveda le še bežno spominja, mnoge je tudi že
Dom ostal tudi zaradi dobrih odnosov z Baško
Visok jubilej Celjskega doma v Baški je Mestna občina Celje nedavno obeležila s priložnostno slovesnostjo, na kateri so nekaj misli o delovanju in zgodovini doma izrekli celjski župan Bojan Šrot, Mijo Zor-ko, direktor občinske družbe Celeia, ki upravlja dom v Baški, in župan Baške Toni Jurani. Vsi so izpostavili, da je eden ključnih razlogov za dolgoletno uspešno delovanje doma tudi iskreno prijateljstvo med mestoma Celje in Baška.
Celjski dom je že od začetka prizorišče počitniških in zdravstvenih kolonij, zadnjih dvajset let je namenjen tudi otrokom iz socialno ogroženih družin. Od leta 2011 šole
v naravi izvajajo vse celjske osnovne šole, v zadnjih letih tam letujejo tudi otroci iz pobratenega ruskega mesta Ščjolkovo.
V vseh 60 letih je bil dom zaprt samo v času vojne na Hrvaškem, od ustanovitve je v njem letovalo 34 tisoč otrok, samo v zadnjih letih osem tisoč. Vsako leto zanje skrbi približno 50 vzgojiteljev, ob njih še pedagoški vodja in medicinska sestra.
Celjska občina je pred leti dom temeljito obnovila in ga razširila, poleg tega vsako leto poskrbi za vzdrževalna in investicijska dela ter za to letno iz proračuna namenja 50 tisoč evrov.
RG, foto: MOC
Občina je imela najprej dom v Bakarcu, leta 1957 pa je Baška Celju podarila zemljišče, kjer je zrasel nov Celjski dom. 1. julija 1959 ga je uradno odprl takratni predsednik ljudskega odbora občine Celje Franc Rupret, 3. julija 1959 je že sprejel prvo kolonijo otrok iz Celja. Upravljanje Celjskega doma je bilo vsa leta v neposredni ali posredni domeni občine. Leta 2001 je celjski mestni svet sprejel izjavo o ustanovitvi družbe Celeia s sedežem v Baški, ki Celjski dom upravlja še danes. Mestna občina Celje je ena redkih, ki ji je uspelo obdržati počitniški dom za zdravstvene in socialne kolonije na Hrvaškem.
pozabil. Žal se v Grizlijevi zbirki tudi ni ohranila nobena fotografija iz tistega časa.
Dobro se spominja, da je bil v počitniški koloniji takrat zraven tudi kasneje slovit glasbenik, vodja skupine Pepel in kri Tadej Dejvi Hru-šovar, ki je bil nekaj let starejši od večine počitnikarjev in je zato deloval v skupini kot nekakšen starešina, mentor. Prav v njegovi skupini je bil tudi Grizli.
»Tadej je bil ne le nekoliko starejši, ampak tudi za približno dve, tri glave višji od vseh nas. Že zaradi tega je bil v naših očeh vodja in avtoriteta. Sicer sem ga poznal že od prej. Stanoval je v Trubarjevi ulici v gledališkem bloku in spominjam se, kako je velikokrat sedel pri oknu in igral kitaro. Takrat je pol soseske lahko spoznavalo njegovo glasbo. Potem se je s starši preselil v Ljubljano in kot je znano, tam ustvaril imenitno kariero,« je obujal spomine Miran Grizolt.
Nekoč »iz sobe v
morje«
Kajpak se naš sogovornik tudi spomni, da je bil Celjski dom v Baški leto po odprtju drugačen od današnjega. »Dom je bil precej manjši, pred njim takrat še ni bilo kampa, kot je danes, tako da je bila prosta pot do morja. Ob domu je bilo tudi kmetijsko posestvo z nasadi trte, kjer smo si občasno privoščili grozdje.« V sobah je bilo po šest udeležencev kolonije, dečki so bili v enem delu stavbe, dekleta so bila povsem na drugem koncu. »Torej ni bilo prave priložnosti za osvajanje?« ga vprašam. »No, saj smo se videvali tudi ob obrokih, na plavanju in drugih dejavnostih, ampak takrat smo bili še bolj sramežljivi.
Miran Grizolt - Grizli danes, pred Osnovno šolo Frana Roša
Kakšno sem že pogledal, najbrž je kakšna tudi mene,« je Grizli razpredal malo za šalo, malo zares.
Kot je še dodal, je bila tudi Baška takrat precej drugačna, kot je danes. Do središča mesta je vodila cesta, ob kateri še ni bilo hotelov in apartmajev.
»Dan v počitniški koloniji v Baški je bil klasika, pri tem se stvari veliko ne spreminjajo. Vstajali smo ob sedmih zjutraj, sledili so umivanje, telovadba, pospravljanje sob in zajtrk, po njem priprava na plavanje oziroma kopanje.« Ker je Grizli znal plavati že od prej, ko je s starši letoval v cinkarniškem domu v Nere-zinah, je imel nekakšen status malega »džombe«. »Tako sem bil dodeljen v skupino plavalcev, in ker sem že znal plavati, sem lahko plaval po svoje. Plavanje smo imeli do kosila, potem je bil obvezni počitek, popoldne so sledile dejavnosti. Med njimi je bil tudi kakšen izlet, na primer vzpon k znameniti cerkvici nad Baško, organizirano smo šli tudi v mesto na sladoled, za naš denar so takrat namreč skrbeli učitelji,« se je še spominjal Grizli.
Veselje in smeh
Kot je še dejal, režim ni bil prav posebej strog, a kot je še pristavil malo v šali, takrat niso bili tako razvajeni, kot
Grizli kot vaditelj v šoli v naravi leta 1986 v Medulinu
S skupino otrok in staršev na vadbi v OŠ Frana Roša v Novi vasi leta 2000
so otroci danes. »Občasno se je tudi zgodil kakšen prepir ali druge vrste neprijeten primer, zato je kdo od učiteljev in mentorjev povzdignil glas in se je vse hitro uredilo.«
Sicer je v počitniški koloniji vladalo veselo vzdušje. Zlasti ko so imeli skupinske nastope. »Spominjam se, da se je naša skupina namazala z oljem in prikazala igro metanja kamnov v zrak, ki so bili veliki kot pest. Ker smo imeli mastne roke od olja, so kamni hitro spolzeli med prsti ... To je bilo smeha.«
Kot udeleženec počitniške kolonije v Baški je Miran Grizolt lahko še bolj razmišljal o tem, kaj želi početi v življenju. »Moja poklicna želja je bila, da bi postal vzgojitelj v vrtcu ali pilot vojaških letal v Mostarju. Slednjega nisem mogel uresničiti tudi zato, ker menda moje srce zdravstveno naj ne bi bilo čisto v redu, čeprav nikoli nisem imel in tudi danes nimam nobenih težav z njim,« je razkril Grizli.
Po dolgih letih spet
v Baški
Tok življenja mu tudi ni omogočil, da bi uresničil prvo željo, tako tudi ni postal vzgojitelj v vrtcu. Kljub temu je to željo deloma vendarle uresničil, potem ko je opravil dva tečaja za vaditelje. Tako je v okviru TVD Partizan že 37 let vaditelj v Osnovni šoli Frana Roša, kjer ob četrtkih skrbi za vadbo cicibanov in nekoliko starejših otrok. Svoje vaditeljske sposobnosti in znanje je prenašal tudi na svoja otroka, Nino in Gregorja, ter na vnuke, Maksima, Jakoba, Gala Julija in zdaj še na najmlajšo, Eleno.
Pred nekaj leti je kot vaditelj v okviru šole v naravi v OŠ Frana Roša imel po desetletjih spet priložnost obiskati Baško. A ta odprava je trajala le približno tri dni, saj je bilo takrat obupno slabo vreme, zelo je pihalo, bili so veliki valovi. »S kolegom vaditeljem sva menila, da v takšnih pogojih ni mogoče plavati, pri čemer sva se skoraj sama utopila,« se ponovnega ne prav uspešnega obiska Baške spominja Grizli.
Kljub temu tudi ta ne najbolj prijetna izkušnja ni bila zaman. Takrat je lahko spoznal, kako veliko se je v Celjskem domu in v Baški spremenilo od njegovega prvega obiska. A, kot pravijo, prve ne pozabiš nikoli, in to velja tudi za prvo Baško. »To je bilo res enkratno, nepozabno doživetje v mojem življenju,« je sklenil Grizli.
Foto: osebni arhiv
30
REPORTAŽA
Starodobni kolesarji v starodobnih oblačilih
V Vojniku so organizirano kolesarili že pred stoenaindvajsetimi leti
Od francjožefovskih do jugoslovanskih vozi
Kolesarstvo je vedno bolj priljubljeno in tudi nekoč je že bilo tako. Tudi v Vojniku seveda, kjer je bilo ustanovljeno že davnega leta 1898 kolesarsko društvo. In ker so starodobna vozila vedno bolj priljubljena, je bila v Vojniku zadnjo soboto njihova panoramska vožnja.
BRANEJERANKO
Pa se vrnimo h koreninam ... Predsednik leta 1898 nastalega društva je bil sam vojniški župan Moritz Steiner. Med člani so bili nekateri še danes upoštevani prebivalci takratnega Vojnika: gostilničarja Franc Kociper in Henrik Ratej, dr. Anton Žižek, dr. Franc Brežnik, pisatelj in vojaški častnik Igo Kaš, Roman Henn (sin ustanovitelja zdravilišča Radenci), pisatelj in učitelj Josip Brinar, slikarka Doroteja Hauser in njen brat
Pavel ter še njun prijatelj z Dunaja. Člani društva so se pred sto enaindvajsetimi leti prav tako skupaj slovesno popeljali po Vojniku ter tako proslavili 50-letnico vladanja »presvitle-ga« cesarja Franca Jožefa.
Človekov napredek
»V Turističnem društvu Voj-nik se trudimo, da bi ohranili spomin na pomembne, vendar včasih že pozabljene dogodke. Prav tako, da ohranjamo
spomin na pomembne ljudi iz našega kraja,« je zadnjo soboto pred panoramsko vožnjo povedal Marko Zdovc. Ta vodi društveni sekciji starodobnih kolesarjev ter za ohranjanje kulturne in tehnične dediščine. Ljubiteljski zgodovinar Zdovc je tako zbranim podrobno predstavil tudi korenine kolesarstva v Vojniku. »V današnjem času, ko vse prehitro mineva in ko se vsakemu mudi, si vzemimo čas zase in sedimo na kolo. Z njim se popeljimo v naravo po naših lepih krajih, po naši lepi domovini,« je udeležence prireditve povabil Zdovc. Ta je za staro-dobno prireditev dal pobudo in jo skupaj z nekaterimi člani turističnega društva organiziral.
Udeležence je pozdravil tudi župan Branko Petre, ki je pozneje še vrtel pedala svojega kolesa na skupni panoramski vožnji. Med to smo lahko občudovali napredek človeštva, saj so vozila skozi desetletja postajala vedno boljša, vedno popolnejša ter vedno lažje obvladljiva. »Človek napreduje vsako leto. Če pogledamo, kako so se gibale ptice pred tisoč leti, opazimo, da živali niso napredovale,« je v nagovoru spomnil župnik Anton Perger, ki je na desetine zbranih koles, motorjev in avtomobilov še blagoslovil. Med kolesarji je bil najstarejši udeleženec 84-letni Viktor Suša, ki se udeležuje tudi plavalnih tekmovanj.
Marko Zdovc, pobudnik in vodja prireditve
Na čelu panoramske vožnje je bilo policijsko vozilo, sodobno seveda. Za njim je bil v koloni jugo nekdanje jugoslovanske milice, ki ga je vozil miličnik v takratni uniformi. Starodobna kolona se je od občine napotila, mimo osnovne šole in bolnišnice v spodnji Arclin, od tam v trško jedro ter nato nazaj k občini. Prireditve še ni bilo konec, saj so bili na bližnjem igrišču še razstava starodobni-kov, ustvarjalne delavnice za otroke, predstavitev domačih društev, boljši sejem ...
Foto: GrupA
t v časih
FOTOREPORTAŽA
31
Za živahen utrip poskrbelo 40 ponudnikov iz Dežele Celjske
Podeželje spet zavladalo mestu
Tradicionalna prireditev Podeželje v mestu je minulo soboto v celjsko mestno središče privabila lepo število obiskovalcev, ki so uživali v programu nastopajočih in raznoliki ponudbi približno 40 predstavnikov iz regionalne turistične destinacije Dežela Celjska.
vodu Celeia Celje, želi prispevati k živahnejšemu utripu v sta-
rem mestnem jedru. Sodeč po odzivu obiskovalcev, velikem
vrvežu, ki je vladal na zvezdi, v Prešernovi in Stanetovi ulici
ter na Glavnem trgu, je bil cilj dosežen. Foto: SHERPA
ROBERT GORJANC
Namen te prireditve je prebivalcem mesta približati dejavnost in način življenja na podeželju. Obiskovalci so tako lahko okušali in kupovali izdelke s podeželja, spoznavali tamkajšnjo kulturno dedi-
ščino, občudovali spretnosti rokodelcev in obrtnikov, uživali v glasbi in plesnih nastopih, se popeljali po mestu s konjsko vprego in podobno.
Ta prireditev enako kot niz drugih, ki jih pripravljajo v Za-
Šahovski dvoboj: podeželje proti mestu, starejši proti mlajšemu
Konjska vprega v mestu je še vedno prava posebnost.
Po svečani razglasitvi sta organizatorja svečane podelitve predstavila proizvajalce celjske rolce - slaščičarno Zvezda, Hotel Evropa, Pekarno Geršak in Slaščičarno Rolca - ki so mimoidočim omogočili degustacijo svojih rolc. (Foto: MČ Center)
Izbran logotip za celjsko rolco
V okviru tradicionalne sobotne prireditve Podeželje v mestu sta celjska mestna četrt (MČ) Center in Zavod Celeia Celje svečano razglasila zmagovalca natečaja za logotip celjske rolce, kar je še en korak k temu, da bi rolca postala značilna mestna slaščica. Komisija predstavnikov mestne četrti in zavoda Celeia je za zmagovalni logotip soglasno izbrala rešitev, ki jo je pripravil Iztok Skok.
Na natečaj, ki je bil obja- kar lahko poskrbijo v zavodu
vljen v Novem tedniku, so sicer prispeli štirje predlogi. MC Center je svoj projekt s tem končala, nadaljnje uveljavljanje in trženje rolce kot značilne mestne slaščice bo prevzel zavod Celeia.
Kot je povedala Irena Ašič, predsednica MČ Center, mora ta projekt zdaj doživeti nadgradnjo in nadaljnji razvoj, za
s svojim znanjem in s strokovnjaki na promocijskem, marketinškem in turističnem področju. »Menim, da bo treba z izdelovalci rolce doseči dogovor o enotni ceni in da bodo tudi ostale promocijske dejavnosti čimbolj enotne in celovite,« je poudarila Ašičeva.
Želi si, da ta projekt ne bi postal muha enodnevnica,
ampak da bi šlo za stalnico pri uveljavljanju celjske rolce kot značilne mestne slaščice, prav tako, da bi ta projekt še bolj povezoval in ne razdvajal. »Če je sprejet na takšen način, mora biti projekt uravnotežen in v dobro vseh udeležencev. Naša mestna četrt se je s to mislijo lotila projekta in ga razvijala z energijo dobro za vse.«
Predaja poslov za celjsko rolco zavodu Celeia, če se slikovito izrazimo, še ne pomeni, da se mestna četrt povsem umika iz projekta. Še vedno namreč namerava sodelovati pri promocijskih dejavnostih
za celjsko rolco.
RG
<R*

CELJSKA ROLCfl
Zmagovalni logotip za celjsko rolco v dveh izvedenkah. Zanj je avtor Iztok Skok prejel nagrado Zavoda Celeia Celje, bone Dobimo se v mestu v vrednosti sto evrov.
Brez folklore si je težko predstavljati pravo podeželsko vzdušje v mestu.
Prireditev Podeželje v mestu je spet privabila lepo število obiskovalcev.
Naj bo jesen življenja lepa in zdrava
Življenje je lepo. Ne glede na morebitne slabe izkušnje. Vsa pretekla leta je življenje pridobivalo sijaj. Spomini brusijo njegov lesk, morda so edini, ki v določenih trenutkih marsikoga držijo pokonci. Če ob tem redno skrbimo za svoje zdravje, smo dejavni, se življenjska doba podaljšuje. Ampak ni bistvo le to, da se podaljša življenjska doba, ampak to, da se izboljšata življenje in njegova kakovost.
Pred leti me je moj življenjski učitelj vprašal, ali vem, zakaj Kitajci živijo dlje od zahodnjakov. Natančnega odgovora, razen tega da očitno živijo bolj zdravo in dejavno, nisem poznala. Danes ga. In verjamem vanj. »Zato,« mi je odgovoril učitelj, »ker so pri njih starostniki vir modrosti in izkušenj. Mladi se z veseljem obračajo nanje po življenjske nauke, priporočila. Iz njih črpajo znanje. Pri nas pa so
starejši pogosto postavljeni na rob. Kot da bi jim v določenem trenutku življenja družba dala vedeti, da so svoje že odslužili. S tem družba starejše le dodatno izčrpa. Toda to tako ne gre. Pozabljamo, da je življenje krog. In ta se vedno sklene.«
Na žalost torej še vedno zaostajamo za filozofijo vzhoda. Ne pustimo si dopovedati, da starejši vedo več, da so preživeli tudi takšne izkušnje, pred katerimi bi ostali klonili, da so
morda prestali toliko trenutkov, da bi lahko njihove besede tolažbe drugemu bile zagotovo v oporo. Morda so v življenju spoznali srečo in bi to delili z drugimi. Pa so pogosto pahnjeni na obrobje družbe brez možnosti, da bi tudi oni v jeseni svojega življenja razprli svoja krila. Bili v središču družbe skupaj z mladimi. Tudi slednji bodo enkrat v prihodnosti... delili svoje izkušnje. Kajti krog se res vedno sklene.
Zato uživajte v slehernem trenutku. Skupaj s tistimi, od katerih se lahko učite, in s tistimi, s katerimi lahko delite svoje spomine. Samo s skupnimi močmi in z medsebojnim spoštovanjem družba dojame bistvo medgeneracijskega sožitja. In samo takšna družba je lahko zdrava in lahko predstavlja osnovo za prihodnje generacije.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: Pixabay
Uspešen potek projekta »Izvedba pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi«
V občinah Celje, Štore, Vojnik in Dobrna so organizirane predstavitve projekta, kjer se projekt predstavlja splošni javnosti.
Ena izmed številnih predstavitev projekta v Celju.
V	Sloveniji bomo do konca junija 2020 na področju dolgotrajne oskrbe izvajali pilotne projekte, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega Zakona o dolgotrajni oskrbi. Med upravičenci je tudi Zdravstveni dom Celje, ki s partnerji izvaja storitev na domu (Dom sv. Jožefa Celje), nudi pomoč družini in psiho-socialno podporo uporabnikom (Center za socialno delo Celje) ter nudi socialno pomoč uporabnikom različnih starostnih skupin (Javni zavod Socio).
V	pilotni projekt dolgotrajne oskrbe se lahko vključijo občanke in občani občin Celje, Štore, Vojnik in Dobrna, starejši od 18 let. Projektne dejavnosti so namenjene osebam, ki zaradi zmanjšanih telesnih in kognitivnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju potrebujejo pomoč. Partnerji uporabnikom zagotavljajo izvajanje pomoči pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil, storitve za ohranjanje samostojnosti, storitve psihosocialne podpore ter storitve e-oskrbe (elektronska oskrba). Izbran ponudnik e-oskrbe uporabniku zagotavlja stopnjo varnosti v primeru nezgod. Uporabnik lahko nemudoma vzpostavi stik s klicnim centrom (doktor 24 ur). Na voljo ima tudi druge storitve, kot so nadzor nad vitalnimi funkcijami, zaznava padca, dima, izliva vode. Vse storitve so za čas trajanja projekta za uporabnike brezplačne.
V	okviru pilotnega projekta dolgotrajne oskrbe so v Zdravstvenem domu Celje vzpostavili Enotno vstopno točko, kjer lahko zainteresirani za vključitev v projekt prejmejo vse informacije. Enotna vstopna točka je v drugem nadstropju Zdravstvenega doma. Delovni čas je od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in 13. do 15. ure, v četrtek od 13. do 16. ure in od 16.30 do 19. ure. Kontakti enotne vstopne točke so: telefon 03/5434-161 ali 03/5434-162 in elektronski naslov dolgotrajna.oskrba@zd-celje.si.
Do septembra 2019 so v Enotni vstopni točki prejeli 711 vlog. Upravičenih do izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe v domačem okolju je bilo 236 vlagateljev. Trenutno oskrbujejo 107 upravičencev dolgotrajne oskrbe, na njihovo pomoč čaka še 129 upravičencev. E-oskrbo uporablja 1 upravičenec, vlogo je oddalo 17 oseb.
Promocijsko besedilo
Za zaposlene pri projektnih partnerjih je organizirano več izobraževanj in usposabljanj.
Na začetku oktobra je bilo organizirano izobraževanje za neformalne izvajalce in skupine za samopomoč z naslovom Prehrana starostnika.
AKTIVNA STAROST
33
Direktorica Doma ob Savinji Bojana Mazil Šolinc
»Tu se življenje nadaljuje«
Prvi oktober je dan starejših. V Domu ob Savinji pa je skrbi za starejše namenjeno celotno poslanstvo vseh zaposlenih. Ves čas. Pred dnevi je dom prejel poseben naziv Dom kakovosti E-Qalin na osnovi sa-moocene. Gre za visoko mednarodno priznanje v posebnem modelu delovanja, ki so ga razvili strokovnjaki šestih evropskih držav. To priznanje je na področju socialnega varstva v slovenskem prostoru izjemnega pomena. Njegova odlika je, da izhaja iz vsebin in osnovnih načel dela z ljudmi. Upravičeno so v Domu ob Savinji na to odličje ponosni.
Direktorica Doma ob Savinji Bojana Mazil Šolinc
SIMONA ŠOLINIČ
»Ta certifikat kakovosti pomeni, da smo s stanovalci, z njihovimi svojci in zaposlenimi pregledali delovne procese, prišli do določenih spoznanj, da je treba nekatere stvari še izboljšati. Ta sistem kakovosti E-Qualin je hkrati orodje, ki nam omogoča, da prepoznamo, kaj je treba še popraviti, na kakšen način to storiti, in da to storimo skupaj. Omogoča, da smo vsi še bolj prizadevni, poudarja mirno delo, pravilno iskanje rešitev in to samo potrjuje naše načelo, da smo dom povezanih ljudi,« pravi direktorica Doma ob Savinji Bojana Mazil Šolinc.
Zdi se, da je pomen priznanja predvsem poudarek na odnosih.
Tako je. Govorimo o krogu sodelovanja, v katerem smo vsi: stanovalci, njihovi svojci in zaposleni. Smo ena druži-
na, ena zgodba in drug drugemu opora. To je pomembno. Že več kot 20 let izvajamo prve obiske na domu. Kaj to pomeni? Preden se uporabniki preselijo v dom, jih naše strokovne delavke obiščejo doma, se z njimi pogovorijo, enako z njihovimi svojci. Torej uporabnike spoznamo že v njihovem domačem okolju. Izvedo, kakšne storitve so jim na voljo. Takšen stik je pomemben in selitev je nato veliko lažja. To, da nam stanovalci zaupajo, je enako pomembno kot zaupanje njihovih svojcev. Tudi ti morajo vedeti, da je za njihove najbližje pri nas dobro poskrbljeno, in morajo čutiti to varnost.
Je to zanje ključno?
Da. Ves čas zagovarjamo iskren pogovor. Ljudje iskrenost začutijo. Iskren pogovor je ključ do dobrega sodelovanja.
»Samo skupaj lahko olajšamo nekomu, ki pride k nam, prehod iz domačega okolja v naš dom. Najlepše je, če mi stanovalci povedo, da so tukaj doma. Zato smo vedno odprti za ljudi, ki lahko pridejo pogledat, kaj imamo, kakšno je bivanje pri nas. Morda spijejo kavico pri nas. Že to je začetek. Naša vrata so vedno odprta.«
Dom povezanih ljudi, torej. Včasih se morda zgodi kakšen dogodek, ki komu ni všeč, ampak treba se je pogovoriti. Ker to vodi v zadovoljstvo na vseh straneh. Tudi zaposleni morajo čutiti, da je rešitev vedno v iskrenem pogovoru.
Je zato nastal poseben koncept Kultura usklajenih odnosov?
Da. Pred dvema letoma smo dom razdelili na dva strokovna tima. Manjše skupine pomenijo namreč večjo varnost ljudi. Takšno delovanje je prineslo odličen pretok informacij in to so zaposleni zaznali. Letos aprila smo se nato odločili enote razdeliti na štiri dele, torej šli smo korak naprej. Štiri vodje imajo svoje time in približno 60
»Načrtov imamo v Domu ob Savinji veliko. Želeli bi še večjo normalizacijo življenja, torej da je bivanje tukaj čim bolj podobno bivanju v domačem okolju naših stanovalcev. S pomočjo evropskih sredstev bi želeli urediti prizidek, kjer bi uredili dodatne skupne prostore in nekaj dodatnih sob. Verjamem, da nam bo to uspelo.«
Dom ob Savinji je eden redkih v Sloveniji, ki ima lasten interni televizijski kanal. Stanovalci, ki ne zmorejo na kakšno domsko prireditev, lahko to spremljajo na posebnem televizijskem kanalu. V domu bodo omogočili tudi možnost, da si bodo stanovalci tako zaželeli ogled kakšnega posebnega filma.
stanovalcev. V enotah je glede na strukturo stanovalcev različno število zaposlenih. Na ta način bolj spoznavajo stanovalce in njihove navade.
Je v tej povezavi nastal tudi zanimiv album Stopinje mojega življenja?
Tega smo uvedli že pred leti. Želimo graditi biografijo slehernega stanovalca. Gre za album, v katerega vsak stanovalec, če želi, vnese fotografije iz svojega življenja. To je ena od poti, po katerih iščemo pot do ljudi, ki tu živijo. Da se počutijo bolje, ker to je namreč njihov dom. Beležijo trenutke svojega življenja, a tudi trenutke svojega bivanja tukaj, v domu, ki je zanje novo okolje. Torej se življenje zanje tu nadaljuje.
In četudi morda tu ne živijo, ne pomeni, da z Domom ob Savinji niso povezani. Program pomoč na domu ste ravno v Celju uvedli med prvimi v Sloveniji.
Ta program je pri nas res že utečen. Obisk ljudi v njihovem okolju je zanje zelo pomemben. Število čakajočih se hitro spreminja. Ampak poskušamo razložiti, da je včasih nujno potrpljenje. Ker tudi mi želimo zaobjeti čim več ljudi, se čim prej odzvati na njihove potrebe. Zato svoje delo nadgrajujemo, da se čim bolj povežemo s tistimi, ki takšno pomoč na domu potrebujejo. Izpostavila bi kriterij pravičnosti, ki velja pri nas na vseh področjih. Pri sprejemu v dom kot pri pomoči na domu. Naš dnevni center pa je vedno odprt za vse in še vedno je možna vključitev v ta program.
Letos dnevni center praznuje 15 let.
Da. Lepo je videti vse te dejavnosti v centru. Uporabnike vanj lahko tudi sami pripeljemo in jih odpeljemo domov. Gre za druženje, piknike, skupaj sooblikujejo dan. Prisegam na to, da to najbolj vedo obiskovalci sami, ki se tu počutijo dobro. Enako njihovi svojci. Ker so lahko brez skrbi v službi, medtem ko so njihovi svojci pri nas na varnem. Dnevni
center je odprt od 7. do 17. ure in uporabniki lahko pridejo enkrat na teden ali na mesec ali vsak dan. Ni omejitev.
Veliko se je letos osveščalo o demenci. Čutite, da se je družba vendarle pripravila na to hudo bolezen prihodnosti glede na staranje generacije?
Center za krepitev spomina pri nas deluje že od leta 2015. In res se je v zadnjih letih na področju osveščanja o demen-ci v Sloveniji storilo veliko. Ne samo v družbi, tudi mi, ki delamo v domu, se na tem področju ves čas izobražujemo. Vsako sredo imamo na voljo brezplačno skupino za starejše, ki se lahko srečajo z našimi strokovnimi sodelavci ali prostovoljci med 16. in 18. uro. Za svojce pa imamo tudi skupino za samopomoč, ki jo organiziramo enkrat mesečno. Zakaj to poudarjam? Zato, ker se na teh srečanjih natančno vidi, da ljudem največ pomaga izmenjava izkušenj. Nekdo, ki se z demen-co v svoji družini že sooča, zna najbolj pomagati tistim, ki se s to boleznijo šele srečujejo. Vsako leto pripravimo tudi Pohod za spomin. 18. novembra bo v Narodnem domu tudi posebno predavanje o demenci, na katerega bomo povabili širok krog ljudi z namenom, da o tem osveščamo.
Foto: SHERPA
Storitve Doma ob Savinji Celje
Dom
Osnovna dejavnost Doma ob Savinji Celje je zagotavljanje kvalitetnega življenja stanovalcev, nudenje oskrbe in socialne pomoči, prilagojene individualnim potrebam stanovalcev, ter zdravstvene nege.
Dom ob Savinji Celje je namenjen osebam od 65. leta starosti naprej, izjemoma tudi mlajšim, ter invalidnim in drugim osebam.
Dnevni center
Dnevni center je sodobna oblika socialne pomoči starejšim.
Namenjen je: . osebam starejšim od 65 let, . invalidnim osebam ter osebam z
zdravstvenimi težavami.
V Dnevnem centru nudimo: . zdravstveno in socialno oskrbo, . prehrano (po želji dietno), . razvedrilne aktivnosti.
Poleg osnovnih storitev se lahko obiskovalci Dnevnega centra dogovorijo za ostale oblike pomoči Centra za pomoč na domu.
Prevoz v Dnevni center
Dnevno zagotavljamo prevoz:
. v Dnevni center vsak dan med 7. in 9. uro,
. iz Dnevnega centra na domove uporabnikov vsak dan med 15. in 17. uro.
Prevoz in spremstvo v Dnevni center zagotavljajo socialne oskr-bovalke in oskrbovalci Centra za pomoč na domu s službenimi vozili Doma ob Savinji Celje.
Pomoč na domu
Center za pomoč na domu skrbi za starejše prebivalce na območju Mestne občine Celje ter občin Dobrna, Štore in Vojnik, izvaja social-novarstveno storitev v bivalnem okolju - socialna oskrba na domu.
Socialna oskrba je namenjena upravičencem, ki za samostojno življenje v bivalnem okolju potrebujejo občasno organizirano pomoč drugih.
Storitev se prilagaja potrebam posameznega upravičenca in obsega:
. pomoč pri temeljnih dnevnih
opravilih, . gospodinjsko pomoč, . pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.
Prinašanje hrane na dom
V okviru pomoči na domu zagotavljamo upravičencem storitve:
. prinašanje enega pripravljenega obroka hrane (vse dni v letu zagotavljamo dostavo kosil iz kuhinje Doma ob Savinji Celje), . pomoč pri ohranjanju socialnih stikov,
. informacije o stanju in potrebah uporabnika.
Pomoč na daljavo
Socialnovarstvena storitev pomoč na daljavo je namenjena podpori in varnemu življenju v domačem okolju s pomočjo posebnega telefona (navadnega ali mobilnega) in organiziranju ustrezne pomoči ob vsakem sproženem klicu. Od leta 2012 je prevzemanje klicev in organiziranje pomoči v primeru klica prevzel republiški center 24 Doktor v Ljubljani.
Dom ob Savinji je ohranil vlogo kontaktne službe in vlogo prvega obiska z namenom osebnega načrtovanja in vključitve v storitev za štiri občine: Mestno občino Celje, Občino Vojnik, Občino Dobrna in Občino Štore.
Center za krepitev spomina
Družabne aktivnosti
Skupina se v okviru Centra za krepitev spomina srečuje vsako sredo od 16. do 18. ure.
Srečanje je namenjeno ohranjanju socialne mreže in druženju. Na začetku vsakega srečanja so najprej gibalne aktivnosti, nato običajno sledijo aktivnosti za ohranjanje in krepitev miselnih funkcij. Na koncu se običajno pogovarjamo, igramo različne družabne igre, pojemo.
Podporna skupina za svojce obolelih za demenco
Septembra 2017 je v Domu ob Savinji Celje pričela delovati prva podporna skupina za svojce obolelih za demenco. Skrb za dolgotrajno bolnega predstavlja za skrbnika tako praktične kot tudi čustvene obremenitve.
Info center
Informacijsko-koordinacijski center deluje že od leta 1997 in zagotavlja delovanje vse dni v letu med 7. in 16. uro. Informacijski center izboljšuje dostopnost starejših in invalidnih oseb do storitev, kot so: . pravočasno organiziranje in izvajanje ustrezne pomoči v bivalnem
okolju,
. posredovanje pri socialni oskrbi
na domu, . pomoč pri urejanju začasnih ali stalnih namestitev v domove ali v dnevno obliko institucionalnega varstva, . pomoč pri osebnih stiskah starejših zaradi osamljenosti, nezmožnostih reševanja konfliktov z njihovimi svojci, ob psihosocialnih stiskah ...
Hkrati pomaga starejšim tudi pri informiranju in uveljavljanju drugih socialnovarstvenih pravic, kot so: . uveljavljanje različnih dodatkov k
pokojninam, . varstveni dodatek, . izredne denarne pomoči ...
Izhajajoč iz potreb uporabnikov storitev, svojcev in zaposlenih v Domu ob Savinji Celje nudimo storitve:
. izobražujemo svojce in jim svetujemo,
. organiziramo srečanje z uporabniki Centra za pomoč na domu in Centra za krepitev spomina, . se udeležujemo srečanj izvajalcev
za potrebe starejših, . vodimo skupino različnih izvajalcev na področju socialnega varstva, kjer se udeležujejo tudi predstavniki zdravstva.
_o
OJ
1Л
OJ _Q O
1Л
П O £ o
O-
AKTIVNA STAROST
V službi človekovega dostojanstva
Dom sv. Jožefa že več kot 20 let zaznamuje Jožefov hrib nad Celjem, ki je poznan tudi po lepi baročni cerkvi. Sorazmerno mogočna domska stavba s svojo lepo okolico skriva v sebi veliko dejavnosti, ki jih delimo na troje področij, in sicer duhovno prosvetno, orglarsko šolo in varstvo starejših. Vse dejavnosti se enakovredno prepletajo, zato v naši ustanovi neradi slišimo, da smo dom starejših občanov ali dom upokojencev in podobno, ker to niti ne želimo biti.
Naš cilj je, da smo ustanova, ki je z različnimi dogajanji odzivno vpeta v vsakdanje življenje povsod tam, kjer je to potrebno. Koliko nam to uspeva, ne vemo, vendar voljo in veselje imamo in se tudi trudimo za to. Tako do-
POLNI CERTIFIKAT

Družini
prijazno
podjetje
življamo starost in nenazadnje človekovo obnemoglost kot enakovreden del življenja kateremukoli drugemu obdobju našega bivanja. Ne moremo in ne smemo se prepustiti razmišljanju, da je to obdobje našega življenja pomembnejše od drugega. Mladost je lepa, a tudi starost je lahko bogata in smiselna. Ko gledamo še nekoliko globlje, vidimo, da ima tudi človekova obnemoglost svoj smisel in pomen. Ne glede ne to, kako nas doživlja svet, je vsak ne glede na leta in fizične zmogljivosti v očeh nekoga vedno nekdo in temu želimo slediti.
Tudi v bolezni in ob iztekanju življenja
V službi dostojanstva vsakega posameznika vse do izteka
življenja se v Domu sv. Jožefa izobražujemo, uvajamo mon-tessori pristope in izvajamo praktične seminarje s področja duhovnosti v oskrbi hudo bolnih in umirajočih. Sledimo temeljnemu sporočilu Marije Montessori, da drugemu jemljemo, če nekaj storimo namesto njega, in stremimo k temu, da ima vsak svoje neprecenljivo mesto v skupnosti, kjer po svojih zmožnostih sooblikuje življenje v domu. Starost je najbolj normalen del človekovega življenja in starejši ljudje so povsem enakovredna skupina preostalim v drugih obdobjih življenja.
Starejši so del dogajanja
V Domu sv. Jožefa želimo v največji možni meri slediti normalnemu odnosu do življenja. Ne vidimo potrebe, da bi bilo starejše ljudi treba posebej animirati, temveč se skušamo z njimi čim bolj bližati tistemu, kar je »žlahtno povprečno« in normalno ter ustrezno človekovemu dostojanstvu. V preostalih dejavnostih naše hiše je veliko dogodkov, več kot šeststo na leto, in večino jih lahko doživljamo vsi, ki tukaj stanujemo, tudi vsi starejši stanovalci. Kdor lahko in si to želi, je v vse vključen tako kot sodelavec, opazovalec, udeleženec ali le stanovalec, ki živi v hiši, kjer se stalno nekaj dogaja. Kdor ne želi, sledi svojemu načinu življenja. Za vse, ki se morajo zaradi bolezni in ob-
nemoglosti prepustiti drugim po svojih najboljših močeh ponižujoče, ali nekaj, kar bi jih v oskrbo in nego, pa skušamo nuditi vse, da jim to ne bi bilo krnilo v njihovi edinstvenosti.
Pripravljamoizobraževanja zasvojce in strokovno javnost. Izpostavljamo:
Predstavitev metode montessori za starejše in osebe z demenco - izobraževanje, namenjeno splošni javnosti, svojcem ... (15. oktobra 2019 ob 19. uri)
Človekove pravice ob iztekanju življenja. Sodelujejo: škof dr. Anton Stres, varuh človekovih pravic Peter Svetina, varuhinja pacientovih pravic Olga Petrak, zdravnica mag. Mateja Lopuh. (12. decembra 2019 ob 19. uri)
Osnovni seminar Metoda montessori za starejše in osebe z demenco pod vodstvom utemeljitelja te metode dr. Camerona J. Campa. (Junija 2020)
Dom starejših Laško - dom dobrega počutja
Dom starejših Laško deluje od leta 2001. Umeščen je v prijetnem okolju v neposredni bližini družbe Thermana, d. d. Dom obdajajo zelenje in urejene sprehajalne poti, ki vodijo do zdraviliškega parka in mestnega središča.
V	domu je nastanjenih 165 stanovalcev, v oskrbovanih stanovanjih pa storitve zagotavljamo štirinajstim uporabnikom. Stanovalci lahko izbirajo namestitev v eno-, dvo- ali triposteljni sobi.
V	domu smo že pred leti uredili gospodinjsko skupino za stanovalce z boleznijo de-mence, ki smo jo poimenovali Spominčica. V mesecu oktobru 2018 smo pridobili naziv demenci prijazna točka in v januarju 2019 postali bogatejši še za eno zelo pomembno pridobitev - negovalno oazo.
Negovalna oaza je namenjena tistim stanovalcem pri katerih bolezen demence napreduje do stadija, ko postanejo nepomični, v celoti odvisni od negovalnega osebja, ko ne zmorejo več verbalne komunikacije, še vedno pa zmorejo zaznavati okolico preko čutil
kot so vonj, zvok, svetloba in dotik.
Z ureditvijo negovalne oaze v domu stanovalcem omogočamo bivanje v prijaznem in umirjenem okolju, kjer se jim lahko zaposleni približajo skladno s sodobnimi koncepti dela.
Negovalna oaza, ki smo jo uredili ni navadna več posteljna soba, temveč skrbno načrtovan prostor, ki smo ga zasnovali s ciljem, da stanovalci svojo okolico dojemajo kot toplo, prijazno in predvsem varno okolje.
V prostoru je pohištvo naravnih in toplih barv, vsak stanovalec pa ima zagotovljen svoj intimni prostor, saj so postelje med seboj ločene s posebnimi lepo dekoriranimi premičnimi panoji.
Prijetno počutje stanovalcev ustvarjamo z ambientalno svetlobo in aromaterapijo, ki do-prineseta k umirjenosti in sproščenosti stanovalcev. Prav tako stanovalce v negovalni oazi nagovarjamo z glasbeno terapijo, ki je skrbno načrtovana in časovno odmerjena, da ne postane moteča zvočna kulisa. Glede na to, da pri napredujoči demenci človeku običajno pre-
ostane malo osnovnih čutnih zmožnosti, ima v negovalni oazi velik pomen izvajanje nege po načelih bazalne stimulacije. V okviru le te skušamo pri stanovalcih vzpodbuditi pozitivno zaznavanje lastnega telesa in okolice. Cilj bazalne stimulacije je, da oseba dotika ne občuti kot neželenega posega, temveč kot navezovanje stika z drugim človekom. V negovalni oazi skušamo pozitiven vpliv dotika doseči tudi z masažo dlani in stopal.
Pozitivni učinki tovrstne obravnave se kažejo kot zmanjšanje nemira, boljšem zavedanju lastnega telesa in okolice ter splošnem zmanjšanju obolenj.
Ponosni smo, da smo eden izmed redkih izvajalcev storitev institucionalnega varstva starejših v Sloveniji, ki stanovalcem z močno napredovalo demenco lahko ponudimo višjo kvaliteto bivanja in jim zagotovimo sodoben pristop dela.
Seveda pa nam je pri tovrstni obravnavi stanovalca v veliko pomoč tudi redno zaposlena zdravnica splošne medicine, saj imamo urejeno koncesijo za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti.
V domu imamo tudi visoko usposobljen paliativni tim, ki skrbi za težko bolne stanovalce, hkrati pa nudi psihično oporo tudi njihovim svojcem.
Stanovalci se lahko v domu udeležijo številnih aktivnosti, s katerimi si lahko zapolnijo prosti čas. Poleg vsakodnevne telovadbe imajo možnost udeležbe na vadbi joge, ki je prilagojena starejšim. V atriju doma je Senior vadbeni park, kjer lahko poskrbijo za fizično kondicijo, se sprostijo v naravi in preživijo čas v družbi svojcev. V sodelovanju z Zavodom PET stanovalcem omogočamo stik s terapevtskimi kužki. V domu delujejo tudi skupine za samopomoč, pevski zbor, skupina za ohranjanje spomina, pekovska skupina, skupina rokodelcev in molitvena skupina. Stanovalci lahko sodelujejo pri skrbi za zeliščni vrt, okolico doma in najnovejšo pridobitev v domu - visoke grede, ki so dostopne tudi tistim stanovalcem, ki so na invalidskem vozičku. V dom radi pridejo tudi otroci iz vrtca in osnovne šole, prostovoljci, du-
hovnik in člani raznih društev, ki poskrbijo še za prijetnejše bivanje naših stanovalcev. Njihovi obiski krepijo medgeneracijsko povezovanje stanovalcev z lokalnim okoljem, za kar smo jim neizmerno hvaležni.
Cena osnovne oskrbe je od 599 evrov naprej.
Promocijsko besedilo
AKTIVNA STAROST
35
DEOS, d. o. o., Center starejših Gornji Grad in Zimzelen Topolšica
DEOS, celostna oskrba starostnikov, d. o. o., je družba v zasebni lasti. Ustanovljena je bila leta 1995. Našo osnovno dejavnost predstavljata opravljanje institucionalnega varstva starejših v osmih centrih starejših DEOS po Sloveniji in opravljanje socialno-varstvenih storitev v oskrbovanih stanovanjih. Danes DEOS združuje že osem centrov starejših po vsej Sloveniji in zaposluje več kot 690 zaposlenih, ki skrbimo za 1.340 stanovalcev.
Za svoje delovanje imamo vsa ustrezna dovoljenja in koncesije. Usmerjeni smo v pristop, ki je naravnan na uporabnika. Na strokovnem področju so uvedeni koncept paliativne oskrbe, pristop obravnave prehransko ogroženih stanovalcev, pristop medinštitucionalne timske obravnave stanovalca v primerih najzahtevnejše zdravstvene nege in oskrbe. Kakovost opredeljujejo tudi številni dogodki in dejavnosti, ki so namenjeni družabništvu, širjenju duhovne in kulturne dejavnosti. Poleg osnovnega programa izvajanja oskrbe in nege so v Deosovih centrih starejših tudi številne druge dejavnosti, ki prispevajo h kakovosti bivanja stanovalcev in starejših iz lokalnega okolja.
Aktiven dan
Program Aktiven dan je socialnovarstveni program, namenjen izboljšanju kakovosti življenja najstarejših, ki še bivajo v svojem domačem okolju. Organizira ga Zavod Aktivna starost, neprofi-tna organizacija, ki s pomočjo lastnega in drugega strokovnega kadra izvaja program, prilagojen starejšim s ciljem zagotavljanja boljšega psihofizičnega stanja.
Program Aktiven dan, ki ga Zavod Aktivna starost v Centru starejših Gornji Grad izvaja ob sredah in petkih, v Centru starejših Zimzelen Topolšica pa vsak ponedeljek in četrtek, s sofinanciranjem podpira tudi Občina Gornji Grad.
Več informacij o programu najdete na https://www.zavodas.si/ ali na 080 27 37.
Starejši berejo otrokom, otroci berejo starejšim
DEOS Center starejših Gornji Grad od šolskega leta 2017/18 v sodelovanju z OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad in vrtcem Gornji Grad izvaja projekt branja. Branje knjig velja že tisočletja kot pomemben del človekovega življenja. Razvili smo enostaven projekt, kjer enkrat stanovalci berejo otrokom in drugič otroci berejo stanovalcem. Veselje ob branju in poslušanju knjig, recitacij in nastopov je obojestransko.
»Če ne bomo brali, nas bo pobralo!« (Tone Pavček)
Prijatelji srca
Prijatelji srca je program, ki temelji na prostovoljstvu, na sodelovanju med prostovoljci in zaposlenimi znotraj centra in stanovalci centra ter njihovimi svojci. Vsak prostovoljec in zaposleni v centru, ki je vključen v program, prejme »prijatelja srca« med stanovalci centra. Svojemu prijatelju posveti vsaj uro na teden, tako da se z njim druži, sprehaja, pogovarja, gre z njim na kavico ali po nakupih. Namen programa je družabništvo, namen je, da »prijatelja srca« vzpostavita zaupanje in spoštovanje oziroma ustvarita zaupen, poglobljen, prijateljski odnos. Vabljeni med nas!
Več informacij o programu najdete na https://www.zavodas.si/ ali na 080 27 37.
Junaki na domu
Junaki na domu pomagajo starostnikom in drugim pomoči potrebnim, ki zaradi različnih težav, poškodb, invalidnosti in kroničnih bolezni ne morejo skrbeti zase, v obliki gospodinjske pomoči, pomoči pri vsakodnevnih opravilih in postrežbi, z dostavo toplega obroka na domu, s hišniškimi opravili, fizioterapijo, z delovno terapijo, masažo, s pedikuro ...
Več informacij najdete na https://portal.junaknadomu.si/ ali 080 11 13.
Razpisi za štipendije
V družbi DEOS je vsak zaposlen pomemben in vpliva na skupen uspeh družbe. Zavedamo se, da lahko vizijo uresničimo le s kakovostnim kadrom, zato skrbimo za stalen razvoj zaposlenih. Spodbujamo strokovnost, humanost, odgovornost, inovativnost in transparentnost našega delovanja. DEOS, d. o. o., za šolsko leto 2019/20 razpisuje kadrovske štipendije za dijake/dijakinje srednjih zdravstvenih šol, ki se izobražujejo za poklic bolničar/-ka negovalec/-ka.
Prijavite se do 30. 10. 2019 na kadri@deos.si ali priporočeno na naslov DEOS, d. o. o., Devinska ulica 1, 1000 Ljubljana s pripisom »Razpis za kadrovske štipendije«.
Več na https://www.deos.si/kadrovske-stipendije-20192020/.
<v o
36
AKTIVNA STAROST
»Tako dobro, kot mi gre zdaj, ko sem v
še ni šlo!«
To so besede naše stanovalke Ani, besede, ki si jih želi slišati vsak ponudnik socialnovarstvenih storitev, pri čemer k temu stremimo vsi zaposleni v Domu upokojencev Polzela. Poleg osnovne zdravstvene nege, primerne prehrane in ustreznih bivalnih pogojev stanovalcem nudimo tudi kakovostno in pestro preživljanje prostega časa.
Naši stanovalci so vključeni v dejavnosti glede na lastna zanimanja in seveda glede na zdravstvene zmožnosti in potrebe. Na voljo imajo vsakodnevno terapevtsko telovadbo. Vključijo se lahko tudi v skupine starih ljudi za samopomoč, ki jih vodijo prostovoljke. Sodelujejo lahko v domskem pevskem zboru, tekmujejo v domski ligi ruskega kegljanja ali v sedeči odbojki, sodelujejo lahko v duhovno-mo-litveni skupini, skupini zeliščarjev, bralnem klubu, igrajo tombolo, obiskujejo nastope in predavanja ... Poleg sezonskih dekoracij, ki opominjajo na letni čas, izvedemo adventne in velikonočne delavnice, s katerimi želimo pričarati praznično vzdušje, kot so ga poznali doma. Vsako leto ličkamo koruzo, pečemo piškote in potico, se udeležimo slavnostne božične večerje in svetih maš ob praznikih. Obišče nas sv. Miklavž s spremstvom. K nam prihajajo še psički Poppy, Beni in Miša.
Brez ogromne podpore lokalne skupnosti vsega tega ne bi zmogli, posebej medgenera-
cijskega sodelovanja, ki je izrednega pomena. Stanovalcem se na pustovanju pridružijo otroci iz lokalnega vrtca. Mladi iz osnovne šole vsak mesec pripravijo program za praznovanje rojstnih dni stanovalcev. Lokalni upokojenci se nam pridružijo na prireditvah, tekmovanjih, delavnicah ali zgolj pri klepetu v domski kavarni.
Ker demenco označujejo kot kugo 21. stoletja in želimo biti pripravljeni, je dom pridobil naziv demenci prijazne točke. Vsako leto se pridružimo projektu sprehod za spomin in izvajamo alzheimer cafe. Poleg omenjenih projektov dnevno vodimo skupine za kognitivni trening stanovalcev z demenco.
In Ani, ki sem jo v uvodu citirala, je nadaljevala: »Moja edina skrb zdaj je, da sem pravi čas za mizo pri obrokih.«
Če vam kljub navedenim ugodnostim bivanje pri nas ne bi ustrezalo, je tu tudi možnost vključitve v dnevno varstvo. Tako lahko pobliže spoznate naš topel dom v neokrnjeni naravi, res čudovito mesto za preživljanje jeseni svojega življenja.
Kdo ve, morda se boste na novo zaljubili, kot naš Janez, ki ste ga lahko spoznali v televizijski oddaji Dan najlepših sanj. Nikoli ni prepozno, da spet zau-žijete življenje z novim vetrom!
Nevenka Šalamon, delovna terapevtka
ŽALSKE LEKARNE ŽALEC
LEKARNA ŽALEC LEKARNA PETROVČE LEKARNA ŽALEC II
„TUDI BESEDA JE LAHKO ZDRAVILO"
LEKARNA ŽALEC
LEKARNA PETROVČE
NOVO!!!
LEKARNA ŽALEC II Tuš supermarket Žalec
Prešernova 6,3310 Žalec Petrovče 33,3301 Petrovče Ulica heroja Staneta 8,3310 Žalec Telefon: 03 712 02 50 Telefon: 03 712 02 58 Telefon: 03 712 02 70 lekarna.zalec@siol.net lekarna.petrovce@siol.net lekarna.tus@lekarna-zalec.si
Dvajset let nesebične pomoči
CELJE - Območni odbor Slovenskega društva hospic bo novembra praznoval dvajseto obletnico neprekinjenega delovanja. Ob tej priložnosti bo v četrtek, 17. oktobra, ob 17. uri v predavalnici Splošne bolnišnice Celje tudi osrednja svečanost.
Društvo je na srečanje povabilo vse svoje člane, prostovoljce, sodelavce zdravstvene in socialne stroke in tudi predstavnike občin. Na svečanost so povabljeni tudi svojci bolnikov, ki so jim člani društva pomagali s svojo oskrbo. »Ves čas sledimo svojemu poslanstvu, to je zagotavljanje celostne hospic paliativne oskrbe neozdravljivo bolnim ter podpore svojcem v času bolezni družinskega člana in v času žalovanja,« poudarja Hedvika Zimšek, predsednica celjskega območnega odbora Slovenskega društva hospic.
Prvi hospic za potrebe sodobne paliativne oskrbe v Evropi je bil ustanovljen v Londonu leta 1967. Postal je osnova sodobne paliativne oskrbe, ki se je kasneje razvila tudi v drugih državah. Slovensko društvo hospic opravlja svoje socialne in zdravstvene storitve za umirajoče bolnike ter njihove svojce brezplačno.
SŠol
Aktivno in zdravo staranje je pomembno v vseh življenjskih obdobjih na šega bivanja in zdravjeje predpogoj za aktivno ter dolgo življenja, ddravo ntaranjs d ornejevo le nn obdobne starosti, saj se vtaoamn cele Oiolteeje. Vreode, da sme zdsavgje treba iskati od rojstva naprej - v otroštvu, odraščanju, v odrasli dobi in v starost- Besedo steaost-aonsandaaJemrez|ku ena od najbolj pogo oto uporabljanih besed in njen pojem razumemo zelo široko. Fiziološko gledano pa se staranje začne že zdavnaj pred 65 leto m -tevosti, taj sv stnram o vse živite nje.
Korenine nušega odrtvja so vzpesVzvijo v čcsu otroštv-.azži šolanje ni samo nrinvao oz poaiic, amrtkje pogledljanje socialnih spretnosti in zdravih navad, je čas intelektualnega zorenja, prevzemanja odgnvcvnomi, ^ieloNvcnja rtmonavosti, rposob-nosti reševanja pvoaiemvo, uaVajegcnjt lastni! pvtreS in žeija s potrebami in željami vrstnikov, vsega tistega, kar je pomemb-
no v vsem nadaljnjem življenju in je povezano z družbenim eglodooe Če smo a tnm и-рејпi, lehko ta nos zsI o pozivno a-znaaojo vala oerasla leta. ograsioat Jv najOaljne m nvjbolj uotovrjalno ob dadj e va šil rejene č au poklicve ga divljenj^ V te zaključi z upokojitvijo. To je čas tako zdravega kot nezdravega divl|dnj a, ko v preobremenjenosti pozabljamo nase, medtem ko dejavniki tveganja, ki smo jim vsak dan izpostavljeni, že pripravljajo podlage za različne bolezni.
gavljesru s tu femmev bni jajo дј,дспа m fizičoo sk^vnosti m nvša najavčja mzvalna jе,дегтјИто,0а imamoštSi Čas jvmljemo kot nedaj jamoumevnpea. eatjv Orvejlanen in naftrvcenljiv,Vendar ga ne moremo posedovati, zadržati, lahko pa ga porabimo. In gaje ozgvbljen, j^a mkoli na ^Nmo nsvaj. Pnzprcčna oenpa žm O8 Vi sCorej trzljivo caSa-a žipljevjt omsplmo, oropos!nvi smo aktivni deset let in pol, več kot 50 odstotkov pa nas želi zapustiti
trenutna delovna mesta in narediti spremembo. Čas je bolj drago-cvn ко° denar. Lahko dobite več denarja, vendar nikoli ne morete ime-i neC časa. Devet let preživimo pred televizijo in na družbenih en^^žj^li, štiri leta porabimo za hranjenje in pitje, za izobraževanje tri leta in pol, dve leti in pol porabimo za nakupe. Tako nam ostane devet let. Kako bomo preživeli ta čas?
Vsakdo ima dva notranja glasova, enega, ki želi da napredujemo in rastemo in drugega, ki nas ovira in zadržuje. Glas, ki nas leni, nas ncre-li samovoljne in omejuje naš potencial. Vsak dan znova, in trknuSka, ko se zbudimo, do trenutka, ko zaspimo poteka zno-nem litka med dvema glasoma. In kateri glas zmaga? Tisti, ki ga najbolj poslušamo, hranimo in razširjamo. Naša izbira je, kako u^rtialjamo naš čas.
Program i socialne aktivacije se izvajajo v okviru Operativnega ptost-ma 2014 -2020.

/t ar
• •
Zavod za razvskaveO izobraževanje -rt trajnostnt razvoj Oedje
mor ciapnz oa -divaci ja
m tempetenevmi da, oejaelitvvniV prildVresti
S KOMPETENCAMI DO ZAPOSLITVENIH PRILOŽNOSTI
SdUDiJSKi vrozKi
neformalne oblike druženja in učenja v skupinah
DIVerzIFikacIja kmeVijsOd VOjavSosVl jvootajovaeja, delavnice m uv^oabljava
www.zavod-zri.si Opekarniška15a,Celje Tel.:03 620 97 08
<9> Zavod ZRI
Zavod u razta, izobraževanje in trajnortni razvoj
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI
EVROPSKA UNIJA
EVROPSKI SOCIALNI SKLAD
NALOŽBA V VAäO PRIHODNOST
06464268
AKTIVNA STAROST
37
Katera živila naj imajo prednost v starosti?
Zdrava hrana podaljšuje življenje
Ker se s staranjem spreminja sestava telesa in se zmanjšujeta mišična ter kostna masa, pri čemer se povečuje maščobno tkivo, je za starejše značilno, da težje zadostijo prehranskim potrebam. Posledice se kažejo v povečanju telesne teže in razvoju bolezni. Ustrezna in zdrava hrana je pomembna za ohranjanje zdravja, za zmanjševanje tveganja za različna obolenja in za ohranjanje vitalnosti. Na podlagi nacionalnega spletnega portala prehrana.si smo pripravili nekaj zanimiv dejstev, ki jih morate poznati, da bo starost zdrava in brez bolezni.
SIMONA ŠOLINIČ, foto: splet
Žita in žitni izdelki so bogat vir ogljikovih hidratov, vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin. Vsak dnevni obrok hrane naj vsebuje vsaj eno živilo ali jed iz te skupine. V večjih količinah v prehrano vključujte kruh (ržen, polnozrnat, ovsen, črni), polnozrnate testenine, različne vrste kaše, različne vrste kosmičev, nebrušen riž, krompir, polento, ajdove žgance, rahle cmoke in svaljke ter nemastna peciva z malo jajc. Manj priporočljiva živila so brušen riž, bele testenine, beli kruh, krompir z veliko maščobe, zelo sladka in mastna peciva, pudingi in kreme.
Zelenjava in sadje spadata v skupino živil, ki so zelo bogata z vitamini in minerali, antioksidanti in drugimi zaščitnimi hranilnimi snovmi. Vsebujeta tudi veliko vode in malo energijskih hranilnih snovi. Razen pri izjemah (suho sadje) je energijska vrednost sadja in zelenjave nizka. V dnevnem obroku naj bo vsaj tretjina vključenega sadja in zelenjave surova, preostali dve tretjini lahko zagotovite z nesladkanimi kompoti, sokovi in zelenjavnimi prikuhami.
Mleko vsebuje hranilne snovi v ugodnem razmerju in je zato primerno živilo v vseh starostnih obdobjih. V prehrani najpogosteje uporabljamo kravje mleko, redkeje kozje in ovčje. Mleko in mlečni izdelki so vir kakovostnih beljakovin. Vsebujejo lahko prebavljive maščobe in so dober vir kalcija. Obenem vsebujejo tudi vitamine, kot so vitamini A, D, riboflavin (vitamin B2) in vitamin B12. Za prehrano starejših odraslih je primerno predvsem delno posneto mleko oziroma posneto mleko v prahu, od mlečnih izdelkov pa so priporočeni skuta, manj mastni siri in fermentirani mlečni izdelki (jogurt, kislo mleko, kefir ...). Tudi mlečne jedi (mlečni riž, mlečne kaše ...) so zelo primerne za vključevanje v prehrano starejših.
ШТ
kW
Večina rib vsebuje manj nasičenih maščob kot meso. Ribe so odličen vir kakovostnih beljakovin za starejše, vrsto rib izbiramo tudi glede na količino kosti.
Stročnice vsebujejo večje količine kakovostnih beljakovin rastlinskega izvora (fižol, grah, leča, či-čerika, soja). Gre za beljakovinska živila z veliko prehranskimi vlakninami. Stročnice vsebujejo malo maščob in niso vir holesterola.
Meso vsebuje biološko visoko vredne beljakovine, zato ima v prehrani starejših odraslih pomembno mesto, kar je treba upoštevati pri načrtovanju obrokov. V mesu je tudi veliko snovi, ki povzročajo povečano izločanje prebavnih sokov in vzbujajo tek. Obenem meso vsebuje nekatere vitamine, ki jih ne najdemo v živilih rastlinskega izvora. Izbirajte tiste vrste mesa, ki vsebujejo malo vezivnega tkiva in maščob. Za starejše odrasle so primerne vse vrste pustega mesa. V manjših količinah v prehrano lahko vključujete tudi jajca, kakovostne mesne izdelke in določene vrste drobovine (na primer telečja jetra).
Oreški in semena vsebujejo veliko beljakovin in ponavadi vsebujejo tudi veliko maščob, ki so večinoma kakovostne (nenasičene), prav tako so bogat vir vitaminov in mineralnih snovi. Uživanje oreškov in semen naj bo zmerno zaradi visoke energijske vrednosti.

Starejši potrebujejo pestro, uravnoteženo prehrano in redne enakomerno porazdeljene obroke. Z načrtovanjem dnevnih obrokov, izborom ustreznih živil in zdravimi postopki priprave so zagotovljene vse potrebne hranilne snovi in zadostna količina energije za delovanjein obnovotelesa. Vodilonaj bo izbiraraznolikih, čim bolj svežih, sezonskih, lokalnih in hranilno bogatih živil.
Posebej pomembno je zagotavljanje potrebnih količin ustreznih tekočin (predvsem vode, mineralne vode ali nesladkanega čaja).
Pri načrtovanju jedilnikov za starejše naj največji delež zavzemajo žita in žitni izdelki,
sledijo naj sadje in zelenjava, meso, mleko in mlečni izdelki ter malo maščob in sladkorja.
Vjeseni življenja je izjemno pomembno zadostnouživanjekakovostnih beljakovin,
saj so potrebe telesa po njih povečane, hkrati ima telo zmanjšano sposobnost izkoriščanja beljakovin iz hrane v primerjavi z zgodnejšimi življenjskimi obdobji.
Zdravljenje vraščenega nohta z medicinsko VHO-sponko
»Do vraščanja nohtov pride zaradi več različnih dejavnikov, med katerimi najbolj izstopata nepravilno striženje nohtov in neustrezna obutev. Vzrok je lahko tudi potenje nog (pogosteje pri športnikih in mladostnikih) in ljudeh, ki redno jemljejo zdravila. Obstaja pa še nekaj drugi razlogov, kot so dednost, debelost, sladkorna bolezen, artritis in poškodbe,« pravi Vida Ozis iz Centra medicinske pedikure An.nika Celje, ki zagovarja vsakodnevno nego stopal.
Vida Ozis je ena prvih in najuspešnejših pedikerk v Sloveniji, ki z uporabo medicinske VHO-sponke učinkovito reši vsak še tako zahteven primer vraščenega nohta. Za to so bila potrebna leta dragocenih izkušenj, strokovnih izobraževanj ter usposabljanj tako doma kot v tujini. To metodo zdravljena podpira tudi medicina, nenazadnje se za tovrstno zdravljenje odločajo tudi tisti, ki jim tudi z operacijo niso uspeli rešili težav.
Da gre za vraščen noht, prepoznamo po ostri in na določen del omejeni bolečini ob strani nohta, rdečini in oteklini, iz katere se ob pritisku pojavi izcedek, ter povečani stranski gubi na prstu.
Medicinska VHO-sponka je tanka jeklena žička, ki omogoči vraščenemu nohtu, da se poravna in začne pravilno rasti. V načinu delovanja bi VHO-sponko najlažje primerjali s sponko zobnega aparata (žička). Tako zobna kot nohtna sponka opravljata nalogo ravnanja.
Nohtna VHO-sponka se namesti na desni in levi rob vraščenega nohta, ga privzdigne in na povsem neboleč, hiter in predvsem učinkovit način povzroči, da noht dobi pravilno obliko in rast.
Promocijsko besedilo
Specializirani za zdravljenje vraščenega nohta in Аи nikfi glivičnih obolenj! /ОИneka"!SMS
Najsodobnejši center medicinske pedikure
Rezervirajte svoj termin: 051 661 665
Aškerčeva ulica 14, (pritličje, Celeiapark)
www.annika.si
OPTIKA PETI?
PTC Tržnica Šentjur Optika Petra
Drofenikova ulica 16 3230 Šentjur Tel. 03/574-01-52
PE Diagnostični center Optika Petra
Ulica Dušana Kvedra 27 3230 Šentjur tel: 03/746-25-64 mob: 040/467-657 www.optika-petra.si
Optika Petra skrbi za zdrav vid in moden videz!
Ekipa Optike Petra pomaga ljudem do dobrega vida že od leta 1998. V dveh šentjurskih poslovalnicah vam opravijo specialistični okulistični pregled za očala, kontaktne leče ter pregled za podaljšanje vozniškega dovoljenja.
Nudijo vam široko izbor moških, ženskih in otroških korekcijskih stekel proizvajalcev Hoya, Zeiss, Alcom ter korekcijskih okvirjev in sončnih očal svetovno priznanih znamk: Oga, Koali, Max&Co, Crisma, Carrera, Solano, Charmossas, Lightec, Guess, Disney Frozen, Cars, Ray ban in še številne druge.
Svetujejo vam tudi pri izbiri kontaktnih leč (dnevne, mesečne, polletne in letne) nemškega proizvajalca Wöhlk ter dodatkov za nego leč in očal ter povečevalnih lup Schweizer.
Spremljajte nas tudi na naši Facebook strani.
FLYRUN, pomoč na domu, Natalija Bečan Stamenov, s. p. Zabukovica 61 3302 Griže	A
051/869 215
Za vas izvajamo:
Pomoč starejšim prevoz bolnikov prevoz k zdravnikom nega - kopanje
ureditev osnovnih življenjskih potreb za starejše pomoč pri ureditvi namestitve v dom dnevno varstvo na domu čiščenje stanovanj in okolice prostovoljstva
prevoz v trgovino, ureditev osebnih zadev pomoči potrebnim 24-urno varstvo obolelih
svetovanje za oskrbo na domu pomoči potrebnim pomoč pri čiščenju stanovanjskih stavb, urejanje okolice
38
AKTIVNA STAROST
Starost ni ovira za telovadbo
Starejši, ki so redno dejavni, vedo, da vadba ohranja raven telesne zmogljivosti pri vsakdanjih opravilih, krepi mišice in kosti, vpliva tudi na boljše duševno počutje ter krepi imunski sistem. Starost tako ni ovira za redno telesno dejavnost. Ta prinaša dolgoročno samo pozitivne posledice. Primer: redna dejavnost pomaga uravnavati ustrezno telesno težo in zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni. Ker so mišice in kosti okrepljene, je manj možnosti za hude poškodbe pri morebitnih padcih. Vse vaje vedno niso za vsakogar, zato je pomembno, da se starejši o vadbi posvetujejo z zdravnikom ali ustreznim strokovnjakom iz centra za krepitev zdravja. Ti centri delujejo v okviru zdravstvenih domov. Ti jim brezplačno svetujejo in pomagajo sestaviti točno določene vaje, ki so namenjene posamezniku glede na njegove telesne zmogljivosti.
SIMONA ŠOLINIČ, foto: splet
— i	I ■	, ■	,	• V	I • • • I	■	N/	'VI	I	N/
Telesne dejavnosti za starejše, ki jih priporoča ameriško zdruzenje za srce
Aerobne gibalne dejavnosti: hitra hoja, hoja po stopnicah, tek, kolesarjenje, ples, planinarjenje, tek na smučeh, plavanje in aerobika. Teh dejavnosti ne predstavljajo vsakodnevna opravila z nizko (gospodinjska dela) in zmerno intenzivnostjo, ki trajajo manj kot 10 minut (hoja po stanovanju). Vadbe izvajajte najmanj petkrat na teden po 30 minut.
Vaš kraj oddiha od leta 1403
Termalna voda z bogato mineralno sestavo, za revitalizacijo in zdravje telesa.
SENIOR ODDIH
Velja do 29. 12. 2019.
5 x polpenzion že od 205,00 €
na osebo za 5 noči
Paket vključuje:
-	brezplačen prevoz od doma in nazaj,
-	1 x storitev za krepitev zdravja in 1 x storitev za dobro počutje,
-	neomejeno kopanje v termalnih bazenih,
-	bivanje brez doplačila za enoposteljno sobo..
m
— OD LETA 1403 —
TERME DOBRNA
HOTELI, SPA & MEDICINSKI CENTER
Ш
VARNO ODGOVORNO ZDRAVO	080 22 10 ^
www.terme-dobrna.si
Vaje za gibljivost: dvigovanje rok nad glavo, polpočepi ali počepi ob opori, elementi joge in nekatere vaje iz gimnastike ... Izvajajte vsaj dvakrat tedensko najmanj po 10 minut.
Vaje za mišično moč: dvigovanje ali nošenje bremen, vaje z utežmi oziroma vaje v fitnesu, vrtna opravila. Vaje izvajajte vsaj dvakrat tedensko.
Vaje za ravnotežje: dvig na prste nog, stoja na eni nogi, vrtenje okoli svoje osi, obešanje perila, stoja pri miru z zaprtimi očmi in odro-čenimi rokami. Izvajajte vsaj trikrat tedensko.
Vsaka dejavnost še ni vadba
Vsak naj bi vse življenje skrbel za telesno dejavnost, kar naj bi prineslo tudi pozitivne posledice za zdravje. A v praksi je drugače. Ljudje ne vadijo veliko. Telesna dejavnost mora biti redna in pravilno izvedena, saj le to prinese dolgoročni uspeh. Če ob tem vemo, da oseba s staranjem izgublja mišično moč - od 20. do 70. leta človek izgubi kar pet kilogramov mišic - potem je to lahko tudi alarm, da za svoje telo nekaj storimo že danes. Ne jutri. Z vadbo se namreč zdravje ohranja na dolgi rok.
Toda previdno, vsaka dejavnost še ni vadba. »Da je vadba uravnotežena, mora biti vsakič sestavljena iz vaj za aerobno zmogljivost, razteznost in moč,« opozarjajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. To velja za vse starosti. Najboljša je vadba, s katero dosežemo želene merljivo postavljene cilje za napredek. Cilji so okrepljena moč mišic, izboljšanje koordinacije ali ravnotežja, večja gibljivosti ali zmogljivost, izboljšanje gibalne učinkovitosti in podobno. Vse to doprinese k temu, da se določeno bolezensko stanje ne poslabša, da ne pride prehitro do upada koordinacije pri starejših ali do pojava bolezni.
Načeloma zdravniki starejšim, vsem kroničnim bolnikom in tistim, ki dlje časa niso bili redno telesno dejavni, priporočajo, naj začnejo počasi in naj postopno napredujejo. Vsekakor je pametno pred začetkom katerekoli bolj strukturirane telesne vadbe preveriti svoje zdravstveno stanje in oceniti svojo telesno pripravljenost s pomočjo preprostih terenskih testov. Zato so priporočljivi centri za krepitev zdravja, ki delujejo pod okriljem zdravstvenih domov. Tam usposobljeni zdravstveni strokovnjaki med drugim svetujejo, kakšna in katera vadba je za posameznika najbolj primerna.
Umirjeni, ampak
aktivni seniorji
v Termah Zreče
•	5x zdrav zajtrk za dober začetek dneva,
•	5x lahko kosilo,
•	5x večerjo s pestrim izborom regionalnih jedi,
•	neomejeno kopanje v termalnih bazenih,
•	zabavno vodno aerobiko,
•	2x vstop v Savna vas s programi vrtinčenja zraka,
•	vodene vaje v Medgeneracijskem vadbenem parku, posebej prilagojene seniorjem,
•	pokušina vrhunskih lokalnih vin v vinski kleti Andreje,
•	izlet na Skomarje, najvišje ležeče strnjeno naselje v
Sloveniji (ogled Skomarske hiše in obisk farme jelenov)
•	glasbeni večer v hotelski kavami.
Seniorjeve ugodnosti:
•	Brez doplačila za enoposteljno sobo.
•	Brezplačen prevoz od doma in nazaj.
Do 150 km v eno smer.
Hotel Vital****:
274
€
/ osebo / 5 noči
MODRA ŠTEVILKA
(((•080 73 77 )
terme@unitur.eu www.terme-zrece.eu
AKTIVNA STAROST
39
VEC ZNANJA POMENI VEC ZDRAVJA:
ZDRAVILO GLUKOZAMIN PHARMA NORD JE OD LETA 2006 V SLOVENIJI POMAGALO MNOGIM
Številna prehranska dopolnila se kar naprej izdatno promovira v zvezi s težavami z gibali. Verodostojne in uradne strokovne ekspertize pa opozarjajo, da glukozamini - prehranska dopolnila, potem kolagen, hondroitin in hialuronska kislina ne zmorejo zdraviti obrabe hrustanca, to je osteoartroze, saj samo blažijo posledice, kot so vnetje, boleči občutki, pokanje in manjša gibljivost, sama bolezen oziroma vzrok zanjo, to je obraba hrustanca, pa se širi naprej. Rešitev je v jemanju zdravila Glukozamin. Najnovejša informacija je, da zdravilo Glukozamin zadošča standardom za najbolj zahtevno zdravljenje, to je kriterijem za biološka zdravila.
Leta 2007 je bostonska študija ugotovila, da so pri zdravljenju z glukozamini zelo različni učinki. V isti smeri Evropska agencija za varna živila (EFSA) več let v svojih uradnih ekspertizah nedvoumno navaja, da prehranska dopolnila ne zmorejo vzdrževati zdravja niti pri zdravih sklepih, kaj šele, da bi zdravila denimo koleno zaradi obrabe hrustanca oziroma osteoartroze. Vse te pregledne študije so objavili v svojem strokovnem uradnem listu.
Kaj se dogaja pri nas?
S kampanjo v zadnjih dveh, treh letih pri ljudeh nastaja vtis, da jim pri osteoartrozi lahko pomaga glukozamin - prehransko dopolnilo. Pa jim ne more. Nadalje, da jim lahko pomaga kolagen. Pa jim ne more. Potem, da jim lahko pomagata hondroitin in hialuronska kislina, pa jim ne moreta. Vsa ta dopolnila lajšajo posledice, kot so vnetje, bolečine, pokanje in manjša gibljivost, bolezen pa se širi naprej. Posledično se je jemanje zdravila Glukozamin razpolovilo. In kakšne so posledice? Manj jemanja zdravila pomeni več bolezni.
Preverjeni podatki iz medijev so naslednji: od maja 2016 do decembra 2018 so se povečali kazalniki za pogostnost bolezni (obiski pri specialistih, število na čakalnih listah, čakalne dobe). V času od maja 2016 do maja 2017 je bil dvig za 20 odstotkov, potem v času od aprila 2018 do decembra 2018 za koleno za 23 odstotkov. Čeprav manjka precej mesecev, je skupni porast na primer za koleno 57 odstotkov. To so res številke, ki opozarjajo. Ključni problem je tako:
manj zdravila,
več bolezni.
Rešitev je v jemanju zdravila Glukozamin. Težave poznajo tudi drugod. Množijo se študije, ki odmevajo na svetovnih konfer-
encah v zadnjem času (Krakov, 2018 in Pariz, 2019).
Kaj so še ugotovili
pri zdravljenju z učinkovitim
glukozaminom?
Poleg direktnega učinka pri popravljanju obrabljenega sklepnega hrustanca je jemanje učinkovitega glukozamina pokazalo, da je statistično značilno povezano z zmanjšanjem umrljivosti.
V obsežni študiji, ki je v ZDA zajela 77.511 bolnikov, so v celotni skupini, ki je redno jemala glukozamin, izračunali 18-odstot-no zmanjšanje umrljivosti. Posebej pri boleznih srca in ožilja se je umrljivost zmanjšala za 12 odstotkov, pri srčnem infarktu za 15, pri vseh rakavih boleznih se je umrljivost zreducirala za 13 odstotkov, pri pljučnem raku za 9, pri boleznih dihal pa se je umrljivost značilno zmanjšala za celo več kot 40 odstotkov. Podaljšanje pričakovane življenjske dobe se veže na jemanje učinkovitega glukozamina in ne na hondroitin, kolagen ali hialuronsko kislino. Eminentno evropsko združenje za klinične in zdravstvenoekonomske aspekte osteoporoze in osteoartroze (ESCEO) je v študiji (2016) potrdilo, da je za doseganje optimalnih zdravilnih učinkov pri obrabi hrustanca potrebno jemanje zdravila Glukozamin, saj je učinek pri glukozaminih, ki niso zdravila, tudi do nekajkrat (7,34-krat!) manjši. ESCEO je v svoji novi študiji iz leta 2018 ponovno argumentiral, da so navedbe in/ali namigi o zdravljenju osteoartroze z glukozaminom - prehranskim dopolnilom, kolagenom, hialuronsko kislino in podobnim strokovno neverodostojni. Pri zdravilu Glukozamin so naredili korak naprej in ga prvič preverjali po kriterijih za najbolj zahtevno zdravljenje, ki jih je oblikovala EMA (skupna evropska agencija za zdravila). Ugotovili so, da zdravilo Glukozamin zadošča standardom za biološka zdravila.
40
AKTIVNA STAROST
Matej Čebokelj: »Ne dovolite, da vam bolečine krojijo življenje.«
Zdravljenje bolečin strokovnjak ■
Vsi se prej ali slej srečamo z bolečino mišic, sklepov in kosti. Vzroki so različni. Ključno je, da oseba, ko se bolečina pojavi, poišče pravo pomoč. Torej tistega, ki je strokovno zelo dobro podkovan in usposobljen. Samo strokovnjak zelo dobro ve, kaj se v telesu dogaja in kakšna je primerna pomoč. Bolečina ne izbira starosti, zato »smo na udaru« vse življenje.
naj vodi
Višji fizioterapevt in OMMT terapevt Matej Čebokelj
SIMONA ŠOLINIČ
»Tudi čas odraščanja otrok in mladostnikov prinese bolečino, ki je posledica rasti. Takšna bolečina je precej močna in tudi onemogoča športne dejavnosti. Pojavi se na značilnih mestih, na primer na narastišču pogačnič-ne vezi na goleni in na petnicah,« pravi Matej Čebokelj, višji fizioterapevt in terapevt ortopedske medicine in ma-nualne terapije.
Poudarja, da se otroci in mladostniki med odraščanjem soočajo tudi z bolečinami po poškodbah, največkrat športnih. »Bolečine se v tem obdobju pojavljajo tudi zaradi različnih prirojenih stanj, kot so skolioze, kifoze, prirojene prikrajšave spodnjih okončin. Ravno tako se v tem obdobju lahko pojavijo bolečine zaradi revmatskih obolenj, ki so značilna za to obdobje. Žal imamo tudi vedno več mladostnikov z bolečinami zaradi slabe drže,« dodaja sogovornik.
Ne pridelajte si
bolečine
Obdobje med 25. in 65. letom je najbolj dejaven del človekovega življenja. »Takrat je veliko športno-rekreativnih poškodb, poškodb pri delu, stanj po prometnih nesrečah, bolečin zaradi prisilnih in slabih drž ter zaradi težkega dela,« pojasnjuje strokovnjak. Ob tem opozarja, da je to tudi obdobje, ko se v telesu začnejo degenerativni procesi, ki so posledica obremenitev, a tudi sistemskih obolenj, kot so revmatska obolenja in osteoporoza. Bolečine gibalnega aparata so pogosto povezane celo z boreliozo in s fibromialgijo.
»V zrelih letih, po 65. letu, se začnejo pojavljati bolečine, ki so lahko posledica vsega, kar smo pridelali v prejšnjih obdobjih, ali bolečine, ki se pojavijo na novo. Poškodb v tem obdobju je kar veliko, ker so ljudje še zelo dejavni, kar je vseeno zelo dobro, vendar
se je treba zavedati, da z leti pešajo vid, sluh, ravnotežje, moč. Na račun tega so varovalni refleksi zelo zapozneli in poškodbe večinoma neizbežne. V tem obdobju je tudi vedno več težav zaradi degenerativnih obolenj loko-motornega aparata,« dodaja Čebokelj.
Samo k
strokovnjaku
In ravno zaradi vsega naštetega, saj gre za zahtevno raven pomoči ob takšnih bolečinah, je izjemno pomembno, da ljudje pomoč poiščejo pri tistih, ki so za to strokovno usposobljeni.
»Najprej je nujna diagnoza določenega bolečinskega stanja, ugotoviti moramo vzrok nastanka, obseg prizadetosti lokomotornega aparata. Na osnovi teh podatkov določimo način reševanja težave. Treba je poznati celotno zdravstveno stanje bolnika, ker je veliko posrednih dejavnikov, ki vplivajo na reševanje bolečinskega stanja. Takšni dejavniki so sistemska obolenja (revmatska stanja vseh vrst, kardiovaskularna obolenja, diabetes ...),« pojasnjuje Če-bokelj.
V današnjem času se veliko ljudi neposredno obrne kar na fizioterapevta. »Naloga fizioterapevta je, da oceni, katera stanja lahko začne reševati in katera ne. V vsakem primeru mora človek tudi k osebnemu zdravniku, ki stanje diagnosticira in zapiše v zdravstveni karton. Večinoma prihajajo ljudje, ki imajo že postavljene diagnoze, kar olajša določanje načinov reševanja težav,« dodaja višji fizioterapevt.
Poudarja, da imajo fizio-terapevti pri odpravi bolečin ključno vlogo. »Smo pomemben del rehabilitacijskega tima pri travmatoloških in ortopedskih težavah. Ravno tako so nevrofizioterapevti
pomemben del rehabilitacijskega tima pri nevroloških bolnikih. Tu moram še omeniti respiratorne fizioterapev-te, ki pomagajo bolnikom s težavami z dihali. Naš doprinos k uspešni rehabilitaciji in odpravljanju ali blaženju bolečin je zelo velik, saj z ustreznimi fizioterapevtskimi postopki skrajšamo čas trajanja bolečin, ravno tako ljudi poučujemo, da do takšnih stanj ne bi več prihajalo,« pravi Čebokelj. In ravno delo
fizioterapevtov ima veliko preventivno vlogo.
Pravočasno
Res je, da se danes veliko ljudi še vedno zateka po pomoč h »kvazi« terapevtom, ki nimajo tako izpopolnjenega znanja in so neustrezno izobraženi. »Res je. Njihovo delo ne reši težav, lahko jih celo poslabša. Zelo mamljive so obljube, da se da vse težave rešiti. Žal se jih ne da,« je jasen Čebokelj. »Dolgotrajna
bolečinska stanja človeka zelo izčrpajo in ga spreminjajo tudi osebnostno. Zato je treba strokovno pomoč poiskati čim prej. Ni pomembno, v katerem življenjskem obdobju je človek, pomembno je, da bolečine, če je možno, čim prej odpravi. Starejši ljudje radi rečejo, da >z leti te pa mora nekaj boleti<, ampak to ne drži. Leta so pogoj, da je več bolečinskih stanj, kar pa ne pomeni, da se teh stanj ne da odpraviti.«
Foto: Gregor Katič
U
II
Fizioterapija Čebokelj
Matej Čebokelj, viš. fizioterapevt, Cyriax terapevt
Opekarniška 15a
(vzhodna tribuna nogometnega stadiona)
3000 Celje
GSM.: +386 (0)31 803 451 T.: +386 (0)59 937 431
ZELIŠČNA IN BIO TRGOVINA Z ZDRAVO PREHRANO TER NARAVNO KOZMETIKO
biotopic^C
Center Celja Citycenter Celje Europark Maribor
Več v spletni trgovini...
■У
1Ш
POPUST ПР IZDELEK mAP
Popust velja od 10.10. do 18.10.2019 s kuponom
Glavni trg 1H CEH03 544 16 31 ^^ mariborska 100 И CE H03 490 31 91 Pobreška cesta 18 I^B 08 205 59 80
www.biotopic.s
0ÜS0
ЛЛ
Vaš partner za zdravje.
triglavzdravje
www.triglavzdravje.si
AKTIVNA STAROST
41
Za manj osteoporoze
Osteoporoza je kronična bolezen, za katero je značilno zmanjšanje gostote kosti do takšne mere, da postanejo lomljive. Čeprav so pri tej bolezni lahko prizadete vse kosti, se najpogosteje zlomijo kosti v kolku in zapestju, hrbtenična vretenca ter rebra.
Osteoporozo imajo predvsem starejši ljudje, zlasti ženske. V Sloveniji je pogostost osteoporoze pri ženskah po 50. letu 27,5 odstotka, pri moških po 60. letu 14,6 odstotka. Strokovne smernice za zdravljenje osteoporoze vključujejo zdrav življenjski slog z redno telesno vadbo, brez kajenja in pretiranega vnosa alkohola, prehrano, bogato s kalcijem in z beljakovinami ter dodajanjem vitamina D. Obstajajo zdravila, ki zavirajo razgradnjo kosti in pospešujejo njihovo regeneracijo. Kljub temu bolezen s staranjem običajno napreduje. Pri osemdesetih letih ima osteoporozo 40 odstotkov žensk in pri devetdesetih kar 67 odstotkov. Potrebni so torej še dodatni ukrepi za uspešnejše varovanje pred to boleznijo.
Kako nastaja osteoporoza
Večino suhe snovi v kosteh predstavljajo rudnine (60 do 70 odstotkov), preostalo (30 do 40 odstotkov) so v glavnem beljakovine. Kosti so stalno v procesu prenove. Kostne celice jemljejo iz njih gradnike in jih vgrajujejo ali premeščajo drugam v skladu s trenutnimi potrebami organiz-
mi. Ena od njih je kalcij, ki ga je v kosteh veliko. Zato ga ob zakisa-nosti izgubljamo. Pomagamo si, če se izogibamo snovem, ki zelo zakisajo organizem (kajenje, alkohol ...), oziroma če uživamo več surovega sadja in zlasti zelenjave, ki sta bazotvorna. Toda zgolj to ne odpravlja toksemije. Strupe je treba izločiti iz telesa, pri čemer koristijo stara znanja o načinih razstrupljanja (pitje več vode, telesno gibanje, savna, po-stenje ...). A tudi to ne odpravi toksemije. Že leta 1926 je dr. John H. Tilden pojasnil, da je glavni vzrok zanjo oslabelost. Za zmanjšanje toksemije je torej bistveno, da najprej okrepimo izločala.
Drugi vzrok je pomanjkanje (in šibkost) kostnih celic. Zdravnik dr. Maurizio Luca-Moretti je na svojem predavanju v Ljubljani leta 2003 povedal, da je prav, da za čvrstost kosti užijemo dovolj kalcija in drugih rudnin, a če ni dovolj kostnih celic, ki bi vgradile te snovi vanje, kosti ne bomo okrepili. Pomembni sta tudi moč celic in njihova sposobnost vgrajevanja snovi v kosti.
V nadaljevanju predstavljam svoj program dopolnilne prehrane za krepitev kosti. Program je informativnega značaja; za svetovanje pri prehrani bolnika je pristojen le zdravnik.
Najprej optimiziramo beljakovinsko prehrano
Za namnožitev kostnih celic in okrepitev izločal so potrebne
Zdrava in osteoporozna kost. Zdravo kost (podoba na levi) sestavlja množica med seboj povezanih stebričkov - osteonov. Pri osteoporozi je osteonov manj (desna podoba) in so tanjši. Kost je bolj prazna, luknjičasta in zato krhkejša.
ma. Problematično je, ko postane izločanje snovi iz kosti trajno večje od vgrajevanja. To vodi v osteoporozo.
Lahko navedemo dva pomembna vzroka, ki jo porajata. Eden od njiju je toksemija - za-stajanje strupov v telesu. Strupi so kisli. Organizem jih poskuša nevtralizirati z bazičnimi snov-
dodatne beljakovine. A beljakovinsko bogata hrana je težko prebavljiva. Za razgradnjo beljakovin na njihove sestavine - aminokisline - prebavni trakt dela kar od 3 do 7 ur. Še zahtevnejše je nadaljevanje presnove aminokislin. Ko te prispejo iz črevesja po krvi v celice, se jih tam izkoristi v najboljšem primeru
le 48 odstotkov. Tolikšen je po podatkih inštituta INRC s Floride izkoristek pri kokošjih jajcih. Vsaj 52 odstotkov aminokislin se pretvori v amonijak, ki ga jetra predelajo v sečnino, ki jo ledvice izločijo. Pri presnovi mesa se v toksične odpadke predela približno 68 odstotkov aminokislin, pri presnovi soje 83 odstotkov in pri presnovi beljakovin iz mlečnih izdelkov kar 84 odstotkov. Ti toksični odpadki so kisli in če jih ne izločamo dovolj hitro, spodbujajo razvoj osteoporoze.
Življenjska moč začenja upadati že po dvajsetem letu in kmalu postaneta oba procesa problem. Kostna masa se tako začenja zmanjševati že pri tridesetih letih.
Edina vrsta beljakovinskega živila, ki odpravlja obe težavi, so aminokisline tipa OKA (optimalna kombinacija aminokislin). Te skorajda ne ustvarjajo odpadkov (le 1 odstotek), zato ne zakisajo organizma in ne trošijo energije pri izločanju. Ne trošijo je niti v prebavi, saj se absorbirajo v kri že po 23 minutah od užitja, ne da bi obremenjevale prebavila.
Klinične študije dokazujejo, da se ob njihovem uživanju učinkovito okrepijo delovanje ledvic (Tamburlin, 1999), jeter (De Cristofano, Giordano, 2002) in črevesja (Del Prete, 2001, Fidone, 1999). S tem zmanjšujejo tokse-mijo, pogubno za osteoporozo.
Z uživanjem OKA se regeneri-rajo tudi kostne celice, ki skrbijo za vgrajevanje hranil v kosti. Dr. Maurizio Luca-Moretti ugotavlja, da uživanje OKA krepi kosti. Toda težava je trdovratna: po njegovih izkušnjah je treba za vidne rezultate vsaj 8 do 10 mesecev uživati po 5 tablet OKA na dan. Kostne celice morajo namreč okrepiti narušeno kostno strukturo, ki nosi kalcij in druge rudnine. Ta je iz kolagena - torej beljakovine (glej sliko 2).
Moja soproga je uživala od 6 do 7 tablet OKA na dan in njena osteoporoza se je v približno letu zmanjšala na raven osteopenije. A učinki uživanja OKA na trdnost kosti niso pri vseh enaki. Naj navedem izkušnjo 63-letne gospe.
Pri 55 letih si je dala izmeriti kostno maso, saj se je zavedala nevarnosti, da bi se v tem življenjskem obdobju lahko pojavila osteoporoza. A je takrat ni bilo. Leto kasneje, pri starosti 56 let, je začela uživati aminokisline OKA za izboljšanje splošnega počutja in za večjo varnost pred osteoporozo. Njen običajen odmerek je bil 6 tablet na dan. Ko
Dr. Iztok Ostan
si je pri starosti 61 let dala ponovno izmeriti kostno maso, se je izkazalo, da ima osteoporozo. Zdravnica ni predpisala dodatnih vitaminov ali rudnin (kalcija ...). Gospa je po lastni presoji povečala odmerek OKA na 10 tablet na dan. Pri 63 letih si je dala ponovno izmeriti kostno maso in test je pokazal, da se stanje kosti v zadnjih dveh letih ni poslabšalo. Bila je zadovoljna, da se je pričakovano nadaljnje propadanje kosti ustavilo, saj se običajno bolezen poslabšuje.
Zakaj neko koristno sredstvo ne učinkuje pri vseh enako? Možen odgovor na to vprašanje nam utegne podati raziskovanje nevrologa dr. Dala Bredesena, ki meni, da sta osteoporoza in Alzheimerjeva bolezen podobni. Pri obeh je veliko dejavnikov obolenja oziroma krepitve zdravja. Posamezni dejavniki niso pri vseh ljudeh enako pomembni. Morda celo noben dejavnik ni odločilnega pomena, a če združimo delovanje več dejavnikov, lahko dosežemo pozitivne sinergijske učinke, ki jih delovanje posameznega krepilnega sredstva nima. Tako je dr. Bredesen pri alzheimerjevi bolezni ugotovil kar 36 dejavnikov in z njihovim skupnim učinkovanjem dosegel izboljšanje zdravja kar 119 bolnikov. Rezultate je s sodelavci objavil v treh znanstvenih člankih (2014, 2016, 2018). Podobno utegne delovati pri osteoporozi uživanje OKA. Pomembno je, saj vsak dejavnik osteoporoze »šteje«, a boljše učinke dosežemo, če v naslednjih fazah dodamo še druga sredstva, ki zavirajo oste-oporozo.
Navodilo: upoštevamo pre-hranske napotke zdravnika. V prvi fazi, ki traja 2 do 3 tedne, dopolnjujemo prehrano še s po 5 do 8 tabletami OKA na dan.
Potem uravnamo črevesno bioto
Neuravnoteženo črevesno bioto spoznamo po neprijetnem vonju blata. To je znak gnitja v črevesju. Strupi prodirajo iz črevesja v kri in limfo, ju zakisajo in s tem spodbujajo dekalcinacijo. To v mojem prehranskem sistemu preprečujemo z uživanjem bioprobiotika EM. Obenem s tem izboljšamo absorpcijo kalcija. Veliko študij dokazuje, da so dobre črevesne bakterije ključne za absorpcijo kalcija v kosti. Proizvajajo vitamin K2, ki zagotavlja, da vitamin D prenese kalcij na pravo mesto - v kosti.
Raziskave kažejo, da se prvo izboljšanje stanja kosti pokaže že po nekaj tednih uživanja probiotikov. Naj to ponazorim s primerom.
Izraelka Edva C. je imela od rojstva osteoporozo. Pri šestnajstih letih so bile njene noge povsem ukrivljene. V bolnišnici Schneider so ji dejali, da operacija nog ni smiselna, saj se kalcij v telesu ne absorbira dovolj. Potem je začela uživati bioprobio-tik EM in koralni kalcij. Po enem
mesecu so na kliniki presenečeno ugotovili, da se kalcij zadržuje v telesu. Čez tri mesece so ji operirali eno nogo, čez osem mesecev še drugo. Prej socialno izločeno dekle je končno lahko zaživelo tako kot njeni vrstniki. Zraslo je za 14 cm.
Navodilo: tudi v drugi fazi, ki traja 2 tedna, upoštevamo prehranske napotke zdravnika, nadaljujemo z uživanjem OKA (vsaj 5 tablet na dan) in dodamo še bioprobiotik EM v količini, ki odpravlja neprijeten vonj blata. Zelo je pomembno, da užijemo toliko probiotika, da blato in vetrovi povsem izgubijo neprijeten vonj. Nekaterim je za doseganje tega dovolj po 0,2 dl bioprobiotika EM na dan, poznamo pa tudi ljudi, ki potrebujejo več kot deciliter.
Povečajmo antioksidantskost telesnih tekočin
Antioksidantska raven krvi petdesetletnika je stokrat nižja kot pri dvajsetletniku. Zato celice - tudi kostne - delujejo slabše. Treba bi jih bilo antio-ksidantsko okrepiti. A običajno antioksidanti ustvarjajo kislo ali nevtralno okolje, kar spodbuja osteoporozo. Izjema sta ionizirana (anionska) voda in mineralni prašek FHES. Na univerzi v Kyotu so s preizkusom dokazali, da pitje ionizirane
Navodilo: tudi v tretji fazi upoštevamo prehranska priporočila zdravnika, nadaljujemo uživanje OKA in bioprobiotika EM kot v drugi fazi. V prehrano (v kateri je dovolj rudnin, vitaminov in omega 3 kislin) dodamo še 2 do 4 kapsule FHES na dan. Tako se prehranjujemo najmanj 2 meseca, lahko tudi trajno.
Izkušnje z mojim dopolnilnim prehranskim sistemom
Na spletni strani www.izto-kostan.com je predstavljenih že več kot 650 izkušenj z mojim dopolnilnim prehranskim sistemom, med njimi tudi 9 pričevanj oseb z osteoporozo. Naj navedem eno:
»Redno telovadim, veliko hodim in se kar zdravo prehranjujem, pijem dovolj vode. Kljub vsemu je začelo zdravje in počutje pešati,« nam je pisala gospa Marja (68 let). »Spremljati so me začele stalne bolečine, postala sem bolj razdražljiva. Prebavne motnje so pogostejše, prav tako viroze. Dobivala sem antibiotike, a niso zalegli. Zdravniška diagnoza je bila ponavljajoča se virusna obolenja, kronična degenerativna obolenja, prebavne motnje in začetek osteoporoze.
Priskrbela sem si razne čaje, modrozelene alge, alojo, lane-
-20 цт


Rudninski kristali

Vlakna kolagena
Ш
Kofagen
Žila
Nosilna struktura osteona so beljakovine. Stebričke, ki sestavljajo kosti (osteoni), tvorijo koncentrične plasti kolagenskih vlaken (podoba na levi). Kolagen je prožna, nitasta beljakovina, ki jo v kosteh ustvarjajo celice osteoblasti. Na kolagenska vlakna so pripeti kristali kalcija in drugih rudnin (podoba na desni). V osteo-poroznih kosteh ne primanjkuje le kalcija, pač pa tudi beljakovinskih nosilcev zanj. Če ne ustvarimo dovolj dodatnih kolagenskih vlaken, se dodatni kalcij nima kam vpeti.
(anionske) vode krepi kosti. V svojem dopolnilnem prehranskem sistemu uporabljam mineralni prašek FHES, saj je najmočnejši znan antioksi-dant. Na Univerzi v Ljubljani so izmerili, da je antioksidantska moč kozarca vode s kapsulo FHES vsaj 10.000-krat večja od antioksidantskosti najboljših svežih sokov. Študija dr. P. Flanagana in C. Stephensona je pokazala, da celice v vodi, obogateni s FHES, napravijo iz enake količine glukoze do petkrat več energije. Imunski sistem ima zato mnogo več moči, patogeni mikrobi, ki zakisajo naše telo, pa se v tako antio-ksidantskem okolju ne morejo učinkovito razmnoževati. Z uživanjem FHES tako lahko zavremo razna vnetja. Sam sem si ob njegovem uživanju pozdravil kronični vnetji jeter in trebušne slinavke, ki sta me mučili 23 let, soproga pa preveč delujočo ščitnico. Prehlaje-na in gripozna že dolgo nisva bila. Kliničnih študij o učinku FHES na osteoporozo ni, so pa pozitivne izkušnje z njim tudi pri tej bolezni.
no olje ... Poskusila sem najrazličnejša sredstva, a bistvenega izboljšanja tudi z njimi ni bilo. Zaradi viroz (antibiotiki) sta bila ustna votlina in jezik povsem vneta. Nisem vedela, kako si pomagati.
Takrat sem izvedela za dopolnilni prehranski sistem dr. Ostana. Najprej sem začela uživati beljakovine OKA (6 tablet dnevno). Že po enem tednu so bolečine izginile, občutila sem več moči. Nato sem prehrani dodala še probiotik EM (0,3 dl na dan), dnevni odmerek OKA pa zmanjšala na 3 tablete. Prebava se je kmalu izboljšala, zato sem lahko zmanjšala odmerek probiotika na 0,2 dl dnevno. Čez nekaj tednov sem začela uživati še mineralni prašek FHES (2 kapsuli na dan). Od takrat je minilo deset mesecev. Ta tri prehranska dopolnila še vedno jemljem in se veliko bolje počutim. Manj se vznemirjam. Viroz ves ta čas nisem imela. Meritve kostne mase so pokazale, da se je osteoporoza zmanjšala. Res neverjetno izboljšanje!«
Dr. Iztok Ostan
42
PODLISTEK / BRALCI POROČEVALCI
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Srečko Puncer
www.kamra.si
kamra
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
(1895-1919)
(7)
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Vsebina prispevka povzeta po: Fran Roš, Srečko Puncer (1895-1919): Njegovo življenje, delo in boj, Celjski zbornik 1971-1972, str. 209-271.
Na jesen leta 1913 so Srečko Puncer in sošolci vstopili v novo okolje. V petem razredu so bili Slovenci po številu enaki Nemcem, med katerimi so prevladovali Dunajčani, Gradčani in Tržačani, nastanjeni v nemškem dijaškem domu. Slovenci so bili vsi domačini. Vseh je bilo dovolj za dva oddelka.
Med profesorji sta bila slovenskega rodu le Suhač za slovenščino in Kardinar za verouk. Ravnatelj zavoda je bil Klemen Proft, trd Nemec. Od starosti sivo šolsko poslopje je stalo na trgu ob župnijski cerkvi, blizu lesenega kapucinskega mostu čez Savinjo.
Spremenjenih razmer se Srečko ni ustrašil. Z lahkoto se je privadil nemškemu jeziku. Tuji profesorji so pravično ravnali s Slovenci in so jim pogosto spregledali jezikovne neokretno-sti. Posameznikom so celo priznavali razredno prvenstvo v matematiki in tudi — v nemščini! Odnosi z novimi sošolci so se le tu in tam zaostrili, a nikdar za daljši čas, čeprav političnega soglasja med njimi ni bilo. Srečko se je ponovno uveljavil kot idejnopolitični vodja skupine svojih rojakov. V šoli je bil zelo uspešen, čeprav mu je za učenje preostajalo le malo časa, veliko ga je namreč potreboval zase. Profesorji so spoznali, da ima osemnajstletni mladenič močan um in izoblikovan značaj.
Se nadaljuje ...
Pripravil Srečko Maček
novi tedniki radio celie
»Od starosti sivo šolsko poslopje tako imenovane nemške gimnazije je stalo na današnjem Slomškovem trgu ob župnijski cerkvi, blizu lesenega kapucinskega mostu čez Savinjo.« Spominska razglednica ob 100-letnici celjske mestne gimnazije, 1908
ALBUM S CELJSKEGA
S »kolescem« na Mariborski cesti v Celju, ok. 1960
Mojega očeta Ivana Slemenjaka so Celjani poznali predvsem kot voznika reševalnega vozila Reševalne postaje Celje, ki je imela tiste čase prostore pri tržnici, na mestu današnje Rimljanke. Zanimivo, da v takratnih časih ob njem ni bilo bolničarja oziroma zdravnika in je vso pomoč moral nuditi kar sam.
V službo se je običajno vozil z motorjem. V družinskem albumu je ohranjena fotografija, na kateri je ovekovečen kot kolesar s kantico za gorivo na krmilu kolesa sredi Mariborske ceste v Celju. Lahko samo domnevam, da mu je zmanjkalo bencina in se je ponj na bencinsko črpalko odpravil s kolesom.
Prispevala: Breda Šter
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 426-17-00 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
Evropski teden mobilnosti v občini Zreče
Velika težava sodobne družbe je pomanjkanje telesne dejavnosti prebivalcev zaradi pretirane rabe osebnih avtomobilov. Ker se preveč zanašamo na avtomobile, so naše ulice polne pločevine, naš zrak je onesnažen, sami pa se veliko premalo gibamo. Na krajših razdaljah je hoja najučinkovitejši in časovno zelo konkurenčen prometni način. Zato smo letošnji Evropski teden mobilnosti posvetili hoji - najdostopnejšemu, najbolj zdravemu in najcenejšemu načinu premikanja. Letošnji slogan je bil Gremo peš.
Ker je dokazano, da so tisti otroci, ki hodijo v šolo peš, bolje telesno pripravljeni in lažje sledijo pouku kot tisti, ki se vozijo, smo ponovno uvedli Peš-bus. Letos smo se tega lotili že drugič. Pridružil se je lahko vsak učenec, ki je izpolnil prijavnico. Postaje in vozni red smo oblikovali v sodelovanju z osnovno šolo. Na vsaki postaji je učence pri-
čakal spremljevalec, ki jih je spremljal vse do šole. Deluje podobno kot pravi šolski avtobus, le da se ne premika na kolesih, temveč z nogami. Glede na prejete prijave smo Pešbus organizirali po varnih poteh v šolo, kar je tudi pogoj za izvajanje akcije. Učenci so se priključili postaji, ki jim je bila najbližja. Vsaka postaja je bila označena s tablo in z uro odhoda. Otroci so tako na poti v šolo uživali v družbi svojih sošolcev, postopoma so spoznavali prometne predpise in pravila vedenja ter se pripravljali, da se bodo kasneje lahko samostojno podali v šolo. Skupine otrok so spremljali prostovoljci Združevanja šoferjev in avtomehani-kov Zreče ter učitelji iz osnovne šole.
Otrokom iz Vrtca Zreče smo omogočili predstavo Kako je zebra posodila črte v izvedbi Miškinega gledališča Ku--kuc. Za učence osnovne šole in vr-tčevske otroke smo za promet zaprli dovozni cesti pri osnovni šoli in vrtcu
ter jim omogočili risanje po vozišču. V sredo, 18. septembra, smo z društvom prijateljev mladine organizirali razne delavnice za otroke in tekmovanja z nagradami.
Za osnovnošolske otroke smo organizirali izobraževalni program Jumi-car. Učenci so spoznali, kako jih na cesti vidi voznik, kako težko je vozilo pravočasno ustaviti in kako pomemben je varnostni pas. Predvsem pa, da se voznik kljub previdnosti včasih ne more pravočasno odzvati, če se otrok neprevidno in nepričakovano vključi v promet. Program sofinancira Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa na podlagi javnega poziva v okviru dodatne podpore občinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu za izvajanje nacionalnih akcij ter preventivnih akcij, ki so namenjene izboljšanju prometne varnosti v lokalnih skupnostih.
SC
BRALCI POROČEVALCI
43
Več kot 30 tisoč evrov za male borce
V petek, 13. septembra, zvečer je v Križankah več kot tisoč obiskovalcev stopilo skupaj za otroke z redkimi boleznimi in doživelo dobrodelni koncert, na katerem so nastopili številni priznani glasbeniki. Organizator Društvo Viljema Julijana je z dogodkom za otroke z redkim boleznimi zbral več kot 30 tisoč evrov. Sklad, ki deluje pod okriljem društva, bo denar doniral malim borcem in njihovim družinam. Ti se zaradi redkih bolezni poleg težke zdravstvene situacije pogosto srečujejo tudi z materialno stisko zaradi visokih stroškov zdravljenja, nege in oskrbe.
Prireditev je bila polna občutenja, solz in radosti. Nastopajoči, med katerimi so bili
Gibonni, Perpetuum Jazzile, Alya, Rebeka Dremelj, Kingston, 6pack Čukur, Slavko Ivančić in Ansambel Žargon, so z obiskovalci dali svojo srčno podporo malim borcem in njihovim družinam, za katere so s koncertom tudi zbirali sredstva. Nastopil je tudi oče Viljema Julijana Gregor Be-zenšek z umetniškim imenom SoulGreg Artist, ki je z ženo Nino pobudnik in nosilec te dobrodelne prireditve.
»Uspelo nam je nekaj veličastnega in nepozabnega. Otrokom z redkimi boleznimi in njihovim družinam smo dali svojo ljubezen in podporo, hkrati smo za male borce zbrali veliko denarja. Z Nino sva zato neizmerno radostna in globoko hvaležna. Iz srca hvaležna sva vsem
glasbenikom, ki so podarili svoj nastop, ter vsem pokroviteljem in drugim podpornikom dogodka,« pravita starša Viljema Julijana ter pobudnika in nosilca koncerta Gregor - SoulGreg Artist in Nina.
Na dogodku so predstavili tudi zgodbe treh otrok z redkimi boleznimi, ki so obiskovalce ganile do solz, hkrati so bile spodbuda za to, da v naši družbi odpremo srca za te male junake in jim pomagamo po svojih močeh. Vzdušje na dogodku je bilo čarobno in obiskovalci so se strinjali, da so doživeli nepozaben in prekrasen koncert, ki jim bo še dolgo odzvanjal v srcu. Dobrodelnega koncerta so se udeležili tudi predsednik Vlade RS Marjan Šarec, ministrica za delo, družino, socialne
zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer ter varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki so kot častni pokrovitelji koncerta tudi nagovorili zbrane obiskovalce. Sredstva, ki jih je organizator dogodka Društvo Viljema Julijana zbral s prodajo kart za koncert, bodo v celoti podarjena otrokom z redkimi boleznimi in njihovim družinam.
Sklad Viljema Julijana je po koncertu že podelil novo do-nacijo fantku Ladislavu, ki so mu pri sedmih letih nedavno diagnosticirali duchennovo mišično distrofijo. Gregor in Nina, ustanovitelja Sklada Viljema Julijana, sta se srečala z družino in ji predala donacijo sklada, hkrati sta prisluhnila stiski staršev.
Društvo Viljema Julijana
Prehitimo
alzheimerjevo
bolezen
Ob svetovnem dnevu alzheimerjeve bolezni, 21. septembru, smo v Pegazovem domu v Rogaški Slatini gostili sklop predavanj z namenom osveščanja javnosti o bolezni demence. Z naraščanjem števila starejših prebivalcev narašča tudi število obolelih z demenco, zato je pomembno, da poznamo preventivne ukrepe, s katerimi lahko prispevamo k boljšemu zdravju.
S temi ukrepi so nas med tednom seznanili različni predavatelji. Kot prvi nam je na temo Prehitimo alzheimerjevo bolezen predaval dr. Iztok Ostan. Predstavil je vzroke za nastanek demence in kako lahko s celovito spremembo načina življenja ter prehrane vplivamo na potek bolezni. Še posebej zanimiva je bila predstavitev primerov ozdravitve. Do zdaj je namreč pri nas demenca veljala za neozdravljivo.
Da je kakovostno spanje izjemno pomembno za naše telo, nas je seznanila Sanja Lončar. Je zagovornica naravnih rešitev in avtorica številih knjig o zdravem načinu življenja. Posledica slabega spanja je tudi slabo razstrupljanje telesa, kar pomeni dodatno obremenitev jeter, živčevja ... Opozorila nas je na posledice množične izpostavljenosti sevanju - mikrovalovom, brezžičnim omrežjem, beli in modri svetlobi varčnih žarnic. Poudarila je, da spanje pred 24. uro šteje dvojno, zato se le odpravimo pravočasno v posteljo.
Pisana druščina stanovalcev, nekaterih z demenco, se je v petek zbrala pred Pegazovim domom in se odpravila na sprehod z naslovom Ne pozabi me.
Predavanjem so prisluhnili tudi svojci naših stanovalcev, ki so se zatem z nami družili še na skupinah. Veseli smo, da smo s pestrim izborom predavanj in s kakovostnimi predavatelji pritegnili številne zunanje obiskovalce.
VALENTINA JECL, delovna terapevtka
Spominska plošča in letna kuhinja
V soboto, 21. septembra, smo v zaselku Straža v Pro-žinski vasi pripravili prireditev ob 10-letnici delovanja Športno-kulturnega društva Straža. Ob tem jubileju smo se odločili, da bomo izkoristili priložnost in uradno namenu predali novi pridobitvi v kraju.
Odkrili smo spominsko ploščo v počastitev 75. obletnice prehoda udarne XIV. divizije, ki je šla 14. februarja 1944 skozi zaselek Straža. Spominska plošča, ki je postavljena na škarpi ob poti na Resevno, bo odslej spominjala mimoidoče na čase 2. svetovne vojne in na pomembno vlogo XIV. divizije pri osvoboditvi.
Po slovesnosti smo na igrišču pri Straški namenu predali še težko pričakovano letno kuhinjo. Že pred prireditvijo smo zadnjo avgustovsko soboto izpeljali otroško delavnico in skupaj pobarvali betonski zid ob igrišču, ki zdaj krasi našo vas.
Športno-kulturno društvo Straža je bilo ustanovljeno 5. julija 2009, a zagotovo
zametki delovanja društva segajo daleč nazaj, saj so
krajani v zaselku vedno živeli v sožitju, medseboj-
ni povezanosti, podpori in skupnem druženju. Zatorej
ustanovitev in uspešno delovanje društva v prvem desetletju zagotovo nista naključje. Najprej so krajani želeli dobiti prostor, ki bi služil za druženje in dejavno preži-
vljanje prostega časa. Občina Štore je v naslednjih letih v vasi uredila asfaltirano športno igrišče. Nekaj let kasneje smo ob igrišču postavili tudi stavbo Straška, ki služi delovanja društva, občina pa je igrišče opremila tudi z igrali za najmlajše.
Danes šteje društvo več kot 130 članov. Njegovi ključni nalogi predstavljata ohranjanje in spodbujanje športnega in kulturnega udejstvovanja v kraju. Velik poudarek namenjamo organiziranemu preživljanju prostega časa mladih. Ohranjamo stare ljudske običaje in na mlade prenašamo znanje starejše generacije. V Straži smo zelo veseli, da igrišče in ostali skupni prostori za druženje služijo svojemu namenu.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da smo skupaj uspeli ustvariti okolje in društvo, ki nas povezuje in razveseljuje. Še posebej hvala Občini Štore, da ves čas podpira delovanje našega društva, in hvala upravnemu odboru ŠKD Straža, da ves čas skrbi za pester izbor dejavnosti v našem kraju.
GABRIEL GAJŠEK PETRA TRATNJEK
44
BRALCI POROČEVALCI
30. obletnica Akrona
Pohištveno podjetje Akron je v četrtek, 26. septembra, proslavilo 30. obletnico poslovanja. Na dogodek so bili povabljeni zaposleni in poslovni partnerji, ki so izkoristili priložnost za krepitev prijateljstva.
Dogodek je povezovala voditeljica Mojca Krajnc. Na odru sta se ji pridružila direktor Dejan Mir in direktorica Mojca Cilenšek. Direktor je povedal, da se je vse začelo z idejo, da bi slovenskim družinam približali možnost ustvarjalnega in praktičnega opremljanja. Najprej s pohištvom propadlih slovenskih tovarn, kasneje s predelavo sedežnih garnitur. Zaradi neljubega dogodka - požara v delavnici - je prišlo do
preobrata. Akron je trgu želel ponuditi nov izdelek, ki bi ga proizvedel sam. Tako so nastale prve vgradne omare.
Zgodba blagovne znamke Akron se je začela pred 30 leti z ustanovitvijo majhne delavnice, ki se je postopoma razvijala. Danes je Akron eden najpomembnejših slovenskih proizvajalcev pohištva po meri. Vodila pri delu so, da v podjetju znajo prisluhniti kupcu, zadostiti njegovim potrebam in željam ter izdelati kakovostno pohištvo, ki bo preseglo kupčeva pričakovanja. Biti želijo ves čas v ospredju, tako z idejami, razvojem kot tudi z digitalno strategijo. Vgradne omare Akron ostajajo simbol za kakovostne vgradne omare. Zaradi zadovoljstva uporabni-
kov in povpraševanja po drugem pohištvu je podjetje kmalu začelo izdelovati pohištvo za skoraj vse prostore.
Direktorica Mojca Cilenšek je predstavila bistvene prednosti tekočega poslovanja in razkrila strategijo podjetja. Akron je tehnološko razvito podjetje, ki je vedno korak pred konkurenco. Za razvoj poslovne informatike in digitalne preobrazbe je zaslužen Robi Rokavec. Občinstvo je zabaval z zanimivimi zgodbami, ki so se dogajale na Akronovi poti.
Na druženju so gostje sprejeli poseben izziv, da dokažejo, kaj zmorejo skupaj. Skozi zabavo in smeh so premagovali vse ovire skupinske igre in dosegli, da je Akronova za-
stava zaplapolala ob uspešno opravljenem preizkusu.
Direktorja sta se zahvalila vsem in izpostavila, da brez ekipnega dela Akron ne bi mogel doseči tako zavidljivega položaja. Vsi, ki so v podjetju zaposleni že več kot 20 let, so prejeli posebna priznanja.
Za glasbo je poskrbela izvrstna Alenka Godec, ki ima prav tako kot Akron približno 30 let kariere. Še zlasti je bila očarana nad pozitivnim odnosom do zaposlenih invalidov, ki jih je v podjetju kar 19. Poskrbljeno je bilo tudi za tolmačenje v znakovnem jeziku. Seveda za zaključek ni manjkala torta, kot se za rojstni dan spodobi.
IP
Juriš na Hmezad
V soboto, 28. septembra, je Tekaško društvo Savinjčan že drugo leto zapored organiziralo prav posebno tekmovanje z imenom Juriš na Hmezad. Gre za tek po stopnicah na najvišjo stavbo v Savinjski dolini, kjer morajo tekači preteči 265 stopnic, razporejenih v petnajst nadstropij. Na hrbtih morajo prenašati vreče, težke pet kilogramov in napolnjene s hmeljem, kar še dodatno oteži vzpon.
Tekma šteje tudi za pokal Slovenije v tekih po stopnicah in je med drugimi vpisana tudi v seznam Towerrunning World Association.
Teklo je malo več kot 50 udeležencev. Letos se je v moški konkurenci na vrh stavbe najhitreje povzpel lanski zmagovalec Rene Sluga iz Avstrije, ki je na vrh pritekel v minuti in desetih sekundah ter prehitel drugouvr-ščenega Simona Kmeta za pičlih 24 stotink, tretje mesto si je pritekel Rok Kuserbanj iz Braslovč. Med ženskami je vrh najhitreje dosegla Petra Pogačar (1,34 sekunde), druga je bila Lina Rotar Paušič, tretja Judita Anzelc. Najhitrejši so prejeli bogate nagrade, ki so jih prispevali sponzorji.
TD Savinjčan, foto: TT
Gobarska razstava
V okviru občinskega praznika na Polzeli je razstavo pripravilo tudi domače gobarsko mikolo-ško društvo in razstavilo več kot 150 vrst gob. Kot je povedal predsednik društva Franci Uratnik, so pripravili za obiskovalce kar 500 obrokov slastne zelenjavno-mesne enolončnice z gobami.
TT
Po 60 letih ...
Pisalo se je leto 1959, bil je lep septembrski dan, ko je 32 fantičev in deklic prvič stopilo skozi šolska vrata Osnovne šole sv. Lovrenca nad Štorami, zdaj Kompole. Sprejel jih je učitelj Janez Rutar, ki jih je prvo leto tudi učil in je bil tudi ravnatelj te štiriletne osnovne šole.
Po 60 letih od tega pomembnega dogodka so se tedanji prvošolčki, že vsi sivolasi gospodje in gospe vsak s svojo življenjsko zgodbo, ponovno srečali. Pobudo za srečanje je dal Lojze Dobovišek iz Vrbnega, ki je nekdanje sošolce najprej povabil k sebi domov. 13 jih je prišlo, nekateri tudi s partnerji, gostitelj pa jim je najprej razkazal svojo zbirko starin in starega orodja, ki ga dolga leta vestno zbira. Seveda so nazdravili z dobro kapljico in ob domačih dobrotah obujali spomine. Srečanje, na katerem so spomini kar vreli iz njih, so nadaljevali na izletniški kmetiji Turk v Prožinski vasi ob dobri hrani, kot se spodobi za tako visok jubilej. Žal mnogih njihovih nekdanjih sošolcev ni več med živimi, mnogim že peša zdravje. Zato je bilo tokratno srečanje za vse zelo dragoceno. Tako so ugotovili na koncu, ko so si ob odhodu zapeli skladbo z naslovom Kam le čas beži ...
DRAGICA IVIČ
AKCIJA
45
m W XiifiiC^Z.
JI
1 ^.^чЧ

П;
Poklicni gasilci so vedno v pripravljenosti. Tudi s picami niso imeli težav.
Nekateri so že okušali slastne
pice. Ste vi naslednji?
V piceriji Verona poskrbijo, da so pice res vrhunce.
Zaposleni v Avtu Sa-fir in Mitja Knez

Radio Celje vas v teh dneh znova razveseljuje z akcijo Radio Celje vam pice pripelje! Skupaj s pice-rijo Verona razveseljujemo zaposlene v podjetjih s Celjskega. Jutranji moderator na Radiu Celje Mitja Knežjim ob sredah in petkih pripelje pice dobesedno do vhodnih vrat službe. In to brezplačno!
Na elektronski naslov akcija@radiocelje.si nam napišite, zakaj si po vašem mnenju prav vaš kolektiv zasluži naše slastno darilo. Več o akciji boste našli tudi na spletni strani Radia Celje. Ob prijavi na kratko opišite, koliko vas je, kaj počnete in zakaj si po vašem mnenju prav vi zaslužite slastne pice. Skupaj s picerijo Verona smo razveselili že Poklicno gasilsko enoto Celje ter zaposlene v podjetju Avto Safir in cvetličarni Cvetje Irena. In kdo bo naslednji? Več o tem že v prihodnji številki. Akcija bo trajala do 18. oktobra, zato pohitite in prijavite svojo ekipo.
MiK, foto: GrupA
\
46
RAZVEDRILO
Dragi, parkirala sem za hišo, če rabiš avto.
Divja raca
»Dober dan, imate divjo raco?«
»Ne, jo pa lahko razdraži-mo, da bo divja.«
Vzorec
Gorenjec je prinesel v sa-moplačniški laboratorij vzorec urina in to kar v litrski steklenici. Ko je prišel po rezultate, je izvedel: »Urin imate v redu, nobenih težav ni videti. Samo drugič prinesite vzorec v steklenički.«
Gorenjec kima, se obrne in pokliče po telefonu: »Žena, vsi smo zdravi, povej otrokom in javi še mami in očetu!«
Ribolov
Sobotno jutro. Vstal sem zgodaj, se tiho oblekel, si pripravil zajtrk in šel v garažo. Odpravil sem se na ribolov, ko se je naenkrat vreme poslabšalo, začelo je deževati, grmeti, veter je močno pihal. Odločil sem se, da se vrnem domov. Doma sem se tiho
Oven
Tehtni ca p№
Zaščita pred nosečnostjo
Ш 98%
99%
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
102%
slekel in legel nazaj k ženi v posteljo, ki je še spala. Stisnil sem se k njej in ji zašepetal: »Vreme je zelo slabo.«
Moja draga žena je odgovorila: »A lahko verjameš, da je moj neumni mož še lovit ribe!«
In tako se je začel prepir ...
V lekarni
»Ali imate viagro a ženske?«
»Gospod, zlatarna je na drugi strani ulice.«
Televizija
Če moški išče žensko, ki dobro izgleda in dobro govori, ima rada politiko, zabavo in šport, zna peti in molčati, ko si on to želi, potem ne potrebuje žene, pač pa televizijo.
Ne najde
Zazvoni mi telefon. Zasliši se glas nekega moškega: »Imamo vašo ženo. Hočemo odkupnino!«
Jaz: »Naj jo slišim!«
Ona prestrašeno: »Jože!«
Jaz: »Slavica, kje za vraga je daljinec!«
Milijon najstnikov si želi očistiti svet nesnage. Dva milijona staršev si želi, da bi to začeli v svoji sobi.
Psihiater me gleda, jaz gledam njega. Oba si misliva: »Tale je res nor.«
r' -r 'r *■' "TJ v V' V ** V' v"
Trenutno sem na verski dieti. Redno jem in molim, da bi shujšal.
Je rekla, da bi šla naredit izpit za avto. Že s sesalcem vse vogale potolče ...
To, kar pijan človek obljubi, tega niti zlata ribica ni sposobna izpolniti.
Kava za vse priložnosti
Si utrujen? Popij kavo!
Imaš težave s pritiskom? Popij kavo?
Te boli glava? Popij kavo!
Te kdo živcira? Vsekaj ga z džezvo!
Malce boste zaskrbljeni glede svoje čustvene varnosti, vendar brez potrebe. Včasih lahko zaupate tudi na slepo, brez tega, da poznate vsako podrobnost. Trenutno se vaš vladar nahaja v znamenju tehtnice, kar vam bo dalo moč, da uravnate vsa nasprotja, ki so se skoncentrirala v zadnjem obdobju v vašem življenju. Komunikacija bo vaš adut, zato si zavihajte rokave in dosezite zmago.
3ik

Rak
Lev

Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
Vse obravnavate s preveliko resnostjo in treznostjo, kar vam občasno povzroča veliko nervozo. Zavestno se morate umiriti in sprostiti na način, ki vam najbolj ustreza. Gostota planetov v vašem znamenju je kot naročena, da uredite vse, kar se mora urediti. Prenehajte dajati na stran določene težave, ker dobro veste, da ne bodo izginile kar same od sebe.
škorpijon
Manjša zadeva bo sicer odpadla, vendar zaradi tega ne boste nič prikrajšani. Pozornost boste morali nameniti uradni zadevi, s katero morate opraviti v najkrajšem času. Uran se nahaja v vašem znamenju, počasi se boste navadili na njegov vpliv, ne glede na to, da vam bo postavil na glavo marsikatero zadevo. Skušali boste ujeti tisto pozitivno energijo in nov zagon.
Ne mislite, da se je vse za-rotilo proti vam, ker to ni res. Poglobljen razmislek o vaših nadaljnjih korakih vam bo razrešil marsikatero vprašanje. Priznajte si, da pred sabo nimate cilja in da se morate dobro ozreti vase in poiskati bistvo, iz katerega boste izhajali. Venera v znamenju škorpijona bo povzročila kar nekaj preobratov na ljubezenskem področju. Naredite, da boste srečni.
Dvojčka
Zdi se vam, kot da vam stvari ne gredo dobro od rok. Vendar pomislite koliko malenkosti ste že uredili in jih postavili na pravo mesto. Občutek, da okoli vas vlada kaos, ni čisto realen. Kaos je v vaši okolici in vam jemlje vašo dragoceno energijo. Vaš vladar v znamenju škorpijona je odlična podlaga za uspeh, odlična ideja in zmaga bosta v vaših rokah.
Strel ec
Za zasebno življenje si boste vzeli manj časa, kar je tudi prav. Zaradi tega boste lepo napredovali na vseh področjih, še najbolj na poslovnem. Zastaviti si morate cilj in proti njemu drveti z vso hitrostjo, ki jo premorete. Določene težave, ki izhajajo iz vas samih, boste morali prestopiti. Drugače se lahko znajdete v velikih težavah, ki jih boste povzročili vi sami.
Kozorog
Vse ima svoj ritem, tudi vi morate ujeti svojega. Dajte času čas in ne prehitevajte z dogodki. Vaša energija vam trenutno ne omogoča, da bi bili fizično bolj aktivni. Mars v tehtnici bo izpostavil medsebojne odnose, zato ste lahko v določenih trenutkih preobčutljivi, nerazpoloženi in prestrašeni stopiti korak naprej. Zberite moč in naredite konec določenim vzorcem.
Brez pravega razloga boste izčrpani, zato se morate sprijazniti s tem, da potrebujete več počitka. Energijo porabljate preveč enostransko in vsi cilji, ki ste si jih zastavili, so enostavno oddaljeni od vas. Taktično morate ravnati tudi v zasebnem življenju, ker pot, ki ste si jo izbrali, ni pozitivna za napredovanje. Niste še osvojili vseh lekcij, ki vam jih prinaša življenje.
Vodnar
Dobro se boste počutili in s svojim mladostnim videzom okolico kar presenečali. Ne storite vseh opravkov naenkrat, včasih ste preveč garaški, pustite kaj tudi za naslednje obdobje. Vaš vladar v zračnem znamenju vam bo pomagal, da uskladite nasprotja, ki so se pokazala nedavno tega. Nikakor ne boste uspeli narediti vsega, kar ste si zadali, zato boste nemirni. Sprostite se.
Zelo resno in odgovorno se boste lotili dela. Spremembe, ki so tik pred tem, da se zgodijo, vas ne bodo našle nepripravljene. Znali se boste prilagoditi in videti tudi svetle plati novosti. Vaš vladar v znamenju bika vam bo pomagal, da uravnate finančno in čustveno energijo. Imeli boste večje zahteve, predvsem tiste, ki izhajajo iz čustvenega življenja.
Devica
Čustveno boste zelo stabilni, vaši bližnji pa vam bodo izkazovali pozornost na različne načine. Izkoristite vsak lep dan tudi za vsaj majhen stik z naravo, nabrali si boste energijo in bolj pozitivno gledali na dni, ki so pred vami. Vaš vladar v znamenju škorpijona vam bo pomagal, da boste ukrotili določene strahove, ki se prebujajo v vaši podzavesti.
Ribi
Odprite oči, prihaja zelo pozitivna sprememba na čustvenem področju. Po daljšem času boste imeli resnično razlog za veselje. Naj vas ne skrbi zaradi denarja, prihaja obdobje izboljšanja. Včasih so samo trenutki tisti, ki štejejo, včasih je cela večnost, ki ne mine. Kakor koli, veselite se svojih korakov, za seboj puščajo sledi.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
Kaj je sreča?
Ko v zimski
deri ar od prejšnje zime
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
ATLETSKI, TENIŠKI
KDOR JE NAGNJEN K CITIRANJU
KILOKALO-RIJA
PRODAJALEC LIMONADE
SVETOVNI ČAS (ANG.)
LESENE STAVBE
JE
KDOR SE UKVARJA Z GOLOBI
ZADNJA ČRKA GRŠKE ABECEDE
VLOŽEK ZA ŽEPNO SVETILKO
NAPRAVA ZA ANALIZIRANJE
DOLOČENA MEJA ČESA
TATUM O'NEAL
OKENSKA NAVOJNICA
17
GLIVA (LJUD.)
12
16
IRSKA PLESALKA MONTEZ
CERKVENO GLASBILO
RIŽAM E SNEMALNA ^OR ®	KANTAVTOR
UGAM E NAPRAVA SMOLAR
NEMŠKI FILOZOF (IMMANUEL)
INDIJSKO OTOČJE
20
ANTON JANŠA OČITANJE NAPAK
SISTEM AVTOMATSKIH NAPRAV
IVO ZORMAN
Si spet pojedel moj...
Povsod z vami
DRŽAVA NA JUGU MALAJSKEGA POLOTOKA
KAR JE TEŽKO REŠLJIVO
AVTORSKA AGENCIJA SLOVENIJE
ČARLI NOVAK
ŠTEVILO, KI IZRAŽA STOPNJO POTENCE
OSAMITEV ZARADI SUMA OKUŽENOSTI
TIP CITRO-
ENOVEGA PREBIVALKA AVTOMO- IRANA BILA (POG.)
ORGAN VOHA
JUDOVSKI KRALJ
GEORGE BUSH
NEKDANJI DIKTATOR AMIN AVSTR. TISK. AGENCIJA
GALINA ULANOVA ANGLEŠKA ZELONA-
PEVKA tančen
PEVKA ČLOVEK (EKSPR.)
MOYET
6
NEMŠKA REKA
EMILIO ESTEVEZ
POKRAJINA VJUŽNI AFRIKI
KIM DELANEY FIZIKALNA ENOTA
ŽENSKA OBLIKA IMENA BOGO
AVSTRIJSKI
PEVEC JÜRGENS
NEKDANJA SLOVENSKA VALUTA
ERMIN ŠILJAK
ZABAVA (ŽARG.)
PETER NELSON
UGLAŠEVA-NJE (STAR.) REKA V SREDNJI EVROPI
LADJA ZA PREVOZ POTNIKOV IN VOZIL
PESNIK BALAD (REDKO) OBUVALO (REDKO)
19
KRAJ PRI RADOVLJICI
NASAD OB HIŠI MADŽARSKA STEPA
Zabavno je in dosti lahko zaslužiš. Ampak, če ne zmaguješ, te odplaknejo v stranišče....
13
VRSTA LOKOV, OPRTIH NA STEBRE
PRIPRAVA ZA
OMETANJE
NOGOMETNI ZADETEK
PREB.NEKD LOKRIDE
OSTRA SKALA V MORJU
EMA KURENT
DRŽAVA VJZ AZIJI
AGAVI PODOBNA RASTLINA
IGRALKA KARTA AVSTRALSKI REŽISER GRIERSON
ROBERT REDFORD
10
NEKDANJA MARIBORSKA TOVARNA
TROPSKA GOMOLJNICA
SL. IGRALKA (ŠTEFKA)
14
ZAMISEL, NAČRT
ASTAT PLEMIČ, VIŠJI OD GROFA
CIRKONIJ MORALA
SLOVENSKA POP SKUPINA
VDOLBINA, KI JO NAREDI VODA
SPOJINE PRIJETNEGA VONJA
JE
VADITELJ ŽIVALI
18
15
SUDOKU 382
2	9	4						
						5		1
7			8	3	9			
						2	4	9
5	4	6						
			3		1			
4	2	3					5	
	7		9	8		1		
							6	2
SUDOKU 73
	1		8		7			
	6		3		2	9		
						8	1	5
6	8			2				
						7		6
2			5	9				
			2		3			
		9					5	
		7					4	3
REŠITEV SUDOKU 381
REŠITEV SUDOKU 72
8	4	7	6	2	3	1	5	9
5	6	3	8	9	1	2	4	7
2	1	9	7	4	5	3	6	8
6	7	1	2	3	8	5	9	4
4	3	2	5	7	9	8	1	6
9	5	8	4	1	6	7	2	3
1	2	4	3	6	7	9	8	5
7	8	6	9	5	2	4	3	1
3	9	5	1	8	4	6	7	2
3	5	4	8	6	2	7	1	9
8	2	9	7	3	1	6	5	4
6	7	1	5	4	9	3	2	8
1	6	7	3	9	5	4	8	2
2	3	8	1	7	4	9	6	5
4	9	5	2	8	6	1	7	3
9	4	2	6	5	7	8	3	1
7	1	3	9	2	8	5	4	6
5	8	6	4	1	3	2	9	7
AMERICIJ
5
11
2
MAKARSKA
7
8
3
ČRN VRAN
4
9
novi tednik
vfcdno г iMmqj /
Ime in priimek: Naslov:
Obkrožite: a) sem naročnik
Telefon:
b) občasni bralec Novega tednika
Nagradni razpis
1.	nagrada: kupon za enkratni obisk fitnesa ali skupinske vadbe v Top-Fitu Celje in kuponi za štiri kave v Caffe Štenga v Celju
2.	nagrada: darilni bon za Studio Lotus v Vojniku in kupona za dve kavi v Caffe Štenga v Celju
3.	nagrada: kuhinjski krpi NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20				
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 15. oktobra.
Geslo iz številke 40: Mesec boja proti raku dojk
Izid žrebanja
1.	nagrado, kupon za enkratni obisk fitnesa ali skupinske vadbe v Top-Fitu Celje in kupone za štiri kave v Caffe Štenga v Celju, prejme: Lidija Jovanovič iz Šentjurja.
2.	nagrado, darilni bon za Studio Lotus v Vojniku in kupona za dve kavi v Caffe Štenga v Celju, prejme: Laura Najdenik iz Nove Cerkve.
3.	nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Mitja Grum z Dobrne.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
ROČNO IZBRANI SUDOKUJI NAJVIŠJE KAKOVOSTI.
Z VAMI ŽE OD LETA 2006.
/o
I DVOMA
48
RUMENA STRAN
Pred slikami Tomaža Milača sta se srečali Nuša Komplet Peperko in Špela Mastnak. Nuša (na levi) je tista, ki je poskrbela, da je Umetniška četrt ob 15-letnici dobila zbornik, ki so ga poimenovali U4 za zmer. Špela Mastnak, priznana tolkalistka, se je za praznovanje obletnice za nekaj dni vrnila iz tujine ter s koncertom dokazala, da je na svojem področju »asica«.
Čas za druženje v Umetniški četrti
Konc tedna je bilo v Umetniški četrti v Celju še posebej živahno, saj so umetniki in njihovi simpatizerji proslavili 15. obletnico delovanja četrti. Dogajanje je bilo zelo pestro.
Foto: SHERPA
Glasbenica Nuša Ofentavšek, ki je na praznovanju 15. obletnice Umetniške četrti skrbela za fotodokumentacijo, se je na željo našega fotografa postavila pred sliko Tomaža Milača. Ste opazili podobnost med njo in žensko na sliki?
Razprava o vodah je lahko tudi zabavna
Na nedavnem kongresu slovenskih občin v Rimskih termah v Rimskih Toplicah sta živahno kramljala Tomaž Prohinar (levo), direktor državne direkcije za vode, in Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina. Najbrž sta kakšno besedo namenila tudi novim projektom, kjer bo direkcija imela pomembno besedo. Številni uspešni projekti, ki jih je v zadnjih letih izvedla Občina Rogaška Slatina, so dokaz, da občina in direkcija dobro sodelujeta. Sproščen pomenek med premorom na kongresu je predstavljal priložnost za še kakšno izmenjavo mnenj. Med njuno razpravo se je očitno dobro zabaval vojni-ški župan Branko Petre (v sredini).
Foto: GrupA
Družno olimpijsko gasilsko odštevanje?
Kakšno gasilsko sta na svečanem dogodku v Bukovžlaku zagotovo razdrla tudi Janko Turnšek (levo), uspešen poslovnež, član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije in eden ključnih mož organizacije gasilske olimpijade v Celju leta 2021, ter Franc Pangerl, prav tako uspešen poslovnež in predsednik upravnega odbora Celjskega sejma. Celjski sejem s svojo razvejano infrastrukturo bo namreč prizorišče tega pomembnega mednarodnega dogodka. Na posebnem zaslonu EK-centra na križišču Mariborske in Dečkove ceste se je že začelo odštevanje dnevov do tega velikega dogodka. Morda je Janko Turnšek poskušal navdušiti Pangerla, da bi prikazoval odštevanje do olimpijade še na zaslonu na pročelju Celjskega sejma.
Foto: GrupA
Za varnost dobro poskrbljeno
Novinar Radia Celje Luka Žerjav (skrajno levo) je na praznovanju srečal nekdanjega sokrajana, Šentjurčana Matijo Kampleta. Zagotovo je pogovor nanesel na legendarne študentske koncerte, ki sta jih pogosto pomagala organizirati in se jih redno udeleževala.
Uradnega odprtja nove tehnologije za obdelavo odpadkov ter ogleda sodobne sortirnice v Rceru sta se udeležila tudi Janko Kos (levo), župan Občine Žalec, ki je ena od partneric še vedno najmočnejšega centra za ravnanje z odpadki v državi, ter Janko Požežnik, direktor Poklicne gasilske enote Celje. Sledni se je zagotovo pozanimal o požarni varnosti v prenovljeni sortirnici in najbrž je tudi z žalskim županom pokramljal o aktualnih gasilskih zadevah v občini.
Foto: GrupA