Stev. 167 Posamezna Številka 20 stotfak Uhaja - izvzemS ponedeljek - vsak dan zjutraj. - Urednico: ulic. Frančiška Asifteg« štev. 20. L nadstropje. - Dopisi naj se pošiljajo ured-niitvn. - Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vnčajo. -Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. - Lastnik konsorcij Usfr Edinosti. - Tisk tiskarne Edinost - Naročnina znaša na mesec L 7.-, pol leta L 32_ in cel» leto L 60.-. - Telefon uredništva in upave štev. 11-57. _V trstu, w soboto Ig. liilfla 1M1 EDINOST Posamezna številka 20 stotlnk Letnik XLVf ) Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotlnk. — Oglasi se računajo v Širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 sto t osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi dena.nili zavoja*' mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot besela, najmanj pa L 2. — Oglas naročnina In reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška Asiškega 5tev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in upravni 1-57. Movnuvtlstiina Imtmrnacionala strokovnih organizacij Moderno delavsko gibanje bije danes! jih ramenih po čelom svetu svoj boj proti medna* |sko usodo miljonov. Neprem^joi porodnemu kapitalizmu s trojnim strahom vitim orožjem. Politična stranka, zadruž ništvo in strokovna organizacija so one tri bojne naprave, v katerih je osredo* točena vsa sila modernega proletariata. Strokovna organizacija in zadruga dru« žita v svojih organizacijah vso g os p o* d a r s k o mT~ da se je v zadnjem desetletju za internacionalo v Moskvi. S tem bodo kđzalo skoro na ceicm. meci po* Kticno in strokovno organizacijo prole* tariata pogostoma nasprotic, da so vodi1* telji strokovnih organizacij ubirali ve? dno bolj odločno pot oportunizma. Ra* _ zumijivo je bi'o sicer, da so morali biti gani-zacijl proletariata ima brez dvoma vod "te V* i strokovnih organizacij bolj mnogo načelnih razlogov na svoji stra* izgubili komunisti svoio najmočnejšo evropsko organizacijo. Pod temi pogoji bo boj proti Amsterdamu skrajno nogo* tov in težaven. Razkol v doslej enotni strokovni or* previdni pri svojih odločitvah kakor politiki revolucionarnega socializma. Kdor vodi mezdno gibanje, nosi na svo* njegovo bojno silo. ni, prenesel bo pa delavstvu brez dvorna tudi mnogo škode in oslabil trenotno Jugoslavija Jugoslovensko s italijanska pogajanja v Parizu LJUBLJANA, 15. »Slovencu« javlja* jo iz Relgrada: Bivši črnogorski mini* ster in jugoslovenski delegat na pariški mirovni konferenci Andrija Radović je odpotoval z brzovlakom v Pariz. On ima nalog od jugoslovenske vlade, da se razgovarja z italijanskimi delegati v Pa* rizu glede premembe rapallske pogodbe. Kakor je že znano, je jugoslovenska vlada pristala na zahteve italijanske vlade glede Baroša in okolice Zadra. Za to Italijanom izkazano uslugo bo Jugo* se bo sestal pri tej priliki z vodilnimi hrvaškimi in slovenskimi politiki. Z ozirom na njegovo potovanje piše »Beogradski Dnevnik« od 12. t. m. ta* ko*le: »Stojan M. Protić bo v kratkem odpotoval iz Belgrada v Slovenijo, a ne v toplice, ampak na politično agitacijo. V več mestih Slovenije bo imel politične shode, na katerih bo govorilo razen g. Protiča tudi več uglednih članov »Slo* venske Koroščeve stranke«. St. M. Pro* tič se bo tmdi ustavil v Zagrebu, kjer bo stopil v stike z uglednimi hrvatskimi po* litiiki. Tudi na Hrvatskem utegne imeti kak političen govor. Potovanje g. St. M. Protiča smatrajo v belgrajskih političnih slavij a dobila Skader z vso okolico Bo* j krogih kot prvi korak akcije, ki jo name* jane. Radcvič je znan kot odličen po*;rava započeti g. Stojan M. Protić za os* znavalec jadranskega in albanskega! novanje opozicionalnega bloka v parla* /prašanja m belgrajski diplomatski krogi so prepričani, da bo Radovičeva misija uspešna. — V okolici Skadra so se vneli ljuti boji med jugoslovenskimi četami in albanskimi vstaši, katere za* lagajo Italijani z orožjem in municijo. Vesti o teh bojih so povzročile v Belgra* du silno vznemirjenje. Trgovska pogajanja msd Jugoslavijo in Italijo mentu, ki naj bi našel podlago za ustva* ritev enotne opozicije. Albanija Boji v Albaniji LONDON, 14. »Times« poročajo, da so dospela v London uradna, poročila, da so zasedle srbske čete vse ozemlje albanskih plemen Goši in Krasnič v Se* j verni Albaniji do reke Drine. Angleški BELGRAD, 14. G. Tosti, član itali*' list izraža bojazen, da bodo srbske čete janske delegacije za trgovska pogajanja prodirale še dalje, kar bi utegnilo iz* je zelo vznemirilo fašistorske organizacije, ki vidijo ▼ življenju organizacij ljudskih arditov svojo smrt. Vsled tega nameravajo odločno nastopiti proti arditskim organizacijam in porabiti proti njim vsa bojna sredstva. Boj bo hud in krvav, kajti stala si bosta kmalu nasproti dva strahovita sovražnika, oba oborožena, oba zalagana z denarnimi sredstvi, oba podpiran* od dveh vplivnih politikov, ki se borita za oblast: Giolittija in Nittija. Boj torej, ki se bo vnel, če ga prej vlada ne prepreči, med dvema strujama italijanskega naroda, bo boj med tema dvema možema. In Bonomi? Bonomi plava po sredi, ker ne more drugače: njegov položaj je pravzaprav tragičen. Mož, ki bi moral imeti v rokah krmilo, je le igračka v rokah dveh strahovitih nasprotnikov. Ali se bo izkopal iz tega neugodnega položaja? Če se mu to posreči, bo on mož bodočnosti. PoizkuSal bo pa to na vsak način. 2e včeraj je bil povabil k sebi socialistične in fasištovske zastopnike, da bi jih pregovoril na sklenitev miru. Sestanek se je imel vršiti danes, toda odložen je bil na prihodnje dni, ker sedaj ne gre več samo za socialiste oziroma komuniste in fašiste. Fašisti so začeli napadati in rušiti tudi ustanove republikanske in ljudske stranke. Glasila ljudske stranke zahtevajo od vlade odločnih ukrepov in grozijo v nasprotnem slučaju z izstopitvijo svoje stranke iz vladne koalicije, kar bi pomenilo v sedanjih razmerah otvoritev nerešljive vladne krize. Vlada se nahaja v hudih škripcih. Svoje stare fašistom prijazne politike ne more več tako očitno nadaljevati, na stran nove arditske organizacije se tudi ne more postaviti, ker bi s tem povzročila krvavo meščansko vojno, ki bi ne ostala v dosedanjih mejah in bi vrgla Italijo v pogubo. Tako mora vlada plavati po sredi in skače enkrat na levo enkrat na desno, sedaj proti fašistom, sedaj zopet, doslej še bolj pogostoma, proti socialistom in komunistom: res tragičen položaj prisiljenu vlade! . . Spopadi in izgredi se medtem nadaljujejo. — V Trevisu so fašisti še vedno gospodarji- Opustošili so še nekoliko stanovanj in pretepli nekoliko svojih nasprotnikov. Poizkušali so vdreti tudi v socialistično okrožje, toda bili so odbiti. Oblastva so pa dobila ukaz, da nastopijo odločno in so jih aretirala veliko število. V Viterbo se je vrnil mir. Tam je policija a retirala veliko število judskfh arditov, ki s«> po pomoti streljali na avtomobil angleške družine. V Umbriji se vrše boji med fašisti in kmeti. V Firencah so fašisti razdejali prostore Fiom Iz vseh večjih mest prihajajo vesti o izgre dih in spopadih. Zveza italijanskih časnikarjev in nasilja proti listom RIM, 15. Izvršilni odbor zveze itali janskih časnikarjev je sklenil sledečo re* solucijo: Zveza italijanskih časnikarjev je bila obveščena o nasilju, ki je bilo zakrivljeno v Trevisu proti listoma »La Risccssa« in »II Piave«. Dasi se društvo heče vzdržati vsake čisto politične sod* be o dogodkih ki mučijo sedaj življenje države, izraža opustošenima listoma svoje cdkr .tcsrčno in solidarno obžalo* vanje m se pri tem sklicuje na načela popolne svobode tiska, ki jih je poudari jala že pri drugih prilikah. Zveza je sklenila, da bo vladi predočila potrebo primernih odredb, da bi se takšni do* godki ne ponovili več in da bi se v vsa* kem slučaju brez odlašanja krivci kaz novali. Za odbor: Josip Meoni.« Komisariat za prehrano odpravljen RIM, 14. (Štefani.) »Gazzetta Ufficia* le« je objavila sledeči odlok: Čl. 1. Glavni kam-sariat za prehrano in potrošnjo je odpravljen. — ČL 2. Člen 5. odloka oc 3. januarja 1918 št. 49 se spremeni in vsa tri ravnateljstva, o katerih govori orne« njeni Člen, se bodo stopila v eno samo ravnateljstvom ki bo trajalo do 31. de s cembra 1921. in bo začasno priključeno finančnemu ministrstvu. Pravice glavne* ga komisariata za prehrano preidejo na finančno ministrstvo. — ČL 3. Z odlo* kom zakladnega ministrstva se bodo po* stavke za prebrano in potrošnjo prenes* le z obvezami, ki so bile sprejete do 1. julija 1921» na račun finančnega mini* strstva. Dotični členi bodo imeli noseb* no rubriko in spisi se bodo vodili v ra* ouaio vodstvu za prehrano in potrošnjo, ki je bilo ustanovljeno z odlokom od 3. januarja 1918 št. 49, čl. 4. — Čl. 4. Fi* naučno ministrstvo bo izdalo predpise, ki so potrebni za izvrš'tev pričujočega cd-oka. Pričujoči odlok se bo predložil parlamentu, da ga spremeni v zakon, in bo stopil v valjavo en dan po objavi v »Gazzetta Ufficiale«. Nemčija Nemški minister za pravo* ^~ odgo* varja na Briandove napade BERLIN, 14. Govor francoskega mi* n is trškega predsednika Brianda, 1 ^ ki je ference in da se bo Japonski poslalo uradno povabilo kakor vsem drugim prizadetim državam. Grška Otvoritev grške zbornice. — Govor mi» ostro napadal postopanje nemšHh sod* ^^kega predsednika Gunarisa o od, rakov na procesu proti obtožencem v Lipskem, očitajoč jim pristranost, jc vzbudil v Nemčiji stilno ogorčenje. Ker je državne, zbor zaprt je minister za pra* vosodje Schiffer sklical zastopnike do* mačih in tujih Is i tov v dvorano demo* eratskega krožka in jim povedal svoje mnenje o Briandovem govoru. Pred* vsem je ugotovil, da je Briand v že n?* coliko govorih neuljudno napadal Nern^ čijo in da je dobil vtisek, da hoče Bri* and ohraniti živo vojno mržnjo in vojne strasti in s tem dati podlago za nadaljevanje nasilne politike. Doslej je ne-inška vlada molčala, toda on, minister za pra* vosodje, ne more sprejeti napadov na nemško justico, ne da bi reagiral, če je res, da je Briand govoril o škandalu, o parodiji — je dejal Schiffer — se je ve* del na neopravičljiv način. Nepristranost je čast sodnikov. Gospod Briand zanika to (čast najvišjemjui nemškemu sodnemu dvoru in meče v svet obreko* vanje brez sence dokazov. Prosto mu je, da smatra razsodbe za napačne, toda povedati bi moral, v čem obstaja napa* ka. Nima pa nikakor pravice, odrekati fcstim, ki so izrekli one obsodbe, pošte* no voljo, da se izvrši pravica. Nepri* stranost, neodvisnost, stroga objektiv nost nemške justice so znane svetu m dvomi francoskega ministrskega rrecl* sednika ne bodo uničili te slave. Ce so razsodbe, izrečene v Lipskem, v navz* križ ju s francoskim javnim mnenjem, naj se Briand spomni, kolikokrat je bilo isto javno mnenje v navzkrižju 7 lastno justico glede procesov, ki so pc stali ravno zaradi tega slavni. Lipski proces ni komedija temveč tri^ gedija — je nadaljeval Schiffer — in si* cer vsled tega, ker samo Nemčija klice vojne zločince na odgovornost. Gospoc Briand lahko to popravi s tam, da dvigne obtežbo proti onim svojim zem* ljakom, ki so na sumim, da so zakrivili v vojni zločine. Če tega ne naredi, na: opusti vsaj povečavanie mržn e met narodi s svojimi besedami v Belfradu je odpotoval v Rim, da dobi od svoje vlade nova navodila. Dcs'ei se je dosegel med obema dele* gaci-jama sporazum glede carinskih pri* stojbin. Sporazum pušča Italiji in Jugo^ slaviji proste roke, da ustavijo urvažanje ali izvažanje posameznih proizvodov, ko se bo pokazala tozadevna potreba. Glede ribarenja ob jadranski obali se zvati nove nemire na Balkanu. ItaSija Japonski prestolonaslednik v Rimu RIM, 15. Rimski mestni svet je *>rire* dil včeraj popoldne na Kapitolu poje* dino v čast japonskemu prestolonasled* niku in njegovemu spremstvu. Prisotni nošajih s Turki ATENE, 15. Grška državna skupšči* na je začela včeraj zopet zasedati. Mi* nistrski predsednik Gunaris je predložil zbornici besedilo predlogov zaveznikom in besedilo grškega odgovora. Potem je imel govor, v katerem je rekel, da nihče ne želi tako toplo kakor Grki, da bi prišlo do mira na bližnjem vzhodu. To* da dolga skušnja nas uči, da ni mogoč s Turško nikak odkritosrčen mir, dokler bodo druga neturška plemena v Mali Aziji pod turškim jarmom. Gunaris je dostavil: Nočem nastopi'ti tu ko-t kak sodnik TuTške^ toda njena zgodovina je le dolga vrsta očitnih in prikritih borb podjarmljenih ljudstev, da bi se osvo* bodila iz rok tlačiteljev, ki jih hoče iz* trebiti. Med velikimi državami in Turško je bila podpisana mirovna pogodba, po kateri bi bil en del grškega prebivalstva rešen turškega jarma. Vsled zadržanja angorskih krogov v zadnjih letih, je Gra ška dobila nalog, da pr'.'sili Turjko k spoštovanju omenjene pogodbe. Mislim, da ne more nihče več verjeti, da se bo angorska vlada iz lastne volje vdala. Nemogolče je doseči mir potom pogajanj z angorsko vlado. Grška ofenziva se razvija ATENE, 15. Grško vojno poročile- od 13. t. m. pravi: Naše čete prodirajo da* lje proti Eski šehru in Utahiji, ne da bi zadevale ob močan odpor s turške stras ni. Naše zgube so neznatne. Danes smo zavzeli Afium * Karahisar. Clornlo llezsja Razmejitev med Poljsko ln Nemčijo PARIZ, 15. »Matin« javlja, da je an* gleško ministrstvo za zunanje zadeve poslalo svojemu poslaništvu v Parizu navodilo, naj obvesti francosko vlado, da je Anglija konsano sprejela predlog, da se v Gornjo Šlezijo pošlje posebna komisija izvedencev, ki bo iizdelala nas črt za določitev meje med Poljsko in Nemčijo. »Matin« dostavlja, da bodo iz* še r.'i dosegel sporazum. Jugoslovenska SA° h}h fdl ^janski ^al], vojvoda ^ vedenci lahko takoj odpotovali in da de'egacija zahteva, da Italija dovoU pro* Aoste, knez Kanin, clam diplomatskega bodo ^^ predložiti svoja poročila, - - - - -1—- -----— — preden se sestane vrhovni svet v Bou* logne*sur*Mer. _• sto ribarenje v vodah med Pelagružom in Lastovim. Predsednik italijanske delegacije Lu* ciolii je priredil banket v čast jugoslo« venskim delegatom. , Stojan M. Protić na Hrvatskem in v Sloveniji ZAGREB, 15. Semkaj je prišel mini* strski predsednik na razpoloženju Sto* jan M. Protić. V Zagrebu bo ostal pri* bližno 3 dni, nakar bo odpotoval v Ro* gaško Slatino. Njegovemu potovanju pripisujejo veliko politično važnost, ker zbora, zastopstvo senata in zbornice, za* stopniki raznih civilnih in vojaških obla* stev in mnogo povabljenih. Rimski žu* pan Valli je pozdravil prestolonasled* ni k a. Prestolonaslednik je obiskal mest* ne muzeje, nakar je bila mrzla pojedi* na. Med pojedino je svirala godba« Ko sta italijanski kralj in japonski prestolo* naslednik odhajala, ju je ljudstvo nav* dušeno pozdravljalo. Meščanska Tojaa v Italiji. RIM, 15. Ustanavljanje organizacij ljudskih Zveza narodov Zveza narodov in ruski begunci ŽENEVA, 15. Glavni tajnik Zveze narodov je poslal vsem državam, ki so v Zvezi, pismo, v katerem jih prosi, naj najkasneje do 21. julija javijo, ali bodo poslali svoje zastopnike na konferenco o prebivanju ruskih beguncev po raznih arditov, ki se pojavljajo fe po vseh večjih ita- evropojskih državah. janskih mestih in se kažejo vedno bolj odločne, j H^sHia Japonci vabijo angleškega prestolona* slednika v goste LONDON, 15. Reuterjev dooisni urad pravi, da je japonska vlada vče* raj uradno povabila angleškega presto* Ion slednika, naj po svojem obisku v In* diji obišče tudi Japonsko. Sestanek med De Valero in Lloyd Georgeni — Lioyd George o s-stanku z Irci in o razorožitvi LONDON, 15. Včeraj je imel an* gleškii ministrski predsednik prvi sesta* nek s predsednikom irske tajne repu* blike De Valerom. Sestanek jc trajal dve uri in pol. Danes predpoldne se vrsi drugi pogovor. Popoldne bo Llovd Ge* orge sprejel ministrskega predsednika Jamesa Craiga, ki je voditelj šestih o* krajev severne Irske Včeraj so imeli liberalni prslanci vladne koalicije sestanek, na^ katerem je govoril Lloyd George o irslccm vpra* šanju. Rekel je» da je nastala v irskem vprašanju važna sprememba. Povedal je, da je imel s poglavarjem De Vale* rom konferenco* ki je trajala tri ure. — Gotov sem, — je rekel Lloyd George — da bi se dosegla čim boljša rešitev tesa vprašanja. Eden drugemu sva si predočila težkoče, ki jih bo treba pre* magati. V nadaljevanju je Lloyd George go* voril o vprašanju razorožitve. Pogodbe, ki se podpisujejo, dogovori, ki se skle* pajo, zveze i'n društva narodov, ki se ustanavljajo, imajo le pičlo vrednost; narodi se nadalje oborožujejo eden pro* ti! drugemu. Lloyd George ie aključil rekoč, da upa, da se bodo na konferenci, ki jo sklicuje predsednik Harding, dolo* čile oboroževanju gotove ms je. Na južnem Irksem vlada, odkar se je začelo premirje, popoln mir. Položaj je malo drugačen v šestih okrajih severne Irske, ki ne priznavajo oblasti nredsed* nika De Valere. Tekom včerajšnjega dne je prišlo na raznih mestih do nere* dov in snopadov. Dva policijska agenta in dva civilista sta bila ubita. Amerika Konferenca o razorožitvi in Japonska WASHINGTON, 14. Državni urad za zunanje zadeve je prejel odgovor kitaj* ske vlade. Kitajska izjavlja, da sprejema vabilo h konferenci o razoicžitvi. Tudi Japonska je odgovorila, toda v svojem odgovoru nikakor ne omenja daljno* vzhodnega vprašanja. Ta molk japonske vlade o daljnovzhodnem vprašanju je washin g tonske kroge precej iznenadil. Tolmači se kot nekaka demonstracija, s katero hoče japonska vlada pokazati, da spada daljnovzhodno vprašanje v njeno izključno področje in da bi ne smelo biti na sporedu konference o raz* orožitvi, ki jo predlagajo Zedinjene dr* zave. Kljub temu pa mislijo tukajšnji odločilni krogi, da ni zadržanje Japon* ske nitkaka resna ovira za sestanek kon* &USBI3 Sodbe o kongresu v Moskvi ' DUNAJ, 15. »Arbeiter Zeitung« tako le komentira potek tretjega kongresa v Moskvi. »Duih, ki vlada tekem razprav na tem kongresu, je popolnoma druga* čen nego oni, ki je vladal na drugem kongresu. Minolega leta se je bil kon> gics sestal ravno ko je bila rdeča vojska potisnila poljske čete itn ko je sovjet* ska vlada smatrala, da lahko pride v nt> koliko tednih skozi poraženo* Poljsko na nemško mejo i>n prenese revolucijo iz Poljske v Nemčijo. Bojevito razpolo* ženje onih dni je prišlo do izraza tudi na kongresu. To razpoloženje se je zbilo — potom že slavnih 21 točk — v idejo o mednarodni vojaški organizaciji ko* munistionih strank, nad katero bi imelo kremL'iisko vo jaško povelj ništvo isto neomejeno oblast, kakor jo je imel Lu» dendorf nad svojimi armacn.uiii zDon. To leto se je kongres sestal v povsem drugačnih okoliščinah. Rusija je morala plačati mir s Poljsko z veikimi terito* rialnimi in gospodarskimi koncesijami, ona mora dati v najem kapitalu zapad* nih držav svoje tvornice, svoje rudnike, svoje gozdove, da more potem z denar* jem, ki ga dobi, ku/piti v inozemstvu nt> obhodno potrebne industrijske izdelke. Rusija ne more drugače uspešno nobi'a* ti grozne gospodarske krize svoje de* žele, nego, če razdre svojo komunistično gospodarsko organizacijo in vzn-estavi stike s kapitalizmom. Odposlanci komu» nističnih strank zapadnih držav in sred* nje Evrope so šli po večini v Moskvo na znanit težke notranje spore: na iste ljudi, ki so biK slavljeni pred letom dni na kongresu kot vodi telji: proletariata, je bil vržen na sedanjem kongresiu moskovski »anathema« (prokletstvo).« »Arbeiter Zeitung« ugotavlja nato, da doživlja 21 točk poraz za porazom v dr* žavi za državo. Kot primer nav:i krizo v norveški komumstietni stranki, ki ie napovedala stavko 150.000 mornarjev, katera je trajala dva tedna. Po dveh ted* nih je pritisnila delavce lakota, izjeda na uspeh ni bilo in sam LOon, voditelj norveških sindikatov, imenovan »rdeči general«, je svetoval, naj se stavka kon* ča. Stavka se je končala, toda nied de* lavci. je postal razkol, in komunisti pa obtožujejo sedaj Liona, nckdaniega »rdečega generala«, da je izdajica. »To je usoda vseh komunističnih vo> diteljev«, pravi »Arbeiter Zeitu^"- Ser* rati, voditelj italijanske socialistične stranke, edine velike evrcfpske sociall* stične stranke, ki je pris+~- ila k tretji komunistični Insrnacionali, je bil nred enim letom še predsednik kongresa v Moskvi. Danes ga smatrajo italijanski komunisti za izdajico, ker ni hotel raz« biiti svoje stranke, kakor mu ie nalagalo 21 točk. Levi, ki je prevzel dedščino Karla Liebknechta in Roze Luksemu—^ se je mogel pred enim letom še predstaviti v Moskvi kot voditelj nemškega leta* riata. Sedaj mu je Moskva vtisnila ži^j izdajice, ker je odklonil svojo ^moč novi taktiki berlinske komunistične centrale. Wiliams, tajnik angleške trans* portnih delavcev, edini komunist med voditelji angleških sindikatov, ni imel boljše sreče. Pred enim letom mu jc Trocki pred bojno vrsto rdeče armade pripel na prsa odlikovanje »Rdeče za*, stave«, sedaj se obsoja kot izdajalec, ker je onega »črnega petka« smatral zaj nemogoče pozvati transportne delavce, da stopijo v stavko iz solidarnosti z rudarji. Enaka usoda je zadela Smer*'" vo® ditelja čehcelovaških komunistov. \idi se: Norvežan Lion ima številno družbo.« Poljska £kof Lozinski izpuščen iz Rusije se je povrnil na Poljsko VARŠAVA, 15. Škof tz Minska Lozinski je prišel v Varšavo. Dosedaj je bil ujetnik ruskih boljševikov. Oblastva, vojaštvo in civilno prebival* stvo so priredili škofu navdušen spre* •jem. Sprejema se je udeležil tudi pape? žev nuncij mons. Pollegrinetti. Poljski listi veličaj o delo usmiljenja in patrio* tieno delovanje škofa Lozinskega in primerjajo njegovo vlogo ob času bolj* še viške navale z vlogo kardinala Mer* cier^ja ob času nemške navale v Belgiji. Med Poljaki in Lilovci VARŠAVA, 15. Tukajšnji uradni krogi so bili obveščeni, da sta bila dva poljska poslanca v litovski narodni skup* ščini dejanski napadena. Med litovski* mi poslanci vlada nekaka prenapetost. Nekateri poslanci so v svojih govorih Poljake sililo napadali._- Glasbeni večer Šole «GL M.» Stojinio ob zaključku šolskega leta šole ^Glasbene Matice*. Če kedaf, se je morala letos «G1. M.* boriti z velikimi težavami. Brez strehe, brez učnih po-močkov je nadaljevala letos svoje izobraževalno delo. A pri vsem tem zre s penosom na delo, ki ga je dovršila v letošnjem šolskem letu. Okoli 200 učencev je obiskovalo pouk v klavirju, vijolini, solopetju in glasbeni teoriji, j Uspeh šole «G1. M. je bil klub vsem težavem prav povoljen. O tem se vsak lahko prepriča pri današnjem glasbenem večeru v «Nar. domu» • pri Sv. Ivanu. Spored obsega točke od II. do: VII. letnika, a razen teh nastopita tudi kvartet in pevski zbor «G1. M.», vsak z eno točko. — j Vabilo na današnji glasbeni večer naj bi našlo prijazen odmev v srcih naših rodoljubov. Za-i četek glasbenega večera ob 8. Vstopnina 2 L, sedež 1 L. Člani so vstopnine prosti. — Spored:. 1. a) G. Alberti: Romanca, gosli Miroslav. Klaus, IL letnik, 1 stopnja, b) G. Alberti: Otroški ples, gosli Zdenko Daneu, II. letnik, 1 stopnja. 2. a) J. Hofmann: Ob igri in plesu — Th. Kullak: Mlin ob potoku, klavir Vida Bandel, II. letnik, b) E. Bossi: Božanja, klavir Lucija Volaričeva, II. letnik, c) E. Bossi: Chitarralia, klavir Jelica Pertotova, II. letnik. 3. a) J. Con- : te: Tirolska serenada, gosli Boris Picsničar, II.j letnik, b) A. Corelli (1653—1713): Giga, gosli; Jernej Može, II. letnik. 4. a) P. Floridia: Pri; Klontalskem jezeru — E. Bossi: Cache-Cachc, klavir Maksima Dovganova, IV letnik, b) H. j Kprult: Idila — Pomladna pesem, klavir Josi-i pina Dovganova, IV. letnik. 5. a) L. Mendels-i sohn: Po Poljsko, gosli Zora Stojkovičeva, II. letnik, b) G. Ellerton: Rondino cp. 18, gosli Pavel Prelog, II letnik, c) E, Jenkinson: Ples vil, gosli Josip Hočevar, II. letnik. 6. a) J. S. Bach: Preludij št. 9, klavir Boris Plesničar, IV. letnik, b) Tarcnghi: Notturino, klavir Darinka Plesničar, V. letnik. — 10 minut odmora. — 7. F. Schubert: Popotnikova nočna pesem —! Ava Maria, poje Matilda Sončeva (alt), III. letnik, fl. stopnja. 8. A. Vivaldi (1680—1743J: Sonata (Preludio a capriccio — Corrente — Giga), gosli Hubald Vrabec, IV. letnik, klavir Stanko Malič, II. letnik. 9. B. Ipavec: Pozabil sem mnogokaj, dekle — J. Prochaska: Zvezde žarijo...... poje g. Alojz Kalin (tenor), IV. letnik. 10. a) J. S. Bach: Dvoglasna invencija št. 8, klavir Ana Pešeljeva, VI. letnik, 1. stopnja, b) Cn*-mer: Studija št. 40, klavir Ana Lampetova, VII. letnik, II. stopnja. 11. J. M. Leclair (1697 do 1764): Sarabanda in tamburin, gosli Stanko Malič, IV. letnik, klavir Hubald Vrabec, II. letnik. 12. E. Adamič: Kot iz tihe zabijene kapele — J. Gerbič: Kam?, poje Milan Zsga (bas), III. letnik. 13. P. Čajkovsky: Scherzo op. 2, klavir Ana Lampetova, VII. letnik, 2. stop^ nja. 14. R. Leoncavallo: Odlomek iz opere «Pa-gliacci», poje Alojz Kalin (tenor) IV. letnik. 15. J. Pavčič: Deklica, ti si jokala — V. Mirk: Jutro, poje kvartet A. Kalin — A. Ferluga — Prof. V. Sonc — M. Zega. 16. E. Adamič-J. Pavčič: Jezdec, poje društveni mešan zbor. Učitelji: gg. prol. Viktor Šonc. prof. V. Mirk in Avgust Ivančič. Spremlja na klavirju pri točkah 1., 3. in 5. učiteljica gc. Helena A. Chiurkova, pri točkah 7., 9., in 14. g. prof. Šonc. Napad na glavnega urednika fašistovskega lista. Pred snočnjim ob 3 sta dve neznani osebi streljali na vogalu ulice Ronco na glavnega urednika fašistovskega lista «Popclo di Trie- ste» g. Gina D'Angela, ko se je vračal domov. K sreči ga streli niso zadeli , ker te je stisni! naglo k zidu. Napadalca sta hotela planiti proti njemu, ko je privozil mimo avtomobil^ katerega sta se ustrašila in zbežala. G. Gino D'Angeli je naznanil dogodek policiji. Prireditev pri Sv. Ivanu. Pri slavnosti, ki se je vršila 3. t. m. v svetoivanskem Nar. domu, je bilo 10.810 lir 10 stot. dohodkov. Vseh stroškov pa 2417 lir 20 stot Čistega dobička je ostalo 8392 lir 90 stot. Svota se je izročila odboru za pomoč Istranor ^ Podpisani odbor čuti prijetno dolžnost, zahvaliti se vsem narodnim gospem in gospodičnam, ki so s svojim neumornim delovanjem in nabiranjem prispevkov pripomogle k tako krasnemu gmotnemu uspehu. Nadalje se zahvaljuje vsem sodelujočim društvom za trud in pomoč, da se je to slavje tako častno izvršilo. Vsi podrobni računi in izkazi darov so na vpogled pri predsedniku združenih odborov. Združeni odbori za prireditev v korist bednim Is Iranom. Razstava ročnih dcL Skedenjska slovenska mesina ljudska šola priredi v šolskem poslopju razstavo rečnih del (risb, ženskih ročnih del in modelov), in sicer v soboto 16. in v nedeljo 17 julija od 10. ure zjutraj do 5. ure pop. — Razstavo si lahko ogleda vsakdo brezplačno. — Vabimo vse one, ki se zanimajo za napredek naše mladine, da si to razstavo ogledajo. V razstavi bo mnogo ženskih ročnih del z lepimi jugoslovenskimi motivi in mnogo narodnih vezenin. To je prva razstava te vrste na slovenski šoli v naši okolici. — Škedenjsko učiteljstvo. Cena mesu je od 16. t. m. dalje sledeča: Svežemu govejemu mesu: zadniemu delu z dokla-do 9'20 lir kg. Cene drugim vrstam svežega govejega mesa ostanejo neizpremenjene. Rav-notako ostanejo neizpremenjene cene zmrznjenemu mesu. Tržaško kolesarsko društvo «Balkan» bo priredilo jutri izlet v Štanjel, na katerega vabi svoje člane ter člane drugih slovenskih športnih društev na Primorskem kakor tudi prijatelje «Balkana». To bo prvi letošnji izlet ter se bo z njim otvorilo delovanje v nameri, da se bodo vsi odzvali ter tako dali pobudo za nadaljnje tovrstno prirejanje. Da bo udeležba velika, o tem ni dvcmlti, zlasti zategadelj ne,' ker se bo pri tej priliki tudi razpravljalo o delovanju v tekočem letu. Odhod nekolesarjev z jutranjim vlakom ob 6 z drž. kolodvora v Trstu ali s kolodvora na Vrdli ali Opčinah. Kolesarji se zberejo točno ob 7 in pol uri pri obelisku ter se odpeljejo skupno proti Štanjelu. Ob 10. uri predp. se zberejo vsi došli v gostilni gosp. Starca, da odločajo o nadaljnem sporedu. Ob 3 pop. se bo vršil pomenek. Kdor bi se ne mogel že zjutraj udeležiti, naj pride vsaj popoldne.! Vse pomisleke plede udeležbe na stran! Dolžnost slehernega člana je, da se izleta udeleži. Vsadko bodi zagotovljen, da mu ne bo žal, da se je izleta udeležil. Popravek. V včerajšnji številki smo priobčili dopis iz Vremske-;a Britola: Odstavek bi se moral glasiti «Hvalo izrekamo tudi Marijini Gružbi in pevkam» — in nc pevcem, kakor se je glasilo. Ne smemo pozabiti vremsHh fantov, kateri se niso hoteli udeležiti ne dela pri slavoloku in ne petja. Zupan je hodil od hiše do hiše in prosil fante naj mu pomagajo pri delu, ali vse zastonj; dotakniti se niso hoteli najrnanjšes tvari. Res lepi fantje, le tako naprej! Izvzeta pa moramo par fantov, kateri so se udeležili dela; zato jim izrekamo najlepšo hvalo. Obenem Častitamo g. županu Jakobu Prelc in njegovi družini za njihovo veliko požrtvovalnost! Občni zbor «Dcla?ske£a podpornega društva« se bo vršil jutri v nedeljo 17, t. m. ob 10. uri v «Konsumnem društvu* v Rojanu (pri cerkvi). Poživljajo se vsi člani, da se gotovo udeleže občnega zbera, ker so jako važne stvari na dnevnem redu. Opčine. Radi nepričakovanih ovir od strani kraljeve kvesture se bo vršila Šolska prireditev prihodnjo nedeljo. Is iržiikega žsvlsesiia Nesreča z bombo. Pred snočnjim okoli 6 ure in pol je pasel 11 letni Franc Rešaver, iz Divače št. 28, krave na nekem apšniku v bližini vasi. Z njim sta bila tudi dva prijatelja, katerih eden je našel bombo ter se začel igrati z njo. Igranje ni trajalo dolgo, ko mu pride na misel, da bo vegel bombo od sebe. Tako je tudi storiL Toda bomba, ki je padla v bližino Rešaver ja, se je razpočila z močnim pokom in je Reševerja težko ranila na levi roki in nogi. Ranjeni deček je imel še toliko moči, da je stekel domov, kjer je dobil prvo pomoč od tamkajšnega vojaškega zdravnika, ki je naročil dečkovim starišem, naj ga peljejo v bolnišnico. Rešaverjev oče je vpregel včeraj ob prvih jutranjih urah in odpeljal dečka v tukajšnjo mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v IX. oddelek. Baroil u nesretne žrfee i MU Sv. Ivansko gosp. društvo L 1000. — 37 družin iz Sv. Križa pri Trsta L 490. — Ob priliki imendana gospe Kocmur v Sv. Petru na Krasu darovala vesela družba L 134. — Benko Pavel nab. pola št. 420, L 97. — Nabrano v Sv. Ivanu od Šterne in Bačve L 67. — Ziberna Josip L 100. — N. N. L 10. — Cok Mirko, Buzet L 10. — Dragotin RudenSek, Trst 10 din. Prinos Podgrada 645 din. — N. N. 100 din. Ob S-iliki poroke g. Maksa MiliČ in gdčne Ivanke rovatin nabrano na svatbi v RepniČu 436 lir in 29 din. — Nab. pola štev. 446 Jožice Mahnič, Rojan L 206. — Ob priliki narodne veselice v Zgoniku nabrala vesela družba 100 L. Zadnji izkaz 95.207'25 L, 507*40 din. in 1 dol. skupaj 97.847'25 L, 1291'40 din. in 1 dolar. Pi^Ca/sfuo En plpčarja Vsem pipčarjem! Potreba je velika. Klicala nas je, in tu smo! Po enoletnem prestanku smo zopet oživeli svoje pipčarstvo. Pipci so nam sicer nekoliko zarjaveli, ali upamo, da se nam prav kmalu zopet zasvetle; vrtali bomo tem pridne je in puščali tem temeljiteje. Danes še nimamo na razpolago računskega zaključka lanskega leta, ker je bilo naše delovanje hipoma pretrgano. V eni prihodnjih Številk ga objavimo, kar je tem potrebne je, ker smo lani z ozirom na to, da je bila še pristojna CMD v Ljubljani, izkazovali darove v jugcslovenskih kronah, dočim smo pa sedaj sami svoji in bomo izkazovali darove v lirah. Poživljamo odseke, da zopet prično de-J lovati. Veljajo vse stare določbe, odredbe in uredbe, zlasti ona glede častnega članstva. Znaki se preskrbe. Glavno: vse zbirke so namenjene izključno narodnemu šolstvu in se izročajo osrednjemu klubu, ki jih izkazuje v «Edinosti». Do začetka šolskega leta se bo denar nalagal v tržaški Trgovsko-obrtni zadrugi na posebno knjižico. Sestanek v torek ob 9 zvečer: razdelitev dela. Dano v Trstu na dan sv, Marjete z lintver-jem, 13. dne malega srpana leta 1921. Tonček, predsednik. Tonček, podpredsed. Fraacclj, pregledovavic. Drejcek, blagajnik. Na prvem sestanku zbrano: Zdravko 30.—, Čarga 20.—, montečitar 10.—, pregledovavic 10.—, Bertl, Drejček, K. za našo domovino, Magdalenčan, Mlaaikar, Srečko, Tonče, Tonček; skupaj L 110.—.Denar vložen v TOZ. Draginj«, te mnogo se je pisalo in govorilo, razmotrivalo in prepiralo o draginji v Gorici. Medtem ko cena blagu neprestano pada, se Še skoro nič ne čuti znižanje cen živil in drugih potrebščin. In vendar je naše mesto nekdaj veljalo kot najcenejše mesto na našem jugu. No, in kakor je postalo to mesto iz mirnega mesteca kraj neprestanih vlomov, tako se je spremenilo tudi v tem zmislu. Draginja, ki so jo vojna in neredne gospodarske razmere po« tisnile do te višine, noče pasti. Tudi mestni očetje so že govorili o tem. Edino pri mesu se je doseglo, da se mu je cena znižala za majhno svotico. Pri drugem blagu ne obdolžujemo nikogar, vemo pa, da je cena blagu na deželi, recimo maslu, jajcem itd. zelo različna od cene tega in drugega blaga v mestu. Morda še nima glavnega zaslužka trgovec, ampak tista veriga ljudi, ki stoji s svojim dobičkom med kmetom in med trgovcem v mestu. Tako mora kmet pogosto poceni prodati, da meščan drago plača. Smeje se pa tretji. V to in v še marsikaj drugega bo treba posvetiti, če hočemo pobijati draginjo, KNJIGOVODJA, tridesetleten, ofenfen ve 4 jezikov išče primerne službe. Ponudb pod «Notranjec» na u prav niš t vo • Edinosti 1 ■«a! DOBRO VPELJANA brivnica je na prodaj « Opčinah pri Trstu. Pojasnila daja J. Ko!'^-' vič, Ajdovščina. MALO POSESTVO, ležeče tik postaje Petr^i če pri Celju, jako pripravno za trgovino, zlz-t sti tudi lesno, se proda. Informacije daj? pro*' fesor Jos. Kožuh, Celje, S. Gregorčičeva ut' št. 3. 192g REDKA PRILOŽNOST. Na novo opremljena restavracija na meji mestnega okolišča v Mariboru (2 hiši, z velikim sadnjakom, vrtom za goste, verando) ter v p^orednji bližini spadajočim posebnim rentabilnim dohodkom, se ceno proda. Ponudbe pod »Restavracija 4617« na anončni zavod I. Sušnik, Maribor, Slovenska ul. 15. 1219 Vesti iz Goriške Minister Raineri v Gorici. Goričani so porabili priložnost in so se v torek, 12. t. m. na tukajšnjem magstratu predstavili ministru Raineriju in mu predložili nekaj svojih želja. Naš poslanec dr. Podgornik je predstavil ministru zastopnike «Županske zveze», «Zadrug vojnih oškodovancev« in «Goriške zvezen. V prvi vrsti se je poudarjala želja, naj se poslovanje pristojnih oblastev tako uredi, da se likvidacija vojne odškodnine kolikor mogoče pospeši. Grajala se je dosedanja praksa, da se slovenski pisane prošnje nc upoštevajo tako kakor one, ki so pisane v italijanskem jeziku. Gospod minister je vsa izvajanja z zanimanjem poslušal in rekel, da je stvar deželnih činite-ljev zadevo urediti. Glede vprašanja jezika, v katerem so prošnje pisane, je pa g. minister izjavil, da morajo biti uradi popolnoma nepristranski in prošnje reševati, naj bodo pisane v italijanskem, slovenskem ali nemškem jeziku. Nato so ga prosili zastopniki Goriške zveze, naj se zavzame pri zakladnem ministrstvu, da se bo našemu zadružništvu vendar enkrat izmenjal denar po ključu 60%, kar je brez dvorna velike važnosti za obnovitev naše dežele. G. minister je pokazal tudi v tej zadevi živo zanimanje, o čemer so pričala njegova stvarna vprašanja. O vseh teh stvareh so zastopniki izročili g. ministru pismene spomenice, ki jih je g. minister osebno prevzel, nakar je vse zelo prijazno odslovil. Iz Kanala smo prejeli: Lepe stvari so se zgodile v nedeljo, 2. t .m. zvečer v Kanalu. Naši fantje so se vračali iz gostilne. Dobili so jih na-politanci in so jih napadli. Enega so udarili s polico po glavi. Prihiteli so še drugi napolitan-ci in potegnili svoja ostra pol komolca dolga napolitanska bodala. Naš fantje so v silobranu metali kamenje, napolitanci pa so jo vdrli za njimi in zabodli Mirka Križniča zavratno v hrbet. Še ko je bil fant ranjen ih je ves krvaveč bežal, ga je Lah zasledoval. Na zahtevo občinstva so orožniki aretirali zločinca. Ko pa je prišla komisija, je zdravnik vzel nož, s katerim je bil zločin storjen, nekemu italijanskemu delavcu in ga je vrgel v Sočo, mesto da bi ga hranil kot dokaz resnice. To je res lepa pravica. Orožniki pa postavljajo za priče one, ki niso nič videli, mesto onih, k so kaj videli. Naše ljudi preiskujejo, ko vedo, da ne nosijo orožje, Lahom pa še niso vzeli dolgih nožev. Živelo banditstvol — Avstro-ograki železni aovci v Jugoslaviji. Da odpemore pomanjkanju drobiža, je jugoslovenski minister za finance odredil, da morajo državne blagajne sprejemati avstro-ogrske železne novce po njihovi nominalni vrednosti, t. j. 20 vinarjev = 5 par. HIŠA na lepem kraju v Divači j na pred - _ jasnila daje g. Alojzij Rebec v Divači. * PRODAM 4 kuhinje in spalno sobo radi odpo-tovanja. Majcen mizar Via Udine 28, vogal Via Torquato Taso. 1227 DEKLICA za vsa hišna dela se sprejme takoj v ulici S. Anastasio 2, vrata 14. 1226 £OBA popolna, temna, se proda. Ulica Petro-nio 24. 122S NA PRODAJ je posestvo v Materiji. Hiša (s koncerijo) ob cesti Reka-Trst, 5 km od postaje Herpelje, pripravna za vsako obrt. V hiši se nahaja občinski urad, orožniška postaja. Posestvo se nahaja v kraju, kamor zahajajo Tržačani na letovišče. Cena ugodna. Pojasnila se dobijo v Materiji št. 21. 1225 SKLADIŠČNIK s 27 lelno prakso, pit , slično mesto. Ne reflektira na veliko ; -aćo. Sv. M. M. Zg. št. 694, Blaž Cestnik. 1215 VSAKEGA 26. se vrši v Divači velik kcnj;ki in živinsk semenj itd. Divača, dne li. julija 1921. — Načelništvo občine Divača. 1214 SAMOSTOJNA korespondentinja za italijanščino in slovenščino ali nemščino, zmožna strojepisja, eventuelno stenografije, se sprejme v večje trgovsko podjetje v Ljubljani. Pogoji po dogovoru; ponudbe pod «Ljub-i Ijana» na upravništvo. 1210. POZOR! Srebrne krone in zlato ;>o najvišjih cenah plaLuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, J. 3$ t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem so-i rodnikorn, prijateljem In znancem, da je naš nad vse I ljubljeni wfik Ifrall ----I danes, v starosti 19 let, smrtno ponesrečil. FOTOGRAFIČEN žepni aparat, 4MX6 cm,| Pogreb se bo vršil v soboto, 16 t. in., ob 5. uri: objektiv Ernemann, s kasetami za plošče m | pop. iz hiše žalosti št. 31 v Trcbčah. filme, malo rabljen, na prodaj za L 200.—. Naslov pri upravniŠtvu «Edinosti». 1222 KRONE, srebrne, zlate plačam po najvišji ceni Pertot S. Francesco 15, II. nad. 1224 TREBČE, 14. julija 1921. 5-4 lal^lo^a cSražtoa. PODLISTEK V. F. B. V malem svetu (83) Doma je našel izpremembo, ki mu je še-le priklicla v spomin vso nesrečo, ki je zadela njegovo rodbino. Prodajalnica je bila zapečatena, tri večje sobe zaprte in pečati na njih. Odprte so ostale tri manjše sobe. Iz njih je izginila polovica stvari in ostale so samo najpotrebnejše. «K vsemu temu še ta beda, ki zeva iz bodočnosti!» — je vzdihnil ter odšel, da vidi mater, ki— kakor je izvedel od služkinje — še ni vstala. Našel jo je v postelji, kjer je z odprtimi očmi, razžarjenimi od joka, poleg slabe luči 6veče gledala v strop. Ko je pristopil k po-stelji ter prijel njeno roko, ga je pritisnila k sebi na prsa in zaječala. Tudi Draganu je privrela v solze vsa žalost, ki mu je stiskala srce. Do izraza velike nežnosti med materjo in sinom ni prišlo poprej. Temu se je protivila navidezno trda narav obeh. Sedaj pa ju je skupna nesreča vrgla drugega drugemu v objem in jokala sta krčevito obraz pri obrazu in se topila v skupnih solzah. — Kaj bo sedaj iz tebe, ubogo moje dete, kako se boš mogel prilagoditi tej nesreči in takemu siromaštvu? — je tarnala KrivošiČka. — Se že prilagodim — je odgovoril Dragan, toda jasno mu je bilo, da se ne prilagodi nikdar. Videl je, da mati ne razume njegovih solz. Kako tudi naj bi jih razumela? Čutstveno življenje jima je bilo vedno ločeno in nikdar nista imela ničesar, kar bi zaupala drug drugemu. Tudi sedaj ni občutil potrebe, da bi seji zaupal, ker tudi ni imel besede, da bi ji povedal vso svojo nesrečo, in ker bi je tudi nikdo razumel razun njega samega — nikdo, pa tudimati ne. A videl je tudi, da bi bilo to povsem brezkoristno, da bi mu ona ne mogla pomagati, tudi če bi ga razumela in mu hotela pomagati, ker je občutil, da njemu ni' več pomoči. Tako je bilo odločeno že tedaj v Maksimiru, pri jezeru, ko ga je nekaj nevidnega razburilo in pretreslo. V mali sobi na dvorišču, kjer so jedli sedaj, je pojedel Dragan kos mrzlega mesa, izpil časo vina, ne da bi počakal malimi druge člane rodbine. Gnalo ga je v samoto, da se more nemoteno udajati svoji boli, ki jo njegova domišljija gojila in povečavala vedno bolj, tako, da je v nekaki sladki jezi že sam občutil s strahom, kako narašča in ga zagrin-ja popolnoma. V svoji sobici, pri slabi luči petrolejke, se je mogel popolnoma prepuščati tej tugi. Sedel je pri mizi pred knjigo, ki je pa ni čital. Okno sobe je gledalo na dvorišče, a katerega ni bilo čuti niti glasu, kakor tudi ne iz vse, kakor izumrle hiše. Skozi to okno je prihajalo nekaj mesečine na platneni zastor. Mala ura-budUka ni s svojim tik-takom motila te tišine: ta se je zdela še globokejša, ko se je v nji tako jasno iztical zvok nihala. Okoli velike rjave peči, okolo omar, se je zgostil mrak, ki ga ni mogla razgnati slabotna luč. Ubogi mladenič pa je kraj svetiljke naslonil glavo na roko, prisluskaval edino le glasu m utripanju svojega srca in se udajal svoji prvi boli, obračajoč od časa do časa nemirne poglede po polusvetli sobi. Veliki rjavi očesi sti plamteli ▼ vročici, a pred očmi so se mu razvijale slike, sijajne in omamne, temne in pogubne. Vsem, ki so spremili k večnemu počitku nagega ljubljenega brata, strica in svaka posebno pa sorodnikom, ki so mu v zadnjih dneh z marljivo postrežbo skušali olajšati bolečine, izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. TRST-TEMNICA, 14. julija 1921. 575 ŽaSujj&ši ©siaSL Čast imava javiti si. občinstvu, da sva oddala najin lokal v Rojanu „ex Maria Longa" g. Primožiču ter se ob tej priliki iskreno zahvaljujeva za nama izkazano naklonjenost cenj. gostov v prepričanju, da bodo tudi novega lastnika blagohotno podpirali. 573 Mirni in Josip Žiberna. 1— Iščem dobrega, skrbnega, zanesljivega, popolnoma samostojnega 576 spretnega v poljedelstvu, sadjerejstvu, živinoreji in gozdarstvu, ki je sam dober pred-delavec in organizator za večje p:sestvo v Jul. Benečiji. — Ponuube na upravništvo. Starejšo pisarrJlo moč zmožno tudi laščine itte „lesno podjetje". 550 Vstop takoj. Naslov pove upravništvo „Edinosti". ALOJZIJ POVH Trst, telefon štev. 3-29 Ptezza Garibaldi 3 (prei Bairiara) Največjo izbero daril za birmo dobite samo v trgovini Piazza Garibaldi št. 3, (prej Bari iera) izurjen, Slovenec, ki pozna italijanščino se išče. — Ponudbe pod „MI-RODILNIČAR" na upravništvo. sag Lili. ■■!■!■! IIIII ■III I !■!■■■ I I llllllll III Ili III I lili ■ II K M se dobi v poljubnih množinah v zalogi R. KANEC St. Peter na Krasa i M ETERNIT lili um I JADRANSKA BANK sprejema vloge no hranilne knjižice, žiro in druse viofe pod najusodnejšimi Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji B mml Celje, DuMR, Kotar, Kroni, L]uH-1 g » B S Ijana, Mor, MetM, Opatija, Saram < pogoji g Split, taik, Mar, Zagrel?, Trst, (Men*! I Poslovne zoezezvseml večjimi Kraji o tu- in inozemstva. . mI