Leto LXXH., št. 247
LJubljana, ponedclfek so. oktotra loja
Cena Din i.—
bthoio vsak dan popoldne hrvzemfi nedefle te praznike. // InearaM do 80 pef* vrst 6 Oin Z
do 100 vrst 6 Din 2-50, odl00do300«mADinl več? ""seran p«fii vrsto Di* 4.—*
Popust po dogovoru, inseratni davek posebet ff .Slov en »ki r4aro*T v«l|o «no*ecno v Jugoslaviji Din 12.—>  so  inozemstvo  Din  25*—     U     ttofcopist  so ee vračajo*
UREDNIŠTVO IN UPtAVNISTVO LJUBLJANA. Knaflievo ulico stav. 5 31-22. 11-21 31-24 31-25 in 31-21
»odcožmce. MARIBO«. Grofskl M S 7 /f NOVO MESTO. Mubr,an,ko cesta, •elefon it. 26 // CEUE celjsko uredništvo- Strossmaverievo ulico I. telefon st 65i pcaVuinieo uprjve Koceoovo u* 2. telefon it 190 II JUNICE: Ob kolodvor. 01 /J UOVENJ   GRADEC   Slomiko*  trg 5    U    Poštno  hranilnico  v  Ljubljani  it. 10-15L
Pred ruskimi predlogi:
Jutri se sestane ruski parlament
V Parizu pričakujejo pomembne izjave Stalina ali Molotova o mednarodn Rusije — Po londonskih vesteh namerava Molotov svetovati Hitlerju mirovna
Pariz. 30. okL s. Jutri se v Moskvi sestane ruski parlament ali »vrhovni svet sovjetov*. Pričakujejo, da bosta ob tej priliki Stalin ali Molotov podala poročilo o mednarodnem političnemu položaju in o stališču Rusije.
V francoskih političnih krogih z zanimanjem pričakujejo tega govora in mislijo, da bo pomenil važen obrat v sedanjem mednarodnem položaju. Mislijo, da bo govor bolj v širšem smislu Izrazil rusko željo po miru. Ni verjetno, da bi Rusija predlagala mirovno konferenco, ker težko podvzanie tako iniciativo, ne da bi za to imela pristanek tudi od Anglije in Francije. Zdi se pa, da ruski odgovorni politiki zastopajo mnenje, da bi bilo sedaj, ko so vojaške operacije na mrtvi točki, bolje da te sploh prenehajo, preden začne nemška vojska s pravo vojno. Rusko mnenje je, ri>*j se države od sedanje speče vojne vrnejo zopet v oboroženi mir. Ruski politiki Izražajo tudi mnenje, da je Nemčiji sedaj Itak zaprta pot ne samo na zapadu, tem-
več po ruiki ekspanziji tudi na vzhodu, tako da Je neupravičena zahteva za posebne garancije za mir. Ni Izključeno, da bo Rusija predlagala tudi ureditev češkega ln poljskega vprašanja v kompromisni obliki. «^sn»
V francoskih političnih krogih nu—jO, da bo jutrišnji govor pred vrhovnim cvetom sovjetov sestavljen tako. da bo dal moralno pomoč Nemčiji v sličnem smislu, kakor nedavno nota angleški vladi, ki je izjavila, da Rusija ne prizna angleške liste vojnega tihotapskega blaga. Verjetno je, da Rusija sama od takega diplomatskega manevra ne pričakuje posebnih rezultatov. Pač pa pričakujejo najbrže nemški politični krogi, da bo ruska intervencija vplivala na Anglijo ln Francijo.
London, 30. okt. mp. Diplomatski so-trudnik lista »Observerjac poroča lz Moskve, da je v kratkem pričakovati demar-šo Molotova v Berlinu. DemarSa bo imela obliko splošne deklaracije, v kateri bo m o-
Italija čuva svoje Interese
Fašistične svečanosti brez političnih izjav kljub Mussolinijevi prisotnosti
Kim, 30. okt Havas: Splošno so mislili, de bo Mussolini povodom fašističnih svečanosti izkoristil priliko in imel večji govor o zunanji politiki. Duce je namreč včeraj in v soboto prisostvoval raznim narodnim manifestacijam in ob tej priliki je tudi množico, ki mu je prirejala manifestacije, nagovoril, vendar njegov govor ni vseboval ničesar političnega.
Kakor znano, je Mussolini nedavno Izjavil, da se bo šele takrat pojavil na balkonu palače Venezia, če bodo take razmere, da bo moral italijanskemu narodu reči kaj posebnega, sicer pa velja isto tudi za bodočnost, kar je rekel v svojem zadnjem govoru, ko je dejal: Kakor v težkih in krvavih trenutkih za časa revolucije, tako tudi zdaj fašizem hodi premočrtno, to je, da gradi in hodi pod vsemi okoliščinami z narodom.
Te Mussolinijeve besede še vedno tolmačijo tako, da želi Italija predvsem čuvati svoje interese in sicer na ta način, da posveti svoie sile socialnemu in gospodarskemu izboljšanju italijanskega naroda.
Rim, 30. okt. AA. (Štefani) Mussolini je prispel v Pomezio. kjer ga je velika množica ljudstva toplo pozdravila. Novo naselbino Pomezio je blagoslovil msgr. Grassi. ki je izrazil priznanie prizadevanjem fašistične vlade za zboljšanje življenjskih pogojev italijanskega kmeta. Pri tei priliki je imel Mussolini govor, v katerem je med drugim rekel:
10 let smo se borili proti starim rimskim pontinskim močvirjem. V tem boiu proti okuženim močvirjem smo uporabili legije delavcev, legije inženirjev in tehnikov, ki so neutrudljivo in vdano onravliali svojo dolžnost. In to dolžnost, glejte, so tudi izvršili, s č;mer so ni silajen način pokazali razliko med fašist;čno vlado in vladami, ki so bile pred fašizmom v Italiji. Tovariši kmetie. začnite takoj z razumnim in vztrajnim delr^ri. kaJtl to Je lastnost Italijanskega plemena. Začnite z delom v svojem in v interesu italflanskega naroda Prizadevajte si. da boste Se bolj oplodili to zemljo, ki čaka na vas. Ta zem-
lja bo pripadala vam in vašim otrokom.
Kakšna bo, to je odvisno od vas samih.
Mussolinijeve besede so navzoč ni sprejeli z dolgotrajnim prisrčnim vzklikanjem. Duce je zatem predsedniku občine poklonil 25.000 lir za pomoč družinam, ki imajo veliko število otrok.
AngleSko priznanje Mussoliniju
London, 30. oktobra AA. (Reuter): Današnji jutrnji »DaUy Telegraph« objavlja članek Viktorja Lord ona Lenoxa o politiki Italije. P-sec najpohvalneje govori o državnički vlogi Mussolinija, ki je kakor pravi neka ugledna angleška osebnost, najprej storil storil vso, kar Je mogel, da bi preprečil vojno ln ki tudi zdaj dela v*e, kar je treba proti razširjenju vojne, predvsem, da bi se prenesla na območje Sredozemskega morja. S tem svojim državniškim delom Je italijanski ministrski predsednik znatno okrepi svoj položaj ter povečal svoj ugled tako kot voditelj fašistične Italije, kakor tudi eden najpomembnejših činiteljev v današnjem mednarodnem položaju- Njegovo stališče v sedanji vojni je ponovni dokaz neodvisnega presojanja, kar je duce že tolikokrat v teku preteklih let s dejanjem pokazal.
Članek dalje izraža upanje, da bo taksno zadržanje Mussolinija znatno pripomoglo k ureditvi odnosajev na sredozemskem morju. Pisec članka pravi, da sta Velika Britanija in Francija stopili v vojno, da bi preprečili napad, izvršen na Poljsko ter da ne želita, da bi se vojna razširila tudi na druge predele evropske celine. Končno pisec poudarja, da so po svetovni vojnd novo ureditev Evrope narekovale samo glavne zmagovite države. Tedanji nevtralcl, ki niso bili dovolj oboroženi, nieo vzdignili svojega glasu. Po končani sedanji vojni p* bodo nevtralcl po mnenja tega pisca imeli zelo važno vlogo glede ureditve n°vih odnOiajev.
Nevtralnostni zakon pred ameriškim parlamentom
izjave asneriikega parlamentarca
Pariz, 30. oktobra e. Pariški radio javlja: Ameriška poslanska zbornica bo danes odločala o novem zakonu o nevtralnosti, ki je bil že izglasovan v senatu. Parlament bo s tem zavzel svoje stališče, da bo izvolil 6 delegatov za mešano komisijo, ki bo po ameriški ustavi rešila spor med obema do-moma v primeru, če bi bilo zakonsko besedilo različno. Pričakujejo, da bo parlament zelo hitro izvršil svojo nalogo, tn smatrajo, da se bo v 48 urah že vedelo ali je bil sprejet Pittmanov zakonski predlog kot podlaga za razpravo, kar se pričakuje z ve-bko verjetnostjo.
VPashingtoru 30. oktobra AA. (Havas) Demokratski zastopnik iz Texasa in član odbora predstavniškega doma za zunanje zadeve Luther Johnson misli, da bo ukinitev prepoved! izvoza orožja in vojnega materiala imela za posledico povišanje davkov
na dohodke od izdelovanja orožja. Johnson je v svojem govoru pripomnil:
Želim opozoriti one, ki se boje, da bi ukinitev prepovedi izvoza orožja dovedla do ogromnih koristi izdelovalcev orožja, da
bom podpiral pobiranje tako težkih davkov na dohodke tovarnarjev orožja m da bo to vsekakor preprečilo pretirane koristi v vsej industriji. V primeru, da sedanji zakon o nevtralnosti, k: m nepristranski, ne bo spremenjen, je gotovo, da bodo Zedi-njene države v najkrajšem času stopile v vojno.
Nove aretacije ▼ Rumuniji
80. okt e Kakor Javlja »United Press«, je bilo včeraj v Ploestlju aretiranih 120 oseb. Kakor zatrjujejo, so te aretacije v zvezi proti nameravanemu atentatu na notranjega ministra generala Malinesca. Generalu očitajo v nekaterih krogih njegovo strogo Intervencijo proti članom Železne garde, ker le bil no umoru ministrskega predsednike Calinesca minister notranjih del Zanimivo 1e tudi dejstvo, da so atentat na pokojnega Calinesca izvršili večinoma ljudje iz okolica PloettUa,
skovska vlada zastopala stališče, da je se č -a dosego miru ta da svetuje Hitlerju.   iaj skuša doseči mirovna pogajanja.
Ruska sodba o Roose-veftovi politiki
Moskva, 30. okt. e. Sovjetski tisk ostro kritizira sklep ameriškega senata glede ukinitve embarga za izvoz vojnega materiala. Sovjetski tisk obtožuje težko vojno industrijo, da zlorablja demokratske simpatije ameriškega naroda za zapadne demokracije in si prizadeva Ameriko pritegniti v vojno. Tako piše »Pravda«: Pristaši vojne drže zdaj svojo pest nad glavo senata. Glasovanje v senatu jasno kaze, kaj se razume pod nevtralnostjo. Sklep ameriškega senata stvarno pomeni, da bodo Ze-dinjene države podpirale Francijo ln Anglijo v vojni proti Nemčiji, toda ameriški državljani bodo kmalu videli, da jih žeU peščica ljudi pognati v vojno.
položaju ln o stališču pogajanja
Rusija bo spoštovala romunske meje
Bukarešta, 30. okt. AA. (Havas) Vsi ru-munski časopisi so prinesli včeraj na prvih straneh brzojavke agencije Tass in Reuter v zvezi z netočno vestjo, ki so i o sporočili iz Kodanja in ki pravi, da so sovjetske čete vkorakale v Besarabijo. Vsak list posebej objavlja pomemben komentar, v katerem poudarja resnost in objektivnost agenciie Reuter. ki te senzacionalne vesti ni objavila, čeprav jo je prejela. Časopisi poudarjajo tudi pomen poročila sovjetske pol uradne agencije, ki je ne samo izrazila začudenje nad to neresnično vestjo, pač pa tudi zgražanje ciničnega izzivanja ki ima namen kaliti odnošaje med Rusijo in Romunijo. V Bukarešti to stališče Agencije Tass tolmačijo kot izraz trdne volje sovjetske vlade, da bo zdaj kakor tudi v bodoče spoštovala obmejne pravice romunskega naroda.
Rusija ne bo kršila finske nevtralnosti
Zadovoljstvo zaradi Stalinove izjave, da ni ogrožena nevtralnost Finske — Ponovna od-goditev odhoda finske delegacije v Moskvo
Helsinki. 30. okt. e. Inozemska centrala
finskega ministrskega sveta javlja, da je včeraj popoldne razmotri vala gradivo za nadaljnja pogajanja Finske z Rusijo. Vodje parlamenta in parlamentarnih skupin so se seznanili z ruskimi predlogi in dosedanjimi uspehi pogajanj. Ker je, kakor kaže, minila prva faza razburjenja, se pričenja v družbi kakor v tisku mirnejša presoja dogodkov. Skoraj vsi listi se strinjajo z izjavo notranjega ministra, da je v tej krizi najvažnejše to. da se javnost vzdrži vsakega razburjenja in da se na ta način ne izgubi možnost za dosego dobrih rezultatov v pogajanjih z Moskvo. Težko pa je danes predvidevati, kako bodo široki sloji naroda reagirali na vse stvari v trenutku, ko bo vlada objavila vse to, kar je sedaj še državna tajnost. Šele takrat se bo videlo, koliko je bila umestna in koristna vladina politika molčanja.
London, 30. okt e. Agencija Reuter Javlja iz Helsinkov: V Helsinkih prevladuje optimistično razpoloženje, da bodo sovjet-sko-finski razgovori v Moskvi vodili do prijateljske rešitve. Vse priznanje se izreka izjavi Stalina, da se Rusija ne namerava vmešati v stvari skandinavskih držav in da ne bo na kakršenkoli način skušala kršiti nevtralnost Finske. Kljub temu
pa Finska še naprej koncentrira vsa svoja sredstva, da bi bila pripravljena za vsako eventualnost Prispevki za narodno obrambo so dosegli že nad milijon finskih mark, a so vsak dan večji. Včeraj so po ulicah zbirali prispevke za pojačanje narodne obrambe. Finski maršal Manerheim je prejel od Švedske princese Louise v dar veliko količino bolniškega materiala kot znak simpatij švedskega naroda za Finsko.
Helsinki, 30. okt. o. Poročajo, da je finska vlada končala proučevanje zadnjih ruskih predlogov in poverila zunanjemu ministru redakciio odgovora na nje. Kakor se je izvedelo, bo ta odgovor vseboval gotove pripombe o omeiitvi ruskih zahtev. Ta odgovor bo služil kot podlaga za končna pogajania Verjetno je, da bo finsko zastopstvo odpotovalo jutri v Moskvo.
Rusi na Letonskem
Riga, 30. okt e. Včeraj zjutraj so prekoračile prve ruske Čete mejo. da na podlagi sporazuma, doseženega med obema državama zasedejo določene jim vojaške baze Na sami meji so ruske Čete pozdravili letonskl obmejni stražniki. Vojaška godba je zaigrala Internacionalo.
Iz notranje politike
t~      — a
ZA MOČNO JUGOSLAVIJO Včeraj dopoldne Je bdo v kavarni Tran-tafilovic javno zborovanje SDS, ki Je bile odlično obiskano. Predsednik si ran* e dr. Srdjan Budisavljevič je prišel na zborovanje šele pred koncem, ker je bil prej službeno zadržan.
Shod je otvor U bivši pomočnik ministra T osa Radivojević, ki je najprej počastil spomin pokojnega Svetozaria Pribičevića in izrekel priznanje dosedanjemu predsedniku stranke Adamu Pribičeviću. V svojem govoru je nadalje navedel glavna J načela SDS, ki j.h je označil že novi pred-
Ssednik dr. Budisavljevič v svoj) nedavni izjavi. Za njim so govorili razni strankini - odličnik i.
3 Medtem je prispel dr. Srdjan Budisav-0 Uević, ki je izjavil, da se Je prišel same J zahvalit za odličen obisk in da povabi vse
Sna velik shod SDS, ki bo v kratkem v Beogradu, ker želi, da izreče kot vodja SDS v Beogradu svojo prvo politično besedo.
V svojih kratkih izvajanjih Je poudaril, da hoče  nadaljevati  tradicijo Svetozarja Pribičevića,   da   morajo   temeljiti odnosi med Srbi, Hrvati in Slovenci na nač lu naprednega sporazuma in popolne enakopravnosti   Srbov,   Hrvatov   in Slovencev, % ker more samo zadovoljen srbsko-hrvat-■ sko-slovenski narod postati v svoji hiši v C svoji državni zajednici velik in močen faktor, ki bo lahko izvršil svojo veliko misijo na Balkanu, misijo miru. kulture, so* cialnega napredka in socialne pravičnosti.
KREDITI ZA HRVATSKO Na podlagi uredbe o banovini Hrvatski preide del kreditov iz državnega preračuna v znesku 251,406.818 din na banovino Hrvatsko, ki bo na predlog ministrskega sveta za drugo polovico proračunskega leta 1939-40 prejela že naknadni kredit 12.572.000 din za izpopolnitev nezadostnih kreditov. Nadalje dobi hrvatski ban za zaupne potrebe dva milijona, iz proračuna izrednih kreditov 5.800.000 din in za organizacijske stroške banske oblasti kredit do višine 25 milijonov. Vse te zneska bo stavljal banu Hrvatske na razpolago finančni minister, država pa bo pobirala vse dosedanje davke in druge državne dohodke.
Angleška nadmoč na morju
Tudi vojno zrakoplovstvo Anglije ln Francije bo ▼ najkrajšem časa preseglo nemško zračno silo
90. okt. AA. (Reuter) V »Ob-serveru« piše Garvin o splošnem položaju na bojiščih in med drugim priporoča angleški vladi in vladam dominionov. da se čim bolj pobrigajo za to, da dosežejo brezpogojno nadmoč glede vojnega zrakoplovstva Garvin govori o nemškem poročilu, glede dosedanjih uspehov nemških podmornic in smatra, da nemški nasprotnik nikdar ne more priti v stanje, da bi v znatnejši meri omajal angleško nadmoč na morju. Pisec članka pravi, da se nasprotnik vrača na stari načrt lz časa svetovne vojne, to je. da Angliji nenadno zada udarec, ki bi zadel temeline pogoje za življenje in obstanek Anglije. Z drutfml besedami, pravi Garvin. pomeni ta da bo nasprotnik najbrže poskusil silne zračne napade na angleške ladjedelnice, na centre vojne industrije m na prometna sredstva. Zato Je potrebno, da Angllla in dominioni čim močneje zgradijo svoje volno letalstvo in ustvarilo s tem brezpogojno nadmoč nad nasprotnikom.
Leedo«, SO. oktobra AA. (Reuter) Iz Pariza poročajo: Po pregledu o aktivnosti francoske zračne industrije, ki Je bil objavljen v Matinu tn A?tion Fran^aise, se ugotavlja: Po nekaterih mesecih bo angleško in francosko zračno vodstvo razpolagalo s S kart večjim številom letal, kakor Jm ima nemško volno letalstvo Mnoge zračne bitke so dosedaj jasno pokazale nadmoč francoskega letalstva ter županje, da se bo ta nadmoč še znatno Povečala. Francoska lo^ka letala so traj-nejša kakor nasorotn;kova V tem oresle-du aa navaja, da Je 21. oktobra, torej toč-
no pred enim tednom, Francija izgubila osem lovskih letal, zbitih pa 1e bilo 24 nemških letaL Od začetka vojne je bilo izvršenih 250 dnevnih in 74 nočnih Izvid-nih poletov, katerih rezultat je tak, da so francoska letala dobila pomembne informacije o organizaciji Siegfriedove črte. Število oseb. ki so zaposlene v tovarnah za zrakoplovstvo, bo kmalu povečano, tovarne pa bodo dosegle 5 krat večjo kapaciteto, kakor je bila pred začetkom vojna.
IMENOVANI OBČINSKI ODBORI IN SDS Izvršni odbor Samostojne demokratske stranke za Vojvodino Je sklenil, da strankini pristaši ne smejo sodelovati v imenovanih občinskih odborih in komi a-riatih, ker imenovanje občinskih odborov ni v skladu s osnovnimi načeli demokracije.
ZA NA SO NEODVISNOST IN INTEGRITETO Minister dr. Srdjan Budisavljevič Je podal zagrebškemu dopisniku francoske poročevalske agencije Havas izjavo, v kateri Je rekel med drugim: Videli ste. kake prisrčno so pozdravili srbski kmetje dr. Mačka in poslušali njegove besede, s katerimi Je dr. Maček definiral solidarnost Srbov in Hrvatov v njihovi po usedi določeni skupnesti. Dr. Maček ni pozabil poudariti potrebe za demokratizaejo države. V naši resoluciji smo jasno pokazali svoje mišljenje glede na zunanjo poli:ko. Mednarodno sodelovanje za mir, s'rojem nevtralnost v sedanjem konfliktu. Ta nevtralnost vsebuje čuvanje naše neodvisnosti ln integritete našega teritorija
PRED POJASNITVUO UMORA DR. SUFLAJA »Hrvatski dnevnik« poroča, da sta bila po končani policijski preiskavi izročena sodišču osumljena Zvverger in Beloacvlc. Sedaj vodi preiskavo sodnik Aman. ki Je zaslišal še več prič. Na predlog državnega toiiteUa Je preiskovalni sodnik odredil aretacijo Steva Večerinca, ki je pobegnil v Sarajevo, kjer so ga že prijeli in prepe-Uali v Zagreb. Za dosedanje rezultate preiskave ne ve nihče, ne ve se pa tudi. kdaj
ibo preiskava zaključena, ki se vodi sicer pospešeno, vendar pa mora preiskovalni sodnik proučiti vse podrobnosti, da se do— a bi prava slika o dejanskem stanju.
»Vdamo se kot vojni ujetniki"
London, 30. okt AA. Reuter: Letalci borbenih avionov zelo hvalijo nemškega pilota, ki je bil prisiljen spustiti se včeraj s svojim letalom na Škotskem Čeprav Je bil nemški pilot večkrat ranien. se mu je posrečilo, da je popolnoma sigurno pristal Iz letala Je stopil še drug član posadke, ki Je bil tudi ranjen.
Pilot se je došlemu policijskemu stražniku v angleščini prijavil kot nemški letalec z besedami: Vdamo se kot vojni ujetniki. Prosim vas. poglejte oba mola spremljevalca ori strojnicah. Zdi se mi. da sta ranjena Ko le stražnik stopil bliže, le videl, da sta bfla oba vojaka ori strojnici že mrtva. Ves aparat nemškega letalca je bil prerešetan od krogel iz strojnice. Sovražno letalo 1e bilo popolnom« novo. V let«iu «0 našli samo nekal bf!*kvi ta in dva škatli konzerviranega
Litvanci zasedli Vilno
Kovno, 30. oktobra. A A. (Havas). Ll-tvanska milica je zavzela Vllno včeraj zjutraj. V mestu Je bilo ves dan zelo živahno. Na mnogih hišah so bile razobešene litvan-ske zastave. Po cerkvah Je bilo mnogo ljudi. Kavarne ln kinematografi so bili včeraj popoldne nabito polni. Vsa poročila o sovjetskem izvozu so brez vsake podlage. Rusi so odpeljali samo gotovo količino zalog alkoholnih pijač. Ker so po vojašnicah še vedno Rusi, so litvanske čete prebile noč pod milim nebom. General Vit-kauskas se je vso noč razfovarlal s sovjetskimi volaikiml zastopniki. Litvansko-ruska pogalanja, ki so potekala v Kovna od 22. do 27. oktobra, so končana. Preteklo soboto je bil podpisan sporazum o Izvajanju vojaških določb. Sovjetsko zastopstvo je odpotovalo v Moskvo. Prav tako je tudi včeraj popoldne zapustilo Vllno 60 ruskih tankov. •
Sorzna poročila.
Čarih, 30. oktobra. Pariz 1010, London 17.825. New Tork 446.—, Bruselj 74.15, Milan 22.50, Amsterdam 236.80, Berlin 178.50, Stockholm 106.25, Oslo 101.30. Kopenhagen 86.10,
Stran 2
»SLOVENSKI  NAROD«, ponedeljek. 80. oktobre 1039.
Srev. 47
Demonstracije v Pragi
Ob priliki CsL narodnega praznika Je prišlo v Pragi po nemških poročilih do demonstracij posameznikov, ki so Jih aretirali in zaslišali« pozneje pa Izpustili
Praga, 30. okt. e. Ker so v soboto zvečer na Vaclavskem trgu povodom češkega narodnega praznika nastale demonstracije, pri katerih ie bilo, kolikor je dosedaj ugotovljeno, aretiranih 15 oseb. je središče Prage od včeraj pod posebno policijsko kontrolo. Močne patrulje češke ooliciie varujejo vse dohode, vodeče proti središču mesta, zlasti proti Vaclavskemu trgu. Vse osebe, za katere je policija smatrala, da simpatizirajo z nacionalisti, ie ustavila in zahtevala, da se vrnejo. Tramvajski promet je začasno ustavljen Ob 14 ie vlada protektorata pozvala prebivalstvo, naj ne nosi češk.h nacionalnih barv Demonstranti, ki so se udeležili manifes'- i v soboto, so nosili črne kravate, v sumbnicah pa češke nacionalne barve Kakor se doznava, so nekateri žalili uniformirane nemške funkcionarje in vzklikali Benešu. Policija ie izkoristila naredbo da moralo sneti vse nacionalne znake Vse ljudi na ulicah je policiia pregledala, vendar ni prišlo do resnejših incidentov Aretirana je b;!a samo ena oseba, ki se je temu uprla.
Kavarne in restavracije so bile snoči zaprte že ob 22. Če bo ta odredba v veljavi še naslednje dni ni znano Uradno nemško poročilo navaja, da ie bilo vsega skupaj aretiranih 17 oseb dodaia na. da so bile to v glavnem demonstrariie posameznikov, ne pa demonstracije množic Z zanesljive strani se doznava da bodn Droti aretiranim demonstrantom postoril* 7. vso strogoFtio in da Čaka krivce težka k^^n Poleg 15 aretiranih oseb jih je bilo mnogo
j odpeljani h na razne policijske komlsaiia-te v mestu, a so jih po več urnem zaslišanju izpustili. Poleg tega se doznava, da je bilo več ljudi težko ranjenih, 17 pa
lažje.
O dogodkih na Vaclavskem trgu se naknadno doznava: V soboto ob 9.30 se ie zbrala skupina omladincev na Vaclavskem trgu. Kmalu nato je nastal prepir med omladinci in uniformiranimi člani SA Nato 1e češka policija očistila spodnji del Vaclavskega trga Okroe 13 so se omladinci spet zbrali na Vaclavskem trgu in pričeli glasno protestirati proti oddelkom SA. ki so z godbo na čelu korakali nro*1 trgu. Slišale so se psovke in vzkliki Nato je bilo aretiranih več omladincev Ob 15 ie policija na konjih očistila ves Vaclavsk^ trg Toda potem se je snet zbralo več sto Cehov, ki so vrklfkali BeneSu in češkoslovaški republiki Tedaj je češka policija znova očistila Va^avski tr» in zaorla vse dohode Kakor javljajo, so Člani SA. ki so spremljali policijo, oddali več strelov v j zrak
Pariz. 30. oktobra i. ĆVSkp le^iia v Parizu je na slovesen n?S!*> nro^avila 21 obletn'Vo us*anovitvo č<= Sk o slovaške r*»DU-blike Pred ^bra^-nv edir*f<"arnl letffle so impi1" r^7n: civ;lni m v~i'>51''i dostojanstveniki nagovore v katerih so txm<*ar lan zgod^v'ncko vlo^o Tr; sd o^e^ 21 leH igral" čeSke leufle v t"k'"itn'im ■ ve^'*v»»em spor11. 7n k: se ffm je nn °1 l**tfh no
tragičnih d<"*w>Hk;b r** v-^*-^—*v« sta ntr-noi^ veliko 5k^-» ^^^slovafld narod in država, iznova vsiljuje.
Strašno razdefanfe v Varšavi
Porodilo ameriških očividcev: Dobra tretjina hiš porušenih — 50.000 žrtev med civilnim prebivalstvom
Washington, 30. oktobra (zp) Američana Wil!iam Mac Dona Id m Homer Morris, ki sta se mudila na Poljskem, da pripravita vse potrebno za pomožno akcijo civilnemu prebivalstvu sta se vrnila iz Varšave in objavila poročilo o svojih vtisih. Američana pravita, da je 35% vseh varšavskih hiš do tal porušenih, da je padlo 50 000 ljudi, še vee je bilo pa ranjenih. Težko poškodovanih je 20°/o hiš. Nemške okupacijske oblasti so zahtevale 1.5 milijonov kvadratnih metrov stekla za okna, da bi lahko ljudje stanovali čez zimo v hišah, ki niso bile porušene. Mac Donald je izjavil:
Največja škoda je bila povzročena v gosto naseljenih okrajih starega mesta in v židovskih okrajih, kjer je še vedno na tisoče mrličev pokopanih pod razvalinami. Od mnogih hiš v teh okrajih so ostali samo do
j višine 2 nadstropij segajoči kupi opeke m tramov   Nesrečno varšavsko prebivalstvo kar ga je ostalo nima nobenih sredstev niti zaslužka, da bi se moglo preživljati Var šava je bila porušena z letalskim; bombam in granatami. Najstrašnejše pa *n bile po sledice obstreljevanja vojašk h o-biektov s topovi,   veliki   mostovi  na  Visli  so ostali nepoškodovani.
Povsod se zdaj marljivo dela ns obnovi tvi porušenega mesta   Najprej je bilo treba misliti na popravilo vodovoda k. že zo pet redno obratuje   Zagotovljena   ie tudi preskrba  mesta z elektriko. Prebivalstvo dobi\a kruh in toplo hrano   v Varšavi živeči Neme- razen tega Se obleko m razne druge  potrebščine   Z'dje ne  dobivajo no bene podpore. Po vsem mestu dela k skupine poljskih vojnih ujetnikov in zidov.
Jutri praznik
našega Jadrana
Skoraj vsa Slovenija teži po svoji zemljepisni legi
k Jadranskemu morju
Ljubljana, 30. oktobra
Vsi narodi s slavno zgodovino so živeli ob morju; morje jih je vodilo k moči in slavi. Lahko bi rekli, da je morje kri kontinentov; ozemlja, ki so odrezana od morja, hirajo. To žal velja tudi za našo banovino, ki nima neposredne zveze z morjem. Čeprav morda pomorska zavest med Slovenci ni posebno močna, čutimo vendar vsi, kako zelo nam je potrebno morje In da smo tudi mi obmorski narod. Proslave ob priliki jadranskega dne, ki ga bomo praznovali jutri, imajo največji pomen krepiti pomorsko zavest naroda, buditi ljubezen do morja. Ljubezen do domovine prt obmorskih narodih nima za predmet le ozemlja temveč tudi morje, ki obliva to zemljo.
V teh časih so ob hrupu drugih dogodkov utihnili glasovi o nekaterih naših živ-ljensklh potrebah. Nihče več ne govori o jadranski cesti, ki bi končno povezala Slovenijo z Jadranom. Letos so se sicer lotili graditve železnice v Belokrajini. da bo vsaj nekoliko skrajšana pot do morja. Vendar se zaradi tega nismo mogli odreči jadranske ceste, ki bi bila le okrog 110 km dolga (od Ljubljane do Sušaka), da bi lahko prispeli do morja že v poldrugi uri.
Gospodarska geologija nas uči, da teži k Jadranu skoraj vsa Slovenija in skupno 42.8% državnega ozemlja (Ivo Rubič v razpravi »Gravitacija Jugoslavije k susjednim morima«, Geografski vestnik 1938) 8 46.4% prebivalstva. Vse državno ozemlje se po gravitaciji k sosednim morjem deli v tri cone. Mejo jadranske cone je treba potegniti tako: Crna—Slovenjgradec—Pohorje—Macelj planina — Ivanščica—Kalnik— 2iovo—Bojana. Ozemlje, ki leži na zahodni strani te meje do Jadrana, obsega 107.000 km* in na njem živi 6.500.000 prebivalcev. Po ljudskem štetju iz 1.1931 znaša gostota prebivalstva v tej coni 29 do 70 prebivalcev na km2 ali povprečno 60. Le majhen del Slovenije, m sicer ob Muri ln Dravi, gravitira k Črnemu morju. Crnomorska gravitacijska cona je po površini manjša od jadranske, meri 102.000 km«, ln Ima tudi manj prebivalstva, 5.800.000. Južni del države gravitira k Egejskemu morju.
Najvažnejša pristanišča jadranske cone so: Sušak; k njemu gravitira naša banovina in velik del bivše savske; Šibenik priteguje veliki del bivSe primorske banovine in del vrbaske do Prijedora; k Metkoviću ln Dubrovniku gravitirajo del bivše primorske banovine, del drinske do Medjedja m maniše ozemlje zetske banovine: h Kotom, Risanu ln Baru gravitira večji del zetske banovine, ki je pa zelo siromašen ter v zunanji trgovini ne Igra skoraj nobene vloge.
Čeprav je jadranska cona revnejša od crnomorske, izvoz in uvoz v njenih pristaniščih stalno rase. Pri rokah imamo naslednje številke o izvozu ln uvozu skozi jadranske luke: 1.1926 je znašal izvoz in uvoz skozi jadranska pristanišča 26% skupnega prometa zunanje trgovine; leta 1930 37%, 1.1935 48%. a nekoliko je upadel 1 1936. ko je znušal 10%, kar je menda vzrok krize.
Pomen jadranske cone se bo le zelo povečal, čim bo izpopolnjeno železniško o-mrežje, ki bo povezalo prostrano, zdaj te od morja ločeno zaledje z Jadranom. Upoštevati je treba, da izvažamo iz pristanišč jadranske cone mnogo blaga iz crnomorske cone, predvsem žita. Crnomorska cona pa prejema preko jadranske cone kolonial no blago. Ko dobimo de vse potrebne železnice, se bo promet znatno povečal.
Posebno velik pomen ima izpopolnitev prometnih zvez zaledja z Jadranom prav v Sloveniji, ki je najbolj oddaljena od Črnega in Egejskega morja in ki jI je Jadran najbližji, pa vendar tako daleč, dokler je Sloveniji začelo primanjkovati zraka ze dve desetletji Iščemo Izhod na morje proti Sušaku. Medtem Je Slovenija pretrpela veliko gospodarsko škodo in prav zaradi tega, ker Je odrezana od morja, Je najbolj obubožala. Ne smemo pozabiti, da je bil Trst največje slovensko mesto ln da je od njega živelo veliko slovensko zaledje. Največ prometa iz Trsta je bilo usmerjenega skozi Slovenijo. Četudi bomo imeli kdaj res ugodne prometne zveze s Sušakom, ne smemo pozabiti, da se ne bo nikdar večina prometa sušaškega pristanišča usmerjala skozi Slovenijo. Toda Sušak je zdaj edino jadransko pristanišče, kamor lahko teži Slovenija. Ce bomo hoteli živeti, si bomo morali ustvariti primerne zveze z morjem. To spoznanje bi se naj razširilo čim bolj in temu namenu naj bi bil posvečen tudi jutrišnji jadranski dan.
Pevcu Franzotu v slovo
Vič, 30. oktobra
Našega sokolskega pevca brsts Viktorja Franzota ni več med nami. Nihče m pričs-koval, ds bo krepkega, navdušenega pevca smrt pobrala tako zgodaj, saj ni u<*aka1 Se 50 let. V soboto smo ga spremili k večnemu počitku. Tožno je bilo naše slovo od njega, ki smO ga tako ljubili tn spoštovali. V slovo so mu sokolski pevci in pevci viške »Edinosti« zspeli žslostinke. pri ksterih je sam tolikokrat in tolikokrat pomagal peti.
Pokojni naš brat Viktor je bil rojen pevec. Mati narava ga je obdarovala s krasnim sočnim tenorjem tn njegov krepki tenor se je vedno uveljavljsl v našem pevskem zboru. Že mlad je gojil petje in ko je pred leti prišel med nas, viške Sokole, gs je pot vodila v sokolski pevski zbor, ki se mu je ves posvetil. Koliko večerov smo presedeli z njim ob pesmi in njegovem pristnem humorju. Viški sokolski pevski zbor je imel v njem požrtvovalnega pevca in brata, ki ni nikdar odpovedal Ksdarkoli je bilo potrebno nastopiti pri koncertu, na svečanostih, pri igrah — nsi dobri Frsnzot nam je bil vedno ns razpolago. Tudi ie potem, ko se je izselil od nas. je prišel rad med nas in nam pomagal pri petju.
Danes našega pevca Viktorja ni več med nami. Nekaj dni pred tako hitro katastrofo smo ga prosili, da bi nam pomagal pri
l. decembrski proslavi. Obljubil nam je svo-e sodelovanje in vsi smo se veselih, ds gs 3omo imeli spet v svoji sredi. Tods usoda :e hotels drugače. Vsi, ki smo se veselili ijegovega prihoda v naš sokolski pevski 'bor, smo ga morali v soboto spremiti ns adnji poti tja, odkodei m več povratka. Dragi naš sokolski pevec Viktor, ko po-
čivaš mirno sredi Ljubljanskega polja na božji njivi, sprejmi od nas Sokolov-pevcev našo iskreno in bratsko zshvslo zs vse Tvoje sodelovanje pn našem pevskem zboru, ki Te bo ohranil v trajnem in častnem spominu. Sprejmi naš zadnji pevski in sokolski požare v »Zdravo!«
Viški Sokoli-pevci
Športniki so bili včeraj marljivi
Ljubljanski ligai Je včeraj razočaral ln je Igral z Osječani le neodločeno • Izredno zanimanje za grajsko dirko
Ljubljana, SO. oktobra.
Včeraj Je bilo na sporedu 9. kolo in obenem poslednje v jesenskem delu tekmovanja v hrvaško-slovenski ligi, v srbski ligi pa so od grali 6. kolo. Tudi v podsaveznem prvenstvu je bilo živahno. Na Gradu so bile tradicionalne motociklistične dirke za Seunigov memorial, razen tega pa je bila v Ljubljani še ustanovna skupščina vrhovnega foruma naše atletike.
NOGOMETNI SPORED
Ligaško tekmovanje je spet prineslo Ljubljani le polovični uspeh. 2e tretjič je ljubljanski ligaš brez potrebe oddal eno točko, tokrat nasprotniku, ki tega ni niti najmanj zaslužil. Osješka Slavija ni bila Ljubljani v ničemer kos 85 minut je igrala podrejeno vlogo, kljub temu pa je zadostovalo poslednjih 5 minut, da je nadoknad la vso prednost, ki si jo je Ljubljana pridobila s težko muko. Prvo polovico je domača enajstonca ves čas oblegala nasprotni gol. Bilo je obilo zrelih pril k, toda kar so napadalci pokazali v neizkoriščanju in za-streljanju. je mejilo že na neznanje. Trezen napad bi moral že v tem delu igre najmanj šestkrat poslati žoso v na^protnkovo svetišče Ljubljana pa je izr^b^a le eno priliko Tudi po odmoru se sVka ni spremenila Spet so se valili napad proti Osie-čanem in spet so se nizale zamujene prilike Končno se ie stanje vendarle glasilo 20 za Ljubljano Domača krilska vrsta je dotlej igrala izvrstno Slabost v poslednjih pe-t'h minutah in nepazlMva obramba pa ie STaviji omoeofla da je dvakrat spravila usnje v linbMprtcko mre?o m stanje je bilo 2 2 Menda 5c ni 'lubliancVo občinstvo nikdar tako nezadovoljno zapustilo igrišče kakor včeraj.
V Zagrebu sta se srečala dva neenaka nasprotnika. Hašk le igral lepo za oko, Gradjanski pa smiselno in koristno. Posledica je bila 7:0 za Gradjanski Glede na odprto igro pač nenavaden izid, a popolnoma zaslužen. V Sarajevu je Hajduk prav tako umrl v lepi igri Domači Sask je imel srečo, da je sredi Hajdukove premoči dal gol k1 je bil edini v IrtI. a je prinesel domaČim dve točki V Splitu je po nezanimivi igri Split premagal Bačko 1:0. Varaždinska Slavija je doma razočarala in je morala prepustiti obe točki boljši Concor-diji. ki je zmagala 2 : 0
V srbski ligi ie zlasti presenetila dvošte-vilčna zmada BSK nad Bato BSK je Borovcem natiosll nič manj ko 11 golov v
Zahteve slušateljev tehnike
Slušatelji tehnike na univerzi v Ljubljani, zbrani na Članskem sestanku 21. t. m. zahtevamo:
1. 1. a. Gradnjo rudarskega oddelka.
b. Načelno odobritev prvega, drugega, tretjega, četrtega semestra fužinarskega oddelka v letu 1940-41. petega, šestega, sedmega, osmega semestra v letih 1942-43 in 19-13-44.
c. Povečanje dotacij na rudarskem od-ielku za 100 odstotkov.
2. a. Gradnjo elektrotehniškega oddelka, b. Povečanje dotac j za 200 odstotkov
ia elektrotehniškem oddelku.
3. Gradnjo centralnega poslopja tehniške fakultete.
4. a. Cim hitrejšo izgradnjo kemičnega >ddelka.
b. Ustanovitev stolić, kl bi omogočile večjo tehnološko izobrazbo naših kem kov.
c. Povečanje dotacij na kemičnem od-ielku za 300 odstotkov.
5. a. Odobritev petega, šestega, sedmega, osmega semestra strojnega oddelka.
b. Povečanje dotacij na strojnem od-1elku.
L Uredbo naj ie čimprej »premeni na oodlagi naših sprernlnjevalnih zahtev, ki so predložene, tako da bo odgovarjala potrebam slovenskh studentov in potrebam
slovenske univerze.
m. Takojšnjo zgraditev neodvisne akademske menze in neodvisnega akademskega doma.
IV. TaJcojten podpte vseli dicitacij za Tradnje poslopij tehniške fakultete v Ljubljani ter odobr.tev obljubljenih kreditov.
Celia
—c Avtobusni promet o Vseh svetih. Mestni pogrebni zavod v Celju bo tudi letos preskrbel potrebno število avtobusov, ki bodo vozili od torka 31. t. m. do vštetega četrtka 2. novembra izpred celjskega kolodvora na okoliško in na mestno pokopališče.
—c Slnfha ho*wm p*dle In umrle koroške borce bo o Vseh svetih, v sredo 1. novembra, ob 8. zjutraj v opatijski cerkvi. Po službi božji bo žalni obred pred spomenikom padlim koroškim borcem na dvorišču vojašnice kralja Petra. Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Celju vabi svoje Člane in ostalo občinstvo, da se udeleži službe božje in žalnega obreda pred spomenikom.
—e Parcelacije. Občina namerava v bodoče dovoljevati parcelacije zemltišč le s noeolem. da brVo la«tn*k* ziemMIsV* odstopili svet za nove ceste breznlačno in da bodo te cestne zveze sami vzdrževali, dokler jih ne bo prevzela mestna občina. Ker je treba preprečiti, da bi se gradbeno gibanie s tem zelo omejilo, bo mestni svet razpravi 1al o zadevi še na prihodnji a«*\ Mestni svet 1e odobril narcelacHo zemlUŠČa Antona zuftka v Zagradu ter izdal Vinku Bobniču in Ivanu ffiavrriku dnvn1*»n1e za e^.^nlo '•veh rrlS na dveh oarcelah teea asmrHiFa Pro#n1i Eveena Rateria ta Ivana VoSnaka za odobritev parcelacije Je m »Hrt nI svet nfTozil. f*led«» T>»reelaciV semmaca Jakoba č>uka v Peeovniku bo Se komlsitskl oeled nroftnla Josloa KlrbiSa za pareeiacilo zemma*a nad banovinsko cesto na Polulah pa Je bila odklonjena.
—c Šahovski brtoturnrr. Cel taki Šahovski klub je priredil ▼ petek zvečer brzoturnir za prvenstvo v m*»secu oktobru. Prvenstvo , al je priboru g. Mirko Fajs s 8 točkami m
mrežo ln je ponovno dokazal, da je v Jugoslaviji najboljše moštvo. V Zemunu Je bila igra mačke z miško. Jugoslavija je brez muke premagala Zemun 7 : 3. V Novem Sadu je moral Bask prepustiti zmago boljšemu moštvu. Zmagala je Vojvodina s 3:2. V Skoplju je domači Gradjanski sigurno porazil sarajevsko Slavijo 4 : 1. V Subotici je Jedinstvo beležilo važno zmago nad Žakom v razmerju 3:1.
V podsaveznem prvenstvu so bili v ljubljanski skupini naslednji rezultati: Bratstvo : Svoboda 3 : 0, Mars : Reka 3 : 2. Hermes : Kianj 2 : 2. Jadran : Disk 3 : 2.
V mariborski skupini je presenetil železničarjev poraz na domačem igrišču nasproti Gradjanskemu, ki je zmagal 1:0. CsK je visoko premagal Maribor 6 : 0. V Murski Soboti Rapld nI nastopil ob določeni uri in je zmaga pripadla Muri s 3:0 par forfait.
V sledeči prijateljski tekmi je Rapid zmagal 2 : 0. V celjski skupini je Celje zmagalo nad Atletiki 6:1 ln je zavzelo čelo tabele.
GRAJSKA DIRKA Lepo, čeprav precej hladno vreme je omogočilo Hermesu, da je ob oblini udeležbi občinstva spravil pod streho svojo tradicionalno prireditev, motociklistično dirko za Seunigov memorial na Grad. Prireditev je bila prav zanimiva in so v v*»eh skupinah tekmovale pokazali napredek \Tajvečie zanimanje ie seveda vladalo za športne motorje, kjer so nastopili na v najboljši, Šiška Cih'ar in Starič Palmo med njimi je odnese' ši*ka. k- je pokaza \ resnici zrelo vožnjo Med ljudskimi motorji do 100 cem ie zmagal Tevec (Hermes) na DKW v 1 08.6. med tum'mi do 200 cem (Kaučič (H) na Monet v 50 sek.. med turnimi do 250 cem Puhar (H) na Puchu v 56 med turn'mi do 500 cem pa Pengov (Avtoklub) na DK\V v 54.2. V skupini športnih motorjev do \50 cem ie bil najboljši *>iška (Iliria) na NSU v 49.4 do 500 cem CihTar (Avtoklub) v 48.6 in do 1000 cem Šiška v 4S.4, kar je izenačen rekord na progi.
USTANOVITEV ATLETSKEGA SAVEZA
V hotelu M'klič so včera? zborovali člani Juooslovenskega atletskega saveza ki so v smislu nove politične ureditve v državi likvidirali dosedanji savez in ustanovili novi najvišji forum za atletiko »Atletsk; savez kraljevne Jugoslavije«. Sedež saveza je v Zagrebu.
pol od 9 dosegljivih, drugo mesto pa je zasedel g. inž. Srečko Sajovic s 7 točkami.
—c Usoden padec. Ko se je 461etnl kovaški pomočnik Ivan Krašovic iz Rakovelj pri Braslovčah odpravil te dni na delo, je padel doma po stopnicah in si nalomil več reber na levi strani. Oddali so ga v celjsko bolnico.
—c Umrla Je v CpIju v starost! 81 let vdova po železniškem uslužbencu ga. Antonija Denisa.
—c 9K Celje : Atletiki 8:1 (2:0). Pod-savezni prvenstveni tekmi med obema krajevnima rivaloma je v nedeljo popoldne na Glaziji prisostvovalo okrog 400 gledalcev. Celje se Je z zmago nad Atletiki povzpelo na prvo mesto na tabeli cellske skunine Zmaga Celja je docela zaslužena. Moštvo SK Celja je v tehničnem in komhinatornem pogledu znatno prekašalo AtleMke. Napad Celja je igral boli povezano in je tudi Imel boljše strelce. Pri AtVtikih so se dobro u-veljavtU krilci in vratar, ki 1e preprečil, da nI bil poraz Atletlkov Se večji. Celje Je že takoj v začetku prešlo v premoč in je potisnilo Atletike za dobre č^trt ure v defenzivo. Imelo Je mnoeo lepih prilik, a jih nI znalo izkoristiti. V 11. minuti je prodrl SMiplca do gola Attotntov in potresel mrežo iz neposredne bllž'ne. CeHe je ostalo tudi Se dalje v premoči, krilska vrsta in ožia obramba Atletlkov pa sta dobro branili. V 33. minuti je Stunica no hitri akcll! povišal zopet iz neposredne bližine na 2 : 0 Rezultat je ostsl do odmora neizpr?men1en. Po vimoru so napeli At'^tiki vse sile, da bi znižali rezn'tat   To iim nI uspelo, čeprav je tj»c>1o CeHe igrati bolj ležerno. V 18 minuti 1e *aH1 Zunanc no leni kombinaciji tretii gol za CeHe. v 24. minuti pa je povišal na 4:0. Ležerno Isto Celja so Atletiki končno izkoristili. V 37 minuti le Gr-čar streljal iz razdaH** 2!5 m na eol Celja Vratar 1e v tem trenutku nadel in žoca Je obtočila v mreži. Minuto pozneje je Baj-ramovič po lepi soloakciii novišal na 5 :1. v 43. minuti pa Zunanc na 6:1 Tekma, ki je bila živahna in falr, je bila zaključena ob očitni premoči Celja. Sodil je sr. Mehle lz L1ubl1ane objektivno. V predtekm! Je mladina SK Celja premagala mladino SK Jugoslavije z 2 : 1 (2:0).
—c SK Jugoslavija : SK Laško 8:1 (1:0). V nedeljo dopoldne je celjska Jugoslavija v drugorazredni prvenstveni tekmi na Glaziji premagala enalstorico SK Laškega, ki je predvalala primitiven nogomet. Jugoslavija je bila skoraj ves čas v lahni premoči. Gole za Jugoslavijo so zabili Paj v 38 minuti prvega ter Jan v 8. in 20. minuti drugega polčasa, častni eol za Laško pa je zabil Blatratinšek v 27 minuti drueega polčasa. Sodil je g. Hobacher. Prvenstvene tekme mladin Jugoslavije in Atletlkov ni bilo, ker mladina Atletlkov ni nastopila. Zmagala Je torej mladina Jugoslavije 3 : 0 P. *.
—e Sneg Je v zadnjih dneh pobelil vrhove okoli Celja. Sneg je zapadel do višine 700 m. Sneg na hribih Je močno ohladil ozračje.
SOKOL
_ Sokol 1. Bratje te teatre Sokola I te
na dan 1. novembra vsako leto poklonijo v obliki posebne svečanosti spom'nu vseh umrlih bratov ln sester od ustanovitve društva pa do danes. Svečanost bodi izraz društvene hvaležnosti za delo ln zvestobo Sokolu, mladini pa iepodbuda, da vztraja na poti idejnega ibvljenja aa splošno korist. Vabimo vse brate ln teatre, da prisostvujejo svečanosti, ki bo na Taboru v sre do L novembra ob 13.80. — Po svečanoati o^kfcnaa na pokopalidce. Zdravo! Uprava.
f£e( Q%nica
& O L B D A K
Danes: Ponedeljek, 30. oktobra Katoličani: Marcel Klav , Alfonz
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Mana Antoinetta
Kino Sloga: Upornik M al adi
Kino Union: Ultimat
Kino Moste: »Car bohemov« in »Muhasta nevesta«
Kino Slika: Sisi
Razstava   sodobne   bolgarske   knjige v
dvorani Narodne galerije (Narodni dom)
Akademija Jadranske stmle ob 20. v Trgovskem domu
Pedagoško društvo: predavanje univ. prof. dr. Kari Ozvalda »Da bo mlado po-kolenje kal novega človekac ob 18. v mineraloški predavalnici na univerzi
Razstava sodobne bolj;arwke knjige v dvorani Narodne galerije (Narodni dom) DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Leustek. Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12. in Nada Ko-motar, Vič — Tržaška cesta.
Naie in tuje zavarovalnice imajo s\fojo organizacijo. Z njo vred so tako velikodušne in plemenite, da jih moramo ie posebej predstaviti javnosti. V težkih gospodarskih in socialnih razmerah živimo in skoraj bi iahko rekli, da ni podjetja in denarnega zavoda, ki bi to tako malo občutilo kuknr zavarovalnice. Vse pa kaže. da se zavaro\ jI-niče tega nočeio zavedati Odteguiejo se namreč marsikateremu delu za skupnost, kakor da od te skupnosti niso odvisne, kakor da s«> nekakšni otočki v morju, katerim nohen vjI ne more do živega. To smo opazili že opetovano in prav te dni se ie zopet pokaralo, kako malo razumevanja za skupne interese kažejo naie zavarovalnice Pribiti pa moramo, da je to samo prt nas v Sloveniji menda zato, ker smo Slovenci najbolj pohlevni in ponižni zlasti tam, kjer naletimo na tujca.
Na Hrvatskem so pokrenili akcijo za pobijanje nepismenosti in za to akcijo so prispevale domače zavarovalnice po 10 000 din, tiste, ki imajo na Hrvatskem samo podružnice, pa po 5000 din. Ljubi lanska mestna občina, ki mora skrbeti z t. mnoge reveže, je pokrenila vsesvetsko akcijo, da zbere vsaj toliko denarnih sredstev, da bo lahko za silo pom.igala največjim revežem za zimo. Koliko imamo v Ljubljani ljudi, ki niti vsakdanjega kruhu nimajo koliko nedolžnih otročičkov trpi bede in pomanjkanje. In kaj se je zgodilo? Organizacija naših zavarovalnic je sklenila, da bo prispe\ ala vsaka zavarovalnica za vsesvetsko akcijo reci in piši 50 din. Tu je vsak komentar odveč.
I
Albin Bevc
I
a
Ljubljana, 30. »ktobra V soboto dopoldne je umrl po težki bolezni glavni arhivar univerze kralja Aleksandra I. in vojn. činovnik IH. kl. v rezervi g. Albin Bevc, star 44 let. Pokojni je bil mož izrednih vrlin, naj blažje ga značaja, redikih lastnosti, kaki-acuh je med ljudmi žal vedno manj. Ni pozaiai sovraštva, b la ga je sama dobrota. Bil je velik prijatelj prirode, ki jo je ljubil z ra-zaimevanjem ln z nežnostjo vedrega Dolenjca brez lepo zvenečih besed, tako kar kršno je zajemal na svojih izletih po ožji in širši domovini v planinah ln dolinah, med dolenjskimi griči ali v tihem gozdu. Znal je biti tako požrtvovalen in lz megle današnjih dni je vsakomur in kamor je prišel med ljudi, pr nesel s seboj samo solnce, samo vedrino, veselje in voljo do življenja, ki jo je že s svojo pojavo manifestiral vselej samo na najprijetnejsi. nikoli vsilj v način.
Kot nameščenec naše univerze je bil veo njen. Za univerzo, na kateri je bil od njene ustanovitve, je delal z navdušenjem ln brezprimerno požrtvovalnostjo povsod, v hiši sami n tudi zunaj med družbo; koliko pa se je žrtvoval Ln zbiral t^edke darove za naše revne visokošolce. ki pa jih je znaj napraviti dragocene, vedo samo oni, ki so ga pri tem delu v deli ob naj-razl čnejših prilikah. Pred leti *e je pokojni Bme mnogo udejstvoval tudi v organizacij: naših rezervnih oficirjev, bil pa je za narodno in napredno Ttvar m^ož na mestu tudi v mnogih drugih organizacijah rn društvih.
živeč v družinskem krogu svojega brata inž. Lad slava Bevca, našega priznanega narodnega delavca, je bil in ostal naj-ooljši stri če k svojima dvema vnučkoma, prav tak pa je bil tudi otrokom svojega drugega brata Josipa. V družbi je bil pokojnik samo Bine. B ne v družbi visokih apoepodov. naAe intelijrence tn v dmžb< malega človeka, kakršnega se je zmerom tudi sam čutil.
Njegovo Izmučeno telo so sedaj objele -»mrtne sence. Počivaj v miru. dragi Bine!
Iz Slovenfcradca
— Zaradi izrednih prilik, ki so vladale
v zadnjem času je Sokolsko dništve v Slovenjem Gradcu preložilo efektno loterijo, za katero je bilo določeno žrebanje 29 oktobra t. 1. nepreklicno na 31 decembra ob 13. v Sokolskem domu. Izid žrebanja bo objavljen v »Jutru« 6. januarja 1940.
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. url
Ponedeljek, 30. oktobra: zaprto
Torek, 31. oktobra: Hudičev učenec. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol
Sreda, 1 novembra: Antigona. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol
Četrtek, 2. novembra: Striček Vanja. Premiera. Premlerski abonma
Petek, 3. novembra: ob 15. uri: Kacijanar. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol
OPERA
Začetek ob 20 url Ponedeljek. 30. oktobra: zaprto Torek, 31. oktobra: Glumač Matere božje. Red A
Sreda, 1. novembra: Trubadur. Izven. Znižane cene od 80 din navzdol
Četrtek, 2. novembra: Boris Godunov. Red Četrtek. Gostuje Josip Križaj
Petek, 3. novembra: Kogojeva akademija. Izven
Stav.
»SLOVENSKI  NAROD«, ponedeljek, tO. oktobra 1B39.
Stran 3
Senzacionalni doživljaji filmskega reporterja med upornimi arabskimi plemeni
v borbi proti anglefikl nadvladi v filmu: Samo ae danes ln Jutri ob 16., 19. ln 21.    frnADmlfV   %M B V? ja Tml*
KINO SLOGA — tel. 27 JO   UPORNIK MAFADI
Najnovejši METRO-tednik ln izvrsten zabavni dodatek!
LMAMA ANTOINETTA SSHKBKfiSS Najkrasnejši zgodovinski film o žalolgri zadnje francoske vladarice. — V glavnih vlogah Norma Shearer in Tvrone Power. — Nabavite si vstopnice v predprodaji!
I
DNEVNE VESTI
— Napredovanje    tujskega prometa.
Uprava za turizem pri trgovinskem ministrstvu je izdala podatke o našem tujskem prometu v prvih osmih mesecih tekočega leta. Navzlic vojni in splošni napetosti v mednarodni politiki je naš tujski promet od 1. januarja do 1. septembra v primeri z lanskim letom napredoval in sicer samo po številu inozemsk:h letoviščarjev. V prvih csmih mesecih je znašalo število inozemskih letoviščarjev 237.196, lani pa 215.141. Povečalo se je zlasti število nem-škh letoviščarjev, ki jih je bilo letos 171.375, lani pa 109.464. Število domačih letoviščarjev je pa znašalo letos 482.242, a lani 509.024. Nssprctno je pa število nočnin domačih letoviščarjev naraslo na 3,088.807, inozemskih pa padlo na 1.163.172.
— Velika podražitev cinka. Cink, ki ga je proizvajala domaČa industrija, je bil še pred dnevi po 5.50 din, zdaj se je pa podražil za 6 din na 11.50 din. Podražitev znaša 109.03°/o. Podražila se bo temu primerno tudi posoda in vsi drugi izdelki, za katere se uporablja cink.
— Kaj bomo uvažali iz Nemčije. Poročali smo ?e. da bomo uvozili iz Nemčije do konca tekočega leta 380.000 ton koksa, in 220 tisoč ton premega. Razen tega bomo uvozili 2000 ton železne pločevine.
— Pred ustanovitviio Hrvatske zveze mest in vojnih invalidov. Na področju banovine Hrvatske je 24 mest, ki nameravajo ustanoviti svojo zvezo, tako da ne bodo več včlanjena v Zvezi jugoslovenskih mest. Pobudo za to je dni komisar zagrebške občine Mato Starčević. Poleg tega se pripravlja v Zagrebu ustanovitev Zveze vojnih invalidov banovine Hrvatske. Za novo zvezo so se izrekli že vsi oblastni odbori voinih invalidov na področju banovine Hrvatske ra?rn zagrebškega. Hrvatski invalidi bodo zahtevali tudi novo uredbo o vojnih Invalidih
*   r:—^>j, telo
Predstave ob 16.. 19. ln 21. uri
Imat
Filmski dokument o napetih dogodkih na Balkanu, o odnošajih med Avstrijo ln Srbijo po sarajevskem atentatu. Film se odigrava v Beogradu, Zemunu in v krajih, kjer so bili prvi boji
v svetovni vojni! V gl. vi. Dita Pario, Eric v. Stroheini in drugI
— Iz »Službenega Usta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine c št. 86. z ene 28. t. m. objavlja dopolnilni zapisnik k pogodbi o trgovini in plovbi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Italijo, uredbo o spremembi in dopolnitvi uredbe o emisiji 6%nega državnega poso-jtlia za javna dela in državno obrambo, pravilnik o reviziji kartelnih sporazumov, pravilnik o kontroH cepiv zoper živalske kužne bolezni, avtentično tolmačenje § 15. zato>na o voli t vi senatorjev, odločbo glede dnnvnlc in povračila potnih stroškov predsednikom in članom volilnih odborov za volitve senaterjav, naredbo bana dravske banovine proti neupravičenemu prehajanju državne meje in razne objave iz »Službenih novine.
— Iz zdravniške službe. V imenik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banov 'co so b:li vpisani dr. Milavec Kari, dr. Mrmolja.    Zdenko   in    dr. žvanut Franc, zdrar/niki v Ljubljani.
j— Poroka. Na Brezjah sta se poročila včeraj obratovodja v Knafličevi tovarni usnja v Karmrku g. Franc K u m m e r in gdč. Marica Ekslerjeva iz stare napredne kamn*ške rodbine Za priči sta bila tovarnar g. Knaflič in g. Perne iz St. Vida. Mladima zakoncema želimo obilo sreče.
— Mrx!~arodna cesta Beograd—madžarski meja dograjena. Pred tremi dnevi je bila dograjena mednarodna cesta Beograd —Novi Sa»"i—Suboti ca — madžarska meja. Obenem je bil pa Izročen prometu most kralja Petra v Srbobranu, eden največjih ob-felrtov na vsej mednarodni cesti skozi našo državo. S tem je dograjen In Izročen prometu še del ceste iz Beograda do madžarske meje dolg 203.2 km kot del mednarodne ceste London — Calais — Bruselj— Kcln — Frankfurt—Dunaj—Budimpešta— Boc^'Tad—Sofija—Carigrad, dolge 3120 km. Skozi višo državo je dograjen se del te ceste Becvrrad—Mlad eno vac—Topola — šumi«* okrog 100 km in Crveni krst—Ni*— N:škn Banja, gradi se pa del ceste od Niske Banje proti Pirotu. Skozi našo državo zrrraj-eni del mednarodne ceste bo dolg 551 km.
S^nH! PavečnUe ln vodpi-rrjtc Soholshi kino v SišM!
— Ob dnevu varčevanja številke o denar- h vlogah. Zadnji dan oktobra je posve icn propagandi za varčevanje. Zdaj ima ta propaganda Še poseben pomen, ker so varčevalci nekaj Časa naerlo dvigali vlce. Zato je pa tudi tem boli zanimivo poro'i'.o Narodne banke z dne 26. t. m. o čedalje manjšem dviganju hranilnih vlog. Ob začetku vojne s0 vlagatelji dvignili iz-rerno mnogo denarja. V samem Zagrebu so dvignili samo v dveh dneh okrog 80 milijonov din. Po podatkih Narodne banke položaj nikakor ni kritičen. Vlagatelji so dvig-nfli skupro 5°° 405 000 din. kar je pa samo 59/o vseh vlog pri zasebnih denarnih zavodih. Poštni hran'lnici in Državni hipotekar-ni banki. Zadovoljiv znak je tudi, da je bilo dvignjenih ali odpovedanh le malo vlog v znesku nad 100 000 din. Panika na denarnem trgu nastane navadno le tedaj, kadar za "'no snravliati denar »na varno« vlaga-teijf večUh vlog; namre. vlagatelji, ki irr-jo tudi dober nos, kar se tiče denarja.
— Strokovni tečaji Zavoda PO Zbornice TOI v Ljubljani. V tečajih za strokovno risanje za mizarje, za notranjo arhitekturo, za pripravo na mojstrski izpit, obrtno knjigovodstvo in kalkulacijo, slo-goznanstvo in tehnologijo, ki se bodo vršili ob nedeljah in večernem času med tednom v Ljubljani, je še nekaj mest prostih. Vabimo interesente, da se najkasneje do 8. novembra t. 1. prijavijo pismeno s točno navedbo naslova in označbo tečaja, ki bi ga želeli obiskovati na naslov: Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, zmerno hladno vreme Včeraj je deževalo v Beogradu, Visu, Splitu, Kumboru in Dubrovniku. Najvišja temperatura je znašala v Sarajevu in Kumboru 13, v Splitu in Dubrovniku 12, na Rabu in Beogradu 11, v Zagrebu in Visu 9, v Mariboru 8.7, v Ljubljani 8.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.4, temperatura je znašala —0.6 na aerodromu —3.0.
— Mati na govorila sina, da je umoril očeta. V vas: Sopotu blizu Varaždina se je odigrala strašna rodbinska tragedija. 451et-ni Marko Jazbec se je zadnje čase pogosto prepiral s svojo ženo in končno sta se ločila. Zena Terezija je ostala v hiši s tremi otroki, mož se je pa preselil v dvoriščno poslopje Pred 5 dnevi se je hotela žena pobotati z možem, on pa tega ni hotel. Ogorčena žena je zdaj sklenila osvetiti se mu. Nagovorila je lšletnega sina Dragotina, naj ubije očeta. V četrtek ponoči, ko je oče zaspal, sta se splazila k njemu in sin je jel z železnimi vilami udrihati po očetu, dokler ga ni ubil. Orožniki so sina in mater aretirali.
— Šestič se je oženil s prvo ženo. Kmet Stevo Lajkovič iz Gorja blizu Našic je bil že petkrat oženjen in zdaj se je hotel oženiti šestič. Slučajno je pa naletel na svojo prvo ženo, od katerr :- bi! ločen že 14 let in z njo se je 5est*% ^il.
— Za stavo popil lite nja in umrl. Kmet Ivan BedenikovU iz vasi Poredje na Hrvatskem Je stavil 150 din, da bo popil liter žganja. Stavila sta s Stepanom Svečekom. Bedenikovič je žganje res popil in sicer v 10 minutah. Ko je pa hotel oditi domov mu je postalo slabo. Zgrudil se je in čez dve uri je bil mrtev.
— Požar. V Save i h pri Sv. Tomažu pri Ormožu je zgorela domačija posestnika Antona Snajderja. zkoda znaša okroe 50.000 Domnevajo, da je ogenj zanetil nekdo iz neprevidnosti.
— Dva poškodovanca. Delavec Miroslav Kastelic, zaposlen v tovarni »Saturnus« v Mostah, je včeraj padel na cesti s kolesa in si zlomil levo roko. — V bolnico so včeraj prepeljali tudi 481etnega posestnika Janeza Goga!o z Brezi j, ki ga le na poti od maše. povozil neki avtomobnist. Gogala ima poškodbe na glavi in po rokah.
Iz Lf^Ml^ne
—lj Spominska Svečanost na vojaških grobovih. Kakor običajno prirede tudi letos bojevniške organizacije Oblastni odbor Udruženja vojnih invalidov Udruženje rezervnih oficirjev, Zveza vojnih dobrovoljce v. Zveza bivših bojevnikov in Legija koroških borcev na dan Vseh svetih 1. novembra 1939 ob 16. uri na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu spominsko svečanost za padlftml in umrlimi borci lz svetovne vojne ln umrlimi vojaki kadrovci. Slavnost se vrši pred spomenikom borca, ki stoji sedaj pred novo vojaško grobnico katera bo po izgotovltvi pozneje v kratkem otvorjena. Spored bo sledeči: 1.) Vojaška erodba otvori slavnost z žalostlhko. 2.) Pevci združenih ljubljanskih zborov zapo-jo prvo žalost'nko. 3.) Vojni kurat g. Ma-račič bo imel sponrnski govor. 4.) Bivši vojni kura ti opravijo cerkvene obrede in i>Reši nas o Gospod«. 5.) Pevci zapojo drugo žalostinko. 6.) Častna palba. 7.) Vojaška goTba zaključi slavnost. Vabimo ceni. ljubljansko občinstvo, da se te slavnosti udeleži. Drugi dan 2. novembra ob 9. uri dopoldne pa bo v frančiškanski cerkvi žalna masa v isti namen, h katari ae tuđi prosi udeležbe.
—lj Zaradi razburjenja ga Je sadela kap. Včeraj so bili reševalci pozvani na igrišče »Ljubljane«, kjer se je odigrala nogometna tekma med >Lj ubijano« ln os ješko »Slavijo«. Enemu izmed gledalcev je postalo v razburljivem trenutku tekme slabo in se je zgrudil. Prvo pomoč mu je nudil slučajno med gledalci navzoči zdravnik dr. Pogačnik ml., ki je ugotovil, da je gledalca zadela kap. Poklicani reševalci so ga odpeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da se piše bolnik Gottwald Rihard in da je po poklicu tekstilni mojster, star 40 let, doma iz Jarš. Zdravniki so ponesrečencu nudili vso pomoč, ki pa je ostala brezuspešna. Rihard je v bolnici ponoči umrL
—lj Jablana v cvetju. Zdaj, ko pokriva tudi že nižje hribe precej debel sneg, so takšni pomladni pojavi, cvetoča jablana, še tem bolj vredni zanimanja. Čitatelj nas je opozoril, da je ob državni cesti med St. Vidom in Mednim, na zgornji strani klanca v obcestnem drevoredu začela cveteti jablan. Drevo ima 4 veje In tri veje so se začele lepo razcveta«. Sprehajalci so včeraj v trumah občudovali to igro narave. Upanje je, da cvetja ni uničila ponoči slana.
—lj Ima pianista Ignacija Priedmana je tako slavno, da pomeni njegovo koncerti ran je v Ljubljani največji dogodek zadnjih let. Kritiki govore o njem ha njegovi neprekosljivi umetniški iffri le v največjih Izbranih superlativih. Njegova umetnost je nekaj veličastnega. Povsod pomeni njegov nastop izreden dogodek. Zato opozarjamo na edinstveni klavirski večer, ki bo v Ljubljani v ponedeljek 6. novembra ob 20. v veliki Fflharmonični dvorani. Pred-nrodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice.
—lj Pri akademiji Združenja gied. Igralcev in opernega orkestra, katere namen je gmotno pomagati bolnemu glasbeniku
M. Kogoju in njegovi težko prizadeti družini bodo operni solisti izvajali Kogojeve pesmi, dramski člani nastopijo z recitacijami. Operni orkester bo pod vodstvom kap. Neffata odigral dve skladbi, dr. Sva-ra pa bo igral Kogojeve klavirske skladbe. Akademija bo 3. nov. ob 20. uri v operi. Tam je tudi predprodaja vstopnic.
— 'J Oglejte si bogato zalogo najnovejših
pletenin po ugodnih cenah   pri K. Soss
Mestni trg. 490-n
—lj Dve lepi izložbi občudujejo Ljubljančani, ki hodijo po Mestnem trgu mimo mestne elektrarne in pa po Nabrežju 20. septembra mimo trgovine mestne plinarne. Obe mestni poslovalnici sta namreč s prav dobrim okusom aranžirali Izložbena okna za propagando vsesvetake akcije, kjer Ljubljančani vidijo velike in male vence ter sveče vseh treh vrst, ki jih vseevetska akcija daje v znamenje odkupnin ai razkošja na grobovih. Razstavljene so pa tudi nakaznice vseh treh vrst, da dobrotniki spoznajo, kakšne vence in sveče dobe za posamezne nakaznice. Obe poslovalnici sprejemata tudi odkupnine in izdajata nakaznice, ki dobrotniki z njimi dobe v pisarni vsesvetake akcije v Mahrovi hiši sveče in vence tudi po stojnicah v mestu in pred vsemi ljubljanskimi pokopališči. Počastite rajne z dobrimi deli!
—lj Odkupnine od razkošja na grobovih
so prvi poslali za mestne reveže pisarni vsesveske akcije naslednji dobrotniki: galanterijska trgovina Anton Krisper na Mest nem trgu 220 din; stavbno podjetje A. Terčeij 200 din; neimenovani 220 din; trgovina z dragulji Josip Eberle na Tvrševi cesti 4S0 din; gradbena družba inž. Dukič in drug v Bohoričevi ulici 590 din; Ljubljanska kreditna banka 500 din; Vzajemna zavarovalnica 10.000 din; >Slovenia-transport«, družba z o. z. 200 din; tvrdka Siegel in drug na Celovški c. 108, 200 din; uprava obče državne bolnišnice 240 din: kamnoseško podjetje Alojzij Vodnik 2000 din; francoski konzulat 500 din; kajrmoseško-kiparsko podjetje Franjo Kunovar pri Sv. Križu 200 din; Trboveljska premogokopna družba 1500 din; tovarna >Saturn>us« d. d. 500 Gin; uslužbenci Jugoslovanske tiskarne 300 din. Vrhovni socialni svet objavlja imena prvih dobrotnikov letošnje vsesvetake akcije in jim izreka javno zahvalo, ker so s svojo naglo darežljivostjo dali najlepši zgled ljubljanski javnosti gotovo z željo, da jih tudi druga ljubljanska podjetja, uradi in zavodi posnemajo s čim največjo dobroti jivostjo. Priporriniti še moramo, da so med navedenimi darovalci predvsem do-broni ki, ki stalno podpirajo mestno občino pri socialnem delu in tako prednjačijo s svojim socialnim čutom drugim občanom. Naši dnevniki, ki z vso požrtvovalnostjo podpirajo vsesvetsko akcijo in sploh vsa socialna prizadevanja mestne občine, pa nimajo toliko prostora, da bi si jih vsesveska akcija upala naprositi za objavo večjega ševila dobrotnikov, darovalcev in manjših zneskov. Počastite rajne z dobrimi deli!
—lj Komemoracija z» pokojnim dr. Iva-itom Oražnom bo ob   njegovem   grobu v
sredo 1. nov. ob 9. uri dopoldne. Oražnovci in drugi častilci velikega dobrotnika akademikov iskreno vabljeni.
—lj Proslava jadranskega dne, Jadranska straža proslavi drevi ob 20. v Trgovskem domu >Jadranski dan.« s svečano akaiemijo z Izbranom »paradom. »Jadranski dan« je praznik naše mornarice, praznik naše Jadranske straže, praznik one nase jugoslovanske javnosti, ki obhaja ta dan praznik oar.-obojcnja našega morja, našega edinega Jadrana. Proslava brez vstopnine.
—lj Pevci in pevke vseh ljubljanskih mešanih ln moških zborov se morajo udeležiti drevi ob 20. skupne vaje v Hubadovi dvorani Gl. Matice. Zbori nastopijo na pokopališču z novima Žalostinkanii. Navzočnost vseh pri vaji strogo obvezna! Uporaba Hubadove župe.
—lj Izredni avtobus bo vozil na praznik Vseh svetnikov iz Ljubljane—Turjak—Vel. J ".5^?- Nova vas do Starega trga ob 8. zjutraj s Krekovega trga. Ljubljana—Deiv-Itiaiija Polje bo vozil avtobus na praznik vsako uro.
—lj Avto jo je povozil. Pred tramvajsko remizo na Celovški cesti se je včeraj dopoldne pripetila težka nesreča. Posestnikuva hči, 25 letna Franja Lavrič iz Vod.c je peljala v mesto mleko. Ko je prispela z vozičkom v bližino remize, je naenkrat pri-vozil za njo neki avtomobilist, ki se je skušal ogniti tramvajskemu vozu, zavozil je pa v Lavričevo in jo podrl. Lavričeva je obležala hudo poškodovana na glavi in po životu. Po ponesrečenko so prišli reševalci, ki so jo odpeljali z avtomobilom v bolnico.
—lj Napaden na cea*. V Siski je snoči nekdo napadel 431etnega mizarja Antona Rojino iz Zg. Šiške. Napadalec je v temi
na cesti planil nadenj in ga udaril po glavi. Prizadejal mu je težjo poškodbo, tako da se je moral Roj ina zateči v bolnico. Napadalec je pobegnil.
—lj Polhov ovratnik se je izgubil na Mirju. Najditelj ae naproša da ga prinese na Reeljevo ceato 7, Lapajne.
Iz Trbovelj
— Prvo snežno odejo so v četrtek dobile trboveljske okoliške planine. Medtem, ko smo lansko leto imeli še v tem času lepo toplo jesen, je letos mraz pritisnil zelo zgodaj. Slana je že pred tedni večkrat pokrila naša polja in vrtove ter napravila precej škodu Zlasti je trpel fižol, ki ga 5e niso bili obrali in ki je v sledečem deževju večinoma iejjnil, seveda je bilo prizadeto tudi dru^j povrtje, posebno pa jesenske vrtne cvetice, v:, vetnice, ki jih bo letos pri nas malo. V četi tek dopoldne se je nena doma pooblačile«, temperatura je v nekaj urah občutno pa 'la in v opoldanskih urah je med drobnim dežjem padal gost sneg, ki pa se je potem knialu spremenil v dežne kapljice. V planinah, na Kumu, Mrzlici in Sv. Planini pa je padel precej obilen sneg ter pobelil pobočja vse tja pod Sv. Katarino, Dobovec in Klek. Zima torej trka na vrata z vsemi njenimi neprijetnostmi. Vsekakor je upati, da bo letos pri ugodnejših snežnih razmerah prišel zimski sport pri nas do prave veljave ter bodo tudi naše višinske izletniške točke imela zadovoljivejši zimsko tujski promet kot lansko leto.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
je   največji  slovenski pupil&rnovarni denarni zavod
Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe Za vse vloge in obveze hranilnice jamči
MESTNA   OBČINA LJUBLJANSKA
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—,
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
RAzno
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din.
HTTBERTTJS PLASCI a din 250.— vse vrste dežnih plašče v. trenč-kotov, sukenj, toplega perila itd.  nudi  po  priznano nizkih cenah
P R E S K E R,
Sv. Petra c. 14.
Male oglase
za
»Slov. Narod«
sprejema oprava do 9. are dopoldne
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
Is lekarne
dr. G. PICCOLUA
v Ljubljani
ae priporoča bledim ln slabotnim osebam
KLIŠEJE
JUGOOHAflKA
POUK
Beseda 00 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din.
Strojepisni pouk
Večerni tečaji, oddelki od W-do 8. ln od V* 8. do 9. zvečer. Pouk tudi po diktatu. Tačajl
od 1 do 4 mesece.
Novi tečaji se prlcno 2. novembra, šolnina selo nizka. Moderna in največja strojepisnlca ! Vpisovanje dnevno do 8. ure zvečer. Chrlstofov očni zavod, Ljubljana, Domobranska c. 15, tel. it. 48-43. 3044
DOPISI
s Luže e
Beseda 50 par, laveK posebej Najmanjši znesek 8.— Din. SOBARICA ki tudi pere, dobi dobro plačano stalno službo v Ljubljani. — Kavarna Vesel — palača Vzajemne zavarovalnice. 30S5
PRODAM
Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8.— Din. OK£HO\A JUIJKCA sortirao trčen med. med v satov ju in medico Kupite oa j bolje v MEDARN1, Ljubljana, Židovska ul. 6. 46. T.
»HOČEM« dvignite pismo.
3087
PREMOG
KOKS•DRVA
L POGAČNIK
BOHORIČEVA 5 — TEL. 20-59 Postrežba breshibna!
POSEST
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8— Din.
ZA DIN 1.300.000 —
trinadstropnica, novozgrajena
v Zagrebu, z dvosobnimi komfortnimi stanovanji, trgovskimi lokali, renta 120.000 din. Oproščeni davka. Prodaja Vukma-nović Ilija, posrednik, NodUova ul. 3, Zagreb. 3084
KUPIM
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 — Din.
FRIKCIJSKO PRESO
od 100 do 110 mm debeline vretena, s pritiskom 25 do 30 000 kg, kupimo. Brača Flier, Bačka Topola. 30 S3
POZOR!
Kupujem in prodajam rabljene čevlje, moške obleke in perilo, KLAV2ER, Vosnjakova 4.
3086
Makulaturni tjanir
proda
uprava ffSlovenskega Naroda44 LJubljana, Knafljeva ulica štev. s
Motni pogrebni
Ot»ćm»   » >uM
Potrti od neizmerne žalosti sporočamo v svojem in v imenu odsotne sestre Josrplne, por. MntVh, da je naš preljubi brat, soprog, svak bi stric, gospod
Albin Bevc
glavni univerzitetni arMvar, res. vojni činovnik Ul. kL
danes ob 11. ari dopoldne umri po dolgi in težki bolesni ▼ 45. leta starosti.
Z neomejeno osebno tat srčno dobroto nas je vezal ▼ srečnem rodbinskem kroga. Zapustil nas je v globoki togi, ko jo bomo težko prenaialL
Pogreb blagopokojnUca bo v ponedeljek 90. oktobra 1939 ob 4. ari popoldne Izpred mrtvašnice sploSne bolnice na pokopališče k Sv. Križa, kjer ga bomo položili k večnemu počitka v rodbinski grob.
V LJUBLJANI, dne 28. oktobra 1988.
toproga; ing. Ladislav ln Josip Bevc,
BEVC, GORENC, MTJFICH, 8KET, BOGI« ln UST.
____________
Stran 4
»SLOVENSKI   NAROD«, Ponedeljek, SO.
Štev. 247
Ob zaključku razstave
bolgarske knjige
Njen uspeli je že v tem, da je v Ljubljani naraslo zanimanje za bolgarsko knjigo
Ljubljana, 30. oktobra.
Jutri je zadnji dan razstave bolgarske knjig« v dvorani Narodne galerije. Ce naj taksne razstave služijo namenu, da si i in •Cleda čim več ljudi, ki se tako \~aj na a. i naj seznanijo s knjigo, je prireditev nedvomno dosegla popoln uspeh. Težko je reči. če je imela pri nas katera razstava te vrste več obiskovalcev. Tega bi marsikdo ne pričakoval, saj znanje bolgarščine med nami ni posebno razširjeno. Ju-fosL - bolgarska liga v Ljubljani sicer prireja leto za letom jezikovne tečaje, vendar tečajniki še niso postali resnejši konzumenti bolgarske knjige. Četudi jezik le obvladajo vsaj pasivno. V Ljubljani ne morete kupiti nobenega bolgarskega lista, da o revijah in knjigah ne govorimo. Bolgarskih knjig si ne morete tudi izpo-aoditi v javnih knjižnicah. V imeniku naše največje javne knjižnice najdete med drugimi slovanskimi knjigami razen slovenskih in srbohrvaških še češke in ruske knjige; bolgarskih ni. Značilno za naše razmere je, da si v Ljubljani lahko izpo-eodite esperantske, italijanske in angleške knjige, ne pa tudi bolgarskih. Da bi bilo tudi dovolj čitateljev bolgarske literature, ne more nihče dvomitL
Mnogi obiskovalci so na razstavi po-praševali. če so knjige naprodaj. Marsikdo bi kupil bolsarsko knjigo. Naprodaj je bilo samo nekaj izvodov knjig leposlovne vsebine in knjiga risb znanega ilustratorja Beškova, Toda še med temi leposlovnimi knjigami so bili prevodi v bolgarščino, med tem ko bi vsakogar najbolj zanimala originalna bcTgarska dela. To ie morda v ^ekem pogledu nanaka. da ra takšnih razstavah ni tudi naprodaj knjig. Kaj pomaga, če se ob;~kovalci še tako navdušijo nad knjigami, ko jih potem nikdar več ne vidijo To je le bežno srečanje s knjigami, seznanje le s platnicami knjig. Glavni namen knjižne razstave bi menda moral biti, da bi ljudje vzljubili knjigo tako. da bi jo tudi kupili. To prijateljstvo do tujih knjig je na samo platonično. ki je zato tudi le kratko — dokler na razstavo ne pozabiš.
Vendar bo razstava bolgarske knjige dosegla svoj namen, čeprav kniige niso naprodaj, ker bo mnogo kniie ostalo v Ljubljani ter bo tvorilo temelj bolgarske knjižnice. Prav zaradi knjižnice ima razstava največji pomen: tako se le občinstvo lahko poučilo, kaj vse mu nudijo bolgarske kniige. ki jih bo imela knjižnica Pravi prijatelji te knjige se bodo radi včlanili v ligo, če že niso člani, že zaradi samih knjig. Vsi ne moremo biti aktivni delavci v ligi. a potrebni so tudi simo^ti-zerji. prijatelji bolgarske kulture Knjige nas bodo najbolje vezale z brati Bolgari,
posrednice bodo med nami in njimi, da bomo spoznali  bolgarskega  duha, lepoto slovanskega  jezika  in njegovo literarno I bogastvo.
Razstava je pa bila tudi koristna v tem pogledu, da smo na nji spoznali, v čem se lahko učimo od Bolgarov. Vse se sicer ne da presaditi. Nedvomno pa bi bilo priporočljivo vsaj poslužiti se dobre metode populariziranja knjige. Tako n. pr. Bolgari v nekem pogledu posnemajo Francoze, ker izdajajo razen lepo opremljenih in bibliofilskih knjig v večjih nakladah cenene broširane knjige. Tudi za knjige velja, da je tem večja prodaja, čim cenejše je blago. Konzumenti knjig, ki kupujejo pretežno vezane knjige, so menda povsod v veliki manjšini. Upajmo, da bo tudi pri nas prej ali slej prodrlo spoznanje: izdajanje drago opremljenih knjig je luksus ter greh proti narodu, če hkrati ljudem ne nudimo tudi cenenih, a po vsebini kvalitetnih knjig. Ker vsebinsko kvalitetne knjige pri nas navadno niso naprodaj v cenenih izdajah, mnogi ljudje, ki sicer či-tajo. ne poznajo dobrega čtiva in si kvarijo okus s plehko literaturo, predvsem a sentimentalnimi zgodbami, ki polnijo nekatere tednike in ilustrirane revije. Ali bi pri nas ne bilo mogoče, kar je v Bolgariji? Zakaj bi tudi pri nas ne izdajali del naših klasikov v ljudskih izdajah, v zvezkih na cenenem papirju? Založnik, ki bi se lotil tega nodjetja. bi se ne mogel pritoževati nad abo kupčijo. V dokaz navajamo samo izdajo Prešerna v knjižicah oblike koledarčka. Prešeren je v kratkem času doživel že drugo izdajo. Te knjižice so sicer po 20 din, a kupčija cvete. Bolgari imajo seveda tudi lepo opremljene izdaje del svojih klasikov. Kdor pač želi kupiti dražjo knjigo trajnejše vrednosti tudi po svoji zunanjosti, si i o kupi. Kdor je ne more kupiti, kupi vsaj ceneno izdajo to se pravi kupi prav za prav le njeno notranjo vrednost, njeno vsebino. Ce napiše knjigo sodobni pisatelj, lahko nezaupljivi čitatelji kunijo kakor na poskušnlo broširano knjigo Ce iim le delo všeč. si kdaj pozneje lahko nabavilo dražio lepšo opremljeno izdajo, kakršna je tudi v okras knjižnice.
Upamo da smo se od razstave bolgarske knjige naučili vsaj nekaj; uspehi te razstave so pa nedvomni, n. or že zaradi tega, da ie naraslo v LiubUani zanimanje za bolgarsko knjigo. To ie velik uspeh, kajti zanimanje ne bo tako kmalu ugasnilo. Četudi nekaj časa še ne bo naprodaj bolgarskih knjig v naših knjigarnah. Morda bodo prav zaradi tega knjigarnarji skušali najti vezi z bolgarskimi založbami. Skoraj nerazumljivo ie zakaj ni mogoče v Ljubljani ustanoviti slovanske knjigarne.
Klavirski koncert prof. Je Kovačeve
Mala dvorana Filharmonlčne družbe je bila polna
občinstva
Ljubljana. 30. oktobra.
Di smo pridobili za prvi koncert letoi-nje sezone bolgarsko pianistko prof. Kovačevo, je znak, da se naše kulturne vezi vedno boli krepijo — in prav je tako! Pa
drugače tudi ne more biti. saj je vsaka manifestacija umetniške volje Izraz tendenc, ki prihajajo na površje vsepovsod. Ta zavest, da nI dojemanje umetnosti zgolj estetsko uživanje nad uspelimi kombinacijami materijala, s katerim gradi umetnik ali pa celo, kar pri nas ni tako redek pojav, neko zlobno in škodoželjno iskanje napak, tehničnih nedostatkov in
sličnih stvari, to prepričanje, da je vse tako početje le v škodo sproščenemu in edino mogočemu dojemanju umetnin, ki naj bi ga študij le poglobil, je bilo izhodišče vseh mojih poročil o koncertnih prireditvah, katerih cilj je bil in je še vedno ta, da bi našlo naše občinstvo res ploden odnos do glasbenih prireditev, da ne bi re-sumirilo svojih vtisov le z raznimi »oh« in »ah«.
Zato smatram spored, izbor skladb, za problem prvega reda. Z izborom skladb izrazi koncertant svoj odnos ne le do glasbe, temveč do življenja samega, z interpretacijo pa odnos do posameznih skladateljev in njihovih del. Reproduktivni umetnik se more izraziti le posredno preko že naoisanih skladb, zato mu gotovo ne more biti vseeno kaj Igra. Vsa stvar bi šla lepo v redu: reproduktivni umetnik bi se mogel že s sporedom samim pokazati v pravi luči. če ne bi bilo — naše koncertne poslovalnice. Da takoj na tem mestu poudarim svoje prepričanje: bolgarska pianistka je prišla v Ljubljano z namenom, da se pogovori z nami no domače, slovansko. V tem prepričanju me potrjuje tudi stara praksa naše koncertne poslovalnice, ki je pravi mojster v sestavljanju šablonskih sporedov. Tudi današnji rezultat: Mozart. Beethoven. Schumann. Chopin, Vladigerov. Cankov. de Falla. torej trije Nemci, trije Slovani (kot sem pozneje videl, ponižno umaknjeni v drugi, rekel bi nereprezentativni del sporeda), in en Spanec je pravtako znamenje, da je ostala koncertna poslovalnica verna svoji praksi, da je gluha in slepa za čas, v
katerem živimo in da pomaga s takimi sporedi vzdrževati bedasto in nevarno vero v nadmoć in veličino nemškega duha. — Ne. nikakor nimam ničesar proti Mozartu. Beethovnu, Schumannu, ljubim jih, ne bom tega nikjer tajil, a ne morem ljubiti tistih, ki so njihovi »dediči«, ki izrabljajo človečanske napore nemških genijev, (ki se žal ne morejo več braniti) le za to. da v njihovem imenu — da ostanemo v območju kulture — sežigajo knjigo pravih dedičev nemškega duha in »čistijo« galerije in muzeje vseh umetnin, ki presegajo soboslikarske pojme o umetnosti. Ce smo nevtralni, ne smemo biti indiferentni! Zlasti pa ne proti slovanski glasbeni tvorbi, ki je v vseh strokah tako bogata, da je z njo mogoče držati opero, simfonične koncerte in komorne večere Ker pa je avtarkija zrastla na tistih njivah, ki vsega premalo rodijo, se ji radi in s ponosom odrečemo. Zato se raje vprašajmo koliko poznamo francoske, italijanske, španske, angleške glasbene literature? Ali smo že kaj ukrenili, da bi jo pričeli smotrno spoznavati? Toliko za uvod v letošnjo glasbeno sezona Priznam da sem gornje vrstice napisal pred koncertom mislim da z vso pravico, saj so bile napisane za nas same.
In o koncertu samem? Mala dvorana filharmonlčne družbe je bila polna, občinstvo je z zanimanjem sledilo igri bolgarske umetnice, ki je dokazala, da ima vse predpogoje za razvoj v suvereno in sproščeno muziciranje. Ima dovolj energije in znanja, da bo mogla premagati občutek nesigurnosti, ki je prišel do izraza pri interpretaciji naše, zapadnjaške glasbe in ima v sebi mnogo elementarne muzikalnosti, ki je prišla v polni meri do učinka v elegantnem »Valčku« Vladigerova, v »Bolgarskih motivih« Cankova. kakor tudi v dveh skladbah, ki iih je morala dodati Z zanimanjem bomo sledili njeni umetniški poti, z veseljem io bomo prihodnjič sprejeli — led je prebit. Da. led
je bil že s prvimi takti bolgarske glasbe
prebit in v upanju, da si bomo prihodnjič stali nasproti v nekonvencionalni pozi in v neprisiljenem duhovnem kontaktu, kličemo na svidenje! Fr. Sturm
Iz Krškega
— Ferjančič Franc 80-letnik. Te dni je slavil v krogu svoje rodbine SOIetnico rojstva upokojeni gozdar Franc Ferjančič. Po rodu iz Idrije, se je tudi on zvest družinski
j tradiciji, posvetil gozdarstvu in je kot tak služboval v Istri, Koroški, na Dolenjskem, Goriškem in Notranjskem. Povsod, kjer je bil, si je pridobil veliko število prijateljev. Svoje otroke je vzgojil v zavedne in napredne Jugoslovene. Ob priliki njegovega jubileja se tudi mi pridružujemo številnim prijateljem in mu kličemo: še na mnoga leta!
— Davica v krškem in brežiškem srezu. V zadnjem času se je v območju obeh sre-zov močno razpasla devica, predvsem v območju občin Raka m Podsreda. kjer je zahtevala že tri mlada življenja. Krivda leži v tem, da starši čakajo do zadnjega trenutka in šele potem pokličejo zdravnika, ko je po navadi že prepozno Opozarjamo starše, naj takoj otroke odpremijo v bolnico, čim opazijo znake te nevarne bolezni.
— Prvi sneg. V petek zjutraj smo se kar začudili ko smo videli, da so Gorjanci pokriti s snežno odejo in da ima celo Sremič belo kapo. Po pripovedovanju ljudi ga je zapadlo na Gorjancih precej, dočim je na Sremiču že čez dan skopnel. Baje je padal tudi prejšnji večer v samem Krškem med dežjem sneg Upajmo, da to še ne pomeni zime. saj imajo ljudje še veliko dela na polju
— Junak noža. Ko se je vračal 201etni Jože Solce zvečer domov iz Podlipe, je bil na poti napaden m je dobil težko rano z
nožem v hrbet. Solce trdi, da gs je ranil Anton Zabkar iz KrŽi&ča Ranjenca so prepeljali v krško bolnico. Njegovo stanje je precej resno, ker je izgubil precej krvi.
— Semkaj so prepeljali tudi brezposelnega rudarja iz Horjul Franca Stroka, ki ga je napadla večja družba, ko je šel po poti od Rogaške Slatine. En napaJaiec. Andrej Kuinsr, ga je ns vso moč udaril s polenom po rami. Udarec je bil namenjen glavi, s se je Širok še pravočasno umaknil. Tudi njegovo stanje je precej težko.
^{ai/foprc^ram
Torek, SI. oktobra
7.00: Jutranji pozdrav (plošče) 7.15: Napovedi, poročila. — 7.30: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11.00: Šolska ura: Proslava Jadranskega dne: petje, deklamacije, razgovor (vodi g. Viktor Plrnat).
— 12.00: Sprehod po Balkanu (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. -- 14.00: Poročila. — 18.00: Drobiž za drobiž (plošče). — 18.40: Ideja stvarstva (g. Franc Terseglav). — 19.00: Napovedi, poročila- — 19.20: Nac. ura: Naloge našega šumarstva (inž. Dimitrije Afanasjev) Bgd. — 19.40: Objave. —19.50: Deset minut zabave. — 20.00: Koncert balalajke (plošče). — 20.30: Koncert pevskega zbora »Grafike«. — 21.15: O sonatah: predavanje (g. Srečko Koporc) in klavir (gdč Herta Seifert). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki (Ra-dijskl orkester). Konec ob 23. url.
PROFESORJI MED SEBOJ
— Klanjam se gospod kolega, že dolgo se nisva videla. Pardon, da ne pozabim vprašati, ali ste bili to Vi ali vaš brat. ki je pred tremi meseci umrl?
— To sem moral biti jaz, gospod kolega, ker vem čisto dobro, da je moj brat ie
živ.
Župan mesta Ljubljane naznanja, da je
27* oktobra t. L, umrl član mestnega sveta ljubljanskega, gospod
Fortunat Lužar
banski šolski nadzornik v pokoja, odlikovan z redom
sv. Save III. stopnje
Za nase šolstvo zaslužnemu pokojniku ba obranila Ljubljana trajen In časten spomin.
Lev Vladvka:
14
MOŽ, KI JE UGASNIL SOLNCE
FANTASTIČEN ROMAN
Istočasno in nevede sta delala oba na isti ideji. Pisalni stroj, ki bi mu lahko diktiral.
Rybar je žilavo razglabljal problem raadeljevalnih znamene, odražanja odstavkov in pisanja velikih črk — in priti ni mogel na nič drugega, nego na ročno pritiskanje odgovarjajoče ročice.
Skoraj istočasno s Havlom sta praktično uveljavila to idejo. Samo da je Havel pisal velike črke m drugo z izgovorjavo zvokov, ki jih ni v abecedi. Pisati se je dalo tudi telefonično.
Ribafev izum je bil potisnjen v ozadje. Take reči se v življenju dogajajo. 2al je bil pa Rybaf prepričan, da mu je Havel njegovo delo ukradel.
Skrivil je ustne na poseben način, kar ni pomenilo nič dobrega, V najboljšem primeru je pomenilo to, da ne bo tako kmalu pozabil, kaj mu je Havel storil.
Čez dve leti je dobil Havel Gevvjevo nagrado. Da, to je bil isti Gevy, ki je odkril morilni plin. To je bil mož, ki je imel za seboj ie nekaj takih malenkosti, ki so mu bile vrgle več miljard. Umrl je prerano in zapustil na svetu enormno evropsko Gevvjevo nagrado za izume.
Rvbaf ni bil predložen niti kot kandidat, Ie njegovega vidika je bilo to očitno brezpravno. In ko je dobil Havel nagrado, je bil sit tega do grla- Takega Srečanja ni bil vreden. Napisal je plam teč članek ▼ »Evropske novine«, kjer je jasno dokazoval, da so
te nagrade nemoralne. Zadnjih sedem nagrajencev je spadalo med miljarderje. Zakaj tlačiti denar v žepe ljudem, ki so ga že davno zaslužili in sicer pogosto kdove kako, dočim umira pol odstotka ljudi od lakote, kakor ve vsakdo.
Ta članek je bil zares pravičen, nedvomno pravičnejši od nagibov, ki so potisnili piscu pero v roke. Toda imel je eno nesrečo, da se je namreč pojavil prepozno. Izšel je namreč v času, ko je Havel z dobljeno nagrado podvojil lastno premoženje in ustanovil štipendijo za siromašne študente.
To je bil preokret, ki je pomenil za Rvbara popoln poraz. Rybaf se je znova umaknil v molčečnost. Havla še ni poznal, toda v duhu je sklenil, da ga mora spoznati. Po njegovem mnenju je bil to gotovo zli duh. Usoda je hotela, da sta se razmeroma kmalu seznanila.
Slučajno je bilo to v času, ko je bil Havel na prelomu svoje življenjske poti, takrat, ko je zapustil svojo pisarno in jel tavati ves skrušen po polju in gozdovih. Takrat je prvič srečal Zdenko.
Bilo je to na meji sredi žitnega polja. Sedela je sklonjena nad cvetom poljskega maka in zahajajoče solnce je razlivalo skozi krvave cvetove rdeči odsev na njena lica.
Kakor slika. Simbol mladosti in lepote.
Očaran je Havel obstal in iz težkih oblakov glave je padala megla doli. Jasnilo se je.
Kar se je vzravnala in prestrašeno obrnila glavo. — Oprostite — je dejal nato tiho. Njegovo oproščen je in žareče oči so govorile najzgovornejše.
Samo štirinajst dni sta hodila skupaj.
V dlaneh je imela toliko lepote in toliko uravnovešenega miru, da se je jel zbegani Havel pomirjati.
Štirinajstega dne sta stopala ob reki po brezovem drevoredu.
— Moj varuh, — je dejala.
Srečali so se. Havel je pozdravil. Koraki vseh treh so se avtomatično ustavili.
— Jaz sem inženir Havel.
Prišlec se je naenkrat zdrznil in oči so se mu nekam čudno, stekleno zasvetile.
— Rybaf, — se je zarezal in šele tedaj mu je podal roko.
Da, to je bil Rvbaf, Zdenkin varuh. Mož, ki je čakal, kdaj ji bo enaindvajset let. Dotlej je imel zelo malo časa in veselja razmišljati o nji; uiti mu ni mogla. Bil je pri pričan, da postane njegova žena, ko napoči čas za to.
Mlada je še. Spoznati mora malo svet in uživati mladost.
Rybaf je v primeri z njo star. Zlasti po možganih. Več stvari ima v glavi, a oženiti se je samo pripomoček življenja. Za vse bo čas, treba je imeti samo dovolj volje .
Stopala sta skoraj molče drug kraj drugega in bolj iz tega molka, nego iz kratkih besed, ki sta si jih zalučala v obraz, je Havel zaslutil dih smrtnega sovraštva. Zdaj pa zdaj je zatonila med numa škripajoča in prestrašena tišina.
Potem je pa jel Rvbaf govoriti.
To so bila bruna, ne pa besede.
— Morda ni med nama vse dovolj jasno. Zdenka postane nekoč moja žena. Več ni treba praviti...
Dekle med njima je izdihovalo življenje. Bila je bleda in razburjena. To ji je bilo novo. Nobene besede ni našla v svojo obrambo, ni si mogla tako nenadoma vsega pojasniti.
Solnce je zašlo.
Havel je bil vsiljivec. Tu ne odloča njegova volja. Tu odloča srce tega dekleta, a ona molči.
Havel je razumel to čisto drugače. Stopa pokorno liki orač za plugom, ki obrača kremene namestu prsti.
Razideta se in Rybaf znova nastavi z roko svoj trdi nasmeh.
Jutranja zarja Zdenkinega pogleda se je zdrobila liki pohojen cveL
★
Naslednjega dne zvečer je prihitela Zdenka k Havlu in od takrat ga ni nikoli več zapustila. Zdaj je vojna.
Ali pa je ni. Demon vojne je bil za hip pregnan s pozorišča, pregnal ga je bil Havel. Na noge... na Havla! Rvbaf ni pozabil.
— Zdaj je Čas... — sikne zlovešče izza njegovih ostrih zob, toda rezanje obraza je nespremenljivo zlo in kamenito kakor polnoč.
12.
Visoka meja se je potegnila utrujeno med polji in dve škodoželjni krtini sta dvignili nad nje svoja temena.
Na poljih je dozorevalo.
Za mejo je ležal človek.
Herbert Kaum.
Ležal je nepremično že od današnjega opoldne. Oči je imel zapičene samo v eno smer In zaostrene na kilometer razdalje.. Tja. — kjer je bil gradič Krona. Njegovi pogledi so bili nastavljene leče močnega daljnogleda tako, da so mu na korak približali vse nehanje.
Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno" Fran Jeron  // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani