133. Hevllkn.
u mulinu, v torek, u. junija 1907.
XL leto.
utaja vsak dan ivečer, izimši nedelje In praznike, ter velja po posti pre]eman za avatro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJnbllano s pošiljanjem na dom za vse leto 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 5 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tole dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročb€ Ircz istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za »ranila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatl - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in ■pravnlstro je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravniitvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. administrativne stvari
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik",
Srainišrra telefon it 14.
Posameine sterilne po 10 L
Dprarniirva telefon ŠL 85.
Trs Molironoj in UuMjan-skl škof!
(Dopis iz iMokronoga.) Ni še dolgo tega, kar se je v našem  trgu  vršila  birma in je posettl naš trg prevzviseni knezoškof gospod dr. Anton Bonaventura Jeglič.
Domači župnik gospod Bukovic se je trudil na vse kriplje, da bi pre-skrbel gospodu knezoškofu veličasten sprejem ter je odredil celo več, nego v kar je on poklican.
Vabil je s posebnimi dopisi urad-nistvo, županstvu, učiteljstvo, požarno hrambo itd., a tudi na prižnici se je delovalo na to, da se kolikor mogoče častno sprejme naš cerkveni poglavar knezoškof ljubljanski.
Toda ves ta trud, vsa ta vabila, vsa prigovarjanja itd. niso našla ugodnega odmeva, ker so vsa društva, uradi, vodstva itd. sploh vsi pri dobnih sejah soglasno odklonili sprejeti g. knezoškofa.
Sprejem na dan prihoda je bil tak, da ga prevzviseni gotovo še ni doživel na celem Kranjskem.
Sprejema pravzaprav sploh ni bilo in prevzviseni si je prihranil vse : .igovore in sladke besede, ki jih je najbrž imel že pripravljene.
Tudi odhod — to bode prevzviseni rad sam pripoznal — je bil nad vse klavrn, kajti po celem trgu ni našel deset oseb, ki bi bile želele njegovega blagoslova. Pač žalostno, ako cerkveni knez tako zapušča del svojega teritorija.
Vsa čast pa gre po drugi strani :ržanom, ki so sklenili, izogniti se vsake demonstracije ter popolnoma mirnim potom ignorirati knezoškofa kot tujca, ki je prišel v naš kraj, da si popolni portfelj s tem, kar nujno potrebuje za svoje zavode v St. Vidu nad Ljubljano.
Zgodilo se je vse po tem sklepu. Trg Mokronog je s tem pokazal častno na eni strani gosp. knezoškofu svoje mišljenje, na drugi strani pa da je njega prebivalstvo resnično napredno in olikano.
Prevzviseni je seveda moral opaziti tudi to da se mu niti z zastavami na hišah ni izkazala čast, ki jo je pričakoval.
Tako je minula birma v Mokronogu. Vzrok, da je trg Mokronog tako postopal — naj si to vzame prevzviseni na znanje — je ta, da sta škofovi glasili ^Slovenec* in J,Domoljubu v pisavi padli na tako nizko stopnjo, da ju celo najodloČnejši škofovi pristaši obsojajo.
Pisava teh dveh listov je bila ob Času volitev podla v skrajni meri ter je imela le namen, blatiti svojega bližnjega ter mu Škodovati na imenu, na časti in na imetju.
Vse to se je pa sigurno vršilo z vednostjo prevzvišenega in ker se je to infamno pisarjenje vedno in vedno nadaljevalo, smo si zamogli pridobiti odločno prepričanje, da se vsa ta gnojnica izliva z odločnim odobravanjem našega višjega dušnega pastirja g. knezoškofa  Antona Bonaventure.
Ta gnojnica, ki se je razlivala iz knezoŠkofijske palače, pa je segala do našega trga ter oblila razne osebe, ki tega niso zaslužile, ter bile po krivici obkradene časti.
Kaki hinavci bi torej bili tržani mokronoški, ko bi bili prihod knezoškofa slavili s sprejemom, nagovori itd.
Prevzviseni se je moral one dni, ko je bival med nami, prepričati, da je prišel v trg, čigar prebivalstvo pozna dolžnosti omike in olike. Nihče ni g. knezoškofa žalil ali insultiral ali napadal ali le motil z neumestnimi klici itd. Naša parola je bila, da se prevzviŠenega popolnoma ignorira, to se pravi, da se ga v dostojni obliki popolnoma prezre.
Do tega je tudi prišlo in trg je ponosen, da se nihče ni našel, ki bi bil kalil mir, temveč daje bila birma ravno nekako tako, kakor so na novo vpeljane nsejmicea !
Naše postopanje pa je naletelo na veliko nemilost pri knezoškofu in doletelo nas je maščevanje, o katerem se nam pač niti sanjati ni moglo.
Prezvišeni so  bili  globoko uža-
ljeni in te dni so nam poslali prvi tobak.
Mokronoška požarna bramba slavi dne 29. junija letos svojo *25letnico ter je društvo sklenilo, da se ta slav-nost kolikor mogoče častno izvrši.
Dogovorilo se je, da se podele svetinje več članom, ki so celih 25 let neumorno delovali v korist in blagor svojega bližnjega, ter bili vedno pripravljeni priti bližnjemu na pomoč, če tudi v sosedni občini. Sosedne občine omenjamo le radi tega, ker je pred leti ta mokronoška požarna bramba pomagala omejiti požar na Veseli gori pri St. Rnpertu ko je gorela cerkev. Gasilno društvo je stalo sredi goreče cerkve s svojo brizgamo ter delovalo z največjim naporom, da se je omejil požar.
Ni potreba še posebno povdarjati, da ima to društvo že lepo število dobrot in koristi nabranih, ki jih je storilo oziroma žrtvovalo iz dobrosrčnosti do svojega bližnjega.
Tako društvo torej sigurno zasluži občnega spoštovanja in podpore.
To društvo je za svojo 251etnico sklenilo med drugim, da naprosi domačega gospoda župnika, naj bi se maša vršila pod milim nebom, ker bo tujega občinstva obilo ter tudi raznih gasilnih društev.
Naš domaČi gospod župnik je vso stvar odobraval, vendar je omenjal, da mora poprej imeti dovoljenje od knezoškorijskega ordinarjata, ker to cerkveni predpisi zahtevajo, ter da on sam ni mero daj en ugoditi tej prošnji.
V resnici se je ta prošnja odposlala s pripombo, da je gasilno društvo na svoje stroške najelo narodno godbo iz Celja, ki naj bi na dan slavnosti tudi svirala pri sv. maši pod milim nebem.
Vsa domača občina združena s sosednimi se je že veselila tega lepega dogodka in dogovorjeno je bilo, da se gostom nudi vse, kar bi bilo umestno in za naš trg častno.
Žal, da smo sezidali del svojega programa  na pesek,   kajti  pred par
dnevi je dobilo gasilno društvo v Mokronogu iz škofijske palače odlok, da je prevzviseni gospod knezoškof prepovedal sv. mašo pod milim nebom ter tudi prepovedal, da bi pri tej cerkveni slavnosti sodelovala godba, bodi si že v cerkvi ali zunaj.
To je tedaj revanša, to je maščevanje prevzviŠenega knezoškofa ker ga društvo ni hotelo sprejeti pri prihodu v trg Mokronog.
Sprejeli smo to odločitev popolnoma hladnokrvno ter bo demo ž njo tudi hladnokrvno obračunali.
Trg Mokronog odločno obsoja pisavo škofovega glasila ter tudi obsoja onega, ki se strinja z insultami enakega kalibra, kakor sta jih rabila „Sloveneca in „Domoljub".
Ako misli prevzviseni, da je s svojo prepovedjo kaj dosegel, se pač jako moti.
Tržani iz Mokronoga so zvezani v trdno falango ter ne odjenjajo niti za las, dokler prevzviseni knezoškof ne krene na pot, ki mu jo je Kristus pokazal, to je pot miru in sprave.
Tudi glede prihodnih sprejemov ob eventuvainih prihodih, naj bode prevzviseni prepričan, da ostanemo vedno isti kot smo bili letos, to se pravi, da bodemo vedno nastopili energično, a olikano : gnojnico pa naj razlivajo oni, ki se Čutijo v to poklicane.
Škandalozne ra3mere na državnem kolodvoru v Gorici.
Železniško   ministrstvo   je lani imenovalo za načelnika železniškega obratnega urada na  državnem kolodvoru v Gorici  nemškega nacionalca AVieserja,  dasi za to težavno in silno  odgovorno  službo  ni  bil niti službeno,    niti   jezikovno zadostno kvalificiran in dasi  je za  to mesto prosilo   več sposobnejših, v vsakem oziru bolje kvalifikovanih in starejših uradnikov, ki so bili poleg tega tudi
jezikovno docela usposobljeni, uspešno opravljati dolžnosti načelnika tako važne železniške postaje, kakor je Gorica.
Wieser je takoj pokazal, čim je nastopil svoje službeno mesto, da so bili popolnoma opravičeni glasovi, ki so se širili o njem, da je sicer za načelnika železniškega obratnega urada v Gorici docela nesposoben, a da je vkljub temu prišel na to mesto, ker je proteže neke visoke, pri železniški upravi odločujoče osebe, vsled česar se pri njem ni gledalo toliko na kvalifikacijo, kakor zlasti na strogo nemško-nacionalno mišljenje.
In res je AVieser priŠedši na svoje službeno mesto, nastopal bolj kot političen agitator, kakor kot uradnik in načelnik urada, ki zahteva za-se polnega moža na svojem mestu.
Wieser se je zavedal, da uživa najizdatnejso zaslombo na odločilnem mestu, zato je uvel ne oziraje se na veljavne službene določbe in predpise v svojem področju najhujšo strahovlado in najostudnejši osebni režim. Železniški uslužbenci vseh kategorij so podvrženi v službenem in političnem oziru najhujšim šikanam, ne da bi jim bi!o mogoče se braniti ali dobiti zaščite pri višji instanci, AVieser je neomejen gospodar, kateremu se ne izkrivi niti lasu in naj se pritožbe proti njemu s strani uslužbencev še tako kopičijo pri ravnateljstvu v Trstu. AVieserja vredna tovariša sta vodja kurilnice v Gorici Neudek in Litrov v Trstu, ki postopata z uslužbenci vselej tako, kakor je Wie-serju drago in ljubo. Ni Čuda potem, da so nastale pod takimi pogoji na kolodvoru v Gorici razmere, ki že kriče do neba po odpomoČi. Časopisje slovensko in italijansko je že opetovano osvetlilo kričeče odnošaje pri železniškem obratnem uradu v Gorici, toda merodajni faktorji so t ostali na vse pritožbe gluhi in niso niti zganili prsta, da bi napravili konec škandaloznim razmeram, ki bi bile morda mogoče v Rusiji za časa najhujšega absolutizma, ne pa v pro-svitljeni Avstriji.
LISTEK.
Cinik stesKn.
(Dalje.)
II.
Steska je imel v najemu dvoje sob. Druga je bila majhna s starinsko usnjeno zofo v kotu, ki je bila vsa zametana z raznimi prašnimi knjigami in brošurami. V drugem kotu je stala postelja z nizko mizico pri vzglavju, kjer je ležalo nekaj drobnih brošur, ki jih je čital mimogrede v postelji. V tej sobi je prenočeval Steska, prvo pa je imel pripravljeno za goste. Tam je bilo vse lepo in v redu in vsak dan opoldne si je vse ogledal in če je ostal Še kje zaprašen kotiček, je poklical služkinjo Terezo in jo na to opozoril. Nasprotno pa se ni smel nihče dotakniti knjig, ki so ležale po zofi in po tleh v spalni sobi, Če so bile tudi vse na debelo zaprašene.
Vsako nedeljo in praznik popoldne so prišli k Steski trije prijatelji. Prvi je bil visok Človek bledega obraza in velikih bujnih brk. Pisal se je Košenila in je imel kot pisatelj
že precej znano ime. Ta človek je kadil viržinke in pri tem docela nespodobno pljuval po tleh, neoziraje se na preproge in stole. V govoru so mu bile posebno priljubljene nekatere besede, ki jih je izgovarjal tudi ob docela neumestnih prilikah. Tako je n. pr. zelo ljubil besedico „sicer" in jo izgovoril pogostokrat popolnoma po nepotrebnem. Rabil jo je tudi za nekak vzklik. „Sicer!u
Tako je vzkliknil n. pr. in naroČil v gostilni vina, ali tudi končal v društvu svoje pripovedovanje.
Doma je bil od Ribnice na Dolenjskem, in v njegovem govorjenju se je to vedno poznalo. Tudi je bil ponosen na svoje rojake, kakor na Stritarja in Levstika. Ob Stritarjevi sedemdesetletnici se je udeležil vseh ovacij s popolnoma dijaškim navdušenjem. Pri bakljadi, ki so jo priredili takrat slavljencu, je korakal v tempu zadaj in zaklical včasih z gromovitim basom: „Slava!u Kot pisatelj si je pridobil ime z nekimi novelami, ki jih je izdal nedavno tega. Te novele so bile pisane v nekem posebnem tonu, ki je bil prepleten s toploto in prisrčnostjo.  No, privatno
življenje Košenile je bilo brez zanimivosti. Na vsaki drugi mesec se je navadno enkrat napil in ob taki priliki je napravil mnogo nerodnosti. Potem se je jezil nad svojo moralo štirinajst dni in ni pil ves čas drugega, kakor vino, pomešano s sodovico. Ob takem času je pripovedoval vsakemu, da ne bo pil nikoli več drugačne pijače, in tako je tekel čas naprej, in ko sta bila navadno dva meseca pretekla, se je Košenila — kakor je to sam zatrjeval — „spozabilu. Drugi dan je po takem slučaju sedel v svojem stanovanju pobit do smrti in se zdravil s sodavico, katere je stala po mizi cela vrsta steklenic. Če ga je kdo od dru-gov obiskal, se je prepiral sam seboj in jezil do smešnosti.
nJaz, dragi moj, sem svinja, pijanec, noreo, žival . . . Zame ni poboljšanja, jaz sem izgubljen tepec..." In končal je, kakor po navadi: „Si-cer !u
„Med abstinente grem, med abstinente grem . . . Sicer!"
Tako je obetal včasih, a se je premislil tekom časa in se zadovoljeval s sodavico pomešano z vinom. Z ženskami ni imel posla in tudi ni užival pri njih nikakšnih simpatij.
Drugi Steskov prijatelj je bil vdovec Gregor Zoreč, suh in droben človek z majhnimi brki pod nosom. Bil je računski nadporoČnik pri vojakih in Steskov sošolec v gimnaziji. V mladosti je bil vesel Človek in je počenjal s posebno vnetostjo vsakovrstne neumnosti. Gimnazijskih naukov ni dovršil zato, ker je študiral na malomestni gimnaziji, kjer imajo navadno profesorji malomestne in popolnoma rilistejske manire. Spomin nato mu je bil zopern in zato se je včasih jezil nad malomestnimi profesorji, ki nimajo — kakor je vedno odločno trdil — za pravo vzgojo nobenega smisla. Pred štirimi leti je bil poročil krasno žensko, ki je potem pri porodu umrla. To žensko je imel silno rad, a je to skrival in ji je komaj parkrat pokazal svoja čuvstva. No, ko je po smrti žaloval do blaznosti, tedaj se je to poznalo. Kot spomin na njo mu je ostala drobna ljubezniva punčka, ki ji je bilo ime Nina. Brez nje ni Šel nikoli nikamor, in v družbi je navadno sedela na njegovih kolenih. Če je zvečer, ko je sedel v kavarni ali kje v druščini, Nina polagoma zaspala, jo je nesel oprezno v svojem naročju vun, po-
iskal izvošČka in se odpeljal ž njo stanovanje. Tam jo je sam razpravil in položil v posteljo in naroČil potem gospodinji, da bi pogledala v njegovi odsotnosti vsak Čas k njej. Drugovi so ga zvali vedno po krstnem imenu in so ga imeli zelo radi v svoji sredi. Bil je namreč ljubezniv Človek in je znal zabavati na posebno prijeten način. Ženiti se ni hotel v drugo, ker se mu je zdelo, da bi s tem žalil spomin na svojo bivšo soprogo in bi ljubezen do nje in nekako tudi sebe samega na ta način osmešil.
Tretji prijatelj je bil glasbenik Pero Ivanić, po rodu Hrvat. Pred letom je bil napisal enodejansko opero, ki je imela lep uspeh v Zagrebu, a še mnogo večjega v Ljubljani. Ta zadnji uspeh seveda ni pripisovati resnim, ker tega nikakor ne dopuščajo razmere. Tisti večer je bilo namreč slučajno navzočih zlasti mnogo pravih ljubljanskih meščanov, in ker se jim je zdelo umestno, da ploskajo, so tudi tako storili. Tudi so mislili, da store prav, Če malo zakričijo in pozovejo na oder tistega, ki je komad zložil. Zato je eden izmed njih vprašal svojega sina - študenta, kako se piše skladatelj, in ko je izvedel,
Slejkoprej se ravna z uslužbenci na kolodvoru v Gorici kakor z živino, kaj čuda potem, ako je končno tudi tem trpinom pošla potrpežljivost, da so se odločili na energičen odpor.
V glasilu železniških uslužbencev „Der Eisenbahner" izide te dni „0d-prto pismo na c. kr. ž elezniŠk o min is trs t v o,u v katerem se v živih a vseskozi verodostojnih barvah slikajo razmere pri železniškem obratnem uradu v Gorici ter se odločno zahteva od ministrstva odpomoČi.
Odprto pismo na ministrstvo končuje tako-le:
Vse osobje državnoželezniŠke postaje v Gorici si usoja na visoko c. kr. železniško ministrstvo staviti ta-le nujna vprašanja :
1. Ali so znani ministrstvu v rSlovenskem Narodu" v 15. Številki z dne IS. januarja 1907., v „Gazzettinu" v 1555. številki z dne 24. januarja 1907. in v „S o č iu v 13. številki z dne 31. januarja 1907. priobčeni napadi in pritožbe proti "VVieserju, ki so še dosedaj ostali nepopravljeni? Ali je bilo visoko c. kr. železniško ministrstvo obveščeno o interpelaciji, ki je bila vložena v deželnem zboru goriškem in priob-čena v „Soči" v 26. številki z dne 5. marca 1907.?
2. Ali je visokemu [železniškemu ministrstvu znano, da neče sprejeti vodja kurilnice in delavnice gospod Neudek nobene prošnje in pritožbe, marveč da pri takih prilikah uslužbencem grozi, jih kaznuje ali pa pred njimi zbeži iz urada? Ali je dalje znano, da kaznuje inženir gosp. Debelak brez povoda z globami, ki znašajo včasih več nego 20 K na dan, ne da bi se bilo mogoče proti temu pritožiti, ter dan na dan žali z najgršimi psovkami osobje kurilnice in delavnice?
3. Ali je znano ministrstvu, da opravlja pod načelnikom obratnega urada g. Wieserjem obratno službo vozni mojster P i n d e u s, ne da bi bilo o tem obveščeno železniško ravnateljstvo ?
4. Ali je ministrstvu znano, da jemlje načelnik W i e s e r za demontiranje in transport svojih kurnikov opetovano partije delavcev z dela in da ne dovoljuje ubogim čuvajem, da bi smeli imeti kokoši?
5. Ali je znano ministrstvu, da rabi načelnik Wi e s ei delavce na postaji med delavnim časom v agitacij ske svrhe za nemški „Leseklub", ki ga je on ustanovil?
6. Ali je znano ministrstvu, da prepoveduje načelnik TVieser uslužbencem in delavcem, da ne smejo biti člani pevskega odseka in zabavnega kluba, in sicer z grožnjo, da bodo drugače izključeni
7. Ali je ministrstvu znano, da se partijski vodje kot delavci plačujejo z 2 K 20 v, da se brez vzroka premeščajo in porabljajo za vrtna dela in za nošnjo gnoja?
8. Ali je ministrstvu znano, da so skladiščni nadzorniki odgovorni za snaženje stranišč in da se brez vzroka
porivajo z enega mesta na drugo, da bi se jih s tem zavedlo k kršenju subordinacije ?
9. Ali je ministrstvu znano, da ima načelni k ova soproga neomejeno pravioo razpolagati z delavci in prtljago nos ci na postaji, da jih rabi za razna hišna dela in da je vsak delavec takoj odpuščen, ako se protivi njenim ukazom?
10. Ali je znano ministrstvu, da ima skladiščni nadzornik K r a 1 i c, pokorni Wieserjev sluga, pravico v službi in izven službe uganjati, karkoli se mu izljubi?
11. Ali je ministrstvu znano, da je rabil računovodja Ferrari v mesecu aprilu in maju vsak dan po več delavcev v svojem vrtu in da jih še tudi sedaj z izrecnim dovoljenjem načelnik proti grožnji takojšnje odpustitve sili med delom in v prostem času opravljati v vrtu razna dela?"
Ne da bi se spuščali v komentiranje teh vprašanj, menimo pa, da bi bilo dobro, ako bi slovenski drž. poslanci posvetili Čim največ pozornosti razmeram na goriškem državnem kolodvoru.
Pred otvoritvijo državnega zbora.
Dunaj, 10. junija. V prvi seji dne 17. t. m. pride najprej na vrsto interpelacija zaradi uradnikov, ki so bili kot državnozborski kandidatje radikalnih struj zaradi kandidature premeščeni. Potem se bo razpravljalo o zlorabah pri galiŠkih volitvah, nakar preide zbornica takoj k razpravi o proračunskem provizorij u.
Nemško-nacionalna zveza je sklicana k seji dne 16. t. m. popoldne. Socialno-demokratična zveza ima seje 15. in 16. t. m. — Pisarna poslanske zbornice je že določila sedeže za nove poslance. Razdelitev je le začasna in za sedaj tajna. Krščanski socialisti zahtevajo svoje sedeže na skrajni levici, ker nočejo sedeti v sredini, da bi jih smatrali za centrum.
Černovice, 10. junija. Novoizvoljeni državni poslanec okrajni glavar Keschmann, je povedal, da nemško-nacionalna zveza ni na anti-semitični podlagi. Med nemškimi agrarci jih je mnogo, ki imajo med svojimi volilci precejšnje odstotke Židov. In nemški agrarci bodo izpolnili Židom dano obljubo, pri tem jih nemško-nacionalna zveza prav nič ne moti.
Praga, 10. junija. Socialno-de-mokratični shod v Libnu je razpravljal o tem, ali naj češki socialni demokratje vstopijo v skupni socialno - demokratični klub ali pa si najustanoveposeben klub. Odločitev se ni izrekla.
Lvov, 10. junija. Poslanci poljskega cen truma so sklicani pojutršnjem v Krakov k seji, v kateri se bo odločevalo, kako stališče zavzame centrum napram drugim v poljskem klubu združenim strankam in o konstituiranju poljskega kluba sploh.
je zakričal na glas njegovo ime. Nekateri so razumeli Vanič, drugi Anič, tretji samo NiČ in so tako tudi kričali: „Živio, Nič! Na oder z Ničem! Dvignite Niča!" — No, neoziraje se nato je bil Ivanić zelo nadarjen glasbenik. Pel je vse glasove, tudi pel precej dobro, in igral vse mogoče inštrumente. V njegovem življenju je igrala veliko vlogo neka ženska, katere ni mogel nikoli prav umeti. Seznanil se je bil ž njo na Dunaju, kjer je stanovala v bogastvu in razkošju v neki vili. Za svoje potrebe je imela opremljenih petero sob z vsem mogočim komfortom, svojo ekvipažo je imela, dva para krasnih konj in troje slug v črnih in belo obrobljenih liv-rejah. Seznanil se je ž njo na nekem koncertu na konservatoriju, kjer je igral prvo violino. Na hodniku namreč ga je ustavil lakaj v črni in belo obrobljeni livreji, mu podal vizitnico in mu povedal, da ga čaka dotična gospa v bufetu. Ko je nato tam vstopil, je vstala od majhne kamenite mizice visoka in krasna dama, snela naglo rokavice in mu ponudila svojo ozko in čudovito fino roko. Pri tem se je nasmehnila in mu pokazala na mesto poleg sebe.   In ko jo je spre-
mil do kočije, v kateri se je odpeljala, mu je stisnila krepko roko in dostavila čudovito prijazno:
„Prosim vas, da me obiščete jutri na domu — ampak kakor svojo sestrico, to poudarjam!"
Pozneje mu je pisala še vedno z Dunaja pisma, ki so se pričenjala navadno: „Dragi bratec! Tvoja sestrica je vesela, ker si ji tako kmalu pisal, a je žalostna obenem," in pri tem je bila misel na ljubezen — „ker jo mučiš s stvarmi, ki so nemogoče itd." Kadar ji ni dolgo odpisal, se je pripeljala sama k njemu, očitala mu ljubeznivo njegovo neprijaznost, povedala mu, kako ji je bilo težko za njim in njegovimi pismi in ga potem karala, zakaj se vendar ne oženi, češ, da bi bilo to njej na veliko veselje . . .
Ivanić je bil ob takih prilikah docela zmeden, a zlasti Še od početka, ali v zadnjem času se je bil na vse to že privadil. „Borno videli" — je rekel navadno, „kam bo vse to privedlo !u In skomizgnil je z ramami in se nasmehnil. Pri tem pa je imel Emo pl. Lindenau silno rad.
(Dalje prih.)
Dunaj, 10. junija. V današnji seji krščansko-socialne zveze so bili sprejeti v klub dosedanji poslanci c en trum a iz Gorenje Avstrije, Štajerske in Solnograške. Proti sprejetju posl. barona Morseya se je vzdignila močna opozicija, končno pa je bil tudi sprejet. Glede predsedstva v zbornici je zveza sklenila, da zahteva to mesto zase. Kandidat za to mesto se določi v posebni seji koncem tega tedna. Obenem je zveza sklenila, da bo šla v vseh n a c i -onalnih vprašanjih z nemški mi strankami ter jeo tem sklepu obvestila nemške stranke.
Nagodbena pogajanja
Budimpešta, 10. junija. V ministrskem predsedstvu so bile danes večerne konference zaradi nagodbe. Konference so se udeležili: ministrski predsednik dr. Wekerle, trgovinski minister Kossuth in poljedelski minister D a r a n y i, izmed avstrijskih ministrov pa ministrski predsednik baron B e c k in ministri dr. pl. D e r-s c h a 11 a, dr. vitez Korytowski in grof Auersperg. Razpravljalo seje v prvi vrsti o železnicah. Pojavili so se novi predlogi. Pogajanja se jutri nadaljujejo.
Cesar in Madžari.
Budimpešta, 10. junija. Cesarjev sklep, da že jutri odpotuje iz Budimpešte, je provzročil v političnih krogih največjo senzacijo in mučno presenečenje. O tem se ugiba vsakovrstno. Govori se, da se je prestolonaslednik izrekel najodločneje proti ustavnim garancijam, nato pa takoj odpotoval. Položaj je sedaj po jubilejni slavnosti mnogo resnejši kakor poprej. Pričakovanega zbližanja med vladarjem in ogrsko vlado ni bilo. V političnih krogih zatrjujejo, da je cesarja najbolj spravilo v slabo voljo postopanje večine v državnem zboru proti rumunskemu poslancu Vajdi ter je baje cesar odkrito izjavil, da ta afera ni bil pravi preludij k jubilejni slavnosti.
Hrvatje v skupnem državnem zboru.
Budimpešta, 10. junija. Po znanem burnem nastopu poslanca Ma-niua za tovariša Vajdo, se je nadaljevala debata o službeni pragmatiku za železničarje. Prvi je govoril hrvaški delegat dr. S ur min, seveda hrvaški. Zavračal je najprej tiste madžarske poslance, ki so se med debato zadirali v hrvaške delegate, češ, naj napravijo najprej red na Hrvaškem, naj ustvarijo svobodomiselne zakone, predvsem pa naj upeljejo splošno volilno pravico in svobodo tiska. Dr. Šurmin jim je odgovarjal, da je sedanja saborska večina hotela ustanoviti tiskovni zakon, ki bi jamčil za največjo svobodo, toda dasi je bil ta zakon sprejet že meseca marca, še do danes ni sankcioniran. Kar se tiče splošne volilne pravice, ga v hrvaškem saboru ni ljudskega zastopnika, ki bi se ustavljal takemu zakonu. Potem je zavračal očitanje, da so na Hrvaškem železnice zidane z ogrskim denarjem. Do konca leta 1906. se je na Hrvaškem izdalo za železnice 278,481.124 K, k tej vsoti je prispevala država le 150 milijonov. Nadalje je dokazoval, da imajo Hrvatje pravico zahtevati hrvaški uradni in poslovni jezik na vseh železnicah. Glede predloga ministra Josipovića je rekel, da je predlog na sramoto vsakemu ministru, posebno pa hrvaškemu ministru.
Hrvatje in Srbi.
Budimpešta, 10. junija. Predsednik hrvaškega sabora dr. Me đakovi ć je dobil kot predsednik hrvaškega kluba v skupnem državnem zboru iz Zadra sledeči brzojavni pozdrav: „Izvrševalni odbor hrvaške stranke, hrvaški poslanci deželnega zbora v Zadru in dalmatinski poslanci avstrijskega državnega zbora, zbrani na konferenoi v Zadru, pošiljajo delegaciji hrvaškega sabora v Budimpešti bratske pozdrave, zagotavljajoč jih popolnega soglasja s priznanjem za njih obrambo zakonitih pravic hrvaškega jezika, želeč jim, naj vztrajajo na zapričetem pota pod praporom n aro dn eg a sporazum lj en j a med Hrvati in Srbi.tf — Predsed-
nik M e d a k o v i e je odgovoril sledečo brzojavko: „Delegatje kraljevine Hrvaške v skupnem državnem zboru vračajo z navdušenjem bratski pozdrav. Naznanjajo bratom preko Velebita, da bodo pod praporom sloge med Hrvati in Srbi vztrajali v boju za zakonito pravo materinega jezika za vse panoge na HrvaŠkem."
Ministrska kriza v Srbiji.
Belgrad, 10. junija. Kriza Še vedno traja, ker se Pašić brani, sestaviti ministrstvo. V ospredju so trije kandidatje za ministrsko predsedstvo: Nikolić,Vesnićin poslanik v Rimu Milanovi ć. — Mladoradikalci nadaljujejo boj proti Pašiću. Prihodnje dni izide brošura pod naslovom: „Laži in hudobije gospoda P a-šića". Brošura se razdeli brezplačno med volilce.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 10. junija. Državna duma je razpravljala danes o predlogu za pomiloŠčenje. Justični minister je izjavil, da je pomiloŠčenje carjeva prerogativa, zato mora vlada izjaviti, da stvar ne spada v kompe-tenco dume. Nastali so burni prizori, končno pa se je predlog izročil komisiji, da poroča o njem dumi v osmih dneh.
Varšava, 10. junija. V Czen-stohavu so zaprli 12 vojakov in štiri civilne Člane revolucijske vojaške organizacije.
V čiti je neka ženska umorila v hotelu nadzornika transbajkalske kaznilnice.
Petrograd, 10. junija. Car je odobril sklep ministrskega sveta, da se podeli koncesija za zgradbo železnice od sibirske postaje Kursk do morskega preliva v Beringu in od tam skozi podmorski predor v Ameriko.
Dopisi.
Iz Preserja. Po naključji sem dobil v roke „Slovenca" z dne 23. maja t. 1. V tem lažnjivem listu me nekdo, seveda najbrž župnik K n i f i c iz Tomišlja, napada, da sem liberalni agitator in Korbarjev pristaš in da sem poročal v „Narod", da je Knific jemal glasovnice volilcem in jih podpisaval. Jaz sploh nisem ničesar v „Narod" poročal. Ker se pa čuti Jože Knific prizadetega, bo gotovo res, kar je poročal „Narod*. Jaz brezimnemu dopisniku povem, da sem ponosen na to, da sem pristaš g. naduČitelja Korbarja v Pre-serji in da me ta gospod še nikdar ni učil lagati, kakor lažete pristaši S. L. S. Res pa je. da ste vi župnik Knific, pregledovali volilcem glasovnice na volišču in če je kdo imel zapisanega Žirovnika, ste rekli, to ni prav in ste zapisali ŠusteršiČa. Res je, da ste v volilnem prostoru popisovali glasovnice. Ali ni res preserski kaplan popisoval glasovnice na Jezeru? Recite, da ne! Ali vas ni sram, da očitno lažete. Sicer pa le lepo pred svojim pragom počistite in pomislite, kako ste se imeli z ižanskim župnikom. Mene pa pustite prav lepo v miru, četudi sem samo delovodja v kamnolomu g. Kneza. Čemu napadate mirne ljudi, ki se za vašo mogočnost niti ne zmenijo. Kaj res brez laži klerikalci ne morete živeti?! Kaj g. Žirovnik ni morda kot učitelj storil več za ljudstvo kot dr. Šusteršič, ali pa celo vi „gnadljivi" gosp. Knific?! Le ne otepajte okrog sebe, ker se vas vseh klerikalcev prav nič ne bojim in sem in ostanem zvest pristaš narodnonapredne stranke in tudi zvest somišljenik g. nadučitelja Korbarja. Zdaj pa Knific, adijo — če hočete, se pa še oglasite in se podpišite — dobili bodete stotero povrnjeno. Jaz pa ostanem, kakor sem bil in se podpišem, da me bodete še bolj poznali, kar si pa ne štejem v čast.
Josip Svete, delovodja v Podpeči, pošta Preserje, 9. junija 1907. Z Bleda. Svarilni glas ob polu 12. uri! Kakor nam je znano, se je uprava državnih železnic odloČila za spremenitev imen železniških postaj, in sicer se bo ime naše stacije doslej imenovano Bled spremenilo v Bled ob jezeru (Veldes am See) in one v Lescah iz Lesce-Bled v Lesce Kranjsko (Lees in Krain). Vzrok temu koraku uprave državnih železnic nam je znan, stranke so se namreč vsled imen naših postaj čestokrat begale in zamenjevale imenovane postaje. Večkrat se je pripetilo, da so dospele
Sošiljatve, namenjene pravzaprav na »led, v Lesce in obratno. Ta za-menjavanja nam Blejoem pravzaprav niso bila toliko v škodo; kajti na našo novo postajo imajo ŽeleČani isto pot kot v Lesce, a ZagoriČani imajo
v Lesce celo bližjo pot nego v Zako. A povsem drugačna je stvar za stranke bivajoče v Gorjah, ki morajo po zmoti zapeljano  blago   dvigniti  v Lescah mesto v Zaki, ali pa za stranke, bi. vajoče v občinah na levem savskem bregu, katere bi imele pošiljatve dvig. niti v Lescah, a jih morajo dvigniti v Zaki.   Da ti slučaji za prizadete stranke niso prijetni, je jasno kot beli dan;  ta   bi  bil  odveč vsak ugovor Naloga uprave državnih  železnic bi bila, da izda stroge odredbe, da mo. rajo železniški uslužbenci pri spreje-manju pošiljatev stranke na dejstvo opozoriti, da ni vse eno, ali naslovi stranka blago na našo postajo ali na postajo v Lescah, ki se imenuje Lesce« Bled in ki se nahaja v Lescah onkraj Save. Že tak tozadevni razglas nabit na javnih železniških prostorih na po-stajah bi zadostoval!   Koliko bi pa stal železniško upravo ta tisk, ko ima itak svoje  tiskarne  na razpolago?! Kakor smo omenili, bi bila to naloga uprave državnih železnic, ne pa ta v začetku omenjeni korak, s katerim so oškodovane Zeleče in Zagorica. Evo dokazov! Vsled otvoritve nove železnice dospo vsi tujci od severa preko Beljaka, Celovca, Jesenic, in tujci iz Trsta in Gorice po novi železnici na Bled, torej so ti tujci za Lesce izgubljeni, a pri tem imamo tudi ŽeleČani in Zagoričani škodo. Za Lesce ostanejo le še tujci iz Ogrske, Hrva-ške,  Slavonije,  Dalmacije in Reke. Opatije, Štajerske, Dolenjske in Notranjske, Ljubljane z okolico, Loke in Kranja. Kakor hitro pa izgubi postaja v Lescah ime Lesce-Bled in se zove samo Lesce, tako hitro izgine ime štacije Lesce-Bled iz vseh voznih redov, kurznih knjig, zemljevidov itd. in naravna posledica bo, da se bodo še ti tujci čez Jesenice vozili na Bled, ker ne bodo vedeli, da se z Lesec dvakrat prej dospe na Bled kot črez Jesenic3.   Potem ostanejo le še prebivalci Kranjske za Lesce, a tudi izmed teh se jih bo mnogo čez Jesenice vozilo na Bled, ker se vozni listki s tiskom Lesce-Bled sploh več ne bodo dobili. Ta korak, za katerega se je uprava državnih železnic odločila, je usodepoln ne samo za Lesce, ampak za celi levi breg Save,  a pri tem so očitno oškodovane tudi Zago-rice in ^eleČe.   Sedaj si pa oglejmo celo stvar še od druge strani. Koliko bo pa Bled imel dobička od spreme-nitve imena leske postaje?  Na to je kaj lahek odgovor: nič in zopet nič. ampaka Zagorica in Želeče bodo na rovaš nekaterih posestnikov v bližini nove postaje oškodovane. Menimo pa. da za Bled vendar ne bi biJo na pačno, ako bi še nadalje bil v gorenjski   progi   zastopan. Gorenjska proga za sedaj re3 ni take važnosti, kot je nova bohinjska proga, a proga druge vrste je pa vendar, ker veže v Ljubljani prvo progo južne želez.. Dunaj-Trst, na Jesenicah prvo progo državne  železnice  Dunaj-Trst  in v Trbižu zopet prvo progo državne že-leznice Dunaj-Pontabelj. In reklama. \ da je Bled še tudi v gorenjski progi | zastopan, je še tudi nekaj  vredna. \ Pride pa Čas in morda ni daleč, ko I nam bo iz celega srca žal, da sme tako  lahkomiselno  odpovedali   stari \ pravici, biti tudi v Lescah zastopani ] in da se nismo z vso energijo uprli | upravi državnih železnic in odločno i zahtevali,   da  ime  leske postaje še | nadalje  ostane  „Lesce-Bledu. Kajti zgradba dalmatinskih železnic preko Knina, Karlovca do Novega mesta jJ le še vprašanje časa.   K zgradbi teh važnih in prepotrebnih železnic -že vojno ministrstvo, ker hoče Dalmacijo v vojne svrhe zvezati s progami tostranske polovice in si preustrojiti  luko v  Sebeniku   z drug vojno  luko.   Madjari,  boječi  se za Reko, sicer nasprotujejo, a naposled bodo morali le odjenjati, kajti tudi na Ogrskem se bo morala vpeljati in sprejeti občna tajna volilna pravica in to zna ves položaj spremeniti. In kadar se dogradijo dalmatinske železnice preko Knina, Karlovca do Novega mesta, se bo razvil na gorenjski progi od Ljubljane  do Jesenic promet, ki za prometom naše bohinjske železnice ne bo zaostajal, mogoče ga celo nadkriljeval,ker bo bodoČaželez-nica vezala več dalmatinskih luk z na^c železnico na Jesenicah in bodo v zimskem času od Jesenic v južno Dalmacijo, našo avstrijsko Riviero, vlak: vozili polno tujcev iz daljnih krajev, takrat pride Čas, ko se bodo nekaterim ljudem pri nas na Bledu odprle oči, da bodo jasneje videli nego danes, a prepozno bo. Zato kličemo še ob polu  12. uri: Blejoi, tudi mi se uprimo in protestujmo  zoper omenjeno odredbo državnih železnic. Vsa stvar je važna in zelo nujna, zato na delo, da ne zamudimo zadnjega časa
Sestanek postnih uradnikov.
V hotelu Ilirija se je vršil snoči sestanek poštnih uradnikov na poziv ljubljanske podružnice društva poštnih uradnikov. Udeležba je bila prav lepa. kar je dokaz,  da se poštni uradniki
■mile v prilogi.
Fljjifi „SIbumkmhi Harođn" »t. 133, đie 11. jjgHa 1907.
zavedajo  svojih  stanovskih vprašanj
\jx dolžnosti.
Sestanek je otvoril predsednik podružnice oficijal g. Maver, ki je prisrčno pozdravil navzoče in dal besedo oficijalu g. Keilu, ki je poročal o posredovalnem denarnem zavodu za nakupovanje uradniku potrebnega blaga.
Poročevalec je bil na kongresu poštnih uradnikov na Dunaju, kjer se je razpravljalo o omenjenem zavodu iu kjer je podpredsednik osrednjega društva poštnih uradnikov Grab-seheid podal vse ugodnosti, ki jih bodo imeli poštni uradniki od tega denarnega zavoda. Večkrat se prigodi, da mora uradnik kako večjo potrebščino vzeti na mesečne obroke. S tem se mu kup za to potrebščino znatno zviša, pa tudi slabše blago dobi, ker firme prve vrste sploh ne prodajajo blaga na obroke. Ker se razno blago kupuje pri raznih trgovcih, ima uradnik toliko obveznosti, da jih večkrat ne more vseh zmagovati. Da se vsemu temu odpomore, se je osnoval na Panaju posredovalni denarni zavod, ki preskrbi uradnikom njih potrebščine od najbolj renomiranih tvrdk brez vsakega zvišanja cen, pri tem pa še dovoli mesečno odplačevanje. Zavod plača za uradnika naročeno blago, uradnik pa postane njegov dolžnik. Kredita se dovoli uradnikom: za   XT. čin. raz. 600 K,
„     X.   „     „ 900 „
„ IX. B „ (H. kateg.) 1200 B „ IX. „ „ (I. kateg.) 1500 „ ,  VIII.   „     „ 2500 „
Vsak višji razred dobi 4000 K nadaljnega kredita. Dolg se mora odplačati v 6 do 24 mesečnih obrokih. Kdor naroči blago po tem posredovalnem zavodu in je takoj plača, dobi znaten popust. Letna članarina znaša 2 K, izpod 20 K se ne naroča. Uradnik pri tem prav nič ne riskira, ker zavod ne zahteva nobenega poroštva, zato se je poročevalec toplo zavzel, naj bi ljubljanski poštni uradniki pristopili k temu zavodu. Ustanovil se je na Dunaju še drug zavod pod imenom „"\Vienerhort" z istimi cilji in nameni. Pri tem je treba vrniti denar najdalje v petih letih. Ljubljanski uradniki bi kupovali pri tukajšnjih firmah, ki bi gotovo dajale istotako popust, ker bi bile vesele, če bi imele par sto odjemalcev. (Računati je, da tudi drugi državni uradniki pristopijo.) Ako pristopijo ljubljanski državni uradniki, naj se zglase pri poročevalcu, ki je zaupnik dunajskega posredovalnega zavoda.
G. Maver je naznanil, da skliče v kratkem vse tukajšnje državne uradnike na sestanek, da se pomenijo glede pristopa k omenjenemu zavodu in se naznani temu, katere tuk. firme se mu priporočajo.
O osebnih zadevah, in sicer o napredovanju pri imenovanju, dnevnem službenem času, no-čnihpristojbinah, nedeljskem počitku, odškodnini za delo čez uro in umirovljenj u je poročal predsednik g oficijal Maver. Predlagal je v tem oziru sledeče resolucije, ki so bile soglasno sprejete in ki se odpošljejo na vodstvo osrednjega društva postnih uradnikov:
1. Poštni uradniki ljubljanske krajevne skupine društva postnih uradnikov, zbrani na sestanku 10. junija, označujejo lani predlagani regu-lačni projekt kot popolnoma nedo-staten in zahtevajo slej kot prej, da pride poštni praktikant po 2 letih v XI., asistent po 6 letih v X., oficijal po 7 letih v IX. Činovni razred in da se vsakemu poštnemu prometnemu uradniku po 23 službenih letih zago-tove dohodki VIII. čin. razreda. Ker se je bati, da se ne bo niti regulaČni načrt izvršil, koliko manj torej ta sicer ponižna zahteva, zato naj vodstvo društva poštnih uradnikov stavi trgovinskemu ministrstvu nujno zahtevo, da se poštni praktikantje od leta 1902 takoj imenujejo za asistente, da se od proračunskega odseka dovoljenih 112 000 za pospešitev avan-zma iz XI. v X. čin. razred tudi resnično porabi v ta namen.
2. Osredno vodstvo društva poštnih uradnikov se nadalje poživlja, da z vso odločnostjo izvede sklep občnega zbora glede maksimalne službene dobe šestih ur, zvišanja urnine na eno krono in enotnega zvišanja nočnih službenih pristojbin na tri krone, in sicer z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago.
3. Ljubljanski poštni uradniki zahtevajo še vedno, da se povsod uvede nedeljski in prazniški počitek in prosijo osredno vodstvo, naj izpo-sluje v trgovinskem ministrstvu, da se vendar enkrat uvede na poštnem uradu Ljubljana 2 nedeljski počitek, ki ga je obljubil junija 1906 pri svoji inspekciji sedanji dvorni svetnik in takratni višji poštni nadzornik Hoch-eisel.
4. Poštni uradniki ljubljanske skupine žele najsrčnejše, da kolegi, ki imajo že 40 službenih let, ali so s 35 službenimi leti dosegli že 60 leto starosti, vendar enkrat uvidijo, da bi bilo za nje in za mlajše kolege največje koristi, če bi se podali Čimprej
v zasluženi pokoj, ker s tem, da službujejo še nadalje, zadržujejo brezobzirno avanzma mlajših uradnikov, kar se mora obsojati. Vodstvo društva poštnih uradnikov se poživlja, da energično deluje na zboljšanje žalostnih razmer napredovanja v imenovanju in da dožene izvedbo prisilnega umirovljenja.
Glede zadnje točke se je poudarjala potreba skupnega delovanja vseh pošt. uradnikov, zato se dopošlje sklep v tem oziru skupinam v Gorioo, Pulj in Trst, da ga še one sprejmo.
Pri raznoterostih se je želelo, da se skliče javen shod vseh državnih uradnikov ljubljanskih v „Mestni dom" glede raznih skupnih zahtev, kar se zgodi.
Nadalje se je izražalo ogorčenje, da morajo poštni ofioijali opravljati službo kontrolorjev, da se službe ne razpisujejo o pravem času, ampak se zavlačuje z razpisi. Takih razmer v tem oziru ni nikjer kakor v tržaški direkciji.
Glede želje pevskega zbora poštnih uslužbencev, da bi mu poštni uradniki pristopili kot podporni člani, se je sklenilo, da pristopi skupina kot član z letno podporo 50 K. Za vsako leto se bo sklepalo posebej o tem na občnem zboru. Poudarjalo se je, da pevski klub poštnih uslužbencev zasluži podporo, ker ima same izvrstne pevce, ki so tudi zavedni Slovenci.
Govorilo se je potem o pogrebih. Oficijal g. Hol d je želel, naj bi se odbor obrnil na oba pogrebna zavoda v Ljubljani, da bi cenejše pokopala člane društva poštnih uradnikov. Oficijal g. Se mro v je omenjal uradniško „Sterbekasso", ki se je lani osnovala v Gradcu in ki ima sicer prav ugodne pogoje, je pa toliko nestrpna, da ni niti odgovorila več, ko se je zahtevalo od nje dvojezičnih tiskovin. Govornik je predlagal, naj bi se delalo na to, da bi si poštni uradniki sami osnovali pogrebno društvo po zgledu železničarjev in učiteljev. Zato uaj se vse podružnice obrnejo na centralo v tem oziru. — Se bo govorilo in sklepalo o tem v prih. odbo-rovi seji.
Oficijal g. Zadnik je predlagal nato sledečo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta: „Da zve javnost, kateri so oni gospodje, ki nam ovirajo daljni avanzma, se naj objavijo njih imena v časopisih. Taki gospodje so nadkontrolor Tomaž Eržen, nadkon-trolor Josip Stussiner, kontrolor Ivan Lapajne v Ljubljani in poštni oskrbnik Božidar Vidic v Novem mestu. Ako po 351etni službeni dobi ne Čutijo potrebe počitka, skoro gotovo v tej službeni dobi niso mnogo delali, ali pa je bilo delo drugo, kot je sedaj."
Ko se je še opozarjalo, da bi se naj odbor obrnil na ministrstvo, da bi se ne vsiljevali tuji poštni uradniki k nam in ko se je izrekla želja, da bi se ljubljanski poštni uradniki večkrat sestali, zaključil je g. predsednik sestanek, zahvalivši se za udeležbo in  za živahno debato.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 11. junija.
— Občni zbor dijaške in ljudske kuhinje. Včeraj je bil ta občni zbor sklican na šesto uro zvečer. Dotični razglas je bil priobčen v tukajšnjem uradnem listu, tako da o tem, kdaj se je imelo zborovanje pričeti, niti dvoma biti ne more. Ker je bolni predsednik, g. Drelse hotel predsedovati, zbral se je shod v njegovem stanovanju. Udeležba je bila živahna, ker se že dalj časa Čujejo pritožbe, da si je neka klika ljudsko kuhinjo prisvojila, in da je posebno neka gospa Kosova dobila zavod v črne svoje roke. Bolan je načelnik, bolan je blagajnik, zato je postala Kosovka vse obenem. Ona je kasa, ona je knjiga, ona je sam svoj revizor. Dijak pa, ki je v njenih očeh premalo pobožen, je izgubljen in lakoti izročen! Remedura je torej vsekako potrebna, in če bi omenjena gospa imela dobro vest, bi sama morala sprevideti, da njeno gospodarstvo ni koristno ljudski kuhinji. Točno ob šestih je gosp. Drelse pričel zborovanje s kratkim ogovorom. Ker še ni bilo referentov, se je soglasno in brez ugovora sklenilo, da naj se takoj voli novi odbor. Volilo se je od šestih do 7^7, nakar se je pričelo s skrutinijem. Predsednik je imenoval skrutinatorjema Rohr-mauna in dr. Tavčarja. Tedaj so mati Košulja opazili, da morda ne dobe več skledice v ljudski kuhinji. Pričela je v pravem pomenu besneti, in Če bi se bila copernioa s Kleka spustila, bi se ne bila mogla ostudnejše obnašati! Hotela je na vsak način skru-tinij  preprečiti.   Pričela   je kričati,
razsajati, nobenega ni pustila k besedi, kakor levinja mlade branila je Kosovka svoj globoki lonec pri ljudski kuhinji! V hipu se je spremenila v žonglerko in kar preplavila je mizo s svojimi glasovnicami. Iz vseh žepov, iz vsake špranje je vlekla sveje glasovnice, in dasi njenih privržencev ni bilo niti 15 navzočih, je znala utihotapiti 21 svojih glasovnic. Ko je temna poštenjakmja videla, da ji tudi to nič ne pomaga, pričela je skruti-natorjem listke iz rok trgati ter se obnašati kakor da je ravnokar iz norišnice ušla. Imela je nekaj pomočnikov, seve sami duhovniki! Navzoč je bil ješprenček v vsaki klerikalni župi, dr. Klofuta-Lampe. Nihče izmed veČine ni spregovoril žalbesede, večina se je ozirala na bolnega predsednika. Tonzurirana surovost, katere glavni reprezentant je dr. Lampe, se je razvila. Delal je neslane politične opazke, ter osebno zbadal navzoče. Pa ga ni hotel nihče klofutati, ker taka reva osebno nikogar več žaliti ne more. Pomagal mu je neki Jerše; ta duhovna posoda je tolkla ob mizo, in grčal je, da so se mo-žičku kar klobase napravijale okrog ozkega kolarja. Profesor KržiČ pa je mislil, da sme na neljube osebe kričati, kakor bi imel kakega dijaka pred sabo. Pa se mu je kričanje prav kmalo zagrenilo. Po končanem skru-tiniju je dr. Tavčar naznanil, da je dobila 28 glasov sledeča lista: Avgust Drelse, tovarnar; Matija vitez pl. Zitterer, c. kr. stotnik v pokoju; Franc Pretnar, blagajnik mestne hranilnice; Evgen Lah, ma-gistratni svetnik; Ivan Šubic, c. kr. ravnatelj umetno-obrtne šole; Alojzij Tavčar, c. kr. profesor; Ubald pl. Trnkoczv, lekarnar; Dr. Svetina, c. kr. profesor; Ivan Velkavrh, c. kr. nadporoČnik v pokoju. Revizorja: Ferdinand Bradaška in Franc Schitnik. Damski odbor: Antonija Koslerjeva, Marija Grošljeva, Franja dr. Tavčarjeva, Cilka Pir če v a, Vera dr. Slajmerjeva in Marija pl. Tr nko czyj e v a. — Nasprotna lista je dobila 21 glasov. Volilni akt se je zapečatil ter izročil novoizvoljenemu načelniku g. Drel-setu Avgustu. Ta je na to, ker referentov še vedno ni bilo, poročal o drugih točkah dnevnega reda ter zborovanje ob polu osmih zaključil. Novi odbor je legalno izvoljen, Lampe pa je skoval proti volit vi protest, ki mrgoli od debelih neresnic. Oblastno pa je pristavil: takoj jutri gremo k Schwarzu, ta nam mora pomagati. Bomo videli, niti Lampetova, niti Schvvarzova drevesa ne segajo do nebes, če tudi imamo občutek, da pri našem deželnem predsedniku nihče ne dobi pravice, če ni slučajno klerikalec. Vzlic temu ima ljudska kuhinja legalen nov odbor, in če hoče g. Drelse ravnati se po društvenih pravilih, ga mora takoj sklicati, da prične poslovati. Ker je Drelse pravičen mož, upamo, da to tudi stori. — AU ni to zloraba uradne
Oblasti ? Deželni predsednik B o ž i d ar S c h w a r z in deželni šolski referent vitez Kaltenegger imata v šoli na I. gimnaziji svoja sinova. NeJ da se trditi, da bi bila sinčka bolehua, nasprotno videti sta celo prav krepka in zdrava, a vendar zbolita vsako leto vsaj mesec preje, p redno se zaključi šolsko leto. Lani sta „zbolela" začetkom meseca junija, in očeta sta vložila prošnjo, naj se jih izpraša že sredi meseca junija da lahko gresta potem takoj na počitnice — skrbet za svoje omajano zdravje. Šolska oblast je seveda ugodila njihovi prošnji in dečka sta imela zato, ker je eden izmed njih sin deželnega predsednika, drugi pa deželnega šolskega referenta, tri mesece počitnic. Vrnila sta se jeseni v Šolo čila in čvrsta. A letos se je jima vrnila ob istem času kakor [lani bolezen in našel se je zdravnik, ki je jima zopet izdal kakor lani spričevalo, da sta tako zelo bolna, da potrebujeta takoj odpočitka. Naravno je, da sta za zdravje svojih sinčkov zaskrbljena očeta Schvvarz in Kaltenegger takoj napravila na ravnateljstvo vlogo, naj se njiju sinovoma dovoli, da napravita že 16. t. m. izpit in da na to izostaneta od pouka
seveda    radi —
„ bo 1 ezni. K
Ni nam pač treba naglašati, da se je tej prošnji ugodilo, kako se pa naj drzne gimnazijsko vodstvo zo-perstavljati izrecni" volji dveh takšnih faktorjev, ki imata glavno in določilno besedo pri najvišji Šolski oblasti v deželi — pri deželnem šolskem svetu?! Šolskemu vodstvu ne moremo ničesar očitati radi tega, ukloniti se je moralo volji imenovanih gospodov, ker drugače pač ni kazalo, odločno pa protestiramo proti zlorabi položaja in da rečemo naravnost, uradne oblasti s strani takih dostojanstvenikov, kakor sta Schvvarz in Kaltenegger! Zakoni in Šolski predpisi so za vse enaki, a vendar sta si ta gospoda izposlovala nekaj, kar bi bilo vsakemu drugemu pod enakimi pogoji nemogoče doseči! Saj je več nego gotovo, da ni bolezen Schvvarz o vega in Kaltenegger j evega sina nič drugega kakor navadna finta, podaljšati nadebudnima dečkoma počitnice za en mesec. Menda pač ni samo gol slučaj, da prihaja bolezen pri teh dveh dečkih redno vsako leto ob istem času, ko se šolsko leto bliža koncu, ali pa sta Schvvarzova in Kalteneggerjeva potomca podvržena kaki posebni kvartalni bolezni, ki se vsako leto pojavlja — docela slučajno seveda — baš začetkoma meseca junija. Vemo prav dobro, da je na srednješolskih zavodih mnogo dijakov, zlasti takih, ki nimajo tujih opor in bergelj, ob koncu šolskega leta tako izmučenih in utrujenih, da bi v interesu svojega zdravja pač nujno potrebovali predčasnega odpočitka. Naj bi takšen dijak, Četudi oborožen z zdravniškim spričevalom, prosil, naj se ga predčasno izpraša v svrho, da bo mogel iti preje na počitnice, prepričani smo, da bi se ga takoj naj-osorneje zavrnilo in da bi se ga celo disciplinarno kaznovalo, ako bi prišel z isto zahtevo in ob istem času dve leti zapored ! Schvvarzu in Kalteneg-gerju se seveda kaj takega ne more prigoditi, ker ju pred tem ščiti njihov položaj. Zato je to tudi škandal, ki zasluži, da se ga javno ožigosa! Ali mislita ta dva gospoda, da Še vedno živimo v absolutistiški dobi, ko so bila birokratski nadutosti, pre-šernosti in vsegamogocnosti odprta vrata na stežaj ? Ne, gospoda, ti časi so minili, in ako morda mislita, da so se sedaj na Kranjsko vrnili, se motita. Se bode že poskrbelo, da tudi tako visoki gospodi, kakor sta Schvvarz in Kaltenegger, ne bodo več mogli ribariti v kalnem !
— Strmoglavili so ga! Od
Drave se nam piše dne 10. junija t. 1.: Zadnji „Slovenski Gospodar" do-broznani pošteni naš in „ljudski" prijatelj, pravi, da je „Narodna stranka" strmoglavila deželnega odbornika, profesorja Fr. Robiča, da hoče sedaj odložiti odborništvo v Štajerskem deželnem odboru itd. Hinavci! Kdo pa je kriv, da si je Robič na stare svoje dni ob zadnji državnozborski volitvi pridobil tako blamažo ? Nihče drug, nego dični „zvezni" general, rimski dr. Korošec! Zakaj ga pa ni pustil kandidirati v prvotnem njegovem okraju ? Zakaj pa je Robič kandidiral v okraju, kjer je vendar moral vedeti, da je sigurna domena „Narodne stranke" ?! „N arodna stranka" je Robiču celo obljubila, da zastavi vse svoje sile, ako kandidira v starem sv o jem okra ju. TaČas bi bilo učiteljstvo, kateremu „Slovenski Gospodar" opetovano očita — Čisto neosnovano — nehvaležnost, sigurno kot en mož povzdignilo svoj glas v prilog RobiČu! A leta se je vdal Korošcu in kandidiral — prisegajoč na program klerikalne „Kmetske zveze" — v okraju, kjer je „Narodna stranka" postavila svojega kandidata. Kdo je torej Robiča strmoglavil, he?! — Vi dr. Korošec in poštena vaša kompanija! Seveda zdaj valite krivdo na tuje, nedolžne ljudi. Niste tolikanj možati, da bi priznali resnico. Res, ugledni možje ste! Vse spoštovanje vam, reformatorjem „ljudske" volje! No, le dalje tako ! Posledice ne izostanejo !
— »Slovencev" urednik Moš-kerc pred sodiščem. Svojim čitateljem smo svojedobno poročali, da je bil urednik MoŠkerc dne 13. maja 1907 pred ljubljanskim okrajnim so-
diščem zavoljo 5 a s t i k r a j e obsojen v desetdnevni zapor, katera kazen se mu je pa milostnim potom izpremenila v globo 100 K. Svojemu poročilu smo pa tudi dostavili, da se je Moškerc pritožil zavoljo previsoke kazni. O ti pritožbi se bode vršila pred ljubljanskim deželnim sodiščem jutri dne 12. [junija 1907. ob 9. uri dopoldne vzklicna razprava, o katere izidu bomo poročali.
— Šolske VOStL (Iz seje deželnega Šolskega sveta kranjskega 31. maja.) Imenovani so: Za strokovnega učitelja na meščanski šoli v Krškem dosedanji tamošnji sup-lent Ivan Magerl, za definitivnoga učitelja na Bledu provizorični učitelj v Kostanjevici Ivan Erbežnik, za definitivnoga učitelja v Mengšu provizorični učitelj pri Sv. Petru v Ljubljani Rajmund Božič in za naduČitelja v Nadanjem selu definitivni učitelj v Senožečah Edmund L a h a j n a r. Premeščena sta naduči-telj v Senožečah Anton Levstek k Sv. Petru v Ljubljani in definitivna učiteljica Marija Arch v Toplicah na Krko. — Dovolil se je nerazdeljeni dopoldanski pouk na ljudskih šolah v Podzemlju in pri Sv. Križu pri Litiji.
— Iz deželnega sanitetnega
Sveta. Za redne Člane deželnega sanitetnega sveta za Kranjsko za dobo treh let so imenovani gg. primarij oftalmologičnega oddelka tukajšnje bolnišnice dr. Emil Bock, primarij kirurgičnega oddelka isto tam dr. E d-vard Šla j mer, sodni zdravnik in ravnatelj Elizabetne otroške bolnišnice dr. Julij Schuster in profesor tukajšnje porodnišnice dr. Alfred p J. V al en ta. Deželni odbor kranjski je odposlal kot redna člana v sanitetni svet za Kranjsko za dobo treh let gg. provizoričnega vodjo tukajšnje bolnišnice in primarija dr. Karla Blei-vveisa-Trsteniškega in bolnišničnega ter okrožnega zdravnika v Novem mestu dr. Petra Defrance-schija. S tem je deželni zdravstveni svet na novo konstituiran. V svrho potrebnih mikroskopiČnih in bakteri-jologičnih preiskav, ki jih ima izvrševati državna sanitetna služba, namerava deželna vlada namestiti tukajšnjega sodnega zdravnika gosp. dr. Ivana Plečnika, ki bo po doseženem aktiviranju prosekture v tukajšnji bolnišnici od slučaja do slučaja povabljen od predsednika deželnega sanitetnega sveta, da se udeleži tozadevnih posvetovanj kot izreden Član tega strokovnega sveta.
— Učiteljska spremembe na
Štajerskem. Premeščen je naduči-telj v Runeču Fr. Vab i 5 za def. učitelja na deško šolo ptujske okolice. Stalne učiteljice so postale M. Kladuik v Koprivnici, Marija Boštjančič v Blanci in Roza Preskar iz Buč v Pišecah. V začasni pokoj je Šla učiteljica na Muti M. Wrassnig. Nadučitelj v Soboti, M. Nietsch je dobil učiteljsko službo v Mlirzstegu na Gor. Štajerskem.
— Imenovanje. Gosp. Matevž
A r n e j c iz Rožeka na Koroškem, do sedaj narednik pri upravni komisiji 3. dom. polka v Gradcu je imenovan računskim asistentom v domobranskem ministrstvu.
— Iz politične službe. Vladna
kancelista Primož Ragazi v Kranju in Anton Šproo v Novem mestu sta imenovana za okrajna tajnika.
Odlikovanje. Polkovnik Martin Radičević, poveljnik 27. polka v Ljubljani, je dobil koni-turni križec kralj, virtemberškega reda.
— Deželna zveza za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem v Ljubljani. Slavnemu uredništvu „Slovenssega Naroda" v Ljubljani. Podpisani odbor je z obžalovanjem vzel iz notice Vašega cenjenega lista z dne 7. t. m. na znanje, da slavno uredništvo ni prejelo vabila na slavnostno večerjo povodom prihoda angleških Časnikarjev na Bled. Konstatiralo se pa je, da je bilo vabilo oddano na pošto v sredo, dne 29. maja zvečer, da torej podpisane zveze, oziroma društva za tujski promet na Bledu ne zadene nobena krivda, če se je vabilo izgubilo. Z odličnim spoštovanjem za odbor „De-želne   zveze   za  tujski  promet na
Kranjskem" : Predsednik: Ub. pl.Trn-k 6 cz v; tajnik: dr. Mam.
— Deželni zvezi  za tujski
promet V Ljubljani je došla nastopna brzojavka: Praesident Landesverband. Laibaoh. — Villach, 8,6. 1907. Your friendlv and warmhearted reception in your district nas stili added en-chantment of your gloricus soenery. Prav acoept your heartiest thanks. James Baker, Vioepresident and ho-norary seoretar3T. — Predsednik. Deželna zveza. Ljubljana. Ljubeznivi in prisrčni sprejem v Vaši deželi je oČa-ranje nad prekrasnimi pokrajinami še povečal. Prosim, sprejmite našo najsrčnejšo zahvalo. James Baker, podpredsednik in Častni tajnik.
— Družba sv. Cirila in Metoda V Ljubljani naznanja tem potom, da so nekateri gg. in društva pozabili plačati poslani družbeni koledar 1907. Prosi se, da bi se ta znesek kmalu doposlal, ker potrebuje družba za narodno šolo mnogo denarja.
— Družbi sv. Cirila in Metoda V Ljubljani poslala je narodna tvrtka I. Perdan v Ljubljani prispevek od prodanih družbinih užigalic 1000 K. — To je že drugi tisočak; katerega je družba letos od omenjene tvrdke dobila. Slovenci! Kupujte in zahtevajte v vseh trgovinah, trafikah itd. samo naše narodne užigalice!
— Predavanje o Pragi je to
soboto, 15. t. m. v telovadnici v „Nar. domu". Opozarjamo zlasti vse udeležnike V. vsesokolskega zleta v Pragi na to predavanje. Med predavanjem se bodo kazale krasne skiop-tične slike (75) o praških znamenitostih.
— Slov. del. pevsko društvo
iiSlavec" priredi v nedeljo, dne 16. junija 1907. leta veliko pomladansko veselico na Koslerjevem vrtu. Sodelujejo : Vojaška godba c. in kr. peš-polka štev. 27, tamburaški klub rZarjau in pevski zbor „S!avcaa. Spored. Od 5. do S. ure ljudska veselica ali Ljubljana v Šiški. Mesto bo urejeno po modernem načrtu. Vse ulice, trgi in predmestja teko paralelno z mestnim trgom. Brezžični telefon v vsako hišo. Poštna dostavljanja vsakih pet minut. Električna železnica po vseh ulicah, giavno postajališče pred kavarno „Evropo". Električna razsvetljava vso noč. Mesto bo v slovenskih in hrvatskih zastavah ter zaradi „krokarjev" brez policijskega nadzorstva. Eno uro pred ljudsko veselico od 4. do 5. ure P r o-menadni koncert. Izvaja vojaška godba pred nRotovžemu. Promenada po vseh ulicah in trgih ter na gradu Za udobnost bodo po ulicah postavljene mize in stoli. Pevski koncert Izvaja društveni pevski zbor. Za čas pevskega koncerta bo ves promet po mestu ustavljen, da se s tem osredotoči pozornost prebivalstva le na izvajanje pevskih točk. Velika črnovojniŠka bitka. Ves Čas ljudske veselice velika bitka na Gradu in starih „šancah", odkoder se bo bombardiralo z vseh strani na mestno prebivalstvo. Glavna zaloga municije, do katere ima vsakteri prebivalec pravico, bodisi ženski ali moški črnovojnik, bo v „Pulverturnuu na Gradu. Zabavna pošta. Glavno poštno poslopje bo „Na ovinkih" na gradu. Pošiljatve se bodo spuščale potom „Rorpošteu v mesto. Srečo-1 o v. Krasni dobitki bodo razstavljeni na Martinovi cesti ter se bo vsakdo moral osebno potruditi po nje. Na ravno tisti cesti se vrši tudi veliki ples in sicer v salonu gostilne „pri Tonetu". Sodeluje tamburaški klub „ Zarja". Obleka promenadna. Vstop vsakomur dovoljen. Ples se vrši ves čas ljudske veselice pozno v noč. Keglanje na dobitke se vrši v „tunelu" pod železniškim tirom na koncu Martinove ceste in se bo ke-glalo vso nedeljo od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer ob vsakem vremenu. I. dobitek 20 kron, II. dobitek 12 kron, III. dobitek 8 kron, IV. dobitek 6 kron; V. dobitek (šaljiv) za največkrat vseh devet. Serija treh lučajev 20 vinarjev. Vsi dobitki so lepo okrašeni. Umetalen ogenj. Zažigal ga bo na starih šancah slav. pirotehnik Bonifacius Letekar iz Londona, kateri se je z angleškimi časnikarji pripeljal na Kranjsko in se edini potrudil priti tudi v Ljubljano. Razne zabave. Tu je dovoljeno mestnemu prebivalstvu in zunanjim gostom prepevanje po vseh delih mesta, prirejanje podoknic, krokanje do pozne noči itd. itd., brez strahu pred „špehkamro". Vso postrežbo oskrbi „grajska restavracija" na Gradu in bodo na raznih delih mesta postav-' ljena toČišča. Cene jedi in pijači povsem navadne. — Vstopnina 40 vinarjev za osebo ; čč. društveni člani in otroci do 10 let so vstopnine prosti. Vstopnice se bodo dobivale na prostoru veselice na Koslerjevem vrtu pri blagajni. Začetek ob 4. uri popoldne. Konec ob 10. uri zvečer. — Za slučaj neugodnega vremena se vrši veselica v celem obsegu v nedeljo, 23 junija.
— Četverbnogo pisce. Gosp.
Alojzij Janež, restavrater v Miihl-
dorfu (Mollthal) na Koroškem, nam je poslal nekaj izrednega: pišČe s štirimi popolnoma razvitimi nogami. Izročili smo to redkost deželnemu muzeju.
— V Savo le skočil delavec Franc Trampuš, uslužben v papirnici na Goričanah pri Medvodah. Potegnili so ga šele čez 14 dni iz vode pri Tacnu.
— Prememba posesti. Petanovo
hišo na glavnem trgu št. 105 v Kranju je kupil ondotni urar g. Iv. Glo-bočnik za 20.000 K.
— Veselica „Sokola" v Idriji
je minulo nedeljo na posestvu brata Premersteina na Jeličnem vrhu najlepše uspela. Zbralo se je premnogo idrijskega občinstva, prihiteli pa so ljubi gosti tudi od drugod, imenoma si. gasilno društvo iz Spodnje Idrije korporativno. Za zabavo je skrbelo pred vsem si. godbeno društvo iz Idrije, srečolov je napravil sosebno mladini mnogo veselja in da ni manjkalo plesa, je umevno. Veselica zaznamuje  tudi v gmotnem   lep uspeh.
— Za „Sokolski dom11 v Žireh
so darovale stavbišče vrle rodoljub-kinje gospodična Marija Likarjeva iz Idrije in gospa Ana Grudnova z Je-ličnega vrha, ter gospa Frančiška Demšarjeva v Stari vasi pri Žireh. Za narodno stvar požrtvovalnim do-brotnicam izreka odbor odseka idrijskega Sokola v Žireh za veliko darilo najiskrenejšo zahvalo. Gradba „Sokolskoga doma" je sedaj zagotovljena in se prične z njo še ta teden. Stavbišče je na najlepšem prostoru v Stari vasi, v središču prostrane žirovske doline.
— Iz Šmarja pod Ljubljano,
Zadnjo nedeljo je omenil g. dekan s prižnice, da je nekdo opisal v „Slov. Narodu" razmere v šmarski šoli in rekel med drugim: „kaj si bodo ljudje, ki to čitajo, mislili, kaj vse se godi v Šmarji." Obenem je izrekel željo, naj bi se to pisarenje po „S1. Narodu" prenehalo. Vprašamo Vas, g. dekan: Ali niste tudi brali zadnje „Domoljube", ki tako nesramno in sirovo žalijo osebe Vase fare? Ker ste „pozabili" o tem omeniti na prižnici, odgovorimo Vam na tem mestu na enak način in to vsled tega, ker primerjate poštene ljudi oslom in zajcem in so vam posebno na poti njih dolga ušesa in krivi nosovi: Kadar se bodo dr. Lampetove krive noge zravnale, šmarskega dekana žnablji zmanjšali, ali Košaka sivi lasje postali zopet črni, takrat se bo tudi krivonoscu g. Ogorelcu zravnal nos. Da, g. dekan, kaplan in Kosak: najprvo si popravite svoje telesne napake, potem ko boste to storili, boste postali prve kapacitete na zdravniškem polju in lahko drugim kaj koristili. Vi, gosp. dekan pa nikakor ne mislite, da ste pri Koširjevi mamci pod Šmarno goro!
Več krivonoscevšmarskefare.
— Silno veliko gadov se je
vgnezdilo na desnem bregu Krke v škarpi železnega državnega mostu v Novem mestu. Priporočati je ljudem največjo pozornost pri košnji zlasti pod omenjeno škarpo.
— Belokranjsko učiteljsko društvo bode zborovalo dne 13. junija ob 2. uri popoldne v Gradacu. Na sporedu je tudi poročilo o regulaciji učiteljskih plač.
— Brežiški SokOi priredi v nedeljo dne 16. junija t. 1. s sodelovanjem Krškega Sokola na vrtu „Na-rodnega doma javno telovadbo s sre-čolovom in plesom. Svira vojaška godba c. kr. pešpolka št. 96 iz Zagreba. Zares željno smo že Brežičani pričakovali zopet kaj veselega da pozabimo bridkosti bojev zadnjih dni. Tudi v času volilnega boja se je Sokol pridno vadil v telovadnici da zopet stopi med svet in pokaže kaj zamore. V nedeljo pokaže da njegov trud ni bil zaman in da mogočno razprostira svoja krila. Ta mladi Sokol se je v primeroma kratkem času pod spretnim vodstvom zelo razvil in pošlje k vsesoKolskemu izletu v Prago več vrst telovadcev. Zatorej prihitite v nedeljo bratska društva, Sokoli, Nesokoli, sploh vse kar Sokola ljubi v Brežice in pokažite mu svoje simpatije katerih je v resnici vreden ter ga tako z mnogobrojnim obiskom bodrite in podpirate k nadaljnem delovanju da doseže cilj, katerega si je stavil.
— Iz zapora je ušel od okr sodišča v Konjicah 311etni Ivan Kresnik, rodom iz Planine pri Sevnici, katerega so zaprli zaradi vlačugarstva.
— Akad. tehn. društvo „Tabor" V Gradcu priredi v sredo, dne 12. junija ob 8. uri zvečer v gostilni „Stephansturm" svoj III. redni občui zbor z navadnim sporedom. Slovanski gosti dobrodošli!
— V pokoj je Šel ravnatelj državne železnice v Beljaku dvorni svetnik Proske. Na njegovo mesto je imenovan cesarski svetnik K. J. Wagner, dosedaj podravnatelj na Dunaju.
— Kmečka sir vost. Dalmatinskemu namestniŠtvu prideljeni gozdarski komisar A. M. Odlasek, rodom Ljubljančan, se je peljal te dni s službenega opravka na kolesu iz Ben-
kovca v Zader. Sredi oeste je dohitel počasi vozečega komisarja kmečki voz. Voznik je nalašč udaril po konjih, da so v diru podrli Odlaska ter je Sel tudi voz čezenj, da ie dobil hude rane posebno na glavi. Kmetje na vozu so ranjenca še zasmehovali ter se v diru odpeljali. Hudo krvaveč seje Odlasek z veliko težavo privlekel nazaj v Benkovac, kjer ga je zdravnik obvezal.
— Iznenađenje« Včeraj popoldne se je šel tesar Jožef Selan iz CeŠnjice v Kolovratarjevo gostilno Pred Škofijo okrepčat, kolo je pa bil popustil v veži. Ko pride iz gostilne, je kolo že izginilo. Naglo je krenil po Poljanski cesti in zapazil, da njegovo kolo pelje neki neznanec, h kateremu je skočil in mu odvzel kolo. S tem sta bila oba zadovoljna. Selan, da je dobil svoje kolo nazaj, tat pa, da ni prišel v roko pravice in da ga sploh nihče ni spoznal. Selan se je odpeljal s kolesom na delo, tat pa je izginil urnih krač.
— Tatvini. Danes ponoči se je dosedaj še nezuan tat vtihotapil na Cesti na južno železnico št. 2 v sobo za služinČad in ukradel hlapcu Francetu Kolerosiju črne črevlje na zadrgo, Črn suknjič, zelen klobuk in pet kron denarja. — Pred par dnevi so bili na Marije Terezije cesti štev. 14 ukradeni dijaku Stanislavu Koširju manŠeti s tula belimi gumbi, vredni 10 K. Tat je znan in jo je odkuril.
— Kolo je ukradel včeraj ponoči dosedaj še neznan tat z dvorišča pri „Novem svetu" na Marije Terezije cest* trgovcu Alojziju Jesenku. Kolo je bilo Styria, je imelo tovarniško številko 61.485 in je bilo vredno 200 K.
m— BeSAva&o gibanje. Včeraj 3e je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 116 Hrvatov, 80 Črnogorcev, 140 Macedoncev in 12 Slovencev. 24 Hrvatov se je odpeljalo v Moll-bruck.
— Iz^ubije^d in najdene reči.
Neka dama je izgubila svilnato torbico, v kateri je imela 30 K denarja in za 1 K znamk po 10 vin. — Perica Marija Pogačarjeva je izgubila bankovec za 100 K. — Tehnik gosp. Matija "Weitz je izgubil srebrno to-baČnico, vredno 50 K. — Užitniški paznik Ivan Stražišar je našel kratko, srebrno verižico, ki ima na obesku lastnikov monogram.
— „Ljubljanska društvena £&dba€f priredi jutri zvečer v hotelu „ L1 o y d" (Sv. Petra cesta) društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— Jugoslovanske novice. — Nov rektor belgradskega vseučilišča. AkademiČni senat belgradskega vseučilišča je izvolil za rektorja Andro Štefanovića, profesorja tehničnega fakulteta, na mesto dr. Jovana Ovijića,kimu je rok že potekel. Za upravnika akademičnega senata je bil izvoljen Slobodan Jovanovič, profesor pravne fakultete.
— Jovan Odavić. V sredo je umrl v Belgradu ugleden trgovec Jovan Odavić v starosti 83. let. Pokojnik je bil oce profesorja in urednika srbskega leposlovnega lista „Nove iskre", Riste Odaviča in znanega srbskega pesnika P. Odaviča. Večna mu pamet!
— Slovanski čebelarski kongres v Belgradu. Meseca avgusta bo v Belgradu III. kongres srbskih čebelarjev, na katerem se sprejmo tudi pravila za „Zvezo srbskih čebelarjev". Takoj nato se otvori I. kongres slovanskih čebelarjev. Na tem kongresu se bo razpravljalo o teh le vprašanjih: 1. O zvezi vseh slovanskih čebelarjev; 2. o osnovanju mreže preskuševalnih stanic in 3. o izdajanju vseslovan-skega Čebelarskega časopisa. Za ta kongres so prijavljena ta-le predavanja: „Nekoliko opazk o čebeljem življenju", predava Nikolaj Mihajlo vic Kulagin, profesor zoologije na vseučilišču v Moskvi ; „o vosku", predava Ivan A. Kalabu-kov, profesor kemije na vseučilišču v Moskvi, in „o novi teoriji iz čebelarstva", predava Gavrl. L. Kondra-tenko, vseučilišČni profesor v Harkovu.
— Slovenci  v  Ameriki. —
Pevsko društvo „Planinski raj" so si ustanovili Slovenci v South Lorainu. — Vrudnikujeubilov Winter Quartersu Jo s. Vezačnika doma iz Ljubnega na Štajerskem.
'■' Najnovejše novice. V dvoboju je zabodel vTridentu nad-poroČnik Kar el Wer n i k rezervnega poročnika Hiirdtla. Tudi Wernik je dobil hudo rano preko čela. Hiirdtl je bil po poklicu inženir z Dunaja
— Rov se je zrušil v rudniku pri Poljski Ostravi ter podsul osem delavcev. Dva so izkopali mrtva, šest pa smrtno ranjenih.
— Zaradi tatvine dragocenega kodeksa iz Bartolianove knjižnice v Vidmu aretovani dunajski profesor Eisler se je skušal dvakrat usmrtiti ter leži v bolnišnici.
— Črnogorski knezNikola pride 14. t. m. inkognito na Dunaj ter ga sprejme cesar.
— Vrhovni nadzornik japonske armade baron Niši je prišel na Dunaj, kjer ostane 14 dni, ter ga tudi cesar sprejme v avdijenci.
— Za „kopeniškega stotnika" se je dosedaj nabralo že 35.000 mark, tako da je po prestani kazni preskrbljen sijajno za celo življenje.
— Mlad zločinec. Na Dunaju je 131etni šolar Ferd. Frank pretepal dva součenca, vsled Česar ga je mati enega teh dečkov zuhljala. Frank je vzel natihoma svojemu bratu revolver ter se splazil v stanovanje one žene, ko je sedela s svojo družino pri večerji. Ustrelil je dvakrat na njo ter jo lahko ranil. Ko so začeli sosedje zločinca loviti, je izstrelil še štirikrat proti njim, ne da bi koga zadel. Orožnikom je deček hladnokrvno priznal, da je hotel ono ženo ustreliti, ker ga je tepla.
— Grozna nesreča. V Barceloni se je grof Mendoza vzdigal s svojim zrakoplovom v zrak. Dva delavca sta se nalašč obeščala na vrvi, ko se je zrakoplov hipoma vzdignil. Eden delavcev je skočil z visočine osmih metrov na zemljo; vsled olajšave se je zrakoplov še hitreje vzdigal. Vsa prizadevanja, spraviti nesrečneža v zrakoplov, so bila zaman. Zapustile so ga moči ter je padel z visočine 400 metrov. Priletel je med gledalce ter obležal kot zmečkan kup okrvavljenega mesa.
— Nemška prestolonasled-nica dobi kmalu drugega otroka.
— Za ravnatelja dunajske dvorne opere ne pride že imenovani ravnatelj Mottl iz Monako-vega, ker ga bavarski vladar noče odpustiti.
Izpred sodišča.
Izpred porotnega sodišča v Novem mestu.
Zaradi zločina proti nravnosti je bil obsojen Matevž Rogelj na pet let težke ječ.
Zaradi uboja bo sodel Anton
Košir tri leta.
Poskusen zavratni umor. Zakonska Ivan in Marija žabkar iz Drnovega občina Cerklje pri Krškem sta živela zadnjih 15 let v ved-nem prepiru zaradi ženine nezvestobe, ker je imela razmerje s sosedom Anžurjem, ki je lani umrl. Pred dvemi leti jo je mož naznanil zaradi zakonolomstva in je bila takrat Marija Žabkar primerno obsojena. 27. avgusta pr. 1. je pripravila žena možu jabolčno jed, v katero je dejala arzenika. Ko je mož dobro četrtino pojedel, začutil je nekaj trdega med zobmi in ko je natančneje pogledal v jed, videl je dnu sklede več rdečkatih zrn. Naznanil je vso stvar orožnikom in sodišču, ki je dvignilo obtožbo proti Mariji Žabkar in njeni prijateljici Ivani Bošt-jančič od ravnotam, ker je Žab-karci svetovala, da naj moža zastrupi, da ga bo „freju. Pri obravnavi je žena priznala, da je hotela moža zastrupiti, mož je pa pričal proti njej v izrazih, ki so kazali silno sovraštvo do žene, Obsojena je bila Marija Žabkar zaradi poskušenega zavratnega umora na osem let težke, poostrene ječe, Ivana Boštjančič pa zaradi pri pomoči k poskušenemu zavratuemu umoru na štiri  leta težke ječe.
Uboj. 26. aprila so pili v Semiču 181etni Matij a Cimerman iz Bu-Čeče vasi pri Črnomlju ter Anton Bukovec in še neki drugi fant. Precej nasekani so se v noč vračali proti domu. Na potu je Bukovec padel h« ko mu je Cimerman pomagal vstajati, udaril ga je prvi s kamnom po glavi, da je krvavel. To je Cimermana razjezilo, da je zgrabil pest debel kamen in ga vrgel Bukovcu v glavo, čez nekaj Časa je padel Bukovec na tla, kjer je rekel, da si bo odpočil. Cimerman se je vlegel poleg njega in zaspal. Ko se je zbudil, je odšel domov, ne da bi se zmenil za Bukovca, katerega so drugo jutro dobili nezavestnega in vsega v krvi. Ranjenec je umrl kmalu po najdenju. Cimerman je bil obsojen zaradi uboja na dve leti težke ječe.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Dunaj 11. junija. ĐWener Zeitung" priobčuje cesarski patent, s katerim se sklicuje državni zbor na dan 17. t. m. Pismo je datirano iz Budimpešte in nosi datum 8. junija.
Dunaj 11. junija. Deputacija nemške svobodomiselne stranke je bila danes pri dr. Koerberju, da mu ponudi kandidaturo v ro tovžkem okraju. Koerber se je zahvaljeval za zaupanje, a izjavil,
da ponujene kandidature ne more sprejeti, ker še ne mara sedaj stopiti iz politične rezerve.
Budjejovice, 11. junija. Pri današnji občinski seji se je konstituiral občinski odbor. Seje so se udeležili tudi Čehi. Sejo je vr> dil najstarejši odbornik, ki je po. zdravil vse novoizvoljene odbor-nike. V imenu Cehov je govoril dr, Z a Č k a , ki je naglašal, da Češki odborniki računajo na pošten sporazum z Nemci in da ne bodo nasprotovali konstituiranju. Na ZaČkova izvajanja je odgovarjal v zelo pomirljivem tonu Taschek, Za župana je bil izvoljen Taschek z vsemi nemškimi glasovi, dočim so Cehi oddali prazne listke. Za obč. svetnike je bilo izvoljenih 7 Nemcev, 8. mesto pa pripade Cehom, ki se ima izpopolniti šele v 3 tednih.
Budimpešta 11. junija. Pc vodom 401etnice kronanja za ogrskega kralja bi imel cesar po predlogu ogrske vlade odlikovati več dostojanstvenikov. Cesar se je baje temu vzprotivil ter nama-noma predčasno odšel iz Pešte.
Budimpešta 11 junja One pričakovanem cdpotovanju cesarja iz Pešte se širijo naj razno vrst-nejše vesti Govori se, da je cd petoval radi tega, ker ni hotel dati I predsankcije za zakon o ustavnih garancijah, drugi zatrjujejo, da je ministrski predsednik dr. Wekerle od cesarja izrecno zahteval, naj da še za Časa svojega bivanja v Pešti predsankcijo omenjenemu zakonu. Cesar tega ni hotel storiti in je raje odpotoval.
Budimpešta 11. junija Mini ster Andrassv namerava v kratkem odstopiti. Zatrjuje so, da je kriza v ministrstvu neizogibna in da je gotovo, da že v najbližji bodočnosti odstopi ves \Vekerlejev kabinet
Berolin 11. junija Zatrjuje se, da se sestamta v zadnjem tednu tekečega meseca cesar Viljem in car Nikolaj na carski jahti v Severnem morju.
Gospodarstvo.
— Dobavni razpis. C. kr. trgovsko ministrstvo nazuanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo v kratkem na trgovski borzi v Bruslju vršila javna ponudbena razprava za dobavo večjih množin hrastovih in bukovih pragov in kosov hrastovega lesa za leti 1907. in H:>0s. Natančnejša pojasnila daje pisarna gospoda De Rudder, Administrateur des Voies & Traveaux, rue de Louvain No. II in Briissel in Bureau de la Commission de la Reception du Ma-teriel de la Voie, rue d' Italie Nr. 3^ in Briissel.
— Dražbeni razglas. C. in kr.
artiljerijsko opravno skladišče na Dunaju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo dne *25. junija 1907 ob 9. uri zjutraj v o, in kr. artiljerijskem arzenalu na Dunaju vršila javna dražba, na kateri se bo prodajalo razne stroje, strojne dele in drug star materijal. Pismene ponudbe je vložiti najkasneje do polu 9. ure zjutraj 2o. junija 1907 pri gori navedenem skladišču. Eden izvod draž-benega razglasa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na upogled.
Zahvata.
Pevsko društvo »Ljubljanski Zvonu se tem potom najpresrčneje zahvaljuje vsem skupaj ter vsakemu posebej, kdorkoli je kaj s svojo požrtvovalnostjo pripomogel dc obeh dobro uspelih vrtnih veselic (pod naslovom „Ljudski tabor"). Osobito nam je pa v prijetno dolžnost se še posecno zahvaliti cenjenim podpornikom, kateri so s prepla-čili društvu izkazali svojo naklonjenost; nadalje vsem gg. treovcem in drugim, ki so s krasnimi in obilnimi dobitki za srečolov mnogo pripomogli, da ste obe veseliti poleg velikih stroškov in drugih zaprek tudi gmotno dobro uspeli. Najprisrčneja zahvala dražestnim gospodičnam za razpečavo srečk ter ljubljanskemu „Sokolu" za brezplačno prepustitev g potrebne vrtne dekoracije in lampijonov. Srčna hvala bratskemu tambu-raškemu društvu „Zarjaa iz Rožne doline za sodelovanje. V reklamnem oziru se pa še posebej zahvaljujemo cenj uredništvoma „Sloven. Naroda" ter „Laibacher Zeitung, za blagohotno priobčttev reklamnih notic in ocen. Zavod g. Mateliča za reklamo in lepenje lepakov je pa napravil iz naklonjenosti do društva neprecenljivo reklamo in to za prav minimalno ceno, vsled česar mu izrekamo svojo zahvalo ter ga si. občinstvu najtopleje priporočamo. — V prijetni nadi, da nam slavno občinstvo ohrani tudi nadalje svojo naklonjenost, bilježimo z odličnim spoštovanjem 1947 za odbor:
Ivan Zirkelbach Al. Plpp
t. č. predsednik. t. č. tajnik.
Borzna poročila.
Kreditna bank« v Ljubljani"
Uradni kuni dun. bom 11., u:vi iao7,
Denar  I Blag
1
R
2fc itiWm renta
avatr. kronik t mrta . . »lita       „   . . * ffrvka kronik« rent* . Z m
-2 »»nettle det Kranjnkt posojil« metla Spi)«! El«l      .        .   Z« dar
97 55 99 35
97- 70 116151
93 161 110 90
98- 50 10450
97 75 99 65 97 90
116 35 93 35
111-10 1)9 30
101 50
»oo.-herc. teloantšfco
pooo}ilo 1902 *>. feika M banka k. t.
K  -   •   •   *• i
jg* k • • ftat  pafwwi J««or»t
fcrantl*»c«.....
0* « *a*t. pieme o$#. cecrir.
hranilnice. . . w s. pii. ojr. *tfo. »bi. ogr. lokalni* *«-
* «bl. čeikt \nd. bank« fcrt©r. tok. teJt*. Trtt-
Perot......
, prit. AaUabkfe tel. . »rier. jut. žel. kup. ! ,V-a, avskr. p os. so ioi. p. o.
99 85 10085
9915
1C0 —j
100 — 10550
100 lb
101 — 9875
10040 1C6 20
99 50! 100 50
9    tii. 1S*4 ....
* ......
,    mm. kr»4  I. 3***$*
• -     »   K- .■
B    Ofrsfcc feif &Anie .
, srp»k* a M^ — _ aurabt......
emka w*#» . . i »dirne »    » • •
itno&kc »     »  • •
_ ifcovske «      •   • *
Ljubljanske » • • . Jritr. rdeč. krisa »    • t .
«     » » • • •
^cdatfov« „ » • .
Salcburake 9 » • «
^vmejfkt kom. « » • «
bežne žeioznKS.....
stavne žel«*:**«« ... A v?tr.-ogrske banine • Avstr. kreditna »aoke   . .
8frake     . » ^hrnoatensh«       ,       . -Premogokop v M a***: ISffis) Mpinske mtRtan .... ^»ske m\. M. dr.   . . Bma Majfdbfi frt>«volj«a» an> AvHf. oroine t**r. atedkem:
Ml
* 1 - j
• ii
99-100--
93 6C io0-—
99 90
29650 100 —
150 50 251 75 14150 261 b0 26950 840.50 92 bO 179 — 21 25 432 50 80 — 68-67'-44 25 28 — 63 -P4 50 460 —
132*50 663 — 1767 — 650 -751 — 2dl 50 713 — i 570 2*3 2512 — 532 — ?58 — 5?0 -147 -
11-85 19 18 2352 S4-(»4 117 90 95-55 2-52 4-84
100-10030
1OO60 101-
99 7R 29850
101- —
152 5"» 255-75 147 50 271-50 279-50 250 60
102- 9 i 180-
S3-442-50 90
94'-63-4625 30- -73 -90 50 470 —
133 50 664 — 776 — 651 — 752 — 243 — 718 — 57125 2522 — 533 — 262 — 528--149--
11-40 19-20 J3 56 24-10 11810 96 75 t-13
Žitne oeno v BudimpeSti.
Dne 11. junija 1907. Termin.
ličnica n oktober , . ca 60 fcf K 10*25 12 ,  ,. ...   60 ,  B 835
Sornaa   » julij      .   .   .   *    50 x   „ 5-97 „ 19:8 B maj      ....   60 „„    5 93 Orss       . oktober,   .   .   6    60 ,   , 705 ■fvfcdlv. Z drzno.
HeteorolosKno poročilo.
Tifl^a nad morjem 06 a   Srednji eračni tlak 736 0 MM
«. i *« § opazo-^ ranja	Stanje barometra ▼ mm	2 o s o. o g H 3	Vetrori	Nebo
10 j 9.	7342	19 1	brezvetrno	jasno
11 ! 7. aj. ff IŠ3. pop.	735 8 733 0	15 5 26'Ji	al. jvzh sr. jjzah.	del. jasno pol. oblač.
Srednja TČerajšnja temperatura:				19 7° nor
Spretnega
m»!e:  17 2\ -   Padavina t mm 0 0
t
Potrtega srca naznanjamo vsem prijateljem in znancem vest o smrti našega iskrenoljubljenega očeta, tasta, strica in starega očeta, gospoda 1953
Mihaela Kramarja
slikarja
ki je 9. t. m. ob petih popoldne po dolgem, hudem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, blaženo zaspal v Gospodu.
Pogreb bo v torek, 11 t. m. ob petih popoldne iz hiše žalosti v Rožnih ulicah št. 21 k Sv. Križu.
V Ljubljani, 10. junija 1907.
Žalujoči ostali.
Zahvala«
Povodom bolezni, smrti in pogreba, gospoda
Boštjana JVfože
posest v Dolenji vasi pri Senožečah
smo dobili toliko dokazov sočutja, da nam ni možno, vsakemu posebej se zahvaliti. Izrekamo tedaj tem potom vsem skupaj, posebno pa tudi vsem udeležencem veličastnega pogreba našo najprisrčnejšo zahvalo.
Dolenjavas pri Senožečah, 10. junija 1907. 194S
Rodbini Može in Novak.
ključavničarja
vajenega vseh popravil predilnilkih strojev, išče predilnica v Preboldu pri Celju. 1949-1
Sposoben in konkurence zmožen mlin za pšenico išče 1946—1
priinp zastopnika
za Ljubljano in oknlieo, event. tudi na večjih krajih po deželi. — Ponudbe pod liMa Zi" ua upravn nSlov. Naroda**.
Sprejme se le dobro izurjena
šivilja
v trajno delo. Plačilo najmanj 2 K na dan. Marija Ribar, Poljanski nasip 14, II. na d str., desno.    1964—1
Kopališka sezono!
Morske kopeli, meblirane sobe s hrano   in   postrežbo   po prav zmernih cenah. 1912
Pojasnila  daje  erospa Torka Wehrle v Gorici, Ulica Sv. Klare.
V Malnicu na Zgornjem Koroškem se odda dobro idoča  1924 1
pekarija
ki se nahaja na najboljšem kraju.
Na«i -v: Agnes Noisternig, pošta Mallnitz, Zgorno Koroško.
Staro železo
baker, svinec in mednino
kupuje po najvišjih cenah
Fr. Štupica
v Ljubljani, 10S4-19
Marije Terezije cesta štev 1 in Valvasorjev trg štev. 6.
Meščanski hotel „Lloyf.
Jutri, dne 12. tonila 1.1.
n
Mlajša dobra1!
Društvene godbe za člane
Nečlani plačajo 40 vinarjev.
K mnogorirojnemu obisku vabi
1979
Karel Tauses,
restavrater.
Redka prilika!
Proda se v Gorici iz proste roke dobro idoča, stara in zelo vpeljana
trgovina
z Jedilnim blagom. Trgovina je na zelo prometnem kraju, ena najboljših na trgu in ima dolgoletne, stalne boljše odjemalce. Dokazljivi letni čisti dohodek K 6000.
Ponudbe je pošiljati pod „Trgovina" poste restante Gorica, glavna pošta. 1834—t
Nad 30 let obstoječa, živahna in večjega obsega
trgovina
v zvezi z gostilno na Gorenjskem, se da za več let v najem. Na razpolago je prodajalna z večjimi skladišči. Hiša z dvema sobama in vinsko kletjo za gostilno, petimi sobami za stanovanje z drngimi potrebnimi prostori. Pri hiši je vrt, gospodarsko poslopje, hlev itd. Potrebuje se 5000 kron kapitala. 1952—1
Pojasnila daje društvo „Merkur11 v Ljubljani.
kuharica
ao takoj sprejme pod ugodnimi
pogoji. 1981—2
Ponudbe pod „Gorica" na upravn. „Slov. Naroda*.
Pivovoznika
10 takoj sprejme.  Mesečna plača
začetkom K 15 —. 1937-1
Zaloga pivaReininghaus
v Spodnji Šiški.
150 hit. dobrega belega
80 proda takoj ceno in vzorci se dobe osebno ali pismeno od Janeza Ogorelc, župana v Rigoncih pri Brežicah. 1930-1
Hišo u Litiji
(v obliki vile) prav praktično in solidno stavljena, z 2 stanovanji, lepo urejenim vrtom, posebno lepa prijazna lega poleg deželne ceste, še 9 let davka prosta, pripravna za gostilniško obrt, se proda iz proste roke. Pogoji ugodni.
Povpraša se istotam pri lastniku RogliČU. 1943*1
Vabilo
na
izvanredni oljčni zbor
pevskega druSftra „nabijane"
ki se vrši
— v sredo, dne 19. t. m. —
ob poln devetih zvečer
o mali dvorani hotela „Union"
s sledečim dnevnim redom :
a) Otvoritev izvenrednega občnega zbora po predsedniku,
b) Reterat opozicije,
c) Odgovor odbora,
d) Volitev novega odbora,
e) Raznoterosti.
K obilni udeležbi vabi 1931 odbor.
Razna hišna oprava
kakor omara za obešanje, omara za polaganje obleke, omara s predalniki,
kuhinjska kredenca, miza,    obešalo, zofa, nočna omarica, tridelni modroc,  2 pljuvalnika, kopalna banja
se proda na Rimski  cesti št. 10 v Ljubljani, II nadstr. desno.
Ogleda se labko od 10. dop. do 1. pop.
ravnotam. 1941—1
Juetlollkalnlcfl in «i čistilnica ■■
Kolodvorske ulice St. 8
je nedaj opremljena popolnoma na novo in so odstranjene vse tehniške teškoče, da se očisti perilo snežnobelo in izgleda kakor novo. Prevzemajo se tudi bluze, suknje, obleke, zastorji.
Perilo poslano od zunaj se hitro osnaži in ceno zaračani.  1940—1
Z odličnim spoštovanjem
^tnton Sare
Iilnblf
I I
Išče se spreten
mašinist
za parno Žago na deieli. Vstop 1. julija 1907. 1928-2
Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda- pod „masinlst".
Koncipijenta
z večletno prakso sprejme
dr. Josip Karlovšek
odvetnik v C lju (Staj.)
1950—2
Popolnoma novo ielezje, kakor tudi mecesnovo vodno kolo z železnimi lopatami za
kompletno vodno žo§o
potem 2 bvdravlična ovna, 2 sesalni, vsa&ovrstna kolesa za Jermena, kolesa z zobmi, se dobe po
zelo nizki ceni pri 1927—2
Ivanu Lenardu
v Rajhenburgu na Štajerskem.
Gospodično
poštna aspirantinja ali pa le s poštno pomožno izkušnjo (Postgehilfenpriifung),
se sprejme s 15. Junijem t. 1. v
lepem fcraju pri novoustanovljeni poŠti z majbnim prometom na G veni pri Ljutomeru. 1925—3 Oglasila z oznacenjem plačilnih zahtev naj se pošljejo na naslov: Marija Mursa, učiteljica ravnotam.
V najem se odda lahko takoj
gostilna
majhno trsovina.
Prednost imajo ženske in neoženjeni moški.
Več se izve pri Alojziju Minat-ti|u, trgovcu na Igu. i«8o—3
sprejme takoj SOboJ slikar
IVAN INNOCENTE v Pastoj ni.
1SSS-2
Iz proste roke se proda
krasno posestvo
obstoječe iz dveh hiš, katerih ena se da poljubno razdeliti, gospodarskega poslopja, krasnega in velikega sadnega vrta, njiv in lepega senčnatega dvorišča.
Posestvo je oddaljeno 10 minut od kolodvora, ter je pripravno za kakega podjetnega poljedelca ali penzijo-nista, posebno pa za podjetnika, ker je poleg vodna moč. Plačilni pogoji so jako ugodni. 1914-2
Več se izve pri lastniku F. Fle-
rinu, trgovcu v Domžalah.
Dve novozgrajeni
' T7- I
I
vsaka s 5 sobami, kuhinjo, kletjo, verando, balkoni s krasnim razgledom na planine in jezero, s senčnim vrtom, popolnoma in moderno opremljeni, se prodasta event. oddasta v najem.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1862-3
(tudi zasebniki) dober dohodek In Izhajanje; niso srečke, ne knjige niM zavarovanje, pošljite ponudbe pod Šifro „Zakonit" na asonCno ekapedlcijo Oy6rl * Nsgy, Buda Pesta IV. Msgjsrntes 8. 1887 -s
s 3 meblovanimi sobami, kuhinjo, lepim senčnatim vrtom ter najlepšim razgledom proti triglavskemu pogorju in z dobro pitno vodo se odda za leto« v Radovljici pri Matej Kosmaču.
1912—2
Dobro ohranjena
8 stanovanji v LJubljani s čisto letno najemščino K 2700 se odda pod ugodnimi pogoji. —  Vprašanja  pod „Na*
jemniuska hiša 3555".        1823—6
Več tesarjev
se sprejme proti dobremu plačilu v stalno službo. Zglasiti se je pri
stavbniku F. SUPANČIČ, Ljubljana, Bleivveisova cesta 18 ali pa na tesališću v Trnovem, Ljubljana.
1734 8
Lokal
v pritličju, obstoječ iz dveh sob, posebno pripraven za pisarno, se takoj odda. 1886-2
Natančneje se poizve na Marije Terezije cesti St. 16,1 nadstropje.
potnik
v solidni trsTOvIni išče mesta mlad, zmožen, samostojen trgovec na Notranjskem.
Pismene ponudbe pod „provizija
na    upravništvo „Slov.
18S3—3
in dijete'1
Naroda*.
Na prodaj!
Handbuch der Staatsvrissenschal-ten von Dr. J. Conrad, Dr. L. Elster, Dr- W Lezis, Er. Edg. Loe-ning. 33 snopičev konpletno, se neraz-rezauo. Mesto 100 mark 70 K. — VVeigelsberg: Compendium flber Oewerbewesen, vezano 6 K. — Peyer: Oesterr. Wasserrecht, vezano 6 K. — Herbst: Oestr Stral-reeht. 2 zvezka, vezana 4 K.
Anton Umek, Krško.
1806-3
Ceno in pristno
istrllonsKo uino
iz   prve   roke   prodaja Sebastijan Luk, trgovec v Kringi   pošta Tinjan (Antignana) pri Pazinu v Istri.
Vino pošilja v sodih po ne manj kot 56 litrov za gotov denar ali s povzetjem, franko železniška postaja Sv. Petar v Šumi (S. Pietro in Selve). Pošlje rad tudi vzorce.   272 21
Potrebujem  trgovsko izobraženega, dobro izurjenega
pomočnika
z dobrimi izpričevali, ki je Že služboval v kaki dobri, večji trgovini, za trgovino z mešanim blagom. Vešč naj bi bil naroČavanja blaga, knjigovodstva itd. Stanovanje, hrana in perilo prosto, meseČ nina po dogovoru, vstop takoj. Prednost imajo oni, ki založe primerno kavcijo. — Pripravljen sem pa tudi, dati svoje dobro obiskano, in na zelo dobrem glasu stoječo trgovino v najem od enega do pet let. 1906—4
Jtfatevž JCobal, trgovec, Jdrija.
SBfl
423
Prvo domačo slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12
Ustanovljena leta 1854.
priporoča slavnemu obČinstn in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
Številka telefona 210.
marčno pivo v sodcih in steklenicah.
Svoji k svojim
Kdor rabi traverze in železniške šine za oboke, strešno lepenko, bičje za strope, pločevino za strehe, okove za okna in vrata, pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico
naj se obrne na trgovino z železnino
Svoji k svojim!
1086—19
BESaP FR. STUPICA v LJUBLJANI B3l&y
Edino tam se dobi vedno svež nortland in roman cement iz slovečih tovarn dovske in trboveljske. Mreže in žica za ograje, travniške brane, plugi, štedilniki, tehtnice, čistilnice za žito, oprava za mlekarne ter vse poljedelsko orodje. Glavno in edino zastopstvo za celo Kranjsko na  zadnji  poljedelski  razstavi v Zagreba s prvim darilom odlikovanih
stamoreznic, mlatilnic in gtptljaov. Amerikanski stroji za košnjo in obračanje mrva vedno v zalog*.
kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini,  franko   Ljubljana, državni kolodvor Šiška postavljen
Parožaga Deghenghi v Ljubljani
1188—19
Vrsta
Debelost cena za v cm    kub. mtr.
Debelost cena za Debelost cena za v cm    kub. mtr.    v cm    kub. mtr.
Dolgost v metrih
hrastov les smrekov les mecesnov les borov les jelkov les bukov les
od 30-60 K 38'— od 26-29 K 30— od 19-25 K 26 —
od30—60 K 20- od 26-29 K 18'- od 19-25- K 16 —
od 30-60; K 24- od 26-29 K 20-— od 19—25 K 18 —
Od 30—60: K 19*- od 26—29 K 17— od 19-25; K 15 —
od30-60j K 18— od 26 - 29 K 16- od 19—25 K 14 —
od30 - 60| K 17— od 26 - 29 K 16'
od 3—4 metre 4 metre 4 metre 4 metre 4 metre
od 19-25 K 14 — j 2 25 in 450 m hrastove deske 28 mm debele, 2 do 4 metre dolge la K 55'—, Ila K 45'—, lila K 35 — m* bukove 28 mm    „      2 „   4    „      „     la K 35     Ila K 30*-, lila K 20*- m«
hrastove frize 28 mm debele, 25 do 50 cm dolge la K 2 50, Ha K 2-, lila K 180 m> bukove     „    28 mm     „      25 „ 50 cm    „    ia K 140,   Ila K 1 10,  lila K 1 m*
C. in kr. dvorni založnik
Papežev dvorni založnik
lekarnar FICCOLI, Ljiljana
Dunajska cesta (lekarna pri angelju)
opetovano  odlikovan,  priporoča  nastopne preizkušene izdelke:
najskrbneje prirejen  iz  aromatiških  gorskih malin, je izredno
IV/I £1 I » n n V     Glf lili      uaisuruuric   pnrtricu    trn   aruiuaii^tiui   gur»&iii luauu. ie
IVIdiiriuv &iria|#y fcist izdelek, neprekosliive kakovosti, pomešan z vodo da
pristno in žejo gastčo pijačo. steklenica 1 kg sterilizirana, velja K Irif", 1 , kg steklenica K —"90, postni zavoj, neto 3 kg, franko zavojnina in poštnina K 5*60. Razpošilja ae tudi v sodčkih po 10, 2 , 40 in več kg
DjLpki brezalkoholna pijača iz sadnega soka. Pomešana z vodo da prijetno. p     ^    9   žejo gasečo ter redilno ia za prebavne organe zdravo p jačo. Steklenica 1 K.
Železnato vino
litrska steklenica 2 kroni
vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, blede in slabotne Otroke lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena pol
1934- 1
I
TinUturn t a voloHAn ie želodec krepilno, tek vzbujajoče, prebavno, I inKIUra Za Zeioaec  in  odprtje   telesa  pOSpesujoće sredstvo.
l steklenica > J vinarjev.
Naročila še točno izvrše proti povzetja.
JCotet Vega-Spod. Šiška
Slavnemu p. obfciostvu si usojam sporočiti, da sem poskrbel za svoje cenjene goste l, l-nin ki jim ie vedno na razpolago. IV I ti V li| nedeljah in praznikih je ——— poskrbljeno za igralca« —
Priporočam opetovano svoja izborna bi-zeljska iu istrska vina ttr priznano najfinejše    vedno    sveže   mengeško pivo,
kakor tudi priznano dobro kuhinjo.
Z velespoštovaDJem vdani
Anton Maver, hotelir.
Obenem si usojam naznaniti, da imam v tem h< telu večje števiio SOD za letoviščarje ki jib oddam za primerno ceno. Eno izmed sob pa želim za-meniti s  primerno sobo v  kakem obmorskem kraju, kamor želim pt slati
svi jo obitelj. 19H8—i
Večje število
tesarjev
sprejema proti dobremu plačilu
Ivan Zakotnik, tesarski mojster, Dunajska cesta st. 40. 1666—11
Zlata svetinja
Berolln, Pariz, Rim itd.
Najboljše kozm. čistilo za zobe
Izdeluje:
O. Seydl
Stritarjeve ulice 7.
iT
Klobuki se sprejemajo v popravo.
Priporoča se dobro domače delo: srajce, bele, barvaste in pike, po meri, najboljši kroj, cena nizka.
finton Sare
Ljubljano, Petra cesta 8.
Zunanjo naročila točno in ceno.
La5t.nO 1941-1
<?iuelnica in Hiralnica.
4     državne železnice.
Ces. kr. avstrijske
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne I. maja 1907. leta.
Odhod iz Ljubljane jut. žel.:
4-58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.)
7-OS zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
7 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9- 05 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
II-40 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Trbiž.
i*os popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3.45  popoldne.   Osebni   vlak   v smeri:
Žesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., leljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7-IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje.
7 35'zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
10- 40 ponoći. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v Ljubljano jui. žel.:
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic,
Rudolfovega, Kočevja. 8*45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage,
Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta
drž. žel.
ii 50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8 34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega.
li-iO predooldne. Osebni vlak iz/Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice.
2-32 popoldne Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
4*36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
650 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.)
Odhod iz Ljubljane dri. kolodvor:
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. I0'50 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (San:: ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v Ljubljano dri. kolodvor:
6-46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO 59 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika. 6-IO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9-55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Same ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
Nikdar se ustavili
— to je moje stalno stremljenje. Zaradi posebnih prednostfpri izdelovanju perila morem naročila za damsko in moško, otroško in posteljno perilo v prav kratkem času izvrševati vrlo dobro in ceno. Cenjene dame naj se o lepi izvedbi in nizki ceni perila prepričajo samo z enim poizkusom in gotovo ostanejo naročnice še naprej. Kjer pa izdelujejo perilo doma, tam priporočam svoje dobro platno, bombažasto blago, švicarske vezenine, namizne prte, serviete, kavne garniture, brisače, žepne robce itd. Nogavice moške in ženske po prav nizkih cenah, bluze, modrci, ovratnice se razprodajajo prav ceno.
Z odličnim spoštovanjem lOriO—12
ANTON ŠARC
specialna  trgovina  za belo blago in nevestinske opreme
na Sv. Petra cesti št. 8.
Šivalnica na Sv. Petra nasipu št- 7. čistilnica za perilo
■v I^olcd.-vcrslril2. -ia.lica.li št. S.
Spreimejo m zastopniki.
F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana
opekarni in zaloga, peći, ponudijo vsako poljubno množino
patentiranih
zarezanih strešnikov
..sistem MflBZOUT        (Strnnjfolzzlesel)        „Sistem mamola"
Barve: a) rdeči naravno iganl, b) črno Impregnirani. _
HT   Najllčnejše, najcenejše In najpreprostejše strešno kritje.
Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa Z žico privezati, kar je gotovo velike važnosti
za kraje, ki trpe po modnem vetra in barji. Vzorce in prospekte poil|emo na zeljo prezplačno.
706-30
i
Takoj inja in naj zanesljivejša poetreiba.
Spreimojo m zastopniki.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne"