DO TRGOVINA LJUBLJANA	Jk
DO ISTRA-BENZ KOPER	1
DO ZEMELJSKI PLIN LJUBLJANA	
DO TRANSPORT ILIRSKA BISTRICA	1
DO RAFINERIJA MARIBOR	
DO GOSTINSTVO LJUBLJANA	Januar
DO OLMA	1983
DSSS	Leto XXII
GLASILO DELAVCEV SOZD PETROL
Stojimo na pragu novega leta in razmišljamo. Kaj nam bo prineslo. Bo res slabše kot je bilo lansko? Kakšne težave nam bo pripravilo? Se bomo znali spopasti z njimi?
In preteklo leto? Najprej se ozrimo nanj.
Predvsem v naftno-plinsko gospodarstvo.
Za razgovor smo prosili namestnika predsednika Komiteja za energetiko Cveta Majdiča.
Stopili smo v leto 1983
Ustaviva se najprej pri letu 1982
Pri pregledu oskrbe Slovenije z nafto in njenimi derivati v letu 1982 moram najprej poudariti, da je bilo to leto izredno težko in če izvzamemo povojno obdobje morda sploh eno najtežjih glede oskrbe. Razlogov za to je več, osnovni pa je predvsem v tem, da so v letu 1982 republike in pokrajine imele veliko manjši vpliv na oskrbo z nafto in njenimi derivati kot v letu 1981. Sprejet je bil zakon o zagotavljanju deviz za uvoz nafte s konvertibilnega področja in na osnovi realizacije izvoza so posamezne republike odvajale devize za skupno pokrivanje potrebnih deviz za nakup nafte s tega področja. Glede na to, da imajo te količine pomemben delež v celotni oskrbi Jugoslavije, je višina teh sredstev toliko pomembnejša. Ta zakon ne bi bil tako neugoden, če bi bile dobave v odvisnosti od zbranih deviz. Toda samoupravni sporazum, ki so ga sprejele organizacije naftno-plin-skega gospodarstva za razdeljevanje nafte in derivatov za posamezne rafinerije in preko njih za posamezne republike, ni bil povezan z zakonom o združevanju deviz. Torej je nepovezanost teh dveh aktov — če ju tako imenujem —■ osnovni razlog, da so bile republike različno oskrbljene in v tej oskrbi je bila Slovenija v najtežjem položaju oziroma med najslabše oskrbljenimi republikami, čeprav je v okviru planskih obvez zbrala največ deviz in ga skoraj v celoti izpolnila.
Pri tem pa naj omenim, da je dobila INA najmanj nafte in zaradi tega so bile tudi republike, ki so odvisne od nje, v veliko slabšem položaju kot tiste, ki jih oskrbujejo druge rafinerije. Po podatkih za enajst mesecev smo od dogovorjenih količin vseh derivatov dobili od INE 82,9 odstotka, od Rafinerije Bosanski Brod 95,8 %>, od Naftagasa Novi Sad 151 %>. Zaradi posebnih težav v zadnjih mesecih smo povečali uvoz in ga dosegli v enajstih mesecih 103,2 %>. Če seštejemo vse te količine, je bila Slovenija oskrbljena 85,0 odstotka. Upoštevati moramo, da visoki indeksi pri dobavah iz Bosanskega Broda in Novega Sada niso tako pomembni, ker
gre za manjše količine, pomembna je le oskrba iz INE, od katere dobimo največ. Skoraj 15 °/» izpad planiranih dobav raznih derivatov je povzročil veliko težav, ki smo jih morali reševati. Osnovno je bilo, da smo se zavedali, da brez varčevanja in brez posameznih omejitvenih ukrepov ne bomo enakomerno oskrbeli Slovenije oziroma njenih potrošnikov.
Kje so bili potrebni prvi ukrepi?
Prve ukrepe smo podvzeli pri mazutu, kar je popolnoma razumljivo, saj je od dobre oskrbe odvisno obratovanje velikega števila OZD. Izvršni svet je sprejel osnove za prednostno oskrbo, ki sta jih nato Gospodarska zbornica in Interesna skupnost za nafto in plin upoštevala pri izdelavi meril in izvajali v obdobjih omejene oskrbe. V okviru teh meril so bile oskrbovane predvsem OZD, ki izvažajo na konvertibilno tržišče, potem hrana, kmetijstvo in energetska dejavnost. Težave pri oskrbi z nafto in njenimi derivati so
namreč verižno povzročile tudi težave pri oskrbi z ostalimi energenti, tako s premogom kot z električno energijo.
Kaj pa bencin in plinsko olje?
Kasneje so se pojavile težave tudi pri oskrbi z bencinom in plinskim oljem in zato so uvedli bone. Slovenija je težave pri oskrbi z bencinom občutila veliko kasneje kot nekatere druge republike. V prvem obdobju so bile količine za posamezen nakup omejene, vendar rje to povzročilo izredne zaplete in končno uvedbo bonov. Ukrepi še vedno veljajo in zaenkrat ne moremo oceniti, koliko časa bodo še v veljavi.
Podobno kot pri bencinu so bili problemi tudi pri oskrbi s plinskim oljem, vendar z uvedbo bonov nismo odpravili vseh težav. Gre za prednostno oskrbo v posameznih obdobjih — omenim naj kmetijstvo, ki je imelo v času jesenske setve prioriteto, tudi v tem, da so potrošniki lahko predčasno izkoristili bone. Istočasno pa so bile druge gospodarske panoge bistveno omejene pri oskrbi. Najbrž tudi odlok, ki ureja količine za potrebe kmetijstva po delovnih strojih neodvisno od obdelovalnih površin ni najprimernejši, je pa vsekakor najlažje izvedljiv.
Tudi tekočega naftnega plina ni bilo ravno veliko.
Tudi s tekočim naftnim plinom je bila veliko neprijetnosti. Gospodinjstva ga ni-
Tanker, ki lahko pogoltne 82 tisoč ton, nam pa bo odložil komaj tretjino.
so več dobivala vse od septembra, nekateri pa celo od avgusta. Z veliko napora so bili oskrbovani prednostni porabniki, šole, vrtci, gostinski obrati in podobno ter predvsem industrija, ki je dobivala manj tekočega naftnega plina predvsem v oktobru. Le redkim je bila za kratek čas dobava ustavljena, vendar pa pri tem ni nastala pomembnejša gospodarska škoda.
Ker gospodinjstva sploh niso dobivala tekočega naftnega plina, se je stanje zaostrovalo in oktobra, ko je bilo razdeljenega nekaj tekočega naftnega plina, so se pojavile nove težave. Ne toliko zaradi majhnih količin, ki so bile na razpolago, ampak bolj zato, ker so bile te količine po občinah neenakomerno razdeljene. Zato je po svoje razumljivo, da je bilo največ intervencij prav za tekoči naftni plin.
Tudi dejstvo, da s tekočim naftnim plinom oskrbujeta Slovenijo dve organizaciji — SOZD Petrol, s tem mislim DO Trgovina in DO Istra-benz ter DO INA Plin je težave z oskrbo le še povečalo. Območja, ki jih oskrbuje DO INA Plin so bila slabše oskrbovana kot ostala, ki jih kot distributerji »pokrivajo« plinarne. Morda smo se o enakomerni oskrbi premalo dogovarjali, tako Petrol in INA kot komite za energetiko, komite za tržišče in smo reševali problem, ki je nastal zaradi neenakomerne oskrbe šele potem, ko so posamezne občine ostro protestirale. Na osnovi dogovorov se je oskrba uredila in v prvem obdobju so plinarne omogočile enakomerno oskrbo z dobavo tekočega naftnega plina tudi v občine, ki jih oskrbuje INA.
Probleme je povzročalo tudi kurilno
olje EL.
Seveda so veliki problemi tudi pri oskrbi s kurilnim oljem EL. V Sloveniji smo se dogovorili, da bo količina za gospodinjstva omejena na 1500 litrov, poleg tega je bila dobava ustavljena do oktobra, po odpravi prepovedi pa ga nismo imeli dovolj. Najslabši položaj je prav v Sloveniji, saj imamo v primerjavi z drugimi republikami bistveno več individualnih porabnikov. Zato imamo tudi največji zaostanek pri prodaji. Reševala nas je le mila in zapoznela zima, vendar bodo potrebni veliki napori da bodo vsi porabniki dobili gorivo vsaj do sredine kurilnega obdobja.
Lahko pričakujemo bone tudi za kurilno olje EL, morda kakšne druge ukrepe, ali bo oskrba še vedno prepuščena operativi?
Oskrba z boni je zaenkrat predvidena le za bencin in plinsko olje, za druge derivate jih ne predvidevamo. Sicer pa distributerji skušajo zagotavljati pravičen vrstni red pri oskrbi s tekočim naftnim plinom in kurilnim oljem EL. Gre le za to, da v okviru evidence pravilno in po določenem vrstnem redu oskrbujejo gospodinjstva in zagotovijo prednost določenim kategorijam, predvsem invalidom.'
Pri oskrbi s kurilnim oljem EL ima prednost industrija, zlasti tiste OZD, ki izvažajo na konvertibilni trg in nam s tem zagotavljajo devize, ki jih potrebujemo za nakup nafte in njenih derivatov. Gospodinjstev seveda ne moremo obravnavati prednostno.
Problem ne bi bil tako hud, če bi lahko kot nadomestilo ponudili premog, saj ima večina gospodijstev kurišča na obe gorivi. In prav zato, ker primanjkuje tekočih goriv, so se preusmerili kupci na premog, zaradi česar so količine, ki so pred leti popolnoma zadoščale, zdaj veliko premajhne. Pred dvema letoma je bilo 900 tisoč ton premoga letno za Slovenijo več kot dovolj, zdaj bi bilo 1,350 milijona ton le zadovoljiva količina. Pri vseh teh problemih smo bili dobro oskrbljeni z elektriko. Težave v poletnih mesecih, ki so nastale zaradi izpada NE Krško, so nadomestile TE, predvsem Šoštanj. Posledica tega pa je bila, da so se zmanjšale zaloge premoga, predvsem lignita, ki je bil namenjen za normalno delo TE v zimskih mesecih in da je dobila široka potrošnja manj lignita.
Ustaviva se še pri zemeljskem plinu
Zemeljski plin je ena redkih svetlih točk naše oskrbe z energenti. Kljub manjšim težavam so bili porabniki tega goriva najbolje oskrbljeni in so lahko planirali svoje obratovanje, ni pa zadovoljilo potreb novih potrošnikov, ki bi se želeli priključiti na plinovod. Pred nami je odgovorna odločitev — ali bomo sklenili pogodbo z Alžirom za pridobitev novih količin zemeljskega plina, ki omogočajo priključitev novih potrošnikov in s tem tudi večjo mobilnost oskrbe. Leto 1983 je brez dvoma leto, v katerem se bomo morali odločiti o alžirskem plinu. Na osnovi obširnih podatkov, ki jih je dala DO Zemeljski plin, pripravlja komite posebno informacijo za Izvršni svet in upamo, da bo to začetek nadaljevanja razprav o tem, ali je podpis pogodbe umesten. V veliki meri pa je odvisen od sposobnosti slovenske-i ga gospodarstva, da zagotovi potrebne devize.
Kaj nas čaka v letošnjem, 1983. letu?
S skupnim naporom in prizadevanji Petrola, Gospodarske zbornice, Ljubljanske banke, Narodne banke Slovenije in ne nazadnje Izvršnega sveta smo uspeli zagotoviti garancijo za uvoz posameznih kritičnih derivatov, ki omogočajo kolikor toliko normalno oskrbo in prehod v leto 1983. Kljub temu obetavnemu začetku za oskrbo v januarju je pred nami velika negotovost, saj še ni znano, kolikšne količine nafte bomo uvozili s konvertibilnega tržišča, niti koliko bo domače nafte. Pri domači nafti so razlike lahko 250 do 300 tisoč ton, kar je v bistvu malo, a v sedanjem kritičnem stanju je pomembna tudi ta količina in je ne moremo zanemariti. Razprave o potrebnih količinah uvožene nafte in derivatov s konvertibilne-
ga tržišča še vedno niso zaključene, razlike pa so zelo velike in znašajo več kot milijon ton. To pa seveda pomeni bistveno različno oskrbljenost. Pri tem dogovarjanju se Slovenija zavzema za pomembnejšo vlogo republik in pokrajin pri oskrbi in predvsem soodvisnost med zagotavljanjem deviz in oskrbo ob točno opredeljeni medrepubliški solidarnosti.
Zaradi tega smo zdaj v veliki negotovosti, jasno je samo to, da se nikakor ne bomo mogli izogniti omejitvenim ukrepom, ki bodo najbrž še težji kot so bili dosedanji. Nanje se moramo pravočasno pripraviti, ne tako kot v letu 1982. Seveda pa oskrba ne bo odvisna le od nafte, temveč tudi od premoga in električne energije.
V Jugoslaviji je predviden velik porast v pridobivanju premoga in sicer za ca. 17 %, vendar v glavnem le za lignit, ki naj bi dal več električne energije, predvsem v drugih republikah — Makedoniji, Črni gori in Srbiji. Če bodo ti dokaj ambiciozni plani realizirani, lahko pričakujemo več električne energije in ob tem manjši pritisk na naftne derivate. V Sloveniji se količine premoga ne bodo bistveno povečale, saj zaostajamo z izgradnjo novih objektov, vendar računamo, da bomo imeli 15,3 odstotka več premoga za široko porabo, kar naj bi nekoliko zmanjšalo pritisk na kurilno olje EL. Toda ob tem povečanju bodo še vedno težave z oskrbo s premogom, saj čakajo nekateri potrošniki nanj že več kot leto dni in je zadovoljiva oskrba možna le ob uvozu dodatnih pomembnih količin, ki pa so odvisne tako od kompenzacijskega izvoza kot od vključitve tega uvoza v energetsko bilanco Jugoslavije, za kar si sedaj prizadevamo'.
SOZD Petrol naj bi se vključil v raziskave v Angoli. Kakšne so možnosti?
Razlikovati moramo dvoje. Eno je dolgoročni interes, drugo so trnutne možnosti. Podobne dileme, kot se pojavljajo z vključitvijo Petrola in drugih delovnih organizacij iz Jugoslavije v izkoriščanje naftnih vrtin v posameznih deželah je bilo tudi z vključitvijo v rudnike urana v deželah v razvoju, kar naj bi dolgoročno zagotavljalo dodatne količine za oskrbo bodočih nuklearnih elektrarn. Podobne so bile akcije za vključevanje jugoslovanskih organizacij v izgradnjo rudnikov črnega premoga na Kitajskem in v DR Koreji. Vse te akcije so z vidika oskrbe s surovinami, ki jih Jugoslavija nima, ali vsaj ne dovolj, izredno pomembne. Vendar v sedanjem stanju niso lahke odločitve za pomembna vlaganja v projekte, ki bodo šele v daljšem obdobju omogočila, da bo Jugoslavija dobila potrebne energente. Vsa vlaganja so istočasno vezana na razne rizike, tako politične kot ekonomske.
Od vsega, od premoga, urana in nafte je najbolj realno vlaganje v raziskave in izkoriščanje naftnih vrtin v deželah v razvoju in zato lahko realno pričakujemo odločitev v bližnji prihodosti.
Težave moramo obvladati
Človeški um je kmalu spoznal zakonitosti ponavljanja v naravi. Po gibanju in menah lune, po položaju sonca in zvezd je začel računati čas v krogu zaporedij naravnih pojavov. Vse to je zložil v nekakšen red, ki se mu reče koledar, pa naj bo to staroegipčanski, grški, judovski, muslimanski, kako drugače imenovani, ali pa naš gregorijanski.
V tem krogu zaporedij si je človek izbral neko točko, ki je pomenila odhod starega in prihod novega. Ta trenutek je človek proslavljal. Dolgo se je zahvaljeval bogovom za minulo ter jih prosil in rotil, naj mu bodo naklonjeni v bodoče.
Razumnik sodobnega časa na njemu svojstven način sledi starim navadam in tako ali drugače, bučno ali skromno, vendar pa vedno z jasno predstavo sprejema trenutek med 31. decembrom starega leta in 1. januarjem nastopajočega leta po našem koledarju kot trenutek, ko se nekaj končuje in nastaja novo. Ob prelomu leta se zave, da je v preteklem letu postal starejši, bogatejši za nova doživetja in spoznanja, morda potisnjen v nove težave in tegobe in hote ali nehote se zamisli ter povpraša, ali je bil uspešen ali ne, kaj bi lahko storil, a ni in kako se bo ravnal v prihodnje. To je tudi čas, ko človek zaželi vsem svojcem, prijateljem in znancem, sodelavcem in sebi, naj bo novo leto srečno, boljše ali vsaj takšno kot je bilo to, ki odhaja.
In kaj pravijo v delovnih organizacijah?
DO TRGOVINA Z NAFTNIMI DERIVATI
Kljub velikim težavam pri oskrbi z naftnimi derivati, lahko rečemo, da je bilo preteklo leto uspešno. Delavci DO Trgovina z naftnimi derivati, še posebno na izpostavljenih mestih — na bencinskih servisih, so pokazali veliko strpnost, vsakodnevne probleme so zavzeto premagovali in s tem kritični položaj oskrbe vsaj nekoliko omilili. Čeprav za take izredne primere, kakršen je bil pri nas vse od septembra, DO Trgovina z naftnimi derivati ni najbolje organizirana, so delavci z veliko mero lastne iniciative in sprotne improvizacije zadovoljivo reševali nastajajoče probleme.
Tudi z doseženimi finančnimi učinki smo lahko zadovoljni, še posebno zato,i ker lahko pričakujemo, da se bomo nekaj naslednjih let borili z izgubami, ki bodo predvsem posledica objektivnih okoliščin.
Tako je tudi v poslovnem življenju. Pri nas se koledarsko in gospodarsko leto v vsem pokrivata. Zato se s stanjem ob koncu leta v vseh organizacijah združenega dela in v vseh drugih celicah organiziranega delovanja naše družbe polagajo računi o uspešnosti poslovanja za leto nazaj in hkrati zasnujejo programi in akcije za novo leto. Res je sicer, da se bilance, poročila in poglobljene razprave nekoliko zamaknejo v novo leto, toda vsa temeljna vprašanja za nazaj in vnaprej so ob prelomu leta znana. V tej številki našega glasila bo več avtorjev v krajših sestavkih prikazalo dogajanje in vizijo nadaljnjega razvoja po dejavnostih in po delovnih organizacijah.
Kako pa je s SOZD Petrol kot celoto? Smo lahko zadovoljni z doseženim? Smo naravnani tako, da bomo zmogli opraviti naloge, ki jih družba od nas pričakuje? Bomo lahko gospodarili tako, da ne bomo zašli v težave pri oblikovanju sredstevi za osebne dohodke, skupno porabo in še zlasti za razvoj? Si bomo znali med seboj pomagati?
Odgovori na ta vprašanja ne morejo biti brez pomislekov pritrdilni. Postavimo se sicer lahko, da smo v letu 1982 kljub izredno zaostrenim pogojem gospodarjenja in kljub težavam, ki smo jih imeli mi in celotna naša družbena skupnost pri zagotavljanju naftnih derivatov, svojo oskrbovalno funkcijo bolje opravili kot marsikje drugod v državi in da je tudi rezultat za nas še vedno pozitiven. Toda tu in tam, praviloma nehote in bolj po naključju smo storili ali opustili kaj' takega, kar ne bi bilo potrebno in kar je vzpodbudilo hudo kri in kritiko. Pozna-
Leto 1982 je preskusilo našo pripravljenost in pokazalo, če smo sposobni in imamo dovolj moči ter zavesti, da bomo premagali izredne težave, ki so pred nami na področju oskrbe in pri iskanju notranjih rezerv, kar vse bi nam pričakovano izgubo lahko zmanjšalo.
Predpogoj za zmanjševanje pričakovanih negativnih učinkov v letu 1983 --zmanjševanje prometa, povečanje stroškov in drugih negativnih dejstev — je v tem, da preverimo sedanjo organiziranost v DO Trgovina z naftnimi derivati in SOZD Petrol, jo spremenimo tako, da bo bolj učinkovita in bolj akcijska. Temeljne in delovna organizacija naj se ukvarjajo z operativo —• dnevno in mesečno, sestavljena organizacija pa s strateškim razvojem, skupnim planiranjem in finančnimi posli.
Nujno moramo opraviti nekatere kadrovske spremembe v DO Trgovina z naftnimi derivati, predvsem na nekaterih ključnih delovnih mestih, vztrajati pri delitvi dela med temeljnimi, delovno in sestavljeno organizacijo, pri posameznih odgovornih delovnih mestih pa konkretizirati pooblastila in odgovornosti.
mo svoje napake na tem področju in zavzeli se bomo, da se ne bodo ponavljale. Sem sodijo tudi nujne prilagoditve v poslovni in samoupravni organiziranosti, o čemer prav sedaj poglobljeno razmišljamo in iščemo rešitve.
Zanesljivo ne po naši krivdi, pa vendar pod imenom naše firme izkazujemo visoko izgubo v poslovanju z zemeljskim plinom. Nepoučenemu opazovalcu je skoraj nerazumljivo, kako je mogoče, da se tako sijajna naložba, s katero smo si pridobili v Sloveniji izjemno dragocen novi vir energije, lahko znajde v takšnem ekonomskem položaju. To so posledice našega razvoja v bližnji preteklosti in niso neko novo spoznanje. Vzrokov in posledic se zavedamo tako v SOZD Petrol kot v celotni slovenski družbi in jih zato družno in uspešno razrešujemo. Zal pa so potrebna leta, da se težave obvlada in odstrani. Brez težav ne gre niti v drugih dejavnostih in organizacijah združenega dela iz sestava SOZD Petrol.
Čas nam ni naklonjen, med drugim tudi zato, ker zaradi narave dejavnosti nismo usmerjeni izvozno. Zavedamo se, da nam v nekaj naslednjih letih ne bo lahko, pač pa težje kot nekaj let nazaj. To spoznanje pa nas ne bo omajalo v prizadevanjih, da težave obvladamo in opravimo svoje poslanstvo. Ne bomo zadovoljni tako dolgo, dokler sleherni uporabnik na Slovenskem ne bo zanesljivo in solidno oskrbljen z naftnimi derivati in zemeljskim plinom ter z gostinskimi in drugimi storitvami v naših objektih ob cestah in dokler ne bomo gospodarili v dosedanjih in novih dejavnostih tako uspešno, da bomo sami skrbeli zase in za nadaljnji skladen razvoj.
V celotnem kolektivu moramo ustvariti vzdušje, ki bo pomagalo uresničiti cilje, določene za leto 1983 in vzpostaviti take medsebojne odnose, da bodo delo in nje-> govi rezultati edino merilo za spoštovanje in ocenjevanje sodelavcev.
Vsi napori, ki jih bomo vlagali v uspešno izpolnjevanje zastavljenih ciljev, pa ne bodo učinkoviti, če ne bomo imeli drugačnih, boljših odnosov s pristojnimi republiškimi organi. V letu 1982 je bilo premalo medsebojnega zaupanja in ob kritičnih situacijah pri oskrbi so večkrat iskali krivdo za stanje samo pri nas, ne pa tudi pri sebi.
B. Perko DO ISTRA BENZ
Leto 1982 je za nami in najlepše bi ga bilo pozabiti. Srečali smo se s težavami vseh vrst, od pomanjkanja blaga, prevoznih sredstev, deviz, odrejanja in oskrbovanja prioritetnih porabnikov, zaprtih bencinskih servisov, bonov, dvakratne podražitve in še veliko drugih neprijetnosti, za eno leto je bilo tega preveč.
Količinska realizacija bo 15 % manjša in tudi poslovni uspeh bo temu primeren.
POSLOVODNI ODBOR POZIVA VSE DELAVCE SOZD PETROL, DA ŠE BOLJ STRNEJO VRSTE V NAPORIH ZA BOLJŠI JUTRI, ČESTITA VSEM SVOJIM DE LAVCEM IN NJIHOVIM SVOJCEM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN ORGANIZACIJAM, S KATERIMI SODELUJE TER VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OB NOVEM LETU IN ŽELI VSO SREČO V LETU 1983.
Kljub težavam smo dogradili skladišče in polnilnico plinov, kar štejemo letos za poseben delovni uspeh.
V letu 1983 računamo s poslovnimi težavami, ki jih z boljšim delom in prizadevnostjo vsaj nekoliko lahko omilimo.
Naša skupna želja pa je, da bi ob koncu 1983. leta še naprej lahko vsem delavcem SOZD Petrol izrekli najboljše želje kot člani delovne organizacije Istra-benz.
J. Kosmina DO ZEMELJSKI PLIN
Obratovanje slovenskega plinovodnega omrežja se je tudi v letu 1982 pozitivno odrazilo v energetski oskrbljenosti naše republike, saj je omogočilo redno oskrbo s kvalitetno energijo in nadomestilo tekoča goriva s konvertibilnega področja. Kjub dejanski realizaciji vseh planiranih nalog in prodaji maksimalno možnih količin zemeljskega plina pa za konec leta pričakujemo bistveno slabši poslovni rezultat, kot je bil predviden z gospodarskim načrtom.
Že tako visoke obresti, ki bremenijo poslovanje DO Zemeljski plin zaradi neustrezne finančne konstrukcije pri gradnji slovenskega plinovodnega omrežja, so se še močno povečale ob spremembi tečajne vrednosti dinarja. Podpisnice samoupravnega sporazuma o gazifikaciji Slovenije se zavedajo, da so dolžne maksimalno prispevati k finančni sanaciji sistema in so zato pristale na povečanje cene zemeljskega plina, ki je sedaj kar 15 %> višja od paritetne cene primerjalnih goriv. S tem pa pokrivajo le ceno fco jugomeja, vsi ostali stroški povečujejo negativni rezultat poslovanja.
Tako se delavci DO Zemeljski plin, ki smo po devetmesečnem obračunu, ko je bila izguba polovico manjša od planirane, že bolj optimistično gledali na svojo prihodnost, sedaj se spet, brez svoje krivde, soočamo z izgubo ki bo težko breme ne le za nas, ampak tudi celotno slovensko skupnost, ki bo morala sodelovati pri njenem pokrivanju.
Nič obetavnejše niso napovedi za leto 1983. Že pripravljeni osnutek gospodarskega načrta je sicer grajen na sanacijskem programu, ki je bil izdelan po zaključnem računu za leto 1983 in izkazuje tedaj planirano izgubo, vendar bo lahko realiziran le ob ustreznih spremembah cene zemeljskega plina glede na spremenjene pogoje nabave zemeljskega plina na eni ter višino obveznosti za odplačilo kreditov na drugi strani.
Boljši finančni rezultati bi bili možni tudi s povečanjem dobave in predaje zemeljskega plina, vendar za to ni izgledov tja do leta 1984/85, ko bo po sedanjih predvidevanjih dosegljiv alžirski zemeljski plin.
Čeprav lahko rečemo, da se je delovanje plinovodnega sistema že razmeroma dobro uteklo, pa kljub temu prizadevnost pri izvajanju nalog v prihodnjem letu ne bo smela popustiti. Plinovodni sistem je namreč operativno zelo občutljiv objekt, ki je zelo odvisen od tehnične brezhibnosti kot rezultata učinkovitosti vzdrževalne dejavnosti.
Gospodarski pomen plinovodnega sistema je zaradi zaostrovanja energetske situacije in vedno težje oskrbe s tekočimi gorivi naftnega izvora vedno večji in s tem zastavlja delavcem DO Zemeljski plin odgovorne naloge. Upamo, da nam bodo dosedanje večletne izkušnje koristno služile in pomagale izpolniti pričakovanja, ki jih pred nas postavlja slovensko gospodarstvo.
M. D. DO TRANSPORT ILIRSKA BISTRICA
Kljub temu, da so bili pogoji gospodarjenja nenormalni, ocenjujemo, da smo' poslovno leto 1982 zaključili uspešno. Rezultati poslovanja bodo doseženi v okviru doseženih v 9 mesecih kljub temu, da so fizični pokazatelji proizvodnje v zadnjih mesecih ugodni, vendar so večji tudi stroški.
Ugodne rezultate izkazujemo zlasti pri specialnih prevozih, pri črnih v mejah plana, pri belih je rezultat negativen zaradi nizkih cen.
Planirani izvoz, ki je bil v letu 1982 za 42 °/o večji kot v letu 1981, smo dosegli že konec novembra. Le-ta nam pri poslovanju povzroča izredne težave, saj z ostankom deviz od izvoza 24,4 °/o uspevamo pokrivati le direktne stroške.
Pri oceni doseženih rezultatov ne moremo mimo dejstva, da so fizični rezultati doseženi kljub nižji tehnični sposobnosti parka, vendar z znatno boljšim izkoriščanjem.
Na to so zlasti vplivala vozila, ki smo jih kupili v letošnjem letu, saj so dosegala v povprečju 13.000 km mesečno in prizadevanje vseh služb v obeh TOZD in DSSS.
Čeprav smo kritični pri ocenjevanju našega dela, saj bi z boljšo koordinacijo dela tako v DO kot v sklopu SOZD lahko dosegli boljše rezultate, pa moramo biti tudi objektivni in pohvaliti vse od voznikov, mehanikov in ostalih pomožnih služb, da kljub zaostrenim pogojem dela niso čakali, kaj se bo zgodilo, temveč so s svojim
delovnim prispevkom omogočili, da smo dosegli take rezultate. Glede na kup neznank, ki nas čakajo pri poslovanju v letu 1983, je težko dati kakršnokoli oceno.
Naša osnovna preokupacija v letošnjem letu je: zadržati obseg dela na letošnjem nivoju, mogoče za 1—2 °/o višje, povečati izvoz s pogojem, da bomo razpolagali s 50 °/o ustvarjenega priliva, s čimer bi omogočili kolikor toliko normalno vzdrževanje ter intenzivno delati na obnovi voznega parka in s tem izboljšati zanesljivost pri izvrševanju pogodbenih obveznosti pri oskrbi trga z naftnimi derivati.
V TOZD Avtoservis pa posvetiti posebno skrb vzporedni dejavnosti, da bi z njimi zmanjšali uvozne odvisnosti in povečevali dohodek. Le pod takimi pogoji lahko pričakujemo, da rezultati v letu 1983 ne bodo slabši od letošnjih.
ing. T. Šircelj DO RAFINERIJA MARIBOR
Ocenjujemo, da bo količinski obseg proizvodnje v letu 1982 za ca. 4 % višji od planiranega oz. 2 °/o nižji od predlanskega.
Sama ocena količinskega gibanja obsega proizvodnje za leto 1982 temelji na csnovi doseženih rezultatov gibanja proizvodnje v 11 mesecih 1982, na osnovi potrjenih možnosti glede oskrbe z domačim in uvoženim repromaterialom in na osnovi obstoječih zalog repromateriala.
Z ozirom na uspešno realizacijo količinskega obsega proizvodnje in prodaje bodo tudi finančni rezultati poslovanja dokaj ugodni.
Ocenjujemo, da bo višina dohodka zadoščala za pokritje vseh obveznosti in za formiranje skladov. To pa delno omogočajo dejansko izplačani OD, ki so nižji od dogovorjenih oz. planiranih.
V omenjeni oceni pa niso zajete tečajne razlike (posledica devalvacije), ki znašajo na osnovi ocene ca. 20 °/o od predvidenega dohodka.
Na osnovi omenjenega in na osnovi re-solucijskib načel lahko predvidevamo, da bo leto 1983 za uspešno poslovanje delovne organizacije še bistveno zahtevnejše. To še posebej zaradi velike vezanosti na uvožene surovine, ki jih veliko večino ni mogoče substituirati z ustreznimi domačimi. Znana devizno-plačilna situacija države namreč ne bo dopuščala večjih možnosti uvoza.
Kot neizvoznik bo pridobila DO Rafinerija devizne pravice samo iz 13. člena SISEOT in bo morala iskati dodatne možnosti glede oskrbe z devizami.
ing. F. Kuhta
DO GOSTINSTVO
V celotnem gospodarskem sistemu je gostinska panoga izjemno občutljiva na tekoča gospodarska gibanja, zlasti velja to za tranzitno in turistično gostinstvo, pri katerem se delovanje ukrepov v gospodarstvu ali širši družbeni skupnosti odraža že naslednji dan.
Gostinstvo je doživljalo med letom zaradi sprememb sistema cen, občasnega pomanjkanja goriv (tudi za tuje turiste!) pomanjkanje mesa, kave itd. strese v oktobru pa šok! Če prištejemo še zelo
močno protijugoslovansko propagando v inozemstvu, nam je položaj lahko hitro jasen. Tujih gostov skorajda ni, domači pa zaradi pomanjkanja goriv ostajajo doma. Strokovnjaki, ki delujejo na področju turizma, so na skupnem razgovoru o turizmu ugotovili, da bo potrebno najmanj tri leta trdega dela in ogromno več vloženih sredstev, da bomo vzpostavili stanje, kakršno je bilo 1. 1991, vsaj kar se tiče tujcev, s tem pa tudi tako zaželenega deviznega priliva od turizma.
Oktobrski ukrepi ZIS so našo DO Gostinstvo izredno prizadeli. Že naslednji dan po uvedbi depozita ni bilo več avtobusov, ki so vozili potnike v inozemstvo. Teh avtobusov je bilo v vseh obratih dnevno med 80 in 100, vsak gost pa je popil vsaj kavico! Splahnel je tudi domači turist, ker se s 40 litri bencina na mesec ne pride daleč, ostali motorizirani promet pa je tudi zmanjšan za 20 °/o.
Rezultat 'vsega navedenega je ta, da dosegamo komaj 60 °/o planirane realizacije, najbolj pa sta prizadeti TOZD Motel Lom in Restavracija Tepanje, ki nimata zaledja in sta v celoti odvisna od gibanja na cestah. Običajno so rezultati ob 9-me-sečni bilanci podobni rezultatom ob koncu leta, ker se v zadnjem trimesečju gostinci »preživljamo sproti«. Letos to ne bo držalo, kajti v zadnjem trimesečju bomo zaradi naštetih objektivnih vzrokov drastično zmanjšali dohodek prvih devetih mesecev, kljub vsem prizadevanjem pa bomo imeli delavci v DO Gostinstvo najnižji poprečni OD v SOZD Petrol!
DO Gostinstvo kot celota ob koncu leta ne bo prikazala izgube, bo pa ostanek za sklade po približni oceni trikrat manjši kot v preteklem letu, z upoštevanjem večje amortizacije pa ocenjujemo, da bo v primerjavi z lanskoletnim razpolovljen. Najtežje se prebijata TOZD R. Tepanje in Motel Podlehnik, ki bosta verjetno končala leto s »pozitivno ničlo«.
Osnovno pravilo za gostinskega delavca je, da je vedno veder in nasmejan. Lahko pa mi, dragi bralci, verjamete, da se je v sedanjih razmerah izredno težko smehljati!
Usmeritve prihodnosti
Vedno slabši rezultati v gostinski panogi so prisilili k razmišljanju, kako naprej. Na raznih shodih se je zvrstilo dokajšnje število gromovnikov, ki so vsi po vrsti znali dobro naštevati napake v turizmu in gostinstvu, ki so bile, le malo in še to načelno, pa je bilo slišati o tem, kako naj ta panoga, ki prinaša družbi ca. 18 % tako potrebnih deviz, živi oziroma životari naprej.
Strokovnjaki ocenjujejo, da bo zaradi vsega, kar se je pri nas v letu 1982 dogodilo, prišlo v prihodnjem letu v Jugoslavijo za ca. 40 °/o manj turistov kot v letu 1982 (ko jih je bilo tudi manj kot leta 1981). S tem odstotkom je povezan priliv slabe milijarde dolarjev, gledano s širšega družbenega stališča ter socialne varnosti precejšnjega števila zaposlenih delavcev v gostinstvu in turizmu. Glede na to, da smo se opredelili za »turistično deželo«, je potrebno tej panogi zagotoviti
pogoje, da bo svoje poslanstvo lahko izpolnila. Poleg raznih oblik združevanja dela in sredstev v panogi, skrbijo za razcvet gostinstva in turizma tudi zvezni, republiški in občinski upravni organi, za posamezen obrat pa včasih še krajevna skupnost.
V zveznih organih prevladuje v zvezi z gospodarsko politiko za leto 1983 želja, da se gostinstvu in turizmu materialno pomaga. V ta namen so v obravnavi naslednji predlogi: zmanjševanje prometnega davka (tudi od kurilnega olja!);
zagotovitev ustreznega odstotka (7) deviz za uvoz za turizem potrebnega materiala (kava);
vse menjalnice naj bi v prihodnje prodajale bone za bencin (menjalnico mora imeti vsak hotel!);
agencije naj bi zadržale del deviznega priliva (za organizacijo izletov domačih gostov v tujino);
izvozna stimulacija za gostinske storitve naj bi se izenačila z izvoznimi stimulacijami za blago;
dinarski čeki (te čeke bodo v letu 1983 lahko dobivali tuji državljani namesto gotovine v menjalnicah) naj bi se smatrali kot devizni priliv tiste OZD, v kateri bodo potrošeni.
Poleg teh predlogov je v pripravi tudi predlog, da bi se za leto 1984 objavile za inozemstvo gostinske cene v domači valuti, tj. v dinarjih in ne več v devizah (US dolarjev in DM). Takšen sistem ponudb so vpeljale tudi druge države.
Koliko teh predlogov bo realiziranih, bomo še videli.
Republiški organi dajejo usmeritve turizmu, ki bi pripomogle, da bi pridobivali tuje turiste.
Postavitev čim več mini-tranzitnih postojank (bifejev na počivališčih), da bi se potujoči turisti lahko med potjo ustavljali in dali čim več deviznega iztržka.
Za sodelovanje združenega dela obstajata za realizacijo te iniciative dva problema; sredstva za investiranje v take objekte in zaposlitev primernih delavcev. Na višku sezone že tako manjka delavcev za stalne obrate, sezonske zaposlitve pa praktično ni mogoče izvajati zaradi togih predpisov o zaposlovanju.
Sproščena naj bi bila zasebna aktivnost, v gradnji turističnih objektov — do mini hotelov.
Predvideva se enoten nastop na tujih turističnih trgih za celotno SR Slovenijo, zato bo v Sloveniji organiziran strokovni center za izvedbo skupnih nastopov. Kolikor bi posamezne OZD le želele samostojno nastopati, bo morala istočasno nuditi celotno regijo. Bled na primer, bo' moral ob svoji ponudbi ponujati tudi celo Gorenjsko.
Glede na naj novejša spoznanja, ki kažejo na še poslabšan gospodarski položaj, so se 16. 12. 1982 sestali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov združenih v TOZD na razširjeni seji konference OOZS DO Gostinstvo.
Glavna tema dnevnega reda je bila realna ocena ekonomskega stanja v DO kot osnova za pripravo plana za leto 1983 in
rebalans srednjeročnega gospodarskega načrta. Vsi so bili enotnega mnenja, da je čas tako resen, da zahteva od vseh članov kolektiva odgovorno vključevanje v bitko za racionalno poslovanje, za boljše rezultate dela, za pravilnejši odnos do dela.
Za pripravo čim bolj objektivnih planskih dokumentov so sprejeli vrsto za vse obvezujočih usmeritev in ukrepov. Pri tem so se obrnili predvsem navznoter, na take ukrepe, pri katerih resnično lahko sami nekaj storimo. Naj jih naštejemo samo po skupinah: ukrepi za dvig delovne storilnosti, ukrepi za popestritev ponudb, ukrepi za usklajevanje cen, ukrepi za dvig kvalitete storitev, ukrepi za zmanjševanje stroškov, ukrepi za povečanje izvoza, ukrepi za pravilnejšo delitev oseb-' nih dohodkov.
Poleg prijemov za boljše gospodarjenje so analizirali tudi nekaj zadev iz skup^ nega poslovanja in zavzeli stališče do vseh.
Realno so ocenili tudi možnost razširjene reprodukcije ter ugotovili, da bo potrebno časovno odmakniti gradnjo spalnih kapacitet v TOZD Motel Lom in pričetek gradnje novega motela v Ljubljani, čeprav sta obe gradnji zajeti v srednjeročnem planu SR Slovenije. Morebitna sredstva pa bomo namenjali nujnim popravilom in postavljanju manjših objektov — bifejev.
Usmeritve, ki so bile sprejete na tej konferenci, bomo vključili v nove planske dokumente. To je en del naše ekonomije. Drugi, večkrat tudi pomembnejši del pa predstavljajo zvezni in republiški zakoni, odloki, dogovori, resolucije. Če bodo dobri, predvsem pa trajni in učinkoviti, se bomo trudili za sprejem in izvedbo dobrih planskih dokumentov. Če pa ne, bomo tudi v prihodnje rebalansirali rebalansirane rebalanse planov.
S.	Matjažič
DO OLMA
V letu 1982 smo vstopili v SOZD Petrol in prvi občutek, da smo to morali storiti, je bil neutemeljen, kajti simbioza je zaživela. Ta korak se nam je že obrestoval, kajti prav s pomočjo Petrola smo dobili surovine —• tako domače kot uvožene. Seveda pa je fizični obseg naše proizvodnje pod načrtovanim. Delno zato, ker nam je surovin kljub pomoči primanjkovalo, delno pa zato, ker smo v aprilu ustavili proizvodnjo — popraviti in očistiti smo morali kanalizacijo.
Finančni plan smo najbrž dosegli, ker smo preusmerili proizvodnjo. Izdelovali smo izdelke, za katere smo imeli surovine, v katere pa je obenem potrebno vložiti tudi več dela in so zato dražji.
Za leto 1983 smo sprejeli načrt, ki je bolj obsežen kot smo ga uresničili lani in če ga bomo hoteli izvesti, bomo potrebovali tehnološke spremembe — tehnične olajšave, večje kotle, več črpalk. Letošnji načrt je v veliki meri vezan tudi na surovine iz uvoza, planirane v okviru SOZD in če bomo dobili potrebne surovine, bomo tudi plan uresničili. Želimo si le, da bi SOZD tudi nas tako dobro oskrbovala kot Rafinerijo Maribor.
A.	Makuc
Problematika oskrbe z naftnimi derivati
Stanje oskrbe v letu 1982
Sprejeta energetska bilanca (EB) Jugoslavije je dala okvire oskrbljenosti naše republike. Na osnovi EB je bil v naftnem gospodarstvu na ravni federacije sprejet SaS o enakomerni oskrbi celotnega jugoslovanskega prostora, dogovorjeni so bili tokovi naftnih derivatov med rafinerijami in prometnimi organizacijami.
Tako je slovenski prostor preko SOZD PETROL (DO Trgovina z naftnimi derivati in Istra-benz), INA Trgovina in IN A Plin, oskrbovan iz rafinerij INA (Sisak, Rijeka, Lendava) s približno 86 °/o in Energoinvestove rafinerije Bosanski Brod s približno 16 °/o.
Že sama EB, ki so jo sprejele vse republike in AP, ne zagotavlja normalno oz. minimalno preskrbo naše republike. SOZD Petrol je ob sprejmanju EB za 1982. leto dokazoval, da bo brez spremljajočih ukrepov (varčevanje idr.) preskrba motena tako v družbenem kot v zasebnem sektorju. SOZD Petrol svojih stališč ni uspel uveljaviti ob sprejemanju EB, napovedi so se začele uresničevati pri nekaterih naftnih derivatih že pred poletjem. Že takrat smo si na zahtevo pristojnih republiških organov začeli izposojati manjkajoče količine naftnih derivatov od zvezne direkcije materialnih rezerv, čeprav smo se skupaj s pristojnimi republiškimi organi zavedali, da teh količin ne bo mogoče vračati, še posebno pri tistih derivatih, ki so v EB manjši od minimalnih potreb, brez večjih motenj pri preskrbi (mazut, m. bencini). S takšno politiko smo zavestno kršili EB,
trenutno sicer reševali motnje, vendar še večjo krizo odlagali na kasnejše obdobje.
SOZD Petrol je večkrat pismeno in ustno opozarjal na prihajajočo krizo in predlagal rešitve, vendar brezuspešno. Tako je ob koncu turistične sezone prišlo do večje krize, ko je začelo primanjkovati več vrst derivatov, ko smo začeli racionalizirati preskrbo na različne načine in si začeli izposojati še večje količine naftnih derivatov od zveznih materialnih rezerv.
Razlogi za tako kritično stanje v preskrbi so poleg nerealne EB še naslednja dejstva.
Iz 9-mesečne analize je mogoče ugotoviti, da so rafinerije INA predelale surovo nafto v primerjavi z obvezo po EB z indeksom 85, vse ostale jugoslovanske rafinerije pa z indeksom 100 in več. Razlog za takšno odstopanje je v dejstvu, da Pri-vredna banka Zagreb, ki je spremljala devizno in dinarsko poslovanje INA, ni mogla zaradi lastnih težav najemati kratkoročne kreditne linije in tako zagotavljati uvoz konvertibilne nafte, niti ni mogla zbrati dovolj dinarskih sredstev pri nakupu klirinške nafte.
Prav tako je razvidno, da je INA iz predelane nafte v derivate favorizirala hr~ vatski trg, na škodo slovenskega tržišča in tržišč nekaterih drugih republik in tako dobavila manj derivatov, kot bi jih morala iz predelane nafte.
Iz povedanega je razvidno, da je bila slaba oskrba slovenskega prostora znana že v začetku leta s sprejetjem EB, poslabšana na izredno kritično stanje pa z ne-solidarnostjo INE, delno zaradi objektivnih razlogov (slab položaj spremljajoče banke), pa tudi zaradi subjektivnih (favoriziranje hrvatskega tržišča na škodo slovenskega in nekaterih drugih). Delno smo omilili krizo s čedalje večjimi izposojanji pri zveznih materialnih rezervah, ki jih bo po sklepu ZIS potrebno do konca leta vrniti, s tem pa smo problem še poglobili.
SOZD PETROL je bil pri svojih prizadevanjih, da bi rešil kritično stanje sistemsko in celovito, v glavnem nemočen in je v okviru možnosti sproti ukrepal.
Pristojni zvezni in republiški organi so prepozno dojeli resnost položaja, zato tudi ukrepi niso bili dodelani, niti niso dokončno razrešili vprašanj preskrbe družbenega sektorja. Združenje naftnega gos-, podarstva je še preko svojega izvršilnega organa pravočasno opozarjalo pristojne zvezne organe že v začetku leta na nega-i tivne posledice, ki jih EB prinaša in tudi na sistem zbiranja deviz za nakup nafte na konvertibilnem področju. Pri opozarjanju in predlaganju rešitev je bil zelo aktiven tudi SOZD PETROL, tako v republiki kot v 10 združenja, vendar brez uspeha.
Na slabo oskrbo pa vpliva tudi neenakopraven odnos med dobavitelji derivatov predvsem INA in SOZD PETROL. INA svojih obvez po SaS in medsebojni pogodbi ne izpolnjuje, niti po količinah niti po dinamiki. Večkratni poskusi, da bi medsebojne odnose izpostavili na dohodkovnih principih so se izjalovili.
Sankcij, ki so predvidene v SaS zaradi neizpolnitve obvez (nadomestni uvoz derivatov na račun zbranih deviz za nafto pri NB), pa tudi v praksi ni bilo mogoče uveljaviti zaradi cele vrste zapletenih razlogov.
Vpliv obstoječe organiziranosti v SOZD PETROL pri oskrbi
Ne glede na vrsto razlogov izven moči SOZD PETROL pa je potrebno kritično ugotoviti, da krivde pri slabi oskrbi slovenskega prostora nosita obe prometni organizaciji in sestav SOZD, zaradi večkrat neučinkovitega in prepoznega delovanja.
Ob pomanjkanju naftnih derivatov je dolžnost nosilca oskrbe, tj. SOZD PETROL, da enakomerno in prioritetno deli naftne derivate na slovenski prostor po vnaprej znanih kriterijih. Čeprav je enakomerna oskrba, v času ko oskrbujemo kupce brez vsakršnih zalog in ko se dobave iz posameznih rafinerij neprestano (tudi dnevno) menjajo, izjemno zahtevno delo, bi ob drugačni, bolj učinkoviti organiziranosti lahko bolj enakomerno in ob večjem spoštovanju kriterijev prioritet, oskrbovali slovensko tržišče.
Že v sami DO PETROL, Trgovina z naftnimi derivati zaradi obstoja dveh TOZD na enem območju, ena (Trgovina na debelo s skladišči) ima sedež v Ljubljani, druga (Trgovina na drobno — bencinski servisi) pa na območju, kar povzroča neusklajeno delo na posameznem področju in tudi med območji. Dodatno k temu pa na nekaterih območjih posluje Istra-benz kot enovita DO in prihaja dodatno do neusklajenih akcij.
Za usklajevanje dela med DO Petrol Trgovina z naftnimi derivati in DO Istrabenz je določeno posebno koordinacijsko telo, kjer se skušajo rešiti medsebojni problemi pri oskrbi. Kljub dobri volji pa ni bilo mogoče vedno zagotoviti enakomerne oskrbe.
Čeprav je v okviru DO Petrol Trgovina z naftnimi derivati sprejet organizacijski predpis, ki poskuša bolj učinkovito in bolj konkretno reševati nekatera nesklad-
Smo res zato gradili bencinske servise, da jih bomo zdaj zapirali?
ja, pooblastila, odgovornost in drugo v izrednih razmerah, se ta predpis ne izvaja v celoti, kar je dodatni razlog, da prihaja do napak, neučinkovitosti in neenakomerne oskrbe slovenskega prostora.
Dodatno k temu pa negativno vpliva na neenakomerno neprioritetno oskrbo tudi pomanjkanje kriterijev prioritet oziroma pravičnosti, tako v družbenem kot zasebnem sektorju, kar vse povzroča vrsto protestov in intervencij.
Kriterije pa je izredno težko postavljati,; ker je razlika med potrebnimi in dejanskimi količinami večkrat zelo velika in ker je na razpolago premalo podatkov in analiz o potrošnikih, po območjih, po dejavnostih, po dejanskih potrebah in drugo.
Rešitve
Za učinkovito rešitev preskrbe v SRS vidimo naslednje rešitve:
— zagotoviti takšen sistem v okviru SFRJ, da bo vsaka republika in AP odgovorna za oskrbo svoje republike in AP in zato tudi zagotavljala potrebna devizna sredstva skladno z ugotovljenimi potre-' bami v okviru EB republike,
— zagotoviti odločilen vpliv združenega dela pri sprejemanju republiške EB in tudi pri zagotavljanju deviznih sredstev za nakup nafte v tem okviru,
— v skladu z odgovornostjo SOZD Petrol zagotoviti tak sistem nabave surove nafte in derivatov, da bo SOZD Petrol kot nosilec deviz za uvoz surove nafte in deri-
vatov izbiral uvoznika in rafinerije za predelavo surove nafte,
— v čim krajšem času v skladu z veljavnim energetskim zakonom, družbenim dogovorom izvesti tako organiziranost preskrbovalne organizacije, kot jo določajo navedeni akti in pri tem izvesti delitev dela v okviru SOZD Petrol,
—• usposobiti takšen informativni sistem (s pomočjo računalnika), da bo mogoče zagotoviti kar najbolj enakomerno in pravično delitev naftnih derivatov v slovenskem prostoru,
— postaviti trajno in poglobljeno sodelovanje ter zaupanje med pristojnimi republiškimi organi in SOZD Petrol.
B.	Perko
DOSLEDNEJŠA ODGOVORNOST
Če nekoliko podrobno analiziram dogodke in zapažanja v tem kratkem času, ko sem prevzel delovno dolžnost direktorja DO Rafinerija Maribor, moram kar uvodoma poudariti, da so bili v preteklosti več ali manj subjektivne narave. V več primerih je bila prisotna razdvojenost kolektiva, kar je slabilo skupne dogovore pri realizaciji postavljenih ciljev. Ta zapažanja podkrepljujem z dejstvom, da ni bilo pri odločitvah in dogovorih spoštovanja do dela in odgovornosti, kar se v manjših oblikah v nekaterih sredinah še danes pojavlja.
Takšni in podobni primeri slabijo začrtane akcije in vodijo posameznike do negodovanja pri izvajanju postavljenih ciljev. Tu mislim predvsem na neenotnost vodstvenih struktur do sprejetih nalog in odgovornost do njihove realizacije.
Veliko je še nestrpnosti, malodušja in nezaupanja do perspektivnega razvoja Rafinerije, kakor tudi do vodstvene strukture, ki je komaj začela dejansko spoznavati bistvene elemente slabosti iz preteklega obdobja.
Menim, da moramo vsi zaposleni, predvsem pa družbenopolitične in samoupravne organizacije dati vso podporo vodilnemu timu, ki je šele pred kratkim zasedel najodgovornejše funkcije, ki se zaveda svoje odgovornosti, da je potrebno še veliko odkritega in doslednega pogovarjanja in dogovarjanja s celotnim vodstvenim kadrom, če želimo, da bomo dosegli tiste cilje in naloge, ki smo jih sprejeli v našem programu sanacije.
Odpraviti pa moramo takoj stare in pretekle odnose do dela in discipline, ki je žal ne jemljemo dovolj resno v marsikateri sredini in delovnem procesu, saj so še primeri, da posamezni tovariši velikokrat zamujajo na delo ali celo odklanjajo naloge, ki bi jih morali dosledno izvajati. S takšnimi in podobnimi odkloni rušijo aktivnost prizadevnih sodelavcev, ki jih je v Rafineriji po moji presoji kar
precej in ki imajo interes in voljo, da se v DO kot celoti poveča produktivnost dela in zmanjšajo zelo visoki materialni in proizvodni stroški.
Če se bomo res vsi zaposleni dosledno zavedali, kaj je naša obveza, kaj pomeni: večja produktivnost dela, boljša in doslednejša organizacija dela, doslednejša oskrba z repromaterialom, učinkovitejše zajemanje vseh potrebnih materialnih in podobnih podatkov pri delovnem procesu,
enakomerno izkoriščanje delovnega časa,
bolj učinkovito in dosledno vodenje proizvodnega procesa ter
doslednejše vzdrževanje delovnih sredstev, naprav in priprav, sem prepričan, da bodo naši rezultati vidnejši in uspešnejši, predpogoj pa so predvsem pristni, odkriti in pošteni medsebojni odnosi v vseh oddelkih in posameznih službah.
V zvezi z razvojnim programom naših proizvodov moram poudariti, da bomo morali v bodoče več storiti na področju planiranja in realizacije, saj smo premalo elastični do posameznih sprememb, ki bi nam lahko dajale veliko večje ekonomske efekte, s tem pa tudi večjo akumulacijo in dohodek.
Strokovni kader v naši DO, ki ni tako maloštevilen, se mora zavedati večje odgovornosti pri svojem delu, saj je zaprtost v lastne kroge škodljiva in v sedanjem času neperspektivna, zato se bo nujno in potrebno dohodkovno povezovati z ostalimi tovrstnimi proizvajalci in izpostaviti delitev dela in trga. Prepričan sem, da bomo zastavljene akcije in cilje dohodkovno in poslovno povezovali v korist perspektivnejšega razvoja Rafinerije ter z vztrajnim in skupnim delom vseh zaposlenih aktivno delovali v tej smeri, bomo naše cilje dosegli. Izpostaviti pa bomo morali odgovornost do dela in obnašanja pred slehernega sodelavca, ker samo tako bodo naš uspeh, socialna varnost in osebni dohodek zasiguran.
ing. F. Kuhta
Dopisujte v glasilo PETROL!
Mladina včeraj in danes
OO ZSMS Petrol cb obstaja približno toliko časa kot Petrolova hiša na Titovi 66. V njej so zbrani mladinci in mladinke iz DSSS SOZD, DO Trgovina, DO Gostinstvo in DSSS DO Trgovina. Delo je organizirano po komisijah in aktivih. Takoj imamo komisijo za idejno-politično delo*, kadrovsko in kulturno komisijo ter šport-i no komisijo, v okviru katere sta sekcija za MDA in šahovska sekcija. Od začetka delovanja OO ZSMS vse do danes pa otežuje naše delo velik problem, to je nezainteresiranost večine mladincev. Tako je delo mladinske organizacije temeljilo na delu peščice entuziastov, katerim so se ob posameznih akcijah pridružili tudi nekateri manj aktivni mladinci in mladinke, katerim se pač s samo organizacijo delovanja ZSM kot politične stranke in kot oblike združevanja mladih ljudi ni dalo ukvarjati. Kljub forumskemu delu vodstev OO ZSMS v hiši, je delo potekalo nemoteno, akcije so se vrstile, tudi misel o-koordinaciji med mladinskimi organizacijami v SOZD Petrol je zaživela. Vendar ne za dolgo. Spomladi so nastala v OOi ZSM nesoglasja, tako da se je delovanje mladincev za nekaj mesecev ustavilo. Sledila je konferenca in izvolili smo novo predsedstvo. To je skušalo zainteresirati večji krog mladincev, vendar brez uspeha. Zato bo ostala to še nadalje glavna naloga mladincev. Zastavili smo tudi plan akcij, ki je do zdaj v večji meri izpolnjen.« Nekaj akcij je propadlo — predvsem zaradi premajhnega zanimanja. Naredili pa smo korak naprej v sodelovanju OO ZSM z OO ZK in OO ZS, kar se kaže v nekaterih skupnih akcijah. To sodelovanje bo potrebno še poglabljati in razširiti na nekatera druga področja. Trenutno sodelujemo na področju izobraževanja in teles-i ne kulture. Mladina ,se uspešno vključuje tudi v samoupravljanje in sicer tako, da je udeležena v skoraj vseh organih samoupravljanja v hiši. To pa je tudi smisel delovanja ZSMS —■ uvajanje mladega človeka v delo in samoupravljanje.
Z. Gantar
stran °	PETROL	Ljubljana,	januar	1983
Poosirena odgovornost
Številna vprašanja v zvezi z urejanjem in izvrševanjem pravic, obveznosti in odgovornosti v delovnih razmerjih so prav gotovo izjemno pomembna tudi v zvezi z disciplinsko odgovornostjo za kršitev delovnih obveznosti in odškodninsko odgovornostjo za škodo, ki nastane pri delu ali v zvezi z delom.
Tem vprašanjem je zato potrebno posvetiti več pozornosti. Novo sprejeta zakonska merila urejajo osnove in postopke pri ugotavljanju disciplinske in odškodninske odgovornosti.
Novosti na področju disciplinske odgovornosti
Zaradi pomanjkljive pravne ureditve na področju disciplinske odgovornosti, saj so slabi delavci lahko večkrat kršili delovne obveznosti, ne da bi jih zadele hujše posledice, je bilo nujno zaostriti disciplinsko odgovornost delavcev pri izvrševanju delovnih obveznosti. Tako določa zakon osem področij delovnih obveznosti, na podlagi katerih moramo v splošnem aktu nuj not opredeliti kršitve kot hujše kršitve delovne obveznosti, za katere se izreče ukrep »prenehanje delovnega razmerja«.
1. neopravičeno izostajanje z dela zaporedoma najmanj 5 dni oziroma največ 7 delovnih dni ter
neopravičeno izostajanje z dela najmanj 5 dni oziroma največ 7 dni v razdobju šestih mesecev.
2. kršitev določb o varstvu pred požarom, eksplozijo, nevarnimi nesrečami ter pred škodljivim delovanjem strupenih in drugih nevarnih snovi;
3. opustitev ukrepov za varstvo delavcev pri delu;
4. dejanje ali opustitev v zvezi z izdajo poslovne, uradne ali druge z zakonom določene tajnosti
5. dejanja ali opustitev v zvezi z zlorabo odsotnosti z dela zaradi boleznin;
6. dejanja ali opustitve individualnega poslovodnega organa oz. predsednika kolegijskega poslovodnega organa in vodje delovne skupine v zvezi z uvedbo disciplinskega postopka zaradi hujše kršitve delovne obveznosti;
7. nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi;
8. zloraba položaja ali prekoračitve danega pooblastila.
V pravni teoriji velja mnenje, da disciplinski ukrepi niso kazen, temveč ena od oblik poziva delavcu, da v prihodnje ravna drugače. Vendar gre pri izrekanju disciplinskega ukrepa tudi za kazni, ko se izrekamo za prenehanje delovnega razmerja ali denarne kazni.
Uredba predpisanega izrekanja najhujšega disciplinskega ukrepa bo v praksi vsekakor povzročala težave. V posameznih primerih bo disciplinska komisija morda menila, da bi za storjen prekršek lahko izrekla blažji disciplinski ukrep, kljub temu pa bo morala izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja.
Zato bo za izrekanje disciplinskega ukrepa zelo pomembna učinkovitost samoupravnih organov družbenopolitičnih organizacij in stopnja družbene zavesti.
D. Prosen
Kako smo organizirali prodajo plina za gospodinjstva
Kakor vsi distributerji plina za gospodinjstva, je tudi Istra-benz dolžan občasno preverjati brezhibnost gospodinjskih naprav, ki trošijo gospodinjski plin. Zaradi pomanjkanja tehnične opreme (predvsem prevoznih sredstev) in ustrezno usposobljenih kadrov je bila ta kontrola nemogoča, saj Istra-benz oskrbuje obsežno področje. Poleg tega je onemogočalo kontrolo tudi dejstvo, da nismo imeli evidence niti o številu, niti o vrsti trošil gospodinjskega plina. Po preselitvi v novo skladišče nameravamo začeti s tako kontrolo, zato smo morali postaviti ustrezno evidenco.
V drugi polovici lanskega oktobra se je že tako slaba oskrba gospodinjstev s plinom še poslabšala. Več kot mesec smo v Istra-benzu dobivali tako majhne količine tekočega naftnega plina, da smo sproti lahko ustregli le prioritetnim ponudnikom (obrati družbene prehrane, šole, vrtci, itd.). Gospodinjstva pa so v tem času porabila vse svoje zaloge plina. Ker so bile napovedane premajhne količine, da bi lahko zadovoljili povpraševanje, nas je izvršni svet SO Koper zadolžil, naj organiziramo tako oskrbo, da bi vsako gospodinjstvo dobilo vsaj minimalno količino plina in ne bi nekatera gospodinjstva nakopičila prevelike zaloge, druga pa ostala brez plina. Gospodinjstva so postala zainteresirana, da prijavijo plinske naprave, saj jim je to dalo pravico do nakupa plina. Tako smo lahko sestavili evidenco plinskih naprav, ki nam je hkrati služila za evidenco porabnikov.
Da bi bila oskrba enakomerna, so nam predlagali, naj bi gospodinjski plin dostavljali izključno na dom po vrstnem redu naročil. Takega načina nismo mogli sprejeti, ker nimamo dovolj prevoznih sredstev. Po oceni enote Plini naj bi bilo namreč v občini Koper približno 700 go-spodinjstev, ki uporabljajo plin za kuha-nje. Z aktiviranjem nove polnilnice butan-propana in razpoložljivim številom praznih jeklenk je Istra-benz lahko zagotovil porabnikom tako število jeklenk plina v približno- 10 dneh. Odločili smo se za sistem kartončkov. Vsako gospodinjstvo je dobilo poseben evidenčni kartonček za nakup določene količine plina. S pomočjo krajevnih skupnosti, ki so nam dale na razpolago prostor, so delavci Istra-benza v petih dneh razdelili približno 14.000 kartončkov. Zal je tudi tokrat odpovedala solidarnost, saj predvidevamo, da je približno 1000 gospodinjstev dvignilo dvojne kartončke. Sezname teh gospodinjstev bomo poslali krajevnim skupnostim, ki bodo preverile upravičenost. Tak sistem se je izkazal zelo dober, saj smo v desetih dneh na enajstih prodajnih mestih zagotovili vsakemu kupcu po eno jeklenko, kar je pomenilo, da smo zadovoljili najnujnejše potrebe.
Goriško in tolminsko področje sta bili slabše oskrbovani, ker oskrbovalec tega področja IN A Plin Kozina ni dobil ustreznih količin plina. Takoj smo priskočili na pomoč in napolnili za goriško področje 3000, za tolminsko pa 500 jeklenk. Tako smo kljub težki situaciji pomagali tam, kjer je bilo težje.
Če se bo oskrba z gospodinjskim plinom normalizirala, bomo plin zopet prosto prodajali, evidenca plinskih aparatov, ki smo jo postavili, pa je nujno potrebna za izvajanje zakonskih določil o občasni kontroli plinskih trošil.
Franca L.
Pohvala vestni delavki
Organizacije združenega dela so na bencinskih servisih že nekaj let lahko plačevale naftne derivate z vrednostnimi — dinarskimi boni, ki so jih smeli uporabljati tudi privatni vozniki, če so vozili zanje.
Bencinske bone pošiljajo s servisov v Ljubljano, skupne službe DO Trgovina. Kjer jih zbirajo, preštejejo in nato pošljejo v Beograd.
Decembra lani je Ruža Kalajdžič pri preštevanju nenadoma opazila, da z nekaterimi boni nekaj ni v redu. Serijske številke so imeli na hrbtni strani izboče-i ne in ko jih je natančneje pogledala, je videla, da imajo številke tudi drugačno obliko. In tudi papir ni bil tak kot pri ostalih bonih.
Pri ponovnem pregledu vseh bonov je našla Kalajdžičeva še več ponarejenih, od katerih jih je največ imelo štampiljko TOZD Trgovina na drobno Kranj, vendar so bili tudi z drugih delov Slovenije. Širša akcija je pozneje pokazala, da so plačevali; s ponarejenimi dinarskimi boni — ki so imeli napis Petrol — tudi po drugih republikah, ne samo v naši. Po sedanjih ugotovitvah so kupci naftnih derivatov, ki so plačevali s ponarejenimi boni —- večina ni vedela, da boni niso pravi — oškodovali družbo za 1,8 milijona dinarjev. A če prevare ne bi odkrili, bi bila ta škoda še veliko večja. Zato moramo izreči Ruži Kalajdžič vse priznanje za skrbno opravljeno delo in želeti, da bi bilo med nami čim več takih vestnih delavoev.
J. K.
SAMOUPRAVLJANJE ZAHTEVA ZRELEGA ČLOVEKA
in »enotnost, složnost ter pravilen odnos do dela in sodelavcev so osnova za uspeh,«
pravi Franc Lovrenčič
Takrat, leta 1959, ko je prišel v Petrol, je bilo to precej manjše podjetje, komaj za kakšno četrtino sedanje organizacije združenega dela. Prijavil se je sicer na razpisno mesto prodajnega referenta, vendar so se odločili, da bo opravljal delo vodje osnovnih sredstev in finančnih investicij. To ga ni prav nič motilo, delo je opravljal z veseljem, pa tudi »zavedal sem se, da je to moj kruh. Dobro sem sodeloval s svojim šefom, takrat je bil to Petrač, ujela sva se v delu in strokovno mi je viliko dal«. Na upravi je delalo takrat še malo ljudi, zato so bili med seboj bolj povezani, dobro so se poznali, si pomagali in tudi poveselili. Celo silvestrovali so skupaj.
Delo vodje osnovnih sredstev in finančnih investicij je opravljal Franc Lovrenčič sedem let, torej v času, ko je bilo največ investicij, ko so gradili največ bencinskih servisov in so jih odprli tudi po 15 v enem letu. Ko so osnovali revizijsko službo, so ga premestili vanjo. Ker je iz lastnega zanimanja že prej spremljal komercialno poslovanje in druga dela v računovodstvu, se je hitro znašel. V pomoč mu je bilo tudi to, da je bil član upravnega odbora in je po tej poti marsikaj izvedel. Ko je začel delati v revizijski službi, so mu odbili del osebnega dohodka in manjšo »plačo« je dobival vse dotlej, ko je njegov šef ocenil, da dobro obvlada nove delovne naloge. »Danes ni več tako. Ko pride delavec v delovno organizacijo, je prepričan, da bi moral takoj v peti razred, pa čeprav je začetnik.« O svojih revizijskih nalogah pa pravi: »No, takrat, ko sem se usposobil in se osamosvojil, nisem nikdar niti pomislil, da sem ocenjevalec, človek, ki brska za napakami drugih. Ne, vedno sem bil prepričan, da moram delavcem pomagati, jih podučiti, spremljati njihovo delo. Rad sem delal z ljudmi, nikdar nisem imel z nikomer komfliktov, poslovodje do mene niso čutili odpora in mislim, da lahko trdim, da so me imeli delavci radi. Zato je bilo tudi delo uspešno.« Poznal je vse dejavnosti Petrola — trgovinsko, rafinerijsko, prevozniško, pa delavniško in ker ve za vse značilnosti, lahko opravlja delo za vsako temeljno ali delovno organizacijo. »Najbolj pa izpopolniš znanje in se usposobiš, če opravljaš inventure, ker obsegajo vsa sredstva in vire. In če opravljaš ter opraviš to delo izven svojega delovnega področja, se res veliko naučiš.«
Kakšnih šest let pozneje je šla šefinja finančnega knjigovodstva v pokoj in novega šefa so iskali najprej v domači sredini. Predlagali so Franca Lovrenčiča, ki je nekaj časa sicer okleval, končno pa se je le odločil in sprejel. To je bilo prav v času, ko se je začela reorganizacija, ko so nastajale prve temeljne organizacije. Tako
kot vsi ostali, je bil tudi Lovrenčič brez potrebnih izkušenj in do leta 1974, ko je zaživela prva temeljna organizacija, so izpeljali veliko in pionirsko delo. V oblikovanju temeljnih organizacij so sodelovali s finančnega vidika, pomembna pa je bila tudi delitev premoženja na posamezne temeljne organizacije. Istočasno so spremenili tudi način obdelave, z ročnega so prešli na mehanografskega, kar je bila za delavce dodatna obremenitev. Reorganizacij -sko delo so opravljali večinoma ob popoldnevih, vendar brez kakršnihkoli pogodb o delu, priznali so jim le nekaj nadur, največje zadoščenje pa jim je bilo to, da so spravili novo organizacijo v življenje.
Delo je bilo vedno bolj obširno, nastajale so nove temeljne organizacije in kmalu je bil en delavec premalo. Reorganizirali so ves finančno-računovodski sektor ter v njem osnovali tri službe. Zdaj je postal Franc Lovrenčič računovodja blagovnega prometa. V pomoč je dobival referente, nato pa je imela vsaka temeljna organizacija svojega računovodjo.
Leta 1978' je bila nova reorganizacija; TOZD Blagovni promet so razdelili na TOZD Trgovina na debelo in TOZD Trgovina na drobno, glavni operativni del finančne reorganizacije pa je nosil Lovrenčič. Čez dve leti so razdelili TOZD Trgovina na drobno na 7 temeljnih organizacij, Lovrenčič pa je prevzel računovodsko delo
Franc Lovrenčič vodi sejo delavskega sveta DSSS SOZD
TOZD Trgovina na debelo, delo, ki ga opravlja še danes. V zadnjem času je v veliko pomoč mehanografska obdelava podatkov, posebno področje računovodstva, ki zahteva veliko natančnost in odgovornost, podatki pa morajo biti pravočasno' pripravljeni, ker jih kompleksno obdelujejo. Zdaj so -se temu načinu že privadili in Lovrenčič si težko predstavlja drug način obdelave.
Ko so prihajali novi delavci, jim je bil pogosto mentor in tudi to delo je imel rad. Človeka, s katerim je delal, je vedno poskusil najprej pretehtati, saj je nekdo lahko zelo sposoben, a mu razmere ne dopuščajo, da bi pokazal vse, kar zmore. Ker pa je pri delu v glavnem obdan z ženskim svetom, ni nikdar pozabil, da so večinoma tudi matere in gospodinje ter zato tudi izven delovnega prostora močno angažirane. Če je katera kdaj odsotna, je
treba to razumeti in prav je, če ostali po svojih zmožnostih opravijo del njenega dela.
Franc Lovrenčič je vedno sodeloval tu-i di v samoupravnih organih, vedno je imel kakšno funkcijo, v upravnem odboru, delavskem svetu, pa sindikatu, ali v raznih komisijah. Ne spominjam se, da bi minilo kakšno leto, ko ne bi nikjer sodeloval. Začel je v upravnem odboru, v telesu, ki je po strokovni plati pripravljalo material za delavski svet in mu dajalo tudi napotke. Pri članih prvih delavskih svetov se je čutila velika mera odgovornosti, njihova vloga je bila nova, zato so jo najbrž bolj resno sprejeli kot danes. Bili so veliko bolj aktivni.
Čas je prinašal novosti in samoupravljanje se je razvijalo. Vzporedno z reorganizacijo Petrola so se reorganizirale tudi samoupravljalske naloge v vseh organih. Če ljudje sodelujejo, se angažirajo, tudi delo dobro teče. Če pa le govorijo in ne sodelujejo, ni nič narejenega. Zato morajo biti ljudje polno angažirani, dajati morajo konkretne predloge, ne pa samo kritizirati. »Samoupravljanje zahteva zrelega človeka.«
Delavec-samoupravljalec mora obvladati svoje delo in do njega mora imeti pravi, čim boljši odnos. Ljudje morajo sodelovati, pomagati, drug drugemu, kajti le tako bodo naloge res dobro opravljene. In da bi bili delavci zares usposobljeni, je potrebno poskrbeti za dodatno izobrazbo, ali kot pravi Franc Lovrenčič: »Organizirati bi morali čim več seminarjev za konkretne naloge. Ne smemo govoriti le na splošno. Če delavca ne podučimo, od njega ne moremo pričakovati, niti zahtevati popolnega dela. Seveda pa so potrebni ljudje, službe, ki bi za to skrbele.« On sam ima rad delo in delovno organizacijo, v kateri je že toliko let, najbolj pa si želi, da bi bili medsebojni odnosi dobri, kajti potem »bomo težave trezno in organizirano premagovali. Enotnost, složnost ter pravilen odnos do dela in sodelavcev so osnova za uspeh«. Tega pa si vsi želimo.
J. Kušar
Kam s pokvarjenimi gasilnimi aparati
V TOZD Vzdrževanje in investicije so začeli opravljati novo delo — popravljajo gasilne aparate tudi za druge temeljne organizacije. V ta namen so adaptirali del delavnice, pridobili razširjeno registracijo, delavca, ki bo opravljal to delo, pa so poslali na tečaj za servisiranje gasilnih aparatov.
Nova dejavnost bo temeljnim organizacijam gotovo dobrodošla, saj so cene storitev nižje kot v drugih OZD, ki opravljajo tako delo.
Naši
delavci
poročajo
Od januarja dalje bodo delovne organizacije lahko kupovale blago iz dodatnega asor-timana tudi na bencinskih servisih z davčnimi olajšavami. S tem načinom želijo v DO Trgovina z naftnimi derivati približati blago potrošnikom, pa tudi povečati svoj prihodek, saj bodo pri tem zadržali drobno maržo. Seveda bo to za prodajalce dodatno delo, pa tudi skrb, saj bodo morali ponudbo zelo skrbno prilagoditi potrebam kupcev, če bodo hoteli ustvariti dober promet.
V TOZD Vzdrževanje in investicije so začeli vgrajevati v podzemne bencinske rezervoarje priključke za sonde, ki preprečujejo prelivanje ob polnjenju. Delovanje teh sond bo pripomoglo k bolj čistemu okolju, obenem pa bo zmanj-, ševalo stroške, ki so nastali z izgubo naftnih derivatov, ki
so stekli iz prepolnih cistern v zemljo ali vodo.
Ob koncu preteklega leta smo delavci DO Zemeljski plin na dveh predavanjih v sliki in besedi spremljali doživetja slovenskih alpinistov. Direktor tehničnega sektorja tov. Danilo Skerbinek, ki se je udeležil že večih jugoslovanskih alpinističnih odprav v tuje gore in je nekatere celo sam vodil, nas je s čudovitimi diapo-| zitivi in duhovitim komentarjem popeljal najprej v Južno Ameriko po deželi skrivnostnih Inkov in vrhovih Cordil-lere Blance, nato pa še v vroča Afriko po nacionalnem parku Tscawo in na vrh Mount Kenije.
V TOZD Trgovina na drobno Celje so v dogovoru z IS SO Celje spremenili način poslovanja nekaterih bencinskih servisov v občini Celje. Na dveh od sedmih bencinskih servisov so decembra začeli prodajati samo plinska olja, na enem pa samo bencin. Praksa je pokazala, da je taka organizacija koristna, saj je bila oskrba manj motena kot v preteklem kriznem obdobju.
Izvršni odbor sindikata TOZD Trgovina na drobno Sežana je za otroke svojih de-
lavcev pripravil darilne pakete, vredne 350 dinarjev. To svojo tradicijo nadaljuje izvršni odbor že vrsto let v veliko zadovoljstvo malčkov zaposlenih delavcev. Morda je v času stabilizacije obdaritev nekoliko prerazsipniška, vendar si bo sindikat še naprej prizadeval, da bi obdaritev ostala, čeprav tudi skromnejša, dodali pa bi ji radi nekoliko več vsebine ob podelitvi paketov.
Delavski svet TOZD Trgovina na drobno Celje je razpravljal o predlaganih spremembah pravilnika o delovnih razmerjih in ugotovil, da spremembe prinašajo nekatere bistvene novosti, predvsem s področja prerazporeditve delavcev in disciplinske odgovornosti. Spremembe je v celoti potrdil in predlagal akt za javno obravnavo, v kateri pa morajo resnično sodelovati vsi zaposleni. Nujno 'je namreč, da je delavec seznanjen z vsebino sprememb, saj bo v nas-sprotnem primeru na terenu na področju medsebojnih odnosov in razmerij še več problematike.
V decembru se je v TOZD Trgovina na drobno Celje sestal komite za LO in DS in razpravljal o aktualni problematiki, predvsem pa o ukrepih
za preprečevanje vnovčenja in razpečavanja ponarejenih dinarskih bonov PETROL. Ugotovljeno je, da so se pojavile nekatere nepravilnosti, ki bi jih lahko z doslednim samozaščitnim 'obnašanjem preprečili. Komite smatra, da je potrebno proti kršiteljem najostreje postopati, saj ima »afera« večji obseg in zajema celotno področje Slovenije. Z ozirom na težavne gospodarske razmere in vse pogostejše pojave kriminala člani komiteja zahtevajo od vseh zaposlenih, da dosledno izvajajo vsa navodila o fi-i nančnem poslovanju in izpostavljajo odgovornost vseh zaposlenih delavcev.
Prodaja na bencinskih servisih je nekoliko padla, panika je pojenjala, saj je bilo v zadnjem obdobju goriva nekoliko več kot v času krize. Zaradi' tega bi bilo potrebno začeti z akcijo za izboljšanje kulturne postrežbe na vseh nivojih, še posebej pa seveda na bencinskih servisih. Vedno pogostejše reklamacije in nezadovoljstvo strank, ki se v zadnjem času kar vrstijo, zahteva od vseh nas, da nujno izboljšamo naš odnos do kupcev, saj smo prav zaradi neizpolnjevanja navodil o kulturni postrežbi zapravili precej težko pridobljenega ugleda PETROLA.
Triglav moj dom
je bila zadnja pesem, ki jo je ženski pevski zbor PETROL zapel ob slovesu na železniški postaji v Ilirski Bistrici.
Ob proslavi pripadnikov TO, ZRVS in ostalih struktur SLO, ki smo jo v naši DO TRANSPORT organizirali v počastitev 22. decembra — dneva JLA smo v kulturni program vključili tudi nastop ženskega pevskega zbora PETROL.
Obisk sodelavk SOZD je bil rezultat razgovorov obeh kulturnih animatorjev ter obojestranska želja, da dekleta iz Ljubljane zapojejo tudi v našem Transportu.
Kljub temu, da je bila vsa proslava dobro pripravljena, ne moremo prezreti dejstva, da je prav ženski pevski zbor dal celotni prireditvi poseben čar. Elegantno oblečene pevke v črnih dolgih oblekah z makovim cvetom so s svojim nastopom prispevale k posebnemu slavnostnemu vzdušju. Po uvodni himni, ki so jo zapele skupaj z moškim pevskim zborom enote
teritorialne obrambe, so prisotno občinstvo navdušile še s štirimi pesmimi.
Med preostalim kulturnim programom so se zvrstili še pozdravni govor gostitelja direktorja DO Transport Tea Širclja, priložnostni govor predsednika občinskega komiteja za SLO in DSZ Marjana Blokar-ja, podelitve priznanj, pohval in nagrad, napredovanja in imenovanja ter sprejem novih članov v ZRVS.
Zaključek prireditve je pripadal tradicionalnemu pasulju in žlahtni kapljici.
Z zaključkom pa je nastopil tudi čas odhoda naših gostij iz Ljubljane. Čeprav bi radi še skupaj prepevali, je bilo toliko časa, da smo si lahko le obljubili, da se še vidimo. Transportovci se bomo radi spomnili na naše prvo srečanje, obenem upamo, da bo tudi našim sodelavkam iz Petrola ostalo srečanje v prijetnem spominu.
D. Prosen
GOSTILNIČAR
TO JE ČLOVEK, ki v sebi združuje več deset poklicev, opravlja sto nalog in ima tisoč opravkov.
Njegovo gostišče bi lahko primerjali s pravim, malim gledališčem, v katerem je on postavil sceno, režiral veliko predstavo in v njej igral tudi glavno vlogo.
Gostilničar je mojster luči, blagajnik, biljeter in čuvaj. Hkrati je glavni, finančni in komercialni direktor, šef nabave, pa tudi sebi skladiščnik, kletar, živilski tehnolog, kuhar, mesar in prekajevalec, lovec, ribič in gobar, vrtnar, obratni higienik, mehanik in električar, aranžer in dekorater. Za svoje izdelke in storitve je svetovalec, prodajalec, animator in šef reklame. Včasih je mirovni posredovalec, socialni delavec, psiholog, vzgojitelj in to-lažnik. To je človek, ki naj živi z vsemi, za vse in od vseh.
Novo imenovanje
Ker je dosedanjemu direktorju komercialnega sektorja DO Zemeljski plin potekel mandat, je na predlog razpisne komisije delavski svet delovne organizacije potrdil za novega direktorja komercialnega sektorja Benjamina Marjetiča, ki je do zdaj opravljal dela in naloge vodje prodajnega oddelka.
Ob 29. novembru v TOZD Trgovina na drobno Celje
Čeprav je bil praznik 29. november — dan republike že za nami, smo 4. decembra organizirali skromno proslavo v njegovo počastitev ter podelili na njej priznanja našim delavcem za 10 in 20 let nepretrganega dela pri Petrolu ter jim .izročili denarne nagrade.
Ker s Petrolovo restavracijo v Tepanju dobro poslovno sodelujemo in ker nam je tudi lokacija njihove restavracije ustrezala, smo pripravili proslavo v njihovih prostorih. Predsednik 10 OOS je v uvodnem govoru poudaril, da je prav, da počastimo in obudimo spomin na tisti 29. november 1943, ko so delegati iz vseh delov Jugoslavije postavili temelje novi republiki, novi Jugoslaviji. Dotaknil se je tudi časa, ki je pred nami in prav gotovo ni lahek. Dejal je, da delamo premalo in neodgovorno in da so prav s tem povezani naši problemi in težave. Tudi delavec še ne odloča v taki meri, da bi čutil in vedel, da o tem, kar ustvari, tudi samoupravno odloča. Velika napaka sedanjega trenutka je tudi v tem, da ne živimo po rezultatih dela, da trošimo več, kot ustvarimo.
Prav tako se je dotaknil dela na bencinskih servisih, ki je vse prej kot lahko. Tu je prišel do izraza odnos človeka do sočloveka, predvsem pa njegova miselnost oziroma potrošniška mrzlica.
Letos praznujemo 29. november že tretjič brez tovariša Tita. Brez njegove ogromne avtoritete, modrosti in bogatih izkušenj. Zato je prav, da se še enkrat spomnimo njegovih besed, ki jih je ob prazniku republike mnogokrat ponavljal, da smo bili vedno zmagoviti. Kadar smo se oprli na ljudske množice, kadar smo zaupali delovnim ljudem, kadar smo v političnem sistemu krepili vlogo samoup-ravljalcev in združenega dela.
Nato je direktor Karl Privšek v svojem govoru najprej pozdravil vse navzoče, v nadaljevanju pa spregovoril o težkem gospodarskem položaju, v katerem smo se znašli, o energetski problematiki in o izrednih naporih, ki so posledica hudega pomanjkanja naftnih derivatov v mesecu oktobru in novembru. Zahvalil se je kolektivu za vložene napore pri premagovanju težav, ki jih ni bilo malo. Ko je govoril o načrtih za prihodnost, je izhajal iz predloga resolucije gospodarskega razvoja in pričakovanih omejitvah splošne in skupne porabe. Energetska bilanca za leto 1983 še ni znana, znano pa je, da se bodo težave pri oskrbi kupcev z vsemi vrstami naftnih derivatov nadaljevale. Zaradi padca kupne moči prebivalstva pa bodo nastopile tudi težave pri prodaji dodatnega asortimana. Realni osebni dohodki se bodo zmanjšali, prav tako bo omejevana skupna in splošna poraba. Vsi pričakovani ukrepi bodo imeli posledice za našo dejavnost, zato se bomo morali še bolj smotrno organizirati in dosledno izvajati vse zastavljene ukrepe. Ob zaključku je izrazil prepričanje, da bo kolektiv TOZD Trgovina na drobno Celje tako kot
do zdaj, tudi v bodoče uspešno premagovala vse težave.
Po uvodnem delu proslave je predsednik pozdravil jubilante — delavce, ki so v letošnjem letu dopolnili 20 oziroma 10 let nepretrganega dela pri Petrolu. Zahvalil se je tudi za trud in zvesto ter požrtvovalno delo (V preteklem obdobju. Še posebej jubilantom za 20-letno delo, s katerim so prispevali svoj delež, da je Petrol danes to, kar je, da je dosegel uspehe, ki jih nihče ne more zanikati.
Po slavnostni izročitvi priznanj smo podelili še denarne nagrade našim upokojencem, ki smo jih bili še posebej veseli, saj so še vedno del Petrola, saj so svoje moči in uspehe dali Petrolu.
Po končanem uradnem delu proslave smo se aktivni celjski Petrolovci poveselili skupaj z jubilanti in upokojenci, obujali spomine na tiste čase, ko za prevoz na proslavo še ni bilo potrebno^ imeti bonov, pa vendar se nas je tudi na tem večeru zbralo kar precej zaposlenih iz naše temeljne organizacije. Ko smo se poslavljali, smo si obljubili — prihodnje leto spet nasvidenje.
C.	Pirš
Šahisti so tekmovali
Sam turnir je potekal v športni borbi, zmagali so res najboljši, saj so Lipovec, Pergovnik in Troha osvojili največ točk.
SKUPINA A:
V počastitev dneva JLA, 22. decembra, sta organizirala šahovska sekcija in OO ZSMS šahovski turnir in od prvega tekmovanja 11. februarja 1981 je bilo to že sedmo srečanje ljubitejev šahovske igre. Šahisti Petrola so se udeležili tudi ekipnega dvoboja s TTG, na katerem so zasluženo zmagali. Zdaj smo mi na vrsti, da jim vrnemo gostoljubnost in obenem damo priložnost, da se nam oddolžijo.
Tokrat se je udeležilo turnirja 19 igralcev, kar je bilo dio zdaj najbolj množično srečanje. Povabljeni so bili tudi vojaki iz vojašnice Ljubo Šercer in delavci postaje UJV iz Ljubljane. Tekmovanja so se udeležili vojaki Kačakiovski, Mustafi, Lukič, Tomlja-novič in tovariši iz UJV Troha, Pergovnik, Blas, Fajs ter Milosavljevič.
1—3 LIPOVEC
PERGOVNIK TROHA 4—5 BLAS
MRAVLJA
6. KACAKOVSKI
7. FLAJS
8. HANŽIČ
9. MUSTAFI
10.	SKAZA
SKUPINA B:
1.	COSIC
2.	MILOSAVLJEVIČ
7 točk 7 točk 7 točk
6.5 točk
6.5 točk 5 točk
2.5 tiočk 2 točki 1 točka
0,5 točke
6 točk 5 točk
3. LUKIČ
4. SODEC 5—6. LEVIČAR
KREMPL 7. GREGORIČ 8—9. TOMLJANOVIC LESJAK
Do zdaj smo imeli katerih so zmagali:
11.	2,	1981	Mravlja
25.	5.	1981	Cosič,
Lipovec
26. 10. 1981 Šoln
20. 4. 1982 Lipovec, Mravlja 25. 5. 1982 Mravlja 23. 10. 1982 Blas
4,5 točk 4 točke točke točke točke točkci točkio
3
3
1,5
1
1
sedem turnirjev, na
8 točk (9 igralcev)
9 točk (12 igralcev) 13 točk (14 igralcev)
8,5 točk (11 igralcev)
10 točk (12 igralcev) 9 točk (10 igralcev)
Z. Sodec
Pisma bralcev
Dovolite mi, da se tudi jaz v tej situaciji, ko ni bencina in ko nas je strah tudi za naš, Petrolov obstoj, oglašam z majhnim predlogom:
Spominjam se, da so imeli avtomobili v času vojne montirane peči, ki so jim služile namesto bencina. Ne spominjam se več, ali so jih kurili z drvmi ali1 z, ogljem.
Mislim, da ne bi bilo slabo, če bi se Petrol v teh težkih časih pozanimal in začel izdelovati takšne in jih tudi montiral, obenem pa priskrbel gorivo (oglje ali drva). Prepričana sem, da bi to lahko uresničili in se izvlekli iz težkega položaja, saj imamo drv dovolj.
Lepo vas pozdravljam in želim veliko uspeha.
B.	Sprage
Korak naprej, nazaj ali (še en) korak v prazno?
Pisemce tovarišice Špragerjeve me je za trenutek vrnilo v moje predšolsko otroštvo — tedaj so namreč tudi po naših cestah še drdrala vozila, ki so energijo za svoj pogon črpale iz lesa. Nekateri se tistega časa — začetka petdesetih let — še dobro spominjajo, drugi pa slo bili prikrajšani za poznanstvo s temi avtomobili.
Sam torej ne morem dovolj tehtno odgovoriti na zastavljeno vprašanje, zato bom tovarišici Špragerjevi odgovoril kar s sestavkom, ki je nedavno tega izšel v tujini. Francozi so se namreč že llotili tudi tega vprašanja ...
Sezimo malce nazaj. Avtomobilski veterani z velikanskimi kadečimi se topovskimi pečmi bo moralli vskočiti vselej, ko je postalo pri tekočih gorivih že hudo tesno. Pri iskanju nadomestnih virov energije so prišli Francozi do zanimivega sklepa: študija francoskega ministrstva za kmetijistvo namreč zatrjuje, da trohni v francoskih gozdovih toliko lesnih odpadkov, da bi zadostovali za kritje potreb v transportu. Ker pa tudi v Franciji primanjkuje tekočih goriv, so se nemudoma odločili za presaditev te študije v prakso.
Francoski državni koncern Renault (kot izdelovalec transportnih vozil), transportno podjetje Chalberson ter naftni družbi Elf in Total so 12. marca 1981, skupaj z ministrstvom za kmetijstvo,, ustanovili delovno skupino, ki naj razišče možnosti, da bi izkoriščali trda goriva, oziroma natančneje — les.
Danes po Parizu že vozi nekaj Chalberaono-vih tovornjakov znamke Renault, opremljenih za uporabo lesa kot pogonskega goriva. Če bo dal ta preskus ugodne rezultate glede zmogljivosti in ekonomičnosti, bodo resno pretehtali možnosti, da bi zastavili tudi s serijsko proizvodnjo takih vozil.
Ne gre torej za nikakršno šalo. Seveda kombinacija pogona s plinskim oljem in lesnim plinom ne bo mogla povsem izpodriniti dieselskega motorja. »V naših vozilih nikakor ne nameravamo sežigati dragocene bukovine,« zagotavlja Renaultov predstavnik, »ampak bomo izkoriščali izključno lesne odpadke.« Drugi izdelovalci motornih vozil se ob teh francoskih poskusih samo nasmihajo, eden izmed njih pa je dejal: »Pogon z lesnim plinom je in bo ostal zgodovina.«
Ta vrsta pogona je stara že pol stoletja. Začetki uporabe trdih goriv za pogon vozil segajo še pred leto 1933 in tedanji nemški rajh je zelo spodbujal pogon z lesnim plinom. Tako lastniki tovornih vozil niso bili deležni zgolj davčnih olajšav, ampak je država vsako preureditev vozila še subvencionirala z več sto markami. Vozila so tedaj serijsko opremljali z napravami za uplinjanje lesa, ki so jih izdelovali v več kot 20 podjetjih.
Leta 1933 je v tedanji Nemčiji že več kot 2500 vozil prenašalo na plečih tudi generatorje za lesni plin. Proti koncu vojne, ko so bila tekoča goriva v tej državi najbolj iskano blago, se je na lesni plin prevažalo okrog 80 °/o vozil — tudi tistih v vojaški službi. Konec vojne je prinesel celo tanke s pogonom na lesni plin.
Pa niso bili samo Nemci tisti, ki so na vse kriplje iskali nadomestilo za bencin. Znatno število takih vozil so imeli tudi Nizozemci in Danci, Francozi in Italijani so poskušali z utekočinjenim plinom, Angleži (v stiski zaradi podmorniške blokade) pa so skušali plinsko olje obogatiti s premogovim prahom.
Upravljanje vozila z generatorjem lesnega plina še zdaleč ni bilo Otročarija. Kdor je hotel brez zapletov uporabljati tak avtomobil, je moral imeti kar celo vrsto odlik v svojem značaju: moral je biti izrazito tehnično nadarjen, orientalsko potrpežljiv in pobožen, moral je uživati v dimu in sajiah. Samo tako nadarjeni posebneži so lahko računali na možnost, da bodo s povprečno hitrostjoi 30 do 50 km na uro dosegli zastavljeni cilj, seveda ob vsestranskih (tudi fizičnih) naporih.
Ko je po koncu vojne nafta spet pljusnila po svetu, so te smrdeče in kadeče se prikazni izginile skoraj čez noč. Na ozemlju današnje Zahodne Nemčije so leta 1948 registrirali Samo še nekaj manj kot 50 takšnih vozil, leta 1954 pa je zbujal pozornost samo še en tovornjak na lesni plin — pa še ta je bil osebju pri tehničnih pregledih trn v peti.
Kako deluje generator lesnega plina?
Pri žganju lesa v zaprti posodi nastaja lesno oglje, pri tem pa se razvija plinasti ogljikov monoksid, ki ga je potrebno očistiti in ohladiti, nato pa prihaja, pomešan z zrakom, v motor.
gsž
T
- Jw’v
ite®
s#
Če želimo takšno vozilo spraviti v gibanje, je potrebno najprej opraviti celo vrsto priprav. Na razpolago moramo imeti trdo gorivo, torej drobno zrezan bukov, hrastov, borov ali smrekov les. Seveda lahko uporabimo tudi oglje, premog ali brikete, ki pa so bili v času vojne (in iso tudi danes) skoraj prav tako iskani kot bencin.
To »surovino« mora vozilo seveda prevažati s seboj — tovornjaki v posebnem zalogov-niku, osebna vozila pa kar v vrečah na strehi, ker tam, kjer bi moral biti prtljažnik, »kraljuje« generator za plin.
Delovanje take naprave si lahko ogledamo na shemi, povzeti iz knjige pokojnega prof. Alberta Strune »Avtomobil«, ki jie izšla leta 1949. Vsem, ki domnevajo, da je pogon z generatorskim plinom zadeva z bodočnostjo, predlagam, da se postavijo v vlogo voznika, ki zaganja svoj avtomobil.
Skozi odprti pokrov (B) je treba napolniti notranjost generatorja (A) s koščki lesa in pri tem paziti, da ostane med njimi čim manj prostora, v katerem bi se lahko zadrževal zrak. Pokrov se nato zapre in skrbno privije is stremenom (C), da ne prepušča zraka. Loputa za dovod zraka (U). ter loputa za dovod mešanice plina in zraka na mešalniku (U) morata biti zaprti — generator je pripravljen za prižiganje. V ta namen je treba odpreti loputo za odsesavanje plina (S) in vključiti ventilator (R), ki skrbi za potrebni vlek. Gorivo se prižge iskozi odprta vratca (E), skozi katera se čisti tudi pepel, nato pa se vratca tesno zaprejo. Zrak zdaj vstopa skozi obročasto cev (G) in skozi šobe (H) v generator, kjer gorivo najprej gori, nato pa, ko zmanjka zraka za popolno zgorevanje, začne tleti, pri čemer se sprošča ogljikov monoksid. Koncentracija ogljikovega monoksida po bribližno 15 minutah (odvisno od spretnosti »kurjača«, vremena in kakovosti goriva) že zadostuje za zagon motorja. Tedaj se ventilator (R) izključi, loputa (S) zapre, loputi pri mešalniku (U in Oj pa se odpreta. Motor ustvarja pri zaganjanju dovolj podtlaka, da sesa ogljikov monoksid od generatorja, v mešalniku (O) pa 'se ta plin pomeša še s primerno količino zraka, ki se pred tem še očisti v filtru (T). Tudi ogljikov monoksid oziroma generatorski plin se mora prej ustrezno pripraviti — plin, ki izstopa iz generatorja, ncisi namreč s seboj pepel, saje, včasih tudi tleče koščke goriva, razen tega pa je tudi prevroč, da bi ga lahko motor vsesaval v zadostni količini. Zato se generatorski plin najprej očisti v grobem čistilcu (K), nato se ohlaja v hladilniku (L), nazadnje pa očisti še v finem čistilcu (M), ki je napolnjen z zdrobljeno pluto. Teh delcev (pojavlja se tudi katran) seveda ni malo,, zato so vsi cevovodi in čistilci opremljeni s čistilnimi odprtinami (D) in pokrovi, da lahko zamašeni sistem znova spravimo v pogon. Hladilnik za generatorski plin je navadno montiran na sprednji strani vozila, pred hladilnikom motorja. Voznik, seznanjen z vsemi skrivnostmi te naprave, lahko z eno polnitvijo generatorja opravi do 100 km dolgo pot, pri tem lahko doseže hitrost od 30 do 50 km/h. Generator brez goriva tehta približno pol tone, to pa pomeni, da je njegova uporabnost za osebna vozila že zelo vprašljiva, pri tovornih vozilih pa je težava v tem, da enak motor lahko deluje samo še na bencin, ne pa tudi na plinsko olje — dieselski motorji torej ne pridejo v poštev.
Vzemimo, da bi strokovnjakom ob današnji tehnologiji uspelo izdelati generator, ki bi po teži in velikosti ustrezal tudi za osebna vozila — zanj bi seveda še vedno morali žrtvovati prtljažnik. Vozniki (in voznice!!) bi morali poleg vozniških veščin obvladati tudi delo kurjiača in dimnikarja ob zavidanja vredni potrpežljivosti. Kar predstavljam si nesrečnika, ki se mu je spotoma zamašil sistem — kako čudovito črn od saj, zaprašen od pepela in smrdeč po katranu bi prišel na cilj. Morda tudi moker, če bi imel to smolo, da bi ga okvara doletela ob slabem vremenu.
Ni torej čudno, da strokovnjaki ne pripisujejo Renaultovim preskusom nikakršne praktične prihodnosti — v njihovih očeh je pogon vozil z generatorskim plinom dokončno stvar preteklosti.
Še nečesa ne morem prezreti. Tovarišica Špragerjeva v svojem predlogu zatrjuje, da imamo drv dovolj. Mar res? Že v času, ko so na naših cestah izginjali zadnji tovornjaki na generatorski plin, je hudomušnež, ki se je podpisoval kot Zlatoust, zapisal v Pavlihi stavek, ki se je do danes izkazal skoraj kot preroški: »Z vsakim drevesom, ki je fuč, ste odtrgali človeštvu košček pljuč.« Ogromno lesa porabimo danes — za papir, pohištvo, v gradbeništvu. Morda trditev, ki sem jo nedavno slišal na televiziji, nekoliko pretirava, pa je vendarle ne kaže prezreti. Dejali so namreč, da bi ob sedanji dinamiki izkoriščanja gozdov že čez 45 let padlo zadnje drevo! Mar ni to kruta cena za našo težnjo, da se za nobeno ceno ne odrečemo svojemu udobju?
Zato, čeprav nisem prerok, dvomim v
Korajža velja
Tako smo razmišljali tudi kulturni animatorji v poslovni stavbi Petrola na Titovi 66 in za pokušino pripravili razstavo likovnih del Saše Urukala v gostinski sobi v 16. nadstropju. Pojdimo torej po vrsti. Pri Petrolu si že dolga leta širimo kulturno obzorje, ko obiskujemo razne hrame kulture. Radi hodimo na kulturne prireditve. Primerno poskušamo praznovati naš kulturni, pa republiške in državne praznike, nikakor pa se še nismo poskusili na likovnem področju.
Da ne bi kdo mislil, da ves Petrol zamuja na tem področju, moramo spomniti bralce, da je razstavna dejavnost izredno plodna in živahna v DO Zemeljski plin, kar pa niti ni čudno. Imajo enkratno ekipo, ki deluje na tem področju in tudi umetnike. Sicer pa kdo ve, morda je tudi v naši hiši kakšen skrit talent, ki ga še nismo odkrili. Upamo pa, da bomo uspeli in z naslednjo razstavo predstavili likovna dela našega sodelavca.
Zdaj pa nazaj k naši prvi razstavi. Kan mimogrede smo se odločili zanjo, čeprav nismo imeli nobenih potrebnih rekvizitov
prihodnost pogona z generatorskim plinom. Njegova edina prednost je gorivo, ki ni izdelano iz nafte, slabosti pa lahko strnemo v naslednjih točkah: velika lastna teža generatorja, močno onesnaževanje (dim, smrad, umazanija), zapleteno in zamudno delo z generatorjem, skromne zmogljivosti pogona (majhne hitrosti in doseg), delovanje s prekinitvami zaradi polnjenja generatorja.
Ne morem seveda izključiti možnosti, da se tudi pri nas ne bomo lotili poskusov s to vrsto pogona. Ob vseh naštetih slabostih pa se mi nujno zastavlja vprašanje, ki sem ga nakazal že v začetku — ali ne bo tudi to še en korak v prazno. Zdi se mi namreč, da ob pomanjkanju nafte pozabljamo pomembno dejstvo — v naši državi so nam tudi nadomestni viri energije skopo odmerjeni.
ing. A. Logar
niti materialnih sredstev. Gostinci so nam za tri dni odstopili sobo. Prostor je lep, vendar so bile kljub temu težave. V leseni opaž nismo smeli zabijati žebljev, nosilcev ni, da bi nanje napeli vrvice in obesili slike. Nič ne de, smo si rekli, saj imamo mize, selotejp in veliko dobre volje. Kar hitro je bil narejen katalog in postavljena razstava. Kako pa z otvoritvijo, s prebijanjem ledu na tem področju? Posrečilo se nam je. In tako so nam zatrdili tudi tisti, ki so raje prišli na otvoritev razstave, kot da bi čakali pri drugih vratih na malico. Pomagal nam je podpredsednik poslovodnega odbora Željko Železnik z zares lepim in spodbudnim pozdravnim nagovorom, z zanimivo predstavitvijo »Prispevava nekaj sončnih melodij za sončne slike« sta srednješolca Irena in Marko s petjem in kitaro popestrila dogajanje.
Tako se je torej začelo. Upamo, da ne tudi končalo. Sicer nas čaka na tem področju še veliko dela. Najprej moramo urediti oziroma sploh dobiti prostor, v njem postoriti vse potrebno, najti vsaj nekaj denarnih sredstev za najnujnejšo opremo, potem pa navdušiti sodelavce za tovrstno zvrst umetniške izpovedi in končno poskrbeti, da bodo te razstave res kvalitetne in pogoste.
Našo prvo razstavo so si ogledali tudi plinaši ter nam obljubili pomoč. Če pa boste med sodelavci slišali pripombe, kot so na primer, skromna postavitev, skromna vsebina ali kaj podobnega, jim kar povejte, da smo postavili to razstavo brez kakršnihkoli stroškov. Vsem, ki ste nam
Dramski tekst v obliki enodejanke
ZAPISNIK SESTANKA USKLAJEVANJA OCEN
Nastopajo:
1. oseba: AVTORITETA 1
2. oseba: AVTORITETA 2
3. oseba: AVTORITETA 3
4. oseba: DELEGAT I
5. oseba: DELEGAT II
6. oseba: DELEGAT III
7. oseba: DELEGAT IV
Prizorišče enodejanke:
Svetla soba, brez cigaretnega dima, v kiotu zelenje, 'sončno ni (so oblaki), prisotni pred seboj imajo polno papirja. Delegat IV naknadno določen za zapisnikarja. Kave tudi ni. Prvi in edini prizor.
AVTORITETA I prikima z glavlo in predstava se prične.
Delegati naj kratko poročajo o delu in navedejo spremembe ocen.
DELEGAT I .......... spremeni	se	ocena	iz	2
na 3, ker se je v zadnjem obdobju kvaliteta izboljšala in do napak v tekstu ne prihaja. Zelo je pohvaljena, ker tudi v času bolniškega dopusta pride v službo in izvrši neodložljivo delo.
  Zniža se mu ocena za odnos s 3 na 2
in sicer zaradi poslabšanih odnosov med delavci v njegovem oddelku.
  Spremeni se mu ocena odnosa do
dela iz 3 na 2, ker ni upošteval prošnje šefa, naj bo pred obiskom gostov soba primerno urejena.
  Spremeni se mu količina iz 3 na 2,
ker ni polno zaseden z delom, ki ga ima, čeprav se angažira s projektom zvez.
Med poročanjem DELEGATA I, AVTORITETA in ostali, delegati resno gledajo in pomembno kimajo z glavami.
DELEGAT II
  sprememba količine s 3 na 2. Zaradi
pomanjkljivih podatkov geodetskih zavodov, ni mogel izdelati izvršilnih načrtov.
  z risanjem izvršilnega načrta je skoraj končal, tako da ni bil polnio zaseden in se količina spremeni s 3 na 2.
AVTORITETA I (z odločnim glasom predlaga)
  spremembo ocene odnosa do dela s
3 na 2, ker je svoje delo opravljal malomarno in površno.
Predlog je bil sprejet.
DELEGAT III:
  zaradi preveč obveznosti trpi kvaliteta in se ocena za kvaliteto spremeni s 3 na 2.
  Spremeni se jim ocena količine s
3 na 2. Količina dela je padla zaradi problemov pri prevozih, vozili slo se namreč skupaj z monterji.
AVTORITETA I
  spremeni se ocena odnosa do dela
s tri na dve, kajti posamezne naloge ne opravlja kot sicer (?!).
AVTORITETE in DELEGATI zapuste prizorišče, v zraku pa ostane nauk:
V STABILIZACIJSKIH ČASIH NAJ BREME NOSIJO PREDVSEM DOBRI DELAVCI. Zastor pade, sestanka je konec!
D. S.
pomagali na kakršenkoli način, se v imenu sindikata lepo zahvaljujemo, kritika pa naj gre na račun treh, katerih inicialke imen sestavljajo besedico SAM, za kar smo trdno prepričani, da se bo s prizadevanjem nas vseh kmalu spremenila v MASv-O. Verjetno bo takrat med nami več takih, ki si bodo zaželeli, da bi bil tudi prostor, v katerem delajo, lepši. Veseli bomo vsakega konkretnega predloga, dobrega nasveta, predvsem pa vabimo k sodelovanju tiste, ki jih to področje zanima in so pripravljeni pomagati.
Anamarija
NAGRADNA KRIŽANKA	reševalci!
SESTAVIL:
MABE
TRINOG
SAMODRŽEC
KAR SE 000 A. DOLOŽI
CEVKA ZA lEMlCNE POSKUSE
PTIC
PEVEC
TRGOVSKI
POMOČNIK
OElAVEC V PEKARNI
SLOV.
PRIPOVEDNIK
IRUOOLF)
REKA IN MESTO V SUDANU
ANGL.
POVRŠINSKA
MERA
VELIKA
KOLIČINA
CESA
PLAČILO ZA STANOVANJE
GLAVNO
MESTO
GANE
UOAREC Z JEZIKOM
GRAO 08 OONAVI
SOVJETSKI
Sahist
(MIHAH)
VOZNIK
KMETIJSKEGA
STROJA
BELGIJA NIZOZEMSKA lUX E M8UHG
SVINČEVA
RUDA
prebivalec
ASIRIJE
NAS OTOK
VESLAČ NA GALEJI
RADKO
POLIC
KRILO
RIMSKE
KONJENICE
AVSTRALSKI
MEOVEOEK
VREČAR
NAS
GENERAL
(KOSTA)
REKA V ZOA
(SLAPOVI)
Stuoentska
KNJIŽICA
ŽAIJE
OKONČINE
REKA V
ANGLIJI
SHRANITEV CESA V BANKI
REONI
UNIVERZ.
PROFESOR
IGRALEC
MARVIN
MESTO V JUGOVZH. FRANCIJI
JAPONSKA
IGRA
MLINSKI
ŽLEB
veslaSka
TEKMA
GlAS8ENI OKRASEK
AVSTR.
NOGOMETNI
KLUB
CeSki UM. ORSALEC
OBLIKA SOC. KRAJEVNE SKUPNOSTI
AMERIŠKA
VESOLJSKA
UPRAVA
ISLAMSKI
BOG
NEHVALEŽNI
T E S A L S KI
MITOLOGIJE
IVO KOSI
NEMŠKI
PESNIK
AZBEST NA KRITINA ZA
STREHE
BIZETOVA
OPERA
(NASA
PISAVA)
ŽENSKO IME
HERCE
GOVEC
PRILIZO VAL EC
OTOK MIT GRŠKE
Čarovnice
KIRKE
AVSTR.
GLEDALIŠKI
REŽISER
NEMŠKA TOVARNA RAOIO-APARATOV UOO JURGEN!
BIVSl GENERALNI SEKRETAR OZN ITRVGVE) STIP
CERKVENI KROŽNIK ZA HOSTIJE
Če sodimo po številu rešitev, ki so tokrat priromale v uredništvo, precej bolj skrbite za svoje želodčke kot za jeklene konjičke, saj ste nam poslali tokrat kar 201 (dvestoeno) rešitev. Prav je tako, vendar ne pozabite, da ste marsikdaj odvisni tudi od svojih štirikolesnih prijateljev, ki bodo prav tako glasno »zakrulili«, če jim ne boste postregli z vsem, kar potrebujejo.
Zakaj vam to pripovedujemo?
Zato, da boste tudi današnjo križanko tako pridno rešili ter nam jo poslali do 24. januarja 1983. Morda boste imeli tokrat srečo in dobili eno od nagrad, ki jih je pripravila TOZD Trgovina na drobno Maribor.
Za kakšne nagrade pa se lahko potegujete?
1. nagrada je tokrat gasilni aparat, druga baterija — odtajevalec ledu, tretja pa zložljiva lopata.
Torej, papir in svinčnik v roke in veliko sreče.
Najbrž vas tudi zanima, kdo je dobil nagrade, ki jih je prejšnji mesec prispevala DO Gostinstvo.
Četrto je dobila Julijana Nadu iz DSSS SOZD Petrol, tretjo Majda Šavli DSSS SOZD Petrol, druga je pripadla Zvonku Zupaniču, DO Trgovina z naftnimi derivati, prva pa Lucijanu Vatovcu, DO Istra-benz.
Sotlohna pravljica
Nekoč živeli trije mladi, zdravi, brhki, golobradi, bili brez staršev so — sirote životarili brez dote.
Enkrat so se domenili, samoupravni sporazum sklenili, da bodo bolje s skupno silo obdelovali zemljo milo.
Družno odšli na županijo, da to s pečatom potrdijo.
Blagoslov županov so dobili, na banketu dobro ga zalili.
Aprila so zavihali rokave,, pljunili v dlani, nabavili semena, orodje in konje tri.
Začeli so veselo„ prepevali v en glas, bili so res enkratni,, občudovala jih je vas.
Mati jih narava je dobro nagradila, bera je bila bogata in obila.
So mošnje d’narja b’le nabite kašče polne — riti site.
O, prišla je zima dolga, bela in ker drugega bilo ni dela, je razmišljal vsak sam zase, kako naj standard komu zrase.
Seveda je bil med njimi eden lump, polastil si je ta najlepši grunt, spomladi ni bilo nič več veselo, vsak zase pridno hodil je na delo.
Enemu ostala je le suha krava, bil najmlajši je, uboga para, jo vodil vsak dan je na pašo,, da imel je mleka vsaj za kašo.
In srečen je vseeno najbolj bil. Bogato dečvo iz soseščine dobil. Kruta usoda ga je naučila Pravico lahko deli — le sila.
NOJ
Glasilo delavcev združenih delovnih organizacij v sestavi SOZD Petrol
Ureja uredniški odbor:
Marinka Biček, Minka Demšar, Bojana Pečko, Bojan Marn, Marjan Stelcl, Ada Valenčič, Jelka Zmuc-Kušar — organizator obveščanja
Odgovorni urednik Egon Srbela
Naslov uredništva
SOZD Petrol, Ljubljana, Titova 66 telefon 312 755
Tisk tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana