LETO-YEAR XXV >ttar Januar? M. INI. at tka »aat-afftaa tka Aat mt C«tl«r— al lUiak l. im. Ac<*pUnc« for »šiling at upeclal rtU of potUn provid«! for Uh«Ja rnk daa praznikov aodolj ta Iwo«d dallj HoUdaja. GLASILO S/.OVENSKE C PODPORNE JEDNOTE Urodatikt la *praTitllkt prostori: S06T 8. LavrndaU A v« Offloo of Publkatloa: 1067 South Lawndale Avo Ttltpkeao. RoekwoU 4904 DI, torek, 23. februarja (February 23), 1992. toctlon 11M. Act of Oct 8, 1917, »uthortiad on Jua« 14, Suboertptloa |od njenim pokroviteljstvom. V Moskvi prevladuje mnenje, da sovjetski Interesi na vzhodu ne bodo ogroženi, ker je Japonska doslej pokazala, da hoče živeti z Rusijo v prijateljstvu. Csngčon, Mandžurija* feb. —Po triurni bitki je japonska garnizlja, katero so podpirali letalci, pognala v beg petsto kitajskih vojakov, ki so bili uta-borjeni v Tunhua-u, kl Je eno najvažnejših mest1 v provinci Kirin. Trije japonski vojaki so bili ubiti in dvanajst ranjenih, dočim. so bile kitajske izgube mnogo večje. Pred par dnevi je kompanlja importi rala krog 60 stavkokazov, toda žene rudarjevaao jih pregovorile, da so ae vr*Ul. - iii Dohodki faratarjov sa •,. *.; Poročilo zveznega poljedefckeg« departmenta kaže temno sliko _• Waahlngton, 0, C. - (FP) -Ekonomski biro zveznega poljedelskega departmenta js te dni ob j svil poročilo, y, katerem priznava, da Jf| padet ten poljedelski' produktov odgvvdrNC da"no dohodki ameriških farmarjev bili v prejšnjem letu najnižji v zadnjih tridesetih letih. Vrednost zemlje zaznamuje tudi velik padec, fker Je depresija znižala zahteve po farmskih produktih, toda še večji udarec je lagubs 1-nosemskih tržišč za ameriško pšenico, tobak ln bombaš." Biro ne vidi nikakega izhoda iz krize, pač pa napoveduje večje zahteve po poljedelskih produktih, kadar se bodo pošivele aktivnosti v avtomobilski, js-klsrski in stsvbni industriji. Poročilo je v soglasju s informacijami, ki so bile podana na konferenci orsdssdnlkov držav-nih poljedelskih kolegijev, kste-re se je udeležil tudi načelnik a-gri k uit urnega departmenta Hy-de. Predsedniki so takrstodprto povedali Hvdu, da se smsši s svojimi optimističnimi Isjavami o izboljšanju položaja ameriških farmarjev. ^ » Politična lapNmembs v Argon*, tinl Buenos Aires, 22. februarje.--čim Je novi predsednik Argentine, August P. Justo, nastopil vlado, je takoj odredil, da se k-pusti iz zapora prejšnji predsednik Hipolito lrogoyen, kl ga je diktator Uriburu strmoglavil z vojaško revolto pred mslo manj kot poldrugim letom. Velike množice so navdušeno pozdravile lrigoyefis, ko ss je včeraj vrnil as svoj dom. Povrnila ss js tudi svoboda tisks in tuksjšnjs "Cri-Kes" Je začsls neusmiljeno ns-padati bivšega dlktstorja, gene-rala UribOrujs. I u poverjen portfelj delsvskega minlstrs. ^ Pierre EHIenne Flandln Je bil imenovan sa finančnega ministra, Paul Reynaud pa je postal minister pravosodja. Ostali člani kabineta so Albert Mahleu, tauia Rollln, Marchande Ohau-veau, Ca ml le Blalsot, Charles Guernler, Mario Rouston, Louis da Chappedelalne ln Auguste de Rlbes. V interesu ekonomije se Je število ministrov znižalo od o-semnajstih na trinajst, število podtajnikov pa od dvanajst na sedem. Politični opasovalcl pravijo, da je nova vlada ena najmočnejših v zadnjih petih letih. Hobart, Okla. — Med farmarji v šestih najbogatejših agri-kulturnlh okrajih vlada veliko pomanjkanje ln 66% (armskegs prebivalstva apelira sa 4tUg0* pomoč. Hobart, ki ima pettisoč prebivalcev, je bil pozorlšče velikih izgredov pred več meaecl, ko so farmarji navalili na trgovine i živili. Ameriški rdeči križ Je na apel avtoritet potem odredil pomoč. Tudi aedaj grose izgredi, ako ne bo v kratkem prišla pomoč. ./■»■ i i Trocklj sa vedno IsoMea is Ru-■l Je Moskvs, 22. febr. — PraildiJ centralnega izvršnega odbora je včeraj formalno ln "za vse čaae" izobčil Leona Trocklja in njegovih 96 vodilnih somišljenikov Iz Sovjetske unije. Nikdar več se ns smsjo vrniti v Rusijo. Trotkij jo velik trn v peti sovjetske vls-de, ker nsprenehoms piše v ras-«e evropske liste In žgoče kritizira politiko Stalina. M . i Mhodl prepovedsal v Hsrlaau Plneville, Ky. — V Harlanu, Plnovfllu In Middleoboru, v treh gavnih mestih v okrajih Bali io Harlan, so oblasti prepovedale shode ln zborovanja Natlonsl Miners unije, ds tsko prspračijo orgsnizirsnje rudarjev v uniji, katero ae smstrs, ds js pod kontrolo komunistov, Hovjeti obModlli ns smrt tri u-radalke l^sningrsd, 22. febr. — TuksJ-Ulje sovjetsko sodišče Je všsrsj obsodilo tri uradnike delavske kooperative zs ssdje in zelenjavo ns smrt, drugih 41 pa v zapor zaradi korupcije. Pa-, o •Mjsa k defs%rr« Novi protesti proti Japonski Velesile naložilo odgovornost aa škodo v Sangaju Japonski Waahington. D. C.. 22. febr— Diplomatični zastopniki Združenih držav, Velike Britanije, Francije in Italije so ponovno posvarili japonsko vlado, da bo ona odgovorna sa izgubo življenj in Škodo, k) jo bodo utrpeli ino-semci v Saagaju radi japonskih mllitarlstičnih aktivnosti. Nslson T. Johnson, ameriški poslanik na Kitajskem, je zadnjo soboto obvestil državni de-partment, slani Toklju, ker Je poveljnlštvo japonskih Čet v Sangaju rabilo Inosemsko naselbino sa bazo svojih operacij proti Kitajcem. Zastopnik Japonske je ha proteste odgovoril, da poveljnlštvo japonske armade v Sangaju nI nameravale napraviti škode, toda braniti je moralo japonska življenja ln lastnino v medns-rodnl naselbini. Na vprašanje, a-U bo Japonaka ukinila militaristične operaelje v Sangaju, je zastopnik Japonske odgovoril, da to popolnoma savisi od kitajskih avtoritet. Japoatka h bo IzotopN* li Uga narodov ministra. Kaotično sere aa Kitajskem odgovorne sa japonsko Intervencijo Tokio, 22. febr. — Kenktči Yo-šlzawa, Japonski zunanji minister, je poalal izjavo, v kateri zanlkuje namlgavanja, da bo Japonaka Izstopila is Lige narodov, Yošlsawa poudarja, da je Japonska ponoena na svoje članstvo v Ligi narodov, v kateri Je doelej igrala važno vlapo. "Japonska ae M izneverila do-ločbsm Kelloggovegs protlvojne-gs pakta niti pogodbi devetih velesil, kl je bila aprsjeta v Wa-shingtonu, je dejsl Yošlsaws. "Ako bi se bila tudi Kitajska dr-Žale teh določb, tedaj bi ne bilo prišlo do invazije Mandžurija in napadov na Aangaj. "Kitajska ni nikdar poskusila urediti svojih notranjih razmer. Dovolila Je ropanja, ki ao Jih vodila skupi os bsnditov, ln poslsdl-cs Je bil (joe. Jsponsks Js bils radi taga prisiljena na Intsrvsn-cijo, ds seliti življenja in lastnino svojih državljanov v Mandžuriji. "Japonska sicer slmpstisira s nedolžnim kitajskim prebivalstvom, katero trpi pod peto vojnih lordov In kateri jk> v veliki msrl odgovorni m destrukcijo, kl js bils povzroče ns v ssdnjth petih messclh, tods dokler bo taks situacija obstajala. Japonska ne sms In ns aiore revidirati svoje-gs stališča. "Upamo, da se bo kitajski narod otraaal fsvdslnlh verig, v katerih ga drža vojni lordi In mUf^ tarlstl, In^potsm bo Ishko prevzel važno vlogo v avstovnih aferah ter • tem pomagal pri vzpostavitvi miru, od katerega zavisi bla-gos tanje narodov." IMavstvo ko važen faktor v novi Irski vladi Dublin, m. fobr—Volilni Izid Js pokszsl, ds bo Imels Kam on de Vslerovs strsnka večino v parlamentu na skupino, kateri na-čelu Je bivši prsdsednik Coagra-vs. Delavci In neodvlans stran-ka ao dobfll 20 sedežev v parlamentu, kar pomeni, da lis Valora ns bo Imel prostih rok pri vodatvu svojo politiko. Delavski poslsnci aa le obvestili Ds Vsls-ro, naj začasno poaabi ns politiko In saj svojo aktiv noali kon-centrira aa Izvajanja ekonomske rekonstrukcije. IZGREDI BREZPOSELNIH V ITALIJI Veliko število ranjenih In aretiranih v bitkah s policijo.—Govorice o komunistični agltscljl Pariz, 22. febr. — Po vsej Italiji so Izbruhnili resni nemiri in v nekaterih mestih imajo značaj masne revolte proti avtoritetam, se glase aem dospela poročila Is antlfašlstlčnlh virov. Situacija je slasti napeta v Florencl. Velika množica brezposelnih delavcev Je navalila na u-rads fašističnega sindikata ln razbila pohištvo ter drugo opremo. Mestne pollcljake čete so bile bres moči proti isgrednlkom, dokler niso prispelo vojaške rezerve ln v sadnjem momentu rešile fašistične uradnike pred lln-Čanjem. V pouličnih bitkah, kl so sledile, je bilo več oeeb ranjenih ln aretiranih. V Milanu, na posorlšču velikih demonstracij bančhlh nameščencev pred par tedni, so brezposelni delavci navalili na glavni stan pomožne akcije. Avtoritete eo bila primorane podvojiti odmerke živil z namenom, da preprečijo resne isgreds. Poročila o Izgredih ln demonstracijah prihajajo ls antlfall-stlčnih ln komunističnih virov, rsdl tega ae širi mnenje, da protifašistično kampanjo financira Moskva. Poročila Javljajo o Izbruhu odprte revolte med kmetaklm prebivalstvom v Sardiniji In latrl Ur o Izgredih v Kalabrljl ln Lombardljl. V vaseh v dJatrlktu Taurinova so faetje revoltirall proti davč-nJm uradnikom. Aela, ko je bila poslsns močns četa milice, ao ae kmatje podali. Kmetje ao groaiH uradnikom a smrtjo. SllČnl Izgredi so bili v teku tudi v severnem delu Lombardlje. Kitajska Ja aapadalka, Odgovor tokijske vlads na svarilo Lige narodov Tokio, 22. febr.—-Japonski odgovor na svsrlio in spal Sveta Lige narodov, naj ne podvzame ofenslvs proti Kltajoem, Je bil včeraj poslan v Ženevo. Odgovor vsebuje sledeče točko: 1. Tokio ne more rssumstl, zakaj Je bil spel poslan samo Ja* potiski. 2. Llgs domneva, da Je Japonska napadalka, dasl vodi svoje akcije v samoobrambi. 1 Kitajci zahtevajo mirno poravnavo spora, toda Istočasno nadaljujejo a napadi na Japonce. Zahtevati od Japonske, da sodaj odpokliče svoja čsts, pomeni, da se mora odreči svojim pravicam. 4. Ako js Jsponaka kršila ds-sstl člen Ligi ne pogodbe, ko« Je poslsls svojs četo v AangsJ, so Isto storlls tudi druge velesds. 6. Jsponsks v ssdsnjih okol-Ščinsh ns mora rssumeti, zakaj naj bi bilo izkrcanje Japonskih čet v Sangaju kršitev neodvisnosti in Integralnosti Kitajsko. d. Llgs narodov nima ničesar opraviti s pogodbo devetih velesil. 7. Liga Je napravila temeljito napako, ker postopa napram Kitajski kot proti dobro organizirani državi, dasi dežela nims odgovorne vlsde. HorialUtična pomožna skrije sa rudarja Pittsburgh, Pa. — P« »možna akcija, kl jo vodi socialistična stranka mod rudarji v pittsbur-škom distriktu, bo nsdsljevsla • tem delom, ker ja prejela finančno pomoč is New Yorka. Nedavno jo uprava nasnanlla, da bo morala ukiniti akcijo radi poma-'njkanja sredstev, fttranka skrbi «a skoro tritisoČ rudarskih dru-šln In vzdrtujs ti odpomočnih poeta j. Glasovi iz naselbin Ven z denarjem! Kampanji proti "hoarderjem" ali kopičeval-cem, ki jemljejo denar Is bank in ga skrivajo doma ali v bančnih »hrambah (safety boxes), kolikor ga ne morejo imeti v poitni hranilnici (ki vzame največ 12500), ae nadaljuje z vio žilo. Po navodilu predzednika Hooverja, ki vodi kampanjo v imenu velebankirjcv, zo ae organizirali v vzeh meatlh "antl-hoerding" odbori, ki prirejajo poaebne dneve in celo tedne, v katerih člani teb odborov obiakujejo vae znane osebe, pri katerih čutijo la kek denar in jih obdelavajo, da vlože denar v kaki banki. Razume ae, da so val ti odborniki ljudje dobro namazanih jezikov, ki vedo iz IskuženJ, kako je treba potlpat! "strahopetca" za pravo žilico. Tako gre kampanja. Veliki inženir Hoover je laievil — kakor poročajo listi — da je kopičenje denerje nspatriotiino in škodljivo, ksr ovira povratek kredita in zadržuje ekonomsko stabilizacijo. Na drugi atrani pa ni inženir storil že ničesar, da bi kongres a strogim zakonom zavaroval vloge v bankah. Njegov smoter je, da dobe bankirji, le benklrji in benkirji, čim večje In boljAo koncealje, da lahko vnovči-jo bonde in odrinejo polome ovojih razmajanih zavodov. Kampanja proti "kopičenju" je največja norčevanje iz amerižkega ljudstva v zgodovini republike, in ne aamo največje, temveč tudi zelo nesramno norčevanja. Revež, ki je Izgubil prihranke mnogih let v propadli banki in zdaj ne zaupa več nobeni, Je alab patriot, ksr ne vloži zednjih dolarjev, da že te Izgubi! In oni revež, ki nima dela in morda že stiska par dolarjev za skrajno silo, js slsb patriot, ker že tl-stih centov ne vrže v žrelo požrežnlh volkov. Hoover pravi, da Je bil Informiran, da se dve milljsrdt dolsrjev skrivata nskjs "po kotih" ln to je po njegovem mnenju strelno grdo, kajti vsak "pasiven" dolar uničuje pet do deset dolarjev kredita. Veliki inženir morebiti sahvaljen, ker nam je odprto povedal, ker že davno seml vemo, da Je privatno bankirstvo navadna špekulacija prvič s tujimi vrednotami in drugi* t izmišljenimi vrednotami. Na vsak faktlčni dolar je pet do deset itmižljenlm dolarjev, ki nikjer ne ek*L mtirajo! ln (aktlčnl dolar, na katerem bankir sida do deset žpekulativnlh dolarjev, zida milijarde ln milijarde dolarjev v golih številkah na navadasm papirju — Je tuja laat. Nič Čudnega, če je faktični dolar pobegnil Is bank (n ae akril v deveti kot Pravkar je bilo objavljeno poročilo, da ep "narodne banke" zadnje leto izgubile čas žtlri milijarde dolarjev na avojem akupnem imetja, Ob koncu pretočenega lete so že imele nekaj čez 24 mJUJanLdolarJev skupnega « \ Je končno prepriča«, da Je upravičeno priW do rezultata, da Js bilo človakovo mi*ljenJ«\ ledni dobi magično, da spada to mišljenj« pod f zakon kolncidencs, da Je blstvsno različno is <* animističnega (Tylor, Spencer. Wundt) i od i gično teoretičnega mišljenj* da pa *«£ ** praoMIka nažega doživetja v Uaoč oblika" praznoverja in ljudskega verovsnja tudi v Ameriška raaiskovalka dr. Hoamer J« vila. da se pri oesbak. Id stoje. «ede sli bližini radio oddajasga aparata, na kratke love v dolžini 8 m, telesa s temperature v nutsh tako zvila, da se de to agoviti s ter metrom. Te ugotovitev Je ttčenjekinjo n) tile do tega. da Je predlagala travnikom, bfss aHčne radio naprave uporabljale ia I jen Je nekaterih bolesal. 000 Din. Huzjan je začel požiga- , ti Tokova poslopja. Nekoč ga Je , pri takem požiga zalotil Tokov j vajenec Golenko, ki pa se je pridružil Huzjanu, ker mu je ta ob- 1 ljubil, da mu od obljubljene vso- . tel«,(MM) Din odstopi 800 Din, če ! mu pomaga ali pa vsaj molči. In Golenko »e je pridružil Huzjanu ' in skupaj sta novembr« zažgala ; Tokov mlin. Ko je Huzjsn po požaru v mlinu stopil k Eppinger- 1 ju. naj mu da nagrado, mu Je ta rramoin: z nastopi deklama-J^J« v, godbenikov, pevcev itd. T' večeri SO vselej dobro obiska-m druitva jih prirejajo »brezimnim v »topom. l jubljanaka podružnica Svo-Ujd«' prireja že od lani skoro red-n" 'delavske prosvetne ve-v - lik, dvorani Delavske **">mles, na katerih nastopajo o-f*rTi» in koncertni pevci, godbe-;»«' Glisti, o r k e a t e r društva '»rja" in predayatelji. kl mo-r»jo k pričo Rtroge cenzure pač Patitl na vsako beaedo, čeprav ■m« j0 govoriti le o vprašanjih TOREK. 08. FSHJRUA1UA. ■ M =■ VB*k 7 Vesti iz Jugoslavije (lsviraa sstečila Is Jec«alavU») SAMOMOR MLADEGA URADNIKA V LJUBLJANI * Želel je, da oddajo njegovo truplo medicinski fakulteti — IV greba ne mara zaradi zijal. Ljubljana, 30. januarja 1982. Sa Miklošičevi cestj se je v "oji sobi obesil 25-letni privatni uradnik Adolf Gabršek, ki se je nedavno vrnil od vojakov. Gospodinja ga je včeraj zjutraj o-pozorila, naj odpre okna svoje sobe, ker bodo spodaj razkuže-vali neko stanovanje. Gabršek je dejal: "2e dobro, storiti moram nekaj drugega." Odšel je v svojo sobo in se zaklenil vanjo. Krof? osme ure je gospodinja potrkala na sobna vrata, da bi se prepričala, ali je Gabršek odprl okno. Ker se na trkanje ni ogla-Bil, Gabrška pa ni bila videla, da bi šel iz sobe, je s .hišnikom s silo vdrla v sobo,ter našla Gabr-šku — obešenega na kUuki na oknu. Gabršek je bil že mrtev. Misel na samomor>je moral imeti že več dni, ker so našli tudi poslovilni listek z datumom od prejšnjega dne. Na njem piše: "Moja želja je, da moje telo, ki danes pripada še meni, jutri pripade medicinski fakulteti — če me pa tam ne rabijo, naj se odstopi kakemu medicincu oziroma zdravniku. Strašno neljubo in zoprno bi bilo, da te vlačijo po ulicah ljubljanskim zijalom za žrtev in še zopernejše, da leži to moje truplo med stotisoči v zemlji miru in nebeške slave. Gabršek Adolf." — Pravega vzroka samomora ne vedo. Požiralci Tokovega posestva ključem h Poročali smo že, kako so za4-mja leta neznani požigalci požiga 1 i poslopja mlinarja Toke v Centibi pri Dolnji Lendavi. Več-|krat mu je bilo zažgano to ali ono poslopje, nekajkrat so požar preprečili, zadnjega požara pa, ki je razdejal Tokov mlin, niso mo-g\i preprečiti. Očitno ja bilo da je na delu skupina, ki hoče na vsak način Toko spraviti na be-raAko palico oz. upropastiti mu obrat. Zdaj so zasledili požigal-ce. To so ključavničarski pomočnik Huzjan in Tokov vajenec Golenko, kot tretji pa — laatnik velikega mlina v Lendavi, vele-industrialec Eppinger, ki je prva dva naščuval in jima obetal velike nagrade, če tokov mlin upro-l kis t i ta. Oba prva obdolženca sta i»o aretaciji kmalu priznala in ■■■Bdi (ali Porenti t). Poslopja so stala druga ob drugem, krita so blls s slamo in tsko se je ogenj naglo razširil in uničil vsa poslopja. Došli g^ilci so preprečili, da se nI ogenj razširil tudi ns sosednk posldpja. Škode imajo gospodarji krog 200,000 Din. IMIja ¥ Ifiil gvTVCm mm*. razložila: Eppinger j^ Huzjana 1029 nagovoril, naj zažge Tokov paromn, za kar bo dobil 10,- nenevarne vsebine. Ti večeri so kar najbolje obiskovani in je dvorana vedno nabito polna. Se pridneje pa prireja različne večere šišenska podružnica. Ta ima zdaj ijgro, zdaj večer za Odrasle s predavanjem, zdaj v*, čer za mladino, pa spet se obeta humoristični večer, prvi za od-rastle, drugi sa mladino. Na mlati, prirediti mladinsko akademijo za delavsko deco, so prišli odborniki prav sa prav Jx> čitanju čikaškega Mladinskega lista," ki je edini mesečnik v slovenskem jeziku, namenjen predvsem delavski mladini. Brez gradiva v tem listu bi ne bilo mogoče sestaviti za ta večer program, ki bi ustrezal delavski deci. Z gradivom iz "Mlad. listo" je šlo. In to dobro. Na tem večeru, ki se je vršil 30. januarja v šišenskem Zadružnem domu, je igral Svo-bodin šramel nekaj komadov, predvajali so dva kratka filma za mladino, vmes pa Ao bile de-klamacije in recitacije pesmi in povesti. Razen treh, Štirih p^smi so bile »vse druge recitacijama točke vzete iz "Mlad. Usta," tako pesmi Katke ZupanŠiČ (Zelje in želja, Komarji, Krika) Mileta Klopčiča in drugih. Zdaj bodo priredili humoristični večer za deco in tudi za ta večer bodo vzeli nekaj stvari iz omenjenega mesečnika. '' Tako Mladinski list vrši precejšnje delo v snovanju književnosti za delavsko deco in njenes prireditve. Njegovo delo doživlja priznanje in uspehe tudi v starem kraju. Požar na Dravskem polju Te dni je pc£ar uničil $ospo-darska poslopja/trem posestnikov v Sv. Lovrencu v Dravski dolini in sicer Martinu Kranjcu, Martinu Zorcu in Juliju Pernatu plavžarske industrije, koliko ur železniške i Nemški novinar C. S16tzel pripoveduje o svojem zadnjem obisku v Indiji med drugim na slednjp: Jamšedpur, središče indske leži le ne-vožnje od Kalkute. Vsakdanji brzi vlsk na tej progi ima poseben voz za uradnike in obiskovalce Tatovih jeklarn in železarn. Postaja sredi džungle, ns kateri izstopiš, ss imenuje Tsta Nsgar. Novinarje sprejmejo tam zelo ljubeznivo, jim izpolnijo vsako željo in Jih obsipajo z brošurami, statistikami, fotografijami, iz katerih je razviden razvoj ln pomen ljudske gospodarske velesila Tata. , „ Bila je že tema, ko sem prispel v Tata Nagar. Na, postaji ao Stotine odprtih vosov z rudo ln premogom, v službenih prostorih gorijo še petrolejke, vse na o-krog ps svetijo modrikasto sonca oblofaic. Še pol urs avtomobilske vožnje je do Jamšedpurja Pokrajina je fantastična. Številne obločnice tekmujejo z ind-skim mesecem, da jo razsvetlj! jo. Pot vozi skozi nizko, grmičasto džunglo. A džungla je razdrta po sipinah, tiriščlh, lektrišnih vodih in brzojavalh drogi h. \ Za Umno steno žari temaerdet ognjen žar, kl ga spremlja oddaljeno podzemeljsko bobnenje. Stena se iskale kot masiven železniški nasip. Pot vodi skozi predor— sa njim leži plavž, iz katerih vsUjajo mrki plameni. žareči svetilniki — plavži. Dolge vrste ogromnih dimnikov črna, preteča železna ogrodja, svetlikajoče se luže stoječe vode ogromne jeklene cevi. Majhne električne lokomotive vlečejo za seboj ropotajoče vozičke Nad vsem odmev velikanskih železnih mas. kl udarjajo druga ob drugo, krlč jekla, ki ga n tesajo med ftSjf. alkanje ftarečih plošč, ki Jih predelujejo v pločevino. , Samo be&i *rmV ob poti. o-sto nek džungle, spominja, ds stojimo na ladakl zemlji. Hipoma dospemo v neki park. Ravne ceste, zelene ruše. krasna dreveaa, bohotno grmičevje, pelo nekoliko palm — vse to rastlinje ne spada v to okolico. Med drevesi manjši in večji bunga-lovi (hiše), solidni in lepi. Avto se ustavi pred večjim — to ja hotel za Tatove ggate: odjemalce, dobavitelje, evropske in ind-ske obiskovalce. V hotelu gre vae kakor na vrvici. Vodi ga angleška tady ln poveljuje indakemu osobju, kakor da stoji hotel v Bombayu ali Kalkuti. Tudi gosti so vsčirvo-ma Angleži, deloma nastavljen-ci, ki tu obedujejo. V sobi me čaka pismo ravnat«!jatva, kl ml vožči lahko noč a pristavkom, da me bo zjutraj eden izmed Inženirjev vodil skozi delavnice. Inženir je^eveda Pan, ki govori angleščino izborno. Naj-prvo me predatovi tehničnemu ravnatelja. To ja tipičen Američan, aedi brez suknjiča v zelo smeriškem biroju in j« ves nabit s ameriško ensrgijo. Zdi se, da ga prav nič ne veseli razlagati nesnalcu, kaj ae v Jamšedpur ju dogaja. Ko pa mu raslo*, žim, da prav dobro vem, kaj je to plavž in da nisem vidal samo Kruppa temveč tudi Pethlehem Steel Works, mu postane očitno ugodneje. "A potem ae bosta tu dolgočasili, tu ne bosta videli niš drugega nego tam, le da je tukaj vse manjše.** , Nisem mu mogel razlagati, ds mi ne gre za mašlnerijo ln da sem tistih deset minut v njegovi predsobi poleg čftrt ure »ri njem že silno dosti vMel. V redsobi sedijo Američanovi večinoma r Paril, drugi Sedijo ob pisalnih strojih, pri avtomatičnem računalu, ob moderni kartoteki. Ljudje vstopalo in odhajajo, govorijo, telefonirajo — a vsi skupaj ne proizvajajo toliko ropota kakor Američan, fel. ni v ostalem nič preveč glasen. Ce vstane, ne zaropota samo stol, na katerem sedi, temveč meniš* da si začul tudi sunek, s katerim je napsl svoje mišice in kite. Za Indca bi se ti v sljčnen) primeru zdelo, da plava po zraku, tako ilhp vstaja. Ce Američan odpre vrata, imaš občutek, da se bo zdaj nekaj zgodilo. Takšna majhna, slučajna o. pazovanja ti raskrW*Jo pjemen-ske razlike. Pred Američanom majo vsi ti rj*v| ljudje občt*-tek, da so maijjvredni. In ven? dar pravi, da so med njimi ljtfd* veli predsobi tajniki, Indci. < ZA NAŠE FARMARJE Piše Frank Loksnclch Najboljši čas je položiti kok-Ijo na gnekdo zvečer, ko je že temno. Najprvo lahko podložimo par porcelanastih jajec za dan ali dva, potem, kadar vidimo, da bo kokoš obsedela, šele tedaj ji podložimo prava jajca. Kadar koklja obsedi, jo je dobro napra Šiti s "sodium floride" proti u-šem. Nekatere koklje zaredljo včaaih toliko uši, da zapustijo gnezdo. Kokljo primemo za noge, da jI visi glava dol in jo temeljito naprašimo pod perjem s Koilium floride. ' Hrana koklje naj obatoji iz trde zrnate hrane, pšenice, ovaa In koruze. Kadar so kokoši zaprte, da nimajo prostega izhoda, ln zelene krme, ne smemo pozabiti, da jim jo damo na razpolago v obilici. Tnd pesek in vodo morajo Imeti na razpolago vedno. Dajmo mir kokljam med valjenjem. Varujmo, da ne zapusti gnezda te s prvim piščancem, ki Ka izvali. Valjanje s umetnim vaMMkom Danes imamo na razpolafto raznovrstne umetne valllnike, velike ln manjše vrste, na elektriko, olje in premog. Taki valil-lalftai so mnogo bolj praktični nego šiva valilnica, ker ao tudi mnogo Ispapolnjšnl Imamo u-motna valilnike, ki lahko valijo od Š0 do 400 jajec. Imsmo pa valilnike sa komercialno rejo, in lahko valimo od 2,000 do 40,000 ali več jajec. * Imamo dva vrate valilnlkov, na vroč zrak ali pa na vročo vodo. Na vročo vodo je bolj priporočljivo, ker se ne shladi voda tako Mtro kaker vroč zrak, če slučajno ugasne kurjava. Električni vaUlniki so halo pripravni, samo :nrjava stane nekaj več, kakor >lje sli premog. Kadsr kupujemo elektroni valilnik, moramo paslti, da kupimo valilnik pravega volta. Največ so veliki valilnici' napravljeni na premog in vročo vod#. Valilnik! na plin, večji aH manjši, ao tudi priporočljivi. V velikih valilniklh na- pravimo, tudi ventilator na elektriko. Termometri v valilniklh Imamo dve vrsti termometre. Ene vrste ga položimo direktno na jajca, drugega pa povesimo ravno nad jajca, da se živoarebr-na glavica skoraj dotika jajec Ako položimo eno inčo previsoko, pomeni eno stopnjo temperature premalo; to je na vsako Inčo ena stopnja razlike. Navadno se postavi 8 inčeV daleč termomster tako, da ga lahko Čitamo. Vsako leto moramo termometer preizkusiti s kliničnim, to je s takim, ki ga rabijo zdravniki. Oba taka termometra se položita v vročo vodo, ki meri krog 103' F. O-ba termometra morata biti skoraj skupaj, kadar se jih preti* kušava. Oba termometra morata saznamovati enako temperaturo 103° F. Jaz sem navadno držal temperaturo 1 teden 102, drugi 103 in tretji teden pa 104' F; Kakšen valilnik naj Izberemo? Poceni valilnik navadno potrebuje več dela kot boljše vrste ln se navadno prej obrabi.. Navadno imamo toliko dela s valllni-kom, ki vsebuje 60 jajec, kakor I onim, kl jih vsebuje 360 ali 400. Po 800 do 400 jajec valilnikl so priporočljivo za večje farme. Tudi ae zležejo boljši, bolj enakomerni piščanci v takih valilniklh. * Računajmo, ako denemo valiti 300 jajec, da imamo 16 mrtvih, to je 46 in jih ostane še 266, izmed teh moramo računati polovico petelinov ln nam jih o-stane še 126. Izmed teh jih zgubimo še 26'A pri prebiranju. Torej nam jih ostšne še povsem sposobnih jaric za nesenje od 300 jajec samo 96 kokoši ali jaric. Torej napravimo komaj 19® jaric is 600 jajec, to je is 2 krat-nega valjenja po 300. (Dalj* prihodnjič.) Zaprta vrata .. Mala Elza stoji pri vratih ns vrt in mimo pride gospod. — Gospod, bodite tako prijazni in odprite mi vrata. — Prav rad. Zakaj jih pa ne odpreš aama? — Ker ao sveže prepleskana, pa ae še niso posušila. Naii pravi Amtrikanci bili voo< J) ~ • V Združeni državah imamo kakih 16 (milijonov ljudi, rojenih v inozemstvu. Za one, ki so tukaj fhnogo Wt, vaak nom nožu jejo v razmerju 2000 duš na leto. Kakor vsi prvotni poskusi "a-merikanizacije" je bilo ravnanje z Indijanci pogrešno. Hotelo se je isvršiti asimilacijo bres oslra na njihove sposobnosti, naravno nagone in tradicije. Ker je bil Indijanec sin velikih planot, ss je mislila,, da je najbolj poave-titi ga poljedatvu. Ali sedaj verna po tolikih letih plemenskega aoživljenja v rezervacijah, da se ni Indijanec nič naučil naših i-dej privatne lastnine. On je komunist po naravi in rad daje o-nim svojega plemena* M potrebujejo, in rad od jemlje onim, k I imajo preveč. Poslali so ga v Šolo in mu dostikrat vtepli v glavo stvari, kl so sanj nepotrebne. UUo je mnogo pritožb o tem, kako je mladi Indijanec trpel v šoli. Sedaj je opaziti sprememba Našlo ae je, du Indijanec ima mnogo večjo naravno sposobnost do mehanike kot do MJedelstva Prlpoznava se njegovš umetniška nadarjenost in daje ae mu prilika za prodajo njegovih u* metnln. V šolah so ottocl bolje prehranjeni in se bolj pasi na strokovno izobrazbo. Indijanec še najde pravo me-ato v zapadnem Življenju in je upati, da njegova starodavna u-motnost ln kultura ne isglne v morju bresdušne aslmilacl icije. Pila. Odstavitve rastnih žslasntfar- Jtv Pittsburgh, Pa. — Pittsburgh Railways Co. Je odpustila 260 Železničarjev v enem dnevu. Mno-go teh je .delalo pri družbi deset Jn več let, Promet na cestni že-lesnicl je selo padel ln obetajo se nadaljnja redukcije. Unijs csstnlh železničarjev Je sedaj predlagala uvedbo petdne-vnlka, ds prepreči nsdaljnjs od-slovltts. v Ali sto naročeni na dnevnik "Prasfito"? Podpirajte •vo) list! % izredno inteligenco in v< kim organizatorskim darom. On je kakor vsi Je nameščenec podjetja, katerega akcija Imajo v rokah tisoči Indsklh trgovcev n veleposestnikov. Njegove načrte morajo odobriti najprvo še-1 podjetja, sinovi starega Tate, d mu dovoljujejo tudi potrebne kredite. A gotovo si ne more nobeden teh indsklh nastavljali-cev predstavljati, da bi sir Ds-robhsi Tata v Bombayu svojega tehničnega ravnatelja U Amerike pustil čakstl pet minut svoji predsob L In sicer Ds-robhai si bržkone tudi ne more predstavljati. Kazat zaaimivosti Zone na obroke Pri nekih srednjeafrlških rodovih vlsds še zmerom običsj, ds si možje ženo kupijo. Snubec se pode k očetu svoje izvoljenke in gs vpraša, koliko bi hotel sa svojo hčer. A tudi v temni Afriki razsaja gospodarska kriza, dekleta težko najdejo moža, kl bi bil zmožen takojšnjega plačila Sila kola lomi in zato so morali očetje aečl po zasilnih sredstvih. V osrednji Afriki dobiš danes ženo ne ssmo zs plsčllo, temveč celo z olajšanimi plačilnimi pogoj — na obroke. Moški plača samo prvi obrok. Ce se žena pri dalu ne izk«ž«* vredna svoje cene, pla čevanje nadaljnjih obrokov enostavno ustavi in jo pošlja očetu nasaj. Parifisem Ia ' V Parizu ae je pojavila nova sanimlva teorija o pacifizmu Njen oče je dr. de Pomaine Po-zerski, profesor za fiziologijo prebave na Paateurjeve« zavodu. Prišel je do zaključka, da ustvarjajo vojno ali mirovno ras-pcloženje — kuharji, kl skrbe za želodec Vojujočl duh jš po njegovem nazlranju vedno j>o*!.*1ir* motenj v prebavi. Pozerskl trdi. da so Franeosl zato tako nagnjeni k mirovnim tendencam, ker posaa f ras neka kuhinja ssmo lahko prebavljive Jedi. n*. •M kadim Sedaj LUCKIES samo "Pri lil m m som marale kadili rasne vrste rlgsret, IimIs Ur, ko sam aefela kaditi LDCKIFJ, sem spoznala, ds so rdinr ei^srHe, kl ne drašijo Minjrgs orla« HmUJ kadim samo LUCKU*. IMalna imMimI vašega IdNtljšanags OlUpkanskafs otejs, ki sr pa 44 I ako lahko odpreti, j« ——-- It's toasted i m fssilsd ašmi Vmdmm 1 val K/+AVM4M HA IVtn —m % miAf m mH, U VMf Tttok.ll, i—dmfr »t$ mmtkt, mA l+tk ItitUk trn m**/* p*d» N BCs tmtm* PIOSVETA TOREK, 83. FEBRUARJA. 1 Ivan JonUt: Njena pravica Emo bi bilo skoro vznak vrglo; srce ji je za-klopoUlo hitreje, kri ji je silala v glavo in obenem »e je krteveU jeza proti dekletu, ki jo je nehote ln nevede tako mučilo. Toda nekaj hipov jI je zadostovalo, da se je zbrala in umirila; smehljaje se in čudno mirna se je začudila: 1M "Ženina . . . ? Kje si pa to pobrala? Mislil mords Martina? Seveda, prijatelja sva si že nekaj časa — ampak ženin . .. Beži, kaj bi po-čel i menoj — pohabljenko?! V večno napoto bi mu bila .. "Jaz sem pa mislila . . j« v zadregi zajec-Ijala Pavlina in iskala besede, ki jih pa ni bilo takoj na jeziku. "Ljudje pravijo .. "Ljudje pravijo marsikaj!" Jo je opomnila Ema ter se nasmehljsla. "Toda mnogokrat se motijo — ugibajo in uganejo, čessr sploh ni!" Iz kuhinje jo je opsiovala mati ter se čudila njenemu miru in smehljsju: "Kaj jI res ni zanj? Kako bi sicer mogls biti tako hladna in nebrižna . . ,?" . , . ., ^ . Ce bi bila vedela, kaj se skriva pod hladnim mirom in nebrižnlm smehljajem njene hčere — zgrozila bi se bila in ne bi mogla več spati od skrbi. ' Toda ona nI vedela, ker hči je bila preponos-ns, da bi dala komu vedeti, da jo boli, da trpi, da se pogreza v neznanem, pirzlem, groznem, da pads, pada. Martina ni bilo k nji in ko je Pavlina odšla, je ostala sama. Toda Martin se ni b» še podal, de je živelo v njem ono ukazujoče, ki mu je velevalo: Pojdi I V torek, ko je šel z dela domov, se je ustavil pri nji. Ema j«-sedela v hiši. Tako vesela ga je bila. Vendar je bila uslišana njena prošnja. Martin ni bil mračen, toda tudf ne preveč vesel. Mnogo je govoril, le da ni mnogo povedal. O župnlkovem posetu je molčal. In Ema je prišla do saključka, da se res bliža konec, ki se ga bojite —'oba. Toda zdaj je niti ni žalostilo. Naj pride, kar priti mora. Da j« le prišel. Tedsj se ji ja porodila v glavi vroča misel. Nekaj hipov ja oklevala: bi, ne bi? Toda želja, da bi se mu prepustils popolnoma vsa vsaj ta nekaj trenutkov, je zmagala. Rdeča v obras kot večerna zarja in blestečlh se oči je zaprosila: "Martin, ponesi me na zofo, tukaj mi ni dobro!" Ko jo je viel na roke, mu je postalo čudno toplo in milo pri srcu in kri se je začela hitreje pretilkaii po njegovih žilah. Ko jo je položil na sofo in je objel pri tem njen vroči, suhi dih njegov obras, fa je popadla nekakšna omotica, kri v nJem začela divjati, tesno ji je bilo v nJem in njegove roke so se začele oklepati njenega voljnega telesa. "Martin, ali me ima« rad?" Emin glas se je tresel, strastna želja je zvenela iz njega. Martin jo Je stisnil k sebi in pozabil na vse drugo: "Vprašaš — ko vendar veš, da te imsm rsd . . Pred očmi mu je vstajsls rdečkssts megla. Ozrl se je okrog. Ems je vroče dshnlla vanj: "Sama sem do- * ms .., Tisto noč je Martin težko zaspal; nekaj časa je dolžtl težko soparico, ki je oznanjala nevihto — toda nevihta je prišla, s njo ailen, mrzel naliv s točo, ki je mahoma ohladil ozračja — in nevihta je prešla, nič več nI bilo soparno, toda Martin ni mogel saspatl. Očitki so ga mučili ter mu kratili spanje. "Tega bi ne bil smel storiti!" \ "Zakaj se nisi krotil!" "Zdaj si privezan — nazaj ne boš več mogel, če ksj daš na svojo čast!" In Is nočne teme — se mu Je zdelo — so Je iztrgalo roganje: "... In k polomljenim jaslim si se dsl prlve- sati... r "Prekleti!" . Martinu je bilo, ko da ga neznana sila hoče pretrgati na dvoje. ___ Ema~je bils7rečna. Ledena groza, ki jo /e bila stiskala preje, je izginiU je bilo zdaj. Tako lahka se je zdeU »srna seb , da bi hotela poleteti nekam visoko, nad svet, "4335 " i« ™ ko je V njeni glavi dozoreval njen sklep: da se umakne. fi« pred tednom se je zgrozila ob misli na smrt, zdaj ji ta misel ni bila več zoprna. ,V«-delaje, da je Uko najboljše. In ničesar več se ni bala. Dosegla je, po čemer je koprnela: Martin je bil ves njen - čeprav samo neka kratkih trenutkov. Da zmerom ne more biti njen, je V4&ela. Da je bil vsaj nekaj časa popolnoma njen . . . Kako hvaležna mu je bila, ker je prišel! Ema je vedela, da ji svet ne bo hotel priznati njene pravice. Toda zdaj je to ni več jezilo, nič več je ni bolelo. Saj si Jo je sama izvoje-vala — čeprav le za bežen trenutek. Zdaj jI je vseeno, kaj pravi svet Ona je pripravljena. Ema se je hotels umakniti, dokler ni še ugae-nila ljubezen v njem, dokler je Martin imel še dovolj moči zoprstavljati se sovralnemu svetu. Ema je razumela Martina. Vedela je, kaj se godi z njim. Ljubezen v njem počasi umira in prej ali slej bo moral kloniti pod težo predsodkov in pomislekov, ki jih vzbujajo v njem drugi. Dekle je izprevidelo, da je Martin sicer dober človek, toda ne dovolj moči* volje ln premalo samostojen značaj, da bi mogel vzdržati do konca. Nfena odločitev je zato l^hkg razumljiva. Rešiti Je hotela sebe in njega neizogibnega trpljanja, gorja in sramote. Toda kako se umakniti, da svet, njej in njemu sovražni ljudje ne bodo mogli izvedeti, da se Je ona umaknila prostovoljno? Kajti -Ema ni marala, da bi se izvedelo, da je šla sama v smrt. Zsrsdi Martina. ^BB Narava sama ji Je bila prišla na pomoč. Zunaj je zadivjala nevihta. Težke kaplje mrzlega dežja ln ledena zrnca toče so zaplesale v divji vihri ln silovito udarjale ob okna. ' V Emlnl glavi aa je rodila ideja. Nekaj trenutkov Je še oklevala. Kri v nji se je še bolj razburkala in povečala njeno vročino. Zazdelo se jI Je, da se bo zadušila v sopari, ki je še tiščala v sobi, če ne dobi svežega zraka. Potem ae je odločila: 4ŠI "Morami Drugega ml ne prooataja! Zdaj je treba — plačati. . ." Spustila se j« z aofe rfa tla ter se s težavo splazila do naslanjača pri oknu. Malo je počakala, nato Je odprla okno. Skozi odprto okno Je zavlhral leden plš ln prinesel s seboj ploho dežja in toče. Ema se Je stresla kot bilka v viharju. Bilo jI je, kakor da j« vsa na nji mahoma zledenelo. V nekaj trenutkih je bila vsa premočena In leden mraz ji ja stresal še pred nekaj trenutki silno razgreto telo. Kljub temu se Ja smehljala ... 10. V sredo popoldne je Martin zvedel, da je Ema nevarno bolna. Črno veet mu je prinesel Janko. Martin se je prestrašil; ljubezen je še živela v njem in bojazen gs je prevzela. "Kdo ti je povedal? In kaj ji Je?" "Pri zdravniku ava prišla i njenim očetom skupaj," mu je pojasnil Janko, ki sa je nekaj dni popreje ob rezal na roki in nI delal. "Vprašal aem ga, kaj ga je prineslo k zdravniku In povedal ml je, da je Ema bolna; in da aa ji naglo obrača na slabše, zato je prišel k zdravniku kakor mu ja on naročil: 'Ce so njeno stanje poslabša, takoj pridite pome!' Pravi* da se je prehladlla. Vnetje pljuč . . Martinu je zaprlo sapo. Prshlajena. Kako ae ja mogla prehladlti. In že je sačela rasti v njem črna slutnja. (Konse prihodnjič.) Ižavah se bo omogočilo pacifici-ranje aveta in solidna Izvedbs I organov za mednarodno spora-| zumevanje. Povsem je torej nespretno tu-Idi socialističnim naukom, če se .ugovarja izvedbi teh organov za mednarodno sporazumevanje. Taki organi so Društvo narodov I s svojimi ekonomskimi, pravnimi in socijalnimi ustanovami kakor tudi komisija za evropsko | sodelovanje in druge regionalne ustanove, kakor na primer organ za medsebojno sodelovsnje in sporazumi jen je balkanskih narodov. Te poudarjamo zara-| di tega, ker je na nekem predavanju centrale za delavsko izo-| brazbo v razgovoru bilo povedano temu nasprotno stališče, ki ni imelo razumevanja za sociali-I stično politiko. Naved#no je bi-, lo, na primer, da Društvu narodov ni uspelo, da prepreči nasilne vojne akcije Japonfke in to in Italijo, med Poljsko in Litav-sko, sami spopadi aaradi starih sovrsžnosti? In ali ne bi bilo, če bi Društvo narodov ne obstojalo, mnogo bolj nevarno, da se vmešajo v spopade med Kitajsko in Japonsko druge države? Ce ne bi bilo, čeprav slabotne roke Društva narodov vmes, bi vse države na svojo roko posegle v vojno, ki bi postala s tem mnogo bolj nevsrns. Tsko se je pa ta vojna omejila na ožji krog in ostslemu svetu ni nevsrns. Ali časom se bo Društvo narodov razvilo z večjo udeležbo delega-:ov socialističnih vlad v njem, ko bo imelo ns razpolago mednarodno vojsko in policijo, do česar nekoč pride, tedaj, to je naravno, m, ns bo nihče predrz-nil, da vojskuje na svojo roko. Danes so sredstva, s katerimi razpolaga Društvo narodov, samo moralnega značaja. To je prav tako kakor akcija slabotne naj pomeni, da Društvo naro- strokovne organizacije, ki je — Oprostite, prosim, toda pomagati se ne da, gospod, ksr e, je, pri njih ni nikogar doma .. . Zvonil sem in zvonil, [akor na alarm, trkal in razbi-al sem po vratih, pa ni nič za-eglo ... NIČ se ne da pomagati, milostiva je s služkinjo nekam odšla. Gospod Ksawery stopi ves presenečen takoj zopet k telefonu ... toda... — Zasedeno! — odgovori gospodična iz centrale. Tedaj pa' res 4e ni več vedel, kaj bi si piislil o tem Začelo ga je skrbeti. Vzel je klobuk in suknjo, planil iz pisarne, skočil 0r(a»i mtdsarodsiga sporazimtvMji Z rszvitkom modeme tehnike in osobito modernegs prometa so postali narodi |>opo!noma od-vUni drug od drugega. Med nje Je močno razdeljeno delo In ne morejo biti več drug brez dru-gega. Mnogo imajo skupnih, pa tudi prav mnogo spornih vprašanj. Vsakodnevni in trajni majhni ali v«čji spori med državami in mrd narodi nedvomno dokazujejo potrebo, da se o sporih razpravlja In da obstoje v ta nsmen posebni organi. Ce bi teh organov ne bilo. tedaj bi se is cele vrste majhnih nasprot-stev, ki bi jih bilo jilcer mogoče poravnati, razvili veliki apopadi in končno vojna. Ispopolnltev organov sa mednarodno spora zumevanje je torej življenuk* potreba vseh družabnih raaredov neglede ns razredna nasprot-stva, ki obstoje med temi razredi. »lasti js delavski rasred zainteresiran. da taki organi z« mednarodno sporazumevanje ob- stoje ter da se Čim bolje razvijajo, ker Je organlsacija človeštva končni Ideal delavskega razreda. Med najhujše boljševlške zablode se mora prištevati stališče, da je treba delo Društva narodov ter izpopolnitev organizacije drugih organov sa mednarodno sporazumevanje sabotirati; Toda boljševiška vlada je sa-radi potrebe razmer še pred časom izpremenlls svoje doktrl-nsrno stališče ter redno pošilja svoje zastopnike na mednarodne sestanke v ženevo. Zakaj, res bi ne bilo nespametnaJAega. kakor reči: dokler po vsem svetu ne bodo socialistične vlade, nam nI potrebno mednarodno sporazumevanje, marveč naj se vsak spor, ki bi se siosr mogel poravnati. reši s vojno. To je logično s stališča onih. ki pravijo, da t*»do sužnji tem revolucionar-nejši. čim slabše sr jim godi ln vojna js najboljši pom«č*k. ki napravi ja delavce nesrečne. Temu stališču ae ne moremo pridružiti. Nasprotno, ml ss moramo prav saradi in ter delavstva boriti proti vsakršni vojni in zahtevati Ispopolnltev organov, ki preprečujejo vojne spopadi«. In če je vojna krlsa ln nesreča tudi prinesla nekaj političnega in gospodarskega na-pndka za delavce, se je to takoj zopet izgubilo, čim so se razmere lzpremenlle. AH y vojni do-prlnešene Žrtve se ne morejo več popraviti. Povsem naravno Je torej, da sooialistl vseh dežel šele, da čim bolj rasvtjajo vsi organi sa mednarodno sporazumevanje tsr ds se Jim ds stalnost ln oblast. Tako se pripravi j s postopoma pravna In politična organlsacija človeštva. Res Je. da ti organi, ker so pod pretežnim vplivom buržuaznih vlad. še nimajo dovolj moči. Dovolj moči nima niti Društvo narodov, ne mednarodno sodišče, ne mednarodni urad dela. Vse te ustanove „ morejo boriti proti divjemu na-clonaltzmu in absolutni suverenosti držav, ki se sklicujejo ns svojo teč tisoč let no zgodovino. &UŠS s p rod uc i rs njem širokih množic narodov v upravo držav In s čtmvsčjim pomenom delav-skags razreda v posameznih dr- dov ni potrebno ter ds socialisti ne bi smeli podpirati njega izpopolnitev, niti ne izpopolnitev drugih organov za mednarodno sporazumevanje. Vprašamo samo, kateri etfan jemploh toliko vsegamočen, da ima vsdno in brezpogojno uspeh? Ali je morda delavsks strokovna organizacij^ v stanu, da dobi. vsako stavko in da prepreči vsakršno znižanje delavskih mezd ali podaljševanje delovnega časa? Naravno, da ni. Nekoč so anarhisti izvaja« iz teh dejstev zaključek, da je akcija strokovnih organizacij nepotrebna in celo škodljiva. Dokler, so, pravijo, kapitalisti močnejši, se delavci nimajo kaj z njimi sporazumevati. To sporazumevanje potom strokovnih organizacij samo korumpira delavce in zlasti voditelje organizacij. Zato ni potrebna sindikalna, so rekli, ampak direktna del. ak cija, ki bo takoj zrušila kapitaliste ln izročila produkcijo v delavske roke. .Mnogo časa je bilo treba, preden je minila ta anarhistična miselnost in dokler so strokovne organizacije spoznale svojo bitnoat* Ce ao po morejo dobiti vse staske, mori « dobiti vsaj nekaj njfh. Glavno je pač, da obstoja ergan v rokah delavcev, ki stalno vplive na delov ni trg, kolikor je mogoče. Ta organ se postopoma krepi in postaja vedno močnejši. Prava pametna in revolucionarna politika je torej ^organiziranju novega življenje. Prav Uko je bilo igpočetka z udejstvovanjem delavstva v političnem boju v državi. Zopet so anarhisti is drugi revolucionarni frazprjl vstajsll in govorili proti parlamentarni akciji. Kaj hočemo, so rskli, v parlamentu, ker tam ne moremo ne prepričati ne zmagati nad buržuazno vlado, pač pa s stikom s buržu-azijo pomagamo ubijati revolucionarno energijo delavstva. U-stvarjajmo torej velike delavska gibanja zunaj parlamenta, zakaj edino tako al bomo mogli o-svojiti državo. Istotako je bilo treba dolgo čaša* da je ta razdirajoča miselnost shlapela JU da je v delavskih političnih strankah ln. v parlamentarnih predstavništvih prodrlo prepričanje, da js tu ustvariti trajni orgsn, ki bo vodil politiko delav-sks zaščite ln sa osvoboditev delavcev v državi. Socialistična politika vedno računa z razvojem, a postopnim izigravanjem ln ne z vojnim osvojevanjem. ■lato velja asdaj na novem polju udejstvovanja, na mednarodnem polju. Naša dolžnost je, ne, da bojkotiramo ln da rušimo organe sa mednarodno sporazumevanja, marveč nasprotno, da vanjo prodremo, ds jih podpiramo, ds jih osvajamo, da jim damo potrebno moč in da Jih Uko napravimo sposobne za izvrševanje njih naloge, sa preprečevalna vojne, za čim popoln« j*<> organiziranje človeštva. Glede na akcijo proti vojni se morejo organi sa mednarodno sporazumevanje primerjati gasilstvom. Zakaj, šeprav obstojajo gasilaka društva, vendar sa dogajajo požari. Ali mords pomeni to, da gasilne društva ■ploh niso potrebna, ker se ne prepreči vsak poiar? In koliko požarov Je pa vendarle pogaše-nih! Prav isto velja/kljub vsej slabosti danes, ss Drvštvo narodov, ker gospodarijo v njem veliki ImperielisU; zato se nI dalo preprečiti vojne sa primer med Grčijo In Bolgarijo, med Grtijo omejena samo na intervencijo, ki jo izvede Ujnik strokovne organizacije, da ščiti Interese članov. Želeti bi bilo, da bi imeli pripsdniki socialističnega gibanja glede tega stališča jasno sliko in da ne bi nasedali popolnoma nesocialističnim pojmovanjem, ki se večkrat canašajo od goiuM tudi v naša vrste. ('Radtilčke Novine', Beograd, i- Po Ž. T.) St. Junosca-Szaniawski: Telsfosski pogovor Sele ko je prišel v pisarno, je opazil, da je v naglici pustil doma na mizi aktovko s tekočo u-rsdno korespondenco. V nji je imel neksj aktov, ki jih je bilo treba še danes pred ložlti šefu v podpis. Gospod Ksawery je stopil torej k telefonu, da bi naročil ženi, naj mu pošlje aktovko po sluškinji. Telefonira . . . — Zasedeno, — zakliče gospodična v centrali. Cez pet minut zvoni znova. — Zasedeno! Počakal je torej še malo, potem je pa znova pozvonil in prosil, naj ga zvežejo z njegovim stanovanjem. — Zasedeno! To se je zdelo gospodu Ksa- weryju že preneumno. Toda kaj storiti? Počakal je še malo in zopet pozvonil. To se je ponovilo še petkrat. Ni zaupal tele-fonistki, zahteval je zvezo kontrolorjem. Prosil ga izrecno, naj pazi na njegovo število. Nič ni pomagalo, tudi kontrolor je nervozno fcotrdll: — Res, zasedeno je. Toda gospod Ksawery rabL akte nujno! Pokliče torej slugo in ga pošlji na svoj dom, da mu prineMpozabljeno aktovko. Sluga, vesel napitnine, sveča-■MPP, da bo UkoflHMB toda vrne se šele čez dobro uro. " * - žalo no obljubi, toda vrne i In kar je »e bolj Žalostno, praz- nih rok. Prvi hip si je zadovoljno oddahnil: žena je sUla pri telefonu in govorila z nekom. |£§» Kaj pa počenjaš s tem te-efonom? — je zakričal na njo. Žena se je obrnila, nehala govoriti, odložila slušalko in se začudeno ozrla na moža. — Kaj se je pa zgodilo? Kaj si se že vrnil iz pisarne? Kakšen pa si U Kaj ti je? - je vprašala vsa v skrbeh, videč njegov s krvjo šaliti obraz in potno čelo. Prej bi moral vprašati jaz, k*j se je zgodilo. Kaj pa počenjaš s Um (iefonom? Najmanj petnajstkrat sem zvonil in klical, pa te nisem mogel priklicati .. . Celi dve uri je bil moj telefon zaseden. Sluga, ki sem gs brž poslal domov, ni mogel nikogar priklicati, nikogar ni bilo v stanovanju ...«To je konec sveU ka-li? Gospod Ksawery je res razburjen. ■■■ — Ne razumem ... Za kaj pa gre? — jeclja prestrašena žena. Aktovko z uradniki akti sem pozabil doma! — Kaj aem jaz kriva, da si jo pozabil? — vpraša žena strupeno. — Poslal sem po njo slugo, pa ni mogel v sUnovanje. — To nI izključeno . . . Ma-rlčka je na trgu ... Odšla je U-koj za teboj, vsak čas se mora vrniti, — odgovori žena očivid-no pomirjena. Kaj sipa delal^ zakaj mo nisi odprla? — Toda, dovoli, dragi moj telefonirala sem vendar, saj sam videl .. . Žena je že užalj«. na in ogorčena nad tem zašli*, vanjem. j — Vem, da si telefonirala, petnajstkrat sem zvonil in vedno je bilo zasedeno. Torej si telefonirala nepretrgoma celi «n organ« la -1-1-u j. -_.„..--» .UliiMi «In r,,.] (n MI .11. HiIftlMM. Niiga-Ton« Ihr* ' tevt M «n5f trapeM M SaMo. , (Air.) n v«« nam p* šljlte Is poslali vam bomo lep •« N. P. J. ŽEPNI KOLEDAR 1932 Društva, ki jih še niso naročila, še lahko naroče, ima. mo jih še nekaj na rokal PROSVETA, 2857 S. Lasmdale Ave., Chicago, m. SLOVENSKA POSNA izdaja svoje »ubMkacijc ta ji posebno Ust ProsveU za koristi, ter potrebno agitacijo svoji društev bi Oanatvs In sa pn»e gando svojih idej. Nikakor p propagando drugih pot organizacij. Vsaka Ja trna običajno svoj« „ Torej agttatoričnl dopW drugih podpornA ln njih društev saj listu ProsvsU, M Mladinski list, naj- mladino! TELEFON ROCKWELL 4904 pj .< -nr. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela ltd> v VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8J*PJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Yaa pojasnila dajo vodstvo tlakam Cene mana, unijsko delo prvg nvti • i Plšfts po Informaoijs aa s. n. p. j. printery 2657-69 So. Uvadšk A vem CHICAGO, ILL. TAM SE DOBE NA ŽELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA I «T|