Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi uLb/IH w VENEC Ček. račun: Ljub« Ijana št 10.670 ia 10.349 za inseratej Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2993 Telefoni uredništva« dnevna služba 2090 — nočna 299«. 2994 tn 205• Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka ln dneva po prazniku fflfmrnilllli I MIH ..........Kmmmmmm Nenaden obisk Rydz - Smigtyja v Italiji Francija - Italija - Poljska glavna opora obnove Evrope Rim, 8. sept. Čisto nenadoma je nadzornik poljsko armade Rjdz-Sniigly 7. t. m. dospel v Benetke, kjer je imel razgovor s podtajnikom za zunanje zadeve Bastiauinijem. Poljski general se bo mudil v Benetkah več dni, kar vzbuja v vseh di-plomatičnih krogih veliko pozornost. Kakor piše neko rimsko večerno glasilo, je bil namen pariškega obiska generala Rydz-Smigly-ja sledeči: 1. Stalen stik med Parizom in Varšavo v perečih mednarodnih zadevah, ki se zdi Poljski bolj primeren kakor pa vnaprej določene obveznosti, ki bi bile vsebovane v kakšnem vzhodnem paklu. o katerem Poljska noče ničesar slišati. 2. Prancosko-poljska zveza, ki je bila ob tej priliki obnovljena, naj bi bila izhodišče za prenovo Evrope, dočim naj francosko-ruski pakt stopi v tem oziru v ozadje in naj igra samo funkcijo obrambe proti morebitnemu nemškemu napadu. 3. Prijateljstvo med Francijo in Poljsko naj se izpopolni s prijateljstvom z Italijo, na katero Toljska od nekdaj polaga veliko važnost. Češkoslovaško časopisje poroča, da se je Francija zelo prizadevala, da doseže zbližanje med Poljsko in Malo zvezo. Od Poljske se ne zahteva več, da bi se pridružila nameravanemu vzhodnem i paktu, pač pa naj sc Poljska čim bolj približa Mali antanti. Ni pa še znano, kako se nameravajo premostiti velika nasprotja, ki obstojajo med Poljsko in Češkoslovaško. Vobče so rezultati razgovorov med francosko vlado in zastopnikom Poljske slejkoprej zavili v kopreno tanjosti in pozitivno ni znano ničesar drugega, kakor da je Poljska dobila denar za moderno opremo svoje armade. Ta slednji moment je zbudil v Nemčiji nekaj nervoznosti, dočim je rusko sovjetsko časopisje veliko bolj vznemirjeno ter razodeva bojazen, da se je »fašistični« Poljski posrečilo položiti mino pod francosko-sovjetski pakt. Francija se še bolj oboroži Pariz, 8. septembra. Kot odgovor na nemško dvoletno vojaško službo je Francija izdelala štiriletni oboroževalni načrt, katerega stroški so preračunani na 14 milijard frankov. Vsota, ki pride za lito 1937 v poštev, znaša 4.2 milijarde frankov. Istočasno se izve, da bo francoska vlada prihodnjo konferenco v Bruslju, kjer se bodo sestale podpis- nice locarnskih dogovorov kakor ludi jesensko zasedanje Zveze narodov, porabila za to, da Im> znova predlagala omejitev in kontrolo nad obrože-vanjem. Vojni minister Daladier je navedel, da se bodo novi izdatki porabili za izboljšanje in nabavo novega vojnega materijala, ki ho služil za obrambo na suhem, na vodi in v zraku; izvedla so bo organizacija posebnih tečajev; zvišalo sc ho število dalje služečih vojaških oseb; v načrtu je utrditev obale itd. Pred 31. decembrom 1936 je bil dovoljen izdatek 100 milijonov frankov za izboljšanje vojnih luk, novih vojnih ladij in topništva. Konferenca Male Antante Belgrad, 8. sept. m. Konferenca zunanjih ministrov držav Male zveze bo od 12. do 14. septembra v Bratislavi Na njej bodo dr. Stojadinovič, dr. Krofta in Antonescu pretresali vsa aktuelna vprašanja mednarodne politike, v prvi vrsti ona, ki zadevajo interese držav Male zveze. Po konferenci bo dr. Stojadinoviča in Antonesca sprejel predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš. Istočasno bo v Bratislavi tudi konferenca šefov osrednjih tiskovnih uradov Jugoslavije, Romunije in Češkoslovaške, in sicer od 8. do 11. septembra. Guadelupe padel Hendaye, 8. sept. Trdnjava Guadelupe je danes brez boja padla v roke belih čet. Rdeči so v teku noči izpraznili trdnjavo in se čez reko umaknili v Francijo. Opoldne ob 12.30 je na opatijski cerkvi Guadelupe zavihrala nacionalistična rdeče-zlata zastava. Caballero hoče zbrati pol milijona mož ,» .I^ariz, 8. sept., Largo Caballero je sklenil, da postavi enotno poveljstvo za Vse fronte rdeče armade. Caballero hoče nadalje postaviti in izvežbati komunistično armado 500.000 mož. Priprave za to mobilizacijo se že delajo. Caballero izjavlja, da bo nova armada opremljena z najmodernejšimi sredstvi. Mednarodni vojaški krogi pa dvomijo, da bi se Caballeru posrečila organizacija tako velike armade, ker je, potem ko so v Madridu Osnovali komunistično vlado, velika večina podeželskega prebivalstva in meščanstva v krajih, ki so od Madrida oddaljeni, odločno proti komunističnemu režimu. Baski proti Caballeru Madrid, 8. sepl. Baskiški nacionalist Aguirre, ki je bil v komunistični vladi imenovan za ministra za javne zadeve, noče svojega mesta prevzeti in je izjavil, da v to vlado ne more vstopiti, ker so Baski za sodelovanje vseh republikanskih elementov, nikakor pa ne za nadoblast komunistov. Zato bo to ministrstvo začasno opravljal komunistični kmetski minister Uribe. Barbarstvo španske vojne Nacionalistična armada jc naznanila, da bo napadla Madrid s strupenimi plini. Vlada je pomirila prebivalstvo in izjavila, da bo mogla v kratkem preskrbeti vse prebivalstvo s protiplinskimi maskami, in sicer brezplačno. Britski poslanik je dobil nalog, da pridobi ves diplomatski zbor za to, da ofiozori vodstvo nacionalistične armade na težke f>osledice, ki bi jih imelo bombardiranje Madrida s strupenimi plini. Mehika odpovedala Madridu pomoč Mehika, 8. sept. b. Mehiška vlada je odklonila podpis novega sporazuma glede dobave orožja in mi^icije za madridsko vlado. Istočasno je mehiška vlada obvestila vlado v Madridu, da odslej računa lahko samo še na moralno in eventualno na manjšo materijalno pomoč. Zaradi napetega mednarodnega položaja pa ni mogoče več misliti na dobavo orožja in municije. Predsednik vlade odpotoval v inozemstvo Belgrad, 8. sept. m. Z današnjim popoldanskim brzovlakom ob 4.20 je odpotoval v Bukarešto predsednik ministrskega sveta dr. Milan Stojadinovič, kjer se bo sestal s Tatarescoin, nakar ho nadaljeval pot v Bratislavo, da se tam udeleži konference Male zveze. Predsednika vlade ho za nje govc odsotnosti zastopal minister dr. Anton Ko> rošcc. Francoski bojevniki pri knezu-namestniku Pavlu Belgrad, 8. sept. m. Ob 12 je sprejel zastopnike francoskih bojevnikov v starem dvoru knez namestnik Pavel. Francoskim bojevnikom načeljujo Marc Heraud. Naši delegaciji načeljuje podpolkovnik Lovrič. Knez namestnik je zastopnike francoskih in naših bojevnikov pozdravil s temi-le besedami: >Srečen sem, da vas moreni danes pozdravili vas, naše tovariše bojevnike, ter vam ponovno izraziti zalivalo za slavno preteklost. Tragičen konec je bil trenutek za nas vse ob oni priliki, ko ste nas zadnjič obiskali, ker smo ravno takrat izgubili našega velikega suverena in vašega vojnega tovariša. Takrat vi niste oklevali niti za trenutek in ste takoj prišli, da mu izkažete zadnjo čast, vaša gesla, tako velika in spontana, pa nas je globoko presunila. Vi ste naši prijatelji iz dobrih in slabih dni. Obiskali ste nas v času, ko Belgrad in vsa Jugoslavija proslavlja rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., našo nado. Hvala vam za vaše prijateljstvo, bodite pa prepričani, da tudi mi gojimo najprisrčnejše prijateljske vezi z vami.« Angleški kralj v Belgradu Belgrad, 8. sept. Snoči je |x>toval skozi Belgrad kralj Edvard VIII. Knez namestnik Pavle se mu je peljal nasproti do Lajx>va. kier je stopil v kraljevski vlak in prispel z angleškim kraljem v Belgrad ob 22.10. Do odhoda vlaka je kralj Edvard obiskal dom kneza-namestiiika na Dedinju. Po ogledu obeh dvorcev na Dedinju, se je napotil na sprehod po glavnih belgrajskili ulicah s knezom-nainestnikom. Angleški kralj je zapustil Belgrad ob 23.45. Kralj Edvard se je odpeljal na Dunaj. Velike skrbi ruskega diktatorja Moskva, 8. sept. b. Največjo skrb povzroča sovjetski vladi letošnja žetev, ki bo kljub liaem skrbnim pripravam mnogo slabša, kakor so računali sovjetski mogotci. O tem piše moskovska »Pravda«, ki izvaja, da je oblast kmetom dala na razjjolago vse moderno jioljsko orodje in inventar, kmetje pa so v kolektivnem gospodarstvu hudo odpovedali, deloma namenoma, deloma pa vsled neznanja. Zaradi tega sovjetske oblasti ne morejo računali na velike količine žita, kar bo igralo v liodoče zelo veliko vlogo v Rusiji. Vsekakor so računi sovjetske vlade, da izvozi velike količine žita, prekrižani. Sto in stotisoči ton žita so j»ro-padli, okrog milijon pudov pa so pokradli državni organi, ker niso imeli dovoljnega nadzorstva. Letos bo sovjetska vlada morala vprvič brez pomoči inozemstva poskrbeti za prehrano prebivalstva, ki mu v velikem delu Rusije grozi pomanjkanje in lakota. Moskva, 8. sept. b. Zaradi velikih zlorab v ko-misarijatu za narodno zdravje je bil ta komisarijat priključen drugemu. Večji del uradništva so odpustili, mnogo uradnikov pa je izročenih sodišču zaradi hudodelstva goljufije. Pariz, 8. sept. b. »Matin« poroča iz Moskve, dn je hotel Stalin zapreti tudi predsednika sveta ljudskih komisarjev Molotova. Na pritisk Vorošilova pa je Stalin sklenil, da bo Molotova poslal v neko manjšo državo za jioslanika. Ljeninova vdova v Sibirijo! Moskva, 8. sept. c. Ilavasov dopisnik poroča, da je bila danes Ljeninova vdova Krupskaja aretirana in odpeljana v Sibirijo. Huda kriza na Japonskem Tokio, 8. sepl. b. Politični položaj na Japonskem se je naglo poslabšal. V vojaških krogih so opaža vedno večje nezadovoljstvo s sedanjo vlado, katere padec se pričakuje v najkrajšem času. Sirija neodvisna Pariz, 8. sept. c. Jutri dopoldne ob 10.30 bo v francoskem zunanjem zunanjem ministrstvu podpisana pogodba med Francijo in Sirijo. V imenu Francije bosta pogodbo podpisala Blum in Delbos. Ob 13 bo vlada priredila svečano kosilo na čast sirski delegaciji. Pelo na pomirjenju Evrope Italija se sprijazni z DN — Nemčija naj Španija naj se vrne v Ženevo — Abesinija sc črta sc izolira! Komunisti pritiskajo na Bluma Pari t, 8. sept. AA. Na pariški deloVni borzi so zastopniki kovinskih sindikatov vnovič zahtevali, naj vlada prekliče svojo nevtralno politiko proti Španiji. Sklenili so poslati k ministrskemu predsedniku posebno odposlanstvo. Vlada lahko računa na podporo 300.000 kovinskih delavcev. Mi- Rim, 8. sept. Obisk, ki ga je storil snoči generalni tajnik Zveze narodov Avenol pri italijanskem zunanjem ministru groiu Cianu, je precej odstranil nezaupanje, ki je obstojalo med Italijo in Zvezo naaodov. Uradno poročilo pravi, da je bil sestanak dolg in prisrčen. Pri tej priliki so govorili o italijanskem sodelovanju na zasedanju Zveze narodov v čisto praktičnem duhu. Za svoje sodelovanje zahteva Italija popolno črtanje abesinskega vprašanja. Vse kaže, da so se razgovori nanašali tudi na splošna evropska vprašanja, zlasti na vprašanje o organizaciji miru s pomočjo konference petih, ki naj ustvarijo nov Locarno. Obisk poljskega generala Rydz-Smiglyja v Italiji je v najtesnejši zvezi s tem. Mussolini obenem želi, da se v Zvezo narodov pritegne tudi Nemčijo. V zvezi s tem si Anglija prizadeva, da se izvede popolna nevtralnost velesil v vprašanju državljanske vojne v Španiji, tako da od te strani evropski mir ne bo več ogrožen. Ponesrečen pač pred Kominterna naščuvala posadko dveh križark, ki sta se pa morali predati Popoldne je izšlo uradno poročilo vlade o dogodkih, ki pravi, da je bil poskus mornarjev osamljen in da v vsej Portugalski vlada red in mir. — Puč je organiziralo vodstvo Kominterne, ki je besno, ker se španske zadeve čedalje bolj neugodno zanjo razvijajo. Na uspeh rdeče revolucije v Por-tugalu ni misliti, ker je ogromna večina prebivalstva proti rdečim. nistrski predsednik Blum je imel snoči daljši raz-razgovor s Thoresom, kateremu je še enkrat pojas nil stališče vlade. Blum je pri tej priliki izjavil, da namerava sklicati k izredni seji parlament, ki bo najbolj poklican, da to vprašanje uredi. Marseille, 8. sept. c. V kovinski industriji jc izbruhnila stavka. Ta vest je hudo odjeknila po vsej Franciji, ker utegne imeti dalekosežne posledice. Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo. Hladno. Opoldanska temjjeratura okoli 15 stop. C. Lisabona, 8. sept. c. Danes zjutraj je bil pred portugalsko prestolnico izveden poskus državnega udara. Posadki dveh križark, ki sta bili pred prestolnico, sta se uprli svojim poveljnikom, obrnili topove na prestolnico in začeli obstreljevati obrežne trdnjave okoli Lisabone. Obrežne baterije so takoj začele odgovarjati in obe križarki sta morali kmalu utihniti. Topovski streli so padali na obe križarki, ki sta bili kmalu zelo poškodovani. Okoli poldne sta se obe posadki predali in vladni vlačilci so obe poškodovani križarki odvlekli v ustje reke Tajo. Tam so uporne mornarje razorožili in jih zaprti. . ..... Vlada je v prestolnici takoj proglasila obsedno stanje in vojaštvo je zasedlo vsa vladna in druga važna poslopja v mestu. Prebivalstvo prestolnice upora tako rekoč ni opazilo in se je ves promet v mestu vršil popolnoma normalno. Popoldne je vladal v mestu popolen red in mir. Zadnja vest Lisabona, 8. septembra, c. Križarki, na katerih sta se uprli posadki, sta »Alburquenjue« in »Dao«. V bojih med topništvom med križarkama in obrežnim topništvom je bilo ubitih 6 oseb, 9 oseb pa je bilo ranjenih. Vse čete so v pripravljenosti v vojašnicah. Popoldne je bil v mestu red in mir. Zadnji dnevi San Sebastiana Baski proti rdečim Hendaye, 8. sept. b. Ribiška vas Bosajez, ki I leži neposredno pred San Sebastianom, je v pretekli noči padla v roke nacionalistov. Le hrib Uli-ja loči sedaj uporniške čete od baskiške metropole. Rdeči miličniki so pred umikom iz te vasi deloma porušili hiše, deloma pa so jih zažgali. Po neki vesti so nacionalisti prekoračili tudi ie hrib Ulijo in so žo v predmestju San Sebastiana. V San Sebastianu se odigrava krvava drama mod baski-škimi nacionalisti in socijalisti od ene, ter anarhisti od drugo strani. Ti dve stranki se med seboj že koljcta, ker hočejo anarhisti pognati mesto v zrak še predno bi ga utegnile zasesti uporniške čet«, Baski so pa odločno proti temu, da bi se razrušila njihova prestolnica. Francoski poslanik Herbette, ki se že od začetka meščanske revolucije v Španiji mudi v domovini Baskov, je prispel v San Sebastian. da posreduje pri predaji mesta, ki naj bi se ne uničilo. Nacionalisti čedalje bliže Madridu Pariz, 8. sept. b. Četo generala Franca so pri Talavere v dolini reke Tajo potisnile rdeče sa ee- lih 25 km proti vzhodu, medtem, ko se polkovnik Yague na levem krilu hitro bliža Toledu, odkoder hoče korakati na Madrid. V tem kraju bo kmalu prišlo do odločilnega boja. Glavni cilj upornikov je, da vzpostavijo zvezo z vstaškimi kolonami, ki prodirajo proti Madridu od Avile. Vladne čete doslej šc niso mogle zasesti niti Alcazarja, niti Huesca, uiti Granadc, čeprav so že večkrat trdile, da so v teh krajih gospodar položaja. Baski hočejo Bilbao predati Henday, 8. sept. Potrjujejo se vesti, da je prišlo včeraj do spopada med anarhisti in baskiškimi avtonomisti tudi v Bilbao. Baskiški nacionalisti so predlagali nacionalni vladi v Burgosu prostovoljno predajo mesta, če se prizna Baskom avtonomija. Pogajanja se še vodijo ter je tudi to glavni vzrok, da se borbe na bilbaški fronti ne nadaljujejo z vso srditostjo. Hendaye, 8. sept. c. Na severni fronti pri Irunu, Behoviji in Fontarabiji je vladal danes mir. Bele čete ni®o napadale v smeri proti San Sebastianu, dasi ee nahajajo samo še štiri kilometre pred tens mestom- Shod ministra dr. Kreka v Gor. Logatcu (Glej 2. stran.) Veliko zborovanje ministra dr. Kreka v Logatcu Logatec, 8. septembra. Prav na meji ozke slovenske domovine leži trg Logatec, kjer je sedež okrajnega glavarstva in ki ima dve občini, Gornji in Dolnji Logatec. Politično življenje je tu vedno plalo v velikih zamahih, pa tudi gospodarsko je bil kraj v prejšnji lobi zelo močan in razvit. Bil je tudi v obilni meri deležen političnih viher komaj preteklih let, zato je razumljivo, da je z vsem velikim veseljem pozdravil preokret našega notranjepolitičnega razvoja. Krajevna organizacija JRZ je naprosila ministra dr. Kreka," da bi prišel med Logatčane in jim razložil delo in namene sedanje vlade in tako utemeljil zaupanje, ki ga ljudstvo do nje goji. Ker je imel brzi vlak iz Belgrada do Ljubl|ane 50 minut zamuie, je na zborovanju, ki je bilo na Glavnem trgu na prostem, najprej govoril g. Miloš Stare iz Ljubljane, ki je ob večkratnom odobravanju velike množice razvijal zelo tehtne misli o pravem in nesebičnem delu za pomirjenje notranjih nezdravih razprtij v državi in za t^ino povzdigo gospodarskega stania državljanov. Med njegovim govorom se je pripeljal minister dr. Mina Krek, ki ga je množica, zbrana z obeh logaških občin, s Planine, Rovt in Hotederščice, med veselim igranjem godbe viharno pozdravljala. Ko je stopil na govorniški oder, je ves trg, poln večinoma samih moških, značajnih in neustrašenih, odmeval o i navdušenih pozdravov in vzklikov njemu in našemu voditelju dr. Korošcu. Predsednik krajevne organizacije JKZ, bivši oblastni poslanec in župan g. Oblak Gabrijel, ki je vodil zborovanje, je pozdravil ministra in ga povabil, naj zbrani množici govori in ji razloži pomen nemajhnih naporov sedanje vlade. Minister se je v svojem govoru najprej spomnil živahnega političnega življenja na Notranjskem, ki ga je vodil pokojni dr. Žitnik in pod čigar vodstvom je tu ra-stel zaveden in značajen rod, ki je svoja načela in neomahljivo voljo do zvestobe zapustil svojim potomcem. Nato pa je nadaljeval: »Danes že velikopotezno obnavljamo, čeprav v popolnoma drugih razmerah, našo politično organizacijo, ki so jo v zadnjih petih letih trdovratni sovražniki našega ljudstva skušali notranje razjesti in jo prisiliti k molku. Občinske volitve po bodo pokazale in so ponekod že zelo jasno pokazale, ali je divjanje preteklosti zoper nas imelo kak uspeh, ali pa smo ostali vredni nasledniki naših očetov, ki jih je vodil dr. Ignacij Žitnik.« Dve dobi dela sedanje vlade: polit li« v i ena Če hočemo danes na kratko pogledati, kako se je naše ljudstvo zopet začelo uveljavljati v jav- j nem življenju, kako skuša sedanja vlada, zlasti pa njen notranji minister dr. Korošec (vihamo po- j zdravljanje) popraviti, kar so prejšnja leta poško- j dovala in oživeti, kar je nasilje na vsak način ho- , telo zatreti, potem nam takoj padeta v oči dve dobi, v kateri je naravni tok razdelil enoletno delo sedanje vlade.. Prva dobi, bi dejal, je imela izključno političen značaj. Najprej je bilo treba vrniti političnemu življenju njegove svoboščine in razširiti njegove meje do tiste prostranosti, ki jo zakon, kadar je v nepristranskih rokah, dovoljuje. Našli smo parlament, ki je bil izvoljen lansko leto 5. maja, sami vesie kako. Če bi hoteli z državnim udarom izpremeniti položaj v zakonodajnih telesih, bi se to reklo, da se poslužujemo enakih sredstev, kakor so se jih posluževali tisti, na katerih mesto smo bili postavljeni, da hočemo diktaturo nadomestiti z novo diktaturo. Nekateri so to hoteli tudi premeteno uteme'jevati, češ, če je po diktaturi prišlo hudo nad nas, zakaj ne bi tudi po diktaturi prišlo med nas kaj dobrega. Toda, če smo hoteli vzbuditi spoštovanje do zakonov smo morali sami pokarati, da jih spoštujemo, pa naj bodo že kakršnikoli, družabna pravila so. Zato jih n smo marali izpreminjati iz gole zavesti, da imamo oblast in po svoji volji, ker hočemo, da jih ljudstvo samo izpremeni, teko kakor je njemu prav. Vsako sainolaslno obračanje zakonov je diktatura in takih sredstev se mora posluževati samo tisti, ki se na ljudstvo ne zanese. Mi pa imamo veselo moralno zavest, da smo od vsega početka uživali zaupanje ljudstva zgolj z delom, ki smo ga izvajali po sicer neprijetnih zakonih, pa vendar zakonih. Hočemo pokazati, da iudi nepripravni zakoni in ne najbolj demokratičen parlament morejo služili obnovitvi Jržave, če jo vodijo modri možje, ki jim je utripanje ljudske duše najvišji zakon. Le na ta način smo mogli po obstoječih zakonih, ki so pred nami služili za zatiranje ljudske volje, odpreti svobodo zborovanjem, sestankom in političnim razgovorom in vreči pečate z naših prosvetnih domov. Brez te svobode, ki naj k demokratični obnovitvi države pritegne vse zdrave ljudske sile, ki potekajo iz kmeta, delavca, obrtnika, skratka malega človeka, si pravega napredka ni mogoče misliti. Naše politike ne vodijo načrti iznajdljivih diplomatov, ampak možje, ki so iz te ljudske skupnosti izšli in l.očejo vedno ostati v njej. Ob demokratični vladi si nihče ne upa hrepeneti po diktaturi. Vsak dan beremo o strašnih vprašanjih, ki da vise nad državo, o hrvatskem, slovenskem, srbskem, kmečkem, obrtniškem in delavskem vprašanju in še o mnogih drugih. Toda v resnici naše življenje ni razcefrano na toliko teh vprašanj, ampak je nerazdružljivo povezano v celoto in v celoti jih je treba tudi reševati. Nihče drugi pa tu nc bo našel izhoda, ki bi imel trajno vrednost, kakor ljudstvo samo, ki je na eni strani razdeljeno v stanove in poklice, na drugi strani pa zopet zelo trdno povezano v živo skupnost. Če smo se vsi Jugoslovani združili v eno veliko državo, kaj je bolj naravno, kakor to, da jo tudi vsi Jugoslovani vodimo! Slovenci, Hrvati in Srbi smo nosilci Jugoslavije, zato je bil neodpustljiv greh tistih, ki so Jugoslovane delili v državotvorne in nedržavotvor-ne državljane. Državna politika mora torej biti v skladu z zahtevami slovenskih, hrvatskih in srbskih vasi in mest. To pa je mogoče le tedaj, če Slovencem, Hrvatom in Srbom daš svobodno možnost, da svoje zahteve povedo in se v politični organizaciji tudi bore za njihovo uresničenje. Priznati je treba, da je demokratična smer sedenje vlade prodrla že na cel! črti. Prišli smo že tako daleč, da se nihče več ne upa biti diktator in da je še tiste sram, ki so ka| takega kdaj bili. Saj vam je znana izjava g. Petra Živkoviča, v kateri je dejal, da je vedno bil in da bo vedno ostal najdosiednejši ljudski dfeiokrat. Veste tudi, kako je banovinska konferenca JNS hvalila demokracijo. Tudi ti so že prišli na to, da je v sedanji vladi tako jasno izraženo spoštovanje do ljudske volje, ua se tudi oni nc upajo več boriti zoper njo. Morali so prevzeti naše pojmovanje javnega življenja, da sploh še morejo med ljudi. Tako močen je demokratični val sedanje vlade, da se morajo celo bivši diktatorji skušati, kdo bo glasneje zagovarjal demokracijo. gosoodarsho socialna Drugi del za obnovitev države pa je gospodarsko socialen. V tem oziru je bilo prvo leto nastopa naše vlade najtežje. Letina v ogromni večini države je bila slabša, kakor prejšnje, poleg tega pa so še nenadoma posegle vmes sankcije, ki so imele zlasti za Slovenijo hude posledice. V gospodarski organizaciji smo podedovali nepojmljivo zmedo, iz katere se je moglo razbrati samo to, da niti v državnih niti v samoupravnih blagajnah ni bilo nobenih sredstev. Tudi tu smo smatrali za najnujnejšo nalogo, da vrnemo gospodarski red in zaupanje in da poštenje zopet postane pisan ali nepisan zakon vsega gospodarskega udejstvo-vanja. Obenem pa smo takoj opazili, da je treba čimprej vreči med ljudstvo velike vsote za tako-imenovana javna dela. Ne bom trdil, da se nam je v tem oziru posrečilo izpeljati vse, kar smo želeli in nameravali, mirno pa lahko rečeni: tam, kjer smo leta 1028, po ukinitvi oblastvenih samouprav, pustili krampe in lopate, tam smo jih pred dobrim letpili (lili liašli. Vsa leta ni v Sloveniji prišlo toliko milijonov ta javna dela, kakor letos. Knotnega recepta za dokončno ozdravitev razmajanih gospodarskih ruziner pa ni in ga noben do-mlšljavec ne bo iznašel. Tu pomaga samo dolgotrajno načrtno in nesebično delo. Vaš okraj še posebej pa ima zaradi bližine meje še posebno gospodarsko povezanost, ki je ni mogoče urediti samo na naši strani. Vsi naši napori gredo za te m , da s c m e j a zopet 11 o r m a I n o odpre i n tozadevna pogajanja se vodijo že cel mesec neprestano in k o n -c r. m prejšnjega tedna ko prišla že zelo b 1 i /. u do dokončnega obliko-v a n j a. Kadar pa se menja gospodarski ustroj, zlasti kadar nastopa gospodarsko oživljanje, se vsak skušij obvarovali škode in si prilastiti čim več dobičku, tudi listi, ki k temu niso upravičeni, ali vsaj ne v taki meri. Zalo w> začeli tudi tisti sloji borbo za delež na gospodarskem, napredku, ki k temu s svojim delom doprinesejo zelo velik del, to so delavci in mali ljudje. Pet zadnjih let sploh ni bilo nobenega vidnega delavskega gibanja. Danes pu je tudi delavec svobodneje zadihal in ko vidi. da se gospodarstvo izboljšuje, tudi on glasneje kakor prej zahteva svoj delež pri tem izboljšanju. Sami ste imeli priliko videti, da je bila vlada vedno na strani nižjih slojev, kadar se bore za svoje upravičene zahteve. Ne more pa vlada dovoliti. da bi lo borbo kdo izrabljal za nerede, kakor ne bi dovolila nobena oblast. Oblast mora varovali red, zato pa je lu. Do sedaj se nam je posrečilo. da nobeno usodno dolovaiijc. ki jih vidimo po naših sosednih državah (Grčija, Bolgarija) in Imli po oddaljenejših (Rusija, Španija) ni zapljuskalo v našo državo. Tako upam, du bomo tudi v bodočo znali vzdržali ravnovesje med borbo za pravico in spoštovanjem do zakona in da nas ne bo razjedala nobena »ljudska fronta«, ki sedaj grozi celo naši prijateljski Franciji, ker bomo vedno priznali vse naravne pravice, ki delavnemu ljudstvu gredo, ne da hi morali pri tem tvegali drago plačane poizkuse.« Nato je minister pozval pozorno poslušajočo množico, naj trdno zaupa sedanji vladi in svojim zastopnikom v njej,' ki jih vodijo najpoštenejši nameni. Ob bližajočih ne občinskih volitvah naj ziyi-čajno store vojo dolžnost, da bo država, začenši pri občinah. Fini dalje bolj urejena in močna. Za jasne besede se mu je lepo zahvalil g. Oblak in predlagal pozdravno brzojavko našemu voditelju dr. Antonu Korošcu, ki jo je množica ob sviranju državne himne, z velikim odobravanjem sprejela. Nato pa je g. Oblak izpregovoril nekaj poučnih besedi o nekdanjem občinskem gospodarstvu, iz katerih smo mogli.razbrati, da je bil občinski odbor pod njegovim vodstvom zelo delaven in da je veliko storil za napredek svoje občine. Seveda je bilo treba za vsa dela, vodovod, ceste, mostovi, nekje najti sredstva in te ima danes občina nekaj dolga, to zanjo še ni nobena nesreča, ker ni niti tako velik in ves denar je zelo koristno naložen v lepo urejeni občini. Dolga pa nima niti toliko, kakor ga ima neka organizacija, v kateri ni niti jio-lovico občanov. Kdor pa nič ne dela. se kaj lahko hvali, da ni nič porabil. Nekaj minut po 12. uri je g. Oblak zaključil lo veliko, nad dve uri trajajoče zborovanje In ljudstvo je še enkrat pozdravljalo slovenskega ministra, ki se je potrudil priti v obmejni Logatec. Omiljenje kulturnega boja? Berlin, 8, sept. Hitler je izdal naredbo, s katero se začasno ukinjajo procesi proti katoliškim redovnikom in duhovnikom in proti evangeličanskim župnikom, ki so bili toženi po kancelpara-grafu. Dalje je odredil Hitler, da se določila zad-nie amnestije raztegnejo tudi na redovnike. Procesi proti redovnikom in sploh proti duhovnim osebam, ki so se pregrešili (?) z nravstvenimi prestopki, se bodo nadaljevali. Pač pa je odrejeno, da pri takih procesih obtoženi v tisku ne bodo več imenovani redovni bratje, očetje,, sestre ild. Tudi je treba v tisku izpustiti imenovanje samostanskih hiš, iz katerih bi takšni redovniki pohajali. Naredba ima namen, da se varuje ugled Cerkve. V poštev prihajajoče obla,sti katoliške cerkve pa so se od svoje strani obvezale, da bodo redovniki ali redovnice, katerim bi sodnijska oblast dokazala kakšne nravstvene prestopke, izključeni iz dotičnega reda. Ta videz omiljenja kulturnega boja v Nemčiji pa se slabo ujema z dejstvom, da so vsi verski in cerkveni listi, ki so hoteli prinesti pismo nemškega episkopata (kakor ga je ponatisnil tudi »Slovenec«), bili v nedeljo v celi državi zaplenjeni. Bolezen dr. V. Mačka Zagreb, 8. sept. b. Davi so dr. Vladka Mačka pregledali zdravniki na rontgenološkem oddelku klinika, da ugotovijo, če je potrebna večja operacija v desnem ušesu. O tem se bodo posvetovali zdravniki v teku jutrišnjega 'dne. Dr. Maček sc počuti relativno zelo dobro in ima normalno temperaturo. Če bo potrebno, bodo dr. Mačka takoj operirali. Belgrajske vestt Belgrad. 8. sept. m. banašnje »Službene no vine« priobčujejo uredbo z zakonsko močjo o omejitvi odtujevanja nepremičnin na področju apela-cijskega sodišča v Ljubljani. Uredba stopi z današnjim dnem v veljavo. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, deževno z nevihtami. m «11 W K ■im Largo Caballero predsednik španske vlade Belgrad, 8. sept. Notranji minister dr. Anton Korošec je snoči sprejel v svojem kabinetu zastopnike banovinskega odbora JRZ za savsko banovino, in sicer predsednika Dušana Letico, podpredsednika Vekoslava Miletiču, Iso Bogdanoviča in Ojuro Mikašinoviča. Belgrad, 8. sept. AA. S kraljevim ukazom je za profesorja 8. skup. na državni trgovski akademiji v Ljubljani imenovan Anton Krošelj, doslej pripravnik. * Pariz, 8. sept. b. Tukajšnji tisk, zlasti pa Excelssior se bavi n kongresom nemške nacionalne stranke v Niirnbergu, ki se je pričel danes ler predvsem ugotavlja, da se ta kongres vrši v znaku protiboljševiške borbe. Proslava tO letnice SK Reke Ob priliki svoje desetletnice je agilni klub na Viču SK Reka priredil pokalni turnir, katerega so se udeležili SK Ljubljana, ŽSK Hermes in SK Slovan. Preteklo nedeljo je v prvi tekmi zmagala SK Ljubljana n?d Slovanom s 5:1, dočim je Reka po lepi in kombinirani igri slavila visoko zmago 5:2 proti ŽSK Hermesu in je bilo številno občinstvo navdušeno nad svojim slavljencem. Danes se je tekmovanje nadaljevalo in sta v prvi igri nastopila oba premaganca za krasni pokal bana g. dr. Marka Natlačena. SK Slovan proti ŽSK Hermes 2:1 (lil) (1:0). Igra je bila do zaključka ostra in napeta ter sta se tako Slovan kakor Hermes trudila in vložila vse svoje moči za dosego zmage. Vendar pa se |e opazila rahla nadmoč Slovana, ki je bil brez dvoma boljše moštvo in je zmago popolnoma zaslužil. Svoj zmagonosen gol je zabil v prvi polovici podaljška in tako odločil po dolgih trajajočih naporih obeh strani zmago v svojo korist. Tekmo je sodil g. Vrhovni!.- objektivno in težko nalogo je rešil prav zadovoljivo. V finalni tekmo sta nato nastopila SK Ljubljana proti SK Reka 6:2 (5:1). Klub visokemu rezultatu je Reka bila vsekakor boljše moštvo, kakor kaže število prejetih golov. SK Ljubljana je zaigrala v prvem polčasu dobro, dočim je v drugem polčasu precej popustila in je napad Reke prakrat resno ogražal gol Ljubljane. Reka je pokazala prav lepo in kombinatorno igro, samo napad je pred golom odpovedal in hotel vsako žogo vnesti v gol. Obramba je imela dosti dela in je v drugem polčasu po odhodu Zemljiča držala dobro napad Ljubljane. Vsled nastopajoče teme se je drugi polčas vršil 25 minut. Sodil je g. Macoratti površno. Pokal g. ministra dr. Rogiča si je priborilo moštvo Lfubljane, dočim je pokal bana prejel Slovan. Dočim si je Jadran priboril dva pokala, a Reka je prejela krasni pokal predsednika Reke g. Zalokarja. Nadalje je prejel lepo darilo ustanovitelj in dolgoletni predsednik g. Ivo Hartman in v znak priznanja za desetletno igranje v moštvu je prijel g. Labovec za-pestno uro. Proslava desetletnice se je končala v popolno zadovoljstvo prireditelja, katerega delo je honiralo in priznalo občinstvo z obilnim posetom. GOSPODARSTO Svetovna žitna letina Mednarodni urad za kmetijstvo v Rimu objavlja cenitev letine pšenice v Evropi, ki znaša 408 milij. met. stotov, kar pomeni v primeri z lansko produkcijo 20 milij. stotov manj in 5 milij. manj kot v petletnem povprečju 1930-1934. To zmanjšanje je zlasti pripisovati zmanjšanju posejane površine od 31.8 na 30.9 milij. ha. Poleg tega se je tudi povprečni hektarski donos zmanjšal od 13.4 na 13.2 met. stota. V kampanji 1935-1936 so se zaloge pšenice zmanjšale od 136 na 105 milij., dočim so znašali še 1. avgusta 1933 205 milij. met. stotov. Zavod ceni ves izvozni presežek na 120—130 milij. stotov, dočim znašajo uvozne potrebe 155 milij. stotov in je torej pričakovati nadaljnega zmanjšanja zalog. Letos bodo morale tudi severnoameriške Zedinjene države uvažati pšenico, Nova delavska zbornica v Skoplju. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje, g. Dra-giša Cvetkovič, je odredil, da se osnuje nova delavska zbornica v Skoplju za področje vardarske, moravske in del zetske banovine in se tako zmanjša področje belgrajske delavske zbornice, ki je obsegala vso predvojno Srbijo in Črno goro. Naredba g. ministra določa, du se izvrši razdelitev finančnih sredstev med belgrajsko in novo zbornico. Nova zbornica bo začela poslovati dne 1 novembra 19;16. ★ Licitacije: Dne 10. septembra bo v inženjer-skem oddelku štaba Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za pojsravilo krova na objektih kasarne »Vojvode Mi.šiča« v Ljubljani, — Dne 14. septembra bo v intendanturi Dravsko divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za nabavo alkoholnega kvasa. — Ofertalne licitacije za nabavo mesa za vojaške potrebe za čas od 1. oktobra 1936 do 31. marca 1937 bodo in sicer: dne 12. septembra v Celju in Škofji Loki; dne 14. septembra v Ljubljani; dne 16. septembra v Mariboru in Bohinjski Beli in dne 18. septembra v Novem mestu in Mojstrani. Moderen način pranja je pranje s pralnim praškom PERIOIV Uporabljajte ga in Vaše perilo bo hitreje in lepo oprano. Borza Dne 8. septembra 1936, Denar V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na zagrebški borzi neznatno popusti! na 8.5150—8.6150, na belgrajski pa na 8.46—S.56. Grški boni so beležili v Belgradu 30.50 den. Angleški funt je bil danes nekoliko čvrstejši in ie beležil v Zagrebu 233.23—234.83, v Belgradu 234 den. Nemški čeki so v Zagrebu popustili na 13.2550 do 13.4550, za sredo oktobra na 13.10—13,30, V Belgradu so beležili 13.2710—13.4710. Italijanske lire so nudili v Belgradu po 3.20. Promet na zagrebški borzi znaša brez kompenzacij 1,549.413 Din. Ziirich. Belgrad 7, Pariz 20.205, London 15.49, Newyork 307, Bruselj 51.875, Milan 24.15, Amsterdam 208.255, Berlin 123.40, Dunaj 56.75, Stockholm 79.85, Oslo 77.85, Kopenhagen 69.15, Praga 12.69, Varšava 57.75, Budimpešta 61, Atene 2.90, Carigrad 7.45, Bukarešta 2.50, HeLsingfors 6.82, Buenos-Aires 0.8675. Vrednostni papirji Belgrad. Državni papirji; 7% investicijsko posojilo 84.25—85 (84.50), agrarji 48—48.50, vojna škoda promptna 366.50—367.50, begluške obveznice 69—69.40 (69.25); 68—68.25 (68), 8% Blerovo posojilo 85 bi., 7% Blerovo posojilo 74.50 bi., 7% posojilo Drž, hip. banke 86 den. — Delnice: Priv. agrarna banka 236.50—238.50 (238, 236.50). Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 82.50 den,, agrarji 47.50 den., vojna škoda promptna 366—368 (368), begluške obveznice 68.50 den., 8% Blerovo posojilo 83,50 den., 7% Blerovo posojilo 73.75—74.25. — Delnice; Priv. agrarna banka 236—240 (236), Trboveljska 135—137 (135), Osj. sladk. tov. 120—130. Žitni trg Pšenica srem. ladja Donava 78 kg 2% 127 do 128, srem- ladja Sava 78 kg 2% 126—127. Ječmen bč. in srem. 64 kg 90—92.50, bč. srem. poml, 68 kg 117.50—122.50. Vse ostalo ne-izpremenjeno. Tendenca vzdržana. Promet srednji. V globoki žalosti naznanjamo, da nas je za vedno zapustil naš dobri oče Vrabic Ignac st. v fi5. letu starosti, zadol od kapi, po kratki, mučni bolezni, previden s svelotajstri, dne 7. septembra ob pol štirih zjutraj. Na zadnji poti ga spremimo v sredo 9. septembra 1936 oh enajstih prcdpoldne iz domače kapele v farno cerkev. Po zadušnici sprevod na pokopališče v Stopcrcah. Stoperce pri Rogatcu, dne 7. septembra 1986. Žalujoči: Neža, žena; Ignac, gostilničar, Danici, posestnik: Vaclav, ekonom, Ciril, vojni hidropllot, .1 a ako, ekonom, sinovi; Ljudmil a omož. Kopše, hčerka; Kopše Andrej, itradnfk, zet — ter ostalo sorodstvo, bratje in sestre, vnuki in vnukinje. Vodstvo našega glavnega generalnega štaba Kapelica na Pokljuki Misel, da bi se zgradila na Pokljuki kapela, kjer bi ee lahko opravljala služba božja, je stara že nekaj let. Prva jo je sprožila pred nekako desetimi leti kr. gozdarska uprava, ki je dala izdelati tudi načrt za leseno kapelo, ki naj bi stala pri Mrzlem studencu. Ta načrt se ni realiziral. Drugi, ki je mislil na tako zgradbo, je Smučarski klub Ljubljana, ki je 1. 1933/34 postavil na Pokljuki velik hotel. Tudi ta je dal izdelati načrt za kapelo, ki naj bi stala v bregu nad hotelom. Zaradi pomankanja sredstev je tudi tu ostalo le pri načrtu. Minulo pomlad pa sta se dva posestnika-letoviščarja iznova zavzela za to zadevo. Eden je začel z vso vnemo trkati na srca blagih dobrotnikov, zlasti v Ljubljani, drugi je pa z veliko požrtvovalnostjo vzel v roke tehniško stran tega podjetja. Trud ni bil zaman. Danes 6toji na idilični višavi med planino Gorelek in Pokljuko v bližini športnega hotela na eni strani in penzijo-nom Lovec ter planšarskimi kočami na drugi strani lična, tukajšnji pokrajini primerno zgrajena, sicer majhna, toda monumentalna zgradba, ki bo v nedeljo, 13. septembra, blagoslovljena in posvečena zaščitniku živinorejcev sv. Antonu puščavni-ku, ki ga Bohinjci posebno časte. StToški bodo kriti izključno samo s podporami in darovi blagih dobrotnikov. Kapelo so zgradili sami domači delavci, ki jih je podprl s svojo firmo 1. Kokajj, lesarski mojster z Bleda. Glavni del kapele je sezidan iz surovega kamna in meri znotraj 2.50X3 metre. Pred vhodom je lopa v izmeri 3X3 metre. Nad oboje je postavljeno visoko ostrešje, krilo s skodlami. Kapela z lopo vred ima prostora za do 50 oseb. Pod streho jih je pa lahko še več, ker sega napušč na vzhodni strani 1.5 m čez lopo. Kapela je namenjena predvsem planšarjem na planinah Spodnji in Zgornji Gorelek, Jelje in Ja-vornik, ki so od župne cerkve oddaljeni 1 do 2 uri. Tu se razprostirajo tudi obširne senožeti, na katerih imajo več tednov posla mnogoštevilni prebivalci iz vasi Koprivnik, Gorjuše in Jereka. S službo božjo bo pa uslreženo ludi vsem tukajšnjim naseljencem-letpviščarjem, lu bivajo čez poletje na tej divni gorski planoti in jih bo od leta do leta več. Isto velja poleti za mnogobrojne izletnike, pozimi pa za smučarje. Kapelica s pripadajočim zemljiščem (okoli 300 m-) bo last župnije Koprivnik, kamor spadajo imenovane planine in senožeti. Blagoslovil bo kapelico preč. gospod kanonik dr. Mihael Opeka ob 10 dopoldne. Po blagoslovitvi bo govor in sv. maša, K tej slovesnosti vabimo vse prijatelje Pokljuke, zlasti pa Bohinjce. Vsem plemenitim dobrotnikom se v imenu tukajšnjega prebivalstva za velikodušna darila, s katerimi je bila omogočena ta zgradba, najiskre-nejc zahvaljujemo. Bog tisočero povrni to velike dobro delol Hvaležni Pokljukarji. Osebne vesti = Odlikovanja v zunanjem ministrstvu. Z ukazom kraljevih namestnikov je odlikovan s Kara-djordjevo zvezdo IV. stopnje predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič; z redom .sv. Save III. stopnje generalni konzul v Celovcu dr. Ljudevit Kosijer in z redom Jugoslov. krone IV. stopnje dr. Janko Golijas, konzul v Tnslu in Vladimir Ribar, tajnik zunanjega ministrstva. — Občinske volitve za novo ustanovljeno občino Rogaška Slatina bodo v nedeljo, 11. oktobra. — V »Službenem listu« kr. banske uprave dravske banovine od 7. t. m. je objavljena »Ba-nova naredba o očuvanju javnega miru in reda ob stavkah in mezdnih gibanjih« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1936 in 1937 v občinah Dobova in Šoštanj-mesto«. ■ ■—i—»i iiiii nmmi mm mini—umni................. — Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Josetova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Jožefova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče. Offl. rog. S. br. 30474/35. Ljubliana © Sedmina po blagopok. Valentinu Prentku je jutri (četrtek, 10. t. m.) ob 7 v stolnici. Prijatelji vljudno vabljeni! O V Ljubljani so umrli od 28. avgusta do S. septembra 1936: Lavrenčak Ana roj. Rein-weber, 77 let, zasebnica, Nabrežje 20. septembra 2-111, Bizjak Ivan, 44 let, voznik cestne železnice, Celovška c. 78; Fabjan Jernej, 65 let, zasebnik, Japljeva ul. 2; Ženiva Albin, 14 let, dijak, Jesenice; Premk Valentin, 72 let, nadstrojnik Jugoslovanske tiskarne« v p., Pred škofijo 7; Zevnikar Marija, 1.6 let, dijakinja mešč. šole, Galjevica 52a. — V Ljubljanski bolnišnici so mmrli: Urankar Valentin, 35 let, dnlavec kemične tovarne, Moste, Predovičeva ul. 16; Ham Leopold, 57 let, poštni zvaničnik, Opekarska c. 43; Buda Ivan, 7H let, poštni zvaničnik v p., Celovška c. 42; Eržen Jožefa, 39 let, žena preglednika, Šoštanj, okraj Slov. gradeč; Pretnar Jakob, delavec, Tržič; Stopar Stanko, 9 let, dijak, Boštanj okraj Krško; Ferbe-žar Slavko, pol leta, Stranska vas, občina Šmarje; Brezovar Marija, 4 leta, hči rudarja, Kopica 24, občina Polšnik; Bratina Maks, 54 let, orožnik v p., Zg. Šiška 269; Herilsch Ivan, 67 let, nadsprevod-nik v p., Lepodvorska ul 28; Steiner Miroslav, 25 let, pismonoša, Ježica 91; Anzelc Radoslav, 30 let, lnehaniški mojster, Društvena ul. 15; Porenta Franc, 59 let, mesar, Bohoričeva ul. 11; Tomazin Alojzij, 34 lot, trgovski potnik, neznanega bivališča; Galič Marija, pol lota, hči sluge, Vič, baraka X; Kramar Helena, 75 let, obč. uboga, Kamnik Novi trg 7; Luniler Ana, 1 leto, hči prog. delavca, Lukovica pri Vel. Laščah; Laibacher Molita, 41 let, žena uradnika, Tržič 24; Čuden Antonija, l loto, hči kočarja, Češnjice 39 pri Boh. srednji vasi; Pančur Marija roj. Parfartt, 23 let, žena trg. pomočnika, Vič 125. Maribor n Ljudski oder ima jutri v četrtek zvečer ob 20 občni zbor na odru. Prijatelji dramatjke in igranja vabljeni! □ Magistralni uradniki na izletu. Mariborski magistralni uslužbenci so napravili v dveh smereh svoj izlet. Prva kategorija se ie odpeljala na Gorenjsko, skupina drugih mestnih uslužbencev pa jc napravila izlet v Dolomite, Gardsko jezero, Milan in Benetke. □ Betnsvska cesta se širi. Mestni delavci so za|5osleni z regulacijo Betnavske ceste med Jezdar-sko in Poljsko ulico. Cesta se bo razširila na normalno širino, s čemer 6e bo promet znatno olajšal. □ Spečemu odrezal nos. 22-letni delavec Lovrenc Lipnik iz Kaple je nekoliko vinjen zaspal na prostem. Med spanjem ga je napadel neznan moški z nožem ter mu zadal tri hude rane na glavi. Enkrat ga je zadel v lice, drugič v čelo, s tretjim udarcem pa mu je skoraj odrezal nos. Lipnika so spravili v mariborsko bolnišnico. □ Tri tedne ga pogrešajo. 18. avgusta jc izginil od doma dijak Josip Saletinger, sin mariborskega železničarja. Od tedaj je zmanjkala za fantom vsaka sled. Sedaj ga iščejo s pomočjo policije. □ Na kol se jc nasadil. Iludo se je ponesrečil 12-letni dijak Janko Berčič, sin strojnika iz moške kaznilnice. Skakal je s poda v slamo, pri tem pa po nesreči priletel na priostren kol, ki jc tičal skrit v slami. Kol se je fantu zasadil skozi slegno. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. □ Z avtokarom na Grossglockner in v Salz-burg priredi izlet mariborski »Putnik« v času od 24. do 27. septembra. Vozna cena z vizumom za osebo Din 380. □ Najdeno kolo. Nekdo je pustil pri sejmišču staro, precej obrabljeno kolo brez evidenčne številke in tovarniške znamke. Kolo je na policiji. □ Strupena klobasa. Na Teznu se je zastrupila Marija Keršič, ker je jedla pokvarjeno klobaso Reševalci so jo prepeljali v bolnišnico. Zločin v Rušah še ni pojasnjen Maribor, 8. septembra. Kljub vestni preiskavi se dosedaj še ni posrečilo razjasniti zagonetnega zločina v Rušah, pri katerem je izgubil življenje delavec Ignac Verb-ljač. Aretirana sta bila zaradi suma sodelovanja pri zločinu delavka Marija Cvilak, s katero je imel Vrbljač razmerje, ter njen prijatelj, ki se je nedavno vrnil iz ječe, kjej- je sedel zaradi uboja 3 in pol leta. V bližini mesta, kjer je bilo najdeno truplo ubitega Verbljača, sla našla dva delavca listek, na katerega je Verbljač zabeležil neke podatke o službovanju Marije Cvilak. Iz tega sklepajo, da je Verbljač zbiral podatke proti Mariji Cvilak, da bi jo naznanil vodstvu tovarne, če bi ga hotela zapustiti. Baje ji je večkrat grozil, da jo bo naznanil, če gre od njega. Pokojnega Verbljača so usodnega večera še okrog 21 videli pri baraki, kjer ima godba vaje, v družbi Cvilakove. Neka priča pripoveduje, da je slišala, kako ie Verbljač dejal, da najbrž kadi zadnjo cigareto. Radio Programi Radio Ljubljana i Sreda, 0. septembra: 12.00 Kmečka godba, kjneflkl pd» 22.00 Komorni koncert - llelprad I].: 30.0(1 Narodna bogastvo Jugoslavijo (dr. ISelhl1 — T.agrib: 20 0(1 Pranim U lj.iuliljM.iie 22.15 Plesna glasim Dunaj. l'J » Orke.stex lu 7.l»>r 20.15 Simfonični koncert 22.10 Kvartet 24.00 PloSeo — ftudimpekta: 21.00 Operni ort«v»tor 2" 3ll .la?//. 23.10 Cl(taneka Klasi,a — Trst Milan: 17.1;. Komorna glsalrn 20.40 (totalni nnkra.iodporočnik zapustil nižjo vojno akademijo. Tik pred balkansko vojsko je dovršil višjo vojno akademijo, nakar se je takoj udeležil vojske, ki je medtem izbruhnila. Balkanske in svetovne vojske se je ves čas udeleževal, iz njih je izšel kot pehotni major. Leta 1921 je dokončal pripravo za general-štabno stroko kot podpolkovnik. Kot tak je potem deloval v raznih komandah, dokler ni leta 1929 postal načelnik prometnega oddelka glavnega generalnega štaba Bil je dolga leta tudi profesor in izpraševalc na višji vojni akademiji, kjer je svojo službo tako vestno opravljal, da je vsem svojim gojencem oslalv najle|išem sjx>minu. V tem svojstvu ie bil od svojih nadrejenih za svoje delovanje večkrat pohvaljen. Tudi prij>ravnike za generalštabno stroko je on vzgajal in izobraževal Zato ni čudno, če je bil deležen mnogih odlikovanj. Poleg drugih odlikovanj ima 10 višjih domačih in t> tujih odlikovanj, ki pričajo, kako so nadrejeni znali ceniti odlikovančeve zasluge in sposobonsti. Rodil se je 12. septembra 1884 v Belgradu ter je ]>o dovršeni gimnazijski maturi leta 1901 stopil v nižjo vojno akademijo, katero je dokončal kot inženjerski podporočnik leta 1905. V tej lastnosti je stopil pozneje v višjo vojno akademijo, katero je dokončal leto 1911. Pozneje je vstopil v pripravo za geneialštabno stroko ter je dokončal leta 1920. Balkanske vojske se je udeležil kot inženjerski kapitan 2. vrste, nakar je napredoval med svetovno vojsko do majorja, po vojski pa za j>odpol kovnika ter polkovnika, doltler ni leta 1929 bil imenovan za brigadnega generala. Dne 1. aprila leta 1934 je bil imenovan za divizijskega generala Balkanske in svetovne voske se je udeleževal od začetka do konca. V balkanski vojski je bil kot inženjerski častnik f>oveljnik železniških postaj, v albanskem uj)oru pa je poveljeval pijonirskemu bataljonu. V svetovni vojski je zastopal šefa vojno-železniske sekcije, nato je služil v generalštabnem oddelki) 1. armade, bil nekaj časa član misije pri angleški in francoski komandi, dokler ni nazadnje postal pomočnik načelnika divizijskega štaba. Po Z rimskim grobiščem ne bo nič Ljubljana, 8. septembra. Najdba starih grobov na cestišču v Groharjevi ulici je zbudila upravičeno zanimanje po vsej Ljubljani. Ko so delavci našli prvi sarkofag in kmalu nato šc dva druga, so ljudje z napelo pozornostjo Čakali, kakšna nova odkritja bodo sledila pri nadaljnjem izkopavanju cestišča. Vest, da so naleteli na pravo rimsko grobišče velikega obsega, se je raznesla po vsej Sloveniji. Te dni pa se je senzacija o tem grobiču razblinila v nič. Ko so delavci kopali dalje, se je izkazalo, da razen treh grobov ni nobenega groba več. Ljudje, ki so sprva v gostih gručah dan za dnem obkolje-vall delavce v Groharjevi ulici in spremljali njihovo delo z najrazličnejšimi komentarji in progno- zanii, so se polagoma razšli — za eno razočaranje bogatejši. V jionedeljek so delavci za prvini sarkofagom dvignili še druga dva in ju prenesli v novi park za Srednjo tehnično šolo, kjer ju bodo očistili in razstavili, da si ju bo lahko ogledal vsak. Izključeno seveda ni, da je v neposredni bližini cestišča, kjer so našli te tri grobove, res kakšno staro rimsko grobišče, vendar so tipi kaj majhni. Teren na tem kraju je za izkopavanje in iskanje zelo neprikladen, ker se ceste in ulice križajo na vso slrani Izkopavanje bi bilo tudi združeno z velikimi stroški, zato so nadaljnja dela ustavili. Ko bodo delavci dokončali plinsko, električno in vodno napeljavo, bodo jarek spet zasuli in tako bo zabrisana zadnja sled velike senzacije. Včeraj smo prinesli življenjepis načelnika glavnega generalnega štaba divizijskega generala Mi-lutina Nedtča. Danes prinašamo življenjske podatke obeh pomočnikov načelnika glavnega generalnega štaba, ki sta: divizijski general Mihajlo Bodi je prvi pomočnik načelnika, divizijski general Ilija Brašič pa drugi pomočnik. Div. general Mih. Bodi Milan Vavpotič - 50 letnik Ljubljana, 8. septembra. Danes je tiho in skromno v krogu svoje družine in zvestih prijateljev praznoval Milan Vavpotič, pom. sekretar banske uprave, 50-letnico svojega rojstva. Rodil se je 7. septembra 1886 v Črnomlju, kjer je dovršil ljudsko šolo, obiskoval gimnazijo v Novem mestu, pozneje pa je še z uspehom ab-solviral kadetnico v Mariboru in postal aktivni častnik. Lela 1017, pa je bil poklican v službo k bivšemu kranjskemu deželnemu odboru, kjer je neumorno ter kot zaveden Slovenec neustrašeno deloval za koristi naših ljudi. Nešteti se spominjajo njegovih dobrot. Tudi potem, ko je deloval pri Oblastni samoupravi ter sedaj pri Banski upravi, je ostal požrtvovalen in delaven, sam pa še bolj skromen in preprost. Nikdar ni zatajil svoje vere, bil je vedno zaveden Slovenec in katoličan, moškega značaja in visoke srčne kulture. Danes posebno neumorno deluje v odboru Društva za zgradbo nove cerkve v Mostah in njena zradba bo nemalo jubilantova zasluga. Bela Krajina ga po pravici šteje za svojega, saj je imel njene težave vedno pred očmi. S pok. župnikom Martinom Nemaničem. bratom bivšega poslanca in sedanjega banskega svetnika jožeta, sta se skupno borila za zboljšanje ondotnih razmer. Tudi gorenjski kot ga je vzljubil, saj je dolgo časa bival med njimi. Iz znane Cernetove rodovine iz Zg. Oorij. si je zbral verno ženo in dobro mater 4 otrok.Vsepovsod je bil kmetu dober svetovalcc in je sodeloval pri ustanovitvah katoliških društev. Na današnji dan se ga spominjajo zlasti prijatelji na deželi, primerne čestitke pa mu je izreklo tudi osobjfe glavne pisarne banske uprave, kjer sedaj službuje, kar zadostno priča o njegovi popularnosti. Tudi mi se pridružujemo z iskreno željo: še mnogo icil Fotoamaterii! Neverjetna je cena filmu 6X9 28° Seli za leto 1938 8 dinarjev ki jih dobite le v specijalni fototrgovini T0ŠK0 ŠMUC, Ljubljana, Šelenburgova 6 Zn prvovrstno kvaliteto filma jamčim! Koncert pianista Antona Trosta Ne bi bilo prav, ko bi šel neopaženo mimo klavirski koncert našega priznanega virtuoza Antona Trosta — pa če prav se vrši le v radijskem studiu za radijske poslušalce. Spremljevalcu našega koncertnega življenja se zdi secer čudno, kako da tak mojster ne more pri nas prirediti javnega koncerta in nam nuditi svoje umetnosti neposredno — a se mora pač sprijazniti z dejstvom takim kot je spričo naših ne rožnih koncertnih prilik. Toda kdor zna prav ceniti in komur je pri srcu pianistična umetnost Antona Trosta, ta jo bo mogel uživati vsaj v radiju danes zvečer. Spored koncerta bo silno mikaven. Razteza se od Beethovna (32 variacij), preko Brahmsa (8 capriccijev in intermezzov), Chopina (4 mazurke) in Marxa (arabeska) do Pro-kopijeva (Vragovo podpihovanje) — obsega tedaj umetnine največjih mojstrov in bo zato res nudil umetniški užitek, ki ga bo škoda zamuditi. — Pri zaprtja, motnjah v prohavl vzemite zjutraj nn prnzen želodec kozarec na-ruvue »Frauz-.Iosef greneice«. Minister dr. Krek na velesejmu Na praznik popoldne je prišel na velesejem ogledati si lesno razstavo minister brez listnice g. dr. Miha Krek. Odšel je takoj na lesno razstavo, kjer ga je vodil skozi gnečo obiskovalcev ravnatelj dr. M. Mular. G. minister si je podrobno ogledal razstavo, pa tudi druge posebne razstave ter je bil jako presenečen nad lepoto razstave, o kateri se je pohvalno izrazil. Po dolgotrajnem ogledu je zapustil razstavo. ★ Na praznik je bil obisk razstave kaj znaten. Številni obiskovalci so bili v paviljonih, ogledovali si tudi razstavljene predmete na odprtih prostorih in jih ni motil dež, ki se je vili kmalu popoldne. Obiskovalcev je bilo toliko, da se niso mogla vršiti strokovna vodstva na razstavi, ki so bila napove- dana za danes popoldne. Posebno velja to za oddelek za kemijo in stavbarstvo ter vrtno razstavo. O vrtni razstavi moramo napovedati za jutri, da bodo prišle na razstavo popolnoma nove vrste dalij, ki bodo vzbudile še večjef- pozornost kot doslej razstavljene. Sploh je velik del zanimanja osredotočen na vrtno razstavo in je stalno izredno dobro obiskovana. Na vsak način je vzbudila toliko zanimanja ne samo pri interesentih, ampak je navdušila tudi druge ljudi, ki se niso zanimali toliko za lepoto cvetja, Dopoldne in popoldne je ogledovala vse razstavne prostore tudi večja skupina bolgarskih dijakov, ki so prišli na izlet v Slovenijo. Tudi Bolgari so bili zelo presenečeni, ko so videli, kako znajo Slovenci prirediti svoje razstave. Nj. kr. Vis. kneginja Olga je v ponedeljek obiskala ljubljanski velesejem Nastop slovenske mladine na Stadionu Lepo uspela športna prireditev S, K. Planine Velika vojaška parada nca E&cogfci Na časi kraljevemu rojstnemu dnevu 6. septembra Kolesarji med sv. mašo na Stadionu Ljubljana, 8. septembra. Danes je bil tretji in zadnji dan športnih prireditev Sk. Planine. Na športnem prostoru pri Rakovniku se je zbralo impozantno število kolesarjev in kolesark, ki so prihiteli v Ljubljano iz vseh bližnjih, delno pa tudi iz daljnjih krajev okrog Ljubljane. Vsi so imeli kolesa okrašena s cvetlicami in z okraski v sestavu narodnih barv. Točno ob napovedanem času se jo razvrstil kolesarski sprevod, v katerem so vozili le kolesarji in kolesarke. Na čelu sprevoda je nosil kolesar veliko državno tro-bojnico, za njim je vozil avtomobil z godbo. Sprevod je krenil po Dolenjski cesti čez Karlovški most na Karlovško cesto, odtod po Florjanski, čez trg Sv. Jakoba, na Cojzov graben, Emonsko cesto, Napoleonov trg, po Kongresnem trgu, Šelenbur-govi ulici, Tyrševi cesti do Stadiona. Po vseh ulicah, kjer je vozilo več ko 700 kolesarjev, so jih gledalci živahno pozdravljali, po cestah je odmeval fantovski Bog živi. To sprevod je bil za Ljubljano sicer nenavadna, a zelo učinkovita slika. Prav po programu je sprevod dospel do Stadiona, kjer je bila ob polil sv. maša s pridigo. Precejšnje število občinstva in prijateljev kluba je prisostvovalo službi-božji. Popoldanski spored je bil zelo obsežen in pester, vendar je zaradi hudega dežja, lik/pfred začetkom prireditve in med prireditvijo, morala odpasti točka, za katero je brez dvoma vladalo največje zanimanje. Namreč nastop na drogu in bradlji. Lahkoatletskih -tekmovanj so se udeležili tudi-drugi športni klubi, v prvi vrsti Maraton iz Maribora ter Ilirija, Primorje in Jadran iz Ljubljane. Občinstvu, ki se ga je kljub dežju nabralo na Stadionu do 1000, kar pomeni v Ljubljani za lahkoatletske prireditve vsekakor lepo število, so najbolj ugajali nastopi slovenskih deklet iz Domžal in rajajoča skupina deklet iz Škofje Loke v narodnih nošah. Ves ostali program je nosil značaj smotrenega gojenja gimnastike in so nam v tem atleti SK Planine pokazali res nekaj zanimivih in lepo izvedenih točk. Posebno za- Celo kolesarskega sprevoda na Kongresnem trgu proti nunski cerkvi nimiva novost za Ljubljano je bil nastop smučarjev z Jesenic, ki so pokazali nekaj točk smučarske gimnastike. Po prireditvi je bila razdelitev daril in kolajn. Pokroviteljstvo nad celotno prireditvijo SK Planine je prevzel ban g. dr. Marko Natlačen, ki je tudi sam prisostvoval današnji prireditvi. Navzoč je bil tudi minister dr. Miha Krek, župan dr. Adlešič s soprogo, predsednik KA dr. Žitko in drugi zastopniki naših kulturnih organizacij. SK Planina je s to svojo prireditvijo prvič stopil pred javnost in tako po številu svojih atletov ir. atletinj, kakor tudi po znanju opravičil svoj obstoj. Kolesarski sprevod prihaja po Cojzovi na Emonsko cesto Strašen dan za hrvatskega kmeta Topusko, 5. septembra. Danes je bil tu strašen dan. Več dni sem je bilo lepo jasno vreme. Vročina je pripekala, kot ob najbolj vročih poletnih dneh. Kmalu po 3 popoldne pa je začelo grmeti, vsula se je ploha in nastal strahovit naliv, ki je razpodil številne obiskovalce zdravilišča, ki so sc nahajali v raznih parkih in ulicah, v zatišja na vse strani. Ko je po 15 minutah prva nevihta prenehala, je čez pol ure nato nastala še strašnejša. Začelo je treskati, nastal je vihar, ki je s koreninami podiral drevje, vsula se je kot cestni gramoz debela in ostra toča, ki je razbijala okna in klestila drevje, da je vse križem ležalo po tleh. Vsi poljski pridelki daleč naokoli so bili v nekaj minutah uničeni. Uničeni pa tudi upi ubogih seljakov, ki so računali, ds bodo po težkem delu v jeseni, spravljali sad svojega truda. MALI OGLASI V malib oglasih velja vsaka beseda Din l-—; ženi tovanjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši ioesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega tinataja se računa enokolonska. 3 mrn visoka pulitna vrstica po Din 2'50. 'ia pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Več čevljar, pomočnikov dobrih, takoj sprejmem. Jernej Bertoncelj, Znor. Dobrava, p. Podnart. (b) msm Fanta krščansko vzgojenega, boljše kmetske hl*e, Kateri ima predpisano Šolsko izobrazbo in veselje (lo trgovine in je simpatične zunanjosti, sprejme Ivan (Jruber, trgovce -Šoštanj, (v) Staro zimo, zlato zobovje ln srebrne brone kupujem oo najviiiib dnevnih cenah. A. KAJFEŽ urar Liubliana, Miklošičeva 14 Med G kg franko po pošti s povzetjem Ti Din, 40 ke fniuUo po žcleznicil s povzetjem 4G0 Din. Anton Milfajt, župnik, čebelar, Podravskl rodgajci, Slavonija. (i) Torbice is^oio po najnižjih cenah dobite pri JOS. KAllLO, Maribor , — Trg Svobode 6. Volna, svila, bombaž stalno v bogati Izberi v vseli vrstah — za strojno pletenje ln ročna del« po znižanih cenah pri tvrdki Kari Hreloe, Ljubljana — židovska ul. in kitari trg Telefon 2059 A PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS 0„di Pogačnik Bohoričeva ulica št. 5. Za Šolarje vseh vrst obleke, pum-parce, perilo Itd. v največji izbori dobite poceni pri P r o s k e r j u , Sv. Petra cesta 14. (i) pristen. naraven, s čistin sladkorjem v Kuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G P t c c o I ■Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. Kupujte pri naših inserentih ^ časa Velesejma od 1. do 13. septembra bo izhajal SLOVENEC v znatno povečani nakladi in bo lorei oglaševanje v tem dnevniku za vsakogar zelo koristonosno. Kličite lelelon 29-92 CENTRALNI TRG CEH0IL0VASKE INDUSTRIJE PRAŠKI EKSPORTNI SEJEM od 4. do 13. sept. 1936 tako? za Leipzigom 50°/„ popust na čehoslovaških železnicah. — 25%, - 507o na inozemskih železniških, parobrodnih in zračnih linijah. — Nadaljne informacije in sejmske izkaze dobite pri zastopniku praškega vzorčnega velesejma, AlomaCompany d.zo.z. fehoslovaški Putnik Ljubljana, Aleksand. c. 2/1 konzulat Gajevaul. za nebotičnikom ali direktno pri direkciji prašk. velesejma PragaVII, Velesejemska palača Tinček in Tonček v Atlantidi f 51. Kolumbovo jajce. VINA dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst kupite j.ri Centralni vinarni v Ljubljani. rr tc 55 Vsak zaveden Slovenec rabi samo najnovejši SLOVENSKI PRAVOPIS priredila dr. A. BREZNIK Dr. F. RAMOVŠ Cena vezani knjigi Din 60'— Naklada pri JUGOSLOVANSKI KNJIGARNI v Ljubljani S Krištofom Kolumbom kramljali je bil )>ravi užitek. Mož je bil na vso moč duhovit. Takšne vam je znal razdirati, da sta se Tinček in Tonček- smejala od srca. Pa se je Tinček kar na lepem sjioiunil znamenitega Kolumbovega jajca in rekel: Krištof Kolumb, ljudje pripovedujejo, da znaš jajce postavili pokoncu 11« mizi. Daj, pokaži, kako se to naredi! Z največjim veseljem! je dgovoril Kolumb. To je čisto enostavno. 7. enim koncem jajca udarimo narahlo ob mizo —■ in jajce stoji pokoncu. , Na te besede je Kolumb vzel jajce, ki mu ga je izročil Tinček, in hotel pokazali svojo spretnost. Upravo »Slovenca« Maribor Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova 6 Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista. Lahko pa si mislite, kako gromozansko presenečen je ml, ko se jc jajce pod njegovo roko zdajci zdrobilo in je iz njega smuknila drobna, negodna piška, ki je tenko začebljala: pip, pip! — kakor da se hoče norčevati iz njega. Hoho, se je Tinček zasmejal na vse grlo, "ali zdaj vidiš, Kolumb, ali zdaj vidiš, da tudi tebi včasih izpodleti? Jajca, v katerem je piška, ne postaviš pokoncu, če bi se trudil noč in dani« Alja Rabmanova: 50 Tovarna novega človeka Roman. Tovariš Krasnov je stopil v svojo sobo, v neprijeten, umazan prostor, v katerem si hišna služabnica ,Jeli/.aveta ni dala mnogo truda s svojim delom; o tem so že na prvi pogled pričali številni olupki kumar, ki so ležali po tleh, in umivalna skleda, v kateri so na milnici plavali cigaretni ogorki v tolikšnem številu, da si komaj mogel misliti, da so od enega samega dneva. Tovariš Krasnov je planil k pisalni mizi in pograbil svoje delo: knjigo, ki jo je pisal in v kateri je hotel pokazati, da bi moglo sedanje pojmovanje spolnih vprašanj postati nevarno vsej socialistični zgradbi. V tej knjigi je zbral doktor Krasnov vse svojo znanje, vso svojo silo, vso svojo ljubezen do ruske proletarske mladino — in /.daj je videl, s kukšnim zaničevanjem ^0 pravkar isti mladi ljudje, /.11 katere je žrtvoval svoje noči, pljuvali pred njim. Čutil se je hipoma silno osamelega in zapuščenega, samega na vsem svetu. Njegova ljubezen do vsega človeštva se 11111 je zazdela zdaj kot blodna sanja. Vse svoje življenje je živel za socialistično, komunistično idejo, vse je žrtvoval za to, da bi deloval za izboljšanje tega sveta — in zdaj? Ena sama neprevidna beseda v enem samem predavanju, ki jo je neki neumni mladič napačno razumel in napačno drugim razložil — in njegovo delo, njegovo življenje je razbito! Dokončno, za vedno ra/.blto, uničeno! Doktor Krasnov je vzel v roke svoj rokopis in začel brati vročično naglico. Stran za stranjo je preletel in čulil je, da bi v vsakem stavku, če bi le hoteli, našli nekaj, kat- bi lahko tolmačili tako kot njegove besede v predavanju. Z resnico ljudje pač lahko store, kar hočejo, lahko jo obračajo in sučejo po mili volji. Obupan si je zagrebel obraz v roke in strme) na steno. ,Jnz nesrečnik, norec,« si je dejal; »rešili nisem mogel uganke sovjetske sfinge in /.daj me bo pogoltnila!« Zopet je vzel rokopis v roke in bral dalje: Pravijo, da je bila pri nas v Sovjetski liusiji prostitucija odpravljena, da je mogoča le v buržujsklh državah. Toda to je zmota; pri nas v Sovjetski Rusiji je še mnogo bolj razširjena kot v buržujskih državah, le imenuje se pri nas drugače. Imenujejo jo sramežljivo svobodna ljubezen'.« Doktor Krasnov je izločil lisi in ga raztrgal na drobne koščke. Samo zaradi lega stavka bi ga mogli desetkrat izgnati in tudi če je-stokrat resničen. Resnice človek pač ne sme govoriti! Poleti ne moremo mirno preko cesle,- je bral dalje, »po vrtovih, med vrati, ob bregu, povsod so gode stvari, ki...« Zopet je raztrgal list, »Prizadejali smo, ne da hi bili to hoteli, moškemu škodo, ki se morda ne da popraviti. To, kar se godi v Evropi skrivoma, se godi pri nas javno, ob belem dnevu in še ponosni smo na to. Pri nas je pokazal moški svoj resnični obraz — obraz živali. A pozabili smo, da je treba to žival krotiti, vkleniti jo v verige, zakaj to je pogoj vsake kulture, tudi prolelarske ...« Tudi to mesto je iztrgal, kajti govorilo j<> naravnost proti marsikateremu najvplivnejših strankinih mož. »Tolažimo se z mislijo, da je prostitucija, kolikor je imamo v naši Sovjetski republiki, preostanek buržujske dobe. Toda vsi vemo prav točno, da so šle žene, ki so Žrebanje l.raz^eda: 13. in 14 okt. 1936 (iIsto koEokfisra državne razreda ioieije A\ ta^iv-i v, v \ v k ...... - i ,v\ l i TV--. -»■v v ■..- m ms&^v. A.RElNiDRUG Z A G R E B G A D E V A 8 I L I C A 15 '/J srečka Din 200 '/.. srečke Din 100 '/4 srečke Din 50 5 tro9 o solidna postrežbal t mrla nam jc dobra sestra in teta, gospodična Kratmm Marija učiteljica v p o k o ju Pokopali jo bomo v četrtek oh štirih it ti Farnem pokopa-šfu v Kant ni k tt. Kamnik, dne s. -oplrmlira l!»:ll>. K r a t n u r j v r i iu I' o d h o j o v i. Umrl nam je pu težki, mukepobii bolezni naš pre-dobri, dragi oče ' ¥o1t@h Hard^an g c n e r a 1 š t a*h n i kapotan L k I.' v p o k ti ,i u dne S. t. m. Pogreb bo v četrtek, dne 10. septembra I9.'tl> ob štirih popoldne izjtrcil mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja! Ljubljana, dne 8. sopteiiibra I !>:!(>. Mihaelu V a r d j a n - š a r i č c v a , soproga, .1 <• I k a . V c 1 i m i r , L i I j a n u . otroci, r o ti b i n i T u t s c h . IS a r a n v , ler ostalo sorodstvo. firez posebnega obvestila. zdaj prostitutke, šole po oktobru na cesto, šele potem, ko so bile osvobojene.« Ko je bral ta stavek, je doktor Krasnov popolnoma obupal. Ne, ta knjiga ni mogla nikogar rešiti, morala pa je svojega avtorja brezpogojno pogubi t i. Vso knjigo jo treba sežgali! Več let se je trudil z njo, v njej jc bila vsa njegova miselnost, vos njegov ponos, a v tem trenutku mu je ni bilo niti najmanj šal; nasprotno: zdelo se mu je. kot bi imela ta misel osrečujočo, osvobodilno moč, zakaj hotel je le eno: živeli, živeti, živeti za vsako ceno! Stekel je k peči. Toda peč je bila polna starih smeti. Hišna služabnica je bila očitno prelena, da bi odnašala smeti ven, in je lako sčasoma natrpala z njimi vso veliko peč. Ostanki jedi, strohnele, umazane cunje, črepinje — same reči, ki niso hotele goreti! Skoraj blazen od strahu jo gledal vanjo; potem je začel z vročično naglico izgre-bali vso kar na tla. Pri lein si je obreza! prste, da je kapljala kri na deske, a tega ni opazil. Tedaj je zaslišal korake; preden pa se je mogel še česa lotiti, da Iti prikril svoje početje, so se vrata že odprla. Doktor Krasnov je vstal in pričakoval zdaj samo še tegu, da bo zagledal pred seboj miličnika ali vojaka GPU. A pred njim je stala hišna služabnica Jelizaveta In z velikimi očmi strmela vanj. »Zakaj nisi v službi?« je vprašala, »Bolan sem!« je jecljaje odgovoril doktor. »Cemu grebeš potem smeti iz peči? Raje bi legel v posteljo!« je rekla surovo. »Ta reč smrdi!« se mu je porodila srečna misel. »To jc strašno, kakšno svinjarijo imaš tu I Ali spuda vso to v peč? Jaz pa ugibljem, kaj mi tako okužuje zrak v sobi, zakaj je tu notri tak zrak!« f (5 * rt i -■3 C X 0 m (0 "g S s a cd oj » » 0) tnr» C X (8 S® « s " s r (8 <8 o S ^ C « » rt 0 0) s a o Jd u u a c « a N N u o (0 C im C »u Q ro ( £ (0 .st c! (8 '3. C M 0 « M '.O a B o TJ ca O O •2 R .s » JJ o IMitf 7n >.lnrrnQlnvnnslrn tiskarno« v Linhliani: Rnrnl fle?.. Izdajatelj: Ivnn Raknvrn, Urednik: Viktor Ceačii w v Španija in Spanci (Španska zemlja in kri) Gorečnost verskega ali političnega prepričanja, ki se stopnjuje do fanatizma, je dedščina onih večnih bojev med raohamedanci in kristjani. Noben evropski narod ni niti v križarskih vojnah imel kakega Cida Campeadorja. Noben narod si ni ustvaril romance, kakršne imajo Mavri, ki otožno opevajo sladkost andaluzijske (»letne noči v zvezi s ponosnim spominjanjem na viteštvo bojev in prelestno orožje. Bojni klic in molitev; vojskovanje in meništvo se stekajo v duši španskega naroda drug v drugega. Drugi narodi pa še zlasti zato tako težko razumejo dušo španstva, ker je toliko rezkih nasprotij, ki je v njih španski narod. Mogoče ni niti enega španskega človeka, ki bi ne imel tako rekoč dveh duš. Tako je Španec jako okoren, svečanoslen, zaeno pa je neznansko robat in brez spoštovanja do drugega človeka. Umetniško se je ta dvojnost izborno izkazala v slikarju Goyi, ki je naravnost demonski; politično v C a m p o m a n e s u , ki je bil v 18. stol. visoka politična osebnost in je zapustil nebroj zapiskov politične vrednosti. Ko so na iberijskem polotoku pregnali Mavre, si je španska sila po udejstvovanju poiskala drugo torišče za izliv svojih čezmernih življenjskih sokov. V 16. stoletju so bile španske armade naj-bojevitejše. Španci so bili tedaj najodličnejši vojaki na svetu. Večkrat so se vojskovali v Italiji, a zaeno so odhruineli v Ameriko. To ljudstvo ni priznalo nobenih omejitev ne zaprek in kot vidimo pri Don Kihotu, se loti nalog, ki si ob njih razbije glavo. Tako vidimo, kako se je Filip trudil, da bi si podvrgel Nizozemsko, kako je butal trmasto z glavo v ta zid, dokler ni izgubil te bogate dežele. Leta 1588 je poslal brodovje nad Anglijo. Brodovje se je v besnih viharjih uničilo. Doma pa je sledil državni bankrot bankrotu, obrt in poljedelstvo sta propadali, in čeprav so se iz Amerike iztekali veletoki draguljev in zlata v Španijo, je narod očitno propadal. V nekaj stoletjih je bilo za polovico manj prebivalstva. Kar so počenjali Španci tedaj, je nasprotovalo gospodarstvu. In do najnovejših časov je ostalo tako. Zato je Španija povsod nazadovala, v poljedelstvu, živinoreji, industriji, rudništvu, trgovini, ladjedelstvu. Le Baski in Katalonci so izjema. Tujcu se dozdeva, da je to državi sovražno, če si Katalonci hočejo uveljaviti svoj jezik in ga povzdigniti nad kastiljskega; ali če so karlisti v Bilbao močni. Vendar je stremljenje Kataloncev in Baskov gospodarsko - duševnega pomena: oni mislijo in čutijo drugače ko v Kastiliji. Brez dvoma ni bila Španija še nikoli zares zedinjena. Zaman je skušal Primo de Rivera zavirati to razcepljenost. Moral je oditi. Nato so se iznebili še kralja. Bolj in bolj so bili Španci radikalni v mišljenju in delovanju. Slednjič je siknil boljševiški plamen kvišku in je zanetil glavno mesto in mnogo pokrajin. Poslednji tedni so dali španskemu gorečništvu strahotne prilike, da se je razbesnelo v bratomornem klanju. Ponosni in tako hudo preizkušeni španski narod pa bo brez dvoma obvladal tajne razdiralne in zlohotne sile in se bo v miru posvetil nujnej-šim nalogam. Avstralska nadloga Avstralija bo skoraj puščava Parada tropskih čelad. Angleške čete, ki so v službi v Indiji, so dobile tudi tropske čelade zoper vročino Otok samih rož »Ali ste tudi tega vi zdravili?« Ma Ginzi Konec nteniške republike Ginza, to je najvažnejša in najbolj prometna cesta v Tokiju. Ginza je raj za otroke, je kraj zabave mladih ljudi, je vzhičenost žensk, je prijetno bivanje moških. Najživahnejše ceste vseh velikih mest po svetu kdaj mirujejo, le Ginza ne pozna miru. Dan in noč si je treba tu delati pot. Na tej na pol mestni, na pol vaški cesti, ki je ko kak semenj, a začno ko elegantna velemestna ulica, dobiš vse, karkoli more iziti iz prirode in človeških rok. Ob hišah stoje lope, kjer z vsakim korakom zagledaš kaj novega in mičnega. Tu vidiš stojnico za kuretino, na oni strani so dragulji neznanske vrednosti, a koj zraven je košara z mladimi psički. Poleg nekega kioska je lekarna, kjer prodaja neki mazač kače vseli vrst in jih zgovorno hvali, češ, da so zoper vsako bolezen. Dalje se ustaviš pred prodajalnico, kjer so sami okraski iz dragih kamnov, ki so taki ko najčistejša voda. Na drugi strani je vse: restavracije, barantači s knjigami, starinami; razstava slik vseh evropskih slikarjev, tudi kip Goetheja dobiš ondi in Danteja; koj zraven so stare obleke, izbrane dišave, umetnine iz usnja, modne novosti. Tujec, ki pride v Tot-io. na ne bi šol na Ginzo, ne bi videl naj- Slišati je, ko da so šteti dnevi meniški republiki na gori Athos. Razni pretresljaji svetovne vojne in številne vihre poznejših let so škodile tudi tej tvorbi, ki jo moremo prištevati k največjim posebnostim zgodovine. Skoraj točno pred 1000 leti je bila meniška republika ustanovljena in je prestala mnogo stoletij v miru. Turški osvajalci so jo po tihem priznali in ji pustili avtono-| mijo. Leta 1913 je po drugi balkanski vojni prevzela Grčija oblast nad njo. Po novejših vesteh iz ' Aten je grška vlada radi slabih denarnih prilik izjavila, da ne more nič več podpirati to minijaturno državo. Veliko menihov se je že izselilo v Jugoslavijo, Albanijo in Bolgarijo. — Kako je meniška republika na gori Athos skokoma propadala, nam povedo tele številke: Ob začetku svetovne vojne je bilo v tej republiki še 15.000 menihov. Leta 1920 jih je bilo le še tretjino, namreč 5140. Leta 1933 jih je bilo samo 2500 in zdaj jih je še 185. Kmalu bo prišel dan, ko se bodo za večno zaprle listine menišk« republike in bodo veliki arhiv izročili zgodovini. Svetovna zgodovina se bo . razvijala dalje, a svet bo pa vendarle za eno za-I nimivost nrikraišan Poslednji vojak i« Liechtcnsteiua. Malokdo ve, da je imela državica Liechtenstein 1. 1866 vojno kot zaveznica Avstrije. Tedaj jo štela armada« 80 mož, a 1. 1868 je v Liechtensteinu že prenehala vojaška dolžnost. Od onih 80 mož ie živ samo še eden: Andrej Kleber, ki je za čuvaja na trdnjavi V a d u z. Na iberijskem polotoku so velikansko razlike med poedinimi plemeni. Staro je že sovraštvo* med Portugalci in Španci. Prebivalci razdrapanih gorskih pokrajin severnega roba so drugačni ko na visoki planoti med Guadarramo iu Sierro Moreno ali na radostnih livadah ob Gua-dalquivirju, ob Vegi Granadi, ob obali Malage. Napol provencalski Barcelovčan, urni Bask, veličastni Toledčan in vročekrvni južnjak z Cordobe ali Sevilje: vsak je človek zase, posebne vrste, poseben značaj. Ker so pokrajine po značaju zemlje tako različne, so tudi poedina plemena popolnoma zase. Mimo tega je polotok' radi Pirenej povsem zaprt Irun v ruševinah. Medtem ko so bele čete pri obstreljevanju pazile na mesto, kolikor so mogle, pa so anarhisti in komunisti mesto popolnoma razstrelili, preden so ga morali zapustiti. vase. Vendar, čeprav se Španci tako razlikujejo drug od drugega, imajo pa le vsi enotno, značilno potezo: da vsako reč in vsako občutenje pretiravajo. Pretirano so neustrašeni, pretirano ponosni; pretirano ljubijo in sovražijo, pretirano so ljubosumni in svobodoljubni. Vse to je tako jasno izraženo v Don Kihotu! Po več stoletij so trajali boji na mejah, ki so imeli na obeh straneh, na arabski in krščanski — isto izražanje: vsi so bili pripravljeni, da branijo svojo mejo do poslednje kaplje krvi. Atlantska letalca Richman (na levi) in Merili (na desni) po svojem rekordnem poletu v Ltandlillu. Ot o k Rod, 1460 kvadratnih metrov obsegajoči otok v Egejskem morju je precej važno politično in kulturno središče Prednje Azije in Grčije. Otok Rod, z istoimenskim mestom, morehio imenovati otok rož, ker je ondi vse v cvetju. Ze zdavnaj je pretekla doba, ko je otok doživljal važne spremembe. Mesto, ki je bilo 1. 408 pred Kr. ustanovljeno, le še malo spominja, da je bilo v Aleksandrovi dobi izmed najvažnejših tržišč starega sveta. Že mnogo let je minilo odtlej, ko se je na mest«, kjer je zdaj ob ltiki rimska volkulja, dvigala 32 m visoka soha Heliosa, tako zvani »Ko-los z Roda«. Da so tudi bivali člani reda Johani-tov, pa priča nazobčano obzidje, ki oklepa mesto. Izven tega pasu se razprostira obširni laški forum, kjer so sredi akacijevih drevoredov moderna, uradniška poslopja. Vladna palača je iz istega rumenega kamna ko mestno obzidje in je po slogu podobna benpški palači Ducale. Pristanišče je prav po orientalsko živahno. Ulice starega mesta so ozke in hiše imajo daleč čez cesto segajoče mostovže in balkone. Z njih ograj se vije zelenje bršljana in žarka rdečica pelargonij. Kakor po laških mestih, so tudi tu oboki nad cestami; ludi to zidovje kar cvete v samih rožah. v Ta prirodna lepota stoletnih hiš je pa v največji krasoti tedaj, ko se razcveto vrtnice. Njih bohotna rast je dala otoku ime »otok rož«. Gasili vabijo prodajalci rož svoje kupce s tem, da jim ponudijo nekaj kapljic olja iz vrtnic. Skoraj ko v orientu, je pa tudi na otoku Rodu moči skozi vrata pregledati vse družinsko življenje. Ženske, ki so mohamedanke, so zastrte s paj-čolani, sedijo na pragu in pazijo na otroke, ki se igrajo na cesti, zaeno pa opravljajo svoja hišna dela. Čeprav so ženske preprosto oblečene, vendar imajo na rokah dragocene, umetniške prstane in zapestnice. Ljudje so tu jako gostoljubni, tujca radi povabijo v hišo in mu postrežejo. Ce stopiš v hišo, začuden obstaneš spričo tal, kjer tvorijo podobe konj, rakov in raznih morskih pošasti krasen mozaik na beli podlagi. Tudi v hišah je vse v rožah; rože so tako rekoč vsakdanja potreba teh meščanov. Najlepše je na Rodu tedaj, ko sonce zahaja. Morje se blesti v rdečih in rumenih barvah, modrina morja v dalji je posrebrena in nič čudno se ti nc dozdeva, da je vprav krog tega otoka nastalo toliko bajk in legend. Puščave niso na svetu od nekdaj, marveč se sproti tvorijo v zgodovini zemlje. Še v dobi evropske ledene dobe je bila ondi, kjer je zdaj velika puščava Sahara, rodovitna, s pašniki obrasla zemlja, kjer so se v rekah lovili krodili. Celo stari Rim je imel svoje žitnice v afriških pokrajinah, kjer so potujoče peščene sipine odtlej vse rastlinstvo zamorile. Tudi dandanašnji so ponekod nove tvorbe puščav kot posledica brezmiselnega in neprirod-nega ravnanja ljudi. Tako imajo Združene ameriške države svoje puščavske skrbi za zahodne pokrajine, kjer so izropali zemljo in posekali vse gozdove in kjer so zdaj same suše. A medtem ko se je ta puščava šele začela tvoriti, se država na vso moč prizadeva, da zajezi njeno razširjenje, pa so širne daljave v Avstraliji tako rekoč že puščave. Poglavitni vzrok za avstralske puščave so kunci, ki z ubornim avstralskim rastlinstvom kar po roparsko postopajo. Domačih zajcev spočetka sploh ni bilo v Avstraliji. Šele krog lela 1860 je nekaj ljudi pripeljalo 24 kuncev iz Anglije in jih razstavilo v nekem parku radi lepšega. Ce bi danes Avstralci mogli dobiti tega človeka v roke, bi ga brez dvoma ubili in njegovo sliko bi sežgali. Zakaj, onih 24 kuncev se je tako razmnožilo, da jih je več milijonov. Osvojili so si Avstralijo in so njeni gospodarji. Iz države Viktorije, kjer so v Geelongu pri Melbourueu leta 1860 pristali, so se razmnožili po Novem južnem Walesu in Južni Avstraliji in kmalu jih je bilo tudi že na mejah Queensianda preveč. Zahodna Avstralija si je za 164 milijonov dinarjev postavila močno žično ograjo, ki je bila dolga 3000 km, da bi se ubranila zajcev, pa so jo zajci vendarle prodrli in jih je tudi v ondotni Avstraliji na milijone. Dandanes je vsak avstralski farmar pod kaznijo dolžan pobijati zajce na svojem posestvu. Tako jih na leto pobijejo skoraj milijardo in dobijo za njih kože in meso 480 milijonov dinarjev. Toda škoda je večja. Zajci požro vso krmo ovcam. Pravijo, da bi mogli v Avstraliji rediti dvakrat toliko ovac ko zdaj, če bi ne bilo zajcev in da imajo tti reii ovac več ko 120 tisoč mili- jonov dinarjev škode, kar je neskončno več ko onili 480 milijonov dinarjev, ki jih dobijo za zajce. K temu moramo dodati še škodo, ki jo povzročajo zajci rastlinstvu sploh in ki tako pripravljajo puščavska tla. Kakor poročajo »Times«, skušajo uničiti zajce v Avstraliji s kugo. Vendar je vprašanje, ali bo to pameten ukrep, saj bi se mogle okužiti tudi ovce. Tako ostane zadeva zajcev najbolj pereča zadeva Avstralije. Tvorba novih puščav in zajci — to je eno in isto v Avstraliji. Vendar niso tu edini povzročitelji zajci, marveč tudi živina na paši, ki roma s kraja v kraj in zlasti v suši poškoduje zemljo, ker obgrize še tisto zelenje, kar ga je. Tako se je puščava osrednji živinski poti iz Oueenslanda v Južno Avstralijo tako približala, da se bo pokrajina, ki je še rodovitna in cvetoča, spremenila v puščavo. — »Peščeni satan« je že dokončal poslednje poglavje zgodovine, nekoč bujnega mesta Farine (400 milj sev. Adelaide). Le nekaj poslopij tega nekoč bogatega mesta stoji še in nesrečni meščani morajo koj zapreti okna, čini le malo zapihlja veter, da ne prifrči pesek v hišo. Celo železnica je že ogrožena. V teh dneh se je južnoavstralski ministrski predsednik sešel s posestniki ondotnih pokrajin. Treba bo spremeniti način gospodarstva, tako da živina ne bo mogla na tretjino pašnikov skozi vse leto, da si rastlinje v 12 mesecih opomore in se upira tvoritvi puščave. To pa pomeni, da bo treba obenem znižati tudi število goveje živine. Zato bodo priredili tu in tam po državi posebne »pri-rodne parke«, kjer bo splob prepovedano pasti živino. Poglobiti bodo morali tudi struge rek, ki so jih sipine že zasule. Vse to bo stalo veliko denarja. Ze samo za to, da bo treba zgraditi po več kilometrov dolge ograje za živino, bodo šle velike vsote. Mogoče bo treba celo premestiti posestva in naselja iz onih krajev, ki imajo manj ko 15 cm dežja na leto, da se ta zemlja ne spremeni v puščavo. Vendar bo vse to kaj zaleglo le tedaj, če se bo posrečilo iztrebiti zajce ali jih vsaj prepoditi iz ogroženih pokrajin. značilnejše podobe japonske prestolnice, ne bi videl najprijetnejšega kraja sveta. Sicer pravijo, da je Šanghaj mesto, ki je najbolj svetlo, vendar je Ginza bolj upravičena za takšno mnenje. Na Ginzi se zdi, da je luč največja potreba za življenje. Luč je tisto, kar je Japoncu največ in s čimer ima vec, ko z vsemi tehničnimi novostmi. Japonec proizvaja električne žarnice, ki so neizmerno poceni in jih tudi prav razkošno uporablja. Japonec vse razsvetli, kar le more spraviti v luč. Razne svetlobne reklame, pisane v lučih — teh je nepregledna vrsta. Luč, povsod sama luč! V Tokiju je dobiš, kolikor le hočeš. Polovico vseh luči, kar jih je v Tokiju, dobiš na Ginzi. Kjerkoli je moči kaj razsvetliti, je obžarjeno z lučjo. Hiše se svetijo, napisi se svetijo, na tlaku se svetijo napisi, vse je razsvetljeno in vidiš v lučkah črke, zvezde, pšice, zmaje. — Na Ginzi je razstava toliko svetlobe, ki bi mogla razsvetliti vso Japonsko.