161. StnlM i im*, i ■*. a itiin Lxni. ino. .Slovenski Narod' velja v l|iiM|aat im don dostavljen: celo leto naprej . • . . K 24 — pol leta m 9 • • • • 12-— cetrt leta * . • • . • 6*— na mesec m • • * • • 2"— v upravništvu prejetnaa: celo leto naprej . # . . K 22*— pol leta w • • • . » H^— Čctrt leta „ • • • . . 550 na mesec - . • . . . 1*90 Dopisi na] se frankirajo. Rokopfci se ne vrataja, Vređmlitro: banova ullm *t 5 (v prttttHi levo.) UHImi ŠL 9C tatetatl vttjajo: peteiostopna petit vrsta za enkrat po 16 vtaL, sa dvakrat po 14 v*b, za trikrat ali večkrat po 12 vte Parte in zahvala vrata 20 vio. Poslano vrsta 30 vin Pri več jih fasercijah po dogovoru. Upravaiitvu naj ae pošiljajo fuuočnifie, reklamacije, iaaerafl Lti, to je administrativne stvari ^—— P— aaiaaaia tttvllka w«ft|a !• ■ !■■■!•■ —— Ni pisaMaa ■rnifMi bm istoaobae vpoaUtve Mroraiae at at «aaa. ai^^^^^^^B^ #a^^kt^^^^^Mai a^^^^s^^^ a# a^H •Slovenski Narod* ¥el|a po poatts aa Avttro-Ogrtkot . a Nemfljos edo leto skupaj naprej . K 25-— I celo leto naprej . . K 30--< čttrt teta ^ 2 .' .# I 6-50 I " ***«»«> *n vse druge deide: na mesec m .... 2 30 ■ celo leto oaprej . . . K 35,-n Vfnšmltm glede tateralov ae naj priloži za odgovor dopisnica ali rnamka. naaaiaaolu (apoaaj. oVariage IcfI »aaHa^a allaa at S, talotam ŠL M. Pred demaršo. D u n a, 21. julija. Alarmantne vesti, da se krvave-itm konfliktu že ne moremo več iz-ogrniti, nikakor nišo upravičene. Po-poldan smo sporočili informacijo, ka-tero smo prejeli od osebe, ki je o raz-položenju v ruskih diplomatičnih krogih vrlo dobro podučena, in ki nam je zagDtavliala, da se ruska diplomacija nikakor ne vdaja Črno-gledemu pesimizmu, temveč da je narobe prepričana o mirni rešitvi se-danjega avstrijsko-srbskega zaplet-ljaja. Mnenje ruskih državrukov je v sedanjem položaju osobito važno. Od Rusije je namreč odvisno vpraša-nje vojne in miru. Nazor, da je mogo-če event. avstrijsko-srbsko vojno lokalizirati, da je mogoče preprečiti evropsko konflagracijo, čim bi se spopadli naša in srbska armada. je najbrž popolnoma napačen. Napaćen že radi tega, ker bi se Srbija pod no-benim pogojem ne mogla spuščati v konflikt z Avstrijo, ako bi ne imela zasigurane pomoči velikega ruskega prijatelja, saj tuđi najfantastičnejši politiki na Srbskem ne morejo dvo-miti. da ima naša monarhija v svoji armadi naravnost uničujočo pre-moč. Srbija bi se torej, ak3 bi ne mogla računati na Rusijo, morala vdati vsaki in rudi naihujši zahtevi dunaj-ske diplomacije. Iz včerajsnje carje-ve napitnice v Peterhofu izhaja. da je Rusija miroljubna in da si ne želi nikakih konfliktov. Dunajski politični krogi gredo v svojih komentarjih k tej napitnici se mnogo dalje rer pra-vijo, da se Rusija za nobeno ceno ne zavzame za Srbijo in da jo prepušča s-njeni usodi«. Tako enostaven pa položaj ven-ćar ni. Optimistično presojanje situacije po ruskih državnikih ne izvira zgol iz prepričanja, da se bo Srbija, ker je sama, morala brezpogojno ukloniti dunajski demarši, temveč v prvi vrsti pač tuđi iz prepričanja. da ta demarša v svojem koneč-nem efektu ne bo vsebovala ne-česa, kar bi ogrožalo čast, samostojnost ali suverenost srbske kraljevine. Ako je torej Rusija danes mirna, in ako njena diplomacija ne veruje v konflagracije, potem ta nazor ni po- sledica sklepa, da ne bo podpirala Srbije, temveč dajenebotreba (vojaško) podpirati. S tem se dobro vjerna tuđi sporočilo londonske »Times«, po katerem sma-trajo londonski diplomatieni krogi, da se Dunaj jako n.oti, ako misli, da ; se bo Rusija v avstrijsko-srbskem konfliktu držala pasivno. Narobe, Rusija da stoji neorrujno za Srbijo v vseh vprašanjih, ki se tičejo časti in samostojnosti srbske držive. Iz vsega tega sledi, da bi morala naša monarhija vojno sknraj nasilno provocirati, in sicer v polni zavesti, da ne gre za »kazensko ekspedicijo« (kakor si predstavila celo afero morda der dumme Kerl von Wien), temveč da gre za evropejsko katastrofo. V vojaških krogih je morda mnogo takih: »udari ga!«, ki za-govarjajo »vojno za vsako ceno«, to-da želje vojakov in realnosti politike se rekdokdaj vjemajo. Pri nas imamo mogočnega zaščitnika miru, vla-darja samega, ki za nobeno ceno ne dopusti, da zaneljejo neprevidneži in prenapeteži monarhijo na strašna po-ta evropejskega klanja. iMonarhija bo prihodnje dni izvršila v Belgradu resno demaršo. Ako je sarajevska preiskava dognala, da so na strašnem komplotu ude-Icženi tuđi srbski krngi. potrm ie sa-froobse^i inn?iivo, da n ora monnr-h'ja od Srbije zahtevnti sati^f^k. ijo. Značaj te satisfakcije je jurističen in ne političen. Nobena kulturna država se zahtevi, da kaznuje sokrivce za-\ratnega umora, ki so njeni podaniki in se nahajajo na njenem teritoriju, ne bi m^gla upreti, in iz raznih srb-sko-oficijelnih izjav vemo. dn smatra tuđi Srbija t^ko zahtevo z<> popolnoma umljivo in korektno. Avstrijska demarša pa bo zahte-vala tuđi, kakor pravijo na Punaju, ^garancije proti velesrhski propa-gui:di". Tu zadobiva deir.arša svoj politični značaj. Tuđi tuk^j pa je cuaestio facti, ali je sarajev. preiskava res dognaH, da eksistirajo v Srbiji osobnosti, organizacije, ki se sistematično pečajo s podpir jn^e:n in širicnjem velesrbske misli ' monarhiji na način, ki je v zmislr n:erna-cijonalne korektnosti nedor ston. ali ne. V slačaju, da imajo na^ držav-niki tozalevno pozitivne pr iafke in konkretne pritožhe, je v ntcesu obeh držav, da se stvar razjasni in popravi. Monarhija konČno ne more trpeti, da bi si eventualni zarotniki in konspiratorji morda iz vrst lastnih državljanov ustvarjali na srbskem ozemlju tik ob avstrijsk^h mejah svoje organizacije, naperjene proti eksi-stenci Avstrije. Tuđi Srbiji to ne more biti ljubo, kajti končno se da v takih slučajih vračati »šilo za ognilo« in ustvarti stanje, da bi niti cna, niti druga država F" bili »svojega živije-Ija« svesti. Ne smemo pozabiti, da so ljudje, \ snujejo in izvršujejo atentate, nemoralne prikazni, revo-lucijonarnega, dostikrat anarhistič-nega značaja, pojavi, katerih ne more trpeti nobena država že radi last-nc varnosti ne. Od spretnosti in umerjenosti, s katero bo znala monarhija staviti svoje politične zahte-ve, bo torej v mnojrem oziru omo-gočen in pospešen mirni razpljctljaj avstriisko-srbskega konflikta. Gladko nebošlo — o tem so pač vsi politični krogi prepričani. Treba bo dolgih pogaj.jnj, nastali bo-do kritični položaji, posredovati bodo morali prijatelji na eni in drugi strani — toda glavno ni, k a k o da pojde, temveč, d a pojde brez krvi in brez nesreće. Mirna razrešitev sedanjega av-strijsko-i:rbskega spora žal ne bo tuđi tlci'*niti\f?fa. One skrite taine dife-renec n.ed obenm državama brdo ostale in tuđi v bodoče vznemirjale obe državi in Evropo. Definitivna ureditev cdnošajev med obema državama se ne da Joseči niti z diplo-matičnimi. niti v vojnimi sredstvi. Nc^'^j druge^a je potrebno. Monarhija mora izbiti velesrbski ideji i n propagandi tla, toda ne v Srbiji, temveč n.a lastncm ozem-ijj. V razresitvi jugoslovanskesa problema leži ured?tr^ avstrijsko-srbskcj?a r^zmerin. Kndnr b^do Ju-goslovani monarhije dob'li svoje pravice, tedaj bo izmirila velesrbska nevarr^st, ker se med Jiigrslovani mr^narhije ne bo na?cl nikdo, ki bi Imtcl glednti preko mej. Srbija se ne bo mntrla vdr*?ati rJ'Ta's^m i^'z^m več, monarhija ne bo morala tre-r ktati za svoj slr^var:ski ju^ — in ta-krat bodo se Ie elani prednoproji traj-nvtra prijateljstva med obema državama. Napetost med flvstrijo in Srbijo. Dasiravno je napetost med Avstro-Ogrsko in Srbijo, kakor smo poročali že snoči in kakor beležimo tuđi danes na drugem mestu, zelo velika, je ven-dar upati, da se bo dala ta napetost mirno resiti. Tuđi ni verjeti vsem vestern o demarši v Belgradu, ki kro-žijo sedaj v javnosti. Med take never-jetne vesti spada tuđi sledeča vest z Dunaja, ki prihaja baje iz Išla: Demarša ki se bo storila še ta teden, bo v obliki zelo vljudna, po vsebini pa zelo odlo-Čna. Najbrže bo stavljen v demarši gotov rok za odgovor, morda 48 ur in bodo zahteve obsegale sledeče točke: Takojšnja uvedba preiskave proti srb-skim državljanom in korporacijam, ki so vsled atentata kompromitirani in jamstvo, da bo ta preiskava v resnici izpopolnila sarajevsko preiskavo. Nadalje bo baje avstrijska vlada zahtevala, da nastopi srbska vlada z vso odlo-čnostjo proti onim srbskim organiza-cijam in mladinskim društvom, ki vo-dijo agitacijo proti Avstriji. Poleg tega bo avstriiska vlada najbrže zahtevala tuđi boljše nadzorovanje mej. Kakor smo že omenili, tem vestern ni dosti verjeti, ker so samo domnevanja in s*Tomre želje gotovih vročekrvnežev. Upati je, da bo vražni korak Avstrije v Belgradu bolj premišljen kakor so vesti o vsebini te demarše. Iz Zemuna prihaja tuđi vest o dogodkih ob avstrijsko-srbski meji, ki nai demonstrira skrajno napetost med obema državama. Seveda je tuđi to vest sprejeti s skrajno rezervo. Pravijo namreč, da je izročil avstrijski poslanik baron Giesl srbski vladi noto, v kateri se pritožujejo, da so srbski orožniki obstreljevali avstrijske podanike, ki so se vozili v nekem čolnu po Donavi. Daje so srbski orožniki oddali 10 stre-lov. Srbska vlada je odredila preiskavo in bo storilce kaznovala. Tako posto-panje je popolnoma pravilno, nespa-melno pa bi bilo, če bi hotel kdo zahtevati še kaj več, kar bi žalilo Srbijo in česar Srbija ne bi mogla izpolniti. O avstrijski demarši v Belgradu danes tuđi ne prihajajo več take krvave vesti, kakor smo jih morali zabe-ležiti včeraj. Zlasti se danes dementira, vest, da bi hotele vse evropske velesile podpirati avstrijski korak v Belgradu. O Nemčiji poročajo celo, da hoče ostati v tem vprašanju strogo nevtralna. Tuđi v Italiji ni prav nobe-nega razpoloženja, da bi podpirali kake prenaglene korake. Srbski listi, zlasti „Politika", pl-šejo, da se Avstro-Ogrska trudi z in-trigami odvrniti Nemčijo od Srbije. Zdi se, da hoče Avstro-Ogrska za vsako ceno oslabiti srbsko - nemške trgovinske zveze. List „Balkan* piše v članku pod naslovom „Stari Bosnak* o politični situaciji v Avstro-Ogrski. Pri tem trdi baje, da je danes jasno, da je šla sarajevska policija atentator-jem na roko. Uradna Avstro-Ogrska je prestolonaslednika naravnost gnala v smrt. Sarajevska preiskava ne daje prav nobenih garancij za objektivnost. Srbija se ne poslužuje tako zahrbtnih sredstev. Umor kralja Aleksandra ni bil atentat, marveč revolucija v blagor celega srbskega naroda. Avstro-Ogrska ne srne zahtevati v svoji diplomatični noti od Srbije, da potlači velikosrbsko idejo in propagando, ker bi to pome-nilo ravno toliko, kakor da naj bo Srbija v lastni deželi avstro - ogrski žandar avstro - ogrske teme. Veliko-srbska propaganda je posledica srbske prostosti. Med tem smo spoznali, da se je Turčija zrušila, ker svoje moči ni organizirala, Avstro-Ogrsko pa ba doletela ista usoda zaradi njene ure-jene trohnelosti. Te citate iz srbskih listov sporočamo čitateljem po objavah c. kr. korespondenčnega urada, katere-mu moramo prepustiti tuđi odgovornost za eventualne netočnosti. Srbsha deputacija pri Bi-linshem. Skupni finattični minister Bilin* bki je sprejel včeraj srbsko deputacijo, ki se mu je prišla zahvalit, da je odločen vstrajati pri svoji dosedanji politični smeri. Deputacija je dala ministru zagotovilo, da bo tuđi v bodoče pod vsemi okolnostmi vztrajala na svojem programu dinastiji in monarhiji zvestega zakonitega in pozi-tivnega dela za blagor Bosne. Vitez Bilinski se je zahvalil deputaciji ter. izjavil, da hoče tuđi v prihodnjosti, LISTEK. Za bolezen so toplice, za Ijubezen jih pa ni! Slike iz topliškega življenja. Spisal B. P. i Ualje i Stari zopernici sem zače! govoriti o vsem, o čemer sem upal, da ji bo všeč oziroma jo zanimalo. Pravil sem ji o milem tukajšnjem podnebju, lepih solnčnih dnevih, prekrasnih sprehodih, prijaznih liudeh, nizki ce-ni hrane in stanovanj. Na mumijo ni vse to napravilo nobenega vtisa, de-klici so se pa pri mojem pripovedo-vanju delale prisrčne jamice v licih. Jel sem praviti o trganju, koliko trpi na tej strašni bolezni človeštvo in da so toplice pravi dar božji za nas. »Milostiva gotovo tuđi trpite na revmatizmu?« vprašal sem. »Da,« bil je milosten odgovor. Točen, kratek in edin. S tem je bilo pa tuđi moje usilji-vosti konec. Kajti starica se je vzdig^ nila s svojega sedeža, mignila dekle-tu, da gresta iz kopeli, na Kar sta od-pluli proti ženskemu izhodu in izgi-nili vanj. Prav pri vratih se je dekli-ca ozrla, zaklicala prisrčno »Bog blagoslovi kopel« vsem skupaj, jaz sem pa videl. da je pogled njenih oči bil obrnjen proti meni in da je pozdrav velja! veliko bolj meni kot drugim. Ker so tuđi meni že potekale minute bivanja v kopeli — vsak srne ostati v n;ej Ie toliko časa, kot ima predpisano od zdravnika — odpiul sem tuđi jaz Kmalu žeieč spoš ova-nim kopalcem in kopalkam »Bog blagoslovi kopel.« Karabida dik me je koj, ko me je dobil v roke ter me sušil v rjuhi, vprašal, kaj je z mojimi kosmarimi nogami, ko sem mu pa povedal, da je zaradi tega lahko brez skrbi za svoj kopaliski obstanek, bil je vesel in me povabil, nai pridem ob desetih na imeniten golaž v gostilno »Pri veseli vdovi«, kjer da mi bo marsikaj prijetnega povedal. Pomenljivo je pomežiknil. kot bi hotel nekaj poseb-nega označiti. Ko sem hitel v svojo sobo, da se prepotim še pod odejo. došel sem na stopnjicah znani neznanki iz kopeli. V copatah sem bil, zato ništa čuli, da sem stopal za njima. Pa sem bil priča tega-Ie pogovora. »Slabo se počutim danes, Ani-ca«, rekla je starica in se opirala na deklico, »popoldne ne pojdem na sprehod.€ »Kopel vas je zdelala, teta, do popoldne boste že boljši,« tolažiio je dekle, »ves dan ne bova čepeli notri.« »Sa] greš dopoldne lahko v ; park: popoldne piševa doniov mami in stricu.« ; Prišli sta do svojih vrat in vsto- ; pili, laz sem pa smuknil naprej v svoj \ brlog, se odel čez glavo in zaspal ! rclno Kot že zlepa ne. Ob desetih sem se odnravil na sestanek s Karahidajdikom. Cakal ' me ie že. Pred vsem me je napumpal za golaž in za vrček piva z važno prinombo. da mi ne bo žal, če mu to plačnm. in kv sem ooljubil, naj bo Ie brez skrbi v tem oziru, peljal me ie v zadn:o sobo k »Veseli vdovi«, šel naročit potrebno jed in pijaco, potem se pa vrnil k mizi. »Vi ste kar sami prišli v Jelovino?« vprašal je. »Kakor ste videli.« »Doigčas preganjat kaj ne?« po-smehnil se je. »Tuđi; pa vidim. Ja ga je tu še več na razpolago kot drugod.« Karabidajdik je spet pomenljivo pomežiknil, pomaknil stol bližje in dejal: »Madonca«, tišti prodaja tu dolg-čas, ki je neumen in si ne zna pomagati. Ali si hoćete vi pomagati?« »Zakaj ne!« »Prav, če želite, sem vam na razpolago.« »Kar povejte!« velel sem, ver-jel pa Karabidajdiku nisem dosti. Za golaž mu gre, sem si misli. Ce hoče človek kratek čas, ma-donca, potrebujc ženske, jel je Karabidajdik, »brez ženske ie dolgčas, brez ženske ni življenja. To sredstvo vam svetujem in glejte, madonca, kako lepa priložnost! Pri veseli vdovi sva, pri taki vdovi, da bi bil greh, če bi ne izrabili priliKe. Nekoliko do-brega jezika, nekoliko pijace, pa boste imeli zabavo zas onj. Madonca, to se izplača! Če bi bil jaz mlajši, ne bi vam pravil tega; pa sem že siv in rad privoščim drugemu, kot sem nekdaj samemu sebi.« Na mizo je priromal golaž ter dva vrčka piva, da je stal zobotrebec v njem. Jedrnata natakarica se mi je sladko smehljala, kot bi se bila najed-la bonbonov, Karibidaidika pa sunila med rebra, ker se je bil nekaj preveč približal. Rekla mu je »star kozel«, in meni se je priimek zdel primeren. Kmalu je prišla k nama vesela vdova. Kakor si, hud sovražnik žensk, pa stavim glavo, da bi jo z do-padajenjem pogledat. Tako prisrčno je okrogla, lep obraz, oči, njen smeh, sploh vsa je tako ljubeznjiva, da bi se kar stepel zanjo, če bi bila še komu drugemu tako všeč, da bi imel jaz škodo od tega. Tuđi jaz sem na-pravil nanjo dobro upanje, zato je kar prisedla in m; podala roko kot novermi gostu topličarju. »Gospa, tega se bojte!« svaril ]e KarabidajdiK, »madonca, to vam je nevaren človek.« »Ne verjamem!« smejala se je. »Kakor hoćete! Z dinamitom je nabasan, s takim dinamitom, ki se kar sam vžgcU »Ali se tako bojite za mene?« vprašaia je smejoč se in se naslonila na mizo. Popravit sem se na stolu, ki sem ga nekoliko nimaknil k vdovi, da sva se dotikala s komolci. Karabidajdik je hite! piti in jesti, pri tem pa ni odmaknil pogleda od gostilničarke. Mislil sem. da jo bo pojedel z očmi. »Gospa, zakaj sem star?« vskliknii je bolestno, »zakaj sem toliko v letih, da mi je Ijubezen odpo-vedala?« »Prekrnalu ste prišli na svet,« odvrniia ma je in me narahlo sunila s komolcem ter mi privoščila pomen-Ijiv pogled. »Škoda, gospa, da me niste poznali, ko sem bil star dvajset, petin-dvajset let,« menil je Karabidajdik ter izpraznil vrček, »madonca, to sem bil fant, da so bile vse ženske neumne na mene. Na tri, štiri kraje sem naenkrat ljubil. Pa kakšne sem imel madonca! Vsa lepe postave, živih oči in belega obraza, lepo okrog-lega telesa, kot ste vi, gospa. Imel sem izbrano deklico, da jo vzamem, vsa dekleta so vedela zato, a kljub temu so me vsa ljubila. Vsaka je bila srečna, če sva se ljubila midva. Ca-kale so me na vseh oglih, kjet sem bil, povsod sem bil obdan z ljubezni-jo. Lepi čaši so bili to, madonca! Ni mi žal žanje, da sem nekoliko prehi-tro in preveč živel — ali se čem hraniti na stara leta, o katerih ne veS, če jih nčakašK Stran J. »SUJvcNSiu wakuu% dne ». jmijt 1914. 166. Stcv. ctjct ples, prosta zabava. Svira narodna godba. Začetek ob 4. pop. Odtaod Članov v kroiu ob 3. DOD. od Seršeua v Ljutomeni. Uđeležba n vialfefi dana obvtina. HralbL Teika taleana paltoJM t*l*d t*tl|anja • Mfcranti. V MižM Matrice stoji neka lan kamor te ptttel v obifk vajenec Ratol Kos, VMal k tara viteti puško iagarja Karola Moserja in jo je soet ter tako neprcvidoo rav-nal i njo, v dobri veri, da ni nabacana, da se mu je puika sproiiUi in so šibre teiko ranile delavca Jakoba Vcturija na desni roki, kl to mu jo Šibre skoraj popolnoma razmesarile. Težko poiko-dovanega Veturija so prepeljali v bol-nišnico v Št. Vid ob Glini. Zadnje povodnjl na KoroškftMt. Iz vseh po zadnji povodnji prizadetih občin na Korošketn se pritožujejo Ijudje glede razdeljevanja sena in ovsa, ki ga jim je dala država kot pomoč. Seno je večinoma silno staro in je videti, kakor da bi bilo prekuhano. Z ovsem je še slabše. Živali ga kratko-malo nočejo jesti, ker je večinoma ves plesnjiv. Najbrže je zopet kak špekulant prodal to seno in oves državi za drag denar. S to pomočjo ni prebi-valstvu skoraj nič pomagano. Drobne novice. — Nezgoda pri delu. V blizini Tanzenberga je padel pri neki gradbi sin stavbenika Fran Borghi iz Št. Vida ob Glini raz oder. Hotel je podati nekem u delavcu tram, a je izgubil ravnotežje ter se prevrnil v globočino. K sreći je padel tako, da se ni ubil, marveč le lahko poškodoval. Prepeljali so ga v bol-nišnico v St. Vid ob Glini. — Požar. V Volšperku je pričelo goreti 19. t. m. v skladišču sena in slame za pokopa-liščem. Skladišče je bilo last gospe Justine Graf in deželne zveze polje-delskih zadrug. Zadnja je zavarovana, medtem ko trpi gospa Graf precejšnjo škodo, ker ni imela svojih pridelkov zavarovanih. Poslopje je popolnoma pogorelo. Domneva se, da je požar nastal vsled podtaknjenja. — Okra-dena deki a. V Trgu je okradel do sedaj neznan tat deklo Marijo Gruber ter ji v njeni odsotnosti odnesel 107 K prihrankov. O storilcu nimajo sledi. Primorsko. Imenovanje. Konceptni praktikant pri deželnem tajništvu v Gorici g. Fran GorkiČ je imenovan za konceptnega asistenta. Promocija. C. kr. avskultant pri C. kr. višji deželni sodniji v Trstu g. Milan Bogataj je bil 17. t. m. promoviran na praškem vseučilišču za doktorja prava. Utonit ie v So6i v nedeljo po-poldne pri Gorici vojak Šumi od 10. trdnjavskega artilerijskega bataljona. Kopali so se v Soči 4 vojaki, med njimi tuđi Šumi. Ko so hoteli oditi so opazili, da Šumija ni nikjer. Pio-nirji iščejo truplo utopljenca, a ga do sedaj še nišo našli. Dr. Casapiccolo in — pasji bič. V nedeljo popoldne okoli pol 2 je obiskal dr. Casapiccola Pevmo. Spre-mljala sta ga njegova dva psa, <"1en je imel predpisani nagobčnik, čr\xg\ pa ne. Ko je prišel do gostilne f>sp. Vincenca Komavlija, je pritekel iz gostilne mali Komavlijev pes, na ate-rega sta se vrgla psa dr. Casapicrole. Ko je na vrišč pritekel na cesto ^-^sp. Komavlji in udaril s palico po ; eh, je to dr. Casapiccolo tako razjczilo, da je zavihtel pasji bič in udaril gosp. Komavlija z vso silo dvakrat po hrbtu. Ko je prihitel očetu na pomoč sin Emil, ga je višji policijski komisar udaril z ročajem po glavi, da se je ta skoraj onesvestil. Na krik očeta in jok matere je pritekla še hčerka iz hiše, ki se je od strahu onesvestila. Dogodek je privabil na cesto vse polno občin-stva, ki se je zgražalo nad takim po-stopanjem višjega policijskega komi-sarja dr. Casapiccole. Gospod Komavlji ima na hrbtu dve precej Široki pod-plutbi, mlajši Komavlji pa prst debelo podplutbo nad desnim očesom. Učinek pasjega biča dr. Casapiccole ste dve lahki telesni poškodbi, za kateri je upati, da dobi dr. Casapiccola svojo zasluženo kazen. Drobne novice, Obstrelil je v Gorici neki Petrovič vsled neprevidnosti svojega tovariša A. Đeltrama. Beltram je sam Šel po zdravniško pomoč v bolnico usmiljenih bratov. — I z g i n i 1 je iz Gorice 16 letni Anton Langof. Od 15. t. m. ga ni več doma in tuđi ni nobene sledi o njem. Najbrže te je Langofu pripetila kaka nesreća. — Poskuien samotnor. V Preserju pri Komnu si je pog^ial dve kroglji v glavo vpokojeni orožnik I. Pipan. Kro* glji ste obtičali v desnem tencu. Ne* srečnega Pipana so prepeljali r bol* nico. Kaj je vzrok poskusenega sa-momort, ni znano. — Aretirali so te dni v Trstu neko komaj 16 letno deklico in sicer na potiv njenih sta-rišev, ker je pobegnila od doma, ho-teča se vdati lahkotivitvu. —Dva nevarna groziica pod kjtCem. Te dni so v Trstu aretirali 28 lctncga Ivana Slaica ker ic noni nekcam nnravKHKNrii, cm sm b^ 00 ia> letnega mcsarji Fran« Godina, ker je z ft*** giMl **, ees, ii to tuđi a* aiklai Oba m zimm kol nasilne*, ki su li vtOarat ipožata živtjenjt Mjižnikor. olBii s# > so. diftču. — Aretiraa btguiitc S4 letni rtkffričar Fra« nberaj, ki )t služil pfi 92. pešpollra, )t pred S)itaj časom potoegnil na Oftfe* Ko mm je zmanjktlo denarja, St Je javit pri avstrijskem konzslatii v Atenalit ki ga je poslal v Trst. Ko je prispel te dni s parnikom „Cleopatra" v Trst, so ga aretirali in oddali vojsiki oblasti. Hoiodoboi c. kr. nadzornih. (Slika izza okr. učiteljske konferen-ce v Kranju.) Za učiteljstvo je okrajna učitell-ska konferenca nekak praznik, ki ga z veseljem pričakuje vse leto. Ne-glede na nalogo konlerence kot take, ki jo ima, namreč, prizadevati si do potrebne skladnosti v notranji ured* bi šolstva, posvetovati se o pripo-močkih v prospeh Ijudskega šolstva, podajati okr. sol. oblastvu nasvete ter izrekati mnenje od tega podanih vprašanj, ampak tuđi radi tega, ker se takrat snide vse učiteljstvo celega okraja, kjer se pozdravljajo znanci in prijatelji, ki se nišo videli že vse leto ter se sklepajo nova prijateljstva. Letos smo Konferenco še težje pričakovalu kajti bilo je že ni dve leti in ker smo med tem dobili novega nadzornika Slomškarja, o katerem je znano, da ima le tište sole za vzorne, kjer delujejo Slomškarji. VobČe se govori, da le ob grđih dneh nadzoru-je napredne učitelje, ker si lepega dneva neče pokvariti. Veliko smo pričakovali, še več doživeli. 2e vreme se je držalo zve-sto njegovi devizi. V našem okraju je pretežna večina učitcljstva v na-prednem taboru, zato je bilo ta dan tuđi vreme vse drugo kot prijazno. Kdor je že Kdaj občeval z nadzornikom Simonom, dobi nehote obeutek, da ima oštre kremplje, ki jih pa skuša prikriti z usiljivo prijaznostio. Tako je bilo tuđi ta dan. 2e takoj v začetku se je zadira! v nekega njemu skrajno neljubega tovariša. Kaj more ta za to, če se je Simon lansko leto pri nadzorovanju sole nesmrtno blamiral? V metodiki, dasiravno ni bil pri njegovem pouku, ga je slabeje Kvalificirah kot prejšnji nadzornik-strokovnjak, kar Simon ni in nikdar ne bo. Na pritožbo Lapajneia je končno Simon priznal, da je kvalifi-ciral metodo po šolskih nalogah. Moderni pedagogi, pridite se les učit!! Znano je dalje, da se Simon ob nadzorovanju zglasi najprvo v fa-rovžu, kjer ostane ćele ure, potem sele v soli. Cerkljanskemu farovžu je Lapajne skrajno neljub, to pa zato, ker se ne pusti izrabljati pri klerikalnih organizacijah. Radi bi ga uniČili a la česniK, pa mu ne pridejo do ži-vega. Pri letošnji konferenci se je Si-monu kazala ugodna prilika, znesti se nad Lapajnetom. Vse katcgoiije sol so imele nalog, izdelati pad robni nacrt za ponavljalno h\\o.. V prvem dopisu okr. Sol. sveta so v to določe-ni poročevalci dobili na'.Jg, naj izvoli jo glavnega poročevalca. v tfrngem pa ni bilo več govora 0 ^lavnem po-ročtvalcu, pač pa je bi! za vsako kategorijo že imenoma M hčen Nastalo je tedaj neko nesoj?las!e In nadzer-nikova dolžnost je bila popraviti, časa je imel dovolj, kar na po njegovem poznejšem postopanju soditi najtrže namenoma ni hotel. Ko priđe na dnevni red ta točka, začne se prav po rovtarsko in neotesano zadirati v LapaJneta, zakaj ni ta prevzel vlege glavnega poročevalca, ko ga vendar ni nihče izvolil. »Neresnica, lažnjiv zagovor, polomil na ćeli crtu itd. Je kar deževalo in Lapajnetu se niti za-govarjati ni pustil, ravnotako je druge tovariše, ki so se oglašali v bram-bo njegove časti, zapored ukora val. Najlepše še priđe. Lapajne je dobii ukor, ker ni napravil nacrta za tri-razredno dekliSko solo. To storiti ni bil niti upravičen, ker je v Cerkljah pač trirazredna deSka. a lc dvoraz-redna dekliška Sola. Lep nadzornik, ki sam ne pozna ustroja šol v last-nem okraju, a podrejen učitelj dobi radi tega ukor. V utcmellevanju, kako ie kljub temu prišel do nacrta tri-razredne dekliSk« Sole, je Simon enostavtio lagaL Pri takem predstditikovem postopanju, ki je obenem tuđi c kr, uradnik, katerega dolinott je, po-stavno pojtopati, )• bilo vse silno razburjeno, neizvzemSi Slomikar-Jcv9 in Ie taktnosti učlt«ljitvt se ima lahvaiiti, da ni priilo do kaj huJJks* V kaj lepi luči se Je Wi*čak> pravilno postopanje nčitclistva naaproti svojemu brcztaktneum natoomiku. Nič lX)IJc ni postopat pri tofiki iolski red, Ko Je bil njegov predlog že odklo-dIcp aa obn^ orot? konierettc* z ormzkoj iHvaja lepa.^ Tedaj je iz ■smilienta vidiintlo neka] čl&nov ro-koA da ga reii nove blamaže. Točko itfcor lolikih ktijlf j« kar enoaeavoo firtal 1 đnevnega redat utmftijevaalem. đn se k izrekio it spremembO sarnp seđttn lolskih vođitev. a od najočljših nihče. S tem je ititmttistral sole. ki streme ta na* predek, u slabe Sole. It tega sledi, da on ne mara — napredka v šoU stvu. da je on nadzornik — uzor učitelj* — tskorekoč cokla moderne sole. Tuđi k tej toćfci je lele po ener-sičnem protestu dopustu debato. Do zdaj smo bili tnnenja, da Je za potek konference poleg nadzornika merodajen tuđi stalni odbor. Iz niegovega postopanja pa smo se prepričali, da je on vse, drugi nič. lzve-deli smo, da je bil sklican stalni od* bor četrt ure pred konferenco k seji in da je nadzornik na vprašanje, če je kaj novega, odgovoril; »Nič, le formalnost izpolnimo.« Ni se mu zdelo vredno informirati stalni odbor o na-meravanih korakih. Ne vemo, kaj na-merava ukreniti stalni odbor v dose-go svojih pravic, to pa rečemo, če misli nadzornik, da je stalni odbor voljen le zato, da bo prestavljal stole in miže, potem se lepo zahvaljujemo za tak stalni odbor, potem naj le on sam raje določi v to par svojih ki-movcev. Ves potek konference je bil tak, kakršen ne bi smei biti in tuđi še nikdar ni bil in res škoda tistih 1300 K, kolikor je stala konferenca. Uspeha nikakršnega, pač pa nevolja, razburjenost in jeza. Z mirno vestjo lahko ponavljamo nadzornikove last-ne besede: polomil na ćeli crti! Učiteljstvo nima več zaupanja v nadzornikovo objektivnost, zato prosi višjo oblast, da posije k bodoči Konferenci svojega zastopnkia, ki bode malo krotil njegovo srboritost. Zaenkrat mu je učiteljstvo s svojo mirnostjo, stvarnostjo in taktnim nastopom dalo najlepšo lekcijo. Ako bo v bodoče nastopal tako žaljivo in rovtarsko, potem zna nekaj doživeti, kar mu bo za vedno šumelo po uše-sih. Najmanj kar moremo zahtevati je, da se postopa z nami kot z odras-limi ljudmi v dostojni obliki. Nadzornik mora kot c. kr. uradnik biti tak-ten. objektiven zaščitnik postave, ne pa kak rabelj — podivjanih farovžev. Župnih Fp. Šhrjanec Včeraj smo zopet pokopali ene-ga, ki je ljubil svoj narod. Spremili smo na zadnji poti vpokojenega župnika gosp. Frana S k r j a n c a, do-brotnika naše Družbe sv. Cirila in Metoda, dobrotnika celega sloven-skega naroda. Nesli smo k večnemu počitku njegovo telo, za vedno pa nam ostanejo v hvaležnem spominu njegova dela. Bil je župnik, mož, ki je imel odprte roke in odprto srce za vsakega, ki ga je morila beda, bil je dobrotnik sto in sto revežem, ki bodo težko pogrešali njegovo radodar-no roko, in ćelo v smrti je z rado-darno roko blagoslavljal svoj narod in je daroval vse, kar si je pritrgal tekom svojega življenja, otrokom svojega naroda, najdragocenejšemu našemu zakladu. V KopaliŠki ulici v Trnovem v njegovi majhni hiŠici smo mu izka-zali zadnjo čast. Mirno, tiho spanje za veČnost je spal veliki dobrotnik Ciril-Metodove družbe. Zapeli so zvon ovi in odnesli so ga k večnemu počitku. Edini venec, ki mu ga je darovala Ijubezen, je bil venec Družbe sv. Cirila in Metoda, ki ga je poklonila svojemu velikemu dobrotniku. Pred žalno hišo je zapelo pevsko društvo »Slavec« Jenkovo žalostin-ko: »Usliši nas, Gospod!« nato je dvignilo šest Sokolov krsto in jo od-neslo do trnovske cerkve. Sprevod se je razvrstil sledeče: Na čelu spre-voda Je korakal Sokol II., kateremu se je pridruži! zastopnik Sokola I. in tuđi zastopnik Sokola v Mffstah. Nato Je sledilo slav. pevsko društvo »Slavec« z zastavo, dalje venec Družbe in za dtthovščino priprosta krsta, ki so jo nesli Sokoli. V Trnov-ski cerkvi, razsvetljeni % vsemi luč-mi, so položili Sokoli krsto pred veliki oltar sredi zelenja in trnovski župnik, čast fospod Ivan Vrhovnik, je ODravil pod asistenco kap-l&na Žana in trnovskegt kapla-ni molitve, na kom pa Je zapel ^Ljubljanski Zvon« Ulostinko »Blar gor mu«. Zopet 90 dvignili Sokoli krsto in odnesli pokojnega pred cer-kcv, kler ie čmkal takovsani srebrni voz pocrebnega savoda gospoda T u r k a, da popelje pokojnega k večnemu poćitku. Za krsto so se raz-vrstili nato prijatelji in znanci pokojne« ter sastopniki raznih druitev. Ražen Že omenjenih društev so spre-ipili pokojnega župnika škrianca pr-vomestnik Družbe sv. Cirila in Metoda, vladni svetnik g. SenekOf vič z blagajnikom notarjem gosp. nnđOVšrRikčfrt ih druginfi funkciionarji Družbe^ Sledila sta naj-ožja prijatelja rajnega j?g. B e r -K a i! t in L e n 6 e, zastopriiki na-prednega kluba občinskih švetnikov go§0. Bon čar, foip. Li kozar, gospod Bonač, gosp. Planln-šek in Smole ter zastopniki raznih narodnih društev, Zastopana so bila vsa ljubljanska nftpredna politična druStva, društvo za Tmovski, Krakovski, Sentjakobski, Poljanski, Šentpeterski, Kolizejski in Dvorski okraj, zastopane so bile vse ljubljanske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, možke in ženske, zlasti številno sta bili zastopani trnovska, možka in ženska podružnica, Šent-jakobska možka in ženska in šent-peterska možka in ženska podružnica. Bilo je zastopano Slovensko uči-tejsko društvo, Akademija Branibor, društvo Vodnik iz Siške, Ciril-Meto-dova podružnica, moška in ženska, iz biške, Društvo jugoslovanskih želez-ničarjev, Gremij trgovcev, Slovensko inženirsko društvo, Društvo za mladinsko oskrbo, dalje Olepševalno društvo za Rožno dolino, Društvo kovinarjev, Zidarsko in tesarsko društvo, Narodna-socijaina zveza, Obrtno pomoćno društvo in razna druga društva. Sprevod se je pomikal skozi me-sto in kjer je prišel mimo, je izkaza-lo mnogobronjo zbrano občinstvo pokojnemu dobrotniku čast. V spre-vodu smo opazili samo dva stanov-ska tovariša rajnega župnika škr-janca, značilna parafraza k besedam žalostinke: »Bratoljubje vlada v jami«. Pred hotelom Union so imeli udeleženci sprevoda priliko sezna-niti se s tem bratoljubjem. Stal je tam duhovnik, ki se je rogal sprevodu in se nedostojno posmehoval, ko pa je videl, da ga Ijudje opazujejo, se je začel grizti v ustnice in se obrnil v stran. Orizlo ga je gotovo, da se pokojni ni spomnil katerih klerikalnih institucij. Imena tega rajnikovega tovariša žal ni bilo mogoče izvedeti. Pri kapeli pred Martinovo cesto se je poslovil »Ljubljanski Zvon« z žalostinko >Nad zvezdami« od rajnega, Sokol II. se je postavil v vrsto ob cesti in zastava >Slavca« se je poklonila, nakar so odpeljali truplo rajnega na pokopališče pri Sv. Križu. Slava njegovemu spominu! Dnevne vesti. + Katoliška hrvatsko-slovenska država, časih so se naši klerikalci navdušeno zavzemali za trijalizem. To je bilo takrat, ko so mislili, da je prestolonaslednik vnet za to idejo in ko je »Armee-Zeitung« sanjala o za-vojevanju Srbije. Zadnji čas ni nič več slišati o trijalizmu, pač pa so klerikalci sprožili ustanovitev katoličke hrvatsko-slovenske države v okviru monarhije. S to frazo otepajo zdaj okrog sebe, pa še do danes nišo povedali, kako si to katoliško hrvat-sko-slovensko državo pravzaprav predstavljajo. Morda še sami nišo na iasnem o tem? Ali mislijo samo na združenje slovenskih dežel s Hrvatsko? Taka država bi pač ne bila niti katoliška, niti hrvatsko-slovenska, ne le ker živi močan srbski narod tuđi na Hrvatskem, ampak tuđi za to. ker velika večina hrvatskega in srbskega naroda o kaki katoliški državi nič slišati noče, nego le 0 narodni državi. Sicer pa je smešno misliti, da bi monarhija kdaj združila slovenske in hrvatske dežele, Bosno in Hercegovino pa pustila na strani. Ne spadamo med utopijce in se ne vdajamo iluzijam; vemo torej, da je državnopravna prememba v zmishi združenja jugoslovanskih dežel vsaj še v ]ako dalnji bodočnostl ležeče vprašanje, a če bi se monarhija že odločila za kako državnopravno pre-inembo, potem ne more nič drugega storiti, kakor da združi vse jugoslo-slovanske dežele. V taki celoti bi bilo poleg Slovencev in Hrvatov tuđi nad tri milijone Srbov in 600.000 mo-hamedancev. Taka država bi vendar ne mogla biti ne katoliška, ne samo hrvatsko-slovenska. Naj si torej klerikalci svoje prazne fraze le prihranilo; čaši so vendar preveč resni za take stvari. + fantazije brezdomoviostoga klerikalizma. Ravno tišti klerikalci, ki so 5c na usta dr. Kraka v deželnem iboru postavili za narodno edinstvo Slovencev, Srbov in Hrva-tov in ki so za časa balkanske vojne največ pomagali, da se je tuđi med preprostimi sloji našega naroda raz-širila in vkoreninila ideja juffoslo-vanikega bratstva, se zdaj pehajo kakor bi bili pobesneli, da ubijejo to, na kar so sami prisegali. »Slovenec« opravlja to delo z vso srditostjo, ki io goji brezdomovinski klerikalizem do vseh drugovercev in isliva ćele golide smradu na ves srbski narod in zlasti na pravoslavno cerkev. Sanja se mu 0 popolnem poginu vsega ka« toliško-hrvatsko-slovenskega naro- 166. Itev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 32. julija 1914. Stran 3. ra, o svetovni vojski, ki bo izpostavi-la katoliške Slovence in Hrvate naj-krutejši persekuciji fanatičnih srbskih popov itd. itd. Klerikalizem je pač stekel in voha kri... Za poštene Slavane je pač vseeno, kaj piše list, ki izhaja sicer v sloven. jeziku, pa je pisan v duhu brezdomovinskega klerikalizma. 4- Srbskl pop je stoletja obvaro-val svoj narod pred groznim turskim nasilstvotn, dočim je katoliški duhovnik pravi uničevalec slovenske-ga naroda, To je zgodovinska resni-ca. Glasilo kranjskih klerikalcev pa zdaj sramoti pravoslavno cerkev in srbskega popa na tako nezaslišan način, da svet kaj takega se ni videl. + »Slovenec« pravi o kranjskih farllh, da so globoko in široko na-obraženi in da delajo v prvi vrsti za versko življenje naroda in ga učijo ljubezni do boga in do bližnjega. Slovenska javnost vendar pozna izobra-ženost in delo kranjskih farjev in bo torej lahko potrdila, da bi Še psi od smeha crkali na cesti, če bi znali brati »Slovenca«. -f Slovenski dijaki so še vedno zaprti in hišne preiskave se še vedno vrše. Sodna obravnava bo pokazala, da je pregrešek slovenskih dijakov malenkosten. »Društvo^ so imeli, v katerem so gojili misel jugoslovan-ske narodne in kulturne skupnosti, torej misel, ki gotovo ni državi ne-varna, V ćeli državi je ni srednje sole, kjer bi ne imeli dijaki kakih skrivnih sestankov ali kakih tajnih organiracij, a drugod se take stvari tolerirajo a!i re iim iz lepa naredi konec. Tuđi pri nas se je že tako zgodilo. Bivša ljubljanska policija je imela dvakrat posla z nemškili diia-kov tajnimi drušivi in si jer so bili v prvem slučaju udeleženi nemški ghrtnszfcl, v d'uge.n pa nemški re-alci. Prvi slučaj se je zgodil nekako leta 1900., drugi pa 1909. Pri prvem teh tajnih društev so bili tuđi ljudje, ki zavzemajo danes v javnih mestih že precej odlične službe. Gimnazijsko društvo je imelo svojo posebno sebo, v kateri je visela okrasena Bismarckova podoba in pod katero *o dijaki navršeno prepevali »Die \Vacht am Rhein* in druge oati^er-manske pesmi. Me?tna policija je ta-krat spravila na dan več kot zadosti materijala ter ga izručila viSjim obla-stim, a zgodilo se ni nemškim vroce-krvnikom — nič. Leta 1909. je imela mestna policija opraviti s tajnim društvom nemških realcev. Tuđi ti so imeli svojo sobo, dobilo se je vse-polno materijala, a zgodilo se zopet ni — nič. Letos, 1914., so imeli nemški gimnazijci zopet svoje tajno društvo in iz njega izključili dijaka, ker je ugovarjal dijaskim nacrtam za razdelitev Avstrije. Ravnatelj Pu-esko ve to natančno, takisto drugi profesorji, a noben človek se za to ne zmeni! 4- Brezdomovinci in narodne pravice. Kadar hoček> klerikalci kaj izprešatt od vlade, kaj denarja ali kake strankarske koncesije, takrat začnejo vselej s tem, da se vnemajo za naše narodne zahteve. Kadar je stvar dozorela, pa potem prodajo narodne interese in stvar je v redu. Zdaj so klerikalci zopet začeli tak manever, na Koroškem in na Gori-škem. Preslepili bi tuđi radi narodne kroge in jih prite^nili k sebi. Pa javnost ve, da je klerikalec brezdotno-vinec in zato ne bo nikdar verjela njegovim besedam. -h Varalice naroda se tuđi vče-raj še nišo oglasile na uničujoča raz-krit ja bivšega deželnega glavarja pl. Sukljeta. -i- Klerikalen duhovnik aretiran, ker je odobraval sarajevski atentat »Slovenec« je pred par dnevi prinese! vest, da so v Marčani aretirali popa Ivana Vinodolca, ker je odobrava! sarajevsko tragedijo. Istrska »Naša Sloga* pa pravi, da je pop Vlnodolac velik klerikalec, Hrvat, politično franko - furtimaš, nadalje tuđi velik nasprotnik Srbov. -f Izgnanie Milana Marjanovića in »Narodno Jedinstvo«. Izgnanje M. Marjanovića iz Zagreba ne bo nič vplivalo na redno izhajanje politične-ga lista »Narodno Jedinstvo«. List bo v vsakem slučaju še dalje izhajal in bo ob sodelovanju M. Marjanovića urejevan v istem pravcu kakor doslej. Sicer pa iztiranje M. Marjanovića Še ni definitivno rešeno in so storjeni koraki, da se afera pojasni. 4- Elektrika na Bledu. Klerikalci javljajo, da bo Bled najbrže dne 18. avgusta razsvetlila deželna elektrika. Lej, lej, na Bledu pa pravijo, da bodo za ta dan imeli napeljano elektriko iz tovarniške elektrarne v Radovni. — Škodljiv cl dežele! Meseca sušca t I. je podelil deželni odbor podporo v naučne svrhe sekundariju dr. Franu Virantu. On pa, namesto da bi uporabljal ta denar v izpopol-njevanje svojega znanja na klinikah, se ga že cei mesec vidi na različnih krajih Ljubljane in Oorenjske. Vpra-ša se deželni odbor, če mu je znano, da se ta podpora v naučne svrhe uporabUa za različne zabave in is- krte? ne policije- Ko so včerai blagoslovili v trnovski cerkvi truplo umrlega župnika Skrjanca, Je stal poleg krste tuđi polica] s kapo na glavi. Ne ve-mo, kaj je iskal v cerkvi. Eno pa je, da je na občinstvo to napravilo precej čuden obisk, ker dosedaj še nišo videl i, da bi policija tuđi v cerkvah delala red. — Šentpetrskl župnik PetrtC v I jtibl]anl je bil že kot kaplan na jako slabem glasu in ljudje so kar strmeli, ko je bil ta mož imenovan za župnika v stolnem mestu. Ker je simonija na Kranjskem že nekaj Čisto navad-nega, se pač ni čuditi vobče razšir-jenemu mnenju. da fe Petrič šentpe-trsko župništvo kar kupil. Odkar je Petrič župnik, se slišijo o njem take stvari, da se vse Skandalizira; javno se ga dolži gr^jiifije in tatvlne, a mož se ne upa tažiti, niti se za to ne zme-nijo njegovi predpostavljenci. — Časopisi v Savi. Policija je speljala ćele skladovnice konfisciranih časopisov v Savo, menda v dokaz, kako znamenita iznaidba je konfisciranje, ki spada spf->h med naj-veoje avstrijske atrakcije. — Frančiškani in »Sveta vojska«. V nedeljo je imela »Sveta vojska« na Brezjih svoje zborovanje. Govorili in grmeli so proti alkoholu, da je ljudi postajalo kar strah. Neki kmet - domačin je kakor neverjeten Toma z majai z glavo, nato pa se je obmil na enega izmed voditeliev Svete \o£ske* z vpraSanjem: »Gospod, kam bodo ra zdaj dali franči-Škam vino, ki smo ga jim tri dni vozili?« . . . — Sokolske diplome so včeraj dospele in se dobe že danes v »Zvez-ni pisarni* v *Narodnem d^mu«. Pri- i čele se bodo takoi razpošiljati. Pri teh dipk>mah naj Slovenci pokažeio. da znajo ceniti svoje Sokolstvo. Naj ne bo hiše brez te diolome. — V naj-krajSem času naj vise te lepe slike po vseh rraših ja\Tiih prostorih kot trajen spomin na leto 1914. Zbirajte po vsch gostilnah! Diploma stane 2 kroni, izdana na ime od 10 kron na-prej. — Razpis uraetniške nagrade. I Da se okrase slovenske hiše s slikar-skimi umotvori slovenske duše, narodne lepote in domačega cara, se je odločilo založnišrvo »Slov. Ilustro-vanega TedniKa«, da izda serijo žaarskih sJtk iz slovenskega Ijudske-ga življenja. Kot prvo tako slfko hoČe izdati za Novo leto 1915 žanrsko slikarsko umetnino iz kmečkega življenja koroških Slovencev. V to svrho razpisaje podpisano založništvo nagrado 600 (šeststo) kron za najboljšo žanrsko sliko iz ljudskega življenja koroških Slovencev. Slika bodi vese-lega značaja in predstavljaj n. pr. prizor narodne šege, navade, zabave, svatbe, žegnanja, veselice, plesa pod lipo i. p. Uporabijo naj se narodne nose sedanje ali pretekle dobe. Tekme se morejo udeležiti slovenski umetniki. Slika, ki ji prisodi umet-niška jury, pomnožena z založnikom in urednikom »Slov. Ilustrovanega TedniKa«, nagrado 600 (šeststo) K, preide v neomejeno last znložnfka 'S. I. T.Novoje Vremja« pravi, da je tripelententa sedai tako moćna, da ima sama ključ ali za vojno in mir v rokah. Ruska diplomacija bo pogoje za trozvezo odločno narekovala, Petrograd, 22. juliia. »Petro-gradski Kurir* pravi, da namerava Avstro - Ogrska porabiti priliko francosko - ruskih slavnosti, da s pomočjo Nemčije stavi Srbiji v obli-ki ultimatuma zahteve, ki naj kon-čajo srbsko samostojnost. Rusija in Srbija sta prepričani, da je mogoče evropski mir rediti samo. če se Rusija krepko zavzame za Srbijo. Belgrad, 22. julija. »Politika« pravi, da so vse grožnje Avstro-Ogrske napram Srbiji neresne in imajo samo namen, Srbijo ostrašiti. Uspeh teh groženi pa je negativen, ker je Avstro - Ogrska v svojem lastnem prebivalstvu vzbudila bo-jazen. Belgrad, 22. julija. »Trgovski Glasnik« beleži z zadoščenjem, da je ravnatelj Orijentskih železnic Miil-ler bistveno pripomogel k rešitvi že-lezniškega vprašanja. Tozadevna pogajanja dokazujejo, da bi se mogla vsa vpraŠanja med Avstro - Ogrsko in Srbijo mirno resiti. Obžalovati je Ie, da govori Avstro - Ogrska 1e prav redko odkritosrčno in lojalno. Dunai, 22. juliia. Z ozirom na optimistične komentarie petrogradske entrevije in na vesti, da se Rusija ne bo vmešavala v avstrijsko - srbski spor, je bila borza danes mirnejša. Kurzi so se zboljšali, renta je bila brez prometa. Dunaj. 22. lulija. Ruski poslanik tia Dunaju Šebeko je odpotoval v Petrograd. Dunai, 22. julija. »Deutsches Volksblatt« poroča, da se bo grof Berchtold v Solnogradu najbrže se-stal z nemškim državnim kancelar-jemf ki se mudi v Berchtesgadnu. ad Osrski drž. zbor Budimpešta, 22. lulija. V đanaS-nji seji ogrskega đržavnega zbora Jt prišlo do tumultov. Dtlegat hrvat-skega sabora, Srb baron Rajačić Je zavračal insinuacije in denuncijacije madžarskih govornikov v zadnji debati ter je naglašal, da se sarajevske-ga atentata ne srne zlorabljati kot argument proti Srbom. Politika barona Raueha je storila, da se srbski narod na Ogrskem danes boli interesira za velesrbske potrebe, kakor svoj čas. Nemir. Poslanec Rakovsky kriči: Kaj govorite o srbskem narodu na Ogrskem? Na Ogrskem je samo ogr-ski narod! Tumuit. Baron Rajačić zaključuje svoj govor z besedami, da ni treba vsakega obiska v Belgrada spravljati v zvezo z velesrbsko propagando in da ni treba Srbov vedno sumničiti. Povzročiteij lažnHvlh in vznemirlji- vih vesti iz Belgrada. Budimpešta, 22. julija. Pri aranžiranju poslednjih vznemirljivih vesti iz Bcigrada o nameravanem masa* kru Članov avstro - ogrske kolonije, je bilo na rrvi pogled jasno, da gre za umetno povzroCeno vznemirjenjc. To afero je zdaj popoinoma pojasnil »Pesti Napio«. Iz dobro infor-miranega vira poroča, da so bile bel-grajske vznemirljive vesti Inscenirane v Budimpešti in da jih je inscenira* agent zunantega ministrstva, La-dislav Boross. Ta agent je prinesel vest o dozdevnem ogroževanlu živ-fjenia in imetja avstro - ogrskih po-danifcov poslaniku b^ro**« O*e«iM. kl pozna Oorossa kat nekćanjega In do-sedanjc^a zaupnika avstro - Offrske-ga zunaniega ministrstva in mu vsled tega brez vsega zaupal. Baron Giesl je takoj, brez nadalinih infor-macij oštro nastopii pri srbski vladi! O tem je izvedela belgraiska avstro-ogrska kolonija, v kateri ie izbruhni-1a panika, Strahopetcev Je vedno povsod dovolj. Giesl ie nil, to je treba konstatirati, orodie. ki je lahko-miselino verjel ter delal preplašen, zaupajo-Č porocilu. ki ga je dobi!. Ta manever je bil obenem znan kontre-mini ne samo budimpeštanske, n'ar-\ eč tuđi dunajske borze, in je bil na las podoben onim skandaloznim afe-ratn. ki so jih svoje^a^no 7^ Časa Kanve de Kanva izrabili na Dunaiu in v Budimpešti v borzne manevre. Boross ?e v ustvarjanju potrebne politične atmosfere mojster. Svnječa-sno je bi! zaupnik Ooluchovskega in tuđi pozneie so mu poverjevali zelo številne odiozne politične misije. Ogrski državni zbor. Budimpešta. 22. julija. Državne-mu zboru je predloženo poročilo naj-visjeg-a računskegra dvora glede kreditnih prekoračenj in glede rehabilitacije po kazenskopravdnih obsod-bah. Srbski in romunski dezerterji na Ocrskem. Budimpešta, 22. juliia. Notranii min^ster je izdal odredbo na župan-stva. da morajo vse romunske in srbske vojaske begune zapreti oziro-ma jim odkazati stalna bivališča, iz katerih se ne smejo odstranitL Potres. Kandija, 22. julija. Kratko f red poldnevom je bilo čutiti tu sre inje močan potres od jugovzhoda roti zahedu, ki ga je spremljalo bobr nje. Angleško vojno brodovje ostane mobilizirano. Đerofin, 22. julija. Iz Londona poročajo, da je kralj odredil, da ostane angleško vojno brodovje do 15. avgusta v sedanjem stanju mobilizacije. Angleška. London, 22. julija. Delavska stranka je v včerajsnji seji poslanske zbornice sprejela resolucijo i^roti irski konferenci, ker znači ta nekako vmesavanje krone v delovanje zbornice. REVOLUCIJA V ALBANIJI. Pariz, 22. iulija. »Echo de Pariš« javlja iz Londona, da namerava ro-munska vlada zasesti s svojim voja-štvom Albanijo, če se izpolnijf) sle-deče zahteve Romunske: 1. morajo vse velesile pozvati Romunijo k temu koraku; 2. morajo vse mednarod-ne vojaške Čete, ki so sedaj v Skadru, sodelovati, da dobi zasedenje mednarodni značaj. Duna], 22. julija. Listi poročajo iz Drača, da so poslaniki velesil od-klonili zahtevo vstašev, da naj pri-dejo v Šjak. Solun, 22. julija. Kakor se poroča, so se sporazumeli Epirci z vstaši. da se ustanovi v južni Albaniji federativna republika. DOGODKI NA BALKANU. Bofgarska. Praga, 22. julija. Bolgarska vlada je naročila pri bkodovih tovarnah večje število topov. Te dni se odpo-šlje iz Budimpešte 80.000 pušk. Sofija, 22. Julija. Srbska vlada je izročila romunskemu ooslaništvu no- ' to zaradi nepresUnfh obme)nih do- gođkpv. | Orfkafai mrena. I Caritrad, 22. juliia. Kakor se ] poroča iz informirane strani, name-> rava veliki vezir odpotovati po tur-kem prazniku 23. t m. v neko belgijsko ali holandsko mesto, kjer se ser stane z grškim ministrskim predsed-nikom Venizelosorn. Atene, 22. julija. Venizelos je odpotoval včeraj v Bruselj. Dunaj. 22. julija. Listi poročajo, da je sklenil turski veliki vezir predlagati grškemu ministrskemu pred-sedniku Venizelosu, da naj se prizna vsem egejskim otokom avtonomija. Gospodarstvo. — Kmetijska gospodarska šola c. kr. kmetiiske družbe kranjske v ^ubijani. V prvi polovici meseca oktobra se otvori šestnajsti tečaj go-spodinjske sole. Oojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijani-Šča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo starŠev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 10. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko Solo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranfskem; če bo pa v soli prostora se bodo sprejema-le tuđi prosilke iz drugih ^žel. Prošnje za sprejem bodo reš-*-ie med 20. in 25. septembrom. Darila. Upravmštvu naših listov so poslali: Za »Ciri! - Metodovo družbo*: Vekoslav Kranjc, c. kr. notar v Smarju 10 K. povodom smrti kolege g. Filipa KermeVa, c. kr. dež. sod. svetnika v Mariboru. Za »Pogorelca Franceta Peterll-na K°sezah ^t. 13 pri Ilirski Bistrici«: Rodoljubi v.Ribnici 13 K. Sokolstvu v potnoČ«: D. C. v Ljubljani 2 K. Za »Stavbni sklad« »LJublian-skega Sokola«: Brat Strobach iz Mlade Bole?1ave (župa Fugnerova) 5 K, omenjajoč kako so se bratje Ce-hi pripravljali in veselili na zlet v Ljubliani. »Na zdar!« 2ive!i nabiralci in darovalci, Darušnii list obscga 6 stran'. Izdajatelj In odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec Lastnina In tisk »Narodne tlskarne«. IMa »ti Je stnkotfto tnjda. Ozdravilo Jo Je izvrstno sredstvo. Moja mati me Je poverila, naj pi-$cm v Časopise, da se javno posve-doči odlična vrednost sredstva, ki jo je zopetpopoinoma pozdravilo.Bilo je to edino, kar ji je kdaj pomagalo. Ćela leta poprej je neskončno trpela. Eden /dravnik je bolezen imenoval ischias, drugi udnico, tretji revmati-zern. Glava jo je bolela pa kar ne-znosno. Olajšanje, ki ga ji je dodelilo ono sredstvo, je bilo takojšnje in upamo, da je sedaj popoinoma zdrava. Ako bi se vsak trpeči potrudil, si iz bližnje lekarne poskrbeti to sredstvo, imenovano Kephaldol, bi bilo pomagano tuđi njemu. Dve tableti povzročita takojšnje olajšanje in moli materi niti ni bilo treba, porabiti vse tablete. Moj oče je imel takrat ravno influenco, in št ostale tablete so ga ozdravile popoinoma. ftasMrftao iomćt zdriTllo. Veđno vefja povpraševanja po „M^U-^t^m fraa-o«rtf ifaat|« In rnoU" dokazujejo uspe§-ni vplrv tega zdravila, zlasti koristne^a kot bolesti ute^ujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K 2-— Po poštnem povzetji razpo^ilja to mazilo le-karnar A. NOU, c. in kr dvorni zaloinik sa Omnafm, Tvehlamb^a 9. V zalorah po deželt je izrecno zahtevati Mo!l-ov preparat, zaznamovan z varnostno znimko in pod-pisom. 4 25 / Zlata svetinja V* yf Berolin. Pariz, Rim itđyf ^^y/strltarjeTa oiici 7. ^S Br. J. *n sefcomtraTvftk, Moravska Osliava. Natančno in temeljito sem preiz-kustl VTa^o ustno vodo in Va§ zobni prašek, ki ju Že dolfirrv rabim sam kakor tudt moji bolniki, zato Vsm z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnth praškov se nahaia veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. BolniJd nai se tore? pcsiužujejo Ie onepa sredstva, o katerem je prešzkužnjo in večl- tna raba iz pričala, da je v resnici dobro. In te ^e: 2*y4U»M- MetcoroloSIino porctHo. ?i«Hm «•« ••r]«« SM*2 SrMhijl zr«««i ttan 739 «m | u.\ Sl"i?"4b i 1 1 g SII Vttloyl iNeb0 21. 2.pop. 7323 : 275 lp. m. iza>i!del jasno ,, 9. zv. 733 8 20*2 st. srah. del. oblač. 22 7. z). 733 6 20 2 sr. jzah ! jasno Srednja včeraj^nja temperatura 21*0°. norm. 19 9n Padavina v 24 urah mm 0 0, Zltna) o#vi« w Budlmpe&tl* Dne 22. julija 1914. T • r m i n. PSenica ta oktobei 1914 ta 50 kg 13 45 PSenica za april 1915 . za 50 kg 1360 Rž za okt. 1914 .... za 50 kg 9*74 Oves za oktober 1914 . . za 50 kg 781 Koruza za iutij 1914 . . za &0 kg 7 20 Kor uza za avgust 1Q14 . . za 50 kg 7 29 Koruza za maj 1915 . . . za 50 kg 714 Olga Eamenšek modna živilja Ljubljana, Trnovska ulica 15 sr pri poroča p. n. cenj. damam za izvršite? damske in otroč{« oUeke po meti. 2623 — Izvršba točna in strofo solidna. — Na^nižje cene. Najoižjc cetae. Zeralilftkrknliinl vođja v p. lfifce piimerno službe v kaki notarski ali občinski piša mi, tud« kot tajnik pri kakem denarnem zavodu 2832 Ponudbe pod 1860 2832CC na upr »Slov. Naroda« do 1, avg, 1914« Preklic. Podaisani Prasce Pavlii, po- sestn k v Podsmrečju, obžalujem ifl preklićem vse besede, s katerimi sem Franceta Benkoviča, posestnika v Bla-govici, žalil ter se ;nu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. 2834 BI ago vica, dne 18. julija 1914 Franc Pavlič, posestnlk v Podsmre6|ii.. Za Srbi]* (Belgrad) potrebalem takoi već i ^^^m ^^0 ^^Vi ^^^m ^I^F fll^B ^B aft aA ^^^ ^B kot za violino« klarinet« Ilavte, baalata itđ, Ker je služba stalna in se Iahko dela pod jako ugodnimi pogoji, reflektiram na dobre ĐOtistO« (Ako je retlektant uradnik ali obrtnik, lepa priložnost udobnega živl]enia.) Znamka za odgovor. — Sianislav Volarl&j kapelnik i Kosovska ulica 43, Belgrad. 2835 EiesaDtDo stanovanie obstoječe iz 5 sob, kopalnice, električna napeljava, balkon z razgledom na park, bogata pritiklina, II. nadstr. SlOTonskl trg iL 2, so ođ4a za I tobmar|ov termin 1915! dalje eleg. veliko stanovanie Obstoječe iz 5 sob, predsob s priti-klino in porabo vrta, ali pa dve stanovanji z 3 ozir. 2 sobama s pritikiino, na Bleiweisovl cesti ftt. li! se oddasta v najem za novemberski termin 1914. Poizve se v odvotnlikl pisani đr. V. Krisper, Slovestski trg 2. 2827 £)nbl:ana |J fl21llA4rr W'™* Mestni trg u M" ViSiaiiA ^^ ^ u Dokler bo trajala zaloga, bom prodajal perilo srajce, bele mehke, barvaste, turistovske po nafnižjih cenah. JUgo iobre kaksvosti. foiitjam tadi po poSti. Ne putite se premontll Somo Mejtnl trj 25 kaptte po BliU •*■! la dobro pri svolovno- uiaat solidni tvrdki Ljubljana &tev. 4. Laataa ■rofkollraaa tovarna w v SvlcL Tvrdka & Sattaor atea nobene podrni-■loo v Ll«bl|aal te am ar«9ie. ZaktttaJJe a*j mn ^dak oak astnj bi ptltai« prost*. 166- Ste*_______________________________________________________.tLOVgNSKl NASOD«, dnt 22 folija Itl4. _____________________________________stran 5. Ženska, 39 let stara, fTOfMaM kako aman|ia trgovsko podjelje trafiko ali gostilno y najam Položi tuđi kavcijo. Reflektira pa predvsem na delelo. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2826 Eioiolmo vliokoprltllčno stanovanje za eno ali dve osebi, aa Ođda a i. avguatom Slovenski trg fttev. 8 (trg pred sodnijo). 2*y* iiiiTi jtar 35 let, popolnoma veŠč slovrn-«kega in nemŠkega jezika v gfovoru in pisavit liče prlmerne službe v kaki ^dvetniški ali notarski pi«a»m ali pri kakem privatnem podjetju. Plačilo po dogovoru. — Naslov pove upravništvo *Slov. Naroda«. 277& Kontorista i nastopom službe 1. oktobra spreime lesna trgovina Fr. Serko ia sin v Cerknicl. 2333 Prosto stanovanje, plača po dogovoru. — Ponudbe s priloženimi iz-pričevali je vposlali na gorenji naslov do 15. septembra. Inteligentna, čvrsta 25 tat *ara vdeva, pri* jetne zunaejesti, z 250.000 m*tk preine-ženia, žeU poročiti d*br* situiranega gm-srodm, Direkten, neanonlmnl ođfover pod ■mliaraig ti, ■aa.lnvi, aaapoji—ia Stroga diskrecija obojestransko. 2803 Iz proste rok* p« o«mI ■■pr»<^j »to 2 lepi voieiii parceli na svetu bivSega vojaSkega oskrbovaliSCa, i ob Gajevi ulici, ne daleč od bodoče palače »LjuMjanske kreditne banke«. 2764 Podrobnosti vsak dan od 2—3 popoidne v Selenburgovi atlci it 1,1. MAstrop|e — ali pismeno. i Zaloga vina. 1 Rudolf Ceh, Rot, Istra, \ ima na postaji zalo^o prtstnega b#- 1 lega In črnega istrijanca po zmermh cenah. 2570 ^Hojzij Doblekar naj se zglasl ■stmenlH ali pismenim potom v glavnem nrađn „Slovenske narodne podporne ieđnote", 2708 So. Lawn-dale Ave., Chicago, HL, I radi dedsčine za svojim nmrlim bratom v zneskn I 2S0*— dolarjev. 28ci ^j^ podpe^ 11-50 Velika zaloga 15a50 " najfinejšib, trpežnih in nogt najbolj priležnih čevljev za dame, gospode in otroke- ViktorijaSterniša Ljubljana, Jurčičev trg št. 3. Gg. učiteljem, učiteljicam drž uradnikom 15° o popust-! VamjI 22 HPp 4~5 ^mtmbd amerlkantkl avtoatobU. W CS_m ^e^ vnz 1Z Vanadium jekla. Nedosežna kor ^^™ ^" atmkciia NaiobSirneiše iamstvo. — NajceitejSi in najpopolnejši voz sveta. Kompletni avtomobil K 4700*—. ===== Zahievajie brezpla£no prospekte, ===== Creneralno asa«««#«»f»m^v^ s 781 K. Ćamernlk ć& Kottip. trgovina s kolesi, motorji in avtomoblii, raehauična delavnica in garaža LJUBLJANA, Ounajska cesta it. 9 — 12. ISANATORIUM-EMONAi 7 LtXJHLUANA • komenskega ulica 4 \ f 5EF-ZDR^NK PfOTW-D^FR.DERGANC 1 Celjee leAa prlHkal B«tfka prilika I Prodam ali dam v zakup pod ugodnimi pogon svojo novo, •■•■■<«!■ umu Mišm za naiemnike in trgovino s popolnoma oprav-Ijenim lokalom za špecerijs« taslftč«, od«tran]uj« lu«k« in prepreAuf« IzpadanJ« Ia«. ■ fl^klenlf«! bj«t««Iom 1 tLTmmm, Batpošilja se % obratno pošto ne nanj koC dTe steklenici. Zclof;« vs#h pralzkui#nlh zdravi!, Mdlo. irll, m«dioinal. vin, ip«ollall-\mi, najfin#»fMti parfiimov, klrur«tftkHi obvaz, svežlh mineralnih vod Nd. DdldnnM hUma instdn iLMIlnl RMUtn crta it L polc^ novoa^njoiegB Fm JoicfoTcgi i obli. mofta. 10 av A^tJ i^^m^^^^M ^^hS^A^p^aak ^^ff^^^^aflB^ ^■■^a' v ta| MHm avtMra^p lamfai •>■■ IMebkHHmaMbn I $ t&ibukn vbodoin I.-. me tokoj odd«. •■. H Kjc pove nprafPtštvo »Slov. Naroda«. Gostilna zelo blizu Celja, z lepimi lokalitetami in velikim vrtom, se zaradi preselitve MP ceno proda. ~W V hiši je trgovina z mešanim blagom in tralika. — Ponudhe na upr. »Slov. Naroda« pod M6ostila«l/2727U. 2727 _______________________________________________________________________________________,______________________ ? •»•Mjilolea v Piieeali proda svojo tik iupnijske ccjrkve lezečo, zidano, s opeko krito pritlično iB ki je pripravna za vsako obrt, osobito za trgovino. Plačilni pogoji so ugodni. Poja^n:U daje lastnica in Ivan Eriian v Celfo. 2804 Nova enonadatropna VILA v Savinski dolini, 10 minut od večjega trga in železniške postaje, 5 sob, 1 vel. salon z balkonom, kuh:nia, klet, shrambe; solidno gospodarsko poslopje, obokani hlevi in klet; sadni in kuhinjski vrt, BZ proda po zelo nizki ceni za K 15.000. Tuđi njive in travniki so naprodaj. Polovico kupnine ostane labko vknjiženc. Zelo pripravno za malega trgovca ali penzijonista. 2761 Kjet pove upravn. »Slov. Naroda«. Prodaialka ie DCenka za trgovino s papirjem, se sprejmota« Natančneje pri Tr* Igllti Lfnl« ljau. Maatel ■—. m "*> Strftall^ffa ttllc« M«V. 2. »«»««••« »■■»■■! f m* •fa^,i« 1,0—^ao mm. I I Poslovalniea L c. kr. avstrijske državne razredne loterije. I Podružnice v Spletu, CelorfOMa Trstu. Sarajevu. Gorici In Celju. Sprejema vlege aa kafltlce Ia aa Hkeel rataa M V*l MPH *■ >>■■»!■ «*< *■ vrgi—rtae fiataie | ter lili obrestaje od dae vtefe pe etatfa i *W |S |0 ■ a b faali vrat f iatiaim kana. Stran 6. ________________________________.flLOVEMSKI NAitUO* tme 2Ž. )oi|a 1914. 166. «ev Priporočmo naSai gospodinjam KOLINSKO CIKORIJO iz ddlme slovenske g tovame v Ljubljani Eionaftlrmiia Tili M puš«! obsro^eča is 7 sob. 2 ka-hm;, kleti, terase, rrta, rcm. Ype*xan rode vod, e!ektn£ao razsverlaTo :a rod-&jak. v Opaii;i, v blii. po^te, trga. ko-pali££a in postaje elektr. ielern re. — Natanča. v upr. »5?ot. Naroda* 2SC4 J. Zamljen terttarski »*ittu> v Ltnbljanl, Gradišće 4 gfiiu e rsa žev'. ^rsk^i iela to oa-o» teše irTTiirTe :- rrrcrcča >toio talogo storjenih čevljev. isAelmle tati prave porsfce te teloTadske terli*. Za carc£-".a x isis « :_:?:_- •,:: MM Vrlika sitloti« ••njmoil«*rn«t|4lh alamnlliov. v iiajuovcjSili lasoiuli iii v veliki iiUvii I VAN SOKLIĆ. IVUtnl l»Mli«am«-»l*mHllil uil 1» R do SU N. Produktivno zodrato llubl'onskili mlzarjev rt^ stiovana tad s* 2 emejeno zavezo. ^=1= T^varna mi Glincah pri Ljubljani. ^= Pripotoia se akvaeom obćiitttfu a itvrievanje Picficm« komplcinc oprave u _ tj^ce x * tostni Mm*oden^ le pr'e^ r~ tvarni na Glinctb in se »«t* n setiino itlo. - Proračun* •• rfapoilU nn uMevo brezpilnčno in w najkrajiem času. | Na prvi pogled ft^oimai aa Bal lxdel?avl, da |e fc~igo •d prra ljablfartke trgovine x araai, xlatataov grabrafBoy koder kapii aajoaaafa la ti majbolje pottreiea. predmeti poletne sezije so iapaa badllka, ara t &apaataicahv ^~~ laatatal gmmbl, mod. xaf oae itd. Prva eksportna trrdka Tovarniska znamka F. ČUDBN1"""10""-' ^H ■ ^^^r ^^^ ^^^^ H^^H ^H ^B Tvdka F. Ccden je samo PreosJopiem 1 njiva. 1 travnik, 1 gozd, pc ure odćalieno od kolodvora v lezeru krafii pr cesti. Mimo voz železntea: prrra\Tio ta obrtnika ali trpevea. Cena 7500 K. Kopec potrebu ie 40" 0 K, drugo &siane lahko vknji-ženo. Ponjđbf e vrasia^i do 1 av?u-t3 1.1 N Jote! M^rfaaotIt, poste restavte, Sernica ob SaTi. !>:* \iMu ognke iii kraolsMe salamE. fino so*ro ivako gniatl kranfske klo- •a»e, prekateao meso, «lani»o s paprike r.iT: ? r-s:-- eatendolakl *kr ter s ađkc ćafno nrđTO ma&lo zr-::z-ii tvrd^a J. BUZZOLINI delikatesna trgovina L}nbl]ana, StrltarjeTa ulica. • s3.Kd2.njt poSiljatve ud najmanje do ~i \?:'t ""težine ro r2i?.if;i ce~'*. !T»t»5 Od 1. argvta t. 1. dalfe ¥ Lingarjevi ulici. Dr. vitez }(ogon pl. porenta pri—arij dobrodeineja zavoda v Trstn I potr-u i e. da tinktura zaželodec Itkanurja piccoliia i Mu, Mm cesta pri motenu delovania prebavnih org^anoT vedno najbolje očinkuje. Steklenica 20 iln. fVepreniOĆriTOfft te-to-^*e ta teleća apaa suita, 3 OfUeirie rlaUOk xUot ta prcitoror. Proti fTemeni Ođpome r:-ae kam^r lift i«i la tasaAt i a^tta kemične tvornice Traiskirchti pri D«f»«fBf 1 iiNti« ft C^. Mlatilnice, vratila, čistilnice, trijerje, mline sa moko, stiskalnice za sadje in grosdje, atiskal* niče za seno, motorje, slamoreinicef repores* ----- niče, brzoparilnike, gnojnične črpalke := »ete n fit»*tft*T* ? «t- itast *»aaža raz»& i^u »♦ie#e!st3l rt: rt Fr. Štapića v Ljobijani. lajretja aj»p razae te* lnrac fretfja. ftr^rr xt Isttstr »•. ttiTfrevefa si teijai« U Ar Ćete aofcer* Geniri ;nter?se8iOTB t-eip'afeo oa razpoitf o Anton Bajec u metni in trgovsU frtsar cvetlični salon um ?o) ItuU 9a. 2. aaftaa Cwi|awh#aa n^aaa^ Irita ota att m. TidalM^M ^^^H ^^^m ^^^B M MnH ■ ffitti ni i JI Tvomiška zaloga avtomatov gramofonov in plosč Plo^e od K 1*30 naprej. Uramofuui od K 20 naprej. Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg 9. Za?*::- * '.i vefiib tvor-:■z ta ~ -Tzffrrstva rar^rlftft, ral«*« Isa^e. I4em, lesa-MMt Avslr. gram «r. »Jaaftir ttc ttt Sa4 ia,0— plaU v xal##L Spec«a>oe p'*oičc na»$^vne-.S"h orerr.-*i pevcfv Battistrn'. Amoidson Dcs:-n, Se.n-a Kjrz *rd. Vsa popriv.a :zvr£u>e*"n v svoji lastni de» ttvr r; tc-iPD ir jc^dno — Pit tečif ođ CORCEVfl A.COREC L I J R L • h N fi NAU!!F T[k[ ; i e r e • h - ••: ^ i ^» " n ;(, r; ;; i » j . T • - i ** ' : w ; , • : r . . i f w C E n ! * - - ~ ~ trn ~ Kneza Aueraperga TI* fl 1 # 1 radioaktivno 101111 TD II!) 11(110111^0111 termalio kopališče lUpiilu 11U UUlClljJlltjlIl. i D: e- s*: - *r ćrnic res'^jz St:aia-T-:r :e. G::-: vrele; y& C, is: >:.»:■ he«oh:r:v ■iž ziicl :er-a ne vode vsak dan, ve.:k: bas.ni, posebne Kope1.:, mahOTne kopeli, i ele^rr*e*ar::a, masaža, koisfort^o cprem^FT^e sebe. :zboma rcst2\Tac:;a, Z;:a. se rrrmatirem, protim, »aur algi je (Uchlu), aearastealia, bUterija, t*mMk* holtvad ttd. Prosre<;e riirošilja trr'.Jkj -svoateijštvo Sesija od 1. mm'i* do 1* oktobra. 14SC Krojači in krojačice! Tečol zo prikroleoonje se prične dne IO. avgusta t. I. Poučuje se prikrojevanje za moSko in žensko krojaštvo po zanesljivii metodi« Naznanila sprejema: 2b:d TEODOB KZTT^TC Ljubljana, Prešernova ulica št. 5, I. nadstr. tmfci idi ata u trnu aul lulfie iztiik ktuulsiiirue m u pritrsimp Priunki gnmsnio, 71 kn dobljeno na Gorlevti kolesu!! A. Gorec, spedal. trgovina s kolesi in deli Cjittjaa, Jlarijc toezije cesta §tev. 14.