KRANJ, SOBOTA 7. NOVEMBRA
LETO IV. — 22. ŠTEVILKA
Pomagajte nam iskati fotografije!
Vse elane kolektiva vljudno naprošamo za pomoč pri iskanju in zbiranju gradiva, ki zadeva delavsko samoupravljanje v našem podjetju. V začetku januarja prihodnjega leta ho izšla v .počastitev 15. obletnice izvolitve prvega delavskega sveta podjetja spominska brošura. V njej bi radi abja^ikU \paleg 'panatit&v raamh zaipisniho-v ter najvažnejših sklepov tudi fotografije članov prvih samoupravnih organov. Ker nimamo ne fotografij ne drugega dokumentacijskega gradiva, bomo vsakršno pomoč tudi nagradili!
Zato poglejte doma v svoje albume s fotografijami in tudi drugod, kjer sicer hranite take reči, če slučajno imate kaj takega, kar hi lahko porabili za spominsko brošuro. iKar koli bo primernega, prinesite V .uredništvo našega Lista. Povedali nam boste, kaj posamezne slike ali listine predstavljajo in nam jih za teden dni posodili, da jih presekamo. Za trud boste dobili primerno denarno nagrado, fotografje in ostali dokumentacijski material pa vam bomo takoj po uporabi vrnili.
UREDNIŠTVO
Naša sodelavca Ciiak in Smajd sta hitela v Zagreb pomagat poplavljencem
Tako sta nam povedala tovariš Šmajd in Cijak, ki smo ju srečali pred odhodom avtobusa v Zagreb. Avtobus z napisom »Posebna vožnja« je bil pripravljen, da Z našima gasilcema odpelje še ostale gasilce kranjskih tovarn na pomoč ponesrečencem v Zagrebu, ki jih je pregnala iz domov hitro narasla voda.
Gasilca — strojnika Anton Šmajd im Ivan Cijak pred — odhodom v Zagreb pomagat ▼ poplavljene em
Verjetno ste brali, slišali ali videli na televiziji, kakšne škode je povzročila zadnje deževje v (Nadaljevanje na 3. strani)
Dela pri montaži strojev v novi hali iza tehnične izdelke so stekla, zato pričakujemo pričetek poskusm/b proizvodnje po Novem letu
Nov proizvodni rekord - v oktobru smo naredili 1.156 ton izdelkov ali 44.46 tone na dan
•	Pred samim izidom današnje številke smo zvedeli za proizvodne rezultate v mesecu oktobru. Spet ® smo dosegli nov rekord podjetja, saj smo naredili v 26 delovnih dnevih 1156 ton ali povprečno
•	po 44,46 tone izdelkov na dan. S tem smo naredili skupno že 9186 ton izdelkov ter izvršili 83,61 %
•	letošnjega plana. Ker manjka do 11.000 ton, kolikor je naša letošnja obveza do skupnosti, še ® 1815 ton, pomeni, da bomo morali narediti v novembru in v decembru po 907,5 tone izdelkov. ® Upamo, da bomo te količine ne samo zagotovili, ampak tudi prekoračili. Seveda, če bomo imeli ® dovolj surovin!
V spodnjem diagramu je vrilsa- tem dekrniam tednu se je stanje izpolnjevanje dnevnega plana izboljšalo.
Letni občni zbor sindikalne podružnice bo v nedeljo, 22. IX.
® Že v prejšnjiih številkah smo pisali, da potekajo priprave na © občni zbor sindikalne podružru.ce. Aktivnost se je s plenuma © in izvršnega odbora že razširila nia posamezne komisije in sim-© dikalne pododbore v ekonomskih enotah. Prvi zbori po eko-© nomskih enotah so že mimo. Predvideva se, da bodo končani © te dni. Na zadnjem plenumu je bilo tudi dokončno določeno, © da bo občni zbor v nedeljo, 22. novembra v Delavskem domu.
Ker sedanja stopnja decentrali- Delavski svet podjetja je statut zacije samoupravljanja še vedno sprejel. To pa še ne pomeni, da ne zagotavlja pričakovanih učin- so ga sprejeli vsi člani. In ne kov, se bo letošnji občni zbor v samo to! Ostali smo le pri spre-prvi vrsti dotaknil prav teh po- j emu. Zato poglejmo, kako de-membnih vprašanj. Dosedanja jonsko v praksi uveljavljajo na-posamezna obdobja samouprav- čela in določbe, ki so v statutu Ijanja so nam dala vedno nekaj J*15110 napisane!
in izpolnjevanje kumulativnega V oktobru smo naredili po-plana. Očito je, /da smo zaradi po- vprečno po 44,6 tone izdelkov na manjkanja reprodukcijskega ma- dam ali kar za 9,46 tone aii za terjala v začetku meseca izgubili 27 odstotkov več kot smo naredi-enodnevno proizvodnjo in da bi li v povprečju na dan lansko leto! tako lahko naredili celo 1200 ton iz vsega povedanega je izdelkov! No, k sreči so se kolek- da Se je vloženo delo spet za netivi posameznih ekonomskih enot kaj odstotkov povečalo in da kasneje temeljito zagrizli in za- lahko zato pričakujemo pri iz-mujeno nadoknadili. Za prizade- plačilu za oktober nekolikšcn po-vanje in uspeh jim gre vsekakor raSlt osebnih dohodkov. Seveda ne zahvala in seveda tudi primerna bo v vseh ekonomskih enotah nagrada. Upamo, da ta čez teden enak. Zavisen bo od tega, ali se dni ne bo izostala!?
Kakor je že navada, je proizvodnja po prvem manjšem vzponu v drugem tednu nato nekoliko popustila in padla pod planirane vrednosti, šele v četrtem im pc-
je im za koliko se je vloženo delo povečalo v primerjavi z vloženim delom v septejnlbnu in kako se je v posameznih ekonomskih enotah gibala kvaliteta izdelkov.
Ker smo zaključili redakcijo današnje številke prej, p redno smo dobili zadnje podatke za pro-oetto, lavodne uspehe posameznih ekonomskih enot, objavljamo podatke za predzadnji dan v oktobru, to je za 25 delovnih dni. V omenjenem času so posamezne enote takole izpolnile svoje obveznosti:
(Nadaljevanje na 2. 'Strani)
Takole se je gibala proizvodnja v rekorditam mesecu oktobru, ko smo naredili 1.156 ton izdelkov.
novega in boljšega. Tako smo prišli do delavskih svetov v eko-
Ugotovimo lahko, da v kolektivu nismo naredili bistvenih pre-
,	.	•	mikov. To se kaže zlasti v vklju-
nomskih enotah. Od tedaj naprej čevanju prolzvajalcev v neposred-pa opažamo delno zaostajanje v iskanju novih, ustreznejših in
učinkovitejših oblik dela in uprav- varjajočih oblik dela organov Ijanja. Nova ustava ifchaja pred- samoUprav]:janja. Zato bi morali vsem iz človeka in zalo je ta tudi p0svetitj malo več pozornosti v ospredju. S statuti delovnih temu vprašanju tudi samoupravni
no upravljanje. Zdi se mi, da še vedno nismo uspeli najti odgo-
Ponovno srečanie s tovariši iz zagrebške tovarne .Ris* je uspelo I
© Letos smo navezali tesnejše stike z družbenopolitičniimi orga-© nizacijami zagrebške tovarne gumijevih izdelkov »Ris«. Poročali © smo že o razgovorih, ki smo jih imeli 15. avgusta v Kranju. © Danes pa mekaj besed o nadaljevanju razgovorov, ki smo jih © imeli v soboto, 24. oktobra v Zagrebu.
Ugotovili ismo, da je za oba delovna kolektiva koristno, če se razgovori nadaljujejo in stiki še poglobijo. Menili smo se, kakor je določal program, predivtsem o delovanju in nalogah diružbeno-političnih organizacij v pogojih samouprav lj anj a.
Tovariši iz tovarne »Ris« so izrazili zadovoljstvo, da so nas 1‘alhlko pozdravili v svoji sredi. Govorili smo o najvažnejših gospodarskih vprašanjih, ki so bistvenega pomena za oba delovna kolektiva. Edini smo si bili v tem, da se družbeno-polit ične organizacije sicer resno lotevajo
organizacij zagotavljamo nepo s redno soodločanje pri upravljanju in gospodarjenju celotne organizacije ter na ta način uveljavljanje svojih predlogov hi idej. Ob razpravah o statutu podjetja so člani predlagali precej sprememb, ki so bile upoštevane.
organi.
(Nadaljevanje na 3. strani)
1	3
delovni dnevi
»Lahko je govoriti, toda delati v neprimernem prostoru...I
ostal samo za pranje tistih oblek, ki jih imajo delavci pri sajah.
(Nadaljevanje na 2. strani)
| TEHNIČNI IZDELKI |
Kaj bo potem?
© Tako se vprašujemo v tehnič-
Saj lahko vidite, da perem tudi ® izdelkih, ker se vsak dan
Marija Švegelj je perica
H
V eni izmed zadnjih številk našega glasila ste čitali, da so obleke delavcev iz mehaničnih delavnic kaj slabo oprane. Da bi se prepričali o item in zvedeli za vzroke, smo obiskali našo perico v obratu II tovarišico Marijo Švegelj
Ko sem stopil v pralnico, je bila ura že 14., vendar je bila naša Marija še vedno pri delu. Zaustavil me je vonj po že opranih oblekah, ki so visele nad menoj kot listje na drevju, in neopranih, kii so ležale poleg pralnega stroja.
bojimo, da nam odpove edini in že do kraja izrabljeni stroj za rezanje tesnil. Potem pogodbenih obveznosti za pravočasen izvoz 5 milijonov tesnilnih obročkov v Zapadno Nemčijo ne bomo izpolnili!
»Kar naprej!« me je povabila v obratu li	prijazno in zgovorno, »da si ogle-	naprej,	sem	moral	kar po	vaja-
in skrbi,	date tale.prostor. Kar dobro si ga	ško	»pLizati«,	da	sem prišel	na
da so naše	oglejte in napišite vsem tistim, ki
delovne	tarnajo, da obleke niso dobro
obleke	oj>rane. če bi s tem strojem ho-
vedmo	tela obleke dobro oprati in posu-
oprane	siti, bi potrebovala še enega in
in nared	večji ter primernejši prostor za
za upo-	sušenje. Sušim pa kar tu, zato se
rabo	še premakniti ne morem.«
od saj umazane obleke. Prostor je temen in vedno bolj nezdrav, če odprem okno, da bi dobila nekoliko svežega zraka, se mi ohladi tako, da bi morala po dva dni čakati, p redno bi se oprane obleke posušile!«
Verjemite mi, da je prostor že tako nekoliko hladen, posebno, slovom In res je! če sam_ hotel stopiti ker je stalno vlažen.	delamo
, . .	,	.	.	, obročkov«. Pisec je spregovoril o
»Da da! Lepo bo potem in rada obvezj ki jo je sprejela naša
drug konec pralnice.	sla na delo,« je Manja na- ekonomska enota in kj j0 m0ra-
»Že šest let se mučim v tem daljevaila. »Naj iperem cme ali mo v dogovorjenem roku izpol-prostoru,« je nadaljevala Marija, bele obleke, samo, da bodo pogoji n-t-
»že dalj časa mi obljubljajo, da taki, kot se zagre. Pravijo^ da Samo naročilo ni prOTeliko in bo bolje, ko se preselimo v da- bomo potem prali tudi penlo tudi ne kdo ve kako zahtevno! našnjo porodnišnico. Tam bo naših učencev iz jjbratne ambu- Korist ki j0 bo ;meia od tega več strojev in prali bomo tudi	’
delovne halje. Ta stroj pa bo (nadaljevanje na 3. strani)	(Nadaljevanje na 3. strani)
V predzadnji številki našega lista ste lahko brali članek z na-»Za Zapadno Nemčijo 5 milijonov tesnilnih
Precej je še težav, ki jih bomo morali premostiti v biroju za študij dela
V našem podjetju smo imeli oddelek za norme že leta 1938. Njegova naloga je bila postopoma ugotoviti čimbolj realne izdelavne čase za vsako fazo delovnega procesa. Če pomislimo, da izdelujemo poleg večjih izdelkov, kot so velo, moped in avtopnevmatike, cevi, gumirano blago itd. skoroda pet tisoč različnih prešanih predmetov, več kot dva tisoč profiliranih tesnil in več tisoč najrazličnejših tesnilnih obročkov, postane jasno, da je bilo treba ugotoviti več kot
•	100.000 različnih norm, saj S ima vsak izdelek vsaj deset
•	različnih delovnih operacij. Prvotno postavljene norme so
se sčasoma in zaradi dviganja produktivnosti menjavale z najrazličnejšimi popravki, tako da se je odstotek preseganja primemo zniževal. Od nekdaj do danes so se norme povečale, tako da sedaj nekateri delavci takratne norme presegajo za 200 odstotkov in celo
Stane Engels-berger vodi skupino nor-mircev
Probleme na tehniški gumarski šoli bi radi rešili
O slušateljih tehniške gumarske	Je	?ril?erov
šole se malo piše, tako da nobe- pr^cej 56 sedaj- Zato,.sf 12 dneva den ne ve, kakšno je njihovo živ- ^ vprašujemo, ali je presega-Ijenje in kako životarijo. Vsak nje ™rm res izraz tako velike
misli da ie obisk na tei šoli šala Produktlvn°sti dela ah pa le iv raz p '. J T. ,	J .	: prenizko postavljenih normati-
Pa m res. Delo v tovarni opravi _ i, n •. j ,	,
i .	.	,	vov?! Ocenitev delovnega učinka
vsak, kot se to od nas zahteva. .	,
Potem pa še vedno vsak dan na J ‘ P , ... P i' ne predavanja. Včasih kdo »zostane, n0rm<: zel° dellkatna in «dgovor-
Omenim naj še sedanji način nagrajevanja. Prvotni način plače-vaja na normo oziroma po analitični oceni je sicer omogočal nagrajevanje po delovnem učinku. Imel pa je slabost, saj je bilo mogoče z vpisovanjem količin, ki jih posamezniki niso sploh naredili, vplivati na višji osebni dohodek. Ko pa smo prišli na nov način nagrajevanja z določitvijo ponder-jev in oblikovanjem mase osebnih dohodkov v ekonomskih enotah, so se pojavila nesorazmerja pri notranji delitvi osebnih dohodkov med sodelavci vsake enote zaradi nesorazmernih norm.
Zaradi vseh naštetih in še drugih vzrokov si prizadevamo danes čimprej ugotoviti za vse izdelke realne norme. Seveda pa bo vse naše delo zaman, če točnejša evidenca narejenih izdelkov na delovnih mestih ne bo boljša.
Nas v biroju za študij dela namreč čaka še docela neobdelano področje — to je študij delovnih postopkov, odpravljanje vsega, kar zavira nemoteno delo, olajševanje fizičnega dela z novimi pripomočki in orodji ter s tem nadaljnje dviganje osebnih dohodkov zaposlenih!
STANE ENGELSBERGER
Iz Boke Kotorske smo prejeli pisemce, ki 'nam ga je poslal Anton Prezelj. Takole piše:
Dragi urednik!
Po dolgem času sem se vendarle odločil in Ti \pisem nekaj vrstic, ki naj povedo, da nisem pozabil našega kolektiva in da me še„ zmeraj zanima vse, kar se pri vas dogaja. Preseneča me vrsta dogodkov, za katere zvem bodisi v dnevnem časopisju ali pa v našem listu \»Sava«, ki ga redno prejemam. Če verjameš ali ne, preberem vse do poslednje vrstice!
Zelo me presenečajo vaši uspehi v proizvodnji. Prav zadovoljen in ponosen sem, da sem kil član takega kolektiva in da hočem to spel postati, ko kadrovski rok odslužim.
Želim vam vsem, da tudi v bodoče dosegate take uspehe! Vse
Precej skrit je prostor, kjer Anica in Francka prevlačita ▼ okenska tesnila z žametom
na naloga.
Naloga normirca pa ni samo ugotoviti izdelavni čas za nek iz-
vendar ne vem, koliko je to opravičljivo. Šola je urejena tako, da med predavanji ne polagamo izpitov in tudi izprašujejo nas ne. delek, ampak predvsem preštudi-Ob koncu polletja pa imamo ko- rati način dela, ugotoviti vse lokvije.	možnosti za hitrejšo delo, odpra-
Vsak si lahko predstavlja, .koli-	pomanjkljivosti, ki zavirajo
ko snovi se nabere ob vsakem pol- delo, in šele potem izmeriti poletju. Podjetje nam gre toliko na vprečni potrebni čas ter določiti roko, da dobimo sedem dni štau- normo časa in količine, dijskega dopusta. Menim pa, in Največ težav imajo normirci v to je mnenje vseh slušateljev, da obratu I deloma zaradi zastarelih je 7 dni za dva semestra pre- strojev in naprav ter zaradi zasta-malo. Pomagamo si s prostimi so- rele o anizaclje deIa> siabega in_ botanu, vndar zadnje čase delamo terne transporta, pomanjkanja v proizvodnji tudi te dneve, tako	.	.	’	.,
.	,	....	„	.’	pomožnih strojev, tesnih prosto-
da nam ne koristijo mnogo!	^	.........J	.1
..	,	, rov, slabih delovnih pogojev, ne-
Na račun prostih sobot nam je ,	.	..	.	° ^
podjetje prirezalo študijski do- zadostne yentilacije itd. Omenim pust za polovico. Menim, da bi naJ za Pr>mer samo izpraševanje moral nekdo že izračunati, da res brizganih predmetov, kjer delavec ni mogoče v treh dneh študijske- enostavno otresa izdelke in dviga ga dopusta nadoknaditi tisto, kar prah po cele moddelku, da je je lahko preje v sedmih. Pametno ozračje kar zamegleno. Ventilator bi bilo, da se slušatelje le opro- sploh ne pomaga, zato so delavci sti dela v sobotah ali pa naj se prisiljeni vdihovati oprašen in jim študijski dopust poveča mi se- onečjščen zrak cele ure! dem dni v enem semestru. Snovi
za študij je danes veliko, veliko Seveda bi podobnih primerov več kot prejšnja leta. Priznati mo- naštel še na desetine. Toda že ramo, da je zato študij težji, če ga opisani zgovorno kaže, da zares ni primerjamo s prejšnjimi letniki. jabko ugotavljati v takih pogojih Danes obiskuje šolo od 26 vpisa- stoodstotno točne izdelavne čase a‘b slušateljev le še 1 . e ne o ozir(>ma norrne jja je delo še tež-bolje, ce ne bo v podjetju vec ra-	u , t • j i •
se bo število še Je' v obratu I izdelujemo manjše serije, zadari česar stalno menja-
člane kolektiva najlepše pozdravljam posebej pa še vse člane mladinske organizacije.
Prosim, če mi pošiljate časopis »Sa.va« odslej na naslov VP 1699/1 v Sako Kotoriho. Prilagam tudi rešitev — sestavljeni stroj. Upam, da sem pravilno sestavil!
Tone Prezelj VP 1699/1 Boka Kotorska
Nov proizvodni rekord - v oktobru smo naredili 1.156 ton izdelkov ali 44.46 tone na dan
(nadaljevanje s 1. strani)
VALJARNA I	93,15%
STISKARNA	105,48 %
PREMAZOVALNICA 115,17% PNEVMATIKARiNA I 99,13% TEHNIČNI IZDELKI 102,49 ROTACIJSKE PREŠE 85,65 % PREVLEKE VALJEV 106,65% PNEVMATIKARNA II 97,64% KONFEKCIJA VRHNIKA 105,45%
O tem, kakšne proizvodne uspehe so posamezne enote dosegle v 26 delovnih idmevih ali celem mesecu oktobru, pa bomo spregovorili v naslednji 'številki!
S takim »prevoznim« sredstvom je zares težko in še nevarno prevažati težka bre-▼ mena!
zumevanja, zmanjšalo!
Zavedamo se, da bomo lahko ob vajo Izdelke in dimenzije. Produk-zahtevah, kot jih danes postavlja tivnost je zato nižja, kot bi sicer šola, dobili dobre in zmožne teh- lahko bila. Zato tudi norme ne nike.	morejo biti vselej realne, pa jih
TONI HORVAT moramo stalno popravljati.
Ponovno srečanje s tovariši	i
iz zagrebške tovarne ..Ris" je uspelo '
(Nadaljevanje s 1. strani)	Po razgovorili smo si ogledali
teh vprašanj, da pa bi bilo nji- proizvodne oddelke ter novo halo hovo delo bolj uspešno, če bi za tehnične izdelke, ki jo bodo tesneje sodelovale, oblikovale izročili svojim namenom db le-ustrezno skupno politiko ter to- tošnjem Dnevu republike. Zami-variško izmenjavale izkušnje. mivo je, da imajo v »Risu« nekaj Govorili smo o težavah pri iz- delavcev odveč, ker modemizira-vozu, nabavi surovin ter o vlogi jo proizvodnjo. Problem so do-in delovanju Uidnuženja za Igu- slej uspešno reševali, težje pa po-marsku ind/ustrijiu. Ugotovili smo, staja zadnje čase. Sedaj priprav-da bi bilo koristno, če bi družbe- ijajo tudi analizo za prehod na nepolitične organizacije iz »Risa« 42-:urni delovni teden. Računajo, in »Save« predlagale ostalim ju- da bodo prešli na Skrajšani de-goslbvanSkim -gumarskim kolek- lovni čas 1. januarja prihodnjega ti vam širše srečanje ne samo leta.
dmžbeino-političnih organizacij Po ogledu smo z razgovori na-ter strokovnjakov, marveč 4hdi daljevali. Pridružil se nam je športnikov ter sploh članov teh tudi generalni direktor tovarne kolektivov. Seveda bi morali sre- »Ris« Mirko Gratic. Ko smo končanje 'dobro pripraviti. Pobudo čaffi, so predstavniki družbeno-naj bi prevzeli, organizaciji Zveze političnih organizacij' in genera!-kiomunistov obeh kolektivov. ni direktor tov. Gratic zaželeli
delovnemu kolektivu »Save« vrsto novih delovnih uspehov in nas prosili, naj celotnemu kolektivu sporočimo njihove prijateljske pozdrave.
Gostitelji so nas popoldne odpeljali na krajši izlet v Kumrovec, rojstni kraj predsednika Tita. Zvečer pa smo se prisrčno poslovili, si segli v roke in se razšli z »Na svidenje!«.
ivctoVno
0AZiTAyo
1 .1 i
1 js* dfil
igUUfcE

vožnjo me ni skrbelo, skrbelo pa me je, k alko bo z orientacijo.
Ko sem imel potni list in ameriško vizo, smo sklenili, da odpotujem 29. septembra iz Zagreba čez Pariz v New York. Pri »Kompasu« v Ljubljani sem rezerviral vozovnico za polet v New York in nazaj. Za povratek sem pustil vozovnico odprto ter si tako za-
•	Pred dvema mesecema je upravni odbor sklenil, da odpotuje A na Svetovno razstavo v New York analitik trga Ciril Habe. A Tam si je ogledal naj novejše dosežke znanosti in tehnike ter A poskušal ugotoviti, kako ta v kakšno smer se razvija ameriška A gumarska industrija. Pred odhodom nam je že obljubil, da bo A v seriji prispevkov popisal svoje vtise. In ko se je vrnil, je A pričel svojo obljubo uresničevati. Tako bomo odslej v nadaljc-
•	vanjih v tejle rubriki objavljali vse tisto, kar se mu je najbolj 0 vtisnilo v spomin.
Caravello" iz Zagreba v Pariz
Potem, ko sem zvedel, da čez nekaj tednov odpotujem na Svetovno gospodarsko razstavo onkraj Atlantika, je razumljivo, da sem začel razmišljaiti o Ameriki in New Yortku.
Tovariši so vpraševali, kako bo z letalsko vožnjo, kako z orientacijo v tem ogromnem mestu. Za
gotovi! možnost, da si sam odločim odhod iz Združenih 'dnzaiv.
V JAT-ovi poslovalnici v Zagrebu so stehtali prtljago in označili težo. V ceni za vozovnico je tudi že vračunana prtljaga, ki sme tehtati 20 kilogramov. Carinska kontrola je bila hitro mimo in že sem stopal proti letalu na zagrebškem letališču.
»Caravella«, ki nas je ponesla v Pariz, je pravkar pristala in se ustavila blizu letališke zgradbe. Potniki smo se radovedno ozirali po tem našem najmodernejšem potniškem letalu na turboreakciij-ski pogon. Ko so nas poklicali, naj vstopimo, je ura kazala 9 in 50 -minut. Talko se je pričelo moje potovanje v daljno Ameriko z najmodernejšim prevoznim sredstvom.
Sedel sem pri oknu. Svetlobni napis nas je opozoril, naj se s pasovi privežemo k sedežem in naj ne kadimo. Potem smo ob močnem grmenju motorjev štar-tali in se v nekaj' minutah povzpeli kakih sedem tisoč metrov visoko. Poveljnik letala nam je povedal, da bomo med letom v Pariz pristali še v Miinchenu. In res smo po borih 55 minutah letenja pristali na velikem letališču bavarske prestolnice. Ozračje je bilo med letom megleno in le redke »luknje« v oblakih so omogočale pogled na lepo pokrajino pod nami. Da je polet hitreje mineval, so nam stevardese postregle z obilnim obrokom — šunko, suho salamo, kuhanim jajčkom, kurjim mesom, sirom, grozdjem ter kavo ali čajem.
Čez Alpe, katerih najvišji vrhovi so gledali skozi oblake kot nekakšni otoki, smo leteli mirno. Po dvajsetminutnem postanku v Miinchenu smo se dvignili na desettisočmetrsko višino in v sedemdesetih minutah prileteli nad Pariz. K sreči se je megla nad Francijo razpršila in pod nami se je pomikal zanimiv paj-saž njiv ter travnikov, ko,t da bi bile rjave in zelene preproge.
Polet od Miinohena do Pariza sem izrabil za študij orientacijskega načrta New Yorka, ki ga je izdala francoska letalska družba »Air France«. Vanj sem se tako zatopil, da sem skoraj preslišal poziv, naj se privežemo k sedežem za pristanek v Parizu.
Letališče »Orly« je eno največjih in najmodernejših na svetu. Pristali smo brez težav. Vreme je bilo toplo in sončno. Žal pa nisem imel časa za ogledovanje, saj sem moral opraviti nekatere formalnosti, ki jih zahteva ameriška letalska družba »Pan American«. Z njenim letalom sem namreč potoval naprej v New York.
Zvedel sem, da odletim iz Pariza ob 15. uri. Vljudno so mi sporočili, da imami v zgornjih
prostorih letališke zgradbe kosilo, ki je že -plačano. Tam sem lahko tudi počakal na odhod letala. Prijetna pozornost, ali ne?!
Za -kosilo so mi postregli z grahovo omako ter veliko porcijo pečenega piščanca ter belo ali črno vino po izbiri.
Pol ure pred odhodom so pozvali po ozvočenju, naij pridemo na določen prostor letališča, kjer nas je že čakal veliki »Boening« 707 s štirimi turboreaktorji. Pri vhodnih vratih letala na vrhu stopnic je vsakega potnika pozdravil elan posadke. Ko sem vstopal, se mi je zdelo, da grem v nizko, podolgovato sobo. Sedeži so bili razporejeni ob obeh straneh trupa, po trije v eni vrsti. Tisti pri steni so imeli oznako A, srednji B in notranji C. Na takem notranjem sem tudi sedel. V letalu je 21 vrst ali 126 sedežev. Za pilotsko kabino pa jih je še kakih 14. Ker je bilo letalo zasedeno, nas je bilo v njem s posadko okrog 150.
(Drugo soboto:	»SEDEM UR
NAD ATLANTIKOM V VIŠINI 11.000 METROV!«)
„Ni mi težko, če moram pomesti kar trikrat na dan" pravi Minka
Navezal sem pogovor z eno' izmed delavk, ki so v našem podjetju kakor tudi povsod neobhodno potrebne. Ni slavljenka kakršne koli obletnice, temveč čistilka v proizvodnji. Ker je imela nekaj časa, sem izkoristil priložnost ter ji zastavil nekaj vprašanj. Bilo ji je nerodno, a je kljub temu odgovorila.
Zanimalo me je kako se piše in od kdaj je zaposlena v našem podjetju. »Ime mi je Milka, Milka Lombar,« je dejala in nadaljevala: »V našem podjetju sem zaposlena šest let. Preje sem delala kot predilka v Tiskanim, a pred tem pa v Opekarni kot skladiščna delavka.«
Začudilo me je, zakaj ni zaposlena kot delavka kjerkoli na stroju. Dejala je: »Ker sem bila takrat slabega zdravja, sem se na
»Lahko ie govoriti, toda delati v težkih pogojih in v neprimernih prostorih..!
(nadaljevanje s 1. strani) lan te in ostalo; seveda, če bodo stroji dovolj veliki!«
Pogovarjala sva se. dobre pol ure. Motili so naju delavci, ki so prihajali k vratom in spraševali: »Marija, ali je že moja obleka?, kdaj, naj pridem?!« itd.
»Kje ste pa to zlomili?« sem jo vpralšal za vijak, ki je bil na pralnem stroju. »To je pa izbirka najdenih predmetov,« mi je dejala in pokazala z roko na drugo sitran pralnega, stroja. »Pa kaj še vse najdem v oblekah! Poleg teh nekaj matic, vijakov, gumbov, ostankov zlomljenih žic, brusilnega kamna, žebljev in zakovic najdem v žepih včasih zelo nevarne predmete, s katerimi se lahko poškodujem. Veste, pri nas so pač tako neurejeni. Mislijo, bo že perica pobrala, če se pa obleka zaradi tega strga, sem kriva jaz, da ne pazim pri pranju.«
Posloviti sem se moral. Prepričal sem se, da ni lahko delati v takih pogojih. Mariji sem zaželel še veliko uspeha pri delu in da se čimiprej preseli v boljšo pralnico. Opravičil sem se ji za grajo v imenu tistih, ki niti ne vedo, kje se nahaja pralnica in kakšna je.
»Pridite raje potem, ko bomo v novih prostorih,« je še dejala, ko sem odhajal.
ALOJZ ZALAR
V taki neprimerni sušilnici se delovne obleke le počasi ▼ suše
priporočilo zdravnika zaposlila kot čistilka. Sedaj se počutim bolje in če bi dobila dobro zaposlitev v proizvodnji, bi rade volje zamenjala. A če hoče človek delati, ni važno delovno mesto.«
Ker je pri nas še veliko ljudi, ki veliko dado na svoj »jaz«, sem povprašal, kako gledajo delavci na njeno delo. »Do danes me še nobeden izmed sodelavcev v enoti ni užalil,« je dejala. »Ker sem vesele narave, obrnem vsako besedo, da izpade na kraju smešno.«
Oddelek pnevmatikarne I je velik že samo, če ga hočeš obhoditi, ne pa, če moraš vse kote tudi pomesti. Zato sem se pozanimal, če bi se dalo kaj urediti, da ne bi bilo toliko pometanja. Milka je odvrnila: »V oddelku imajo vsi normo in gledajo, da čim več naredijo. Zato mi ni težko, če moram kje tudi po trikrat na dan pomesti!«
Na vprašanje, kako je zadovoljna z zaslužkom, mi je hitro odgovorila:	»Septembrski doho-
dek je bil dober. Preje sem zaslužila veliko manj. Sem mati treh otrok in čeravno je tudi mož zaposlen, je vselej premalo denarja.«
Ker smo prešli na 42-urni delavnik, me je zanimalo, kako izrablja prosti čas. »Z možem sva pričela graditi hišo, ki kar dobro napreduje. Tako ves prosti čas porabiva v najrazličnejših opravi-
Letni občni zbor sindikalne podružnice bo v nedeljo 22. XI.
sindikalnih konferencah izvolili kandidate za novo vodstvo. Prav tako naj bi vsi pododbori dali predlog za predsednika sindikalne podružnice. Na podlagi teh predlogov bi potem plenum izbral predsednika. Težko nalogo pa bo imela letos kadrovska komisija. Potrebno je namreč določiti profil člana, ki bo kandidiral za plenum, in na podlagi tega določiti kriterije, ki bi veljali pri izbiri in predlaganju.
Milka Lombar skrbi, da je v pnevmatikami I vedno vse y pospravljeno in čisto
lih na nji. Tisti, ki so kdaj sami gradili ali gradijo sedaj, že vedo, kako je s to rečjo .. ./« mi je odgovorila.
In kot zadnje sem hotel vedeti, kaj misli o našem časopisu in ali ga redno čita. Dejala je: »Je veliko boljši od drugih takih časopisov. Citam ga, kadar najdem čas, in čeravno se vam bo zdelo smešno, preberem najprej o izpolnjevanju plana in o uspehih kolektiva.«
Ker sva se že predolgo zadržala v pogovoru, sem končal. Občutil sem, da je bila srečna, ker se je tudi nje kdo spomnil, čeprav je njeno delo najnižje ocenjeno.
MIHAEL CUHALEV
(nadaljevanje s 1. strani)
Tesno povdzana z učinkovitim in uspešnim samoupravljanjem je vsekakor tudi idejno-strokovna raven članov kolektiva. Boljše in upešnejše bomo gospodarili in upravljali, če bo stopnja usposobljenosti dosegla vsaj potrebno povprečje, kajti uspešen uprav-ijalec je lahko le tisti, ki lahko kvalitativno obravnava posamezna vprašanja. Zato se moramo posluževati obstoječih možnosti od občasnih informacij, predavanj, seminarjev vse do rednih šol za boljše in aktivnejše vključevanje posameznih članov kolektiva.
Letošnji občni zbor bo posvetil precej pozornosti prav nadaljnjemu izpopolnjevanju sistema samoupravljanja in izobraževanja članov kolektiva. Pri krepitvi in razvoju samoupravljanja imajo vsekakor precejšnji delež sindikalni pododbori. Na občnem zboru bo treba osvetliti prav to področje. Zato naj bi v vseh ekonomskih enotah analizirali dejansko stanje in na podlagi tega poiskali ustrezne rešitve ter posre- ZSDOSlill SO SC dovali problematiko občnemu Izbo- ** ru in se tam dokončno pogovorili.
Nakazati sem skušal le nekaj vprašanj, ki jih bo podrobneje obravnaval občni zbor sindikata. Seveda pa s tem ni rečeno, da se ne bo dotaknil ostalih vprašanj. Te dni se bo sestal tudi plenum, ki bo dokončno razpravljal o pripravah na občni zbor.
MIODRAG MILIVOJEVIC
m

Bitka za izpolnitev letošnjega plana se uspešno nadaljuje
Proizvodnja v septembru mesecu — naredili smo 1156 ton izdelkov — je dokazala, da je predvidena znatno višja mesečna dinamika v zadnjih štirih mesecih s stališča izkoriščanja obstoječih kapacitet upravičena in objektivno možna. Septembrska proizvodnja je bila v primerjavi s povprečno mesečno proizvodnjo v prvih osmih mesecih tega leta višja za 30 odstotkov. Prav zato sta relativno visoko postavljena operativna plana za oktober 1142 ton ter za november 1032 ton z vidika zmogljivosti tovarne povsem realna; tudi izpolnjevanje oktobrskega operativnega plana, ko smo izdelali povprečno na dan po 44,46 tone, dokazuje to realnost.
Oktobrski plan bi lahko prekoračili še bolj, če ne hi bilo motenj iv začetku meseca, ki jih je povzročila nezadostna oskrba z reprodukcijskim materialom.
Novembrski operativni plan predvideva 1032 ton oziroma 43 t na dan. Ce upoštevamo, da smo
naredili v septembru 43,3 tone na dan ki da smo naredili v oktobru po 44,46 tone, potem ituidi plan za november, kot že rečeno, ni pretiran.
Posamezne ekonomske enote imajo za november planirane naslednje količine v 'tonah:
Ekonomske enote
Mesečna proizvodnja Dnevna proizvodnja
izvršitev plan no- izvršitev september vemfoer september
plan november
Valjarna I	42,4
Stiskama	99,6
Premazovalnica	50,7
Pnevmatikama I	128,4
Tehnični izdelki	62,9
Rotociire	60,9
Prevleke	8,4
Pnevmatikama II	559,7
Konfekcija Vrhnika	19,1
44.0 108,8
58.0 134,8
69,4
67,5
5,9
614,5
21,9
1,7
4,2
2,1
5.4
2,6
2.5 0,3
23,3
0,8
1.7
4.2
2.2
5,2
2.7 2,6 0,2
23,6
0,8
TEHNIČNI IZDELKI
Skupaj	1.032,1
Največje težave, ki jih lahko predvidevamo v proizvodnji pri izvrševanju postavljenega novembrskega plana, bo povzročala že omenjana neredna oskrba z materialom. V sedanji zelo neugodni situaciji je skorajda nemogoče napovedovati dovolj natančno niti za en mesec naprej. Kljub vsemu
1.124,8	43,0	43,3
upamo, da nam našega poleta objektivne itežave ne bodo zavrle in da bo tudi v prihodnjem mesecu možno naše naloge izvršiti. Pri tem pa bomo morali 'še bolj varčevati s surovinami in ostalim materialom, če hočemo, da letošnji plan v celoti izpolnimo.
ANTON ARZENŠEK
Kai bo potem?
(Nadaljevanje s 1. strani) naša enota in celo podjetje, pa je tolikšna, da je ne kaže podcenjevati! Toda, vprašanje je, ali bomo mogli svojo obvezo izvršiti. Nemoteno delo nam utegne vsak dan prekiniti okvara edinega in do skrajnosti iztrošenega stroja za rezanje tesnil. Kaj bo potem, če odpove? Tu ne gre za mesece! Gre za dneve! To vprašanje smo zastavili že večkrat odgovornim, žal pa odgovora še nismo dobili. In da bo stvar bolj komplicirana, tudi novega stroja ne nameravamo nabaviti, čeprav gre za avtomat, brez katerega si nemotene proizvodnje tes-
nilnih obročkov v novi hali za tehnične izdelke ne morem predstavljati!?
Težave imamo tudi z noži za rezanje. Doma jih ni moč kupiti. Poskušali smo v Ravnah in v Karlovcu, vendar kvalitetno ne odgovarjajo. Imamo še dva uvožena para v rezervi. To zadošča morebiti še za dober mesec. Kaj bo potem?
Ko sem vprašal o vsem tem vodjo naše ekonomske enote tov. Ignaca Polajnarja, mi je odgovoril:
»S celotnim problemom so seznanjene strokovne službe in samoupravni organi. Upravnemu odboru sem tudi poslal posebno
pismeno zahtevo za takojšnjo nabavo novega stroja in nožev za rezanje tesnil. Odgovora pa, kakor je navada, ni! Ali čakamo, da se nam vse skupaj zatakne, in da se bomo šele potem spomnili?«
Zaradi takih primerov velikokrat delo zastane. Stranke zato čakajo .. .! Zaradi dobave rezanih tesnil že čakajo, a čakale bodo še, če opisanega primera takoj ne rešimo!
Ne pretiravam, toda rešitev je nujna. Izgubljenih strank ni mogoče kar tako pridobiti nazaj. In če že uspe, ostanejo nezaupljive, ker človek nikdar ne ve ...
VULE CICMIL
Vsekakor je bila dosedanja vloga sindikalnih pododborov preskromna. še vedno se lovimo pri programiranju. Še vedno si nismo na jasnem, kaj in kako naj dela sindikalni pododbor v ekonomskih enotah. O tem poslušamo na vseh sejah in sestankih, a žal rešitve še danes nismo našli, za kar pa ni povsem opravičljivih razlogov.
Izhajajoč iz trenutne situacije v podjetju in iz perspektivnega plana podjetja je vrsta vprašanj, o katerih bi sindikalni pododbori razpravljali in zavzeli določena stališča, če se izognemo, češ da nimamo ustreznih oblik dela, ni upravičeno. Oblike dela niso univerzalni stroj, ki serijsko proizvaja posamezne izdelke. Oblike dela moramo graditi predvsem iz vsebine, ki nam je poznana. Le na ta način bomo premostili vrzel, ki nas spremlja že dalj časa in ki je vzrok za vse napake in pomanjkljivosti pri dosedanjem delu.
Prav tako bo treba povečati pozornost vlogi samega plenuma in njegovih članov. Zadnji kongres sindikata je nakazal dokaj jasno vlogo sindikata kot družbeno politične organizacije v podjetju.
Tudi delo komisij bo treba bolj sistematično proučiti ter v zvezi s tem sprejeti ustrezne programe dela. Da bi dosegli večjo demokratizacijo pri kadrovskih vprašanjih, so se letos odločili za povsem drug način izbire kandidatov za plenum sindikata. Sindikalni pododbori bodo na svojih
Naša sodelavca Smajd in Ciiak sta pohitela v Zagreb pomagat poplavliencem
(Nadaljevanje s 1. strani)
Sloveniji in na Hrvatskm. Na tisoče hektarjev posejanih in nepo-sejanih njiv je bilo pod vodo. Na tisoče hiš je bilo do polovice v vodi in na tisoče ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Da bi tem ponesrečencem omogočili čimprejšnjo vrnitev v njihove domove, je tajništvo za notranje zadeve pozvalo vsa kranjska podjetja, naj takoj pošljejo v Zagreb po eno motorko in dva strojnika, ki znata rokovati s strojem.
Naši gasilci se odlikujejo povsod, zato so se pozivu na pomoč odzvali. Z vso opremo in ribiškimi škornji so bili prvi na zbornem mestu. Gasilci so odstranjevali predvsem vodo iz stanovanjskih prostorov in rešili, kar se je^ še rešiti dalo. S tem so dokazali, da niso potrebni samo pri ognju, ampak tudi dobrodošli v elementarnih nesrečah. Vsekakor pa jim je to v ponos, da lahko pomagajo povsod v smislu svojega gesla »Na pomoč!«.
V času od 23. oktobra do 31. oktobra 1964 so se zaposlili: Janez Reven — vulkanizer' na stiskalnici 16, Metod Cvar — vulkanizer na stiskalnici 17 in 18, Franc Groše — vulkanizer na stiskalnici 4 in 5, Franc Pišljer, Ivan Selan, Peter Režek, Janez Luzar, Jože čerčnik in Janez Vovk — vulkanizerji na stiskalnici 6 in 7, Luka Birkič in Franc Zalokar — vulkanizerja na stiskalnici 16, Janez Žižmond in Štefan Rogelj — vulkanizerja podplatnih plošč, Janez Sršen — pomožni delavec pri konfekcijski mizi, Janez Pu-šavec in Milan Kleindienst — pomožna skladiščna delavca, Marija Papler — administrator SAB-a in Jože Kristanc — ključavničar III.
Vsem novim članom kolektiva želimo kar največ delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva!
Izstopili so
Jože Sever in Jože Koželj — v poizkusnem roku.
20 let v podietiu
V ponedeljek, 26. oktobra, je preteklo 20 let, odkar je prišla v naše podjetje Marija JEREB.
Najprej je začela delati v EE tehnični izdelki, kjer je bila zaposlena do oktobra leta 1958. Potem je bila po službeni potrebi premeščena v pnevmatikama I k obrezovanju veloplaščev. Tam dela še danes.
Marija je morala zaradi pomanjkanja v družini že zgodaj od doma. Do zaposlitve pri nas je
delala pri raznih družinah, da si je zaslužila vsaj za najnujnejše življenjske potrebščine.
Sedaj pravi, da je z delom zadovoljna in se v krogu sodelavcev dobro počuti.
Želimo ji še mnogo srečnih, predvsem pa zdravih let ter uspešnega dela!
ŠAH
Slaba udeležba na prvem turnirju
V petek, 16. aktabra, so se sestali naši šabisti, da pomerijo svoje moči in se izkažejo, kdo je boljši. Zraven itreh nagrad za osvojena prva tri mesta je kot novost prehodni pokal za zmagovalca. Zal, je bila udeležba skromna.
Po polurni zamudi se je turnir pričel. Že p mo kolo je kaaalo, da se bodo za naslov prvatka potegovali trije tekmovalci. To je potrdila tudi končna uvrstitev. Ker so zbrali trije zmagovalci enako število točk, so morali za praktične nagrade žrebati. Žreb je bil najbolj naklonjen Rommu Jugoviču in ga določil za zmagovalca in mu obenem namenil prvo nagrado — žepni šah. Drugi je bil Lojze Veselič, ki je tudi dobil žepni šah, tretji pa Vid Gazvoda, ki je dobil loparček za namizni tenis.
Škoda, da se tega turnirja niso udeležili nekateri šabisti, ki spadajo v prvo ekipo Save. Krivi so nekoliko organizatorji turnirja, ker so prepozno obvestili, da bo turnir, ter tudi sam čas, ker je pač precej mladincev, ki obiskujejo solo. V bodoče bi bilo bolje, da se igra v soboto pqpoldan, ko so vsaj tisti, ki hodijo v šolo, prosti!
MIHAEL ČUHALEV
V občinski ligi bo sodelovalo 24 moštev in to kar ,—, tri iz ..Save" I—TEim......................................I
•	V sredo, 11. novembra se bodo pričela kvalifikacijska tekmovanja 0 za uvrstitev moštev kranjskih delovnih organizacij in podeželskih
•	društev v prvi, drugi ali tretjzi tekmovalni razred. Naše tri ekipe
•	nimajo izgledov, da bi se uvrstile v najboljšo skupino, saj mora
•	prvo moštvo za tako uvrstitev premagati pionirsko moštvo Tri-
•	glava, drugo pa moštvo Projektivnega podjetja.
Ker bo nastopalo v občinski Ligi 24 moštev, iki se po jakosti med ,seboj razlikujejo, bo tekmovanje potekalo v treh razredih. V vsakem bo sodelovalo po osem moštev. Prvi dive iz drugega razreda bosta zamenjali po končanem tekmovanju zadnji dive v prvem razredu, prvi dve iz tretjega razreda pa zadkiji dve iz drugega razreda. — Da bodo posamezna moštva razporejena že v začetku po dejanski jakosti, bodo morala vsa sodelovati na kvalifikacijskem tekmovanju, ki bo v sredo in soboto, 11. in 14. novembra zvečer v zgornji avli osemletke »Simon Jenko« v Kranju.
Naša prva ekipa bi morala premagati za uvrstitev v prvi razred močno vrsto pionirjev krainjiSkega Triglava, druga ekipa pa moštvi Projektivnega podjetja in. Gorenjskega tiska. Zato kaže vse, da bosta obe nastopali najprej v drugem razredu.
Za občinsko ligo kranjskih delovnih organizacij in podeželskih namiznoteniških sekcij in društev se je prijavilo rekordno število 24 moštev, in sicer od delovnih organizacij: Tebstilindus, Sa-
va I, II im III, Lesna industrija, Občin-Ska skupščina, Komiumallna in Narodna -banka. Gorenjski tisk, Planika, Iskra, Zdravstiv. dom ter Projektivno podjetje, pionirski vrsti Triglava in Kranja ter sekcije oziroma društva TVD Partizan iz Orehka ter Dupelj s -po dvema ekipama, Cerklje, Besnica, Žab-nica, Voglje in drugi. Spričo takega velikega števila sodelujočih bo nastopalo v občinski inamizno-teniški ligi več kot sto igralcev.
Kogar zanimajo kvalifikacijska tekmovanja obeh naših moštev, naj si pride ogledat borbe za uvrstitev v pnvi razred v sredo, M. novembra ob 18. uri im v soboto, 14. novemlbra ob 17. uri v zgornjo avlo osemletke »Simon Jenko« v Kranju-. Vstop bo prost!
Ha prireditvi „120 minut za vas“ tekmovanle v meniavaniu avtoplaščev
•	Kakor veste bo prve dni ja-
•	nuarj-a ob 15. obletnici izvolit-0 ve prvega delavskega sveta v
•	našem podjetju ni v Sloveniji 0 -za vse člane kolektiva zabavno-0 glasbena prireditev »120 MI-0 N UT ZA VAS» v kinu »Center«.
•	Program predvideva tudi me-0 kaj nagradnih tekmovanj. 0 Prav gotovo bo -med najbolj 0 privlačnimi tisto, v katerem
•	se bodo prijavijanci pomerili 0 v montaži avtoplaščev na pla-0 tiišča.
Tekmovanje v -montaži avtoplaščev na platišča bomo pripravili zato, da pokažemo jugoslovanskim potrošnikom naših plaščev za avtomobil »Zastava« 750 — prireditev -bo prenašala jugoslovanska televizija — kako se te
V počitniškem domu v Cri-kvenici sedaj ni več tako ži-vahno!
Zlasti starejše i ke6u>nje člane kolektiva vabimo k sodelovanju
Nastopili so hladni in mokri dnevi, ko smo v nfcjtvečji meri prisiljeni ostajati v svojih stanovanjih. Možnosti za ratzgibanje in krepitev telesa so manjše. Zato sl moramo poiskati primerne nadomestne oblike, saj mora biti še posebej pozimi telo s posobno kljubovati mrazu, vlagi in velikim temperaturnim spremembam.
za vadbo v ponedeljkih in sobotah popoldne. Zato ne oklevajte in pridite čimprej! V ponedelj-
tiv med 17. in 20. uro, v sobotah pa med 15. inl 20. uro. In če morebiti ne veste, kje je kegljišče, še besedo ali dve o tem! Kegljišče KK »Triglav« je na Sejmišču.
namešča, polni in vzdržuje. Ugotavljamo namreč že nekaj časa, da je kar -precejšen del reklamiranih plaščev neupravičen prav zaradi tega, ker lastniki avtomobilov- ne vedo, kako se plašče namešča in vzdržuje.
Ker bo letošnja zabavno-glasbe-na prireditev zaprtega tipa, torej le za člane kolektiva, opozarjamo
že se-
Iinteresenti, vadite in pripravljajte se! Tdkmovanje bo verjetno v dvojicah — torej po diva bosta morala -skupaj -narediti vse potrebno!
skih so steze proste za naš kolek- na omenjeno 'tekmovanje
daj.
•	1	2	3	4	5	6	7			e	8	9	<0		{{
i2	e	6						•	•	14				e	
15	16	e	i?					•	18					19	
20		n	•		•		•	22				•	25		
V*				•	25		26				S	27			
28			e	29				•		e	3o	•			
52			35				•	34		35		36	•	37	
	e	58				e	3?						40	•	
M					©	42									•
K°R°I°Ž° A°N°K° A
Tokrat objavljamo križanlko, ki jo je sestavil Dragan Božič, sin našega referenta za civilno zaščito, Antona Božiča. Upamo, da je dovolj težka in da boste imeli pri reševanju veliko dela!
VODORAVNO: 1, španski pisatelj (Miguel), 8. vroč puščavski veter, 13. vratar, 14. hrvatsko moško ime, 15. medmet, 17. relka v Franciji, 18. raj (tuj.), 20. ime junaka iz Stripa »V hramu smrti«, 22. gnojna tvorba; tudi napaka, ki se pojavlja -pri vullkaniza-ciji plaščev, 23. priimek angleške junakinje (Jean d’), 24. raka na Kitajskem, 25. majhna poškodba, 27. kurivo, 28. reka v Romuniji, 29. ime pisatelja Greya, 31. ime ponesrečenega sekretarja Združenih narodov, 32. polodprt ali s steklom krit prizidek hiše, 34. zdravilo proti kašlju, 37. kositer,
38. podpora, obloga, 39. džamija, 41. človek, ki prezira družbene konvencije, 42. italijanski Skladatelj (»Don Pasquaile«).
NAVPIČNO: 1. 1000 po rimsko,
2.	večji spev, 3. kralj (franc.), 4. kraj vzhodno od Nina v Kotaru,
5.	starogrška boginja maščevanja,
6.	ničvrednež po Budhimem nauku, 7. tri (ital.), 8. tuje žensko ime, 9. . . . Kamnina, 10. tuje moško ime, 11. skladatelj opere »Ca-valeria Rusticana«, 12. -mesto ob Kolpi, 14. zvitek surovega kavčuka, 16. glasbeni instrument (množ.), 18. italijanski operni skladatelj (»Turandot«), 19. severni jelen, 21. zaščitnik, 22. biz-mut, 25. pogost naziv indijskih plemenitašev, 26. nikalnica, 29. znamenje, 30. domače živali, 33. API, 34. -sorodnik, 35. nizdol, z, 36. številka, 39. molibden, 40. slovenski tednik.
Nagradni magični lik vabi
Za spremembo objavljamo tokrat nagradni magični lik. Med reševalce bomo |z žrebom razdelili tri denarne nagrade — prvo za 3000 dinarjev, drugo za 2000 dinarjev in tretjo za 1000 dinbrjev. Zadnji rok za oddajo je SOBOTA, 21. NOVEMBRA. Pravilne rešitve oddajte pri dežurnih vratarjih ali pa v uredništvu našega lista!
Dober nasvet vsem reševalcem nagradnih križank
Da ne bo po nepotrebnem nego-dovanja ali celo zamere, opozarjamo vse reševalce nagradnih križank, skrivalnic in drugih zank na napake, ki jih običajno , delate. Tako se bo v bodoče lahko potegovalo za razpisne nagrade še več reševalcev!
Pri žrebanju nagrad za .posamezna nagradna tekmovanja smo ugotovili, da velik del reševalcev rešitve slepo prepiše od sodelavcev in znancev. Nekdo na primer v križanki vpiše napačno rešitev. Sodelavci jo prepišejo in potem se napaka razširi na desetine [reševalcev. Razumljivo, da so potem rešitve napačne in da z nagradami ni nič!
Če ne veste, kako se magični lik rešuje, še kratko navodilo! Vprašanja zahtevajo pripadajoče odgovore vodoravno in navpično — torej v pravilni rešitvi enaki odgovori v obeh smereh!
1.	veteran med strokovnjaki v naši tovarni (inž. Fran)
2.	travniška rastlina
3.	dalmatinska tovorna živalca
4.	plitvina
5.	brazilski lirik iz 18. stoletja
J'		2	3	H	5	
1						
2						
3						
H						
5						
						
TOČEN NASLOV:
PRIIMEK IN IME:
V imnogočem si lahko pomagamo s športnim udejstvovanjem. Ne mislimo tekmovalnim, marveč rekreacijskim, ko an|krat ali dvakrat na teden redno vadimo pod strokovnim nadzorstvom ter se primemo razgibljemo.
Eno izmed mogočih oblik predstavlja tudi kegljanje. Primemo je zlasti za starejše člane kolektiva. Tudi glede stroškov ni zahtevno, saj si je treba omisliti le nizke tekmovalne copate, id stanejo okrog 1000 dinarjev, ter kratke športne hlačke. Stroške za uporabo stez na kegljišču in za pobiranje pa krijemo iz sredstev, iki jih namenja za take namene podjetje.
Za člane kolektiva — ljubitelje kegljanja — so rezervirane ure
Ne pozabimo na proslavo ob 29. novembru - Dnevu republike!
Dan republike — 29. njnvember se hitro približuje. Zato bi kazalo že sedaj razmisliti o tem, kje in kako bi organizirali proslavo za člane kolektiva, kdaj naj bi bila in kdo naj bi za vse to poskrbel.
Žal sami nimamo kulturnih Skupin, kot so pevci, recitatorji itd. Za ikvedbo kratkega, a kvalitetnega programa se bomo morali dogovoriti z izvajalci drugod, kakor je zadnje čase pri nas že navada.
Pozabiti ne smemo tudi na primeren čas hi dan, da bo udeležba
sovpadala s samim Dnevom republike.
Upamo, da bodo sindikalna podružnica ter kulturna komisija pri mladinski organizaciji poskrbeli pravočasno, da bo tudi ta proslava taka, kakršnih smo vajeni! Proslava ob letošnjem 1. maju — prazniku dela je bila prav dobra. Tudi udeležba je bila zadovoljiva, saj je bila koncertna dvorana Delavskega doma polna.
Za 1. maj nam je zapel zbor »Slavček« iz Britofa, recitirali pa so učenci poklicne gumarske šole, ki jih je vo- ^ dila Jonka Švigelj	^