l/StičVR
5
■
Sped. in abb. post. II gruppo Poštnina plačana v gotovini
List izhaja z vsemi potrebnimi dovoljenji videmskih oblasti.
Il giornale si stampa col permesso delle Autorità della provincia di Udine.
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
UREDNIŠTVO in UPRAVA v. Mazzini, 10, Videm-Udim Naročnina: letna 350.— lir, 6 mesečna 180.— lir
Ut. 15
VIDEM, 23. JANUARJA 1951.
Leto If. — Štev. 9
Od Dri mo oči odgo Kaj jtg delali do sedaj?
|	Zvest	svoji	politiki	potujčevanja,	je	kra-	,
"	:...:	j__—1.:    j   R7;5a e« nhnrnto nhrìnskih črti šp vedrin Sniio V pokrail
Bližnje občinske volitve, ki se bodo vršile po vsej Italiji in torej tudi v Beneški Sloveniji, povzročajo precej skrbi oblastem, ki so že začele s pripravljalnimi deli. Ni težko razumeti vzroke, ki jih navajajo k temu; vendar na j že ukrenejo karkoli, ne bodo nikoli mogli poslati v občinske svete te cone Italijanov, ampak samo Slovence.
To je tudi nj,m dobro znano, vendar bodo skušali postaviti ljudi, ki pripadajo društvu zaspancev in brezbrižnežev in katere jim bo lahko obrniti po svoji želji. Ker so ti ljudje že po naravi zelo preprosti, jih je še tem laže izigrati. Mi seveda tega ne bomo dopustili.
Tudi mi vemo, da bodo pri nas volitve. Zato bo treba zbrali ljudi, ki uživajo ugled med prebivalstvom in jim ni do političnega spletkarjenja. To je zelo važno, ker je znano, da razne stranke nimajo na svojem programu reševanja naših potreb, ampak jim gre predvsem za naše glasove.
Ni lahka stvar, najti po vseh naših občinah ljudi, ki bi bili Zmožni braniti interese svojih občin, ker je le prečesto napoti birokratična manija, ki zaduši vso dobro voljo. Zato večkrat Pošteni in zmožni ljudje, ki imajo tudi dovolj izobrazbe in osrb ne izkušnje, nočejo prevzeti te naloge in tako v mnogih primerih pride občinska uprava v roke ljudem, ki imajo morda dobro voljo, pa niso zmožni. Še večkrat pa pridejo v upravo ambiciozni ljudje, ki jim je mar le njihova osebna korist. To je tudi vzrok za slabo upravo po naših občinah.
Današnje občinske uprave bi lahko storile mnogo, v resnici Pa so napravile zelo malo. V prvih povojnih letih so vedno v veljavi posebni zakoni, ki omogočajo izvršitev raznih del z državnim prispevkom. Mnogo vodovodov, cest, šolskih poslopij ln mnogo izboljševalnih del, po katerih čutimo potrebo, bi lahko 1*yedli, če bi izkoristili take okoliščine. Seveda pa je treba zato delavnosti in energije. Treba je izdelati načrte, poskrbeti, da so n odobreni in vztrajno zahtevati, da se potem tudi izvedejo ln ne zaspijo v predalih Tehničnega urada.
Če torej malo pregledamo delovanje dosedanjih občinskih u-PjQv, bomo našli marsikaj za kritizirati. Včasih bi bila po. trebna celo kontrolna komisija, l. bi pregledala delo in gotovo hi našli tudi primere, kjer bi bl-0 treba te upravnike prijaviti s°dnim oblastem. To bi bilo na-
zadnje tudi potrebno, da bi končno enkrat le prišli do dobrih in delavnih uprav, s čutom odgovornosti. Vsekakor je treba budno paziti, preprečiti ali prijavili vsako nepravilnost. Upravljati neko občino je najprej zelo odgovoren in šele potem časten posel.
Dobro moramo torej odpreti oči in si biti na jasnem, da vsi obljubljajo mnogo, kadar rabijo naše glasove, nihče pa pozneje ni clržal teh svojih obljub. Zalo se moramo zanesti edino le sami nase in ne pustimo, da bi nas prevaral kdorkoli. V složnem delu moramo najti moči in prisiliti vlado, da bo začela in izvršila tista dela, ki so potrebna za izboljšanje naših življenjskih pogojev.
Na prihodnjih volitvah mora-mo izvoliti take naše ljudi, k: bodo znali tako govoriti oblastem:
»To ljudstvo ne živi po naših dolmah samo zato da dela, da lahko plačuje davke v mirnem času in dobavlja državi vojake v vojni.
To ljudstvo se je izkazalo nasproti italijanski državi vedno lojalno in zato mu je treba ori-znati vse pravice, ki mu pritiče-jo kot narodni manjšini in mu je treba ustvariti dostojne življenjske pogoje, kakor so jih deležni drugi državljani
Italijanska vlada mora vse to storiti ne iz dobrote ali iz usmiljenja, ampak zato, ker je to njena dolžnost.«
Zvest svoji politiki potujčevanja, je krajevni demokrtstjanski organ pred časom objavil članek, ki naj bi po njihovem mnenju branil domovino proti grabežljivosti tujcev.
Naš odgovor je bil jasen in točen. Ugotovili smo dejansko stanje in pokazali kje so prikrite politične jn potujčevalne spletke in kdo brani pravice našega ljudstva.
Na ta naš članek, ki je zavrnil vse trditve, demokristjanov, niso nikoli odgovorili. Zavrniti naše trditve je bilo nemogoče, prav tako nemogoča je bila debata o njih in za te ljudi tudi škodljiva, ker bi še bolje potrdila pravilnost našega stališča-
Zato pa so, po svoji stari navadi, zopet začeli z novo zahrbtne, spletko.
Objavili so neko pismo županov Nadiž-ke doline, ki v bistvu ne pove ničesar in ki ima poleg tega še videz, da so ga zložili v uredništvu »Nuovo Friuli«.
Zdi se nam namreč neverjetno, da bj se ti ljudje zganili ir napisali nekaj, kar je popolnoma brez pomena. Brez dvoma so napravili tako, dà so napisali pismo, odnesli kopijo v Špjetar, kjer so sklicali skupaj vseh sedem županov doline in jim napolnili glavo, z obljubami in lepimi besedami.
Brez dvoma so jim tam govorili približno takole: Če hočete ohraniti vaše stolčke> potrebujete naše pomoči. Ker pa vemo, da niste ničesar napravili v vaši upravi v pieteklih letih, vam mi, kot pokrajinska oblast, obljubljamo vse mogoče za dobro propagando v vašo korist. V zameno nam morate podpisati to izjavo, s katero hočemo, v korist občine, da pade krivda za vaše brezdelje na tiste Slovence, ki zahtevajo, naj bi se kaj storilo.
Tako so torej prav zahteve ljudstva tiste, ki so prisilile te ljudi k obrambi in skušajo v zadnjih trenutkih storiti vsaj nekaj v korist prebivalstva.
Kadar ne plačamo davkov v določenem roku, nam takoj pošljejo poziv za plačilo z zelo kratkim rokom, po katerem grozi zaplemba še tisto malo premoženja, ki ga večina od nas poseduje. Zato je popolnoma razumljivo, če nas zanima, kam gre naš, s težkim delom prisluženi denar,
Žalibog moramo ugotoviti, da ni vedno dobro uporabljen. Znano nam je, da požre birokracija precejšen del doholkov. Poleg tega pa se razsipa mnogo denarja tudi na tisoč drugih načinov.
Da bi zadostili prestižu nekaterih starih imperialistov, ki nikakor ne morejo živeti, ne da bi imeli oblast nad kakšno kolc-nijalno deželo in njenim ljudstvom, je Italija ohranila zaupno upravo Somalije. To je edina kolonija, ki so jo pustili Italiji naši angleški prijatelji zato, ker je ena sama puščava, v kateri se izgubijo vse reke, medtem ko so si vzelj vse druge dežele, ki imajo količkaj vrednosti.
Jasno je, da uprava Somalije ne more biti drugačna kakor pasivna. Tako je rimski parlament že izglasoval za njene u-pravo nekaj milijard lir, ki jih ne bomo nikoli dobili povrnjenih. Vsaj delno je tudi to naš denar in nihče ne more trditj,
T O Z E N J E
Pomena j mu se med nam ian operimo to bittazane cule tu družim.
Či gremo tu Čedat na prefektura al u -ddam na tribunal, bomo virili, (ie tu točenjem sinu ti parvj. Za usaku majhnnu rJeč (naj za konfin, ki naš bližnji u sa-n°žet je uon Vargu, naj za kakuoše, ki hodu pikat tu našu nivu, n:tj za ligitimu Met od bratra, naj za teštament itd.) kak Pobermó sc h a v okat u an zadamo h pre-|°rju. Punu žornat zamùdmo dol tode Podit, pa ivič taužintu pustmó par avokn-e <>n zatuč.mo tu bólan papir.
An kuo gre konoavat, kar. use naše su-
de su nam vemuzli a vokali? Nas pustijo gor na stuo kauž, ja al ne pet grijo uon rauna, te druge 05 oslanijo pres konca an či mislimo die končaju, se muormo uštimat z našim sosédaim. Pa je le po mu! Ka bi na bluo buojš se pr jo' uštimat, ku sude naumu zgiibjat? Ka njesmu še zastopil, de autorità an avokati nam se zlu smejo? Čj mmnu kajšnu rječ s sosedam, ka nje buojš se parporočit našim moškim an de oni obsódjo?
Bomu zastopil, de oni maju vič soli tu glau ku usi čedajsk; al uidmski žud.ki?
dia je dobro naložen. V naših dolinah bi lahko izvršili s tem denarjem mnogo del, pri Izboljševanju zemljišča in drugih, ki bi omogočili spodobnejše življenje našemu ljudstvu.
V eni naših preteklih številk smo navedli, kot primer slabe uprave z državnim denarjem, oba mosta pri Njivicah, ki sta bila zgrajena drug poleg dragega. Izgledla, da jo ima država prav z mostovi. Tudi v Rimu je bil zgrajen nov most, ki je povzročil živahno debato zaradi zelo slabega načrta in izvedbe.
Dandanes in kadar je mogoče, se grade mostovi z enim samim lokom v železobeto-nu, od enega brega do drugega-. To je najcenejši in najboljši način, odkar poznamo železobeton.
V Rimu pa so zgradil; most čez T.bero na več obokov, prav kakor bi ga zgradili Rimljani pred dva tisoč leti. Čeprav je zgrajen v železebetonu, so ga potem obložili še a kamenjem, da bo lepši. Tako je ta mest stal desetkrat toliko, kakor pa bi bilo potrebno, če bi ga zgradili bolj ra-cionelno.
Kadar potrebujemo v naših dolinah kakšen nov most, nam oblasti odgovarjajo, da ni denarja za njegovo izgradnjo. Prav gotovo pa bi se dobil ta denar, če bi v Rimu zgradili most po modernih principih, ne pa kot spomenik »dvatisočletni rimski kulturi«.
Ob koncu leta 1950 so več ali manj vsi n.pravil; obračun. Tudi scnat in parlament sta napravila svoje račune in ugotovila, dn sta v enem letu pot rosiki nad štiri milijarde lir, V resnici ne moremo razumeti, kako je okrog tisoč ljudi potrosilo toliko denarja, okrog štiri milijone in več na osebo. Ko bi vsaj napravili kaj dobrega; toda našim poslancem v vsem letu ni pr šlo niti ra. misel, da bi vsaj e ikrat govorili o naših potrebah.
Tako, vidite, se zapravlja naš denar.
Bliža se čas obnove občinskih svetov, zato se je začela volivna kampanija. Pokrajinski odbor brezposelnih je že ta mesec stopil v stik z občinskimi oblastmi in pri tem začel v občinah vzhodne Beneške Slovenije. Priznali so, da je to eden izmed najrevnejših predelov. Na sestanku v Špjetru so bili tudi odvetnik Candolini in številne druge osebnosti, ki ne manjkajo kadar lahko napravijo kakšne izlete na državne stroške. Vsekakor pa je bil ta sestanek organiziran le v propagandne namene.
Predsednik pokrajinskega odposlanstva odv. Candolini bi moral še pred tem sestankom vedeti, da so občine Beneške Slovenije predložile nebroj načrtov za koristna javna dela in da ti na-
Samo za Davke nas poznajo
Senat je odobril Zakonski osnutek, po katerem bodo ustanovili kmetijske inšpektorate v pokrajinah Ligurije in Umbrije. Furlanski senatorji so predlagali, naj bi se zaradi njenega posebnega značaja, ki je tako različen od drugih predelov Treb Benečij, ustanovil tudi poseben inšpektorat za furlansko deželo.
Vsi senatorji so priznali upravičenost le zahteve in celo podtajnik za kmetijstvo, on. Canevari, je to priznal, vendar pa je izjavil, da se temu ne more ustreči, ker dižava nima dovolj denarja-
In vendar plačujemo tudi mi davke, kakor druge dežele.
Furlanija je bila končno priznana kot pasivna cona in tozadevni ministrski odlok od 18. avgusta 1950 je bil objavljen v »Uradnem listu«.
V zvezi s tem dogodkom in na podlagi obljub za prihodnja štiri leta, je bilo določenih za našo pokrajino 1.700 milijonov lir. Omenimo naj, da smo v zadnjih treh letih dobili 1.800 milijonov lir, ali po 600 milijonov letno, medtem ko so nam za naprej obljubili samo po 425 milijonov letno.
črti še vedno spijo v pokrajinskih uradih.
Dr. Rizzoli, ki nam je prešel zagotavljati prefektovo zanimanje, bi storil mnogo boljše, če bi šel v prefektovem imenu v Rim in povedal tamkajšnjim gospodom, da je treba za javna dela manj obljub in več denarja.
Tudi načelnik tehničnega urada inž. Gremese bi lahko pripomogel k izvedbi tistih načrtov, ki ležijo po predalih njegovega urada in s katerimi bi lahko od-pomogli potrebam naše cone.
Prav tako bi gozdni nadzornik dr. Malisani in dr. Fila-férro od (Zavoda za gorsko gospodarstvo, vedeli, da je dovolj že en sam pogled iz Vidma proti našim goram, da lahko ugotovijo, kako so popolnoma gole in je nujno potrebno pogozdovanje.
Od 1946 dalje je beda v teh krajih vedno enaka in zato ni bil prav nič potreben še en sestanek, da bi proučili krajevne potrebe. IZato vprašamo te gospode: ali doslej niste vedeli za naše potrebe?
Če niste vedeli zanje, kaj torej delate na vaših položajih in zakaj se niste pobrigali poprej, da bi jih spoznali?
Če ste vedeli zanje, zakaj niste v petih letih storili ničesar, da bi jih odpravili?
Sestanek je bil pač potreben zato, ker upajo, da bodo z njim še enkrat prevarali naše ljudstvo. To pa je precej težko, ker narod se lahko prevara enkrat, ne pa dvakrat.
Sedaj ni več časa za nove obljube, ampak je treba položiti račun in ugotoviti kako so bile izpolnjene obljube, ki so jih napravili pred časom in kakšna je bila delavnost v zadnjih letih.
Pri zadnjih volitvah so zmagali demokristjani in do danes smo se lahko prepričali, kako so držali svojo besedo in koliko obljub so izpolnili.
Naša dekleta bo treba zaščititi
Zaradi obupnih gospodarskih razmer, ki vladajo pri nas, mora velik del družinskih poglavarjev za zaslužkom po svetu. Ta trnjeva pot pa ni prihranjena niti ženam, Pri nas v Beneški Sloveniji skoraj ni družine, ki bi ne bila primorana pošiljati od hiš tudi deklet, dasiravno bi jih potrebovali doma za pomoč pri poljsk.h delih, zlasti kjer manjkajo možje. Po drugi svetovni vojni je- odšlo zelo mnogo deklet v inozemstvo bodisi v tovarne ali kot gospodinjske pomočnice, v bližnja in daljna mesta Italije. Velika beda privede nešteto mater do tega, da pošljejo komaj deset ali dvanajstletno dekletce za pestunjo, čeprav bi bilo potrebno še skrbnega materinega nadzorstva.
Dekleta, ki prihajajo z naših gora služit v mesto, «o zdrava- in čvrsta ter pridna in vestna pri delu. Delodajalci jim nalagajo najtežja dela in jih izkoriščajo- Garati morajo po šestnajst in tudi več ur na dan. Plače niso niti zdaleka primerne delu. Le maloj je tistih, ki prejemajo sindikalno plačo; po navadi jih plačajo s par tisočaki mesečno, kar ne zadostuje nit j za obleko. Tako, ali še slabše, menijo same pri sebi te neizkušene gorjanke, ko pomislijo na revščino doma in na mater, ki čaka, da ji hčerka pošlje kakšno podporo.
Vse te težave bj se še nekako prenesle, saj danes je treba povsod delati za živeti in tudi plače se povsod pičle, a je neka druga stvar, ki stalno mori naše služki-
nje in to je zasmehovanje in preziranje zato, ker so Slovenke. Kadar gospodinja godrnja ali če je dobre volje, je na dnevnem redu nadevek služkinji »ščava« ali če je še mala »ščaveta«. Ta zbadljivka pa strašno zadene v srce, ker vsaka ve, da jo hoče gospodinja s tem ponižati,
Pred nedavnim se je neko dekle, ki služi v mestu, naročilo na »Matajur«. Ko je »milostljiva« izvedela, da njena služkinja »ščava« čita tudi slovenski časopis ji je to strogo prepovedala in ji celo grozila, da ji odpove službo, ako si bo drznila še enkrat sprejeti ta list. Dekle je žalostno ker mora prejemati sedaj časopis la preko svoje prijateljice in ga lahko čita le ob nedeljah popoldne, ko je prosta.
Vprašajmo se sedaj, ali ni dekle iz Beneške Slovenije enako italijanskemu? Čemu torej ta prozir in prepoved Čitanja slovenskega časopisja, v katerem edino najde razumljivo pisane novice iz svoje rodne vasi? Mar nima ubogo preprosto dekle iz hribov pravice, da bi videla svojo besedo pisano in se tako seznanila s kulturo in domačimi problemi? Prjznati moramo, da je trdo življenje teh deklet, ka’erfe morajo služiti ljudem, ki so strupeni sovražniki Slovencev. Čas b; bil da bi se kdo zavzel tudi za te trpinke; ki prenašajo toliko preziranja in poniževanja' zgolj zato, ker se zavedajo svojega porekla in dolžnosti, ki jih čuti vsaka poštena Slovenka.
Stran 2
»MATAJUR«
iv. 9
Neòiskim èinòikam
Tel krat Varni odgormó tu našim jeziku, tu tistim jeziku ki Vi tud bai houori-tà an ki sta potardil, de se huori u naš li krajah, u Baši Slavjenščini.
Moreta preoa zastopit, de sada odho-Uarjamu tisti lektari ki vi sta poslal »Nu-vo Friulmu« tu Uidme an ki »Messaggero Veneto« ju je poštampau dné 13 teha mjesea.
Povemo Vam u parvu, de mi bi Vas kaj vič štimal če bi bli sjhurni, de tista lektara je blà z uašimi rokami pišena; bojimó su de Vi ste jo samuó podpisal.
S tuolim nejčemo rejč, de Vi na znata pisat; usé diligaci, višni anni, da bi bla tista lektara če bi bla paršla uón od vašega mužgenja. S;hurno bi m j eia druh zvon, an nje bla takuó zahualjevala hospodarja ki rimar hlapca tuče.
Samuó kikšan druh poglavar, ki nje z naših kraju ju je móu verjetno zapi»àt an ne vaše žuljaive roké, ki tud oné, ku naše, poznajo tiste tardfe dje’o, ki par nas je potrjehno napravit za mjet malu pulente an sjera.
Pa zaki nista pomislil kadàr sta tisto lektero podpisal, da sta šli na dno pot brez konca, na dno pot ki njé uaša an ti-steha ljudstva ki za vas je volilu an ki tu vaš je mjelu iter večji trošt?
Poglcdemu lekiteru od konca do kraja an bučita videli, kuó ona je fauš. Na parvi m reče: »in queste valli si è letto con gran/die interesse e piacere...« Duo je rat brau ci ne kajšen kamuniski sekretar at pa kajšen druh ki se boji zhubit stolic al dobre jasla?
Polle: ... »il Governo ha considerato i bisogni di queste povere popolazioni.... ed è venuto incontro con l’impianto dell’illu-n inazione eletriea, con acquedotti, scuole, strade, ecc.«
Katera »ilum nazione elettrica«: tu Ar-beču, na Kale. u Morsine, u Ruonce, u Čarnim Varhu itd, duo je déu hor eie-trik? Governo? Ljudje m morij nit kupit, pulje so inuorli oni dot an jih popicit tud djelo so oni dal. Governo an »Società E-lettrica Friulana« su paršlt samuó terjat denar!
Tu družili kamunou rauno takuó an m--slimu, de pomagilo je bluó žej majhanu. Hremo naprej:	»Acquedotti e scuole«.
Rjcs, Governo je dau sude, pa ha njé ku posodiu an kamuni ha buodo muorli tu an tarkaj Ijietnih rat pouarnit.
»Strade«? Veliki Buoh, na storita nam klet! Kjer so tele poti? Samuó tu Ruonce je bla ejesta končana, zaki ju je ljudstvo samó končalo! An marsinska, matajurska, maserska, Sarnivarska ejesta itd. leje su? Začete ja, ma naretu samuó kakšen kilo-metar al tud nič.
An tist »ece.« kam ha pa den;mu?
»Altri bisogni... il Prefetto e il Governo li conoscono e cercheranno di soddisfarli«.
Ja jih poznaju pa dib na blu» našega »Matajurja« bi jh hitru pozabil.
Kaj njesta še tuotega zastopil? Tisti »cei*ti interventi...« na čistu gladku nič van pot zaperjajo, pai van le pomagaju,
»Perciò noi desideriamo che essi...« Zaki ne pa hočeta vi demokratiči, karščanski demokratiči, de usàk elovék bc» méu nje-ha ideje?
Takuó preea sta se pozabil na »Kostitu-cijon« ki sj ju ja taljansko ljudstvo dftu?
Konča članek s zahvaljujanjem, mi pa se selé prašamu, zaki rjesu zahvalil za dauk ki naše ljudstvo plačjuje.
Hospodi Šindiki ! Nič druzeha vam na porečimo ku: ODPRITA OČI!
Pohledita kaj se gaja tu »Tirolo« an tu »Val d’Aosta.« Zaki ne tudi Vi ku tisti šindiki branita miinoranco da bi paršli ra tisto pot ki pelje za dobrii našega ljudstva.
Nardita se moški an storita, de kamuti-ski Sekretariji boju vaši Sekretar ji En ne Vaši hospodarji.
Či ne rata, de pru je méu doktar Karlo Podreka kadar je pisu u suoji bukvi: »...II sindaco dei nostri comuni generalmente1 è un galantuomo, ma una tosta di legno....".
An še: »... il se'Te’ario comunale è quello che fa e dispone...«.
Nikdar se na pozabita na govoremje od našega velikega moža dr. Karla Podreke, nikdar ne pozabita na »hlodovo glavo«.
Študent jz Nediške doline.
IZ VZHODNE
BENEČIJE
ČEDAD
Frece po novem ljetu, ku so končale božične vakance, otruoc ki študirajo u šuoli tu Čedade (Rubinjak) so Si uračali za spet naprej atudjàt. Dnó skupino tistih otruok smo vidali an dan tu korjeri ki od Tarčen-ta pelje tu Čedad. Usi so bli akompanjan od suojih mater, an ko smo jih poslušal, smo jih preče spoznal pc njih hovorenju, da so Slavjenji ten Purcnja, Subida an tam okuoli t stih uasi. Dna tistih mater je houorjla kakuó ji je težkuo živjet, je udova zatuó ki so jej Njemci moža ubil u Černoji. Povjedala je tud kulku je muorla plačuvat tu tistim koležje tu Čedadu do lanskeha ljeta, da bi muogóu njen olruok študjat. A ko se je skoraj odloč.la za tu slavjenske Suole ha dat tam tu Gorici, kjer zaradi njeneha uboštva bi blà uzeta tu konsideracjon, so se Ijetoa hitro ustrašil šuolski aminištratorji an so puobču za dosti manj uzel ha tu koležjo, samuó dia bi ne šou tu slav jenske šuole.
GORENJE BRDO
U petak 5. tega mjesooa je zadela smart 62 letnega Antona Vogriča taz naše uasi. Poznan je biu za pridneha človjeka ne sanili u Gorenjem Brdu, ampa tud po usim našim an okuoliškimi kamuni- Pokojni Anton je biu kamunski konsiljer Grmeka an je biu človek da je zrni interese -uojc uasi branit. Ne bomo ha pozabil zaki je biu zarjes dobar človek an zvjiest Slavjenj. Večkrat smo paršli u suojo hišo an tam smo vidali, kakuó se je nimar jnteresiru zn našo Stampo. Po usjeh oknah an štolah suo j e hiše je ineu bukve slavjenske an žornale. J h je takuó rad brau an hraniu, saj smo mu videli tud tiste bukve ki jih je prejemu od Celouca od družbe Svete-ha Mohora kjer je biu upisan pred dvajsetimi Ijeti.
Pogreb je hiu u nedeljo 7 teha mjesea. Od Gorenjih Bard do brjtofa tu Lje«ah lui je kompanjalo puuio ljudi. Suoji fanjeji art usjem od žlahte takuó težkuo prizadeti, nii rečemo naše sožalvanje.
»OVODNJE
Konao teha ljeta su se končal djela za popravit našo ejerku, ki je bla tulk po-
trjebria da se jo poprau. Sadà ku je blà lepuó žmaltana tud od zunaj, zgleda usé buojš ne samuó ejerku, ampà tud naša ua9. Za to djelo napravit, so si usi naši vaščani združil an usé njeh pomuoč dali pri ureditvi. Je bla tud inaugurana nova kantor ja. Naši domači pjeuci eo inapravil puno uspeha. Upajmo da bojo še naprej takuó puojli an da bojo tudi slavjenske cerkvene puojce puojli ne samuó latinske. Saj puojce u našim jeziku su najljepše.
oV. PETER SLOVENOV
KADA’ DRUGE ŠUOLE?
Sa na prašamu, de boju slovanske, ku bi muori e biti, prašamu de na buo nimar tista kuhnja. Učiteree an uč.terji prideju uon a špjetarskih šuol. Zaki pa tisti, ki zlu se glavjaju za nas, na nastavju tu naši uas tud komercialske, agr.koitur.-ke an industrialske šuole? Tuo bi zlu nuealu našim dolinam: 1) bi se na mjelu tarkaj u-čiterju an učitero pres djela; 2) agrikol-tura, komercio an industria, kj par nas su na tleh, bi žej zlu udobil. Sa či novi istituti zlu koštaju, bi mogi’ prasàt naši ga-spuodi šindiki par Proveditorje tu Uidme, de naj Stakà anu seejon od takih šuol, ki su tu Čedade. Pa sa nimar uanno an maj nečijo čut.
Stupica
Tud tu našu uas, je paršu letrik. Je biu čas! Se na vje pa ka su čakal za tiste malu pomagila dat. Rjes je, do narvič strošku je na naših ràmanah an na vemo zaki njeki uidimeki žornal prau na debelim artiklo, de na ju je governo šenkal tiste malu luč.
Na inauguracjon je biu tud išpetor od elementarskih šuol. Žene su ga najele an je obečju, de se bo interosjera. Al bo sa-niuo obječanje par udaržanija? Troštamu, de na bo nimar čakaranje.
MAŠERA
Al bomo še dugu Čakal gaspuod šindik, de boste šu tu Uidam an de kjek pogi-bato za našu ejestu? Rjes je, de sje treba ganit, sa su ljudi za vas votfil. Iti se muore, či nei pot na bo n kdar nareta an kuliko daža ki bo paršlii, opere še tiste malu ki je bluc naretu an use kup ponesé dol na Jeronišče.
LOG
Punu časa je pasàlu, punu uodé je pre-teklu pod našim muostom prez àrkou Mjel su ga nardit že pred uojskó, pa še-lé naši judje či maju za iti u malin h Spehuonjam, muorojo le uodó brodit. Zakaj su ga začel an ne končal? Duo je kriu? Ka, su ga pustil na pou za de n a buo poškoduan odi te rove uojské?
Gaspuodi šindik an Vi ki djete? Sa tud vi ste podpisu lekteru »Nuovo Friulnuv tuk zahvaliu sta, governo za use djela ki tu naši dažel je nardi. Al ste zahvalu an za naš muost? Al bo še dugu tam stau ku norac? Kjek, vi ki poznate punu poglavarju tu Uidlme an po Čedade, ste se mou brigat, či ne uodà pon eie še tuo, ki je bluo nareto.
MAŽAROLA
Zlu smu goi an m;slemu, de pozabil su se na nas tu Uidme. Tud naša uas je bla od Nemcou požgana ae puno hramu po-škodvanih. Pericije sniu naprauli an plačal sknuó, pa le obidnega pomagila nje bluo do danas. Bli su tu uas geometri od »Gen o Civile«, nek su mjerli an obečjal su kontribute. Pa usi su zaspal.
»Matajur« zakuetni ti, an zbud jih!
CRNI VRH
Ki geometru je hodilu po naši uasi odkar ta zadnja uojskà je končala ! Ki pèri-Cj su oni naprauli, prej za u demsko In-tendeneo an potlé za »Genjo Civile«. Ki sudu smo že dajàl njim, de dol uzamijo vojno škodo! Ki trošta smu mjel, de nam bo kjek ulada pnmala za naše hrame po-praut, pa le nič! Čakamu že Ije'a, pa le use je ku par začetke. Kadà buo konac telega čakanja? Kujše bar bo genjala ta trejča posvjetna uòjska!
Zaki pa naš gaspuod šindik nič se ne briga za našu uas? Tu druz h uaseh ljudje su kjek potegn i an se s tem pornal, mi Čarnivaršanji le čakamu.... le čakamu.
GORENJI MERSiN
Velika nasrejča sje tu naši uasi godila, Uaščan Zorza Jožef šu je u host na Gorenje Čela, kadàr sjeku je dan drjeu, popuz-nilo mu sje na starmin an podi ve'.ik brjeg je odleteu an mrtu ostò.
Družin, ki ostane pres obednega trošta an pomagila use naše sožalvanje.
Veliku je bla nasreona tele zadnje ljeta družina Jožefa Zorza; dan brat je u uojskl padu, oča je bolan, dan brat je nogo m djele zgubu an sestra je sljepa. Par hiš njesu bogat, buoh Jožef tu garde Cela je muoru darva iti sejč za malu sudu zaslužit. Na djele je pustu žjvlenje. Tek, ki ga je pozmu, vje kuo je biu on nimar pridan an kuo je rat bližnjemu poinàu.
Zatuó mi prosimo use Slavjene, de bojo pomàl z majhn m znesekam teli druž n, ki danas je zgubila te zadnji trošt.
Pošlajte sude na redacjon naše a žorna-la pod tele indliric: »Matajur« - Udine, Vja Mazzini N. 10.
Ksda pa bojo štale?
Je biu an čas, po teli zadnji uojiski, ku IX) naši Benečiji su hodil raprezentanti od usjeh ministoriju talijanske ulade, depu-tadi, poglavarji od uidimske prefekture itd., an našein juddm usega su pa obječal.
Tu malu časa na naših krajah su ble muorla b.t narate nove ejeste, nove šuole, nove štale, naplest starih seniku z slamo pokritih, ki šele puno jih je po usi SlaN-jenščinj.
Tisti gospuodi, ki prjet sinu imenjiival, su prauli, de dekret 13.2.1933 n. 215 tali-jinske ulade, ki odpre gaspodarju 30 odst. kentributa či novo štalu naprau, gor na use s-troške (dekret, ki u času uojske ]e biu usta v j en) nazaj, zda je vaju.
Naši gaspodarji, ki par žvjn maju narvič zaslužka, su supto storli napraft načarte an se šteje, dè tu Benetkin, na Ispelto-rato Compartimentale dell’Agrjceltura« j h je 200 od naših kraju, an spijo veljki san pod obiunmi prahu. Kajšnemu, kj tu je šu prašat, kada bo pa tel kontribut, kada se bo maghi začet djelu, su mu rekli: »Uladla na pošje sudu. Ulada sude za bo-nifiku od »Bassa Friulana« za »S.la« pa ima; za »fedelissimi:« nič. An pa mislit, de usake Ijeto talijanska ulada nese z naše Benečije okou 40 milijonu l r an ki bluo dost telega zneseka za nardit tele Stalo.
Tuole bi muorli zastopit tisti, ki še djr-žo za uidmske an rimske papaverje«.
An naši judje, kak bojo nove eterjoiii, naj se na pozabijo rejci tistim, kj pridejo pridigat »agli italianissimi«, de manku naj na venašaju uon novh dekretu, de M buo naš popul žje u tla metau sudu za na. Sarte an za njih naumne pratike, de potlé bojo spale do sodnega dne tu Benetkin.
An raiprežentanli od ulade tu Uidme naj vejo, dio naši kumeti, za plačat nafart su muorli punu s® potit u bošku al pa tu kaki minjeni u Belgiji.
PODBRDO
Zadnji dàn ljeta e paršou tu našo uas naš nou far, ospuot Zoiz’ni Jožef. Judje so močno radi sprejeli ha an te dan so nardili1 no veliko fješto. Arke so pòstàvjli eviva našemu novemu farju, ki, ku srno tu sacim kraju. Njeso mrmčali diskorsi an čuli pravič, to e dan človek ki o ma veliko štimu pousod. Za tuo judje so ha soboto z a fj etan sprejeli an no mu augurajo fortune an zdravja zaki on živi dosti ljet med ntjemi,
NJIVICA
Na velika dežgračja ne točala, te tjedan pasani, našemu paezanu Pinosa Albertu tu Centi- In kompanje s komerčjantam Petrom Casarsa tas Dedejà e šou ta-na motočvklotu dóu mez Kruoža an kar e re-vóu tu Cantu, tu plačo, dan mau otrok e se predi motorjam prežentou, k Casarsa: k e ha guidou on ni revóu ustaviti tu timpo nahlo niakinjo. Nesrejča ne tjela, k motociklista so tu otrokà zajeli an se spreobar-nili usi isikop. Pinosa, k e bi tu tem zadnjem sedilu, e te parvi spadóu, niolcči-kleta ne se spreobarqila okóu sebé več krat an ne jušto ta nanj spadla. Takovš bohi Pinosa e bi pobran an peljen tu Uidian tu špetau kjer so ha sprejeli d’ur-
IZ ZAHODNE BENEČIJE
ženeje za tuo k n móu no noho zlomljeno. On če mjeti no douho ščepanje. Mje-dih, k e bi de servicih e mu dau šobilo kure, k so koventale an e ha žudikou, k prej koj dan nijesac o ne oščepa. Albertu Pinosi, mi v’ lauguramo, k on preče oščepej an, k on meri spekej suo djelo kontinuati
MALINA
Pussini Lojz an Mattieljč Gizela oba dvà tas našeha pajza, su se poručili dud dni pred pjerenahti. Novim novičam jim auguramo fortune an srejče.
Taz Maline so partili te zadnje tjedlan dan velik grup djeloucou. So šli s trebu-ham za kruham tu Frančjo za tuo, k tklé njeso morii obrjesti no djelo za preživiti njeh fameje, Usé skup te jih bo nih de-at, kar so šli smo je vidali kako so bi kontenti, koj za mor jeti se odniti od hiše zaki no morjeta mjeti šperanču težje, k so restali, non čez ljeto jeti kak sóut za ulejči indavant. To njé koj od danšnjh dni, k par nas to se uzome fagotič an to se hré deleč od suojih judi za dan panjot, ma tuo to se djela žej od desetin an desetin ljet, k mi ve moremo se nahordàti. Fin do nas njeso bi kapami nam dati tuo, k od kar smo tu naše uasi ve se čakamo. No djelo bliz sue hiše. ,
Prosnijeni par g. prefetu tu Uidme
U subotu 20 januara, je bla par prefetu tu Uidme na delegaejon Slavenu tu s Pro-snida. Delegaejon je pelu segretar Frcnte za Boneč ju. Prefetu su preluczil usmeno an pismeno nekatere rječi, ki su ble na-praujene u ljetu 1950 od konsiljerju an fi-re ncarju, pruot našim judem, za dq bi jih prestrašli takuo, de se bli bali prasàt su oj e dirite, naj na kamune, naj tu Uidme.
Gaspuod prefet je poklicu samuo segre-tarja Fronte pre3 raprežentantu Prcsnida, zak je blo pozno an de je mou dost djela. Naš raprežentant j.e povjedau uideoiskemu poglavarju kaj če rejč za naše judi tako zastraševanje, ki taki fati, ki su bli tu Pro-snide, su navadni pc več uaseh naše Beneške Slavenije.
Gaspuod prefet je spoznal, de konsiljer-ji an finarxarji su slabù tratali Pro nijene «nje reku, de bo poslal tu uas nega išpe-tórja, za de pregleda iiar je blo nareto na škuodo uasi.
Raprežentant, je partuku, de taike rječi so mu o ra uprašat judi, za vjedit resnicu, ne pa šjndike al konsiljerje, ki namest daržat za judi, daržjo za suoje gaspodarje. Reku mu je tud, de sam on, prefet, an suoji kolaboratórji poslušaju tiste, ki su pruot Slavenom an takuó delaju pruot interesom Benečanu. An zatuo. ki poslušaju take judi, nam, nečeju dlat slavinskih šuol.
Gaspuod prefet je prašu al smo nardil domando na ministero za šuole, kjer če ne, ne pomaga željét Suolo pres jc prašat. Segretar mu je potle jau, de su Beneški Slavjenj poslal De Gasperiju n.oto an tud UNESCO prau zarad šuol an de do sada nisu še nič vidali naretega.
Nato je prefet objéc-au, de buo rouoriu s proveditorjam an de nam buo povjedau Icakuo stojo rječj.
M telim u, do talijanski governo prau do-bru vje, kakuo stojo reči par nas an po suoji konštjtucjon nam je duž;in luošti šuole u našim slavjenskim jezikam. Zatuó gaspuod prefet njema potrebinja guorit s proveditorjam an pa eamuo apclat tu Romu, de z nuovjm šuolskim ljetam nam lo-žjo slavjenske šuole.
ZA NASE DELO
Senje
Kuó boste sub.t v jede u vi kumet, de senje ki mate usjat je dobrii? Kak uzamite nU skljedu, denite tu njo malu uodé an gor na tolu uodó adan blok unast. Blek se bo napiu uodé ari ra njegft položite 100 zarili tistega sanja, ki mate usjat. Pokrite akljedu s tontam an ponesite ju tu štalu al Pa tu hišu. Temperatura muore bit 18 25“ (gradu). Za tri dni potlé poglejte koliko žarni je spognalu an jili odložite. Boste gledu ari tàkuo djelu Še 5—6 dnj
an kar odkladu boste. Tiste zame ki na spožemjo tu 15 diii, na valjaju nič an se moreju vrejč. Boste zašteu žarne ki su spognale an boste redno videu kulko od stuo tistega senja je dobru.
Mjere oò soòe
Punu krat se glavjate za vjedit dost darži vaš sot.
Za vjedjt volum od soda, zmjerite dja-nietro par dauj (te narmajš), djametro na sretu (te narvejč) an na zadnjo dost je duh sot (dana do dane). Use tele mjere jih moltiplikajte an znesek ga moltiplikaj-te po 0,8. Uon vam skoče volum.
PRAVCA IZ STARE GORE
To pratico me ju je pravu muoj cča, kadàr sam biu majhan.
Mati Božja s suojim sin čam Jezusam an z musacani je bila pršja u Ncdzk0 dolino an določno blizu Spuoinje Mjerse, je usrečala 'nega gardega moža, kateri ji je uprašu kam je bila namenjena, Mati Božja s prstam mu je pokazala goró s tremi puntami an je reklà:	»Grem	tam
gor ama tisto punto, kj, stoji u sredu, kadàr tam gor bom zgradila muojo h šo (namrejč no ojerko)«. Gardi mož, ko je slišu tu.o, sje sprožu an škrpajoč zobé je olguóru, de on bo pršu na tisto pinto prej an takuó bi nieu pravico zgradit na mestu suojo hišo an hitro prez zamuje ku busk je začeu letjét pruot gori po krajši pot, po grebenu Bokina. S tako silo jc šu, de tode ki je leteu, use kar scj znajdlu, prjosake, trnje, vrhi, sje lomilu an valilu ku kadàr se zaganja an hudi vihar.
Mati Božja sje zbrala to bujšo an ranno pot, čeglih buj dugo: pot ki pejé čarje» Pikon, katere ljudjé Selé si služijo kadar giedó na Staro Goró, «n pr oj ku prit do kapelce nad Pikona.ni, kjer sje opočjla, donašnjdan se vidiju u živim kamane, kj steji na stazi, stopinje nog kj je jiustu mu-sac. lukaj Mati Božja sje opoč.la, kjer musac je biu truda n; potem zmjeram po-času su šli naprej an su pršil na vrh punte u sredu ti prvi.
Kadàr je prsti do tuod gardi mož, kateri drugi nje b;u ku sani hud.č an je za-gledu Mater Božjo- ki sednjena mirno je risala, suojo h.šo, medtem ko musa? ma o buj nastran je pasu, sje razjezu ko kača an od jeze je naredu po luhtu an šalt čarjez sedam breguovu an z suoji mi ruo-gi je zajéu an predrti goró od jam »Pre-sirelenik« ali takuó sje zgubu.
t Peter ZampurulH.
Odgovorni urednik: TED0LD1 VOJMIR Tiskala: Tiskarna Lucchesi - Gorica Z dovoljenjem videmskega sodišča M. 4*