T-04OO* TMtH+ i Accaptance for a^iHng at »pecial rate of po»tage provided for ia section 1108, Act of Oct. 8, 1917, authorlted on Jtono 14,. 1918. Novi kongrtis je radikalnejši kakor Rooseveltova administracija Demokrat je iz južnih držav prevzeli kontrolo 74. kongresa. Byrns iz "opičje" države Tennes-see je predsednik zbornice. Nižja zbornica, ki je bila organizirana še predno te je sesla, je dobila veliko večji "zamažek," ki znači močnejšo kontrolo . ROOSEVELT PREDLOŽI DANES ZAKONODAJNI PROGRAM ADMINISTRACIJE Wa»hlngton, D. C., 3. jan. — Akpija v senatu za 30-urni tednik se je začela takoj prvi dan zasedanja kongresa. Senator Black iz Alabame je feredložil nov načrt 30-urnega delovnikaj New york _ (pp) __ y miki je bolj drastičen kakor Je trtf 'milem letu je bilo polovico manj prvi, ki je zaspal v spodnji zbornici poleti 1938. Novi načrt določa, da blago, ki ni producira-no na podlagi 80-urnega delov-nika v tednu, se ne sme prodajati v meddržavni trgovini in federalna vlada ne sme finančno pomagati nobenemu podjetju, ki bi ignoriralo 30-urnlk. Dalje je določeno v Blackovem predlogu, da podjetnik, ki ignorira kolektivno pogajanje s svojimi delavci, izvrši zločinsko dejanje, če zniža mezdo. Washington, W. C., 3. jan.— Novi, štiriinaedemdeseti kongres, ki se je danes sešel, je veliko radikalnejši kakor je predsednik Roosevelt s svojo administracijo, toda vsa "radikalnost" novega kongresa ni daleč nad ničlo. To polcazuje, kako nizko je padla "radikalna liberalnost" prezidenta in njegovih administrativnih "new dealerjev". Nižja zbornica novega kongresa je bila organizirana že včeraj na "kavkuzu" ali zborovanju demokratskega bloka. Za predsednika zbornice je bil no-miniran kongresnik Joseph W. Byrns iz Tennesseeja. Demokratje iz južnih držav so u-spešno odrinili tamanite iz New Yorka in "severnjake" ter prevzeli kontrolo nad zbornico. "Južnjaki" so izvršili še eno jformo, katera jim zajamči železno mašinsko kontrolo. Povečali so takozvanl "gag rule" ali zamaAek, ki omejuje razprave in možnost, da se spravi na glasovanje predlog ali zakonski načrt, ki je pokopan v odsekih! Po stari določbi je tak predlog ali načrt potreboval 145 podpisov, da je takoj prišel na dnevni red zbornice, toda včeraj so to število zvišali na 218 tifcez kakšne večje opozicije. To pomeni, da bo zelo težko dobiti na glasovanje predlog, kateremu nasprotuje oficielna zbornična mašina. Demokratje z juga bodo kontrolirali Judi aenat. Kongresnik Bankhead iz Alarme bo oficielni demokratski vodja nižje zbornice. Newyorški tamaniti so ae tepli tudi za to pozicijo, a bili ao poraženi. ', Demokratje so tudi sklenili, 'ia republikanska manjšina bo "nela le eno četrtino reprezen-Ucije v. odaekih. Val zbornični '"i*eki ho pod abaolutno kontrolo demokratov. Iz Bele hiše poročajo, da bo prednednik Roosevelt osebno prrftUl svojo poslanico Jutri o-' poldne. V U namen ae vrši skupna *eja nižje zbornice in aenata. 1'redsednik bo kakor poroča-Jo, priporočal kongresu uner-[f^t. Glavne točke njegovega Iškonodajnega programa ao, naj *"ngreA dovoli več tiaoč milijo-*>v dolarjev za rellfna dela »^iposelnlh in sprejme zakon »•varovanji proti brezpoaelno-'J 't »Urortnega zavarovanja. !'rvl fconflikt med predsednl-| m kongreaom pride glede 'z* bivše vojake. Vae Jt kongres precej alo-bonua in tudi predsedni- V ZADNJEM LETU JE BILO "LE" 2S LINCANJ OBRAVNAVA PROTI BRUNU HAUPTMANNU linčanj v Združenih državah kakor leta 1&33, pravi preliminarno poročilo International Labor Defenae. Linčanih je bilo 26 o-aeb, vsi zamorci, ali 12 manj ko predlanskim in približno 60% manj ko lani« — Rekord ima država Mississip? pi, kjer je bilo linčanih osem o-seb, v Louisiani štiri in po trije zamorci v Georgiji in Floridi. Povodi za linčanje so bili različnih od obdolžitve tatvine steklenice terpentina do posilstva in umora. Asociacija za napredek zamorcev je predsedniku Rooseveltu poslala protest proti linčanj u in ga obenem urgirala, naj se izreče za za antilinčarski zakonski osnutek senatorjev Costigana in Wagnerja. Za ta osnutek, ki določa strogo kazen za linčanje, ae je izreklo deVet governerjev in mnogo drugih promlnentnih o-seb. Po (tem predlogu bi linčanje postalo zv«zna zadeva. Vsak o-kraj, kjer bi prišlo do. linčanja, bi bil podvržen denarni kazni od dveh do desetih tisočev. Strogi kazni bi bili podvrženi tudi "možje postave". Vsak šerif alj njegov pomočnik bi bil podvržen kazni $6000 in pet let zapora, ki bi bil spoznan krivim zanemarjeni a svoje dolžnosti. Linčanje je ena najčrneijših peg n^ telesu Amerike. Zagovorniki Costigan-Wagner j evega osnutka so mnenja, da bi s takim zakonom izginila tudi ta pega, ker bi bil indirektni kazni podvržen vsak davkoplačevalec v o-kraju in linčarji ter "postava" pa še posebej. P ar ni k preee- han na dvoje New York. — V si-edo zvečer je tovorni parnik Jane Christen-aon v newyorškem pristanišču treščil v potniški parnik Lex-ington in ga dobesedno raztrgal na dvoje. Obe polovici raztrgane ladje sta ae potopili četrt milje narazen. Na razbitem parniku je bilo 130 potnikov in 51 mož posadke, toda vsi so bili rešeni razen šestih oaeb, ki jih še pogrešajo. Kriva je bila megla. Zadruge odrivajo privatno trgovino Superior, Wia. — Zadruge v gornjem delu a red njega zapada ae nič ne pritožujejo nad elabim bizniaom. Izpodrivajo celo verižne trgovine, kot poroča tukajšnja centralna zadruga. V prvi polovici prošlega leta ae je zadružni promet dvignit povprečno nad SO % in v nekaterih trgovi nah, ki eo članice Central Co-operative Wholeaale. ae je promet podvojil. •to r* bo nič pomagal. Zad- nje dni Je imel Roosevelt več privatnih konferenc z zagovorniki bonuaa, a dosegel Je malo ali nič. Njegova zadnja grožnja je bila, če kongrea »prejme izplačilo tx>nv«a v vsoti dveh mi lijard dolarjev, da mora za to veoto zvišati davke. *• Flemington, N. J.-^Obravna-va proti nemškemu imigrantu Richardu Brunu Hauptmannu, ki je obtožen ugrabljenja in u-mora I'* Novega sinčka, je prvi dan potekla z nepričakovano brzino. Obravnava ae je pričela ob desetih pred poldne in ob štirih poooldne je že bilo izbranih deaei porotnikov, šest moških in štiri ženske. To pomeni, da bo porota sestavljena v četrtek predpoldne in takoj nato bodo državni tožilci predložili evidenco In predstavili priče. D. T. Willentz, generalni pravdnik države New Jersey, vodi tožni štab in on bo formalno odprl in zaključil proces za državo. Vsi doslej izbrani porotniki ao očetje in matere odraslih o-trok, le eden ima majhno dete. Sodna dvorana je natlačena. V ospredju tik za mizami tožilcev je vea dan sede) , Charles A. Lindbergh, Komaj dva ali tri korake od njega je sedel obtoženec Hauptmann, toda oba moža ae nista niti enkrat pogledala. Hauptmann se zadrži mirno in flegmatično. Navzoča je tudi njegova žena. 60 POLJSKIH RUDARJEV V SMRTNI STAVKI Katovice, Poljska, 3. jan. — Petdeset rudarjev se nahaja že sedem dni brez jedi v premogovniku Baski pri Golonogu v dombrovski dolini. Gladovne stavke pod zemljo — po vzgledu ogrskih rudarjev v Pečuhu —v ae je udeležilo 80 mož, toda 30 mož se je premialilo in včeraj so prišli na pol mrtvi na površje. Ostalih 50 pa še vztraja in poslali so glas, da raje umrjejo od glada, kakor da bi se podali. Rudarji ao zastav kal i, ko je vodstvo rova naznanilo, da opu-ati delo v tem premogovniku zaradi alabe kakovosti premoga. Jamo hočejo zaliti z vodo. 3000 REUFNIH DELAVCEV ZASTAV KALO V MONTANI Butte, Mont.-—(F?)—Pri re-lifnem delu v okraji uJSil ver Bow je zastavkalo 3000 delavcev, ki ao člani avoje FERA Workera unije. Zaetavkali so iz prote-sta proti znojnišklm razmeram in večji kopici vsako vratni h pri tožb. Med slednjimi je tudi zahteva za vrnitev dela Jamesu McClea-Tyju, ki je bil odalovljen v relifni klavnici, kjer dela 1500 delavcev. Nadalje zahtevajo u-vedenje 30-urnega tednika in plačo in pol za delo ob aobotah in nedeljah. Vea relif V Montani diši močno po tamanitaki politiki. Re-lif ne oblaatf prakticlrajo favo-rizem na rasllčne načine. Eden najpriljubljenejših "graftov" je v tem, da imajo demokratski manjši in večji boasl v "relifni alužbi" avoje truke, ki so večinoma stare škatle in sploh niso več za rabo. Vaeeno jim pa prinašajo toliko ia toliko na dan. Stavkarji zahtevajo, da relif-ne oblasti odpravijo ta favori-zem in naroče avtne truke od članov unije. Pravijo, da je med "klienti" mnogo takih, ki imajo prav tako dobra vozila kakor demokratski bosai. In to je tudi verjetno, ker je v Buttu 32,000 oseb od 62,000 prebivalcev, ki so odvisni od relifa. Nekateri so zapoeleni- pri telifnih projektih, drugi pa so na podpori. Relifni "budget" znaša $32.60 za družino na mesec. Za kraj, ki je produclral le toliko bogastva kakor Butte — nad dve milijardi in^pol — je vsekakor malo. i * ODMEV SINCLAIR-JEVE KAMPA NJE NAS0D1ŠCU Pisatelja toži za milijon odškodnine neki zamorski pridigar TUDI DUHOVNI BA-JE KOVALI DENAR PRI VOLITVAH Tehetilna stavka poravnana $ kompromisom Worceater, Mass. — Pri Ste-vens Linen Works je bila poravnana stavka po državni arbitražni komisiji. Ta je predlagala uposlitev vseh atavkarjev brez diakriminacij in priznanje tek-atilne unije. Stavkarji ao aprejeli ta kom-promia z 281 proti 51 glaaovom, nakar se je z njim aprijaznila tudi družba. Dogovor velja za šeat mesecev. Komiaija bo imela končno beaedo v vseh apornih zadevah, tikajočih ae diskriminacij. 1 : 1 Los Angela«.—Ker je Upton Sinclair zapisal v reviji Nation, da ao vsi zamorski pridigarji v Los Angeleau prejeli po $50 od republikancev, da so a prlžnlc agitirali proti njemu, ima tdaj opraviti a tošbo radi kriminalnega obrekovanja. Za milijon dolarjev odškodnine ga toži neki samoraki pridigar is Loa Angeleaa, ki pravi, da ni prejel nobenega denarja La pobijanje Slnclairja v zadnji kampanji. "Kpiški" kandidat j« reagiral na to tožbo z Izjavo, ki tožitelju ne daje nobenega upanja, da bo prišel do milijona na tako lahak način. Sinclair pravi, da vae njegovo poavetno bogastvo znaša tri tiaoč—dolga. In drugega mu ne morejo vzeti ko ta dolg. Glede podkupovanja rasnih verakih aekt v zadnji kampanji je vsekakor dejstvo, da so republikanci izdali mnogo denarja sa pobijanje "bresverakega" Slnclairja po pridigarjih, če so slednji prejeli denar od Morriamo-vih voditeljev kot direktno ali indinektno podkupnino, ni važno. Resnica je pa vsekakor, da so republikanci, a katerimi ao zvezali ttidl reakcionarni demokratje, prispevali geuerozno za "podpiranje cerkv*" v zadnji kampanji. < -r- Tehnično najbrž ne bo mogoče nikomur dokazati, da je bil ta denar prlspevan za anti-tiinclalr-jevo propagando v cerkvi. Cek! so bili izstavljeni, pridigarjem kot "podpora cerkvi". Svoj namen ao itak doifegli in acementi-rali vae aekte—katoliške, protestantske, Židovske, zamorake in druge duhovne — v enotno fron to proti Sinclairju. Tudi Aimee Se m p le McPheraon ni zaoataja la in spremenila avoj^ "laberna-kel" v anti-ttinclairjevo poato-janko. (Oalja na 8. stranl.t - - • Domače vesti Rojakinja umrla Chicago. — Dne 2. januarja je umrla Johana Šolar, roj. Ribni-kar, atara 06 let in doma is Tržiča na Gofenjakem. Pogreb bo v soboto ob pol deaetih predpoldne 8 nasloVa 301 # N. Damen a ve. Clinton, je tu 52 let Je Dne 30. dec. LipovŠek, star ii Podlipovca. Bil št. 50 SNPJ. ftdllč aretiran Pittaburfh. — Kakor poroča Zajedničar, Je bil Vinko Soiič, bivši gl. tajnik HBZ, aretiran 26. decembra, ko se je vrnil v Pitta-burgh. Soli« je priznal vae alu-Čaje a$oje poneverbe pri sajed-niči. ZanimltS starina—-če Je San Franclaco, Cal. — Rutica GojkoviČ, rieaetketna hčerka hrvaškega farmarja Nikole Gojko-vlča v bližini Fairfaza, je med igranjem potegnila ia zemlje ata-ro.aeklrico, na kateri Je vlita glava prvega ameriškega pred-aelnika Waahingtona in zraven je napla: "VVaahington Inaugu-rated Preaident of the U. 8., April 30, 1788". Domneva se, da je sekirica Iz omenjenega časa — če Je. Novi grobovi v starem kraju Cleveland, — Antonija Stri-dljot (prej Logar) je prejela žalostno vest, da je na Vrhu pri Žužemberku umrla njena atara mati v starosti »4 let. V Jolletu zapušča sin$ Jos. Hribarja. — Rosa Zupančič Je tudi prejela žalostno vest, da Je v Celju »8 Štajerskem umrla njena sestra Marija Kari, roj. Svet, stara 66 let. V Ameriki aapušča poteg sestre še vač drugih aorodnikov. Avtomobilska nesreča San Francjsco, Cal. — Seatri Annie in Mary Fabjan ata ae ponesrečili prt vožnji s avtom. Odpeljani sta Mil v meatno bolnišnico. Annio Fabjan Je nadarjena koncertna pevka. Se an grob na zapadu VVenatchae, Wash. — Tu Je umrl Math Kobe v viaoki ataro-stl HA let. Doma Je bilcod Vini oe v Bell Krajini in v Ameriko je prišel, ko mu je bilo U let. Bil je torej eden najatarejših naseljencev. Hmrtna k ona v Clevelandu Cleveland. — Te dni Je umrl John Kulnik, atar M let in doma iz Had in je vaai pri Žužemberku. V Ameriki je bil 22 lat in tu zapušča ženo, pet otrok In tri brate, v atarem kraju i»a mater. — Dalje Je umrl Jos. Znidsr-šič, star M let In doma iz Smo-rata pri Ložu. V Ameriki j« bil H2 let in tu zapušča ženo, ainu in štiri hčere. — Umri je tudi Peter Jelenlč, atar 17 let in rojen tu. Zapušča starše, tri brate in i m* t sester. — Zadnjo sredo je umrla Mary Lavšin, atara 26 let in rojena tu. Zapušča družino. VELIK NAPREDEK AVTNIH UNIJ V L E TU_193 4 Unije se razširile z viharnimi stavkami pri mnogih družbah TO LETO ZNA PRI-NESTI SE VEČJE STAVKE FRANCOSKI ZU■ NANJI MINISTER DANBS V RIMU Saš največ)I iUmmiMI prubfem. (Marka! Jerger.) Detrolt. — (FP) — Pravkar nastoplo leto 1936 bo avtnim delavcem mogoče prinaalo organizacijo. To ni nobeno prerokovanje, marveč le mošnoat, ki Je na vidiku,v Razvoj .in razmere v avtnl induatriji So pač tak*, da J a pretežno, če ne kompletno or* ganiglranje avtnih (klavcev nekaj neizbežnega. Zadnjih par let, predvaem pa lanako leto, js unlonlsem napravil velik korak v avtnl Induatriji. Lansko pomlad je sicer izgledalo nekaj časa. da bodo avtnl magnatje končno prisiljeni kapitulirati pred unijami, ampak je bilo gibanje iztirjeno z rasnimi manevri podjetnikov In Roo» seveltove administracije. Taka možnost sicer obstoji tudi v bližnji bodočnosti, ko ae obnove boji, do katerih algurno pride, najbrž še v voČJam obaegu kakor ao bili lanakl. In zadnje leto Je bilo isredno viharno za avtno industrijo, katero js objemal atavkovnl val drug za drugim. Sploh ae Je ta atavkovni val nadaljeval Is prejšnjega leta, ko je U. Januarja 1088 počilo v tovarnah Briggso-ve družba. Skozi vse leto se Je nadaljevala aporadična revolta avtnih delavcev. Do zadnje stavke lttt3 j« prišlo pri Budd Mfg. kompaniji 18. novembra. Lansko leto Je bilo poaebno vi-hfcrno za General Motors korpo-racljo In njene podružnice — H-aher Body, Chevrolet In druge družite, katere kontrolira ta mogočna avtna korporacija. Stavka avtnih delavcev v Clevelandu, Kanaas Cityju. Flintu, Tarryto-nu, Detroitu, Milwaukeeju, Ke-noahi, Toledu—vsa ta In nekatera druga mesta so lansko leto videla odločne upore avtnih delavcev radi silnega izkoriščanja. Poaebno viharna Je bila stavka pri Electric Autollte kompaniji v Toledu, -Jejerj« 6*nt*alna delavska unija zagroslla z generalno aimpatlčno atavko. H temi atavkami ao ae avtne unije več ali manj utrdile. Vo-žen faktor J a postala posebno Mtfhaiiics Educational Soclety, neodvisna unija, ki ae je oklenila agreaivnu taktika. Ob pričet-ku leta je imela 11 krajevnih u-nij, ob koncu pa :I2 v osmih državah. ' Največje stavke so pa seveda vodile avtm tovarniška unije Ameriške delavska federacije. Htavke so bile spontane In ao avtnl delavci z njimi demonatri-ri^ll, da ae znajo boriti prav tako kakor izkušeni unloniatl. Z njimi ao toliko dosegli, da ao na eni atranl {»opažali svojo moč, na druga pa povzročili atrah v ko-steh avtnih baronov, ki aošll mrzlično na delo z ustanovljanjem i.kompanijskih unij. " Iz teh stavk ae burt>onaki magnatje niao naučili ničesar. H priganjaštvom prav tako nada- Kim. <1. jan. -- Pierre Laval. francoski mlnlatvr, pride jutri ^ |H| 1.1 _____ \ Him na konferenco z Mussoll-1 jjtfjejo kakor ao prej, delavce nijem. To Je prvi slučaj, odkar aknšajo držati v »uženjatvu pa a je Musnollnl na krmilu, da viaok pomočjo vohunov, katerih ao rta-francoski uradnik obišče Italijo. «t«vlll veliko štrvilo. Namen konference je, da Niso pa s to taktiko odpravili Francija in Italija zbližate in nezadovoljstva m«*d delavstvom, ukleneta (akt prljat^ljatva, t«ala Hitua« Ija Je zdaj taka, da ao na olrt- morata dati koncesije. ; vidiku še v««ČJi boji kakor ao bili Francija zahteva, da mora Ita- lansko leto. Teh m» lahko iw>gnj«. lija podpisati pogodbo za r^id-jJ« ** • l>ri februaraklh visnost Avatri}« in ae aprijaz- Raallšrfnjih v VVa.hlngtonu pri-niti i mah* antanto, predvsem pa stanejo na večje konreaije. Tem x Jugoslavijo; sploh mora Italija •• P* •itfurno jamMl, da n« b*> vW delala raz- upirali. Neizogibne pod«dice Ub dora a avojo revizionistl^no pro- »» nov<* ker prigan* pagaM-bila konce-ljr v Afriki. k>r raz-l«! ")lma nr prišlo do novih od-širju svoja kolonija. porov. , . _ Uredniški in uprsvnilkl prostori: --- mi 8. Uwndal« Av«. ; Office of Publication: . ! * !; 2067 »South Lawnda)e Ava. . ' Telophont, Rockw«U 4804 » ■ 1 Subscription |S.OO Y«ar)y. STKV.—NUMBER S PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ŽalZ.TSiZZ+riŽLJl^^iJi^rrSir CHICAGO, tU.., PETEK, 4. JANUARJA (JANUARY 4), 1935. ......m* t rrr" i-- lahflia^aak dan rasen sobot, nedelj in praznikov. Itsued dali/ eacept Saturdajra, Sundays and Holidajrs. LETO-YEAB XXVIII. Ce«a listo je *M>0 L. PB08VETA PROSVETA THE KNLKjHTEN M K.S'T GLASILO IK LASTNIMA • LOVK K MU NASOD*S JZDNOTB OrsM •/ mm* »aMI*aS br Ihm UU—m UmUmmmI BtmmfH IUmIiIm! m lArmkmrnm 4rt*v. (Isv*a CkUsesj i« |4 #o M Wt- MM «• »*l Me. HM m fatrt IsU; M Cklaasa ta Ctaarv r\o h WO, M T* tata; •• UiliMites ^•^UcrtattaJ mtait f«r Um tam (cscopt C»ic««s> mm* CkMffltH r«r. CMss* mod Clcsr«, »7.M par tovtaa Mnatrta MM »-r raar Cana «Imo» 4mf*oru K«fc<*iaJ a so se razlegali zamolkli glasovi zvonov števil-čerkva. Leto 1904 je minilo—loto mi zerlje, skrbi In propadanja; napočilo je novo krto, leto upanj, velikih načrtov, leto probujenja in končne rmsge nad depresijo zmage robustnega indlvidua lizma, zmage nebeške potn>w Ijlvosti ameriškegaJjudstva. Dobro so časopisi pripravljali te msse na ta ,,veliklM trenotek Z velikimi Črkami so oznanjali lepe bilance velikih družb? bančnih ln Industrijskih, oznanjali še t večjimi črkami poraat prometa v veletrgov inah rasnih a-meriških mest ter t zaničevala!« mi gestami preiti.preko peaimi stičnih poročil onih. ki ao gledali t običajno t resnost j o hladnih presojevalcev —šli so z ms lomarnimi opazkami ureko poročila o stalnem dv igjffiju ■brea-poselnostl, o vladnem defkdtu. o naskokih industrijskih kral;ev na bersške reforme vrashtngton-ske vlade, "ki ae odstranjuje od svojih boljševlškth nazorov in priznava privatno iniciativo naših best mtnds" — modrijanov, kateri ao doaegti take uspeh« v ameriškem življenju In bodo Is- e e e Zadnjih par mesecev so se začele razne špekulantske, zemljiške In druge organizacije, ki žive ponavadi od "suckerjev", baviti z nakupovanjem raznih bondov. Predvsem oglašajo, da kupujejo za "cash" bond? stav-binskih in posojilnih družb, pa tudi prednostne delnice tukaj-, šnje električne družbe, ki lastuje ,t€V; ulične ter izvenmestne električne proge poleg velikih električnih central. Te naprave oskrbujejo z električno silo veliki del države Wisconsin z vsemi uličnimi In medmestnimi električnimi progami, kakor tudi zgornji del Michigana. Družba, ki tvori v resnici eno mogočno celoto v obliki velikega, mogočnega tru-ita, ae deli vsled važnih vzrokov v razne takozvane 'subsidiaries'; to omogoča udobnejše in varnejše striženje koštrunov. Glavni sedež trusta pa je seveda na Wall atreetu. Ta truat je prodajal vsa leta takozvane prednostne dalnkfe, katere so prinašale po 6Vt do 7 odstotkov obresti. Ko je prišlo do poloma, je družba sledila drugim ter prenehala izplačevati o-ziroma kupovati delnioe od onih, ki ao jih hoteli prodati iz strahu pred bodočnostjo ali pa, ker ao potrebovali denar. Obresti je truat izplačeval redno in finančno stanje družbe je bilo vsa leta na zdravi podlagi—na zdravi— to je, da j*e bilo dovolj gotovine V zakladnici za popolno izplači-tev vseh obveznosti. Te prednostne delnice pa kupujejo že več mesecev, proti odplačilu v gotovini, razni špekulanti, oziroma take družbe. U-poštevajoč vse okolščine, se mora človek vprašati: Zakaj si skušajo gotovi ljudje, ki imajo o-gromne vsote denarja na razpolago, pokupiti te delnic«? _ Vsaka delnica seveda je pro- Potom natančnih večmesečnih preiskav se je dognalo, da primanjkuje v mestu Milwaukee sedaj že več ko deset tisoč stanovanj. Posebni nastavljene! so bili poslani od hiše do hiše; na ta način se j«*dognalo, koliko tiaoč družin iivi skupaj — po dve, tri in v posameznih slučajih tudi več v enem stanovanju. To seveda pomeni, ds bo prišel čas, ko bo nastala spet divja tekma v gradenju stanovanjskih hiš. To- bo pomenilo obenem dviganje cen primernih atavbišČ — primernih, aeveda, in s tem tudi vrednosti primernih pose- sa je vpisal na pittsburški univerzi in dovršil ftfeidije leta 1931. Potem je na isti univerzi na pravni fakuttoti nadaljeval šolo in absolviral leta 1934. Prihodnjega marca bo star 24 let in je gotovo najmlajši advokat v Pennl. Pripomniti moram, da je bil izvoljen za davčnega kolektorja v Snovvden okraju, ko je bil star 22 let. In onmjenl večer, dno 11. januarja, 3tyi bodo rojaki priredili zabavo s plesom in večerjo, ...katere »e bodo udeležili tudi odltčnT goatie iz Pittabur- 8ha in yeč rojakov iz okolice troughtona. Mlademu odvetniku želimo veliko uapeha pri njegovem bodočem delu ter da bi ostal vedno zaveden Slovenec kakor dosedaj. John Dolinar, 62. V tem čaau pa bo gotova gospoda, ki je zelo patrlotična in ttidi primerno pobožna, laatova-la od revežev pokupljene delnice. Pa bomo lahko s ponosom poročali, da imamo ducat več milijonarjev ter da se je proeperiteta povrnila zdrava in krepka. V nedeljo, dne BO. januarja, proslavlja društvo Sloga št. 16 SNPJ tridesetletnico svojega obstanka. Popoldan se bo vršil zanimiv program z raznimi govori, petjem itd. Za ta pomembni dsn se vrše obširne priprave od strani pripravljalnega odbora in tudi posameznih društev. Fr. Novak. Zabava in priznanje Broughton, Pa.—Dne 11. januarja zvečer se bo vršila zabava v Slovenskem domu v počast Ludviku Zupančiču, ki je dovršil študije in položil izpit ter prejel licenco za pravniški posel ali attorney-at-law. To je prvi Slovenec v Penni, čeprav živi v tej državi nad petdeset tisoč Slovencev, ki je dosegel ta cilj. Mladi Zupančič se je rodil v Bučni vasi na Dolenjskem v Jugoslaviji dne 9. marca leta 1911. Dekliško ime njegove matere je bilo Mary Plaveč. Njegov oče Joe Zupančič, sedaj že mrtev, se je izselil s družino v Ameriko in delal kot rudar. Ludvik je pohajal ljudsko šolo v Broughton u in dovršil o- __________ . nemrazrednico leta 1923. Svoje dana za mnogo nižjo vsoto, ka- Študije je potem nadaljeval na kor je bila njena prvotna vred nost oziroma kakor je njena faktlčna vrednost, upoštevajoč popolno. solventnost družbe. Ljudje, ki te delnice kupujejo, niso otroci, niso neizkušeni špe- Knokville Union srednji šoli in graduiral z odliko leta 1927. Ker Je bil Ludvik vedno marljiv , učunec, mu je vodstvo omenjene 'šole dovolilo $600 za naduljevanje študij in atroške. latega leta Ta mlad »-i rs more«- je bil reSen ia rok podh jane dr hali. ki je aaigaia aodnijako poalopte v gftielh* vitlu. Tenn Drhal so rs/pršiti miličniki, ki ao oddali več strelov la ebili štiri Povest iz starih lasov Kenoaha, Wia. — Caja imam dovolj, ker sem ie šesto leto brez dela, pa sem ae domislil, da bi napisal kratko zgodbo iz davnih spominov v starem kraju. RazkoraČen in z rokami v Žepih je stal na vaškem križišču Marko, vaški postopač, in brezbrižno zrl v jutranje solnce. Na mah so se mu lica razvedrila, ko je ugledal Juro, ki Jo je čvrsto ubiral proti njemu, duši že precej prefro petdesetih. Imel je u-gled, da Je bil prvi v vasi, ki je opustil delo, zato Jo bil torej prvak med delomrzneftl. Na običajni 'servus', je vprašal Marka, če ima kaj. Ta je odvrnil, da je *ele vstal. Juro je zažvižgal na prste in kmalu se je iz bližnjega kozolca prikazala orjaška postava z razkuštraAo glavo na vrhu in se počasi premikala proti njima. Medtem sta se Juro in Marko hKro domenila, da je kuštrava glava na vrsti, da preskrbi pečenko. Ime mu j« bilo Jano. Podal se je večini in rekel, da bo on preskrbel par kokoši, kar jim je najbolj teknilo pri pijači. Naša trojica ni bila natančna pri načinu pridobivanja grošjev. Juro je povedal, da je čisto poštenim potom dobil, "samo p«M biral je". Ostalima je očital, da sta hitro odšla s svatbe, ko sta se dovolj najedla, on pa je ostal in "nabiral". Pa tudi gospod župnik so bili tam, je dejal Juro, in kako so ga srkali. Starešina je župnika hotel spremiti domov, ker je bil Se precej vinjen, a to se je župniku za malo zdelo in je dejal, da gre sam. Res je šel sam, toda nikamor ne bi bil prišel v temi, ako se mu ne bi Juro ponudil in ga spremil v kaplani jo. Župnik je segel v žep, želeč Juri dati desetico, pa se je lepo vsulo iz žepa in žvenketalo po tleh in Juro je veselo pobiral. Mali drobiž je dal župniku, večjega pa je spravil v svoj žep, ker Juro je verjel v pregovor da še Bog je sebi brado najprej ustvaril. . Juro je Marku dal dva goldinarja in dejal, naj gre po močno slivovko, da se malo okrepčajo. V vasi je bilo vse tiho, ker se je pooblačilo in pričelo deževati. Janez Kovač, najtrdnejši kmet v vaai, je pridno delal v senofce-ti. doma pa je pustil le hlapca, ki je v kovačnici dremal. Tu se je nudila Janu lepa prilika. Zle-sel je v kokošnjak, kure so se prestrašite, tako da je njihovo kokodakanje zbudilo hlapca, ki je urno stopil pogledat" kaj se godi. Medtem je Jano že nesel par kokoši, hlapec pa je začel klestiti po Janovem hrbtišču, da je bilo groza. Hlapec je potem Janota zaprl v svinjsko stajo. Na nebu se je pokazalo soln-oe. Bilo je poldne ln kmetje so se vračali s polja. Hlapec je pripovedoval svojemu gospodarju, kar ae je zgodilo in kaj je doživel. Janez je stopil pogledat aretiranca v svinjaku in v njem spoznal Jano. Na Janoro prošnjo, da sta bila z Janezom v mladih letih prijatelja in celo sošolca. se je Janezovo srce omehčalo in gs ni javil orešnikom. Jano se je lepo zahvalil in obljubil. da bo priden. Ubral jo Je t dvorišča na svobodo. Na Obcestnem kamnu je videl Llpeta. vaškega prismuknjenca, ki je stal v pasi svečenika in blagoslavljal nevidne duhove po zraku. Jano pa Je korakal najprej k studencu. kjer sta zaman čakala njegova tovarita. da jima prinese kurjo ptf enko. Žalostno jima je. | pripovedov al svoje došlvljaje, o-i na dva pa sta padla po |tjeni. ker jima ni drugega prinesel kot te neprijeten duh po kokoših in prašičih—Frank Tvrk. PETML 4. J^lAPi^ Kaj je z novim koledarjem Reforma koledarja je že dalj časa v zastoju, to se pravi v ozadju In ne voč v ospredju kakor je bila pred štirimi ali petimi leti, ko je bilo predloženih komisiji Lige narodov čez 200 osnutkov novega koledarja. Prod kratkim »o poročali iz Waahingtoaa, da ao krogi, ki so se organizirali za reformo koledarja, stalno na delu. Ce se danes malo ali nič ne sliši o tej reformi, ni krivda teh krogov, temveč vlad in drugih faktorjev, ki so silno počasni ali pa naravnost nasprotni reformi koledarja. Ob prvem valu propagande za novi koledar js imel trinajstmesečni koledar mnogo pristašev tudi v Ameriki. V Evropi so zelo razpravljali o tem koledarju. Sčasoma se je ta ideja ohladila. Velika opozicija proti 13-mesečnemu koledarju je bila v katoliških deželah; prav za prav katoliški krogi nasprotujejo vsaki reformi koledarja, ki hoče radikalno stabilizirati njihove praznike. Kljub temu gibanje za novi koledar persi. stira. Komisija Lige narodov za reformo koledarja še obstoji, dasi ni dosti slišati o njej. Liga Ima vsekakor preveč drugih in nujnejših poslov in si misli, da koledar lahko čaka. Leta 1930 Je bila organizirana "World Ca-lendar Association" za reformo koledarja in kakor vse kaže, je ta organizacija do danes po-kazala največ uspeha. Razširjena je po vseh večjih deželah sveta, vendar je najmočnejša v deželah z angleških jezikom in tudi v Združenih državah ima precej pristašev; ' Ta organizacija propagira revizijo koledarja, ki ni tako radikalna kakor so nekateri, zato ppa na uspeh. 'Posebnost te reviziji je razdelitev leta na štiri enake četrti. Prvi mesec vsake četrti (januar, april, julij in oktober) ima po 31 dni, ostala dva meseca vsake četrti — to je vsi drugi meseci v letu — pa po 30 dni. Vsaka četrt ima 18 tednov ali 91 dni oziroma 18 nedelj in 78 dni čez tedne; vsak mesec ima 26 dni čez tedne. Po tej razdelitvi preostane v navadnem letu en dan, ki naj bi bil "staro leto" med 80. decembrom in 1. januarjem in v koledarju naj bi bil ta dan označen za "December Y'\ Posebni dan v prestopnem letu naj bi pa bil "Prestopni dan", ki bi prišel med 80. junijem in 1. julijem. Kar je v tem koledarju važnega, je stabilnost datumov po četrtih. Začetni meseci vsake četrti se vedno začnejo na nedeljo in končajo na torek. Februar, maj, avgust in november se vedno začnejo na sredo on končajo na Četrtek, dočim se marec, junij, september in december vedno začnejo na petek in končajo na soboto. Stabilizirani so tudi ameriški državni prazniki. Na primer novo leto bi bilo stalno na nedeljo in 4. julij stalno na sredo. Prav tako so stabilizirani cerkveni prazniki. Prehod iz starega koledarja v novega bi bil lahek, ker v novem koledarju oatane dvanajstmeeečno leto. Edina novost bi bil^dan "starega leta", ki bi bil brez datuma in prav tako "prestopni dan" vsako četrto leto. Ta dva dneva — da ne bi motila štetja in časa — bi lahko naredili za praznika. Organizacija je storila pritisk na ameriško vlado in še posebej na predsednika Roosevel-ta, naj se zainteresira za ta koledar in vpliva na komisijo Lige narodov, da ga priporoči vsem civiliziranim državam v osvojitev. , Kuhinja pred 400 leti Zgodovinske knjige in junaške pesmi poročajo le sem ln tja o vsakdanjih zadevah. Ce hočemo n. pr. zvedeti, kakšne so bile kuhinje naših prednikov pred 400 leti, moramo seči po drugih virih. Francoski raziskovalec Durand je proučil 2600 inventarjev in je iz tega sestavil seznam o kuhinjskih potrebščinah, ki so jih uporabljale gospodinje in kuharice v dobi reformacije. Ognjišče je bilo še v začetku 16. stol. pod plaščem kamina. Njegovo dno je bilo pokrito spočetka s kamni ali opekami, pozneje z mavcem, neka naredba iz 1. 1486 je zapovedovala uporabo železa. Ognjišče je bilo često okrašeno z reliefi svetnikov in svetnic. Pod kaminskim plaščem je visel na težki, okrašeni verigi bakren kotel, dalje so visele tu velike vilice za pečenje, rai-nji, klešče in lopate. Kotel je počival na posebnem stojalu nad ognjem, Tončeni piskri sj stali na trinožnikih, ki bo se imenovali ponekod "dekle". Sploh so kuhinjskemu orodju rsdi dajali ime služabništva, "hlapec" se je imeno-valo n. pr. leseno stojalo, "hlapčič" pa neka vr-sta omare za orodje. Mnoge potrebščine, ki so bile s|M>četka groteskne v svojih oblikah in velikostih. so žfc okrog 1. 1600 dobile ie danes običajno obliko. Uho pozimi Ali si naj pozimi uiesa zamašimo z vato' Odgovor na to često vprašanje je v splošnem zanikajoč, seveda za zdrava ušesa. Vata oviri tluh in mehkuži sluhu v ne organe. Neredko sega tudi pregloboko v uho in draži kot tuj' telo kožo. Vato nosimo samo med boleznimi v ušenin^ posebno pri tokih. Stalna uporaba vate pa K... seveda priporočljiva tudi osebam, ki imajo zs-radi nekdanjih bolezni v ušesih luknjo v mitnici. Zamafck prepreči v tem primeru. w prišla prah in druga nesnaga v uho ter povzročila tam vnetja. Takšne osebe naj pazijo.*1"* pri umivanju In kopanju, da bi Jim voda ns prilla v uho, saj ni voda skoraj nikoli čJstt » prosU bakterij. Vsako ponesnaženje srednr ga ušesa pa povzroča vnetja, mrzlice, boleči*'., gnitje in kar je Ae takšnih posledic. vrrwi 4. JAGUARJA. PROSVETA .......... ........... • • Vesti ^hm**" (Izvirne poroKla ii Jugoslavije.) •VSLOVENCEV" STRAH PRED BOLJSEVIZIRANJBM EVROPE Ko je bilo v Ženevi glasovanje o tem, ali naj »e prejme Sovjetska Rusija v Ligo narodov ali ne, je večina glasovala za, nekaj malih držav pa proti. Tudi Švica je sprva nastopala proti temu, da bi v Ženevi sedel tudi boljševilki minister Lit\tfnoy, toda ko je Liga narodov zagrozila, da sicer prenese sedež Lige v drugo državo, je tudi Švica u-tihnila: Liga narodov prinaša Švici s .tem, da ima sedež v Ženevi, lepe dohodke, ki bi jih vsekakor bilo škoda izgubiti. Bolje molčati trpeti v svoji sredi Litvinova. Tako je bila Sovjetska Rusija sprejeta in Litvinov je dospel v Ženevo, Švica pa celo jamči za osebno varnost Litvinova. Se nekdo bi bil glasoval proti, če bi sedel v Ženevi. Ljubljanski klerikalni "Slovenec"! Ta je napisal že par uvodnikov, kjer iz svoje tiskarne ob Ljubljanici po- trdil pogosto tudi "Slovenec lati "Slovenec" pa se tudi pogosto baha, kako je Dollfuss krvjo, ■ topovi in puškami, 1 vislicami in prekim sodom aatrl delavsko gibanje!) "Slovenec" je torej prirejal zadnje tedne dan za dnem pogon na bolj še vike in napadal Sovjetsko Rusijo. Vse to najbrie namero, da bi is svoje tiskarne ob Ljubljanici preprečil sprejem Rusije v Društvo Yarodov. Na moč je tudi zajokal, ko je slišal iz Ženeve, da bo Rusija dobila tudi mesto podtajnika Društvu narodov. Kaj takega In Žid bo seveda4 Trikrat se je prekrižal in natihem zaklel, kaj ti na glas bi bilo greh. In 11, decembra je objavi spet uvodni Članek, kjer imenuje vso zunanjo politiko Rusije (pa tudi Francije) "Litvinovjado" Cisto dober izraz. Tu znova obžalovanjem našteva, kako se Rusija vriva v življenje srednje in zagadne Evrope, kako se sporazumeva z velesilami. Velik strah je v "Slovencu": verjet* ... , , j . nost namreč, da bo tudi Jugo-ufuje yi**e mednarodne driav- slav|ja y kratkem ^^ ^ pike. kakšno pohitfšljlvo in ne- ^^ R o Francija in Ru-varno početje uganjajo, da se gploh pogajajo z boljševiško Ru- sijo ter jo vabijo in sprejmejo v Ligo narodov. Opozarja jih na L i t v i n o v o diplomatstvo, ki mu pravi, da je odlično, ampak da je premeteno. Volk sili v ovčjo čredo — tako pravi "Slovenec" in opozarja ovčje pastirje, naj pazijo na svoje ovčice. Litvinov — tako razlaga "Slovenec" — dela v sporazumu s tretjo (komunistično) internacio-nalo, ta pa zastopa mnenje, da je treba sodelovati z buržujski-mi državami tako, da zapleta razmerja med meščanskimi državam^ s čimer se daje čas in prilika mednarodnemu proleta-riatu, da se organizira in pripravlja za naskok. Litvinov pretkano izvršuje svoj načrt, in mali "Slovenec" se križi ter kliče velikim politikom: Za božjo voljo, kaj počenjate? Vabite volka v svojo sredo in ne veste, da vas bo požrl. - Da se "Slovenčevi" ljudje že vse žive dni boje mednarodnega delavstva, to je znano. Kaj počenja mednarodna buržoazija, to "Slovenca" ne vznemirja. Tej podeljuje svoj blagoslov. Toda mednarodno delavstvo, to je vrag, pred katerim se "Slovenec" križa. Zato za "Slovenca" Rusija tudi ni več "matjuška Rusija", mati vseh Slovanov, kakor je pisal nekoč, ko je bil v Rusiji car. Zdaj Je zanj Rusija le še država, ki ji vladajo in jo izkoriščajo Židje. Pred nekaj tedni je "Slovenec" $ačel spet svojo gonjo proti Rusiji in boljševizmu s tisto vnemo, ki se ga loti vtfako toliko, rz neke knjige, ki piše o tem, kako vodijo Rusijo in boljševiško internacionald sami Židje, j<- prevajal cela poglaVja ter dopovedoval svojim vernim ovči-cfcm, da se je treba bati boljševi-kov aato, ker so Židje. Da je bil tudi .njihov Kristus Zid, da so bili" Židje vsi apostoli, da so to-rej katoliški svetniki in katoliki bog tudi Židje, tega je "Slo-venec" pozabi f pripisati. Računa pač s tem, da njih versko <" »nuj« vanje še zmerom to-!»ko učinkuje na ljudi, da jim! lahko servira v svojih stolpcih! .'uke neumnosti. T«. odpravljati boljševizem z, slovstvom, to je metoda, ki se J<» j<- naučil "Slovenec" od fašistov,- In res, knjiga, iz katere J- prevajal ta poglavja, je izšla j • nitlerjevaH Nemčiji za proti-k munf«tiči»o propagando. Ide- 'T sija sta namreč spet sklenili nov pakt, ki enotno usmerja zunanjo politiko obeh držav. Francija se čedalje bolj druži z Rusijo, in "Slovenec" opozarja Francijo, da po slabi družbi rada glava boli. Jasno pa ta uvodnik razodeva, da se v ozadju pripravlja priznanje Rusije tudi s strani Jugoslavije, oziroma kakor pravi "Slovenec", s strani Male antante. Od vseh treh držav Male antante pa je Češkoslovaška že zdavnaj priznala Rusijo, pred meseci jo je priznala Romunija in je torej zdaj vršta le še na Jugoslaviji, da jo prizna. In ob tej priliki katoliški "Slovenec" opozarja vso Evropo, naj premisli : lahko se zgodi kakor krotilcu zveri, ki so ga zveri požrle. Evropa kroti Rusijo, a lahko, da jo Rusija pogoltne. Tako opozarja "Slovenec" visoke politike Francije in vse Evrope. Ali se bodo ti kaj zmenili za "Slovenčeve" nasvete, je zelo dvomljivo. Najbrže tega jadikovanja sploh ni slišati dalj kakor do domačih meja. Vsekakor bo močnejši glas iz Pariza, ki se mu moramo pač Jugoslovani bolje pokoriti, kakor "Slo-večevemu". Umrli so: v Rušah 80 letni posestnik Alojz Glaser, v Kamnici pri Mariboru 44 letna trgovka Olga Žohar, v Ljubljani Anica Matekovič, rojena Hribar, v Mekinjah pri Kamniku Katarina Ambrožič, stara 09 let, v Novem mestu 68 letni trgovec in posestnik Ilija Goleš, po rodu iz Gole-šev pri Metliki, v Smartnem pri Velenju Alma Skasova, v Trzinu posestnik Franc Žankar, .v Ljubljani Frančiška Zrimšek, v ptujski bolnišnici 66 letna zasebnica Barbara Roj ko iz Moškanjcev. Nenadna smrt. — 60 letni preddelavec Ivan Sluga z Galje-vice v Ljubljani je nadziral cestne delavce na Barju. Podvržen je bil .božjastnim napadom. Pri ižanskem mostu ga je 4. dec zgrabila spet božjast In je mož podel v j^rek ter se pobil In o-medlel. Padel je z obrazom v mlako ter se zadušil. Pokojnik je zapustil vdovo in dva otroka. Utopljenca no našli 4. dec. na bregu Gradašice blizu Viča. V mrtvecu so spoznali viškega občinskega reveža Alojza Klierja. rojenega 1858 v Gradcu. Naj* brže je vinjen zašel v Gradašico ter utonil. Obiskoval je v mestu znance, posebno nemške, beračil po hišah ter si privoščil pijač«*, če je nabral par denarcev. Tako je bilo tudi 1. decembra, ko so ga v >iški ubožnici, kjer je ži- 'mrfak tok4*>n b.ir.s.M Voda ga je odne- m ak takšen, kakršen je nekaj ,to metrov nlu Ur /(. 't, "^f* j naplavila na breg, kjtr so ga 4. '< m katoliški, blagoslovljen I de£ nMiU| Živa pokopana. Iz Krapine na Hrvaškem poročajo o nenavadnem strašnem dogodku. W> letna Jelka Mužar, posestniko-va lena in mati 0 otrok, je bolehala že deset let ta sulico in neko boleznijo v želodcu. Mnogo zdravnikov'jo je zdravilo, a po * *a vsema jd j maralo ni nič. Dne 27. novembra '"•bil Dollfusa progla- >* ponoči umrla. Domači ju t Mika! Da je bi4 Doli-1 umlli po vsem telesu, marveč le •*ki pobožen človek v.po obrazu, jo preobleki! ter prejem delovanju, to je vezali obraz z robcem, da Je i- mela usta zaprta. Tretji dan po smrti, novembra, pa so jo pokopali v Petrovsk-m. Ker so •JftlMil^fanieoM^lTlT^ bar groba popolnoma zasul, ampak je nasul le toliko prati, da Je bila krata pokrita. Drugo je mislil opraviti naslednje jutro. Ko pa je drugo jutro ob 8. prišel na pokopališče, da zasuje grob, je ves presenečen zaslišal neko bobnenje iz groba. Isto so slišali tudi trije drugi kmetje, ki so šli tam mimo v cerkev. Grobar je takoj sporočil stvar župniku ter nato odkopal grob in odprl krsto. Našli so pokojnico v nenavadnem položaju. Glavo je imela obrnjeno v stran, usta odprta in ve« obraz spačen od groze, k*- Rasporoka ne menja v tem ena roka ji je letala ob telesu, nič in ona je še vedno ameriška druga na prsih, na ustih in nosu državljanka. ,_ | je bila krvava. Očitno je bilo, da so jo bili pokopali živo. Obvesti- Problemi prišel- jeuca Državljanstvo poročene žene Vprašanje: Ženska, rojena v inozemstvu, se j« poročila 1. 1920 z ameriškim državljanom. Raz-poročila se je od njega 1. 1982. Ali je izgubila ameriško državljanstvo valsd rasporoke? Odgovor: Pred dnem 22. septembra 19&8 j« inozemka poata-la ameriška državljanka vsled poroke z ameriškim dršavlja-nom, in to avtomatično. Zato je ona postala ameriška driavljan- svojo družino ali prijateljico, je umestno, da taka ženska napra-vi affidavit, v katerem obv§ že, da bo dotičnica stanovala pri njej od prihoda do poroke. Pred I. 1024 so priseljeniške oblasti poskrbovale za izvršit poroke v priseljeniški postaj ali ta navada je prestala.—Flia Slammki Ugodna •f ji. H so o tem okrajno glavarstvo in je komisija ugotovila, da je ženo zadel najbrže mrtvoud, v grobu pa ae je zavedela in zadušila. Ker je komisija prepričana, da ne gre za zločin, so truplo spet pokopali. Vsekakor grozna smrt. Se ena aretacija v Franciji.— Pred nekaj dnevi je francoska policija aretirala v Ollioulesu ne-kega Pavloviča ter uvedla preiskavo, ali ne gre morda za enega od atentatorjevih pomočnikov. Pavloviča so zasliševali več ur ter ugotovili, da je imel pri sebi več ponarejenih potnih listov in da je član Pavličeve teroristične organizacije. Pavlovič pa odločno taji, da bi imel kakršnokoli zvezo z atentatorji in njih pomočniki. Tudi so našli pri njem več pisem, ki jih zdaj proučujejo. Požigi y okolici Polzele. — Na Štajerskem je več okolišev, kjer se pogosto pojavljajo požari ter domnevajo, da gre za zlobno delo poAigalcev. Tako se pogosti požari pojavljajo tudi v okolici Polzele. Pred dobrim tednom j« zagorelo v Parižljah pri Braslov-čah. Gorelo je gospodarsko poslopje posestnika Repnika iz Polzele. K sreči so takoj prihiteli gaailci ter obvarovali, du se ni ogenj razširil še na sosedno stanovanjsko hišo. Cez nekaj dni Nedovrftena naturalizacija Vprašanje: Neki fant je prišel v to deželo skupaj s starši, ko je bil dve leti star. Oče je vzel prvi državljanski papir, ali ni nikdar postal ameriški državljan. Pred letom Ij Izpričuje dejstvo, da prihajajo iz ust ljudi, kateri bi bili lahko veseli, da bi Jih nihče več ne spomnil na njihovo pretek lost. Smelo trdim, da so proletar-cl izvršili vele važno vlogo v gibanju južnih Slovanov za njihovo narodno in državno samostojnost. Socialističnemu delavstvu se danes odreka priznanje za delo, ki ga je za počelo in pomagalo dovršiti. Za nas j« zedinjenje južnih Slovanov gotovo dejstvo in nobeno vprašanje več. Pač pa smatramo, da je sedaj končno tudi prišel čas, da krenemo korak dalje in da v okviru narodnega odinstva pristopimo k reševanju socialnih problemov in uresničenju programa, ki predstavlja cilj socialističnega delavstva, za katerega se je boril tudi pokojni s. Tucovič. Po govoru s. Sedeja, ki Je žel dolgotrajno odobravanje je pevski Zbor "Svoboda" zapel par delavskih pesmi, nakar je bila ta žare« veličastna manifestacija ljubljanskega delavstva zaključena.—*). V. UstaaovUoaa S. aprila 1S04 Poapomi Jidnoti Inkorp. 17. jun^o IS07 mm J,j I lili__I- ▼ s • sassssvM Tel. Korkwel| 4M4 JM7-4H LawMaiv Ave.. ( hloaga. IU. GLAVNI ODBOR 3. N. P, J. 1 UPRAVNI ODMKK: * VINOCNT OAINKAK, predsodntk.......SM7 8. Uwndala Ave.,Chlcago, 111 FKBD A. VID1&K, gl. tajnik.............MI7 8. Lavnulal* Ave., Cklcago, 111. LAWRKNCK iiKADIHHKK, taj. bol. odd.2ttft7 8. Uwndale Ave., Chloago,HI. JOHN VOGKICH, g|. blagajnik.........2667 8. Uwmla!e Ave., Chloago, III. P!Ut» OODINA, upravitelj glasila......2667 S. Uwndale Ave., Chieago, Ul. JOHN MOIJHC, urednik glasila.........«667 H. Lawndale Ave., Chloago. III, '' ODHOKNIKI: 4 FRANK SOMRAK, prvi podpredsednik......»M K. 74th St., Cloveland. O. JOHN R. LOK AR JK., drugi podpredsednik. .11SS K. 170th St., Cloveland, O. (jOHfODARMKl ODSEK: MATH PKTROVICH, predsednik............6*6 R. MOth St., Cloveland, O. ANTHONV CVRTKOVIOH..............t>*8 ftonoea Ave., Brooklyu, N. Y. JOHN OL1PP.................Mi) 8. Prospeet Ava., Clarendon Hills, Ul. HOiCOTNI OlMJSKi JOHN OORitoK, predsednik..............414 W. Hay St., Springfiald, IU. ANTON &ULAR................................... «7, Anna, Kana. JOHN TRCELJ................................... lit>x 867, Strabane, Pa. FRANK PODBOJ..................................B»x 61, Parkhill, Pa. FRANK UARfilCH....................16010 Parkgrova Ava., Cloveland, O. n -L NADZORNI ODSKK : FRANK ZA1TZ, predsednik...,............363U \V. 2«th St., Chlcago, III, FRKD MALGAI...............................118 Central Park, Poru, III. JACOB AMBROZICH.......................416 Pleree St., Rveleth, Mlnn. fosoa I—SSM—• tUvnlml aOSarMUl. ki v al. m vrli Ufcrisi VSA PISMA, ki M MMtiJa m |mmI, g|. |ir«a«Minlka. Mj M nulttr« n« inlltv. Vas IiRNASMK M o 11.»». i« ki m Utaj« al. aaraveta« *SMks la M*Si vek««. Ml m e**tUsie ns «1. taislttv*. Vh tikal«'« m MiiUk« naj aa (wltlj«ja m kal. (ajalllva. Vaa aaSava '* avSal a MaaaJ.«IUI«l Mali. naj aa as SUvainlllv«, ' vas raiTOŠaa «laa« eMiavanla « al. «ani«M« Mikam asi M M*Uja)a Prank Kak«. »r«a«arfnlkn na4anrn«aa aSknrs. VSI PSISIVI m al. »arslal «4ask «a naj eaHIMla n« Jakn Uartka. aratbaSnlka #SkeS« vat DOPISI In 4m§i aaUI, nsansnlla, asUal, nsrntnlna In aalnk vas. ksv Is v a flaMInm >aSaa|«, naj aa mAIIJ* as MPSOSVSTO,M HIT S. UoMSIa Ave.. CMaoa*. IU. NOVSi Csweaa»sSan«a «rltk Ika Sa».r.m. OtU— aknoM k« i kampanje* na sodišču (Nadaljevanje t 1. strani.) Razume ss, da vsi duhovniki niso bili na prodaj v zadnji kampanji. Sem pa tja ae je dobil kakšen protestantovskl pridigar, ki Je podpiral Sinolalrjevo kandidaturo. Ampak ti so bili redki in še bolj boieči in neodločni. Na njegovi strani ni bilo nobenega verskega gfomovnlka. TI so bili Merrtamovem tmboru. Značilno pri vsem Je to, da so "nebeški pilotje" v tadnjl kampanji v velikem obsegu demonstrativno dokazali resničnost Kinclalrjeve knjige "The Prefits of Kellglon", v kateri avtor razgalja korunipiranost organizirane cerkve. Ironično pri vsem tem je to, da so duhovni in pridigarji dokazali resničnost Sili-clalrjeve knjige s pobijanjem M«! .Posledica tega Je, da se Je organizirana cerkev v zadnji kam-4dV~u^Ih kValTh panji močno diskr ditlrala v o-čeh mnogih vernikov, ki so bili na Sinclairjevl strani. Tisoče tistih, ki delajo razliko med vero In cerkvijo, Je talpadlo. Oči Jim Je odprla urhazana kampanja organizirane duhovščine, ki ae je prodala reakclimarnim silam, oziroma )e demonstrirala, da je osnovni del teh sil, Ali sle naročeni na dnevnik Prosvtri*'? P«4pUsj4e svej listi Koliko §o znašali lanski davki New York. — Leta 1«M Je ameriško ljudstvo plačalo devet in pol milijarde dolarjev davkov, kar pomeni eno imtino narodnih dohodkov. Tako pori»ča National Industrial Confsrenos Hoard, iiodJutniAka statistična organizacijam ELEKTRARSKEMU TRUSTU SMRDI CENENA ELEKTRIKA Uklakoma City, (Nebu—Potisnjene ob zid radi stalnega naraščanja občinskih elektrarn se privatne 'drušbe bore ko lev proti lagubljanju tal. Na, tukajšnje zvezno^ sodišče se je zatekla po sodnijsko prepoved Kansas Gas k Klectrlc korppanija, ki skuša preprečiti zgraditev občinske elektrarne v lnde)N»nilence, Kans. Mesto Jo namerava zgraditi s federalnim denarjem, katerega Je dobilo od Public Works adminsitraoijs v vsoti $00,000. Dasi je zvezni sodnik prej u-godil meatu in zavrgel tožbo, is* virajočo iz tega projekta, Je e-lektrarskl družbi vseeno ugodil in Ji dal začasno injunkcljo.-Hllčue taktike se je elektrarskl trust poslužll tudi v nekaterih Rmlifni "izgrodniki" prod sodiščem Organiziranje gro• corijekih komi je v New Vork, — Med mladimi fsntl v t*rrl rm«atu,'kl ilelajo v • grorerljah, se Je pričelo organizacijsko gibanje Unijo je ustanovilo 2'Ki mladih pnnlajalrev, V načrtu Je velika ksmpsnja za orgsnlzirsnje 4fi,000 groceplj« j sklh klr rko\ v New Yorku. Cestna ieteznica ' mora priznati unijo f »s Angele*, Csl.—Vladni Isvski odbor je W dni (kIpsiIII mora I/»s Angeles Rsllway it Moy>r Coarh Co. priznati Amal-tfsmsted Asa 'n o t tttreet It KUt-trlc l(always Kmployes kot Izključno ageniuro za kolektivna IKivajsnjs. Ta odlok ponovno p Hlika kaže ogrske držaOJahe, ki se bili Ugaeni Iz Jugualavljs. PhcMnls, Ari«, — Največja zanimivost na tukajšnjem sodišču je zdaj proeea proti 'M brezposelnim delavcem, ki so obtoženi uporništva in izgre<|ništva radi demonstracij pred rslifno |x>stajo lanskega septembra. Proaekucija Je do zdaj zmagala v enem slučaju, obramba pa v onem, Zs krivega js bil spo-znan Clay Naff, Jameaa Ssnehe-za je pa porota oprostila, oziroma tri mogla priti do prsvoreka po 24 urah zaaedanja. Hanchez je Indijanec, - Drugi pridejo pred sodišče kakor hitro, bo mngol prosskulor flobiti dovolj ljudi za sestavo porote. Obtožence brani Thomas J, Croaff, bivši predsednik državne delavske federacije. Se ustrelil, ker t je izgubil delo Ns w Vork.—Par te«I nov pred božičem Je bil svet šs dovolj vzdržljiv za Ag-let nega MUnley-Js To maso v I ča. Takrat Je imel še delo--IdI Je misar. Tudi Js ! t pokom nakupil božičnih daril. . ! Minu je kupil svetlo puško, Ko d)M je izgubil delo tik pred prssnlkJ, / , si Jt prav - to puško končal fclv-I Jen Je. V Zurnalieti praznujejo obletnico unije Htm Yopk.--Olanl. časnikar-tpjuje stalila odbora, kl gs Jejake unije ls*d«> IS Jsnusrjs prs iisglasll v slučaju spors m«*d lovsli prvo ol4etnlco svojs unije lloudr Co in njenimi dclsvci, to t n.asnim slK*dom. Predmet dis-Je, da ae mors manjšina pokori- kuiije la> brezpl Aladar l.asalo Na hodniku v parlamentu sta ne (»ogovarjala dva časnikarja. (Jba bila mlatiš, plavolaaa in mriava. zraven pa (Milna slavo-hlepja. le trpi so jima bili pralni. "Vet kaj, Paftoa", Je meni! pr-vi. "tega počasnega umiranja jaz nič več nr prenesem. Človek bi moral nekaj ftačetl, da vsaj malo iaslo\ i!" "Nemara bi »e Izselila r je predlagal drugi. Nezadoioljnet je skomignil z rameni: "Ali si norec! Pn na« doma »e Ae najteže živi. Človek mora le prav začeti. . ." **l\>tem pa začni!" rte — a kako?" ** Postranska r*t ... . . Pripelji na primer prvemu ministru, ki ira srečaš na bodniku^gorko klofuto. t mi bo* Videl, kako l\.tro bol zaslovel. Hehehe . Partos ae grohotai temif grotesknemu domial« k ta na vse grlo in njegovo dobrir voljo 4f na lezel tudi njegov tovariš. V tem raziiolotenju rfa prišla k buffetu, si naročila temljo s gnjatjo in popila vrček pivs. Ko je Strumpe pogoltnil poslednji grižljaj, se Je obrnil k Partosu. "Kar si mi preje pravil, nI tako slaba ideja . . . Kako bi bilo. če bi tule na hodniku oklofutal letalskega ministra Panamovl-ča?" . . . Zvonec Je klical pualance v nejno dvorano. Časnikarja sta šla na galerijo. Htrump? ves čas *eje ni odvrnil oči od letalskega minlstrs. Ta stari lopov bi tali poiteno vreden glnsnt klofute. To bi bila senzacija* ' Listi bi porbčali o nje) cele stolpce. In on sam bi prišel v središče svetovnega skandsls. Ko bi pri|teljal klofuto, bi moral seve^ da tudi nekaj reči; n:> primer: 'To ima* za sestanek v Fazan-»ki ulici!" AH kaj podobnega. Te misli Strumpeja niso več zapustile; njegov sklep te bil storjen. . Vse drugo oe je potem kaj hitro odigralo. Proti poldnevu, ko je. bilo na hodniku najiivahnej-Ae. je Strumpe razburjeno tekal sem in tja. Neposredno pred za- otovo bi rad intervju!" ai je dejal minister ns tihem (n se ie ljubezniveje nasmehnil. Kaj se je potem zgodilo, pa mnogo-itevilne priče različno popisujejo Toliko je gotovo, da je Strumpe letalskemu ministru Panamo-vlču pripeljal dve krepki klofuti in ogorčeno zavpil? To imaš za sestanek v Kazenski ulici!" V tej edini to£ki se izpovedbe očividcev in uhosliičev popolnoma ujemajo. Panamovlč se Je zgroail: "Oprostite!'* je osuplo za jecljal. "Ne razumem . . ." Strumpe se je porogljivo zasmejal : -llahaha ... Ali ateelliall. gospodje? Ne razume! Da boste to* rej vi razumeli: to je za Meet a-nek r Kazenski ulici! Ali zdaj bolje razumete?" f Minister je napravil obupen obraz Siromak ni vedel, kaj bi. CutU Je aamo, da se mu Je pripetila strshovita krivica. Poalan-ci. iurnallsti. parlamentarni mIu-ge so se zgrnili okoli njega. . "Neki časnikar je oklufotal le-talskega ministra." mo govorili Panamovlč se je umaknil v svojo sobo; na hodniku je pa v lajal s sniajiea in itomis/ Vsi so hoteli poslušati junaka dogodka. Toda 8trumpe je odmahnil z roko: "Na takt ne morem o tej zadevi nič natančnejšega izjaviti." Ko ae je seja zadela, so člani opozicije nastopili grozeče. Takšna sramota I To se lahko samo pri aas pripeti!" "Letalski minister mora odstopiti! Dol vlada!" je zagrmel neki poslanec, v dvorani. ' Predsedniku vlade je bilo kar nerodno qa njegovem sedežu, razprava o zakonskem osnutku; ki je bil nivno na dnevnem redu, se ni mogla nadaljevati. Naposled je neki član opozicije med viharnim ploskanjem zahteval, da mora vsa vlada izvajati posledice iz a/ere letalskega ministra. "Vlada naj odstopi!" se je zaslišalo v zboru. "Vlada naj odstopi! ... Kaj je počel letalski minister v Fazanski ulici?" "Fejr je zarjul neki skrajni levičar. "Matere se ne bodo več upale svojih otrok puščati na cesto,. /' . ~Pa*amtstil Zapeljive! otrok! Kako je a sestankom v Fazanski ulici: . . , Kako ja a klofuto?!" Ko se je nekaj minut nato Strumpe prikazal na Časnikarski galeriji, so ga živahno pozdravljali. Bazpoloienje je bilo tako živčno, da se je predsedniku zbornice zdelo še najbolje, če sejo prekine. Večerni Usti ao % debelimi črkami poročali o škandalu v parlamentu. Največji opozicijski ve-černik, kjer je Ml Strumpe v službi kot flabo plačan poročevalec, je pisal o dogodku pod temle debelim naslovom: Naš sotrudnik Peter Strumpe o-klofutal v parlamentu letalskega ministra Naš priznani žurnalist kot branilec ženske časti. — Ministrski rendez-voue v Fazanski ulici. — Učinek tega razkritja na deželi. — Veliko nerazpoloženje zoper vlado. Tisti dan Je celo glavni urednik snel klobuk pred Strumpe-jem, ko ga je srečal na stopnicah ; podal mu je roko ln ga dobrohotno potrfttljal po ramenu. "Na ja, na.ia . . ." Je rekel z velikim razumevanjem. Pozneje ga je dal poklicati k sebi; bil je nenavadno vljuden. "Zelo bi mi uatrgeli," je začel, "če bi se hoteli nekoliko živahne je ukvarjati s politiko. To bi bilo nekaj za vas ... Stopite večkrat v klubske prostore raznih strank in v parlament. VI ste kakor nalašč poklicani, da strmoglavite največje zverine . . ." Strumpe se je zahvalil za prijazno bodrilo. Bil je že pri vratih, ko je glavni urednik zavpil za nJim: "Ce potrebujete denarja, kar lepo povejte ... Nič strahu .. . Tudi vašo plačo bomo uredili, da bo prav." Strumpe se je spomnil, s kakšno težavo je še pred dvema tednoma dobil sto pengov predjem-ščine ... V kavami so Strumpeja a pr-stom<4tazali drug drugemu. Neka licejka ga je čakala pred stanovanjem ln ga prosila za avto-gram. Opozicijski jutrnjikl so razpravljali o klofuti letalskega ministra v dolgih uvodnikih. Minister Je moral odatopiti in izginiti iz javnega življenja. Zaman je siromak zatrjeval, da ni bil nikoli v Fazanski ulici. Nihče mu ni verjel, še njegovi pri-^attriJf ^r^NJegov poloftaj je postal tako nevadržen. da je odložil celo svoj poelanaki mandat. Ta mandat so ponudili — Petru Strumpe ju. V svojem programskem govoru je Strumpe izjavil, da se bo zmerom zavzemal za resnico ln pravico. "Kadarkoli bo treba maščevati kak prestopek, bom vselej na mestu," je rekel s povzdignjenim glasom. *1n strah me ne bo nobenega še tolikšnega mogočni-ka." • Tisočkrat ftivlo mu je bil odgovor. Peter Strumpe se je ponosno oarl okoli sebe. Zdaj, je že sam začel verjeti, da se je v Fazanski ulici res nekaj zgodilo. PETEK. 4. ANUABJA. CEBELNA KUGA NAANGLfc-fiKEN Na Angleškem raaaaja kakor po nekaterih drugih deželah ie nekoliko let skrivtooetna kuga, ki uničuje čebelne družine. 2e mnogo panjev je postalo njena žrtev. Letos v marcu se je pričelo po točno določenem načrtu raziskovanje, Id naj bi ugotovilo vzroke te bolezni in ji našlo leka. To delo je osredotočeno v poskusni poeta j i v Rothamstedu pod vodstvom cambridgeskega biokemi-ka prof. dr. Tarra. V poletju so on in njegovi sodelavci imeli pod stalno kontrolo stotine in stotine Čelebnih farm po vsej Angleški, neprestano so stikali za okuženimi panji, sumljivo satovje in na videz obolele ličinke ao takoj poslali v Rothameted, da jih tam natančno preiščejo. y mnogih primerih so rešili čebelna ljudstva, ki bi bila drugače posvečena smrti, toda povzročitelja te smrti še niso odkrili. Prof. Tarr pravi, da bo treba vršiti to delo vaaj še eno poletje, da ae angleške čebele rešijo strašne nevarnosti, ki jim preti. Sovjetaki polarni raziskovalci obdarili Eskime na otoku Vran-gel, ki se nahaja severno od Sibirije. Zasliševanja 'tretje stopnje* Srednjeveške mučilne metode ameriške policije Četkom seje se je prikazal letal-1 nekaj minut kasneje skl minister, Z aktovko pod ro- "Časnikar Strumpe Je udsrll ko Je atopical čez hodnik. Nje-1 ministra Panamovlča v ehraz!" gove stopku. Listi poudarjajo, da tako kruto, kakor po ameriških jetnišni-cah, nikjer ne nastopajo proti jetnikom. A že po aretaciji ljudi na policijskih stanicak strahovito pretepajo s žilavkami in palicami. Ce prijetih ljudi, iz katerih bi radi izsilili kakšno priznanje, ne pretepajo, jih pa obešajo z nogami navzgor, ali jih zapirajo v presegrete ali ledeno mrzle celice, da se jim Že po ne-koliko minutah pozna škoda na zdravju. KlofuUnje ali vkApa-nje vode skozi nosnice, pri čemer ujetnika privežejo na gola tla. je nekaj običajnega. Prav tako je običajno duševno mučenje zasliševancev kakor v Hauptmannovem primeru. Ljudi cele dneve zaslišujejo, ne da bi jim dali jesti ali spati. Ce se zaslišanec zgrudi od utrujenosti, mu dado za kratek čas mir, čim pa zaspi, ga že prebudijo z bati-nami. V Chtcagu imajo navado, ds aretirance toliko časa bijejo z debelo telefonsko knjigo po u-iesih. da izpovedo. V Seattlu je v navadi Železen drog. na katerega privežejo jetnika, ds stoji po 24 ur. V Bostonu poznajo še druge metode. Tam morajo jetniki bosi teči po železnih stopnicah gor ln dol. dokler se ne onesvestijo. Pred kratkim je zahteval neki zkičinec pred usmrtitvijo na e-lektričnem stolu, naj ga zdravnik preišče. Zdravnik je ugotovil. da je bilo v*e njegovo telo pokrito z gnijočimi bulami, ki mo izvirale od pretepanja. Ce se nesrečnež brani, se mu godi še hujie. Neredko so na Jetnikih ugotovili tudi rane od nožev. Ni čudno, ds nesrečneži v takšnih okolščinah "priznajo" vse, kar hočejo njih mučitelji zvedeti — tudi če je to priznanje laž. A tudi ni čudno, da se ameriško ljudstvo zgraža nad takšnimi barbarskimi metodami in zahteva. naj odgovorne oblasti končno tudi v tem pogledu napravijo red. . "Ce bi bili moj mož, bi vam dala strupa v kavo!" "Ce bi bili moja žena, kavo — izpil!" bi to e tn)taj, čimjlt m pred stfrteico! Zdravstveni komisar mesta New York je ravnokar Iždal strogo opozorilo: Sezona pljučnice je tukaj! Sedaj je čaa, da vživate . TRINERJEVO 8RENK0 VINO Život z zaprtnico nima odporne sile in postane kaj hitro tarča za prehlade in druge napade bacilov. Vsled tega je skrajno potrebno, da je pazite pred zaprtnico in Trinerjevo grenko vino je najbolj zanesljivo zdravilo, da brani ali odpomore saprtnici. Veliko zdravnikov ga priporoča. V vvseh lekarnah. Jo«. Triner Corp., im S. Ashland Ave., Chicago, Dl. —(Adv.) NAROČITE SI DNEVNIK PR0SVET0 V Po sklepa 10. redne konvencija sa lahka naroči aa Hat Prometa la prišteje eden. dva, tri. štiri ali pet člaaer Is an« drnitea k mi aaraialaL Ust Prosreta stane sa vse enako, ta člane ali aečlaae M.Of ia eno letno aaroi-nI no. Ker pa členi še plačajo pri aaesmenta I1J0 n tednik, sa Hm te pri. šteje k natotnlal. Torej sedaj al mraka, reči. da jo list pradrsg sa liane 8. N. P. J. UmI Presveta Ja vaša lastnina in gotova Ja v vsaki drallnl nekdo, ki bi rad «taf Jtot vsak dan. Ceaa lista Presveta Je: Za Zdml. države la Kanado MM Za Cleero la Chleags Je.....07^0 1 tednik ia....:«..........4.00 1 tadalk la..,.TT.T.....040 2 tednlks hi.....V-.......M* » tedalka ia...............5.1« ■ .............M* » *s*radsls Ave., Chleage, IH Priloženo poiiljsnt nsročnbo ss list Praevete vsoto $....... '> ,n»«..................................CL draštvs št. Naslov .............................. Ustavite tednik in ga pripišite k me)i nsr< »I od sledsčlh ilaaov moje družine: D S) 4) •) ................................Država ...V.................... Nov naročnik.........................EUr eareWk^....... TISKARNA S.N.PJ. društva št. .................................CL draštva it Čl. draštva it., nt S.N.PJ., DA TISKOVINE NAftOCA V SVOJI TISKARNI V Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarje <'-ene smerne. aaijsko dole prve vrata Pišite po iaformaelje aa S.N.P.J. PRINTERY 2SS7-5* S& LAWNDALB.AVBNf?K Telefon Rorfcfrefl 49« CHICAGO. ILL Tam sa det* sa šalje tudi vsa sstmsa