j, prtsaUwv. & «cpt sat-rdsjs. and HolktofS. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UratetfM te apramiUI MIT South U«>Mi Ato. Offtoo oí Psblkatioa: MVT South LawndtU An. TiliphoM, Rodiwtll !TBAR «M- Cono ttote Jo 96.00 u. l^toii^j'iîijtsîr chicago, ill» Četrtek, u. septembra (sept. it), im» sut*cr»ti«a *.oo Y«ny • 14, l»lt. fcTBV.—NUMBER IT» Aecopunc for wotling ot tp^Uü rote of potato provided for te 1108. Act of Pot I. 1»1T, aatboriaod oa coske čete prodirajo prej v Saarski dolini Prve vojaške enote dospele do Saarbruckena.l Srdit topniški dvoboj se pričel ob reki Moselli. Knmnnicii Nemci zasedli strategične pozicije in obkolili rOZpOl Varšavo. Naciji pravijo» da se bo ofenziva nadaljevala, dokler ne bo odpor poljske armade strt na vsej črti. Posvetovanja članov francoskega in angleškega vojnega sveta [iS. sept.—Prve franco-^.Jfae enote so sinoči do-predmestje Saarbrucke-; aemikega industrijskega i v Saarski dolini. S tem so iiagozdo v utrdbe, kjer se" i Klavna nemška trdnjav-Francoska artiljerlja dira nemško bojno črto ji strani ozemlja, katero Francozi okupirali v zad-^ dneh. Hcija Saarbruckena in i čez reko Saar je cilj fnan-operacij na tej fronti. S i mesta bi Francoai dobili | > nad bogatim premogov-poljem v Saarski dolini, ken leži 30 milj južno-od reke Moselie in 60 fapadno od Rene. Aktivno-|t tem sektorju so zasenčile ■ vojne operacije v Mo-Idolim, kjer so Nemci u-rili več protinapadov na ike pozicije, a so bili vr-o4 Švica, 13. sept. — Sem Moča poročila javljajo sr-ntfki dvoboj na severni rekel Moselie. Pričel ae je I na ozemlju med Maginot-in Siegfriedovo trdnjavsko ofe reki Moselli je. njena v najbolj utrjeno Jino ns svetu. Na obeh te doline se dvigajo mo-»trdnjave. Evakuacija pre-je bila odrejena pred kom vojnih operacij. iS. sept. — Poročilo ike časopisne agenture ki je prišlo iz zanes-virov, pravi, da so poljeke reokupirale Lodz, mesto, »o Nemci zasedli v pon- Utvija, 13. sept.—PO o-aji strategične ceste Var-prlin so Nemci obkolili jvo, trlavno poljsko mesto, 1 »trani, kar pomeni, da je Variave zapečatena. Na »vzhodni strani Varšave je h vojaška divizija preko-telezniško progo in s tem B Varšavo od Brest-Li-kjer se člani poljskega w *tabs zaman trudijo, davijo red v vojaških le v svojem prodiranju na poljskem osemlju, dokler ne bo odpor poljskih čet popolnoma strt. Korakale bodo naprej, dokler ne bodo doepele do ruske meje. Vstop Velike Britanije in Francije v vojno je izpremenil situacijo. Poljeka mora biti poražena na vsej črti, da se Nemčiji ne >o treba boriti na dveh frontah. Uradno poročilo pravi, da se Hitler in feldmaršal Goering, letalski minister, nahajata na poljski fronti. London, 13. sept. — Premier Chairfberlain je v spremstvu lorda Chatfielda, ministra za koordinacijo obrambe, odletel "nekam v Francijo", kjer se je sestal z Daladierjem, predsednikom francoske vlade, generalom Gamelinom, vrhovnim poveljnikom francoske armade, hi člani vojnega »veta. Vest o Chamber-lainovem odhodu v Francijo je izzvala senzacijo. Objavljena je bila sinoči po ministrstvu za informacije. Vest govori o sestanku članov angieškeg* in francoskega vojnega sveta, toda omenjeni eo samo Chamberlain, Chatfield, Daladier in Gamelin. V katerem kraju so se sestali, ni snano. Ohamberkvfo se bo vrnil v London, kjer bo pčnf par-amentu o vojnih operacijah. Svoje prvo poročilo o situaciji je podal v parlamentu zadnji četrtek. 4 Avtoritete so sinoči naznani-e premestitev več tisoč vladnih uradnikov in uslužbencev iz Londona v varne cone. To je v soglasju z odloki glede evakuacije otrok iz Londona in drugih mest. I Mnovzhodni strani »o «e kolone prekoračile reko 7t>ri Kori Kalvariji in pro-Otwocka, kjer so se «tratami, ki soie prej pre-W*znilko progo Siedlce-tL dijaki se še vedno y> nemški premoči na dru-'rontah. a vse kaže, da ne * črtali pritiska. fronte so med GdyniJo PUUnKkem zalivu in okoliški-v poljskem koridorju, I» obkrožajo gosdovi med »m Htarogradom; v pro- ■ °«nan, kjer so oeUnki lf ^made 600,000 mož. Ta V* r* (JWm|ju med Toru-LT1*"«. Kolom, Kutno in H"- Na fronti poleg Var- ■JVL* lijakih divizij, Id r«'kolj«.ne od vseh strani, vojaški letaki bom-Mj-ka mesta v pro-Ko»el, Luck in Zamoeec. ■ «> porušil« več železni- K?1 ,n ******I promet ■T*«avIjen v več krajih. 4>!!",p*U' 1* sept. ^^ P^jsko poročilo, odda-Varšavi d«* zju- Efa? dl "o Poljske čete v ^^ njegovo organizacijo, kar pa se JI nI poerečMo. Zdaj, ko so uvidiII. da Je načrt izpodletel, nas vabijo v svoj krog." Delitev livil raztegnjena v Nemčiji Berlin, 18. sept. — Uradno glasilo nacijske vlade Je Slavilo nove ukrepe glede delitve živil. Separatne karte so bile izdane glede kupovanja kruha, moke, mesa, masti, sladkorja in drugih potrebščin. Voditelji delavske fronte se pritožujejo, da Je pomanjkanje Izurjenih delavcev, ker jih je bilo veliko Itevi lo pozvanih v armado. Naval na naturalizacijehi urad ¿hleago, 18. sept.—Od izbru ha evropske vojne ee je fttevll" prosilcev za ameriško državljanstvo silno povečalo po Izjavi F. J. Schlotfeldta, direktorja čikaškega biroja Imlgraclje In naturalizacije. Naval ee je pri-čel prvi dan po Izbruhu vojne. V uradu ee oglasi povprečno 200 oseb dnevno z spHkseijsmi za prvi papir. Domače vesti Puebbke novice Pueblo, Colo.—Tu je umrla Mary Stancar, stara 53 let in do ma is Krke na Dolenjskem.— Prances VerbiČ je bila pozvana v Leadville, da gre za pogrebom svojega brata Martina Jamnika, ki je tamkaj umrl. Dve uri po njenem odhodu Je pa tu umrl njen sin Jos. Jurgllč, ki je prišel is stare domovine po svetovni vojni, in sicer iz Zelimlja. r< Konvencija HBZ Pittsburgh, Pa.—Peti dan zborovanja (v soboto 9. sept.) js konvencija zborovala le pol dneva. Prišla so na dnsvni red pravila. Točka, ki določa, da v dru. štvih ne sme biti političnih ln verskih akcij, js issvsla viharno debato. Komunisti so naskočili to točko in jo pobijali na vse pre-tege (ker Jim seveda škodi), ko so pa uvideli, da samo zapravljajo čas, je njihov vodja Lojen —sam predlagal, da točka ostane. kakršna Je, še nadalje v pravilih. Kajpada je bil njegov predlog soglasno sprejet. Zms-gs s porazom 1 Druga točka, ki je potrla precej čaaa konvenciji, je bila ona, ki določa, da člani gl. odbora nimajo pravice glasovanja na konvencijah. Po dolgi debati In pričkanju je ta točka ostala v pravilih aa nadaljnja štiri leta.—Konvencija Je poslala predsedniku Rooeeveltu brzojavko s pozdravom ln apelom, naj se očuva nevtralnost Združenih drla v v sedanji evropski vojni; nadalje je bil poslan pozdrav ln čeetltka drju. Vladimir-Ju Mačku, podpredsedniku Jugo-slovanske vlade, v Belgrad. (Po ZajednlčarJu.) - ^ ^ Mornarska um,a pobija obdolžitve Združitev mornarjev v eni organisaciji New York. — (FTP) — Joseph Currsn, predsednik Splošne mornarske unije (CIO), Je zavrnil obdolžitve, katere Je izrekel Joseph P. Ryan, predsednik Zveze prlstaniščnih dslavcsv, da unija vodi kampanjo proti njegovi organizaciji. Zveza prisUnlščnlh delavcev spada k Ameriški delavski federaciji. Curran Je dejal, da Je posebni odbor njegove unije Izdelal načrt glede združitve vseh mornar-jev, ki so uposlsni na amsrišklh parnlklh, v sni organizaciji. Pristanišču! (n drugi dslavcl niso omenjeni v načrtu. Predlagani načrt določa ustanovitev sploinsgs mornarskega sveta, ki naj W šel na delo In preprečil Jurisdlkcijske spore, ki ovirajo razmah mornarskih organizacij. Vsi mornarji naj bi se strnili v eni uniji ln tako bolj učinkovito vodili boj za izboljšanje svojega položaja. Kdina mornarska organizacija. ki se Je doslej izrekla proti načrtu, Js unija Sailors of the Pacific. Predsednik U unije, ki Je včlanjena v Ameriški delavski federaciji, Je Harry Lundeberg. Slednji vodi borbo proti unijam CIO na zapadu. Opojno pijače na Finehom ee podralile Helslngfors, Ptaeks, 18. sept. —Drtavnl odbor, ki Ims monopol nad alkoholnimi pijačami, Je naznanil, da se Je zaloga vina, likerjev in drugih pijač zmanj šala zaradi vojne in da bo uvoz Iz tujezemstva morda ustavljen Cene pijačam so že poskočile za 80 odstotkov. Kupujejo Jih lahko le bogatini. Cene so višje nego so bile kdaj prej, odkar je Finska odpravila prohlbicljo L JOK. Ljudje se jezijo na vlado In jI očitajo, da kuje proflu na njihov račun. Večina likerjev je domač produkt. Finski preti tudi občutno pomanjkanje sladkorja. soli, premog«. gasoUna. bombaža, kave ln čaja. ODPOR PROTI REVIZIJI ZAKONA NEVTRALNOSTI Opornicija ee pripravlja naboj BOR A H POJASNIL SVOJE STALIŠČE Washington. D. C„ 18. sept— ZiftKkwinaka borba proti reviziji nevtralnostnega zakona v solistu se obeta, ko as bo kongres sešel v izrednem zasedanju. IVedsednik Rooeevelt je naana-nll, da ee bo zasedanje kmalu pričelo, toda datuma ni omenil. Nekateri napovedujejo, da se bo pridalo 8. oktobra. Da bo predlog glede preklica provizije, ki prepoveduje pošiljanje orožja in bojnega materiala v vojno zapletenim državam, Isaval vročo debato, Je stala gotova atvar, ko se Je senator Arthur H. Vanderberg, vodilni republikanski kandidat za predsednika Zdruienlh držav, Združil senatorju Gerakiu P. •Ju, republikancu la Severne kote, v obsodbi Roosevsltove deklaracije, da bo ameriška nev. t Kalnost ojačana s preklican Jem omenjene provizij«. Vandenberg Je dejal, da on slmpstlalra s Anglijo In Francijo v vojni s Nemčijo, toda je odločbo protls ds bi se Amerika zapletla v ovrop* skl konflikt. Doli noet vsakega Američana Je, da v tej kriti Miti interese svoje deSele. Senator William Borah, republikanec la Maha, je le prej Is-jsvil, da Je on odločno proti a» mejitvi débats o vprašanju ameriški nevtralnosti. On bo vttrs-Jal pri zahtevi, da kongres sbo-ruje toliko časa, da ss aavsruje proti vsakemu poekueu prists-Isv intervencije v Evropi ki bi lahko potisnila Zdruiene držav« v vojno. Poleg Boraha je v višji kongresni «bornlol več drugih aenatorjev, ki bodo vodili odločno opozicijo proti preklicu eat-barga za izvoz ameriškega oroS-Js ln bojnega materiala v vojno zapletenim državam. Predsednik Rooasvelt Je včeraj v rsagovoru s reporter j I o» menil svoj govor, kl gs Js Imel v Kingetonu, Kanada, prsteklo leto. Takrat Je obljubil, da bo risgsJ Kanadi, če jI bo prsti-nevsrnost stfnanje agresije, in to obljubo Je včeraj ponovil. Razgovori v Rimu se nadaljujejo Italijanska vlada ie ni pojasnila stalilča Rim, 18. sept.—Jlkrlvnoetnl razgovori med angleškim poslanikom Percyjem Lorelnem ln Italijanskim zunanjim ministrom Članom se nadaljujejo. TI so povzročili različna ugibanja. Po-slanik je sinoči ponovno obiskal ita!ijsnsk«gs mlnistrs. tods predmet razgovora nI bil pojaa-njen. Državnika sta še trikrat sestais na konferenci v zadnjih dneh Andre FrncoU-Poneet. franco* skl poslanik v Italiji, se bo kmalu vrnil v Rim. On je odpotoval v Pariz zadnji teden, da poroča zunanjemu ministru Bonnetu o stališču itallajnske vlade In dobi nova navodila, po katerih ee bo raVnal, ko se vrne v Rim. ilusaolinijeva vlada še nI de-flnlttvoo pojasnila svojega stališča. Uradni komunike. Izdan lati dan, ko je Hitler iajevil. da ne potrebuje Italijanske voJaAks pomoči, pravi u. da ee Italija ae bo udeležila mllltarističnlh racij. Fašistični tlak sicer poveličuje uspehe n«mAks armade ns Poljskem. kale pa tudi simpetlje do Poljakov O njih pravi, da ee Junaško bore za svoja življenja PROSVFTX PROSVETA THE ENLIGHTENMENT I «Lilao IM LASTNINA ILOVBNIU MABODNS PODPOSNB JBDNOTB a* amé —MiakN kr Um Hm« NmWiIm i* Ztevteaa 4 rte v« Otras Cklaaca) to Kiuit NN m tota. M.N a* pol Uto. IIA« »* Mit Mat «a la Ciaara r JO aate lato, M't* paMN»! w •V.M. SuterripUo* raUai far Mm Üb lud »Utos <—mpt Cklaapa) a»4 Oaatte UN prr y aar. Chicago aa4 C team »7.M par »aar. forri«■ mwUm UN »ar raar. C«m aclaaa« pa «.«»vorn Bofc«pUI tepla«* (a aaaa rotea (k «laafcor «a *a »»ate*. Bufcopl.l liurf.ro« mMm UrtU*. pw a priloíij )ilHt|n Ateorti.iup ratea oa i|MaM( Manuawfpto of m«m»I-calioaa s»4 uaaalMtod artírW. »iU ..a» ba ratorW. Otilar maauacripu. «ork m «torta*, plan. »ora». ato., «III k* ratera«* Ui raoter o»tf wkaa McoaipanlH kr -IMIIWHil »>4 Nacía* aa w, kar lau «Uk * líate» PROSVEÍA IM7-M Sa. La» ate U A»«.. C NBMgEB OB THE PKUKKATKO MMI Največji blufarji v zgodovini V Kanadi izhaja hrvaški komunistični Hat ft lobod na Misao, ki Je, kakor |H>roča, brzojavno spefcočll predsedniku kanadHke vlade Kingu, ko je Kanada napovedala vOjno Nemčiji, avojo lojalnost vladi Kanade. Včasi ho komunisti označili taki ne izjave lojajnoati burtujski vladi za "največje izdajstvo" proletariate, ampak staro dejstvo je te, da vse ono, kar so komunisti v zadnjih dvajsetih letih podtikali drugim—denes počenjajo aami In brez najmanjšega aramu. Namen poavečuje sredstva! "We condemn Hitler the warmaker, Hitler the Nazi, Hitler the enemy of democracy and peace. . , We declare our wholehearted loyalty to Canada, our new homeland. . To stoji v brzojavki hrvaških komunistov v Kanadi, katero so poslali kanadski vladi. Na drugi strani pa isti lint v vsaki svoji Številki i z nafta veliko—lojalnost Stalinu in njegovi diktaturi in zadnje dni v potu svojega obraza, kakor vai drugi stalinovski liati, zagovarja Hitler-Stalinov prijateljski pakt; v isti sapi a težko muko poudarja, da »o sovjeti "nevtralni" v tej vojni v Evropi. Tu imamo nov noroglavi prizor iz najgoro-stasnejšsga cirkuaa, ki je kdaj nastopil v zgodovini, ko klovn poskuša jezditi hkrati dvp konja, od katerih eden vleče naprej, drugi pa kobaca nazaj ... V isti aapi obsojajo Hitlerja, napadalca in sovražnika demokracije in miru— in pojejo slevo Stalinu, ki tudi doma zatira demokracijo, istemu Hitlerju pa pošilja blago za \ojno in uničevanje miru! Kako so aovjeti nevtralni v tej vojni, je pokazala moakovaka Pravda prve dni vojne, ko je objavila Hitlerjev govor v rajhstagu dobesedno, ignorirala je pa izjave angleške in fran-coake vlade in ju napadla. Victor Rlesel poroča v newyorškem social!-Ktičnem The New I^eaderju, da ae še ni črnilo na nacijako-sovjetskl pogodbi dobro posušilo, ke je moi&ovskl režim te začel na debelo Izvažati v nacijako Nemčijo pšenico, maščobe, bom-bel, telezno rudo, kositer In svinec; dajle pošilja volno, premog, mineralna olja. aluminij, kavčuk, manganez, nikelj in koks. Rusija je danes —ko Je Anglija blokirala Nemčijo od zapada— edina večja drtava, ki Je v stanju zalagati Hitlerja z velikimi zalogami najnujnejših potreb-Min, keterih od drugod ne more dobiti. Hitler je res sovražnik miru, toda kaj je Stalin, ki je dal Hitlerju vse pogoje za podaljšanje vojne in za ogražanje miru Ae oatalih detel v Evropi? lati poročevalec javlja dalje, du je pred nekaj dnevi priAlo Is Uningrada v Nemčijo 16,000 ton bombaža—in bombat je dragocena tvarina za izdelovanje eksploziv, V Moakvi dobro vedo, da Nemčija zdaj ne bo imela časa niti motnosti, da bi proizvajala nt roj p in druge industrijske izdelke za Rusijo kot ae glasi njuna trgovinska pogodba, kljub temu zdaj na vso pretege zalagajo Nemčijo s potrebnimi surovinami za vojno. Odkod naenkrat ta ljubezen sovjetov do Nemčije? Zelo le|ui nevtralnost, s katero ae odlikuje Hitlerjev prijatelj »Stalin! Na to "nevtralnost" ae je Stalin pripravil te prej, preden Je Hitler zaaadil svoje kremplje v telo Poljske. Hrvaškim komunistom v Kanadi ae lahko krave smejejo, ko priaegajo lojalnost Kanadi, drtčim ao zvesti hlapci Htallnovega diktatorskega retima. ki zflaj odprto pomaga Hitlerju. Ne vemo, kako je mogoče slutiti Kanadi, ki je zdaj v vojni a Hitlerjem in hkrati slutiti Stalinovemu retirmi, ki zdaj indirektno pomaga Hitlerju in morda mu bo kmalu pomagal direktno, Razume se, da to nI mogoče—in kdor ima zdravo pamet, tudi ne verjame tega. da bi kdo slutil dvema gospodoma, od katerih edon je na Jutnem in drugI na severnem polu. Priseganja te vrste ao zmotni le največji blufarji—in ti ao danes poleg narijev * t ali novci; ti ljudje so om pisal. Lahko pa omenim, da vabilo sea. K. KruŠlč občinstvu, naj se udeleži prireditve, ni bilo zaman. Udeležba je bila precej An je kljub obstoječim razmer ton Prišli so iz raznih krajev, nekateri menda tudi iz radovednosti, da vidijo to in ono, tega in onega. Mnogi radi .plešejo in se zabavajo, Plesalcev in plesalk je bilo mnogo, med njimi tudi K. Kru-šiČ in F. Šinkovec. Gotovo je na-s ledu j i dan pripravljalni odbor gledal tisti obrabljeni pod« Bilo je pač tako, da človek ni vedel, šal znanca, ki je navdušeno plo- je bilo vse «lovensko. skal žogarjom, če je bil tudi on Moteče Ely je čisto in leži na na shodu. Ni bil, niti ni vedel \ hribtJ ^^ pa je obdano z je-kdo je govoril. Ko mu je mladi zerom § hriba pa jc ,kragen raz_ Četrtek, u. skptpui»^ učitelj povedal, da je nastopil govornik socialistične stranke, ee je njegov znanec odločno odrezal, da na tak shod on sploh ne bi šel. Očetu je bila atvar jasna. Sin mu je tudi povedal, da hodijo k nJemu v šolo trije otroci omenjenega znanca, pa je tako ubog, da jim še svinčnika ne more nabaviti, kljub temu pa odklanja vse, kar bi bilo v njegovo laptno korist. Ali je takemu delavcu zna^ ivo, kaj se godi v politiki in koga naj voli na volišču? Popolno- ali naj gleda plesalce ali naj po- ma nič ne. On voli pač zato, ka-sluša pevce, ki so zunaj pod, kor mu rečejo njegovi politični hruško veselo koncertirali. Za-, zavajalci. Zato pa je najprej tre-peli so tudi popevko "Prav lušt-, ba, da se delavci izobrazijo, tako no je na dežel', kjer mi hii'ca na da bodo vedeli kaj se okrog n/lh prostem stoji, še lepše je pa na godi, potem bodo šele sposobni Yelu, kjer dvorana med košati- voliti sebi v korist. Kaj poma-mi Javori stoji." ako ed«n ffradi« drugi pa raz- t Naselbina Yale je ena starejših slovenskih naselišč v okraju Crawford. Tukaj je tudi pognala -prva veja sedaj mogočnega "stroma," kakor bi rekel Slovak, namreč društvo št. 9 8NPJ. Tu so Živeli naši prvi borci za delavske pravice, katerih daneH več med nami. Ampak Jahko mo brez skrbi, saj se zadnje čase oglgšajo razni odrešeniki. NtŠe društvo Je tudi prejelo nekakšno pozivnico od pitteburške-ga liapreja, ali ker pri nas nismo prevročekrvnl, smo s stvarjo obračunali in Jo poslali v koš. Mi imamo dovolj dobrega in pod učnega čtlva v naši Prosveti, Škoda je pa to, da nima več naročnikov. Popolnoma se strinjam z br. Jotetom Radijem, ki piše v Prosveti št. 170, da se bi morali zavzeti, da bi našemu listu pridobili več naročnikov in vedno agKirali med rojaki za nove naročnike. Večkrat se sliš), češ kaj se bomo mi ukvarjali s politiko, saj bodo te drugi storili tako, da bo prav, kar je eeveda popolnoma zmotno. Je sicer res, da bodo drugi "naredili tako, d* bo prav" —sanje, ne za nai. O «tem smo se lahko te mnogokrat prepričali pri nas in drugod, kjerkoli delavci pustijo, da politiko vodijo delawki sovrstniki, Ikar se dogaja bresmalega vsepovsod. Pred nekaj leti Je bil v našem okrožju za učitelja slovenski mladenič. Ko ao je nekega večera l>ozno vrnil domov, ga jc oče vprašal, kje je bil toliko časa. Sin mu je na kratko odgovoril tako, da je oče ostrmel. Sin mu je namreč rekel, ako hI on imel moč. bi vsakomu delavcu, ki se ne briga za politična vprašanja, enostavno prepovedal Iti na volišče. Seveda se je eačudil, češ: *«>ker je pa odjadral v svojem čolnu in takoj začel s svojim moj-strVklm pok'.ic*m ribolovstva. Jaz se nisem udeležile veslaške partije, ampak sem se v sedla na velik kamen ob obali in snemala sem slike z mojo "kandidno" kamero. Ko tako sedim nekaj čase. zaslišim Joteta Seiiškarja, ki Frank Gil unije Associated Actor». I mamar jI keiejo avoje izurjenost v plavanj« v zvezi a pro slavami mornarllkfga dneva. drugih naših popevk. Nisem jih poznala, rečem pa, če je v nebesih tako lepo, ae ne bom nikdar več bala iti tja!—Ob poslušanju teh melodij ao mi misli ušle v staro domovino, na one čase, ko sem šla na božjo pot z mamo, sestro in bratom. Prepeljali smo se iz Trbovelj po Savi na drugo stran, medtem ko so romarji peli naše pesmi . . . Človeku se obudijo apomini na mlade dni, ko sliši daleč tu v tujini neznane pevce» ki prepevajo naše lepe pesmice. Naši veslači niso imeli sreče na njihovem ribolovu in kmalu smo se vrnili domov. Nazajgre-de smo se ustavili na grobu očeta Freda Churcha, ki je bil pionir na Elyju in je delal v rudniku mnogp let. Umrl je pred 14 leti. Pokopališče še nahaja na hribu Jn je lepo lojeno. Pri delu na pokopališču je zaposlenih več rojakov, ki čistijo grobove. Da ne bi česa "mistali," smo se ustavili tudi pod hribom, kjer je stal velik aeroplan, in seveda — tudi z letalom se moramo peljati. Nudi} se nam je krasen razgled. Hiše, drevesa in jezera, vse je zgledalo kot majčkene pikice. Končno smo se utrujeni vrnili domov. Seliškar nam je naročil, da moramo biti naslednje jutro ob Šestih že pri njem in n j epov motorpi Čoln bo že pri pravjjen. * Naslednje jutro smo se spet odpravili n«d ribe. Jože nas je že čakal m naS nagajivo vprašal, če smo prišli na Ely spat, kajti ura je že bila osem. Skušali smo se izgovarjati, a ni nič pomagalo. Ko »mo se pripeljali k jezeru, je bilo tako razburkano, da se niemo upali s Čolnom na jezero. Baš v istem času sta utonila iz Springfielda, 111., oče in sin, ker nista poslušala vodnika, kateri jima je rekel, da je jezero preveč razburkano in je nevarno. Povedali so nam, da je tisti kažipot ali vodnik naš rojak. Na Silver Rapidsu smo obiskali Seliškarjevega nečaka in nečakinjo mrs. Jenko, ki nam je razkazala njihovo letovišče. Čistost in snaga se povsod odraža, njihova uljudnost pa človeku dobro dene. Spotoma smo se ustavili pred hišo moje nekdanje sosede mrs. Lah in mislila sem, da Jo bom iznenadila, a je bilo obratno. Deček, ki je stal pred hišo, mi je povedal, da je oče umrl pred tremi leti in mati se nahaja v bolnišnici te več tednov. Obiskala sem jo v bolnišnici. Videla sem, da trpi hude bolečine v nogi. Ni me poznala. Ko sem ji povedala, da je bila pri meni, ko je pred 30 leti prišla Iz starega kraja, so jo solze oblile. Povedali, sva si mnogo. Upam, da se Jer-čka Lah kmalu vrne zdrava do-mov k svojim otrokom, ki jo težko pričakujejo. Obiskali smo mnogo znancev in prijateljev, mnogo pa smo jih na našem obisku spoznali. Med njimi na Elyju smo se počutili domače. Najbolj pa ae mi je do-padlo to, ker vsepovsod govore slovensko, se nihče ne sramuje svojega jezika, kar se večkrat tu pri naa opata. Oče in mati znata le slovensko, otroci pa pravijo, da tega ne razumejo, i. Vsake stvari je enkrat konec, tako je prišel konec tudi našemu se js hude val nad veliko ribo, ki obisku. Poslovili smo se od hramu je ušla. Pokarala sem ga. ta Franka in mnogih prijateljev , naj se nikar na vedi ne huduje, ter se v soboto odpravili proti ker ga lahko zadene "štralenga" domu. Nazaj grede smo potova-g neba. Odgovoril je. da ni v vo. li po drugi -poti. Sli smo skoči dL temveč v čolnu. Duluth in dol po državi Wiscon- Se naprej sem udobno sedela sin. Obiakali smo znano letovi-ob Jezeru na tistem kamnu. Na- Šče Wisconsin Dells, kjer je ve-enkrai caslišim glas harmonike liko Indijancev, ki katejo avojo in vmes veselo petje. Kmalu u- spretnost v rokodelstvu. Ako gledam čoln in v njem več maš- hočeš kaj kupiti, moraš za nji-kih in tenak. Nekdo Je ne har- hove izdelke drago plačati, kajti moniko igral gnano "Daj. daj. v navadi je vaepovsod, de so su-srček nasaj," nato pa še več' (d^j, m j Otroci v zakonu Mnogokrat srečamo teno, bodisi omoiaJ samsko k. sicer nima otrok, a im«Tt?| kako v krv, materinske izkušnje, ki J bolj zaupajo kakor avoji pravi murifcl jim tudi ume bolje evetovati in bolie , J ravnati kakor prava mati. p0 drugi .t JS «mamo nešteto mater, ki imajo «Z ^M nimajo v krvi ničesar materinskega i„ J družini, ki ima tako mater, ne gorje nisi 3 saj ona ne občuti hladu, ki veje iz nie .il gorje možu in trikrat gorje otrokom p| isto je sicer tudi pri možeh, od katerih «hI hko nima nobenega smisla za očetovstvo a J niča je, da je za otroka materinstvo odl^iij kakor očetovstvo. Zato bi morali pri „ki ,1 zakona mnogo bolj -kakor doslej upoštevati! di to važno činjenico. Ni samo važno to čJ žena premišljena in preudarna gospodinj« I bo mož skrben rednik družine, tudi ni J izključno važno, če bosta zakonca v »„logj pogledu harmonirala, če sta si duševno inl lesno toliko blizu, da se bosta lahko vse živi nje prenašala, važno je tudi njiju obojestil sko stališče do otrok. Ce imata oba smisel 1 otroke, če si jih želita in sta pripravljena t| za žrtve, ki so s tem v zvezi, bo tudi v tem J ru zakon na pravi podlagi. Tudi če se najJ dva, ki sta si edina v nerazumevanju otroki ki si otrok ne želita, je stvar popolnoma v rJ ker si lahko zakon zgradita popolnoma na dl gi podlagi, bodisi samo ekonomski, tovariJ spolni ali še na kakšni drugi. V takem slučl se tudi najbolj jasno pokate, kako zgrešeno! siliti Ženo, ki ne mara otrok, da rodi, kajtfl otrok, ki pride zaželjen na svet, ima 's temL stvarjen prvi pogoj za ugoden uspeh. Vsa d gačna pa postane zadeva, če si mož želi otr pa jih žena ne mara, ali pa obratno. Takoj stanejo trenja in nasprotja, ki so navadno t globoka in odločilna, da kaj kmalu odtujijo konca. Zato je treba pri sklepanju zak« vedno misliti že na to važno dejstvo, fant dekle morata že pred zakonom vedeti in jkjz ti stališče drugega v pogledu otrok, ker si lal tako prihranita poznejša razočaranja.—D. často svetlobo ^■■■H Vl'- Stara biologija je delila živalski svet človeških vidikih in kako se je tu pogostoi motila, dokazujejo raziskave o barvnem či čebel. Ko so položili bel cvet na bel list pap ja, so čebele priletele takoj na cvet, čeprav bil človeškemu očesu v jarki sončni svetlobi neke razdalje neviden. Uganka se je rešila tem, ko so nadaljne raziskave pokazale, da vi jo čebele tudi ultravijoličasto svetlobo. B cvet je v tej svetlobi kazal namreč jasne ob se. Toda oko čebele ne vidi sámo več, tem* tudi drugače nego človeško oko. Barve, jih občutimo mi kot rumene, za Čebelo «p niso rumene. Enako je z rdečim in modri medtem ko označujemo mi čebelno rumeno čebelno rdeče z imeni popolnoma drugih bai Niti spektralne barve, ki jih smatramo za solutno merilo, za živali torej nimajo enakt pomena kakor za nas. Zato mora biologi proučevati življenjske pogoje in sposobno poedinih živali z njihovega stališča, ne pa našega, človeškega. I^e tako lahko dobiva glo Ije vpoglede v njihov svet. h Imoviti Japonci Zanimiv vpogled v razdelitev bogastva Japonskem dobimo iz objav tokijskega davči ga urada. Iz njegovih številk je razvidno, je baron Takakimi Mlčui v letošnjem letu p čal nič manj nego 2 milijona 874,037 jenov hodninskega davka, pet drugih Članov rodbi Mičui pa skupaj več nego 2 milijona jenov malo zaostaja rodbina MlcubiŠ. Baron Hi jata Ivazaki in baron Hisaja Ivazaki sta plač la isto tako okrog 2 milijona davka. Med davkoplačevalci zavzemajo prva me« potem baron Kišlčiro Okura, baron Toranoi ku Turukavu in Genco Hatori z več nego milj. jenov. Manjkajo pa na teh mestih fili ski zvezdniki in zvezdnice, ki se na Japonske očitno ne morejo ponašati z velikanskimi g žami. Največ davka je med filmskimi IJo™ plačal Takako Irie, in sicer precej skromif vsoto 6659 jenovi Odrski igralci so menda boljšem, tu je n. pr. Kikugoro Onoje, eden med vodilnih igralcev klasičnega j»I*>nTj gledališča, plačal 14,990 jenov. Dohodninski o vek ministrskega predsednika, Barona mr« nume, pa je naravnost majhen. ZnaA* v samo 489.02 jena. Lansko leto Je bil xs m lenkost večji. Znašal je 517 Jenov. Moč uniforme v Moskvi Rusi so sprejeli angleške in frsneosk«. poslance izredno ljubeznivo. Ze v l^ngr* so jim dali ns razpolago 25 avtomob v prav toliko angleško in francosko geujjj 1 spremljevalcev. Ogledali so si vsa neMW caraka bivališča. ^ Moskvo so h- 'jPj' ekapreaom "Rdečo strelo". Po ^ gleških listov je ruska vlada izrazil« bi Angleži in Francozi pri uradnem oblekli vojaške uniforme in jih ves v Rusiji nosili, češ ds bi to n«Pr»x'' " hi| vtis na ljudi. Pri službenem spreJ«* francoski in angleški gostje res formah. Ljudje, ki ao njih untormsP* sploh prvič videli, «o bili silno M*»? ^ so angleške in francoske fosUM*«*" zdravljali.—Po mariborskem Večerni» jM«K»ru Hriber-.ikovih gjofja ¿oka, 15. avg. m^ minila.' ko «o dvojnemu umoru , hribih. Oblsstva —¿^preiskavo i« JJSajajo različne po-Kvetljujejo iivlje-■¡^ Hribernikovih. ■pognano, da Hriber-Rjuvojimi sorodniki ^f najboijiih odnosih. jpriSv.Ožboltu so ¿uradi krave. Iz t iicimilo tožarjenje ^¿ija časti. Tožbo je tfiorjena Hriberaiko-Latije bila t>otem fce-j i*Wjena. Pa ,e * V tudi z bratom Hri-liiniso bili na dobrem, je nastal zaradi p^je bil človek zelo ne-Hjvel je čudaško, samo-^jenje. Niti on, niti i nikamor zahajala in _i niao obiskovali. Opi-i kot skopa človeka. Be-) prestopili prag nju-pi» bili zmerom delež-jj. Kdor je, mogel, se je >vih rajši ogrnil, ven-iiovrainikov pokojna i je napad, .ki sta ga ribernikova pred dve-, Hribernikova sta leni peči, ko je nenad-■ Krogla je predr-im ae ustavila v peci za : niže od Hribernikove sik je p orabil pu-I je imel obešeno pri pe-i odjeknil drugi strel, rinila Hribernika na roke. Po tem napa-IHribernik do nekaj o-nezaupljiv. Bil je je bil napad nanj i pi imela Hriberniko-i» kaj čudnimi ele- fhi Hribernikovih se je I «upora pobegli Rudolf [ je vedel mnogo pove-»»ti ga pokojna izko-; Moril je zastonj delati nti lakoto. Ko so pozne-» ttaačili in &a odvedli ►> pravil, da bi Hri-i«u že katero zagodel, I» «ogel. Letos za veliko zadrževal pri Hriber-to Josip R., doma iz N« veliko soboto je Jo-Mo urno, da je pu-krnikovi hiši suknjič eijo. Josip je sumil, da "urnikova izdala orožja zagoneten. Na-vtttnej«emu poizvedo-»' našla nikaka sled za "mo na Govejku so f«J dni pred umorom JUi seje skrival za ko-** hil Hrednje po-v rjave pum parili« colir rjav suknjič in r®1 Ncrivala. pred Nvojo strašno Popravljala Hribernl-INau hiše. Ljudje ve-M» «o delali dva mo-»nika, iz česar bi se [\ «o imeli pri IJ tujca. Koga, je "ianka. PJ°rnano, da Hriberni-■*Ja niKta imela doma. franke sta vlagala v ^dok^f d10 ^ ■fc/* a°kaz, da umora iz koristo- IZ maščevanja. i frints^ ženina ^kih življenj so po b ZSS* fc^ »n Ae pišejo r*M4veh mladih * (fcri »klenilaa E*- V modern.,. ■T^i« ¡»ra slučaj v vae bolj I z*"k] tudi it n 1 ^'Ijenja * "Pomladanske Z J" v««le uni. ko je „ • Habo obdravskega IJu- ^^— zvezo modernejšem r- -«..^j y pogosto v n as led- mariborskega sporni ke po-uničevala nara-> cele zdolž ob- režja nabralo več siromaŠnejših Mariborčanov, ki so lovili s kav-lji h naraslega vodovja lešeni blagoslov. ' fte nekaj naprej odi Mariborskega otoka je lovil ob drugi Spomladanski povodnjn drva iz nalrasle Drave tudi hiš nik velike stanovanjske hiše na Koroški cesti 90, Ivan Crepinko. To je bilo 14. junija. Nalovil je s svojimi pomagači že precej drv, ko je opazil, da plava proti njemu zaprta šabeso steklenica Povsem brezbrižno je segel v vodo po njo — morala je biti pač prazna, če je plavala na vodi ~ te* jo je zalučal na pr$d. ' Mogoče bi «teklenicd tam puJ stili, da ni nekdo izmed Crepin-kovih sosedov iz radovednosti segel po zeleni steklenici in jo potfrtal proti slabi dnevni svetvl lobi, če ne bi le bilo v njej "kaj mokrega" al» pa "za grlo". Tega ni bilo, pač pa je bil v njej nekak list, nekakšna karta. "Pošta je notri," so rekli Cre-pinkovi tovariši. 'Treba bo listek fzvleči." In tako je Črepin-ko odnesel steklenico domov in izvlekel listek. Na njem je bilo zapisano, da tisti, ki je vrgel to steklenko v Dravo, prav prisrčno pozdravlja ono srečnico, ki bo steklenko vlovila in jo prosi, da bo prav vesel, če se bo odzvala. Črepinko je imel več hčera, za možitev pa je bila kakor nalašč njegova srednja hči Silva, ki je komaj prešla 20. leto, se izučila za šiviljo in hodila v eno izmed tekstilnih tovarn v Mariboru. Dekle ni hotelo sprva ničesar slišati o stvari, nazadnje pa se je odločilo in napisalo neznancu, ki jc pri Beljaku vrgel v družbi vesele tovarišije tjavendan steklenko v Dravo, da je prišlo sporočilo v steklenki v njene roke. |Kmalu je odgovoril neznanec iz Beljaka, da bi ga veselilo, Če bi se lahko sešla. Silva Crepin-kova je znova oklevala, potem pa je poslala odgovor. Neznanec se je kmalu za tem pripeljal z avtom, povedal, da je šofer v Beljaku, da se piše Pavel Bir-ger in da jo je pripravljen vzeti. Tudi Silva se je na prvi pogled zaljubila v postavnega 32 letnika, s katerim se bo v kratkem vzela in s katerim upa, da bo srečna v življenju. Neurje v Prekmurju Murska Sobota, 21. avgusta. —Zadnji čas je vladala po Prekmurju taka suša, da je sleherni zgubil upanje na otavno košnjo. Dež, ki je pred dnevi dodobra premočil zemljo, bo opomogel vsaj jarino. Letošnja žetev je bila sicer na splošno zadovoljiva,| u v nekaterih krajih so napravile miši ogromno ikodo. Ni torejl čudno, Če so bili kmetje zaradij dolgo trajajoče suše že čistoj obupani. Glede mišje zalege trdijo, da je vzrok v tem, ker zakon ščiti le lastnike lovišč, a na kmete se ne ozira. Tako so kmet-| je na oblastveni poziv uspešno uničili vrane in srake z nastavljenimi zastrupljenimi jajci. Pravijo, da predvsem vrane uničijo mnogo miši ob priliki oranja njiv. Lovci seveda zanikajo toliko važnost vran. Nedvomno bo in» treba pozimi, čim ne bodo imele miši na polju nobene hrane, začeti z uničevanjem po preizkušenem načinu. Kmetje bodo pri tem radi pomagali. Po vročih in soparnih dneh je pretekli ponedeljek zvečer začela razsajati po vsem Prekmurju nevihta. V obmejni Sotlnl je u-darila strela V neko gospodarsko poslopje. Nastala je zaradi požara veliko škoda, ki bi bila še večja, Če ne b! takoj prihiteli na pomoč gasilci. Ljudstvo je bilo brez glave in se je zlasti u-piralo kakršnemu koli poškodovanju objektov, kar^e neizbežno preprečuje požara. Na kraj požara je prispel tajnik Društva mlatilničarjev dravske banovine, ki še je mudil s svojim avtom v bližini, In z nasveti ter eneifcič-nim nastopom mnogo pripomogel, da se je' požar omejit. ' Isto noč je strela udarila v bel-tinskl grad. V eni Izmed sob, kjer so bile umetniške slike, je nastal požar. Opazili so ga mimoidoči potniki, ki so zbudili grajske stanovalce in tako v nekaj urah ogenj pogasili. Škoda je zelo velika, še posebno, ker so zgorele drage umetniške slike. Moletova je bila ustreljena po nesreči Novo mesto, 22. avgusta.— Poročali smo že, da se je v dolenjskem gozdu blizu vasi Vrh pri St. Rupertu dogodila žalostna družinska tragedija, pri kateri je izgubila življenje mlada mati Rozalija Moletova. Domneve, ki so nastale po tem tragičnem dogodku, so bile ovržene pri raztelesenju pokojnice. Obdukcija je bila v četrtek od' 16. do 18. ure v mrtvašnici banovinske ženske bolnišnice v Novem mestu. Raztelesenje, ki ga je opravil kirurg dr. Bregant, je pokazalo, da je usodni strel iz Moletove puške zadel pokojnico od blizu in sicer od zadnje strani v be-dro, se odbil od kosti, šel skozi drobovje in izstopil na prednji strani spodnjega telesa. Neverjetno debela svinčena zrna, podobna koruznim zrnom, katerih je bilo več ko 20, so nesrečni mladi ženi na 17 mestih preluknjala črevesje in ostale notranje organe, nato pa so mnoga izstopila na sprednjem delu života. Velike rane pri izstopu so napravile videz, da je bila pokoj-niča ustreljena od spredaj. Zaradi močnega strela se je prelomila tudi nožna kost. Nekatere podplutbe pa so nastale zaradi padca. Po teh ugotovitvah je torej zgolj nesrečno naključje spravilo mater 4 otročičev ob življenje. Pri raztelesenju je sodelovala kot zapisnikarica mlada sodnouradna pripravnica novomeškega sodišča. To je edinstven primer v območju novomeškega okrožnega sodišča, da je raztelesenju trupla prisostvovala Ženska uradna moč (medtem ko je bil dopisnik "Jutra" prvič izključen). Jesenice so med najdražjimi mesti v Jugoslaviji Draginja neprestano narašča. Dan za dnem se dvigajo cene potrebščin, ki so potrebne v vsakem gospodinjstvu in gospodar stvu. TvorniAka zaloga živil "Ka-šta" je sicer močno zavrla na raščanje cen najvažnejših živ Ijenjskih potrebščin, ne more pa navzdol tiščati Cen drugih po- PROSVBSTAi trebščin, ki jih sama nima v zalogi. Dognano je baje, da sta Split in Ljubljana najdražji mesti v državi. Vendar pa so v Ljubljani nekateri predmeti fnatno cenejši kakor na Jesenicah, na Bledu in v drugih letovilčih radovljiškega okraja. Na Jesenicah se v pogledu draginje močno čuti bližina Bleda in državnih meja. Cene najvažnejšim življenjskim potrebščinam se .uravnavajo po eenih, ki so običajne v visoki letovil-čarski sezoni na Bledu* in po cenah obrobnih krajev sosednih drŽav z močnejšo valuto. Nameščenci, delavci in m*li obrtniki, ki žive od dnevne, tedenske ali mesečne plače, z veliko skrbjo gledajo v bodočnost. Zakonci in samci, ki nimajo o-trok, m že nekako pomagajo, posebno zakonci brez otrok, ako sta oba zaposlena, zelo t«tko pa ae prebijajo akozi Življenje one družine, ki štejejo po pat do 10 o-trok. Zaslužki moš in očetov ko-imaj zadostujejo aa ftivila, kaj šele za obutev, obleko, perilo, kurivo, za šolske potrel^čine, časopisje in skromno razvedrilo. Draginja se najhuje občuti v Ča*u velike sezona ln v času, ko je »prebivalstvo navezano na nakup uivotenega sadja, poljskih pridelkov in zelenjava. To pred stavlja najhujši problem indus 2ena generala KaJAeka, vrhovnega poveljnika kitajske armade, govori na ahodu v f ungklngu. Čeprav je radovljiški s rez brez dvoma najdražji v državi, so ti (kraji še zmerom v tretjem draginjskem razredu, kar je državnim nameščencem, bivajo-čim v teip srezu, v veliko škodo, Na gotovih mestih se je o tem Že imnogo govorilo ln pisalo, toda aiavija najnujs. prooieir, ,rn.ua- ^^^ ie n[ nanruvilo nič. trijskega kraja. Kraj je gosto ^vpraA;nje 8e odlaša iz dneva naseljen. Plodne zemije je tu y ^ ker 0|rf# k{ Inmjo najyeč- jo besedo, sami niao osebno prizadeti. Skrajni čas je, da se za državne nameščence, ki službujejo v industrijskih krajih, v letoviščih In v bližini državnih meja, nekaj stori, da ne bodo hodi M zkgrenjeni kakor sence okoli. Državni nameščenci, ki Žive v mestih, uvrščenih v višje draginj ske razrede, lahko šolajo o-troke v svojom šolskem okolišu, uir jim pride za polovico ceneje kakor njihovim tovarišem, ki morajo pošiljati otroke študirat v mesta. Tudi «e laže v mt«tlh najde kaka motnost postranskega zaslužka, kar Je na deželi skoraj izključeno. Glasovi i? ■ naselbin (NadaUsvanjs s I. strani.) venirji ali "odpustki" dobro za- malo. Delavci in nameščenci i-majo poleg hiš vrtičke za zelenjavo. Vse drugo morijo kupiti po cenah, ki so v Mttnjlh letoviščih običajne. Cene ^črešnjam «o ae gibale* med 6 in 12, marelicam med 8 in 10, hruškam in jabolkom med 4 in 8, novemu krompirju pa med 2 ln 3 din za kg. Na jugu in v sredini države, kjer je Industrija še V poVojfh in kjer so bogate žitne pokrajine, tam delavci In nameščenci laže živijo kakor v naših krajih. Pred (kratkim je neka tukajšnja družina 'prejela iz Kra«ujevca cel zaboj lepih marelic po 1.50 din za kg. Na Jesenicah pa se je v istem času prodajalo slabše blago V nekaj dneh je ta delavec odpovedal službo, češ da pri tej draginji ne mora izhajati In da doma z manjše plačo laže živi. Sel je z družino spet nazaj v Bosno zlato. Velika nevšečnosti so tudi v preskrbi z mlekom. Stranke, ki prejemajo mlako od . KUub solidnemu življenju in kljub pospešenemu delu pa velike meščanske In delavske družine vedno bolj bredejo v domove. Življenje stavi na nameščenca in delavca vedno ovabljeni} ns konferenco, s Je povabile od-klonila, K por med unijo In drtiš I to je nastal, ko Je »lednjs odbl Is zahtevo glede sklenitve po godbo. 15. novembra 1014. Je bil poslednji dan premikalne vojne in fronte ao otrpnile v rovovskl vojni, ki je zahtevala vedno večje angaširanje materialnih sredstev ter se pretvorila počaal v strahovite materialne bitke — (Verdun,'Somma, Ypern). Taktika premikalne vojne se je morala umakniti taktiki Izrabljanju materiala. 8 to taktiko izrabljanja materiala so zapadne velesile morale zmagati nad nemško vojsko. Razumljivo je, da so imele vojne izkušnje globok vpliv na mišljenje vseh vojaških strokovnjakov. l- nuu o/i «o na podlagi teb izkušenj Izdelali načelo čim močnejše pripravljenosti za materialno vojno v utrjenih pološajlh, Ideolog te povoj tu» francosko vojne doktrin« Je maršal Putain, kl Jo Je definiral: "Napad je o-irenj, kl prodira, obramba Je o-genj, kl zaustuvlja, manever Je ogenj, kl premiku". Velik vpliv na razvoj (»ovojnih vojnih doktrin je Imel napredek letalstva In motorlzma, zavoljo katerih mnogi na|M)vcduJejo n-lo »polen preokret v načinu voj skovanja. Prvi so jell računati s tema dvema faktorjema Angleži, kl so prvi mehanizirali velik del svoja aktivne vojske. Proglasili so motor za sestavni del moderne vojne, ki je prav tako važen, kakor top, puška, strojnica ln letalo. "Vojna bodočnosti se bo o-pirala na motor, (letalo, tank, avto) ln mi bomo Imeli v bodoče mehanizirano vojno", piš* angleški general Fuller. V Italiji se je rodila moderna vojna doktrina o usodni upora-t>l letalstva, ki Jo je izdelal itall-anski general Glulllo Duhut, v obliki "zračne vojne". Načelo te doktrine je: "Obramba na zem-jl In morju, nepričakovana, močna In integralna ofenziva v zraku, Izvedena od enotno vodene zračno vojake." V nemški vojski Je Izdelal za nemške potreb« i>od vplivom v«r-sajske mirovne pogodbe novo vojno doktrino general von Beeckt, kl predvideva vojne operacije s pomočjo močnega letalstva, motoriziranih edinlc aktivne vojske ter s sodelovanjem dobro Izvežbatie rezervne operacijske vojske. Francoski vojaški krogi so morali računati z dognanji novih angleških, Italijanskih ln nemških vojnih doktrin In revidirati svojo povojno doktrino. Tako so ae odločili ustanoviti tudi posebne motorizirane in ob-klopne brigade ter osamosvojiti svojo letalsko silo v obliki posebne zračne vojske, kl pa Ima še vedno prvenstveno defenzivni značaj. Jedro francosko revidirane doktrine |>a Je Še Vidno načelo, da pripada odločilna vloga, v vojni pehoti» podprti s čim močnejšo artllerlJO. Nastop nov« nemške vojske v tretjem rajhu j« postavil zopet vse ostale države in vojne strokovnjake pred vrsto novlb nalog. Movs nemška vojska je namreč nsstoplls z novo doktrino totalitarne In bliskovite vojne, kl zahteva od vseh ostalih drtav, da se prsv tako neprestano pripravljajo ns morebitni spopad In d« pretvorijo vse svoje ns rodno in drža% no življenje v neprestano mobilno stanj«, kolfker ga preživljamo ravno te dni. V koliko «o iiMŠle prizadet« države protimer« za nemško doktrino totalitarne in bliskovite vojn« pa bodo dokazali bodoči PBOaVETA Četrtek, 14. sei pffxjff sssssrrr Jimstf rrr ---.......»««««mi Roman Treh Src JACK LONDON Normalen človeški mozek ne more preneatl poglede ne štiristo let staro truplo, ki ae po-Uplje in umlre drugič. Leoncie je zakričala, odakočila in planila nazaj, od koder je prišla. Francia ae ni tako prestrašil, vendar je pa ta prizor tudi njega pretreael. Umaknil ae je I^eoncii in potegnil iz žepa revolver. Toda mumija, ki je arečno našla v vodi pod nogami trdne tla, je vzkliknila: — Ne streljajte! Jaz nem — Torrea. Vračam ae od izhoda. Nekej ae je zgodilo. Pot je zaprta. Voda atoji više kot je odprtine pri vhodu. Skale ae rušijo in tramovi ao zavalili izhod. — Pot je vam zaprta v tej-le ameri — je dejal Francia in nameril nanj revolver. — Zdaj ni čaaa za prepire! — je odgovoril Torrea. — V»í amo v nevarooeti in vaem gre enako za glavo. Pozneje, kadar bo čae za to, ae lahko tudi prepirava. Zdaj pa puativa to. Francia je omahoval. — Kaj ae je zgodilo z I>eoncio? — je vprašal Torree z očividnim namenom, da bi odvrnil Pranciaovo pozornoat od aeb¿ — Videl aem, kako je planila nazaj. Morda jI preti nevar-noat. Francia je puatil Torreaa, zgrabil starega svečenika za roko in ga vlekel nazaj v podzemno jamo, kjer ao atali kipi. Torrea je šel za njima. Ko ga je Leoncie zagledala, je znova zakričala od strahu. — Nič ae ne boj, Torrea je — jo je pomiril Francia. — Sam aem ae ga vražje uatrašll, ko aem opazil, kako hodi po vodi. Zdaj vem, da je tiv človek, kakor amo ml. Ce mu porinem noš v rebra, bo tekla tudi is njega kri. Cuj, atarina! Nem niti na miael ne pride, da bi utonili kakor podgane v paati. Skrivnosti plemena Maya a tem še niao izčrpane. Prečitaj avoje vozle In pokati nam pot iz tega vražjega brloga. — Pot vodi notri, ne pa ven — je zamrmral avečenik. — Nam je pač vae eno, kako ae rešimo in izmuznemo iz te paati. Toda kako priti v notranjost jame? — Iz Chiinih uat v Hzatzlovo uho — ae je glasil odgovor. Naenkrat je šinila Franclau v glavo čudovita in atrašns miael. — Torrea — je dejal — Um v uatlh te ks-menite dame je ključ ali nskaj aličnega. Vi ate zelo blizu kipa. Sešite v uata in vzemite ključ. lieoncie, ki takoj razumela, da ae hoče Francia kruto maščevati, je sakričala od groze. Torres a* sa njen krik nI smenil. Nič hudega sluteč, se je zaslbal do pasu v vodi proti boginji, rekoč: — Zelo rad vam ustreftem! Tisti hip je pa zmagal v Franciaovl duši čut pravičnosti. — Stojte! — je vzkliknil in stopil sam h kipu. In Torres, ki je spočetka začudeno gledal Francisa, je kmalu sposnal, kakšna usoda bi ga bila zadela, če bi poaegel v Chlina uata. Francia je začel atreljatl v kamenita Chlina uata, dočim je atar! avečenik v atrahu ponavljal: — Bogoakrunatvo! Bogoakrunatvo! Nato je alekel Francis svoj auknjič, ovil s rokavom roko, poaegel v usta ln Izvlekel za rep ranjeno kačo. Zavihtel jo je in udaril z njo ob kip tako, da je bila takoj mrtva. Zopet al je ovil s rokavom roko, ker se je bal, da js v akall še več kač, in poaegel v uata. Is votline je privlekel košček zlata v obliki ključa, ki ae je ujemal s odprtino v Hsatslovem ušesu. Stari avečenik je pokasal s prstom na ključ in Francia ga je vtaknil v uho. — Rogme, kakor avtomat na telezniških po-atajah, is katerega smo vlekli čokolado — je pripomnil smeje, ko je ključ izginil v ušeau. — Nu, kaj bo pa zdaj? Upajmo, da voda takoj odteče. Toda potok je še vedno valil valove is sem-Ije. Naenkrat Je Torrea presenečeno vskllk-nil in pokasal na steno, ki ae je začela polagoma dvfcati. — To je pot is jame! — je vskliknil Torres. — Starec pravi, da vodi ta pot v notrsnjoat gore, ae Je oglaail Francia. — Naj bo te karkoli, čakati ne amemo več. Nekam te pridemo. Hejdimo! Vai štirje ao stopili akozl odprtino v ateni in bili ao ie precej daleč, ko je ataree naenkrat vzkliknil "Moj »in!" in planil nezaj. Toda del etene ae je bil ta Čae zopet apuatil na svoje prejšnje meato in starec je komaj še zlezel pod debelo kamenito ploščo, ki ae je takoj za njim epuatila na tla. Bila je tako apretno izkleaana in tako lepo pritrjena, da je takoj zagradila vodi pot. Francia, Torrea in Leoncie ao bili rešeni, toda oetali ao aami, brez ave-čenfka in njegovih vozlov, v katerih je bila rešitev zagonetke. e e e Zunaj razen potočka, ki je tekel ob vznožju, ni bilo ničeaar, kar bi pričalo o dogodkih v no-tranjoati gore. Henry in Ricardo ata opazila' potok in Henry je dejal: — Kaj pa je to? Ko aem bil prvič tu, tega potoka še ni bilo. Kmalu je opazil, da se je del skale odtrgal in zavalil v dolino. Obrnil se je k Rlcardu, rekoč: — Tu je bil vhod v podzemlje. Zdaj ga pa nikjer ne vidim. Rad b! vede), kje ata Francis in Leoncie. Kakor v odgovor na to vprašanje je prinesel potok iz podzemlja človeško telo. Henry in Ricardo sta ga potegnila iz vode. Henry je takoj spoznal v njem starega svečenika. Položil ga je na trebuh in nudil utopljencu prvo pomoč. dele Čez deaet minut so se pojavili na starcu znaki življenja. Minilo je Še deaet minut, predno je odprl oči in se prestrašeno ozrl. — Kje sta Francis in Leoncie? — je vprašal Henry. — NI ., . Nikogar ni ... je zajecljal starec po špansko. — Koga ni? — je zakričal Henry in začel znova tresti atarea. Nato je ponovil avoje vprašanje. — Mojega sina. Chia mi je ubila alna, Chia ga je ubila, kakor je ubila tudi vae druge. — Koga je ubila? Povej vendar, koga? Kdo so ti drugi? ■ Henry je moral starca dolgo tresti in vpraševati, predno je spravil iz njega naslednji odgovor: — Bogatega mladega yan-kija, dobrotnika mojega aina, »ovratnika bogatega yankina, ki mu pravijo ljudje Torrea, in mladenko iz rodbine Solano, k! je kriva vae neareče. Ženske ao bile vedno prokletatvo povaod, kjer so ae vmešavale v moško delo. Njena priaotnoat je ujeslla Chio, ki Je tudi ženska. Chiin jezik je strupena kača. 8 svojim jezikom je ugriznila Chia mojega sina ln ga umorila. Gora je izbruhnila na nas ocean iz svojih nedrij in tako je ardita Chia vse pomorila. Gorje mi! Bogovi so poslali na mojo sivo glavo to zlo, ker aem jih žalil. Gorje mi! Gorje mi! In gorje vaem, kdor bo iskal svete zaklade, da jih ukrade is rok bogov plemena Maya! de nihče ni ušel jesi naših bogov. XVI. Henry in Ricardo sta stala med potokom in odtrgano tkalo ter rasmlšljala, kaj storiti. V blltini ae je svljal na tleh in molil zadnji svečenik plemena Maya. Henry ga je začel znova tresti in napoeled je spravil iz nJega vaaj približno pojaanilo dogodkov v podzemlju. — Kača je ugriznila samo njegove aina in aamo peon je padel v prepad — je dejal Henry v nadi, da ata ostala Leoncie In Francis tiva. — To je res — je pritrdil Ricardo. — Starec aam ne ve točno, kaj ae je zgodilo. Is njegovega pripovedovanja aledi, da ata ae Francia in Leoncie sama proti volji kopala. — In morda ata sdaj v kaki jami, ki je nad vodno gladino — je nadaljeval Henry. — Ce bi le mogla rasbiti to skalo In odpreti vhod, da bi voda odtekla. Ako ata tiva, lahko oataneta v podzemlju več dni, zakaj lakota ni tako nevarna kakor žeja. Vode pa imata več kot preveč, tako, da nekaj dni prav lahko pretivita v podzemlju. Eno pa mi ne gre v glavo, namreč, kako je prišel v to paat Torrea. — Prav nič bi se ne čudil, če Je nas divje pleme Caroo napadlo po njegovi iniciativi — Je dejal Ricardo. Toda Henry Je to domnevo odločno odklonil. (MJe prihodnjič.) Kako sembil eno uro največji lopov sveta r Jurij Zlli 8reče. pravijo, obišče najprej tiatega. ki jo najmanj liče. Pade s neba in te obdaruje s obli-noat jo. kakor bi ae Je nikdar ne nadejal. Prav tako pravijo, ne išči neareče, kajti tudi ta pride sama od aebe. — Ne amej ae presgodaj' pravi narod. — Ne hvali dneva pred večerom! vskliks naše preprosto Jjudatvo. Is našega preproetega ljudstva isviram tudi Jas. Njegov verni sin aem, hočem mu dobro, čeprav vem, de mi ne bodo nikdar poatevUall spomenike sa narodne zasluge. Krasijo me avetll, bujni laaje, visoka inteligentno čelo, plave, zasanjane oči; noe Je pravilen, uata ao pravilna, ob ras lepo okrogel, sem visoke postave, poeeb-nege znamenja nimam. V splošnem Je moja veat čista. niti lasu še nisem skrivil nikomur. moje osebnost Je bres-imna. V ostalem pa. koliko nas Je. ki smo peali kdaj krave! Rea, pasli smo jih po aenošetih, kurili ognje, pekli krompir t vaš- kih njiv. Oetali amo brezi m n Nihče izmed naa še ni bil pokli cen na vlado. Nikdar niaem še prekorač meje a tujo valuto. Nikdar n Imel* s menoj še država akrb ••radi poneverbe milijonov Skratka: nikdar niaem bil Sta-vleky eli Kreuger. Niti niaem sa to ali ono reč dobil kako odlikovanje: na primer meč s krit-cem eli «edmerokrako svesdo. — Spoštuj tujo laatnino! naa Je učil ded, keder amo ukradli kocko sladkorja. — Ne muči živali! ae Je glaail ukor vaške atarke. kadar amo pil vesel i mački prašičji mehur •• rep. — Roke na klop! je vpila v šoli nam vaškim paglavcem učiteljica a šiljastim nosom, in ko amo odhajali iz šole, amo na stopnicah še zapeli: Za avoj rod I častno živi, častno umri . . . - Vzgojili ao naa za poštene dr-jžavljane, častne člane človeške družbe. In vendar . . . Eno uro aem | bil največji iopov sveta. Ta ura je nekaj nepozabnega, edinstvenega v mojem življenju. Poevetila mi je v skrivnosti mednarodnega življenja. Spoznal aem, kako silno dolga je roka pravice, ki seže v zadnje kotičke naše zemlje. Pred menoj ao zaživele mednarodne apletke svetovne diplomacije. Očitno je stvar imela daljnosežne posledice za političn razvoj Evrope. Majhen lopov se je vti-totapil v njene račune. Tisti trenotek sem videl, kako se je hudomušna sreča nasmehnila neznanemu obmejnemu detektivu, meni pa skoraj upihnila luč življenja. Policijske centrale ao dobile popis neznanca, kartoteko njegovih grehov: X Y Je odnesel neki državi važne listine, pone-veril je državni denar, šlo je za milijone, preveril je državo, spravil je v zagato odlične o-sebnoeti Javnega življenja, po-vzročil odstop ministra, padec vlade, nad njegovo glavo so razpisali visoko nagrado: petdeset iaoč dinarjev. - Kdor bi kaj vedel o njem, naj to takoj javi bližnji policijski oblasti, so razglašali časniki. Detektiv Skorja je dobil v ro-ce eeebni popis neznanca, označenega v tiralici, seznanil se je z njegovimi grehi, v listnici je stalno nosil njegovo sliko, zapomnil si je: bujni svetli lasje, >lave oči, pravilen nos, pravilna usta, brez posebnih znamenj mednarodni lopov. In še mu je migljala pred očmi slava, ki jo utegne doseči lepega dne takle nepoanani obmejni detektiv. Nič se ni zgodilo v kraju takega, kar naj bi mu prineslo slavo, ali kar naj bi opozorilo predpostavljene na njegove skri-« detektiveke sposobnosti. Ljudje so Živeli svoje vsakdanje življenje, gardi so od jutra do večera, hodili ob zapovedanih prasnikih v cerkev in izkazovali Jogu ln svetnikom njihovo slavo in čast. Skratka: nič niso de-ttli takšnega« kar naj bi ogrsfta 0 osebno varnost ali varnost tuje imovine. 1 A detektiv Skorja je bil tu. Lahko se lepega dne zgodi nekaj, kar bo obrnilo oči vsega sveta nase, kar bo prineslo detektivu Skorji—kariero. Prišlo pa je vendarle nekaj. Nekakšen incident. Neko žen •ko so našli na meji mrtvo. Podane so bile svese s tujino. Zaprli so mejo. Detektiv 9korja je podeseto-ril svoje apoeObnoeti v mraku so se njegove oči svetile in opre-zovale, da bi ueledile neznanca. Zveza je očitna. Ptiček se mora vendarle ujeti. Tedaj sem se pojavil na po-zornici jaz, enotirni največji lopov sveta. Srečen aem zapuščal družbo tovariša komisarja, v veselem razpoloženju sem kadil cigareto, ki ml jo je prižgala komisarjeva gospa. Mahal aem jo v mraku proti domu. Pri tem aem ai požvižgaval snano pesmico. — Ah. ve ženske kršene, bolna glava mi od vas je in srce , . . Is tesnobn« omame me je prebudil oater klic. — Stoj! Nadaljeval sem pot ne vedoč, komu kliic velja. — Stoj! — Je saklical spet nekdo za menoj. Tretjega'1 klica niaem ališal. tedaj me je te držala trda roka sa ovratnik.. — V imenu poatave ste aretirani! 8lediteJ Ah! Mati božja, odpusti mi moje grehe. Sledil sem trdi roki. Obraz človeka, ki me Je «rabil, Je bil strog in neusmiljen. — Ne skušajte pobegniti! V mraku aem videl, kako mi je v sence naperjen samokres. S človekom sva doapela na ko-misariat. Legitimirajte ae! Pojaanil sem, da nimam pri eebi legitimacij*. Sploh pa Je čudo: sediš • komisarjem, pije*, kadiš, e čez minuto ti njegov organ nastavi samokres na sence. Temu organu ao adaj vidno trepetale roke, od prevelikega Is- ti 1J Izložba unije konztmentov na evetovni razstavi v New Yorku. to vedel! V roki je držal naperjen samokres, oči so se mu svetile. — Ptiček, zdaj smo te ujeli! Čakaj, ne izmuzneš se, čedna stvarca! Orožniki so me prejeli v avoje varstvo. Ni mignil nisem in trenil z očesom. Očitno mora biti stvar.^trašno resna. Medtem so obvestili komisarja o nenavadnem lovu. V prednji sobi se je nabralo precej ljudi. Prispel je komisar, čuli so se tihi, skrivnostni pogovori, nekaj izrednega je bilo treba ukreniti vsekakor. Ni izključeno« da ima človek v žepu bombe. Očitno je vse prevzemal silen strah. — Treba je previdnosti! Cez čas so me odvedli v komisarjevo sobo. V meni se je trlo od srda in smeha. Takole jim padeš v pest, da sam ne veš kdaj, sem si mislil Seveda, zdaj je bila stvar takoj pojasnjena. — Kaj pa ti tukaj! se je začudil komisar. — Lepega ptička so li ujeli — govoril sem o poštenih državljanih, ki nimajo na cesti miru — nazadnje te lahko kar na lepem sredi ceste poči ko psa, sem blebetal v razburjenosti»— — Saj veš, služba^ nikdar ne veš, kaj se skriva v ljudeh, in končno, brez legitimacije danes ne gre . . . Pristopil je detektiv Skorja v svesti si mastnega lovaJ Da ste ga videli, kako se mu je raztegnil obraz! S komisarjem kadi cigarete. — Drugič pazite rajši na tatove in druge zlikovce, naše vrle piaatelje (s tem je hotel označiti mene, čeprav se detektivu Skorji o tej pasmi ljudi ni sanjalo) pa pustite na miru. Ti pa oproeti, se je obrnil k meni, ko je detektiv Skorja odšel, zgo dila se je pomota. Dobili smo poročilo o mednarodnem pustolovcu, ki naj bi danes prekoračil mejo. Neko žensko so našli na meji mrtvo. Slučajno pa ai mu ti po aliki silno podoben. Sitna ne- j rodnost! Baje je nanj razpisana viaoka nagrada. 2al mi je bilo, da je detektiv Skorja doživel takšen življenj-aki poraz. Njegova kariera in nagrada sta šli po vodi. V ostalem pa mu ni bilo kaj zameriti, naš sosed je bil komaj teden dni. Pozneje sem zvedel, da je Šlo za mnogo večjo stvar, vse okolščine pa so bile takšne, da sem bil eno uro rea največji lopov aveta. — Mialili amo. da amo ujeli mastnega ptička, se je skušal skromno opravičevati. Drugi dan sem končno tudi jaz dobil svojo legitimacijo. HUMOR Čaai ae izpremin jajo ... "Kako si se izpremenil, Janez! Pred tremi leti si me tako lepo prosil za kodrček; zdaj pa dvigneš toliko prahu zaradi enega samega lasu v juhi." - — ♦ •f Slaba družabnica "Kako vam ugaja, gospa Ko-renčkova, gospa Kljunova?" "Zelo!" "In gospa Peteršiljčkova ?" "Tudi!" "In gospa Jazbečarjeva?" "Tudi zelo!" "No, z vami se res ni mogoče ničesar pametnega pogovoriti!" i a V pisarni velike blagovnice je v času največjega prometa pozvonil telefon. "Rada bi govorila z gospodom X.," je dejal ženski glas. "Ali je to kakšen kupovalec?" Station WWAE, Every "Ne, pri vas dela!" M6 S. CUrk st. chiW "Izključeno. Jaz sem pa ne poznani nobeneg ščenca s tem imenom." "Prav gotovo dela pri odvrnil ženski glas. "Je med žeparjev." "Sedaj sem se maAčei dejal prodajalec če v | mu prijatelju, ko je dar stila trgovino. "Kako si se maščevalT\ "Dama, ki sem ji pre lje, je telefonistka v telef^ uradu in dal sem ji napa* vilko!" Naročite Mladinski] boljši mesečnik zs slov« dino! Litten to and Adoerhtt PJUANDECH'S YUGOSLAV Folk Songé and Tamburitza Orel TISKARNA S.N.P h SPREJEMA VSA v tiskarske obrt spadajoč« dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, 1 koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slova*k« češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ■ ■ ■ ' Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cene xmerne, unijsko delo prvi Pilite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Tel. RockwHI 4904 CHICAGO, ILLINOIS NIČ nima proti Miha sedi z gospodično Me-Uto na divanu in jo drti za pasom. "Kaj bi bilo. če bi vas sdajle poljubil, gospodična?" "Toliko zaušnic bi dobili, ko-likorkrat bi me poljubili * "Dobro." je bil zadovoljen Miha. "aamo kdo bo zdaj začel T • "Zakaj si pa danes tako ala-be volje?" "Nov klobuk imam, pa je tako trd." "Ali te tišči T •Tlato ne, toda če se nasme-nenadenja ali od areče, kdo b! jem. mi pade s glave .. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVE! re priltoje 1L i, Sva, tri, itlrl aH pat la aaa draltae k e sa člaae aH aaflaae r pa flea! la plalaje pri ass—-*« aa Has la prištet« k aarribtaL TeraJ aedaj al maka. rA |a Uat predrag sa «lana 8NPJ. Uri Prsavsta Je vala lastr Kotovo h r vaald drailni aekde. kl W rad «tal Uat vsak d« Ust« Proavata )•: 0 •eeeeeaeeee » a • a • • • »•••••••e«e ta Clear« la Chkafe »e. 1 tedaik la.......... t t «laika la......... I tedrike la......... « tedalke la......... S Ud alkov la........ .IMS 17. ». 1 L Sa Zdraš. država Sa Kanade. IS.S* I tadefli la.............. 4