Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto ...	$6 00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
I
glas naroda
• List slovenskih delavcev v Ameriki.
f -	ffcgwrM
The largest Slovenian Daflf L)v |	the United States.
4 Isstied every day except Sundays S and legal Holidays.	|jj
75,000 Readers.

1£L£F0N: C0RTLANDT 2876
NO 254. — ŠTEV. 254.
Enterals Second Class Matter. September 21. 1903. at the Post Office at New York, N. Y„ un:ler Act of Congress of March 3 lbVtf
TELEFON: C0RTLANDT 2876
NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 29, 1925. — ČETRTEK, 29. OKTOBRA 19J25.
ANGLEŽI SO OGORČENI
RADI MASAKRA V DAMASKU
Francoski napad na Damask je vzbudil ogorčenje Angležev. — Opazovalci pravijo, da je bombardiranje, ki je uničilo .na stotine življenj, dovolj pomembno za posredovanje Lige narodov. — Domnevajo, da bo Turčija protestirala. — Mesto je bilo izpostavljeno tri dni artilerijskemu ognju.
VOLUME XXXIII. - LETNIK XXXIII
Dovažanje	Kitajci nočejo
mehkega premoga. tuje kontrole.
Za mesto New York je <	Nekako dva tisoč ljudi
naročenih 250,000 ton	se je udeležilo demon-
mehkega premoga. 7—	stracije ob priliki otvor-
Upati je, da bo na ta.na-	jenja kitajske tarifne
čin mogoče odpraviti	konference. — Dijaki
pomanjkanje. — Tudi	so naskočili palačo, v
nemški premog je na	kateri so se zbrali za-poti v Ameriko.
('»•prav postajajo zainpre trdota premojra v in<'s.tu W\v Vorku vedno manjši*. j> o<l vrnjena nevar- JVhvatje no<«4 pomanjkanja premoga. — je zajrotovH včeraj <reiHM-al Chad.-s Berry. predsednik državne pr<* mojpovne komisi je vsprk'o dejstva, da prodajalci premoga na njegov predlog naroeili 2-"»0.000 ton mehkega premoga, katerega bodo prodajali po $7.75 do .$8.50 za tono. Eksperiment i
s to pni ki dvanajstih narode v.
-PEKIXU. Kitajska. 27. okt. — dvanajstih sil >o se zbrali v slikoviti Zimski palači, v starem mestu kitajskih eesarjov t«'r pn-lu."ali zastopnik. Kitajske, ki so predlagali, naj vrnejo velesile Kita jski popolno kontrolo nad carino, katere ni imela Kitajska že osemdeset, let.
Doeiin so se stvari v konfVi^nr-z mehkim ni dvorani gladko odigravale, ker
premogom so imeli zadovoljive re- s sC vsi illozemski delegat je simpa-
zultate. je r.*el Berry. in nobena	tigll0 «(]govorili na prošnje Kitaj-
stvar n»* ovira uporabe te vrste	..u^ - * i • i -m
1	ske. je nastal auiiaj nered. Dva
kuriva. Prodajalci premoga v	v- u, i -
i	tisoe dijakov, ki so nosili za<tave
Bronxu so prepričali veliko po-	ter 1)latRi provazončno
rolo. da ne delajo nikakih preti-	vla(lo •, vprizorilo demonstracijo
ranih dobičkov m da je celih šest-	ter zahtevalo vstop K>r ^ jim
deset odstotkov družin v Bronx«	te?a ni dovolilo> so pričeli di-
založenih .s premogom.	4 .. .. _
1	jaki pretepati s poliejjo. En po-
V Brooklyn«, kjer je večina	Hcist je hi, uWt Jn ^erikii nadalj-
prodajalcev premoga obljubila.	ni hin r0Hn0 ranjeni
da bodo sodeloval^s premogovno, Xa desni strani kitajskih dele-
konusijo pri odpravljeni« P°-	gatov sta s dela ameriška dele-manjkanja, so .se dmigi iwanili naročiti mehki premog.
Vladno obratovanj** antracitnih
gata. poslanik MaeMurrav i« Silas St r awn. Xa daljne z.nsrfopatn**
>edanjega pomanjkanja je
tugal.-ka. — t<-rej države, ki
priporočila včeraj velika porota	«n	i e
\	.	podpisace pogodbo na konferenci
Queens okraja v neki vlogi na i „ w	*	* r. i i
J	^	v \\ ashingtonu. — ter Švedska.
sodnika Catswilla v Long Island	v*	^ , • r. i i •
_	Norvfska. Danska in Španska, ki ( itv. Porota je zahtevala, da s«
posluži vlada sToje policijske sib t«T prevKHme rove. * &odni-kn st» pozvalo, naj pošlje poziv predsed. Cool i d am ter governerju Pennsvlvanije. Prnehotu.
Tudi velika porota v Bronx« je obnovila včeraj zvečer preiskave glede premogovnega položaja.
LONDON, Anglija, 28. oktobra. — Informacije, ki so dospele semkaj iz Kajire in Jeruzalema, potrjujejo v polni meri prej objavljena dejstva glede obstreljevanja Damaska, čeprav se poročila raz--likujejo glede števila žrtev tega vandalskega čina.
S sprejemom novih podrobnosti so pričeli angleški politiki razpravljati o možnosti intervencije Lige narodov in predlagali so, naj naprosi Turčija ženevsko organizacijo, naj nastopi.
Ta najnovejša poročila kažejo, da ni bil le Damask obstreljevan tekom treh dni, temveč da so se Francozi tudi poslužili strojnih pušk, artilerije, aeroplanov in tankov, da zaduše vstajo. Soglasno z izjavo nekega očividca, je ležalo na cestah na stotine žrtev in nekako dva tisoč jih je bilo pokopanih v razvalinah porušenih poslopij.
Francoski zastopnik v Jeruzalemu oficijelno priznava, da so rabili strojne puške, tanke, aeroplane in artlerijo proti vstašem, ki so vdrli v Damask v nedeljo, dne 1 8. oktobra. Francozi so bili prisiljeni zgraditi barikade iz bodeče žice, in vstaši so napadli vladna poslopja, a so bili zavrnjeni. Nato so
napadli krasno in zgodovinsko Azm palačo, v dom- * ■«««» «..««!«,**„»mračnimi ^ bi]p All?lija Francija. Pa-nevi, da je glavni stan generala Sarraila, vrhovne-	v	lija. Belgija. Nizozemska in Por-
r'a francoskega poveljnika v Siriji, a ko so izvedeli, da ga ni tam, so zažgali poslopje.
Francozi v Jeruzalemu nočejo razpravljati o izgubah. Soglasno z arabskimi poročili*— ki pa so najbrž pretirana, -«- je bilo ubitih 8000 ljudi. Francozi drže še vedno barikade, ker se boje nadaljnih vstaj. Iz Kajire je prišlo poročilo, da je tisoč mrtvih, a neoficijelne cenitve pravijo, da jih je dva tisoč.	. :
Francoska granata je padla na dvorišče angleškega konzulata in nadaljna je razbila streho angleškega presbiterijanskega misijona. Več tisoč krščanskih beguncev se je zbralo v angleški bolnici v Damasku. Noč in dan so švigali izstrelki francoskih baterij preko ameriškega konzulata. Tekom obstreljevanja so banditi oplenili hišo Ana-nije ter slavni francoski zavod, ki je bil pred kratkim izpremenjen v muzej za ostanke hititske in gr-ško-rimske civilizacije.
Vstaja se je pričela v nedeljo, ko je prišlo v domači del mesta 600 druzkih vstašev, ki so bili preoblečeni v Arabce. Dva čerkeska vojaka sta se pričela prepirati in eden teh je ustrelil ter ubil nekega mohamedanca. Takoj je krik — Masaker! — vzbudil vsepovsod fanatične mojiamedance. V par minutah je divjala vstaja v tem umazanem, preobljudenem mestnem delu. Pričelo se je klanje Armencev. Nato je izgubil francoski poveljnik sv<x jo hladnost, umaknil svoje čete ter pričel z obstreljevanjem, ne da bi obvestil kakega Evropejca, ir. izjemo francoske kolonije.
Neki potnik, ki je dospel iz Damaska, je rekel, da je prišel ob štirih popoldne dne 18. oktobra Hans-el-Karet, načelnik vstašev v Cagur mestni del s svojimi možmi, ki so kričali: — Vstanite, — vaši bratje Druži so tukaj! Napadli so nato neko francosko postojanko ter ubili francoskega častnika, ki ji je poveljeval.	^
Prebivalci Cagur okraja so se takoj oborožili ter se združili z Druži. Številni Francozi, zaposleni v Medan okraju, so bili napadeni od vstašev. Naenkrat pa se je prikazal aeroplan ter pričel metati bombe na množice, zbrane v armenskem okraju.
Nato so nastopili tanki in oklopni avtomobili, ki so v družbi še nadaljnih aeroplanov širili smrt med vrstami vstasey* Slednji so pričeli bežati, a še na begu so streljali na javno poslopja. Nato pa je o-tvoril -aartilerija ogenj s citadčle, in Francozi so
or voska. Danska in Španska.
sprejele pogrni bo v princip«.
Že1 je Kitajske so obrazložili dr. s*»«la j nezaposlene r. rr.	....
'	t . T. \\ ang. prejšnji ministrsk*
predsednik in minister za zunanje zadeve, ki jo dovršil svoje študije na Vale vseučilišču v Ameriki, maršal Tu an Či Mu i t r Sen Ju T. n. sedanji zlunanji minister.
Tnam je imel kratek pozdravni nagovor, ki se je izpremnil v prošnjo. da se popolnoma odpravi carinske omejitve. Nato je govori' zunanji ministra* Sen. ki je na prnšnjo dr. Vanga' objavil kitajske predlog*.
Vojno pravo proglašeno v Cile.
SANTIAGO, Chile. 27. okt. -V provinci Santiago, Val par i so in Agoneagua je proglašeno vojno stanje. A' vseh treh provincah je izbruhnil generalni štrajk.
Pozor rojaki!
Edmund Stinnes odpotoval v Ameriko.
BERLIN, Nemčija, 28. okt. — Sit prepirov v družini in pogajanj z bankirji in upravitelji zad-~~	njih ostankov očetovega premo-
Povtna uprava naznanja, da od- ženja s(l j0 (lr. Edmund Stinnes. slej naprej ako stranke ne bodo j najstarejši sin zamrl ga industri-imele poštnih box v svojih hišah, jahiegu magnata. Hugo Stinnesa. da ne ibodo več dobivale pošte, tajno napotil v Združene države. Že tri leta se trudi poštna upra-l Njegovi prijatelji trdijo, da va, da pripravi ljudi do tega, da predstavlja njegovo nepričakova-si nabavijo poštne skrinjice, ka- no odpotavanje sklep, da si poišče mor pismo noša vloži pisma, da ma povsem drugačen delokrog, ni treba čakati, da pride stranka
Iz hiše. Sedaj jo pa prišlo pove- »OJAK1, NAROČAJTE SE SI Ije iz Washingtona. da se neha 'GLAS NARODA' XAJVECJ nositi pošto onim strankam, ki ZI>KHfcBNlH I>R£aVaH nimajo poštnih Skrinjic doma.	H*K\'sK 1 M\FVN1K '
izjavili, da bodo nadaljevali s streljanjem, dokler ne bodo vstaši prenehali. Obstreljevanje se je prišlo v nedeljo popoldne ter je trajalo do torka. Granate io uničile Cagur in Medan okraja, ki sta spadala med najbolj slikovite mestne dele, znane vsem turistom, ki so obiskali Damask. Cesar niso uničile granate, je požrl plamen.
Ta potnik je opisoval to dobo obstreljevanja kot dni in noči nepopisnega terorja. Pripovedoval je, da je ležalo na stotine mrličev po ulicah mesta in da je bilo nekako dva tisoč ljudi pokopanih pod razvalinami porušenik poslopij. V torek popoldne se je oglasila pri francoskem vrhovnem komisarju delegacija odličnjakov iz Damaska ter izjavila, da je pripravljena zadostiti zahtevam francoske*vftde, ki vključujejo visoko odškodnino ter izročitev 3000 pušk.	~ t
Splošen politični preobrat v Franciji.
Davek na kapital smatrajo nekateri kot posledico padca kabineta Painleve. — Neuspešna pogajanja francoskega finančnega ministra v Washingtonu so bila glavni vzrok strmoglavi jenja.
Poroča Wilbnr Forrest.
PARIZ. Francija. 28. oktobra Ministrski predsednik Paul Painleve j,, izročil včeraj popoldne predsedniku republike Doumer-iriie-n resignacijo svojega kabineta. in Francija je bila zvečer brez vlade.
Kriza, ki je postala sedaj tako politična k<<t finančna, se je pričela razvijati, ko je stopil finančni minister Caillaux s parnika '"Paris" ob svojem povratku i/ Washington a. kjer se mu ni posrečilo fundi rat i velikega vojnega dolga Francije v Združenih državah. To izjalovljen je ter bojeviti temperament finančnega" ministra sta imela za posledico spor kabinetu, ki je do vedel večino članov do tega, da niso hoteli podpirati programa finančnega ministra za finančno reformo.
Ta dogodek so sicer pričakovali. a domnevali, da bo ministrska kriza le malo časa trajala in »In Ivo Painleve hitro setavil vlado brez Caillauxa.
Politični razvoji pa kažejo, da je položaj bolj resen, in dvomljr-vo je. če bo o-talo kako bodoče ministrstvo v uradu dalj kot par tednov.
Pr .jšnji ministrski predsednik ITerriot. voditelj stranke radikalnih soeijalistov. je prišel včeraj zopet na površje, ko je posvetoval najprvo s Painleve jem in nato s predsednikom republike. Njegovi prijatelji trdijo, da hoče izvesti program radikalnega kongresa v Xiei. uve-ti davek na kapital ter povzročiti omejeno in-flanijo kot sredstvo, di se izboljša na rodne finance.
Socijalisti. na katere se mora opirati vsaka stranka levice v po--lan.ski zbornici za vt čino. zahtevajo razpust poslanske zbornice ter razpisan j« novih narodnih volitev. V vsakem slučaju pa bo vztrajala ta stranka pri zahtevi, la sc uvede davek na kapital.
Ilerr.ot je včeraj izjavil, da mu ni ponudil predsednik mesta ; ministrskega predsednika in vsled tega se domneva, da bo naprosil Paiuleveja. naj skuša sestaviti 'V.ov kabinet. V vsakem slučaju pn :e bilo vklenjeno vnaprej, da bo ostal Briand zunanji minister in la bo takoj sledila ratifikacija K>godb. sklenjenih v Locarno. Xo-! va podajanja z "Washingtonom i zlede fundiranja dolga v Združe-; nih državah pa bodo preložena
v	„
i v.a precejšen cas. mogoče za m«4-! teče. razven če bi se našlo kako j sredstvo za parlamentarni dogo-; vor glenle financ.
Očividno obstaja le en temelj, na katerem bo mogla vztrajati katerakoli vlada. Ta temelj je urogram kartela levjee. — radi-! kalnih socijalistov. socijalistov in levega krila. — kar po»ienja da-( vok nai kapital. Ko se je kabinet j včeraj zjutraj sestal, je skušal ; f'aillaux odgovoriti na ugovore i svojih tovarišev. Upoštevali pa «?o | parlamentarni položaj ter ugotovilo, da bi ne dobil načrt finančnega ministra, ki ni vključeval j davka, na kapital., Fflc kot tristo od možnih šest^o glasov. To pa j bi seveda pomenjalo poraz vlade.
NOVI BOJANA BALKANA
Balkanska vojna je nanovo izbruhnila, kljub odločnemu povelju sveta Lige narodov. — Gr-ki in Bolgari se medsebojno obdolžujejo, da so se zopet pričele sovražnosti.
SOFIJA, Bolgarska, 28. oktobra. — Tukaj je bilo uradno objavljeno, da so Grki danes zjutraj o-tvorili oster ogenj na bolgarsko postojanko števil ka pet.
ATENE, Grška, 28. oktobra. — Tukaj je bilo objavljeno, da so bolgarske čete danes zjutraj izvedle napad na Grke v bližini Ramme.
Ramma leži deset milj zapadno od Demirhissar-;a, v kojega neposredni bližini so izbruhnile sovražnosti med Grki in Bolgari in nekako pet milj južno od meje in sicer ha grškem ozemlju.
LONDON,- Anglija, 28. oktobra. — Iz Soluna, odposlana brzojavka na Exchange Telegraph jav-]ja, da je svet Lige narodov pozval Grke ir^Bolgare ^aj takoj ustavijo vse sovražnosti in in da je dospe-a bo brzojavu naslednja objava bolgarskega vojnega ministra
— Bolgarske sile so dobile najstrožje povelje, a j se vzdrže vseh sovražnosti.
Glede poziva,v naj Bolgari takoj izpraznijo grško ozemlje izjavlja bolgarski vojni minister, da se ne nahaja noben bolgarski vojak na grških tleh. Kljub temu pa je dobil bolgarski poveljnik naročilo, naj se ukloni tudi temu ukazu sveta Lige narodov. Bolgari so pripravljeni primerno sprejeti vojaške atašeje velesil.
Minister je dostavil, da so še vedno nahajajo grške čete z artilerijo na bolgarskem ozemlju in da je bil v torek obstreljvan kraj Petrovo z granatami.
PARIZ, Francija, 28. oktobra. — Načrt sveta Lige narodov, da odpošlje posebno komisijo, ki naj ->i na licu mesta določila, kdo da je bil odgovoren ^a izbruh sovražnosti med Grško in Bolgarsko, ne pomenja, da bo Liga odstopila od svojega sklepa, da izsili uravnavo sedanjega spora med obema državama.
Oproščena morilka Zatiranje italijanskega
časopisja.
moza.
Ana Zam tra i/. .Jamaice Ri^l. Italija. 21. oktobra. _
je bila včeraj od porote oproščena Italijanska vlada je imenovala po-; obdolži)«', da je umorila svojega ^cbni odbor. se<tojcč i/, treh vla-moza s trm. da ga je udarila s di prijaznih časnikarjev, ki bodo I kiadvom po glavi. Ko je izvedela kontrolirali pisanje italijanskega j za pravorek je govorila ženska > časopisja.
solzami v očeh. kaj po menja za Vsak list. ki si bo upal nastopijo to oproščen j -:	piti proti vladi. b(N brezpogojno i — Ah, tako srečna sem. Mi-
1 slila sem, da imam sovražnike, a	---
imam prijatelje. Sedaj so lahko Vihar V Palermu. vrnem k svojemu dečku!	PALERMO. Sicilija. 2*. okt. —
Njena obramba sc je glasila, da Močan vihar, ki je imel za poOe-je v siiobraiui udarila svojega mo- dieo velikanske valove, m ki j.' : ža s kiadvom po glavi in da ni nosil vodo v nižje d?!e mesta, je imela nam -na ubiti ira.	povzročil izdatno škodo.
DENARNA IjZPLACILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naš« cene sledeče: JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $18.80 2000 D'n. —$37.40 5000 Din. — $93 00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisot dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplafnje "Poštni Čekovni urad**.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE
200 lir .......... $ 9 10	500 lir.......... $21-75
300 lir .......... $13.35 1000 lir . .......$42.50
Pri naročilih, ki znašajo manj kol 200 lir, računamo po IS rentov za poštnino in droge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trsta.
Za poSiljatve. ki presegajo PHTTISOC DINARJEV ali pa DVATISOC
LrR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se vetkrat In nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke.
POŠILJ AT VE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
62 Cortl&ndt Street	1 New York, N/T.
Telephone: Cortlandt 4687
GLAS NARODA, 29. OKT. 1925.
GLAS NARODA
(norm daily)
Dopisi.
Prank
Owned and PnNkktd by BLOTK7IO PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Loop Benedik,
Pbm of bntin— of th« corporation and 82 Cortlandt 8t-, Borough of Manhattan,
of abovo officer*: Now York City, N. Y.
G L A 8 NARODA" "Voicf of the People"
leenod Every Day Except Sundays and HoUdaye.
Za eelo leta velja U$t ea Ameriko
in Kanado_______$6.00
ga pol leta_____$3.00
ta četrt Ufa___$130
Za New York na telo Ute _ $7.00
Za pol leta_______$330
Za moeemetva ea eelo UU — $7.00 Za pol leta__________
Weetmorel&nd okraj, Pa. j banket v West Pennsylvania ho-Razmere v tem okraj« so nego- |telu v poeast tem trem gostom. — tove. Tovarne nekaj obratujejo, ; Tega banketa se je udeležilo veli-toda plače so nizke. Premogovniki ! ko število Srbov. Hrvatov in Slo-obratujejo, odkar je štrajk na an- vencev. Na banketu je govoril ju-traeitnem i>olju še dokaj stalno, j godovar-ški pcslanik dr. T resic -toda ko prenehajo enkrat tam s.Pavieič, nato dr. Yelizar Jankovič štrajkom. bo par zopet tako, kot in za njim dr. Ljnbomir Xešič. je bilo prej: po dva dni na teden. Vsi so natančno razložili t»*žko-.Sedaj se dokaj živahno priprav- če napornega delovanja za usta-ljamo z;i bodeče volitve. Pri nas i nov it e v Jugoslavije. Poudarjali so pridejo v poštev It* kandidat je jda bo Jugoslavija v j>ar letih vzor starih strank. Dozdaj so bili v j vsem drugim državam. Za temi sedlu večinoma republikanci. Pri govorniki so govorili srbski, hr-prihodnjih volitvah se bo bil hud vatski in slovenski govorniki. Pri-$3 50	demokrati. Poseb- znati moram, da sta bila od govor-
Subseription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" Maja vsaki dan ievzemH nedelj in praenfkov.
Popki brea podpisa in osebnosti se ne priobčujfcjo. Denar naj ae blagovoli pobijati po Money Order. Pri spremembi kraja ~naro6ni-|c*r, prosimo, da s« nam tudi prej in je bivališče natnatii. da hitreje
najdemo naslovnika.
"G LAB N A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. T.
Telephone: Cortlandt 2876.	__
priznanje: rusije
no hud boj bo za urad district at- nikov najboljša slovenska govonri-torney-ja, med republikancem Kei- i ka.
ster-jem in demokratom Shirev- i Ob zaključku banketa so zapele jem. KeLster je namreč zagrizen ' Krfrk in je par pesmi. Vodja ban-klanovec in fanatičen suhač. Xje-!keta je pozval vse navzoče pevce, ga bo podpiral dobro organiziran <la bi zapeli pesem "Slovenae, Klan in vsa suhaška sila, od fana- Srh. Ilrvat". Izstopili smo, ali tičnega ženskega krila do nesrtrp- č\ido: samo šest Slovencev in en nega protesta litovskega |»astorja z j Hrvat! Sreča. da bili glasovi vsem štabom hinavskih svetohlin- zadostni in pesem j«* bila lepo za-eev.	, peta.
Nasprotno pa bo imel demokrat Dana mi je bila priložnost, da jShirey podporo, ne le svoje stran- jsein govoril z vsemi tremi diplo-ke, ampak tudi vsega zavednega j mati. <V ne l»i vedel. k lo so. bi J naprednega elementa" našega okra-j mislil, tla govorim s preprostimi ja, ker on je poznan kot zrlo rsw- ljudmi. Rečem laliko. d« je marsi-! soden in strpen politik.	kateri Tukajšnji -Jugoslovan bolj
Kakor dozdaj šanse stoje, ima- visok in častihlepen kakor so ti ta oba kandidata enako priliko za i trije.
zmago. Ako zmaga za ta važni u- Te dni je bil tukaj po svojih
Iz Washing*ona j prišlo poročilo, katero .podpirajo različni znaki z drugih virov. Prvikrat obstaja baje možnost, — soglasno s tem poročilom, — da bodo Združene države priznale zvezo ruskih sovjetskih republik. Journal of Commerce je rekel pred par dnevi rad klanovec Kcistcr. potem — opravkih rojak Frank Veber iz
Nikjer na Maple Ridge. Pa., s katerim sva
kopaj im stano-
ln'kaj sličnega, čeprav v drugi obliki. Propaganda za priznanje so-; look-out Ilunkies! —
vjetske Rusije, — je pisal ta uplivm (ter s stališča Wall Srtreet listaj vzhodu ni menda ta psovka tako bila pred 14 leti tudi precej liberalni list — zavzema vedno širši obseg. To pa je po j v rabi. kakor v našem slavnem vanju, ko je prišel iz stare dotno-mnenju lista bedasto. Propaganda bi h motila, kjer dela naravni j Westmoreland u. Splošno znano je • vine. Obiskal me je. ali žal i bos potek razvojev priznanje sovjetske Rusije za vprašanje gospodar-j da tudi klanovci niso tako čisti imeni ni čas dopuščal, da bi mogel ske potrebe.	'	i ni suhač i tako trezni kot se radi .dlje časa ž njim ost art i. ker sem
V tem slučaju je J. F. E*sary, znani washingtonskj poročevalec j prikazujejo v javni luči. Tudi oni moral iti na zgoraj imenovani lista Baltimore Sun, ki je objavil poročilo, da postaja pritisk za pri- j postanejo včasih divji in ga radi banket. .Zato prosim rojaka Ve-znanje riLskc sovjetske republike od strani ameriških veletrgovcev j na skrivnem cukajo, toda bogne- berja. da mi oprosti, ker sem se in kapitalistov tako močan, da se mu predsednik Coolidge ne bo daj, da bi jih kdo česa dolžil. ker ; moral tako hitro od njega poslo-mogel več dolgo ustavljati. Velike korporaeije, — ugotavlja poro- oni so nedolžna jagneta, ki ne pi- viti. Zahvaljujem se mu pa, da
čevalec, — ki že sedaj kupčujejo z Rusijo ali pa .se pripravljajo na to, da zavojujejo zase ruski trg, zahteva na merodajnih vladnih mestih v Washingtonu, da se jjrizna rusko «ov jet?*ko republiko.
Ob istem času pa s? jo pojavila še nadaljna "govorica*' s pre-
jejo drugega kot »"-isto votlo, kate-	mi je ohranil prijateljstvo,
re ne skušajo tudi drugim skaliti.	S pozdravom!
Xa tem grešnem svetu jc vedno	v Ivan Varoga.
pač tako. da se vedno kaj zgodi,	■
cej veliko gotovostjo. Soglasno s to govorico se nahaja sedaj v New j kar bi bilo bolje, da bi se ne. Yorku več pomembnih ruskih finančnih izvedencev, ki so prišli semkaj, da najamejo netko privatno posojilo, ki bo služilo izrecnemu namenu, da se spravi par važnih ruskih železniških črt pod insko-
l>ut no matter, kar se bo zgodilo v j našem okraju, bodo tebe, 'Hunky' i in "radical", porabili za daritve- i
NOV ANGLEŠKI TANK
Angleško armadno vodstvo je
ustrašile mogočnega izvoza pšenice iz sovjetske Rusije. .lardine, taj- i te. Toda ne mislite, da bo KeLster nik poljedelskega departnienta, je že izdal svarilo na ameriške far-: dovolil, da bi se skrivil le las ka- ?emiijšču pV( merje, v katere«^ jih opozarja na povečani riLski žitni eksport. Ob j kemu njegovemu pristašu'. Ne! c<esti pa celo
v prihodnjih par lotili št- neizmerno povečal in da mora vsled tega i burŠkih vojašnic bodo vdirali le v ;iinjki angleške armade pa
tega svetuje tudi poljedelski i vaše domove in trpeli boste le vi jtpm tanku še niso ustavili,
ameriško vrhovno vodstvo. Pri tem jire /a one železnice, ki se pečajo j nega ovna. Da se postavi natrosi :
v glavnem s transportom ruske pšenice, namenjene za izovz v druge j peska v oči in da se prikrije svoje na svojih zadnjih velikih manev-dežele.	j lastne grehe, je treba vendar na-J,.^ prj Salisburyju uporabilo nov
Te železnice se hoča spraviti j>od rusko-ameriško kontrolo ter! praviti pogone nad kršilce suhe j i^ek tank. katerega glavne pred-doseci s tem še nadaljni cilj. Združene tkržave no se namreč zelo | postave in druge nevarne elemen- nosti t ii^Ijo v njegovi veliki hitrosti. Na kolikor toliko ugodnem eleti z lahkoto :*0, na 40 km na uro. Tak iz green- |taJlk jK)trebiije X do 4 vijake. Teše pri marvee
so zgradili še lahkejši oklopni voz indivicluelni tank", ker zadostuje za njegovo vodstvo samo en mož. Kapetan Li-dell Hart opisuje ta nov tank in pravi, da se mu je pojavil kot razkritje novih uporabnih možnosti tega bojnega sredstva. Najznačilnejše na tanku je njegova izredna gibčnost, ker se lahko na mestu na prostoru par metrov obrne okoli sebe, ker z neverjetno hitrostjo premaga velike strmine, nasute in zabarikadirane eeste. drči spretno čez vse globine in si brez težav pri bori pot skozi gosto drevje. Prav
istem času pa izjavlja, da se bo že sedaj izdatni rtLski izvoz pšenice Suhaška sila in kozaki
vsled tegz
\
pasti eksportna ecna pšenice. Vsled tega svetuje tudi poljedelsk tajnik, naj -proizvajajo farmer j i ^Združenih držav manj pšenice kot i 'n vaso družine.
pa so jo pridelovali dosedaj.	Zakai bi se Pa mi Pllstili kar ta" ki so ga imenovali
Sedaj pa je prišel domevani predlog ru^vih ]>ogajateljev, ko-|ko l>od Poto takhn ljudeni, kot so jega resnični obstoj bo treba šele potrditi z verodostojne strani. I'klanovci? Ali nismo še dovolj prodno ga bomo mogli smatrati resnim. Ruski finančniki so baje Skromni, ali ne prinašamo pnme-atavHi merodajnim možem v Washingtonu predlog, naj se potom !™raa žrtev za to (lezeI° kot sodelovanja z Ameriko štabilizira ceno i«enice. to se pravi, da ostra- |«lomačini ? Sa.i opravimo vsa naj-ri karte-1, ki naj bi preprečil nadaljno padanje cene izvozne pšeni- težJa dela 2a borpn koi ^^ oni ee iz Rusije in Združenih držav.	dobiJ° vse dobrote te^a
— S tem se hoče. - k^t se glasi nadalje. ne le zagotoviti;1" za vse to nas	**
primerne cene za pšenico, temveč tudi napolniti am.riskega farmer-! Ponižati in še bolj teptat! kot smo
ja, — ki ima velik strah pred izvoeijn ž^ta iz Rusije, - s »mpati- * tePtani" Skrajni C'as J0 da jami za rusko sovjetsko republiko. -Nadaljna .posledica te v£ste "Sta- Pokažemo tem našim zagrizenim biliziranja" cen pfieniee. |>a bi bilo potiraž-. n je cen kruha in s tem podraženje življenskih stroškov širših mas naroda.
Važen del poročil iz Wasfoingtona. j>a je treba iskati v tem. da koraka naprej vprašanje priznanja sovjetske Rusije. Gospodarska dejstva so bolj zgovorna kat pa reakcijonarne teorije HooveTja in
nasprotnikom, da se zavedamo, da smo tudi mi ljudje, ki ne pustimo, da bi se nas tako zametavalo, kot se
njegovih tovarišev. Dokler se je morala sovjetska Rusija mučiti in} boriti, da sploh obstoji, so si lahko merodajni krogi na Wall Streetu in njih lakaji v zveznem glavnem mestu privoščili čenearije o 44 ekonomski praznini Rusije".
St omili jonskemu odjemalcu in proizvajalcu, Rusiji, pa sedaj ni več treba prositi dobrega vremena. Pričeli so jo poljubljati v roke ter se kj*et£ti krog nje prav tako neumorno kot da bi bila polnokrv-na kapitalistična dežela.
I*riznanji Rusije pa ni potrebno le iz ekononu&ih, temveč tudi političnih razlogov. Kakšen velik Jipliv ima Rusija tudi danes na politični pozornici v Evropi so videli ob pričetku konference, ki se ja zavrnila v Locarno. Vsi listi so pisali s strahom o obisku ruskega zunanjega ministra Či čerina v Varšavi in Berlinu, kajti domnevalo oe je, da skuša Rusija pridobiti na svojo stran Poljsko in Nemčijo ter uničiti s tem načrte angleških in francoskih državnikov glede zapadne fronte proti iztočni, zveze zapadnih narodov proti iztočnemu kolosu.
Elektrika na povyije.
Na električni raaitavi v Nott-inghamu na AogSeškem je raatfa Vil izumitelj Pearson aparat, ki vključi električni tok s človeškim glasom, takorekoč na ustno povw-lje. Aparat je tako konstruiral, da pride na gotovo biftedo, na pr.t "Teči", eketrični motor r tek, aH pa da aafoo iarniea goreti na bmedo: "Imč!" V aparatu se zvo-kovni valovi teko tranafonnirajo, da Tkljueijo električni tok.
Eazpust belgijske armade.
Belgijska vlada namerava razpustiti en armadni zbor in znižati stales od štirih na tri armade.
Vzrok za ta korak je idkati t dejstvu, da je novačenje slabo izpadlo in da jo fcflo potrjenih le 42,000 novincev. Vsled tega ni mogočo več vzdržati dotedanje organizacije belgijske vojske. _
moč, nas bodo tudi oni. če ne vzljubili, vsaj rešpektirali, — in več za enkrat tudi ne zahtevamo.
Torej rojaki, pokažimo na volilni dan svojo moč in ne dovolimo, da bi Klan po naši nezavednosti in malomarnosti dosegel svoje n (»čedne namene! Volimo torej v urad District attorney demokrata Shi-rev-ja, ki sicer ni popolnoma kakor bi si ga mi želeli, vendar je človek dobrega značaja, ki razume človeške slabosti, in kar je glavno, nima predsodkov zoper nas, zaničevane inozemce!
Poročevalec.
Pittsburgh, Pa.
* Dne 17. oktobra -so obiskali Pittsburgh jugoslovanski poslanik dr. Ante Trešič-Pavieic in jngo-stovan&a delegata s konference interparlamentarne unije v Washingtonu, dr. Velizar Jankovič in dr. Ljnbomir Nešič. •
Ob 9.20 zjutraj so. prispeli v Pittsburgh, kjer jih je pričakovalo preeejinje itevilo Srbov, Hm-te* in Složen mtv. Spi e jem je bil lep A bratoijuben. Zvečer ob — ili se je vriil
DOMAČA ZDRAVILA
V	zalogi imam jedilne dlftave,
Knajpovo ječmenovo kavo m import trana domaČa »draviia, katera priporoča mgr. Knajp v Knjigi —
BOHUCl ZDRAVNIK
Pilite brezplačni cenik, v katerem je nakratko po pogana vsaka rastlina za kaj ae rabL
V	ceniku bodete nattt le mnogo Ortigfh 4eolistnih stvari.
Math. Peidir
.■m 771, Ciftjr Had Sta. New Yark. N. Y.
je to delalo z nami dosedaj. Sele tjj1D je uj^nvo prodiranje tako. takrat, ko jim pokažemo svojo tja <ja sovražnik ne more takoj o-
paziti in ker se naglo pribije na vse strani, je tudi težko, da ga atilje-rija takoj zadene. Kapitan Ilart misli, da predstavlja ta tank najboljše orožje za nagle napade, patruljske vožnje in za zasledovanje infanterije, katero napade ve-r-je število takih strojev s hitrostjo kavalerijske atake. Ta tank se da porabiti tudi za uničevanje velikih tankov in kapitan Hart je tako navdušen zanj, da imenuje to novo konstrukeijo celo 4 4 pod-mornik" ali "lovsko letalo armade na kopnem." Zadnji manevri so prinesli izborno preizkušnjo tega tanka in angleški vojaški veš-eaki pravijo, da mu je zagotovljena sijajna *ojna bodočnost.
Čitatelji neprestano vprašujejo uredništ\c^ Glas Naroda, če bo plačal gospod Grdina obljubljeno nagrado ali ne.
Dopisov in vprašanj je dosti, posebno od članov in članic Iva-tolrslc* .Tednote.
Gospod Grdina je namreč zadevo malo prekmalu zaključil. Zaključil naj bi jo bil šele tedaj, ko bi izplačal javno in svečano obljubljeno svoto.
V tistem hipu bo tudi zadeva od strani Glasa NaToda zaključena. dokler se gospod Grdina zopet i enkrat, tako nesrečno ne zal**i kot se je zaletel v zadevi članice društva št. 78.
Upati je. da se bo še zaletel. Kajti slovensko ameriška javnost hrepeni po zanimivem čtivu, .slepcem pa tudi prav pridy tistih sto dolarjev.
*
Za Grdmo naj stopi pater Ko-verta na površje ter naj razpiše sto dolarjev nagrade tistemu, ki mu dokaže, da ni imel pri -svoje-m pisanju nikdar nobenega dobička-lovsknga namena. — da je vse. kar je napisal, napisal za narod, za vero in za blaigobit ameriških Slovene evv
Saperlot. kako hitro bi imeli
-lepei svoj dom.
*
Denar, ki je bil nabran za republikansko združenje, je v dobrem varstvu. Ščiti ga poseben odbor.
Žal. da je vroča želja tega odbora nekoliko pordečiti že precej obledele rdečkaste platnice glasila slovenskih socijalistov v Ame riki.
Zadnjo in odločilno besedo bo-' do izpregovorrti tisti, ki so kaj darovali.
O je vsak izmed 750 slovenskih socijalistov v Ameriki dal po «>n dolar, naj njihovo g^asSlo spravi tristih $750. ostali težki tisočaki naj bodo pa u<poraibljeni v resnično dober namen.
-Tako žal mi je omeniti, da slovenski socijalisti v Ameriki najbrž niso darovali $750 v sklad, >iz katerega so gladko in brez sramu
potegnili par tisoč dolarjev. *
Prihodnjo soboto me hočejo na vsak način spraviti v Stamford. Conn.
Dolgo sem premišljeval, končno se pa odločil, da mi ni mogoče. Ko že moralo biti tudi v New Yorku olrajt.
Upam. da bodo imeli izletniki obilo zabave in jim želim dosti uspeha iz vsega srca.
Vipavski korenini Premruju pa na tem mesta obljubljam, da bom prišel enkrat nepričakovano, — in sicer takrat, ko bo vino dovre-lo. da borno v prijateljski družbi sami med seboj.
Za soboto pa zaenkrat še ne
vem, kako in kaj.
*
s
Francija ne more plačati Ameriki -svojega dolga.
Kako bi ga tudi plačala, saj ni mogoče. Francija ima namreč silno velike potrebe.
Vojna z Maroeani jo stane vsak mesec lope milijone; po«oja!ti mora Cehoslovaški. Romunski. Poljaki in .Jugoslaviji, da nefci med niimi srd proti boljševikom; v Siriji potrebuje denarja zoper uporne Dmze; prot»innm3ka propaganda se ne more vršiti brez'denarnih sredstev.
To .so stroški, to so velikanski stroški. Kako naj reva Francija
plača Ameriki svoj dolg.
*
Dolgo časa so se prepirali po listih, shodih, knjigah in brošurah, zakaj so biii Nemci poraženi v svetovni vojni.
Te dni se je pa pojavil neki modrijan t€T izjavil, da je nemški poraz ptovzročilo korenje. Nemci niso nami*e£ zadnje mesece leta 1918 jedli'nobene druge stvari kot sobo korenje.
Jas zamojdel bi rekel, da je nemiki poraz pov^ročflo korenje,
k porazu ao petud^AmeHkanci
fe ■
Nad sedeminsest-deset let so zdravniki predpisovali in pripor očali Bordenovo Eagle Mleko materam, ki niso mogle dojiti svojih otrok.
Eagle Mleko je cista, varna in o-kusna hrana, posebno pripravljena za hranjenje otrok.
Če pošljete ta o-gias The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hranžči vašega otroka z Eagle Mlekom.
Dept. 1


Iz Jugoslavije.
Polar v banjaltiškem samostanu.
V	samostanu trapistov v Banja-ulvi .}«• izbruhnil požar. Zgorela je mizarska delavnica. Škoda zna-;a pol milijona dinarjev. Požar j«-nastal vsled kratkega stika.
Proces proti Arnavtu Hasanu Miftarju.
V	Beogradu se je pričel proee-proti Arnavtu Hasanu Miftarju. ki je v ni; seen aprilu t. 1. v Petro-varadinu kot vojak na straži nstrr !il ndmi-ni-trati vnega poročnika Kokanoviea in #Baniea ter rivske-•ra polkovnika Uspenskega. Razen umora je obtožen tudi dezertacije na Madžarsko.
Obtož.mec dezertacijo priznava. o umorn oficirjev pa pravi, da ~o ga pravoslavni vojaki na veliko lioe silili, da je če./, mero pil. Pijanemu se je* na straži zdelo, da mu preti nevarnost, vfcled česa* te streljal, šele poznej , ko so mi: povedali o umoru oficirjev, je spo mal, kaj je napravil.
Nedeljski počitek v Sarajevu.
V	Sarajevu so imeli židovski gospodarski krogi protestno zborovanje, s katerega so iposlali v Beograd deputacijo, da se pritoži proti naredhi velikega župana radi celodnevnega nedeljskega počitka.
Židi pravijo, da je ta naredba protiustavna, ker poseda v njihove verske običaje in zahtevajo, da se jim kot Židom dovoli, da imajo svoje trgovine v nedeljo odprte, zato ker imajo zaprte v soboto. <■
> 75-letnica vojne akademije.
V	Beoradu so na svečan način proslavili 75-letnieo vojne akade-raiije. Kralja je zastopal admiral Priča, ki je izročil kraljevo darilo, krasno saMjo prvemu odlič-njaku nižje vojne akademije podporočniku Žarku Popov iču, drugemu podporočniku Dragodjabu Popovieu pa revolver. Ravnotako je dobil major Vladimir, Gerba odličnjak v višji vojni akademiji, od kralja v dar revolver.
ČLANEK 148.
Dovolj spanja zavaruje zdravja vašega otroka.
Retina razdaja nemot »nega >pajija >o življenjske važnosti za ra>toč» ga ot roka. Brez potrebnega počil ka. mi vse dobrote skrbne nege in hrane brezuspešne. Naj-bolj pripomrjivo je. če >.pi otrok sam. Prostor naj bo gorak in dobro zračen. Mod roe naj Iro rav»*n i/ bombaižii. žime ali t'ilea. Blazina iri potrebna, 'otli če hočete, mu lahko zganete <p:*tič prnl ir:a-vn. l)a bo otrok za-pal. mora biti v sobi tiho in mirno. Nikar ne zibajte otroka, im mu ne dajajte oma.nriV.vih sredstev. Zapomnite -i. d i je spanje naravna potrvba »•In ka \:i vUi je tT+il>a -^paai.V» pri-
i>:* i na naraven način. X«» ria-ja,te mu ivobiMie<ra zdravila, ki je namenjeno za spanje, kijti \-s;jka taka zdravila jako nevarna b ioka:h ne"'->:v< žbanih o-c]>. Pravilu« hrana i?i hiranj en je imata .losti o-' ]>ra\!ka n spanjem. ('•• ji' <»trok xlabo pr-.«hraaijc3i. ira bo prebudil .•;: !. ('.> je pr«več hranjesn. ^o mo-t«.ni njegovi pre'.iavni orga ii in otrok je nemiren. Zdravega otroka nikar drugače im budite kot tetlaij. ko mu morate dati jesti. T«> pravil'o j;» trdba pr» kršiti in >'"cer v -učatju. <la je ofrruk moker. Večkrat ]>:;peti. da orrr^k v tretjem mesecu eelo noč in se samo enki-at pre+nuli in sicer 7r<**~ čer, ko ga je til'ba naiir.;:n:t.i. V tej dol)i naj o,trok po dnevi dvakrat spi. in -.Leer p<> dve uri — to jr dopoldne in popol Um. Ko je i otrok starejsi. je .samo en dnevni počitek potreb cm. Poj)o!dne naj pa spi že vssij do peti ira ali š(«-l<-ga letfa.
(V ste storili! vse za udoben počitek otroka, in če j«- otrok še vedno nemiren, vprašajte za svet zdraxmika. ilorda <e razvija pri njem kaka boletf n. ki je vzrok nemirnega in pomanjkljivega spanja.
Star problem za matere.
Slajba prtihraaia je največja sovražnica .za rastoče dekVice. ka mati naj upošteva to nevarnost. Pred kratkim ji* neki slavni angleški zdravnik izjavil, tla je bilo veliko ( clra>.irh <leklet sla.-bo pre-hrajijcaiih. In najhujši del slabe prehrane nj'iie posodice, ki se ebLikujejo v razaiih boleoniidi. Posebno jetika ogroža dekleta.
Strokovn.ja.ški^]>oskusi. ki -n se zadnjič vršili med šolskimi otroci. <o ipoka®ili. da j« Ea?le Ml-eko iz-vanre^-lno uspešno pri zilravljenju >la.be prehrane. Otroci, hranjeni z Eagle Mlcikoni. so dvakrat toliko pridobili kot je otl njih pričakovalo.	t-*) pridobili kot pa otroci, ki so uživali isto maiožino navadnega mleka a- steklenicah. Njihovi »utajitelji poročajo, da ne izgubljajo samo bolj« in zdrarej-bi, ampak so tu<li inperšnejši pri učenju.
tj* člamke \^ak teden ter jih spravite za bodočo uporabo.
prva ur najstarejša
tcvarna
TAMBURIC V AMERIKI—
ki izdeluje najboljše tam-burice in slede dela prekosi vse tvrdke te vrste.
Tamburice i* moje tovarne so priznano najboljše slede oblike, točnosti in g-lasu, kar pričajo priznanja zborov in poedincev. Naročeno bla-ero pošiljam v vse kraje »veta. PišJte po cenijc, katerega poSljem zastonj.
IVAN BENČIČ
4054 St. Clair Ave., OLCVCLANO, O.
ADVE&TI8B m GLAS NAJIOD4

GLAS NARODA. 29, OKT. 1925.
KORZARJL

T.
Orlovsko gnezdo.
rsk< 'm dobil zniajjo na ztnašrf>.*~ so v •za<Vnjili štirih ali petih mesecih (ieneralštati na ko|mem zares rj»od-Bas ko je zvonilo poldne, je za-|lej?li. Zmajralec jih je preplavljal
prmel dale* zunaj z morja strel in pustošil, duSfee njih zadnji od-iz topa. Straža na stolpu Naše ljube (iospe je javila, da se bliža
je pozabil 11* zantavo. na'Danyca-na in njegovih petdeset čukov, n-inolknil je in se namrščeno in grobo preril skozi množico do prve vrste: — ZaVes! — jt* sopel in se prepričeval na lastne oči. . . zares — Trublet je .poveljnik. . . toda . . . kako neki . . .1 Svojega -stavka ni dokončal. V imeniku posadke, kakor ga je on sam. Julien Grave, po stari navadi in vseh u-redba.li moral podpisati pred ma^ lo trdmi. ni 'bi Tomaž Tnublet za pisan za kapitana niti za |>orofc-S svojo šapo si je Grave obrisal znojno čelo in se nato ozir&l naokrog. Trenuten molk je zavla* dal med množico, v skupini žensk in otrok, ki no se gnetli do vode, je pa gluhe tesnobe polno pričakovanja pregibalo hrbte in rame. Pretekla je doLga minuta, minuta nemega strahu. — časa dovolj, da je "Veliki zmaj" vrgel svoje vrvi na kopno in opustil sidro. Kmalu je presekal vzd-uh oster krik, prvi krik vdove in vtikajoče tarnanje sirot. . .
Brutalno in naglo .se je Julien Grarv.- zopet vrnil k skupini meščanov in prvakov: — Pojdimo, go spoda, če izvolite! Sprejeti moram svojega kapitaina in admiralskemu častniku moram predložiti izjavo o plenu, če ga je kaj. . . toda dvo-
, - - , ,. • i;	i ..i..	,	. . . . . mini. Moja ladja ni. da bi kdo ini-
\r<- m |>osta\ ill dolgo lulo \ kot. nost> ker Jt. „loraJ pastiti na levi j.j 4 4
por. Xa morju pa je bilo drugače. Xaj se je velmožni Colbert res severoKajMidM korzarska ladja, trudil dan in noč, kakor no pri poki namerava pristati pri digi. Ta vedovali, da ustvari državi močno prizor za Saint-Malo zares ni bil :mornarico, — uspehov do danes še nič nenavadnega". Vkljub temu je i ni bilo. Korzarska obrt je zato do vedno vabil prebivale* tega mesta danes še vedno opasnejsa kot le ki so tako radi občudovali ponos- ! k«laj. -- No, naš annator Julien ne. hrabre rnaloneške ladje, zrna-jGrave je le vznemirjeno in pozor-govito vračajo«"-e sf iz boja. C*im neje ogledoval to ladjo, ki je base j«- zaznalo po mestu, »la se vra- j je njegova in ki jadra sedaj'okrog ča ladja, se je tudi danes zbralo | velikega bastijona, pa še ne kaže. vse. kar ima .'as, pred obzidjem ,di hoče pristati doli na bulvarku in Starim jezom. Od tam se je na obali " Dobre luke" ali pa bolj najilelj videlo v morje in «m1 tam; zunaj sredi zaliva na produ pred so mogli gledalci najprej zapazi-j krovom. — Hudič naj me vza-ti ladjo. Čim je prijadrala mimo m,.» __ z;,kolne naenkrat Julien kastela in zunanjih bastijonov sta-;(jrave. — Vidite j>a zares kot so-
re trdnjave.
i kol, Danvcan! ... To je moja lad-
Sari-na je bila ta množica. V ve- j ; . . . |»a kakšna je. mili bože! likem številu s.- j.- najprej zgrni-; _ Kakor odmev so tem vzklikom la sodrga, kakor j>ovsod. kjer sme dedili drugi. "Veliki zmaj" je brez nevarnosti postopati m pro- objadral bastijon in zaplul v "Dodajati zijala; došlo je tudi mnogo bro luko'\ jedva sto sežnjev od momarejv, ki so radi zapustili starega jeza. Držal se je narav-
da si raje s pogledi poznavalca o- „kalo poti severnim stolpom Veli- j
da je polna blaga, bože mili.
gledajo, kako uWvrira tovariš kih vrat. Pri 0kretu je pokazal j f" ?e	Z* s^edrtke mi
ali l>oter rojak. Tudi nekaj me- gledalcem svojo levo j)lat, dovolj	* '
111 blizu, da so mogli spoznati po-
ščanov je prišlo, armatorjev brodar-icili mešetnrjev in nekaj j drobno?*i. Prav razumljivo je, da drugih čestitih prvakov ponosne- pričeli razburjeno vzklikati, saj ga mesta. Njih podjetnost je že ml Vsa st(Mlrt [n Ves branik nad vo-ivekdaj rada stala na morju z ve- ro preluknjan, kakor lesena pajee-1 kim dobič-kom in s š.' večjo sla- j vina. razbit. raz>*kan in na več kavo. V prve vrste in skozi vse dru- kor dvajsetUi mestih zevaje razpo-ge ra lovedneže so se pa prerinile jkail z<lelo se je, da se valovje po-
Skozi Križevniška vrata sj je na to cela gruča podala v mesto, korakala po "Masleni ulici" iu je zavila skozi ozko '"Kuhinjsko ulico" k Velikim vratom, za njimi pa je donelo plakanje in tarnanje, ki je vsemu mestu sporočalo, da je zopet mnogo Malonezov našlo v
skozi množico, čisto spredaj, - svo- ! igrava a to ladjo in da pljuska iz mrzleni valovJu sv°j hladni ?roh.< ......... nagajivosti v te zevajoče vrzeli, j kakor le to3iko drugih pred nji-
jimi lesenimi cokljami ali pa bose žene in njih deea bledih obrazov in strmih oči, s |>otezami spa-čenimi v strahu in tesnobnem pričakovanju, matere, sestre, neveste ali pa deca mornarjev, ki so odjadrali na plen in ki jih je dom že dolgo in težko pričakoval.
Ladja je drča^ z jadri, napetimi do pod koša ter je dosegla že skoraj višino skale, imenovane po tubi jih, ki so se radi zbirali na njej. Nato je povila jadra in se prepustila vetru, da jo je pognal med polo^rnrvom in zunanjo n-trdho. saj je topli jugozapad pihal v močnih, dolgih sunkih. Pro-šlo je četrt ure. Oni na starem jezu še niso videli ničesar. Naenkrat krik prednje straže, drobiža iu njih mater, eepetajočih nestrpnosti. Izza zunanje utrdbe se pomoli velika rajna. Izgledalo je, kakor da se hoče nov top pridni-/ žiti onim. ki gledajo iz granitnega skalovja, razvrščeni kakor frop bronastih ptičev. Prihodnji hip se {»okaže tudi belo jadro, počasi se pomikaje v»lo'ž dolgegra rdečega obzidja. In sedaj je postala vidna vsa fregata.
V skupini če<stritih meščanov se tu eden njih obrne k sosedu, de-1>elemu armatorju v navadni -ivi obleki, kjer je s svojim rdečim obrazom pod okroglo lasuljo ravnodušno in brez radovednosti motril prizor. Potrka ga po domače po rami in mu de: — No, sedaj pa le, Julien (irave, stari kame-rad! Ozrite se malo natančneje in poglejte si svoje. Božja kazen naj me, če ni res, dep naj bom. če ni ta ladja vaš "Veliki zmaj"!
Bilo je. kakor da je udarec zbudil Juliena Graveta iz zaspanosti. Sklonil se je. namršil čelo, zmanjšal že itak majhne oči ter ostro opazoval: — Kaj še. gospod Danvcan, kako neki morete. . . To da je moj 'Veliki anaj'! Saj ima za najmamj dvajset čevljev višje jambore ko ta fregata, pri kateri so tesarji zelo skoparili z lesom
Vitez Danvcan je čeden plečat možak otmene zunanjosti. Ob strani nosi meč, sukneni, s srebrom vezeni kontuš si zaviha nad kolenom, nasmehne se, z dlanjo prese-če zrak in odgovori: — Le bolje poglejte, dobri moj Julien Grave Vafto 'ladjo s» rgrrele Ruvterjeve krogle, verujte mi! ' Takrat ae ie ni pisalo leto Gospodovo 1676 hi strahovito holandric brodovje je še vedno gospodovalo Severnemu morju, Kanalu, Atlantiku in celo po Sredozemskem. Nicdo se jim ni upai ustav-
kjer pada lokotaje in grgraje v votlino trebuha, na največjo škodo za vkrcano blago in ne brez velike nevarnosti za ladjo samo. — Hu-1 dič naj me vtzame! — je neprestano klel armator in stiskal pesti, ves želen jeze. — Nesreča za ne-: srečo! Saj je škatla bila še nova in iz najboljše hrastovine! Črna kuga naj <te p roki eft e podgane i Samo poglejte sedaj ta kup nesreče in te podrte jamibore! . . . Glejte le, kaiko žalostno visp podi, skozi prednje jadro pa piha kakor skozi sito! . . .
. i nn.
(Dalje prihodnjič.)
NOVO LETALO
Nemški letalski konstruktetir Fokker, ki ima sedaj svojo letalsko tvornieo na Nizozemskem, je spravil te dni v javnost svojo najnovejšo konstrukcijo, letalo s tremi motorji. Pripeljal je svoj nov
ZNANCSA AMERIŠKEGA PISATELJA
. .... .........T * ......nw——Tnnf •■ I.....inT-rr-T >T~7 - ~lIiTin iPT---y
KCVVOMC VIIw CO. K!Or voa*
Na s'liki vidiite Mrs. Elizo Shcpanl. se>tro znanega amei-ivkega pisatelja Jack Londona, ki .je. bila pred kratkim izvoljena načelni-com American L gion Auxiliary.
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Fortlgn Uanfuag« Information Sorvlco. — Jugoota« Buroau.)
HALLOW-E'EN.
Večer dne 31. oktobra je bolka, buče, staromodne svetilke.
aparat na amsterdamsko letališče Zares je bila fregata grdo po- Shiphol. Napravljeno je to letalo loniljena in Grave je imel dovolj j speci j al no za poštno službo v Zd. vxroka za trditev, da j etesarji i državah in je naročeno ameriški ne bodo mogli več popraviti. — Pokkerjev družbi, da izvrši dolo-Naj si jo ogledoval od katerekoli jčeno število aparatov. V Amster-strani. nisi našel za štirjaški če-j damn izdelani aparat se odpošlje v«4j prositora, kamor ne bi bila i prihodnje dni v Ameriko. Poleg treščila krogla ali karteča. Toli- motorja z 200 konjskimi silami v
ko je bilo gotovo, da se je ladja vrnila iz vročega boja, — čeprav zmagovalka.
(Zmagovalka, Na ujenih treh jamborih je vihrala zastava malt)
sredin letala je v mali razdalji od kabine pod vsako "perotjo postavljen še po en enak motor. Na letalu je bilo pri preixkusiiji vožnji 8 pasažirjev. 2 letalna voditelja,
neskih koraarjev. ta proslavljena 150	i" potrebna zalo-
Zii-stava: Na modrem polju beli križ. v škrlatnem ščitn --srebrni hermelin. — mak vw4cdar deviške trdnjave, bi se ni ie nikomur podala. Ko je plul "Veliki zmaj'" ob Starem jezu. so tri bandera
ga l>encina in olja. Vreme je bilo precej neugodno. Pihal' je močen veter in deževalo je. Foker je starta! najprvo z vsemi tremi polno tekočimi motorji. Tekom poletja je bil ustavljen sedaj eni potem
ponosno plapolala v vetru in njih ldrn?i stranski motor, ne da bi
svila je leskeitala v solncu. Največje med njimi, bojno bandero. ki s? razvije le za bitko, se je kakor ladja sama poljubovalo > sovražnim svincem in železje-m in njena svila je sedaj kaikor najbolj dragocene čipke iz AJenco-na ali Anglije. Zafo se tudi Julien Grave ni pomiril, dokler ni končal njegovega usajanja nepo-trp^žljivi vitez Danvean: — Tak dajte no, 'boter T. . . Za danes st>e nam dovolj napolnili lusetsa! Poglejte si zastavo, ki visi v cunjah vaši ladji iz zadka! Če mislite, da vas ta izguba spravi na kant, jr* pa jaz kupim in rad odštejem petdeset izlatih! — P redno pa mn je armator odgovoril, se je množica iznova vznemirila. Tjadja se je pričela pripravljati, da pristane, in je It"os za kosom povila vsa jadra, ki so ji se ostala, da love veter. Tudi je kapitanov glas z&done! dovolj jasno, da si ga sliaal tndi ie preko bulvarka. in .poveljniS-:ki mostovž je hO sedaj dobro viden od vseh strani, ko ga jadra niso več prikrivala. Od ust do ost je šlo ime kapitana, saj ga je lahko vsakdo videl in slišal, in vendar to ni bil oni kapitan, ki so ga'prifakovali: — Tomaž Trnb- v kt! ... Ta hip je JvUen Grave^
stroj v svoji zmožnosti za manevriranje kaj trpel. Stroj se da iz-borno voditi in njegova stabilnost je izvrstna. Varnost svojega letala je dokazal Fokker tudi še s startom s samo dvema tekočima motorjema, dočim je en stranski motor miroval.
Hallow-e'en (izg. heluin z naglasom na i), starodavni vtčer veso-iienja zlasti na Angleškem in v Združenih držav. Pri nas ta navada ne obstoji in zato je zlasti novodošl-ecem vse 1o čudno veseli-čenje nekaj nepojmljivega. Morda bi se lahko n-klo. da je Hallow-e'en neka kombinacija naše Kresne noči in pustnega torka.
Že sedaj proti■ koncu oktobra človek zagleda v izložbenih oknih trgovin razne ponarejene buče, črne maoike iz papirja, čarovniške kape, maske in druge okraske, ki napovedujejo, da se bliža dan, na katerega se mladina v Ameriki v-eseli. Ca.s praznovanja je pred-ečer Vseh Svetih (All Saints ali All Ilafllows). E'en je isto kot eve ali evening; Hallow-e'en torej po-menja v doslovnem prevodu: Prod večer Vseh Svetih. Vsi Sveti je sicer katoliški praznik, ki se proslavlja dne 1. novembra, ali IIallo\v-e>n je pradavna proslava in izvira iz p©edk ri staj an sk i h ča- j sov.
V prejšnjih časih so tega dne goreli kresi, da se izganjajo in za-kiinjajo čarovnice ' m duhovi, ki strašijo vse naokoli. Ljudje sci mislfli. da je to tista edina noč enkrat na leto. ko imajo duhovi, strašila in čarovnice takorekoč svoj letni občni zbor. Straši povsod. Te navade in vraže segajo nazaj k starim Druidom, duhovnikom Keltov, ki so prebivali na Angleškem in v Franciji pred kakimi dvatisočimi leti. Ob tem letnem časn so Druiui praznovali svojo Vili ko jesensko proslavo in so prižigali krese v čast boga solnea, da se mu zahvalijo za že-
ADVEBTI8B in Olj A S NAROD»
vtaee. caromoce iz papirja, cnic mačke, pajki, sove. duhovi in strašila iz paipirja so povsod v izobilju.
Ravno tako kakor so v davnih časih čarovnice vedeževale bodočnost ljudem v tej strašni noči, ta ko se tudi danes uganja mnogo šale z vedeževanjem. Košček stop l.jt-nega voska aLi svinca se i>otap lja v mrzlo vodo in se iz oblike strjenega voska ali svinca ugib lje. kdo bo bodoči ženin. Druga navada je ta, da vsaka deklica
dobi go€bv««i>Uivik> koruznih zrti. da jih popvuži. Kolikor zrn ne poči. toliko let t)o jtforala čakati na moža. Tudi moški lahko izvedejo za svojo bodočo polovico. Tri sklediee'se posfiavijo na mizo, ena z bistro vodo. ena s kalno V(*-do in ena prazna. Gostu se zavežejo oči, ga zasnčejo^iikrat. in potoni on stopi naprej in se dotakne ene siklediett Ko je do-
-bolk v kad venir-; gwtic .Vtikaj
glavp v vodo. ila ujamejo jaboi-ka.
Pravljice o duhovih in strašilih so seveda na dnevnem redu. Vmes sredi- ^rifpovedova-nja' j?o5a>tne pravujice, dostikrat nekdo prinese v sobo lonec napolnjen z nekim praškom za zeleni umetalni ogenj. Ob pravem trenutku, ko je prav-
ljica prišla do svojega vrhunca taknil sklediee z bistro vodo. bo j pošasiuosti. n kdo zapre, luči in dobil lepo in mlado ž en ko • ako 1 zelena svetloba napolni sobo — o (* je dotaknil skledice s kalnoljoj! vo^lo, bo dobil vdovo, ki bo hlače nosila; ako se dotakne prazne skledice. ostane samec. Drug na-
Slaba prebava je šia.
Živci so se čudovito zboljšali.
Mrs. T^a'vid H;irk«-it fz H;»pr»nsl)»»rj?.
cm za dekleta, da izvedejo, kake x v. nam piše: • < >d kar rat»»m • \*upi.
i i i i -» ■	-i ; Tone se »*-utim veliko )oljšo. Moji živci
'ircte moza brnlo dobile, je upiho-it, ,„.UKi orKant sn	boljSi;
vanje sveče. Goreča sveča stojiic,d kiir	.Nur'"T"no iniam
____ "... -_ i i _ i —	-i l>r,» pr*-ba\x». Ista jt" v r.snici izvrstna
....	. .	. ...	. stvar jtii o jahanje."
• *itat«-ljl t«-pa lista tin j |H»-«kiisi Nu->ra-To?.o in	s,- btnlo, kak.» hltm tt-
Omkujr v takih slufajili. Xusa-Tone vrne mor iu kr«>|>kost. ojafi ijvee. krt in te:»>. «laje <lol>.r Fiume«'. stimulira, je-
na mizi in jo dekle poskuša upih
niti iz neke daljave. Ako se upih-
ne takoj ob prvem poskusu, se bo
poročilo s sinom bogatega očeta:
ob drujrem poskusu z možem vi- itra in ri:l5r:L žvl'dec in evesj.-.
!zi'< !..vao lj: Ntipa-Tone v»-do tako «lr>-sokega stami: ob tretjem z d lav- '..r
■ V" v
ceni. Ako se ji tretjič ne posreči, ostane stara devica. Jako stara za-
kaj lv> ri vas storila, da prt>ilij<> vv l>karje. ila isto jamčijo in vam po-vrnejo il'-n:ir, t"e msto zadnvljnl. l'ri|>o-•Oi"arra. jatnrena in n:i p:odaj v vseh 1 -kar n.-ili. ali pa pošljite SI.00 narfivnos*. l„„ -iii -	i ti	! "a National Laboratory, lii-lrt S. Wab.ish
nava je ta, <ih cienejo nekoliko ja-i Ave.. ohiraro. ni.	- a«k t.
VAŠI PRIHRANKI SO VAŠA NAJBOLJŠA ZASLOMBA!
Najsibodo šc tako skromni, vendar so Vam zaslomba, na ko-jo se lahko zmiraj zanesete.
Hranjenje je že samoobsebi vrlina in korist, a temvečja jo korist, ako se prihranki naložijo v sigurno bankn. katera plačuje primerne obresti.
Vložite iertaj svoje prihranke pri nas na —»
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT*
kjer Fam nosijo 4% obresti na'leto. Mesečno obrestovan je.
\
Sigurnost zajamčena pod nadzorstvom države Xrw York. Vse bankovne posle izvršujemo brzo, točno in solidno.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA V AMERIKI!
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
REVMATI2EM
"S
Značilno domače zdravilo -da ga oni, ki ga ima.
Leta 1893 me je napadel nuskularni i n podakutni revmatizem. Trpel sem več hot tri leta tako kot vedo le >ni, ki ga imajo. Poskušal =em zdravila za zdravilom, toda vsa pomoč, ki sem jo dobil, je bila le začasna. Končno sem dobil zdravilo, ki me je popolnoma ozdravilo in moje pomilovanja vredno stanje se ni nikdar več vrnilo. Dal sem ga številnim, ki so bili liudo bolni, privezani na posteljo, nekateri 70 do 80 let stari, pa posledice so bile iste kot v mojem slučaju
Moja želja je, da bi vsak, ki trpi na katerikoli vrsti muskularnega ali podakut-lega revmatizma, poskušal »tev. Druidi so verjeli, da tega lyeliko Vrednost mojega iz-dne Samon, bog smrti, zbira oko- fcoljšanega 'domačega zdrav-li sebe vse zle duše. ki so tekom jenja'vsled njegove čudovi-minolega leta bile obsojene pre-'^ zdravilne moM Ne bwati v telesih živali. K tej Druidski prof^avi je bilo kasneje vcepljeno nekaj potez rimskega praznika na čast Pomone, boginje sadja, katerega dne so orehi in jabolka, predstavljajoči zimsko zalogo sadja, igrala veliko vlogo.
Glavtnd ofifiiltelj v proslavi Hallow-e'ena je brezdvomno — bnča (pnmpin). V bučo. tako pre-luknjanjo, da igleda kot glava z očmi, nosom in usti, dene se sveča — in strašilo je gotovo. Iijradje se našemijo m prirejajo se vesele maškerade po ulicah in k prijateljem v goste. V nekaterih krajih se danes seveda maskirajo le drf otroci Vršijo se tudi igre. ki odgovarjajo pošastnemu značaju večera. Opolnoči se IJodjc razkrinkajo. Qranžaeta in črna barva so tradieijonalne barve, ki prevladujejo tega večera. Ebpe Sta, ja-
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing; Company
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
RAZPRODAJA! NAJVEČJA NA SVETU!
U KOSOV OPREME Z A SPALNICO, vredne nekako q f »16.95. POSEBEJ za TO veliko razprodajo skupaj	u1!
S KUPONOM SAMO —
te niti centa, pač pa samo svoje ime in naslov in poslal ram bom brezplačno poskusijo. Ko boste uporabili in ko se bo izkazalo, da ste po dolgotrajnem proizvedovanju lobili nekaj kar prežene rev-natizem take vrste, pošljite n dolar. Toda zapomnite si, la jaz no^fm vašega denarja, dokler ga z zadovoljstvom ie pošljete. Ali ni to pošteno! Zakaj bi nadalje trpeli, če se vam nudi brezplačna Domoč 1 Ne mudite! Pišite lanes.
MARK H. JACKSON No. 46-M Durston Bldg., SYRACUSE, N. Y.
Mr. Jaclnqn )e Mtkovurto. Z«orn}« J*
ŽENE! Pri t«j priliki re« lahko orihranite denar. V»:edtega Jo sedaj izkoristite. Ta ponudba bo veljavna samo toliko časa. da prodamo 2000 oprem. Odkar *mo jo stavili, se Jo smatra največjo dosedaj, in zares, kajti prvega dne, ko t smo otvorili to veliko kampanjo smo prodali 600 oprem; 2000 oprem, namenjenih za to raaprodajo, bo morda v enem tednu prodanih. Ne mudite. Nočemo, da bi
bili razočarani. ja dragocena oprema 14 kosov, sestoji iz naslednjega:
1) Krasno prvovrstno posteljno pregrinjalo, kot je na sliki. Mofno stkano iz dobrega bombažnega sukanta. Cisto bele barve, trajno vezeno, ima. ostre vopale ter je lep uzorec-. Dobro se bo pralo in bo leta trajalo. Velikost približno 72X84 inčev. i) 3 prvovrstni brezfifvni rjuhi. uapfavHeni iz finetra na roko tksuiega muiilina, cisto bele barve. Velikost 72X90 inčev. Se bosta dobro prali ter dolgo trajali. 3) 4 vezene blazine. Napravljene iz na roko tka upa musjiria, bele barve, 42X36 in. 4» 6 prvovrstnih turških briBat". Te brisače so teik'e in veLke. Napravljene so iz dobrega bombažnega sukanca, sneino beJe, imajo vezene konce ter lep barvasti pas. Velikost približno 18X36 inčev.
5) 1 fi*w težko napolvolnato ogrinjalo. Močno stkano iz dolgih koncev bombaža in volne, ki prehaja v mehke nitke na kraju. Kraji so lepo vezeni ter trajni To ogrinjalo je gorko. jako pripravno in lepega nzorca.
VSAK DOM ABSOLUTNO POTRBBl'JE TO «"*i:i>OViTO OPREMO. TODA. KJE JO I*AHKO DOBITE PO NAŠI POSEBNI. NA POLOVICO ZNIŽANI CENI? 8*mo izpolnit« spodnji kupon danes. Ne pošljite denarja. Samo 35c v znamkah za poSIljalne atrošk«. Plačajte posebno freno $8.98. ko dobite opremo. Zapomnit« si: Naia osna 1&.M za to opremo Je veljavna edinole s kuponom. In. m »ri kot eno eprtmo se proda vsaksmu odjemalcu. _ _ ___ _ _
BREZPLAČEN! KUPON štv. 600 VBE0EN $8. BREZPLAČEN! ABAMB MAIL ORDER CO.. Madi"n & cTc^T"' ^
Gospodje: Priloženo dobite 35c v znamkah, zakar mi poSljlte opremo 14 kosov kot je -naslikana, po vafii posebni cehi s tem kuponom za $8.98. Razumljivo je, da ml boste vrnili denar, če ne bom popolnoma zadovoljen.
Ime ...............................................................................
Naslov ...............................................%............................
Mesto
Država
(
«I>AS
GOSPODAR PLAVŽEV.
Francoski opisal Georges Ohnet.
-"'ilJfr88^!«:!* «»» »A , |l|H|a|HJ
All 1 Vi) 1U »
Za "Glas Naroda" priredil Gh P.

19 STATE STREET
mtmmmmmmmmmm^^mtm ALI LOKAktil AGENTJE
-	(Nadaljevanje.)
—	Tega ne morem sprejeti, — je odvrnil marki j živahno. _-
Obdržite v».\ Žalite me, ee silite še nadalje vame.
—	Tudi na nevarnost, da vas razkaeim, ustrajam pri tem,_je
odvrnil mož v modri bluzi. — Položil bom divjačino na rob jarka in prasto vam je pustiti jo tam . . . tem boljše za lisico. Čast mi je priporočiti vam. gospod inarkij.
Z rnim samim skokom j»« bil mož v gozdu, v katerem je izginil.
—	(Jo-s.pod. gospoil, — je klical markij, a tujec je že izginil.
—	Čuden doživiij»j,— je mrmral inarkij. — Kaj .storiti?
Nepričakovano posredovanje pa je končalo njogovo obotavlja-1
nje. 'Prepelica* je -»tekel k jarku,oprijel previdno prepelico z zobmi i
ter jo prinesel svojemu gospodu. Ta s. je pričel «nejati. Pogladil i	nacionalna demo-
je p-a po glavi ter rekel •	kraticna načela so na žalost med
—	Nočeš, da bi se vrnila domov praznih rok, kaj ne?	uami P°W<>*ila P™vo psihozo,
Spravil je zajca ter štiri prepeliee v «vojo lovsko torbo ter se i v*e Jebil° uverjeno' da nam bo no odstranil dolgih korakov, v smeri proti svojemu domu	severu ob nemško - slovenski meji
Cirad Bealii*u je bilo poslopje v slogu l,udovika XIII. ter je ob- prte0jen° vse' do koder	na5e
stajalo iz glavnega pročelja, z dvema stranskima kriloma. Grad je bil zgrajen iz belega kamena, pomešanega z opeko. Na strmih strehah stranskih kril stoje umetniško okrašeni dimniki. Široka, petsto metrov dolga balustrada iz rdečega peščene a «e steza na ravnih tleh pred gradom.
Proti jugu ležeča lep<i aleja predstavlja v pozni jeseni krasno promenado. Razgled od tukaj je mičen. Grad, zgrajen na griču, kateremu leže nasprcnti vinske -gorice ter- kamenolomi Pont-Ave&nesa,
samo Sest dni prejco
Z OGROMNIMI PAŠNIKI HA OLJK
PARIS 7. NOVEMBRA
LA SAVOJE 14. novembra.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE
Kabin« tretjega razreda s umivalniki in tekočo vodi za 2. 4 ali C oseb. Francoika kuhinja in ptja6a-
NEW YORK
m
rifeaUUk
Petletnica koroškega plebiscita.
prebivalstvo; naše naziranje o etnografski pripadnosti smo si predstavljali kot bodočo osnova za določanje državnih pripadnosti, ne pa individualno odločanje posameznikov po načinu splošnega glasovanja. Popolnoma tuja
pa nam je bila misel, da bi ka.j
je obdan od trideset hektarjev velikega pa r ka^k st ezaTm^lm ih| P<>m™aa	prih°-
obronkih proti dolini.
rena z vojaško zasedbo ali pa /.
Plavži in druge naprave gospoda Derblav so sicer nekoliko motili pokrajino ter prekinjali njen mir. Kljub temu pa je spadalo posestvo k najlepšim..
Tekom dolgega časa pa je ostalo to posestvo osamljeno. Markij de Beaulieu, oče mladega lovca, ki je bil leta 1843 dvajset let star že lastnik velikega premoženja, je pričel voditi v Parizu razkošno življenje. Kljub temu pa je prišel vsako leto, ob lovski .seziji, za tri mesece v Beaulieu. To je pomenjalo skrajno zabaven čas za aristokracijo v okolici, kajti zapravljivost grajščaka jo je odškodila za pičle zimske mesece.	<
Ko je leta 184S izbruhnila revolucija, so sklenili vinogradniki Pon t - A vesne^a, elektrizirani od besed par socijalističnih voditeljev, da se zahvalijo za velikodušno podporo, katero jim je markij vedno naklanjal s toni, tla oplenijo njegov grad.	- ,
Oboroženi .s kosami in vilami so pridrveli, tulec marseljezo, za rdečo zastavo na grad Heaiilieu. Vdrli so skozi ograjo, katere ni kotel odpreti grajski kaMcJan in v gradu samem so se lotili plenjenja ter pričeli uničevati vse. česar niso mogli odnesti s seboj. Najbolj pretkani v tej tolpi je našel vhod v klet in tatvina se je kmalu iz-prcmenila v orgijo pijanosti, tekom katere ko vinogradniki v polni meri ocenili izbrana vina markija. S pijanostjo pa je prišla zopet na dan njih surovost. Vdrli so v skrbno negovano cvetličarno, uničili najlepše rastline tor razbijali vaze. Krasen kip boginje Flore, ki je stal med vodopadoin v kanienitem bazinu, je pos-tal predmet njih surovih šal. Eden ■ razgrajačev je ravno liot:l razbiti ta kip, ko se je najbolj pijani med njimo, v nenadnem napadu občutljivosti, postavil predenj, ter izjavil, da bo pognal prvemu, ki bi se dotaknil kipa, vile'skozi .trebuh. Kip boginje Flore je bil rešen.
Nato pa, da se odškodijo za vse napore, so sklenili dobri Pont-Avesnečani, zasaditi drevo prostosti. V parku so iatrgali iz tal mladi topolj. "ga'okTaMli z rdečimi cunjami ter zasaditi,-sredi divjega tulenja. na sredo terase.
Nato »>o zopet odšli v svojo vas. kjer -so pozno v noč nadaljevali « svojo revolucijonarno orgijo. Naslednjega dne je prišla v Pont-Avtsnes žandamierijska brigada in mir je bil zopet ustanovljen brez vsakega posebnega napora.
Ko je čul markij o teh prešerno-bedastih izgredih, se je pričel Rre.no smejati. Zdelo se mn je povsem naravno, da bodo poplačali dobri Pont-Avesničani dobrota, s katerimi jih je obsipal, s takim'i neumnostmi.
Hudo pa se je razkačil. ko je izvedel, da so postavili na teraso drevo prostosti.
To je bilo že preveč! Zdelo se mu je, da je presegfl dovtip vse meje. Takoj je dal svojemu vrtnarju naročilo, naj razžaga drevo ter mu ga posije v Pariz, da ga sežge v svojftm kaminu. Pijanemu prijatelju umetniško izvršenega kipa je postal petsto frankov ter sporočil prebivalcem Pont-Acesnesa, da se bo osvetil za to revolucijonarno šalo na ta način, da ne b'o prišel več v Beaulieu tekom celega svojega ži vije upa.
Trg. za katerevga je pomenja-la ta odločitev izgubo najmanj dvajsetih tisoč frankov na leto, se je> skušal potom svojega župana na vse mogoče načine približati markiju ter -vložil celo prošnjo oprtiuljeno « številnimi podpisi.
Vse zaman! Markij ni oprostil drevesa prostosti in grad Beaulieu je o#*tal prazen.
V resnici pa so v veliki meri prispevale k temu sklepu mikavnosti parišk^a življenja. K*uh. gledališča, šport in galanterije so ga bolj varno držale v Parizu }tot pa srd na krhe4e v Beaulieu. Po več lotih življenja, polnega razburjenja in užitkov, pa se je nave lietl vseh teh neumnosti ter se oženil
Njegova žena, hči vojvode iz Blignv, je bila mirnega in nežnega značaja. Markija je oboževala ter znala zatrsniti oči vsprieo nje ^rovih slabosti. Markij je spadai med one ljubeznive zapravljale katerim je zabava "glavni namen in cilj življenja in kojih roka in srce sta vedno odprta. Nezmožen odreči svoji ženi kako željo, jo je .vendar pustil uničevati se od jada, čeprav je to pozneje, britko ob žaloval.
Kadar je bila markiza tekom jutra po kaki neumnosti, jezna* nanj, ji je poljubil roki ter rekel, s solzami ▼ očeh: — Ti si svetni ea! *— Naslednjega dne pa se je zopet pričela stara pesem.
Medeni tedni mladega markija so trajali tri leta. To je bilo povsem primerno za človeka miarkijevega kova. Imela sta dva otro ka, — sina in »hčerko. Octave in Claire je vzgojila mati. Bodočega dediča premoženja, in naslova, resno in strogo, da postane dober mož, hčerko,, pa fino in skrbno, da postane nekoč sreča onega, kale bombna. t ; • . ;
rminmrrw^"'^- ti ft"j-favr'—r—' "	^ \
oboroženo močjo.
V tej psihozi je vir in začetek vse naše nesreče, ki se je zaključila z nesrečnim izidom koroškega plebiscita. Maribor. Ptuj in Dravsko dolino, kjer je bilo nem-škutarstvo mnogo močnejše, nego na samem Koroškem, smo rešili, ker je general Maister ravnal po svojem — morda vojaškem — instinktu in ni zapadel obči psihozi.
Posamezni mladi dobro vol jei so ta ko rekoč na svojo roko, spočetka i>od duševnim vodstvom Maribora, pričeli z maloštevilnimi vojaki zajedati slovenske koroške kraje, in sicer v drugem tednu novembra 1. 1918.; dne 7. novembra Prevalje, 16. novembra Sinčoves in Borovlje. Nemci so bili še povsem zastrašeni; upirali so se samo v Zilski dolini. Dne 23. novem bra je sklenil major Lavrič z zastopniki koroške deželne vlade začasni sporazum o demarkaeijski črti, ki naj loči jugoslovenske in koroško - nem9ke čete, — ta črta je potekala od italijanskih oku pacijskih čet v bližini Trbiža ob Žilici navzdol do ustja, potem ob Žili do ustja in nato ob Dravi nav zdol do točke 3 km vzhodno od Velikovca.
Ta čas so se vršila pogajanja za določitev demarkacijskc črte v Koroški; vodil jih je general Maister z zastopniki štajerske in koroške vlade; zahteval je v glavnem vsa etnografsko slovensko o-zemlje, a do soglasja ni prišlo. Dne 30. novembra je slovenska četa pod vodstvom Malgajevim zasedla Velikavec, kar je povzročilo v ostali Koroški veliko vznemir jenje. Dne 5. decembra je sklenila koroška deželna zbornica, da je antantnim četam vedno pustiti prost prehod, da pa se jugosloven skim četam treba zoperstaviti. Sledila je reorganizacija volks wehrovcev po vsej deželi, z namenom, da se brani napredovanje Jugoslovenov, dokler mirovna konferenca ne določi mejo.
To je bila predigra krvavih spopadov na K^voškem. Dne l-i. decembra je naša č< ta zasedla Grabstuin, toda že naslednjo noč je ponoči aa vratno napadla četa volkswehrovcev in jo ujela. Začeli so se boji na vsej črti. Ti boji a* katerih so Nemci povečini na
največ pomeni, se je pričela nova akcija za. zasedbo Koroške. Dne 29. aprila se je izvršil oni znameniti, nezado^rtni napad proti Celovcu, in scer na vsej dfmarkacij-ski črti. toda napad se je izvedel s popolnoma nezadostnimi n slabimi vojaškimi silami; volksweh-rovei so dobili pomoč iz ozadja, osobito iz Celovca, pa tudi z ostalih avstrijskih dežel, prešli v protinapad takoj 30. aprila in 1. maja in v naslednjih dneh se jim je posrečilo, potisniti jugoslovenske čete popolnoma čez koroške deželne meje. Ta katastrofa je napravila na vso slovensko javnost porazen vtis. in je tudi poslabšala na-o situacijo v Parizu. Obnovljena pogajanja med zastopniki ljubljanske in koroške vlade v. f'elovcii so potekla, brez uspeha.
V Parian je prišel problem koroške razmejitve due 9. maja zopet na dne vni red. IVkoin maja je postalo jasno, da bomo imeli na Koroškem plebiscit, za kar je odločilo v prvi vrsti stalšče ameriške delegacije. Baš v zadnjih
--J M V \H\
Kretanje parnikov - Shipping News
/
S. novembra:
Prw. Harding, Cherbourg, Bremen
4. novembra:
Mauretania. Cherbourg; De Graa-■e. Havre.
Antwerp: Mount Clay,
.	. . dnevih majnika je izvedela nasa
stopali oteiiizivno. >pa niso prinesli1	• • ^	, -
, .	\	,	i oelegaei.ia. da se je konferenca
oi.s-tvtnih sprememb. Medtem sc i	, , . .. _ , ,
. . ,	, - ,	; 0(1,0c'da za plebiscit. Istočasno
je se vedno poskusaio potom po-	•	• 1-.
,	1	: !dn? 28. liiaja pa se je zgodilo 0110.
1 jiibljansivo narodno !.„„ u- , „ .1 m 1
J	kar bi nam bilo, da se je zgodilo
gaja 11 j med vlado in raznimi avstrijskimi ob-la-4tvi na prav i Pi kompromis glede naeijonalne meje. Dne 13. januarja se je na Koroškem sklenilo premirje, 14. januarja so se v Gradcu prič da pogajanja zastopnikov obeli vlad. Tekom teh pogajanj, ki so potekala neugodno, se je pojavila ameriška Studijska komisija, pod vodstvom nadpol-kovnika Milesa ter ponudila svoje posredovanje, katerega jedro je bilo, da se ameriška komisija poda v sporni obmejni predel ter določi provizorično dcmarkacij-sko črto, kolikor najbolj mogoče upoštevajoč želje prebivalstva gle i
takoj pričetkom osvobojenja. rešilo Ko-roško brez težav: naše če-te. v prvi vrsti srbske sile. so v zadostni množini pričele zasedati zahtevano koroško ozemlje. V prvih dneh junija so naše čete o-kupirale Koroško,	fi- junija
tudi Celovec.
Medtem so se v Parizu nadaljeval« razprave o naših mejah, pr idlog -za predlogom je prišel nsi dnevni red. Dne 5. junija se je Wilson u predstavila slovenska deputacija z znamenitim svojim: "Ave, AVilson, morituri . . Ali vse je bilo brezuspešno; šlo je samo še za podrobnosti, kako naj se
5. novembra:
Pittsburgh, Hamburg.
7. novembra:
Paris, Havre: Homeric. Cherbourg
10.	novembra:
George Washington, Cherbourg,
Bremen; Stuttgart, Cherbourg, Bremen.
11.	novembra:
Aquitania, Cherbourg. *
12.	novembra:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg.
14. novembra:
Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg: T .a Savoit*. Havre: An-danla, Hamburg.
17.	novembra: Bremen. Bremen.
18.	novembra: Berengaxia, Cherbourg.
19.	novembra:
Zeeland. Antwerp; Westphalia. Hamburg.
21. novembra:
Olympic, Cherbourg; Republic, Bre men.
24.	novembra:
Pres. Wilson, Trst; Berlin. Bremet
25.	novembra:
Mauretania, Cherbourg; Rorham-
^ beau, Havre.
uj. j, .
•< .29. novembra:
-Albert Baliin. Hamburg.
/28. novembra:
Homeric, Cherbourg, Suffren. Havre: America. Bremen.
1.	decembra:
Muenchen. Cherbourg, Bremen.
2.	decembra:
Aquitania. Cherbourg: De Cms«««, Havre; Arabic, Hamburg .
3.	decembra:
Thuringia. Hamburg. 5. decembra:
Leviathan, Cherbourg; Paris .Havre: Majestic. Cberbourc; Martha
Washington. Trst.
9.	decembra:
Berengaria. Cherbourg.
10.	decembra:
Luetzow, Bremen.
12.	decembra:
Homeric. Cherhourji: La Pavole, Havre; Oeorge Washington, Cherbourg Bremen.
13.	decembra:
Columbus, Cherbourg, Bremen.
16.	decembra:
Mauretania, Cherbourg.
17.	decembra:
Mount Clay, Hamburg .
19. decembra:
Andania, Hamburg.
22. decembra:
Roc-hambeau, Havre.
26. decembra:
Paris, Havre; Cleveland, Hamburg; Pres. Kocsevelt. Bremen.
28.	decembra: Majestic. Cherbourg.
29.	decembra:
Berlin, Cherbourg, Bremen".
31. decembra:
Westphalia, Hamburg.
de bodoč3 narodne pripadnosti, j izvwie plebiscit> ^ jUllija je Ta predlog sta dne 22. januarja ! vrhovni s-vet antante sklend'raz-
delite\- celovške kotline v dva pa-
sprejeli obe stranki.
Ta ameriška komisija pomeni stvarno pričetek uporabljanja plebiscit nega začela v sjioru za Koroško; njen nastop je imel da-lekosežnejše posledice. Miles se je s svojimi dne 27. januarja poda' iz Gradca v Maribor, kjer so u-prizorili Nemci manifestacije, da bi pokazali nemški značaj. Padli so streli in kri je namočila mariborske ulice. V prihodnjih dneh je komisija prepotovala domala vso sporno Koroško. — Mežiška dolina je bila že takrat izvzvta — in na temelju svojih opazovanj napravila poročilo o razpoloženju prebivalstvo glede naeijonalne pripadnosti. To poročilo bi lahko imenovali koncept plebiscitnega rzida ; za nas pač Ti i bilo ugodno. Objavilo se ni.
I)ne 18. januarja se je v Parizu otvorila mirovna konferenca, začele so 4? raizprave o novih državnih mejah. Dne 2. marca je razpravljala komisija o mejah na Koroškem in Štajeiskeui. Zastopnik Amerike je predlagal za mejo Karavanke ter se pri tem skliceval na boje v januarju, ki da pač kažejo voljo prebivalstva. Tudi Angleži in Italijani so predlagali za nas neugodne meje, le Francija na* je podpirala. Ali do odločitve ni prišlo, stvar se je od ložila do začetka maja.
Ko se j-». pokazalo, da beatu« possidens tudi pred novo Evropo
T
sova in dne 25. junija je določil | podrobnosti za izvedbo plebiscita, in 50. mirovne pogodb/*, z dne 20. j Te odločitve so prišle v člena 19 S julija.
Dne 10. septembra 1919. je bila v St. Germainu podpisana^mi-rovna pogodba z Avstrijo in s tem se je zaključila vojaška in diplomat ična predigra koroškega ple >iseita.
posebna razprodaja za možke. 9 kosov jgorke moške obleke za samo $6.98.
MOŽJE! Samo prečitajte in se prepričajte, kako nekaj čudovitega, vam nudimo danes. Samo pomisKte, da lahko dobite sweater, srajco, hlače in Sest parov gorkih nogavic, vsega skupaj 9 kosov za samo 96.98. Sam jnfeater je .vreden tega denarja. ker je dobre kakovosti, iz posebno md-čnega in lybornega -sukanca, spleten po močnem zobčasten uzorcu. Ima širok o-vratnik, elastične zapestnice ter dva prostorna žepa. — Sive, višnjeve ali temno-rd£če barve. Velikost 34 do 46.
Par prvovrstnih hlač. dobre kakovosti iz teike bombažne volne, jako lep uzorec, siv« barve s finimi progami. Dobro napravljene z zaponkami za pas. Imajo zada) tepe za zapeti ter privihane hlačnice. Velikost 30 do' 44 inčev preko paau. Hlačnice na znotraj od' 30 do 36. inčev.	.....
Pristna, volnasto-flanelna srajca. Srajca je napravljena iz izbornega materijala. Ima nizek prijet ovratnik ter dva Ujta, katera je mogoče zapeti. Sive in rjave barve. Velikost 14*4 do 17%.	-	•
-Sest parov težkih, vol nas tih nogavic. Te nogavice so gorke in udobne. Navadne barve. Velikost 9 do 12.
PROSTA 10 DNEVNA POSKUŠNJA VSAKOMUR. — NE POŠLJITE DENARJA, ^mo vaše irtie in ttkslev s 25 centi v maiftkah za pošiljanje. Plačajte posebno ceno >6.98. ko dobite blago. Pokažite to svojim prijateljem, da lahko izkoristijo to 30 dnevno ponudbo. Naročite danes. Navedite velikost.
V. J'
^tlUdion
CO.
nion Str, B*pt. 10, Chieafo, HL
Nastopal kot prohibicij-ski agent.
GUTTEXBERG, N. J., 29. okt. 31 let stari Wesley Boyle iz Ho-»okena je bil -izročeni zveznim o-blastim, ker se ga dolži, da je nastopal kot prohibicijski agent.
TRAKULJE NI MOGOČE USMRTITI Če hočete usmrtiti trakuljo v telesu, ne morete tega storiti, da bi ne poškodovali samega sebe. Da u-speflno odpravite tO strafino pošast, ki po-vzi-oC-a na tisoče predčasnih smrti, ae morate poslužiti zdravila, ki bo naplavilo zaje-davca tako bolnici, da. se ne bo mogel upirati odvajalnim sredstvom. ki ga bodo nato pregnali. Tisoče moških, (žensk in otrok se zdravi za kako drugo bolezen in sicer neuspešno, dočim Je njihova resnična bolezen poftast—trakulja. Gotovo snamenje t« po-Aasti so oddajanja njenih delov, morebitna pa izguba teka s včasnlm izpeha-v an Jem, pokrit Jezik, zgaga, bolečine v hrbtu, ategnilt ln nogah, omotica, glavobol, občutek omed levies ■ praznim biodcem, veHki. temni kolobarji krog oči. Želodec Je težak in napihnjen, človek tudi čuti. kot da se nekaj giblje do grlo. Bolnik ima rmeno kožo, malo tehta, ima slabo sapo. Pošast, ki včasih doseže dolžino SO čevljev, povzroča božjastne napade. Če se splazi v sapnik, lahko zaduši svojo irtev. I znebite ae takoj te pošasti, dokler ne Izpodkoplje zdravja. Pošljite $10.48 z» zdravilo Laxtana. Ne pošljemo C. O. D. Prodaja ga samo to slavno zdravilo zoper trakuljo, danea. Laxal Co., 13S Laxal Bldg., Box MS. Pittsburgh. Pa. Za zavarovanje zavojčka 25c posebej. (Copy 11).	—Adv't.
Dospela j e
VELIKA
Blaznikova
PRATIKA
za leto 1826. Cena 25f komad.
V pratiki jcT poleg koledarja in raznih zanimivih navedb tudi zgodovina 200-le-tiiega obstanka. Prva pratika jjp namreč izšla L 1726.
„Putujte pod ameriško zastavo"
Znižana cena »ja in r.»?aj-. do
LJUBLJANE
s»mo $!98 00 m >eč preko Cherbourg* r7\\ OVOLJM 1»

"t:1.
....	ite v prost«
kalil!-! t Ulionut liraro in ktortnrn Urovoin. |mj ni-k> crrv (•otujctr i a katrrrtnkoli krr.*t-. tn p ir-t.:ku I'liitr-i	l.inrs. t,ro<lc>\ jti. Li
je la?« vlailr Zitrurcnih i!r>av
ln ir hovrtc preživeti Inj/irne pr-i-tt:kr \ Ma-i iloraovini. labk.i o I;. .t j jet? s 5\..jimi rojaki na f'avnr-'i p-r-ruku ..Arpcrrca" 18. novembra kot p..-se>>tii liožii iii izletniki jmk!	<,r>i
Mr. Ju«-|i| a Brrko\ itza. ki h.i <i<rl>n.> skrili /a vašo uiloono-i. /iii;uti>\ii dobite člane« v*r prMlrf.br-.isti i.J u. iega i>otniškega agctr.a ali oU:
United States i de
i1
45 Broadway
(Phone. Whit-hail 2800)
New York C'ty
Naravnost* Jugoslavijo
Potujte na velikih parnikih, ki pri-stanejo tako v domovini, da Je treba potovati le par ur z železnico.
Božična odplutja
PRESIDENTE WILSON
34. NOVEMBRA
MARTHA WASHINGTON
5. DECEMBRA
Cena za Trat ali Dubrovnik, tretji razred $100. vfitevSI davek. Tja in nazaj $162 tn davek. Železnica od Trsta do Ljubljane samo $1.06: do Zagreba $1.90. do Beograda $4.75. Vnaprej plačana vožnja od Trsta do New Yorka samo $107.50. Posebne cene za vožnje tja in nazaj. Najboljše cene in najbolj ugodna pot za potovanje.
Poaebni vmesni drugi razred.
COSliLiCH LINE Of TRIESTE
Phelps Bros. & Co., J we* st.
2 Weat ew York
ZAHTEVA SE
izurjene šivalke. na box-machine za moške slamnike. Pojasnila daje: Mrs. Schier, c o Mallory Co., D anbury, Conn.
(2x 28,29)
1
Z: '/v;.-
NAJBOLJŠE ROČNO NAPRAVLJENE ITALIJANSKE HARMONIKE
Mi Izdolti jemo ln Jmporttra-rao razliC ne prvovrstne no (no na prav Ije ne Italijanske baimonike najboljše na svetu Deset let
garancije. Nafte cene so ntSje kot katere sakoll Izdelovalca. Brezplačen pouk Igra nja kupcem. PlSlte po brezplačni cenik
RUATTA SERENELLI A. CO. 817 Blue Island Ave, Dept. 16, Chicago, III
82 Cortiaadt St, W«v Tork, V. T.
SLOVENSKI AMF.RIKANSKI
KOLEDAR
za leto 1926,
bo v lrratkem gotov.
Letos mn je cena 50< Naročilu priložite znamke, mo-neyorder, ali pa gotov denar v priporočenem pismu. Pratiko Vam pošljemo takoj m koledar pa ka-korhitro bo gotov.
Prejeli smo tudi veejo zalogo knjig, ki bodo v listu Glas Naroda priobčene.
GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York, N. 7.
Pozor čitatel ji.
Opozorite trgovoi ta • brfcnike, pri katerih kupi loto ali naročate ta ste ■ mjik postrežbo sadoroljal, da oglašujejo t listu "Olaa Varoda".. ■
Uprava
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko
Kdor ]• namenjen potovati \ stari kraj, je potaebno, da j« u caačno poučen o potnih listih, prt Um«l ln drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam Jih mmmtm dati vsled nate dolgoletne iskotnje Vam bodo gotovo t korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par nike, ki imajo kabine tudi v ILL rasredu.
MVS —S—MM poetavr
ki je stopila v veljavo s L julljeat 1924, aamorejo tudi nedrža7ljan dobiti dovoljenje ostati v doaovia sno leto ln ako potrebno tudi delj, toasdevns dovoljenja Izdaja gen* ralni naselnlfikl komisar v Waab lngton, D. O. Profinjo ca tako do roljenje se lahko napravi tudi New Torku pred odioiovanjem, tei ss pošlje prosilcu v stari kraj gta •om nanovejie odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCB IZ 8TABEGLA
Kdor Ml dobiti sorodnika vvojca ls starega kraja, naj
prej plie sa pojasnila. Ia Jogosla vije bo prlpuifienlh v prlbodnjU treh letih, od L julija 1924 na pre rmko leto po 871 prlseljsocc*.
Ameriikl driarljanl pa samora) dobiti nem Bene la otroke do IS. le ta brea. da bi bUl Vteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ae ite je je kvoto. Starin ln otroci od 18. * 21. leta smrrtlklb drSavljanov p haajo prednost v kvoti. Ptftts a pojasnila
Frodajamo voam lists aa vat p8»
a®; tudi preko Trsta samoceje 7» (osloranl ssdaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Co* land* StM Ntw York
Prav vsakdo—
kdor kaj ttco} kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje, kdor kaj prodaja;, prav vsakdo priznava, da imajo čudoTit uspek ~
"01WWii'ti^