<0)»CDT' i »O T. T- —• i i o '."on o o K P c r l l PaVTS-. a.a.VV^VnnVS.noHa.r . "f" .' o1 T" t Q. IS Gasilo delavcev v vzgoji in fobraževanju in znanosti Avenije, 24. aprila 1989 7-letnik XL in ■et ai sr. u, oa na il 'ju in 'la iš- ie ne nh -la da ■aj oa ne te, no NIKO ŽIBRET, predsednik Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije Življenje ni enosmerna cesta I IZJA V A VODSTEV UNIVERZE EDVARDA KARDELJA v LJUBU ANI IN UNI VERZE V MARIBORU V času, ko so se zaostrile palične konfrontacije v Jugoslaviji, Univerzi v Ljubljani in Mariboru °Pozarjata na tradicijo, ki je z demokratičnim urejanjem javnega lovljenja prav razlike v stališčih in interesih položila v temelje zgodovinskega razvoja, civilizacijskega napredka in javne blaginje. Izhodišča za to tradicijo so, že -oigo preden je postala podlaga 7a urejanje splošnih družbenih izmen j, razvile in gojile prav tropske univerze. Brez strpnega s°žitja različnosti, brez odprte rizprave in spoštovanja nasprotnih stališč ni mogoče iskati resnice, razvijati znanosti in tudi ni fnogoče prenašati nekdanjih in ^danjih dognanj na nove generacije, ki jim pripada prihodnost. Te vrednote so od nekdaj bile 'n so še danes neločljiva razsežnost akademskega dela in življenja. Upamo, da se bodo vse bideje uveljavljale tudi v celotni družbi. V interesu svojega poslanstva ‘n v interesu družbe, ki ji služita, Univerzi ponovno izražata svojo \°dločno privrženost akademskim J Vrednotam strpnosti, svobodomiselnosti in dialoga. Zvesti akademski toleranci ne bomo dopusti, da bi politični ali kakršnikoli drugi neakademski razlogi Posegali v naše delo, zlasti pa ne v avtonomno pravico univerz, da s' izbirajo profesorje, razisko-valce in študente po akademskih fnerilih. Univerzi izražata svojo odločenost, da bosta branili člo-vekove pravice in svoboščine , v družbi nasploh in na univerzah Posebej, vključno pravico do lobode političnega prepričanja, svetovnega nazora in javnega dedovanja v skladu s posameznikovo vestjo. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani in Univerza v Mariboru pozivata druge jugoslovanske univerze, da se pridružijo tej Izjavi. Ob razmišljanju, kateri pro- povezanih dogajanj, dogodkov in sprejem sklepa o usklajeni bi-blem v slovenskem šolstvu je »ta in tudi sklepov. Med te spadajo: lanci nalog in sredstev samou- trenutek« najbolj pereč, takšen, sprejemanje treh šolskih zako- pravnih interesnih skupnosti ki najhuje tare sistem vzgoje in nov, sklepi Skupščine Izobraže- družbenih dejavnosti za leto izobraževanja na Slovenskem, valne skupnosti Slovenije, spre- 1989. lahko ugotovimo, da takšnega jeti na 17. zasedanju, dne 12. 4. Vrstni red vseh teh dogajanj je »trenutka« pravzaprav ni, ob- 1989, zasedanje zborov skup- naključen, problematika je tesno staja pa splet med seboj tesno ščine SR Slovenije, 14. 4. 1989, povezana, vse skupaj pa breme- ,!-■ " P - , F. Garcia Sevilla: Magali 3, akril, 1983 Ljubljana, 19. aprila 1989 K ljubljanskim razstavnim prostorom je treba prišteti še novo pridobitev v Cankarjevem domu - precej velik razstavni prostor, osvetljen z umetno svetlobo, kjer bo mogoče s premišljeno Vodstvi Univerze izbranimi deli pripraviti posamezne ali skupinske predstavitve z likovnega področja vse od Edvarda Kardelja slikarskih, kiparskih razstav do razstav fotografij, designa ipd. V Ljubljani razstavlja kar veliko v Ljubljani domačih umetnikov, malo pa tujih. V galeriji Cankarjevega doma so za začetek predstavili dela in Univerze v Mariboru sodobnega španskega slikarja Ferrana Garcia Seville. Garcia Sevilla pozna ploskovito podajanje, vpeljuje posamezne prvine, bodisi poenostavljeno geometrizacijo, ali pa zgolj nakazan obraz, vegetacijo, predmete, vendar nepovezano, prej nestvarno in ne brez pridiha metafizike. Slikar nima središčne točke opazovanja in odslikavanja - vsaj zmeraj ne, tako da so posamezne sestavine slikarskih vnosov navezane na gledalčevo zaporedje opazovanja. Ekspresivno se navezuje na abstraktno, v vsakem primeru pa imajo barve prvotno vlogo in niso zavezane mimetičnemu svetu. Iz slik tega katalonskega sodobnika veje brezčasnost in se navezuje na ikonografsko ponovljive simbole. V akrilih Garcia Seville ni ideološkega emblema. Minimalni, a odločni zaris črte, nastali predmet lebdi - ne glede na to, ali je anorganski ali organski - zunaj prave prostorske konkretnosti. Če se figura stopi, izginja v okolju; to ni podoba konkretne, opredeljive »krajine«, je bolj odsev potopljenosti v svet širokih barvnih nanosov. Slikar je motivno zelo raznolik, tudi kompozicija slike je podrejena posebnemu hotenju, in tega Garcia Sevilla tudi zaznamuje v svojih akrilih. Ponuja se nam torej možnost, da vidimo Spanca osemdesetih let, ki je dovolj tipičen za sodobno slikarstvo. IGOR GEDRIH Lepe in prijetne prvomajske Med dnigim preberite • PRED NOVO ODBIRO IZRAZITO NADARJENIH ZA ŠTIPENDIJE, str. 2 • SEDEM DESETLETIJ SLOVENSKE UNIVERZE, str. 2 • KAKO PO STAVKI? str. 2 • JUGOSLOVANSKI RAZGLEDI, str. 3., 4., 5., 6. • SINDIKAT MORA POSTATI NEODVISEN, str. 3 • ŠOLSTVO ZAHTEVA PREVEČ, A TUDI TO JE PREMALO, str. 6 • REDNI RAZPISI, str. 7 nijo neprijetna in opozorilna dogajanja v slovenskih šolah, v kulturi, v zdravstvu, v socialni politiki, skratka v vseh družbenih dejavnostih. Ko sem spremljal razmišljanja prizadetih, njihove predloge in pobude, sledil delegatskim razpravam ali pa prebiral strokovne predloge Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo pri nastajanju predlogov »šolskih zakonov«, tehtal dokazne utemeljitve predstavnikov gospodarstva. Gospodarske zbornice Slovenije in sin-cHkatov tci pObKušdl luUi bdlll posegati v dogajanja, sem vendarle spoznal, da življenje ni enosmerna cesta; da ni strogo ločenih problemov brez medsebojne soodvisnosti v velikem spektru družbenih dogajanj in da se drugačna kakovost življenja lahko poraja le v urejenem okolju, s pravim posluhom za upoštevanje različnih predlogov, ki sledijo iz te ali one stiske in iz različnih hotenj. Zato sem še po-sebeno vesel sklepa republiške skupščine, ki pravi, »da predlagana razporeditev dohodka izhaja iz nujnosti uskladitve vseh sestavin družbene reprodukcije, omogoča pa dodatno zbiranje sredstev za družbene dejavnosti, da v njih ne bi nastale resne motnje«. Skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije je na svoji seji 12. aprila 1989 sprejela ugotovitve, stališča in sklepe. Poudarjeno je bilo, da pri tem ne sprejema družbenih usmeritev o tem, da se v letu 1989 sredstva za družbene dejavnosti realno ne smejo povečati. Tako svojega plana dokončno nismo sprejeli, velik odmev pa je imelo opozorilo, da valorizacijski količniki za posamezne elemente cene storitve ob pretirani inflaciji ne morejo ustrezno urejati kritičnega gmotnega položaja šolstva. Videti je, kot da bi bili sklepi Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije v nasprotju s sklepom Skupščine SR Slovenije pri sprejemanju bilance nalog in sredstev za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti za leto 1989, in da bo treba sklepe in stališča na podlagi ugotovitev delegatov s področja izobraževanja in predvsem tistih, ki so jih izrazili predstavniki sindikalnih združenj, temeljito popraviti. Mislim, da ni tako, vem pa, da so delegati iz gospodarstva kljub odlašanju končno vendarle prižgali zeleno luč predlogu Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za nekoliko povečano in odprto bilanco sredstev. Tudi Gospodarska zbornica Slovenije je ob primerjanju stvarnih možnosti in potreb spoznala, da je lok sicer do skrajnosti napet in da so do skrajnosti zaostrene zahteve slovenskih družbenih dejavnosti. V tem na- videznem družbenem premirju je slutiti upanje na boljše, usmerjeno k boljšim gospodarskim dosežkom in k povečanju družbenega proizvoda, ne pa k dodatnemu omejevanju. Ob tem pa je v podtonih slišati tudi to, da se gospodarstvo ne bo več dalo izsiljevati in da družbene dejavnosti in znotraj njih slovensko šolstvo sploh niso ključna podmena trenutka resnice. Če lahko svoje misli strnem in poskušam povedati, kaj je v tem času, v maju leta 1989, najaktu- alnejže, potem hi na Irratlro Hp- jal: # Če ne bodo sprejete spremembe in dopolnitve Zakona o usmerjenem izobraževanju. Zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja in Zakona o pedagoški službi, ne bo ustreznih zakonskih podlag za spremembe, ki bi slovenskemu šolstvu omogočile drugačno in predvsem boljše urejanje zadev posebnega družbenega pomena. Predlagatelj zakonov mora pri tem »upoštevati« številne dobre predloge, ki so se porodili v javni razpravi, v SZDL, v posebni komisiji za pedagoški zakon, in predvsem med našimi šolniki. # Brez strnjenih strokovnih, sindikalnih in organizacijskih prizadevanj za dobro slovensko šolo ne bo šlo. In v tej nalogi vidim tudi kakovost sklepa republiške skupščine, ki ustvarja sozvočje med možnostmi Slovenije v letošnjem letu, pravzaprav odnos med stvarnimi spoznanji Slovencev in gospodarstva ter strokovno objektivnimi potrebami slovenskih družbenih dejavnosti. Zato moramo v šolstvu znova »pogledati vase« ter ponovno izpovedati in doseči kakovost slovenske šole, tisto pravo kakovost in ne le namišljeno, obenem pa dosledno dokazati in upravičiti ustavno podlago, da je slovenska šola predvsem pravica in dolžnost slovenske države. Tak »vpogled vase« je resna naloga, in ko jo bomo uresničevali, gotovo ne bo šlo brez jeze, razočaranj, pa tudi zadovoljstva ne bo manjkalo. Skupščino Izobraževalne skupnosti Slovenije, njene strokovne organe, predstavnike samoupravnih in delovnih teles bomo poskušali usmerjati v reševanje teh problemov, predstavnikom slovenskega družbenega, političnega in predvsem javnega življenja pa sproti pojasnjevati doseženo. • V nastajajočem nacionalnem programu družbenih dejavnosti, ki naj bi bil v prihodnje deležen posebne skrbi prebivalcev Slovenije, bo moralo svoj železni program izoblikovati tudi šolstvo. V njem naj se udejanijo predlogi učiteljev, učencev, staršev in tudi zahteve gospodarstva 21. stoletja. aktualno Sedem desetletij slovenske univeize Začetki visokega šolstva na slovenskih tleh segajo na začetek 17. stoletja in v tisti čas spadajo tudi začetki ljubljanske univerze, vendar pa se največ slavi leto 1919, in sicer kot rojstvo slovenske univerze. Okoli 18. aprila, ob dnevu Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, je bilo več slovesnih prireditev, in to v znamenju 70-letnice ustanovitve slovenske univerze ter 10-letnice poimenovanja ljubljanske univerze po Edvardu Kardelju. Slovesnosti so bile na univerzi; med drugim so podelili častni doktorat petim uglednim domačim in tujim znanstvenikom, zaslužnim za razvoj slovenske znanosti in univerze, nadalje odličja univerze uglednim profesorjem ter častne nazive »zaslužni profesor«. V Smehu je bil posvet s temo Univerza za jutri, nanj pa so povabili kakšnih 40 naših znanstvenikov, ki žive v tujini. Svoje prireditve so pripravili tudi študentje, predvsem pa posamezne fakultete, ki tudi proslavljajo 70-letnico svojega delovanja. Prva je proslavila svoj jubilej ljubljanska teološka fakulteta, ena izmed petih fakultet, ustanovljenih leta 1919, vendar od leta 1952 ni več članica Univerze. Pred kratkim je 70-letnico proslavljala filozofska fakulteta. Na slovesnosti, v torej 18. 4., so častni doktorat podelili: zaslužni profesorici ljubljanske Medicinske fakultete dr. Boženi Ravnihar, profesorju na Fakulteti za inženirstvo Univerze v Trstu dr. Marku Pozzettu, profesorju emeritusu z ETH v Ziirichu dr. Vladimirju Prelogu, profesorju na University of California v Berkeleyu dr. Neilu Bartlettu in profesorju Univerze v Stuttgartu dr. Hansu Juergenu Warneckeju, ki je tudi direktor Fraunhoferje- vega instituta za proizvodno tehniko Univerze v Stuttgartu. Zlato plaketo univerze in častno listino so podelili temle profesorjem: dr. Bojanu Accettu Z Medicinske fakultete, dr. Jožetu Hlebanji s Fakultete za strojništvo, dr. Jožetu Koželju s Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, dr. Andreju Martinčiču z Biotehniške fakultete, dr. Savu Lapanjetu s Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, dr. Bredi Pogorelec s Filozofske fakultete, Dubravki Tomšič Srebotnjak z Akademije za glasbo, dr. Ivanu Turku z Ekonomske fakultete Borisa Kidriča, dr. Mi-Ijutinu Željeznovu s Fakultete za elektrotehniko. Po sklepu fakultet so ob slovesnosti na univerzi podelili naziv »zaslužni profesor« temle njihovim uglednim upokojenim profesorjem: dr. Janku Bleiweisu in Ivanu Čučku s Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, dr. Ivu Fabincu z Ekonomske fakultete Borisa Kidriča, dr. Valentini Kobe, dr. Levu Mtlčinskemu, dr. Hubertu renu-niju in dr. Vladimirju Žaklju Z Medicinske fakultete, dr. Marjanu Plaperju s Fakultete za elektroniko in Urošu Prevoršku Z Akademije za glasbo. J. S. Po novih poteh do izobraževanja za jutri Ob 13. srečanju politologov, ravnateljev in učiteljev srednjih šol, 25. 3. 1989 Že več let govorimo, vse bolj pa se tudi zavedamo, da si moramo kot vsaka druga država izbojevati in zagotoviti boljši položaj v novi mednarodni gospodarski ureditvi sveta. In če tega ne bomo sposobni, nam ga bodo kratko in malo določili drugi. Pogoj za kakršnokoli pomembnejše vključevanje Jugoslavije v Evropo in svet je seveda dolgoročna strategija razvoja naše države, ki poleg notranje gospodarske in politične konsolidacije zajema tudi prilagajanje svetovnim standardom mednarodnega sodelovanja. Veliko lažje in uspešneje se v mednarodni prostor prebijajo družbe, ki so vlagale in še vlagajo v razvoj znanja. Sem štejemo tiste, ki so razvijale znanost in informacijske sisteme, obenem pa skrbble za zboljševanje splošne izobrazbene sestave ljudi. Med splošno izobrazbo spadajo seveda tudi temeljno ekonomsko znanje, npr. o ekonomskem izrazju, delovanju zakonov iz gospodarstva, stopnji razvoja in razlikah med gospodarskimi sistemi, pomembnejših ekonomskih ustanovah in organizacijah pri nas in v svetu, temeljna načela in cilji raziskovanja in preučevanja gospodarstva, informacijske tehnologije, temelji mednarodnega prava in navsezadnje problemi ekološko čiste proizvodnje. Koliko je tovrstno znanje v resnici navzoče v izobraževalnem procesu pri nas, je odvisno od posameznega programa. Že pregled vzgojno-izo-braževalnih programov na ravni slovenske srednje šole (kjer velik del učencev konča redno izobraževanje) kaže velike razlike ali neenakovredno zastopanost temeljev ekonomskih znanosti. Tako nas na tem področju čaka še veliko dela. Predvsem bi se morali najprej dogovoriti o strategiji vpeljevanja novih vsebin v izobraževalne programe, posebej pa določiti standarde znanja z ekonomskega področja za posamezne stopnje izobraževanja. Reformiranja šole in spreminjanja programov si seveda ne moremo zamisliti kadarkoli. temveč le strokovno domišljeno in celostno. Nikakršno posodabljanje pa tudi ni uspešno brez široko izobraženega in za nadaljnje spopol-njevanje motiviranega učitelja ter drugih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Lahko bi rekli: pravi začaran krog - brez znanja ni razvoja, in brez razvoja ni znanja. Mnogi ugotavljamo, da nam manjka sodobno ekonomsko znanje. Tako je pomenilo srečanje politologov, ravnateljev in učiteljev srednjih šol pravzaprav iskanje novih poti in možnosti Za spopolnjevanje in izobraževanje tudi na tem področju. 13. srečanje je bilo organizirano v sodelovanju med Društvom politologov Ljubljana. Centrom za mednarodno sodelovanje in razvoj ter Zavodom SRS za šolstvo na temo Naložbe in razvoj - Jugoslavija odprta v svet. Srečanje je potekalo v Centru za mednarodno sodelovanje in razvoj. Po uvodni predstavitvi široko razvejenega in uspešnega delovanja Centra na področju raziskovanja, svetovalnih storitev, informacijskega servisa in šolanja kadrov, za potrebe poslovnega sodelovanja s tujino, smo načeli problematiko tujih vlaganj ob novem Zakonu o tujih Vlaganjih. Zakon formalno odpira široke možnosti za sodelovanje Jugoslavije.s svetom, vendar ugotavljamo.:, dai pri nas in zunaj obstajajo še številne ideološke ovire, ki jih bo postopoma nujno premostiti. Razpravljanje je pokazalo, da se pedagoški delavci zavedamo, kako velike so možnosti za odpiranje Jugoslavije v svet; to lahko kot družba dokažemo prav ob izzivih, ki nas čakajo. to je ob Evropi 92 in kot predsedujoči v gibanju neuvrščenih. Ta spoznanja je treba ponuditi do-raščajočim rodovom med izobraževanjem. obenem pa jih spodbuditi k razmišljanju o prihodnjih smereh razvoja Jugoslavije ter o prispevku vsakega posameznika k temu razvoju. MONIKA TRATNIK -JStri Pred novo odbira izrazito V teh dneh, do konca pouka, bo delo pri odbili učencev za štipendije, ki so namenjene učencem z izrazito nadpovprečnimi dosežki, najbolj zaživelo. Po ljudskem glasu lahko sodimo, da je glas o teh štipendijah že segel v deveto vas. Vse več je staršev, ki se zanimajo zanje in med njimi vse več takšnih, ki bi za »vsako ceno« za svojega otroka radi pridobili takšno štipendijo. Ker pa gre formalna pot do takšne štipendije od strokovnih delavcev v šolah in skupnosti za zaposlovanje prek svetov šol, skušajo nekateri starši to doseči s »pritiski« na te delavce. . Pobudo za posebne štipendije za učence z izrazito nadpovprečnimi uspehi so dale skupnosti za zaposlovanje. Želele so, da bi tako spodbudili večje zanimanje za takšne učence, s tem pa tudi kakovostnejše delo za razvoj njihovih sposobnosti. Vse to naj bi nam v prihodnjih letih zagotovilo več najsposobnejših strokovnjakov z najbolj kakovostnim znanjem. Torej bi morali vse večje zanimanje za te štipendije imeti za enega od uspehov na tej poti. Žal razčlenitev učinkov triletnega izbiranja učencev za te štipendije kaže, da postaja popularen predvsem denar, ki ga s temi štipendijami posamezniki lahko pridobivajo, manj pa cilji, zaradi katerih smo takšno štipendiranje zasnovali. V tem prispevku želim na podlagi statistične analize podatkov o dozdajšnji odbiri in štipendiranju osvetliti (ne)uresničevanje teh ciljev. Preden nadaljujem, moram še enkrat spomniti na bistveni cilj vpeljave posebnega štipendiranja nadaijenih učencev in študentov: dati posebno materialno pomoč bistrim, nadarjenim učencem in s tem spodbuditi njih in vse, ki sodelujejo pri njihovi vzgoji in izobraževanju, da bodo to svojo nadarjenost kar najbolj razvili in s svojimi izjemnimi dosežki na različnih gospodarskih in drugih področjih z bogatimi obrestmi vračali to naložbo. Pri tem mislimo še posebno na tiste mlade, pri katerih se zaradi nespodbudnega ožjega in morda tudi širšega okolja med osnovnim šolanjem ne izrazi njihova izjemna bistrost. Če omenjene statistične podatke triletnega štinendiranja nadarjenih osvetlimo glede na ta cilj, padejo na podeljevanje teh štipendij kar dolge sence sumničenja, da je med nadarjenimi štipendisti iz leta v leto manj tistih, zaradi katerih smo se za takšno štipendiranje pravzaprav odločili. Bistrost, izkazana na preskusih, ima iz leta v leto manjšo težo pri podelitvi štipendije učencem z izrazito nadpovprečnimi uspehi. Odnos med učenci, ki so dobili štipendijo na podlagi testnih dosežkov in tistimi, ki so dobili štipendijo na podlagi drugih rezultatov je iz roda v rod manj v korist tistih, ki so dobili štipendijo na podlagi testnih dosežkov. Pri prvem rodu je bilo razmerje 70 : 30, pri drugem še 57 : 43 in pri tretjem le še 55 : 45 v korist tistih, ki so izkazali izrazite inte-lektivne sposobnosti pri preskusu. In kakšne posledice ima takšno ravnanje? Ko smo razčlenjevali prvi rod štipendistov s štipendijo za nadarjene glede na očetovo izobraževanje, smo ugotovili, da je med štipendisti veliko večji delež tistih, katerih očetje imajo višjo stopnjo izobrazbe, kot pa je takšnih med evidentiranimi, ki niso prejeli štipendije. Isto, kar smo zapisali o izrazito socialni odbiri za štipendiranje evidentiranih učencev prvega rodu, velja tudi za drugi in tretji rod z dodatkom, da so tisti, ki so dobili štipendijo, izmed evidentiranih na podlagi testnih dosežkov v zadnjih dveh rodovih še bolj socialno selekcionirani. Tako je med štipendisti učenci srednjega izobraževanja 7 odstotkov takih, katerih oče ima osnovno šolo ali manj (med vsemi učenci je takih 34 odstotkov) in 45 odstotkov takih, katerih očetje imajo višjo ali visoko nih le 10). Med vsemi študenti pa je 16 odstotkov takšnih, katerih očetje imajo osnovno šolo ali manj in 31 odstotkov takšnih, katerih očetje imajo višjo ali visoko šolo. Iz teh podatkov vidimo, da je celo socialna sestava (glede na očetovo izobrazbo) študentov primernejša kot socialna sestava učencev s štipendijami za nadarjene (ob tem ko vemo, da smo že s socialno sestavo študentov upravičeno nezadovoljni). Kot smo že zapisali, smo z vpeljavo štipendij za nadarjene skušali na visoko šolstvo privesti več nadarjenih učencev iz socialno in kulturno šibkejših družin. Ti podatki pa kažejo, da bo zaradi teh štipendistov socialna sestava štu- dentov še nekoliko manj uravnotežena. Tudi podatki o poprejšnjem učnem uspehu evidentiranih in nadarjenih za štipendije^ štipendistov kažejo, da smo se odločili, da bomo naš voz štipendiranja nadarjenih spustili po klancu navzdol in le tu pa tam skušali zavreti njegovo prehitro vožnjo, namesto da bi ga vlekli navzgor k cilju, ki smo si ga zastavili. Kaže, da smo precenjevali pripravljenost mnogih, ki bi se morali vpreči vanj. Ob enaki sestavi učnega uspeha na podlagi preskusov sposobnosti evidentiranih učencev, se je sestava uspeha tistih, ki so izmed tako evidentiranih dobili štipendijo, v dveh letih bistveno spremenila v korist tistih z odličnim uspehom. Če smo v prvem rodu med temi štipendisti imeli že 32% učencev s prav dobrim ali slabšim uspehom, jih imamo v tretjem samo še 13 %. Da se ne bi napačno razumeli. Seveda bi morali biti odličnega uspeha vse več štipendistov veseli. In bi ga tudi bili, če ne bi vedeli, da tudi zaradi premalo sistematičnega vzgojno-izobra-ževalnega dela z izrazito sposobnimi učenci, ki živijo v slabšem kulturnem in socialnem okolju, ti učenci ne dosežejo odličnega uspeha. To potrjujejo tudi naši statistični podatki. Med učenci, ki so pokazali izrazite umske sposobnosti, jih ima dobra četrtina le dober ali zadosten uspeh. Iz izkušenj svetovalnega dela pa vemo, da so umsko nadarjeni tudi takšni, ki ne končajo uspešno osnovne šole. Vse, ki tako ali drugače spremljajo posebno štipendiranje izrazito nadaijenih, pa zanima predvsem uspešnost teh štipendistov potem, ko so prejeli štipendijo. Primerjava uspešnosti štipendistov v 1. letniku usmerjenega i^ubiaZcvanja z. u»ychuin vseli vrstnikov kaže na pričakovano boljšo uspešnost štipendistov. Najbolj nazorno kažeta to obe skrajnosti. Med štipendisti je neuspešnih 6% (sem smo prišteli tudi učence, za katere nismo dobili podatka, saj domnevamo, da so tu v večini tisti, ki so izstopili), med vsemi učenci pa je takšnih skoraj še enkrat več (11,3 %). Prav dobrih in odličnih štipendistov je 70,9%, med vsemi učenci pa je takšnih le 21,8%. Torej bi bili lahko z uspešnostjo štipendistov povsem zadovoljni, če ne bi bili zaradi že opisanih odbirnih mehanizmov v takšno uspešnost že vnaprej povsem prepričani. Ti mehanizmi namreč kažejo, da je tudi na tem področju prevladal naš »ziheraški« odnos do življenja, ki je naš družbenogospodarski sistem pripeljal v današnjo krizo in vse večje znanstveno tehnološko zaostajanje za družbami, katerih gibalo je med drugim tudi velika pripravljenost tveganja. .h- Sklepne misli „0{ Na koncu ne bom, kot poji )q{ vadi, povzemal bistvenih ugot vitev. Zato bodo sklepne mi povsem osebne. Porodile s® 1 ob ponovnem pregledovanju;#!«! datkov iz majhne časovne, o^a t maknjenosti in po dogovora) o nadarjenih in štipendiranj#!) tak posvetu z ljudmi iz izobraževan in gospodarstva. Najprej na splošno o velj#*0v nem štipendijskem sistemu;: št dek diti mora splošni usmerile v tržno gospodarjenje, v katerega so gospodarski subjekti moti'5.1'^ rani za tekmovalni boi. DogoV(5ve rani za tekmovalni boj. DogoV' o štipendiranju kot tudi samb1 pravni sporazumi o štipendije« nju, ki gospodarske subjekte tem področju v konkurenčne ji boju omejujejo, postajajo an hronizem. Družbeno posredovat«: nje (z dogovorom ali kako dju gače) naj bi pri štipendiranju z j gotavljalo, da bi se lahko šol “ek tudi vsi tisti, ki imajo za izobl ževanje ustrezne duševne in I tln i lesne zmogljivosti, nimajo pa d n°v volj gmotnih možnosti. To ps^] meni, da takšno posredovaf?'rr' sploh ne bi posegalo v kadrovsF-,c b štipendiranje, zdajšnje štipen ji; ranje iz združenih sredstev p0g naj ne bi izenačevalo gmotijg ’ • (Mik možnosti tistih, ki se šolajo, alf pak naj bi omogočalo šolan; sposobnim in prizadevnim, ki "jih brez denarne pomoči ne bi moj j‘lrJ šolati, za kadrovske štipendij11 pa še niso zanimivi. Zdaj pa še o štipendirani 1 izrazito nadarjenih. Jasno je, c ^ri pri tako majhnem narodu in ta%ie skromni nataliteti v konkurent, nem boju tržnega gospodarstvi^ ne bo dovolj izrazito nadarjen^ za vse gospodarske subjekte. T<(jr. rej bodo takšni lahko dobili na? boljše kadrovske štipendije. 2 [ vključevanje nadarjenih v tistj aruzoena pourocja, kjer doiovijj nje tržnih mehanizmov v celoj^k ni mogoče, pa bi poskrbeli s šbV( pendijami iz združenih sredste| ali podobnega vira. Tudi pffevc dročja štipendiranja izrazito nfeve poseMah darjenih torej ne družbeno urejali. Dozdajšnje ijna kušnje so namreč pokazale, cfne nas pokazale, tipična zveza ali kot transmisija ov£^veze komunistov. Še bolj pa je no1”'! postavljen v takšen položaj ditiPred 15 leti, kot eden od subjek-e f0v političnega sistema sociali-ne^ičnega samoupravljanja. Po an Ustavi je nosilec izvolitve dele-ov Satov v zborih združenega dela dr!skupščin družbenopolitičnih j Zaupnosti. Poleg tega ima svoje oliTOegacije v družbenopolitičnih ibt^orih občin, republik in pokra-i ti!'n itn. Sodeluje tudi v tako ime-[ divanih koordinacijah Sociali-pstične zveze. S takšnimi in dru-afl^mi oblikami in metodami dela vsi!” bil vse preveč vezan na organe :ntVlasti, omejevali pa so ga tudi / (Ogovori v različnih političnih itn °rganizacijah v občinah in repu-atflikah. Tako se je sindikat v zad- kih desetletjih bolj ali manj uk- ''arjal :h: vsemi pomembnimi ,difružbenopolitičnimi m gospodarskimi vprašanji, sodeloval pa anjJe tudi v akcijah dolgoročne in ^ dfProtne gospodarske politike. ta .Menim pa, da se je premalo in ePremal° odločno ukvarjal z ures-* iJičevanjem svoje temeljne var-“^ostno-socialne vloge kot naj-naj a organizacija delavcev. 21 tjjl Tisti čas so zgubili svojo prejšnjo funkcijo sindikati dejavnosti hrt Panožn' sindikati, ker so pre-^ehali biti konstitutivni dejavnik ^veze sindikatov Jugoslavije. pfeveza sindikatov pri nas pa tudi nteveze sindikatov v drugih deže-aMah so zgodovinsko in generično : ijtastale iz panožnih sindikatov, pa obrnjeno. Drugje v svetu 4o panožni sindikati pri svoji de-idijjavnosti zelo samostojni, pri nas a !]Pa so bolj ali manj oblika delova-l r|ja ali metoda dela Zveze sindi-Takatov. ■č£j To pomeni, da mora biti :btnjihova dejavnost usklajena, tetskratka uokvirjena v program Plc!ela zveze sindikatov. Takšen ičtpoložaj je povsem nasproten od štttistega, ki ga imajo panožni sin-PjPikati ali poklicna združenja de-kjjlavcev, zlasti v zahodnih deže-'žjlah, kjer lahko delujejo kot sa-PjPostojen subjekt. Zato posebnih pTivljenjskih problemov in delov-Pyih razmer v posameznih dejav-ie«)ostih ni mogoče obravnavati iiMpravočasno in konkretno, am-u Pak z zamudo in posplošeno, saj i'teritorialni organi zveze sindika-,0v že otopijo njihove posebne Značilnosti - to pa vpliva tudi na • nčinkovitost sindikalne akcije. ' Pri pretirani težnji po usklajevanju posebnih interesov delavcev ' v panožnih sindikatih s splošnimi , interesi vseh delavcev se ne mo-rejo povsem izraziti posebnosti. Pluralizem interesov in problemov, ki so značilni za posamezne , j dejavnosti. Jasno je, da ne more iJMti splošnega recepta, poeno-b'|tene metode dela za sindikate jjidelavcev v industriji ali širše z;v gospodarstvu in za sindikate .[Jdelavcev v družbenih dejavno-jMs,ih. kjer gre za poseben družbeni interes. Zato so načini do-adžovarjanja v družbenih dejavno-rSstih v primerjavi s problematiko iiiv gospodarstvu (kadar gre za zaposlovanje. osebne dohodke. ra varstvo pri delu, delovne raz-3jniere idr.) različni kot na primer v podjetjih, kjer se ustvarjata do-.. hodek in dobiček na podlagi po-' ludbe in povpraševanja, ^kratka, po tržnih zakonitostih. ^Mislim, da je treba prav zaradi slabih izkušenj pri pridobivanju a : dohodka s svobodno menjavo ;dela narediti učinovitejši model javnega financiranja z zakoni opredeljenih programov in stan- dardov izobraževanja. Iz tega izhajajo normativi in cena vzgojno-izobraževalnega dela. Manjši del programov bo prepuščen ponudbi in povpraševanju. Takšen prijem zahteva posebne rešitve v kolektivnih dogovorih, za te pa ne morejo veljati enaki vzorci kot za sindikate posameznih gospodarskih panog. Samo s korenito reformo Zveze sindikatov in sindikatov dejavnosti lahko dosežemo, da bo sindikalna akcija učinkovitejša in uspešnejša, usmerjena pa mora biti predvsem v varstvo delavcev pri uresničevanju njihovih pravic pri delu - v skladu z ustavo in zakoni. Tako naj bi dosegli tudi takšen gmotni položaj. da si bodo ljudje lahko z delom zagotovili sebi in svoji družini človeka vredno življenje - takšno, kakršno zaslužijo delavci glede na odgovornost in zahtevnost dela, ki ga opravljajo - in to v času, oznamovanem z vstopom v tretjo tehnološko revolucijo in v 21. stoletje. Ob tem govorimo zadnje čase veliko tudi o socializmu po meri človeka. To naj bi pomenilo v primerjavi z drugimi družbenimi ureditvami najvišjo stopnjo svobode in človekovih pravic in takšen gmotni položaj ljudi in socialnega varstva, kakršnega imajo npr. v skandinavskih deželah. Vendar je dandanes, ob naših delovnih in življenjskih razmerah in zadevah, ki nas preobremenjujejo. to še vse preveč dolgoročna vizija. • Tudi v samem sindikatu je dolgo prevladovalo mnenje, da je sindikat organizacija »modrih oblek«, ne pa tudi »belih ovratnikov«. To so občutili med drugimi tudi delavci v izobraževanju, znanosti in kulturi. Se glede tega kaj spreminja? - Svet Zveze sindikatov Jugoslavije je zadnja leta podprl vse pomembnejše predloge in stališča Zveznega odbora Sindikata delavcev v dejavnostih vzgoje in izobraževanja, znanosti in kulture za izboljšanje družbenoekonomskega položaja prosvetnih, kulturnih in znanstvenih delavcev. Mislim, da Zveza sindikatov ne dela razlik med tako imenovanimi fizičnimi in intelektualnimi delavci, kadar gre za družbenoekonomski položaj delavcev v katerikoli dejavnosti. In vendarle se dogaja, da se včasih obravnavajo posamezna vprašanja (npr. statuti podjetij, kolektivni dogovori, pravice delavcev na podlagi delovnega razmerja) in opredeljujejo stališča, ki bolj ustrezajo položaju v gospodarskih panogah, skratka, življenjskim in delovnim razmeram npr. v industrijskih podjetjih, kot pa v ustanovah posameznih družbenih dejavnosti, kakršne so šole ali kulturne ustanove. Svet Zveze sindikatov Jugoslavije in Zvezna konferenca socialistične zveze sta presodila, da sta izobraževanje in znanje najpomembnejša dejavnika razvoja in da ta dejavnost ne more izpolnjevati družbenih nalog, če 'se nenehno zmanjšuje delež, ki ji je namenjen v delitvi družbenega proizvoda. Zvezni odbor sindikata delavcev v izobraževanju je zahteval od novega Zveznega izvršnega sveta, naj s sistemskimi ukrepi zaustavi zniževanje deleža za izobraževanje, znanost in kulturo v delitvi družbenega proizvoda. izdelali pa naj bi tudi projekcijo, kako bi v doglednem času spet dosegli raven iz leta 1978; tedaj smo namreč v Jugoslaviji dajali za izobraževanje največ in bili po deležu denarja, namenjenega izobraževanju nekje na sredi lestvice evropskih dežel. Zdaj smo bolj ali manj na dnu. odbora Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju, zna- Mislim, da morajo vsem političnim stališčem slediti praktične rešitve, najprej na ravni federacije: prenehajo naj veljati omejitve intervencijskih zakonov, zatem pa naj bi v republikah in pokrajinah sprejeli ukrepe, ki bi izboljšali gmotni položaj šolstva. 0 Ali bi bil lahko sindikat manj politična organizacija pa bolj organizacija, ki se zavzema za pravice delavcev, manj nacionalna in bolj razredna? - Že na začetku sem rekel, da mora sindikat s svojo preobrazbo v tem in prihodnjem letu toda dela Zveze sindikatov. Dozdajšnje izkušnje opozarjajo, da takšna zasnova ni sprejemljiva. da je preživela. Mislim, da se lahko posebni interesi in problemi delavcev posameznih dejavnosti uveljavljajo samo v panožnih sindikatih in da ti edini lahko avtentično zastopajo te interese. Zato tudi niso sprejemljiva razmišljanja o združevanju panožnih sindikatov, npr. v sindikat družbenih dejavnosti - to pa nekateri upravičujejo z racionalizacijo in varčevanjem. Takšno organiziranje »panožnih« sindikatov bi bilo pred 11. kongresom Zveze sindikatov Jugoslavije - in po njem - ta bo verjetno maja 1990 - korenito spremeniti svojo vlogo. V povezavi z že začeto demokratizacijo družbe se zahteva celostna preobrazba sindikata v neodvisno organizacijo delavcev. To je v interesu in v skladu 7. zahtevami in potrebami članov sindikata. Delavci zahtevajo drugačen sindikat - takšen, v katerem bodo lahko povezani, ob spoštovanju načel vzajemnosti in solidarnosti uresničevali svoje materialne in socialne pravice. Sindikat mora prerasti iz politične organizacije v gibanje, ki združuje delavce na prostovoljni interesni podlagi. V takšni sindikalni organizaciji mora imeti prednost organiziranje delavcev po panožnem načelu, ne pa po teritorialnem, pri katerem je zanemarjeno interesno združevanje v sklopu posameznih dejavnosti. • Kako si torej zamišljate položaj panožnega sindikata v reformirani zvezi sindikatov Jugoslavije? - V dozdajšnjih razpravah o preobrazbi sindikatov pa tudi v izhodiščnih zasnovah za reformo Zveze sindikatov Jugoslavije je vloga sindikatov dejavnosti podcenjena. V mnogih okoljih. v- organih zveze sindikatov še zmeraj razmišljajo o prihodnji zvezi sindikatov kot o politični organizaciji, organizirani po teritorialnem načelu, in mislijo, da bo panožno organiziranje zadoščalo kot oblika delovanja ali me- v svetu nekaj edinstvenega in nova »stvaritev« naše »specifičnosti«. Organiziranost torej, ki bi pripomogla k nadaljnji birokratizaciji in odtujevanju sindikata od resničnih potreb in interesov delavcev, obenem pa bi spodbujala ustanavljanje vzporednih ali alternativnih sindikatov dejavnosti, neodvisnih od Zveze sindikatov. Podobne težnje se v nekaterih okoljih že pojavljajo. so pa posledica zdajšnje inertnosti pa tudi premajhne odzivnosti Zveze sindikatov in sindikatov dejavnosti na aktualne in žgoče probleme delavcev v posameznih panogah, ki imajo zelo raznolike probleme in jih tako različno tudi rešujejo. Stališče Zveznega odbora našega sindikata je, da organiziranost ne terja samo »lepotnih popravkov«. Sindikat dejavnosti si zamišljamo kot samostojen subjekt in kot konstitutivni dejavnik pri oblikovanju zveze sindikatov. kjer se usklajujejo posebni interesi s splošnimi interesi delavcev, kot mesto, kjer se dogovarja o skupnih problemih in zahtevah delavcev vseh dejavnosti. Panožni ali strokovni sindikat mora nastopati pri obravnavi vseh posebnih vprašanj v sklopu svojih dejavnosti samostojno, brez pokroviteljstva zveze sindikatov. Če se prizna sindikatu dejavnosti, da je samostojen subjekt, potem npr. učitelj najprej postane član sindikata prosvetnih delavcev in se šele po njem včlani v zvezo sindikatov, ne pa samo v zvezo sindikatov kot je bilo do zdaj. Takšen način organiziranja sindikata pomeni tudi. jugoslovanski razgledi Objavljamo gradivo, ki ga je pripravila Sekcija prosvetnih listov SFRJ. da bi člani plačevali članarino panožnemu sindikatu, ta pa naj bi z dogovorjeno vsoto financiral zvezo sindikatov, organizirano po teritorialnem načelu. Zato je pomembno, da se sindikat dejavnosti ali panoge povsod v državi organizira od osnovnih organizacij, npr. v šolah, prek občinskih in mestnih odborov, republiških in pokrajinskih odborov do zveznega odbora. Na zvezni ravni je treba zagotoviti učinkovito usklajevanje najpomembnejših skupnih akcij v državi pa tudi mednarodno bilateralno in multilateralno sodelovanje. Pri tem naj imajo bistveno vlogo republiški in pokrajinski odbori; ti naj določajo, usmerjajo in uresničujejo programe akcij panožnega sindikata v republiki ali pokrajini. Zgolj industrijski model in metode sindikalnega dela v gospodarstvu kot univerzalna rešitev za organiziranje delavcev v vseh dejavnostih niso sprejemljivi, npr. za sindikat delavcev v izobraževanju, znanosti in kulturi. Bolj morajo zaživeti tudi nekatere vzporedne oblike delovanja sindikata, ki so v mnogih razvitih deželah že zelo uspešne, kot npr. brezplačna pravna pomoč, pomoč posameznim članom ob nepričakovanih gmotnih tsžavsh, oi čtiijc rdciGiicijtJ in potovanj med počitnicami, različni servisi, v katerih opravljajo storitve članom pod ugodnimi pogoji itn. Izkušnje kažejo, da se mora Sindikat delavcev v vzgoji in izobraževanju organizirati tudi po posameznih področjih v šolstvu (npr. predšolska vzgoja, osnovno šolstvo, srednje šolstvo, visoko šolstvo) ali v kulturnih dejavnostih (npr. odrski delavci). V posameznih republikah že uspešno delujejo republiške sindikalne konference, npr. delavcev v osnovnem šolstvu, v srednjem šolstvu ipd. Tako se lahko uveljavlja pluralizem organiziranih interesov delavcev posameznih področij izobraževanja, saj pri posameznem vprašanju sindikalne dejavnosti ni zmeraj mogoče najti skupnega imenovalca za vse prosvetne delavce. • V vzgoji in izobraževanju so stavke vse pogostejše. Tako izražajo delavci te dejavnosti svoje nezadovoljstvo, opozarjajo na gmotni položaj šolstva, na čedalje večje zaostajanje osebnih dohodkov učiteljev za dohodki v drugih dejavnostih in na njihovo počasno usklajevanje. Kaj meni zvezni odbor o reševanju takšnih konfliktnih situacij s stavkami? - Sindikat mora zavarovati delavce, ki stavkajo in tudi preprečiti, da bi komu, ki je sodeloval pri stavki, odpovedali delovno razmerje. To pa tudi pomeni, da se je treba obnašati odgovorno, kadar se izkaže, da je prekinitev dela edini izhod za reševanje problemov. Sindikat mora organizirati dogovarjanje na vseh ravneh, da bi zavaroval interese delavcev, njihov gmotni položaj pa tudi življenjske in delovne razmere. Kadar so na primer pri razpravljanju o ceni dela izčrpane že vse možnosti da bi dosegli dogovor o osebnih dohodkih in njihovi pravočasni revalorizaciji z organi družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, mora biti sindikat na čelu delavcev tudi tedaj, kadar se ti odločijo, da bodo prekinili delo. Sindikat ne more biti na repu dogodkov in postavljen pred dejstvo z izsiljenim štrajkom kot presenečenjem. Ker gre za vzgojo in izobraževanje mladine, za predšolsko vzgojo in varovanje otrok, mora biti prekinitev dela pravočasno najavljena. Razumljivo je, da je treba v nekaterih primerih poskrbeti tudi za varstvo otrok med stavko. Tudi s pravili za organizacijo prekinitve dela mora sindikat izkazati svojo samostojnost in neodvisnost delovanja pa tudi to, da se zavzema za pravice in koristi članov sindikata v institucijah družbenopolitičnega sistema. Panožni sindikat v poslovodnih in samoupravnih organih ustanov mora odgovorno, strokovno in argumentirano sodelovati pri dogovarjanju in prav tako tudi utemeljevati svoja stališča, in konkretne predloge, ne pa posplošeno in s političnimi frazami. Temelj za enakopravno sodelovanje pri dogovarjanju pa je dobro poznavanje strokovnih problemov. Zato sem proti temu, da bi se sindikat ukvarjal z vsem mogočim, saj tako razvrednoti svoj položaj v tistih svojih funkcijah in akcijah, ki so bistvene in ki edine potrjujejo smisel njegovega obstoja. • Kaj bo sindikat naredil za zaposlene v izobraževanju, znanosti in kulturi? - Zvezni odbor našega sindikata je na seji 1. marca obravnaval aktualni gmotni položaj v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi in posebej opozoril na poslabšani družbenoekonomski položaj prosvetnih, kulturnih in znanstvenih delavcev. 16. marca smo poslali odprto pismo novo izvoljenemu predsedniku Zveznega izvršnega sveta tov. Anteju Markoviču in pri tem razložili svoje poglede in presojo stanja v desetih predlogih za reševanje posameznih vprašanj. To pismo so objavili tudi prosvetni časniki republik in pokrajin. Štiri točke neposredno zadevajo organe federacije, saj gre za nekatera dolgoročna pa tudi sprotna vprašanja njene gospodarske politike (delež za izobraževanje, znanost in kulturo pri primarni delitvi družbenega proizvoda, dogovor na ravni federacije o temeljih modela financiranja vzgoje in izobraževanja, zakonsko urejanje statusa ustanov družbenih dejavnosti in revizija intervencijskega zakona o omejevanju rasti dohodka v nekaterih družbenih dejavnostih). Novi Zvezni izvršni svet je pozorno obravnaval predložena vprašanja in je že zavzel stališča, da so potrebni ukrepi za reševanje omenjenih problemov. Upamo, da bodo glede na možnosti in pristojnosti federacije tudi narejeni prvi koraki za zboljšanje zdajšnjega gmotnega položaja naše dejavnosti, ki so poleg vsega obremenjene še z nesmotrnim mehanizmom financiranja. Večina teh desetih predlogov zadeva tudi politiko republik in pokrajin do izobraževanja, znanosti in kulture. Zato mora ta akcija sindikata potekati sočasno in usklajeno v občinah, republikah in pokrajinah in v federaciji. Samo tako bo prizadevanje za postopno zboljševanje gmotnega položaja teh dejavnosti v sicer zelo hudih in zapletenih družbenopolitičnih in gospodarskih razmerah v naši državi uspešno. Pogovor pripravila BILJANA STUPAR SR BOSNA IN HERCEGOVINA Še zmeraj veliko vprašani o izobraževanju učiteljev Ni SR ČRNA GORA V prihodnosti tudi vzgojiteljem štiriletno visokošolsko izobrazbo V Črni gori je 16 samostojnih delovnih organizacij za predšolsko vzgojo in izobraževanje, trije otroški vrtci so pri osnovnih šolah, eden pa pri Domu učencev v Savniku. V sklopu teh predšolskih delovnih organizacij deluje 67 delovnih enot, v njih pa 42 jasličnih vzgojnih skupin (za otroke od 1 do 3 let) in 204 vzgojne skupine v vrtcih (za otroke od 3 let pa do začetka šolanja), skupaj torej 246 vzgojnih skupin. V teh predšolskih ustanovah se vzgaja in izobražuje 8684 otrok; od teh jih je v jaslih 1179, v vrtcih pa 7505. Poleg teh deluje še 24 vzgojnih skupin - v njih je 1400 otrok - po enoletnem programu vzgoje in izobraževanja, ki je obenem neposredna priprava za vstop v šolo. To pomeni, da je bilo v šolskem letu 1987/88 270 vzgojnih skupin, v teh pa 10084 otrok. V organiziranih predšolskih ustanovah je 3,48 odstotka vseh otrok starih od 1 do 3 let, 24,06 odstotka starih od 3 leta pa do vstopa v šolo, 15,05 odstotka od 1 leta pa do vstopa v šolo, 30,72 odstotka pa samo leto dni pred vstopom v šolo. Čeprav so bili v razvoju predšolske vzgoje in izobraževanja v SR Črni gori doseženi precejšnji uspehi, je to področje v zadnjih nekaj letih v obdobju nekakšne krize. Slabe gospodarske razmere se zrcalijo v celotni politiki financiranja redne dejavnosti predšolskih organizacij, še posebno pa se znižuje življenjska raven delavcev, ki so v njih zaposleni. Hude težave so s financiranjem razširjene dejavnosti, denarja zmanjkuje za širjenje zmogljivosti - objektov in osebja. Vse to povzroča, da vrtci ne morejo zado- stiti naraščajočim potrebam in sprejeti več otrok. Težave pri financiranju predšolske vzgoje izvirajo iz tega, ker se to področje obravnava kot fakultativna dejavnost. V vseh predšolskih delovnih organizacijah je zaposlenih 734 delavcev, od teh 371 vzgojiteljev in 98 delavcev medicinske stroke. Visokošolsko izobrazbo ima 23 delavcev, višjo 324, srednjo pa 160 (med te so všteti deloma tudi računovodsko-admini-strativni delavci). Prihodnji vzgojitelji se šolajo in strokovno usposabljajo na Filozofski fakulteti v Nikšiču (prej Pedagoški akademiji ali Učiteljski fakulteti); pri tej je oddelek za predšolsko vzgojo, v katerem po zadnjih dveh letih študija dobi diplomant naziv učitelj predšolske vzgoje. V tem šolskem letu je v omenjenem oddelku 40 študentov. Vzgojiteljev ne primanjkuje. Nasprotno, vse več se jih uvršča na sezname zavodov za zaposlovanje - zdaj jih je takšnih že 100. Skupnost predšolskih delovnih organizacij SR Črne gore predlaga, naj bi v skladu z zasnovo razvoja visokošolskega izobraževanja v Jugoslaviji in SR Črni gori. v dogovoru s Filozofsko fakulteto v Nikšiču preučili zdajšnji sistem šolanja in strokovnega spopolnjevanja vzgojiteljev ter pripravili »tla« za vpeljevanje štiriletnega študija; pri tem naj bi se znova povsem uveljavil naziv vzgojitelj - toda s fakultetno izobrazbo, odprli pa naj bi tudi poseben oddelek, na katerem bi se šolali in usposabljali tisti, ki bodo delali v jaslih (po kombiniranem programu, ki naj bi dal pedagoško in ustrezno medicinsko izobrazbo). V SR Bosni in Hercegovini so začeli uresničevati Družbeni dogovor o skupnih temeljih izobraževanja in spopolnjevanja predmetnih učiteljev in sodelavcev v predšolskem, osnovnem in srednjem usmerjenem izobraževanju in vzgoji maja 1987; tedaj je Skupščina SR Bosne in Hercegovine obravnavala in sprejela Informacijo o izdelavi izhodiščnih temeljev sistema izobraževanja in spopolnjevanja predmetnih učiteljev in sodelavcev ter priporočila Skupnosti univerz Bosne in Hercegovine in Republiškemu pedagoškemu zavodu, naj izdelajo Osnutek temeljev izobraževanja in spopolnjevanja predmetnih učiteljev in sodelavcev ter predlagajo Pedagoškemu svetu, naj sprejme novi sistem. Priporočilo Skupščine Bosne in Hercegovine se je uresničilo februarja 1988; tedaj je Pedagoški svet dal v javno razpravo Osnutek temeljev izobraževanja in spopolnjevanja predmetnih učiteljev in sodelavcev v SR Bosni in Hercegovini. Osnutek temeljev s kratko informacijo o izobraževanju učiteljev v nekaterih deželah sveta, v_ SFRJ, o dozdajšnjem načinu izobraževanja v SR Bosni in Hercegovini in prikaz bistvenih določil Družbenega dogovora, obravnava lik predmetnega učitelja ter ponuja šest mogočih različic za izobraževanje vzgojiteljev, učiteljev razrednega pouka ter učiteljev predmetnega pouka pa tudi organizacijo izobraževanja učiteljev predmetnega pouka in sodelavcev. F. Garcia Sevilla: Brez naslova, akril, 1983 V OSNOVNIH ŠOLAH SR ČRNE GORE Premalo denarja - nevabljiv pedagoški poklic Na območju SR Črne gore je v lanskem šolskem letu (1987/88) delovalo 165 osnovnih (osem razrednih) šol s 360 podružnicami (povečini štirirazrednimi). V njih je bilo skupaj 3265 oddelkov, in sicer 1709 oddelkov razrednega pouka in 1556 predmetnega. V vseh osnovnih šolah (s podružnicami) je bilo ob koncu šolskega leta 80 472 učencev (40 840 na razredni in 39 632 na predmetni stopnji. Mreža osnovnih šol je glede na objektivne razmere dovolj razvita in po svojem številu in razmestitvi po večini omogoča obvezno osnovno izobraževanje. Pojavljata pa se dva problema: na nerazvitem vaškem območju se število učencev nenehno zmanjšuje, s tem pa postajajo številne osnovne šole in oddelki na podružnicah ekonomsko negospodarni, v večjih mestnih središčih pa je težko dobiti nove prostore, saj je učencev čedalje več. Zaradi takšnih objektivnih okoliščin se pojavlja tam, kjer ukinjajo oddelke in šole, tako imenovani tehnološki presežek učiteljev, dogaja pa se tudi, da so majhne, nerazvite osnovne šole čedalje slabše strokovno zasedene. • l > > -.IVI, V osnovni vzgoji irr izobraže-1 vanju so delali v preteklem, šolskem letu 4503 pedagoški de-' lavci: 342 je bilo profesorjev. 2312 učiteljev predmetnega pouka, 748 učiteljev razredneg pouka, 1026 učiteljev ter 75 strokovnih učiteljev in drugih (absolventov ipd.), ki niso bili ustrezno strokovno usposobljeni za učiteljski poklic. Če spremljajo spremembe v sestavi učnega osebja v zadnjih petih šolskih letih, opazimo da se stanje ni veliko spremenilo. V primerjavi s šolskim letom 1982/83 je v osnovnem šolstvu SR Črne gore 115 učiteljev raznih profilov (4388 : 4503). Tudi sestava po nazivih in stopnji strokovne izobrazbe v tem obdobju ni dosti predrugačena. Celotno število profesorjev se je povečalo od 303 na 342, učiteljev predmetnega pouka od 2171 na 2312, učiteljev razrednega pouka od 528 na 748, celotno število učiteljev pa se je zmanjšalo od 1224 na 1026, strokovnih učiteljev in drugih pa od 162 na 75. Zmanjševanje celotnega števila zadnjih dveh kategorij pa tudi ustrezno povečanje števila učiteljev razrednega pouka je razumljivo, saj je izobraževanje učiteljev s srednjo izobrazbo ukinjeno, te pa zamenjuje iz leta v leto več učiteljev razrednega pouka z višjo stopnjo izobrazbe. Neznatno se je povečalo število učiteljev z visoko izobrazbo. Vzrokov za to ni težko najti: nezavidljiv gmotni položaj in prav taka obravnava teh delavcev v osnovnem izobraževanju ter njihovo prehajanje v šole srednjega usmerjenega izobraževanja ali pa beg v atraktivnejše in donosnejše poklice. Del predmetnega pouka pa tudi razrednega poučujejo neustrezno strokovno usposobljeni učitelji, posebno na manj razvitih območjih ali krajih, kjer so težke življenjske in delovne razmere. V zadnjih desetih letih se je stanje, kar zadeva strokovno usposobljenost v predmetnem pouku, precej zboljšalo; v šolskem letu 1977/78 je na predmetni stopnji poučevalo 10 odstotkov neprimerno strokovno usposobljenih učiteljev, zdaj pa je takšnih učiteljev le še 2,71 odstotka. V nerazvitih šolah vaškega območja so najpogosteje nestrokovno zasedena področja; likovna, glasbena in telesna vzgoja, delovna in politehnična vzgoja, fizika, pa tudi matematika in tuji jeziki (zlasti v 4. razredu območnih oddelkov). Kjer se število učencev in oddelkov zmanjšuje, ostajajo učitelji brez dela. Veliko jih dela z nepolnim delovnim časom (415 predmetnih učiteljev), 111 pedagoških delavcev pa je brezposelnih. Takšne in podobne probleme bi bilo Osnutek kaže. da zahtevata družba in pedagoška veda od prihodnjega učitelja zelo veliko: učitelj naj bi bil predavatelj, prenašalec znanja, vzgojitelj mladega rodu in znanstvenoraziskovalni delavec; obenem opozarja na dejavnike, ki utegnejo hudo ovirati uresničevanje takih družbenih težanj. Takšen omejevalni dejavnik je predvsem neustrezna družbena in ekonomska obravnava izobraževanja in predmetnega učitelja, posledica tega pa je, da kandidati niso motivirani za učiteljski poklic. Da bi takšne omejevalne dejavnike v izobraževanju predmetnih učitelejv in sodelavcev ublažili, predlagajo, naj bi se ti izobraževali na univerzitetni ravni, večino profilov pa na stopnji strokovne izobrazbe VII/1. Pogoj za vpis v visokošolske organizacije, ki izobražujejo učitelje predmetnega pouka, bo končana četrta stopnja pedagoške ali druge ustrezne smeri. Vsi predmetniki in učni načrti za izobraževanje predmetnih učiteljev in sodelavcev bodo zasnovani na enotnih programskih vsebinah splošnoizobraževalnega, pedagoško-psihološko-metodičnega in strokovno-pred-metnega področja. Vsi predmetni učitelji in sodelavci, ki se ne izobražujejo na tako imenovanih pedagoških fakultetah, si morajo ustrezno pridobiti pedagoško izobrazbo ali s fakultativnim poukom ali pa specializacijo. V2 . n ui *obi pouka se vpišejo na pedagoško ^je« fakulteto po končani IV. stopnji strok pedagoške usmeritve. !*arni dveh Učitelj predmetnega pouka uresničuje vzgojno-izobraže- J^nj* valne naloge od 5. do 8. razreda 'etne osnovne šole in v skupni P°be vzgojno-izobrazbeni osnovi sttol v srednjem usmerjenem izobra-i^ih ževanju in vzgoji s stopnjo zah-^ul tevnosti VII/1. Kandidati za ta Pr profil učitelja se izobražujejo štiri leta, in sicer najmanj za dva predmeta v sklopu ustreznega vzgojno-izoraževalnega področja. Učitelji predmetnega pouka lahko opravljajo ustrezna dela in naloge, kadar so njihovi predmeti namenjeni strokovnemu izobraževanju, ter sn ževa vvis filoz ’etal 'ah, dag( Pi skeg ustrezna dela vzgojitelja v dija- •'rol ških domovih. - Za opravljanje nalog v strokovnem izobraževanju se v srednjih šolah lahko zaposlijo kadri z visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri, ki dodatno pridobe pedagoško-psihološko in didaktično izobraževanje na pedagoški fakulteti ali s specializa cijo. vsk *ki nost v*gc ličn s>ro leto Urar Mn gier Pod 'n ( 'žbi Ped - Specialni pedagogi (surdo-pedagogi, logopedi, tiflopeda-gogi, oligofrenologi in somato- ^.0 sisti pedi) se izobražujejo na stopnji Mc strokovne izobrazbe VII/1. Učit Predlagatelji temeljev so se zavzemali za profesionalizacijo učiteljskega poklica z visoko in zahtevno izobrazbo. To pa so včasih v razpravi ocenili kot zavzemanje za emizacijo učiteljskega poklica. - Učitelj praktičnega pouka v-v srednjem izobraževanju in ^ vzgoji se izobražuje na stopnji Sre< VII/1 ustrezne fakultete. Dopol- |y ^ nilno pedagoško-psihološko in L didaktično-metodično izobrazbo si pridobi na ustrezni pedagoški rakulieit. pr Irte ra O osnutku temeljev izobraževanja predmetnih učiteljevih sodelavcev je potekala široka in vsestranska razprava. Čeprav je bila včasih burna, se je vendarle končala s konstruktivnimi predlogi. V njej so sodelovali posamezniki, šole, pedagoški zavodi, učiteljska društva, družbenopolitične organizacije od občinskih do republiških idr. Lahko rečemo, da so razpravljale! temeljne načelne opredelitve o novem sistemu izobraževanj^ predmetnih učiteljev in sodelavcev Zanimivo je, da se je večina nja razpravljalcev odločila za širše isre( izobraževalne profile, kot pa so sku tisti, ki jih imamo dandanes. (i0j !str; Glede tega je posebno značilen vpj »učitelj elementarnega pouka« kul in »učitelj predmetnega pouka isab za splošnoizobraževalne pred- op] mete v osnovni in srednji šoli«. Tal ran Ugotavljamo, da se je večina srn, razpravljalcev odločila tako za- in radi mnenja, da daje širši profil tiči učitelja več možnosti za zaposli- koj tev, omogoča bolj smotrno in go- ,gjn spodarno organizacijo učnega p0] procesa, pedagoško in ekonom- jpo sprejeli in podprli; vsi so se zav- upravičeno organiziranost vp] zemali za eno ali več predlaganih j0]e> pj da tako lahko bolj kako- uče različic, ni pa bilo novih predlogov. treba čim uspešneje rešiti - na eni strani nestrokoven pouk, na drugi pa veliko nezaposlenih pedagoških delavcev. Največ učiteljev za osnovno vzgojo in izobraževanje izobražuje Filozofska fakulteta v Nikšiču (prej sta to opravljali Pedagoška šola in Učiteljska fakulteta) na svojih 13 oddelkih: 4 so za štiriletni študij, drugi pa za dveletnega. Učitelji se usposabljajo tudi na Glasbeni akademiji, na učiteljskem oddelku za poučevanje glasbene vzgoje in na Naravoslovno-matematični fakulteti (Inštitut za matematiko in fiziko) v Titogradu. Čeprav učiteljski poklic ni privlačen, je za študij na Filozofski fakulteti veliko zanimanja. Škoda je le, da se vpisuje na oddelke te visokošolske instuticije precej kandidatov s slabim poprejšnjim uspehom. Ena naj večjih težav, ki še zaostruje probleme učiteljskega osebja je slab gmotni položaj v osnovnem izobraževanju; zaradi nizke življenjske ravni prosvetnih delavcev, zaposlenih v osnovnem šolstvu, je motivacija za učiteljevo delo in odločanje zanj dokaj majhna. Zato se srednješolci čedalje manj zanimajo za učiteljski poklic in še posebno za vpis na oddelek razrednega pouka. IVAN BOŠKOVIČ Po mnenju večine razpraljal-cev lahko ugotovimo, da bi bilo treba v novem sistemu izobraževanja učiteljev izobraževati tele profile: - Vzgojitelja za nego in vzgojno-izobraževalno delo z otroki v jaslih, ta naj bi imel V. stopnjo poklicne zahtevnosti. Kandidati za naziv vzgojitelja v jasnih naj bi si pridobili V. stopnjo strokovne izobrazbe ob delu po končani IV. stopnji strokovne izobrazbe (medicinska se-stra-tehnica), v vzgojno:-izobra-ževalnih organizacijah srednjega usmerjenega izobraževanja, v katerih se izobražujejo kandidati za pedagoški poklic: vostno izobrazbo. Po drugi Žel strani se je zdelo večini po- Ise trebno, da je treba najti mehani- ) zem, s katerim bi laže premostili pei nihanja pri nastajanju in uresni- sre čevanju vzgojno-izobraževal-1 nega sistema, po dodelavi in prenavljanju predmetnikov in učnih l^i načrtov, v organizaciji učnega procesa ipd. Morda so bile za.. .... .... pl večinsko odločitev odločilne. C - Učitelj elementarnega pouka (zanj so bili številni predlogi - učitelj ali o novi Nomenklaturi poklicev SFRJ - profesor razrednega pouka) za uresničevanje programa vzgojno-izobraževal-nega področja (integrirani pouk) za delo z otroki od 3 do 11 let starosti, naj bi imel stopnjo zahtevnosti VII/1. Širši izobraževalni profil ga usposablja za delo s predšolskimi otroki in v prvih štirih razredih osnovne šole. Poleg tega je usposobljen za delo v pionirskih središčih, v kulturnih in javnih dejavnostih in v dejavnostih prostega časa. Kandidati za učitelje elementarnega prav negativne izkušnje pedagoških delavcev, predvsem nestal-nost njihovega delovnega raz- j j merja in pojav tako imenova- v^ nega tehnološkega presežka v šolah. Takoj pa se postavi ^ vprašanje: koliko je lahko in F ^ mora biti neposredna izkušnja izključna podlaga za oblikovanje j J prihodnjih pedagoških delavcev? ^ Veliko vprašanj postavlja tudi sama pedagoška veda, npr.: ali jv0( je pametno izobraževati učitelje", iUs ki bodo delali z zelo majhnimi da otroki in z desetletnimi po ena- p0 kem učnem načrtu, ali je dobro Ibjj izobraževati za eno šolo na dveh g0 različnih fakultetah, ali ne bo jj( spet nastal prepad med učiteljem V2, in predmetnim učiteljem. pa let Po razpravi o Osnutku novega da sistema izobraževanja učiteljev oti in sodelavcev je bilo videti, da (pr, smo že pred pripravljenim pred- iZ( logom, zdaj pa se. znova pojav- 19 Ijajo številna vprašanja. Vsem pa jvz se hudo mudi. Zamujamo... ne ZVONKO PETROVIČ SFt HRVAŠKA Nova šola zahteva novega učitelja Vzgojitelji predšolskih otrok učitelji razrednega pouka se *°bražujejo v SR Hrvaški na :o ^šjeJolski ravni (VI. stopnja iji''hokovne izobrazbe). Temeljna Smisel zasnove izobraževanj teh tyeh profilov je programsko po-;a ^Zana s pripravami in izobraže-^njem, ki traja šest let. Po šest-ia ‘etnem šolanju si udeleženci pri-ni pobe prvi poklic VI. stopnje vi pbkovnosti (vzgojitelj predšol-3-pih otrok, učitelj razrednega i-(Pouka). Prva štiri leta poteka šolanje središčih usmerjenega izobra-. Ivanja, peto in šesto leto pa ra ' visokošolskih organizacijah (na ‘ilozofskih in pedagoških fakul-te,3h in njihovih delovnih eno-tah, ki so v resnici nekdanje pe-^goške akademije). Prvo in drugo leto srednješol-^ega izobraževanja zajemata Programe, ki vpeljujejo v stroko, ' sklopu tehle predmetov: hrva-^i ali srbski jezik s književnostjo, glasbena vzgoja, likovna Vgoja, zemljepis, delovno-teh-nično področje, izbirni pouk in Rokovna praksa, tretje in četrto eto pa se s preučevanjem pro-&amov pedagogike, psihologije, Nravstvenega varstva, šolske hijene, jezikovno-umetnostnega Področja, naravoznanstvenega (O družbeno-humanističnega ter Zbirnega pouka in strokovno-Pedagoške prakse uresničuje del Programa izobraževanja za poklic. Ena od posebnosti takšnega Ostema šolanja vzgojiteljev in nčiteljev razrednega pouka, ki je v javni razpravi že od nekdaj bu-r'la duhove, je način prehoda iz Srednješolskega izobraževanja in J’ študij. Učenci v vzgojno-izo->o rra^evaln' stroki namreč ne j,j Opravljajo končnega izpita po če-frtem letu srednješolskega izo-Praževanja, pa tudi ne klasifika-Pjskega za vpis v peto leto šola-(a Pja, ampak se vpisujejo nepo-,e čredno brez kakršnegakoli pre-,0 skusa znanja in sposobnosti, pri-s- dobljenih v srednji šoli. Po drugi strani pa se ti učenci ne morejo :n vpisati niti na katero drugo fa-l<< kulteto, razen na tisto, ki uspo-:a sablja učitelje - toda tam morajo E opraviti klasifikacijski izpit. *• ‘akšna svojevrstna »zacementi-Nnost« vzgojno-izobraževalne a Srrieri poraja številna vprašanja ;'n pomisleke - načelne in prak-1 dične. Vsiljuje se vprašanje ena-*' kopravnosti teh učencev z dru-)_ (Simi, kadar gre za prosto izbiro •a Poklica in visokošolskega študija 1_ Po končani srednji šoli, pa tudi st Vprašanje, ali je 14- ali 15-letni "čenec že toliko zrel, da ve, kaj g' keli postati in kateremu poklicu 3' se želi posvetiti. Naj bo kakor koli: učenci se že . Peto leto vpisujejo v prvo leto ]' Srednješolskega izobraževanja. v vzgojno-izobraževalno stroko, v tem šolskem letu. 1988/89. pa se je vpisal prvi rod na pedagoške fakultete, na študij predšolske vzgoje in razrednega pouka - seveda po omenjenih »pravilih«. Posledica vsega tega se kažejo na primer tudi v številu vpisanih študentov na študij predšolske vzgoje in razrednega pouka, posebno v velikih okoljih, kakršno je Zagreb. V tem šolskem letu je vpisalo ta študij v Ozdu Pedagoške znanosti Filozofske fakultete dvakrat več kandidatov kot v prejšnjih letih. Zaradi tega so se razmere za poučevanje zelo poslabšale, pravi dr. Josip Marinkovič, dekan Filozofske fakultete v Zagrebu. Meni, da je največja težava v tem, ker fakulteta ne more vplivati na izbiro kandidatov za študij, saj se, kot smo že povedali, vsi vpisujejo po vnaprej določenem avtomatizmu. Zato je upravičen strah pred negativno selekcijo, posebno zato, ker veliko srednješolcev, ki niso končali vzgojno-izobraževalne smeri v srednji šoli, imajo pa smisel za prosvetni poklic, ne morejo vpisati v študij predšolske vzgoje in razrednega pouka; mesta so namreč zasedli tisti, ki se vpisujejo neposredno, prav verjetno pa je, da so med njimi tudi takšni, ki nimajo nikakršnega nagnjenja za pedagoški poklic. Res da zakon predvideva, da se lahko vpišejo v peto leto tudi učenci iz drugih strok, toda ti morajo opraviti diferencialne izpite. Vprašanje pa je, koliko takšnih učencev je vpisano, saj je število vpisnih mest omejeno. V SR Hrvaški se vzgojitelji in učitelji razrednega pouka šolajo v Zagrebu, Pulju, Osijeku in Zadru; v Čakovcu, Petrinji, Go-spiču in Splitu se šolajo samo učitelji razrednega pouka (v Pulju imajo tudi študij v italijanščini za pripadnike italijanske narodnosti). V tem šolskem letu se v V. letu (I. študijskem letu) šola skupaj 1266 študentov, od teh 235 za predšolsko vzgojo. Je to premalo ali preveč? Tisoč na leto - V resnici bi potrebovali tisoč kandidatov na leto, pravi Ivica Lazanja, tajnik Sisa za usmerjeno izobraževanje v dejavnosti izobraževanja, znanosti, kulture in telesne kulture SR Hrvaške, toda vse kar presega to število, je posledica prevelikega vpisa v prvem letu srednješolskega izobraževanja. Številko o tisoč potrebnih vzgojiteljev in učiteljev razrednega pouka na leto so dobili po izračunu, da bo v letih od 1986 do 1990 4 tisoč učiteljev in vzgojiteljev moralo fcOBRAŽEVANJE VZGOJITELJEV V VOJVODINI Od tradicije k sodobnosti )- i-h a_ i Izobraževanje vzgojiteljev a v.Vojvodini ima zelo dolgo tradi-c'jo. Ta izvira še iz časov prvih jn (Poskusov usposabljanja učiteljev :a v Somboru - od tedaj pa je mi-L nilo nekaj več kot 200 let. J? Na temelju takšne tradicije in ^ primernih možnostih v povoj-,|.ln'h letih našega razvoja poteka j. 'Zobraževanje vzgojiteljev v Voj-a, Vodini še dandanes dokaj 'j Uspešno. To potrjujejo podatki, I Na naši vzgojitelji lahko dobe zaposlitev ne samo po vsej SR Sr- ^ N>ji, temveč tudi v Hrvaški, Črni o Sori in še posebno v Bosni in 0 (Hercegovini. K dobremu glasu II vzgojiteljev, šolanih v Vojvodini, Pa ni pripomogla samo dolgo-ktna tradicija, temveč tudi to, a da je v Vojvodini velik odstotek v °trok, zajetih v organizirano ,a Predšolsko vzgojo. Tudi znana s' izobraževalna reforma iz leta !' 1958^ po kateri je predšolska a vzgoja postala sestavni del celot-noga vzgojnoizobraževalnega sistema, je naredila veliko. Do šolskega leta 1973/74 so se vzgojitelji izobraževali na ravni srednje šole, v tako imenovani srednji vzgojiteljski šoli, ki je trajala pet let. Medtem se je pokazalo, da je nujno zvišati raven strokovnosti vzgojiteljskega osebja. Zato so po posebnem Zakonu o pedagoških akademijah v šolskem letu 1974/75 prenehale delovati srednje vzgojiteljske šole, ustanovljene so bile pedagoške akademije. Sprva so bile nekakšna mešanica srednjega in višjega izobraževanja. Prva štiri leta šolanja so predstavljala namreč srednjo šolo, bila so nekakšna pripravljalna stopnja za izobraževanje vzgojiteljev. Naslednji dve leti sta pomenili višje izobraževanje. to je sklepno stopnjo poklicne priprave vzgojiteljev. Takšna rešitev je prav gotovo zvišala izobraževalno in strokovno raven vzgojiteljev, vendar se je ob tem pokazalo tudi precej pomanjkljivosti. Največja je bila ta, da učenci srednjega izobraževanja (pri- v pokoj. Ivica Lazanja poudarja, da so dolgoročne spremembe v sistemu izobraževanja vzgojiteljev in učiteljev razrednega pouka prav gotovo potrebne, toda najprej bo treba spremeniti zasnovo. potem pa tudi organiza- C''°’ Ali bo ta študij trajal dve leti, tri, ali štiri leta? Ali se bodo učitelji razrednega pouka še nadalje usposabljali za delo samo v prvih štirih razredih osnovne šole ali tudi za delo od prvega do šestega razreda, tako kot v nekaterih zelo razvitih deželah. Ta vprašanja obstajajo za zdaj nerešena. Jasno pa je, da so spremembe, tudi tiste, ki segajo v samo jedro zasnove izobraževanja omenjenih profilov (pa tudi vseh drugih učiteljev) nujne, saj jih zahteva življenje. Tako so na primer ob javni razpravi, ki jo je pred dvema letoma izpeljala Sekcija za vzgojo in izobraževanje pri RK SZDL Hrvaške, sprejeli tudi priporočilo, da bi morali vseh pedagoških fakultet iz republike, ki bo ob koncu meseca v Zagrebu; na njem bodo to problematiko temeljito obravnavali in skušali opredeliti zasnovo visokošolskega izobraževanja učiteljev. Dr. Ivo Biondič, profesor na Filozofski fakulteti v Zagrebu, meni, da je treba spremembe v visokošolskem izobraževanju učiteljev obravnavati v povezavi s predvideno reformo srednje šole (zasnovani na široki splošnoizobraževalni polivalentno-sti). Pri tem je bistvena zamisel o »novi šoli«, s tem pa tudi o šolanju učiteljev - za izobraževanje po meri učenca. Tako bi tudi zdajšnjo vertikalno - hierarhično delitev dela v šoli - z vzgojitelji, učitelji razrednega pouka, predmetnimi učitelji in s strokovnimi sodelavci (pedagogi, psihologi, defektologi, socialnimi delavci idr.) kot »izvajalci« nadomestila sodobna horizontalno-demokra- F. Garcia Sevilla: Duga 3, akril, 1984 tudi učitelji razrednega pouka študirati štiri leta; podobne zahteve vsebuje tudi Predlog operativnega načrta in programa ukrepov in akcij za nadaljnji razvoj vzgoje in izobraževanja, ki ga je izdelal Republiški komite za prosveto, kulturo, telesno in tehnično kulturo; v njem je poudarjeno, da je treba preučiti sistem in program izobraževanja došo-lanja in usposabljanja predmetnih učiteljev in učiteljev. To so za zdaj le še načelna stališča in opredelitve, ni pa še uradno izdelane zasnove prihodnjega visokošolskega izobraževanja učiteljev (in drugega vzgojno-izobraževalnega osebja). Da bi se na tem področju res kaj premaknilo, bi lahko spodbudil sestanek predstavnikov tična delitev dela z visokošolsko izobraženimi kadri (od vzgojitelja naprej). Njihovo izobraževanje naj bi bilo zasnovano ne le na pridobivanju znanja iz posamezne stroke ali predmetnega področja, temveč tudi na pridobivanju vseh ustvarjalnih komunikativnih pristojnosti, temelječih na znanju iz metodike, pedagogike, psihologije, defektologije idr. S takšnim visokošolskim izobraževanjem učitelja za vsestransko (polivalentno in gibko) vlogo bi nastajale možnosti, da bi se zvečal ne samo učiteljev ugled, ampak da bi nazadnje vendarle lahko prešli iz množičnega in podpovprečnega izobraževanja učencev na kakovostno in ustvarjalno učenje. IVAN RODIČ pravljalne stopnje) niso dobili nikakršne strokovne izobrazbe in so se lahko brez kakršne koli konkurence ali selekcije nemoteno vpisovali na tako imenovano končno stopnjo; to jih ni spodbujalo k učenju, kakovost srednješolskega izobraževanja na akademiji se je slabšala, odpadli pa so tudi boljši kandidati iz drugih srednjih šol. saj se niso mogli vpisati na končno stopnjo. Takšna praksa je bila sankcionirana tudi v ustreznih zakonskih rešitvah. Kasneje, ob zadnjih spremembah sistema srednjega izobraževanja, je bila ustanovljena tako imenovana srednja šola pedagoške smeri. S tem je bila iz pedagoške akademije izločena pripravljalna ali srednješolska stopnja, ustvarjene pa so bile možnosti, da se na vzgojni oddelek pedagoške akademije lahko vpišejo ne samo učenci, ki so končali srednjo šolo pedagoške smeri, temveč tudi iz drugih srednjih šol. Pri tem mislimo predvsem na srednjo medicinsko šolo - smer medicinska sestra-vzgoji-telj. To je bil sicer pomemben napredek pri usposabljanju vzgojiteljev, nekatera vprašanja pa so vendarle ostala nerešena, npr.: kako pripravljati vzgojno osebje, ki bi uresničevalo program vzgojnega dela z otroki v jaslih: specializacija vzgojiteljev za delo z otroki v bolnišnicah, na zdravljenju, v specialni obravnavi ipd.; možnosti zvišane ravni strokovnosti vzgojiteljev s stopnje VI/1 na naslednjo višjo raven strokovnosti, ne da bi bilo pri tem treba spremeniti poklic idr. To zadnje vprašanje je posebno aktualno zato, ker so novejše raziskave na področju razvojne psihologije in predšolske pedagogike dokazale, da je obdobje razvoja predšolskega otroka izredno burno in občutljivo ter da je od vzgojiteljevega načina dela in njegove strokovnosti pa tudi od osebnosti največ jugoslovanski razgledi SAP VOJVODINA Vizija: visoka izobrazba za učitelje Zdajšnje izobraževanje učiteljev v Vojvodini se ne razlikuje veliko od sistema na drugih območjih naše države. Leta 1973, potem ko so bila ukinjena petletna učiteljišča, so v Vojvodini ustanovili pedagoške akademije kot višje šestletne šole. Že leta 1975 so postale pedagoške akademije dveletne višje šole. podlaga za vpis vanje pa so bile srednje pedagoške šole kot kadrovske šole; vanje so se lahko vpisali tudi srednješolci z zdrugih srednjih šol družbeno-jezikovne usmeritve, če so opravili kvalifikacijski izpit. Tako se je dogajalo in se še dogaja, da se mnogi prihodnji učitelji izobražujejo za svoj poklic samo dve leti. Splošno mnenje pa je. da je to odločno premalo. Da je to res je pokazala tudi praksa: učitelji niso pripravljeni za praktično delo z otroki. O tem so pred nekaj leti razpravljali učitelji in študenti Pedagoške akademije v Novem Sadu. Sami študenti čutijo, da jim primanjkuje praktičnega dela v učilnicah, v hospi-tacijskih šolah, in zahtevajo, naj se število ur za prakso poveča. Pričakujejo, da bo zasnova visokošolskega izobraževanja učiteljev dala več možnosti tudi za praktično usposabljanje za učiteljski poklic. Kako bo Glede na splošno sprejeto odločitev, da mora imeti učitelj visoko izobrazbo, pripravlja strokovna delovna skupina, ki so jo imenovali republiški in pokrajinski komiteji za izobraževanje v SR Srbiji, predlog zasnove visokošolskega izobraževanja učiteljev, kot strokovno podlago tudi za zakonodajne rešitve. Ugotavljajo, da je treba visokošolsko izobraževanje učiteljev organizirati v posebni visokošolski ustanovi, visoki šoli za izobraževanje učiteljev ali visoki učiteljski šoli (naslova pedagoška fakulteta ne bi več uporabljali). Na njej naj bi poleg ustreznega izobraževanja organizirali tudi raziskovalno delo na področju osnovnega šolstva ali razrednega pouka. Ta šola naj bi postala tudi središče za spopol-njevanje učiteljev. Menijo, da bi moralo trajati visokošolsko izobraževanje učiteljev štiri leta, posebej pa poudarjajo, da je treba v predmetniku in učnem načrtu poskrbeti za skladnost med splošnoizobraževalnimi in strokovnimi predmeti ter ustrezno in praktično pripravo za uresničevanje zahtev predmetnikov in učnih načrtov osnovnega izobraževanja. V tovrstni študij bi se vpisovali predvsem učenci, s končano srednjo šolo pedagoške smeri, pa tudi iz drugih srednjih šol, seveda pod pogoji, ki bi jih odločila visokošolska organizacija za izobraževanje učiteljev. Za učitelje, ki so končali učiteljišča in pedagoške akademije, naj bi poskrbeli tako, da bi si lahko po posebnih programih pridobili visoko izobrazbo. Čeprav bi bil študij praviloma reden, je predvideno, da bi lahko nekateri učitelji študirali tudi izredno - toda samo tisti, ki so že zaposleni ali pa čakajo na delo in so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. V skladu s tradicijo in s predpisi o strokovnih nazivih meni delovna skupina, naj bi bil strokovni naziv diplomantov diplomirani učitelj VII/1 stopnje strokovne izobrazbe. Ugotavljajo tudi, da bi morala sama visokošolska organizacija za izobraževanje učiteljev določati program svojega dela, soglasje pa naj bi dala ali Prosvetni svet ali Skupščina SR Srbije, potem ko bi dobila mnenje Prosvetnega sveta. Zanimiv je podatek, da se ramišlja o tem, naj bi bilo 2670 ur namenjenih teore- tičnemu in 325 praktičnemu pouku. Za splošnoizobraževalno področje je predvidenih 450 ur, za splošnostrokovno 1380, za ožje strokovno pa 840 ur v osmih semestrih. Praktično delo naj bi se začelo v tretjem semestru (skupaj 325 ur). Temu je treba dodati še 250 ur obveznih praktičnih tečajev (smučanje, plavanje, ravnanje z avdiovizualnimi sredstvi, igranje na eno glasbilo, šolska higiena) in do 120 ur za obvezne zunajšolske dejavnosti (zbor ali orkester), za fakultativne učne (jezik družbenega okolja in drugi tuji jezik ali jezik narodov in narodnosti) in fakultativne zunajučne dejavnosti (krožki: kulturnoumetniški, znanstveni, tehnični, športni, dvojezična pedagoška dejavnost, dejavnosti za varstvo človekovega okolja). Vse to je za zdaj samo predstava, morebitna zasnova. Po široko zamišljenih strokovnih obravnavah, in prepričujejo nas, da se bodo te kmalu začele, bo prihodnost visoke šole za učitelje v SR Srbiji, in torej tudi v Vojvodini jasnejša. BRANISLAVA ŽDRALE odvisno, ali bo otrok v tem in kasnejšem razvojnem odobju sploh dosegel takšen duševni in telesni razvoj, kakršen je na temelju konstitucionalnih značilnosti mogoč in glede na vzgojne cilje tudi zaželen. Prav zato postaja čedalje bolj jasno vsem, razen laikom, da še zdaleč ne drži pravilo: Čim mlajši je otrok, tem nižjo izobrazbo potrebuje njegov vzgojitelj ali učitelj. Nasprotno: prav zaradi navedenih razlogov morjao imeti pedagoški delavci višjo izobraževalno in strokovno raven. Kljub takšnim spoznanjem pa tudi zaradi trenutnih gospodarskih težav ostaja vprašanje fakultetnega izobraževanja vzgojiteljev še nadalje odprto. V zasnovi nadaljnjega izobraževanja vzgojiteljev - v nekoliko bližnji prihodnosti, pa je nekaj vendarle ugodno rešeno. Pred nedavnim so namreč ustrezni družbeni organi sprejeli nov predmetnik in učni načrt, po katerem bodo delale pedagoške akademije Vojvodine od prihodnjega šolskega leta. Gre za to, da se bodo prihodnji vzgojitelji sočasno usposabljali za delo z otroki predšolske starosti in s tistimi, ki bodo v jaslih. Tako bodo začeli pedagoško delo z otroki od prvega leta starosti in ga opravljali vse, dokler ti ne bodo odšli v osnovno šolo. Kar zadeva druge probleme, od katerih reševanja bo odvisen nadaljnji napredek poklicne priprave vzgojiteljev, je s skupnimi prizadevanji vseh akademij v SR Srbiji in v naši državi treba največ pozornosti nameniti vprašanjem poklicnega in gmotnega položaja vzgojiteljev, tako da bi zvišali njihov ugled v družbi, merilom in načinu poklicne odbire, razmeram, v katerih poteka poklicna priprava, kakovosti učnih načrtov in še posebno vprašanju, kako pridobiti ustrezne učitelje za delo v pedagoških akademijah. PRVOSLAV JANKOVIČ jugoslovanski razgledi Izobraževanje učiteljev se je v SR Makedoniji po osvoboditvi začelo naglo razvijati - z izrednim poletom; treba je bilo nadomestiti vse tisto, za kar je bil v izobraževanju makedonski narod prikrajšan, saj so mu stoletja preprečevali, da bi govoril in se šolal v maternem jeziku. Ravno zato je takoj po konstituiranju prvega zakonodajnega telesa v Makedoniji, ASNOM-a (2. 8. 1944), Poverjeništvo za prosveto ASNOM-a prvič v makedonski zgodovini sprejelo prvi učni načrt za obvezno osnovno izobraževanje in odločilo, da mora pouk potekati v makedonščini. Da bi se to zahtevno in odgovorno delo opravilo, je bilo treba na novo zgraditi porušene šole in usposobiti učno osebje za opravljanje naloge. Kljub izrednemu navdušenju in želji, da bi nadomestili tisto, kar je bilo zamujeno v stoletjih, je bilo več kot jasno, da za to ne zadošča 330 osnovnošolskih učiteljev, nekaj predmetnih učiteljev in samo desetina srednješolskih profesorjev, kolikor smo jih imeli takoj po vojni, in to tako za makedonske kot tudi za albanske in turške učence. Taka dediščina je zahtevala, da smo morali takoj organizirati pripravljalne tečaje za učitelje. Kmalu potem je začelo delovati učiteljišče v Skopju, nekaj kasneje pa še učiteljišči v Štipu in Bitoli. Dosežek uspešnega dela teh učiteljišč od ustanovitve do ukinitve leta 1963 je bilo 11042 diplomiranih učiteljev, od tega 8357 za makedonski, 2354 za albanski in 331 za turški učni jezik. Ta tri učiteljišča v SR Make doniji pa niso mogla zadostiti potrebam, čeprav so imela pri usposabljanju učiteljev pionirsko vlogo. Višji oddelki so nujno potrebovali predmetne učitelje, ki jih od učiteljišč ni bilo mogoče pričakovati. Zahteve po bolj strokovnih kadrih, in to ne samo za višje, temveč tudi za nižje oddelke, so kmalu prerasle te šole in pokazalo se je, da potrebujemo za izobraževanje učiteljev višje šole. Prva višja pedagoška šola je bila ustanovljena leta 1947 v Skopju, kasneje tudi Višja pedagoška šola v Štipu 1959. Pedagoška akademija v Bitoli pa je bila ustanovljena leta 1964. V naslednjem obdobju so te višje šole v Skopju, Štipu in Bitoli uspešno usposabljale učitelje za delo v osnovnih šolah. Reforma osnovnega izobraževanja v SFR Jugoslaviji leta 1959 je zahtevala določene reformske posege tudi v vzgoji učiteljskega naraščaja. Zato se je v naslednjih letih bistveno spremenila sestava študija na višjih pedagoških šolah, tako da so te ustanove leta 1961 v Makedoniji prerasle v pedagoške akademije. V minulem obdobju je na teh treh pedagoških akademijah, na oddelkih za razredni pouk in na oddelkih za predmetni pouk, do konca leta 1987 diplomiralo 17787 študentov, od tega 14000 za makedonski, 3535 za albanski in 141 za turški učni jezik. 4949 teh je diplomiralo za razredni pouk, od tega 3976 za poučevanje v makedonskem, 921 v albanskem in 52 v turškem učnem jeziku. V zadnjih dveh desetletjih sta se v naši republiki začela pospešeno razvijati predšolska vzgoja in izobraževanje. Da bi zadostili potrebam po delavcih za te ustanove, so v šolskem letu 1970/71 na Pedagoški akademiji v Štipu odprli Oddelek za izobraževanje vzgojiteljev. Na tem oddelku je do konca leta 1987 diplomiral 1101 študent. S šolskim letom 1987/88 je začel delovati tudi SR MAKEDONIJA Z izobraževanjem iz krize Oddelek za vzgojitelje pri Pedagoški akademiji v Bitoli. Zdaj je na oddelkih za vzgojitelje na obeh pedagoških akademijah - v Bitoli in Štipu - 100 rednih in 17 izrednih študentov. Prizadevanja za preobrazbo izobraževanja in spopolnjevanja učiteljev Neprenehne spremembe, kot bistvena značilnost sodobnega družbenega življenja, zahtevajo ustrezne posege tudi v sistem izobraževanja in vzgoje. Zato družba nenehno spreminja vzgojno-izobraževalni sistem in skrbi za uresničevanje njegovih ciljev. Zato morajo biti tudi šole za izobraževanje učiteljev take, da bodo dajale učitelje, ki bodo uspešno opravljali svojo funkcijo v reformirani šoli. Prihodnji učitelj mora imeti poleg primerne ožje strokovne izobrazbe tudi širšo izobrazbo, da bo lahko obvladal sodobno vzgojno-izobra-ževalno tehnologijo. Sicer pa je pri preobrazbah izobraževalnega sistema in spopolnjevanju učiteljev zmeraj veljala stara resnica, da je uspeh izobraževanja predvsem odvisen od učitelja, da je učitelj vedno bil in bo ostal v središču vzgojno-izobraževalnega procesa. Prav zato pa mora biti učitelj dobro strokovno usposobljen. F. Garcia Sevilla: Ocla 3, akril, 1983 Pedagoško usmerjanje v srednjem izobraževanju Usmerjanje prihodnjih kadrov za učitelje se začenja v SR Makedoniji z izbirnimi predmeti za razširjanje in poglabljanje vsebine skupne vzgojno-izobraz-bene osnove v prvih dveh letih srednjega izobraževanja. Določneje pa poteka usmerjanje v tretjem in četrtem letu srednjega izobraževanja in se nepretrgoma nadaljuje do stopnje VI/1 za vzgojitelje v predšolskih ustanovah in za razredne učitelje v osnovnem izobraževanju in vzgoji. Usmerjanje se zagotavlja z vsebinami splošne pedagogike in splošne psihologije pa tudi z razširjanjem vsebin marksizma in samoupravljanja s potrebnimi vsebinami filozofije, logike in sociologije. Učenci, ki končajo 3. in 4. razred pedagoške usmeritve ali prosvetne in kulturološke usmeritve srednjega usmerjenega izobraževanja, se odločijo za nepretrgano nadaljevanje izobraževanja na stopnji VI/1 na eni od dveh smeri: vzgojitelj v predšolski ustanovi ali razredni učitelj. Napredovanje kadrov s končano stopnjo VI/1 Predšolski vzgojitelji se lahko nadalje izobražujejo na stopnji VII/1 v smeri za predšolske pedagoge na Pedagoškem inštitutu pri Filozofski fakulteti ali pa se specializirajo iz določenega področja predšolske vzgoje in izobraževanja na stopnji VI/2. Razredni učitelji pa lahko nadaljujejo svoje izobraževanje na stopnji VII/1 v pedagoški usmeritvi. Preučiti je treba tudi možnost za vpeljavo specialističnega izobraževanja razrednih učiteljev na ravni VI/2. Študenti, ki bodo končali stopnjo VII/1 lahko pod določenimi pogoji tam nadaljujejo izobraževanje na stopnji VII/2 in VIII, skratka pridobijo na magister in doktor pedagog znanosti. dela' Poleg pedagoških akademij jjj, fakultet, ki izobražujejo učite! prispevajo svoj delež k spop njevanju učiteljev tudi Reputjn u ški zavod za napredek izobrai jnv vanja in vzgoje, mestni ali i (ijr močni zavodi za napredek pF šolskega in osnovnega izobrai vanja in vzgoje, strokovna zdj |)0Sfc ženja, strokovni tisk idr. hi ra*p membno vlogo pa mora pri i! -y braževanju vseh vrst pedali ^ škega osebja imeti stalno izoW ževanje. p] , dole Vse to pove, da mora t ^ usposabljanje in spopolnjevat > vzgojnoizobraževalnih delavc ^ temeljna skrb družbe, in več k ^ očitno je, da sta izobraževanje nj: strokovna usposobljenost učil ^ Ijev bistvena dejavnika celotne ^ družbenega razvoja. Nova te ^ nologija, ki prodira v naše S i2()| spodarsko in družbeno življenj p zahteva tudi sodobnejše izobf ževanje učencev glede na teM ^ loško revolucijo. To še posebi J|1(j velja za izobraževanje in sb ^ kovno usposobljenost učitelje v Da bi obvladali novo znanje,! w potrebni učitelji, ki bodo n> sami imeli sodobnejšo splošno (ein strokovno izobrazbo, obenemI bodo tudi bolje pedagoško y metodično usposobljeni uspešno prenašanje znanj Skratka, pred nami je razvoji«^ obdobje, v katerem bodo i^B brazba, znanost in tehnično-te1 nološki razvoj odločilno vpliv na napredek naše družbe. Če izobraževanje pomeni množič obliko ustvarjanja družbene taz znanja, njegova temeljna Obli! pa je izobraževanje vsega pret1- -valstva, je jasno, da je izobraŽ 1 valna dejavnost ključ za družb negospodarski razvoj in prem govanje kriznega stanja, v Kate sta zašla naše gospodarstvo družba. Pod 6or6i delčev 2. Šolstvo zahteva preveč, a tudi to je premalo V Izobraževalni skupnosti Slovenije so naračunali, da srednje in visoko šolstvo potrebuje letos 893 milijard dinarjev, da se bo pretolklo v december tako, kot je. Ta načrt je za 16,8 odstotka prevelik, če se upoštevajo zvezni in republiški omejitveni predpisi za letos. Prevelik je tudi za obubožano gospodarstvo, kije pred bankrotom. A kljub temu so na skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije 12. aprila rekli: »Ne.« Tako so rekli predstavniki šol v zboru izvajalcev in zbor uporabnikov jih je z razumevanjem podprl. Skupščina Izobraževalne skupnosti je za šole v letošnjem letu zahtevala več, realno plačilo za delo in za materialne stroške, kar je pogoj za dober normalen pouk. Pričakujejo, da bodo pristojne službe pripravile novo finančno podlago v dveh mesecih, do takrat, ko naj bi v slovenski skupščini sprejemali napovedane spremembe v treh šolskih zakonih. Obenem je pa ta skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije pooblastila odbor za usmerjeno izobraževanje, da zviša prispevno stopnjo za usmerjeno izobraževanje za 28 odstotkov, s čimer bi si začasno zagotovili denar za približno tak finančni načrt, kakršnega so bili na skupščini zavrgli kot nezadostnega. Soglašali so tudi s tem. da se aprilske vsote za osebne dohodke v srednjem in visokem šolstvu povečajo za 43,4 odstotka (glede na marec), kar pa ne pomeni, da se bo vsakemu delavcu v srednji šoli povečala aprilska plača natanko za toliko (povišek je odvisen od davčnih odbitkov in od šolskih pravilnikov). Za materialne stroške naj bi šole dobile dobrih 200 odstotkov večjo vsoto. Vendar: denar za osebne dohodke bo prispel na šole (govorili so samo o usmerjenem izobraževanju, o osnovnem ne), zadnje dni aprila, za materialne stroške pa šele v začetku maja. S svojim sklepom o povišanju prispevne stopnje si je Izobraževalna skupnost nakopala hudo nejevoljo v gospodarstvu. Predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije je v Skupščini SR Slovenije 14. aprila označil ravnanje Izobraževalne skupnosti kot samovoljno in za gospodarstvo nesprejemljivo. Slišati je bilo tudi od drugih razpra vijake v iz gospodarstva, da v podjetjih globoko razumejo stisko šol. a da podjetja ne zmorejo takih bremen, da sta tekstilna in obutvena industrija, denimo, pred bankrotom, da bo komaj za kruh, kje naj bo potem za gledališče. Pripombe gospodarstva so letele na šolske zahteve za plačilo načrta v višini 893 milijard dinarjev in na povečano prispevno stopnjo zanj. O novih zahtevah srednjega in visokega šolstva, da se terja več od tega. ni bilo govora v Skupščini SR Slovenije. Velikokrat je bilo v slovenski skupščini slišati, da niti šolstvo niti zdravstvo niti kultura ne mislijo, naj izčrpano gospodarstvo še bolj kot dozdaj izžme za te potrebe iz svojih presušenih vodnjakov. Pričakovali so, da se šolska vedra napolnijo iz drugih vodnjakov, da se nekaj vode spelje iz studencev, ki napajajo molzne krave v tako imenovani splošni porabi. Niko Žibret je v slovenski skupščini rekel, da so bolnišnica, šola, knjiga družbeni strošek ne glede na to, če bodo izobraževalne, kulturne, zdravstvene skupnosti obstajale ali ne. To je stalen strošek vsake družbe, ne more biti drugače. Ta stalni družbeni strošek za izobraževanje (osnovno, srednje, visoko šolstvo in še druge oblike izobraževanja) smo pred leti pri nas načrtovali na okoli 5 odstotkih narodnega dohodka ali na 5,5. Podobne so spoznane mere številnih držav v odnosu do šolstva. Nekoč, malo pred začetkom usmerjenega izobraževanja in pred osnovnošolsko reformo, je bila SR Slovenija že blizu tega. Potlej so se pa začela za šole sušna leta. zaloge so kopnele in gladina se je spuščala že pod 4 odstotke nekam proti trem. Tu je tisto vprašanje, ki so ga večkrat omenjali že na več sestankih Izobraževalne skupnosti Slovenije in drugod: premik gladine s 3,9 na, denimo, 4,2 odstotka, ni napredek, je še zmerom izguba, če imamo v mislih nekoč že doseženih 4,8 odstotka narodnega dohodka za šolstvo. Problem je torej v razmerju, ne v denarju, ki ga je malo, a za vse malo. Problem je v obremenitvi gospodarstva, ki se je povečala tudi v tistem času, ko je šolstvu počasi kopnel delež v odstotku narodnega dohodka. To pomeni, da se ta denar ni vračal iz šolstva v gospodarstvo, da ta voda teče v neke druge studence, da s to zgubljeno šolsko četrtino denarja gospodari nekdo drug v naši družbi. To je tisto vprašanje, na katerega predstavniki šolstva, kulture, zdravstva, gospodarstva vztrajno zahtevajo pojasnilo, tudi v slovenski skupščini. A za zdaj. tako kaže, še ni toliko ura, da bi šli skupaj na kosilo. JANKO SVETINA F. Garcia Sevilla: Meroe 4, akril, 1984 ZA ZASLUGE V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH Bertoncljeve nagrade in priznanja ^ Pred nedavnim je Skupščina Skupnosti izobraževalnih centr' v Sloveniji prvič podelila nagrade in priznanja Ivana Bertonclji namenjena za zasluge v izobraževanju odraslih, še poseli zaposlenih delavcev. Predsednik skupščine SIC Albert Mažgon je v uvodnem nagovoru na kratko spregovoril o pokojnem Ivanu Bertonclju (1914-1974), ki je bil med pionirji povojne prenove strokovnega šolanja mladine in odraslih pri nas. Bertoncljeve, z eksperimenti preskušene zamisli, so se uveljavljale tudi drugod po Jugoslaviji, bi! je med organizatorji poklicnega usmerjanja, in izobraževalni centri v podjetjih, ki so se uveljavljali pred dobrimi 30 leti, so tudi plod njegovih zamisli. . Bertoncljeve nagrado, ki je namenjena zaslužnim posameznikom, so letos dobili: Franc Aljaž, ki je skupaj z Ivanom Bertoncljem sooblikoval Center za funkcionalno izobraževanje in svetovanje in bil med soorganizatorji šole za poslovodne kadre pri GZS in šole za vodilne kadrovske delavce; dr. Ivan Kejžar, ki je tri desetletja svojega dela namenil uveljavljanju izobraževanja odraslih in svojo dejavnost tesno prepletel z razvijanjem aktivnosti kranjske Visoke šole za organizacijo dela; Vladimir Lozej, ki je vso svojo delovno dobo delal v TAM; pod njegovim vodstvom se je izobraževalni center TAM razvil v kakovostno središče za strokovno usposabljanje mlajših in stare ji' Tamovih delavcev; Mihael Petek, ki je svoje strj 4 kovne poglede uspešno u velja' zlasti v izobraževalnem cenff Sava Kranj ter Bombažni predi niči in tkalnici Tržič in skup' __ z Bertoncljem eksperimentala __ vpeljeval nove izobraževal metode ob ustanavljanju izobd __ ževalnih centrov po Sloveniji | drugje; 5, Marija Sekirnik, ki je skori vso delovno dobo posvetila izf — braževanju delavcev v gozda1 stvu in lesno predelovalni ind* — striji v Sloveniji; pomembi'1 ~-delo je opravljala kot vodja iz; braževalnega centra Lesna v Sij venj Gradcu, še posebno pri u'j —. (javljanju pripravništva v delo'! organizaciji. j 6. Bertoncljeva priznanja so pij jeli; Gospodarska zbornica Sij " venije in njena služba za izobrj ževanje in razvoj kadrov v gj spodarstvu; Izobraževalni cent* '■ Krka v Novem mestu; IzobraŽJ " valni center Mura v Murski S*1 " boti; Izobraževalni center Sa'j " v Kranju; Splošno združenje j " gradbeništvo in industrijo graj benega materiala Sloveniji Zveza delavskih univerz Slov nije; Železarski izobraževal center na Jesenicah; IzobraŽ valni center Železniškega gosp darstva Ljubljana. J. S. Vs Kc po po Us Po Zc REDNI RAZPISI del in nalog vzgojiteljev in učiteljev drugih strokovnih delavcev v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah 1989/90 Razpisi del in nalog vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih klavcev v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizaciji, ki jih objavljamo, temeljijo na ustreznih zakonih, zlasti na Jakonu o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Ur. 1. SRS, št. 5/80), konu o osnovni šoli (Ur. 1. SRS, št. 5/80), Zakonu o izobraževanju 1,1 usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in iiševnem razvoju (Ur. 1. SRS, št. 19/76), Zakonu o glasbenih šolah [tJr. I. SRS, št. 17/71), Zakonu o usmerjenem izobraževanju (Ur. I. JRS, št. 11/80) in Zakonu o delovnih razmerjih (Ur. 1. SRS, št. 24/77, W78, 27/82, 45/82 in 11/83). V teh zakonih so določeni tudi splošni in p Posebni pogoji, kijih morajo izpolnjevati kandidati, ki se prijavijo na 'azpjs posameznih del in nalog. Vrsto in stopnjo izobrazbe učiteljev in sodelavcev za predmete kupne vzgojno-izobrazbene osnove v srednjem usmerjenem izobra-2evanju je določil Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje. Prijave na razpis je treba poslati v 15 dneh po izidu, če ni v razpisu določen krajši ali daljši rok, kandidati pa lahko pričakujejo odgovor "sjkasneje v 30 dneh po izbiri. Ce v razpisu ni določeno drugače, so dela in naloge razpisani za ^določen čas, predvideni začetek dela pa je 1. september 1989. i Nekateri razisi navajajo pri izobrazbi ustaljene kratice, ki pomenijo: VZG - vzgojitelj predšolskih otrok, U - učitelj s končanim Učiteljiščem, PRU - učitelj predmetnega pouka ustrezne smeri ali nčitelj razrednega pouka z višjo izobrazbo (tudi URP), P - učitelj ^trezne smeri z visoko izobrazbo, STU - strokovni učitelj z ustrezno izobrazbo. Prijava na razpis mora praviloma vsebovati osebne podatke, podatke in dokazila o strokovni izobrazbi in usposobljenosti (diploma, dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu, o pridobljeni pedagoško-nudragoški izobrazbi ipd.); življenjepis s podatki o dozdajšnjem delu, družbeni in drugi zunajšolski dejavnosti. Kandidati pošljejo prijave v*gojno-varstveni ali vzgojno-izobraževalni organizaciji, kjer se želijo ^posliti. Neposredno na temeljno organizacijo naslovijo prijave tudi ^adaj, če objavlja razpis vzgojno-izobraževalni zavod za več svojih hmeljnih organizacij, razen če je v razpisu drugače določeno. Za Podružnične šole pošiljamo prijave na matične šole. Zaradi preglednosti je razpis sestavljen po območjih. >u% ra: i c pr£ rai teč1 sl Dbi Pomursko območje vzgojno-izobraževalni zavod lendava izpisuje prosta dela in naloge ■ef' ZA TOZD OSNOVNA ŠOLA DRAGO LUGARIČ LENDAVA UČITEUA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, PRU 3 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA, PRU te' kandidati morajo poleg splošnih pogojev po Zakonu o osnovni šoli "bvladati slovenski in madžarski jezik. 2. ZA TOZD OSNOVNA ŠOLA VLAJ LAJOS GENTEROVCI UČITEUA RAZREDNEGA POUKA, PRU UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU UČITEUA RAZREDNEGA POUKA, PRU, ki bo dopolnjeval delovno obveznost na predmetni stopnji ■ Kandidati morajo poleg splošnih pogojev po Zakonu o osnovni šoli 1 obvladati slovenski in madžarski jezik. 3 ZA TOZD OSNOVNA ŠOLA JOŠKO TALANVI-JANEZ DOBROVNIK " UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, PRU, ki bo -j dopolnjeval delovno obveznost na osnovni šoli Vlaj Lajos Gente-J rovci J" UČITEUA GLASBENE VZGOJE, PRU, ki bo dopolnjeval tj delovno obveznost na osnovni šoli Edvard Kardelj Kobilje " UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU jol, ija. to<, IS ^'sija za delovna razmerja fcDNJE ŠOLE JURIJA VEGE IDRIJA 2Pisuje dela in naloge UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA - za določen čas UČITELJA KEMIJE - za nedoločen čas ji * UČITELJEV MATEMATIKE, FIZIKE, RAČUNALNIŠTVA - za nedoločen čas 2 UČITELJEV STROKOVNIH PREDMETOV V STROJNIŠTVU - dipl. inženir strojništva - za nedoločen čas UČITEUA OBRAMBE IN ZAŠČITE - polovično delovno razmerje - za določen čas J 'etek dela 1. septembra 1989. 0 Jdidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o usmerjenem ,raževanju. fllave z dokazili sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Prijavljeni kidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po razpisnem roku. flfžnost stanovanja. f. iJbalno-kraško območje fisija za delovna razmerja i 'NOVNE ŠOLE VOJKA ŠMUC IZOLA *Pis u j e za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosta dela in ^oge 2 PREDMETNIH UČITELJEV ITALIJANSKEGA JEZIKA 2 PREDMETNIH UČITELJEV TEHNIČNE VZGOJE •‘Redmetnega učitelja likovne vzgoje in zgodovine UČITEUA RAZREDNEGA POUKA KNJIŽNIČARJA - pogoj knjižničar pedagoške smeri TODJA ŠOLSKE PREHRANE - pogoj PRU gospodinjstva 'Ji dela in naloge za določen čas s polnim delovnim časom: 2 UČITEUA RAZREDNEGA POUKA (od 1. 9. 1989 do 24. 3. 1990) Predmetnega učitelja biologije in kemije (od 1. 9. 1989 do 31. 8. 1990) Predmetnega učitelja telesne vzgoje (od i. 9 1989 do 31. 8. 1990) UČITEUA ITALIJANSKEGA JEZIKA, PRU ali URP z izpi lirftom jz metodike poučevanja italijanskega jezika (od 1. 9. 1989 do In. 19. l. 1990). [■didati morajo izpolnjevati splošne pogoje in pogoje, določene ekonom o osnovni šoli. i^ve z dokazili o strokovnosti naj pošljejo na naslov: Komisija za °vna razmerja Osnovne šole Vojka Šmuc. 66310 Izola, najpozneje 5 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po i^vnem roku. CENTER ZA GLASBENO VZGOJO KOPER razpisuje dela in naloge — UČITELJA KLAVIRJA za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) z manj kot polno delovno obveznostjo. Začetek dela 1. 9. 1989. Stanovanja ni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: CGV Koper, Gallusova 2. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD PIRAN razpisuje dela in naloge za: TOZD OSNOVNA ŠOLA SEČOVUE o. sol. o. - PREDMETNEGA UČITEUA GLASBENEGA IN LIKOVNEGA POUKA TER ZA VODENJE ZBOROV Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Začetek dela 1. 9. 1989, Pogoji: P ali PRU. TOZD OSNOVNA ŠOLA CIRIL KOSMAČ PIRAN o. sol. o. - UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelku podaljšanega bivanja. Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Začetek dela 1. 9. 1989; - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelku podaljšanega bivanja na podružnični šoli Portorož, delo je za določen čas, z nepolnim delovnim časom - 6 ur na dan (85,7%). —Začetek dela 1. 9. 1989; - PREDMETNEGA UČITELJA BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA, s polovičnim delovnim časom. Delo je za nedoločen čas; - PREDMETNEGA UČITEUA GLASBENE VZGOJE - za vodenje pevskega zbora. Delo je za nedoločen čas. z nepolnim delovnim časom (6 ur na teden); - SOCIALNEGA DELAVCA za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), s polnim delovnim časom, začetek dela 21. 8. 1989; dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4 leta: - 2 POMOČNIKOV RAVNATELJA Z DELNO OBVEZNOSTJO, ni reelekcija - začetek dela 1. 9. 1989. Kandidata morata poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o združenem delu in Družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike v občini Piran, izpolnjevati še tele; - učitelj ali strokovni delavec s pedagoško izobrazbo - opravljen strokovni izpit - 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu - organizacijske in strokovne sposobnosti za opravljanje nalog iz pristojnosti pomočnika ravnatelja. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti in kratek življenjepis v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Vzgojno-izobraže-valni zavod Piran, DSSS-kadrovska služba, Rozmanova 7, 66330 Piran. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po poteku razpisnega roka. ^ šole - Komisija za delovna razmerja Snovne šole janka premrla-vojka koper 2)>isuje prosta dela in naloge Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE Z ITALIJANSKIM UČNIM JEZIKOM PIRAN Vojkova 1 razpisuje prosta dela in naloge UČITEUA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas J UČITEUA TELESNE VZGOJE za nedoločen čas .. UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA, ki bo dopolnjeval de-lovno obveznost s poučevanjem italijanskega jezika, za nedoločen čas UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, ki bo dopolnjeval delovno obveznost s poučevanjem likovne vzgoje, za nedoločen čas UČITELJA GOSPODINJSTVA, ki bo dopolnjeval delovno ob->o veznost s poučevanjem matematike, za nedoločen čas ni 'ndidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z Zakonom o os-,vni šoli. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratek )\ 'ljenjepis naj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: likovna šola Janka Premrla-Vojka Koper. Muzejski trg 5, 66000 DPer. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh. Prevzem del in nalog je 1. 1989. 1. -4 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA, 2. - UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE (za 14 ur), ki bo dopolnjeval delovno obveznost z drugimi dejavnostmi Dela in naloge pod točko 1. so za določen čas. Dela in naloge pod točko 2. so za nedoločen čas. Pogoj: višja pedagoška izobrazba ustrezne smeri. Posebni pogoji: — Kandidati morajo popolnoma obvladati italijanski jezik. — Pri izbiri bodo imeli prednosti pripadniki italijanske narodnosti. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh. SREDNJA POMORSKA IN PROMETNA ŠOLA PIRAN *Ednje KOVINARSKE IN PROMETNE ŠOLE KOPER Opisuje prosta dela in naloge it tli ča UČITEUA STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV, dipl. inž. strojništva, za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: VII. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri, poskusno delo 2 meseca. Začetek dela 1. 9. 1989. 2 UČITEUEV PRAKTIČNEGA POUKA, inž. strojništva, za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: VI. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri, poskusno delo 2 meseca. Začetek dela 1. 9. 1989. U|ndidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 30 £,eh po objavi razpisa na nas'ov: Srednja kovinarska in prometna ajKoper. Izolska vrata 2. 66000 Koper. O izbiri bodo obveščeni 'O dneh po končanem roku za prijavo. UČENCEV HEROJ TITO KOPER ?pisuje prosta dela in naloge Vzgojitelja 'Soji za opravljanje del in nalog strokovna izobrazba VI. stopnje smer: pedagoška delovne izkušnje: 2 leti Poskusno delo: 6 mesecev n, druge zahteve: znanje za vodenje vsaj ene interesne dejavnosti. do združujemo za določen čas. od K 9. 1989 do 30. 6. 1990. i£ )0lnim delovnim časom. 'Idve z dokazili pošljite v 15 dneh na naslov: Dom učencev »Heroj .„to« Koper, Cankarjeva 5, Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa ^ dneh po opravljeni izbiri. razplsrnje prosta dela in naloge - UČITELJA SLOVENSKEGA IN ITALIJANSKEGA JEZIKA, P slovenščine in italijanščine ali P italijanščine in slovenščine, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela 1 9. 1989. — UČITELJA FIZIKE, P fizike, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela po dogovoru. Stanovanj ni! Prijave z dokazili bomo sprejemali 30 dni .po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem razpisu. Notranjsko-kraško območje OSNOVNA ŠOLA TONE ŠRAJ-ALJOŠA NOVA VAS-BLOKE razpisuje neustrezno zasedena dela in naloge - UČITELJA SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA za 2 uri - UČITELJA KEMIJE, 4 ure - UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA, 11 ur - UČITELJA TELESNE VZGOJE, 10 ur - UČITELJA GLASBENE VZGOJE, 4 ure - UČITELJA GOSPODINJSTVA, 2 uri - UČITEUA LIKOVNE VZGOJE, 6 ur - UČITELJA FIZIKE, 4 ure Vsa dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. O izbiri vas bomo obvestili v 30 dneh po končanem prijavnem roku. Svet VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE POSTOJNA razpisuje dela in naloge 1. VODJE ENOT: Pot na Kremenco 4, Postojna Gregorčičev drevored 8, Postojna Pot na Orlek 2, Pivka 2. VODJE ZDRAVSTVENO-HIGIENSKEGA REŽIMA 1. pogoj. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 733. čl. Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok in 180 čl. Statuta VVO in imeti: — vsaj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok, — organizacijske in strokovne sposobnosti 2. pogoj — končana višja strokovna izobrazba zdravstvene ali sanitarne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj v stroki — organizacijske in strokovne sposobnosti. Začetek dela: 1. 9. 1989. Kandidat bo izbran za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Vzgojno-varstvena organizacija Postojna, Pot na Kremenco 4, Postojna, z oznako na ovojnici »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem razpisu. Delovna skupnost GLASBENE ŠOLE POSTOJNA razpisuje prosta dela in naloge — UČITEUA KLAVIRJA IN KOREPETITORJA za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA PIHAL ALI TROBIL za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA KITARE za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITEUA NAUKA O GLASBI za nedoločen čas s polovični delovnim časom Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje Zakon o glasbenih šolah. Prijave z dokazili o strokovnosti in s kratkim življenjepisom sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na naslov: Glasbena šola Postojna, Cankarjeva 1. Gorenjsko območje Svet SREDNJE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM BLED razpisuje prosta dela in naloge: - UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN UMETNOSTNE VZGOJE pogoji: visoka izobrazba iz slovenskega jezika in književnosti ter končan program za izpopolnjevanje Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. - UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA pogoji: visoka izobrazba iz angleškega jezika in književnosti Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. - UČITEUA FIZIKE IN MATEMATIKE pogoji: visoka izobrazba fizike z matematiko Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. - UČITELJA RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE pogoji: visoka izobrazba iz računalništva in informatike z matematiko Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. - UČITELJA MATEMATIKE pogoji: visoka izobrazba iz matematike Delo se združuje za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom. - DVEH UČITEUEV EKONOMSKIH PREDMETOV pogoji: visoka izobrazba ekonomske smeri Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. - UČITELJA KEMIJE pogoji: visoka izobrazba iz kemije Delo se združuje za določen čas, do 31. 8. 1990, s polovičnim delovnim časom. - UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE pogoji: visoka izobrazba ustrezne smeri Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. - UČITELJA GEOGRAFIJE pogoji: visoka izobrazba iz geografije Delo se združuje za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom. - UČITELJA KUHARSTVA pogoji: višja izobrazba s končano srednjo šolo smeri kuharstvo V. stopnje Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. - DVEH UČITELJEV STREŽBE pogoji: višja izobrazba s končano srednjo šolo smeri strežba V. stopnje Delo se združuje 1 x za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 1 x za določen čas, do 30. 6. 1990, s polnim delovnim časom. - ORGANIZATORJA DELOVNE PRAKSE IN UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA na Gostinski šoli pogoji: višja izobrazba s končano srednjo šolo smeri strežba ali kuharstvo V. stopnje Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. - UČITELJA PSIHOLOGIJE pogoji: diplomirani psiholog Delo se združuje za določen čas, do 30. 6. 1990, s polovičnim delovnim časom. Začetek dela za vsa razpisana dela in naloge je 1. 9. 1989, razen za organizatorja delovne prakse (1.6. 1989). Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM BLED, Prešernova 32, 64260 BLED, s pripisom za svet šole. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. Komisija za delovna razmerja delavcev OSNOVNE ŠOLE HEROJA BRAČIČA TRŽIČ razpisuje dela in naloge - UČITEUA MATEMATIKE, P ali PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITEUA MATEMATIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, P ali PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Komisija za DRD Osnovne šole heroja Bračiča, 64290 Tržič, Begunjska cesta 2. O izbiri bodo obveščeni v osmih dneh po končanem zbiranju prijav. Razpisna komisija pri svetu OSNOVNE ŠOLE PADLIH PRVOBORCEV ŽIRI razpisuje prosta dela in naloge - 2 UČITEUEV MATEMATIKE, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITEUA GLASBENE VZGOJE (3.. 4.. 5. razred). OPZ, MPZ, tehnična vzgoja v 6. r. in varstvo vozačev, za nedoločen čas s polnim delovnim časom Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Začetek delaje 1. 9. 1989. Zasavsko območje VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD ZAGORJE OB SAVI TOZD OSNOVNA ŠOLA TONE OKROG AR, Šolska cesta 1, Zagorje ob Savi razpisuje dela in naloge: — UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, za nedoločen čas s polnim delovnim časom - PRU ali P, — UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, za nedoločen čas s polnim delovnim časom - PRU ali P. TOZD GLASBENA ŠOLA, Cankarjev trg 4, Zagorje ob Savi razpisuje dela in naloge: — UČITELJA KITARE, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — PRU ali P, — UČITEUA BALETA, za nedoločen čas čas s polnim delovnim časom, srednja izobrazba. — UČITEUA KLARINETA, za nedoločen čas s polnim delovnim časom - PRU ali P, — UČITEUA BLOKFLAVTE, za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom - PRU ali P. TOZD OSNOVNA ŠOLA IVAN SKVARČA ZAGORJE, Cesta 9. avgusta 44, razpisuje prosta dela in naloge — 2 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, PRU — UČITEUA GLASBENE VZGOJE, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, PRU ali P Začetek dela 1. septembra 1989. Prijave z dokazili pošljite razpisni komisiji šole z oznako »za razpis« v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh. Osrednje slovensko območje Svet OSNOVNE ŠOLE DUŠAN KVEDER-TOMAŽ LITIJA razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE, za določen čas Pogoj: profesor ali predmetni učitelj ustrezne smeri, zaželen je strokovni izpit. — UČITEUA GLASBENE VZGOJE, za določen čas z nepolnim delovnim časom. Pogoj: profesor ali predmetni učitelj ustrezne smeri, zaželen strokovni izpit. — UČITEUA GOSPODINJSTVA, za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) Pogoj: predmetni učitelj gospodinjstva. - UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, za nedoločen čas za podružnično šolo Vače pri Litiji. Pogoj: profesor ali predmetni učitelj ustrezne smeri, zaželen strokovni izpit. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE EDVARDA KARDEUA LOGATEC razpisuje prosta dela in naloge — UČITEUA RAZREDNEGA POUKA, za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Začetek dela: 1. 9. 1989 do 31. 8. 1990 - UČITEUA KEMIJE IN GOSPODINJSTVA, PRU, za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Začetek dela: 1. 9. 1989 do 31. 8. 1990. Prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Edvarda Kardelja Logatec. Tražaška cesta 150, 61370 Logatec. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po roku za prijavo. Komisija za delovna razmerja pri VZGOJNO-VARSTVENI ORGANIZACIJI KOČEVJE razpisuje dela in naloge — RAČUNOVODJE Kandidat mora izpolnjevati tele pogoje: — višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri ali — srednja izobrazba — gimnazijski maturant z dokazilom o opravljenem preskusu z delom pridobljenih delovnih zmožnosti za računovodska dela in naloge V. stopnje, — 5 let delovnih izkušenj pri finančno-knjigovodskem delu. Delo bomo združili za nedoločen čas. Začetek dela L 10. 1989 ali po dogovoru. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov VVO KOČEVJE. Cesta na stadion 3, Komisiji za delovna razmerja, 61330 KOČEVJE, najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE ZBORA ODPOSLANCEV KOČEVJE razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge - UČITEUA TELESNE VZGOJE - UČITEUA BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA, ki bo dopolnjeval delovno obveznost s poukom prve pomoči - UČITEUA GLASBENE VZGOJE in ZA VODENJE PEVSKEGA ZBORA - UČITEUA ZGODOVINE IN ZEMLJEPISA, ki bo dopolnjeval delovno obveznost s poučevanjem družbeno-moralne vzgoje - UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE in RAČUNALNIŠTVA - UČITELJA ANGLEŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA Za podružnično šolo Struge - UČITELJA SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA. Na voljo je družinsko stanovanje. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 95. členu Zakona o osnovni šoli. Začetek dela: L 9. 1989. Prijave in dokazila o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za delovna razmerja na naslov šole. Razpisna komisija pri GLASBENI ŠOLI KOČEVJE razpisuje po Zakonu o glasbenih šolah. Statutu Glasbene šole Kočevje in po Zakonu o združenem delu - dela in naloge: — RAVNATELJA GLASBENE ŠOLE KOČEVJE (reelekcija) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — visoka ali višja strokovna glasbena izobrazba — strokovni jzpit m najmanj 5 let glasbeno-pedagoške prakse — UČITELJA KLAVIRJA, višja ali visoka glasbena izobrazba'za nedoločen čas — UČITELJA KITARE, višja ali visoka glasbena izobrazba za nedoločen čas — UČITELJA KLARINEA IN FLAVTE, višja ali visoka glasbena izobrazba za ned. čas — UČITELJA NAUKA O GLASBI, višja ali visoka glasbena izobrazba - polovični delovni čas. Na voljo je eno enosobno stanovanje. Začetek dela za vsa razpisana mesta je L septembra 1989. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Kandidati naj pošljejo prijave na naslov: GLASBENA SOLA KOČEVJE, LJUBLJANSKA 12. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po končanem razpisu. Zbor delavcev OSNOVNE ŠOLE VAS-FARA in razpisna komisija za volitve ravnatelja Osnovne šole Vas-Fara razpisujeta prosta dela in naloge: — RAVNATEUA osnovne šole Vas-Fara, mandat 4 leta, — UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE na centralni šoli Vas-Fara, za nedoločen čas, — UČITEUA RAZREDNEGA POUKA na podružnični šoli Osilnica. za nedoločen čas. Začetek dela 1. 9. 1989. Na voljo so samska stanovanja. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o osnovni šoli. Kandidat za ravnatelja šole pa mora poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o združenem delu in Zakonom o osnovni šoli, izpolnjevati še pogoje, predpisane z Družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Kočevje. Prijave z ustrezno dokumentacijo in kratkim življenjepisom pošljite Osnovni šoli VAS-FARA. Vas 4. 61336 VAS v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem sprejemu prijav. * v SREDNJA AGROŽIVILSKA ŠOLA UUBUANA, Cesta v Mestni log 47 razpisuje prosta dela in naloge za šolsko leto 1989/90: — UČITEUA MATEMATIKE IN RAČUNALNIŠTVA, za nedoločen čas s polnim delovnim časom; — UČITEUA MATEMATIKE, za nedoločen čas s polnim delovnim časom; — UČITEUA OBRAMBE IN ZAŠČITE, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, poskusno delo 3 mesece Kandidati morajo imeti zahtevano stopnjo in smer izobrazbe v skladu z zahtevami VIP in sklepom Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje. Začetek dela: 1. 9. 1989. Pouk poteka v Srednješolskem centru Rudolfa Maistra v Kamniku. Novi trg 41/a. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: SREDNJA AGROŽIVILSKA ŠOLA LJUBLJANA, CESTA V MESTNI LOG 47. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po končani izbiri. SREDNJA PEDAGOŠKA ŠOLA, Ljubljana, Resljeva 12. razpisuje prosta dela in naloge: kei azp ,de ČČ i vii otfii >SN< - 2 UČITEUEV NEMŠKEGA JEZIKA (nemški-angleški jezik W nemški-slovenski jezik) za nedoločen čas s polnim delov! Hf časom, - UČITEUA ANGLEŠKEGA-NEMŠKEGA JEZIKA, za do čen čas s polnim delovnim časom, - 2 UČITEUEV SLOVENSKEGA JEZIKA, za nedoločen ^ s polnim delovnim časom, - UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA IN PEDAGOGIKE, določen čas s polnim delovnim časom, - UČITEUA LIKOVNE VZGOJE (kipar) in OTP, za nedoloi ^ čas s polnim delovnim časom, - UČITEUA LIKOVNE VZGOJE (slikarja), za nedoločen s polnim delovnim časom, - UČITEUA OBRAMBOSLOVJA, za nedoločen čas s polfl^ld delovnim časom, - UČITEUA OBRAMBOSLOVJA, za določen čas z manj I polnim delovnim časom, , . - UČITEUA MATEMATIKE-FIZIKE, za nedoločen čas s p[ače nim delovnim časom, -Ja - UČITEUA ZGODOVINE, za določen čas s polnim delovit časom, - UČITEUA TELESNE VZGOJE, za nedoločen čas s poli1 delovnim časom. Szp ni ir Pc Set rijav '»mi - PSIHOLOGA - SVETOVALNEGA DELAVCA, za dolof čas z dopolnjevanjem pouka psihologije. Prijavljeni kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisi azl Zakon o usmerjenem izobraževanju. Zaželene so delovne izkušnji Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo na naslov v 15 dneh po objavi razpisa. 'U S D ■ U Komisija za delovna razmerja SREDNJE EKONOMSKE ŠOLE BORIS KIDRIČ UUBUANr' Prešernova 6 razpisuje prostadelain naloge ■and - UČITEUA NEMŠKEGA IN ITALIJANSKEGA JEZIKA, nedoločen čas - UČITEUA RAČUNALNIŠTVA, za nedoločen čas - UČITEUA STROKOVNIH PREDMETOV, dipl. ekonomij; za nedoločen čas - UČITEUA FIZIKE, za določen čas - UČITEUA OBRAMBE IN ZAŠČITE, za določen čas - UČITEUA STROJEPISJA, za določen čas - UČITEUA MATEMATIKE, za določen čas - UČITEUA STROKOVNIH PREDMETOV, dipl. ekonomi-za določen čas teh »mi iom >SN Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z zakonob; o usmerjenem izobraževanju. Delo je .za poln delovni čas. Prijavljene kanUidaie bomo o iei razpisa obvestili v 30 dneh po objavi razpisa. Začetek dela 1. 9. 1989. Ut Z; 124: azj ,'gc ■ače '■iaru azpi Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE KARLA DESTOVNIKA-KAJUHA UUBUANA, Nusdorferjeva 10 ‘0m >SN razpisuje prosta dela in naloge L Za nedoločen čas s polnim delovnim časom: - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA - UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA - UČITEUA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE - UČITEUA GLASBENE VZGOJE Pogoj: višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri. 2. Za določen čas s polnim delovnim časom (zaradi organizaci dela): - UČITEUA GOSPODINJSTVA IN BIOLOGIJE ali GOSP1 DINJSTVA IN KEMIJE - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE Pogoj: višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri. U lil Z P< U v u Fl U M Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti in navedi1 o dosedanjem opravljanju nalog v 15 dneh po objavi razpisa. O izbi bodo obveščeni v 30 dneh po objavi razpisa. Začetek dela: 1. 9. 1989. Komisija za delovna razmetja COŠ HEROJA TINETA ROŽANCA ZGORNJE PIRNIČE 37 b. MEDVODE (telefon 621-140) razpisuje dela in naloge - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE, PRU, za določen čas od 9. 1989 do 31. 8. 1990 - UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU, za določen čas od 9. 1989 do 31. 8.. 1990 Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po obj; razpisa na gornji naslov. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dn po objavi razpisa. "7 Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE BORISA KIDRIČA, LJUBUANA, Matjaževa 4 azf P< vi °I D J K O -za OSN ijS i« lifej ■lija l^on razpisuje dela in naloge F - PREDMETNEGA UČITELJA TEHNIČNE IN LIKOVNta? VZGOJE ali TEHNIČNE VZGOJE IN BIOLOGIJE OZ. Kf MIJE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. £ač Pogoji: PA in ustrezen VIP. Začetek dela: L 9. 1989. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev fl gornji naslov v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščet v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. K-on tani Ose dob Avt Pednja zdravstvena šola Ljubljana, Šubičeva i Opisuje prosta dela in naloge EČITEUA FIZIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom, jls UČITELJA RAČUNALNIŠTVA za nedoločen čas s polovičnim vi ^delovnim časom. UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE za nedoločen čas s polo-jjo i! vičnim delovnim časom. 1 izstop dela 1. 9. 1989. '0tfifsija za delovna razmerja SNOVNE ŠOLE DANILE KUMAR, 61113 LJUBLJANA, Go oi^all 1 opisuje prosta dela in naloge >lfl ^UČITELJA GLASBENE VZGOJE, za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom i Ud j n , Pogoj: PA ali akademija za glasbo, pretek dela: 1. 9. 1989. r'jave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. ; m: '°niisija za delovna razmerja 0f 'SNOVNE ŠOLE L SPUB °NETA TOMŠIČA DOBREPOLJE isi nj Opisuje prosta dela in naloge • UČITEUA RAZREDNEGA POUKA. Delavec bo izbran za določen čas. od 1. 9. 89 do 31. 7. 1990. • UČITEUA PREDMETNEGA POUKA, smer matematika-fi-zika. Delavec bo izbran za nedoločen čas. Začetek dela 1. 9. 1989. UČITEUA TELESNE VZGOJE, za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom. Začetek dela 1. 9. 1989. k.» iandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovni izobrazbi v 30 J^h po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola I. SPUB Toneta °nišiča, Videm 35, 61312 Videm Dobrepolje. Tli ^misija za delovna razmerja in družbeni standard 'SNOVNE ŠOLE KAMNIŠKEGA BATALONA STRANJE 22, 1242 STAHOVICA Opisuje prosta dela in naloge UČITEUA TEHNIČNE IN LIKOVNE VZGOJE za nedoločen n<,c,goji: višja strokovna izobrazba smeri tehnična-Iikovna vzgoja. ačetek dela 1. 9. 1989. k andidati naj oddajo prijave z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi Popisa. Stanovanja ni. jOmisija za delovna razmerja pri 'SNOVNI ŠOLI FRANC ROZMAN - STANE klARTNO PRI LITIJI Opisuje dela in naloge: • UČITEUA RAZREDNEGA POUKA na podružnični šoli Velika Kostrevnica - kombinirani pouk L, 2. razred Zaposlitev je za določen čas, od 1. 9. 1989 do 31. 8. 1990. Pogoji: dokončana PA ustrezne smeri in opravljen strokovni izpit • UČITEUA PREDMETNEGA POUKA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, • UČITEUA PREDMETNEGA POUKA MATEMATIKE IN ci FIZIKE • UČITEUA PREDMETNEGA POUKA BIOLOGIJE IN KE- Mije Pogoji pod točkami 2., 3. in 4: višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri opravljen strokovni izpit ftjl Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas. Začetek dela 1. 9. [J 1989. Na voljo imamo družinska stanovanja. Kandidati naj pošljejo vloge v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Franc Rozman - Stane Šmartno pri Litiji,‘Komisija -za-delovna razmerja. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh. |°misija za delovna razmerja •Snovne šole marjan novak-jovo uubuana vič, Unoška 2 j agpisuje prosta dela in naloge , T 2 UČITEUEV ANGLEŠKEGA JEZIKA, PRU ali P za nedoločen čas, zaželeno je znanje latinskega jezika ' UČITEUA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P za nedoločen čas i3 jftjSve z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite tajništvu šole v 15 ne ®e’n po objavi razpisa. ^ndidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem zbiranju llijav. Ačetek dela je 1. 9. 1989. romisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE BREZOVICA PRI UUBUANI Razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge 't L ^ UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P tehnične vzgoje Ačetek dela 1. 9. 1989. sli j^omisija bo sprejemala in obravnavala prijave ter o izbiri obvestila ^andidate v zakonitem roku. jKebni dohodek po Pravilniku in merilih za razporejanje čistega "Ohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Avtobusne zveze z Ljubljano so zelo dobre. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE DR. ANTON DEBEUAK LOŠKI POTOK razpisuje prosta dela in naloge: - UČITEUA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, začetek dela 1. septembra 1989 - UČITEUA GLASBENEGA IN LIKOVNEGA POUKA, PRU ali P, sposobnost za vodenje pevskega zbora, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, začetek dela L septembra 1989 - UČITELJA TELESNE VZGOJE PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, začetek dela L septembra 1989, na voljo je garsonjera. - UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA PRU ali P, za določen čas od L 9. 1989 do 30. 6. 1990, na voljo;je garsonjera. VI • i •(> A Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov OŠ dr. Antona Debeljaka Loški potok - Komisija za delovna razmerja. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 8 dneh po preteku prijavnega roka. ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO LITIJA, Parmova 9, GLASBENA ŠOLA razpisuje naloge in opravila L za nedoločen čas s polnim delovnim časom; - PREDMETNEGA UČITEUA TROBIL - PREDMETNEGA UČITEUA HARMONIKE z nadomeščanjem nauka o glasbi 2. za določen čas PREDMETNEGA UČITEUA KLAVIRJA - nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom 3. za določen čas s skrajšanim delovnim časom: - PREDMETNEGA UČITEUA FLAVTE Kandidati morajo izpolnjevati pogoje Zakona o glasbenih šolah. Prijave z dokazili naj pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Parmova 9, 61270 Litija. Svet SREDNJE GLASBENE IN BALETNE ŠOLE UUBUANA, Vegova 7 razpisuje prosta dela in naloge — UČITEUA KITARE v Glasbeni šoli, za nedoločen čas s polnim delovnim časom Zahtevana usposobljenost za delo v skladu z določili Zakona o glasbenih šolah. Začetek delaje 1. 9. 1989. Rok za prijavo na razpis je 15 dni. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 10 dneh po opravljeni izbiri. Kandidati naj pošljejo prijave na naslov: Srednja glasbena in baletna šola, Vegova 7, Ljubljana. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE HEROJA FRANCA BUKOVCA MEDVODE-PRESKA razpisuje prosta dela in naloge: - UČITEUA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas, od 1. 9. 1989, P ali PRU - UČITEUA LIKOVNE VZGOJE za nedoločen čas, od L 9. 1989, P ali PRU - UČITEUA BIOLOGIJE IN KEMIJE za enoto Janeza Kalana -Topol, (kombiniran pouk) za nedoločen čas, od 1. 9. 1989, P ali PRU - UČITEUA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVATSKEGA JEZIKA, za določen čas (nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu)! predvidoma od 1. 9. 1989, P ali PRU - UČITEUA TELESNE VZGOJE, za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), predvidoma od L 9. 1989, P ali PRU in objavlja dela in naloge - SNAŽILKE za nedoločen čas, osnovna šola, dva meseca poskusnega dela, od 15. 8. 1989, - SNAŽILKE, za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), predvidoma od 15. 8. 1989, osnovna šola, dva meseca poskusne dobe Prijave z dokazili o ustrezni izobrazbi pošljite na naslov v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30, dneh. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE ALOJZ KEBE UUBUANA ŠENTVID, Prušnikova 98 razpisuje dela in naloge za nedoločen čas s polovično obveznostjo - UČITEUA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P - UČITEUA LIKOVNE VZGOJE, PRU ali P Začetek dela 1. 9. 1989 Prijavite se v 15 dneh po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE VLADO MIKLAVC VRHOVCI Ljubljana, Cesta na Bokalce 1 razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas (polovična učna obveznost, možnost dopolnjevanja v PB). Pogoj: PA - gl. v. ali Akademija za glasbo - ped. smer - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: PA - tehnična vzgoja. - 2 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA za določen čas s pol- nim delovnim časom (nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu) Pogoj: PA - razredni pouk Začetek dela 1. 9. 1989 Vloge z dokazili o izobrazbi sprejema KDR 15 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem prijavnem roku. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE DR. JOŽE POTRČ, UUBUANA, Potrčeva 1 razpisuje dela in naloge: - UČITEUA GLASBENE VZGOJE s končano PA - smer glasbena vzgoja - za nedoločen čas s polnim delovnim časom; - UČITEUA LIKOVNE IN TEHNIČNE VZGOJE s končano PA smer likovna in tehnična vzgoja - za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela: 1. 9. 1989. Prijave z dokazili pošljite na zgornji naslov v 8 drieh po razpisu. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 30 dneh po izbiri. Komisija za delovna razmerja OSNOVNA ŠOLA TONETA TRTNIKA-TOMAŽA, SOSTRO, razpisuje dela in naloge: - - UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas s polnim delovnim časom od L 9,1989 do L 3. 1990 - PA - razredni pouk - UČITEUA LIKOVNE IN TEHNIČNE VZGOJE za določen čas s polnim delovnim časom od L 9. 1989 do 27. 10. 1989 - PA i - likovna-tehnična vzgoja. ’ - UČITEUA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom - PRUali P (poskusna doba 6 mesecev) ! - UČITELJA GOSPODINJSTVA IN VODJE ŠOLSKE PRE* HRANE za nedoločen čas s polnim delovnim časom - ,PA ... - gospodinjstvo (poskusna doba 6 mesecev) , * 1 II. ; -nZ - UČITEUA MATEMATIKE za nedoločen čas s polnim delovr nim časom - PRU ali P (poskusna doba 6 mesecev) Začetek dela L 9, 1989. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po končanem prijavnem roku. OSNOVNA ŠOLA OSKAR KOVAČIČ LJUBUANA, Dolenjska cesta 20 razpisuje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom prosta dela in naloge - UČITEUA MATEMATIKE, PRU ali P - UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P - UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P - UČITELJA TEHNIČNE IN LIKOVNE VZGOJE, PRU ali P - UČITELJA GOSPODINJSTVA - VODJA ŠOLSKE PREHRANE, PRU ali P - UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PRU ali U Šola sprejema prijave 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Priporočilni seznam novih knjig za bralno značko Pred vami je že tretji del priporočilnega seznama novih knjig za bralno značko, ki so ga s tem šolskim letom začeli pripravljati v študijskem oddelku ljubljanske Pionirske knjižnice. 35. DOSKOČILOVA, Hana: Diogen v sodu. Prev. Zdenka Škerlj-Jerman. Ilustr. Gabriel Filcik. Lj.. Mladinska knjiga 1987. Zbirka zgodbic in anekdot iz življenja znanih zgodovinskih osebnosti iz davnih in pradavnih dob (Narcis, Ikar, Nevvton, Midas, Sfinga, Ahil, Prometej, Ariadna, Galilei...) bo otrokom približala svet pradavne domišljije, katere dediči smo. 11. stopnja. 36. FAJDIGA SEVER, Petja: Ježek na parketu. Ilustr. Alenka Sotler. Lj., Borec 1988 (Liščki). Prisrčne, nezahtevne zgodbice o ježkovih dogodivščinah v mestnem stanovanju. v družini z majhnim šolarjem. Pripoved ni fantazijske narave, ampak je literarni zapis stvarnih okoliščin. Morda bodo te zgodbice, prav zato ker so kratke, pritegnile tudi manj spretne mlade bralce. I. stopnja. 37. GRIMM Jacob & Wilhelm: Snežiča in Rožica. Prev. Fran Albreht. Ilustr. Irena Majcen. Lj,, Mladinska knjiga 1988 (Velike slikanice). Tipična pravljica o dobrem, ki je poplačano. Dobroto in ljubezen dveh sestric, Snežiče in Rožice, simbolizirata dva rožna grma, eden z belimi in drugi z rdečimi rožami. [.stopnja. 38. KALAŠ, Ivan: Drevesna tovarišija. Prev. Bilka Matč. Ilustr. František Blaško. Lj., & Bratislava : Mladinska Knjiga & Mlade leta 1988. Prisrčen in poetičen opis življenja drevesnih palčkov, kakršno bi bilo morda življenje ljudi, če ne bi bili tako zelo odtujeni naravi. Potem bi morda živeli v »srečni deželi, kjer vsak. kdor je' srečen, zasadi drevo. Kakor da sreča in drevesa sodijo drug k drugemu«. Drevesna tovarišija naš opozarja, da ima vsako drevo in vsak cvet svoje pomočnike, palčke, kajti vseV kar raste v gozdu, mora namreč nekdo imeti rad. Kdor je prijatelj gozdov, dobiva od njega veliko darov. I. stopnja, o 39. KOŠUTA, Miroslav: Na Krasu je krasno. Ilustr. Milan Bizovičar. Lj., Mladinska knjiga 1988 (Sončnica). Izbor nam prinaša pregled pesnikovega ustvarjanja za mladino. Po vsebinski in oblikovni plati segajo pesmi od preprostih do zahtevnejših. Pesnik v njih upesnjuje tudi kraško motiviko, ki jo poznamo že pri I. Grudnu. Glede na to, da je večina pesmi dostopna že mlajšim bralcem, je namenjena njim. II. stopnja. 40. MAKAROVIČ, Svetlana: Replja. Ilustr. Marjan Manček. Lj., Borec 1988. Veverica Replja je kvačkala šal iz rdeče volne in klepetala z veveričkom, ki mu je veter zanesel v gnezdo kos časopisnega papirja, o svetovnih dogodkih, kritičnem položaju in »situaciji na bliž«, skratka o politiki. Duhovita pravljica opozarja na vlogo množičnih medijev in medsebojnega komuniciranja, v nadaljevanju pa prikaže, kako in zakaj nastajajo kritične situacije v medsebojnih odnosih. Spomni tudi na staro modrost, da tretji dobiček ima, kjer se prepirata dva, in da se najslajše smeji tisti, ki se smeji zadnji. I. stopnja. 41. MILČINSKI, Jana: To si ti, Nina. Ilustr. Jelka Godec Schmidt. Lj., Borec 1988 (Kurirčkova knjižnica). Vojna je pretrgala trinajstletni šolarki Nini brezskrbno otroštvo in jo potegnila v svoj grozljivi vrtinec strahu, stisk in krivic. V okupirani Ljubljani pa se organizira odpor, in v ilegalno delovanje se vključi tudi Nina. Ko postane njeno bivanje v mestu ogroženo, jo tovariši odpeljejo v partizane; tam sreča Jureta, fanta svojih dekliških sanj. II. stopnja. (Se nadaljuje) Dodatek za izmensko delo Več osnovnih organizacij Zveze sindikatov na šolah se je obrnilo na RO Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti z vprašanjem, kako naj izplačujejo dodatek za izmensko delo. Objavljamo odgovor Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, in sicer njenega Sveta za vprašanja delitve po delu in rezultatih dela Vzgojno-izobraževalnemu zavodu Titovo Velenje, ker menimo, da bo to zanimalo tudi druge. - Menimo, da imajo pedagoški delavci pri dvoizmenskem pouku za delo v popoldanski izmeni pravico do izmenskega dodatka do 10 % predvidene akontacije osebnega dohodka za tekoče delo za polni delovni čas, če se za to odločite in upoštevate sindikalno listo v samoupravnem splošnem aktu. Utemeljitev: Pravico delavcev do izmenskega dodatka določa tudi 44. člen Samoupravnega sporazuma dejavnosti osnovnih šol, glasbenih šol, organizacij za usposabljanje in vzgojno-varstvenih organizacij. V navedenem členu ta pravica ni vezana na polni delovni čas, ki ga delavec mora opravljati v izmenah. Pravica je vezana le na čas, ki se opravlja v izmenskem delu (zato smo v sindikalni listi priporočili, naj se mesečni polni znesek preračuna na uro). Menimo, da te pravice ne odpravlja tudi ugotovitev, da se sredstva za izvajanje dejavnosti ne pridobivajo glede na posamezne elemente cene storitev, temveč indeksirano na preteklo leto. Res pa je, da bo masa sredstev za osebne dohodke vplivala na vrednost točke ter posredno tudi na višino posameznih dodatkov. SLOVENJ GRADEC Praznik slovenskega lutkarstva »Srečanja slovenskih lutkarjev - letošnje je že 19. po vrsti - dokazujejo. da je postalo lutkarstvo enakopravni del kulturnega dogajanja na Slovenskem, ki se mu ne bomo mogli nikoli več odreči,« je rekel na kratki slovesnosti ob začetku srečanja v slovenjegraškem kulturnem domu predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Marijan Gabrijelčič. In njegove besede je tokratno srečanje. potekalo je od 30. marca do 1. aprila, povsem potrdilo. Selektorica Helena Šobar Zajc si je v začektu tega leta ogledala štirideset predstav, ki so jih po vsej Sloveniji oblikovali otroci in mladi, pod vodstvom mentorjev pa tudi odrasli ljubitelji lutkarske umetnosti. Za tradicionalno srečanje slovenskih lutkarjev jih je izbrala deset, in to tiste, ki so se odlikovale po izvirnosti in iskanju novih izraznih možnosti. Tako so v Slovenj Gradec prišle vzgojiteljice VVO Markovec iz Kopra s Smehišo, šolarji OŠ Miloš Ledinek iz Črne na Koroškem s predstavo Muca taca. študentska skupina Čačke iz Kranja z Nagajivo hruško, skupina Čvek čvek OS Dušan Kve-der-Tomaž iz Litije s predstavo Mojca Pokraculja. Glavnega petelinčka so zaigrale članice lutkovne skupine DPD Svoboda iz Lenarta, lutkovni krožek OŠ iz Podgrada je uprizoril predstavo Koledar, lutkarji DPD Svoboda iz Bežigrada pa predstavo Racman. Lutke Čez cesto iz Kranja so pripravile kar dve predstavi: odrasla skupina je prikazala Cirkus, člani mlajše skupine pa ne. človek nima prav. Prišli so tudi člani lutkovne skupine Palčki OŠ Gornji Senik iz Porabja in prikazali Uganke, zanke, zavozlanke. Da bi bil lutkarski praznik še bogatejši, so na srečanju sodelovali tudi poklicni lutkarji: Cveto Sever iz Kranja z Nočno zgodbo, lutkovno gledališče Papilu iz Ankarana s predstavo Kraljična na zrnu graha. lutkovno gledališče Jože Pengov iz Dravelj z Žlahtnim meščanom, lutkovno gledališče iz Maribora s priredbo Armando in Joli in Lutkovno gledališče Ljubljana s predstavo Zaigrajmo z lutkami. Gostje letošnjega srečanja pa so bili lutkarji Narodnega pozorišta iz Zre-njanina s predstavo Vesela hiša. Slovenj Gradec se je tiste dni zares pokazal kot središče slovenskega lutkarstva. Predstave so namreč spremljali še mnogi mentorji, pa predstav- Otroška likovna ustvarjalnost Razstava učencev OŠ Ledina ob 100-letnici šole Vljudno vabimo vas in vaše prijatelje na ogled razstave Otroška likovna ustvarjalnost, ki jo bomo odprli v petek, 21. aprila 1989, ob 11. uri v Galeriji ZDSLU, Komenskega 8. Razstava bo odprta do 5. maja 1989 vsak dan, razen ob sobotah in ob nedeljah, med 10. in 18. uro. Obvestilo o razpisih Redne razpise prostih del in nalog učiteljev, vzgojiteljev in drugih delavcev in sodelavcev v vzgojno-izobraževalnih in vzgojno-varstvenih organizacijah bomo objavili letos še 15. maja. Naknadne razpise bomo objavili 29. maja in 26. junija. Vse druge razpise bomo objavljali še naprej sproti, kot nam jih boste poslali ali pa sporočili po telefonu (061) 315-585. Vzgojno-izobraževalne in vzgojno-varstvene organizacije prosimo, da nam razpise pošljejo čimprej - lahko tudi po telefonu! VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD PIRAN o.sol.o. Svet vzgojno-izobraževalnega zavoda Piran razpisuje za šolsko leto 1989/90 dve kadrovski štipendiji za študij na Pedagoški fakulteti naslednjih usmeritev: 1. Fizika-tehnična vzgoja 2. Matematika 3. Glasbeni pouk 4. Slovenski jezik 5. Italijanski jezik Zaporedje usmeritev je prioritetno pri izbiri štipendistov. Kandidati naj izpolnijo prijavo oz. vlogo na obrazec DZS SPN-1 v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Vzgojno-izobraževalni zavod Piran, DSSS, Rozmanova 7, 66330 Piran. O podelitvi štipendij bomo obvestili vse kandidate v 30 dneh po izbiri. Na podlagi 32. člena Zakona o osnovni šoli ter Smernic za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju objavlja Zavod SR Slovenije za šolstvo RAZPIS ZA AVTORJE UČBENIKOV Osnovna šola: Berilo za 2. razred Berilo za 3. razred Berilo za 6. razred Srednje izobraževanje: Književnost 4 Slovenski jezik 1-4 (350 in 455 ur) Pisarniško poslovanje (VIP administrativna dejavnost, 1.-4. letnik) Šolstvo narodnosti: Slovenski jezik (za šole z italijanskim učnim jezikom, 1. in 2. letnik) Avtorji bodo prejeli navodila o zasnovi, vsebini, obsegu in tehnični oblikovanosti učbenikov. Rok za prijavo je 20 dni po objavi razpisa. Prijave pošljite na Zavod SR Slovenije za šolstvo - Oddelek za učbenike, Poljanska cesta 28, Ljubljana. DA JIH NE POZABIMO Blaž Kocen, geograf in kartograf Starejši rodovi se še spominjajo, da so pri pouku geografije na srednjih šolah uporabljali zajeten in kakovosten Kocenov atlas. Kocenov življenjepis je enak življenjepisom mnogih bistrih slovenskih otrok, ki so jih poslali v višje šole, da bi se tam izšolali za duhovnike. Kocen je bil le krajši čas kaplan na farah v Šentrupertu nad Laškim, v Šoštanju in Rogatcu, leta 1850 pa je ka-planovanje opustil in postal su-plent na gimnaziji v Celju. Študij je nadaljeval na Dunaju, tam je opravil izpite iz matematike, fizike in prirodopisa, nato pa kot profesor služboval v Ljubljani, Gorici in Olomoucu. Znani so njegovi učbeniki zemljepisa za meščanske in srednje šole, ki so doživeli več izdaj in so jih prevedli tudi v tuje jezike. Po vsej takratni Avstro--Ogrski monarhiji pa je Kocen zaslovel s svojimi atlasi. Bil je izredno delaven in natančen, zanesljiv in sposoben kartograf. Leta 1860 je izšel njegov atlas za srednje šole z naslovom Geogra-fični šolski atlas z 31 kartami za gimnazije, realke in trgovske šole avstrijske monarhije od Blaža Kocena. Zanimivo je, da niki kulturnih društev in organizacij in seveda kritiki. Zasedba slednjih je bila prav eminentna, celo mednarodna. Sodelovali so: Ana Cherhal-miova - lutkarska tehnologinja iz Bratislave, Dubravka Zrnčič - tehnologinja in dramaturginja iz Sarajeva. Helena Zajc - selektorica letošnjega srečanja. Dalibor Foretič - teatrolog in gledališki kritik ter selektor P1FA. Igor Cvetko - strokovni sodelavec Inštjtuta za narodopisje pri SAZU in Živomir Jankovič - upravnik Pozorišta lutaka iz Zemuna in selektor za Festival otroka v Šibeniku. Trikrat so se zvečer po predstavah zbrali na lutkarskem kažipotu in skupaj s kritičnimi očmi pretresli prikazane predstave. S tem je bila zagotovljena velika strokovnost, ki bo brez dvoma pripomogla h kakovostni rasti našega lutkarstva. Prav je. da povemo še nekaj o organizaciji 19. srečanja. Lotila se gaje Zveza kulturnih organizacij občine Slovenj Gradec, in to zelo uspešno. Glavnima organizatorjema Matjažu Gostenčniku - predsedniku ZKO. in tajnici Marijani Štaleker je uspelo pritegniti k sodelovanju v različnih odborih številne sodelavce, in ti so vestno opravili vse naloge. Slovenj Gradec je dobesedno zaživel z lutkami. V prodajalni Mladinska knjiga so odprli razstavo Od skice do lutke, na kateri so prikazali oblikovanje lutk. ki so jih zasnovali naši znani likovni umetniki: Milan Bizovičar. Jože Ciuha, Tomaž Kržišnik. Lidija Osterc in Melita Vovk. Na lutkarski praznik so opozarjale razstavljene lutke po izložbah in končno je bil tukaj še plakat z dolgobradim Kraljem Matjažem, ki so ga slikovito obarvali učenci osnovne šole. Vse predstave so bile polno obiskane in mlado občinstvo iz vrtcev in šol je nenavadno zbrano sledilo dogajanjem na odru. Lutkovne skupine so obiskale tudi druge kraje po Mislinjski dolini in bolne otroke v slovenjegraški bolnišnici. Prizadevni organizatorji so izdali tudi tri številke vsebinsko bogatega Biltena. Ni odveč poudariti, da so vsi udeleženci letošnjega srečanja pohvalili organizatorje. saj so odhajali iz Slovenj Gradca zadovoljni in bogatejši. Na koncu naj povemo, da so srečanje tako ali drugače gmotno podprle domala vse slovenjegraške delovne organizacije in mnogi zasebniki. MIRA VALTL je ob 100-letnici prve izdaje atlasa leta 1960 izšo že 86 izdaj.V srbohrvaščini je bil Kocenov atlas natisnjen leta 1887 v Zagrebu. Kocen se je resno ukvarjal s teorijo in metodologijo kartografije in pouka geografije; znana je njegova razprava o uporabi geografskih učil. Mnoge njegove misli in ideje so tako sodobne, da bi jih lahko takoj uvrstili v zdajšnjo metodiko geografskega pouka. Zmeraj je trdil, da mora biti pouk nazoren, atlas pa takšen, da bo rabil učencem v vseh letih šolanja - biti mora bogat, ne ozko geografski, vsebuje naj tudi zgodovinske prvine in druge pomembnosti krajev. V atlasu je posebna karta slovenskih dežel Kranjske, Istre, Goriške in slovenskih delov Koroške in Štajerske. Blaž Kocen je bil rojen v Ho-tunjem pri Ponikvi 24. 1. 1821.Hotunje je vasica, dober kilometer od železniške postaje Ponikva proti zahodu. Tam sta Geografsko društvo Slovenije in občina Šentjur leta 1972 postavila piramido s spominsko ploščo v njegov spomin. ERNEST REČNIK Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije - izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: predsednik Vladimir Tkalec, Tea Dominko, Marjana Kunej, Jože Miklavc, Vida Nered, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Stanko Šimenc, Slava Šarc. Direktor: Stanko Šimenc. Uredništvo: Stanko Šimenc, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Lučka Lešnik, novinarka - urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Matilda Zorc »Cesta smrti« Ljubljana-Za-greb je spet terjala svoj davek. Tokrat je smrt iz naše sredine iztrgala komaj pred nekaj meseci upokojeno učiteljico Matildo Zorc in njenega moža. Matilda Zorc, rojena Slabe, se je rodila 22. 2. 1935 v majhni vasici Žažar pri Vrzdencu, v veliki kmečki družini, ki je bila izredno glasbeno nadarjena. Tudi Matilda je podedovala to nadarjenost in s to svojo doto odšla v Ljubljano na učiteljišče. Končala ga je leta 1956. Njeno prvo delovno mesto je bilo na Osnovni šoli Videm Dobrepolje. Tu je poučevala matematiko, slovenski jezik in glasbeno vzgojo. Vodila je mladinski pevski zbor, ki je pod njenim vodstvom dosegel izjemne uspehe v občinskem, pa tudi v republiškem merilu. V Dobrepolju si je ustvarila družino in začela z možem graditi hišo na Grosupljem. S šolskim letom 1970171 se je zaposlila na naši Osnovni šoli Louis Adamič na Grosupljem. Tu je med službovanjem ob delu končala tudi študij na Pedagoški akademiji v Ljubljani, na oddelku za razredni pouk. Matilda Zorc je bila izjemen človek. Česarkoli se je lotila, zmeraj je svoje delo temeljito in dosledno opravila. Zato je tudi dosegala vidne uspehe. Glasba je bila njeno življenje. Poleg tega, da je učence na višji Stopnji poučevala slovenski jezik, je več let vodila tudi otroški pevski zbor. S svojim širokim glasbenim znanjem je otrokom približala pesem tako, da so z njo zaživeli in začutili njeno izpoved. Zato je tudi s tem zborom dosegala nepozabne uspehe in z njim ponesla ime naše šole prek občinskih meja, saj je nekajkrat sodelovala na republiški reviji pevskih zborov v Zagorju. Njen delavnik je bil razpet 4* delom v šoli pri pouku slod skega jezika, ki ga je nadvse I bila in negovala, med zbord kulturnim domom, med bralci bralno značko, med svojim ^ mom in družino. Nepoztft bodo ostale številne priredb proslave, javni nastopi, kultd dnevi, kjer je sodelovala mnoge njih tudi organizira V vsakem njenem nastopu' Z 1 sedo ali glasbo je dala del šd poslušalcem pa velik kultu1 užitek. Vedno je našla čas tudi delo v družbenopolitičnih orgd zacijah tako na šoli kot d v krajevni skupnosti. Bila predsednica izvršnega odbo sindikata naše šole, članica 0 činskega sindikalnega sveta, dl gatka zbora združenega dela, & livna članica Turističnega drušl v kraju. Za vse to svoje bogato uspešno delo je prejela leta 19 najvišje priznanje, ki ga lab prejme učitelj v naši občini -čičevo nagrado. Prejela je 111 Srebrni znak sindikata S/overUl Krajevna skupnost Grosuplje ji je podelila priznanje Grosupl Ob koncu lanskega šolskiv-leta se je Matilda Zorc upokof zaradi poklicne obolelosti S1 sil k. Bila je še vedno polna /nf' in zavzetosti za delo. Se zmeraj prihajala med nas, nam pob gala in svetovala. Njena najvd1 ■ Želja pa je bila, da bi nadalje^ ^ z glasbeno dejavnostjo. Še d 'K pred njeno tragično smrtjo i/-imela vajo. Zapustila jo je srd * Z zavestjo, da ji je uspelo prent°d čudoviti svet glasbe tudi svoj,rc pevkam. 'P Vsi, ki smo poznali Matdn<-Zorc, se jo bomo še dolgo spot n< njali. Ostala bo z nami, v nas,: ^ tisti, ki zna dajati tudi drugid^ nikoli ne umre. Kolektiv Osnovne šole Lot Adamič Grosuplje l ki 33. repuMiško r*?j tekmovanje srednješolcev iz matematike 'aj ta< ioc Letošnje tekmovanje (8. 4.) je pripravila Srednja elektrotehnike^ šola iz Ljubljane, Vegova 4, glavni pokrovitelj pa je bil Slovenije!1 a) trgovina Ljubljana. f/e Učenci so s svojimi mentorji prihajali v šolo od 7. ure, takmova 'u/ pa sta začela ob 8.30 s pozdravnima govoroma ravnatelj šole, duri inž. Miloš Mulh, in dr. Ludvik Horvat, predsednik Republiški W£ komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Tekmovali i6, je bilo 165 iz 42 srednjih šol iz Slovenije - od teh 43 prvošolcev, ii/j drugošolcev, 39 tretješolcev in 44 četrtošolcev. ku Po končanem tekmovanju so učenci odšli na kosilo v Dom učeni ov tehniških šol Ljubljana. Z mislimi pri nalogah so si tekmovi tv( popoldne ogledali Cankarjev dom in ob 15. uri poslušali konCfii v Mali dvorani, ki so ga izvajali učenci Srednje glasbene in balet lo/ šole iz Ljubljane. Vsi nastopajoči so dobili prve nagrade na republiškem tekmovanju učencev in študentov glasbe Slovenije l9i'ru Končno je bila ura 17, in tedaj so uradno razglasili izid tekmovat ia/ Profesor dr. Anton Suhadolc je povedal nekaj misli o študiju mt h", matike, o možnosti zaposlitve in povabil tekmovalce na študij ma Im matike. Nato je razdelil pohvale in nagrade, ravnatelj pa še darila- ftn so jih nagrajencem namenile delovne organizacije. 'or Ob tekmovanju je izšlo skrbno pripravljeno glasilo s prispe >n priznanih strokovnjakov in naših učencev. U:< hi V ekipo za zvezno tekmovanje iz matematike so se uvrstili: ^ 1. letnik: Tomaž Cedilnik (SNŠ Ljubljana), Urška Koren (N*1’' Nova Gorica), Robi Mohorčič (SŠPTNU Novo mesto), Gregor Š< er‘ (SNŠ Ljubljana), Mojca Vilfan (SNŠ Ljubljana); 'dl ud 2. letnik: Dušanka Kočič (STS MT Celje), Marko Petrušič (S- ra> Ljubljana); 3. letnik: Andrej Bauer (SNŠ Ljubljana), Renata Novak (Sl) Ljubljana), Borut Novak (CSUI Jesenice); 4. letnik: Jaka Cimprič (SNŠ Ljubljana), Timotej Ečimovič (Sl ,a Ljubljana), Marjan Jerman (SŠNMEU Trbovlje), Tatjana Ozl 'l0 (STNS Postojna), Andrej Vilfan (SNŠ Ljubljana). Vsem nagrajencem čestitamo, drugim z malo manj sreče pa izlog 1)62 kamo znano misel: Pomembno je sodelovati AGATA TIEGL 6 »or -Ur Akontacija naročnine za leto 1989 znaša 30.000 din za posameznike in 60.000 din za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri znaša • naročnina 20.000 din na leto. Posamezna številka stane 3000 din. Številka tekočega računa: 50101-603-46509. utazi Tiska ČTP Ljudska pravica, ISSN 0033-1643. Po mnenju Republiškega ko^l teja za vzgojo in izobraževal je časnik »Prosvetni delavefo prost temeljnega prometne is davka od prometa proizvod >k (glej 7. točko 1. odstavka 3 člena zakona o obdavčeval proizvodov in storitev metu). *ar Isi