Pgr 3 nć.
46. številka.
za, četrtek 16. aprila
(v Trsta, v četrtek zjutrq dne 16 aprila 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
ishnjK po trikrat na toden v fceetib tadanjih ob tovk ih, 6etPtklh in sobotah, /jutranjo izdanje izhaja oh H. uri zjutraj, večorno pit <»b 7. uri 7<>čer. — Obojno ixdanje stane: za jeoolimesne . (. 1.—, izven Avstrije f. 1.50 za tri m««eo. . , 3 — , , . 4.50 za pol leta . . » 6.— . • • ».— la VH': leto . . „ 12.— , * „!*• —
Naročnino je plačevati naprej iu n&ročbe brez priložene naročnine se uprava na ozira.
Posamične što vi Ine se dobivajo v pio-dajalnieah tobaka v Irntu po 3 nvč., izven Trata po 4 nvč.
EDINOST
Otrlasi se rađane po tnrifu v petitu: naslove z debelini ftrkami ne plaču j* prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, ontnrmice in javne zahvale, do> mači oplr.si itd.se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu alioti Cuserma, »t. 13. Vsako pismo nora hiti frankovano. kar nofrankovana se ne sprejemajo, Hokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase spre-jemn npruvnlifvo uliea Mulino pit-rolo h št. II. nndst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama cij" to proste poštnine.
Gl
,f mNnm« J* mM".
Železniško vprašanje in naši tržaški odnošaji.
IV.
V dodatek trein člankom, posvečenim temu predmetu, utrgati nam je danes se jedno cvetko na po-litiški gredici g. vit. Stalitza, zastopnika trgovinske in obrtne zbornice tržaške. V svojem velikem govoru o železniškem vprašanju tržaškem zasadil je mnogokojo cvetko, ki ni dišala baš slabo in ki nam je prijalo ni malo. A ravno zato, ker so nam prijale te cvetke, obžalujemo iskreno, da jih goBp. vitez Stalitz zasaja le v dunajski vrt politiških nazorov svojih, mesto da bi jih gojil najprvo na domačih tleh, kjer naj bi iste se svojim dahom blažile in čistile dokqj neprijetni — politiški vzdub. Mar pa meni gosp. vitez Stalitz, da tržaško ob-nebje ni prikladno za cvetko avstrijskega mišljenja, avstrijske koristi, kojo cvetko je, skrbečo roko in veliko ljubeznijo, usadil g. vitez Stalitz v vrt svojih politiškega veroizpovedanja — dunajskega ?! Mar si ne upa presaditi te cvetke na tržaška tla, bojć se, da bi tu usahnila ?! Ali je tu res toli trd zrak vzlic južni legi našega ozemlja, ali so naša tla res tako neplodna za take avstrijske cvetke! Ali res vspevajo pri nas le — margarite?! To bi biio žalostno, zelč žalostno I Žalostno za državo, žalostno za nas vseh in še posebno žalostno za one, ki se ponašajo s prijateljstvom gosp. viteza Stalitza ! Ne, ni tako hudo, gosp. Stalitz je menda le prehud pesimist. Ne, zrak ne bi bil tako oster pri nas in tudi zemlja ni tako neplodna, da ne bi mogla hraniti tudi plemenitih cvetk ! Le razumnih, skrbnih in brižnih vrtnarjev bi trebalo, ki bi znali in hoteli skrbno gojiti take cvetke. In o tem bi si lahko stekli nemalih zaslug tudi — g. Stalitz in somišljeniki. Le pogumno torej, gospod Stalitz, in kar presadite svoje dunajske cvetke na tržaški vrt I Videli bodete, kako izborno bodo vspevale! Nečesa treba seveda neizogibno : plemenite cvetke ne sodijo med osAtin koprivo! Izrujte,
PODLISTEK.
ali pa prosite svoje prijatelje in somišljenike, naj dado izruti politiško trnje, os&t, in koprivo iz vrta tržaškega, da se bodo mogle tudi v Trstu razvijati v vsej svoji krasoti — dunajske ljubimke gosp. viteza Stalitza. V Trstu imamo blagodejen in topel zrak in srca ogromne večine so ploden trt, v katerem mora vspevati, kar je dobrega, plemenitega, patiijotiškega! Le vrtnarjev treba, ki bodo hoteli skrbno negovati in prilivati.....
Toda, dovolj b6di prispodob, le to prošnjo bi radi ponovili do gosp. viteza Stalitza, da bi, kar je nedavno lepega govoril na Dunaju, blagohotno in kar hitro presadil na tržaška tla.
Gori smo bili obljubili, da hočemo v dodatek utrgati še jedno prijetnih cvetk iz dunajskega vrta gosp. viteza Stalitza. D&, marsikatero pametno je bil izustil g. zastopnik trgovinske zbornice tržaške v svojem govoru o železniškem vprašanju' Marsikoja njegova trditev politiške nravi bila nam je draga in mila znanka. Kako prijetno, kako domač«, kakč, rekli bi, slovenski, nam je zvenela na ušesa izjava: ,0 drugi priliki sem že izjavil v tem zmislu, da smatram za dolžnost vsakega poslanca, da se poteguje ne le za potrebe svojega lastnega volilnega okraja, ampak tudi za potrebe ukupne držav eM.
Gotovo — zlate besede! A gospod vitez Stalitz vedi, da tudi zlate besede ne veljajo ni piškavega oreha, ako so le besede, izrečene le kakor lepa garnitura svojiui lastnim govorom ! Kavno mi smo vsikdar in najodločneje zastopali menenje, da poslancu je dolžnost skrbeti za ves narod in se brigati za vso državo, ne pa le za svoj volilni okraj. Saj tako zahteva duh ustavne države! A kdo je najdoaledneje zanikoval to neoporečno dejstvo, to najčisteje konstitucijonalno načelo ? Toliko naši nemški kolikor tudi laški nasprotniki — iu dejstva nas silijo, da moramo prištevati k le-tem tudi vitezu Stalitza in somišljenike ! Kdo je odurno zavračal in malone psoval posl. Ferjančiča in Kluna, kadarkoli sta se oglašala za bedne naše brate na Koroškem, keji reveži — ne na Čast avstrijskim razmeram! — nimajo niti jednega last«
16
Novela ; hrvatski spisal Jenio S i s o 1 s k i.
Pt evtl M. C—č.
KDalJs).
Dospevši do svojega stanovanja, pogledal sem v okna gostilne, nor nisem opazil Marije. Njena soba je bila slabo razsvitljena. Nadejal sem se, da doma bodem čul glasovir. Nič, vse tiho. Naslonil sem se na okno. Gledal sem, čakal, no, nje ni bilo. Zamislil sem se, zrši v tiho morje in temno modro nebo. Užaljen sem legel, zaspal ter prebil nemirno noč.
Naslednjega dne bil sem otožen in nevesel. Ko mi je sobarica donesi a kavo, vprašal sem jo tiho:
—	Ali ie izišla gospodičina, ki stanuje v sosednji sobi?
—	Ne, gospod! Gospodičini ni dobro; napadla jo je vročica, odvrnila mi je devojka, po-gledši uie sočutno. Stresel sem se. Srce me je zabolelo in zopet sem šepnil :
~ Od kedaj je bolna gospodičina?
—	Od včeraj je v postelji. Hotela sem vam že povedati to, ali čemu bi vas ? . ..
—	Govor« te...
—	Čemu bi vas žalila ? ...
—	Hvala vam dobra devojka! Prosim vas, da bi mi pogosteje sporočali o bolezni.. .
—	Ne bode hudega !
—	Hvaležen vam čem biti....
—	Dobro, dobro, gospod, posluženi bodete, je rekla in izišla.
Kdo naj opiše mojo tugo? Niti iziti nisem hotel, ampak čakal sem v sobi, gledaje in poljubo-vaje ono ovenelo cvetje. Aristid me je obiskal. Tolažil me je, ali vse zastonj, kajti nisem ga niti poslušal. Moje misli blodile se okolo postelje mile bolnice. Črne slutnje silile so mi v dušo. Bodočnost brez Marije ... ne ne ... strašna misel to. Minoli so trije dnevi, a Marija Še vedno ui ustajala. Tri cele dni nisem videl svojega sladkega zlata. Sobarica se je često razgovarjala z mauo o njej. To je bila jedina tolažba mojemu ranjenemu srcu. Bil je petek, ko sem prejel list od matere, v kojem me je prosila in zaklinjala, naj ost vim Spljet in naj se takoj povrnem domov. Parnik je imel oditi naslednjega dne. Še jeden dan! Tesno, tesno je bilo v mojem srcu...
Pozvonil sem ter prijavil sobarici, da odpotujem jutri. Prosil sem jo, uaj to priobči gospodi-
negs zastopnika v parlamentu dunajskem P Naš narodni nasprotniki, h kojim moramo prištevati tudi tržaške „konservativce", vključno viteza Stalitza in somišljenike! Kdo je protestoval vsikdar in slovesno, kadar koli sta se oglašala poslanca Kiun in Ferjsnčič — mi smo jima hvaležni na tem —, da opozorita slavno vlado na žalostne odnošaje na Primorskem f! Kdo je odločno odrekal rečenima poslancema pravico, utikati se v primorske stvari?! Kdo?! vprašamo še enkrat. Ravno .konservativni" poslanci tržaški in somišljeniki viteza Stalitza so bili to! A sedaj nam prihaja g. vitez Stalitz, da nas pouči v vsej svoji zaresnosti, da vsakemu poslancu ni le pravica, ampak tudi dolžnost, brigati se za ¥•0 državo, iz česar sledi jekleno logiko, da je poslancu pravica in dolžnost brigati se za vet svoj narod, ki je vendar sestavljajoči del iste ukupne države, na kojo je mislil vitez Stalitz !I1
Vidite, spoštovani gosp. vitez, kako malo se včasih vjemajo vaše lepe besede z dejanji in prakso vaših somišljenikov. Ali pa menite morda, da je slovenske poslance izvzeti iz tega zlatega pravila o dolžnostih ?! To bi kazalo na čudne nazore o jednakosti vseh državljanov in plemen, ka-koršna jednakost mora veljati v pravni in novodobni državi I Ako bi res mislili tako, potem bi pokazali le, da ste vi tržaški konservativci — konservativci v najslabšem pomenu te besede, ker hočete ohraniti ali konservirati le to, kar je bilo najslabšega in najkrivičnišega v uredbi države iz prejšnjih dob: načelo o nakovalu in kladivu, teorijo o inferijornih in superijornih plemenih, načelo nejednakosti ljudij in plemen pied božjimi iu človeškimi zakoni. Pokazali bi, da nočete priznati avstrijske ustave iu nje temeljnih zakonov, pokazali bi, da hočete i nadalje odrekati državi neizogibni pogoj za nje mirni in vspešni razvoj: mir in zadovoljuost državljanov, ono zadovoljnost, na kojo se mora opirati orožje države, ako hočemo, da bode naša črnorumeua zastava zma-gonosno vihrala vsikdar in povsod i. Ne le generalom, ampak tudi diplomatom in politikom je skrbeti za varstvo države. Prvim je skr-
čini. Naj se zgodi kar hoče, odločil sem, da se poslovim od mile mi bolnice, predno oddidem. Istega popoludue rekla je sobarica, izroči vsi mi račun, da je gospodičina ustala in da jej je nekoliko bolje.
—	Ali je gospodičina sama v sobi ? — sem vprašal.
—	Da, sama je; njena mati je izišla pred nekoliko minutami, naroči vsi mi, naj pazim, ako bi česa trebalo gospodičini.
—	Dobro . .. hvala vam !
Sobarica je odšla. Srce mi je počelo silno biti. Obuzet nepremagljivim hrepenenjem sprehajal sem se po sobi, Vzdihal sem teško. Stresel sem z glavo, vspel se ter odločil, da obiščem Marijo. Izišel sem iz svoje sobe ter poti kal na njena vrata. Nič. Premagoval sem se ter ostal miren pred sobo. Lasje so se mi ježili, kri se mi je utrdila v srcn. Zopet sem potrkal.
—	Dalje! odzval se je iz sobe slab glas tiho in bolno.
Odprl sem, vstopil ter ostal prikovan k tlom. Marija je sedela na divanu. Bila je zelo bleda. Pogledala me je bolestno in se nasmehnila.
—	Oprostite, Marija.....zdi se mi, da
sem rekel.
(Dalje prihodnjič.)
beti v prvi vrsti za vojaško-tehniško spretnost vojske, poslednjim pa, <la s politiko ljubezni, dobrohotnosti in jednake pravice za vse širijo zavest sreče in duh zadovoljnosti.
Nadejamo se torej, da se bode gospod Stalitz odslej ravnal po svojih lastnih naukih o pravicah in dolžnostih poslancev in da ne bode več odurno zavračal naših »Inveuskih poslancev, ko bodo isti opozarjali vlado na one nedostatke v Primorski, ki širijo duh nezadovoljnosti med večino prebivalstva. G. posl. Stalitz je sam priznal, da poslancu je dolžnost skrbeti za vseukupno državo, nadejamo se torej, da odslej ne bode tako nedosleden, da bi hotel gauiti kranjske poslance na Kranjsko, ko botto i*c,i hoteli kojo reči o odnošajih na Primorskem !! Želimo, da bi odslej ne zavračali naših poslancev, češ, da se .nepoklicani" utikajo v razmere drugih pokrajin, ampak da pripoznajo istim* da vrše le svojo — pravico in dolžnost. S kratka: želimo, da bi se gospod vitez Stalitz in vsi njega somišljeniki ravnali po lepem nauku, ki ga je izrekel zastopnik trgovinske in obrtne zbornice tržaške v seji poslanske zbornice na Dunaju dne 17. marca IS96 : „ .. ,d<m ich ea als Pfliekt eines jeden Ab'jeordneten erachte, nicht nur /tir die Bediir/nisse seines cigench Wahlbczirkes, sondcm auch fiir jene des GesammMaates eimutreten !"
S to željo sklepamo to vrsto člankov, posvečenih politiškim izjavam posl. viteza Stalitza, vpletenim v njega zadnji govor o železniškem vprašanjem tržaškem.
DOPISI.
Z Štajerskega, ine 14. aprila 1896. (Izv. dop.) — Pozdrav vam narodni boritel.il ob sinjem morju .nekdaj slovanskem«! Milo vam bode, čuti tudi kaj o nas,*) kateri branimo severno-slo-vensko pokrajino, da je ne podvali tujec, stezajoči svoje ude liki povodenj čez breg ali — liki ,la'k'i" preko Asmare, ali, kar je isto, preko Soče, Rošandre i. dr. Malo nas je, al' sino ljudi — tudi mi 1
Ab ovo! Dne 12. aprila 1896. pokopali smo v Žalcu moža, uzor-steber naroda v savinjski dolini, — gospoda Ivana H a u s e n b i c h 1 e r j a. Deževalo je ves dan, vendar se niso zbali grdega vremena niti narodujaki vseh sosednih krajev, niti čili „Sokol" celjski in savinjski, niti „Pevsko društvo14 celjsko, da so pokazali ljubezen rajnemu, od katerega smo se morali posloviti. Kdo ga more nadomestiti ? Rajni bil je trezen politik, ki je po-lavual marsikaki spor mej Slovenci — njegova sodba bila je večinoma odločilna. Savinjčani so se radi zanašali na njegovo modrost. Bil je častni občan žalski, pireški, grižki, okoliško celjski, bra-slovški. Vspešno je deloval v okrajnem odboru; ustanovil mnogo gospodarskih društev, gasilno društvo i. dr. Posebno zaslužen pa je bil pri razširjanju hmeljarstva, za kar je spisal „Poduk o hmeljarstvu*. — Pevci žalski in celjsko pevsko društvo zapeli so mu tri pesnice v slovo. Umrl je mož! — Bog nam pošlji več takih!
Na Malem Štajarju imamo jedno slovensko spoilno gimnazijo, vsporednico (v Mariboru), katero smo dobili po velikem naporu. Lani pa smo dobili v Celju eden razred samostojnega nemško-sloven-skega gimnazija, za katero pridobitev pa je bil tako hud boj, da j« moralo iti ceI6 ministerstvo. Čisto slovenskih šol, kolikor se spom'njam, ui-mamo; niti ljudskih ne. Povsod se mora deca vbijati z zveličavno nemščino, kakor pri vas z laščino.
Taktika je Nemcem malo drugačna, nego Lahom. Pri vas navaljuje nasprotnik z nesramno odkritostjo in „korajžo*, pri nas pa s skrivnim, treznim rovanjem. Sredstva pa so lahonom kakor nemčurjem ista: Najprej hvallsajo visoko „kulturo" tujcev; potem skušajo dokazati, da je Slovenec preubog, preslab, da bi dospel višje; potem se izražajo, kakor da bi bilo imenitno biti Lah, Nemec, sramotno pa biti Slovenec; potem dokazujejo, da je vsa prihodnjost Slovencem zaprta in vzamejo nestanovitnemu narodnjaku vso vero v boljše čase ... in — jabelko pade jim zrelo v naročje, ako nima trdne vere v narodno moč in v božjo previdnost. Tako delajo lahoni in tako nomčurji. Pri vas očitneje, pri nas skrivneje.
*) Gotovo ! Jako hvaležni bi vain bili, ako bi oglašali čim pogosteje.	Urod.
Domači boj se, hvala Bogu, ni zanesel na Štajersko, ker smo preveč resni za take osebnosti ; — tudi podobni vam.
.Domovina" je sicer, po menenju nekaterih, dva-trikrat preodločno pokazala ,81. Narodu" prijazno lice, „Slovenski Gospodar- pa jo je zavrnil v imenu sloge; _ tudi „SI. Narod" je napadel „SI. Gospodarja" že nekolikrat, a trezni politiki zaprečili so daljnje prepire. Bog daj, da za vselej!
Slovenski poslanci ne obiskujejo deželnega zbora; štirske razmere so iste, kakor v Istri.
Središče maloStajerskili Slovencev bil je do-sedaj Maribor. „Domovina" je izrazila željo, da bi se to sredotočje preneslo v Celje, pa celjski narodnjaki so jo takoj poučili, da to ne gre: pri vas je bilo govora o prenosu „prestolnice* slovenske v — Trst in vaš list se je izrazil proti; — razmere so iste.
Omiko širijo pri nas mnoga narodna društva ; posebno bralnih in pevskih društev ter tamburaških zborov imamo mnogo.
Priborili smo si južnoštajersko hranilnico, katera vspeva v isti meri, kakor hira nemška celjska ; — posojilnic imamo celo v — vaseh.
Najhuje občutimo tisto nesrečno ,b r a t o v -s ko klanje* na Kranjskem, odkoder bi morali pričakovati ne le moralne podpore, nego sploh glavnega vodstva v vseh naših naporih. Kedaj se nas Večni usmili ter pobrati vse brate ?!
Toliko za sedaj. Srčen pozdrav vsem narodnjakom v Primorju!
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 15. aprila 1896.
Državni zbor. V poslanski zbornici se je včeraj čitala vladna predloga o podržavljenju se-verno-zapadne in južno-severne nemške zvezne železnice. Vsi govorniki so sicer naglašali važnost podržavljanja železnic, toda izjavili so, da te predloge ni možno vsprejeti v sedanji obliki. Predlogo so izročili železniškemu odseku, v katerem hoče železniški minister odgovarjati na izjavljene pomisleke.
Nemška cesarska dvojica na Dunaja.
Včeraj je bil slovesen obed v cesarski palači na Dunaju v čast nemškemu cesarju Viljelmu. Obed je bil prirejen za 110 oseb. Istega so se udeležili členi naše cesarske hiše, cesarska dvojica nemška, naši ukupni ministri, oba ministerska predsednika in razni drugi dostojanstveniki. Po operni predstavi zvečer odpotovala je nemška cesarica z dvema princema v Berolin, nemški cesar pa je ostal na Dunaju.
Deželuozborske dopolnilne "volitve v Istri. Za dopolnilno volitev treh deželuozborskih poslancev, in sicer dveh poslancev za kmečke občine volilnega okraja Volosko-Podgrad z voliščem na Voloskem in poslanca za kmečke občine volilnega okraja K rk-Ćree-Lošinj, z voliščem na Krku, določen je dan 30. maja t. 1. Mi sino že nedavno temu raztolmafiili pomen teh volitev, zatrdivši še posebno, da je o teh volitvah angaževana naša narodna čast in načelo samodoloćbe naroda. Nasprotna večina je zavrgla trojico naših narodnih poslancev, ne da bi imela v to niti sence kakega utemeljenega razloga. V koliki zadregi je bila deželnozborska večina pri tem svojem koraku za pametne razloge, priča pač dejstvo, da je zašla v grozno protislovje sama seboj, ko je utemeljevala svoje krivično postopanje. Gledč na volosko-podgrajski okraj je rekla, da sicer ne prigovarja veljavnosti izvolitve posl. Mandiča, a da mora uničiti to izvolitev, ako uniči Jenkovo, ker sta bila oba izvoljena ob j; i s t e m volilnem činu. V krškem okraju pa je veljalo ravno nasprotno ob Čisto jednakih ©kolnostih ; tudi tam sta bila ob ob istem volilnem činu, isti dan in od istih volilcev, izvoljena Spinčid in Ko-zulič, a kaj se je zgodilo P Tam so jednoga potrdili, drugega pa uničili! Kje je doslednost in morila ? Ne doslednosti in nemorale ni v tem postopanju, pač pa nečuvena samovolja, proti koji mora protestovati naš narod! Prilika za takov protest se ponudi našim volilcem ob predstojećih dopolnilnih volitvah. Ne zahtevamo, da dajte zadoščenja Jenku, Maudiču ali Kozulitfu, ali dolžnost narodnim volilcem je, da preskrbi zadoščenja užaljenemu narodnemu ugledu našemu in
užaljenemu načelu, po katerem ue sme nikdo kratiti volilcem pravice, voliti si zastopnike po svoji lastni volji. Tudi deželnozborska večina v Poreč« mora spoštovati to pravo naroda. To njeno dolžnost pa jej dokažemo naj izraziteje, ako soglasno izvolimo zopet iste može, koje je izgnala ona iz zbornice, samovlastno in brez razloga.
Zlasti do izvestiiih gospodov v Pod gradu se obračamo še enkrat, apelujoči na njih rodoljubje, naj v tem resnem trenotku pokažejo ono vzvišenost svojega mišljenja, kijih vsposoblja, da stavljajo stvar nad oseb \ Rekli smo že enkrat in rečemo danes še enkrat: tu ne gre več za to, kako misli kdo o osebah Jenka ali Mandida, ampak kako misli o naši narodni stvari, in da pokaže, da-Ii mu je res do tega, da naš rod v Istri postane kedaj gospodar na svoji lastni zemlji 1 Kaj nam morejo biti osebe, ko gledamo na ta veliki cilj ? 1
Znamenja ćasa. V isti meri, kakor propada stranka židovskega liberalizma, kakor bledi slava te nekdaj toli močne stranke, v isti meri prodira spoznanje, koli škodljiva za našo državo so bila nje glavna načela. Kakor znano, je stalo v nem-ško-liberalnem koranu, da Avstrija mora postati srečna le po poti najstrožjega centralizma, po poti osredotočenja vse oblasti v središču države in kršenja vsake samostalnosti nje delov, po poti velike državne uniforme. In ne le široka masa velike liberalne stranke, ampak tudi odločilni krogi so bili toliko zaverjeni v ta nauk, da so proglašali slabim patrijotom vsakogar, ki ni prisegal na nem-školiberaini koran. Ali časi se menjajo, ljudje tudi in nazori tudi. In tako so ljudje obrnili hrbet nemškoliberalni stranki in ne prisezajo več nanje koran. Marveč so se jeli ravno med poštenejimi Nemci množiti glasovi, odločno zametajoči nauk o dobrotah centralizma. Zlasti dokazuje nemški profesor Herkner, kako poguben je centralizem za državo Avstrijsko ter pravi, da le od samouprave je pričakovati Avstriji rast-cvitain ojačenja, seveda taki Avstriji, ki v svoji ustavi p ošteva tudi veliko razliko svojih narodov v narodnem in kulturnem p ogledu.
Kdo bi bil mislil še pred par leti, da bode kedaj tako pisali — Nemci! In ako hoče profesor Henkner dosledno misliti do kraja, mora slednji5 priti do zaključka, d a j e n a r o d o m avstrijskim dovoliti narodno samoupravo, kajti le Avstrija, razdeljena po narodnih skupinah vsaj za kulturne potrebe, bode mogla res pošte-vati „razlike narodov v narodnem in kulturnem pogledu". Da, da, moč naravnega razvoja držav je silna in večna resnica ostane ta, da narava ne trpi nasilstva. Moč zakona, po kojem nastajajo in se razvijajo države in narodi, je prisilila že pametneje Nemce do spoznanja, da so bili avstrijski Nemci na krivi poti, ko so sanjali o avstrijski državi v nemški uniformi, in prof. Herkner opominja že sedaj svoje soplemenike, da čira datf« bodo čakali se spravo s Slovani, tem več bodo morali dovoliti poslednjim. Veseli nas posebno, da čim dalje prodira vera v vspešnost samouprave. A kake samouprave si želimo mi in si moramo želeti, povedali smo danes in že mnugokrati poprej, Uver-jeni smo tudi, da, kakor se jejel vrti ti preobrat? mišljenju trezuejih Nemcev, tako pride tudi dan, da spo/.najo celo »praktični«4 politiki — slovenski, da vendar ni vse utopija in sanjarija, kar roji po tistih trdih .radikalnih" glavah o uredbi avstry-ske države v zmislu narodne samouprave. Možje ala prof. dr. Herkner so res znamenje čaBal
Italija v Afriki. Na podlagi poslednjih poročil agencije „Štefani* sodi „U Popolo Romano* položenje v Eritreji tako-le: Ker so italijanske čete sedaj na jugu do blizu utrdbe Adi Kajč, nadejati se je, da Baldissera v kratkem napade Šo-ance, da osvobodi Adigrat. Pomisliti je namreč, da je Adi Kajč oddaljen od Adigrata samo dva dni hoda. Nikakor pa ni smeti pozabiti, da se je ras Makonen baje umaknil le zaradi tega, da kaz-uuje njemu uporno, Italijanom udano pleme. Tudi, ako bi bila ta vest resnična, vendar je treba opozoriti Baldissero, da podvoji svojo pozornost in previdnost, kajti v sedanjem položenju utegne postati usodepolna najmanjša neprevidnost.
Rudinijevo glasilo, „Don Chickiotte* zatrjuje, da vlada nikakor ne naraeruje ostaviti Kasale sedaj, ko so se umaknili derviši, ki so
bili vendar pripravili vse, da bi to utrdbo oblegali redno. In da vlada res ne misli zapustiti Kasale, o tem naj govori dejstvo, da ne le posadka ostane v Kasali, ampak da niti polkovnik Stevani ni še izvršil povelja, da se umakne v Agordat.
— Kakor vidimo torej, godi se Italijanom v Eritreji vedno še zelć .dobro*, ker jih — ne nadleguje nihče. Drugo vprašanje pa je, doklej bodo italijanski ttseljenci rajali in se vedli liki gospodarji v „zapuščeni hiši". Morda le dotlej, dokler se ne vrne pravi gospodar, ki utegne zagromet* svoj „Fuori lo straniero!'
Angleška v Afriki. .Reuterjeva agencija" javlja iz Kapstadta dn6 14. t. m. v London: Upravitelj kraljestva Matabelov vsprejel je ponudbo, ki mu je stavil Sir Robiuson, guberner angleške Kap-kolonije, da mu namreč pošlje 300 huzarjev in 1B0 pešcev iia kolonjili v pomoč za zadušenje upora. Iz mesta Kapstadtskega odide takoj 100 pešcev v državo Matabelov.
Pomoč, kojo pošljejo Angleži iz svoje naselbine na Kapu v ,pomirjenje" upornih Matabelov, vidi se nam zelo neznatna. Možno pa je, da nainerujejo Angleži zatreti ta upor z dinamitom, kakor so zadnjič „zmagali" s pomočjo dinamita, razpr-šivši na stotine črncev v zrak I Kaj si neki mislijo afričanski „barbaiji" o »blagoslovih kulture Evropejcev" ? Afričanski barbar odreže morda svojemu sovražniku nos, a Angleži trgajo človeška bitja z dinamitom 1
Različne vesti.
Na svojo veliko žalost amo doznali že včeraj popoludue, da se je bolezen kapitular-nemu vikarju škofije tržaško-koperske, msgr. dr. Ivanu Šustu obrnila tako na zlo, da ni bilo več misliti na pomoč od zdravniške strani in da je mogla priti pomoč le še od Onega, ki kraljuje nad oblaki. Vendar nas je do dna duše pretresla vest, da je blagi pokojuik izdihnil svojo dušo danes po 8. uri zjutraj. V pokojniku je izgubila Cerkev prezvestega služabnika, ttžaško-koperska škofija izbornega duhovnika in narod slovenski zvestega sinu. Pridržujč si nekoliko podrobuejih podatkov za bodočo številko, usojamo si danes vsklikniti v imenu slovenskih vernikov te škofije: Mir iu pokoj duši pi euiinolega!
Odprt giob. Včeraj smo prejeli iz Celja brzojavko, da je tam umrl poznani jezikosloveo slovenski, dr. V a t r o s 1 a v Oblak. Dr. Oblak je priobčeval v „Ljub. Zvonu* razne jezikoslovne razprave, Govorilo se je tndi, da je predestinovan za slovensko stolico na vseučilišču graškem. Bodi mu lahka zemlja slovenska!
Najnovejši načrt za triaiki vodovod. Zadnjič smo javili, da je rudniški nadzornik Autou Tche-bull (Cebulj)
iz Celovca izdelal nov načrt za tržaški vodovod, oziroma načrt za preaki bljeuja Trsta z vodo. O tem svojem načrtu predaval je gospod nadzornik miuoii torek zvečer v dvorani tržaškega društva iuženiijev iu arhitektov. K predavanju (v nemškem jeziku) došli so razven členov omenjenega društva razni občinski svetovali in členi trgovinske zbornice, deželni sanitetni referent dr. Bohata, členi „nemškega in avstr. planinskega društva" itd. —
Jedro strogo zuanstvenega predavanja leži v tem, da bi bilo nesmiselno vrtati dolg rov skozi kraško, apneuo skalovje v ta namen, da bi se napeljala voda Rek* v Trst. Na podlagi znanstvenih preiskav je namreč raztolmačil govornik, kako voda sika skozi apneuik, a da slednjič se zbira v podzemskih jamah, kjer se na dnu nahaja plast, ki ne pripusti vodi sikati še niže Govornik je za tem raztolmačil z znanstvenega »tališča, kako so nastale jame pri Skocijanu ter izvajal, da mora biti v smeri proti Trstu (ker nizdol) taka plast, ki ne daje vodi prodirati. Nadzornik Čebulj misli zatorej, da bi bilo najumestniše podaljšati že obstoječi vodovod pri sv. Ivanu do Loujera, to je : prodreti ono gosto plast in s tem bi dospeli do kraja, kjer se zbira voda po naravi. (Vodovod sv. lvauski daje še dandanes vodo za vodnjaka na trjr
u S. Giovanni in na Velikem tr^tt.) Ta rov bi bil dolg 600 metrov ter bi stal 25.000 gl. in za-
gotovil bi stalni pritok vode iz neizčrpnega to-čišča. Načrt za dovedenje Reke pa pričenja še-le ! v Lonjeri z rovom, ki naj bi vodil do Škocijana 1 in ki bi stai 1,300.000 gld. — Vsi prisotni stro- ' kovnjaki so živahno odobravali izvajanja nadzornika Čebulja in inženir M. V. Ž i v i c izrekel je žejjo, da naj bi društvo inženirjev iu arhitektov še podrobniše, strokovno razpravljalo o tem načrtu. Strokovnjaki namreč so sedaj uverjeni, da bi bil Reški vodovod ne-le samo strašno drag, ampak povsem neumesten.
•Glasbena Matica" imela je sinoči svoj izredni, si. občni zbor. Dnevnega reda temu zboru sicer nižino čitali nikjer, toda javilo se namje iz Ljubljane v zadnji hip, da se bodo na tem zboru stavili predlogi za imenovanje raznih častnih členov, ki so si v zadnjem času stekli zaslug za „Glasbeno Matico". Kakor rečeno, o tem smo izvedeli v zadnji hip, torej prekasno, da bi mogli še pred zborom povedati svoje nazore o izražanju hvaležnosti v tej obliki. Sicer so že poznani ti naši nazoii, kajti grajali smo že opetovano zlasti naše občinske zastope radi njih prevelike in največkrat nedovoljni! utemeljene radodarnosti v podeljevanju častnega občanstva, raznim osebam, sosebno pa zastopnikom politiške uprave. Ni malo nočemo odrekati izvestnim osebam zaslug za »Glasbeno Matico", in vemo, da je hvaležnost lepa čednost. Samo to bi želeli, da bi naše občine in naša društva izražale to hvaležnost na primeren način, brez pretiravanja, iu v mejah viših narodnih interesov in — programov. Žalostnih skušenj v tem oziru imamo dovelj. Upamo, da so se ti pomisleki poštevaii tudi na si nočnem občnem zboru . Glasbene Matice", o katerem še nimamo poročila.
„Bralno društvo" v Sv. Krili na Vipavskem vabi k občnemu zboru ki bode dne 19. t. m. ob 3. uri In pol popoludne se sledečim vsporedom : 1. j Predsednikov nagovor. 2. Volitev podpredsednika. | 3. O društvenih prostorih. 4. O fotografovanji. 5. i Svobodno predavanje o .sokolstvu". \ 6. Posamezni predlogi in nasveti. Po zborovanji ! prosta zabava. — Radi predavanja o „sokolstvu« bi bilo želeti obilne udeležitve tudi od nedruštve-nikov. —
Neka] zanimivih črtic o madjarskem jeziku.
„Obzor" prijavil je nastopni dopis nekega rodoljuba: Madjarski listi nastojao kolikor več poveličavati j madjarski narod in kulturo v proslavo svojega I dohoda v sedanjo naselbine. Kak6 divji, primitivni ! in siromašni pa so morali biti Madjari, ko so pri- j hrumeli v sedanji ,Magyarorszdg", to bi se moglo j dokazati iz madjarskega jezika, iz onih izrazov j namreč, kojih do tedaj niso poznali ter so si jih > morali' izposoditi od drugih narodov, osobito od j Slovanov, in koje so hranili do današnjega dneva j kakor .svojo last". Nadejaje se, da se najde koji t veščiji madjarskemu jeziku, ki bi imel votfe in ! potrpljenja sestaviti popolno sliko kulture starega j pravega Madjara na temelju načela: „ex ore tuo j te j udico", želim tu samo spomeniti, kak6 žalostno j so morali biti Madjari opravljeni, ko niso imeli l niti besede za rjuho (torej je niti poznali niso) I ampak so si vzeli izraz „ruha" od Slovanov. Niso i poznali spodnijih hlač (gate - gatya), niti suknje-szoknya; celo klobuk so si izposodili od Slovanov ter ga nazvali „kalap". Čevljev niso imeli, kajti ' njih .csizrna" in „czipo" sti slovanski besedi iu nošnje. Celo svoje hlače (.nadrag") pridobili so si s tem, da se je jedna stara Slovanka usmilila po-•ugolega, od mraza drhtečega Madjara ter mu poklonila hlače, rekši mu: „Ni dragi 1" Te je on j radostno vsprejel, hitel k svojim bratom, neprestano opetujoči „Na dragi" in iz tega je nastala beseda .nadrag".
Kakor nomadski narod Madjari uaravno niso imeli niti pojma o stanovanju v zidanih zgradbah. To se more najlaglje dokazati i z njihovega jezika. Za ime hiše vzeli so besedo od Nemcev ter jo zovejo »h&s"-Haus; sobo nazivljajo „szoba", kuhinjo ,konyha-, pivnico .pincze", ulico ,utzatt, okno (hrv. j „oblok") »oblak" itd. Na zel6 jednostaveu način j so se morali tudi preživljati, ko niso poznali izraza ; za obed - ,ob6d", za večeijo - vacsora", niso znali j za stol-Bazstal", nego so bržkone pobirali kosti še : krvavih stegen po podu, pa i tega so nazvali .pad", j Divji, kakor so bili, niso poznali uiti slanine -j „szalona", nego so se hranili le s svežim mesom : i da pa niso poznali klobas- kolb&sz, uiti krožnika-t&nyćr (iz hrvatskega .tanjur"), temu se ne mo-
remo čuditi, ker tak6 daleč ni mogla segati njih kultura. Kak6 pa je še-le moralo biti njihovim konjem, za koje niso poznali hleva - .istalo" (i* nemškega .Stali"), niso znali kaj je slama -zalma, niso poznali sena-szčna, niti ovsa - zab (hrvatski: ,zob") !
Kako strašno so morali biti omejeni stari Madjari, o tem nam svedoči jasno, da niso bili niti v stanu najti si svojih izrazov za naziv-Ijanje dnerov v tednu, ampak so jih morali vzeti od Slovanov ter uazivljalo sredo - szerda, četrtek-csotortok, petek pćntak. A kaj naj rečemo o obrtih? Za najprimitivniše obrti nimajo izraza ter še dandanes zovejo kovača .kovacs", mesarja .meszaros* krčmarja „kocsniaros" itd.
Zares, tak narod, ki je tolikanj primitiven, omejen in siromašen, da ni v stanu najesti se za jeden dan, ne da bi rabil v to tujih besedij, ta narod naj ne usiljuje nikomur svojega jezika in svoje .kulture" !
Zopet izginol deček. 141etni Fran Gregorovič, stanujoči v ulici Giulia hšt. 23, šel je predvčerajšnjem zjutraj z doma, da pojde v šolo in od tedaj ni se vrnil več domov. Domačini »o stvar prijavili policijskemu komisarijatu v ulici Scussa.
Koledar. Danes (16.): Turibij, škof; Kalist, mučenec. — Jutri (17.): Anicet, mučenec ; Rudolf, muč. — Mlaj. — Solnce izidi ob 5. uri 20 min., zatoni ob 6. uri 41 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 8-5 stop., ob 2. pop. 3 5 stop. C.
Kamniško pismo.
XVI.
„V deželo je zoptt prievela pomlad, A lepa pomlad, oj vesela pomlad !*
Krildn.
Da, zopet je prievela pomlad! A r,e bom slavospeval njenega cvetja, nje zelenja — bes te plentaj! saj ni za las drugače, nego je bilo lani, taki zvončki, take trobentice, teloh in vijolice, kakor lani, — vse kakor lani! Vijolice dulitf, kakor so duhtele lani in kopriva Vas opeče v nos, kakor lani, ako mu jo pripeljete preblizo in vse po gajih in logih je tako dolgočasno prvotno, kakor lani. Ta ljuba pomlad z vsem njenim spremstvom zdi se mi podobna komedijantu, ki povsodi in vselej razkazava jedne in iste krasosti, z jedno in istim humorjem, pod katerim pak je skrita vsa golost neznosne bede. Človek pak se pri vsem tem počuti z vedno istim zastarelim čutom, odkar se je prvikrat zavedel, kako tužnokrasen da je ta božji svet. . .
Pa vendar bi dejal, da zrem letošnji pomladi z nekakimi drugimi čutili nasproti kakor lani; letos, zdi se mi, da mi pomenja nje prihod nekaj dražega, novega, kajti liehotč primerjam isti z razmerami v socijalnem in političnem življenji pri nas in po drugod...
Bilo je včeraj. Pri oknu sem stal in zrl v naravo. Zunaj je hrumel predpomladni vihar in divje so se drvili sneženi oblaki po gorovju, raz-našajoči svoje mrzlo cvetje na daleč okrog. In to hrumenje in bučanje, — ta boj zinje s pomladjo vpodobil se mi je v duhu hkrati v boj med političnimi in družinskimi strastmi. Kakor se umiče zima pomladi, kakor prevladuje mlado in krepko nad starim iu trhlim, tako zavzema prestol jedna politiška smčr nad drugo, jedna socijalna oblika nad drugo in ves napor prvotne, obdržati se na površju, postaja zamiin.
Tako jemlje danes slovo v Evropi zastareli žldovsko-liberalni sistem ter se umiče versko-soci-jalnemu; orjaški se dviga poslednji iz razvalin prvega in razvija svoj prapor vladarstva, dokler tudi on ne postane star ter se naravno umakne kakemu drugemu, danes še neznanemu sistemu. Tako jemlje tudi s!ov6 v nas staro, zavedno iu navdušeno Slovenstvo in se umiče g e r m a u-s t v u. 8 trdnimi, a previdnimi koraki se bliža mladi orjak in razvija v srcih, nekdaj še čilo narodnih, svoj črnob e 1 i prapor. In na razvalinah bolne narodne zavesti zavlada o n in zaseje novo in sveže cvetje germanske pomladi; a čilim navdušenjem radovali se bodo pristni in ponemčeni otroci Germauije na naših tleh in njihov rod, jedenkrat tu utrjen, ne izgine zopet!
Možuo, da pretrpko zadenejo te besede ko-gar-koli v našem Kamniku, češ: saj smo še na-
rodni, saj se še zavedamo, da smo Slovenci! Žal, to so le slabotni in nepogumni pojavi potapljajočili se bojevnikov, katerim dere voda v grlo že od vseli strani. — toda dejstva, ki silijo čedalje razločneje na dau, ne dajo se zatret i in ne utajiti.
I a ta dejstva so v prvi vrsti vedno pogosteja naseljevanja nemških in nemško mislečih življev v našem kraju in čedalje občutneje izginevanje slovensko mislečih in čutečih življev iz našega kraja. Ne bodem pretiraval, kajti potrjujem samo fakta, katera lahko vsak izpozna brez drobnogleda ter me radi tega ne more zadeti suuiničenje sovraštva proti germanskemu življu. Izvestno pa me zadene srćp pogled iz oči j te ali one izdajice, tega ali onega mračujaka.
O .Narodni Čitalnici* Kamniški ne bom govoril, to drnštvo je že davno obsojeno na smrt, iz jednostavnoga uzroka, ker je — staro. Mnogo-komu iz nas niti ne more poginiti dovolj hitro in dokaz, kako malo se briga za njega obstanek nje odbor sam, je to, da društvo nima na hiši, v kateri biva, dostojnega in dostojno razvrščenega nadpisa.
Temveč pa mi je govoriti o tukajšnjih podružnicah sv. Cirila in Metoda. V teh taborih vlada pravcata beda. O tej bedi pričajo dohodki, Jci prihajajo od njih v blagajno tolikanj važne drufcbe. Morda se ne bodem motil, ako izrečem Slutnjo, da se med nami tudi ta družba ne ceni in ne uvsžuje, kakor treba. Nekaterim utegne biti nekak „šport", da se sploh smatrajo nje udom, baš v toliko, da ostane družbe naslov. Le po tu in tam, kadar gre v javnih listih čitati tiskano ime kakega .odličnega narodnjaka", ki je daroval družbi borih 1 gld. 50 nvč., pokaže se, da še jtivotarimo.
Pričakovati bi bilo, da vsaj ženska podružnica cvete dičneje od moške, saj ženski je pojm o otroški odgoji, kateri je posvečeno družbe delovanje, jasneje nego moškemu ; in ženski sta, pravijo, srce in duia bolj uneta za blago in vzvišeno, nego možu. Je li tudi to domnevanje le fraza? Zakaj se naše častite dame tako malo in nerado zbirajo okoli .bazarja za otroke slovenske narodnosti ?w Da nimajo zato pravega pojma in razuma ? Užalil bi jih, ako bi trdil to o njih. Da nimajo veselja? Nemogoče! Ako imajo pojm in razum za družbo, morajo imeti naravno tudi veselje. Morda pa ni časa, ni — volje ? To utegne biti! Ali da jih je sram, družiti se z družbo, ki nosi naslov — slovanskih bi ago vestni kov? V tem
zna ticati jedro!--Poznal sem seko gospico,
ki je z radostjo in navdušenjem prisostvovala veselicam in zborovanjem družbe in v tej nje navdušenosti gledalo jo je rado vsako — moško oko, saj je bila lepa in v lepih toaletah! Ko pa se je omožila z nečim državnim uradnikom, izginila je iz družbe, kakor kafra! Vprašana po uzroku, odrezala se je na kratko : „to je bilo za prej, zdaj imam drugo zabavo. Zdaj tudi ne čitam več slovenskih časnikov, marveč k većemu tu in tam
—	.LaibachericoV To je vrlo mila, mlada — „gospa"! Torej, dokler ni imela moža, tako dolgo jo je radostilo biti v družbi in cel6 v — odboru, zdaj pa, ko je omožena, ko jej ni treba več gledati po „njem", zdaj jej je družba deveta briga i u cel<5 u ž a I j e n a je, ako jo kdo spomni na isto! ? Lejte, morda so otroci zdaj, ko je omožena ona, manje potrebui pouka v materinem jeziku, nego so ga bili poprej, ko je bila še dekle?
—	— — In ali je zakon zares tako strašna ovira družbineuiu vdeleževanju ? Ne morem verjeti. Kdo bode tako trhel in mehak, da ne bi se mogel dvigniti za nekaj hipov iz .opojnih" zakonskih zadev in delovati nadalje v prosDeh vzvišene stvari!
Ako je temu res tako, kakor misli gori rečena mlada gospa, tedaj moram pritrditi onemu učenjaku in vrlemu možu, ki pravi, da je ženska prva in največja izdajica v » a c e g a naroda in najnezanesljivejša opora nar o d n« re či.*)
•) Gospod dopisnik, vi nto vendar malo preoster sodnik iu — oprostite — nekoliko krivičen. Posamičnih slučajev no kaže generalizovati. Mi v Tr tu imumo mnogo dam, ki so bile vnete podpirat,eljice našo družbe, ko ho bilo še gospodičine in to jej navdušeno naklonjene tudi danes, ko so gospe. Posamični žalostni slučaji nikakor đibo značilni za vrs spol, ampuk se le posledica svojstev po-»aniiiue osebe, 8 tem pa ni malo nismo hoteli reči, da naj bi se ae grajalo tam, kjer graje treba.
Opomba urednifitva.
In še neko društvo je pri nas, ki hira in umira, kakor bi sestalo iz samih jetičnih udov — to je naše .Slov. planinsko društvo".
Naš planinski raj je v p r v i vrsti opravičen, da daje streho temu društvu in kako je ž njim ? Tudi ono je le i m 6, tudi ono životari menda le z namenom, da se more reči: pri nas j e podružnica .Slov. plan. društva". Vprašujočemu po uzroku tega društvenega hiranja dobil sem v odgovor, da morajo udje plačevati previsoko udnino. Je-li to res pravi uzrok hiranju? Ne verujem! 20 novčiće v na mesec spravi lahko skupaj vsakdo, komur druge okoliščine ne branijo biti ud. Ako pa je tudi to preveč, saj se stvar napravi lahko ceneje. Ali meni se dozdeva, da velja tudi tu nemški izrek: ,wer nicht mag, der findetschnell' nen Grund" ali po domače: .izgovor je dober, kjer se dobi, če bi bil prav brezov, da bi se le odrezov".
Jedini in pravi uzrok navedel sem že v početku, slovenska reč reč ne klije živo, marveč suši se od dne do dne in se odmiče novi, krepki in mladi germanski stvari. Kamnik se svojo slovensko narodnostjo je le jedna izmed druzih suhih vej na deblu snšečega se slovanskega drevesa in to sušenje, četudi vidno za zdravo oko, vrši so tako tajno in navidezno nenevarno, da bi površni mislec ne mogel misliti, daje kriza že tako blizo.
In ker je temu tako, ne pomaga več noben napor — saj celo ondi, kjer bi bilo pričakovati najtrdneje opore narodni stvari, nahajamo v novem času 1« odločno nasprotovanje, deloma med du-hovsko in deloma tudi med posvetno inteligencijo. Njihova prizadevanja, bodisi zoper .pešanjevere", bodisi za .realno in pametno politiko", naj mi cenjena gospoda oproste, ni v mojih očeh nič dru-zega, nego delovanje za nemško, oziroma proti-slovansko reč v deželi. Marsikaj gospodo kar naravnost razodeva kakor sovražnike narodne stvari in njihovo odločno igno rovanje narodnega dela stavi jih kakor verne sluge v službo ger-manizovanja.	>
In tako ostajejo le še mali oddslki razdrob- \
Ijene narodne vojske--ali si hočeš podati ;
zveste svoie roke, stara garda, in jednako Napo- i leonovi pričakovati v svoji zvestobi gotove smrti ? ''
Je-li tudi tvoje geslo tako kakor je bilo nekdaj one: ,Mi pademo, a udarno se ne!"
Ako ti je v tem resnica, pozdravlja te naj-prisrčneje	Vinko Dobrin,
Najnovejše vesti.
Dunaj 15. Cesar Fran Josip je podelil nemškemu državnemu kancelarju, knezu Hohenlohe, red zlatega runa, nemški cesar pa našemu ministru za zunanje stvari, grofu Goluhovskemu red, črnega orla.
Dunaj 15. Naš cesar je imevoval nemškega prestolonaslednika, princa Viljelma, poročnikom v 7. huzarskem polku, princa Eitel-Fritza pa poročnikom v pešpolku cesar Viljem št. 34.
Dunaj 15. Spomladansko razgledovanje dunajske posadke vršilo se je sijajno ob prekrasnem vremenu. Paradi je prisostvovala nebrojna množica ljudstva, ki je navdušeno pozdravljala našega ce-saija in cesarja Viljelma Poslednji se je udeležil parade v polkovniški opravi svojega huzarskega avstro-ogerskega pešpolka, koji polk je osebno predstavil našemu cesarju. Po končani paradi jezdila sta oba vladarja s sijajnim spremstvom v Schonbrunn, odkoder sta se pozneje vrnila skupno v vozu na Dunaj.
Tv^ovirite« bvKoJavh« in vesti.
iinalmpoita. Pfionion /n jesen 6.99 —7.— /'ietiioH spomlad 1896 6.74 —.— do 6.75. Ores za spomlad 6.87—«.39 Rž za spomlad 6.54 6.56 Koruza la juli-argust 4.14 — 4.15 -.— maj-juni 1896 3.04-3.95
PSouioH nova od 7H kil. f. 6-90-7 05 od 79 kil. t.
T--7.10.. od 80 kil. f. 7.05- 7.15 od Sl.kH. f. 7-10
—7-20, od S2 kil. for.—.--.—leftmen 5*80--.—
proso JvSO—5 60.
Pšenica: obilne ponudbe, povpraševanje dobro Prodaja 24000 ni. at. Itž. 5—10 nvč. dražje. Vse druge Trati nespremenjene. Vreme: dež.
Praga. Nerafinirani sladkor for. 16.35, oktober-december 14.90, vedno dražje.
Pruga. Centrifuga! novi, poiitarljno v Trst a carino vred odpoAiljstnv precej f, 83 75—34. Concasse 85.--—Ootvorm 87'------ V glavah (sodih* 38'f5
HaTre. Kiiva šnnfos ^ood »ivorn^« za april 81'50, za avgust 79.50. Stalno.
Hamburg. »antos good a**™«« za maj 67.— ki september 63.75 za december 59.50. Bolje.
Dunajska borz« 1B. apvila
danes	včeraj
Državni dolg v papirju .... 101.20	101.15
„ „ v srebru .... 10120	101 20
Avstrijska rent* ▼ zlatu . . . 122.45	122.50
. „ v kronah . . . 101.20	101.30
Kreditne akoijo....... 360.10	at>2 10
London 10T,«t........ 120.40	120 50
Napoleoni.........9.55 9.F>5*/t
20 mark .......11.77 11.77
100 Halj. lir...... 44 10 44.10
Za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu naše nepozabne matere
ANE KOVAČIČ
dolžam sem v imenu vseli drugih sorodnikov tem potoni izreči svojo najtoplejo zahvalo, posebno blag. gg. uradnikom c. kr. okr. sodišča in c. kr. davkarije, c. kr. žendaruieriji, spoštovanemu šolskemu vodstvu in ljubim vašoanom.
V KOMNU, 14. aprila 1896.
Jos. Kovačič.
Ana Zigoj
Via Barriera V^cliia No. 10. VI p.
naznanja slavnemu občinstvu v Trstu in okolici, da izdeluje ženske obleke po najnovejšem kroju P»riške in Dunajske mode, po jako nizkih cenah.
Liniment. Capsici comp.
• sidrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi,
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva ho p« 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseli lekarnah. Zahteva naj se blagovoljno to splošno priljubljeno domače sredstvo i n kratko kot
Mtep liniment s „sita"
ter naj s« previdnostno vaprejinejo le take steklenico kot pristne, ki imajo z nun o varstveno znamko „sidro".
Richterjeva lekarna
„ Pri zlatem leiti" v Pragi.
NOVO RASTLINJE ZA KRMO!
Lathyrus silveatrls Wagnerl (Wugnerjev plošujati gozdni grah).
Zelo oplemenjen, prost vseh škodljivih grenkih snovij 1
Vspeva tudi na najpustejših vrstih tal, oelo na psku, grušči, Itd. Itd. Najve ča redllna vrednost
je 25 30% proteina (detelja ima le I8'5n/n) Vstrajen — upira se vsaki suši.
IfV Brošura zastonj "
Polygonum sachslinense (Sachalinov koren). Vspeva povsodi vstrajno, tudi na vlažnih, llovlh, in močvirnih tleh. Visoka rešilna vrednost. Ima v sebi 18.97*/, proteina.
„International* Santutell**. I,andwirtli8i huftlii.'h« U«nell-Bi-.hu ft mit besuhrankter Huftung.
Klrcheim u. Teek, WUrttemberg.
Glavni zastopnik za TrHt, Primorje. Istro in
Dalmacijo Jakob pok. C. Pri»ter, Tr»t.
Lastnik politično društvo „Edinosti". Izdavatelj tu odgovorni urednik: Julij M i kota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.