PoStnina plačana v gotovtnl
Ixhqja v pondeljek in petek
ob 5. popoldne.
Stane mesečno Din 7 —
za inozemstvo Din 20"—.
Račun pri  poštno-čekevnem
zavodu St. 10.666.
Jlova S)oba
Cena 1 Dln
Redakcija in nprava: Celje,
Strossmayerjeva  ulica 1,
pritličje, de.sno.
Telefon int št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi po tarifu.
Rokopisi se sprejemajo ob pondeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvaiujejo le po moinostL
Štev. 31.
Celje, petek 15. aprila 1932.
Leto XIV,
Draginja v Celju
V poroCilu o seji celjskega občin-
skega sveta, ki smo ga, objavili v
zadnji številki smo navedli le glavne
ugotovitve občinske draginjske ko-
misije o draginji v Celju.
Koniisija je ugotovila, da so se iia-
jeinnine v zasobnih hišah v Celju od
1. 1925. do 1932. zvišale povprccno za
212.90%, v občinskili hišali pa za
08.75%; Iržno cene živil in kuriva so
se v tej dobi znižale povprečno zu
14.07%, ceiic oblek, manul'akturnega,
blaga, čevljev in klobukov povpreč-
no za 13.00%.
Povprečni porast draginje od leta
1925. do 1932. znaša za one, ki stanu-
jejo Y zasebnih hišah, 18.07%, za me-
stnc nameščcnce, ki stanujejo v rne-
stnih hišah, pa 3.1%.
Najemnino v hišah privatnih go-
spoclarjcv so sc od 1. 1925. do 1932.
zvišalo siedete: za 1-sobna stanova-
nja ad 540 do 904 Din na 2.01Ö do
3.000 Din letno ali povprečno za
229.82%; za 2-sobna stanovanja, od
520 do 1.408 Din na 2.400 do 5.40C
Din letno a.li povprečnd za 302.05%;
za 3-sobna stanovanja od 870 do
3.819 Din na 4.800 do 9.000 Din letno
ali povprečno za 100.24%; za 4-sobna
stanovanja- od 3.(593 do 5.124 Din na
8.004 do 12.072 Din letno ali povpreč-
no za 159.15%. Povprečni povišek
najenmin  znn.ša torej 212.90%.
Najenniine v hisah niostne obeine
celjske so se v tej dobi zvišale slede-
če: za 1-sobna stanovanja od 83.90
do 121.10 Din na 124 do 132 Din me-
scčno ali povprec'uo za 20.70%; zn 2-
xobna stanovanja od 114.50 do 200 di-
ruu-jev na 249 do 500 Din mesečno ali
pdvpieCno za 100.00%; za 3-sobna
stanovanja od 130 do 348.25 Din na
215 do 000 Din mescčno ali povpreč-
no za 75.00%; za 4-sobna stanovanja
od 102.50 do 430.50 Din na 530.80 do
050 Din mesečnd ali povprečno za
102%; za 5-sobna stanovanja od
501.00 do 071.50 Din na 805 do 830 di-
narjev mesečno ali povprečno za
39.40%. Povprečni povišek najemnin
v občinskih hi Sah znasa torej 08.75
otistotkov.
Kazlika tižnib ecu živil in kuriva
I. 1925. in 1931. jo naslodnja. (prve šte-
vilko pomcnijo cene v dinarjih v le-
tu 1931., številke v oklepajih pa cene
v L 1925.): govedina 14 (21), padec za
33.33%; teletina 14 (20), padec za 30
odstotkov; svinjina 10 (28), padec za
42.85%'; mast 20 (34), padec za 41.17
odstotkov; mleko 3 (3). neizpremenje-
no; jajca 1.50 (1.50), neizpremenjeno;
bel kruh 4.40 (0), padec za 20.00%;
črn kruh 3.80 (5), padec za24%; slad-
kor v kiistalih 14 (15), padec za 0.00
odstotkov; sladkor v kockah 10 (17),
padec za, 5.88%; moka St. 0 4.20 (0.40),
padec za 34.37%; premog 44 (40.50),
padec za 5.37%; diva in11 120 (153),
padec za 21.50%; začimbe in druge
malenkosti, padec za 20%; zelenjava
17.75 do 23 (13.75 do 18), porast za
28.43%. Povprečno znižanjo tržnih
cen živil in kuriva znaša torej 14.07
odstotkov.
Razlika con obleke, manusaktur-
nega blaga, klobukov in čevljev leta
1925. in 1. 1932. je naslednja: cene
najboljših oblek so padle za 10%,'ce-
ne dobrih oblek za 11%, Cono /a -v/_
delavd oblek za 10%. NajfinejSe ma-
nufakturno blago se je poconilo za
5 do 8%', ostalo blago pa za 12 do 35
odstotkov, povprečno za 17%. Fini
klobuki so se pocenili za 3%, navad-
ni pa za 25%,. Cene Cc-vljev so ostale
v splošnem neizpremenjene. Cene
oblek so se znižale povprečino za
13.00%.
Dejstvo, da se je draginja v Celju
v zadnjih letih v splošnem povečala,
povsem upravieuje zahtevo, da se
Celje uvrsti v prvi draginjski razred.
Ta potreba nain postano tembolj jas-
Delovanje Hmeljarskega
društva za Slovenijo
Hmeliarsko društvo za Slovenijo v
Žalcu je imelo lyni 802 čbna in sicer
765 članov v 15 podružnicah in 37
posameznikov. Število članstva v po-
sameznih podružuicah je biio sledeče :
Braslovče 148 Celie okolica 17, Go-
milsko 45, Gnže 20, Sv. Pavel 40,
Sv. Peter 63, Sv. Jurij ob Taboru 22,
Polzela 64, RuSe 15, Srnartno ob Paki
19, Sostanj 39, Velenje 45, Zg. Po-
nikva 15 in Žalec 215, podružnica v
Marenbergu pa r.i sporočda števila
svojega danstva. Društvo je iidalo
lani 16 porof.il o stanju naSih hmelj-
skih nasadov, o cenah in kupčijski
teridenci. Lani so umrli trije č!ani
in sicer gg. Matija Bošnak, Edvard
Kukec in Josip Medic. Namesto njih
so stopiii v glavni odbor gg. Rudolf
Janič, Anton Kopriva in Ivan Lesjak,
namesto ponesrečenega župnika g.
Antona Veternika, ki se je pri pogrebu
dveh žrtev avtobusrie nesreče v Med-
logu zlomi! no<o, pa g. Anton Steiner.
One 2. avgusta 1931. se je vršil v
Žalcu takozvarii »tabor hmeljarjev«,
na katerem je bila določena mezda za
hmeljske obiralce in poiasnjena sve-
tovna hmelska situacija. Na prvi seji
glživnega odbora se ie konstituiral na-
slednji ožii odbor: predsednik g. Fran
Roblek, podpredsedfiik g. Aloizij M:-
httčič, poslovodja %. Anton Petriček,
Gdborniki gg uvL Janko Dolinar, Ed-
vard Kukec in Vmko Stopar.
Zaradi dolge zirne sejjo obdelovanje
hmeljišč lani zakasnilo za pribiižno
14 dni. Stanje hme!j;ŠČ je bilo v rnaju
zelc neensko. U^odnemu vremenu v
iujvju ie sledila t«-o,oičnj). vročiria ^
juliju. Ob ugodnem vremenu so po-
samezni hmeljarji pričeli z öbiranjem
;!e 10. avgusta, ostali pa tri, Stiri dni
pozneje. Skodljivcev in bolezni na
hmeljski rastlini ni bilo. VroČina v jti-
liju je v nekater.h nasadih na prod-
natem svttu povzročila solnčni paleŽ
in tudi rdečega paika. Lanski pridelek
hmelja znaša okrog 22.000 stotov po
50 kg, od katerih je neprodanih še
približno 1000 stotov. S hmcljem po-
sajena ploskev se je doslej skrčiia že
za 45 do 5O°/o-
Zaradi odlične kakovosti kinskega
hmelja ie bila kupčija precej živahna.
NajživahnejSa je bila od 9. do 16.
septembra. NajviSja cena je znašala
13 Din za kg, povprečna pa 9 Din.
Ves brutto dohodek od hmelja je torej
znašal 9 do 10 milijonov dmarjev.
NaS hmeU se je razpošiljal v Belgijo,
Anglijo, Svico in še nekatere druge
države. Mnogo hmeljskih prekupcev
zahteva že tudi signirano blago. V
javni oznarnovalnici za hmeli je bilo
doslej signiranih 2544 bal po 150 Din.
Tudi leto 1931. ni bilo ugodno za
hmeljarje. Dvema pasivnima letoma
ie sledilo še tretje. Nekateri hmeljarji
so zamud'Ii pravi čas prodaje. Ko so
se cene dvignile na 13 Din za kg, je
mnogo hmeljarjev upalo na nadaljno
dviganje. Namesto tej<a pa je sledilo
padanje cen na 450 in 4 Din za kg.
Najboljši dokaz za odličnost naše^a
hmelja je dejstvo, da je imel isto ceno
kakor Češki. Najvišja cena za češki
hmelj je bila 400 Kč za 50 kg ali
1330 za kg. Nadprodukciia hmelja,
velik padec konsuma piva, prisilna
uporaba domai'ega hmelja v Nemčiji
in visoke zaščitne carine so Se bolj
poostrile hmeljsko krizo.
Izposlovanje polovične vožnje za
hmeljske obiralce je delalo društvene-
mu odboru mnogo preglavic Vloga na
generalno direkcijo drž. železnic je bila
poslana koncem marca — rešitev pa
je prispela dva dni pred obiranjem
hmelja. DruStveni odbor je lani izdal
7.522 legitimacy za obiralce.   Zadevna
na, ce primerjamo cene v Celju s ce-
nami v drugih, večjih mestih, ki so
že üvfSCena v prvi dra^rinjski razred
oziroma ki zahteva jo to uvrstitev.
proSnja za letos je že odposlana. Na-
rodni poslanec g. Ivan Prekorštk je
obljubil, da se bo zavzel za pravočasno
rešitev prošnje.
Vse na raznih zborovanjih in sejah
izražene Želje in prošnje nafiih hme-
ljarjev so bile zbrane v posebno spo-
menico, ki je bila izročena na pristoj-
nih mestih v Beogradu. Na spomenico
je v imenu ostalih ministrstev odgo-
vorilo ministrstvo za kmetijstvo tako le:
»1.) Za dovoljevanje kreditov kmetij-
skim društvom in kmetijsko-zadružnim
uslanovam a)' z namenom nadaljnega
kreditirania ali pa ?.a podaritev v kme-
tijske svrhe so doslej služili Privi-
legirana agrarna banka in Savezi zem-
Ijoradniških zadrug, do katenh bi se
bilo treba obrnhi. 2) Vprašanje uki-
niWe tuje valute pri uvozu in izvozu
je reguiirano z zakonom in odredbami
o prometu valute in se ne more niče-
sar več ukreniti v zadevi izvoza hme-
lja. To, kar se je ukrenilo, velja pri
izvozu in uvozu vseh pclj'jdelskih pro-
izvodov. 3.) Za pridobitev posebnih
ugodnosti in pogojev glede plačevanja
dsvka je v prvi vr*ti kompetentna sre-
ska davčna uprava, ki predlaga mini-
strstvu fin:ttic vsako zvišanje in tudi
znižanie davkov od slučaja do slučaja.
4.) Kar se tiče izvozne premije na
hmflj, smatramo, da bi imeli, ako bi
se dovolile, produconti drugih poljskih
pridelkov tudi pravico prosit» za izvoz-
ne prernije, kar bi pa bilo remogoče
izpolniti. 5.) Reoniranja hmeljskih na- |
sadov ne more ukazovati m nistrstvo i
poljoprivrede, ker to opnivljajo vsako-
kra*;ne hmeljske cene, ki so za hmelj
iz nerenomiranih okoliSev tako nizke,
da se hmeljarstvo preneha samo od
sebe, kjikor se je to zgodilo leta 1928.,
I ko je veiiRost s hmeljem zasajenega
ij zprnljiSt'a padla v treh letih od 9218
ha na 3225 ha, od kak-rih odpade Ie
na dravsko banovino 1918 ha. Kar se
t:Če občega pospeševanja hmeljarstva,
zlasti selekcije, literature in zadružni-
Stva, je ministrstvo vse to doslej sto-
rilo po svoiih gmotnih sredstvih. V
bodoče pa bo to skrb morala prevzeti
banovirtska uprava. 6.) Za pospeševa-
nje hmeljske trgovine hose ministrstvo
trgovine tudi v bodoče ukreniti vse
potrebno, zlasti po uveljavljenju nove-
ga obrtnega zakona. 7) Po veljavnih
pogodbah je že določena uvozna in
izvozna carina na hmelj. Ob zaključe-
^anju trgovinskih pogodb se je vedno
upoštevalo naše hmeljarstvo, kolikor
paČ ni bilo v škodo drugirn panogam
kmetijstva. Vplivalo se je povsod za
ustvarjanje povoljnih pogojev za izvoz
našega hmelja. Pri sklepanju novih
trgovinskih pogodb bo ministrstvo ved-
no upoštevalo nasvete in resolucije
Hmeljarskega društva za Slovenijo«.
(Konec pnh)
Učiteljsko   zborovanje   v
Celju
V soboto 9, t. m. se je zbralo nad
160 učiteljic in učiteljev celjskega o-
kraja k rednernu zbnrovanju, ki je tra-
jalo 3 in pol ure. Predsednik Celjskega
učiteljskega druStva šolski upravitelj
g. Josip Gosak je pozdravil navzoče,
katenh število je pričalo, kako tudi v
teh dneh učiteljstvo preveva stari cut
stanovske skupnosti. V dobi bridkih
redukcij naj stan ne omaguje v svo-
jem delu, ki ustvarja temelje lepše bo-
dočnosti naroda in s tern tudi stanu.
To delo bo uspešno le, Ce ga bo vo-
dil optirnizem.
Sledila je obravnava dopisov in aktu-
alnih zadev, izmed katerih je bila važna
zlasti razprava o materijalnem polo-
žaju uradniStva. Temu so se prejemki
znižali na zelo občutljiv način, dočim
se cene življenjskim potrebSčinam v
poslednji dobi niso reducirale. Zelo pe-
reče je tu tudi dejstvo denarnih od-
tegljajev za zelo visoko ocenjena uči-
teljska naturalna stanovanja. Obravna-
valo se je vpraSanje včlanjenja uči-
teljstva v   raznih  društvih  z   visokimi
Jjrexhibna
/101/
iatredno
čista
ako rabis
ELIDA*™"
CREME
de chaque heure
članarinami. O lepem stanju akcije za
zgradbo Učiteljskega doma v Mariboru
ter o občnem zboru Učiteljske gospo-
darske poslovalnice je porečal š. upr.
g. Alb. Planer, ki je c'anstvu pri-
poročal sodelovanie tudi tu z ozirom
n» lastno korist. Predsednik društve-
nega nadzornega odbora učitelj g. Jul.
Sevnik je poročal o izvrSenem pre-
gledu blagajne, ki je v ugodnem stanju,
in je predložil v odobritev predloge o
načinu plačevanja društvene članarine.
O osnovani Samopomoči za učiteliske
otroke je referiral učiteli g. Ant. Vo-
lavštk. Šolska upraviteljica g. Ljud.
Schreinerjeva je obširno orisala
zanimivi potek ubčnega zbora Peda-
goške centrale v Mariboru, v kateri je
včlanjeno uČiteljstvo okraja. Stanje
kmetskega in gospodinjskega nada-
Ijevalnega §olstva v banovini in zlasti
v okraju je šol. upr. g. Gosak kot
predsednik banovinskega odbora za to
šolstvo označil kot prav dobro in je
izrazil navzočim v tem oziru svoje pri-
znanje, obenem pa je podčrtal velike
zasluge, ki jih ima tu g. podban s
svojim velikim razumevanjern in pod-
piranjem tega Šolstva.
Debate so se udeleževali gg. Gosak,
Voglar, PogaČnik, Ro§, Zdolšek, Tiran,
Hudales, Dolinar, Pregelj i. dr.
Sprejete so bile naslednje resolueije:
1.  časi zahtevajo, da stanovska  or-
ganizaeija posveti svoje delo izključno
materijalnim interesom in obrambi pra-
vic   članstva.    Dnevni   red   banovinske
skupščine naj  vsebuje  le  sedaj  aktu-
alna vprašanja,  druga   predavanja  naj
odpadejo.   Poročila  funkcijonarjev   ba-
banovinske sekeije JUU naj se pravo-
časno   objavijo   v    stanovskem glasilu
2.  Banovinska sekeija in glavni   od-
bor JUU naj delujeta zlasti na  to,   da
čimprej izide nartdba k§ 29. finančne-
ga zakona za leto 1932/33, po katerem
se vrednost stanovanja in   znesek sta-
narine ne odbijeta od prejemkov.
3.  Pokreneta naj,  da  se   uČiteljskim
pripravnikom    ne    odtegujeio     nikaki
zneski, ker jim   sedanji   prejemki   ab-
solutno ne zadošČajo za življenje. Kljub
mladostnemu idealizmu  delo   brez  za-
dostnih materijalnih temeljev ne  more
biti možno.
4.  V nujni zvezi zznižanjem službenih
prejemkov je   istočasno   znižanje vseh
denarnih dajatev za življenske potreb-
ščine, razne naročnine in članarine. A-
peliramo na vse organizaeije in društva,
da ne reflektirajo na sodelovanje   uči-
teljstva,   kolikor  je   to zvezano z de-
narnimi   žrtvami   učiteljstva.    Prosimo
sekeijo   JUU, da prednjači  v razume-
Stra» 2.
»Nova Doba« 15. IV. 1932.
Štev. 31.
vanju našega položaja in izvede so-
razmerno znižanje organizačnih dajatev
z redukcijami v izdajanju stanovskih
listov, pri potovanjih na razne seje in
pri osebnih nagradah.
5.  Šolska administracija se je v zad-
njih letih v škodo šobkega in   izven-
šolskega dela šolskih upraviteljev   po-
množila   prekomerno  ter  obremenjuje
tudi Solske proračune   v   izmeri,  ki je
ravno v nasprotju z zahtevo o   varče-
vanju.    Stevilne  nove  tiskovine v vcč
izvodih   so   v   nasprotju   z   znižanjem
proračunskih postavk ter bodo prvotni
zneski prekoračeni. Šolska administra-
cija   se  da v mnogočem   brez   škode
poenostaviti,  kar   bo le v kcrist  sole,
narodnega prosvetljevanjajavne uprave
in varčnosti.    Za to težnjo  naj se za-
interesirajo odločilni činitelji.
6.  Z ozirom na težko gmotno stanje
mnogih in zlasti mlajSih učiteljev (-jc)
naj organizacija priporoča raznim dru-
štvom, da izvršujočih   članov   očiteljev
(-ic) ne   obremenjujejo  s   čianarinami.
Na druStveno vabilo je predaval drž.
tožilec g. dr. Albin Juharto novem
mladinskem sodstvu v Jugoslaviji. Pod
črtal je moderne vodilne principe tega
sodstva, ki psihološko utemeljeni vzga-
jajo namesto kaznujejo. Naglašal je ve-
liki napredek v tem pogledu, primer-
jajoč nove določbes starimi avstrijskimi.
Navajal je, kako je tu predvideno so-
delovanje vseh vzgojnih faktorjev, med
temi tudi učiteljstva. Obširno strokov-
njaško predavanje, jasno in pregledno
formulirano, je dokazalo, kako gredo
v isto smer pota nove vzgoje in no-
vega mladinskega soclstva, katerih obeh
naloga je izboljšanje človeka in družbe,
S ponovnim burnim apiavzorn se je
hvaležno učiteljstvo pridružilo prisrčni
zahvali, ki jo je odličnemu predava-
telju izrekel predsednik.
Občni zbor Savinjske
podružnice SPD v Celju
V sredo 13. t. m. od 20.30 do 22.15
se je vršil v restavraciji v Narodnem
domu srednje obiskan 38. redni občni
zbor Savinjske podružnice Slovenskega
pianinskega društva. Predsednik s. o.
s. g. Tiller je uvodorr.a pozdravil na-
vzočega predsednika Slovenskega pla
ninskega društva g. dr. Pretnerja iz
Ljubljane ter Clane in zastopnike tiska.
Spominjal se je tragično preminulega
društvenega tajnika g. Ivana Kranjca
ter umrlih ustanovnih članov gg. dr.
Josipa Vrečka, Strupija, Goričarja, no-
tarja Bratkoviča, Dolinška in Prislana.
Zahvalil se je vsem podpornikom, zla-
sti pa banski upravi, mestni občini
celjski, Celjski posojilnici in tujsko-
promeinemu društvu v Mariboru za
naklonjene podpore. Glavno delo Sa-
vinjske podružnice je bilo lani osre-
dotočeno na gradnjo novega planin-
skega doma v Logarski dolini. Stavba
je v surovem stanju gotova in bo pred-
vidoma letos do 1. julija povsem do-
gotovljena.
Tajniško   poročilo  je   podal   g.   dr.
Milko   Hrašovec,   ki   je  po  smrti   g.
Ivana Kranjca prevzel tajniStvo. To
poročilo bomo priobčili v prihodnji šte-
vilki.
BlagajniSko poročilo, ki ga je podal
g. Vrtovec, je prav ugodno in izkazuje
velik denarni promer. Na predlog pre-
gledovalca računov g. Branka Zemljlča
je prejel blagajnik absolutorij.
0 zimsko sportnem odseku je po-
ročal g. Branko Diehl. Ta odsek Steje
okrog 80 članov in vrSi živahno pro-
pagando za zimsko planinst.vo in nm-
ski sport v področiu Mozirske planine,
Smrekovca proti Raduhi in zlasti Ka-
roSice. Odsek je oskrbel predavanje g.
Gnidovca in dve predavanji g. Koran-
ka. V kratkem bo   predaval    g.   Vales
0  smučarskih terenih, ki jih propagira
zimsko-sportni odsek. Na Mozirski pla-
nini sta se vrSila dva   smuška   tečaja,
1   tečaj je bil v Celju, 1  pa na   Koro-
šici. Odsek je priredil podsavezno sla-
lom tekmo in klubsko juniorsko tekmo
pri Celjski koči.   Člani   odseka   so   se
tudi udelezüi slalom tekme na S'.eme-
nu pri Zagrebu,   kjer   so   zasedli   dve
mesti med prvimi štirimi, lepe uspehe
pa so dosegli tudi   na   sokolski   smu-
čarski tekmi pri Celjski koči in   smu-
čarski tekmi   SK   Olimpa   v   Gaberju.
Na KoroSici je bilo letos 80 do 90 čla-
nov. Letos se bo treba resno   baviti z
vprašanjem zgradbe primerne   smuške
skakalnice.
Poročilo stavbnega odseka je podal
predsednik g. Tiller. Ker je Pisker-
nikova koča že odslužila in je v Lo-
garski dolini zaradi naraščajoče^a tuj-
skega prometa postalo število prenoščišč
premajhno, se je Savinjska podružnica
odločila, da z vel kmi žrtvami in vztraj-
nostjo zgradi v Logarski dolini nov
pianinski dom s šrevilnimi sobami za
prenočišče, veliko kuhinjo in gostilni-
škimi prostori, zaprro verando, kletmi
in ledenico. Lepa stavba bo letos go-
tova in bo velika pridobitev za pospe-
ševanje tujskega prometa v divni Lo-
garski dolini.
Predsednik SPD g. dr. Pretner ie v
imenu SPD pozdravil občni zbor in
omenil, da je Savinjska podružnica ena
izmed organizacij, ki irnajo opravka z
visokim planinstvom. V zanimivih iz-
vanjih je razložil položaj našega pla-
ninstva, vprašanje njegove organizacije,
idejno stran, težnje m kulturno delo
planinstva ter vpraSanje zaščite planin.
Pri slučajnostih ie g. A. KopinSek
predlagal, da bi podružnica zaprosila
mestno avtobusno podjetje v Celju, da
bi za vožnje z avtobusom iz Celja
v Logarsko dolino znižalo ceno za obe
smeri od 130 vsaj na 60 do 70 Din
za osebo. Ta predlog je podprl g. M.
Omerza. Magistratni ravnatelj g. Šubic
je obljubil, da bo o tej zadevi poročal
avtobusnemu podjetju. Blagajnik g.
Vrtovec je predlagal, da bi se člana-
rina za dijake znižala od 25 na 10 Din
V debati je bil stavljen tudi predlog,
da bi naj bil te ugodnosti deležen tudi
trgovski in obrtni naraščaj. V tem slu-
Čaju bi dijaki ter trgovski in obrtni
vajenci dobili posebne legitimacije, a
bi ne bili člani. Zadevo bo uredila
ljubljanska centrala enotno za vse po-
družnice.
DCMACE VESTI
(1 Narodna skupščina je V torek
12. t. m. po dvodnevni razpravi spre
jela zako'n o zaščiti kinetov, ki se
precej razlikuje od prvotnega osnut-
ka. Narodna skupščina je v torek
zvečer sprejela tudi zakon o gradnji
društvenih domov, v sredo 13. t. m
pa zakon o pobijanju draginje in
sprejela ob tej priliki tudi naslednjo
resolucijo o stanovanjskem vp'rasa-
,nju: »Odbor, ki je proučil zakon o
pobijanju draginje življenskih po-
trebščin, jo soglasnega naziranja, da
je neobhodno potrebno, da se isto-
časno uredi tudi stanovanjsko vpra-
Šanje, ker je iluzorno izdajati zakon
o pobijanju draginje življenskih po
blago za damske oblekc, plašče
in kostume kupite že letos
po izredno nizkih ccnah v
velikanski izbiri v znani so-
lidni manufakturni in modni
trgovini
Miloš Pšeničnik, Celje
trebšCin, ne da bi se istočasno ure-
dilo vprašanje znižanja najemnin za
stanovanja in lokale, ki v svoji se-
dariji višini v veliki mer povzröCajo
splošno dragin jo.« Nadalje je bil
sprejet zakon, s katerim se poobla-
šča vlada, da lahko pred odobritvijo
Narodnega predstuvništva uveljavi
mednarodne }>ogodbe in sporazume
gospodarske prirode. Senat je v sre-
do 13. t. m. trošarinski zakon izpre-
menil in v tej obliki ga je v četrt.ek
14. t. m. sprejela tudi Narodna skup-
ščina. Najvažnejša je sprememba, da
se maksimira občinska tro^šarina na
vino za niestne občino na 100 Din, za
po'dezelske občine pa na 50 Din za
100  litrov.
d Interpelacija o izvajanju tiskov-
ne cenzure. V čertek 14. t. in. je bila
na seji Nai'odne skupščine prečitana
interpelacija, ki jo je vložil narodni
posl'anec g. dr. Nikic v imenu svo-
jcga kluba na ministrskega predsed-
nika. Interpelacija pravi, da časopis-
je ne objavlja vseh govdrov in inter-
pelacij narodnih poslancev, zlasti ne
onih, ki pripadajo njegovi skupini.
Zlasti v Zagrebu se opaža, da tisk ne

DOMAČI  IZDELEK
Iščite pri Vašem čevljarju PALMA-OKMA
gumi podplate, ker so trpežnejši in cenejši
kot usnje.-------------Za era in rjav čevelj.
priobčuje niti takih stvari, ki so biie
objavljene v beograjskih listih. Ko
so so intei'pclaiiti zaniinali za to, so
dognali, da krivdti. ne zadene časo-
pisja, tcmvoč Centi'alni presbiro in
doloma (iižavne tožilce. Tako posto-
panje jc tudl v na.ypi'otju z duhom
deklaracije vlade g-. dr. MarinkaviOfi
in v nasprotju z -iulioin (ij-žavnoga
in nai'odnega edinstva. /aradi toga
prosijo interpelanti ministvskega
predsednika. ]>ojasnila in odgovora,
kaj niisli ukreniti, da se tako posio-
panje v hodoče prepreei.
(1 Upolcojiiev zelezKiSkcga direk-
iorja dr. Eorka. Z ukazom Nj, Vel.
kralju ie >>• it- dni ia. la-u :.' pr.^rjc
upokojou uirtktor ijub.jüf.ske direk-
cije di'zavnih žele/ni/ p, dr. Jakob
Bdrko. Z njim odhaja. v pokoj izvr-
sten žek;.niški strokovnjaK ter nad-
vse marljiv, značajen in pra-
vičen niož, ki si je prinjiul nviugo
zaslug za procvit železniških naprav
in prospoh železnic v dravski bai o-
vini. Med železničarji in vsemi, ki
poznajo g. direktorja dr. Borka, je
izzvala \rst, da odhaja v pokoj, sploš-
no obžalovanje.
d Za f.veskega načelnika v Šmarju
pri Jclšah je inienovan g. dr. Dioni-
zij Maraš, banski svetnik pri banski
upravi dravske banovine.
¦ d Znižanje krusnih cen v Sloveni-
jL Kr. banska uprava dravske band-
ne razglaša: S členoin 10. zakona o
promctu s pšenico z dne 29. marca
1932, Službene Novine st. 74/XXX11
7. dne 31. marca 1932, je bil s tem
dnem ukinjen zakon o pooblastitvi
ministra za trgovino in industrijo, da
sine izdajati naknadne uredbe in
predpise o izvrševanju zakona o iz-
vozu in uvozu pšenice, rži in pšenič-
ne moke z dne 27. junija 1931 kakor
tudi o kontrolnih uki'epih za njego-
vo izvr.sevanje, ter zakon o prodaji
pšenice v državi in vsi pravilniki ter
naredbe, izdane na podlagi navede-
nih zakonov. Radi tega cene kruha,
d.olofene z naredbo bana dravske ba-
novine    7.    dne    2G. februarja    1932,
! II. No. 0149/9, niso več veljavne. Pe-
j kovski    obrtniki     in     preprodajalci
I kruha  in   i)eciva  se   opozarjajo-,   da
! prilagode cene kruha in peciva niž-
j jim in nadalje padajočiin cen am mo-
ke, da ne pridejo v na.sprotje z dolo-
čili    zakona    o   pobijanju   draginje.
Upravna  oblastyu  bodo   v   teni  oziru
višila strogo  nadzorstvo, proti krši-
teljem pa. se bo postopalo po zakonu.
— Ban:  Dr. Marušič s. i1.
d Krušne cene v Becgradu. Bco-
grajski. j>eki so zaradi znižanja cen
pšcnice znižali krušne cene za 50 par
pi i kilograniu, tako da stane kilo-
gram bolega kruha, sedaj 3.50 Din,
polbelcga 3, Crnega pa 2.50 Din. Ce-
ne za luksuzno pecivo so ostale ne-
izpremenjene.
d Pri apnenju arterij v možganih
in sreu dosežeino pri vsakdaiiji upo-
rabi male množine »Franc Jožefove«
vode iztrebljenje črevesa brcz hudega
piitiska. Ugledni uCenjaki na klini-
kah za notranjo medicino so dosegli
celo pri stransko ohromelih s »Franc
j Jožefovo« voöo najboljše uspehe pri
I iztrebljcMiju  Crcvcsa.    »Franc Jožefo-
| va«  grenčica  so  dobi v vseh  lekar-
I nah, drogenjah in specerijskih trgo-
! vinal.
Že sedaj
dobite tudi v modnem ateljeju  za  gospode
Maks Zabukoiek
Celje, Cankarjeva cesta štev. 2
|zelo lepo
pomladansko in poletno garderobo
po merl Iz originalnega  angleSkega  Sportex,  Fresko
in Kamgarn blaga 1932 po zmernih cenoh.
Mnogo denapja
si prhranite, ako kupite razna glas-
bila v trq. domu Stermecki. Ta so
zclo dobra in poceni. Harmonike po
265 378, 725 Din, violine po 142,
315' 545 Din, gitare po 270, 310 Din,
dalje tamburice, citre, flaute, klarineti,
gramot'oni in ploSče Obiščite oddelck
glasbil.
T^gosshi dom Stewchi, Celje
Štev. 31.
»Nova Dobac 15. IV. 1932.
Stran i.
Celje in okolica
I Siiodi narodnega poslanca gosp.
Prekcrška. Narodni poslanec g. Ivan
Prekoršcik bo fine! v nedeljo IT. L m.
po rani niaši shod volileev pi'i gosp.
Plavšaku v Št. Juriju ob Taboru, ol)
:',. tiopoldne pa, pri g- Kossncrju v
Braslovčah. Volilci obeh okoliŠev so
vabljeni, da so udeleže shoclov v čim
verjem  štcvilu.
v Sloviti Slovenski vokalni kvintet
(Zepičev kvintet), ki ga tvorijo gg.
Stibernik, Jug, brata Petrdvčica in
Šuir. bo pel na svojem koncertu, ki
s'- I >> vi-s.il v soboto 10. t. in. ob 20.
v mali d voran». Celjskega. do-ma,
skladbe Rista Savina, dr. B. Ipavca
A. Lajovica, Cirila Preglja, Zdenka
Fibicha, Josipa Suka, Oskar ja Deva,
L. M. skerjanen, E. Adamiča, Slav-
ka Osterea, dr. A. Sehwaba in Z. Pre-
lovea. Na sporedu so kvinteti in
kva.rteti, pa tudi samospevi, ki jih
bodo peli gg. Milan Jug ter Roman
in Tone Peirovčič. Klavirsko sprc-m-
Ijevanjo bo o'skrbel profesor ljub-
Ijanskega konservatorija g. Anton
Ravnik.. Sedeži so po 20, 15 in 10 di-
narjev, stojišča. pa po 5 Din in za di-
jake po 3 Din. Vstopnice se dobe v
predprodaji v knjigai ni Goričar &
Leskovšek in na dan koncerta v so-
boto 16. t. in. od 19. daljo pri vhadu
v dvorano. Za ko'nccrt Slovenskega
vokalnega kvinteta, ki bo gotovo nu-
dil izrod.cn umetniški užitek, vlada
v Celju in tudi v vse-m okrožju veli-
ko  zanimanje.
( Akcijski odbor strokovnih orga-
nizacij za pobijanje draginje v Celju
sklicuje /a nedeljo 17. aprila ob 9. do-
poldne v veliko dvorano Narodnoga
donia javni shod vseh stanovanjskih
najemnikov s sledečim dnevnini re-
dorn: 1. Potreba znižanja najenmin.
Poručajo govorniki gg. F. Svetek iz
Col ja, profesor Rcisner iz Ljubljane
in Peteja.ii iz Maribora. 2. Razni pred-
logi. 3. Rcsolucija. Shoda udeležiti se
je dolžnost vseh, ki jih tarejo previ-
soke najeninine stanovanj in loka-
lov. — Odbor.
c Znižanje krušnih cen v Celju.
öbrlna zariruga pekov v Celju jo s
15. t. in, v svojem o'bmocju, kljub te-
mu, da ima nmogo pekov Se stare
zaloge dražje moke, znižala cene kru-
ha za 50 par pri kilogramu. Kilogram
belega kruha stane sedaj 4 Din, pol-
belega kruha 3.50 Din, črnega kruha
3 Din.
( Zanimivo pretlavanje na Ljud-
skem vseučilišču. V pondeljek 18. t
m. ob 20. bo v risalnici meščansko
sole predaval znani poznavalec Ru-
sije biv&i vseučiliški profesor v Ii-
kutsku g. dr. Halm na osnovi in no-
gib skioptičnih slik o tenii: »Od Bal-
ttka do Urala«. Dr. Halma poznamo
zc od prvega nastopa pri nas kot si-
jajnega govornika. Predavanje bo
nad vse zanimivo in poueno. Vstop-
nina 5 Din, za dijake 3 Din.
c Na Ljudskem vseučiHšču je 11
t. m. predaval g. dr. Vladimir Trav-
ner iz Mari bora o zablodah v sred-
njem veku, zlasti o earovništvu in
vampirstvu. Uvodoma je ra.zpravljal
a' borbi med razumom in sreem v
človeku ter je iz njego've narave iz-
vajal možnost vrste zablod, ki so zna-
čilne zlasti za pozni srednji in zače-
tek novega veka. Obširno je navajal
nekatere čarovniške procesc, ki so
se    vršili    tudi    na    Štajerskem    in
Dunajska vremenska napoved
za scboto 16. aprila: Večinoma oblač-
iio, tu pa  tain padavine, hladno.
Zlatnina
srebrnina
očala-ure
DARILA
Samopro-
<Jaja ZEISS
Punktal
očal
Moderne
žepne za-
pestnice  in
stenske ure
A. Lecnik
Celje
^M?
Kianjskem, dočim jo našlo vampii-
stvo ugodna tla na Primorskem. Na-
vedel jo vrsto činiteljev, ki so povz-
ročali razvoj teh zablod, katerih sle-
dovi še danes niso izbrisani. Nadvse
zanimivemu poldrugournemu preda-
vanju je manjštevilno občinstvo sle-
dilo z veliko pozornostjo.
c Film o vsesokolskem zletu v Beo-
gradu bo predvajalo Sokolsko dixi-
štvo V Celju v četrtek 21. t. m. po-
poldne in zvečer v Mestnem kinu.
Podrobnosti bomo še objavili. Na ta
film opozarjamo že sedaj vse občin-
stvo.
c Proslava desetletnice zakona o
zavarovanju delavcev. Due 1. maja
t. 1. bo miriulo 10 let, odkar je v ve-
ljavi sedanji zakon o zavarovanju
delavcev. Ekspozitura Okrožnega
urada za, zavarovanje delavcev bo
proslavila, to desetletnico v nedeljo
24-. t. in. ob 11. dopoldne v dvorani
Obrtnega doma v Celju. Na sporeda
proslavo je govor referenta OUZD iz
Ljubljane o desetletnici zakona za
zavarovanje delavcev ter nastop pev-
skega društva »Oljke« in tamburaš-
kega zbora. Na proslavo' so m. dr.
vabljene tudi delavske organizaiije
ter delavci, pomočniki, vaienci in na-
meščenci.
c Iz zdravniške službe. Zasebni
zdravnik g. dr. Mano Dereani v Ce-
lju je na lastno pi-ošnjo izbrisan iz
imenika zdravniške zbornice za drav-
sko banovino.
c Iz državne službe. Z odlokoin mi-
uistra za gozdove in rudnike je ime-
novan diplomirani inženjer za go-
zdarstvo g. Ciril Prokoršck za urad-
niškega pripravnika na iiidarski soli
v Celju.
i Iz banovinske službe. Za banu-
vinskega zdravstvenega pripravnika
v javni bolniei v Celju je imenovan
g. dr. Ivan Podpečan iz Sp. Hudinje
pri Celju. Gosp. Leopold Svetličič je
imenovan za žigosača v 8. položajni
skupini pri oddelku kontrole mer pri
sreskem načelstvu v Celju, g. Franc
Novak pa za banovinskega zvanični-
ka-desiufektorja pri sreskem načel-
stvu v Celju.
c Steg skavtov v Celju bo ustano-
vil v nedeljo 17. I. in. old-skavte. Se-
stanek bo ob })o'I 10. dopoldne v'skavt-
skem stanu. Priditc vsi, ki se zani-
mate za naš pokret! — Kao D. S. c.
m.
c Celjski nogoraet. V ledcljo 17. t
m.. ob Ki. se bo vršila, na sportnem
igrišču pri »Skalni kleti« prijatelj-
ska nogometna tekma med celjskimi
Atletiki in SK Olimpom iz Gaberjjv
Ob 17.30 se bo piičela predtekma med
rezcrvama obeh  klubov.
c Smrtna kosa. V celjski bolniei so
umrli: 11. t. m. 58-letni dninar Franc
Najdcnik z Zvodnega pri Teharju,
13. t. m. 30-l)etni brezposelni ogflar
Franc Humer iz Novega grada pri
Boštanju in 1. t. in. 27-letna posest-
nikova žcna Terezija Stražarjeva iz
Bukovja v obcini Sv. Stefan pri šmar-
ju. N. p. v m.!
c Vlom sredi mesta ob belem dne-
vu. V ,sredo 13. t. in. okrog 13. sta dva
neznanca z vetrihom odprla vrata
manufakturne trgovine g. Kudiša na
Kralja Petra cesti, stopila s ceste
rnirno v trgovino, odprla tain s po-
narejenimi ključi večji predal, v ka-
ferem je bila ročna blagajna, in od-
nesla iz nje 8.500 Din. Blaga in pre-
dala v prodajni mizi pri vhodnih vra-
tih, v katercm je bil dnovni izkupi-
ček, se vlomilca nista dotaknila. Vlo-
milca so nekateri ljudje videli, a ni-
so niCesar sumili. Policija je na pod-
lagi podatko'v pi-ič prišla drznima
vlomilcema na sled. Ena sled vodi v
Ljubljano, ena pa v Zagreb.
c Napad s kolom. 30-letnega tovar-
niškega delavca Martina ŽnidariCa
od Sv. Rozalije pri Sv. Juriju ob juž.
žel. je 10. t. m. nekdo napadel s ko-
lom in ga občutno poškodoval! po
glavi. Znidai'iC se zdravi v celjski
bolniei.
o Intereseiitom za lokale v Celju
sporočamo, da so v stavbi Pokojnin-
skega zavoda v Razlagovi in Kolen-
čevi ulici lokali izgotovljeni in so bo-
do te dni oddajali. Interesenti lahko
lokale ogledajo ter vlože pismene po-
nudbe na upravo v Celju. Prosimo,
da to store tudi oni, ki so svoječa.sno
vložili   vloge  na  centralo v Ljublja- *
Sve%e hot \&*a
U &el* Let **eg
bo Vilf perilo. iko perett pravilno. Ponihtitc
Ic, k.iko nJ.ilcn jc I'crsil.
I ?>i tick 1'criila (jdonujc 12 25—30 t voile.
K.tz<O|i!(r   Pcriil   v   mrzli   vodi  hrcz  viakc
primesi!  Kuh.ijtc  perilo simo enkrat   '/« ur«
in    |>a   i/pir j|tc    mjprcj    v   topli,   potcm    «
rnr71 i  vodi.
1 jko   prjnic    Vjs   bo   f;oiovo   vieitsjmlic»
fj«lovol|ilo.
Peesil varuje perilo!
ni. — Uprava zgradbe Pokojninske-
ga zavoda v Celju.
c Vremensko poročilo. Pohorje,
koča na »Pesku«, SL'D Koujice, 14
aprila: Sneg stara podlaga 80 cm,
novo zapadlo 35 cm, suh pršič, smu-
ka jako1 dobra, temperatura — 4° C,
izgledi za nedeljo zelo dobri.
e Dijaški kuhinji v Celju je daro-
vala gdč. Meta Baševa v Celju 100
Din namesto venca na, grob ge. An-
tonije Končnikove.
c lVTočno lekarniško službo ima od
sdbote 1Ü. t m. do vštetega petka
22. t. m. lekarna »Pri Mai'iji poma-
gaj« na Glavnem trgu.
c Gasilno društvo v Celju. Teden-
sko službo ima od nedelje 17. t. m
do vštete sobote 23. t. m. IV. vod pod
poveljstvoin g. B. Schlosserja.
„Vzrok"
v celjskem gledališču
(K  uprlzorltvi   v   torek  12.   aprila.)
Člani Dramatičnega društva v Celju
so se pogumno lotili uprizoritve
»Vzroka«, moderne psihološke drame
Leonharda Franka. O tej globokj, bor-
beni drarni, v kateri avtor razkriva
in biča sodobno gnilo etično in soci-
jalno vzgojo, smo že v predzadnji
stevilki objavili kritično razpravo.
Celjsko uprizoritev je režiral g.
Cirii Velušček in ustvaril dobro kon-
cipirano, učinkovito odrsko enoto. Sce-
nerije z zavesami so se zelo obnesle.
V glavni ulogi morilca, ki je temelj
vse drame, je gostoval g. Kralj, clan
Narodnega gledališča v Ljubljani.
Borbo ponižane žrtve sodobnega soci-
jalnega in vzgojnega sistema, ki pri-
vede fanatičnega idealista s slabotno
voljo, ko se duSa elementamo upre
človežkemu nasilju, do umora, težke
psihološke momente in strahotno tra-
(?iko je podal s temeljitim pojmova-
njem morilčevega lika in s prepriče-
valno naturnostjo. Njegova kreacija je
bila umetniško dovrSena in ostane v
spominu. Na odprtem odru je bil g.
Kralju poklonjen lep šopek.
Celjski igralci so se poleg g. Kralja
krepko uveljavili, kar ni bilo baš
lahko. Ustvarili so igralsko enoto, ki
se lahko meri s takozvanim pokücnim
igralstvom. Izvrstne so bile zlasti kre-
aci je ge. Sadarjeve (vlačuge) in ge.
Gradišnikove (matere) ter gg. Hribarja
(ki je igral ulogi drž. pravdnika in
učitelja, zlasti slednjo dovrSeno), Be-
leta (gostača), Pogačnika (enookega
porotnika) in obeh dečkov, ki sta pre-
senetljivo dobro igrala prvega in dru-
gega učenca. Posrečeni so bili tudi
ga. Rajhova (^ospodinja), Velušček
(oredsednik), Perc (zagovornik), Vizjak
(gospod), Žabkar (drugi porotnik), Mi-
kuš (ključar), Majnik (duhovnik) in
Omerza (sluga). Pri nekaterih igralcih
je motila neenotna in deloma nepra-
vilna odrska izgovorjava.
Drama »Vzrok« ni primerna za mla-
dino, saj je mladina ne more razu-
meti, in ne upiiva nanjo vzgojno,  ker
je za poglobitev in pojmovanje morale
</ drami pač treba zrelosti. Ne maram
moralizirati, Čudim pa se, da je bil
mladini dovoljen obisk te predstave.
Celjski igralci so z gostom g. Kra-
ljem nudili večer umetniškega užitka.
Večer je bil žal le srednje obiskan.
Predstava je moralno povsem uspela
in bo gotovo dala celjskim igralcem
novih pobud.                            R. P.
Kino
Mestni kino Celje. Petek 15., sobo-
ta Ki.  in   nedelja 17.  aprila:  »Cigan-
ska pesem« (»Plavi Dunav«). Krasen
, zvočni film iz  ciganskega  življenja.
V  glavnih ulogah Valcrija Bothby in
Josip   Schiklkraut.    Glasba:    Alfred
Rode.    Dejanje se vrši  v ciganskem
taborišču ob Dunavu. Ciganska god-
ba in cigansko pesmi v sijajni izved-
bi. Zvočna predigra. Predstave ob de-
lavnikih ob pol 9. zvečer, ob nedeljali
ob pol 5., pol 7. in pol 9. zveCer. Vstop-
nice se lahko rezervirajo telefonično
na št. 270.
Gospodarstvo
g   Glavna    skupščina    zavarovalne
zadruge »Croatia«. Due 4. t. m. ob 4.
popoldne se je vršila 4(5. redna glav-
na skupščina tega našega najstarej-
äega zavarovalnega zavoda. Skupšči-
ni jo ])redscdoval predsednik g. dr.
Vladimir baron Nikolič, prisostvova-
lo pa ji jc lepo število zadružnikov.
Iz poslovnega poročila za 1. 1931., ki
ga jo prečital generalni ravnatelj g.
Mihcvil Nikolič, je razvidno, da se
je poslovno leto kljub splošno težkim
gospodarsk. razmeram zaključilo po-
voljno v vseh poslovnih panogah. Z
zadovoljstvoin je bil ugotovljen na-
daljni napredek zadruge, ki se zrcali
v primernem porastu dohodkov pre-
mij, jamstvenih sredstev in vseh
aktiv. V I. 1931. je bild iz naslova
elementarnih škod odnosno vsled
smrti ali doživetja pogojene dobe iz-
plačanih 20,922.000.97 Din. Skupšči-
na je odobrila predložene zaključne
i račune in razdelitev poslovnega pre-
bitka v znesku 803.858.14 Din ter je
sklenila, da se po dotacijah rezerv,
ki znašajo sedaj skupno z osnovno
glavnico in zavai'ovalnim zakladom
88,519.718.(17 Din, izplasia kupon St. 14
zadružnih temeljnic za 1. 1931. z 10
Din (8%). V Celju in okolici zastopa
zavarovalno zadrugo »Croatia« gosp.
Stevo Lemaič, podpolkovnik v p., Ce-
lje, Aškerčeva ulica 19.
g  Insoctvence  v  dravski  banovini.
V  času od  1. januai-ja do 31.  marca
t. 1. so bile v naši državi zabeležene
C04 insolvence, med temi 83 v drav-
ski banovini (lani v prvem  cetrtlet-
ju 47) in sicer 25 konkurzov (lani v
1. cetrtletju 20) in 58 poravnalnih po-
stopanj (lani v 1. četrletju 27).
Častna izjava
Podpisani Kvas lvaw, fotograf v Ce!iu, preklicujem, tla bi bili zdravniki
javne bolnice v Celju, kakor sploh celjski zdravniki krivi smrti mnje neča-
kinje Mance Posnik, ker nimam zato nikakih dokazov in obžalujem izjavo, ki
sem jo v tej zvezi rabil v vitanjskem avtobusu clede zdravnikov ter jo v ce-
loti preklicujem in se obenem prizadetim gospodom zahvaliujem, da odstopajo
od sodnega pregona.                                                           Ivan Kvas 1. r.
Stran 4.
»Nova Doba« 15. IV. 1932.
Štev. 31.
Lesene jelševe plošče „Tobal"
(Sperplatten) prodaja Adolf Glück,
trgovec z iesom, Celje.
Zanesljivo M\m mm,
dnevno   sveže   žgano  kavo   priporoča
Jos. Jagodič, Cclje
Glavni trg — Gubčeva ul   2
S?iP
It pokilc
za dame in gospode z
narricstitvijo pletilripga
siroja v hiSi. Zajamčen
zasiužek okrog 1500
Din niesečno, ker od-
kupujemo dogotovljene stvari, plaču-
jemo dnino za pletenjf in poSüjamo
materijal za pletenine. PiSite še danes
za brezplačne prospektc» na naslov:
Doinafa pletilna induslrija Stev. 68
Josip Kalis, Maribor, Ttubarjeva 2
V znatno
poveeani izbiri
tudi najnovejši
m o d e 1 i
Kramar & Mislei, Celje
Dnevno sveže pražena kava, praži
se v novem modernem ciaktrič-
nem pražeriu.
Karol Loibner, Celje
Kralja Petra o. 17. — Pri „Zvoncu"
Delikatese, specerija, semena.
Za mehka barvana tla   prvovrstno
•redstvo
„KOMET" barvan tekoči vosek
Nayodna barvana tla se Vain svetiio, kakor
najbolj negovan parket. IstoČasno tla po-
barvate, obrabljene plasti popravite. Zado-
stuje bela mehka tla impregnirati s »KO-
MET« barvanim lekočim voskorn brez dru-
gega. pripomočka.
Za parkete   priporočem   nebarvan
tekoči vos«k „KOMET". Zaloga
Drafgo Žnsdarič, Celje
Javno skladišče*       ,,.,•;,¦
St aizbi šea
na krasni lcgi ob promeini cesti tik Sole na
Teharju (falska elektrika) prod-un po Din 12.—
za m2. Vidcnšek,   gostilna  Stiglic,  Tcharje.
Sobo
lepo opremljcno tik kolodvora oddam takoj
solidnemu gospodu. Naslov  v  upravi  lista.
Celjska posojilnica d. d. v Celfu
V LASTNI HIŠI
NÄR0DNI DOM
Glavnica in rezerve nad
Din 14,000.000'—.
Rupuje in pro-
daja devize lo
volute.
Izdaja uverenje za
izvoz bla^a.
Sprejema   hraniine
vloge na knjizioe in
tekoči račun ter nwdi
za iste popolno  var-
nost ira ugodno
obreatovanje.
Maribqr, Šoštanj
Podrulnici:
Nagrobni vend,
trakovi   s  tiskom   in vsc žalne potrcbSčine
ter velika zaloga
m r i v a 6 k i h      kfsi
v vsaki velikosti
v manufaklurni in modni trgovini
FR.   KARBEUTZ,   CELJE,
Kralja Petra c«sfta 3.
Stanovanje
obstoieče iz dveh do ireh sob z vsemi
pritiklinami, ;šče starejSi zaVronski par,
le   dve   osebi.    Naslov   v   upravi lista.
Sfavbišča
na   lepcm   kraju   tik mest?,   s saclnim
drevjem,   na   prod«;.   Naslov   v upravi
lista.
Išče se
Werlhcim blagajna z notranjo velikostjo
45/dO. Pormdbe ia poStni  predal  )2,   Celje.
V Trnouljah pri Celju
se prc;da hiša s trgovskim lokalom. Kupnina
se sprejme tudi v liran. knjižicah. Naslov v
upravi lista.
Stnn o v «a. mi j©
čisto, obstoječe iz 2 sob (event,  soba s ka-
binetom) s kuhinjo in priüklinami išče niiren
zakonski par. Naslov se nnj pitsti v   upravi
list a.
Lepa meblovana soba
z eno   ali   dvema posteljama se tako«
odda, Celje, Jurčičeva ul. 1.
Franjo Dolžan „»Ujj»
kleparsfvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave
Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke ipadajoča dela in popravila. — Cena zmerne.
Postrežba točna in sotidna I
Telefon At. 245
Hranilnica in posojilnica v Sinarju pri Jelšah
ima svoj
redni oboni zbor
v so bo to, dne 30. aprila 1932. ob 1f. url (4. ur\) pop. v lastnl plsarn'.
Dnevni   red:
1.   Čitanje zapisnika zadnjega  občnega     zbora.
2.   PoroČilo načelstva in nadzojstva.
3.   Sklepanje o računskem zaključku za leto 1931.
4.   čitanje revizijskega   poročila Zveze slov. zadrug v Ljubljani ter ukrepi
vsled istega.
5.  Dodelitev čistega dobička rezervnemu fondu
6.   Slučajnosti.
Ob neskleočnosti se bo vr^il   drug   občni   zbor   eno   i;ro   kasneje   z   isiim
dnevnim redorn v istem prostoru ob vsakem številu udeležeticev.
Načelsfvo.
Gled^itšRi frSzer
CeMje, Q]avnl trg 17cenlrala
in podružuica lligleei, poleg hotela ..Evrope"
priznan v trajni ondulaciji. Nov sistein strnjena kornbinacije za suhe, masttn», trde in mehke
lase, ki je odnesel na mednarodnem frizerskern konqresu na Dunaju, v Parizu   in   Berlinu
prvenstvo  — Pod aparatom suno 2 — 5 mitiut, vse delo 1 '/j - 2 uri.
Splošno znižane cene v moSkem in damskera saionu.
»PHslPRdf I ftWÖC vsa 'VK*t>irs-EtL' i:i *Pß^na se-
vvlllvll^l^l ww w^ mena, z-aneslivo kaljiva,
naJtooljšilTi  vi»st,   umetna  sfa^ojiBa  i. t. d.   nudi
Ivan Rat^vnilcor^   Celf^
lfinho HuhovBC. nhl. honcBS.mBstni tesarski moisten «a Law
Uni PplnB Jzvršujc vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrcšja za
|J11 Uulju hiše, vile, tovanie in cerkve, stropc in razna tla, paviljonc, vc-
rande,  stopnice,  ledenice   in  ograji?.   —   Gradnja   mostov,   mlinov  in jezov.
rdrsia zaga in scsna irgovina, Lava pn igiju.   ^v. m.m
1b«^«%—j Jk**•&'*'**.   *c9äOito    Cenj. obCinstvo vljudno opozarjam, da imam v
MTR JSJkPjTHLCaJiC   S»t?i    svoji hiši v CELJU,   KBALJA PETSA c. 37
lasfno me^ar^jo, preKajevalisico in
gositlno pri „lelenm"
z izborno kuhinjo. Cent konkurenčne. Specijaliteta blaga zajaničena. Prodaja
blaga na drobno in debelo.                            Za obilen obisk se priporoča
Gradnjo elektüricnih central,
telefonov in signalnih naprav, popraviln motorjev, generatorjev in vsa v to
stroko spadajoču popravila izvršuje zelo poceni in strokovnjaško z garancij©
IfftllilL   OLLHIly   CELJE,  FVe&ernowa ulica  St0  3.
Belniska družba pivovarne „UNION"
zzrr-z::zr^»-ZiT------xm—,..,    Ljubljana    ™üäägi=g^=ir-zz—z____,__
Pivovarna in sladarna — Tovarna za spirit in kvas v Ljubljani I
poSlni prcdal '45.
Podružna   pivovarna  v   Mariboru
Priporoča svojc izborr.e izdelke in siccr:
svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah,
pekovski kvas,  čisti rafinirani in  denaturJrani spirit
Telefon : Ljubljana 2310 in 2311, Maribor 2023 - Brzojavi: Pivovarna Union Ljubljana, Maribor
vse vrste papirja, trgovske knjige,  vošČilne in  pokrajinske
dopisnice, kuverte, tiskovine za urade priporoča
Gorsčar & Leskovšek, Celje, knjigarna in veletrg. s papirjem
PUPILARNO VAREN ZAVOD
HRRNILNICA DRAVSKE BANOVINE
CEUE
prej Južnoštajerska hranilnica
Sprejema hranüne vlog:? na
knjižice in tekoöi raöun »
Dovoljuje hipoteöna in ko-
munalna posojila ¦ Izvršuje
vse v denarno stroko spa-
dajoöe posle najkulantneje
Za vioge jamöi Dravska
banovina z vsem svojim
premoženjem in vso davčno
močjo
Urejuje Äado Petnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Öetlna. - Oba v Celju.