Poštnina plačana v gotovini
Leto VIII, št. 89
Ljubljana* četrtek 14. aprila 1927
Cen« 2 Bin
s= iih»ia ob 4. zjutraj. ss
btarie mescčng Din 25'—; »a inozemstvo Dm 40'— neobvezno.
Oglasi po tariiu..
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova ulica Stev. 5/1 Telefon št 207» in 2804, ponoči tudi 2034
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravništvo: Ljubljana, Prešernovi-ulica št. S4- — Telefon št. 2036
inseratni oddelek: Ljubljana, Prešcj-nova ulica št. 4. — Telefon št. 2*9»
Podružnici: Maribor, Barvarska ulici St. t. — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem Ček. zavodu: Lrub lana št. 11.843 - Praha čislo 78.180 Wien. tJr 105.241
Ljubljana, 13. aprila.
Proragun je sprejet, finančni zakon s svojimi amandmani je pod streho. Vlada je dobila najširša pooblastila. Narodna skupščina je na počitnicah. Kdaj se zonet sestane k meritornim razpravam, kdaj začne res z zakonodajnim <&čfom, o tem se v političnih krogih sploh ne razpravlja. Govorijo in prerekajo se le o tem, kako bo izgledala prihodnja vlada. Morda še nikdar se — presente cadavere — ni toliko razpravljalo o nasledstvu.' Vsakdo pač ve, da
bila sedanja vlada poklicana le zato na krmilo, da izmanevrira od Narodne skupščine proračun in. kar je še važnejše, pooblastilne amandmane. Kajti proračun sam zase. to je dovoljenje za pobiranje davkov in izdajanje državnega denarja, je v sedanjem slučaju le podrejenega pomena. Bistveni del sprejetega finančnega zakona tvorijo amandmani. Tudi v prejšnjih finančnih zakonih smo imeli amandmane, ki so pa največkrat le modificirali to ali ono določbo že obstoječih zakonov. Sedaj pa so tako rekoč vsi zakoni stavljeni vladi na dispozicijo, da jih menja po svoji volji ali celo nadomešča z novimi. Velik del zakonodajne oblasti je prešel na vlado, ki je le deloma vezana na finančni in novi »državni odbor*.
V to svrho so bili poklicani v vlado klerikalci. Odzvali so se vabilu in v polni meri izvršili svojo nalogo. Pomagali so radikalom, prenesti preroga-tive Narodne skupščine na vlado samo. Ko gleda SLS na svoje delo, se lahko ponosno potrka na prsa. da je izvršila veliko delo za narod in državo..
Ali se res ne zaveda SLS, da je prišla na vlado samo radi tega, da prevzame odij za vse, kar nam bodo prinesli amandmani? Ali ne čuti, da so jo radikali rabili samo za štafažo? V državno-političnih vprašanjih so Srbijanci, zlasti radikali zelo previdni. Neradi prevzamejo sami odgovornost. Preprečiti hočejo možnost očitka, da so prevarili Hrvate in Slovence. Zato so pozvali »reprezentante slovenskega naroda« v vlado, da dajo tudi oni svoj votum za nove ustavnopravne smernice naše države. Da niso pri tem sodelovali tudi Hrvati, je morda malo neprijetno, a radikali že vedo, da se "bodo z Radičem lahko vsak čas pobotali ako bo to treba.
Tako se je zgodilo, dk ie prenesena zakonodajna oblast od Narodne skupščine na vlado ter na dva odbora, v katerih imaio in bodo imeli radikali večino, ne le dinamično, ampak tudi številčno. Zgodovina bo morala zabeležiti, da se je to zgodilo z izrednim pristankom in s sodelovanjem SLS, to je tiste stranke, ki ie od početka naše države pa do najnovejšega časa skoro neprestano slikala Srbe kot naše moralne in materijelne dušmane.
Težišče državnih poslov so prenesli amandmani finančnega zakona na vlado. Ta ne bo imela samo izključne besede v administrativnih poslih, ampak bo imela tudi zakonodajno oblast, ne da bi bila narodnemu zastopstvu dana prilika pravočasne kritike in korekture. Razumljivo je zato, da vsi tisti, ki hočejo v novih državnopravnih razmerah priti do moči, mobilizirajo ves svoj zakulisni aparat, da bi prišli v po-štev pri novi kombinaciji. Morda še nikdar v naši novejši zgodovini se za vlado ni vodila tako srdita borba, kakor to pot. Še nedavno je moral gospod Uzunovič pri belem dnevu z lučjo iskati stranke, ki bi hotele vstopiti v vlado. Sedaj se stranke zavedajo, da bodo imele v novi situaciji potom vlade neprimerno večjo moč, kakor so jo imeli doslej: zato je zakulisna borba za port-felje tako ostra.
Pozicija SLS ni zavidanja vredna. Da program bodoče vlade ne bo avto-nomističen, o tem vodstvo klerikalne stranke samo ne dvomi. Ni še pol leta, ko je g. Korošec prisegel na slovensko avtonomijo, sedaj pa je sam pomagal, dati vso moč v roke njenim najbolj zagrizenim nasprotnikom. In SLS se mora zavedati, da ie radikali sedaj ne rabijo več. Morda bodo še nekaj tednov ostali v vladi, saj je tudi v Avstriji bilo vedno par strank, ki so služile diktatorjem za stafažo. Tako naivni pa klerikalci sami niso. da bi si domišljali, da bodo sedeli z radikali in morda še kako drugo stranko pri vladni mizi kot enakovredni kornpaciscenti in da bodo so-odločevali o državnih vprašanjih. Ako jim bo sreča mila. bodo dobili tu in tam kako strankarsko drobtino.
Velika in težka bo odgovornost SLS pred zgodovino in narodom, prej ali slej bodo ž njo radi tega usodnega koraka obračunali tudi njeni sedanji volilci.
Seja ekonom.-fin. komiteta ministrov
Beograd, 13. aprila, p. Zvečer je bila se« ja ckonomsko*finančnega komiteja mini« strov, na kateri so določili razpored o raz« delitvi 150 iagonov, ki naj se dajo v po. pravilo našim zasebnim železniškim po« pravljalnicam. Odobren jc bil kredit 170 ti« soč dinarjev, ki naj sc ob velikonočnih praznikih razdeli kot podpora vojnim inva« lidom.
Uzunovič v dveurni avdiienci
Poskusi za provizorično izmirjenje v radikalskem klubu. — Kaj
predlaga Uzunovič in kaj pravijo pašičevci. — Beograjske novi-
ne o n ivzdržnosti sedanjega političnega položaja.
di. Ko se razcepimo, bo izgubil vse in uzunovičevcev kmalu nikjer ne bo. Posvetovanja, ki jih je začel Aca
Beograd, 13. aprila, r. Danes ob pol 11. je predsednik vlade Uzunovič bil sprejet v avdijenci, ki je trajala do tri četrt na 1. Novinarji so čakali na predsednika vlade v ministrskem predsed-ništvu, g. Uzunovič pa je zapustil dvor pri stranskih vratih in sc odpeljal naravnost domov.
Zvečer so od 17. do 19. imeli konferenco Uzunovič. Maksimovič in doktor Srškič. Noben od njih ni hotel dati novinarjem o predmetu razgovora ni-kakega obvestila. Ve se pa. da so se na tej konferenci razgovarjali, kako bi se vlada učvrstila v radikalnem klubu. Vladna trojica je predložila nezadovoljnim pašičevcem naj pristanejo, da se debata o obtožbi Bože Maksimovi-ča izvrši brez potresijajev ter obeta, da se bo potem izvršila rekonstrukcija vlade po njihovi želji. V to svrho se Iansirajo vesti, kako da se v vladi izvaja pritisk na Božo Maksimoviča. da bi se sam umaknil, in da je celo Uzunovič sam odločen, da iztisne Maksimoviča, ker bi se potem mogla sestaviti koalicija z Demokratsko zajednico. Trdi se, da se pogajanja z Demokratsko zajednioo vršijo uspešno ter da je že gotovo, da bodo demokrati dobili pet portfeljev. V resnici pa se z demokrati sedaj ne vršijo nikaka pogajanja. Pogajanja, ki so se vršila, so prekinjena. Opozicija motri borbo, ki se vrši v radikalnem klubu in predvideva za radikalno stranko najtežje posledice. Pašičevci odločno odklanjajo spravo, in vsled tega je danes v radikalnem klubu bil velik prepir. Zvečer je vaš dopisnik imel priliko, da se je razgovarjal z mnogimi uglednimi pašičevci. med njimi z aktivnim ministrom. Pašičevci izjavljajo. da ne želijo nobene kompromisne rešitve. Rekli so: edina naša želja je. da Uzunovič takoj poda ostavko. Ako vlada tega ne stori do 19. aprila, je razkol kluba neizogiben. Razcepili bomo klub in stranko. Z nami so Aca Stanojevič Marke Trifkovič. ves glavni n izvršni odbor radikalne stranke, vse okrožne in srezke organizacije. Triumvirat Uzunovič - Maksimovič-Srškič se drži samo. dokler je na vla-
Splitska oblastna skupščina grozi s štrajkom
Ker vlada ne da denarja za dnevnice. — Vprašanje združitve splitske in dubrovniške oblasti. —Zasedanje osješke oblastne
skupščine.
Split, 13. aprila, n. Na današnji seji oblastne skupščine je radičevski zastopnik Barbarič z otoka Hvara predlagal, da se splitska in dubrovniška oblast spojita v eno dalmatinsko oblast. Ker se je temu pro« tivil zastopnik vel. župana dr. Benzon, se bo o tem predlogu razpravljalo na prihod« nji seji oblastne skupščine. Potem je pred« sednik skupščine dr. Vukovič na veliko iz« nenadeuje izjavil, da oblastni poslanci ne bodo več dobivali dnevnic, ker je veliki župan izplačilo predujmov ustavil. Zato je predsedništvo oblastne skupščine poslalo velikemu županu nujno predstavko, v ka« teri se napoveduje, da bo oblastna skupšči« ni ustavila delovanje, dasi niti proračuna še ni sprejela. Obenem se prosi, da se ta« koj nakaže 200 tisoč dinarjev. Zastopnik velikega župana dr. Benzon je izjavil, da vlada ni definitivno ustavila izplačila, tem« več da se je poslalo generalni direkciji dr« žavnega računovodstva v Beogradu vpraša« nje, ali sc predujmi smejo izplačati. Nato
Stanojevič. se" nadaljujejo intenzivno. Triumvirat konierira. zbira svoje sile' in tako se da tolmačiti tudi včerajšnja avdijenca Bože Maksimoviča ter današnja dvoumna Uzunovičeva avdijenca. Danes popoldne je Boža Maksimovič posetil komandanta kraljeve garde Pero Živkoviča. Vlada preti radikalnemu klubu da bo razpustila Narodno skupščino ako se klub ne bo pokoril in da bo razpisala nove volitve.
Novinarji so zvečer počakali Uzuno-viča in mu stavili celo vrsto vprašanj. Uzunovič je odgovarjal da ni nič novega. O izjavah, ki jih dajajo pašičevci, se je Uzunovič izrazil:. «To, kar oni govorijo, so stare pripovedke. To tne pušča popolnoma ravnodušnega. Vprašan, kaj more reči o svoji avdijenci. je Uzunovič odvrnil, da sploh ni bil pri kralju, temveč samo pri ministru dvora in to radi resortnih poslov.
Beograd, 13. aprila p. Poluslužbeno radi kalsko »Vreme« obja.vlja komentar o političnem položaju in ? F»še med drugim: Splošno prepričanje Je, . da je spor med vlado in radikalnimi nezadovoljneži vrlo resen in da lahko dovede, ako se na miren način »e poravna, do težjih posledic v našem političnem življenju.
Zato ie vodstvo radikalne stranke posvetilo vso svojo pažnj« urejevanju odno-šajev v klubu. Vsled .tega je tudi zastala akcija za razširjenje-.,sedanje koalicije z nekimi drugimi strankami. Radikalni nezadovoljneži so včeraj trdili, da se pomirje-nie izvrši sanio na ta način, ako Uzunovič in Maksimovič prist^neta, da prepustita predsedništvo vlade in notranje ministrstvo drugim osebam iz radikalnega kluba.
»Politika« piše: Kombinacija, ki ji nače-luje Uzunovič, je že davno nemogoča, danes je absolutno nemogoča. Radi tega se je razmišljalo o novi kombinaciji z V. Vu-kičevičem na čelu. V usodnem trenotku se jc Uzunovič ponudi!, da sam poizkusi ustvariti novo kombinacija To je povzročilo zastoj v razvoju političnih dogodkov, zastoj, ki je položaj navdal s popolno negotovostjo.
so bile volitve delegatov za konferenco vseh oblasti v državi, ki bo v Beogradu 1 maja. Prihodnja seja se bo vršila 19. apri« k t. L
Osljek, 13. aprila, r. Na včerajšnji po« poldanski seji oblastne skupščine je bila speeijalna debata o uredbi glede ustrojstva oblastnega odbora. Večina je šla prrko ugo« verov poslancev SDS ter sprejela predlo« žeio uredbo.
Na dnevni red današnje seje je bil po« stavljen predlog oblastnega proračuna. Pred log predvideva 27 milijonov izdatkov, od tega preko milijon dinarjev za osebne in materijalne izdatke oblastne skupščine in odbora.
Poslanci SDS Dobrovič, Marin in prota Podunavac so kritizirali poedine postavke ter predložili razne predloge, ki jih jc ve« čina odklonila. Proračun je bil sprejet z glasovi radičevccv, zemljoradnikov in fe« deralistov. Proti so glasovali samostalni demokrati, radikali in klerikalci.
Zagrebške pikanterije
Zagreb, 13. aprila, r. Današnji «Dom» objavlja formalni popravek župana arhitek« ta Heinzla, ki izjavlja, da bo tožil radičev« skega prvaka Rudolfa Hercega radi kleve« tc, ker je v «Domu» dne 6. t. m. napisal, da je načelnik HeinzI organiziral krvavi na« pad na njega in da je tekom tega napada dajal znake federalistom, naj puste Košu« tiča in udarijo po Rudolfu Hercegu.
V isti številki «Doma® piše Rudolf Her« ceg, da so »nasprotniki hrvatskega seljaške« ga pobreta® ustanovili politično društvo, ki bo imelo predsednika v osebi župana arh. Heinzla, za tajnike pa urednike Dežmana od «Obzora», Schlegla od «Novosti» in Per« šiča od «Hrvata». To društvo naj brani »sramotno postopanje® večine v zagreb« škem občinskem svetu dne 4. aprila, na ka« teri je arh. HeinzI napadel Stepana Radiča s tako «gnusnimi izrazi®, da se jih sramuje« jo celo Heinzlovi listi (Obzor, Jutarnji list in Večer). Končno trdi Herceg, da «ferijal« cem*> (t j. hrv. federalistom) glava ne po« čiva na vratu, temveč na nekem drugem delu telesa ...
Volilna reiorma na Bolgarskem
Sofija, 13. aprila, (pa.) Zbornica je sprejela zakonski načrt o volilni reformi. Uvede se proporcionalni volilni red. Voiilne edi-nice so okrožja. Lisli. ki jp dosegla golov minimum glasov, je zagotovljeno zastopstvo v sobranju.
Splitska oblastna skupščina proti nettunskim konvencijam
Split, 13. aprila r. Na predlog poslanca SDS Nike Bartuloviča je uettunski odbor splitske oblastne skupščine sprejel resolucijo proti nettunskim konvencijam. Resolucija je bila nato predložena oblastni skupščini. Resolucija, ki je bila sprejeta soglasno, se g'asi nastopno:
Oblastna skupščina splitske oblasti na svojem prvem zasedanju, zavedajoč se, da posegajo nettunske konvencije v mnogih ozirih v bitne gospodarske, socijalne in na-oijonalne interese te oblasti, -smatra za svojo dolžnost, da v soglasj-u z apeli, ki so bili sprejeti od vseh javnih korporacij te kakor ostalih primorskih oblasti, živahno priporoča kraljevski vladi, naj ohrani primorske kraje pred vsako tujsko, nepravično preplavo, kar je z ozirom na prirodne funkcije teh naših jadranskih obal obenem tudi imperativna zahteva splošnih narodnih interesov.
Kriza v novem obč. svetu v Osijeku
Osijek. 13. aprila r. Na včerajšnji seji novega osiješkega mestnega zastopa bi se imela izvršiti volitev župana. Ker se stranke niso mogle sporazumeti, so bile volitve ponovljene. Po neodločenem izidu drugega glasovanja jc nastal tak prepir, da se ie zastopstvo razšlo brez rezultata. Pričakuje ss. da bo občinski svet ponovno raz-puščen ter imenovan komisar.
Nejasen položaj na kitajski fronti
Nasprotujoče si vesti o obsegu neuspeha Kantončev. —- Ogromno inozemsko brodovje v vzhodni.Aziji. — Vznemirjenje na Japonskem. — Rusija ne misli anektirati kitajskega ozemlja. — Sporazum med Moskvo in Fehgom.
Berlin, 13. aprila, d. Londonski listi poročajo soglasno, da nadaljujejo severne kitajske čete svoje prodiranje proti Kanton-eem, ki so na več krajih ogroženi in se zato
umikajo na desni breg Jangtsekiaaga. Kap-, tonske, čete se umikajo tudi okrog Nankin-ga. Severna vojska je zasedla Pukov. tz šaughiija prihajajo vesti, da je začel Cang-tsolili splošno ofenzivo na vsej črti. v glavnem v smeri proti Šanghaju, Nankingu in Hankovu. Angleške vesti pravijo, da kažejo vsi znaki ua to. da morata Nanking in Hankov kmalu pasti, ker Kanton« ne bodo modi držati fronte pre<l nadmočnim pritiskom s severa. Brzojavke iz Kantona pa pravijo, da položaj za južno vojsko ni tako neugoden, kakor ga slika inozemstvo in da gre Cangkajškova ofenziva daljo. Kantonci neprestano dobivajo oiačenja z juga. Severna letala mečejo bombe na Nanking.
Šanghaj, 13. aprila, s. Severne čete še niso prekoračile reke Jangtse. Kantonci >o Streljali na angleško vojno ladjo <Wood-cocks pri Cinkiangu. Angleži so odgovorili s streli.
V kitajskih vodah je sedaj okrog 180 inozemskih vojnih ladij z ojačenim moštvom. Doslej ui bilo v teh krajih Se nikdar toliko tujih vojnih ladij, niti za boksarske vstaje leta 1890.
Tokio. 13. aprila, d. Na seji miuistrskega sveta je podal zunanji minister Sidehara obširno sliko o položaju na Kitajskem. Nagla-šal je, da so japonski interesi v Mandžuriji in Mongoliji ogroženi in da mora vlada storiti vse potrebno, da je dogodki ne prehite. Na podlagi ministrovega poročila je vlada zopet poslala ojačenja v Tient9in in Peking, štiri velike rušilce pa je poslala v Port Ar-tur.
Ruski odpravnik poslov je izrecno zagotovil zunanjemu ministru, da Moskva pod nobenim pogojem ne bo delala težav v Mandžuriji, kjer so prizadeti tudi japonski interesi. Tudi ne misli anektirati kitajskega ozemlja. Kljub temu pa prevladujeta tu nezadovoljstvo in mnenje, da vse zavisi od tega, kakšne korake bo storila Rusija proti Pekingu.
Šanghaj, 13. aprila, (pa.) V Vejhajveju so izbruhnili protitujski nemiri. Tudi v K:u-kiangu je prišlo do izgredov. Kantonski vojaki so napadli angleški konzulat in ga iz-ropali. Vse carinsko osobje se je umaknilo iz doline Jangtseja. njihova mesta pa so zavzeli Kantonci
Peking. 13 aprila, d. Maršal Cangtsolin pravi, da je iz dokumentov, zaplenjenih na ruskem poslaništvu, razvidno, da vodijo vse niti komunistične propagande na Kitajskem v roke sovjetskega konzula v Mukdenu. Zato namerava maršal izgnati iz države vse ruske uradnike in sam nadzorovati vzhod no-kitajsko železnico. Iz zaplenjenih listin je nadalie razvidno, da je bil sklenjen sporazum med Moskvo in generalom Fengom. ki naj bi prevzel vrhovno poveljstvo nai četami v Mongoliji in Mandžuriji. Mukden-ske čete so s "tem. da so zasedle železnico pri Lunghaju. zopet napravile red.
Šanghaj. 13. aprila, s. Večja skupina članov splošne delavske zveze je korakala dopoldne oborožena s sulicami po ulicah predmestja. Ko je prispela pred glavni stan generala Cangkajška, je hotela napasti poslopje, v katerem so bile pri hišnih preiskavah zaplenjene stvari. Čete so pričele streljati in usmrtile 20 delavcev. Vojaštvo je nato zasedlo glavni stan komunistov.
Hankov, 13. aprila, (be.) Kakor se poroča, bo odgovorila kantonska vlada noti petih velesil vsaki državi posebej. Odgovor Italiji. Franciji in Japonski bo bolj konoi-ljanten, dočim bo dolžila kantonska vlada Anglijo in Ameriko obstreljevanja Nan-kinga.
London, 13. aprila, s. Ministrski svet. kateremu sta prisostvovala tudi admiral Beat-ty in vrhovni poveljnik letalstva, se je ponovno bavil s položajem na Kitajskem in proučil stanje angleških pomorskih in zračnih bojnih edinic v vzhodni Aziji. Zunanji minister Chamberlain je dejal v spodnji zbornici, da je sedaj na Kitajskem 14 angleških bataljonov s pomožnimi četami, na potu so pa štirje bataljoni. Skupno je na Kitajskem 14.000 mož, vštevši letalce.
Bobčev o odnošajih med Bolgarijo in Jugoslavijo
Beograd, 13. aprila P- »Vreme« objavlja daljši intervju z znanim bolgarskim slavja-nofiiom in delegatom bolgarske akademije, bivšim ministrom prosvete Stevanom Bob-čevem, ki je že leta 1906. organiziral prvi slovanski kongres v Sofiji. Bobčev izjavlja, da je svetovna vojtia končana in da je treba iz vsega srca želeti, da se ti dogodki pozabijo. Bolgarski politiki uvidevajo, da leži rešitev Bolgarske in vseh slovanskih naro-rodov v veliki kulturni solidarnosti. Publicistika bi morala predvsem razširjati zavest o sličnosti in sorodnosti med slovanskimi plemeni ter podčrtava« potrebo vzajemnega življenja med Bolgarsko in Jugoslavijo. Naša bodočnost je odvisna od nas somih, od naše miroljubnosti in od našega medsebojnega soglasja. Bolgarska je na potu, da najde temelje takega sporazuma, zbližanja in iskrenega prijateljstva z Jugoslavijo. Mi smo slovanski narod. Bolgarska hodi po lastni potf, a ne more ostati dolgo izolirana. Razumljivo ie, da bo Bolgarska poiskala sporazum z balkanskimi narodi na podlagi Društva narodov. Ali se bo to zgodilo v obliki federacije ali v kaki drugi .obliki, tega ne morem povedati. Prepričan pa sem, da bo zbližanje med Bolgarsko in Jugoslavijo postalo danes ali jutri stvarnost.
Mučen incident na kongresu bizantologov
Beograd, 13. aprila, r. Na kongresu bizan« tologov je došlo do malega toda pomemb« nega incidenta. Predsednik naše delegacije profesor dr Jovan Radonjič se jc zahvalil inozemskim gostom »v imenu kraljevine Sr« bije®. Na to so neki naši delegati vstali ter izjavili na kongresu pred gosti, da smatra« jo za svojo dolžnost, da se tujim gostom zahvalijo tudi »v imenu hrvatskega naro« da®. Dr. Jovan Radonjič je kot poslanec eden najodličnejših članov današnje vlad« ne koalicije ter predsednik finančnega od« bora Narodne skupščine.
Spor med Makedonci in bolgarsko vlado
Solija, 13. aprila, d. Na temelju konvencije, sklenjene leta 1919. z Grčijo, je pričela vlada sedaj likvidirati razne cerkve, šole, grobove itd. v grški Makedoniji, ki postajajo s tem proti odškodnini državna last. Makedonski narodni odbor odreka vladi pravico likvidiranja, češ, da te nepremičnine niso zasebna last in se zato ne nanašajo na konvencijo z Grčijo in se tudi ne morejo prodati. Ker vztraja vlada na svojem stališču, so emigranti iz grške Makedonije sklenili, da bodo z vsemi sredstvi, ki jim jih nudijo bolgarski zakoni, ščitili 6voje interese. Ta izjava se smatra za bojno napoved Makedoncev vladi. Spor je tem pomembnejši, ker so Makedonci doslej podpirali vlado.
Sestanek Briand-Stresemann?
Pariz, 13. aprila, d. Zunanji minister odpotuje za praznike na svoje posestvo v Co-cherelu. potem pa gre za nekaj dni na oddih na Rivijero. Govori se. da se pri tej priliki «estane z nemškim zunanjim ministrom dr. Stresemannom.
Komunistični proces na Madžarskem
Budimpešta, 13. aprila, d. Na včerajšnji razpravi pred obsednim sodiščem proti komunistom Szantu, Vagiju in 29 sokrivcem je po zaslišanju obtožencev proglasilo sodišče, kakor so mnogi že prej domnevali, da ni pristojno za razpravo in je zato odstopilo zadevo rednemu sodišču. Obtoženci ostanejo še nadalje v preiskovalnem zaporu. Sodni dvor se je postavil na stališče, da je državno pravdnim v o obtožilo osumljence organiziranja v svrho vstaje, po naredbi pravosodnega ministrstva pa je obsedno sodišče pristojno le za razpravo o vstaji sami. Tudi (vitek razprave ni ugotovil dejstva dovršene vstaje.
Ženska volilna reiorma na Angleškem
London, 13. aprila. (Io.) Ministrski svet ,e sklenil, da se v celoti uvede splošna ženska volilna pravica, kakor je to pri splošnih volitvah obljubil notranji minister. Zakon pride na vrsto v prihodnjem zasedanju parlamenta. Volilno pravico bodo imele odslej vse ženske nad 21 let star?, Doslej so ženske šele s 30. leti imele volilno pravico in t-o morale imeti vsaj nekaj premoženja.
Fašistične deportacije
Eini. 13. aprila, d. Ministrski predsednik je zavrnil priziv j užr.o tirolskega odvetniki dr. Noldisa proti deportaciji. Zato je verižno, da tudi priziv nemškega učitelja liie-lii iz istega razloga ne bo imel uspeli.i.
Mehika zahteva izgon Kolontajeve
Mcsico Citv. 13. aprila, (pa.) Časopisje zahteva, naj predsednik Oalles izžene sovjei-sko poslanico Kolontajevo, češ. da vrši komunistično propagando.
Vremenske katastrofe in nesreče
>'ewyork, 13. aprila, s. Iz držav Arkans-« in Teksas poročajo o hudih ciklonih. V Ar-kansasu je mesto Fordsniith T*0)«in«ina porušeno. Vihar je podrl okoli 100 hiš. Mrtvili •je 20 oseb. V Teksasu je mesto Kock Springs do polovice podrto. Ubitih je bilo it;>d 1 < oseb; dosedai so izkopali OO trupel. Tudi v mestu Kerrvvvill je' oO mrtvih. I/, vseli v č-jih niest v okolici so odšli pomožni vlaki s sanitetnim materijnlorri.
Tokio. 13. aprila, d. Po brzojavki iz Soeuln v Koreji se je v bližini mesta potopila prevozna ladja, na kateri je bilo kakih .S00 ljudi. Več sto potnikov se je Tešilo, o^t.ile na pogrešajo. I)oalej so i>oteciili iz nioria o3 trupel.
Xewjork, 13. aprila, (be.) Nizozemski hotel v peti aveniji, visok 32 nadstropij, je /. i-čel goreti. Na lice mesta je prihitelo .V) požarnih bramb. Velikemu naporu gasilcev -> je končno posrečilo rešili -|Kxln jiii 20 na i-stropij, dočim je ogenj gornjih 12 nadstropij popolnoma uničil. Ogromni ognjeni zubij* so se videli 30 milj daleč. Mrtvih ni bilo.
Plavalni rekord
Berlin. 13 aprila, (be.) Nemški plaval-.-c Kammerich je potolkel svetovni rekord v vztrajnoetnem plavanju. Ostal je v vodi 32 ur.
Novinske kombinacije in stvarna
situacija
Politiki kot ujetniki političnih repo rte rjev. — Ministrski predsednik o polnoči na telefonu. — Po ameriško sli po balkansko? Ali morejo pašičevci glasovati za obtožbo proti Maksimoviču?
Vukičevičin Ninčič!
{Od nalega rednega beograjskega političnega sotrudnika.) •k Beograd, 12. aprila.
Novinska politidka reportaža razvila se Je kod nas u posJjedne vrijeme u ve-likom stilu. Novinarima ne izbegne ni-jedan sastanak, konferencija poiitičara, makar samo dvojice. Pred njima ne može da se sakrije nikakova privatna večerica poiitičara. Odmah če doleteti kao Sto se je to ved i dogodilo, nz re-portere i fotografi i zamolide iznenadje-ne poslanike, ministre, da malo pozira-ju, kako bi ih se uz magnezijevo svetlo moglo zgodno ovekovečiti . . . Nikakova nije redkost da novinari probude telefonom noču ministra. Sto više i predsednika vlade, da im kaže što misli o kakovoj privatnoj Izjavi svoga pro-tivnika. No nisu novinari toliko krivi Manire ove ima mnogo na duši sam današnji predsednik kabineta. Dok bi se Pašičevi intervjuvi kroz ceio dugo vreme njegove političke karijere mogli r.a prste izbrojiti, dok Paštd »raporteri-ma», kako ih js nazivao. nije ni siova ineo da kaže, osrm Ijubaznog smeška i pozdrava, dotle g. Uzunovid r.e samo da daje cesto vrlo komične izjave, nego moli kod svake svoje krize — pomoč ovili novinara. da lakše ra splete i svlada križu ... A njima je baS obr-nuto stalo da §to više zapletu i zamrse, da bnadu što više i što duže senzacije«.
Naši pditički reporteri. poput ameriških. sami fabrikuju afere. Ne da ih prosto izmisle. dogodi se i to, ali redje. Oni izmame u času kakove uzbudjeno-sfi iziavn kojeg poiitičara i onda ju sme-sta saopšte njegovom protivniku. da dobiju odmah i odgovor, polemiku. Afera je tu.
Onakav široki publicitet svakom kreni. svakom i najmanjem detajlu u političkosn životu ima svojih i dobrih i loših strana. Dobre so u tome. što se i na taj način naša politika nekako de-mokratizuje. izlazi iz kabinetskin skro-višta i odigrava se pred očima publike. Kao one orijentalne trgovine, koje su sve na ulici sa robom, kupcem i pro-davalce-m. Loša je strana u tom, što se tisled bezobzirnog odkrivanja svakog šušnja sprečava moida onaj svuda po-treban često intimniji saobračaj izme-dju političkib protlvnika. Svak se onda boj!, da ne dodje u novine. da ne bude proskribovan medju svojima. Danas. kad se sastanu dva poiitičara različitih stranaka, morajn pre svakog razgovora staviti uslov. da reče izneti razgovor n novinama. da neče posle jedan aru-goga terati u iaž. Onda ono stalno opominjanje imena nekih poiitičara u novj-nama deluje epidemički. I drugi po tom nastoje. da budu neprestano na tapetu, da pnblika ne zaboravi na njih, da jih večno čuje i vidi na pozornici.
Uz ovakove običaje maio koji politi-čari slede onu Lutherovu: «Mnogo
za optužbu jedino u tom slučaja, kad bi im se namignulo, da de tako odista oboriti triumvirat 1 da de za njih doči povoljna kombinacija. Ali da budu tzba-6enl posie iz stranke, a Uzunovid još da i ostane (Radida ima n rezervi) — takovu očajnu smelost ne sme nitko da im imputira.
Pašidevci se ti novinama. orako iz-medju redaka, prete sa 19. aprila. To im treba, da mogu pojačat! zakulisna akciju protiv Uzunovida. Sada secuju na kartu Velje Vukičeviča. Ovaj je doduše odlučtti protivnik pašidevaca. On se je odelio sa Ljubom Jovanovidem od radikalne stranke zbog Pašida. On Je vezan uz one. koji imadu vlast — ved zbog svog izbornog okruga, gde bez vlasti ne bi bio više izabran. Zato. ako gospodu Vel.iu Vuklčevidu pod je za rakom, da sada zameni g. Uzunovida. to nede značiti povoljan kurz za oašičevce. No ovima je sada. kako izgleda, u giavnom stalo, samo da se obori Uzunovic. pa ma šta iza njega sledilo.
0. Velju Vuklčevidu pomaže mnogo g. Ninčid. Neki drže. da to čini sa pro-zirnom tendencom. da nakon očekiva-nog brzog kraha Vukičevidevog dodje — on.
Prema svemu ovomu. stvari još nisu toliko sazrele. da bi se mogao sada več očekivati temeljiti preokret, kofi če dodi. jer mora dočl.
Interesanten prispevek k vatikanski politiki napram Jugoslaviji
Klerikalci posebno radi predočajejo papeža in visoke cerkveae dostojanstvenike v Rimu kot največje zaščitnike slovanskih pravic ia Slovencev še posebej. Pri vsaki priyki se »Slover.ec« zlaže o Vatikanu, kako da protestira proti fašizmu radB denaci-Jonalizaciiske in raznarodovalne politike is radi preganjanja našega življa na Primorskem. Resnica pa je ta, da je Vatikan v tem ozira najpokomeiši sluga fašizma So da podpira to fašistično raznarodovanje kar moii. Vatikan gre še dalje. Vsi znak! kažejo da podpira Vatikan tudi italijanske aspiraciie v Dalmaciji. Kakor mano, so si nek' italijansfc očeniaki vtepli v glava da s pomočjo spakedrattih imen naših primorskih krajev dokazujejo, kako le Dalmacija italijanska in da je Jugosiovenski živeli priseHea. V službo teh tendenc se ie oči »o postavil tudi Vatikan V številki njegovega poloslažbenega ?las!ia »L' Osserva-tore Romamo« od 2. aprila čitamo na drugi stran! daljše poročilo o pastirskih Ustih Jugoslovenskih škoiov, ki so iih iadali v zadnjem času O škofu Srebmiču na Krku trdi v debelo tiskanem naslovu, da )e »ves-covo di VegHa«, dubrovniškl škof Marčeflč je vatikanskemu glasilu »veseovo di Ra-gusa«, škof Boaefačič »veseovo di Spala-znajte, a pričajte, ne odgovarajte ; tlK. gkof Marnsič pa »veseovo di Segna«. na sva nitania!«	1 Qjavno vatikansko glasilo ne priznava, da
ie Srebrnič škof aa otoku Krku da le Bo-ttifačič šk<* v Splita, Marusič škof v Sinju. MarčeiSč pa škof v Dubrovniku. Kakšno vpitle bi zagnali italijanski fašisti, akc bi se »Osservatore Romano« postavil na legalno in faktično stališče ter prizna! kraje, k: so etnografsko in državno politično čast, kot jugoslovenskei Vatikansko glasilo se torej modro drži fašistične »linije« . . . To niso malenkosti, temveč jasna znamenja, ki razsvetljujejo mentaliteto vatikanske diplomacije, Id se noče niti pri takih stvareh zameriti vladajočim v ItaUJi.
na sva pitanja!s
Ali sve sam ovo izpričao zbog ove najvažnije poduke za politiku: Novinski reporteri moraju svojim novinama da dnevno liferuju novosti, političku situ-aciju, kad de vlada pasti i koja de nova doči. U tom poslu i žurbi prirodno je, da ne mogu dnevno uhvatiti vazda neka novu kombinacija. Koliko god smo bogati na krizama, ipak se politički život ne odvija tako brzo i naglo, nije ni toliko komplikovan i opsežan, da bi mogao pružitl uvek svežu ; — istinitu hranu za giadnu-publiku. Zato se oso-bito u beogradskim dnevnicima raz-vlači svaki detajl poput harmonike, na-stoji se preduhitriti dogadjajima ili iz konkurencionih razloga, da takovu <predvidjanje» ne objavi protivnički list ili pogudujoči onom pravilu: što tko želi ono i veruje.
Na takav se način redovno stvaraju pogrešne predodžbe. te javnost biva razočarana, kad se sve onako brzo i baš onako kako je očekivala n« razvija.
Da spomenem konkretni slučaj: U utorak 19. o. m. započinje diskusija o obtužbi ministra Maksimovida. Novine su pune vesti, kako de pašidevci glasati za obtužbu. dakle otvoreno protiv Maksimovida. I onda se zaključuje, da zbog toga mora još i pre da Uzunovid padne ili da dodje do proširenja današnje koalicije. Ja sam u poslednjem pismu raz-ložio. kakav je odnos izmedju dve glavne grupe u radikalnoj stranci. Napetost ie velika, elementi raspada su ovdje — tek je veliko pitanje, kada i na čemu može da dodje do konačnog sudbonos-nog loma. Po mom mišljenju treba da nastupi neki veliki dogadjaj. koji bi pritisnilo jednu i drugu grupu tako o zid. da ne bi znala ni mogla drugamo. nego da kida. Takav dogadhj ne može da bude sama obtužba protiv Maksimo-vlča. Pre svega ta je obtužba podneta od demokratske (Davidovičeve) stranke. Tu se optužuje ne tek režim Maksi-movidev nego sistem i vladavina cele radikalne stranke. Koji de od radikala glasovati protiv radikalske politike, koja je i sam dosada podržavao? A ako bi glasao, on bi se sam smesta izključno iz stranke, što bi sav radikalski na-rod zahtevao.
Ako g. Uzunovidu uspe u borbi, koja se vodi sada za kulisima pnlitičke po-zornice. da se od rži na vlasti do 19.
Klerikalna tolažba državnim nameščencem
Klerikalci imajo posebno organizacijo državnih usiužbeivcev, somišljenikov SLS, ki ni unatraia n potrebno, da bi se ob ove-ijavljenju r.ovegs finančnega zakona zavzela za ohranitev pravic državnih uslužbencev, pridobljenih z uradniškim zakonom iz leta 1923 Nasprotno je smatral odbor te strankarske organizacije za potrebno objaviti v včerajšnjem »Slovencu« izjavo, v kateri opozarja nižje državne uslužbence, ►saj sč ne paste vznemirjati od alarmantnih vesti« o novih določbah finančnega zakona. Namesto, da bi državnim cslužbencejt točno obrazložil cjihov novo nastali položaj, jim ta odbor pripoveduje, kako so poslanci SLS odvrniii od njih nesrečo, ter se je povzpel ceio d-o nečuvene trditve, da ie amandmana čl. 174 b pravičen z ozkom aa ogromne stroške, ki jih nosi država za svoje uradništvo, ker se bodo tuogh zvanič-r-iki ia siužitelji prevesti aa dnevničarje. ako ie nimajo treh let državce službe.
Mi smo o stvari že podrobno poročali, da pa pokažemo v polni luči izjave teza odbora klerikalne organizacije državnih ushsfbeneev. hočeroo porovno osvedtd pro-tisociialne ukrepe, ki so v prvi vrsti naperjeni prot' nižjim državnim usltrfbeBcem.
A.nandtnan fic. ministrstva čl. 174 b. o katerem pravi odbor klerikalne organizacije državnih uslužbencev, da ie pravičen, se glasi kot č!. 306 novesa finančnega zaima tako-le:
»Od dneva uveljavijertja tega zakona se v vseh poklicih državnih nslnžbencev (zva-ti'čnikov ia sinžiteijev), ki ne spadajo v LTadniške kategorije, morejc posamezne osebe postaviri kot dnevaičtrji v sm«!» či.
e&šce ageote (detektive) ter rvaničcSte finančne kontrole.
CW državni uslužbenci, ki bodo tega dne v takih poklicih ln nimajo treh let efefcUv-n« državne skižbe, se morejo nadalje zadržati v drža%-ni slti2)l samo kot dnevničarji v stnisin čl 130. zakona o trradnikih m ostalih civifciih državnih uslužbencev od 31. Jttiija L 1923 za mesečno nagrado, ki jo bodo pristojni organi določili.«
S to nesocijalnc določbo se odvzema tvaničnikojn in slnžiteidem zakonita pravica, ki so si jo že pridobili ns podlagi uradniškega zakona, obenem pa se jim onemogoča, da b! kdaj postal: zvas&tiki tn služ:-telji ter si pridobili pravico do pokojnine, Svoja najboljša leta bodo prisiljeni, ako iih bodo hoteh obdržati, zapraviti v državni službi, na stara ieta pa bodo vrženi na cesto brez vsake resre preskrbnine. Skanda^ lozno je, da Je klerikalna stranka, k! je včasih toilko govorila o socKalnl pravičnosti, t: as topila baš proti najnižjim kategorijam državnih uslužbencev. Tn so v prvi vrsti prizadeti mnogoštevilni zvanKrtiki in služitežji pri pošti, pismonoše. nadalje jet-niški pazniki Itd.
Naj navedemo še kake pravic« daje čl 130 tfradssiškega zakona daevsičarjem. Ta člen pravi:
»Država sme najemati koatrakntaine uslužbence ali dnevničarje brez ozira na to, ali so državljani kraljevfce ali inozemci-Taki uslužbenci nimajo pravic, ki iih imajo ostali aslužbenci po tem zakone (uradniškem zakonu), nego nagrada za deto se lim odreja s pismeno pogodbo ali pa z odkritom na podstavl občega predpisa, s katerim se računa nagrada dnevno, mesečno ali letno, bodisi povprečno. Kontraktnabsi trstužbero v ožjem smislu se najemajo ta.r.o izjemoma in sicer z odobritvijo ministrskega sveta te na predlog pristojnega ministra. Pogodba se sme sklenit! za tri leta-«
Tako torej Izgleda nesreča. kJ so jo po trditvi odbora organizacije državnih uslužbencev, samiSjeniko* SLS. »odvrnili« poslanci SLS. Edina dobrota, ki >o bodo vži-vail na daevrtčarje prevedeni rvamčnikl in sležiteljl. bo njihovo ssvtrovMue po zakonu o zavarovanja delavcev. To se pravi da bodo zavarovan! za siočal bolezni kakor Je zavarovan vsak delavec pri zasebnem podjetju. To pa Je najmanj, kar ie morala država dovoliti državnim dnevničarje®. kajti za to ie bfta obvezana že po mednarodnih pogodbah o zaščiti delavcev.
Odbor organizacije državnih ushižbsnc«v somišijen&av SLS, sicer navala, da se pritožujejo Jestišk! pazniki, Id bodo prevedeni na dnevničarle, ter priznava, da ie njihova služba nevarna in isaporra, kakor Je oroi-niška ali polldiska. Obenem Izraža željo, naj bi letniški pazniki užival! Iste pravice kakor orožniki, !n pros! kJertkaine poslance naj se zavzamejo za tefcie letniških paznikov. Ta klerfltafel o<feor zvoni po toči, posredovati bt moral prej, predrto Je b!l uveljavljen fetančei zakon tn ko so opoztcijo-natei poslane? s sam. demokrati na čelu v finančnem odbore ter v Na/odri skupščin! nastopal proti nesocijaimm določbam novega finančneza zakona. Takrat je ta odbor molčal, klerikalni poslanci pa so kompaktno glasovali za vse določbe finančnega zakona kakor jih je predloži! finančni minister z odobrenjem celokupne vlade in z ferečeo privolitvijo klerikalnih mčiistrov.
Odbor organizacije državnih uslužbencev somišljenikov SLS, govori tudi o penzjjo-nistih, ki jim bodo po novem finančnem zakona odvzete osebne draginjsie dok'ade. Pri tem skuša z neresničnimi in nestvarnimi podatki opravičevati delo kJerikafeih poslancev in zagovarja ukinjestje osebnih in aragmjskih ookJad upokojencem s trditvijo, da je v stari Srbiji vse polno penzijonistov, k; so služili samo par dri ali par mesecev aii kvečjent par let v državni službi, ki so v najboljši moški dobi ia tmajo penzlje, kakor da b! imeli 20 ali več let efektivne državne službe, ker so se lim vsa vojna leta štela dvakratno. To je seveda neresnič no. ker ie po uradniškem zakonu mogel biti državni ssložbecec upokojen tel« po 10 letih tlužbe in ker se nni je po čl. 137 štel v pokojnino samo čas, ki ga je* prebil med vojno v vojaški službi
Menimo, da odbor državnih uslužbencev, somišljenikov SLS, nastopa v »Slovenca« samo v obrambi SLS, ne pa prizadetih državnih uslužbencev, vsled česar bi oilo bolj pošteno, ako bi se ne posluževal firme državnih uslužbencev. Prepričani smo. da vsi državni uslužbenci to obrambo z ogorčenostjo odklanjajo, obenem pa nas veseli, da se je organizacija drž. uslužbencev somišljenikov SLS, tako iskreno — razkrinkala.
o. m. i do Vraia optužbe, onda de svi ! 130 zakona 0 era<fc:kšh in ostalih dvilnih radikali, dakle i pašidevci. glasati pro- I državnih ushtžbencev od 31. jtrtšia L 1923. tiv optužbe. Oni bi se Ltsudili glasati i i*vzemš< državno poiicij6ko stražo in poli-
Politične MnU
Odgovornost klerikalcev za državni proračun
Dostej je »Slovenec« i veliko vnemo zagovarjal novi držsvni proračun ic tajnik SLS g. kapian Gabrovšek je celo v zagrebških listih izjavi i al, da je k'eriia!na stranka ponosna nanj in da prevzema tudi vso odgovornost. Ker so se pa na podlagi tega proračuna Izvrši'* številne redukcije uslužbencev. zlasti pa železniških delavcev, ki jih Je bilo samo v Sloveniji upokojenih okoli 400. Je včerajšnji »Slovenec« radi ogorčenosti prizadetih ,'n odpor* javnosti proti SLS naenkrat nesramno pričel lagat!, da je »SLS našla, ko je stopila v vlado, proračun ic izglasovan v finančnem odboru, ln da so vse redukcije, ki se vrše. plod proračuna, ki je bi! v odboru že sprejet, predrto Je SLS stopila v vlado.« Delstvo ie seveda to, da Je bi! proračun v finančnem odboru sp-eJet z glasovi klerikalcev in radikalov proti glasovom vseh os'al'h strank, in a*<o trdi »Slovenec« ka! drugega, namenoma zavestno laže. Sicer pa ie ime'a vlada ft:d: pozreie priliko zboljšati proračtrc. kakor ga je mogla poslabšati, kar Je z raznimi amandmaji nxi! res storila. Ugotavljamo, da Je med proračunsko deba:o v Narodni
skupščini »Slovenec« ceio grozil, da bo vlada že našla primerna sredstva proti vsem onim, kj bi skušali preprečiti nvellavijenje proračuna, za katerega so klerikalci ta radikali glasoval v finančnem odboru. Vsled skrčenega proračuna prometnega ministrstva so bile izvedece obširne redukcije delavstva, ki lih klerikalci seveda ne morejo zagovarjati. Zato pa »Slovenec« sedaj proglaša te redukcije kot »sad direktorskih konferenc, kot stvar šefov, ki da so pristaša SDS.j Kdo so ti šefi. ne pove. Torej Je sedaj redukcija po »Slovencu« kriva SDS ki je glascvala proti skrčenju proračuna prometnega ministrstva, nedo&ia pa Je SLS, ki je glasovala za skrčeni proračun ia torej tudi za redukcije delavstva. Kar se tiče direktorskih konferenc, ugotavljamo, d2 se je obseg redukcij sa podiagi proračuna določil na konferenci železniških direktorjev v Beograda pod predsedstvom prometnega ministra, za čegar delo je odgovorna celokupna vlada in torej tndi kle-rikaici. S svojimi bedastimi zavijanji »Slovenec« ne bo zakrtrkrivde SLS za sedanji proračun ln za redukcije državnih uslužbencev fa delavcev. Jutri bo »Slovenec« že tudi trdil, da Je SDS kriva, da so se državnim delavcem znižale mezde ia da se Je nanje razširi! davek na ročno dele. Klerikalna m -rala ne pozna nobene meje.
Črnogorski radikali proti vladi
Glasilo radikalne stranke na Cetinju «0» na gort» je objavilo i ozirorn ris imandms o odškodnini dinastiji Petrovičev, članek pod naslovom »Imetje dinastije Petrovičev« r katerem prtvi: »Medtem ko so na ursd» nih mestih molčali, so se agenti bivše dina» stije t napihnjeno oholostjo irprehajali po Terazijah in se videli v ministrskih kabine« tih in njihovih neoficijelnih agenturah. Ve« delo se je. d» se nektj priprtvlja, toda da bo t« cnek»j» tako "krimostno in nepriia« kovino uskočli v finančni zakon in postal zakon prot. zakonu, ki »o ga Črnogorci su« vezeno 'izglasovali L 19'8. v Podgoriei, ni« smo pričakovali niti nismo mogli ja kaj takega misliti. Dne 31. marca pa nam je v tihem ponočnem času Varodna skupščina kraljevine SHS priredila tudi to iznenade» nje ter i amandma lem p<v>hlasri!a finanč« nega ministra, da more članom bivše dina« stije Petrov!č»Niego5? izplačati 42 milijo« nov dinarjev poleg povrnitve del' njiho« vegs necdanjegb imetja. Mi črnogorski ra« dlkaii brez ozira na strankarske odnošaiene moremo zagovarjati al.c deianje na ljubo b!arir-n?h irrodkov te rodbine, četudi je kraljevska, ter dem &n tira ti sehe in svoje sedemletno naeijonalno delo. Smatramo, da bi se ta amandma moral izpremeniti tako. da bi se ne izvršil, v kolikor se riče odsto« pitve dela imetja, dokler se more ta trore« memba zakonito irvrširi. To bi bila dolž« nost kraljevske rlade kakor tudi radikalne stranke, to se mora »toriti v interesu dr« žave Vn zlasti političnih rarmer v Cm! go* ri». Proti milijonski odškodnini bivSi črno« gorski dinastiji se torei upiralo tudi radi« kali, le naši klerikalci jo v	listih zs.
govarjajo. O fei stvari piše tudi zaerebška »Borba« od 9 aprila naslednje; »Enosta« ren račun izkazuje, da bi se Iz vsote, ki se v gotovem denarju pokiania propadli rod« btni Petrovičev, mor-la izplačati celo leto mesečna plača 1500 Din (normalna nlais ukaznega nardnika aH stareiSrga Icalifici« ranega delavca) mnofici 2330 delavcev tn uradnikov. To je obenem tudi viš-rta vso« te ki so ja delale! cele Jugoslavije v zaa« njih par letfh orihranili od ust v oblik! fa« ko rvanega fonda za brerposelnosf. iz kate« rega pa n:»o doslej mogli dobit! nobene rvod pore.» «Slovenee» je Imel kliub vsemn drz« nost rapisaH. da pomeni mil! ionska odSVod« ntrta HivSi črnogorski {TmasHti «emlnentno patrlfotično drJavotvomo delo, k! So v ko« risf drJavi. nienemi ugledu ter kreditu m k' bo tudi dvignilo v nmaniem svetu vrso« ko mi*!ien.ie do narvišiih predstavnikov na« le države.*
Redukf"a ^avsHh nbč v zagrebški že*, flirpkci?!
Zagreb. 13 aprila r. V zagrebški železniški delavnici, kier je bilo koncem pretek-'ega ieta vsied pomanjkanja kreditov nenadoma odpuščenih več sto delavcev, so bile te redukcije oozneje vsled odločne intervencije preklicane. V novem proračunu so ostali krediti nepovečafli in železniška sprava se ie ->d!oči!a, da dei3vcem zmanjša plače Predvčerajšnjim je vodstvo delavnic brez 'jredhodciega obvestila delavstva nab lo liste o delovnih urah in obenem objavilo, da se b.«Jo delavcem znižale plače od 4 do 24 dinarjev dnevno. Ta vest je izzvala med delavstvom ogorčenje in ne-zadovolK-os«. Delavstvo Je imeio sestanek, na katerem ie sprejelo med drug'm tudi brzojavno resolucijo na ministra saobrais-ja, ki se glasi: »Enostavno in brez zaslišanja delavstva Ie uprava zagrebške delavnice občutno zmanjšala mezde skoro vsega delavstva. Izgovor, da so padle cene življensklh potrebščin. Je brez podiage. Na velikem svolem sestanku zbran! deiavc! zagrebške delavnice Vas prosijo, da naročite upravi zagrebške delavnice, naj ne zniža nobenemu ae avcu dosedanjih mead ta prejemkov.«
Delavstvu so se znižali prejemki na uro za 1 do 5 dinarjev tako. da bodo nekateri delavci prejema!! odslej po 30 dinarjev mani tfcievr* mezde, kakor doslej. Kot posebno brezobzirnost smatrajo deiavd. da ie kleroradkalna vlada izvedla redukclle kakor nalašč za predstoječe velkonočne praznike. da bo udarec proti delavstvu in na-meščenstvu d-žavnih fe!ezn'c še občutneJSi.
Ostra sodba proti beograjskim davčnim nradnikom
Beograd, 13. aprila p. Danes se je za« kijučila razprava p»i beograjskem sodišču prve stopn'e proti uradnikom finančne uprave v Beogradu, ki so zakrivili velike zlorabe z državnim denarjem, kateri je bil r.amenien invalidom Glavni obtoženec Sa« vs Stojanovič je bil obsojen na 20 let ječe.
Poitalijančevanje slovanskih imen v Primor ju
Pod naslovom »Italijanska oblika za popačene priimke« prinaša tržaški «P;c-colo» dolgovezen članek, povodom najnovejšega vladnega ukrepa glede poita-lijančenja jugoslovenskih imen v Primorcu. V članku, ki kaže al; popolno ignoranco aii pa ogromen cinizem iznaša pisec razne predloge, kako naj se popravijo slovanski in drugi neitaiijan-ski priimki. Najbolj so mu na potu seveda priimki na -id in -čič.
Navedimo samo nekaj primerov:
Iz Adamiča naj se izleže Adami ali Adameili: iz Albrehta Alberti ali Alber-tini; iz Ahačiča AgaccL Agazzi. Iz Am-brožiča Ambrosi. Ambrogi. AmbrosinL iz Antončiča Antoni. Antonini. Anto-neili. Antoniani ali celo Antonacci. Blažič bo Btagio. Di Biagio aii Biaginl Klementič bo Ciementi, Ciemenuni Damjanid bo Damiani, Dimitrijevic pa Demetrio. iz Fabjančičev narede Fa-bianije. iz Filipovidev Filippije. Filippi-nije. Fiiipuccije. Filipeilije; Gašperšič v Gasparija aii celo Gasperonija. Grego-rič bo Gregoretti. Janežič Giovanni. GiovanninL GiarraettL Gianoni itcL Jakopič Giacomelli; Jernejčid Bartolucci: Jurčič i Jurca bosta GiorgL Giorgerri. Giorgiani; Lazarevid Lazzari. Lazzari-ni: Marušid Marinetti ali slično: Mar-tindič Martinucci ali podobno; Marko-vid Marconi: iz Matkoviča Mattiassi: iz Matjašida menda Matteucci; iz Mav-rida Moretti aH Morelli: iz Pavloviia Paviucci; iz Simondiča Simoneili; iz Štefančiča in Stefanoviča Stefanucci. Stefanoni. Urbančid bo Urbani: Uršič Orsi. Orsini ali Orsetti: VaJendič in Va-letid pa Vaiente. Valentini: Vidid in Vi-duiič bosta Vito. Viti. Vstali: Cenkovič pa Zenoni. Ravnihar bo Ravegnani. Brr! IdL itd.
Vsa ta imena je treba po «Piccolo-vem» nazoru popraviti kakor so se glasila prvotno, predno so jih pokvarili slovanski duhovniki in učitelji, ki so se držali naukov Ljudevita Gaja iz Zagreba. Take brezstidne stvari se objavljajo in nameravajo izvesti v času. ko se Jugoslavija in Italija pogajata za obnovo zraMjanega »prijateljstva«.
Zanibonijev proces
Eim. 13. aprila, o. Dopoldne se je nadaljevala razprava proti Zaniboniju in tovarišem. Predsednik Freri je sporoči!, da je priča Chlavolino. osebni tajnik Museolinija. službeno zadržan, w!ed česar se prečitajo njegove prejšnje izjave.
Petem je bil zaslišan komendator BeHoai. načelnik policijsko - političnega oddelka, ki je dne 4. novembra 1?25 vdrl v hote! Drs-eoni ln aretiral Zanibonija.
Belloai je izp"viy1aL da je rimska kreatura že L novembra izvedela, da namerava bivši poslanec Zsniboni izvršiti atentat na Mussolinija, sicer z okna nekega hotela sredi meela_ Dozaala je tudi. da se Zaniboci skriva v neki hiši na Borgu Pio. Evestura je nadzorovala to hišo in tako so policijski agenti videli Quag!io. ko je prišel po Zani-bonija. Zasledovali so ga La ugotovili, da se je 2. in 3. novembra razgovarjal z generalom Cape!lom. Dne 4. novembra zjutraj eLa zaposlila hišo na Borgu Pio Zaniboni ic Quar!ia. Zaniboni Je nosil uniformo alpin-skega častnika. Oba sta ila v bote! Dragoat. obenem pa je dal nadzorovati (udi hote! Moderno, ker &e je misliio, da bi tudi tam lahko bili aokrivcL Našel je Zanibonlja, ki je bil v srajci brez suknje. Sob3 je bila v neredu. puška pripravljena, a še ne nabitx Posteljna odeja je bila na enem koncu o>i-trgana in v njej so tičali žefclji. Odejo je Zsniboni očividno nameraval pritrditi oa oknu, da bi se pok ne slišal tako močno. Priča ie govori! nato o avtomobilu, g katerim naj bi bil Zaniboni pobesmiL 0 generalu Capellu. bi ga je policija tudi zasledovala, je rekel, da je 3. novembra po razgovoru s Ouaglio odšel v framazoneko ložo in ee nato odpeljal proti Turiau.
Zaniboni si Je najel sobe v treh različnih hotelih, ki jih je 4. novembra policija nadzorovala že od 5. zjutraj.
Policijski komisar Pennetta je povedat nato. kako je izvršil 5. novembra' 1925 preiskavo v prostorih framazon#ke lože in na stanovanju velikega . mojstra Torrigiani-a. Policijski komisar Doš. ki je 4. novembra zasledoval Zambonija in Quag!io iz hiše na Borgu Pio v hotel Dragoni, je rekel, da je Zaniboni prejel septembra 1925 anonimao pismo, v katerem ga je neznanec obveščal, da policija v6 za njegov načrt in naj zato opusti kakršnokoli akcijo. Pofem je navajal neke podrobnosti med Quaglio in Capellem. General se je sumljivo obnašal Quaz!ia je naročil avtomobil za bes po izvršenem atentatu. Ho nalogu .policijske direkcije je odpotoval Dosi v Buio v Furlaniji, kjer je zvedel, da ;e obtoženec Nicoloso prijatelj Zani-bonija. N*icoloso je mesec dni pred atentatom zatrjeval nekemu miličniku, da bodo kmalu viseli fašisti na cestnih svetilkah. Zaniboni mu je zaupal, da bo sam nadaljeval delo. ker se je načrt za velikopotezno akcijo izjalovil.
Na popoldanski razpravi so izpovedale priče, da je Zaniboni kupil puško za 800 Hr ic da jo je pozneje nekoliko popravil. Nekaj d ni pred poskušetiim atentatom je p-*iei ca Borgu Pio sobo za tri dni. Ven ni hodil, pač pa ga je posečal Quaglia Zani« boni je nekega planiriilcega poročnika na» prosil, da je najel tri sobe v različnih ho« telih. Zahteval je izrečno. da morajo okna gledati ne palačo Cnigi. Podkvestor Bos: ie potrdil, da sc je s policijskim konfidec« tom Quaglio seznanil šele dan pred arefaci« jo Zapihonija in da sr ie o n-em natančno informiral, ker je dvomil v njepovo iskre« nos; in ker se ie bal. da bi Zan boni z na* vedbami Quaglie spravil policijo ne na« pžčno sled.
Z razorožitvene konference
Z*n»»i. )3 aprila, s. Odbor za pripravo mednarodne rsr/>roi:tvene konferenre je »prejel predlog Rumnna Dimitreora. ki je bil deloma spremenjen « predlogom ameriškega zastopnika Gib^nna. naj se dri»re. pofodbenire ->bvežejo, objavljali vsako leto podatke e sLaajc svojih civilnih ietaL
ši kraji In
Za snočnio slavnostno oremljero
METROPOLIS
so biu vsi sedeži že ob 12. uri opoldne rflZprOddOl!
Radi tega si preskrbite vstopnice za velikonočne praznike v predprodaji v soboto od 10. do y»l. tire dopoldne.
KINO «DVOR»	Telefon 2730.
Danes v četrtek, petek in soboto je kino zaprt.
Prof. Rajko Nahtigal -petdesetletnik
Danes slavi 501etnico svojega rojstva znami slovenski jezikoslovec g. dr. Rajko Nahtigal. profesor slovanskega jezikoslovja na ljubljanski univerzi. Narodil se je 1. 1877. v Novem mestu, kjer mu je oče bil profesor na tamkajšnji gimnaziji in kjer je obiskoval tudi ljudsko šolo. Gimnazijo je posečal v LJubljani, univerzo pa od L !895. na Dunaiu. kjer je študiral slavistiko pri velikem slavistu Jagiču. 2e v eimr.aziji se je veliko zanimal za jezikoslovje in Je
prinesel s seboj na univerzo že precej podrobno znanje stare cerkvene slovanščine i« splošnega jezikoslovja tako, da je takoj spočetka prišel v ožje stike z Jagičem, kateremu je bil najprej bibliotekar njegove privatne knjižnice. Pozneje pa knjižnice dunajskega slovanskega seminarja. Ko je l>i! komaj 20 let star, je priobčil v Jagi-čevetn »Archivu tur slavische Phil.« 1. 1897 obširno in temeljito oceno Goetzove knjige »Geschichte der Slavenapostel« . . . Tako praznujemo letos obenem tudi tridesetletnico njegovega znanstvenega delovanja.
Po dovršenih vseučiliščih študijah — promoviran je bil za doktorja filozofije 15. februarja 1901 v svoji odsotnosti — je z vladno štipendijo potoval v Rusijo, kjer je ostal dve leti z nalogom, da študira tam ruski jezik in njegovo literaturo ter z obvezo, da po povratku prevzame na raznih dunajskih visokih učiliščih pouk ruiščine. Na Ruskem si je poglobil svoje strokovno znanje in vsestransko razširil obzorje. Veliko ie občeval z raznimi imenitnimi ruskimi jezikoslovci in filologi, bil celo soustanovitelj ruske dialektološke komisije v Moskvi, udeleževal se je slovansko-filološke komisije, kjer Je tudi predaval o vprašanjih cerkveno slovanskega prevoda svetopisemskih knjig starega zakona. Ta predavanja so pozmeje Izšla v tisku z naslovom fNžskolTco zametok o sledach drevneslav-janskega paremejnika v chorvatsko-glago-ličeskoj literature«. Moskva 1902.
Jeseni 1902 se je vrnil na Dunaj, kjer je po prof. M. Murku, ki je odšel na graško univerzo kot naslednik znanega slavista Gr. Kreka, poučeval ruščino najprej na zavodu za vzhodne lezike ter na eksportmi akademiji, pozneje pa še kot lektor na dunajski univerzi v seminarju za zgodovino vzhodne Evrope in v seminarju za slovansko filologijo. Tako je ostal na Dunaju, precej neznanstveno 'zaposlen s svojimi lektorati in docenturami, ki so mu vzele mnogo dragocenega časa, vse do 1. 1913, ko le prišel kot izredni profesor na univerzo v Gradec, kjer je prevzel po rajnem prof. Štreklju stolico slovanske filologije s posebnim ozirom na slovenski jezik in literaturo. To novo mesto delovanja je obrnilo njegovo pozornost predvsem na zgodovino slovenskega lezika in na njegove dialekte. Sledile so znane razprave o bri-žinskih spomenikih v »Časopisu za zgodovino in narodopisje«, pozneje pa v »Časo-
pisu za slovenski jezik, književnost in zgodovino«. ki ga je s poke f ni m profesorjem Kaspretom ustanovi! in ustvaril ž njim pre-potrebno slovensko znan ttveno-jezikoslov-no-historično glasilo. Ta »Časopis« Je bil tudi edino slovensko znanstveno in literarno podjetja, ki se je :pri nas na Slovenskem med vojino ustanovilo in tudi do sedaj obranilo te katerega 6. letnik ie prav te dni izšel kot slavnostni zbornik profesorju Nahtigalu.
Ko ie prof. Murko oditel v Leipzig, je profesor Nahtigal, ki je llkil 27. septembra 1917 imenovan za redmegii profesorja, prevzel obenem tudi graško stolico za splošno slovansko filologijo. S temi se je smer njegovega znanstvenega dela zopet izpremeni-la te obrnila njegovo pozornost na probleme primerjalne slovnice slovanskih jezik-ov, starocerkvenoslovanskega jezika, zgodovine slovanske filologije ifcd.
V Gradcu le Drof. Naktigal ostal do ustanovitve ljubljanske usniverze, ki ga je kot prvega pridobila zaije in mu izročila isto stolico splošne slovanske filologije in starocerkvenoslovanskega jezika. V Ljubljani se je lotil z vso vrnemo tudi organizacijskega dela pri mladi univerzi, kjer je bilo treba iz malih razpoložljivih sredstev zgraditi nekaj, kar bo vsafl za prvi moment odgovarjalo potrebam najvišjega kulturnega zavoda, ki ga kak narod sploh more doseči to ki mu mora biti v največji ponos. In tudi to delo prof. Nabtigala ie bilo blagoslovljeno z najlepšimi uspehi. Kot prvi dekan filozofske fakultete (1919/20) je tako rekoč kumoval ustanovitvi vseh inštitutov tn seminarjev svoje fakultete. Osnoval je za slavistično jezikoslovne in literarne stroke seminar za'slovansko filologijo, ki se je pod njegovo veščo roko razvil v inštitut prvega reda z izredno bogato knjižnico (šteje danes nad 17.000 zvezkov). Prof. Nahtigal je dal te s pomočjo še drugih znanstvenikov tudi realiziral idejo »Znanstvenega društva za humanistične vede«, ki naj bi tvorilo podlago za filozofsko-ki-storični razred bodoče slovenske akademije znanosti in umetnosti. Društvo pod njegovim predsedstvom kljub slabim gmotnim razmeram dobro napreduje te je izdalo do sedaj v lastni režiji že tri precej debele zvezke svojih znanstvenih »Razprav«.
Obširnega znanstvenega dela prof. Nah-tigala tukaj ne bom podrobno risal, ker ga cenj čita tel j lanko dobi s podrobnimi bibliografskimi podatki vred v že omenjenem 6. letniku »časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino«. Omenim naj le, da se njegova znanstvena dela tičejo vsega področja sflovanske filologije tako v celoti, kot posameznih slovanskih jezikov, predvsem ruščine, stare cerkvene slovanščine in slovenščine Niegovo znanstveno zanimanje pa sega tudi preko mej slovanske filologije. Znano ie namreč, da je prof. Nahtigal izvrsten poznavalec zgodovine albanskega jezika in da so vsi jezikovno-historjčni in teoretični deli Pekmezijeve albanske slovnice (1908) napisani od njega. L. 1917 je v aprilu ta maju potoval na povabilo albanske literarne komisije v Ska-dru v studijske svrhe po srednji Albaniji. Pri podrobnem študiju centralno albanskega narečja je dognal, da ie baš ta dialekt najbolj prikladen za albanski književni jezik, kar je tudi predlagal v svoji knjižici »Die Frage etaer einheitlichen aibanesisehen Schriftsprache« (Graz 1917)
Naj zadostuje! Upam, da sem dovolj jasno načrtal markantno osebnost svojega učitelja, našega »očeta«, kot smo ga dijaki radi njegove blagohotne dobrotnosti in naklonjenosti talko radi nazivali. Iskreno mu vsi čestitamo k njegovemu dvojnemu jubileju in trni iz srca želimo, da bi praznoval še več takih jubilejev Saj on je kljub svojim petim križem še vedno mlad po duhu in telesu.
Na mnoga leta!
Dr. R. Kolarič
Mi pobijemo
vsako konkurenco glede kvalitete, okusa, kroja te cen. v moški in damski konfekciji.
Oglejte si naše izložbe.
G BIČ AR & ME3AC
Šelenburgova ulica štev. 3.
t*
ljudje
Važno za državne nameščence
Iz avtoritativnega vira nam pišejo:
Glavni Savez državnih nameščencev je sklical za 8., 9. ju 10. april v Beogradu Širšo konferenco predsednikov vseh pokrajinskih zvez, na kateri so se pretresavala najbolj aktualna vprašanja državnih nameščencev s posebnim ozirom na razširjenje In poglobitev njihovih organizacij. Ugotovilo se je, da je jzmed okroglo 100 tisoč državnih nameščencev, ki jih imamo v državi, organiziranih nekaj nad eno tretjino. Reorganizacija se sicer vrši že od 1. januarja dalje, vendar pa ie Glavni Savez storil potrebne korake, kako bj izvršil reorganizacijo da bo do konca leta organiziranih vsaj polovica državnih nameščencev.
Širša konferenca je razpravljala tudi o amandmanih finančnega zakona za leto 1937/28, ki deloma izpreminjajo uradniški zakon, deloma pa pooblaščajo ministrski svet, da s posebno uredba izpremeni iz-vestne določbe uradniškega zakona. Na konferenci se je razpravljalo o izpremem-bah uradniškega zakona in uredbe o razvrstitvi ter o izplačilu razlik, ki jih dolguje država svojim nameščencem za čas od
I.	oktobra 1923 do 30. aprila 1924. Za leto 1927/28 dovoljenj kredit v znesku 10 milijonov dinarjev sc bo v najkrajšem času izplačal oženlenim služiteliem brez otrok in služiteljem-samcem. Ostale terjatve tvorijo leteči državni dolg. ter se bodo poravnale Iz državnega posojila. V kratkem izide nova uredba o povračilu potnih stroškov, ki bo vsaj deloma saturirala zahteve držav-njh nameščencev. Provizljonisti državnih monopolov prejmejo o priliki prevedbe kronskih upokojencev na dinarske na novo urejene preskrbnine na osnovi posebnega pravilnika, ki ga je izdelala Uprava državnih monopolov.
Nove pokojnine kronskih upokojencev se prično izplačevati najkasneje v treh mesecih, računši od 1. aprila t. I. dalje. O kaki retroaktivnosti zakona ne more biti govora, ker je s tem dnem stopil tudi finančni zakon v veljavo.
Tendenca načrta nove uredbe o razvrstitvi državnih nameščencev sloni predvsem na izboljšanju položajev vodilnih mest
II.	ta III. kategorije. Med 3. jn 4. skupino l. kategorije nameravajo vriniti še eno skupino, ki bo odgovarjala službenim prejemkom polkovnika.
Nadvse razveseljivo dejstvo pa je, da ie Glavni Savez sprejel v svoje članstvo Savez javnih namještenika I umlrovljenika v Zagrebu, ki doslej nI bil član Glavnega Sa-veza.
Za Slovenijo st je širše konference Gl. Saveza v Beogradu udeležil predsednik Zveze državnih nameščencev računski direktor Milan Paternoster.
Za podaljšanje stanovanjskega zakona
Kongres stanovanjskih najemnikov v Zagrebu.
Včeraj popoldne se je sestal v občinski posvetovalnici v Zagrebu kongres organizacij stanovanjskih najemnikov v Jugoslaviji, kateremu prisostvujejo delegati iz vseh pokrajin naše države. Navzoča sta tudi prof. Marin Katunarič in Vinko Vlahovič, ki sta v torek posetila ministra socijalne politike ministra za narodno zdravje in vojnega ministra ter jih informirala o upravičenih željah stanovanjskih najemnikov.
Dopoldne se je vršila seja upravnega odbora, kater s'o prisostvovali med drugimi tudi delegati iz Ljubljane, Maribora, Celja, Trbovelj, Jesenic, Ptuja in Kočevja. Govorniki so opozarjali na kritičen položaj, ki nastane za stanovanjske najemnike dne l. maja. Sprejeta je bila sledeča resolucija, ki je bila popoldne predložena kongresu:
Stanovanjski najemniki zahtevajo, da se po 1. maju podaljša veljavnost sedanjega stanovanjskega zakona do L 1934, kakor na Češkoslovaškem, uvede naj se kontrola valovanja stanarine od strani hišnih posestnikov in uporabi proti onim, ki bi hoteli izkoriščati nezaščitene najemnike, zakon o oderuštvu. Dalje se je razpravljalo o stavbnih zadrugah, ki naj bi jih podpirale občine i" ie bilo končno sklenjeno, za-
nim gibanjem povsem odrekel. Študent je bil dober diletant te ima za oder zelo simpatičen te krepek glas. V toliko je odgovarjala tudi sestrična Za uloge duševno nenormalnih pa je treba mnogo študija in še so redki, ki to zadenejo. Diletantom bi torej priporočali, naj 6e tega neuspeha ne ustrašijo, ampak drugič izberejo kaj lažjega. Gledališče je bilo prazno, kar pa je menda zakrivilo že velikonočno razpoloženje, ker je bila istočasno do polovice prazna tudi Gotzova dvorana pri koncertu slavnega virtuoza Sli-vinskega. — a. r.
<Parsi!ab v zarebški operi. Operno gledališče v Zagrebu uprizori na Veliki petek in na velikonočno nedeljo veliko VVagner-jevo opero <Parsifal», ki se daje v Zagrebu vsako leto za velikonočne praznike. Naslovno ulogo tega sklepnega kamna v Wagner-jevem opernem ciklu bo pel Rus Bjelina-Skupjevski. Partijo Kundry bo pela Vika Engel, ulogo Gurnemanza Arnold F18gl, Amfortasa Robert Primožič. Klingsorja Marko Vuškovič, Titurela Miloš Zec. Dirigiral bo kapelnik Milan Sachs.
Seminar Dostojevskega je stvoril te ga vodi že dve leti na praški Ljudski univerzi prof. A. M. B5hm. Seminar je zelo delaven in prireja zanimiva predavanja o življenju in delih velikega ruskega pisatelja.
Skladatelj Konjovič prevzel upravo gledališča v Osijekii. Iz Osijeka poročajo, da je skladatelj P. Konjovič drie 11. aprila v navzočnosti posebne komisije prevzel upravni-ške posle od dosedanjega intendanta Rado-
htevati od kongresa Zveze mest, naj povabi na ta kongres tudi delegata Saveza stanovanjskih najemnikov.
Popoldne ob 4. je bil otvorjen kongres. Predsednik Katunarič ie najprej predlagal udanostno brzojavko kraliu, nakar je pozdravil zastopnika ministra za socijalno politiko ta zastopnika vojnega ministra. Govoril ie na kratko o sodbi kongresa. Tajnik Kurelac je prečital brzojavne pozdrave najemnikov z Dunaja, Berlina, Milana, Beograda, Splita itd., predsednik mariborske organizacije g. Ivan Mohorko pa je poročal o potrebi izpopolnitve in izpremembe stanovanjskega zakona. Prečital je tudi sledeč, resolucijo:
Potrebna je ponovna zaščita malih obrtnikov; skupni mesečni dohodki vseh članov stanovanjskega najemnika naj se limitirajo na 5.000 Din; državni uradnik se sme premestiti samo tedaj, če mu je na novem službenem mestu zagotovljeno stanovanje; vlada naj dovoli kredit 12 milijonov mestom za gradnlo stanovanj; od dolarskega posojila naj se dovoli mestom posojilo za zgraditev cenenih stanovanj; državne ta samoupravne oblasti naj izpraznijo privatna poslopja itd
Pot na Grmado ob Šmarni gori
Iz krogov SPD nam poročajo: Šmarna gora je dobila nov dostop iz Vikrč po robu na vrh Grmade te odtod preko sedla na Šmarno goro To je po Westrovem idejnem načrtu trasa B. Steza Je dobro markirana ter na obeh izhodiščih: za Božičevo gostilno v Vik.čah te ob križjšču na sedlu označena s kažinoti. Za hojo na Grmado se priporoča pot navzgor, manj pa sestop z nje. Vzpon se pričenja v Vikrčah izprva jako strmo (45 do 60 %). nato še vedno strmo s prostim pogledom proti jugu te za-padu (30 do 40 %), potem pa dokaj zložno do vrha Grmade. Vztrajen pešec potrebuje za vso to pot 45 minut; kdor pa se hoče odpočil in razgledovati, bo hodil seveda sorazmerne več. Vsekakor se lahko pride v poldrugi url iz Vikrč preko Grmade na Šmarno goro. Občinstvo opozarjamo, da se priporoča ta novo markirana pot zlasti tistjm turistom, ki se hočejo dobro pre-tegniti prezračiti, osohičiti ta prepotiti Vsekakor je hoja na Grmado brez nevarnosti za tistega, k' se bo držal markirane poti. Resno pa svarimo, da bj se nespretni ljudje spuščali izven steze po skalah ali si iskali druge smeri kakor po markirani stezi. Naravno da se priporoča za to hojo okovana obutev.
V higijenskem in turističnem pogledu po-menj ta steza za šmarnogorske izletnike velik napredek. Končno še pripominjamo, da prevaža brodnik pri Mednem od vsakega vlaka ta k vsakemu vlaku, razen če je Sava toliko narastla, da brodnik ne more predrožiti
Daimaciia. zeml ja solnca
(Prihodnji program ZKD)
Za velikonočne praznike si je izbrala ZKD zanimiv fjlm, ki prikazuje v izredno lepih slikah vse krasote naše divne rivije-re-Dahnacije Film je delo domače tvrdke Balkan-Film (delo ta režiia A. Rybak), ter zasluži vso pozornost našega občinstva; vzbudi! bo zanimanje tudi preko naših mej ta pričal o lepoti naše jadranske obale.
V petih zaporednih delih nam pričara ta prekrasna revija pred oči lepote in panorame Šibenika, Splita. Dubrovnika, Boke Kotorske. Cetinja, vseh otokov, rek pristanišč te zalivov. Kdo more zbrati vse krasote od Sušaka pa tja do črnogorskih gora? Težko Je to delo in vendar je to skoro docela uspe'-o režiserjem tega umotvora! V filmu vidimo srebrno valovito Krko z njenimi slapi, popeljemo se preko Solina, kler neumorno čuva dan Bulič ostanke nekdanjega rimskega carstva, sprehajamo se po djvnem Ma-janu, gledamo otok Brač, vinorodni Otnišalj in hribovite Cetinje. Pred
i * '	■ ii3
mira Vesniča, ki gre v Novi Sad, oziroma v Sarajevo. Branislav Nučič se je namreč naveličal upravnikovanja te pojde koncem letošnje gledališke 6ezone v pokoj.
Re.vmontovi <Chlopi„ t francoščini Sloviti roman poljskega pisatelja \V. Reymonta <Chlopi> (Kmetje), ki je dobil 1. 1924. Nob-lovo nagrado, eo dobili sedaj Francozi v popolnem prevodu Franca — L. — Schoella.
Zanimiva ngotovitev. V tožbi urednika »Narodne Enciklopedije* prof. Stanojeviča zoper zagrebško revijo »Nova Evropa», se je — kakor poroča <Nova Evropa* v številki z dne 11. aprila — ugotovilo, da je <rBibliografski zavod», ki izdaja cNarodno »Enciklopedi-jo», v nemških rokah. Zavod je bil ustanovljen g 50 % dunajskega kapitala, 50 % delnic pa 60 prevzeli zagrebški industrijalci. Lani pa so domačini svoje delnice prodali in zavod je dejansko lasi dunajskih tvrdk Holder-Pichler - Tempsky.
Vera Scbwar*ova pozvana v Ameriko. Znana komorna pevka Vera Schwarzova, rodom Zagrebčan ka, ki si je pridobila velik ugled z nastopi v dunajski in berlinski operi, je angažirana za Ameriko. Walter Motcbi, lastnik opernega gledališča v Rio de Ja-neiro in St. Paulu je angažiral umetnico za dobo treh let. Vera Schwarzova bo nastopala z italijanskim ansamblom, ki šteje med svoje člane tudi znanega tenorista Giglija. Umetnica bo pela v glavnem pet velikih ženskih partij, in sicer v operah: Lohengrin, Kavalir z rožo, Fidelio, Aida in Tosca
seboj gledamo biser Dalmacije Boko Ko-torsko z njenimi ozkimi ulicami, s starimi patrijarhaljčnimi stavbami, kjer so domo-vali nekdanji »gospari«, čuvarji dubrovačke svobode ln neodvisnosti. Boka Kotorska, raj naše Adiije, kjer rastejo oranže in ci-trone, kjer uspevajo palme in kaktusi; Cetinje, presto'ica nesmrtnih črnogorskih junakov; Lovčen, Mažuranjdev Lovčen, kjer počiva vladika Njegoš . . .
Film je skratka velika apoteoza naših krajev, naše divne rivijere, vreden, da preide čim prej meje naše države in priča inozemstvu o lepoti naše domovine.
Priporočamo da si fjlm vsakdo ogleda, da spozna svojo domovino. ZKD ga predvaja za velikonočno nedeljo ta ponedeljek, vsakokrat ob 9.30 in 11. dopoldne. Zanimanje za ta spored bo s strani publike brez dvoma veliko, ker se film predvaja v Ljubljani prvič, takoj po Zagrebu, kjer je ravno te dri bil sprejet z velikim navdušenjem.
Važen izum - kaznenca
Kaznenec Ivan Novak v Beogradu, ki mora vzdržati radi poskušenega uboja L 1923 v hotelu Marinkoviču, loletni zapor, je izumil v zaporu napravo, ki mu najbrže prinese lepega dne še milijone in milijone. Gre namreč za avtomatske zatvornice pri železniških prelazih. Njegova ideja obstoja v tem, da se zatvornice zapro same od sebe, čim zadene vlak na poseben klin par sto metrov od prelaza. Pred tem pa se še z drugim klinom signalizira prihod vlaka je od daleč Za vse to ni potrebna niti človeška, niti električna niti parna energija, s čemer bi se napravili znatni prihranki, ker so stroški za vzdrževanje te naprave malenkostni.
Novak je že izdelal majhen model, ki so ga pregledali te dni strokovnjaki ministrstva saobračaja. Izumitelja-kaznenca odpošljejo sedaj v niško železniško delavnico, da izdela tamkaj še model, ki bi se mogel preizkusiti tudi v praksi.
Izgnana sraka...
Marička Grubelndkova iz mariborskega okraja se ie pripeljala pred meseci v Ljubljano, da si poišče službo. Službo je res tudi dobila, pa se je kaj rada preobjedla kruha ta je brzo menjala mesta in gospodinje. Po njenem odhodu so gospodinje navadno tudi kaj pogrešale, vendar radi ljubega miru niso ovadile policiji. Pa še eno lastnost je imela Marička. Rada je pomeži-kala fantom, če pa Je fant pomežiknil njej. Je bila vsa v ognju. Zato včasi pri gospodinjah, kjer je služila, tudi ponoči ni bilo pravega miru in so stare ženske v hiši govorile čudne stvari, kar je razburjalo fantazijo tudi mlajšim.
Slednjič Marička sploh tli dobila nikake-ga mesta več ta morala je ostati na ulici. Prenočevala je nekaj časa pri raznih pri-' jateljicah, pozneje pa se je morala skrivati tudi tem, kajti Matičke se je prijelo vse, kar se je bliščalo, rada pa se je tudi oblačila v tuje obleke. Nato je hodila po mestu in se predstavljala svojim oboževa-teljem pod tujimi imeni, ki jih Je končno imela že celo vrsto. Pred tedni je bila Marička aretirana in predana sodišču, kjer je presedela kazen za svoie grehe. Vrnivši se iz zapora, pa je jela takoj zopet pohajkovati. Detektiv jo je slednjič iztaknil v nekem hlevu ta jo povabil na policijo, kjer so ii napisali sedaj prisilni potni list in ji obenem povedali, da je izgnana te za nedoločen čas ne bo mogla uganjati svojih neumnosti po Ljubljani.
Preizkušnja ljubljanskih mlekaric
Okoličani, ki dovažajc mleko v Ljubljano, so morali v torek in sredo prestati na mestni periferiji hudo, vendar pa hvalevredno preizkušnjo. Počakali so jih organi mestnega tržnega nadzorstva, ustavili in preiskati mleko. Mlekarji so bili, kajpa, povsem nepripravljeni na tako preizkušnjo te ni čuda, da jih je tako osupnila, kakor ie razveselila vse one, ki dobivajo od njih mleko. Nekateri so morali jeznih obrazov peljati mleko na tržno nadzorstvo, kjer so jim naložili občutne kazni. Dognalo se je namreč, da so posamezni brezvestni mlekarji ali mlekarice, izrabljajoč mlečno konjunkturo pred prazniki, primešali mleku za polovico vode.
Posihdob si bo vsaka mlekarica dobro premislila, preden bo na ta način izrabljala potrpežljivost ljubljanskih konzumen-tov, ki se često pritožujejo zbog slabe kakovosti mleka, dasi se drži cena razmeroma še dokaj visoko. Pri mestnih mitnicah, kjer so se vršile preizkušnje, se je zbralo zjutraj precej ljudi, ki so z zanimanjem opazovali zadrego mlekaric te se zabavali na njihov račun. Da bi le zaleglol
Pred sodniki
Gostilničar France Muc z Notranjskega je ponoči od 23. na 24. januarja dobil obisk. Trije gostje 60 se mu namreč vsilili, čeprav je bilo že pozno. Najhuje je pa to, ker je bilo tedaj točenje radi volitev prepovedano.
Francelj je dal gostom liter vina, a pla-čila zanj ni zahteval, saj tako ee je zagova> jal pred orožniki. Naznanjen je bil in polteni gostilničar, ki še ni bil nikoli kaznovan, je bil obsojen na 100 Din glob*
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama:
četrtek, 14.: Zaprto. Petek, 15.: Zaprto. Sobota, 16.: Zaprto.
Nedelja, 17.: «Hamlet» Izv. Začetek ob 20. Pondeljek, 18.: ob 15.: «Lumpacij vagabun« dus.» Izv.
Ljubljanska opera:
četrtek, 14.: Zaprto.
Petek, 15.: Zaprto.
Sobota, 16.: Zaprto.
Nedelja, 17.: ob 20.: «Aida». Izv.
Pondeljek, 18.: ob po! 20.: «Orlov». Izv.
Mariborsko gledališče:
Četrtek, 14.: Zaprto. Petek, 15.: Zaprto. Sobota, 16.: Zaprto.
Nedelja, 17. ob 15.: «Pasijon». Kuponi. Ob 20.: »Logarjeva Krista*. Premijera Izv. Pondeljek, 18.: ob 15.: «Pasijon» Kuponi. Zadnjič. Ob 20.: «Logarjeva Krista*.
tLogarjeva Krista* na mariborskem odru.
Na velikonočno nedeljo bo v Mariboru pro-mijera operete <Logarjeva Krista». Segavo-Ijubko dejanje je polno humorja, godba zelo
prikupljiva, plesne točke efektne. Vse to bo gotovo pripomoglo, da bo imela ta opereta velik uspeh. Naslovno ulogo igra gdč. Lubejeva, ki je kakor ustvarjena za to ulogo in bo ž njo gotovo dosegla svoj največji 'uspeh. Nastopi ves ostali operetni ansambel, režijo pa vodi gosp. Bachmann k. g.
Velikonočni prazniki v mariborskem gledališča. Na Veliko nedeljo popoldne ob 3. se uprizori krasna Kristova drama v desetih slikah tPasijon». Zvečer ob 8. pa bo premijera splošno priljubljene operete t Logarjev a Krista>. Na Veliki pondeljek ob 3. popoldne se ponovi «Pasijon», zadnjič v sezonL Zvečer ob 8. bo repriza »Logarjeve Kriste>.
Poskus mariborskih diletantov. V torek zvečer je priredilo Dramatično društvo Hal-bejevo dramo »Mladost, z diietanti v nadi, da prične zopet gojiti zanimanje mladine ta dramatiko. Predstava se ni posrečila. Mladi igralci so prezrli, da je »Mladost* sicer krasna, a tudi težka dTama. ki zahteva močnih talentov, da izbijejo izredno krepko tehniko in kontraste iz drame. Saj predstavljajo skoro vse osebe svel zase: dobrosrčni in še vedno mladostni stari župnik, stara korenina in njegov antipod fanatičen katehet, življenja prekipevajoči študent s sestrično in duševno omejeni Amandus. Župnik je pokazal simpatično masko, precej rutine, a tem manj znanja uloge. Kaplan je s svojim nemotor-
Jutri ob 12. uri
zaključi oglasni oddelek sprejemanje ineeratov za velikonočno številko »Jutra«. Z Malimi oglasi pa ob 5. uri po po kine. Vse one, ki hočejo izkoristiti visoko pridobitno moč sjutroviht velikonočnih oglasov, prosimo, da po možnosti že v dopoldanskih urah naročijo oglase, da aam s tem olajšajo delo in da se prepreči eventualna zamuda lista.
Oglase, ki jih bomo sprejeli tekom popoldneva, priobčimo le, ako bo dopuščal čaj in prostor.
Oglasni oddeitk „Jutraa Prešernova ulica 4. Telefon 2492.
Domače vesti
Škandal
Dne 3. marca 1 r>27. je bil imenovan nov okrožni zdra -a Kočevje, Slovenec, do* mačin iz bliž. okolice. Dne 17. marca, torej 14 dni p^ imenovanju, je bil že od* stavljen. Dobil je pa dekret o odstavitvi še teden dni pozneje, in obenem je bil me« sto njega imenovan za okrožnega zdravni« ka kočevskega dr. Krauland. kočevski Ne* mec.
Slovenec je bil od krajnega zdravstvene« g* sveta predlagan primo loco. Vkljub te« mu je po že izvršenem imenovanju bil od« stavljen — v 14 dneh in mesto njega v «memškem» mestu postavljen nemški zdrav« nik_
Za imenovanje Nemca je interveniral nemški župnik pri odločilnih faktorjih radi« kal.=kcfcklerika!ne vlade, ki so seveda takoj ugodili in vrgli mladega slovenskega zdrav« nika na ljubo Nemcu U službe, 14 dni po imenovanju.	M. A- C.
*	Zadeva i t al. konzula proti »Jutrn« končno rešena. Svoječasno smo objavili dopis. poslan nam iz občinstva in naperjen zoper ljubljansko policijo odnosne upravo, k: je na neumesten način ceniirala prostor okrog pošte, da odvrne demonstrante izpred laškega konzulata. Radi tega dopisa se ;e laški konzul pritožil svojemu poslani-n:kc, pr: čemer ;e čisto nepravilno tolmači! vsebino našega dopisa in mu dal pomen, k; ga v našem tekstu ni bilo. G. Bodrero se je pritožil Ninčiču, ta je pa naroči! justič-nemu ministru naj »strogo postopa«, in tako je ljubljansko državno pravdništvo dobilo n=log, da vloži tožbo zoper nas. Sicer je že ljubljansko sodišče izreklo oprostilno sodbo \endar je moralo drž. pravdništvo stvar nadaljevati in se pritožiti, zlasti ker je ostalo šeo dprto vprašanje, alis me državno pravdništvo tožiti tudi v imenu inozemskega uradnika. Ta vprašanja so se končno rešila na včerajšnji kasacijski razpravi pred našim najvišjim sodiščem, ki je ničnostno pritožbo zavrnilo. Sodba, ki je vsekakor pravilna m pravična, pa pomeni obsodbo one nepremišljene politike, ki je tudi v takih malenkostih ugodila željam laškega zastopnika in pustita zasledovati povsem nedolžen članek, — ne da bi se ešofirala, ko laiko novinarstvo obklada nas vse vsak dan z ostudnimi priimki in bedastimi napadi
*	izpremembe v državni službi Na filozofski fakulteti ljubljanske univerze je imenovan g Viktor Z?!ar, doslej pisar v 4. skupini H. kategorije za tajnika fakultete v 7. skupini L kategorije. Geometer Kar! Gol-doni. doslej pri županijskem agrarnem uradu v Varaždinu, je premeščen k okrožnemu agrarnemu uradu v Mariboru. Leon Levicki, tajnik pr: oblastnem hitrotehničneji oddelka v Ljubljani, je trajno upokojen.
*	Upokojitve v šolski službi Na predlog iriniscra prosvete so trajno upokojeni: Fr. Bai. okrajni šolski nadzornik v Kastvu; Ma "Uda EKagajne-Gorišek. učiteljica v Ljubljani; Avgust Sabec. učitelj v DramLjah pri Celju; Ana Pfeifer, učiteljica manjšinske -•snovne š^!e v Ljubljani; Ignacij Strmecki, učitelj v Ksaveriju pri Gornjem gradu, in Marija Marok-Sedej, učiteljica v Ljubljani
*	Živinorejski inšpektorji V priznanje zaslužnega delovanja za živinorejo so dobili naslov živinorejskega inšpektorja: oblastna reierenta za kmetijstvo Fran Cerne v Ljubljani in inženjer Josip Zidanšek v Mariboru ter ravnatelj državne žrebčame Ignacij Slijpah v Dušanovem pri Skoplju.
+ izpit za rezervne administrativne podporočnike sc položiti sledeči kaplari-dijaki: Janko Presker. Drago Potočnik, Alojzij Volker, Ivan Galle, Anton Smodič, Franc Šuštar, Ivan Požene!, Franc Jug, Josip Je-rala, Mihael Prelog, Goihard Rott Anton Lršič, Janko Popovič, Alojzij Pipp, Avgust Zigon, Jože Cerne, Mirko Petrič m Franc Urankar.
*	Imenovanja v naši voiskl V ministrstvu vojske in mornarice ie podpisan ukaz, s katerim so med rugim imenovani: za šefa kabineta ministra vojske in mornarice polkovnik Stavra Hadži-Antonovič; za vojaške delegate: v Pragi generaištabni polkovnik Peter Nedeljkovič, v Varšavi, ge-neralšt3bti: poikovnik Peter Aračič in v Ateni generalštabni ooikovnSc Mihajio Bodi ra vršilca dolžnosti načetaika sodnega oddelka komande boser.ske divizijske oblasti sodni m-ciOT Gustav Doiinšek: za pomočnika komandanta 2. žandarmerijskega polka žančarmerijski podpolkovnik Jakob Saga-dic in za vršilca dolžnosti oficirja za ic-spektorske posle pri S. žandarmerijskem polku v Ljubljani žandarmerijski major Mi-lorad Sutič.
*	Smrtna kosa. Včeraj je umri v Vojnikn pri Cel;j gosp. Ferdo S k o f 1 e k v starosti 79 let Kot bivši učiteij h obč. tajnik peterih občin ;e bi! ds!eč na okoli izredno spoštovan zaradi svojega požrtvovalnega delovanja med ljudstvom. Zlasti se je v prejšnjih letih mnogo ndejstvova! na kulturnem, gospodarskem in nadjonakiem polju. — V Selcih nad Škofjo Loko je umrl včeraj st Janez K I e m e n č i č. sedlarski mojster Pogreb bo v petek, ob 9. dopoMne. — V PraseTske.il je nmrl včeraj g. Franc L e-s k o v a r, posestnik, gostilničar la mesar. Pogret bo v petek, ob 15. uri na žapno po-
kopališče v Sp. Poiskavi. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalie!
*	Koliko prometnih uslužbencev ima Jugoslavija Po službenih podatkih generalne direkcije državnih železnic ie bilo celokupno številčno stanje prometnih uslužbencev v naši državi dne 1. februarja naslednje: 837 uradnikov I. kategorije, 2191 uradnikov II kategorije, 5180 uradnikov Lil. kategorije, 985 zvaničnikov prve in 11.666 zvanii-pjkov druge kategorije, 2657 služiteljev, 1756 pisarniških pomočnikov ta 38.844 delavcev — skupaj torej 66.117 uslužbencev. V primeri s prejšnjim mesecem se je število uslužbencev znižalo za 6386 oseb.
*	Merodajnlm činiteljem. Nujna potreba za izseljence, ki odhajajo iz Slovenije bi bila. da se ustanovi v Ljubbani argentinski konzulat. S tem bi se izseljencem prihranilo mnogo stroškov in časa. ker morajo sedaj za vsako malenkost glede vizuma itd. potovati v Zagreb Konzulat bi se lahko takoj ustanovil, vsaj ni nikaklh zaprek za to. Poleg tega bi bilo pa tak konzulat z gospodarskega stališča pozdraviti.
*	Državna tiskarna oproščena poštnine. Na pod'agi novega finančnega zakona je minister pošte in brzojava državno tiskarno oprostil plačevanja poštnine za njene pošiljke
*	Jugosloveni iz Cikaga položili venec na grob Neznanega junaka oa Avaii. V torek opoldne je bila v navzočnosti ameriškega poslanika Princea, generala Dušana Ste-fanoviča, več inozemskih vojaških atašejev in zastopnikov naših oblasti položena na grob neznanega junaka na Avali spominska plošča, ki so io poklonili Jugosloveni iz Cikaga. Na marmornati plošča je izdelan bronast lovorov venec, sredi katerega je napis: Neznanojie junaku — Jugosloveni iz Cikaga 1926.
*	Pristojbine za zdravljenje na radioloških in zobnih oddelkih. Minister za narodno zdravje je sklenil, da predpiše posebne takse za ambulantne preglede in zdravljenje na radioloških m zobnih oddelkih državnih sanitetnin institucij, ki iih bodo posamezniki plačevali za pokritje stroškov za porabo materijala. Siromaki bodo oproščeni teh taks premožnejši pa jih bodo morali plačati Doslej je bilo tako zdravljenje za vse brezplačno.
*	Teleionska zveza Celie-Solčava. Včeraj je bila otvorjena telefonska zveza Celje -Gornji grad-Solčava. Telefonske centrale dobe kraji Mozirje, Rečica ob Savinji. Gornji grad, Ljubno, Ksaverij, Luče in Solčava Nova telefonska zveza bo za gornjo Savinjsko dolino velikega pomena, zlasti glede tujskega prometa.
zadnjih novosti, le iz najboljših bla-gov ter najboljše podloge kupite po najnižjih cenah pri tvrdki FBA> LUKIČ, Pred škotije štev. 19.
* Iz krogov novih upokojencev železničarjev nam pišejo: Ker smo bili s 1. aprilom brez vsake pare neusmiljeno vrženi na cesto, smo kot žrtve klero-radikalskega režima prisiljeni ra je tudi naša dolžnost, da sodnim potom iztirjamo od države vsote, ki nam jih dolguje in nam po zakonu pripadajo, t j. razliko od leta 1924. Ustanovil se bo zato poseben akcijski odbor, ki bo vodij vse delo in napravil vse korake, da pribori ubogim upokojencem vsaj to, kar jim po zakonu pripada. Pričakujemo, da nas bodo podpirale pri tem vse politične stranke, kajti nikdo od najnovejših žrtev ni niti pričakoval, še manj pa zaslužil sedanjo žalostno svojo usodo. Velikonočni prazniki so tu, dnevi vstajenja, dnevi veselja, za nas in naše nepreskrbljene otroke pa so le žalosten pogled v temno bodočnost
Zobni atelie
«<<t
Povili Marijo Rcciončit
radi oddiha od 13. t. m. do 1. maja zaprt
*	Obisk ameriških Slovencev. Poročila potovalne pisarne »Cosulich-Linija, Si-moo Kmetec« v Ljubljani, Miklošičeva cesta 13 naglašajo, da je pripravljenih veliko število ameriških Slovencev na izlet v Jugoslavijo z brzoparmkom »Presidente \Vil-sooc preko naših za Slovence najbližjih luk Dubrovnik ta Trst. Prvo izkrcanje bo dne 24. maja, drugo dne 7. jnlija tretje dne 19. avgusta v Dubrovniku; v Trstu vedno dan pozneje. — Vsa druga pojasnila daje brezplačno zgoraj omenjena pisarna.
*	Absolventje XVII. klase Inženierske podoliclrske šole se naprošajo, da nujno prijavijo svoje točne naslove s Prilogo 3 Dta v znamkah na: Viko Istenii, žel. uradnik. Hoče pri Mariboru.
*	Slovensko planinsko društvo v LJubljani naznanja svojim članom, da izdaja v svo ji pisarni Šelenbtrrgova ulica 7-IL potrdila za trikratno polovično vožnjo po državnih
Ni malenkost izbrati si lepo samo veznico,
kravato, nogavice, robce in druge toaletne potrebščine za gospode tam, kjer je malenkostna in neokusna zaloga. Enostavno pa je to pri tvrdki T. EGE8, Sv. Petra eesta št 2,
kjer je vsak posamezni predmet že lepota, kar priznava vsakdo, ter je tudi daleko cenejši kakor pa v malih zalogah.
železnicah. Člani, ki bi želeli tako potrdilo, naj se zglase v društveni pisarni; predpogoj je, da so že dve leti včlanjeni.
*	Za velikonočne praznike si usojan.o kar najuljudneje prositi usmiljena srca, da se spomnijo nas najbednejših slepih s kakršnim koli darom. Milodare (v denarja aR blagu) sprejema Podporno društvo slepih, Ljubljana. \VoIfova ulica 12.
+ Visoka starost V selu Podgora blizu Makarske v Dalmaciji je umrl te dni seijak Šimen Katic v visoki starosti 1C2 let Do zadnjega je bil zdrav in vedno dobro razpoložen.
*	Usoda srečke državne loterije. Glavni dobitek 4. kola državne razredne loterije v znesku 250.000 Din je zadela srečka štev. 19.055. Polovico te srečke je kupil na Sušaka uradnik tvrdke Vilhar. J. Benedetti. Ta srečka >ma svojo zgodovino v tolika da ie na njo delj časa igral neki carinski uradnik ki pa jo je proda! Benedettlju, ker je bi! izgubfl trpanje na kak dobitek.
*	Smrt vsled opeklin. V Dolnji Lendavi je nedavno petnajstletna slažkinja Donka Hegeny likala perilo z likalnikom na špirit. Na nepojasnjen način se ji je pri tem vnela obleka in vsa v piamenu je dekle planilo v sobo, kjer so domači pogasili ogenj. Ilonka pa je bila po vsem truplu tako opečena, da je kmaiu podlegla groznim opeklinam.
*	Velika poneverba. Arhivar m računovodja sodišča v Podgorici, Minja Marti-novič, ter predsednik zetske občine, Jovan Ražnačevič, sta poneverila nad 300.000 Din državnega denarja in pobegnila v Južno Ameriko. Prvi se je poslnži! albanskega, drugi pa ameriškega potnega lista, ki mu ga je poslal iz Amerike trjegcrv brat
*	Sreča v nesreči. Kakor smo že poročali je te dni v Boki Kotorskl vsled defekta na motorju iz velike višine strmoglavil v morje vojaški hidroplan, ki ga ie vodil poročnik Ostanek. Vsi so mislili, da se je mladi poročnik ponesrečil, ker se ie hidroplan skoraj trenotno pogreznil v morje. Poročnik Ostanek pa ni izgubM prisotnosti duha: srečno je skočil iz hidroplan a. ostal plavajoč na morski površini ln si ie tako rešH življenje.
*	Naročiti popusti u kupalištn Kraplnske Toplice kraj Zagreba (žeijez. stanica Zabok
sa stalnim autosaobračajem). Na želju svojih mnogobrojnih gostija odlučila ie ktrpališna uprava da za vriieme predsezone od 15. aprila do 16. juna te posezone od 1. sept do 1. novembra uvede 20 dnevno liječenje uz pa trša tati svotu od D 1280. Za ovu svotB dcblje svaki p. n. gost soba sa elektr. ras-vjeto.n, podvorbom i svim ntrzpristojbama tri pata dnevno hrana (zajutrak, obed i večera), dnevno 1 kupelj sa rabljem i pod-vorbom a kadi ili u basena te 2 Hječničke pregledbe kroz dieto ovo vriieme boravka u kupalištn na razpoložba. Liieči se sa sigarnim aspjehotn giht rhetrma, isehlas, ženske bolesti itd. Inozemni gostevi uživa-ju 50 po sto popast na SHS-željeznicama a visum se dobije kod nadležnog konzulata za 10 dtaara. — Početak ie sezone 15. trav-nja. Dolazak se neka izvoli najaviti a sve potame saznaje se iz prospekta, koieg npra va kupališta svakome interesenta na za-htjev dostavila.	133
*	Pri boleznih žolčnega. ledvičnega hi mehurnega kamna ter ljudem, ki trpe na preobilni tvoritvi sečne kislkie. je dolžnost da z rabo prirodne grenčice »Franz-Josef« urede delovanje črevesa. Možje zdravniške prakse so se po dolgi vrsti let prepričali da je voda »Franz-Josef« zanesljiva in prav posebno prizanesljivo ačmkaioče sallnsko odvajilo. da se lahko priporoča tudi pri pro-st8tahypertrofij!.
*	Tkanina »Eternum«. glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktara Ljubljana. Tavčarjeva aiica 7
*	Ribiške priprave« orožje in streijivc, lovske potrebščine ter vsa popravila pri puškarja F. K. KAISER. Ljubljana. 256
*	Ugoden nakup nogavic, vezenine ra žepnih roncev ie pri O Doheic Pred ško-fiir. $t 15	109
KRAJCE ZA GOSPODE
bele šifon in modne cefir. v9eh vrst ovratnike, kravate, nogavice L t A. nudi v krasni izbiri po izredno nizkih cenah F. in I. G O B I C A R , Ljubljana. Sv. Petra cesta Ster. 59.
Proti pritisku na jetra In debelo črevo kakor tudi pri bemeroidth in prostatnih b> leznih zanesljivo ia uspešno deluje >P!a-nicka« zdravilni čaj. Zahtevajte v lekarnah.
Ceca Din 20.—
Prva velika letošnia športna prireditev v Ljubliani.
Proiesijonano moštvo dunajska
Pri bolezni grla
brpavosti gla<u in ki*av ce so neob hodno oo'rebne uku-ne ANACOT-PASTl L JE.
Hertha
v kateri igra več reprezentativnih igralcev Avstrije, igra z
našim Drv ako m
Ilirijo
Tekma se vrU ob vsakem vremenu ln prične oba dneva ob 15. uri 30 minut
Predigre ob 14. uri.
Iz Ljubljane
u— Bogosluženje u pravoslavno} kapeli
u dane praznika Hrfstovcg Voskresenija. U suboru 16 o. m. Lazareva subota a 3. sata popodne osvečeniE vrbice. Na veliki četvr-tak 21. o. m. u 1&30 veliko Bdenije. Na veliki petak 22. o. mj- a 16.30 sati polaganje Plaštanice. Na vetiku subotn a 2 sati u jutro jtnre>nje, a pos!e toga pričest Na Voskre-senije, n nedelju 24. o. tnj. o 4J0 ujatro voskresna litija. Istoz daE3 a 9.30 sati Ll-turgija Na veliki pondeljek 25. o. tnj. Htur-gija a 10 sati prapodne.
o— Na naslov mestnega tizlkata. V Sp. Šiški nasproti poslopja meščanske in ljudske šole stoji še izza vojnega časa baraka, ki služi za stanovanja. Prebivala te barake se poslužujejo stranišča, ki v higijenskem ozira gotovo ne spada na tak obljuden prostor. Nastopili bodo sedaj vroči dnevi in bi bilo iz zdravstvenega stališča nnjno želeti, da se ta nedostatek odpravi in tako reši sosedne prebivalce neznosnega smradu, mrčesom pa ne da prilike, da bi raznašale ba^ cile. Prosimo torej nujne pomoči
n— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 vlom, 1 prestopek nedostojnega vedenja. 1 prestopek kaliema nočnega miru, 1 popadljiv pes, l prestopek zglaševataih predpisov in 13 prestopkov cestno-policijskega reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2 ia sicer radi viačugarstva.
o— Vlom v gostite o, V noči na torek je bil izvršen v Draščekovo gostilno v Bohoričevi -jlici dTzen vtom. Storilec je prišel v lokal pri dvoriščnih vratih. V gostilni je udri v omaro za jestvine, kjer si ie nabral precejšnjo zalogo šunke, klobas in salam. Oskrbel se je tndi s cigaretami ter vteknS mimogrede v žep še par nogavic, ki so bile shranjene v drugem pTedalu. Siičen vlom kakor v torek je bri izvršen v isto gostilno že pred 14 dnevi. Storilcu, ki je M skoro gotovo v obeh stočajih isti, je policija že na sledu.
u— Pobegla deklica. Od svojih staršev v Cegnarjevi ulici št 6, je dne U. t m. pobegnila 17 letna Marija Čebuli Cebuljeva je srednje, vitke postave, plavih pristriženih las ta modrih oči. Oblečena je bHa v volneno, rdečo jopo, rdečo obleko hi hna na glavi modro čepico z dvema čopkoma.
n— Opozarjamo na današnji oglas tvrdke ključavničarstvo Jos. W e i b l. ki se je pred kratkim preselila iz Slomškove ulice na Čopovo cesto št 10 (vhod z Reskjeve ceste).	584
o— Hlgljenlčno brlvnlco ie otvorU v Trnovem. Cerkvena trtica l, gosp. Franjo Zabjek. brivski mojster. Opozarjamo na specijetao striženje »babi« frizure. Glej današnji Inserat	586 d— Moške te ženske nogavice solidne kvalitete, dobite po zelo r. i ritih cenah pri Franca Pavltmi, Gradišče 3. 575 o— Tovarna Jos. Relch naznanja občinstvu. da plisira v najmodernejših vzorcih ttkom 24 ur Obenem se priporoča za ke-nično čiščenje oblek, kakor tudi za barvanje v različnih barvah. Vsako delo izvrši z največjo vestnostjo In v najkrajšem času. na žel in »di v 24 nrah 525 n— Velika izbira modernih bluz, nogavic, rokavic ter perila za dame ta gospode se debi po nizkih cenah v trgovini A. Žlbert, Kongresni trg. 556 o— Zaklana perutnina vseh vrst se dobi pri tvrdki »Riba« Ljubljana. Gradišče. Isto-tsm vse dni pred Veliko nočjo vsakovrstne žive sladkovodne ta sveže morske ribe. Kcnknrenčne cene. 583 u— Volno, bombai za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PBELOGU, Ljubljana. Stari trg 12 in Židovska ulica 4. 93
Iz Maribora
a— O zgradbi novega šolskega poslopja.
v Mariboru ni bito poroeito iz zadnje obč-seje povsem točno. Predsednik mestnega šolskega sveta prof dr. Strmšek je dokazal s statističnimi podatki neobhodno potrebo, da se s stavbo takoj prične, ker ie že mestni šolski svet po poročilih, da so radi pre-natrpar»*ii in neurejenih razredov šolski uspehi skrajno slabi, sklenil, da bo s prihodnjim šolskim letom odklonil vse učence, za katere nI dolžan skrbeti. Zato se je v obč. seji sklenilo naprositi gosp. velikega žepana naj posreduje pri okrajnem zastopu. da prispeva k stavbi en in pol milijona Din ker dobiva okrajni zastop itak največ dohodkov iz mesta oz. ?{ industrijskih krajev ob železnici, ki pošiljajo večino otrok v mariborske šole.
a— Novi pravila Mestne hranilnice mora glasom odloka ministrstva za trgovino in obrt predložiti upravni odber preko mariborskega občinskega sveta. Plavila morajo biti takšna, da bo zaeiguran v Mestni hranilnici odločujoč vpliv občinskega sveta. češ. da garaniira mestna občina za vse vloge. Ker pa je treba varovati kontinuiteto v poslovanju. naj odstopi vsako tretje leto ena tretjina odbornikov.
a— Šolske sestre bodo kupile od občine del stavbišča. ki leži med njihovim vrtom in starim mestnim pokopališčem. Nakup je občinski svet že odobril
t_ Dijaške podpore bo mestna občina
razdelila te dni na podlagi sprejete postavke v proračunu.
a— Posestno gibanje. Prodali so: Terezija Weis, posestnica v Slovenski ulid it 28. svojo hišo kotlarjii Maksu Weisu za 90.000 Din; Alojzija Keree roj. Rojs. hišna pose-stnica v Vojaški ulici IS in Langusovi ulici 5 za IfinOOO Din; Rudo! MiSelčič, podpolkovnik v pok. in Tea Salvador roj. Mihel-7 Popcrvičevi ulid 11, svofr hišo i sto tam
Kristini in Antonu Korošec, vladnemu svetniku v Mariboru za 150.000 Din; Kazimir tn Josipina Beltram, hišna posestni ca v Dravski ulici 10, svojo hišo tDrauhof> Andreju Benetu iz Kranjske gore za 120.000 Din
a— Mariborske razglednice. Pravkar je izdala knjigarna Zlate Brišnik serijo 20 različnih razglednic fotografij, ki nam kažejo Maribor v novi luči marsikateri kotiček intimnosti ki ga doslej še ni bilo videti na slikah. Publika bo posebno vesela radi tega slik iz mestnega parka.
»— Neresnične vesti o aretacijah. I zvest-nI ljudje strašno napihujejo zadevo eksplozije na Pesnid ln razširjajo tudi neresnične vesti o aretadjah, ki se sploh niso izvršile. Tako nam poročajo, da ni bH aretiran g. Kavčič, ampak samo zaslišan pri policiji, ae da bi bilo proti njemu uvedeno kako postopanje. Ravno tako je izmišljena vest o aretaciji nekega odvetnika. Doslej je aretiranih v tej zadevi 7 oseb ta vodi preiskavo sedaj že sodišče.
a— Nesreče. Od Sv. Jakoba v Slovenskih goricah so pripeljali v mariborsko bolnico 15 letno posesmiško hčerko Eo Pla-teis. ki je padla z voza in si pri tem zlomila desno roko. — Iz Krčevtne so pripeljali dijaka Ivana Kolenca, ki je pade! s kolesa ter dobil notranje poškodbe. — V Melju ie na cesti proti Št Petra pade! v Dravo voznik pivovarne Union, Ivan Sajšek. z vozom in konjem vred ko se je hotd ogniti drugemu voza. Saišek se ie reši! sam in potegni! tudi konja ca suho, voz pa so morali izvleči uslužbenci rešilne postaje. — V Tržaškem predmestja Maribora je začel med vožnjo goreti avto g. Kurta Talmana. G Talman se je pravočasno rešil, medtem ko ie karoserija avta zgorela.
a— Še Iz tajne seje. Občinski svet je v tt-rek imenoval za novega knjigovodjo elekt ričnega podjetja g. Razborška. Dosedanji knjigovodja mestnega električnega podjetja g Barle in ing. Uršič sta dobila ob računskem zaključku za L 1936 vsak po 3000 Din nagrade od mestne občine.
a— Elektrarna na Felberjevem otoku. Mestna občina ima že iz vojne dobe koncesijo za elektrarno na Felberjeem otoku, ki leži tik nad mestom v Dravi. Koncesija za elektrarno katere načrt leži v Gradcu, pa letos ugasne. Za izvedbo sta 2 projekta. Mtisiaa občina je radi tega poverila ing. Žnidaršiča iz Ljubljane ta ing. Ludina iz Berlina, da preštudirata projekte, na kar se bo občina odločila, za kateri projekt bo pro sila nadaljno koncesijo.
a— Prva toča. Včeraj popoldne je obiskala Maribor sredi popoldneva prva toča v letošnjem letu, ki Pa ie kmalu prešla v močan dež.
a— Žalostne počitnice učiteljice. Včeraj so pripeljali v mariborsko bolnico učiteljico Marico Trstenjak, ki se je peljala iz Sv. Lenarta na ve&conočne počitnice ter pri tem padla na cesto in si zlomila de- o roko
Iz Celja
Samostojna demokrat, stranka,
krajevna organizacija Celje
sklicuje za danes 14 aprila, ob S. zvečer v malo dvorano Celjskega doma
redni strankin zbor.
Zt članstvo udeležba obvezna.
e— Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS Celje okolica odpade ta teden radi velikonočnih praznikov.
e— Iz policijske kronike. Prijavljeni slučaji: 1 prestopek radi navijanja cen, 1 prestopek obrtnega reda, 1 žalitev varnostnih organov. Najdeno je bilo: 1 ženska ročna torbica z malim zneskom, 1 otročja čepica, 1 žepni robec.
e— Izgnana Je bila iz sreza Celje-Vran-sko za dobo 5 let radi potepuštva 23 letna brezposelna Ana Kreiger, rojena v Dvoru pri Beljaku ta pristojna v Guštanj.
e— Celjske brivnlce bodo na Veliko nedeljo ves dan zaprte, na velikonočni pondeljek pa odprte od pol 8 do 11. dopoldne.
e— Uradovanje v denarnih zavodih. Na veliko soboto bodo zaprti vsi denarni zavodi v Celju.
e— Razpisana služba. Razpisano je mesto namestnika državnega pravdnika v Celju. Prošnje se morajo vložiti pri višjem dežebem sodišču v Ljubljani najkasneje do 30 maja 1927.
e— Članom »Edinosti«. Danes zvečer je sestanek vseh člatlov v društveni sob! v Narodnem domu. Ker se bo razpravljalo o odsekih, je udeležba za vse člane obvezna.
e— Klub slovenskih kolesarjev v Celin prired: dne 1. maja veliko spomladansko dirko na progi Maribor-Celje s sledečim: nagradami, katere je razpisala Peugeot v Celja: 1000 Din, 600 Din, 400 Din in priznanje kluba. Dirke se lahko udeležijo člani ta nečlani celjskega okraja s kolesi raznih tvrdk. Sestanek dirkačev ob 10. ari v Maribora. Skupen odhod na start ob pol 12. url. Start ob 12. uri. cilj: Ceije-Gaberje pred Sokolskim domom na Mariborski cesti od 2. do pol 3. are. Prijave se sprejemajo do 26. aprila pri predsednika klaba v trgovini brata Žttmer. Celje. Giavn: trg 8. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Darila se bodo razdelila zvečer pri družabnem večera v hoteia Balkan.
Proti grbi. astmi, katam
se inhalira SMREKOVO OLJE «TRO. 11ST». — Razpošilj« vsaki dan po povzetju Din 15.— cTrotist. Logatec — Dofciva se v vseh lekarnah ia drogerijah
\z Kranja
.w_ o premestitvi državne puikarske šote v Kranju se s strani gotovih tej instituciji nenaklonjenih krogov trdovratno Sirijo go. vorice, ki so pa absolutno neresnične. Ud» ločilni faktorji nimajo nikakega namena, ki bi tudi delno odgovarjali tem govoricam.
r_ Avstrijski turisti. Preteklo nedeljo je
prišlo preko Ljubelja in Jezerskega prelaz« par skupin avstrijskih turistov v Kranj. Turistična potovanja v conah Avstrije in Jugoslavije, določenih po konvencijah, že lepo omogočajo razmah medsebojnega pia* tinstva in tujskega prometa. Izletniki so se vrnili z vlakom preko Jesenic v Avstrijo.
r— Razstava foto»amaterskega odseka SPD v Kranju. Te dni so razstavili gospod« je Vran, Gajšek in Premru, člani foto*m*< terskega odseka kranjske podružnice SPD razstavo fotografskih slik gorenjskih pla. nin. Slike so v razstavnem oknu podružnice Ljubljanske kreditne banke na Glavnem trgu.
r— Nabavijalna zadruga državnih name-ščencev in upokojencev v Kranju je imela pretekli torek v gimnazijskih prostorih pod vodstvom direktorja g. Košnika »vojo red« no letno skupščino, ki je bila slabo obiskana. Predsednik je poročal o stanju, v kate» rem se nahaja uradniStvo v borbi za svoj obstanek. O delu zadruge v preteklem letu je poročal tajnik upravitelj g. J. Ravnik, blagajnik g. Planinšek in predsednik direk« tor g. Košnik. Nabavljafria zadruga se je tudi sedaj izkazala kot potrebna in koristi polna institucija za uradništvo, ki kaže tudi stalno napredovanje. Vsega blagovnega pro« meta je bilo za 337.210.71 Din in je proda, la med člane mleko Zadružne mlekarne v Predosljah po lastnih cenah za 71.664.21 Din. Nadupravitelj Tajnik je podal poro« čilo nadzornega odbora in predlagal abso« lutorij uprave, ki je bil soglasno sprejet. Bilanca zadruge izkazuje 31. XIL 1926. či« stega dobička 8144.65 Din, od katerega se uporabi 30 odst. za rezervni fond, ki je s tem zvišan na skoro 20.000 Din, dalje 5 odst. za dobrotvomi fond, 10 odst. za na« giade, ostanek v iznosu 4480.25 Din pa se razdeli kot dividenda med člane v znesku 1.75 odst, za katerega so člani nakupili blaga. Rok za dviganje dividend traja do 30. junija. Pri dopolnilnih volitvah so bili izvoljeni z vzklikom v upravni odbor gg. nrof. dr. Simon Dolar in nadgeometer Fr. Zupančič kot člana, finančni svetnik Sat« ler kot namestnik in v nadzorni odbor go* spod Ferdinand Ferjančič.
r— Grajsko jezero graščine Brdo so te dni izsušili. Na dnu so dobili veliko mno« žino rib, med njimi krasne eksemplairje ščuk.
Iz Novepa mesta
m— Na smrt obsojena morilka Gortenoa va, ki je dala po svojem ljubimcu umoriti svojega moža, je v zaporih okrožnega so« dišča v nedeljo 10. L m. porodila zdravo moško dete.
n— O Panevropi je predaval v Sokol« skem domu v torek 12. t. m. filozof g. Fran Zwitter. Občinstvo je sledilo izčrpnemu predavanju z veliko pozornostjo.
n— Iz Olepševalnega društva. Novome« ško Olepševalno društvo se je tudi leto« potrudilo z olepševanjem javnih naprav, t j. nasadov, cest, stez itd. Dalo je obrezati kostanje pred pošto in nasadilo nova dre« vesa na Loki od mestnega kopališča proti Bregu, da bo ta kTaj služil čez nekaj let kot sprehajališče. V kratkem bo preure« dilo trg Sv. Katarine v park, ki bo dal me« stu zelo lepo lice. Skrbelo je tudi, da so se obdržale v lepem redu vse klopi na javnih mestih, zlasti na prekrasnih sprehajališčih proti kolodvoru.
n— Radic*ematerstvo se je v Novem me> stu zelo razvilo. Dosedaj je prijavljenih 11 aparatov. Lastniki so naročeni tudi na atro« kovni list «RadiosWelt», ki izhaja na Du« naju.
Jožica Jordan, hči strojnika, 3 tedne, Tr» bovlje 75; Cecilija Dvoršek, žena rudarja. Retje 115; Frane KasteJic, sin rudarja, 1 le* to, Loke 211.
t— Društvo rudniških nameščencev v Tr.« bovljah je otvorilo pri Forteju na Vodah svojo čitalnico.
t— Tatvina dragih steklenih predmetov. Delavca Ludvik Maček in Franc Kepa sta vlomila v steklarni v Hrastniku v zaprt prostor in si prilastila večjo množino dra. gih steklenih izdelkov. Po naključju sta bi« 1« oba takoj po tatvini prijeta.
t— Agent z dekleti izsleden Trboveljsko orožništvo je prišlo na sled agentu, ki se je pečal s prodajanjem deklet v javne hiše.
t— Nova brivnica v Hrastniku. Pri orož« niški postaji si bo pričel zidati novo briv» nico g. Raker.
t— Namesto venca ob priliki smrti go* spodične Stane Šetinc so tukajšnji trgov« stri krogi podarili Sokolskemu društvu v Trbovljah 760 Din.
t— SK Trbovlje v Trbovljah nam sporo« ča, da je strogo športno društvo in da ni moštvo »Sokola«.	587
t— Moška C. M. podružnica v Trbovljah je nakazala družbi znesek 125 Din, katere« ga je daroval učiteljski zbor Trbov!je»Vode namesto venca na krsto pokojnemu očetu učitelja Tori Jožeta. Vsem darovalcem iskrena h vala I
Iz Ptnja
Iz Trbovelj
t— Petrovičev «Vozel» v Hrastniku. Na« predno izobraževalno društvo »Edinost« v Hrastniku uprizori na velikonočni ponde« l.iek Petrovičevo komedijo »Vozel«. VIo« gc so poverjene najboljšim igralcem in je pričakovati, da bo dvorana Narodnega do« m a razprcdana.
t— Uradni dan okrajnega glavarstva bo v Trbovljah v petek 15. t. m.
t— Prevzem poslov okrajnega zastopa. V pondeljek se je vršila predaja in prevzem poslov okrajnega zastopa od starega uprav« pega odbora V novi odbor so imenovani: gerent Miha' Hrastnik, gerentov namestnik Gustav Vodušek, odborniki: Jakob Draks« ler. Blaž Babič, Rudolf Ahac, Alojz Logar, Franc Žagpr, Miha Renko, Miha Oberžan, Anton Vrečko, Vincenc Lapornik, Anton Biegar. Franc Deželak, Jožef Lončarič, Al. Cestnik, Rudolf Napret, inž. Klotz, Jože Goropevšek, Ignac Sitar, Ivan Jazbeč, Blaž Zupane, inž. Julij Pauer in Metod Jenko. Kurzivno tiskani so iz Trbovelj. Kot kuri« joziteto omenjamo, da je bil iz odbora, ki je sestavljen skoraj iz samih pristašev SLS, izpuščen dolgoletni zelo delaven član okraj« nega zastopa g. župnik Jakob Gašparič, na« mesto njega pa imenovan župnik pri Sv. Je« drti Jožef Lončarič Imenovanje novih čla« nov je izzvalo pri vseh strankah razen SLS veliko ogorčenje.
t— Umrli so: Dragica Skoberne, hči de« lavca, 2 leti, Retje 45; Stanislava Šetinc, hči trgovca, 17 let, Loke 52; Frančiška Je« raj, hči rudarja, 1 leto, Retje 27; Anton Dremšek, upokojeni rudar, 70 let, Retje 49;
j— Slovensko obrtno društvo v Ptuju je imelo v nedeljo občni zbor. ki je bil po« voljno obiskan. Predsednik M Macun je orisal najprej na kratko delovanje organi« zacije v preteklem letu, nakar je podal dru« štveni tajnik A. Blažek podrobno sliko stremljenja in zahtev obrtniškega stanu. Volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, ki so stale mnogo truda in še več denarja, so končale sicer z lepo zmago stanovskih organizacij, vendar pa obrtniki niso bili deležni niti pravično izvojevanih uspehov, ker so jim politične struje vsilile mesto zakonito izvoljenega zastopstva — komisarja Kljub temu pa obrtniki ne sme« jo kloniti, temveč morajo neustrašeno na« daljevati boj za svoje pravice do končne popolne zmage Nato je tainik razvil po« droben program za delo bodočega odbora. Razpravljal je med drugim o pravilih »Obrt niške Samopomoči«, omenjal potrebo obrt« niškega starostnega zavarovanja obrtne banke in podpisovanja delnic, govoril o po« trebi izboljšanja razmer pri bolniških Kla« gajnah, o strokovnih predavanjih, skupnih izletih in obrtniškem prazniku, ki je v ne« katerih kraiih že uveden, o obrtnem šol« stvu in drugih potrebah obrtniškega stanu ter zlasti obrtniškega naraščaja Novi od« bor le sestavljen sledeče: predsednik Mar« tin Macun, podpredsednik Josko Sagadin, predsednik društvenega razsod'šč» .loško Ramšak, za odbornike: Arneičič Blažek. Potrč, Pavelka, Menih. Segula. Vincekovlč, Zelenko, Zamuda Safranko. Berlič in Fran Sagadin.
j— Prvi sokolski večer v Ptuju, ki se le vršil v soboto, je popolnoma napolnil zgor« njo dvorano Narodnega doma. Brat dr. Pivko je predaval o »Demokratizmu in So« kolstvu«, brat starosta dr Šalamun pa se je z lepim govorom spomin lal tudi požrtvo« valnega delovanja br Kraigherja ki nas prihodnje dni zapusti. Sokolski orkester je lepo izpopolnil prijetni večei Priljubljeni pevski kvartet ie žal Izostal Sokolski veče> ri, ki se bodo vršili vsako prvo soboto v mesecu, naj nas strnejo v veliko sokolsko družino! — Zdravo!
Dooisi
PODZEMELJ V BELI KRAJINI Tambu-raišk? odsek Prosvetnega drujtva priredi ira velikonočni ponedellek dva koncerta Popoldne v Podzemlju zvečer oa v Grada-cu. Ta dan stopijo naši tamburaši prvič pred javnost s samostojnim koncertom, da pokažejo plodove večmesečnega neumornega dela Zbor ki ie b'l osnovan šele nedavno in obstoji iz domačih fantov se lepo razvija i>n obeta oostati s Časom eden prvih v Beli Kralini Zasluga za to gre v prvi vrsti g. dr Passeku ki le s svojim strokovn laškim vodstvom pripomogel k temu uspehu, in agMnemii šolskemu upravitelju g Ljublču Pridnim tamburašem želimo kar naiveč uspeha in se nadejamo da nas bodo še večkrat razveselili s podobno priredi tvlio.
TRŽIČ Akademiia sokolskega društva Je v nedeljo izpadla kar najbolje Vsi so-deluioči so pokazali zelo lepo višino iz-vežbatiosti. Vaje golencev so bile ne samo lepe. temveč tudf točno tzvajane Proste vaje so člani izvajali elegantno na brad Ul Da sc nastopil? z vso bravuro. Želi so gromko pohvalo Višek akademlie so bili ritfmJčni plesi članic pod vodstvom na-čelnice Vlaste Knvkove *Nocturn->« so Izvajale tako lepo da ie bilo občinstvo do skrajnosti navdušeno Salonski orkester le pod vodstvom g Kemca zaleta! oet komadov s svojo staro tofinostlo in dobrim raz-umevaniem Cisti dobiček »kadertrje ie bi' namenjen za podružnico Rdečega križa k! bo ustanovila malo kolonijo ob morlu za zdravja ootrebne fžSške otroke. Spričo lepega namena bi človek oriCakova'. da bo dvorana orentalhna. a le bila le sred" i e zasedena TlsMh ra ka+ere ie bi' dnb'ček namenjen ie bilo Df3v malo alf oa nič
Vremensko poročilo
Meteorološki *a*od » l.pihlinu 18. aprila 1927.
ViSin« barnfnr tn.
Kraj
Cas
»pazovanja
i u S
03
Ljubljana (dvorec) , • .
Maribor . . , Zagreb . . > . Beograd . » . Saraievo . . • Skopi ie . . . . Dubrovnik . ,
Split .... Praha
7 &
14. 21
/6/v 7r>7*2 7e5 I 767 0 7671 766-7 /6/7 /66 4
'654
7o5 1
£ E
o c-
•i 54 1.14 9-2 5-0 9-0 80 90 11 ■ 14-0 12-0
I'
Sn-ei vet ii ir Srzini v metrih
M) 50
67 94 88 8J
68 57 37 54
mirno mirno W 1 iirno NW 5 SE 2 W 2 ESE 4 S 5 E 2
NNE 2
c o
•a
1-1
It 8 s 7 0 6 7 7 2 0 0
Padavine
Vrsta
dež
del dež
• OB >1« i V*
15
2.0 30
Solnce vzhaja ob 5.19, zahaja ob 18.43, luna vzhaja ob 15.55, zahaja ob 4.50.
Najvišja temperatura danes » Liublian. 13.7 C, najnižja 4.2 G Dunajska vremenska napoved ia četrtek: Spremenljivo, toda pofia6i zboljšanje. Tem
peratura zopet višja. V južnih Alpah precej jasno. Tržaška vremenska napoved sa četrtek: Lahki severni vetrovi. Nebo spremenljivo, toda večinoma jasno. Temperatura od 10 do 18 itopinj. Morje nekoliko razburkano.
Šport
Dunajski proiesijonali v Ljubljani Hertha : Ilirija v nedeljo in pondeljek
Za Veliko noč se nam obeta prvovrsten športni užitek. Protivnik Iliriji je dunajsko profesijonalno moštvo Hertha, ki ima v svojih vrstah več igračev, katerih imena so postala v brezštevilnih reprezentančnih na« stopih slavna.
V prvi vrsti moramo omeniti vratarja Ostriczka, ki ni nič manj kot 26krat zasto« pal barve Avstrije. Zelo zanesljiva je njih obramba. Desni back Witschel, kapetan moštva, je zelo energičen in zanesljiv in je že dvakrat nastopil v reprezentanci Zna« menit je njegov partner, 32!etni Dietrich, prejšnji popularni branilec Rapida in dol« goletni steber avstrijskih reprezentanc. Kljub svoji robustni postavi igra nad vse fair. On je obenem trener moštva Najbolj« si del moštva je krilska vrsta, kjer je naj« markantnejša osebnost sredni krilec Pru« ha, bivši madžarski internacijonalec, ki je nastopal že pri večjih klubih raznih dežel in je eden najboljših centerhalfov Dunaja. Levi krilec Schlosser je bivši Rapidovec in je že večkrat nastopil v reprezentanci Du« oaja Dolgoletni krilec Herthe je Krenn, ki ga večkrat uspešno nadomestuje Kressl Jako dober je napad, katerega duševni vod« ja je šefčik. bivši član Amateurjev. Znan nam ie izza gostovanja avstrijskega prva« ka Desna stran napada je boljša od leve. Omeniti bi bilo zvezo Kettnerja. ki tvori a krilom Listopadom izredno prodoren par, poln tehničnih fines in trikov. Nekoliko siabejša je leva stran, vendar ima v Cisar« ju izredno nevarneg strelca in goalgetter« ja moštva. On ie Benjamin moštva. Vse« stransko vporabna moč je krilo Pichler, či« gar glavna odlika je oster strel Rezerv« Merz je zanj _>bro nadomestilo.
Omeniti bi bilo. da je Hertha svojo zad« njo prvenstveno tekmo proti Germaniji dobila ekordnim rezultatom 16 : 2 Hi« ria postav' proti temu renomiranemu na« sprotniku svoje momentano najmočnejše moštvo.
Službeno iz LNP. Seja upravnega od« bora LNP se vrši jutri, v petek ob 20. uri v posebni sobi kavarne »Evropa« Člane odbora se prosi polnoštevilne udeležbe — Tajnik I. — Iz seje poslovnega odbora dne 13 t. m.: Vsled pomanjkanja terminov se določata na velikonočne praznike dve pr« venstveni tekmi in sicer v nedeljo 17. t m. Slovan : Jadran in v pondeljek 18. t. m. Jadran : Ilirija. Obe tekmi se vršita ob 14. uri kot predtekmi na igrišču SK Ilirije. Ostali sklepi sc objavijo jutri. — Tajnik II.
Za smuško alpsko tekmo s Kredarice sc bile na včerajšnji savezni seji izžrebane sledeče startne številke: 1. Kajzelj (TK Ska la), 2 Golob (Skala), 3. Primožič (SK Tr. žič), 4. Janša Janko (Ilirija), 5. Kamilo Hartman (Ilirija), 6. dr. Tominšek (SPD), 7 Bondy (Ski klub Zagreb), 8. Smerdu (Ili. rija), 9. Guerra (Skala), 10. poručnik Hu« dales (Ilirija), 11. Lapajne (Skala). 12 Sus (SK Tržič), 13 Vizjak (Skala), 14 Zdenko Svigelj (LSK), 15 Pibernik (SPD), 16. Bun« kovič (Hašk), 17. Pogačar (Ilirija), 18. Cer« nivec (SPD), 19. Frfan (Skala), 20 Janša Joško (Ilirija), 21. Brvar (Skala), 22. dr. Kmet (LSK), 23. Zinaja Dušan (Hašk), 24. Siamelj (Skala). Interesantno je, da starta« jc na tej tekmi vsi naši smučarji, ki so si dosedaj že pridobili v smučanju državno prvenstvo; manjka pa nekaj smučarjev, ki so izraziti smučarji alpinisti. Tekma bo nad vse interesantna ter bo predstavljala brez dvoma senzacijo v smuški sezoni. Poleg te« ga da se je udeleži elita naših smučarjev, je tudi karakte. tekme sam tak, da pome« nja popolno novost v tekmovanju Tekma po triglavskih ledenikih iz višine 2500 m na višino 1000 m v drznem smuku zahteva popolnega moža! Zato je razumljivo, da vlada tudi med občinstvom izreden interes ter se je prijavila iz Zagreba večja skupina gledalcev. Oskrbniki bodo v obeh kočah, to je v Staničevi in v koči na Kredarici, po železnicah upamo, bo dovoljena polo« vična vožnja. Gledalci lahko gredo z ve« černim vlakom v nedeljo do Mojstrane, kjer prenoče in gredo v pondeljek zjutraj v Krmo Tekma prične ^rilično ob 10.30 dopoldne ter je pod izkušenim vodstvom •»OTAnog h "ip 8 B5[!ap»sp3jd bSouzsahs
Sodniški zbor za smuško tekmo s Kre« darice ie določen ' ot ,|edi: Krmarji: Pe» lan, Bervar, Sircelj Hinko; starterji: dr. Fran Pavlin Tavčar in Delkin; sodniki na cilju: Pelan. Bervar. Sirceli; časomerilci: kipetan Tauber, Goreč, Stojan. Vodstvo tekme dr. Souvan: zdravniška služba dr. Ptrc. Kontrole na progi se postavijo in do« Irfljo v Koči n« Kredarici
V Staničevi koči in na Kredarici bodo sicer oskrbniki, vendar hrane ne bo dohiti, razven čaja Zato ie dobro, da si vzame vsakdo hrano s seboj
JZSS (Službeno ) Za TK Skalo se ve« rificiraio: Bervar Anton. Bervar Stane. La« pajne Milan, NVisiak Aleksander, Sramel Bogomir, Lampič Ciril: za SK Ilirijo: Smer« du Makso.
SK Ilirija 'domska sekcija). Danes po« poVne trening za vse i«--iiKe razen onih. ki nastomjo v nedelio v družini Ljubljane. Trening oh 18 uri na ierišču v slučaju dež« ja Kolizeju. — /.a jutri zvečei t. j. v pe» tek se sklicuje ožji sestanek članic, ki se vri' "h t* .1° v kluhovi sobi kavarne Evro« pa Slediče članice nai se sestanka sigurno udeleže: ' der, Brodar, Zupančič. Cerne. Privšek. Jermol I. in II.. Koch II., Bernik. Tratnik l. in P ipcl. Ker ie sestanek izredne Vdfno-ti. se n ->roša'o vse imenovane, da se sigum"	nozivu. Pred sestan«
kom ob 18. kratka seia -V-cnsl-ega odbora.
/4SK Primorie Lahkoatletska moška in ženska sekci'a Trening! se do nadalinega vršiio vsak dan od 15.30 dalie. obvezni za vse članstvo. — V četrtek ob 20.30 se vrši v restavraciji Zvezdi sestanek, katerega nai se udeležijo gg : Slamič L.. Virdiš. Let« nar. č<-egorič. Vončina. ing Kotluš<>k. ing Umek Rovan Dorče Saksida >n Podgornik.
Tekme naših klubov o Veliki nr*či Na drugem mestu poročamo o tekmah Ilirije z dunaiskim profesiionalnim moštvom Her« tho. Poleg tegi se vršite v Sloveniji šc dve važni tekmi V Mariboru in Celiu se vrši« ta da ostanemo pri vdomafenem izrazu, »derbv« tekmi, in sicer v Mariboru prven« s t ven a tekma nr*d R utrdim in Miriborom. v Cel hi pa med- Atletiki in SK Celie. — Dva n*?a k'iih* na od:d»ts v inozemstvo. Primo-ip ig-a v Celovc" d'-e tekmi z Ama« teur SK Herm"< r>a v Cr?deii. in sicer prvi dan s Strassenbahnerji. drugi dan pa s Sturinom.
Gospodarstvo
Vprašanje znižanja železniških tarif za les
Pred nekaj dnevi so se vršile v Beogradu seje tarifnega odbora, na katerih se je v glavnem razpravljalo o železniških tarifah za les in lesne proizvode, katerih znižanje postaja spričo občutne krize lesne industrije vedno nujnejše.
Iz poročil, predloženih tarifnemu odboru, je razvidno, da se od 12 lesnih velepodjetij, katerih delnice kotirajo na zagrebški borzi, bila samo štiri v stanju, da plačajo dividen-do. ki je pa sicer tudi bila malenkostna V lanskem letu se je položaj lesne industrije dalje zelo poostril. Eno največjih podjetii je bilo prisiljeno, da se je izbrisalo z borze, ker so njegove delnice silno nazadovale. Vse inozemske konkurenčne države so na« s snretno tarifno politiko prihitele in pritisnile cene tako. da je posta'a lesna trgovina skoro popolnoma nerentabilna. Po zunanjetrgovinskih statističnih podatkih so eene lesu za 1 kg padle leta 1925 rw 1.06 Din in v letu 1926 na 0.77 Din. torej z? 28 odstotkov Med tem pa se žp'pzni?ke tarife niso znižnle, pač pa so se lansko jesen celo povečale Poročevalci «o v svojih referati^ obširno obravnavali posledice ogromne konkurence avstriisko-italijan-ske tarife, dalie no-reške naše carinske poli tike. poprešek v italijanski pogodbi, ki omo-srtfa svoboden izvoz okrogle hnkovine. Soglasno ie bil sprejet predlog da se uvede reekspediciia za izvoz lesa. da «e na ta n^čin upostavi ravnotežje med domačo in italijansko konkurenco.
Nazadnie se ie obSioio razpravljalo vprašanje znižanja tarif za dovoz lesa na žage. celuloznega in taninskega lesa, furnirjev ter tes-lonov in tavolet
Pomočnik prometnega ministra inž. Popv vič. ki je predsedoval sejam, ie v zaključnem govoru naglasil. da pomeni ta mesec začetek nove dobe v našem želprniskem prometu V finančnem zakonu ie bilo sprejeto pooblastilo za prometnega ministra, da izvede Vomerci;a tizaciio naši1! železnic 7ad°vni nafrt bo kma lu dokončan ter bo koncem t m sklicana anketa gospodarskih krogov v9e države, da poda svoie mi51ien'e o načrtu
Na predlo" tainika g Tvana MoHoriča je pomočnik i"ž Popovif oblinbil. da bo ob enem s pocaianii za carinsko-tenvinske po godho z Inozemskimi državami vodil hidi ž*-lesni^o-tariftm posraiania da se okrepi kon kuren^nost naš^tra Izvoda Obenem je izjavil da bodo vse reforme izvršene le no predhodnem sporazumu z gospodarskimi krogi.
Tržna ocočtla
Novosadska Masovna borza (13 t m.)
Pšenica: baška. 75 kg. okolica Novi Sad. 4 vagoni 302.50. T u r š č i c a baška. za maj. Novi Sad. 6 vagonov 162: baška. za maj. Novi Sad. 2 vasona 162 50; banateka. za mai. parileta Senta. 6 vagonov 163: srem-ska. Ruma. 2 vagona 151.50. Moka: jaška. <0, kombinirana. 2 vagona 455; baška. <2>. 1 vatron 417.50: baška. r5». 1 vagon 377.50; baš^a. c6», 1 vagon 360: baška. <7>, 1 vagon 282.50. Fižol: baški. beli. 2—3 odstotki. 1 vagon 167 Otrobi: »rbijanski. bre* vreč. 2 vagona 136 Tendenca mirna.
Zagrebški tedenski sejem (13 t. m.) Dogon obilen Tudi dovoz je bil veČii Prvovrstni eoveji živini so cene porasle za 0.50 do 0.75 Din pri kg Za izvoz se ni kupovalo Cene zaklanim svinjam so popustile za 0.50 do 0.75 r>in pri kg Tudi svinje se niso kupovale za inozemstvo. Cene r.a kg žive leže: voli domači l 10.50 - 1075. II 7 _ 8.50. bosanski I 6.50 - 8. II 5-6. biki 750 do 8. krave I 6.25 - 7. II in III 8.50-4. junci T. 6.50 - 7. 11 5 - 6.25. juniee I 6 do 7, II 4.75 - 5.50. teleta živa 8 - 11 (zaklana 10 _ 18). svinje pitane domače 14 do 15 (aremske zaklane 18 _ 19 25). do 1 leta ti _ 11.50 Din Konji vozni in tovorni 9000 do 12.000 Din za par Krma: tetelja 125 do 150. seno 1 125 - 150. TI 75 - 100. otsva 100 - 125. slama 75 _ 100 Din za 100 kg.
= Pred nstanovitvijo Indmtrijske banke.
Iz Beograda poročajo: Znano je, da »o industrijske organizacije že večkrat zahtevale, naj se izda pravilnik o izdajanju industrijskih obveznic, ki se pripravlja ie dolgo časa. po kratkem postopku brez daljnjega odlaganja Te dni so zastopniki Industrijske zbornice In Centrale industrijskih korpora-clj v Beogradu poselili finančnega ministra, kateremu *o obrazložili to vprašanje ter povdarjali potrebo da se pravilnik o izdajanju industrijskih obveznic ob>vl čim pr8j. Omenili so. da bi bilo treba za vrSenje servisa posojil po teb obveznicah ustanoviti posebno industrijsko banko Minister dr Bogdan Markovi«, ki kol blvSi ravnatelj Državne hipolekarne bankp dobro nožna problem Indnslriiskih obveznic, je soglašal • »tališčem zastopnikov naše industrije ter usvojil predlog o ustanovitvi Indu«trij«.ke banke
= Sla venska banka ne bo prišla v kon-knrr Zagrebški f.lugoslovenski Lloyd> poroča pod tem naslovom, da so v pondeljek zastopniki upnikov Slavenske banke imeli sestanek. na katerem Je sekvester dr. Aleksander Horvat podal izčrpno sliko o trenotnem stanju Slavenske banke. Prisotni so na pod lagi tega izvrstnega poročila dobili prepričanje. da je stanje banke povoljnejše, nego se je prej mislilo Vsi upniki eo prišli do zaključka, da se ne sme dovoliti, da bi banka prišla v konkurz Zato so soglnimo sklenili. naj se sodišču predloži orošnja. da se narok odgodi do 81 maja in da * 8 pospe-ševanim tempom do lega roka zaključi poravnava izven konkurza Sodišče bo prošnji ustreglo, kakor piše »Jugoslovanski Lloyd» Nerazpoloženie je nastalo, ko se je zvedelo, da si dunajska Landerbanka prizadeva stvar zavleči. da bi prišlo do otvoritve konkurza. pri. kateri priliki bi se. kakor mislijo pri LSnderbanki. ta zavod rešil obveznosti To mišljenje je pogrešno. naglaša cjugosloven-ski Lloyd>. tako LSnderbank kakor Trbovlje morajo storiti svoje, ker do konkurza Sla vpnoVe banke ne sme priti in tudi ne bo prišlo.
= Redni ob?ni zbor Zveze trgovskih sre-mijev in zadrug za Slovenijo se bo vršil 24. t m. v dvorani Narodnega doma v Ptuju. Otvorll »e bo ob 9. dopoldne. Dnevni red običajen Dan prei ob 5 popoldne bo istotam seja širšega odbora zveze.
— Notranje posojilo h ieleznire In eeste. Po časopisnih vesteh pripravlja naša vla la razpis notranjega posojila, ki bi se porabilo deloma za gradbo novih železnic, deloma pa za nuino potrebne ceste.
= Spremembe v pravilnika e prometu derii in valut. Iz Beograda poročajo, da <e
v finančnem ministrstvu pripravljajo spre membe in dopolnila posameznih členov pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami, ki je bil uveljavljen L 1921.
13. aprila.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja. druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 865 — 87, Vojna škoda 343 — 0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22. Celjska posojilnica 195 - 197, Ljubljanska kreditna 150 _ 0, Merkantilna 99 - 100. Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trbovlje 0 - 430, Vevče 13T - 0, Stavbna 55 - G5, Sešir 104 _ 0. - B 1 a g o: Tendenca za les nespremenjena, enako za deželne pridelke. Zaključenih 10 vagonov lesa.
ZAGREB. Vojna škoda, kasa, se je zaključila po 341 Drugače brez prometa. — Italija je v Curihu dalje porasla. V zvezi s tem se je njen tečaj okrepil tudi v Zagrebu za 2- 3 točke ter končal na višini 278 (včeraj 275.5). Druge devize dalje brez spremembe. Skupni devizni promet 5.9 milijona dinarjev. N';v tirale so devize: Dunaj'izplačilo 800.5 do 803.5. Berlin izplačilo 277-44 — 279.44, London izplačilo 276.2 — 277, Newyork ček 56.75 - 56.95. Pariz izplačilo 222.75—224.75, Praga izplačilo 16S.3 — 169.1, Švica izplačilo 1094 - 1097: valute: dolar 56.4 do 56.6, lire 275 - 277; efekti: bančni: Eskomntna 104.5 — 105, Kreditna Zagreb 93 - 95. Hipo 58.5 — 60, Jugo 95 — 95.5, Obrtna 40 - 43, Praštediona 850 - 860, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Narodna 4650 do 4750; industrijski- Dubrovačka 410 do 420, Danica 127 - 140, Trbovlje 427.5-429, ITnion 300 — 310, Vevče 135 - 140. ftefe-rana 450 — 0, Našička 2180 — 2350, Drava 480 _ 510; državni: investicijsko 86.5—87, agrarne 54 — 54.5, Vojna škoda, promptna 342 - 344, kasa 341 - 342. za april 342 do 343. za maj £43 — 346, za junij 345 - 346.5
BEOGRAD Devize: Atene 75.75—76.25 Dunaj 800.5 - 803.5. Berlin 1350.21-1353 21 Budimpešta 994.5 - 997.5, Bukarešta 34.25 do 34.75, T talija 278.63 — 280.63, London 276.2 _ 277. Newvork 56,75 — 56 95. Pariz 222.5 — 224.5, Praga 168.3 — 169.3. Švica 1094 - 1097.
CURIH. Beograd 9.13, Berlin 123.2125, Newyork 519.875, London 25.2475. Pariz 20.36 Milan 25.575, Praga 15.40, Budimpešta 90.6875. Bukarešta 3.20. Sofija 3.75, Varšava 58. Dunaj 73.10.
TRST. Devize: Beograd 35.60 — 36.10, Dunaj 281 - 291, Praga 60 — 60.50. Pariz 79.50 - 80, London 98.625 _ 98.925. Ne\v York 20.25 - 20.35. Curih 391 - 395. Budimpešta 350 — 360. Bukarešta 12.25—12.75; valute: dinarji 35.75 — 36.50, dolarji 20.10 _ 20.35.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4675 do 12.5075. Berlin 168 27 _ 168.77. Budimpešta 123.83 — 124.13. Bukarešta 4.37 — 4.39, London 34.4825 _ 34.5825, Milan 84.9950 do 35.0950, Newyork 709.75 - 712.25, Pariz 27.81 - 27.91, Praga 21.0225 — 21.1025. Sofija 5.11 - 5.15, Varšava 79 20 — 79.70, Curih 136.55 - 137.05: valute: dinarji 12.45 do 12.51. dolarji 709.25 — 713.25.
Devica Beograd na ostalih burzah: v Pragi 59.22, v Berlinu 7.405.
VINOl
(DALMACIJA)
iz odlikovanih in svetovno poznanih veleposestnikov gg Tomii in Mardešif ravno prispele kvalitete, namenjene za velikonočne praznike, in sicer se toči:
OpOlO	nad 5 1
po Din 12, čez ul co Din ll, Din 10 belo
po Din 12, čez u i:o Din 11, Din 10 ruiica
ou D.n 12 čezu ico Din 11, Din 10 črno
iz las'n h v nomadov Din 10, Dn 9 Trop novec prsim 1 lier Din 32
v Dalmarinshi dleti
Pubarjeva ul. 1 Duna:ska cesta 9 in v gostilni Zlato og.
Grs >oska u 'Ca 3.
aaaBaaaaaB8KBHaaae!BB9ia8BUM
Priporoča se
delikatesna trgovina
na Aleksandrovi o 31 v bližin i-olod ora.
Vc lika i/.b ra vedno sve>ega de' katesnega blaga ter vedn i svežega peciva od prvovr ne tvornue V. Bi^iak ln drug Rog< ka -> at na Na dri t no n debelo po orgnalnlh tvorn šk<h enah.
st0taK0 se pripoi(ča
<a utrkovalneca in vinarna
s piistiim domačimi in dalmatinskimi ini ier prvovrstnim od rum p vom i/. Mar.bora.
Z odiičn m spoštovfnjem
Franc ICucinči6 - Maribor«
II
Svetu em Vam ds si naročite
ii
r UCH-koto
ki ie na.bol še!
Dobi se pj sohdni cem in tud
na obroke
te gr> tvrdki
IGN. VOK.
JjtfLiANA
Tavčarjeva ulica 7.
Zdravljenje sapnika
Močno je razširjeno mnenie. da se bolezni v dušniku najuspešneje zdrave s čaji ali raznimi vbrizgavanji. S tem se Ie prečesto povzroči, da postane zlo kronično in se izprevrže v emiizem. v naduho, v razširjenje bronhij ali vnetje požiralnika, včasi celo v. pljučno sušico. Na poškodbe razvejanega pre-dušnika je treba naravnost dovajati le-ke. ki boleča mesta pomirijo, zacelijo, ozdravijo. To se godi z vdihavanjem balzumičnih hlapov pod pritiskom, kakor se to izvaja po raznih Inhalatorijih. Hlapovi stvorijo na sluznici nekakšno vlažno, pomirjevalno obvezo, čistijo in s:iažijo najbolj oddaljene vejice bronhij; bolnik z lahkoto izloča sluz in slino pod vplivom balzamskih zdravil kot: benjoin (dišeča smola nekega indijskega drevesa), tolujeva dišava, peruvan-ski balzam, ali pod vplivom hlapljivih dišečih olj, n. pr. od materine dušice, gozdne smreke itd. Vdihavanje teh esenc, ki osušijo sluznico sapnika, mora biti globoko, zato se vrši pod več ko 3 kg močnim pritiskom. To se da doseči zgolj po svojevrstnih zavodih, vdiho-vališčih, kakršno je na priliko Inhalato-rium d' Autenil.	(nk.)
Stoletnica vžigalic
Dandanes so vžigalice tako neobhodno potreben pripomoček, da si življenje težko predstavljamo brez male škatljice in klinčkov. In vendar je šele sto let, odkar je prišla v promet prva žveplenka. Dne 7. aprila 1827. je spravil angleški drogist John \Valter na trg prvo škatljico vžigalic. Seveda je porabil precej časa, preden se mu je posrečilo sestaviti vžigalno sredstvo v dandanes razširjeni obliki. Najprej je prišel do spoznanja, da se les zelo rad vname, če mu omočiš konec v kalijev klorat in potem, ko se tekočina posuši, drgneš s koncem po leseni ploskvi.
Prve vžigalice so bile narejene brez fosforjeve primesi in je bilo treba precej truda, da so se vžgale. Uvidevni \Yalter je prilagal vsaki škatljici klinčkov s peskom posut papir, ki je služil za vžigalo. Prve škatljice so bile iz pločevine in so veljale 1 šiling in 2 penci (okroglo 15 Din našega denarja). Vendar je Walter napravil veliko napako s tem, da ni dal vžigalic patentirati. Zgodilo se je kmalu, da so začeli drugi izkoriščati njegov izum in na njegov račun bogateti. Bil pa ni zaviden človek in je pustil, da so izdelovali njegovi konkurenti vžigalice po mili volji. Žveplenke v porabni obliki je napravil šele 1. 1832. angleški inženjer Congre-ve, v svet jih je pa začel pošiljati tvor-ničar Kammerer v Ludwigsburgu.
Plačilne težkoče najbogatejše ženske na svetu
Iz Londona javljajo, da je ja-ponski velekoncern Suzuki & Co. prišel v plačilne težkoče in da je skoraj gotovo pričakovati napovedi konkurza. Imeno- > vana tvrdka je bila razprostranjena po celem svetu in ie imela mnogo podruž- : nic tudi v evropskih deželah.
Na čelu podjetja stoji ženska po ime- 1 nu Jone Suzuki, kateri se ima firma zahvaliti za svoj procvit in najbrže tudi za svoj propad. Ta dama velja za najbogatejšo žensko na svetu in razpolaga baje z osebno glavnico 30 milijonov funtov šterlingov (8 in četrt milijarde Din). Ta glavnica daje vsem upnikom velekoncerna upanje, da ne bodo izgubili vseh vlog, temveč le delen odstotek vloženega denarja. Povod za plačilne težkoče je dala finančna zadrega neke banke na otoku Formozi. Koncem Suzuki je imel pri tej banki odprt kredit do 40 milijonov funtov; ko je banka kredit odpovedala, je udarila usodna ura tudi za firmo Suzuki & Co.
Interesanten je postanek družbe, ki je nastala na podlagi trgovine s sladkorjem. Sčasoma se ie tako razgranila, da je imela svoje podružnice v vseh svetovnih mestih. Pod vodstvom gospe Suzuki je koncem narastel v ogromno podjetje brez primere. Imel je v zakupu
ne le sladkorno industrijo na Vzhodu, temveč tudi produkcijo žita vseh vrst, pivovarne, ladjedelnice, tovarne za jeklene in železne izdelke, rudnike, banke, zavarovalnice itd. Vse to le upravljala gospa Suzuki z genijalno intuicijo. Izvrševala je svoj posel odlično negie-de na svojo starost 70. let.
Gospa Suzuki živi skromno in se posveča samo trgovskim poslom svojega podjetja. Za zabavo se ne zanima; njeno življenje teče naravnost idilično. Živi v svoji mali hišici v Kobi in edina moderna pridobitev, katere se poslužuje. je avtomobil. Omožila se je v svojem 13. letu. Njen mož je ime! trgovino s sladkorjem, ki se je pozneje iz-premenila v tvornico. Leta 1905. je Suzuki obvdovela; ostala sta ji dva otroka, s katerih pomočjo je vodila trgovino pokojnega moža dalje z veliko spretnostjo. Njena dalekovidnost ii je prinašala uspeh za uspehom. Postala je svetovno slavna in med svetovno vojno si je nakupičila premoženje v znesku desetih milijonov angleških funtov. S to vsoto so bili položeni temelji važnejšemu podjetju, ki je cvelo od leta do leta. Mreža koncema je prepregla celo Japonsko, segla je v kitajske dežele, v Evropo in Ameriko, na azijsko otočje, skratka na vse strani sveta. Japonci so gospo Suzuki sovražili. Vlada ji je namreč 1. 1918. poverila prodajo riža in cene so tako poskočile, da je moralo ljudstvo stradati. Emancipirane Japon-ke pa vidijo v gospe Suzuki svoj ideal in jo častijo kakor človeško božanstvo na zemlji.
Pol milijona ljudi prihaja z denarjem v Evropo
Evropi preti velika armada, ki bo tekom letošnjega poletja prodrla čez Atlantski ocean in okupirala najlepše in najzanimivejše kraje na našem kontinentu. Vzlic temu se vse veseli te invazije, zakaj armada ameriških turistov in letoviščarjev. ki so se že napovedali za letošnje poletje, je zadolženim in obubožanim evropskim deželam zelo ljub osvojevalec. Razne potniške agencije, velike paroplovne družbe in hotelska velepodjetja so dobile namreč iz Amerike za letošnje počitnice toliko priglasil, da se obeta rekordna sezona.
Lansko leto je obiskalo Evropo v teku letoviške sezone 300.000 gostov, za letos jih pričakujejo 350.000 do 400.000. Razen Američanov se napovedujejo v obilnem številu gostje iz južne Afrike, Avstralije in iz Daljnega vzhoda.
Vse kaže. da se kontinentalna Evropa vedno bolj razvija v svetovno letovišče. Gospodarsko in finančno težišče sveta se je sicer premaknilo v Ameriko; doslej neaktivne države, kakor so azijske in afriške, se gibljejo od leta do leta živahneje in se povsod opaža, da vedno bolj raste vpliv in moč izven-evropskih dežel. Medtem pa postaja
Evropa letovišče, izletišče, lep kraj, ki ga prekooceanski svetovnjak rad obišče in si ogleda njegove krasote in častitljive starine. Počasi se vsa Evropa izpreminja v naravni vrt in v zgodovinski muzej.
Vzlic temu pa ima bodočnost, ker bo tujski promet prinašal vedno več denarja z vseh koncev sveta.
Velika železniška nesreča v Brnu
V	torek zjutraj se je pripetila na postaji v Brnu strašna - železniška katastrofa. Dva nabito polna vlaka, ki sta vozila delavce iz brnske okolice v mesto na delo, sta trčila drug v drugega. Karambol je bil tako silen, da je vrgel lokomotivo in štiri vagone enega vlaka s tira. Pri drugem vlaku je skočil s tračnic samo službeni voz.
Sunek je imel strašne posledice. Iz vozov so se takoj oglasili obupni klici ponesrečencev, vpijočih na pomoč. Izkazalo se je, da je več mrtvih in mnogo težko ranjenih oseb. Pri prvem štetju so našteli pet mrličev in nad 120 težko ranjenih ljudi.
Nesreča se je pripetila ob pol sedmih zjutraj, pol ure preden se prične delo v brnskih tovarnah. Pravijo, da je strojevodja prezrl signal «Stoj» in da je katastrofa posledica njegove neprevidnosti.
Boj med očetom in varuhom za bogatega otroka
V	Vršcu in v vsej Vojvodini je vzbudila izredno pozornost afera, ki ji enake že dolgo ne beležijo ondotni sodni anali.
Dr. Živan Ivanovič je bil leta 1922. profesor v Novem Sadu in se je tamkaj oženil. Rodili so se mu trije otroci. Čez nekaj časa pa sta se zakonca ločila in mož se je preselil v Vršac, kjer se je kmalu seznanil z nekim dekletom in ga hotel vzeti v zakon. Njegov proces za razporoko pa se je pred pravoslavnim cerkvenim sodiščem tako dolgo vlekel, da se je dr. Ivanič naveličal čakanja in je prestopil v islam. Njegovi prošnji, da ga premeste v Bosno, so oblasti ugodile in mož se je v Bosni poročil po obredu Mohamedove vere. Zgodilo pa se je, da tudi ta zakon ni bil srečen, čeprav je mlada žena povila otroka. Kmalu po porodu je z otrokom
! vred zapustila moža in se vrnila k svo-
j 3SCI0I090I010I0I0B0
! ffse modne potrebščine
k praznikom priporoča
i gospodom
tvrdka Drago Scbwab, L ubljana.
D B CD ■ O B CD B CD ■ CD B CD ■ OII CD S O
ji materi v Vršac. Tu je prestopila nazaj v krščansko vero in je dala tudi otroka krstiti. Zdaj je otrok veljal za nezakonskega. Cez nekaj mesecev nato je mlada mati umrla, kmalu za njo pa tudi njena mati, ki je zapustila osirotelemu vnuku vse svoje premoženje. Bila pa ie zelo premožna žena.
Zdai se je nenadoma oglasil doktor Ivanovič, ki mu dotlej ni bilo mar, kaj je z otrokom iz njegovega drugega zakona. Prihitel je v Vršac in zahteval, da mu varuh izroči otroka. Varuh, doktor Nikolajevič. mestni fizik v Vršcu, ugleden in spoštovan mož, pa ni maral j ugoditi tej želji in je zahteval od doktorja Ivan o viča dokaz, da ie Ie-ta res otrokov oče. Dr. Ivanovič je brž vložil tožbo proti dr. Nikolajeviču, češ da mu je otroka šiloma odvedel.
Ni še znano, kakšno stališče bo zavzelo pristojno sodišče in kdo bo zmagal v tem procesu. Samo ob sebi se ume. da Vojvodinci nestrpno pričakujejo. kakšen bo konec.
Hudi svečeniki
Malo mestece Irvvington v ameriški i državi New Jersey ima stroge »sinje za- i kone« iz leta 1854. Služiio mu za pobijanje greha in razuzdanosti. Ti zakoni so mirno do zdai počivali ter prepovedujejo delo, trgovanje in razvedrilo ob nedeljah. Nedavno pa so zmagale pri volitvah pobožne stranke in te so takoj obnovile »sinje zakone«.
Deset župnikov se je zedinilo v poseben odbor, ki je pričel pazno gledati, da počivajo ob nedeljah avtomobili in da ne vozijo tramvaji, da so zaorte vse trgovine in gledališča. Krivci, ki so se pregrešili zoper to prepoved, so bili pozvani pred sodišče, ki jih ie neusmiljeno obsodilo na denarno zlobo.
Invingtonski meščani so postali obupani. Povabili so nalašč krošniarje iz okolice ter so v nedeljo Dri njih kupovali sadje in sladkor, da so jih spravili stražniki v ječo. Policija je bila upehana, ker je tekom enega dne zaprla več
Originalna scena iz velefilmt
»Tajnosti morskega kopališča"
PRIDE!	PRIDE!
ELITNI KINO MATICA
tisoč oseb. Zapori so bili seveda premajhni. Aretiranci so tedaj plačali po dva dolarja globe in so odšli domov, a bodo morali še pred sodišče. Neusmiljena desetorica svečenikov noče popustiti in bati se je. da v deželi izbruhne celo domač udot.
Zakaj so bolniki z odprto jetiko nevarni?
K zadnjim dogodkom v Albaniji
Starodavne utrdbe pri Skadrj.
V zadnjem članku sem napisal da bo korak Protituberkulozne Lige v Mariboru, če se izvede, da pridejo v preurejeno podstrešje internega oddel. mariborske bolnice bolniki z odprto jetiko, ustvaril na internem oddelku kotišče za družbo z jetiko, ki se bo širila s podstrešja v I. nadstropje in pritličje na druge interne bolnike pod isto streho. Izvedba te ideje PTL bi značila korak nazaj v pobijanju jetike v Mariboru, ker jetike ne bo pobijala, marveč širila.
Ta moja opozoritev PTL ni omajala v njeni pogrešni* ideji. Na moje strokovne pomisleke razglaša PTL po mariborskih listih, da je neimenovanec (bržčas fmgiranec) kot odgovor na moj članek poslal Ligi 2500 Din, češ, ker njegova brezupno jetična hči ne najde zavetišča v višinskem zdravilišču.
Iz tega ravnanja PTL in drugih časopisnih Člankov, ki so e tem v zvezi, vidim, da je treba moje nazore še bolj podkrepiti. Radi tega hočem danes pokazati, kai pravi k pobijanju jetike medicinska znanost in kako je z jetiko po bolnicah v vsakdanjem življenju. Moderna bakterijologiia, t. j. tista veda medicine, ki se peča z povzročitelji kužnih bolezni, je dognala da ima bacil jetike izredno živ-ljensko žilavost. Dočim mu moremo do živega, če ga imamo na tleh oziroma na predmetih in ga lahko očistimo z razkužili, imamo proti njemu, dokler valovi v zraku, samo eno orožje soince. Direktni solnčni žarki pa rabijo nekaj ur, navadna dnevna svetloba brez direktnega soinca celo nekaj dni, da uniči bacile jetike in jim prestriže možnost okužbe. To je eno dejstvo. Drugo ni nič manj važno in dognali so ga s sledečim poskusom: Prel ietičnika z odprto jetiko so postavili steklene šipe v razdalji 40 do 80 cm, da so kašljali proti njim. Čez pol ure se je pokazalo, da je 30 do 40 odstotkov teh kašljaveev g glinastimi mehurčki pršelo žive bacile jetike na šipe v razdalji do 80 cm. Peti del bolnikov je raztrosil preko 400 pa do 200.000 bacilov na osebo! Iz tega znanstvenega poskusa 9ledi sledeče: Vzemimo, da bi ležalo v podstrešju internega oddelka 20 bolnikov z odprto jetiko, ki bodo večinoma na terasah ali pa vsaj pri odprtih oknih (saj prosti zrak je temelj vsake skrbi za jetičnike). 7 do 8 teh bolnikov bo pršelo pri kašljanju žive bacile na razdaljo do 80 cm, 5 od njih pa bo izločevalo bacilov preko 2000 pa tja do 1 milijona; In to vsake pol ure pri solncu in megli. V najugodnejšem slučaju — pri direktnih solnčnih žarkih — bo treba nekaj ur, da se bacili uničijo. In kje bodo v nekaj urah ti roji? Po zraku bodo plavali na vse 6trani, zrak sam, ki nikdar popolnoma ne miruje jih bo nosil v prvo nadstropje in v pritličje nejetičnikov ter jih okn žaval. In vendar „radostnje bržčas ena sama
palčiea tuberkuloznega bacila za infekcijo od-nosno obolenje konstitucijelno dovzetnega organizma«, kakor to trdi docent dr. Matko v 6vojih člankih. In dovzeten je pač vsakdo, prav posebno takrat, ko je bolan na drugih boleznih! Ali je pa po vsem tem treba PTL še dokazov, da je nastanitev jetičnikov v podstrešju internega oddelka temeljna pogreška, ki se bo neusmiljeno maščevala nad bolniki, nejetičniki, ki bodo iskali zdravja na internem in očesnem oddelka in se bodo pri tem okužili z jetiko, ki jo bodo nesli po ozdravljenju svoje interne oziroma očesne bolezni domov, da jih bo razjedala in razvijala svoje pogubno delo tudi na njihove svojce.
Toliko iz vitalne vede. Zdaj pa k vsakdanjemu življenju!
Primarij dr. Sto j c, ki je lani sam padel pod koso te strašne morilke, je predaval na III. letnem kongresu jugoslovanskega lekar-skega društva v Ljubljani L 1921., ki je razpravljal 3 dni zgolj o jetiki, o velezanimivem poglavju >Naše strežništvo, zlasti redovno, in odprta tuberkuloza!« ter navajal naravnost strahotne številke: V 6 Ln pol leta je -am« v Sloveniji umrlo za jetiko 115 usmiljenk, dočim jih je v i9tem času za vsemi drugimi boleznimi umrlo zgolj 6. In od kod ta strašni pomor med usmiljenkami? Z doma pač ne prinesejo bolezni s seboj, ker vsako usmi-ljenko pred vstopom v red zdravniško preiščejo in zavrnejo, kakor hitro dobe kak sum na jetiko, bodisi na njej ali v njeni familiji. Torej se okužijo samo v svojem poklicu pri strežbi in negi bolnikov, pa ne samo jetičnikov! To dognanje pokojnega dr. Stojca je strahoten dokaz iz vsakdanjega življenja, kako brezmočna je naša briga pr&ti razširjeva-nju te kuge. In ali ni potem lahkomiselno od PTL, da hoče ustvariti na internem oddelku v podstrešju leglo tej morilki? Ali hoče PTL še nadalje brezmiselno postopati proti temeljnim zahtevam pri pobijanju vsake kužne bolezni: skrb za obolele ne sme nikdar postati vir za okužbo zdravih!
PTL se zdaj proii mojemu prvemu članku zagovarja, češ tudi mi smo mislili na Pohorje, pa to stane denarja. Res je! PTL je veliko žrtvovala, žal za zgrešeno stvar, za stvar, ki bi služila razširjanju, ne pa pobijanju io-tike.
Kar je, je. Preurejeno podstrešje bo prav prišlo mariborski bolnici za druge namene, PTL pa naj ne uplasi ta neusoeh. "marveč naj slejkoprej z isto vnemo in energijo skuša pomagati pri pobijanju jetike. toda pri tem naj upošteva znanja bistrovidnih strokovnjakov, ki ji bodo rekli, da je za mariborske jetični-ke edina rešitev dom in. zdravilišče na Po* horJ"u.	Dr. Č.
Š. V.:
Ne mara me več
Še nikoli nisem bil tako zaljubljen — mislim namreč tako hudo zaljubljen — kakor takrat, ko sem se zagledal v njo. katere imena ne smem zapisati, ker mi tudi mrtve črke, sestavljene v njeno ime, še vedno povzročajo nekakšno omotico in pokanje in drhtenje v srcu. Oprostite torej, da vam imena še ne povem; če me namreč pri pisanju zadene kap, nimam nikogar, da bi začeto delo nadaljeval, in ker je radovednost zelo huda bolezen, bi vam lahko škodovala.
Tako sem bil zaljubljen, in mogoče sem še, da bi se upal v opevanju svoje ljubezni uspešno tekmovati s Prešernom. če bi dobil kako dobro predvojno pero. S peresom, kakršna imamo danes, pa ne dokončaš soneta, preje se ti raztegne, da ves jezen vzameš drugo. In: ali boš jezen pel?! Z dobrim peresom bi ga pa posekal, še enkrat rečem!
Prešeren je bil zaljubljen brez upa zmage, jaz pa sem dobro vedel, da me njena ljubezen gleda skozi največje okno, kar jih je v tisti kamrici srca. Ljubezenska izpoved me sedaj tako malo zamudi, da se ne morem načuditi.
da sem tako dolgo odlašal. Nešteto iz-prehodov, precej izletov in drugih prilik sem prezrl in zbiral pogum kakor hrošč sapo, preden zleti. Najmanj desetkrat sva pisala z nogami po pesku, ko ni bilo več kaj govoriti — ta stvar se navadno dela tik pred ljubezensko eksplozijo — pa sem že dobil kako novo pot, prave seveda ne.
Igro s trganjem lističev od cveta poznate. Trgala jih je in deklamirala: «Trga rožam lističe, vedno nebesa na-šteje; smeje se njeno ličece, srčece njeno se smeje.« Potem pa je rekla: «Vprašala sem, če me imaš kaj rad, pa sem dobila ,prav nič'.« Danes bi stekel do prve primerne veje in bi se obesil, da sem jo spravil tako daleč. Takrat pa sem ji začel razlagati postanek igre in ustroj cveta.
Ko pa se je zgodilo, kakor je pisano, da je prišla moja ura. sem ji rekel: »Vsi ljudje govore in vedo, da se imava rada, samo midva še ne. Kako misliš, ali je kaj podobe?« «Nu vendar!« me je objela — imela je izkušnje. «Mucek moj, zakaj pa si tako dolgo čakal?« Silno neprisiljena in naravna je bila moja zadrega in imenitno se je ta dan zadržala moja nerodnost: prišlo mi je na misel, da prirodopisa ne zna bogve-kaj, sicer bi mi bila rekla kamela, ne
pa mucek, in premišljal sem, ali bi dobila komaj zadostno ali nezadostno — bil sem študent — tako da sem pozabil na njeno vprašanje. «Saj vem, respekt si imel pred menoj, ker sem starejša in sem časih tako sitna. Pa tudi imel nisi še nobene.«
Šlo je dalje in nekoliko sem se že omajal, srce pa je bilo polno, da se je res samo slabi kakovosti peres zahvaliti, da nisem začel pesniti. S svinčnikom pisano gre pa dosledno v koš pri urednikih.
Zgodilo se je pa — posnemam slog biblije, saj moia žalost ni manjša od Jeremijeve — da me je povabila, naj pridem nekega večera v vas. bo namreč sama doma. Kako sem čakal večera, bo gotovo zanimalo psihologe, katerim se bom že še ponudil v študira-nje, danes jih samo opozarjam nase; drugim pa povem, da sem solnčnemu bogu obljubil novo opremo za konje, če bi nekoliko hitreje pognal proti Hesperidam. Soince je seveda vozilo j po svoje, sploh je menda poslušalo sa- j mo Jozveta. Pa da mi ne bo kdo oči- j tal. da ne vem, da soIncc stoji in da se i vrti zemlia! Vem; toda takrat sem bil j pesnik, saj sem vam vendar že po- I vedal!
Prhuthila je noč s temnimi krili in je 1
spodbodla moje, podnevi zadrževano hrepenenje, da me je vrglo ven v temo, ki sem jo pregazil z metrskimi koraki. Imel sem načrte, kako bom ljubezniv in korajžen, ko pa sem jo zagledal v postelji, sem bil spet cepec. (Ta beseda je ravno prava, ker se z obeh strani enako bere, bil sem namreč cepec v vsakem oziru.)
«Oprosti, nisem vedel, da boš že ležala. Pridem pa drugič.« «Nu, saj se ti ne mudi; pa malo sedi zraven mene!« Stisnila me je k sebi z močjo, ki je nisem pričakoval pri nji — sam sem bil atlet in se razumem! — tako rada me še ni imela nikoli
»Jurček« (Jurček mi je ime), «Kaj ne, da bomo kupili punčko, majceno punčko? Zakaj je pa zdaj še ne smemo?« Drhtela je vsa in me je privila k sebi, da sem na obrazu čutil njeno srce. «Oh, Jurček. tako rada te imam!» mi je šepetala. Odgovarjal sem ji in danes se ml zdi, da so bili odgovori taki, kakor če bi pri šahu dal kraljico za uplenjenega kmeta.
«Zakaj pa nisi šel raje takoj domov, potem je pa tako-le!« se je razjezila in trudna omahnila v blazine. Še je bilo Čas. <*Nu, saj grem zdaj.« «Le kar pojdi! In doma bodi, Jurček, doma! Najbolje je, da ne prideš več, te ne ma-
ram!« <Zakaj?» «Ker si Jurček!« V neki megli sem videl da je vstala in šia zapirat vrata za menoj. Lahko neč! Ce bi bil ti Adam, bi bili še vedno vsi v paradižu,« je rekla za menoi. ki še vedno nisem mogel do sape. Mislim, da sem takrat postavil svetovni rekord v zadrževanju dihanja.
Ne mara me pa res nič več!
[
svetovna muka Cendro de rose Rouge mandarine Bourjots-Pariš
HjC
..KDUt
iaj bol j se, najtrpežnejše zato najccrvcjie
k'cu*oala, ui> vji^ dopisu, Uč&e&ja, malih, oglasov, /«• poslah, na> OglasniotL daUk -Jutra,'r htibl^i/uj. VrcJcnuntcLf.. TaL h. z	MII^TM*?*! f?ffl	V j t, pristojbin*, ja, vposla/ ti ooe/uun, t naročilom,, si, -wn oglasi** prvobcuo. Čtkovtu, račun, posUm, Ira ndnuM (juUfOAa.sl U.S41
JLah. oglasi, hi, jluiijo v posredovalna ta. socyaJL tctuiuc, <i&pur<rtKvifa, ul* oglasu trgovskima, alt,■ rut, rucuruui^, obcuislva, vsaka, bastuia, 30 par-. - Naj - riikMzjruutga zsuLČaja,: vsaka, bucda/ Duu r-. — Najmanjši Din, 5"-. Vrisiajbuia, za, šifro Vin.■ J- nanjst zn&stk. Visi, tov Vrtstojbuia, ia- šifro' J)ul y-		
Naslovi «Malih oglasov» se dobivajo tudi v podružncah «Jutra» Mariboru,
ulica ter v C e 1 j u, Aleksandrova cesta.
Barvarska
S. K. Krakovo
& K. Slivnica
(Cerknica)
Xa velikonočni pocediJj&k irostuj« ljubil. Krikov v Cerknici proti tamošnji •Slivnici*. — Več eanc za zmago ima 6eveda Krakovo — iuikor je radiji čas pokazalo pri prvenstvenih teKtmifi in zmago nad novomeškim »Elaraon*. Tudi • Slivoica* mi bo potrudila, rta doeeie &La le;4j rezultat. Tekma o« pridne ob 1i} uri aa igrata Slivnice in obeta biti zanimiv* — potebno, ker je ta tekma prva v letošnh sezoni.
11932
FRANC FliJAN
fcrovstvo in zaloga strelnih potreOSiis
Lpibljana-Gaijevica 9.
10S
Dvokolesa
popravlja najbolje najhitreje in najceneje Florjančii. Monaka ulica 3	32
Vulkanlzlram
vse vrste avtogume kakor tndi
?aloše in snežne gumijeve čevlje
Pooravljam kolesa in eo tor;o P Škafar. Ljubljana.
Ririžka mb 11.	12
Mayerjev Lexikon
veliki, dobro ohranjen, naprodaj. Vpralanja na oglas, »jdelek »Jutre* pod »Pcuj* 11880
dobe
Gospodično
inteligentno. H perfekta« obvladuje nsmlčino, solid^ no, dobro kuharico, ki bi mala tudi Šivati, sprejme samostojna dama za dru-iabnieo in pomoč v goepo-fiajetvu. Ponadbe b skrom-oo zahtevo plače na naslov Irena Bali, Karlovac. 11SB8
Spretne šivilje
sprejmem v trajno delo. — >.i-!ov v oglasnem oddelku Jutra..	11892
Delavca
•ienjenega in ttčem M en gro manufak-fc™ trgovino s tedensko plačo 85fl Din. Več w go-stilni »Prelernov hram* v Rožni ulici, od 6.-7. are pop.	11893
Učenko
poštenih staršev in dobro račanarico sprejmem v trgovino meSanega blaga t večjem kraju Slovenije — Ponudb« na ogla«, oddelek »Jutra* pod .Solidna 81».
11881
Brivskega vajenca
praktikanta, ti ima zanimanje za gledališko fri-»ersko stroko. sprejme Na-viaSek v Ljubljani. 11918
Trg. pomočnika
starejšega — izurjenega v »eeh strokah trgovine s mešanim blagom, neomenjenega. sprejmem v večjo trgovino na deželi b 1. julijem 1927. Ponudbe % zahtevo piače pod Iifro «Lj. 87» »a oglasni oddelek »Jutra* 11798
Slikarske In pleskarske pomočnike
dobro tzvežbane	delavce sprejmem takoj ▼ delo. — Vpr»*a se t Colje,	Aškerčeva ulica 7.	1929
Potovalnega
fotografa
sposobnemu, sprejme Foto Kieser, Maribor, Gregorčičeva aib-a 90.	1194S
Brivskega
pomočnika
prvovrstnega. mladega. * znanjem slov in nem?keg3 Jezika, iprejinem proti dobremu pi.ičiln. Naslov pri -io.!raimei »Jutra« v Maribora	11944
Kontorlsta praktikanta
sprejme in-in.strijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe aa postni predal bt. 120 tlS61-a
Industrij, uradnika
t prekso, zmožnega knjigovodstva. srbohrvaščine tu iut'.'.i M. apreime iada«tl podjetje v l.liiini Ljnblja ne n tako) Ponudbe n« ocrlssni oddelek »Jutra > pod Slfro »Fnret*n SI* 1t«!St
Perfektnega
korespondenta
slovenskem. srbohrvaškem, italijanskem, nem tkem tu po motnosti tudi v fianeoskeni jeziku »prej-men? za takojšnji nastop Ponudbe je »poslati • prepisi spričeval na Ljublja-na poštni preda! 153 11545
Za svetljenje jajc
(lamprranjel sprejmem takoj dvoje dobro izvežba-nib deklet. — Dopise na. Al Sotlar, izvoz jajo. Koprivnica pri Zagrebu. 7949
fflMmffl
Vpeljane potnike
in potnice eprejjneai. Dober zasfulek Ponudbe na podružnico »Jutra* v Maribora pod »Dober ?u£luž«k* 11946

iščejo Kontoristinia
zmotna vseh pisarniških del ter pakiranja bl«a, teli primerue sinite Gre tndi kot blagajniiarka ali pro-
dajalka. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Marljiva 83*.	11889
161etno dekle
vajeno vseh del tudi pri gostilni, i&že sluibe Gre tndi k otrokom Ponadbe na reklamo Lufii Trbovlje 11876
Vrtnar
s dobrim spričevalom, ože-njen in brez otrok. itSe stalno alaibo u takoj — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	11879
Trg. naobražen
zanesljiv, uporaben, trezen starejši moi sprejme vsako slulbo. Naslov poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod »Eeeen in zanesljiv* 11399
Knjigovodja
bilaneist, korespondem — EESe elnlbo tudi na deieli. aH v Vojvodini, ozir Srbiji Nastopi lahko takoj Cenj ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Vesten 9fl9* 11917
Ekonom
v vseh panogah gospodarstva verzlran; posebno v vinogradstvu. kletarstvu to
teli službe za takoj Cenj ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Vesten oskrbnik*	119S*
sadjarstvu — i dolgoletno prakso, prvovrstnim! spri Sevali, zanesljiv h) polten.
Trg. pomočnik
spocerifske stroke, izobra-ten, Efe slutbo v mestu ali večjem trgu. Gre tndi n potnika. Dopi=e na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Zanesljiv 500».	11938
Šofer
praktično in teoretično iz-obraten, išče sluibet Ponadbe na podružnico Jutra v Msrihoru pod »Znanje
ve*, jezikov*.	11943
Kontoristinia
prvovrstna, z odličnimi referencami: večletna odvetniška praksa ia parletna praksa v poznani veletrgovini kot hrvatske • nemsks stenosrrafinjn in korespon-dentinja. verzirans tudi v lesni stroki, zmožna treh jezikov in treh stenografij. spretna strolepiska. išče kjerkoli svojim sposobnostim odgovarjajoče name-Učenje — tudi na deMi Ponndh^ prosi na oglasni oddelek »Jntra* pod šifro »Vedno tanesljiva* J1849
Nemščino in klavir
poučuje po ugodni ceni dobra ufiiteljiea Istetam na razpobgo klavir n vajo Osebno se lahko og'a»ite med 12 ln 2 uro. Naelov no-f o-lasnl oddelek Jutra 11996
Trg. vajenca
■d-avpra. - fvimemo SVsko i»obra7bo sprejmem tako! v Špecerijsko rrsrvino Ponnd be (»H »Kranj 100» na o«l oddelek «Jatra>. 118»
3 ženske šiv. stroje in čevljarski stroj
predam Naslov v oglas, oddelku ».Jutra*. 11884
Bukovih drv
poi jchili ima 20 vsgonov za takojlnjo dobavo Karol Paalrn. Novo mejto. poStnl predal	116SS
Orehovo omaro
mizo. stoja'o. stole, fino steklenim), kuhinjsko opravo, posodo, podobe in kanarčka • klet ko radi od potovanja de praznikov por«, ni proda Mak. Brej »omi.
11903
Uravnalnl stroj
85 cm. lesena krožna žaga. stroj z-J debelino, motor sa B HP "i I sto sraemi tok In lesene ^r^ne po ugodni ceni proda Ažman Karol, strojno miaaretvo v Kranja.
UMI
Velikonočna številka
izide ie v soboto zjufrai!
Otroško posteljico
rujavo. tele mo. prodam — Naslov v oglasnem oddelku «Jut»».	»890
Konjsko opremo
težko, prodam in kupim
psa čuvaja
srednje starosti St iaroo-ko. Sv Lenart t Slov goricah.	9743
Radio-aparat
8-cevni. kompleten ramen-antene. zvočnik (Laotsnre-eher) prodam za 5000 Din Naslov v oglasnem oddelku «Jatra»-	11916
Vhodna vrata
nova. ii hrasta po zelo nizki ceni prodam [stotam
aa prodal koal s kompletno opremo za ba gatelno »no Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
11941
Drva
Urat-tove parketne odpadke od last ter mehka drva po aiskl eeai dostavlja na dom parna Saga V Srag aetti. Ljubljana, za gorenj «kia kolodvorocu	86
Nov pletilni stroj
št 8. najnovejši fabrikat. radi bolezsl ugodno prodam Naslov v oglasnt-m oddelku »Jutra*. 11859
Stroj
za mletje sladkorja
100 kg aa uro. v popolno ma v brezhibnem stanju ir le v pogona, p i o d a V Bizjak & drug- Rogafks Slatina	11857
Sodna dražba
malega zemljišča z gostilno in pripravno bilo za obrt ali trgovino, v Topolah 18 pri Mengšu, bo pri okrajni sodniji v Kamniku dne 20 aprila t. 1 ob M, 10 uri -Pojasnila pri sodilču v Kamniku, pri Mestni branil niej IjaNjaaski la pri dr ZeDkotn. odvetniku v Kra nju	11834
^merikanske žage Atkins-Saws
velika zaloga vseh velikosti
RUDOLF DERŽAJ
Ljubljana
Slomškova ulica I.
4719-a
Nageljni ln dallje
najceneje naprodaj v G o tu povl ulloi 17.	11896
Jabolčnik
prvovrstni, v vsaki množin)
S) zmernih cenah preskrbi arija A r h. Svecina pri Maribora. Slov gorice.
11923
Umetne zobe
in čeljusti kupujem Pridem sa dom Zadostuje dopisnica na oglas, oddelek Jntra pod »Umetnost*	11910
Moške obleke
čevlje, pohiltvo itd., vse staro- kupim pismene ali ustmene ponudbe na naslov Jurečič. Ljubl.:ana. Ga'la. sovo nabrežje 27. 1178S
Rabljeno preprogo
dobro ohranjeno. 2 X 8 do 3 X S n kupim Naslov v »glasnem oddelka »Jntra*.
11898
Vsakovrstno zlato
feupnie co nalvišjil, *enab
Černe — luvellr
LJabljaoa, Wol(ova ul S
ae
flulc-mciifi
Motorno kolo
AJS. 850 ccm. supersport. model 1926, v najboljšem stanjn uoceni naprodaj — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	11934
Motorno kolo
»Douglas* — skoraj novo. ugodno naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 11819
»Ford« avto
dobro ohranjen in v brez hibnem stanjn prodam za tO 000 Din Naslov v ogl oddelku »Jutra» 8238
V9
Enodruž. hišico
visokopritlično. 4—6 sob. vrt. soločna b suha lega. v mirnem kraju predmestja ali oajhtiiji okolici Maribora kupim proti takojšnje ma plačilu v ceni do Din tOOOOO Ponadbe pod Iifro »Solnce in mir. na oglasni oddeiek »Jutra. 11902
Nova hiša
tik mest. Celja, na prometni cesti, poceni naprodaj Stanovanje prazno — M Dolinar. Gaberje — Dolgo polje 23. poŠta Celje 1928
Vilo ali hišo
a vrtom kupim v Ljubljani ali hlitnjem predmestju -
<amo v zdravi, solnčnl legi Ponudbe 7 navedbo skrajne eene na oglasni oddelek »Jutra* pod »Plačam takoj' 1163S
Parcelo
v izmeri ra 2000—3000 m' kupim takoj na Miriu ali Pod Rožnikom event tudi manjlo v mestu Ponudbe « nav«fho eene tn» Da ogl oddelek »Jntra* pod šifro »Pareela 2000»	8234
Zemljišče
ab progi iu*n» teleaalee poteg tovarne »Saturaas. * Mostah v skapni 'smer 34 »»» m' naprodaj Zelo primemo is veijs »kla dilča ali zaloge tako> tu'ti u Industrijo tzpeija vs lastnega tira omogoče na s majhnimi stroški ker i* Industrijski tir tik pred omljiičem tf Izpeljan — Naslov v oglasnem oddelke »Jntra*	S287
Opremljeno sobo
separirano. z elektriko takoj oddam gospodu v Plo-rijanskl ulici Stev 81/1.
11886
Opremljeno sobo
z elektr razsvetljavo oddam zakonskemu paru — Naslov v oglasnem oddelka •Jutra*	11887
2 gospoda
sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*.	11894
Uradnico
ali dijakinjo
sprejmem n» stanovanje bli-zn Tabora Električna razsvetljava. poseben vhod. eena nizka Naslov v ogl. oddelku »Jntra*. 11,878
Sobo
čisto in svetlo, z razgledom na vrt. s polteno brano oddam 1 ali 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	11935
Sobo
prazno ali opremljeno, z električno razsvetljavo in krasnim razgledom takoj o d d a in zakoncema Hrez otrok ali 2 osebama. Dame im.i.io prednost. Na«lov v oglasnem. oddelku »Jutra*.
1190»
Mlad gospod
želi znanja z gospodično, staro 18—22 let. — Cenjene ponudbe, ako mogoče s sliko na ogl oddelek »Jutra* pod Iifro »Črnolas* 11906
Sobo s hrano
event tudi brez hrane — s posebnim vhodom ilče miren is soliden aradnlk * t majem v Milini Tabora
Ponudbe'z navedbo najemnine na oglasni oddelek «Jotra» pod Slfro »Tabor* 11912
Opremljeno sobo
oddam v Tavčarjevi ulici It. I5fll.	11919
Sobo
oddam v sredini meeta t gospodoma z dobro domačo hrano Prost vhod hi električna razsvetljava. Naslov v oglasnem oddelku Jatra 11987
Sobo z oskrbo
oddam gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.
11939
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo oddam v Goeposki ullri It 10/1.	11842
Opremljeno sobico
čedno, ne s posebnim vhodom. v mestu katera ni draga, takoj oddam «amo gospodični Naslov v ogl
oddelku »Jatra..
11831
Prazno sobo
veliko In svetlo, z elektr. razsvetljavo — v mestu ISČem do najkasneje 1 julija Cenjene ponadbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Jall 1927..	11820
«Breg>
Je mogoče meni 16. posvetiti — prt »eni par uric?
11882
Stanovanje
11 č e m: erent gre« tudi kot soetanovalee Plačam do 200 Din Ponadbe pod »Soliden Iti. na oglasni oddelek »Jutra.. 11913
Zamenjam
lepo stanovanje v šesta obstoječe t? 2 sob te kuhi nje 70 Din mesečne - sa
enako aH večje Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra* pod Stfro »Stanovanje 90.
11914
Brezplačno
nri Javite oddajo stanova nla sobe tekala gostilne trgovine delavnice Itd — Po«redovanie ta oddajates nopolnoma brezplačno — • Posredovalec. 8v Petra -e«ta 18	S?47
Zemljišče (njive)
'lohrn obdelan, ln oregno iene oddam takoj v najem poleg tovarn* »Saturnu*, v Mostah v «kui*a! Izmer' 26 000 «» — ia tleer enemu ali več reflektaatetB -Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.	823fi
Lokal
v Industrijskem kraju • stanovanjem 2 sob ln kuhinja
oddam. Trgovina obstoja ie 26 let. Najemnina 1000 Din mesečno Ponudbe pod Iifro »Gospodar odsoten, na ogl oddelek »Jutra.. 11862
Lokal
za pisarno, z izložbenim oknom, v sredini mesta, odstopr.m — Ponudbe pod .Odstop lokala« ca oglasni odd. »Jatra«.	11385
Lokal
na giavni cesti a!i ulici, event. tudi v nadstropju iščem takoj za pisarno. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jatra* pod »Takoj 606»
11860
100 kom. delnic
hotelske družbe »Union» prodam Naslov v oglae oddelka »Jutra*. 11366
XXV.
Prva misel veljaj Tebi I -Mislil name? Priden? Bitka? Poljubček Tvoji 11981
V oglasnem oddelku «Jutra>
Je dvigniti sledeča pisma:
A. B. <7, Alvares 85. Agi-len 33, Banka. Bolii gospo-din. Celje, Cista 26, Cevi, Časopis, bober postranski zaslutek. Dolgočasno. Da-uerposten 43, Geodezija. Go stilna 854, Gostilna 16 Je-
lena 19, Idealnost. Karikatura t. Jesen 1927. Konfekcija, Kuhinja, Lepa prihod-njost. Leja. Lesna trgovina 1884, Lepa soba. Marljiv 91. Maksimiljan 42. Mai 1000, Mirna stranka £9, Marljiva 82, Mirna stranka 28. Me-dietnee, Manafaktura 650, Mirai dom. Najnitja eena. Nagrada. Novo mesto. Navedba eene, Nasreča beži, Narcize. Ne daleč. Odstop lokala. Pekarna 44. Pisarna 99, Primorje. Provizija 59. Prostori. Pristavnik. Plačam takoj 11682. Pletilja 1000. Rinaldo. B R.. Stara tvrdka. Stroka. Stroj 80, Stalno 92. Stanovanje 87, Si rota. Stanovanje 5. Skladiščnik 2590, Solnčen dom. Takoj 96, Trgovec 87, Ta-gebuch, Takoj 2886. C godna prilika. Uniformiran. V»-sten potnik, Velik promet LJubljana. Veletrgovina železnim. Vladko. Vdova 009 Vinograd 32. Vinograd 73 Zvesta drutiea. Zanesljiv 60. St. 5000. 1896. 10. 5«0, toon E. 29

Gosli
dobro ohranjene, prodam pod zelo ugodnimi pogoji Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.	11891
SivcUi
Staro viqlino
zamenjam za dobro kitaro Vprašati med 13. in 15 uro v Bohoričevi ulici ŠUrv 9 11899
Težke konje
s troje voz in vsem priborom ceno proda Em Eben spangera sm Bjetovar.
11942

Gumi specijalitete
aajflMje. tacat 40 Din. -Drog tri ja Kranj. 1188»
Otroške vozičke
tapecira po nizki eeai Štefan Vtaoek. Tržalka e. »
— Glince.	11900
Revno dekle
z otrokom lepo proet dobra srca za pomoč, da bi se mogla poročiti, ker nima nič — Ponudbe sa ogla«ai oddelek »Jatra* pod Iifro »Bevao dekle..	11915
Za izdelovanje cementnih zidakov
ia strešnikov posodim dva stroja proti odškodnini — Na razpolago Ja tudi v lej stroki izvežhan delavee. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	11SB8
MMOBILE MOTORJI
Ml
177
DIESELOV1 in na sesa i plin PIN1 & KAY Kompletne žage
Po vol m plačilni nogo;
Zaoreb. Panfoviak 1b.
Fischer
0 po ta rja mo ponovno na izredno velikonočno prodajo čevljev, ki se vrši te dni v trgovini »Dok<x v Prešernovi ulici St. 9, dvori&e. IVAN CARMAN. - Vse se Čudi, kako je mogoče tako krasne in tnočne čevlje tako poceni kupiti.
Sre£ko Potnik
in drug
parna destilacija esenc, eteričnih proizvodov.
eterov ter izdelovanje sadnih sokov itd. LJUBLJANA, METELKOVA ULICA ŠT. 13
Delna odorodaia galanterije
Lepa izbira damekib torbic, listnic, denarnic, glavnikov, Sčetk, parfumerijc, igrač itd. ee vrši vsak dan do praznikov
Tvrdka LUD. DOLENC
aa Sv. Petra c. 8, nasproti hotela Llovd. vljudno vabi vsakogar na ta izreduo ugoden nakup raznih potrebščin.
Najpopolnejši in najmodernejši motocikelj. _ Najcenejši v dobavi in porabL — — Zahtevajte prospekt »Moto 220« — Gen. zast in zaloge za kralj. SHS:
_ _ Opšte Trg.-lnd Kontoar--
Beograd. Kralja Petra ul. 52-54.
priporoča »»»»ne sadne soka. arome za nealkobolne pijače, sadne etre m kandite, esence v> ram in tganja
Pravi malinovec, iimonov sok.
aia^a^^ aaatua am
El
Naznanilo.
P. n. občinstvu iz Ljubljane in okolice vljudno naznanjam, da o t v o r 1 m poleg ie ataroenane
na Jezici
na veliki ponedeljek no« prostoren ia moderno nrejea salon. Točim najboljia vsakovrstna vina, postreglo se bo tndi vedno p. n. goste s dobrimi mrzlimi in gorkimi jedili po zmernih cenah.
Pri otvoritvi sodeluje koncertni orkester. Za obilen obisk in solidno postrežbo jamči in ae vljudno priporoča
Anton Štirn in Marija Kahne
KliuMčorstvo
LJUBLJANA,
Čopova c. 10
se priporoča za vsa, v ključavničarsko stroko spadajoča dela, kakor: stooniške. vrtne in nagrobne ograje, nagrobne svetflj-ke. vrtne mizice, železna okna, vrata, stoDnlce. strehe, napisne table itd. — Solnčne olahte.
Vsak čas avtogeno varjenje in lotanie.
Zdrava in krepka deca so materina sreča!
Prosti zrak, svetloba, skropulozne telesne čistoče ob strog; higijeni v hrani, so bitni pogoji za dobro zdravje in za
čvrsiosi Vaše dece. izbrano brano, k temu redilno, bogato na vitaminih, losiorju in v najman,šem obsegu nudijo Vam
ako jih uporabljate v hram deteta že odstavljenega od prsi, one dajo dečjemu organizmu vse sestavine, potrebne za razvoj. OVOMALTINE močno pomagajo za časa kritične dobe. ra-stenja, v kratkem času izooljSajo splošno stanje nežne, rahitične in bolehne dece.
Ovomaltlo* se dobi v vsaki apoteki in drogeriji po ceni:
100 er 18 50 Din. 250 gr 36 23 Din. 500 (TT 63-25 Din.
Zahtevajte poskusno pošiljatev, sklicujoč se na Ust od
Dr. 4. VVANDFR d. d. tovarna farmacevtskih in dijetetnib preparatov
ZAGREB. JurJevska ul. 37.
fti. Zevaco	i22
Papežinja Favsta
Roman
»Vzemita jih!« je dejal Pardaillan in porinil zlato pred ženski. »V zameno mi povesta, odkod poznata vražjega Pardaillana. Dobra istorija po obedu ie za dvajset zlatnikov poceni.«
Krčmarici sta dregnili druga drugo s komolcem, spogledaji se, pograbili zlato in seli.
»Ce vaša Visokost želi,« je rekla Roussotte.
»Da; moja Visokost celo zahteva«
»A tega, kakšen je gospod de Pardaillan, vam ne poveva...«
»Ni potreba.«
»Nu vidite, gospod plemič, gotovo ste opazili, da je napis najine gostilne ,Pri železni stiskalnici'... Tako sva io imenovali v spomin na viteza de Pardaillana...«
»Oho, samo vitez je?« se je zavzel Pardaillan.
»Z naslovom samo vitez, a s srcem višji od kneza.« je rekla JRoussotte. »Jeli, Paquette?...«
»Gotovo da k je pritrdila Paquerie?.
»Roussotte! Paquette!« je zamrmral Pardaillan, držeč se za glavo in napeto opazujoč ženščini. Zdelo se mu je, da ju pozna, toda ni se mogel spomniti, odkod.
»Takrat, ko so jeli iztrebljati hugenote,« je izpregovorila Roussotte, »se je pripetila vitezu in njegovemu očetu nesreča, da sta pala v oblast kraljice Katarine. Vrgli so ju v Tempel in so ju obsodili na smrt... ne morete si misliti, na kakšno!... Zaprli so ju v železno kletko, ki je bila tako napravljena, da so se stene primi-kale druga k drugi in so naposled zmečkale tistega, kdor je bil v njej...«
»V železno stiskalnico!« Pardaillan je prebledel in lasje so se mu naježili.
»A naša Catho,« je nadaljevala Roussotte, »naša Catho ju jo rešila... Ste li poznali Catho? ... Midve sva jo ljubili kakor sestro. In Catho je ljubila viteza Pardaillana, čeprav mu ni nikoli povedala Življenje je dala zanj...«
»Življenje!« ie ponovil vitez s kripaviin glasom.
»Kako je zvedela, ne ve nihče... Dvignila je vse poulične dekline, kar jih je bilo v Parizu tiste dni, in je z njimi navalila na Tempel. Poginila je, toda osvobodila je Pardaillana!...«
Pardaillan je zaprl oči. V duhu je zagledal rešiteljico, divjo in nežno Catho, ki je dala življenje, da je njega otela smrti. Videl je svojega očeta, starega pustolovca z železnimi mišicami in otroško dušo. Videl je Pariz Jernejeve noči, rdeč od krvi in požara. Videl je poslednji boj v Montmorencyjskem dvorcu in očetovo smrt na mont-martrskem hribu. In zdajci ga je obšlo, kakor da se utrinia vse drugo: iz brezdna minulosti je vzplavala predenj podoba Loize, živa in smehljajoča se na razvalinah njegovega življenja... Začutil je, da se je takrat vse ustavilo zanj. Takrat: v trenutku Loizine smrti...
Občutek, da hodi po svetu živ mrlič brez duše v prsih, ga je prevzel s toli strašno silo, da si je nenadoma zaželel konca.
Odprl je oči. Bile so tako prepadene,- da je izpreletela ženščini groza, ko sta srečali njegov pogled. Zasmejal se ie. Karla je kar zamrazilo od tega obupnega smeha. Pardaillan pa se je obrnil k mlademu možu v črni obleki in ga je vprašal z glasom, ki ga sam ni več poznal:
Nu, gospod, kako?... Ali hočete zaslužiti pet tisoč zlatnikov? ...«
Neznanec je vzdignil glavo, približal se. sede! k vitezu in odgovoril:
»Ne, gospod! Rajši bi si odgriznil jezik, kakor da bi vas izdal; in če bi bilo moje srce zmožno take misli, bi ga izruval s temile svojimi rokami... Razumete, gospod de Pardailan?...<
Roussotte in Paquette sta preplašeno viknili, ko sta začuii to ime. Paquette je stekla k vratom in iih je naglo zaprla. Karel, ki je bil že planil kvišku, je sedel nazaj. Pardaillan si je potegnil z dlanmi po čelu, da bi pregnal smrtonosne misli, ki so ga morile. Ženski sta se trepetaje zazrli vanj in zamrmrali s sklenjenimi rokami:
»On je!...«
Vse to je trajalo jedva trenutek.
»Kdo ste, gospod?« je vprašal vitez. »Odkod me poznate? Ir če me poznate, zakaj ne storite, kakor je razglašeno?«
»Poglejte ti dve nesrečnici, gospod de Pardaillan,« je odvrnil neznanec. »Vlačugi sta in ne moreta mi zameriti, če ju imenujem s to besedo. Pet tisoč zlatnikov bi bilo za njiju dve bogastvo. In vendar jima čitam na obrazih, da bi rajši umrli kakor ovadili Pardaillana! ...«
»Zato, ker ga ljubimo vsi, kar nas je ponižanih!« ie rekla Pa-quette.
»In ljubimo ga, ker nas ne prezira zaradi naše nesreče,« je dejala Roussotte.
»Biriči, ki gonijo siromake v ječo, so že nekaterikrat bežali pred njegovim rapirjem,« je povzela Paquette.
In Roussotte je dodala:
»Gospod vitez je prijatelj vseh, ki plakajo. Njegova beseda je trda, kadar govori z močnimi, in mehka, kadar se obrača do nas, ki smo šibki. Gospodarji in zatiralci, ki nas izžemajo in obešajo, poznajo njegovo železno roko. Tako je rekla Catho, ko je zbrala vse uboge pouličnice od starke do mladice in nas je povela na Tempel, da smo osvobodile zaščitnika bednih in žaljenih... In zdaj. ko vas vidim, gospod vitez... oh, kako srečna sem, da sem bila izmed tistih, ki smo vdrle v Tempel!...«
Roussotte je bi! vsa vzhičena in pomlajena. Ihtela je od veselja in ganjenosti srca.
dobro prodati? Hočete dobro kupiti?
Potem obrnite se na
Komisijsko prodajno podjetje
Ljubljana, Velese eni
Paviljon V Tel. 2140
Prevzema v komisijsko urodaio dobro ohraniene predmete pohištvo, stroje, avtomobile, motorje, kolesa itd.
Prodajni predmeti so ceni. občinstvi na ogled vsak dan na
Velesejmu v paviljonu «1». Telefon 2140
Poslužite se ugodne prilike! Pojasnila brezplačno!
Veselo Veliko noč
Vam bo naoravii samo naš pravi a n g l e š k i
GRAMOFON
znamke
tKis Master's Voice'
Kjlosalna, naravnost očarljiva jakcst i.i čis:cst glasa naših aparatov it ned segljiva
A. RASBERGER, Ljubljana
Tavčarjeva ulic 5. -.<,
r
V sedanji stavbni sezoni priporočamo za nakup vsakovrstnega stavbnega materijala, kakor , nosilk (traverz), prima portlani cemen- § ta, šiakaturja, žične mreže, žičnico v, okovja lo drage želez niae znano domačo tvrdko
Schneider l Verovšek •Tfa*
\ i največjo za!op pa najnižjih konkurenčnih cenah na velika in malo.
.•^MBM————I
Zalivala.
Povodom prebr dke zgu^e našega iskn no ljubljenega soproga cz očeta gosroja
mm posredovalne prodaje«
Iz tovorne naravnost k Uam!
Vabimo Vas, da si ogledale našo zalogo
pomladne moške konfekcije
kakor tudi obleke za dijake in otroke
Ne dajemo na obroke!
Pač pa smo posebno ceni in solidni!
Mehanična tovarna oblek d. d.
podružnica Ljubljana. Mestni trg št. 5.
'(•■poroča se
MAST J. P.
iastni izdelek tvrdke: Evatd Popovič, Ljubljana
Cena nizka, blago izborno.
Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg
PREKAJENO MESO
.edn~i v zalog' po izvanredn-> nizk cer.i
Lesna trgovina na deželi Išče
žensko pisarniško moč.
Prednost imajo one, ki so zmožne več jezikov v govoru in pisavi. Ponudbe — pod iTakojc na Aloma Company< —
Ljubljana.	4757-a
iupujem zlato
>n zlamike, Driljante in bisere po na višjih dnevnih cenah.
R. Almoslechner
Cel e. Preširno«? ulica št. 1.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma sin, brat in svak, gospod
FRANC LESKOVAR
posestnik, costilničar in mesar
v sredo, dne 13. aprila 1927 ob pol 12. uri po dolgi in mukepolni bolezni in v neizmerni potrpežljivosti, previden s tolažili svete vere, v 86 letu svoje dobe, Bogu vdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek, dne 15. aprila 1927 ob 15. "uri iz hiše žalosti. Pragersko št. 75, na župno pokopališče v Spodnji Polskavi.
Sveta maša zadušnica bo darovana dne 19. aprila ob 8. uri dopoldne v župni cerkvi v Spodnji Polskavi.
Pragersko. dne 13. aprila 1927.
LJUDMILA LESKOVAR. roj. Mule, soproga
in vsi ostali globoko žalujoči sorodniki.
tovarnarja
nam je do-lo toliko odkritih izrazov sočutja, na nam je t cmogofe zahvaiti se vsakemu Za?o izrekamo 1em potom na^o naiglobo kejšo za valo vsem darovalcem krasnih ven a v in cveta, posebno pa go;benem nušivu „'jradaščica" za sanHive žalostmke, kakor tudi gasilnemu dr šnu Vič Gin ce /a ča?tno spremstvo pri pogrebu. Nadalje velja naša zahvala tudi vsem števiin m pokojnikov m prija'eljem in znancem, Ki so ga v iaku mnoaobioin.m šievilu spr< mili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat rasa srčm zahvala	4 £1
V 6- Ljubljana, dne 14. aprila 192?
Žalujoča rodbina Andetto
Previden s tolažili sv. vere je danes zatisnil za vedno svoje trudne cči naš srčno ljubljeni brat, svak in stric, gospod
janež Klemencic
sedlarski mojster
Po°reb blagopokojnega se bo vršil na veliki petek, ob y. dopoldne, na domače pokopališče.
V Selcih nad Š<<ofjo Loko dre 13. ; prila ;927
Zalucča biata Anton »n Matevž Kleme čič Martin Demšar in cst^l sorodniki
J. Stjepušin — Sisak
priporoča boljše tamborie«. -trase, partitore. Jole ts »tale potreb iSLne ca ni iiasbUa Odh. cona o* pa-tiloZbi!
mmm dama
poetast ritka — te boj* Uspeh viden te l ptl lneb. — To doaetet« • uporabo ingleikega a-iioaktivuega preparata iSANOS« čudo. ti daje aoderno ravno linijo! Uspeli lajamien «trer Dovrnemo denar Cena lavojiko tranko S3 Din Uporaba tananja. navo lilo priloieao Naroiila 03 oaulov; cSanitaria. ^rikvenina — Pri morje

aJiMovec
UUBUAMAJ
K JOSS
AEJTNI TU
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
Odvetnik
I dr. Vladimir Knaflič
se je preselil in ima sedaj svojo j pisarno na
Miklošičevi cesti št. 16-11.
(Bambergova hiša, kjer je Delniška tiskarna). Telefon 26-11.
466$
FRAN KRAIGHER
krojaški mojster in tzdeiovatelj preoblečenih gumbov
LJU&UANA, Cankarjevo nabrežje 7
se priporoča za vsa v krojaško stroko spadajoča dela po zmernih cenah. Točna in solidna postrefta; popravila in preobračanje oblek se rade volje sprejme.
Pozor!	Pozor!
Posestniki bencinmotorjev in tovornih avtomobilov !
Glasom odredbe gen. direkcije davkov z dne 31. marca 1927 dobijo od 1. aprila 1927 naprej vsi posestniki motorjev na pogon
obrtnih, industrijskih in poljedelskih strojev bencin trošarine prosto.
Priporočamo se za dobavo trošarine prosteqa
bencina po Din 4*— pri 1 kg ceneje od zatrošarinjenega.
Dravogradska rafinerija mineralnega olja družba z o. z. DRAVOGRAD,
Edin dobavitelji trošarine prostega bencina Slovenije.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, J da sem otvoril
higiienicno brivnico
t v Trnovem, Cerkvena ulica št 1
tpr ee cenjenemu občinstvu kar najtopieje priporočam.
FRANJO ŽABJEK. brivski mojster, Ljubljana.
Specijelno striienj? bobi friinr.
i
Zvitke
(role) za računske stroje, ček in kon-tro.ne zvitke za blagajne vseh sistemov, ma vedno v zalogi
Lud. Baraga, Ljubljana, Selenbur?ova ui. 6 I.
ltie.o;i -lev 9»u
4SJ 6