/7Z/7//7/ BBESTOV ■ ■ ■ nhznrmL AS I U< U«.* *EKA KRbKl BO(j v ETMA KRAN3 JS.AM0- 1 9 6 E TELO-VANEC j ZAHVALA Vsem, ki so mi bili ob bridki izgubi mojega sina v oporo, sočustvovali z menoj in se poslovili s cvetjem — iskrena hvala. Marija Ponikvar Nagradni razpis 1. Nagrada 50 N din 2. Nagrada 30 N din 3. Nagrada 10 N din 4. Nagrada 10 N din NAGRADE IZ 2. ŠTEVILKE 1. Debevec Alenka, Skupne strokovne službe — 50 N din; 2. Ogrinc Viktor, Iverka — 30 novih dinarjev; 3. Mele Marjan, TP Cerknica — 10 N din; 4. Jadrič Jože, Iverka — 10 novih dinarjev. BRESTOV OBZORNIK GOSTUJE Občni zbor občinskega sindikalnega sveta v Cerknici Dveletno obdobje od zadnjega občinskega zbora je bilo obdobje izrednih naporov in prizadevanj za uveljavitev gospodarske in družbene reforme, Plod teh prizadevanj se v naši občini kaže v ugodnih gospodarskih rezultatih. V devetih mesecih letošnjega leta je celotni dohodek narastel v primeru z istim obdobjem lani na indeks 107,2, narodni dohodek na indeks 111,1 del dohodka za osebne dohodke na indeks 110,1, ostanek dohodka, namenjen za osebne dohodke pa na indeks 127,2. Vsi ti rezultati in usmerjenost predvsem večjih kolektivov dajejo trdno jamstvo za boljšo prihodnost. Vendar pri ocenjevanju preteklega obdobja delegati niso prezrli tudi problemov, ki resno ovirajo hitrejši razvoj celotnega gospodarstva in družbenega življenja v občini. V manjših gospodarskih organizacijah je čutiti slabšo poslovno orientacijo in programiranje razvoja, slab čut za sodobnejšo organizacijo dela, sodobnejše tehnološke procese itd. Občni zbor je opozoril tudi na vprašanje zaposlenost, saj se je zmanjšala od leta 1965 za 8,25 °/0. Na Zavodu za zaposlovanje je prijavljenih 71 brezposelnih, poleg teh pa išče zaposlitev še okro?l 130 interesentov za zaposlitev. Pri programiranju razvoja v občini bo morala občinska skupščina temu problemu posvetiti več pozornosti. Govorili so še o izkoriščanju kapacitet, strokovnemu izobraže- vanju, reelekciji vodilnega kadra, nagrajevanju po delu, razvoju samoupravljanja, dlovanju sindikata itd. Občni zbor je po razpravi sprejel vrsto zaključkov za delo Občinskega sindikalnega sveta: 1. Potrebno je redno spremljati gibanja gospodarstva in osebnih dohodkov. 2. Za člane novoizvoljenega občinskega sindikalnega sveta in za vodstva sindikalnih podružnic je potrebno organizirati ciklus seminarjev o vlogi sindikatov v našem družbeno-ekonomskem sistemu. 3. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta mora do januarja 1968 izdelati načela in metode za delo sindikata ob vprašanju reelacije vodilnih kadrov v delovnih organizacijah. 4. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta mora pripraviti stališča občinskega zbora o strokovnih kadrih, izobraževanju ter delitvenih sistemih osebnih dohodkov. Prouči naj tudi možnost za uvedbo pravne posvetovalnice za člane sindikatov. 5. Komisije pri občinskem sindikalnem svetu morajo do konca januarja 1968 sestaviti program dela. Komisije morajo pripraviti analize za razpravo na sejah občinskega sindikalnega sveta zlasti o naslednjih vprašanjih: a) o delovnih pogojih in tehnični zaščiti v gospodarskih organizacijah, b) o programih razvoja delovnih organizacij in občine, c) o uveljavljanju in dopolnjevanju statuta in drugih splošnih aktih v delovnih organizacijah, d) o aktivnosti in metodah dela sindikalnih podružnic. 6. Analizirati je treba odnose med privatnimi delodajalci in delavci, ki so zaposleni pri njih. Potrebno je sklicati tudi posvet zaposlenih pri privatnikih in ustanoviti sindikalno podružnico delavcev, zaposlenih v privatnem sektorju. 7. Posebna komisija naj prouči stanje in možnosti za hitrejši razvoj kulturnega življenja in telesne vzgoje v naši občini. 8. Proučiti je treba dosedanje delo na področju rekreacije in oddiha ter prihodnje možnosti. 9. Temeljna naloga občinskega sindikalnega sveta je, vplivati na gospodarske organizacije in na skupščino, da bi pripravili program razvoja, ki bo upošteval prednost našega območja za hitrejši razvoj in vključevanje v mednarodno delitev dela, kar bi perspektivno rešilo tudi vprašanje zaposlovanja. 10. Posebno skrb mora sindikat posvetiti krepitev samoupravljanja, predvsem organizaciji, ki naj temelji na dosledni delitvi dela in odgovornosti. Na občinskem zboru je bil izvoljen novi občinski sindikalni svet, ki bo nadaljeval dosedanje uspešno delo. Novoizvoljenemu občinskemu sindikalnemu svetu želimo pri izpopolnjevanju nalog mnogo uspehov. J. Hren Kje bomo silvestrovali? Ni več daleč dan, ko bomo obujali spomine na preteklo leto in kovali načrte za prihodnje. Stara navada je, da Novo leto pričakamo v družbi prijateljev ob dobro založeni mizi. O načrtih za silvestrovanje smo povprašali nekaj delavcev iz naših poslovnih enot. NIKOLA LJUBICIČ, delavec iz bazenske žage, je oče sedmih otrok. »Vprašujete me, kje bom silvestoval? Kje drugje kot doma s svojo družino v zasilno zgrajeni montažni hiši, ki sem jo postavil s posojilom od podjetja! Vesel sem, da je moja družina po dolgih letih spet skupaj in pod lastno streho. Saj smo bili še pred kratkim vsi razkropljeni. Edino to si še želim, da bi žena dobila zaposlitev in naše zadovoljstvo bi bilo popolno. Morate verjeti, da sem moral skrajno skromno preživljati svojo številno družino, če sem hotel, da dobimo lastno stanovanje, Sedemdeset starih tisočakov brez otroškega dodatka je res malo za oskrbo otrok, ki so v letih, ko največ potrebujejo. Zelo zadovoljen sem z delovnim mestom in kolektivom, ki mi je mogoči. priR do tistega, kar si želijo vsi, ki so dolga leta živeli v neprimernih stanovanjih. V novem letu 1968 želim vsem članom našega kolektiva vse najboljše,« je končal tovariš Ljubičič in nadaljeval z delom. MARTIN PETAN je kontrolor v tovarni pohištva Cerknica. Na vprašanje, 'kam namerava oditi silvestrovat, je odgovoril: »Ta dan že težko pričakujem. Prvič se ga veselim zato, ker se tako pomembnega praznika vsi veselimo, drugič pa zato, ker je ta dan vsa družina nekako svečano razpoložena. Mi lovci se že dalj časa dogovarjamo, da bi organizirali praznovanje čisto zase, to se pravi, po lovsko. Če nam bo organizacija uspela, bom z družino dočakal novo leto med svojimi lovskimi tovariši. V nasprotnem primeru pa bom doma ob peči pri televizorju.« FRANC KEBE je vodja vzdrževanja v tovarni ivernih plošč. Dobil sem ga v brusilnici. Zelo presenečen je bil, ko je slišal, kaj nas zanima. Takoj je bil pripravljen za razgovor. »Veste,« je dejal, »pri naši hiši, ki še ni dograjena, imamo majhne otroke in še žena je zaposlena. Redki so tisti dnevi, ko smo skupaj doma. Saj veste, kakšen je naš delovni čas. Novo leto bom pričakal doma v* kregu svoje družine, toda samo v primeru, če ne bomo delali. V slučaju, da bo remont, bom moral biti na svojem delovnem mestu in praznik bo zame tak kot vsi delovni dnevi, oziroma ure starega leta se bodo počasi iztekale.« Na skupnih strokovnih službah je bilo nekoliko težje. Nihče mi ni hotel zaupati, kam namerava na silvestrovanje. Odgovori so bili kratki, toda iz njih sklepam, da se večina še ni odločila, kje bo preživela zadnje trenutke starega, leta. Mnogi bodo šli pač tja, kjer bodo ob razvedrilu pričakali novo leto 1968, večina pa bo dočakala Novo leto v krogu svoje družine. Š. Bogovčič Ogledali smo si ameriško f, reti jo na ledu Že pred nekaj tedni so nas na več krajih reklamni plakati opozarjali na zanimivo prireditev Ho-lidey on ice. S slike na plakatu je vabila ljubka drsalka, po kateri je bilo sklepati, da se bo prireditev odvijala na ledu. Vsi smo se veselili prilike, ko si bomo lahko pri nas v Ljubljani ogledali prireditev v stilu dunajskih revij na ledu. Veliko dela je bilo s pripravami za organiziran ogled. Referent, ki je sprejemal prijave, je naletel na precejšen odziv. Ko je že vse karte oddal, se je še vedno našel kdo, ki bi se hotel udeležiti ogleda. Ko je končno le prišla nedeljena katero je bil določen ogled, smo se odpeljali v Ljubljano. Tistih nekaj ur do začetka revije kar ni hotelo bitii konec. Končno smo sedeli v veliki dvorani hale Tivoli, kjer se je obetajoče bleščala ledena ploskev. Dvorano je zagrnila tema in že se je pred nami zvrstila parada plesalcev, ki so v svetlobi mavričnih barv žarometov izvajali različne točke. Prikazali so nam pravo barvno razkošje luči in čudovitih kostumov. Videli smo izvajanja priznanih umetnikov ledene ploskve. Pred nas so pričarali pravljico o Pepelki in doživljaje Marca Pola, pa tudi naših daljnjih prednlikov niso pozabili. Bilo je tudi nekaj tipično ameriških revijskih izvedb, ki nam niso naj-b^"j domače. Najbolj pa sta gledalce navdušila Judy in Jonny Holiday, opici, ki sta predstavili nekaj neverjetnih sposobnosti na ledu. Bili sta imenitni. Ko smo gledali njuna izvajanja, je verjetno vsak pomislil, koliko truda je vložil dreser, da je ti dve bitji postavil na led z drsalkami na nogah. Prepričana sem, da je ta točka požela največji aplavz. Ko smo zapuščali dvorano, je vse tiste, ki so že videli dunajsko revijo, obšla misel, da je bila dunajska pravzaprav boljša. Nam je namreč poetičen ples v taktu dunajskega valčka bližji kot ameriška izvedba modernih melodij. Brestov OBZORNIK — Glasilo kolektiva BREST CERKNICA — Glavni in odgovorni urednik Danilo Mlinar — Urejuje uredniški odbor: Vojko Harmel, Franc Hvala, Silva Ileršič, Tone Kebe, Danilo Mlinar, Darja Petrič, Franc Tavžel j, Dušan Trotovšek in ing. Vlado Usenik — Tiska tiskarna CZP »Kočevski tisk«, Kočevje