Uoriea14
izhaja vsaki torek in aoboto Ako
pads na ta dneva praznik, dan
poprej.
|iredni<itvo
se nahaja v ..Narodni Tiskami",
ulica Vetturini St. 9, namor je
naslavljati pisma.
wfrnukiraua plum»
se ne sprejemajo, enako se ne
uvažujejo   pisma    brez   podpisa.
dopisov  se ne vračajo
^—
„Gorica"
stane na leto 10 K, za pol leta
5 K, za četrt leta 2 50
llpravništvo
se nahaja v „NarodnJ  Tiskarni"
ulica Vetturini   St. 9.
Za <x;laMK
se plačuje od čvet«rostopne petit
vrste po 14 vin.. za večkratni
natis primeren popust.
!'t»Han!t*/u« Atevilkf
stane]o 8 vin.  in sc prodajajo v
ra/.nih goriškili trafikah.
Št. 76.                                                           VT (iorici, v soboto dne 24. septembra  1910.                                                         Leto XII.
Se nekatere opazke
o novem načrlu občin-
skega volilnega reda.
Dubili smo in objavljamo:
V /adnjcm članku, katerega je „(io-
rica" o tern pr'.dmctu priobčila, je bilo
omenjeno, kako bi se zapričela razvada,
da sede na županskih stolih nekateri
zupani po 4, 5 in tudi 6 let. Novi vo-
lilni red hoče po določilih petega poglavja
to zabraniti, toda ta določila so lc
probleinatična, kajti ij 41 pravi. da po-
veri okrajna politična oblast občinske
posle dnigemu členti županstva ali pa
drugemu členu staresinstva, ako bi
župan poslovno dobo staresinstva „ne-
zakonito" zavlačeval.
Vprasanje nastane: Kedaj zavlačuje
župan poslovno dobo staresinstva „ne-
zakonito". in kouiu pritiCe ra/.sodba
o tej nezakonitosti V \'sekako okrajni
politični oMasti, ki ra/laga laliko „nu-
zakunitost" po svoje, in potem bomo
tam, kjer smo sedaj.
Sploh pa ima tudi ta zadeva
dvojnato stran. senčno in solnčno. Za
žiipaiia, ki slabo gospodari z občinskim
premoženjem, je trilutna doba zadosti
dolga, se predolga; toda za skrbnega
žnpaua je prekratka. Allad, za blagor
občanov navdušen župan zadobi v dobi
treh let šele splošen pregled o vsuj
občinski upravi, in ko bi imel začeh
uveljaviti svoje načrte v prilog občini,
se zakon spoinni na novo volitev, ka-
tera mu ne zagotovi županovega sedeža.
Ker sc ni hotel prenagliti kot previden
liiož, ne more pokazati koncem svoje
dobe posebnili vspeliov, in to navadno
zadostuje, da ga občinarji ne volijo več.
Na njegovo mesto pride nov župan, ka-
tereinu se isto tako godi. To pa ni v
prilog občinski upravi, kajti dejstvo je.
da je pogosta menjava vodilnili oseb v
kvar vsaki upravi. Zato pa bi bilo
resno pretresovati vprašanje, ali bi ne
kazalo podaljsati staresinstveno dobo
na šest ali vsaj na pet let.
Kakor v tern vprašanju, tako so
nazori  tudi glede volilne   pravice žensk
zelo različni. .Jedni menijo. naj ima
ženska iste pravice kot moski, drugi so
drugega mnenja.
Vsekakor pa se ne morein stri-
njati z dopisnikom iz idrijske doline, ki
zahteva tudi za nedoletne sirote volilno
pravico. Tako tolmačim vsaj jaz uie-
govo opazko : „V tj 4 s o i z p us č e n e
nui'.oletne s i r o t e."
te niinajo nedoletni moški v no-
benem slučaju volilne pravice, ne di-
rektiie in ne indirektne. ni dosledrio
zahtevati za nedoletne ženske istili pra-
vic. Skladatelj tega zakonskega načrta
je najbrže nameiioina izpustil nedoletne
sirote \l besedila zakona. ker jim ne
pripozna volilne pravice.
Isto velja tudi za polnoletne sam-
ske posestnice. Ker jih zakon s;ploh nič
ne omenja med tistimi. ki imajo volilno
pravico, je logična posledica, da jim
zakonodajec istih noče priznati: Ali je
to le prav. je drugo vprasanje, o ka-
tereni se da ra/.pravljati. Če se pa za
te reklamira volilna pravica. bi bilo
logično. da bi se ista pripo/.nala tudi
stalno namesčenim učiteljicam. Zakaj
smejo vulili  iičitelji. učiteljice pa neV
Dopisnik iz idrijske doline pro-
testira energično proti nakani. da bi se
kuratom. vikarjem in kaplauom vzeia
volilna pravica in da bi se diihovšeina
učiteljstvu zapostavila. češ, da po no-
vem zakonu smejo le duhovniki. ki so
slalno name^čeni. izvrševati volilno
pravico, a ti so le župniki. .la/ bi se z
vso dušo pridružil iemti protestu. ko bi
bil uverjen, da novi volilni red kaj ta-
kega namcravn. Toda to je izkljuceno,
ta stavek je doslovno povzet iz dose-
danjega volilnega reda. Paragraf 1. tega
volilnega reda se glasi: „Pravico voliti
imajo: 1. obeinarji. ki . .. v občini kak
izraven davek plačujejo. 2. izmed obči-
narjev. ne glede na to. ali kak davek
plačujejo. ali ne:
„a) d u h o v n i k i k r i s t j a n s k i h
s p o z n a v a n j. k i stanovitno v d u s -
n em p a s i i r s tv u si u z i j o. in p r i d-
g a r j i (r a b i n i) j u d o v s k i h v e r-
n i k o V.
Če niso bili izključeni od volilne
pravice kurati, vikarji in kaplaui po
dosedanjem volilnem   redu.   ne morejo
biti tudi po novem. ki je doslovno
posnet po starem. Dopisnik misli, da so
le župniki stalno namesčeni. Alogočc
po kanoničn-jm pravu. a upravno so-
dišče je že razsodilo. da so tudi kurati,
vikarji in kaplani stalno nameščini „in
cura animarum".
fovsern sc pa ujetnain z dopisnikom
glede njegove opazke o učiteljih. Tu je
vsekako potrebno dostaviti: „stalno"
n a in e s č e n i u č i t e 1 j i".
Sploh pa bi bilo ventilirati vpra-
sanje, ali naj pridejo vsi inteligenti v
prvi volilni razred. ali ne. V nekaterih
kronovinah volijo župniki. doktorji, pro-
fesorji. učifelji voditelji itd. v prvtm,
kaplani. učitelji. občinski uradniki itd.
pa v drugem razredu.
Nikakor bi pa zakonu ne škodo
valo, ako bi se tudi izrecno določilo,
ali smejo voliti zupniki, kateri imajo
pod scboj dve ali celo vet1 lokalnih
občin. le tam. kjer imajo svoj sedež, ali
pa v vsaki krajevn* obcini. ki spada k
njihovi zupniji. Pod kamenjsko laro n.
pr. spadajo tri županije. kamenjska,
vriovinska in skriljska. Vprasanje na-
stane. sme-li voliti župnik le v Kamnjah.
ali ima volilno pravico tudi v Vrtovinu
in Skriljali. ali ne. Izvestno je. da je
on župnik isto tako v Kamnjah kakor
v Vrtovinu in Skriljah: vprasanje je pa:
kje je domačin? Prav bi bilo. da bi se
v volilnem redu to natanko določilo. da
bi ne prišlo potem brezpotrebno do
prepirov.
Dupisnik želi tudi, naj bi se
prvotni tekst popravil tako. da bi se
reklamacije predlagale pismeno i n
u s t n o županu. Kaj pa, če župana ni
doma? In kdo ga more siliti in kako,
naj čepi v uradu. dokler se ne izljubi
kakemu volilcu vročiti mu ali podati
reklamacijo ? Se-1i ne zahteva tu od
zupana preveč, posebno v Času nujnega
poljskega dela?
(lotovo bi zadostovalo. ako se do-
locijo uradne tire, kedaj su reklamacije
oddajati pismeno ali ustno. TaKe lekla-
macije sprejema laliko tudi tajnik ali
kak staresina, ki naj da stranki na
izrecno zahtevo potrdilo. da je vložila
reklamacijo.
llaš deželni muze].
Cenjeni gospod ureduik! Pred ča-
som ste objavili par daljsib člankov o
ustanovitvi narodnega muzeja v (iorici.
Slišalo se je marsikaj o potrebnosti in
tudi o nepotrebnosti tega podjetja. No-
čem se prerekati, ne na to ne na ono
stran ; vsak, ki ima le količkaj pogleda
v to stroko v zadnjih letih, mi bo pri-
trdil, če pravim : Stvar je potrebna. Po-
glejmo na Kranjsko. V Ljubljani obstoja
krasno založen deželni muzej in vendar
se je letošnje počitnice poleg njega
ustanovil v Beli Krajini .še domac lo-
kalen muzej, ki si je nadel za nalogo,
skrbeti za vse nialenkosti, ki so količ-
kaj v zvezi z zgodovino ali kulturo mi-
s'ih. Belokranjcev. In vendar ni uikdo
rekel, da bi to bilo nepotrebno!
Omenil sem ljubljanski deželni
muzej, ki je v tern oziru storil zares
mnogo. Karkoli si more človek niisliti
iz domače folkloristike, vse se dobi
tam. Pri nas v üorici je žalibog dru-
gače. Prvič je skrb za muzej sploh jako
majhna, interes od strani ohčinsiva pa
še manjši. Tupatam kak tujec, navadni
gostje so pa le ljudje. ki gredo ob ne-
deljah v muzej po domače rečeno „zi-
jala past". Sicer pa je tudi. kar se tice
folkloristike sploh. posebno pa se naše
s I o v e n s k e, skrajuo slabo preskrb-
ljeno. Muzej plačujemo tudi Slovenci in
moral bi biti kot edini zavod te vrste
na (Joriškem tudi verna slika nase
zgodovine in nase kulture. Za svoj de-
nar tudi laliko kaj zahtevamo. Kako
žalostno ulogo je igral muzej n. pr. za
časa jubilejnega sprevoda na Dunaju.
Vsaka dežela jc pokazala krasoto svojih
narodnih noš, od povsod so prišli od-
poslanci v svojih starili pestrih plasčih
in izhodcih, le pri nas ni bilo mogoče
dobiti ničesar, kakor nekje v Podgori
par narodnih oblek, katere je bilo treba
pa šele iskati.
Kako potrebne so dandanes obrtne
sole, to ve vsak. A nekaj je, kar je v
teh obrtnih šolah precej zanemarjeno:
namreč risanje, posebno pa sestavlianje
raznih okraskov in ornamentov. Üekleta
se uče r^/nili ročnih del po pustih in
dolgočasnih dunajskih „Modejournalih",
ki prinašajo med nas tujo, brezpo-
niembno  „umetnost".  Doma   pa   nam
gine pestra, pisana. bujnobarvua umet-
nost. ki presega tisočkrat vso uunajsko
tujo ropotijo. Marsikateri učitelj bi pač
rad vporabil domače Ornamente, na-
rodne u/.orce, a kje naj jih vzame. Vain
nima časa hoditi med narod in iskati
takih stvari. muzej pa mu žalibog tudi
ne nudi ničesar. In to je velika napaka
nasega dežel. muzeia. Ta zavod bi bil
v prvi vrsti poklica.i. skrbeti za take
stvari in zbrati nam kolikor mogoče
dosti materjala, katerega bi nasi stro-
kovni tičitelji laliko  vporabljali.
Kar se tiče osobja, je tain sedaj
en sam uradnik. ki pač ne more vsemu
kaj. Poleg njega je tam mendn nekak
preparator. Slovenca. ki bi skrbel za
naso stran dežele. ni nobenega. Zeleti
bi bilo, da bi deželni odbor tudi tukaj
nekoliko poskrbel, da bi tudi nasa de-
želna polovica prišla do prave veljave.
Dandanes taki kulturni zavodi niso več
le zaradi lepsega, ampak ker jih res-
nično rabiino. Moderno risanje. vczanje
itd. je dandanes niogoče le na narodni
podlagi, kot je to lepo pokazal v Ljub-
ljani slikar g. P. Žniitek s svojimi iz-
bornimi izdelki.
11. avsfrijski zadružni
shod na Dunaju.
Dne 14. in 15. septembra t. 1. se
je vršil na Dunaju II. avstrijski zadružni
shod ob precejsnji udeležbi. Shoda se
je udeležilo nad 25 zastopnikov sloven-
skih zvez in zadrug.
Predsedoval je shodubaron S törck,
glavni načeinik Splošne zveze kmetijskih
zadrug v Astriji na Dunaju. L'delezili so
se shoda namestnik grof Kiel man-
s e g g kot zastopnik viade. dr. I:r 11 kot
zastopnik ministerstva za poljedelstvo,
dr. .Mayer kot zastopnik ministerstva
za pravosodje. dr. Beyer za minister-
s', vo za trgovino. dr. Vering za mini-
sterstvo za javna dela. Deželni odbor je
zastopal bivši minister dr. Gessmann,
mesto Dunaj podžupan dr. Porzer.
Po pozdravnem nagovoru predsed-
nika S törck a pozdravili so zborova-
nje namestnik Kiel manse gg. ki je
omenjal. kako se ravno cesarjevo geslo
..z združenimi moCmi1' najjasnejše izraža
in uveljavlja v kmečkem zadružništvu,
dr. I: r 11. ki je pokazal na ozki stik mi-
nisterstva za poljedelstvo in kmetijstva
v Avstriji. ter omenjal. da bo vlada skr-
bela. da ne bodo vlagatelji in kmetje na
Koroškem imeli nikake zgube vsled zna-
nega koroškega poloma. V imenu dunaj-
skega mesta je pozdravil shod podžu-
pan Porzer. ki je v svojem govoru
naglašal potrebo združitve kmečkih or-
ganizacij in mestnih v svrho pravilne
oskrbitve mest z živili. Pozdravili so
nadalje shod razni zastopniki zvez v
Nemčiji. na Angleškem, v Bukovini in
drugod. Doslo je tudi veliko brzojavnih
in pismenih pozdravov.
Na to je pričela rešitev dnevnega
reda.
Sedlak. ravnatelj češke zveze v
Pragi, je prvi poročal „o pomanjka-
n j u d e 1 a v s t v a v k m e t i j s t v u".
Sprejela se je tozad^vno sledeča reso-
lucija :
„II. zadružni shod avstrijskih kme-
'tijskih zadr.ug vidi v vprašanju ureditve
delavskih razmer na deželi in v odstra-
nitvi od leta do leta naraščajočega po-
manjkanja kmečkih delavskih sil zelo
važen narodno-gospodarski problem, ne
le za kmetijstvo. pri katerega rešitvi
morajo skupno sodelovati toliko država
in posamezne dežele, kakor tudi avto-
noinne korporacije in druge združitve
interesentov. in sicer mora
I. država s sodelovanjem posamez-
iiill  kronovin in dežel
I.   skrbeti  za  sestavo kolikor mo-
goče natančnih inpopolnih Statistik gkde
preseljevanja   iz dežele  v mesta,   glede
place, stanovanja.   izobrazbe   in   drugih
življenskih in stanovskih razmer delav-
cev   v inestih in na  dezeli.   in sicer že
o priliki predstoječega ljudskega štetja;
2„ izpopolniti socialno zavarovalno
zakonodajstvo (zavarovanje zoper one-
moglost, starost, nezgode i. t. d.) ter
raztegniti te zavarovalne stroke tudi na
kmečko delavstvo. nadalje mora
3.   nujno  urediti razmere poslov s
tern, da se izda nov red za posle.
4.   Priporočati  je nadalje  notranja
kolonizacija s tern, da se ustvarijo male
naselbine v obliki rentnih posestev in v
to svrho vporabijo zemljišča velepostev,
ki prihajajo od slučaja do  slučaja  na
prodaj.
II.    morajo   dežele   in   občine   z
državno pomočjo:
1.  urediti stanovanjske razmere de-
lavstva.
2.   osnovati zadostno gosto   mrežo
okrajnih, okrožnih in deželnih posredo-
valnic   za službe v posameznih krono-
vinah in  deželah, ki   naj   bodo medse-
bojno v stalnem stiku v posebni osrednji
posredovalnici, tako da bi se daia omo-
gočiti kolikor mogoče nagla in cena po-
razdelitev delavskih sil.
3.  Potrebno jo izdatno znižanje voz-
nine    za   delavske skupine,   ki    bi jib
pošiljale te posredovalnice.
III.   Zadruge in druge kmečke zdru-
Žitve morajo
1.    razširiti  organizacijo   kredila v
rajfajzenkah. prilagoden potrebam kiueč-
kega delavstva;
2.    negovati  kmečko   dobrcdelnost
na polju zdravstva in oskrbovanja bol-
nikov. vzgojevalne in izobraževalne na-
redbe. plemenito društveno življenje. na-
dalje skrb za osnovanje sirotišč in bla-
gajn za sltičaj smrti.
3.   vporabiti  za gotova   kmetijska
dcla   kolikor   mogoče   veliko  strojnega
dela v malih in srednjih kmetijskih pod-
jetjih.   v   različnih.  krajnim   razmeram
ustrezajočih družabnih oblikah (skupno
n'akupovanje in sknpna vporaba strojev).
4.    Kjer  se  pojavlja   pomanjkanje
delavcev tudi pri strojnem obratu v taki
meri. da se ne dajo dubiti niti potrebne
delavske moči za  oskrbovanje in   vpo-
rabljanje strojev, pomagajo naj si med-
sebojno kmetovalci s svojimi posli in s
svojo družino.
5.   Delo na  vasi  naj  se  tako   po-
razdeli, da dobe nastanjeni delavci skozi
celo leto delo in zaslužek. konečno je
IV.   potreben po vseh   v   to   pokli-
canih inštitucijah  vpliv cerkve   in   sole
na   delavske   razrede  v  svrho,   da   se
dvigne splošna in strokovna izobrazba.
Zelo živahno in prepričevalno je
na to poročal König, ravnatelja na-
mestnik nemško-moravske zveze v Brnu,
o vprašanju, kako naj kmetijske
zadruge gojijo dobrodelnost
in domoljubje. 0 tem vprašanju
se je razvila zelo živahna debata, pri
kateri je dr. Turk omenjal, da smatra
tako delovanje kot prekoračenje zadruž-
nega delokroga v smislu našega zadruž-
nega kroga. Sprejela se je tozadevno
sledeča resolucija:
1.  Splošno izseljevanje našega Ijud-
stva iz dežele v mesto, to moderno pre-
seljevanje    narodov,   ki   se   razvija   v
vedno   bolj  splošni   beg   z   de-
žele, prisili nujno, da se   vsi   poznani
činitelji zelo toplo oprimejo skrbi za do-
brodelnost in domoljubje.
2.   K tem poznanim činiteljem spa-
dajo v prvi vrsii država, dežela in
o b čina, sola in  ce r k e v, ter v ko-
likor odpove  sodelovanje ten činiteljev,
tudi kmetijske zadruge.   katerim
treba priznavati brezpogojno enako važ-
nost etičnih nalog z gospodarskimi slej
kot prej navzlic obstoječim   in ovirajo-
čini davčnim predpisom.
3 Za delovanje na polju dobrodel-
nosti in domolubja se nudi kmetijskirn
zadrugam in njenim zvezam bogat in
obširni delokrog v tem. da skušajo
oiajšati na deželi žkode gospodarske,
družabne, duševne in nravne narave.
4.    V   splošnem   javnem   aziru   je
treba zato   želeti, da  se  na  tem   poiju
napravljeno   delo   in   doseženi   uspehi
vsako leto statistično  doženejo
ter potem po časopisju  in   po   z a-
družnih zborovanjih vporabijo v
svrho pjopagande.
5.   Da se tako po eni strani zbira-
joče, po drtigi vzbujajoče delovanje kon-
centrira, naj se v Splošni zvezi po pre-
izkušeneni    nemškem   zgledu   ustanovi
kot organizatorično središče za   te   na-
mene posebna „k o in i s i j a z a pod e
Ž e 1 n o d o b ro d e I n o s t   in   dobro-
ljubnost".   ki naj obstoja iz   delega-
tov deželnih zvez,  katere  se   zanimajo
7.a ta vprašanja.
(Dalje pride.)
Razsfave goveje živine.
V  kanalskem okraju.
Ko je deželni odbor uvedel v na5i
kronovini razstave goveje Živine, je
marsikdo majal z glavo. trdeČ, da ne
bodo stroški za te razstave v nobenem
pravem razmerju z vspehi. Kdor si je
ogledal živino na prvih razstavah v
posameznih okrajih posebno v slov.
delu dežele, bt bi! dal skoro črnogledom
prav. Stanje živine je bilo začntka
obupno. Na razstavah je bilo sicer
mnogo repov, a o kaki nadvladajoči
pasmi ni bilo ne duha ne sluha, in to
niti v kobariškem in bovSkem okraju,
kjer je živinoreja najbolj napredovaia.
Na najnižji stopinji je bila pa tačas
živinoreja na Kanalskem Živina na
prvi razstavi v Kanalu je bila taka,
da se je bilo „za zjokati". Današnja
razstava (dne 20. sept. 1910) je poka
zala tak napredek, da mora razveseliti
vsakega prijatelja živinorejskega na-
predka. Razstave so vzbudile ne le v
Kanalu saniern, kjer je največ inteli-
gence, marveč tudi med prostim Ijud-
stvom in v oddaljenih krajih veliko
zanimanje za goveJorejo. Živinorejci iz
Loma in Zapotoka se ne strašijo
groznih potij in daljave ter pripeljejo
svoja zivinčeta ponosno v Kanal k
razstavi, da svet vidi njih napredek na
živinorejskem polju. Razstave niso vzbu-
dile le zanimanja. marveč pravo nav-
dušenje za napredek na tem polju.
To je pripoznala komisija, ki je
ocenjevala na razstavo prignano živino,
in to mora priznati tudi vsakdo, ki je
videl živino na prvi   razstavi in danes.
Vsega skupaj je bilo prignanih
na razstavo 90 glav. kar je kazalo lep
napredek- živinoreje v tem okraju in je
v cast živinorcjcem na Kanalskem.
Krav je bilo 40 prvo dariio je
dobil Josip Cargo iz Ročinja (30 K),
drugo Andrej (Jerbec tudi iz Ročinja
(25 K), tretje Ivan Blazič iz Morskega
(20 K). Nagrade po 10 K sta dobiia
Josip Berlot iz Morskega in Matej Pod-
bršček tudi od tarn.
Junic je bilo 34. Prvo dariio je
dobil Josip Cargo iz Rocinja (30 K),
drugo Peter Vidič iz Bodreža (25 K),
tretje Ivan Cargo iz Anhovega (20 K).
Nagrade po 10 K so dobili: Miha Zega
iz Kanala, Stefan Vidič iz Kanala, Josip
Berlot iz Morskega in Josip Pregelj
iz Loma.
Bikov je bilo na razstavi' 16. Ko-
liko je zanimanje za napredek v gove-
doreji, kaže dejstvo, da je posestnik
Andrej Manfreda iz Loma sam kupil
na lastne stroške bika in junico unter-
valdskega plčmena v Švici ter pripeljal
na razstavo bika in mlad zarod. za kar
mu je priznala komisija 30 K nagrade.
Tudi Valentin Pregelj iz Loma. Josip
Štrukeij od istotam in Josip Levpušček
tudi od tarn so dobili nagrade po 10 K.
Nagrado po 10 K sta dobiia še Josip
Gorjup z Vrha in Kristan Velušček iz
Debenja, dočim se je določila potnina
ä 5 K Andreju Levpušček iz Loma in
Tomažu Gerbec z Vrha.
Kanalski živinorejci naj bi pos-
peševali tudi zanaprej napredek na tem
polju ter liudstvo navduševali za raci-
jonalno po^topanje v govedoreji.
To bo v cast in korist njiin, Ka-
nalu in celemu okraju.
V  a j d o v s k e ni o k xk j u.
Dne 22. sept. t. 1. se je vršila 4.
razstava goveje živine na Cesti v križki
občini. Vreme je bilo zelo neugodno.
Zjutraj se je pokazalo za kratek čas
celo jesensko solnce. a okolu 9. ure je
začelo liti kakor iz škafa. Naliv je bil
tolik, da je v malih urah spravil Vi-
pavo iz njene s'truge. Vkljub ternu so
prignali Vipavci iz ajdovskega sodnega
okraja lepo množino rogate živine na
razstavo.
Ko je došla komisija na postajo
Cesta-Sv. Križ, se je   morala ustaviti v
je vreme nekoliko zboljSalo, je priöela
komisija s svojim deloin. Soglasno je
obžalovala neugodnost vremena, kajti
razstava bi bila inače zelo povoljna.
Neverjetno je, kako je ta okraj v
majlini dobi štirih let napredoval na tem
polju. Prva razstava je kazala mozaik
različnih piemen, letošnja pa enotnost
pasme. Posebno junice, katerih je bilo
največ na razstavi, so bile zelo lepe,
nekatere niso nikakor zaostajale za ori-
ginalno švicarsko pasmo.
Težko delo je bilo določiti po vesti
in vrednosti darila in nagrade. Po dol-
gem posvetovanju so se določila:
Za krave. katerih je bilo 31 na
razstavi, sledeča darila:
1. Franc Lisjak iz Sv. Križa (30 K);
2. Anton Krkoč iz Kamenj (25 K); 3. Jo-
sip Pirjevec iz Sela (20 K); 4. Karol
Rovtar iz Kamenj (20 K).
Nagrade po 10 K so dobili: Leop.
Bavčar iz Sela; Leopold Pirjevec od
istotam; Fran Gregore iz Ajdovščine;
Fran Furlan iz Kamenj in Matej Trebi-
žan iz Sv. Križa.
Junic je bilo 52. Darila so dobili:
1. Ivan Krševan iz Črnič : 2. Josip Pirje-
vec iz Sela; 3. Anttfn Vodopivec iz Ka-
menj ; 4. Anton Bavcon iz Črnič in Hen-
rik Čermelj iz Vrtovina.
Nagrade po 10 K so dobili: An-
drej Krkoč — Kamnje; Andrej Vidmar
— Bizjaki; Ivan Volčič — Črniče; Mi-
klavž Bozič — Vrtovin; Ivan Sčuka —
Kamnje: Štefan Kovač — Lokavec in
Andrej Podgornik — Vrtovin.
Bikov je bilo 12. Lepo skupino bi-
kov je imel Josip Bone s Ceste, ki je
dobil 25 K nagrade za to. Dalje je do-
bil Ivan Krševan iz Črnič 15 K, Silve-
ster Rebek iz Sv. Križa 10 K in Alojzij
Rustja iz Skrilj tudi  10 K nagrade.
Dejstvo je, da je napredek v tem
okraju velik, živinorejci so ponosni na
lepo živino in skrbijo izvrstno zanjo.
Odbornik Berbuč je to v svojem nago-
voru na živinorejce omenil ter jih na-
vduševal, naj bi tudi zanaprej tako na-
predovali na tem polju kakor do sedaj.
Dopisi.
Iz Dornberga. — Vsa javnost že
ve, kako imenitno je zmagala pri ob-
činskih volitvah pri nas Slov. Lj. Str.
To seveda grozovito peče peščico naših
liberalcev, katerim se ves svet smeje,
da so se drznili v dornberški klerikalni
trdnjavi sploh nastopiti s samostojnimi
kandidati. Dopisunče v „Soči" se sicer
širokousti, da se je dornberška trdnjava
precej pretresla — mi pa pravimo, da
se je liberalna posadka ne samo pre-
tresla, temveč za vselej porušila. G. nad-
kmet, ki si se na dan volitve toliko zaga-
njal v svoje volilce, naj gredo na vcrlišče,
češ, — odslej so oni (klerikalci) koman-
dirali, zdaj bomo pa mi — kako ti je
zdai pri sreu? Le govori s svojimi vo-
lilci; polovica njih, in to tudi Gradiškovci,
se že kesajo, da so trobili v liberalni
rog, ker vedo sedaj, kako se jih je le
slepilo, in veseli so, da je ostalo pospo-
darstvo občine v dobrih in vestnih ro-
kah. Volilci, kako bo liberalec dobro
gospodaril v občinski hiši. ko ima v
svoji največji nered. Kdor pozna glavne
dornberške liberalce, ne dvomi o tem.
Zlasti kdor pozna našega strokovnjaka
v Taboru; kajti zanj posebno gori na-
šim liberalcem sree ; saj njega so po-
tiskali iz razreda v razred ter se s tem
trikrat jDlamirali in oicer vsakikrat hujši.
Polifični pregled.
Delogacije
V četrtek se je vržila skupna mi-
nisterska konferenca pod predsedstvom
Aerenthalovim, ki je določila vse po-
trebno za delegacije in proračun za leto
1910. Seja je bila le formelna, ker so
ministri točkam proračuna  že prej pri-
Deželni zborl
„Wiener Zeitung" od četrtka pri-
občuje cesarski patent, ki sklictije dc-
Želne zbore: kranjskega, goriškega in
istrskega na dan 5. oktobra, morav-
skega 28. septembra, če.^kega 30. sep-
tembra, dalmatinskega 3. oktobra, ti-
rolskega 14. oktobra.
Darovi.
Za „Š o I s k i  Do m"
je došlo našemu tipravništvu :  Profesor
Šubic v Gorici 2 K.
Podpisanec je daroval 23. rožnika
t. I. 100 K za zasebno slov. gimnazijo.
ako se obistini; ako ne. je bil pogoj.
da preide znesek v prid „Šolskemu
Dornn", Prosim torej, naj slavni kura-
torij v zgornjem zmislu zadevo uredi.
Slo v e n s k i „S o k o 1".
Oomače in razne i/esn.
P. n. naročnikom. Bliža se konec
3. četrtletja. Pri ti priliki opozarjamo
p. ii. naročnike na njih dolžnost ter jih
prosimo, da blagovolijo poravnati na-
ročnino za tekoče leto in posebno pa
še za prejšnja leta.
LI p r a v n i s t v o.
Duhovske spremembe. — C t,r.
Mektor Delfabro je imenovan za su-
plenta dogmatike v osrednjem duh. se-
menišču v Gorici. Preč. g. Anton Ples-
ničar. župnik v Lokvah. je bil kano-
nično vmeščen na župnijo v Kožbani.
Č. g. Leopold Cigoj, kaplan v Dorn-
bergu. pride za župnijskega upravitelja
*v Lokve in č. g. Mihael Toroš, novo-
mašnik, za kaplana v Dornberg.
Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je po
dolgi in niučni bolezni izdihnil svojo
blago dušo v Gor. Vrtojbi naš somiš-
Ijenik g. Andrej B a t i s t i č. Bil je
to vrl, pošten in značajen mož. Umrl je
v najlepši moški dobi, v 40. letu svoje sta-
rosti. Zapustil je ženo s petero otroci.
Pogreb pokojnika se vrši danes popo-
ludne. Pokojniku mir in pokoj. Raztu-
ženi soprogi in sorodnikom pa naše
iskreno sožalje.
Lavantinski škof dr. Napotnik je
obhajal včeraj svojo petdesetletnico.
Sestanek   Sodalit.   Ss.   Gordis
Jesu   za  tolminsko   debanijo   bo dne
29. septembra ob 10h pri Sv. Luciji.
V prvi razred c. kr. državne gim-
nazije je bilo dozdaj sprejetih 239 učen-
cev. Razdeljeni so tako-le: I. a ima 68
učencev, (63 Italijanov, 5 Nemcev), I. //
60 (vsi Slovenci). i. <• (ital. paralelka) 5ft.
I. (/ (slov. paralelka) 55. V oddelkih a
in t je učni jezik nemški, le verstvo in
slovenščina (oz. italijanščina) se pod-
učujeta na podlagi materinščine kakor
prej. Slovenska paralelka je začasno
vmeščena v „Sol. dornu". Vsa druga
poročila so neresnična.
Novi suplentje na gor. gimnaziji.
Na novo sta prišla na gor. gimnazijo
dr. Klein in M. Presel.
O realistični in humanistični gim-
naziji nekaj čveka „Soča". Mi smo pri-
nesli o tem tt daljši članek, na kateri
danes opozarjamo. Za „Sočine" skri-
bente velja rek: „Lc čevlje sodi naj
kopitar".
Saj smo vedeli! —- Pod tem na-
slovoin odgovarja zadnja „Soča" na
notico, katero je priobčila zadnja „Go-
rica" pod naslovom „V ozadje potis-
njeni A. Gabršček". ter nam očita laž.
„Saj smo vedeli" tudi mi, da nam bo
„Soča" očitala laž. A tako pranje A.
Gabrščeka v „Soči" ne bo nič izdalo.
Karje pisala „Gorica" v zadevi Cabršče-
kovega odstopa iz T. o. z., je bitstveno
pristna resnica. Na pritisk dveh
denarnih zavodov je bil Gabršček
pozvan, da mora odstopiti kot predsed-
nik T. o. z. in da mora nehati biti clan
načelstva  iste.  To   je   resnica   in  vse
,vjuu , s\} ic guic ,/nav4C"i icgauejsivu
ne more nobeden več utajiti. Da bo pa
„Soča" vedela, da smo dobro podučeni
o tern, kar se je godilo za kulisami T.
o. z., ji za danes povemo še to: Prav
takrat, ko je Gabršček v Sofiji „reše-
val" slovanstvo in so o^ penečem šam-
panjcu letele nanj cvetlice. kakorjenaj-
brže on säm pisal „Slov. Narodu", prav
täkrat se je pripravljala zanj v (iorici
kupa grenkosti. katera inn je bilapred-
ložena koj po njegovem povratku vüo-
rico in hočeš-nočes piti je moral iz te
kupe in potisnjen je bil v ozadje, kamor
ie vedno sodil; a žal, da najbrže pre-
pozno. —
Zadnja „Soča" piše, „da je g. (i.
z letovišča na bledu sklical sejo načel-
stva, h kateri je povabil ludi predsed-
nika nadzorstva, in tu je na/nanil svoj
odstop ter povedal vzroke teinu ko-
raku". Da je üab. sklical omenjeno
sejo. je mogoče res. Res jo mogoče
tudi. da se je v isti seji mogočiio zre-
penčil. a vzrokov, ki so prouzročili nje-
gov odstop, nui ni bilo prav nič treba
navajati ; kajti navedli so inu jih do-
volj jasno oni, ki so ga k odstopu pri-
moiali, Tako je. draga „Soča", in vse
tvoje in tvojega gospodarja „Pike !" ne
morejo izpremeniti teh dejstev.
Kolesarska dirka v Velodromu
zopet prepovedana. — Za jutri n-».po-
vedano in vsled rckurza na prvotno
prepoved tuk. glavarstva dovoljeno
dirko je c. kr. namestnisivo v Trstu z
odlokom z dne 21. t. m. propovedalo
in sicer iz vzroka javnega mini in
red a.
Neverjetno ie. kak vpliv ima laško
iredentovsko časopisje na visoko vlado.
„Piccolo" in „Corriere" nialo poluijskala
in pogrozita — in vlada se jima
umakne.
Ne glede na to. da ta prepoved
stoji v nasprotju z tozadevnim min.
odredbam, ker ima vie da v svojem
programu tudi točko, ki priporoča sport
in na podlagi katere naj bi se podpi-
rala športna društva, ker se nadalje
tudi v š o I a h zahteva gojitev športa,
je ta prepoved direktna kršitev pravic
Slovencev. Najbrže se je zbala vlada,
da nastopijo mladi Garibaldinci, o ka-
rih dobro ve, da so na skrivnem pri-
pravljeni v danem slučaju se prikazati.
Bolje bi bilo, ako se prepriča o moči
iredentizma, nego da pusti tleti ono gi-
banje, ki bi vsplamtelo, kadar bode
prepozno za ga potlačiti. Takrat bodo
pač Slovenci dobri za to.
Neiepo igranje s Slovenci imenu-
jemo lahko početje naše politične oblasti
v zadevi kolesarske dirke v (iorici. Tako
se dela z otroci in med otroci, ne pa
med politično oblastjo in med Slovenci.
Diiigod bi se takim političnim otrokom
drugače godilo. Hotel! bi videti graške
ali dunajske Nemce, ako bi se jim taka
dirka dovolila, potem prepovedala, nato
spet dovol'ia in konečno spet prepove-
dala. Mi Slovenci pa moramo tako ne-
utemeljeno žaljenje mirno utakniti v
žep. .Jako slabo spričevalo si daje poli-
tična oblast v Oorici, da nima toliko
korajže, da bi odločno povedala gori-
škim laškim hujskačem kar jim gre.
Ako to nič ne bo pomagalo, pa pod ključ
ž njimi za časa dirke. Zadostovalo bi
Ie par italijanskih vročekrvnežev deti za
en dan na varno, pa bi bilo dobro. Ako
bi hoteli goriški Lahi prirediti v mestu
kako za Slovenceizzivalno veselicoin bi
Slovenci proti temu protestirali, kak bi
bil konec? Konec bi bil ta, da bi par
Slovencev aretirali, Lahom pa dovolili
izzivalno veselico. NajbrŽe, da bi se tako
zgodilo. — Spet si moramo eno zapom-
niti Slovenci. Vreča potrpežljivosti se
naglo polni. Kaj pa potem? Posledice in
odgovornosl bodo nosili tisti,' ki podpi-
rajo laške iredentiste in llačijo Avstriji
zveste Slovence! Ali ste slepi, da nevi-
dite, kaj počno Lain, da se na vsaki
njili veselici vidijo barve laške trikolore,
da se prepevajo izdajalske pesmi, da
jim je Garibaldi ljubljenec itd., med tern
čne pesmi itd. In   vi  laškim   iredenti- |
stom na ljubo sami zatirate s takim
postopanjem v Slovencih patrijotizem !
Politična gospoda, taka pot ni prava!
Je zgresena, ne vodi k mini, ampak k
sovraštvu!
Poslopje c. kr. glmnazljo v Go-
rlcl. — Te dni je pregledovala v topo-
klicana komfsiia prostore tukajšnje c.
kr. gimnazije. Znano je, da to poslopje
nikakor ne odgovarja svojemu namenu.
Ali sedaj so prišll na to, daje poslopje
že na razpadu. V 'dveh Šolskih dvora-
nah je bila nevamost, da se udere
strop. Morali so trolinele lesene tramove
nadomestiti z železnimi tračnicami. Ko-
misija je tudi konšlatirala. da je sve-
tloba v teh prostorili preslaba in da
tudi v higijeničnem oziru poslopje ni
sposobno za solo/ StraniŠča so škan-
dalozna. Komisija je izračunila, da za-
doščajo prostori Ie za 200 dijakov,
medtem ko se mora letos računati na
800 obiskovalcev. Skrajni čas je, da se
stori  kaj v zboljšanje teh razmer.
Na Dunaju zapirajo č e š" k e sole
zaradi „z d ravs t v e n i Ir' pomanjklji-
vosti. v p e r i f e r i j i države pa so raz-
valine dobre kot ufni prostori.
Po izletu puljske N. D. 0. v Trst.
Kakor smo svoječasno poročali. so za-
radi demonstracij dne 4. t. m. povodom
izleta puljske N. I). 0. v Trst aretirali
31 oseb in sicer 24 rij ill dne 4., drugih
7  pa dne 5. t. in.
Pri teh ljudeh je policija izvršila
liišne preiskave in vspeh teh preiskav
je bil nepričakovan. Nasli so cele ga-
ribaldinske uniforme, potem dekrete. ki
vsebujejo imenovanja dotičnika v kako
častniško saržo in pa razna druga jako
kompromitujoča pisma. Kdo je te ljudi
avanciral. iz dekreta ni posneti. Naslo
se je mnogo pesmi. vsebujočih raz-
žaljenje Veličanstva ter sploh drugega
materijala. ki kaže na slabe natnene te
sodrge. To so fakta, ki jih ni mogoče
ovreči. Kai pa „Piccolo", ta hinavec?
Joče In stoče, da vidi vlada v vsakem
nedolžnem, čisto narodnostnem gibanju
v Trstu vedno Ie iredentizem. Pritožuje
se. da so Italijani v Trstu zapostavljeni
(kur ni res) itd. itd. brez konca in kraja.
Kar pa uganjajo in mislijo pri-
praviti njegovi pajdaši na skrivnem
proti istim, od katerih zahteva pravič-
nosti, ne pove. Naj raje obelodani šte-
vilo in pristaše one skrivne protiav-
strijske organizacije, ki jo je izsledüa
tržaška policija. S tern si bo mogoče
pridobil nekoliko simpatije pri vladi, ki
ga sicer rada posluša, ako se gre za
to, da bi se prepovedala kaka nedolžna
slovenska veselica ali športna slavnost.
Odprti lekarni. Od 25. septembra
do 2. oktobra bodeta imeli ponočno
službo lekarni: Cristofoletti-Kiirner.
Legijonarji v Gorici. — Ta igra s
petjeni v štirih dejanjih. katero je spisal
znani slovenski pisatelj Fran Govekar,
ravnatelj slovenskega deželnega gleda-
lišča v Ljubljani. godbo pa je zložil naš
Viktor Parma, se bode vprizorila prvi-
krat v Gorici dne 9. oktobra t. 1.; vpri-
zori jo drustvo „Zvezda" iz Sovodenj,
sodeloval bo vojaški orkerster. ~ I) e 1
čistega dobička dobi „Sol.
Dom". Režiser igre je znani trzaški
igralec g. V. Cotič, naš domačin. Na-
tančnejše se še sporoči.
Kolesarska vest. .logoslovanski
prvak za 1909 g. Milan Meniga iz Za-
greba je vozil rekord v četrtek dne 22.
t. m. iz Ljubljane v Gorico 121 km pod
strogo kontrolo. Odšel je iz Ljubljane
ob 9-19 dopoldne, v Gorico je dospel
ob 1-05 pop. Skupno je rabil 3 ure 46
minut. S tem je dobil prvenstvo tudi
za 1910, ako se ne priglasi do 31.
oktobra t. 1. nihče drugi, ki bi dirkal
ter prekosil g. Meniga. Priglasiti se je
pri g. Rudolf Drufovka, gosp. ulica.
Kolesarsko društvo „Gorica" na-
znanja priglašenim dirkačem, da dobe
pri g. Rud. Drufovku   vrneno  vpisnino.
0 d b o r.
Kuhinjska   šola v Goricl,   katere
e otvori zopet dne 1. oktobra t. 1. To '
se daje na znanje cenj. g gostom. Učenke,
ki se hočejo naučiti praktičnega gospo-
dinjstva in kuhanja, naj se oglasijo v
Šoli v ulici Vetturini štv. 9.
Novo vojašnlco zgradi občina Št.
Andrež in sicer na Rojcah, na prostoru,
kjer se sedaj nahaja sola za jahanje.
V vojašnici se nastanejo pijonirji, ki so
sedaj na Goriskem gradu. Proračun za
zgradbo vojašnice znaša skoraj 140.000
kron. Z zgradbo se bode začelo uže
ietos.
Kraetijska gospodinjska sola v
Tomaju na Krasu pričenja v začetku
novembra svoj tretji tečaj. Že prva dva
tečaja sta pokazala, kako potreben je
ta zavod, ki je edini na Primorskem,
namenjen izobrazbi in poduku kmet-
skega ženstva, kako velikega pomena je
za razvoj celega kmetijstva v naši de-
želi, ker svojemu stanu primerno izobra-
žena gospodinja je zaiožna voditi vse
posle gospodarstva. Kmetski posestniki
Primorske so kmalu uvideli, kako velike
koristi jim lahko prinese ta sola, in
zbog tega sta bila že prva dva tečaja
dobro obiskana. Tudi vlada in dežela
veste ceniti važnost delcvanja tega za-
voda in zbog tega ga tudi podpirate ma-
t'jrijelno v obilni meri. fiai dokazuje na-
rodni pregovor čisto resnico, da dobra
gospodinja podpira tri vogle pri hiši.
Koliko več je to možno. če ima ista
tudi primerno izobrazbo. ki jo uspo-
sablja. da si zamore pomagati v vseh
težkočah, ki jo zadenejo v dandanažnji
za kmeta ne baš lahki dobi gospodar-
jenja.
Začetkom novembra t. 1. se otvori
trctji teČaj te sole, ki traja nepretrgoma
12 mesecev t. j. do konca oktobra 1911.1.
Vsprejemajo se deklice, ki so dovršile
16. leto svoje starosti; Ie v slučaju krep-
kega razvitka tudi take v 15. letu. Go-
jenke stanujejo v zavodu. ki je pod
vodstvom šolskih sester, katere so si
pridobile že velikih zaslug za krščansko
in narodno vzgojo slovenskih deklet na
Primorskem. Pouk je slovenski in brez-
plačen ter obsega poleg veronauka, vzgo-
jeslovja, zdravoslovja. ravnanja z bol-
niki, spisja in računstva vse one pred-
mete. ki jih mora umeti dobra gospo-
dinja. Zlasti se poučuje teoretično in
praktično o kuhanju. šivanju na roko
in na stroj, pranju. likanju. živinoreji,
mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se
istotako vežbajo v ravnanju z bolniki
in bolno živino. Vse te predmete po-
učujejo teoretičnc in praktično doma č.
šolske sestre. deloma učitelj kmetijstva,
zdravnik in živinozdravnik, in se torej
gojenka v teku enega leta nauči toliko,
kolikor potrebuje dobra gospodinja. Na-
tančne podatke pošiljajo i. $olke sestre
v Tomaju p. Dutovlje. Ker je število go-
jenk omejeno Ie na 15, kar je neob-
hodno potrebno, če se hoče. da se iste
praktično popolnoma izvežbajo. naj se
prošnje za vsprejem uložijo čimprej. naj-
kasnejc pa do 15. oktobra t. 1. pri vod-
stvu gospodinjske sole v Tomaju.
Vsak zaveden slovenski posestnik,
ki ima hčer godno za gospodinjsko solo,
naj jo vpiše v ta zavod. Saj mu bodo
ti mali stroški, ki jih bode imel pri tem,
velikokrat poplačani s tem. da bode
njegova hčerka zmožna uspešno poma-
gati pri gospodinjstvu doma in pozneje
tudi sama gospodinjiti.
Romarji na povratku. — V sredo
zjutraj so se z Lloydovim parnikom
„Tirol" povrnili iz Sv. dežele slovenski
romarji, ki so se podali tja 2. t. m. Na
pomolu jih je pozdravilo več tržaških
Slovencev. Popoludne so se romarji s
posebnim vlakom odpeljali v Ljubljano.
Grozna nesreča na zeleznici.   -
Brzovlak, ki odhaja iz Gorice ob 6. in
pol uri zvečer proti Dunaju, je trčil v
torek ob 2-20 zjutraj pri Rottenmannu v
bližini Selzthal-a z brzovlakom št 101,
ki prihaja z Dunaja. Obe lokomotivi in
več vagonov je bilo pri tem popolnoma
razrušenih. Ječanje in kričanje je nazna-
njalo, da se nahajajo  med temi razva-
i;.,,....;   ijj.,1;.,     n,.;;.,j,»    .-^   ;^   fni/ni   ;   • ^
rišli iz Selzthala rešilni vlaki.                '
Iz razvalin so potegnili 7 mrt-
vih. — Ranjenih je 10 težko in 19
lahko. Skoro vsi potniki pa so dobili
manjše poškodbe.
Med potniki se je nahajal tudi
trzažki namestnik princ Hohenlohe. ki
se je podal na Dunaj.
Uvedla se je preiskava, ki naj
dokaže, kdo je kriv te nesreče.
Solera. — V Budimpešti je umrl
na znakih kolere en delavec, ki je do-
šel iz dežele. Dva druga. ki sta obolela
na znakih kolere, sta bila prenešena v
bolnišnico. V Mohacs-u sta dve osebi
na koleri umrli. Skupno se je konstati-
ralo 36 slučajev kolere, od katerih jih
je 18 umrlo. Komisija za epidemične
bolezni v Mohacs-u se pritožuje. da je
lludstvo jako malomarno v izvršitvi
profilaktičnih ukrepov. Razširil se je
tudi glas, da zdravniki zastrupljajo Ijud-
stvo. Dogodi se pogostoma. da se niti
novi slučaji bolezni ne prijavijo. Po
ccrkvah pridigajo duhovniki z lece o
nevarnosti te bolezni ter opozarjajo ljud-
stvo na higijenične predpise.
Za Puglijo je italijanski kralj do-
volil iz državnih sredstev izvanredni
znesek 1.000.000 lir za lokaliziranje te
kuge in za pomoč prizadetim. V zadnjih
24 urah se je konstatiralo 18 novih slu-
čajev. od teh 4 s smrtnim izidom.
Eonec pasivnega odpora med
osobjem južne železnice. — Listi poro-
čajo. da so uslužbenci južne železnice
vsprejeli ponudbe ravnateljstva. S tem
je končan pasivni odpor.
Aretacija nevarnega tatu v Ljnb-
ljani. Te dni je ljubljanska policija are-
tirala 2oletnega ključavničarja Ivana
Slabe iz Ivanjega Sela pri Rakeku.
Slabe je uporabljal to poietje v to. da
je ponoči. ko so bila okna raznih sta-
novanj odprta. obiskaval ta stanovanja
ter iz njih odnesel. kar je našel. Ni ga
motilo tudi. če je kdo v sobi, v katero
se je vtihotapil, spal. 15 policiji nazna-
njenih slučajev ima na vesti. Kdo ve v
koliko drugih stanovanj je vdrl. kateri
slučaji pa niso bili policiji naznanjeni.
Denar. ure. verižice. obleko in obuvalo
— sploh vse. kar mu je prislo v roke,
je odnesel. Da mu ne bi prišli na sled,
je vedno menjaval okraje za svoje de-
lovanje Toda pri enem slučaju in to je
pri zadnjem je bil tako nepreviden. da
je v stanovanju. kjer je ravno po svoje
gospodaril. bil moten in v naglici, ko
je hotel pobegniti, je pozabil na mizi
culico. v kateri je bila njegova vojaska
knjižnica, ki ga je izdala. Policija je
na podlagi podatkov v vojaški knjižici
poizvedovala ter ga tako dobila v pest.
Cudno je vsekako. da je mogel ta
človek dva meseca izvrševati toliko in
tako pvedrzne tatvine. brez da bi ga
policija zasačila. Tudi sedaj. ko ga ima,
ni to njena zasluga. ampak zahvaliti se
ima Ie lopovčevi neprevidnosti.
Zakupna oddaja kruha in ovsa
za vojaštvo. lntendanca 3. armadnega
voja razglaša sledeče: Za zakupno od-
dajo kruha in ovsa bodo ponudbene
obravnave in sicer: v Bovcu 19. okt. v
obč. uradu: v Sežani 26. o ,t. pri okr.
glavarstvu; v Tržiču 27. okt. v obč.
uradu; v Kanalu 2. nov. v obč. uradu;
v Korminu 4. nov. v obČ. uradu; za
Gradiško in Ronke dne 5. novembra pri
okrajnem glavarstvu v Gradiški. Obrav-
nave bodo ob 9. uri predpoludne. Doba,
za katero se bode pogajalo,je od l.ja-
nuvarja do 31. decembra 1911.
Za te razprave veljavni pogoji se
razvidijo iz razglasov in zvezkov po-
gojev, ki so razgrnjeni pri gori nave-
denih obravnavališčih, in ki se pri vo-
jaških oskrbovalnili skladiščih tudi
lahko dobe zastonj.
V letalnem stroju preko Alp. —
Avijatik Chavez je včeraj preleiel na
svojem letalnem stroju Alpe preko
Simplona. Ko je prisel na švicarsko
stran, je padel stroj naenkrat na tla.
Stroj se je pri tem razbil. Avijatik sam
je obležai v nezavesti na tleh. Vendar
rane niso nevarne.
Avstrije čez  morje  88.434 oseb.   Veči-
noma potujejo naši izseljenci v Zedinjene
države; tako se jih jc odpeljalo v le-
tošnjem prvem polletju 74.2o2. Drugih
10.N57 se je odpeljalo v Kanado, in le
nekaj malega se jih je izselilo v Bra-
zilijo in Artjentinijo.
Od tejja Stevila se jih je peljalo
samo 5036 čez Trsts parobrodi društva
„Avstro-Amerikann".
Listnica uredoištva. — Dopisa iz
Dornberga in iz Saksida pnobčinio pri-
hodnjič.
öospodarske vesfi.
Tomaževa žlindra. člani vseh
zadriiij. ki su pridru?.ene „(ionški /ve/i
gospodarskih zadrutj in drtištev" v (io-
rici. dube 17",0 Toinaževo žlindro v za-
logi Goriške zveze v bivšem hotelu
Central.
Kmetovalci iz Vipavske strani pa
dobe žlindro po isti ceni v zalogi Kme-
lijskega druStva v St. Petru. v „Za-
družnem Donur. Na ta način si prihra-
nijo Vipavci precej poti v niesto.
Pozor pri umetnih gnojilih. — Že
večkrat snio opozarjali luse kmeto
vake, naj kupujejo umetna gnojila le
pri svojih organizacijah. ker jih sku-
Šajo različni nepošteni trgovci na vse
mogoče načine oslepariti. \' zadnjem
času skuša neka tržaška tvrdka raz-
prodajati novo umetno gnojilo pod ime-
nom „Fosfat Bernard", ki je pa dražji
nego Toinaževa žundra. vsaj z ozirom
na njegovo vsebino. ker ima le 80 odst.
onega učinka. ki ga kaže Tomaževa
žlindra. Svarimo naše ljudi, naj ne ku-
pujejo umetnih gnojil. katerih ne po-
znajo.
Jajčje lupine navadno naši Ijudje
mečejo stran. Pa jih je skoda, ker se
dajo koristno vporabiti. Lepo fino v
prah stolčene se primešajo hrani svin-
jam, kokošem. pa tudi mladim teletoni.
Apno koristi kokošem. da nosijo večja
jajca. pa bolj pogostoma: teletom in
svinjam pa koristi za hitrejšo raščo.
Eako se teleta najbolje opitajo ?
Za pitanje telet je najboljše neposneto
sladko mleko. ker le tako teleta obdrže
lepo belo in okusno meso. dočim seno
in zrnje skoduje kakovosti mesa. Kjer
se pitana teleta dobro izplačajo. se jim
rnorejo s pr'dom dajati jajca. Xamesto
saino z neposnetim mlekom se teleta
deloma lahko pitajo tudi s posnetim
mlekom, ki se mu doda na liter 26 - 30
g riževe moke in 35—40 g zdrobljenega
tenenega semena. Tudi 50 g koruzne
ali ajdove moke na liter posnetega
mleka je dobra pitalna krma za teleta.
Dober vspeh s pitanjem teiet s cenej-
šimi krmili kakor je sveže neposneto
mieko, je pa le tedaj mogoč, če so te-
leta takoj prvi dan od matere odstav-
Ijena in se umetn.) dojijo. kajti le takrat
teleta se dajo uspešno pitati z drugimi
krmili. kakor jc nileko, ne da bi za-
ostala. kadar se preide od mleka na
druga krmila. Kjer mesarji za pitana
teleta ne platajo primernih cen. se pa
pitanje ne izplačuje.
Svoji k svojim!
Podpisani slovenski brivecv Oo-
rici Gospodska ullca št. 1 sc priporoča
sl. slovenskeinu občinstvu i/. mesta in
z dežele za obilen obisk. Postrežba toaia
in strogo snažna. Brije in striže tndi
na mesečno odplačevanje. Na zahtevo
brije in striže na domti. V zalogi ima
razne toaletne potrehsčine p«> /nicrni ce-
ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter
kupuje zenske lase pol2K in naprej
kilogram.
Franc No>ak.
Gospodska ulica, št. 1.
Ivan Bednarik
priporoea svojo
knjigoveznico
v 60RICI
nlica dolla Croce Stev. 1>.
Jakob Miklus
mizar in lesni t r g o v ec
=^ v Podgori ^ |
n vojIb železništeca mosta :
(na cesti, ki fieljeproti GradiSki)
o  o o
1'Snjf tudi z opeko, inia ve-
liko /alu^o vnakovrstneicii trde-
ga in mekhe^a lesa «lomjiße^a
in tujesa, veliko zalo^o pohišt-
va, vitittkih posod, ttiskalnic itd.
Proda se
več krav, volov, telet
— in žganja. ™
EMIL ČEBNE TOMAJ.
Pozor!
Kadar kupujete vino, grozdje ali
tropinsko žganje. se priporočam. da se
obrnete na me. Obrnite se osebno ali
pismeno. Imam pristna naravna vina,
ki so bila na razstavi v Parizu odliko-
vana z zlato krono. medaljo in križcem
ter častno diplomo. Tržim tudi s krom
pirjem. Na razpolago je več pohvalnih
pisem v uioji pisarni. Viim tega dam
onemu. ki bi bil vstanu dokazati, da
vina v moji kleti niso naravna in pristna.
1000 kron. Zalogo imam v Poreču
ulica Grande St. 318in 320 (Istra.)
Se pripor cam udani
MARTIN SREBOT.
Vsi specijalisti za gojenje
lepote
\ so iste^a mnenja, daje namreč jednostavna skrivnost
1 zä dosego lepe kože: Čiščenje in snaženje znojnic.
;J S par kapljicami „EÄÜ DB FLORENCE", ki se jo
r! primeša vodi za limit ali kopelji, se znojnice otvorijo
j in popolnoma očistijo. Rezultat je čista,   mehka   in
/ zdrava koža. Nezdrava koža na lieu je nevšeča po-
sledica zaprtih znojnic. Uporabljajte „EAU DE FLO-
RENCE" in zahtevajte pri nakupu originalno znamko
„Corsini"   (modra-rdeča-zlata   etiketa),   ki   jamči   /a
veliko   prednost   te   toaletne   vode.   Reelna tfgovina
respektira volio odjemalcev.
Dobiva   se  v   to  spadajočih   pfodajalnah.   The   Corsini   Perfumery  Company   &  Co,   Barden   &  Co
Wien, Stuinpergasse Stev. 47,
~3   Zagrebški      Jj&
J^^Toooooooooooooooooooo    Ä-o/     "tovarniško ziamko
priporočujemo   trni^/ftlicf  Pridafek I
Rojaki!
podplrajte
slovensko šolstvo!
lzaaiateii in odeovorni urednik Anton B a v č a r.
Telegram ! ~W& WT Telegram ! ^H 9^ Telegram !
Otvoritev =
JJ AZAR-J A JJMP 0 R10
RAŠTELJ 10      G0RI6A       RAŠTELJ 10.
Galanterijsko blago in igrače, stekleni, porcelanasti in emajlirani predmeti, hišna
in kuhinjska oprava, luksurijozno, šaljivo in clekorativno blago, toaletni, usnjati in pred-
meti za potovanje.
D   stalnih cen:  UT vin., K   I,    L,     U,     T,     0.
Oglecla si vse to lahko vsakdo, ne da bi bil prisiljen kaj kupiti.
S spoštovanjem       JOSIP SPIEGL Jun.
Št, 724.
Dražbeni razglas.
One 3. oktobra t. 1. od 9. do 11. ure predpoludne se oddä
delo novega vodnjaka v Št. Andrežu na ponudbeni dražbi onemu
ponudniku, katerega pogoji bodo najugodnejši.
Vzklicna cena je 4000 K.
Xatancni pogoji so od danes naprej do dneva dražbe razvidni
v obč. pisarnici v vŠt. Andrežu.
Ponudniki imajo položiti 5"0 varsčino od vzklicne cene.
Županstvo v Št. Andrežu
due    17.   septembra   ID 10.
Župan.
And. Lutman, l. r.
FRANC POPBERŠIČ !
avtorizovan kamnoseški mojster,                 i
Gorica  —  Trža^ka cesta st. 10.   —   Gorica    ,
priporoca slavnemu obcinstvu za bližajoci se
praznik USBli VEPHih dUŠ dull svojo bogato zalogo
nagrolmili spomenikov
bodisi   priprostih,   ali   finih   iz   kraškega
kamna   najboljše vrste   za   15 K   in vise. ;
v zalogi ima razne kameniške plošče,
žlebe, umivalaikQ za kuhinje, itd. itd. %
Sprejema   in  izvršuje   vsakovrstna v kamnoseško stroko   -
--------spadajoča dela po prav zmernih cenah.   —         %
Cenj. dame in gospodje — pozor!
Jmate že šivalni siioj? Al'o ga uimate, owislite si najnovejšo marko „Original-
Viktoria" in najboljšega 'izdelka. Pc dolgoletn.'h skušnjab sva pnšla do prepri-
ranja, pa   ostane   „Original"  vedno le najboljši.
Original   Victoria st^oj
'itrLno  sf po  10 letni  uporabi
biezšumno.
Original   Victoria stroji
so   nepieKusijivi   za    lomačo
rabo in obrtne namene.
Original  Victoria  stroj!
so iuijpripraviidjši   ia  umemo      ^
vezv.nje (rek amiracije). Tvrdka
stavi   na   razpolago   strankam
učiteljico,    ki    poučuje    üsez-
plačno.
Original  Victoria  stroji
so   nrijboljši   izdeieK  «eh do-
sedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroji jamčlva 10 let.
Nikdo naj ne zainudi
priliko ogledat si pred
nakupom „Original-
Victoria" stroje.
Edina zaloga  .Original-
Victorja"  strojev in drugih
šivalnih   strojev,   dvokoles
,Puch"  orožja, municijein
vseh lovskih priprav pri tvrdki
Kerševaniji Čuk^- Gorica
Stolni trq (Piazza Duomo) štev. 9.
Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. L u k e ž i Č.)