Leto V.) štev. 262 L'ubUana, petek, 7. novembra 1924 Poštnina pavšafirana Cena 2 Din lsha}a ob 4 zjutraj Stan« m»sečno 20-— Dia H inozemstvo 30-— ( neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo i Miklošičeva cesta it. 16/1 Telefon »t. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnfštvo t Ljubljana. Prešernov« ul. št 64. Telef. it. M. Podružnici* Maribor. Barvarska uL L Celje. Aleksandrova a. Račun pri poStn. teko«, zavodu štev. 11.842, bloka imenovana Pašič min. predsednik, Pribičevič minister prosvete, Žerjav minister za šume in rude — Nova vlada ima volilni mandat — Ministri so smoci pol ozn prisego Beograd, 6. novembra, p. Nocoj ob 19.30 Zunanje zadeve: dr. Momčilo Ninčie. je kralj podpisal ukaz, s katerim je ime- Notranje tadeve: Bora M&ksimovič. Ljubljana, 6. oktobra. Vlada nacijonalnega bloka je sestavljena in novi ministri so nocoj položili prisego. Stjepan Radič je pobegnil v inozemstvo. Po dolgotrajni krizi je postala politična situacija natančno ista. kakor je bila pred imenovanjem Davidovičeve- ga kabineta r>red tremi meseci. Tudi „ ..,. . Takrat je bil eae, da se apelira na volil-| nejsiml možmi: Svetozar Pnblcevlc, dr. ce, ker so se notranjepolitično razme- Gregor žerjav, dr. Edo Luk.nlč ln dr. Radie pobegnil v Italijo VČER\J PONOČI JE STJEPAN RADIČ, ČIM JE BIL OBVEŠČEN O VLADI NACIJONALNEGA BLOKA SRAMOTNO POBEGNIL TER SE ČEZ REKO ODPELJAL V ITALIJO. — PANIKA V RADIČEVSKIH VRSTAH. Zagreb, 6. novembra- r. Danes v prvih ; HRSS že čez mejo. jutranjih urah je bil Radič telefonsko ob- Radičevskih krogov se je lotila globoka : veščen, da bo še tekom današnjega dneva konsternacija. Splošno se čuti, da je Radi-Imenovana vlada nacijonalnega bloka. Ss čev beg sramotno izdajstvo na stranki, tekom noči je Radič izginil iz Zagreba, katera je samo vsled Radičeve nepomlrljl-Njegov beg je ostal širši javnosti nepo- ve politike tako daleč zabredla. Še nedav-znan in šele proti ve&ru so se pričeli no je Radič na javnem zboru slovesno po-raznašati glasovi, da je predsednik HRSS klanjal svoje življenje »hrvatski domovi-neznano kam izginit Prvotno tej govori- ni in hrvatskemu narodu,« sedaj pa, ko ci ni hotel nikdo verjeti. Ko pa je večer- je bilo treha vztrajati pri onih, ki so oni ni »Hrvat« objavil vest, da Radiča nj v tako zvesto sledili na vrtoglavi poti, je Zagrebu je v blokaških krogih nastala ce- poplačal zvestoho s strahopetno dezerta-la panika in pričel je pravi naval telef o- cijo. Politični diskoaliflkaciji sledi torej ničnih ln osebnih poizvedovanj pri blo- tudi moralična, kar gotovo ne bo ostalo kašklh redakcijah, v tajništvu HRSS In brez posledic. na stanovanju Stjepar.a Radiča. Edini od- 1 Panika med radičevskimi voditelji se govor pa jc bil: »Gospod Radič le odpo- še množi vsled govorice, da se bo proti »oval. Ne vemo kam.« Izgleda, da so tudi vsem, ki so zagrešili zločin hujskanja pro. eeneral Dušan vodi,nl kr0S' HRSS popolnoma presene , ti državi postopalo po zakonu o zaščiti 16»ni in da je Radič pobegnil brez njiho- države. Ker bo Narodna skupščina ra*. vega znanja. Kakor znano si je Radič ta- i puščena in izgubijo poslanci svojo imuni' koj ob demisiji Davidovičeve vlade, dal teto, prehaja polna odgovornost pred za« , od ministra Petroviča Izstaviti notni list kon tudi na nje. dena ter »stopa ministra ia agrarno re- (katerega je daI vidj:3ti od m-džarskega, I Zagreb, 6. novembra, r. Zvečer so do-lormo minister poljoprivrede Krsta Mile-, aVStrijsnega in italijar.skega konzulata, spele iz Reke vesti, da je Radič dane« tir, ministra za socijalno politiko pa mi-1 ^to se ne ve, v kateri smeri je pobegnil, dopoldne z avtomobilom prispel te Za« nister narodnega zdravja dr. Slavko Mi-; Zvečer so bile po Zagrebu razširjene naj- ' sreba do 7ranice pri S-JŠaku ter na pod- senzacijonelnejše vesti in se je m. dr. pri- lagi pravilno izdanega in vidiranega pot-povedovalo, da je Radič pobegnil z aero- nega lista prekoračil italijansko meja planom, nadalje se ie govorilo, da so tudi Radič se je nekaj časa zadržal na Reki, nekateri drugi kompromitirani voditelji, odkoder potuje najbrž v Rim. novana nova vlada nacijonalnega bloka pod predsedstvom g. Pašiča. Nova vlada ima pooblastilo da v slučaju delanezmož-nosti parlamenta razpusti Narodno skupščino ter razpiše nove volitve. V vladi so zastopani poleg radikalov samostojni demokrati s svojimi najodlič* Žerjav, Prvislav Grisogono so člani kabineta. Novi ministri so nocoj ob pol 10. položili prisego ter prevzamejo jutri dopoldne resorte. Minister notranjih zadev bil podpisan ukaz o imenovanju vlade, prevzel posle svojega ministrstva. Jutri ob 11. dopoldne se vrši prva seja ministrskega sveta. LISTA MINISTROV. Ministrska lista je sledeč*: Ministrski predsednik: Nikola Pašič. Minister brez portfelja in namestnik min. predsednika: Marko Triikovič. re tako zaostrile in tako izpremenile, da ni bilo pričakovati uspeha od nobene druge solucije. Tudi sedaj je tako; razlika je le v tem, da je danes za prav svoje..... vsakogar, ki še ljubi Jugoslavijo, nje- Maksimovic je ze noco,, takoj ko je no enotnost in edinstvo, čisto jasno, da so nove volitve neobhodno potrebne. Pred tremi meseci so blokaši utemeljevali odgoditev volitev s tem, da mora skupščina rešiti vsaj še najvažnejše zakone: dokazovali so, da je skupščina še delazmožna. Vlada federalistov iu avtonomistov pa je z dejanji posve-dočila, da so bila vsa njena obetanja le varanje javnosti, naroda in kralja. Skupščina po nastopu Davidovičeve vlade ni sklenila niti enega zakona in blokaši so pustili gospode poslance ves Jas na dopustu. Ves čas vlade »parlamentarne večine> so se vršile tri(!) seje parlamenta in še te so bile zgolj formalnega značaja! Davidovičeva vlada ie nastopila tudi kot vlada «sporazumas, «zakonitosti;, in «poštenja». Dejanja so desaui-rala tudi te slepilne krilatice blokašev. Koliko je bilo kokodakanja o boju proti korupciji, a blokaši niso zakona proti korupciji niti v parlamentu sprejeli. niti niso v treh mesecih svojega vladanja samo enega korupcionista zagrabili. četudi bi to že po obstoječih Pravda: dr. Edo Lnkinič. Saobračaj: Andro Stanič. Prosveta: Svctorir Pribičevič. Finance: dr. Milan Stojadinovič. Šume in rude: dr. Gregor Žerjav. Trgovina: dr. Prvislav Grisogono. Poljoprivreda: Krsta Miletid. Vere: Miša Trilunovič. Pošta in brzojar: Velja Vukičerič. Gradjevine: Nikola Uzunovič. Izenačenje zakonov: Marko Gjnrifič. Narodno zdravstvo: dr. Slavko Milctič. Vojna in mornarica: Trilunovič. Dva resoria sta ostala začasno nezase- letič. Kai bo z Narodno skupščino? VPRAŠANJE PRED ODLOČILNIM SKLEPOM MINISTRSKEGA SVETA. INVALIDSKEGA ZAKONA. Beograd, 6. novembra, p. Nova vlada rednih dohodkov s sklepom min. sveta ima volilni mandat ter je torej pooblaš&e- Pred železnScarsko stavko v Avstriji ŽELEZNIŠKO na, da razpusti Narodno skupščino in razpiše nove volitve. Z ozirom na dejstvo, da se nahaja pred parlamentom socijal-nopolitično velevažni invalidski zakon, skuša vlada pridobiti parlamentarne skupine, da bi pristale na parlamentarno i* šitev tega projekta. Za slučaj. da strank« ne pristanejo in sc pokaže takojšen raz« pust parlamenta za neizogiben, bo vlada na podlagi pooblastila čl. 278. finančnega sakonih lahko storili. Končno pa so zakona in s pritegnitvijo sredstev iz iz* morali hlokaški ministri še dočakati, 0 možnosti nadaljnega dela v Narodni skupščini bo sklepal jutrišnji min. svet. Politični krogi računajo z možnostjo, da bo parlament že jutri razpuščen. Po ustavi morajo istočasno z razpustom Narodne skupščine biti razpisane nove volitve, ki se morajo vršiti v treh mesccih BREZUSPEŠNA POGAJANJA MED NASTAVLJENCI IN UPRAVO. — STAVKA ZAČNE DANES PONOČI. Dunaj. 6. novembra, s. Že nekaj dni1 železnic so dospela na mrtvo točko, tako trajajo med nastavljenci zveznih železnic da je sm-trati situacijo za izredno kri« in upravo resne diference. Položaj se je tično. Tekom današnjega popoldneva so kljub pogajanjem v zadnjih dneh takoi bila pogajanja prekinjena. Za zvečer je poostril, da je treba računati z izbruhom : sklicano generalno zborovanje uslužben* stavke in ustavitvijo prometa. Stavka se j cev, na katerem se bo sklenilo stavko od dneva razpustitve . V istem ukazu mo- i bo pričela, če med tem ne pride do spo-1 na vseh progah avstrijskih železnic, če ra biti tudi že sklica oa nova Narodna, razuma, jutri — (petek) ob 24. i jutrišnja pogajanja ne bodo privedla dq skupščina, ki se sestane naidalje en me- Dunaj, 6. novembra, j. Pogajanja želez-' uspeha. Stavka se začne jutri ponoči. sec po volitvah. da je bila proti njim vložena cela vrsta obtožb radi korupcije in oškodovanja države. Ravno zadnje dni je tudi najvišje sodišče postopanje Koroščevega režima žigosalo kot zakonolomstvo. SvojS eksistenco je blokaška vlada najbolj utemeljevala s t^m. da bo ona dosegla z Radičem in Hrvati »spora- Pogaiaoia pred sestavo vlade PAŠIČEVO POVABILO DAVIDOVIČ U IN DAVIDOVIČEV ODGOVOR. — ODHOD TIMOTIJEVIČEVE GRUPE IZ DAVIDOVIČEVEGA KLUBA. — ZADOŠČENJE V VSEH NARODNIH KROGIH. — CEREMONIJA ZAPRISEGE. Beograd, 6. novembra, p. Danes zju* j jevičeva skupina, sta ostala dva resorta traj se jc splošno razvedelo, da je dobil nezasedena. niških uslužbencev z direkcijo zveznih Po ameriških volitvah ITumulti v madžarskem sestava parlamentu Definitivni volilni rezultati. — novega parlamenta. , ,, , Newyork, 6. novembra, s. V reprezen* Budimpešta 6. novembra, j. Na danas« tančno zbornico bo na podlagi torkovih "" ^J1 Narodne skupsčme, je pnsto do volilnih izidov izvoljenih 241 republikam burnih scen. Poslanec Baros jc v imenu cev, 190 demokratov in 15 radikalccv. La demokratske zveze vložil pritožbo proti snm». Vise kar se je odigravalo zadnje j Pašič v imenu nacionalnega bloka man*! Ob 19.30 je odnesel g. Trifkovič ukaz' Follette ie izjavil, da sc jc sedaj bitka : kršenju poslovnega reda s strani zbow -- I. ________:..________a___- i.;__„„'-_,____•___u. ..i____j-,:____i. i. ničnega predsedstva. Izjavil je, aa je bi« tri mesece v smeri sporazuma, pa je j dat za sestavo nove viade. Vest je izzva« najeklatantnejši dokaz za zgrešenost ja v Beogradu veliko navdušenje in ves o imenovanju nove vlade v dvor, kjer ga šele začela in se bo ostro nadaljevala, ta» j koi ko se sestane kongres. je kralj takoj podpisal. Velika množica ljudi j kovala pred dvorom prihod novih mini- \ so bili znani definitivni rezultati predsed- Io v zadnjih dveh letih stavljenih vladi in škodljivost" sporazumaške politike po I dan so goste množice oblegale'dvor in j" Velika množica "ljudi je vztrajno priča-j New York, 6. novembra z. šele sinoči | r'ič "anj kot 300 "u'R,lh vPra®eni> ki p* t-,-.,— *,--------j... nr..j:----: . . !. . . ....... l .... ....... .. . - . ! do danes se niso dohna odgovora. Opo« blokaškem receptu. Tudi sami blokaši j min_ predsedništvo. ..... ----------- r-------------..... ........ ....................... ,-------- , . .. . . , .... sedaj ne morejo zanikati, da niso imeli Zjutraj je g. Pašič povabil Davidovičev strov k prisegi Prisega se je vršila po niških voiitev. Rezultati so za republi- 1 zlC!Ja ne bo [rpc ' SS. u"lCuj,ejo .p.ra* popolnoma svobodnih rok in vsega pol-; klub k sodelovanju. Pisal jc g. Davidovi*' abič-jnem ceremonijelu, nakar je kralj kance še ugodnejši, za progresiste pa še j yicc, madžarske ustave. Ce bo zbornično aomočja za dosego sporazuma. Do er>o- : ču sledeče pismo: i nove ministre zadržal še dalj časa pri slabši. Dobili so namreč: republikanci 389. 1 predsedstvo pravico interpelacij tudi v razuma ni prišlo, ker ga pristaši te ak- j aG Ljuba Davidovič, šef demokratske sebi. Ob živahnih ovacijah številnega ob- demokrati 129 in progresisti 13 volilnih nadabe^zancmarjalo,^^bo_ znala opoa. eije niso hoteli in ker so le «sporaznm> stranke. Čast mi je obvestiti Vas, da mi činstva so ministri ob četrt na 11. za- mož. porabl jali za zahrbtne svoje nakane, ! je nj. Vel. kralj poveril mandat za se*! pustili dvor. katerih cilj je bil razorati in uničiti stavo voii'ne vlade. Prosim Vas, da mi . Imenovanje novih velikih županov enotnost države. Ni £ra danes v Evropi. odgovorite, ako Vaš klub pristaja, da politično mislečega človeka, ki bi nP . vstopi v vlado, ker se nahaja na istem priznal, da si je zlasti kralj z najpleme- ustavnem sta išču kot radikalska stran* nit-ejšimi napori prizadeval, da se doseže sporazum. Za plačilo ie dobil vsako nedeljo ploho najpodlejših podtikanj in psovk iz ust glavnega faktorja snora-jsumaškp vlade... Tega. kar si je dovoljeval Radič pod vlado g. Davidoviča in Korošca, bi v nobeni drugi državi pis ukazi o kih županov. V Ljubljano bo imenovan sarajevski vel. župan dr. Vilko Baltič, za Maribor bivši vel. župan dr. O. Pirk-lraier. za Zarreb bivši vel. župan doktor Ivo Zuccnn. Dosedanji vel. župani na teh mestih bodo penzijonirani. ka. Vaš odgovor čakam do popoldne. — Nikola Pašič«. j Za popoldne ob 3. je bila sklicana se* j ja Davidovičevcga kluba, ki je trajala do 6. in bila neobičajno burna. Odigravale so se naravnost dramatične scene. Ni dvoma, da se nahaja demokratski klub ne prenašali! A uspeh te potrpežljivo- < pre[{ razDadom. posebno sta ostro nasto* sti? Prišel je neizogiben nolom m reci pi!a proti Davidoviču poslanca Timoiije* moramo, da še nobena vlada v .Jugo- vič in Savčič. ki sta končno s svojimi slavi,ji ni tako sramotno skrahirala. ka- &žjimi tovariši zapustj!a klubovo sejo. kor vlada federalistov in avtonomistov 0sfcali poSianci so skUpaj z g. Davidovi* POSL. V. TVII.DER ZOPET DRŽAVNI in da je na njenih razvalinah ostalo čcm sestavili naslednje pismo, ki so ga j PODSEKRETAR, polno nesreče in opasnega netiva Z pos!ali g. Pašiču: j BeogTa^ 6 novPmbrn, p. Jutri bo ime- imenovan-em vlade nacionalnega blo- j oG d! Demokratski k-ub je sklenil> novan zopet za drž podsekretarja v min. ka le sedaj izročena država nac.ona - ; ^ ki ste mi nMranjih zadev posl. Večeslav \Vilder. nim nudem. Ni res, da znaea nacionali- ,...,. . .' „ . _ . •_____.__„x____I jo stavili v svojem pismu. L o našem mne* zem negirame potrebe našega notranje-:J . „ . . ^ , . __, „•,. „, k; niu, se naša sta lšca glede ustave ne kri* ga sporazuma. Demokrati nikdar ne bi . \' , * , ... vstopili v vlado, katere norma bi ne ker zastopa nasa stranka stal,sče, bila ' n vel ia vi jen je enakopravnosti za da \c trcba seštevat, ustavo m parla* vse pripadnike našega troimenega na j men anzem, k. ga ,e ustava proglasila roda saj so prečanski demokrati že ! ^^ ^meljno naeelo pravnega reda v na* . ' si držaji, doeim dokazuje sam način, po po fivoiom uveliavbemu v zgodo\in- .... . , . , u u -v v a katerem mis ite sestaviti novo vlado zo* Bkih ^ojih za svobodo J"^enov per parlamentarno večino, da ne stoji Va plačati 150.000 obligacij, ki so sedaj v doprinesli dovolj dejan, v dokaz kako >a ^^ ^ g _ ^ tgh razs prQmetu V ašanje ju?osiovenskih pla. iskrena m poštena je njihova voja za x k!ub v nobcni ob:jkj in čil še vedno ni urejeno. Z jugoslovenske vsak sporazum na podlag ! nohcni meri prevzeti odgovornosti za po* strani sicer ni došla nikaka izjava, da in državnega edinstva. Zato pa je na-, izraz bi bil Vaš kabinet in za Jugoslavija ne namerava izpolniti svojih Skr^bLtšev"^ posledice te politične izpremem, obveznosti, vendar pa se stavljajo forma,- ja le skrivala partizanska eksploataci Poljsko-ruski obmejni konflikt Berlin, 6. novembra, s. iu po- je dovršil | veliko knjigo svojih spominov i/ «o- resu vseh balkanskih držav, zakaj neza« j ški žurnali so se pred tedni silno razkri« dovoljna in nesrečna Bolgarska jc nas i čali, da so vojaške oblasti začele deliti Po izvolitvi predsednika Coolidgea Narod severno-ameriških Zedinjenih držav jc z ogromno večino izrekel zaupanje republikanski stranki in jo podaljšal vlado sedanjega predsednika Coolidgea za nadaljna štiri leta. Preko 35 milijonov volicev obeh spolov — gotovo svetovna rekordna številka — je 4. t. m. pristopilo k volilnim žaram in je z nenavadno veliko večino izrazilo mnenje, da je v glavnem zadovoljno s sedanjimi razmerami v Ameriki in da si ne želi nobenih vznemirljivih novotarij v razmerju Zedinjenih držav napram zunanjemu svetu. Poskus s tretjo stranko se je za sedaj ponesrečil. Senator La Follette je navzlic naiživahnejši agitaciji, prav originalni demagogiji in navzlic svojemu grmenju proti verzajskemu miru, proti korupciji v državnih vrhovih, pro tj trustom. nadvladi velekapitala in oboroževanju zlatega teleta, navzlic svoji germanofilski gonji dosegel jedva 4 milijone glasov in 16 volilnih mož. Ni se mu posrečilo izpodriniti iz davnine vkoreninjene demokratske stranke, ki jo obdržala drugo mesto in ld utegne pri prihodnjih volitvah ob primerni politični situaciji zopet tekmovati za prvenstvo v vodstvu javnih poslov. Ameriški delavci in farmerji se niso dali pregovoriti, da v kompaktnih množicah podpro ustanovitev nove stranke radikalne levice po vzorcu angleške delavske stranke. Morda je konservativna zmaga na Angleškem in z njo nastala situacija v Evropi priporočila previdnost delavnim stanovom Amerike. Pogled v preteklost uči, da so Zedi-njene države skoro vedno še v drugič izvolile istega predsednika. Se je v tistem času v deželi vladalo blagostanje. Iz tega stališča si moramo razlagati tudi letošnjo ponovno izvolitev predsednika Coolidgea. Mnogo več kot sicer prikupljiva oseba preizidentova, ki si je s svojo puritansko resnostjo, | kmečko priprostim življenjem, popolno skromnostjo, čvrstim prirodnim smi-' slom za realnosti in priznano poštenostjo timel priboriti navzlic svoji povprečnosti precejšen sloves, je brez dvoma globokejše vplivalo na tak izid volitev sedanja gospodarska situacija. Navzlic začasni krizi v nekaterih industrijskih panogah, navzlic trenutnim težavam nekaterih poljedelskih slojev in navzlic precejšnjemu številu brezposelnih delavcev, je življenski položaj povprečnega Amerikanca zadovoliiv. Plače so ne le boljše kot pred vojno, temveč je tudi njihova kupna vrednost navzlic znatni dratrinji za 30 % večja. Danes živi ameriški delavec dvakrat boljše kot angleški, štirikrat boljše kot nemški. S srednjeevropskimi zaslužki pa sploh ni prave primere. Ti ljudje so s svojo usodo docela zadovoljni in ne vedo, kakšno dobrn izpremmbo naj bi jim prinesla avantura z novim, nepreizkušenim režimom, katerega pot bi vodila v negotovost, v pustolovstva, morda v polom. Vrh tega je v zadnjem času zrastla cena žitu, vsled česar so tudi farmerji začeli upati v boljše čase. Delavsko organizacije niso nastopile enotno in tndi ameriški Nemci so se ustrašili posledic preveč odkritega vmešavanje v ameriške notranje razmere. črnci v južnih državah, ki ima; ■ sicer volilno pravico, ki pa se ne ur jo pokazati na volišču, so svari1' vzgled državljanom inozemskega i koljenja. Tako so Amerikanci sicer mimo • slu šali debato o volilnih problemih, i o zaščitni carini, o agrarnem vpraša o narijonaHzaciji železnic, o delav-reformih. rade volje so se zgražali i korapcfjo v administraciji in davčni škandali, končno so si pa le mislili, je drogod slabše nesro v Ameriki in i u sovjetskega, posla, staše sporazuma in zakonitosti na led*, nika v parizu pa znani boljševiški vodja da pa so pristaši te akcije našli svojega Krasin. Francosko-ruska pogajanja, ki naj »mojstra* v Jugoslovenskcm klubu*. To« praktično oživotvorijo obnovijenje medse, da po sklepu lista, ko sc naivno prevzet« ^^^ stikoYi ge za&l(> v parizu 10. ja-ne napihnjenosti niso dale več popraviti, 1 nuarja. je tudi «reneha!o obratovati veliko število zabavišč, med temi znani Ronacher in ApoIIo-Theater. Danes je preko 1000 godbenikov, natakarjev in drugih gledaliških nastavljencev brez kruha. Mnogo zabavališč pa danes 6amo še životari in so na tem. da že v najkrajšem času svoja vrata zaprejo. Mnogo bolje se ne godi ljudski operi. Ze lani so se od časa do časa v časopisih pojavile vesti, da se nahaia ljudska opera tik pred svojo zatvftitvijo, toda vsakokrat si je zopet pomogla na noge. Zainteresirani krogi so se nadejali da se bo zavoženi voz končno posrečilo potegniti iz blata novemu ravnatelju dr. Stiedryju, toda te nade se do danes Še nino izpolnile. Kljub temu pa je ostal dr. Stiedrv optimist ter se je nedavno stalno naselil na Dunaju, iz česar se da sklepati, da je uver-jen, da bo njegova akcija imela uspeh. Z-laj trka na vrata finančnega ministrstva, zdaj zopet na blagajno mestne občine, toda povsod se ga otepajo ter ?a odpravljajo s praznimi obljuhami. Človeku se zdi čudno, da Dunaj tretje največje mesto na evropskem kontinentu. ne more vzdrževati niti dveh oper (zdaj sta na Dunaju dve stalni operi: državna in ljudska.) Te dni preživlja tudi državna opera svojo krizo. Že dolgo časa je bilo opažati nesporaztimljenia med ravnateljem in komponistom Rikardom Strauesom ter ravnateljem Schalkom. Posegli so vmes še druiri nepoklicni faktorji ln prišlo je tako daleč, da je dr. Strauss podal demisijo z izjavo, da je njegovo nadaljnje skupno delovanje s Schalkom nemogoče, ker leta dosledno odklanja vsako uvedbo kake novosti ter skuša onemogočiti, da bi v državni operi izvedel nameravano reformo, fitraus? ie na primer hote] proizvajati Krene-kova in Sehtfnherzova dela. na je ravnatelj Schalk to preprečil. Kritiki me-niio. da v tem slučaju ni govora o de-niisiji. ampak o padcu Rikarda Straut-sa. ki ga je povzročila pravcata »zarota*. kateri stoji na čelu komponist Korngold z nezadovoljnimi pevci in glasbeniki. Vsekakor pa je Dunaj doživel dragi slučaj padca GustavarMah-lerja. Zanimivo je, da je ravno te dni, ko je Dunaj povzročil svojemu mojstru Straussu tako razočaranje, doseglo najnovejše delo tega komponista »Inter-mezzo* povodom premijere v operi v Draždanih. izvanredno velik uspeh in da je draždarski me«tni svet sklenil, da se Rezidenčni trg prekrsti v Rikard Straussov trg. Doktor Svetozar: Ljuba je lovil trakulji je členke. Njeno elavo pa Vam bomo z energično kuro odpravili mit Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taborni ■ ugodno priliko, da se nad njim krvave 1 Samo še danes m utri sobota maščuje. CJOLIBRI Novo predsedstvo ženske Male antante Prosilcev je bilo zelo mnogo, gojence pa je izbirala posebna komisija, ki je preso'ala prošnjike po predloženih bpri-Na torkovi poslovilni seji delegacij čevalih in strokovnjaških priporočilih, ženske Male antante v Beogradu, je bi- lo izvoljeno novo predsedništvo. ki bo nadaljevalo svoje delo za uresničenje feminističnega programa — do končne zmage, kakor se je izrazila dosedanja predsednica Cantacuzene. Za novo pred sednico je bila izvoljena gospa Leposa-va Petkovič. ena izmed inieijatork žen skega gibanja v državah Male antante, gospa Cantacuzene pa je postala podpredsednica. Za generalnega tajnika je bila izvoljena gospa G. Vlajid-Zamboni, za blagajnika pa gospa Atanackovič. Sklenjeno je bilo. da se bo vršil prihodnji kongres ženske Male antante meseca novembra 1925 v Atenah. Zadnja seja je bila posvečena sestavi definitivnega programa za delo v prihodnjem letu. Predvsem se ima proučiti zakonsko pravo, vprašanje manjšin v državah Male antante, vprašanje nezaposlenosti žensk, posebno uradnic In delavk. Končno je bilo sklenjeno, da se otvori obsežna anketa o vplivu dela na žensko mladino, zaposleno v industriji. obrti in drugih gospodarskih podjetjih, © © © o fj © ln ko ga je v soboto dobil i i Ruski čitalnici, je bliskoma zgrabil za Qty — | w — »—' — — j samokres in pognal podležu pet strelo* . „ , ,. ... A .. _ . , . ... , . ... ,. . . 7- Os3i Oswa'do v giavai vlotd v glavo. Galina Slovenac je popolno- danu .z Zagreba, k. od.de tud, v Panz. | dohitel, se e zgrudil na zemljo brez be- , * ma potrdila navedbe svojega zaročen- sede m izdihnil. Steno so nato orožniki ftlDO L^U0ll3!lS]il &V0t ca. Timotijrva so v torek izročili dr- vklenUi ter jo odpelja , v zapor Zločin Tele{on 73lJ ; Uvnemn pravdništvu. Pred odhodom v je priznala brez obotavljanja z besedam,: Predstave ot. pol 5.. ool 8. io 9. uri zapor je izrazil samo željo, da naj m« .Hotela sem ga ubiti, ker me je oacra- izroče vsaj glavnik zaročenke, katere stil ter un.nl mojo mladost. Prav je se- " --ga ?0 mL kakor V9e druge stvari^ ^ daj, da gre mrtev pod zemljo, j z pa živa v Benetkah in delal na obali z zuljevi- nleniii Trti rnl.-omJ niAiVAtr^ m Lli no c-»-» _ ..»-n ! ' Strašno maščevanje » dvakratne nezakonske matere v ječo.i Tragedija mladeniča . . . Ljubljana, 6. novembra. V sredo, okrog 7. zvečer je našla večja družba sprehajalcev v »Zvezdi* mi rokami, njegove miVIi pa so se sprehajale po lepši, divnejši Veneciji. Bi! je pregnan, odšel v Trst. zašel med propale ljudi in bil v njihovih družbah j | zaprt po policijskih zanorih, ker ni im-1 dokumentov. Živel je življenje skitalca. j Obujan ves in zlomljen je prišel lan- V splitski okolici je živel mladi Marko Justinjanovič Dinkov, sin premožnih ro- diteljev Pred časom se je zagledal v Sta- na^lonicT mlade-a'mo5ke-a kVsTje sko Ipt0 v Ljubljano in si hotel že ta- no Racicevo iz Vrba nja poleg Splita. Sta- "'l..hlu!"u nii.iuta hm. k( u. ki se je i xt- ; p ; , ra ie bilo ler>o toda siromašno dek'e zvl."a v strahovitih krčih. Poleg njega i Krat Konoatl življenje, f a je pnsei rav- ™ biia lepo. toda siromašno deitie. . «tckleničica iz ka- no v modnem trenotku stražnik, ki ga Marko in Stana sta se ljubila, mladec je Je le?aia na. len stfKienic ca iz u , Takrat -e mu ie zazdefo zahajal k dekletu v vas in posledice u so >re Je udarjal duh po lizolu. Pasanti » £ zazael°; Jackie Coogan "gsa^i-cl© v €ii!m Kino JVfatica izostale. Stana je zanosila. Cim je Markovo takoj uvideli da gre za poskusen storil^prav in zbri je vso^ner ... , , ... ... ,, in! voz^^neliai n^re&npža"'J ki Ve Vil ! Z'at0 S0,nCP srečnejše usode pa ga ni pritiskala njegova družina, ki je zahteva-1 ™ ™ hotelo obsjjati. Obup je glodal moč- neje in močneje v njem in včeraj je zvedel za to. se je začel dekletu bolj in samomor, vsled česar lo opozorili straž j ^t bolj odtujevati. Posebno močno je nanj : nika in obvestili rešilno postajo. Reši!- |"-je naprej. Odšel je zopet po svetu. SI ŠMARJE PRI LJUBLJANI. Ker je bi radi živinske boiezni sejem sv. Florija« na preklican, se vrši dne 10. t. m. sejen dalje važno nalogo, ki mora nedvomno interesirati tudi moške, t. j. vprašanje o izmenjavi produktov. Stoječ na stališču. da je ekonomija temelj vseh političnih gibanj, bodo vse ženske, organizirane v ženski Mali antamti. delovale za čim živahnejšo Izmenjavo produktov. Mesto, da bi se obračale za posamezne potrebne predmete na druge di žave, bodo kupovale in tudi prodajale vse v domači državi. V tem smislu je bila izvršena tudi razdelitev v sekcije, Vprašanje o zakonskem pravu je pre vzela nase gosj>a dr. Tilicka (Poljaki >3ja) in bo referirala o njem v Atenah, vprašanje o zaposlenju ženske mladi-ie v industriji, obrti in drugih podjetjih gospa Atanackovič (Jugoslavija), vprašanje o manjšinah v državah Maje antante gospa Purkinova (Češkoslovaška), o ekonomskem problemu pa bo referirala v Atenah gospa Botez (Ru-giunija). Štipendisti prosvetnega ministrstva Kakor smo brzojavno že poročali, je prosvetno ministrstvo sklenilo poslati nekaj nadarjenih mladih umetnikov študirat v inozemstvo na državne stroške. Za petje in glasbo so določeni: Janez Ga-šparič iz Ljubljane za Dunaj: Marijan Majcen iz Zagreba za Pariz; Bahrija Hadžič iz Beograda za Dunaj; Jadviga Poženel-o-va iz Ljubljane za Pariz; Vida Jerajeva iz Ljubljane, tudi za Pariz; Anton Ravnil; iz Ljubljane za Prago. Za slikarstvo so dobili državno podporo: Jelisaveta Petrovičeva iz Beograda za Pariz; Ivan Lučev iz Eerceg Novega za Pariz; Zdravko Seku-Uč iz Beograda za Pariz) Božidar Jakac iz Novega mesta za Pariz; Anton frste-njak iz Zagreba za Pariz; Kristjan Kre-ipvič iz Sarajeva za Dunaj; Oton Postiuž. nik iz Zagreba za Pariz. Končno je bil po-Seljen štipendij za kiparstvo Vinku Gr- la,* da~se odpove"stani^*w' je'medtempo-1v nezavesti v javno bolnico kjer so ho!p,° obs«ati: 0buP * *lodal moC rodila Marko ie bd v težkem po'ožaju m" izrrali želodec. Pri nesrečnežu so ne:lf ln . . Prišel'je po porodu še parkrat k Slani, I "J® razne dokumente, kakor šolsko " za živino in kramarsko blago, kar naj rrovorii v nm tpet ohranil pri življenju, sočloveka nehote z-rabi za "srce. Kot, da m hotuH?.; da. ZP .^aha-'aT mlad dečko je že pričel motriti življe- i^JŽanja. Al, m nikogar, ki b, nje. nrisilien po razmerah v domači hi- se " nesre«nlka ga napravil 5i od resne in žalostne strani. Oče .je srečnega? Naj mu da kruha., bil trd in hudoben. Mati je trpela in prenašala vse napore ženske, ki jih je prisiljena pretrpeti naša kmetiška mati ob strani brutalnega moža, pijanca. De- Ženska Mala antanta si je stavila Izna,i deteln_ 23 svojega otroka. Stana je hotela rešiti svojo čast in je tožila Marka radi onečaščenja in radi prevare z ženitvenimi obljubami. Sodišče je obsodilo toženca na dva meseca ječe. Ko je Marko prišel iz zapora, so ljudje začeli stikati glave in govoriti, da re Marko in Stana zopet sestajata. Stana je zanosila vdrugič in porodila otroka, ki pa je par dni po porodu umrl v bolnišnici. Po tem dogodku so se odnošaji med mladcema vnovič ohladili. Marko je zopet začel tajiti, da otrok ni njegov. Stana je obupavala. Prosila jc Marka, naj ji ne dela take sramote in naj prizna svoje dejanje, rotila ga je, naj jo vzame k sebi. Kokain in 1'ubezen ker jo radi ljubezni do njega pode iz oče^ iiz M !rkal duževna tove hiše. Toda vse prošnje niso zalegle v\Jn,f 1 . 0s^,ja'' nič. Marko ni hotel vedeti za Stano in kmalu je prišel dekletu do ušesa glas, da Marko ljubimkuje z neko drugo žensko. Tedaj se je Stana odločila za strašno maščevanje. Bilo je baš na dan cerkvenega praznika v splitski okolici. Marko in Stana sta se srečala na slavnosti, s katere se je vračal Marko domov v družbi dveh tovarišev in treh deklet. Vračali so se po cesti v parih. Ko so dospeli do neke hiše v Vrba nju poleg Splita, se je družbi približala pokrita ženska. Marko je takoj spoznal v nji Stano in pred no jo je mogel vprašati, kaj hoče, mu je dekle vrglo v obraz prgišče živega apna. Marka je za-skelelo v očeh, da je začel kričati, toda medtem je Stana uporabila še drugo sredstvo proti njemu. Izvlekla je izza pasa dolg, oster, rujav nož ter ga dvakrat zaporedoma zasadila Marku v prsi. Marko je tekel par korakov za storilko, hotel jo Je zagrabiti za vrat, toda ko jo je vzame občinstvo na znanje. VRHNIKA. V soboto 1. t m. smo imeli zopet priliko, poslušati izredne pro davatcljskc zmožnosti g. Zupančiča, ki je predaval v polni soko!ski dvorani. Si> jajen obisk dokazuje, kako je naše ljud> stvo potrebno pouka. Iz srca smo hva» ležni Zvezi kulturnih društev in agilno delujoči demokratski stranki, ki nam omogočata to ljudsko univerzo. Prihodi njo nedeljo bomo imeli zopet krasno pre davanje. Predava g. prof. Jeras o temi: Slike iz nacionalne zgodovine in sve> ______ __________ ____________ Krvava ljubavna drama, ki se je od- tovne vojne. Prepričani smo, da bo tudi črk. ki si je želel v življenju solnca in igrala v soboto v Novem Sadu in o ka- pri tem zanimivem predavanju pose« luči, je z vso nežno detinsko ljubez- *eri sm0 že poročali, še vedno razbur-j nad vse časten. nijo visel na svoji mami in kot izredno i3 mesto, posebno pa ruske emigrante, j JESENICE. Znani nabiralni čebelici, čustven človek trpe! morda še več kot Predzgodovrna krvavega dojrodka ie gospici Mary Žitnik in Fini Dacar sta ona sama. V šoli je sijajno napredoval, sledeča: »Ruska čitalnica in kuhinja1 nabrali pri dobrih ljudeh 255 Din za ni pa se zadovoljil sam z omejenim v kateri so se shajali vsak dan ruski akademsko društvo «Jadran» v Ljublja> ljudskošolskim poukom, marveč je že i begunci, je precej^ razvpit lokal. Glav- nj. Hvala! " " ZAGORJE. Mestna Orjuna Zagorje ob Savi pozivlia vse članstvo, da sc udei leži polnoštcvilno rednega članskega se» Stanka, ki sc vrši v soboto dne 8. t jo. ob 7. (19.) uri v mali dvorani v Sokob skem domu. Na sestanku govori književ* takrat pričel čitati razne pisatelje in Pozon ! Pozor ! €litni Kino Matica vodeči kino v Ljubljani, Vam prinaša vedno le najnovejše svetovne atrakcije. Medtem je odraščal in prišla je svetovna vojna. V domači kraj se je nastanilo več vojakov, ki so bili vzrok še večjim nesrečam v družini, katerih pa noče v svojih spominih orisati nazorneje. Samo ma-ti — mati je umrla zlomljena po brutalni sili dogodkov. On se je počutil nakrat sam in samcat v svetu. A njegova življenska sila se takrat še ni omajala. Ves nkaželjen. jc pričel študirati sam. Odšel je po svetu, služil kot delavec, v prostem času se je učil tujih jezikov, obenem pa ni zanemarjal lepe kntice. Življenje ie teklo naprej, prišel je prevrat in on je odra-stel ter odšel v jugoslovensko vojsko kot vojak. Tudi tukaj je študiral in zelo mnocro čital. tako da Grovori angleščino. francoščino, nemščino, italijanščino in srbohrvaščino; pozna deloma svetovno literaturo. V svojih spominih citira Anatola Francea in kliče z Gfl-thejem: »Več ltiči!> Po odsluženem roku se je vrnil zopet v domač? kraie — pa nikoder ra našel mesta in zaslužka. Čutil je v se- Sad, kjeT je postal tramvajski sprevod nik. Pozneje je bil sluga pri nekem notarju. kasneje pa diurnist pri novosad-skem finančnem ravnateljstvu. Morilec Timotijev je bil med rusko kolonijo silno priljubljen in njegov u?led se je pri romantičnih ženskah dvignil še bolj, ko ni hotel izdati imena lepe Galine, radi katere je ustrelil Kamarevskeira. Vendar pa njentvca imena ni mogel dolgo prikrivati, kajti pred preiskovalnim sotlnikom Ivanom Skobliinom je bil prisiljen priznati, da je bil za lepo rusko dinrnistinjo Galino Slovenac pripravljen storiti vse. Lepa Galina je bila namreč njegova zaročerka. Umorjeni Kamarevskij jo je pred dvema tednoma izvabi] v svoje stanovanje s pretvezo, da ji bo izročil zahtevami kokain. V stanovanju pa jo je omamil s kokainom in nato onečastil. Kmalu nato je Timotijev prosil za nje-bi. da je rojen za inteligentnejši poklic. !no roko. Deklica je takoj privolila v pa vendar je moral delati in je delal z ] zakon, razkrila pa je zaročencu isto-rokami. Toda ne doma. kajti v domo-ičasno tudi svojo skrivnost. Skrajno vini ni našel niti na jbornejšesra kruha, j razjarjen nad neverjetno podlostjo svo-Usoda ga je pognala v Italijo. Bil je i jega tovariša, je zato samo čakal na no vlogo je igral tamkaj kokain. Fmor jeni Kamarevskij je bil strasten koka-inist in kokain isrra v tej ljubavni tragediji veliko vlogo. Kamarevskij je bi] krasen mladenič. Njegov oče je bil univerzitetni profesor v Odesi. Po dolgih potovanjih po Evropi je prišel v Novi ; „ik br. Vladimir Levstik iz* Ljubljane. Po sestanku se vrši družabni veper za član« stvo in po njih upcljane goste, katere najuljudneje vabimo. Zdravo! 3036 JESENICE. Sokolsko društvo priredi v čast kapelniku društvene godbe, g. Ris boliju, dne 9. t. m. koncert z izbranim programom. Pričetek ob 15. uri. Podnob> nosti so razvidne iz lepakov. Vabljeni so vsi prijatelji jeseniškega Sokola. Zve« ze so za zunanje udeležnikc ucodne. SV. ANTON V SLOV. GORICAH. Pri nas so se pridno pripravljali za slo« vesni sprejem novega župana. Na dan prisege so po dolgem molku prvič za« peli v čast novemu županu novi zvonovi ga poživljali k vztrajnemu delovanju za napredno stvar ter bodrili, da naj se ne straši zlobnih jezikov, ki so baje dosti »študirali® in bili pri volitvah poraženi od neštudiranih. Novi župan je med vo'no marsikateri družini pripomogc7 do podpore in marsikateremu vojaku do do« pusta. Pričakujemo, da hodo «študirani» svoj poraz pri volitvah kmalu pozabili m se združili z »neštudiranim® novim županom za skupno dc'ovanje. Toliko v odgovor dopisniku «Straže». Vsled velike dolžine filma predstave ob: ftKosmmentalni film ir 7 dejanjih Conrad Veidt, Erna Morena, jjans Marr, Xenla 3., 7. 9. nri Desni, Johannes Riemann, G-rette Reinwald '' *-'' Cranmont- j ournal Elitni Kino Matica Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Petek. 7.: »Firma P. B.». E. Sobota, 8.: «Šestero oseb išče avtorja.« A. Nedelja. 9.: »Zora, dan. noč.» Izv. nonde!;-ek. 10.: »Pri Hrastovih*. B. Ljubljanska opera. Petek, 7.: »Majska noč». B. Sobota. 8.: »Cavalleria rusticana». »V vodnjaku*. C. Nedelja, 9.: »Trubadur*. Gostuje tenorist dr. M. Moric z Dunaja. Izv. Pon Gospod dr. Moric šteje vlo- go Manrika med svoje najboljše kreacije in jo je pel z največjim uspehom na Du naju in v Gradcu. Svetovno zaano cStret-to» je moral na Duaaju trikrat ponovil Vstopnice za nedeljsko predstavo so že v predprodaji pri dnevni blag-jni. Koncert prspe Ta^le LoTšetrre * Ljtil I>ni se vrši nepreklicno v pondeljek. 10. t. m. ločno ob 8. zvečer v Fil" armo-nični dvorani. Gospa Lovšc-tova je eni naših najboljših koncertnih pevk. ki si je tudi v operni stroki tekom svojega u-peš-nega delovanja v naši operi pridobila velik ugled in lepe umetniške uspehe. Iz med pesmi, ki jih poje na svojem pon-deljkovem koncertu, bi v prvi vrsti oro zorili na one, ki so vzete iz Musorgski-jevega ciklusa -clz otročje sobe?, in sker , . Igra je dosegla v Ljubljani in v Škofji I.oki, kjer so Sentj-kobčani gostovali, velik uspeh. V nedeljo se ponavlja verižniška komedija *Kirke>. Kdor hoče videti medvojno verižiiško delovanje, naj poseti to predstavo, v kateri so izvrstno slikani vsi verižaiški elementi. Predprodaja vs'opnic v kavarni Znlaz-nik na Starem trgu. Koncert «Ljt:Mjanske:a ZTona>. — Agilui {Ljubljanski Zvon* s svojim ide-' alaim zborovodjem Prelovcem. slona zopet na ljubljanski kon-ertni oier in pri-' redi v četrtek, dne 13. t. m. koncert, na katerem izvaja relo vrslo mešanih a ca-pella zborov ter ženskih s s-remljeva-njem klavirja, izmed katerih se jih več prvokrst izvaja na javnem koncertu v Ljubljani. BoTali vzpored in resno umetniško stremljenje »Ljubljanskega Zvona» vabita občinstvo na koncert, ki se vrši v Unionski dvorani in za katerega so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni. II. mladinsko muiikalno predavanje v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 9. tega meseca ob pol enajsti uri dopoldne v dvorani Filiiarmonične družbe na Kongresnem trgu Spored tvori kratek pregled hrvatske glasbe, o kateri govori ro- i spod Brnobič, pesmi pa j>oje baritonist Hržič iz Zagreba, ki je znan kot eden najboljših inlerpretov hrvatske pesmi ter se odlikuje z izredno lepim in sonorn m glasom. Starše prosimo, da opozore mladino na to predavanje. Celjsko mestno gledališče. V torek, dne 4. t m. je gostoval na celjskem odru ansambel ljubljanskega dramskega gledališča s Pirandellovo komedijo (Šestero oseb išče avtorja.* Vsebinsko in tehnično zelo zanimiva igra ie uspela krasno in nudila celjskemu občinstvu nekaj povsem novega. Res je. da ji večina poslušalcev ni mogla slediti in je tudi ne razumeli, vendar pa je napravila v celoti globok utis, o čemer je pričal buren aplavz ob koncu predstave. Gotovo je prišel vsak na svoj račun, zlasti radi tega, ker so vsi, predvsem pa igralci v glavnih ulogah nudili prave umetniške kreacije Med najboljšimi igralci je pač omeniti v prvi VTsti g. Rogoza in go. Nab-locko, ki sta s svojo globoko premišljeno, odnosno temperamentno igro obvladovala občinstvo ves večer ter fascinirala v podrobnostih globoko zamišljenega dela, ki je prelvsem polno tehničnih senzacij. Celjsko občinstvo bo imelo letos še ope-tovano priliko, videti vsaj majhen del tega. kar nudi ljubljanska drama svojim domačinom. Želeti je samo, da bi odško-dovalo veliko požrtvovalnost vseh onih, ki se posvečajo Talijini umetnosti, s tako lepim obiskom, kakor je bil pri prvih i [ dveh predstavah priljubljenih ljubljan-, skih igralcev. Razstava beograjskega slikarja v PragL V razstavnih prostorih češkega , društva oblikujočh umetnikov je 1. no-! vembra razstavil svoje slike beograjski slikar Petar Dobrovič. Razstava, ki obsega olja, akvarele in grafične risbe, ostane odprta do 16. novembra. Koncert Zia ka Balokoviča t New-Vorkii. V torek, 4. novembra je koncer-tiral v New-Vorku znani zagrebški rojak, goslač Zlatko Balokovič. Koncert se je vršil v Carnegie-Hallu. Dar beograjske obči ie pisatelja Na-šičti pc Todom 60 letnice rojst»v Beograjska občina je sklenila po-donit, p-'-satelju Branislavu Nušiču povod j-n gledališke proslave njegove 60 letnice dne 6. novembra letos 20.000 Din. Deaar se vzame iz blagajne beograjskega loesta. operno stagiono finančni neuspeh ter se napravil na povratek v domovino. V Italijo se je napravil preko Dunaja, kjer priredi za slovo od dunajske publike koncertni večer s spremljevanjem orkestra. Za program te prireditve si ie iz-br l dela \Vagnerja, Beeihovna, Smetane in končno svoje ski. 'be. Srrrt režiserja Ozarovskega. Te dni je umr! v Parizu na posledicah kapi ruski režiser J. Ozarovskij. Pokojnik je bil eden največjih gledaliških praktikom starejše ruske generacije. Bil je mnogo let zaposlen v petrojrajsketn Imperarorskcoj t ' * Domače vesti ! LYA DE PUTTI 1 Mestna Orjuna Šiška priredi naj p— Nadzornik za goriški šolski okraj. -,ride v krasni moderni dratr<; Pr3znik žrtev v soboto dne 8. novembra i Dosedanji nadzornik v goriškem šolskem 1 — .L - - 1924. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani ho« okraju K. Rubbia je imenovan od pro- C/ l3 CJtOK SOlZ "e'a "®c'cvje,> 'žarkov večer« v poča« svetnega ministrstva v Rimu za definitiv V ILUSTRACIJO. , bčenje spomina našega heroja. Bratje in tem Osemdesetletnico je slavil te dni starosta so jj postali v senu v šupi, koder pa je dne 8. t. m. v salonu »Pri levu. Martinov slovenskih učiteljev g. Simcn Ješovnifc,; rcvjca dnc 26. oktobra preminula. Poko* večer s petjem, godbo, šaljivim preda* upokojeni uadučitel j, častni član učitelj-. pana je bfa naslednjega dne na poko* van jem in recitacijo. Vstopnina prosta, j ■ ... ~ " ' ' "a 159 , Začetek ob 8. uri zvečer. Vabijo sc vsi obleče* člani in prijatelji «Soče». 3025 ter jc u— Klub trgovskih akademikov na zna* nja vsem obiskovalcem plesnih vaj, da in naj objavijo oni Erjavčev dopis, če ga smatrajo za boljšega, toda bilo je prekasno. Erjavec je že »udarili. Napad sam me prav nič ne tangira. Erjavec lahko piše, kar hoče. hvali in graja, kar želi, in se tudi lahko obeša na g. Wendla, dokler le-ta ne bo imel dovolj. Postopanje g. Erjavca, s katerim je hotel izsiliti objavo svojega rokopisa mesto mojega. — to je pa le treba predočiti javnosti. Kdor ima občutek za snago, že ve, kako ima oceniti Erjavčevo postopanje, in ve tudi, koliko je vredna njegova besna kritika in njegova. literarna ocena. «Kaj bo Lah, moja roba je boljša!* Dr. I. L. * Cenjene naročnike, ki niso še poslali naročnine prosimo, da store to tekom tega tedna in tako spolnijo svojo dolžnost. Zamudniki so za upravo veliko breme, sami pa so v nevarnosti, da se jim pošiljanje lista prekine. Upravništvo «Jutra«. • Iz državne službe. Dr. Anton Megu-šar, upravitelj sreza v Šmarju pri Jelšah, ki je bil svojčas delegiran v notranje ministrstvo kot sekretar v oddelku za Slovenijo, je zopet premeščen k mariborski oblasti. Odelenje za Slovenijo vodi slej ko prej inšpektor dr. Fran Svetek * Izkaz o stanju hranilnih vlog. Finan« ena delegacija objavlja, da izide «Izkaz o stanju hranilnih vlog® (po knjižicah in v tekočih računih) pri regulativnih hra* ailnicah v Sloveniji za tretje četrtletje 1924 v eni prihodnjih številk cUradnega listaš. * Himen. V Mariboru sta se v sredo poročila g. Franjo Župan, železniški uradnik v Zagrebu in gdč. Rezika Perše, hčerka revidenta drž. železnice. Bilo srečno! • Smrtna kosa. V Celju je umrl 5. t. m. po dolgotrajni bolezni v 82. letu svoje starosti g. Engelbert Jakkel, nadkomisar finančne straže v p. in tast g. postajena-čelnika v Celju. Narodnemu možu in zvestemu našemu pristašu miren pokoj, preostalim pa naše iskreno sožaljel — Ker sem rekla., da objavim Vaš spis. mi je dotični gospod sporočil, da Vas bo napadel v «Slovencu», ako priobčimo Vašo stvar mesto njegove. Jaz bom vkljub temu prinesla Vaš spis, drugo boste že Vi ž n jim opravili» Pri sem spod*. Bil je sam g. Fran Erja—, — . , , _ , T , .. . ,., , - - - - . - gar izdelek ni našel milosti v reviji, na ! telesn° zdrav- CosF?d fš°vu,k f ce lh nosila raztrgane čevlje na zadrgo. Njena kar je prišel njegov že prej zagroženi 00 let vzorno vzgojeval slovensko mla-1 identiteta jc doslej še neznana. napad v »Slovencu*. Jaz sem sicer pisal v Trst, naj se ne ozirajo name . F__: __na uprava namerava koncem tekočega ieta škega z razbito glavo m številnimi proz-, onim vrstam tobaka in cigaret, ki sc . nimi ranami po telesu. Ugotovilo se je, I manj razpečavajo, to jc boljšim vrstam, j da je mrtvec identičen z gozdnim pazni- j znižati ccnc, onim, ki sc najbolj kupuje* j kom Iiijo Krajnovičem iz Gračca v Liki. jo, pa cene povišati. Za kadilcc torej ja* : Brez dvoma ga je napadalec umoril in ko ncrazvcseljiva vest. \ oropal. * Veliki letni kramarski in živinski ■ TI* KI* sojem se vrši dne 10. t. m. v St. Jerneju ; tz LpJDUane na Dolenjskem. ! u— Ljudska visoka šola v Ljubljani * Pomlad v jeseni. Prijateljica našega ' priredi tudi letos tekom zimskih in po« lista nam javlja, da je dne 2. t. m. v j mladnih mcscccv daljši ciklus predavanj gozdu blizu Crngroba pri Skofji Loki na-! (20.—25.) o politični izobrazbi. Smer je trgala več križnic. Navadno cveto te 1 vpričo današnjih do dna razruvanih raz« cvetlice v zgodnji spomladi- mer brezdvomno aktualna. Predmet pre» * Hrvatski planinci na Krimu. Hrvat- davanj in z njimi spojenih diskusij, ki sko planinsko društvo, podružnica tSlje- j so namenjene vsem slojem naroda, bodo mes, priredi prihodnjo nedeljo izlet na' temeljni pojmi iz političnega življenja: nega šolskega nadzornika v Gorici ter so mu zanaprej poleg drugih podrejena šolska ravnateljstva v Gorici. Gradički. Solkanu, Červinjanu in nekaterih drucih furlanskih krajih. p— Nesreča pri zažiganju min. V karnr.o-lomu podjetja bratov Caehino v Nabre- [je jubilant, potem bi lahko mirno in za- - |ljBUAi" boIna bcračica, go* u— Vsakovrstne vožnje, preselitve, ku. dru" spis od neke osebe iz Ljubljane, trpljenja mirno in pokojno uživa sadove vorc5a hrvatsko narečje. Pravila je. da rivo in dnino prevzame in oskrbi najhi* - ° F . . -•-_=_ svojega dela in naj se veseli uspehov j j„ doma btizu zagrcba, menda v Vrač* trcjc in po solidnih ccnah K o m a r Loj* svojih otrok in vnukov. _ _ | jem. Vsled slabega vremena jc Žibcrtovi -e Krakovska ulica št. 13. 20821 zini se .ie kamnoseku Vincencu Dobrovi- * Osemdesetletnica zaslužnega učitelja. niso odpcijaIi takoj v bo'nico, marveč u— Društvo «Soča» priredi v soboto j ču pripetih težka nesreča. Mož je pripravil in zažgal več min ter se nato odstranil. Ker se ni dovolj oddaljil, pa ga je zadelo kamenje neke mine- ki je eksplodirala z vso silo ter so ga drobci opasno poškodovali na celem životu, posebno na levi roki. Mor:d ie v trž-^Vo bolnišnico. p— Roparski napad v Trstu. Žrtev nese iste vršijo odslej naprej v kazinski zaposlenih lopovov je te dni postal fco-dino. | * Roparski umor. V osiješki okolici so dvorani in nc več v Narodnem domu. — ; lezniški čuvaj Matija Rozman, ki j; še! * Nove tobačne cene. Monopolska j našli te dni mrtvo truplo starejšega mo-1 Plesni odbor. 3032 i °b 10. zvečer p-> nlici Arcats. Naenkrat je planilo proti njemu pM neznancev fer zahtevalo izročitev listnice z denarjem. Rozman se je skušal braniti, toda se je moral končno vdati. Napadalci so mu iztrgali listnico ter nato zbežali. Oroži::kf so pozneje aretirali nekega moža. o katerem pa še ni gotovo, če je bil med sto-rilcu p— ttefielt poriškega mesta v poslov- Krim (1107 ni). Udeležniki prispejo v ne deljo zjutraj ob 2.25 uri na postajo Pre-serje ter nastopijo od tamkaj pot na Krim. Kakor znane, se nudi s Krima krasen razgled na Kamniške in Julijske planine in celo na Pohorje. Odhod preko Iške vasi in Barja v Ljubljano, odkoder se izletniki ob 18.40 uri vrnejo v Zagreb. * Radio-brzojavi za Češkoslovaško. Po-čenši z 20. novembrom bo uspostavljena radiobrzojavna zveza med našo postajo Rakovica in Prago. Po tej poti se bodo odslej odpravljali vsi brzojavi za Češkoslovaško. • Predavanja o našem Primoi-jn. Turistično društvo . Gledališče je bilo razprodano, občinstvo navdušeno. Opereta pride tekom sezone tudi na zagrebški oder. Iz sarajevskega gledališča. Sarajevsko gledališče ima sedaj na sporedu opereto ter znano dramo iz katalonskih krajev ti posebno posojilo. iiiiiiii;iiitiiiiiiiiiiiii|ii;iiii;iiii'i;;:;i;i!iiitiiiiiiiiii!ini!iiiiiinij| K DINARSKEMU DNEVU JUGOSLOVENSKE MATICE. Sedemstotisoč iih je — žive priče sedemstotisoč jih čez mejo kliče: Če ste za skledo le£e nas morali prodati s podpisi in pečat!, olajšajte nam vsaj trpljenja ječe. Vratolomen skok iz brzega vlaka Lani spomladi so prišli v Sarajevu na s'ed groznemu zločinu. Neznana osebd jc ubila in oropala bogatega industri« jalca. Stori!ca ni bik) najti, sum pa ja lete! na nekega Pctkoviča. Toda ko je prišla policija na njegovo stanovanje* so ljudje povedali, da jc Uija Petkovič, star 33 let, po poklicu bivši privatni uradnik, izginil in da jo jc najbrž* mahnil v Beograd. Redarstvo v prestolici je bilo o tei>» obveščeno ter je takoj naročilo svojim agentom, naj budno zasledujejo zločin-* ca, če ga kje izvohajo. Nekega dne je stopil v kavarno «Moskva» detektiv in je takoj spoznal moža po sliki iz krimii nalncga albuma. Vprašal ga ie po per-sonalijah. Petkovič je lagal, da ie prišel iz Bitolja,, ko bi moral predložiti legi« timacijo, se ni mogel izkazati z nobenim dokumentom. Na vprašanje, kje st.-a nuje, je mož odgovoril, da biva n4 Zelenem vencu. Detektiv je začel pri* tiskati, da bi šla skupaj na stanovanje, a Petkovič se mu je vedno bolj umikal, čali, kako krčevito se drže mariborski feMrjc a?CD\ Povabil s Nemci gasilskega društva, kjer imajo še "occš* nočeš, mu je zlocinec moral s!« vedno ves odbor v svojih rokah in je tu« di vse poslovanje strogo nemško. Tako je ostal gaailni dom izrazito nemška trd« njava v Mariboru. Na ulice pa si z nem« ško komando doslej le še niso upali. Ko &o lani pripravljali veliko štafažo na Tr» gu Svobode z novo brizgalno, so radi od« pora slovenske javnosti pristali končno na to, da so pri javni vaji z brizgalno dajali samo signale brez ustne nemške komande. Za prihodnjo nedeljo pa pri« pravlja požarna bramba zopet javno va> jo in to na Slomškovem trgu pri Narod« nem gledališču. Upamo, da bo policija vedela varovati dosedanji narodnostni mir v Mariboru ln se zato začasno dalj« ne kritike vzdržujemo. Poudarjamo pa, da predobro poznamo zgodovino *Feuer« wehra» po Spodnjem Štajerskem in da zato nc bomo dopuščali slepomišenja pod krinko človekoljubja. Iz Primorja p— Prt d razpustom občinskega sveta v Trstu? Glasilo bojevnikov in pohabljencev v Julijski Benečiji »La Frontiera« od S. t m. poroča, da stoji tržaški občinski svet pred razpustom. Komisar tržaške občine baje postane državni svetnik ln bivši tržaški župan, odvetnik Iginio Broc-chi. Ker je finančni položaj Trsta zelo težek. je vest bojevniškega glasila docela verjetna. p— Smrtna kosa. V nedeljo 2. novembra je umri tajnik pevskega društva »Zarja« v Koprivi na Krasu, g. Stanislav Zega. Pokojnik, kateremu je bilo jedva 25 let. je bil zaveden narodnjak ter se je marljivo udeleževal društvenega življenja Videla sta na tleh tudi kose zdrobljene Slovencev. Bodi mu ohranjen časten spo-šipe. Železničarja sta ncznanca za trenu« : tek spustila, to priliko pa jc ta porabil j Velika nesreča pod Hrušlco v Istri. in ubcžal. Tujec je poskušal vlomiti vra* ! >fa cesti pod Hrušico v Istri «e ;e te dni ta bufeja, poleg katerih sta našla tudi popoldne pripetila velika nesreča. Okoli vlomilsko orodie. i 5. ure popoldne je s silno brzino privozil u— Napredno gospodarsko in prosvet« cesti avtomobil, ki vozi redno iz Tr-no društvo za Krakovo in Trnovo prire« \ s;a v Reko. Ce?ta je bila vsled deževja di dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer pri g. So* kliču, Konjušni trg, društveni sestanek, na kojem sc bo poročalo o občinskih vo« litvah v Ljubljani in o političnem polo* žaju. Društveni člani se prosijo za mno> gobrojno udeležbo. u— Pevske vaje trgovskega društva »Merkur® sc vrše redno vsak pondeljek in petek točno ob pol 9. uri zvečer v društvenih prostorih. Gradišče 17. I„ kjer sc sprejemajo tudi prijave novih pevccv. 3038 silno opolzka. Ker je vozilo drvelo z vso naglico, se je avto na nekem ovinku zaletel z vso silo v obcestni kamen ter od letel crloboko v njive. Pri tem je priletel šofer Magris z glavo v kanton ter ostal na mnstu mrtev. Neki mladenič, ki je sedel poleg šoferja, je istotako vsled težkih poškodb na mestu izdihnil. Dva potnika, ki sta sedala v avtomobilu, pa sta k sreči priletela na mehko polje ter se samo lah- I vkovali v ielezje ter pa postavili pod ko poškodovala. Dogodek je vzbudil v posebno nadzorstvo v bojazni, d« no Trstu in na Primorskem splošno sočutje.zbeži vdnigič roki pravica di ti. Ko sta prišla na redarstvenl oddelek, je Petkovič, videvši, da je izdan, priznal svoje dejanje. Na zahtevo sarajevske policije je beograjsko redarstvo ukovak) Petkoviča v železje ter poverilo spreru» stvo nad njim posebnemu orožniku, da ga spravi v glavno mesto Bosne. Pet* kovič in orožnik sta šla v poseben oddelek. Orožnik, videvši, da je razboj* nik v železju, je pustil Petkoviča nekaj časa samega v vozu. Potem se je vrnlL Vročina je bila neznosna. Da bi vstregel jetniku, ki sc je straSno potil, je orožnik odprl okno. V Indjiji je izstopil io se podal na skromen prigrizek. Petkovič jc ostal v kupeju zopet sam. Ko se je vlak začel pomikati, je videl Petkovič, da se orožnik še ni vrnil. Izkoristil je to priliko, sc preril z železjem do okna in ko je bil vlak v polnem diru, je sko« čil ven. Orožnik je vstopil v drugi vagon in je brezskrbno prišctal nazaj v svoj od« delek, kjer pa ni več našel jetnika. Ob* vestil je o tem brzojavno vse policijske komlsarijate ob progi, in ti so razposlali patrulje na vse strani, toda zaman. Petkoviča ni bilo dobiti nikjer. Kdo ge. je osvobodil okovov, tudi nI bilo mogo> ie dognati. Mož je vrgel železje raz sebe, obril brke in 06trigel brado ter sc vrnil v Beograd. V prestolici se je Petkovič lotil tatin« ske obrti, ki mu je šla gladko izpod prstov. Kmalu pa je policija izvohala, da se mož nahaja zopet v Beograda, toda izs'editi ga ni mogla dolgo. Petkos vič je bil previden. Hodil je po stranskih potih ter je pazil, da ni drcgal orožni^ kov v nos. Nekega dne pa ga je vendarle 6o> letela usoda. Ker je deževalo, je skočil na tramvaj, ki vozi od Slavije do Do« šanove ulice. Tu ga je srečal neki dc« tektiv ter mu sledil do stanovanja. Na savskem pristanišču je Petkovič izstopil. Detektiv jc šel za njim. Začel se je beg skozi ulice, ki je izpadel za Petkoviča nesrečno. Pred kavarno «rKaradjordje» so ljudje moža prijeli in ga izročili dc« tektivu. Na policiji je priznal prvi zlo« čin in pobeg brez ovinkov ter povdal. da je zadnje leto živel v Beogradu in izvršil celo vrsto tatvin in vlomov, ne da bi bil zasačen. Sedaj so ga zopet Calvin Coolidge Stari in novi predsednik Amerike Ko je 3. avgusta 1923 republikanski predsednik ameriških Zedinjenih držav Harding izdihnil na posledicah nenadne pljučnice, je stopil na mesto državnega poglavarja Amerike avtomatičnim potom Calvin Coolidge, mož, ki je bil L 1920. izvoljen za podpredsednika. O Coolidgeu se je sprva malo slišalo, njegov predsedniški nastop pa se je kmalu občutil v evropski in ameriški politiki: dočim je Harding tu in tam še za las popustil Evropi, katero so opojila Wilsonova načela o demokraciji, je njegov naslednik Coolidge šel ravno pot pristnega Američana. Pustil je Evropo tam, kjer je bila ter se brigal izključno za ameriške zadeve. To mu je prineslo sedaj čast ameriškega predsednika. Osebnost Coolidgea je zanimiva. Stari in novi predsednik Amerike se je rodil dne 4. julija 1872 v Plymouthu, ki leži v državici Vermont, obsegajoči 25.000 če-tvornih km in imajoči samo 350.000 prebivalcev. Njegovi starši so bili farraerji. Calvin je študiral pravo in se posvetil advokaturi. Kmalu nato je bil izvoljen v reprezentančno zbornico. Mandat je dobil v državi Massaehusetts. L. 1906. je dosegel čast senatorja za dobo štirih legisla-Sur. L. 1915. je dobil guvernersko mesto za tri leta Ob sklepu miru mu je bila ta služba poverjena še za dobo nadaljnih treh let Gotovo bi bil ostal v nji, da ga ni slučaj poklical za Hardingovega naslednika. Calvin Coolidge je mož velikih zmožnosti in neprecenljivih političnih sposobnosti ter moraličnih kvalitet On hoče predvsem dobro lastni domovini ter se zategadelj trdno drži načela «Amerika Američanom*. Drugače je molčeč, toda moder človek. Izvrsten govornik odpre usta samo kadar je res potreba in štedi z besedami, ko drugi besedici jo Njegova izvolitev pomenja za Ameriko nedvomno nadaljevanje politike ameriške izolacije v evropskih vprašanjih. Coolidgeov namestnik je general Dawes. Umiranfe Carigrada Turški listi, tudi vladni organi v An-gori priobčujejo vsak dan članke o propadanju Carigrada. Odkar je bilo sklenjeno premirje, se je namreč trgovski razvoj bivšega glavnega mesta nekdanjega otomanskega cesarstva znatno zmanjšal. Draginja potiska ljudstvo vedno v globlja bedo. Promet na morju je danes v Carigradu komaj senca nekdanjo-ga prometa. Trgovsko poslovanje umira, banke bolj in bolj skoparijo s krediti, velika podjetja se nahajajo v likvidaciji. Tujci se izseljujejo, muslimani pa beže v Anatolijo. Carigrad se nahaja v težki krizi, kakršne še ni doživel odkar stoji. Vzroki umiranja pa so različni. Samo od lanskega leta do danes je odpotovalo iz Carigrada 35.000 duš. Vzrok temu izseljevanju je poglavitno ta, da se je Turčija sprijaznila z mislijo, da je prenehala biti evropska sila ter je svojo akcijo koncentrirala v Aziji, kjer vodi sedaj panislamsko politiko v največjem obsegu. Carigrad se nahaja sedaj pravzaprav na periferiji države, izven njenih naravnih mej in akcija turške vlade v Angori gre samo za tem, da se sezidajo nova središča in zgrade luke, tako da bi Carigrad ne mogel konkurirati z mesti, ki nastajajo na obali Egejskega morja. Najhujši konkurenti Carigrada so Aleksandrija, Beirouth, Pirej in Solun. Vsi premožnejši trgovci turške in grške narodnosti so se preselili v ta mesta. Nekdanji sateliti Carigrada so postali sedaj Konstantinovemu mestu opasni konkurenti. V največjo bedo pa je pahnila Carigrad reforma carinske tarife ter ogromne davščine na živež ki so naravnost onemogočile oskrbovanje bivše turške prestolice z živili in drugimi potrebščinami. Tako se dogaja, da ljudje ne morejo več vzdržati na mestu ter se z veliko naglico selijo v ugodnejše raZr mere Carigrad umira in gine, zgodovinski in politični vzroki propada otomanskega cesarstva v Evropi se ne dado več popraviti Sicer je po svetovni vojni mnogo znanih in velikih luk prišlo v neprijeten položaj. Hamburg. Solun, Trsi in Odesa so bili nekaj let v veliki krizi. Carigrad je med tem še evetel, sedaj pa je prišla tudi nadenj usoda. Grški Bizanc, rimsko-grški Konstantinopolis in turški Stambul torej umira in kdo vč, če bo na njegovih razvalinah še kdaj vzcvelo novo mesto, ki bo ponosen spomin nekdanje sijajne preteklosti. Samomor osmošolca na Dunain Za Vse svete se je na Dunaju odigral nenavaden samomor, ki še danes drži v napetosti dunajsko javnost. 181etn; dijak klasične gimnazije v Beethovenovi ulici Schwarz si je končal življenje s kroglo iz samokresa. Ustrelil se je v glavo. Njegova smrt je bila tem bolj senzaeijonalna, ker ni bilo zanjo nobenega drugega povoda kakor precej vsakdanji šolski prestopek. Schwarz je bil nadarjen dijak la bi letos položil zrelostni izpit. Bil pa je xelo živ, nemirnega značaja, v pravem pomenu besede ekscentričen. Rad je nagajal profesorjem in seveda tudi sošolcem. Pisal je na tablo kadar je bil na odru ter uganjal za hrbtom svojih učiteljev vsa-kojake razposajenosti To ga je stalo že večkrat 250 rubljev ho vem pismu novelo, pozneje pa roman. I norarja ter prepušča, naj -Katkov sani Zanimivo je primerjati prvotno osnovo določi nagrado, vendar pa bi manj kol — ■ w ■ • n___ .AMAM , .'I"" ____L 1 '___ _ _ _ — _ 1 . -»A. i: Tlanvi .1 1 1C pomena, no pozabljen, zato pa izredno zanimiv dogodek. • Bilo je 1. 1897. Po Beogradu se je razširila senzaeijonalna vest, da je Mika Ilid, blagajnik Narodne banke za srebro, po-. neveril veliko vsoto in nato izginil brez te veleumetnine Dostojevskega z roma-sledu. Teden dni je poteklo, ne da bi se nomi y je pozneje prišel na svetlo. Raz-ta skrivnostni dogodek vsaj nekoliko po- jj^© so zelo bistvene i glede obsega i jasnil. Osmi dan pa je dobila beograjska ^©de značaja, nazorov ter motivov z!o-policija nenadoma obvestilo, da je pri fiM, katerega je učinil Razkolnikov. Pančevu Donava vrgla na obalo človeško. Dostojevski se je v Wiesbadnu zdravil, truplo. Policijski uradnik kazenskega od- j a je tudi pridno in vneto pisal. Kakor po-delka, Alimpid, je takoj spoznal v truplu gostoma in povsod, je bil tudi tamkaj utopljenca Miko Iliča, blagajnika Narodne čestokrat v denarni zadregi Ta ga je na-banke za srebro. Na njegovem vratu jej ganjala, da bi dal svoj roman v tisk čim-opazil praske in črne podplutbe, iz česar , prej ter je na račun romana tudi iskal f _ 1. ti - ____ 1 _ _1 - — _ — J*. Za m a1* a Tli A/, »A i • fF al.____-_ _ — M1 Jn CTT/MO je bilo ugotovljeno, da je nekdo Iliča zadavil. nato pa vrgel v vodo. 125 rubljev ne mogel vzeti. Pravi da je. v zadregi da je šel bolan in brez sred stev v tujino nadejajoč se, da dobi denat za drugo delo. katerega je pustil nedo vršenega. ker se je dal zvabiti temi, ki je osnova romana tZločin in kazen*. Te. ga dejanja se ne kesa, prosi pa Katkova, naj mu nakaže 300 rubljev. Novelo pošljt najpozneje v treh tednih. V drugem pismu slika Dostojevski Kat-kovu svojo bedo. Tri dni mora letati predno mu kdo posodi rubelj. Poslal bi bil že vse štiri dele romana, toda raz mere ga motijo in tako dokončava šel', drugi del. Zato prosi za nov predujem — 700 rubljev. Opravičuje se s tem, da i« izročil že za sedem tiskovnih pol roko pisa. V najbližnjih dneh pošlje kone« drugega dela in kmalu nato tretji del Ra doveden je, kak utis napravi na občinstvi predujem. Katkovu je pisal, da piše svojo novelo že dva meseca in je prepričan, da Odkritje je izzvalo po Beogradu veli- konča delo v dveh mesecih. Obseg novele kansko senzacijo. Tudi civilisti so pridno računa na 80 do 96 tiskanih strani ter pomagali policiji, da bi se pojasnil zlo-! pravi, da bo to psihologičen referat o zločin. a bilo je vse zaman. Preiskava se je činu. ("as: sedanjost, letos. Mladenič, dovod ila jako dolgo. Zaslišani so bili vsi ma iz velikega mesta, relegiran z univer-ki so občevali z ničem ali ga poznali, a w in živeč v skrajni bedi, podleže čudni brez uspeha. Končno je padel sum tudi misli. V svoji lahkomiselnosti na bogatega ribarja Petra Trajanoviča, in omahljivosti nazorov se odloči rešiti; delo, ki ga je ustvarjal z vso Ijubez očeta vdove umorjenega trgovca Tiho- se svoje bede. Ubil bo staro dvorno svtl- nijo. Slednjič izjavlja Dostojevski, da bi mirja Naloviča, ki je imel zveze z Iličem. nico. ki posoja denar na visoke obresti, nikakor ne trpel, da bi uredništvo Toda čeprav ni bilo niti najmanjšega do- Starka je neumna, gluha, bolehna, gra- J skega Vestnika* rokopis kakorkoli po knza, je obstojal še dolgo let sum, da ni bežljiva, išče čifutske procente, je zlomi- pravljalo. bil nihče drugi kakor Trajanovič, ki je selna ter uničuje človeško življenje s tem, j Vsebina teh pisem nudi zanimiv vpo blagajnika Iliča zadavil in oropal, nato da izkorišča svojo mlajšo sestro, ki dela gled v delavnico največjega mojstra ev. pa vrgel v Savo. Trajanovič je čez nekaj pri njej. 'Za nobeno stvar ni Cemu prav ropskega psihološkega romana. Avtol let nato umrl. I za prav živi? Ali sploh komu koristi?* Ljuba Kovačevič je takorekoč le od _ T-ka in podobna vprašanja naposled otroških let prebil pri Nalovičevih. Ali je zmotijo mladeniča. Trdno 6klene, da star- slišal to zgodbo od njih, ali od koga dru- ko umori in opleni ter z njenim denar- gega, noče povedati, pač pa trdi z vso go- jem osreči lastno mater, ki živi na deželi Univ. p^ m. u. dr. Jaroslav Hlava tovostjo, da je ubijalec Mike Iliča Peter poleg tega pa reši spstro. katera gospo- ^ umrJ 31 oktobra po dolgi bolezni v sa- Trajanovič. oče Zore Nalovifieve. Oba sta dinji posestniku, ponižujočih in nečednih natorjju v p,.tgi. Dr. Hlava je bil vodja se dobro poznala, kakor pripoveduje Ko- dolžnosti, da sam dovrši vseučiliške štu- ! patološkega in anatoraičnega institut« če vačevič. Nekega dne je blagajnik Ilič dije ter odide v inozemstvo, kjer hoče ^ univerze v Pragi predsednik držav- ukradel iz blagajne Narodne banke sre- vse življenje ost-ti pošten in dosleden nf„a zdravstvenega sveta, odličen 8egki bro in poiskal svojega prijatelja Petra, človek, izpolnjujoč r človekoljubne dolž- ug^j^, ne6tor in rodja čeških zdravju da mu pomaga pri begu. Našel ga je, sto- nosti do ljudi*, kar bi ga seveda opralo koT ^ nstanovitelj moderne češke pil v njegov čoln in se peljal ž njim po- od krivde, v kolikor se splob more ime-1 zdravniške vede. Bil je učenjak svetovne- lagoma po Savi Peter bi ga moral spra- novati zločin, ta če spravi s sveta gluho. ga ;mena v stroki patološke anatomij« in viti za dobro nagrado na avstrijsko stran, bedasto, zločesto starko, ki še sama ne hakieriologije. Umrl je v starosti 70 let Noč je bila oblačna in mrk tako močen, ve, čemu živi in ki moTda čez mesec dni Tmpio so 4. t. m. upepelili v praškem da ni bilo mogoče videti niti koraka pred itak umrje naravne smrti. j krematoriju. Prof. Hlava je bfl tudi čutni seboj. Trajanovič, ki je bil jako prebrisan; Dejanje se mu posreči. Predno se zru- g]an Dru št ca slovenekih zdravnikov v tihotapec, pa je brezskrbno veslal dalje. ši. pa živi še cel mesec. Nihče ga ne sum- Ljubijini. tZločina in kazni* zasluži vse spoštovanj« tudi zato, ker je lo svoje delo ustvarja! pod pritiskom velike gmotne bede. Maksim Gorkij se vrne v Rosi jo? Iz Moskve poročajo, da se Maksim Gorkij po triletni odsotnosti v tujini sopet rrne v Rusijo, kjer bo živel deloma v Moskvi Ko sta se peljala že nekaj minut, pa je niči. In tu se razvije psihologičen vozel nenadoma skočil na Iliča, ga zadavil in zločina. Morilec prihaja do nerešljivih in vrgel v vodo in se vrnil potem z vsem neslutenih vprašanj, čudna čustva mu denarjem, ki ga je ukradel Ilič. v Beo- polnijo srce. Pravica Gospodova in člo- grad. Postal je nenadoma bogat človek. { veški zakon zmagujeta v njem. Mora se deloma v Petrogradu. V Petrograda bo Nekaj časa je živel brez skrbi, pred ovaditi sam. da pride čimprej v katorgo sodeloval pri posebni knjižnici Ideja nje smrtjo pa ga je pričela radi greha, ki ga in se tako zopet približa ljudem. Čustvo.1 govega povratka je sedanjim državnikom je imel na duši, peči vest. Sele, ko je bil da je vsem tuj in odrezan od vsega člo- Rusije baje zelo simpatična, na smrtni postelji je poklical svečenika veštva, ga nepopisno muči. Zakon priro- Čegkoslovaške nagrade xa k oltarne delavce. Ob letošnji obletnici foškosic. vaške državne samostojnosti je praška vlada podelila celo vrsto nagrad pisat*- in priznal svoj zločin. de ln ljudi zmaguje. In zločinec sklene, — -----da bo potrpežljivo prenašal vse muke, X Nemški general aretiran ▼ Fran- samo da se spokori za svojo krivdo. cM V Forbachu na Francoskem so pri- pa mi je zelo težko>, dostavlja Ijem. kritikom, igralcem in glasbenikom, ieli" nem Skega generala von Nathusiu- Dostojevski v svojem pismu Katkovu. Po 5000 Kč so prejeli Karel Capek, K. M. sa ki je prišel na Vse svete na »rob -razložiti Vam čisto jasno svoje misli. V i Čepek - Cbod. Rudolf Medek, .Io«. Susts. I svojega tasta. Generaia je namreč svoj moji noveli je tudi izraženo mnenje, da Fr. Langer, Fr. X. Salda, Leopolda Do J ^ ... ._____i ___• ___j: nravna t-,?nn mnnfrrt mani «fr*5i T.ln^inra Vjiclav VvdKl. vtaJtiRlav Hof- Jean Madelaigue: Groza (Iz francoščine.) Bližala se je noč. Tam gori se je pomikal težak oblak kakor velikanska gora proti obzorju. Tn za njim je vstajala nevihta hitreje, vedno hitreje proti zenitu. Hiteli smo kar smo mogli, toda naše Ttoge, ki so skoraj otrple vsled dolgega bivanja v mrzli vodi, so nas jedva še nosile. Nakrat pa nekdo nreraši gluhi molk: — Nemogoče, bi pred nočjo prišli iz tega nesrečnega kraja. Morda bi bilo bolje, da si poiščemo kako zavetje pred vetrom in počakamo, da napoči dan. Hipoma je padla tmina na zemljo. Korakajoč drug za dniarim in glasno govoreč, da se ne bi izgubili, smo dospeli do nizkega jelkovega gozda ter odložili košare in mreže na tla in se stisnili v krog. Mrtvo so stala drevesa, prinravliena vsak hip. da vzplamene. _ Naenkrat prereže tišino nad nami pretresljiv krik. Bil je kakor klic izgubljenega otroka ali pa prestrašeno me-'tetanie osamele ovce. — To je kljunač, izpregovori nekdo t mirnim glasom. — Soominiam se večera, nadaljuje LYA DE PUTTI pride v krasni moderni drami j.S.OsS.Otok SOk nem ^del*u^Francije. *Genera° Nathnsfus ' Dalje zagotavlja Dostojevski Katkova, raann, Jos. Jiranek in Jos. Gregor Tajov-KIN0 ..LJUBLJANSKI DV0H ' - Tel.730 je odločno protestiral proti aretaciji in da podobni pojavi, kakor je junak njego- sky. nabral prgišče bodičevja. ga zapalil in položil na zemljo in se hitro ozrl okoli sebe, da najdem še kaj goriva. Ko je ogenj vzplamenel, sem se ozrl ua mrtvo truplo. Ležalo je tako strašno nepremično in samotno, da mi je nov va' groze planil v žile. Čevlji 6pleteni i* brezja so štrleli kvišku in se svetili od mokrote, in pod razmršonimi lasmi sen spoznal znani obraz. Tako sem prebil noč. ob truplu. Naslednje jutro so prišli ljudje iz vasi z oslom ter se napotili v smer, ki ,eem jo označil s palico, zasajeno poleg I trupla, na njej pa sem privezal svoj robec. Truplo so odpeljali seboj. Policija je začela poizvedovati Bil sem aretiran, kajti izkazalo se je, da I sem tistega dne. ko je deklica izginila, ribaril baš na ristem kraju ...» V tem trenutku so padle prve deževne kaplje in se razpršile na naših hrbtih. Na nebu je udaril blisk kakor žareč meč in nam vzel vid. Instinktivno smo se obrnili h človeku, ki je govoril. Stal je s široko razprtimi, v daljavo zročimi očmi in se topo smejai. Pri-pravlial se je, da odide, in mi se nismo zgenili, da bi ga zadržali. Odšel je, iu noč ie postala že temnejša kakor prej, , kjer bodo imela prostore vsa narodna društva. V kratkem pridejo v časopise seznami vseh malih in velikih dobrotnikov, domačih in zunanjih, ki so odprli denarnico in srce za našo ponosno stavbo, ki bo najlepše arbitek-1 turno delo v Trbovljah. Vsakdo je lahko tekmi proti Rapidu v nedeljo 9. t. m.: ponosen, ki prispeva z delom ali denarno Skofic, Lansky, Kos, Jereb, Volkar, Pip, oziroma stavbeno podporo v blagu do Globelnik, Hariš, Vrtačnik I., Vrtačnik I'., Lunder. Rezervi: Vidner, Strehovec. Zbirališče ob 14. pred kavarno Evropo. s— LLAP. (Službeno). Seja tehničnega odbora se vrši danes ob pol 7. uri v kavarni Emona. Udeležba vseh gg. odbornikov dolžnost. s— Tekma Budimpešta : Zagreb, ki se je vršila prošle nedelje, je prinesla 40 milijonov madž. kron čistega dobička. 3 Din, za navadna stojišča 5 Din sedeže 10 Din. s— Rapid, Maribor : Jadran - Ilirija J Hermes. Jadran in Rapid igrata v nedeljo zadnjo prvenstveno tekmo jesenske sezone. Zmagovalec doseže drugo mesto prvenstvene tabele. Rapid je doserel pretočeno nedeljo v tekmi proti Mariboru (3 : 0) zopet najboljšo formo ter podal jako dobro igro. — Jadran, najagilnejše ljubljansko moštvo, stoji torej pred ne lahko nalogo, tekma obeta napet boj in zanimivo igro. Pričetek ob 15. uri. igrišča Ilirije. — Ob 13.30 nastopita k prijateljski tekmi Ilirija in Hermes. Tekme med tema kluboma so vedno zanimive in nudijo dober šport. — Ob 10.30 dop. igrajo junicrji Ilirije z rezervo Slovana, s— S. K. Slovan. Postava moštva pri tega narodnega svetišča. — Zdravo! Šport SLUŽBENE OBJAVE LLAP. (Iz seje hazenskega odbora 6. t. m.) Protest S. K. Ilirije glede prvenstvene tekme Ilirija - Atena se preloži na prihodnjo sejo. Istotako se preloži na drugo sejo razpiava o sodniškem poročilu imenovane tekme. Sprejme se ponudba zagrebškega lahko-atlet. podsaveza za odigranje reprezentančne hazenske tekme dne 16. t. m. v Ljubljani. Za sestavo reprezentance se določijo treningi, od katerih se vrši prvi v soboto ob pol 4. uri na prostoru Ilirije. Udeležiti se imajo tega treninga prve družine klubov Ilirija. Atena. Hermes. Vse v poštev prihajajoče hazenašice imajo biti točno ob navedeni uri v garderobi Ilirije. Opremo ima vsaka igralka prinesti s seboj. Proti vsem, ki bi neupra-vi6vno izostal« od treninga, bo LLAP najstrožje postopal. Za nedeljo 9. t. m. se določi izbirna tekma med A in B teamom. LYA DE PUTTI pride v krasni modemi drami „S.O.S.Otoksolz" KINO »LJUBLJANSKI DVOR ' - Tel. 730 Kino 6. novembra: LJUBLJANA. Vrednote: 7 odst posojilo 63.5 do 66, Vojna škoda 110 do 113.5, Celjska posojilnica 210 do 0, Ljubljanska kreditna 215 do 232, Merkantil-na 125 do 128, Praštediona 916 do 0, Strojne 130 do 147, Vevče 110 do 120, Split 1416 do 1490, Nihag 65 do 85. zastavni Kranjske 0 do 17.5, zadolžnice Kranjske 0 do 89. — Blago: zaključek je bil: bukova drva, obrobljene!, franko nakladalna postaja, 4 vagoni, zaključek 19. Ponudbe, odnosao povpraševanje: raznovrsten les, pšenica, turščica, oves, laneno seme, moka, otrobi, raznovrsten fižol. ZAGREB. V efektih tendenca nespremenjena. Pri bančnih p~T,jrjih je bilo danes zopet večje zanimanje za Slavensko, katere tečaj je poskočil. V industrijskih papirjih je bil minimalen promet. — V devizah je tendenca dalje slaba. Devize so v glavnem obdržale včerajšnjo višino. Blaga je bilo zadosti. Nastopila je tudi Narodna banka, ki je pokrivala največ povpraševanje v čekih na Prago in London. Promet srednji. Trgovalo se je v glavnem s čeki na Dunaj, Italijo in Prago. Notirale so deviie: Dunaj 0.0968 do 0.0988, Italija izplačilo 299 2 do 902.2. ček 298.5 do 301.5, London izplačilo 315.9 do 318.9, ček 315.75 do 318.75. New-York ček 68.5 do 69.5, Pariz 358.25 do 363.25, Praga 205.3 do 208.3, ček 205.3 do 208.3, Švica 1330 do 1340, ček 13275 do 1337.5; ralnte: dolar 67.75 do 68.75, aK 0.0975 do 0.0995, Kč 204 do 205. funt 0 do 317.5; efekti: bančni: Trgo 29 do 31, Eskomptna 109 do 111, Kreditna 108 do 112, Hipo 56 do 57, Jugo 103 do 104, Ljubljanska kreditna 215 do 0, Obrtna 67 do 68, Praštediona 915 do 920, Etno 101 do 105. Slavenska 82 do 85, Srpska 136 do 187; industrijski: Eksploatacija 91 do 95, Še-derana 840 do 850. Isis 68 do 70, Narodna šumska 55 do 56, Nihag 70 do 0, Gut-mann 700 do 710, Slavonija 72 do 74, Trbovlje 450 do 460; držnvni: 7 odst. posojilo 66 do 66. agrarne 0 do 25, Vojna škoda 111 do 113. BEOGRAD. Tendenca v devizah prilično slaba. Tečaji ne kažejo znatnejših sprememb. London se je neznatno okrepil. Povpraševanje je bilo večinoma pokrito s strani privatnih bank. Promet Le Verfc-Galant V Parizu so začeli predvajati te dni velik historični film z naslovom «Le Vert-Galant> (Henrik IV.). Film spada v vrsto tako zvanih kinoromanov, obenem s predvajanjem izhaja v pariškem »Mat mu:- njegov libretto v obliki romana. Francoski za defini- j listi so polni slavospevov na ta najnovejši tivno postavo reprezentance. Tekma se j nacijonalni velefilm, v katerem nastopa vrši na prostoru Ilirije ob 11. dopoldne., nad 4000 oseb in preko 500 jezdecev. Mi Kot službujoči odbornik za to tekmo se določi g. Kavšek. Sodnik g. Bal tesar. Citajo se s pravom takojšnjega nastopa za S. K. Hermes: Jermol Sonja, Jermol Milena, Pengal Sabina, Privšek Milena, Cerkvenik Anica, Jeglič Štefanija, Avsec Poldi. — Tajnik. SLUŽBENE OB IA VE L. N. P. Oz seje p. o. dne 5. XL) V nedeljo 9. t m. ob 10. se vTši na prostoru S. K. Primorje zadnja prvenstvena tekma TL razreda med Laskom in Svobodo. Blagajno vodi Lask, rediteljsko službo vršita oba kluba, službujoči odbornik g. Rajgelj, cene običajne. Popoldne ob 15. je poslednja prvenstvena tekma I. razreda med Jadranom in Rapidom, ki bo odločila, kateri klub zavzame drugo mesto v jesenski sezoni; službujoči odbornik g. Lukežič. Citajo se s pravom takojšnjega nastopanja za S. K. Merkur, Maribor, naslednji igrači: Semen, Lunežnik, Alati, Jemen-šek, Srebre, Grnjak, Kristl. LOschnigg A, Kosoll, Pesek. Strauss, Molnar, Jenko, Ferk, Speglič, Ferk Fr., Tschorsche sprar vom od 1. maja 1925. Zavrne se prijava prijateljske tekme Merkur : S. K. Cako-vec radi nezadostnih podatkov. Verificirajo se naslednje prvenstvene tekme: I. S. S. Maribor : S. K. Primorje 4 : 4, Lask : Slovan 2 : 2, rezervi 2 : 2. Prvenstvena tekma Celje : Rapid 0 : 3, Celje ni nastopilo, v finančnem pogledu pa je zadostilo S. K. Ranidu. hranilnic v Milanu. — Dr. Radivoj Wal-ter: Prisilna poravnava izven konkurza | srednji. Največ se je trgovalo v devizah de lege lata in de lege ferrenda. — Pavle na London in Švico. Notirale so devize: Hadži Pavlovič: Naša emigracija in njeni prihranki. — Uroš Dučič: Vprašanje zaščite vlairnlcev iz Amerike. — Inž. Konstantin Cutukovid: Svetovna organizacija gospodarstva. — Redakcija: Ankete o zaščiti vlagalcev itd. Revija izhaja mesečno. Letno stane 150 Din. Administracija »Bankarstva«. Marovska ulica 30. Zacreb. = Dobave: Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. novembra t. 1. ponudbe glede dobave bakrene pločevine in pločevine iz medi. (Podatki na vpogled pri omenje- ; nem odelenju). — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 15. novembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic | v Ljubljani glede dobave 40 kolesnih ob ročev. — Dne 24. novembra t. 1. pri rav nateljstvu državnih železnic v Sarajevo; glede dobave pisarniškega mat-erijala. — • Dne 26. novembra t. 1. pri ravnateljsvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave elektrotehničnega in instalacijsk. ma-teriiala. — Predmetni oglasi z natančnei- Amsterdam 2750 do 2760, Dunaj 0.0974 do 0.0977, Berlin 16.50 do 16.60, Budimpešta 0.091 do 0.092. Bukarešta 38.9 do 39.15. Italija 300 do 300.5, London 316.5 do 317. New-York 688 do 68.9, Pariz 360 do 361. Praga 205.25 do 205.75, Sofija 51 do 52, Švica 1334 do 1336. b— L. N. P. Seja upravnega, odbora je danes ob 18.15. uri v Športni zvezi, Narodni dom. 8— Iz sekcije nogometnih sodnikov. (Službono.) K nedeljskim prijateljskim ia prvenstvenim tekmam se delegirajo za sodnike: Ilirija : Hermes g. Goelar, Jadran : Rapid g. Betetto, Lask : Svoboda g. Mo-žina in Ilirija (rez.) : Slovan (rez.) g. Fink. s— Lask. Redni občni zbor Laska se vrši v soboto 8. novembra ob 14. uri na univerzi v zbornični dvorani z običajnim dnevnim redom. Vabljeni so delegati klubov. Udeležba članov dolžnost s— Hazena tekma A : B team. V nedeljo ob 11. dopoldne se vrši na prostoru Ilirije poskusna tekma med A in B teamom Ljubljane v svrho postave reprezentance. ki bo zastopala dne 16. t. m. Ljubljano napram Zagrebu, ki je v tej panogi športa že na jako visoki stopinji, ter nafc znatno nadkriljuje. Tekma obeta biti jako zanimiva, ker bosta oba teama sestavljena iz najboljših hazenašic. tako da bo športna publika sigurno prišla na svoj račun. Cene za to tekmo so izredno nizke, tako da je poset iste vsakomur mogoč, ter znašajo za mladino in dijake svoje sodbe seveda ne moremo izreči, dokler filma ne vidimo, zdi pa se uam. da ne bo prav nič odveč, če priobčimo uekaj misli, ki jih pri tej priliki objavljajo francoski filmski kritiki. »Tako zvani kinoromani,» pravi Georges Roche v . Odgovorni urednik Pr. B r e i • » i e. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Ljubljana. 6 novembra 19i4 l.iuhliana 30P na(j moriem tiv/ftm Colombof CETLONfEA; | loo Gramno Ne. i Kraj opazovanja Ljnbljana Ljubi iana Ljubljana /agreb . Beograd Dunaj . fraga . InomoBt ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak Zračna temperatura 7670 7663 767 2 7677 768-3 769 6 70 11 8 100 9-0 80 1-0 Veter jugovzhod vzhod bretvetra vzhod jago zapad Oblačno 0—10 Padavine mm oblačno več. jasno mogla 01 50 30 V Ljubljani barometer višji tempor. nižja Solneo vihaja ob 6-50. zaha i ob 16 37 Dunajsko vremensko poročilo: Vreme je postalo nekaj bolj stalno. V Av. atriji je bilo danes pretežno oblačno in zelo meg'eno. Temperatura je ostala pre* cej normalna. Napoved za Detek: Pretežno oblačno, mestoma jasnejše. Tempe* ratura malo spremenjena. Podpirajte slovenske ~ ril ! Pragi. Ta razpošlje b: j podpore. Prosimo arov na leto, jc podal približno isto j prispevali ^Slovenski dijaški zadrugi:, v | ve v steklenice. Dinarski dan začne ob e dni prošnjr ■/:> S uri zjutra j in konča po 12. opoldne. • iirgnozo. Sestavil sem, je uejal, deset zapovedi za Sodnik Hoffmann v Cinclnnatiju m I .-izlada s temi zapovedmi; toda po njegovem nosijo glavno krivdo na razporokah riobiva z doma zadostnih eksistenčnih sredstev. Da bi dijak s kakim delom svoje dohodke v potrebni meri dopolnil, je tudi izključeno, ker bi sicer ne mogel redno polagati svojih izpitov. Prvotno je le naše društvo podpiralo slovenske dijake V šolskem letu 1919/20 je bilo v Pragi že toliko naših dijakov, da so si mogli ustanoviti posebno, izključno ekonomsko organizacijo cSlovensko dijaško zadrugo v Pragi». Podporno društvo je radovoljno prepustilo vse nabiralno d slo v Jugoslaviji tej zadrugi, da bi mo-sei biti njegov uspeh čim večji, in se je omejilo na nabiranje v češkoslovaški republike. Uspehi so bili dobri in njeno poslovanje je vse hvale vredno. Ali v zadnjem času so prispevki v prid cSlovenske dijaške zadruge> prenehali, nabiralna akcija, ki jo je zadruga viso'košolce> v Pragi. roškem. Razporoke v Ameriki Kakor smo svoj čas poročali, je izšla u _______1. :____z,— .u !„».. 1005 „ Viacnosu — Za žene: ).) ne delaj ekstravaganc; 2.) pazi na snago v hiši; 3.) pazi, da ne izgubiš vsega čara in pri- Dinarski dan Jugoslov. Matice Na korist neodrešcr.ih bratov in sester priredi Jugoslov. Matica v nedeljo dne ! narji so se brž hiteli informirat pri mero- 9. t. m. »Dinarski dan» po celi Sloveniji. Prireditev bo v Ljubljani sledeče izve« dena: Za uspešno izvedbo cDinarskega dne» potrebuje Jugoslov. Matica kakih 300 so* delavcev, ki so ji že zagotovljeni iz kro» gov članov vseh društev, akademikov, srednješolcev itd. Osrednja pisarna dne« va je nameščena v pisarni Jugoslov. Ma« tiče. Pred škofijo 21, kjer se dobivajo vse informacije in se oddajajo vse de« narne zbirke. V tej pisarni posluje pose« ločil za razporoko. Ou ne vpraša nič poi vzrokih, in ni mu mar u^ocia otrok. Eden izmed mojih kolegov podpiše vsak mesec devetsto razporok. Novinarji so se obrnili potem na duhov-' nike raznih veroizpovedanj. Skoraj vsi so si edini, da je glavni vzrok razporok na-j raščanje nemoralnosti in oddaljevanje ob boga. Eden izmed njih pa je šel globlje in zdi se uam, da je zadel žebelj na glavo, vsaj kolikor zadeva ameriške razmere. Naš zakon (lex), pravi duhovnik, je nemoralen in nezmiseln, o® je tudi kriv vsega zla. Zakon dovoljuje, da se dva poro-_ čita tako rekoč na mestu, brez formalnosti, rajo razmere, ki vladajo v Ameriki Zato » "T"- "VT" m?z"' Zadnjič, sem doživel nastopni primer: hXmoT naslednjem podati nekaj mnenj: j J ^Sf^liub^ L ga Te deWe' 15 ^ * ^ S*« Sodnik William L. Morgan, predsednik 06 nje !n P°1?če 51 ljublmk°' kl ga ne seznanilo z nekim Baletnim moškim: že zanemarja statistika razporok, izvršenih leta 1923. v severoameriški Uniji. Številka je ogromna: 148.554 in daleko presega število razporok vseh dosedanjih let obstoja Zedinjenih držav (maksimum 70.000). Novi- dajuih in informiranih činiteljih, kaj je vzrok tako silnega naraščanja razporok. 4.) toda ne skušaj vzbujati pozornosti; drugih moških; 5.) ne nasprotuj očetu, kadar hoče kaznovati otroke; 6.) ne preživi vsega prostega časa s svojo materjo; 7.) ne brigaj se za besede sosed in prijateljic, kadar gre za domače zadeve; Odgovori, ki so jih prejeli, so več ali manj > • * platomčni, nekateri pa dokaj dobro d ustr,-! g j hJ ^ ^ ^ med počitnicami izvedla, je bila brez-j ben odbor, sestoječ iz članov Pokrajin« uspešna, tako da bodo sredstva zadruge ; skega odbora Jugoslovenske Matice in v najkrajšem času popolnoma izčrpana.1 iz zastopnikov sodelavcev. Vsak sode« Podporno društvo pa tudi ne razpolaga z lavec je točno zabeležen in steklenica, zadostnimi rezervami in njegovi prejem-! v katero pobira prispevke, je označena !:i so napram veliki potrebi le malen- j s tekočo številko. Vsi sodelavci imajo kostni. Pomoči s tretje strani pa ni pri- j tudi trak z napisom «Dinarski dan*. Na čakovati. ! najvažnejših križiščih v mestu so name« Zato se obrača podpisano društvo na j ščene kontrolne postaje, ki prodajajo tu v-o slovensko javnost z nujno prošnjo,! di odkupne znake in pobirajo prispevke t -ia omogoči nadaljno delovanje zadruge.' sploh. Odkupni znaki imajo napis »Istra | vidi že v naprej, da bo v najkrajSem času n prosi posebno svoje ustanovnike in 1921» in stanejo 10 ali 5 Din. Lastnike sledila razporoka; vzrok: spolne bo-druge dobrotnike, da bi z istim zaupa-; odkupnega znaka posamezni nabiralci ne j lesni, lijem, ki so ga vedno imeli napram pod- i bodo več nadlegovali Nabiralci bodo' w"''' mi n ii !■!■■! mm sodišča za razporoke v New Yorku, je združil vse vzroke za ločitev zakona v naslednjih sestero točk: 1.) Denar: žene si prepogosto zaiele nemogočih stvari 2.) Ljubimkanje: možje zanemar- stvo; jajo svoje žene; a) Pomanjkanje morale. 4.) Pijača: prepoved alkoholnih pijač povzroča, da pijejo vsi vprek, ne samo ljudje nižjih plasti, ampak tudi iz boljših krogov. 5.) Z n a S a j: zakonca sta preveč neskladna v svojih nazorih. 6.) Mnogo porok se sklopi, v katerih se 10.) ne raznaša j govoric služinčadi. Z a m oža: 1.) Bodi radodaren ie, kolikor ti nese; 2.) ne brigaj se za domače gospodinj- 3.) bodi prijazen in vesel; nič ne vpliva slabše na živce izmučene žene kakor redkobesednost moža; 4.) bodi z ženo obziren; 5.) dvori ji; 6.) ne jezi je; 7.) ne naseli se preblizu doma svoje ali ženine obitelji; 8.) ne oddaj nikdar stanovanja podnajemniku; 9.) pazi na obleko in bodi vedno snažen; 10.) bodi dober in pravičen napram svo- Neki drugi sodnik, ki razporoči do 4000! jim otrokom. seznanilo z nekim 351etnim moškim; že drugi dan sta se javila na uradu in zahtevala dovoljenje za poroko; ona je tajila svojo mladost, on je zatrjeval, da je zdrav. Dobila sta dovoljenje in še tisti večer sta si bila mož in žena ... Čez štirinajst dni se je izkazalo, da je mož spolno bolan. Aretirali so ga, a kaj pomaga: oca leži v bolnici za venerične bolezni ... Kaj takega se v Evropi menda ne zgodi Sicer vedno zabavljamo nad evropskimi formalnostmi, a blagor Evropi, ki zna preprečiti tak zločin! Novinarji so izvedeli dovolj. Napisali so v liste svoje vtise... in ostalo bo pri starem, kakor je bilo. Eden izmed novinarjev pa je hote! posebno ostro pokazati na krivca in je naslovil svoj članek tako-le: Zakaj propadamo? Ker nimamo dobrih uradnikov! gOBpodu Dopisovati želi inteligentna gospodična' z IstoLakiru gospod-jm. sta- •T.«*®* - - tndi . .n—H.h N. .pranja odgovar). uprava ta. ta 1. »rito«.« .nmmU. sa Gllnc,». P!atam tudi nosli s sliko na upravnlitvo .:n-,hn Pon-.nihe Dod ..Stro- 2? A- ^ . CT- „ _______ naprej. ..Jutra" r,?«'5« i Ameriške in druga inozemske zadeve urejuje dr. IVAN CERNE Gospodarska pisarna, Ljubljana Miklošičeva c. a/l. 201i LJubljana Biužbp. Pomidbe Pod^Stro- S]OT gorl(ih. 23564 kovnjak" na upr. 2370« Novo urejena pekarna obratu, v trgu na Stajer- ______________________Zastopstva ee proda" za 100.000 i Platzvertretung) za Ljub- J>in. — Pojasnila daje Fran -. Jjano, Išče zmožen potnik- _ . Jiajceo, vik, Velenje. 23693 a-govec. — Cenjene dopise atenegr., strojepisja, srbo i prosim pod ..Vertikal" na hrvaščine ln nemičlne. 146« unravo ..Jutra". 23625 mesta. Ponudbe na upravo 1 I__________„Jutra" pod ..Vestna niop"- rabljene, 18 do 25 cm ijro Kontoristinja z enoletno prakso, znanjem Gonilne jermene za več mesecev Dve lepo urejeni sobi skrajno čisti, se oddaata takoj bolje situlr&nenra gospodu. Naslov pove uprava ..Jutra". 23639 pod „Resno 11932". 23734 Stanovanje % zajtrkom Za prakticir. šoferstva 186« mesta ključavničar. — Pon-udbe na upravo .Jutra" rVjbi priden dijak, ki bi iu- pod „Praktikant 2864", GospodiCna z večletno pisarniško prakso, 23688 ke. večje mnoiine. kupim. — Oferte s fUtno ceno na opr I ..Jutra" pod „St. 50". 23513 --ulra! realca 1. razr. Na-flov v upr. „Jutra" 23.572 23590 zmožna slovenščine ln nem- Divji kostanj Krasno stanovanje s 4 sobami In vsflml priti Ulnaml, z vsem konfortom, govor, se takoj odda v novi palači sredi mesta. — Cenjene po- Mlada a nesrečna gospa, teli spoznati enakega gospoda. — Stroga tajnost. — Ponudbe pod ..Duševno sorodstvo" na upravo .Jutra". 23789 Akludna Dvignite pismo. Prosim od- Veliko v dobri legi, t najboljšem stanju, se z vsem inventarjem yred ugodno 2S704 Klavir ranču je tospodična. Najraje začetnike. — ..Jutra." Knjigovodja ščine, želi »prejeti »lužbo v ae ^pujg T TMit| mno»ial. midbe pod ..Mlrao ln svetlo" i kaki trgovini ter bi bila pOBUdbe na upravo ..Jutra" na upravo .Jutra". 2383' ; rada pripravljena v isti po- p0<1 ^draT0 blago 11963". ■ magatl. nike. - Naslov pove uprava spondent. z večletno prakso, r ^3S5-' primerne službe b čim- upravo Cenjene ponudbe g" na i Jutra". 23701 I 23688 i Stanovanje proda. 5893/a 2365-i Odiičen dijak i: iotrga razreda srednje bi inst.ruiral kakega '.iij-Uta. Ponudbe pod ..Vesten o. « v mrstu. Mm Lavtar, Bu- •• 23514 častno besedo vrne. pod Sltro (dobe) r.llad pek išče mesta. — Ponudbe ped ..Zanesljiv 11877" na upr. .Jutra". 23527 Knjigovodkinja ■i večletno prakso, vešče tridi i vseh drugih pisarniških del, ! Išče primerne službe — najraje v Ljubljani. Gre tudi kovščlna, p. Selca oad Skofjo Loko. 23702 Motor 20 HP I i Sobo „Predpust | ..Jutra". prazno ali opremljeno, s posebnim vbodom, išče gospo- Resna ženitev nt v. .vv , , ,_ 'na surovo olje. dobro ohra- Službe išče dekle njen. ue, gospodarska pi Iz boljše hiSe. kl doslej še sarna Josip T r 1 b u č. Ljub- seonim vnoaom. isce gospo- ;^terJ popolnoma zdrav glo- ni služilo, pri boljši družini, ljana, Glince. 23709 dlčna. - Potrudbe na upravo boko T(Tren almpMlčen znl. Več pri hišniku v Narod- „JuUa pod .,Soba 456 . čajen, akademlčuo nail na Elinorin-e grudi. Zdelo se .ji je. pretežko. j Ja ga je dobrohotno objela mirnejša Elinora se je sesodla na stol pri vra- j dremavica. tih. Z obema rokama je zakrila obraz i čez nekaj časa je vstopila gospa de in svoje solze. i Gernancejeva. V skrlieh za svojo pri- ! Malenkostni šum. ki ga je provzro- jateljico je vstala pred dnom jo zaman čila, je prebudil Lčona iz rahle dre- v njt zda.J v | uja-^cp i bolniško sobo. Ostrmela ie nad pnzo- _ n _ , _., n irom. ki se je nudil njenim očem Lčoii «Je ona.'» je vprašal. «Pnde? . . .,. , z lavo na Elkl0rinj ramL 0na Umrl bom . o, da ta jo končno vsaj H g ^^ ne i6no ^ robu p0. , videl . .! Povejte ji. da umiram • • - Lnelje. s čelom nagnjena nad svojega ,Toda; kje naj jo najdem? Izgubil ljuhJimca in ?e trudila, da bi za- sem jo ... Za zmirom izgubil . . .r 1 i Pranehal je in pričel takoj zopet iz-i nova: «Hči moja! . . . Pripeliite jo k meni . . . Kdo mi more braniti, da bi ne videl svojo hčerke, predno umr.jem. . . . Ubog otrok! Ne išči svojega očeta! Nimaš ga več! , . . Niti blagosloviti te ni mogel v svoji zadnji uri . . .» Elinora se ni mogla premagovati, da ne bi polglasno zaihtela. držala solze, ki so ji druga za drugo ro-sile lica. Gospa de Gernancejeva je hitro stopila k njej. »Kaj delate tu, Elinora! Kako ste neprevidna* ji je šepnila. «Le pustite me.» jo je prekinila prijateljica. «Ni je stvari, ki bi me ločila od te postelje, dokler ne bo nesročni človek mrtev ali rešen... Vseeno ni i Leon se je zdrznil in malce nakl orni je_ ^ jzve ve5 svet, da ga ljubim, da glava Toda njegovi srepi pogledi niso mogli še ničesar razločevati. «Kje je to tajno skrivališče? . . . Kje? Kaj je tam na divanu?... Si ti? Si ti, ki te obožujem ... Ti, ki sem te iskal ... Ti dopuščaš, da se ti vržem ; k nogam . . . Hočeš v moj objem . . . j Toda ta maska . . . dai jo stran, ah i sem njegova ... Bila bi le pravična kazen za moj pregrešek ... Ah, da l>i le živel! Saj mi je vse drugo postranska stvar...» Skrb, da bi se bolnik ne prebudil, je obe prisilila v molk. Lčon je dalje mirno in globoko. Ko je spal že nekaj ur. je odprl težke odloži jo vendar . . . Kaj — hočeš trepalnice in se ozrl okrog sebe. S iznova uteči? ... ne, ne, nič več mi prvim pogledom je objr-l tresočo se Eli-ne uideš . . .» , noro. Previdno je poskusila, da bi ga Z naporom se je sklonil pokonci. : položila nazaj na blazine. Zapri je oči cLčon*, je vzkliknila Elinora in na lin jih zapet odprl. »Kje sem?* je vprašal medlo, i Ko pa je videl, da sloni v rokah go i spe, ki po zunanjosti nikakor ni odgo-variala običajni strežnici, se je zganil, kakor bi ji hotel pomagati, da se j oprosti njegove teže. s Njegove oči niso bile več zmedme, | pač pa so izražale presenečenje in j dvom in sledile Elinori za zaveso, kar j mor se je hotela skrit L