Uredništvo:
Schillerjeva cesta Stev. 8,
na dvorišču, I. nadstropje.
* «
Rokopisi se ne vračajo.
■ ■ p	* *• - s
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri döpoWne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHl
Upravnlfitvo:
Schiileijeva cesta Stev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele:
DNEVNIK
K 25-— K 12-50 K «"30 K 2-10
celoletno polletno . četrtletno . mesečijo . Za Nemèlfo:
celoletno ... K 28'— za vse drage dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.	- .
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 114.
Telefonska številka 65.
Celje, v petek, dne 21. maja 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Moji spoštovani volilci!
Jaz sem stopil z Vami pred malo dnevi v vseh slovenskih trgih (izvzemši Kozje) v osebno dotiko. Povabil sem Vas vse osebno na svoje shode in vsi, ki ste hoteli priti, ste se osebno seznanili z mojim programom. Večinoma ste soglasno, in upam, da se mi ob tej priliki niste le hlinili, odobrili mojo kandidaturo v štajerski deželni zbor. Zadnje tedne se je pa storil na Vas jz Maribora drzen napad! Vsiljuje se Vam samostojni kandidat s starim narodnim programom veroučitelj dr. Ant Medved. S silovitim pritiskom se Vas hoče premotiti, da bi meni dano besedo neznačajno prelomili ter se postavili v boj zoper mene, ki ste me pred malo dnevi v svojih trgih navdušeno sprejemali.
Zakaj ?
Menda je to za Vas tolikšna sreča, da se je naenkrat našel mož s starim narodnim programom? Kakšen je pa stari narodni program? Če je v tem oziru merodajna mariborska „Straža", ki je bojno orožje dr. Medveda, hočejo ti mariborski gospodje biti zoper slovenske trgovce in obrtnike nasilni. Hočejo se pni, ki so slovensko meščanstvo krvavo oškodovali s propalimi konsumnimi društvi, maščevati z gospodarskim programom nad vsemi, ki niso za dr. Medvedov volilni boj zoper mene navdušeni. To stoji črno na belem v listu dr. Medveda. Slovenci, ki smo narodno čutili, nikdar nismo imeli v mestih in trgih drugega programa nego podpirati uaš slovenski naraščaj gmotno nasproti Nemcem. To je bil zmiraj stari slovenski narodni program za spodnjeŠtajerska mesta in trge. Kako se drzne človek, ki našemu meščanstvu grozi z bojkotom, če ga ne voli, govoriti 9 starem narodne® programu, kako se upa sploh narodnjaka imenovati, tega jaz ne razumem.
Drugo čudežno mazilo dr. Medveda je njegova samostojnost, da ne pripada niti narodni niti klerikalni stranki. Kdo se pa poteguje z vso strastjo in nasilnostjo za dr. Medveda? Ista družba, ki je delovala z največjim nasilstvom še pred tednom dni za izvolitev kandidatov klerikalne stranke. Dà, sami izvoljeni poslanci klerikalne stranke! In dr. Medved si upa pri tem äe pričakovati, da mu kdo veruje, da je 'neodvisen od klerikalne stranke, naravnost prikrit zagrizen član 'je te stranke! Spoštovani moj bivši veroučitelj g. dr. Medved! Z nobeno svojo frazo se mi tekom mnogih let občevanja v gimnazijskih učnih sobah niste zdeli tako neodkritosrčen, kakor če hočete zdaj zoper mene svojega bivšega učenca zmagovati z zatrjevanjem, da niste politično ravno isto kakor dr. Korošec in Terglav! V tem mi pritrjujejo vsi Vaši bivši in sedajni dijaki.
Kot daljnji vzrok, da bi slovenski trgi morali voliti naenkrat mesto mene dr. Medveda, je baje izid volitev v kmečkih občinah. Čudno je sicer samo-obsebi modrovanje, da mora meščanstvo, ki je po volilnem redu in gospo-
darskih potrebah ločeno od kmečkih občin, imeti poslanca po istem kopitu kakor kmečke občine. V ostalem pa je tudi neresnično, da so baje volitve izkazale brezuplivnost narodne stranke Številke dokazujejo, da so kandidati narodne stranke dobili v vseh okrajih povprečno tretjino vseh oddanih glasov. Po trezni pameti pomeni to toliko, kakor da pristoja narodni stranki tudi tretjiua poslanskih mest, torej to, kar je stranka potom dogovora zahtevala. Klerikalnemu nasilstvu se je sicer posrečilo strmoglaviti naše najsposobnejše može, dr. Božiča, Goričana in dr. Ploja, kar je po mojem mnenju večna sramota za slovenski narod. Kandidati narodne stranke, ki niso bili izvoljeni, pa našemu narodu niso izgubljeni, če bi bili mi bivše poslance v boj poslali in bi ti padli, moglo bi se to smatrati kot nezaupnica Ako pa se klerikalci, ki so bili doslej gospodje v deželnem zboru, tako brezmejno veselijo, da jih nismo že pri prvem naskoku na tla podrli, izražajo s tem priznanje, kako malo se čutijo varne in da zahvaljujejo svojo zmago le svojim volilnim umetnostim. Z izidom volitev v kmečkih občinah pa vsaj nikakor ni dokazano, da narodni stranki ne bi pripadal mandat slovenskih trgov.
Menda pa govori za dr. Medveda njegova politična preteklost? Poznam dr. Medveda 20 let, pa drugih njegovih zaslug ne poznam, nego da je nastopal kot govornik pri cerkvenih svečanostih, da je imel narodne napitnice v veselih narodnih drušbah, da se je udeleževal gledaliških predstav kakor vsak srednje zaveden Slovenec in da se je odlikoval s pozdravi: živeli Slovenci! Vprašam pa dr. Medveda, kje je bil zadnja leta, ko smo pi delavci narodne stranke na sto in sto shodih opravljali politično izobraževalno delo med narodom? Kje je bil dr. Medved, ko je bilo slovensko meščanstvo od Nemcev zatirano in ko smo mi branili slovensko čast z nevarnostjo za naše osebno zdravje in življenje naših rodbin ? Kje je bil dr. Medved, ko so nas s kamni napadali in ko smo se z delom za napredek slovenskega meščanstva izpostavljali sovraštvu Nemcev in celo njih zasledovanju pri sodnijah? Na ta vprašanja naj odgovore oni, ki za dr. Medveda zoper mene agitirajo s sum-ničenjem mojega narodnega prepričanja, ki sem v tem oziru tudi gmotno več žrtvoval nego spoštovani profesor dr. Medved.
Pa še nekaj! Kot vzrok, da ne morem biti poslanec, navajajo boritelji dr. Medvedovi, da klerikalni poslanci z menoj ne bodo hoteli občevati! (glej predvčerajšnjo „Stražo" !) Kdo so pa ti gospodje? Dr. Benkovič, kteremu seje sodno dokazalo, da je z izdajstvom narodnih koristij sklepal zveze z Nemci v svrho svoje izvolitve. Nadalje dr. Verstovšek, ki je iz najstrastnejšega liberalca postal iz neznanih vzrokov zagrizen klerikalec in ki se je v volilnem boju zoper dr. Božiča poslužil nesramne laži o šolskem programu dr. Božiča. Dalje Ivan Roškar, ki je vsled
obtožbe zaradi hudodelstva uboja sedel pred porotniki in je sedel mesec dni v zap„ru. Dalje dr. Korošec, kterega je cesarjeva milost rešila večmesečnega zapora! Slednjič Alojzij Trglav, ki je na shodu svoje stranke izjavil, da se ga dolži požiga, pa zato ni iskal zadoščenja! Rad priznam, da mi osebno ni neprijetno, če se me ta družba izo-giblje. V skupnem političnem delu bi to ne smelo veljati in bode v tem oziru že izpregovorila primerno besedo slovenska javnost. Če bi me pa gospodje klerikalci tudi v tem oziru ne hoteli priznati kot sodelavca za slovenske koristi, tedaj jim pa eno povem: Čutili me bodete pri vseh svojih političnih dejanjih kot — svojo slabo vest, ki Vas bode spominjala na Vaše obljube in dolžnosti ter poučevala o Vašem delovanju slovensko javnost. V tem oziru bodem pa zmiraj deloval kot strog obtožitelj in sodnik politike slovenskih klerikalcev!
Vprašam pa tudi slovensko javnost, če me hočejo slovenski klerikalni poslanci bojkotirati, s kako pravico mi hočete braniti, da iščem pri vsakem svojem političnem početju zaslombe baš tamkaj, kjer se mi bode ponujala, da varujem koristi svojih volilcev?
Spoštovani volilci! Ne želim, da mi izkažete osebno uslugo s tem, da me volite. Jaz osebno zadostujem sam sebi in od Vas osebno ničesar ne rabim. Tudi je dvomljiva čast biti štajerski slovenski poslanec, ko je narod izpodrinil odlične politike dr. Hrašovca, dr. Jurtela in dr. Ploja in pošilja mesto istih v deželni zbor Trglave, Roškarje in Meške. Ne priporočam Vam sebe kot osebo, ampak kot izvrševaini organ združenih naprednih Slovencev, za Vaše zaupanje se potegujem kot kandidat narodne stranke, is ktere bodem črpal svojo moč in pogum v delu za Vaš blagor, za blagor vsega tadi v ponem-čenih mestih vtopljenega slovenskega meščanstva in slovenskega naroda brez razlike stanu sploh?
Celje, 20. maja 19Q9.
Dr. V. Kukovec.
Zanimivosti iz graškega sodnega okrožja.
Mi smo že pisali, da je višji svetnik dr. Pevete, ljubljenec spodnještajerskih posilinemcev, poklican k službovanju pri najvišjem sodišču. Nedavno je bil premeščen deželnosodni svetnik dr. Schäftlein v isti lastnosti iz Celja v Gradec. To mesto se bode sicer razpisalo, pa seveda le na videz. Nemški spodnještajerski narodni svet in naši narodni nasprotniki pri nadsodišču, najvišjem sodišču (kjer imamo sedaj dva prijatelja in zaščitnika Eckla in dr. Pevetza) in v ministerstvu (najnovejša personalna referenta za slovenske dežele sta Nemca dr. Paltauf in pl. Karnitschnig) hočejo postopati po tem le načrtu: dr. Pevetz postane dvorni svetnik pri najvišjem sodišču, na prazno mesto višjega svetnika v Gradcu pride znani deželnosodni svttnik Schwentner iz Celovca, ki, čeprav Slovenec, slo-
venščino v uradu že več let preganja in za to gotovo svoje plačilo zasluži. Na tega-le mesto pride deželnosodni svetnik dr. Glas iz Ptuja, tudi dobro znan kot nasprotnik slovenskega naroda in njegovih jezikovnih zahtev; na mesto dr. Glasa pa dr. Watzul'k, zet ptujskega župana Orniga, ki hoče imeti hčer in zeta v svoji bližini — baje samo radi tega se dr. Watzulik dosedaj še ni preselil v Celje. Namesto nedavno v Celje prestavljenega dr. Watzulika pa pride seveda Nemec kot okrajni sodnik v Celje.
Na prazno mesto deželnosodnega svetnika v Celju pride predstojnik okrajnega sodišča dr. Wagner iz Laškega trga, na njegovo mesto pa predstojnik okrajnega sodišča v Rogatca dr. Zangger, oba seveda Nemca.
Niso li to krasne razmere?! Naj še kdo dvomi, da vlada v justični službi edino le pravica. Kaj koristijo juristu najlepše lastnosti; naj bode še tako zmožen, pravičen in zaslužen, vse to ne velja nič. Nemška politika vodi vsa imenovanja pri nas.
Pa ne samo to! Kadar se le oglasi kak nemški politik, vse doseže za svojega sorodnika ali političnega prijatelja. Ornik varuje svojega zeta dr. Watzulika, župan Ferschnig v Rogatcu čuva svojega zeta dr. Pavlička, kkte-rega se tiče nedavno v drž. zboru zaradi tega vložena interpelacija, ker je ukazal slovenske goste odstraniti iz gostilne, češ, da se v nemškem trgu ne sme slovensko govoriti. Slovenski uradnik že davno ne bi bil več v službi, ne pa še vedno v istem kraju, kjer se je to zgodilo! Živela avstrijska justica!
Dobro je biti klerikalcu.
Te volitve so sijajno dokazale, kdor je še na tem dvomil, da je dobro biti klerikalcu. Dobro je tebi, klerikalni kmet! Za časa volitev ti ni treba še le preiskovati, kateri kandidat je sposobnejši, to vse „gospod" opravijo. Morebiti ne utegneš glasovnice popisati, ali te ravno prst boli, nič ne skrbi, to vse „gospod" opravijo.
Komu se godi boljše kakor tebi, katoliški inteligent! Za narodno delo ti ni treba mezinca geniti, v narodne namene ti ni treba flčinka dati, to vse opravi naša požrtvovalna duhovščina. Vse ti odpustijo, da si le njihov, da zagovarjaš njihovo politiko.
Časti ti dajo, kolikor jih hočeš. Izvolijo te celo v odbor kmečke zveze. Toda k sejam ne prihajaš rad, rajši na liter dobrega vina ali na tarok ali pa na oboje. Dragee, ne daj se motiti, po cele mesece te ne bodo klicali k sejam ; čemu tudi, to vse gospod opravijo.
Morebiti hočeš biti poslanec, takole zaradi lepšega in zaradi dijet. Tudi to ti preskrbijo. Nič ne de, če je tvoj protikandidat desetkrat zmožnejši, nič ne de, če še ti niti eden volilni shod ne posreči, zadostuje, da te je v zaklenjeni sobi par župnikov postavilo za kandidata, zadostuje, da greš od fa-
rovža do farovža, in zmagal boš z dvotretjinsko večino.
Morebiti imaš iz svojih mladih let kaj na vesti. Prišel si navzkriž z raznimi paragrafi, roka pravice te je prijela in ti pritisnila na čelo sramotni pečat. Pri drugih strankah si politično nemogoč, pri kmečki zvezi pa si krščanski mož, in naj imaš grehov več kakor listja in trave, gospodje te opero, da bo tvoja duša čista in bela kakor ravno zapadli sneg. Kar je pri drugih zločin, to je pri tebi nesreča, ki se lahko vsakomur pripeti, in bognedaj te obsojati, vreden si odkritosrčnega usmiljenja.
Za vero že od nekdaj nisi maral. Na vseučilišču si bil na radikalnem krilu liberalnega društva, bljuval si žveplo na razne farje in viteško sekal glavo klerikalni kači. Nisi se zmenil, da je dvoboj po katoliški veri pod iz-ključenjem prepovedan, kaj še, proti lastnemu tovarišu si se postavil ž bridko sabljo, tudi če ti je pri tem padel cviker na tla in si z nosljajočim glasom prosil odmora.
Postal si nevreden, da bi stopil pod streho svete Cerkve, toda šel si v Kanoso in rekel le eno besedo in ozdravljena je bila tvoja duša. Nikdo te ne bo vprašal, ali spolnjuješ zapovedi, ali si trden v veri, lahko si največji brezverec, slavili bodo tvoje plemenito srce in krščansko mišljenje.
Zato pa le vkap, le vkup, vsi omahljivci in neznačajneži, kmečka zveza, oziroma štajerska ljudska stranka vas sprejme z odprtimi rokami! Tebe vabi, učiteljska para, ki zahtevaš za pošteno delo pošteno plačilo. Plače ti sicer ne bodo zvišali, ker rabijo denar za se, toda dali ti bodo, kar je več vredno kakor bogastvo celega sveta, dali ti bodo legitimacijo za brezplačen vstop v sveta nebesa.
In ti, slovenski zdravnik, ki sramežljivo cincaš med obema strankama, proč s krinko* saj je zdaj zmagala „naša" stranka, in gospodje ti bodo privajali bolnike v dolgih vrstah.
Pa tudi ti, slovenski advokat, nikar se več ne obotavljaj, postal boš čez noč ljubljenec ljudstva. Advokatje sicer, po zatrdilu duhovščine, derejo toda le liberalni; klerikalni pa imajo druge tarife. Sicer si tudi ti v par letih navlečejo lepe tisočake, toda to je napravil božji blagoslov.
Toda čemu izgubljati nepotrebnih besed ?
Politična kronika.
v Finančni minister vit. Bilinski je
baje že truden vlade in bi rad odložil ministersko breme. To trudnost je povzročilo pomanjkanje prave solidarnosti vladne večine z njegovim finančnim načrtom, katerega finančni minister neče ne premeniti ne preklicati. Tudi ofici-jozni Fremdenblatt pravi, da k temu ni nikakega povoda, kajti rastoča beda v deželnih financah in grozeči primanjkljaj v državnem proračunu se dajo odstraniti samo z novimi davki, ki obetajo velike dohodke, največje dohodke pa dajejo užitninski davki. To morajo priznati vse stranke, meni ofi-cijoz, zato jim ne preostane drugega, kakor se lepo sporazumeti o modalite-tah, ki bi vedle k temu cilju.
v Položaj. Vladni krogi se prav vesele nad-tem, da ne bode pred prazniki več plenarnih sej v parlamentu in da je vlada dobila časa, da zavzame stališče proti nujnemu predlogu Slovanske jednote o privilegirani ogrski banki za Bosno in Hercegovino, saj ji s tem vprašanjem groze nove težave. S tem so pa te težave samo odgodene in ne odstranjene, ako ostane Slovanska jednota in opozicija neomajno na svojem stališču, vlada sama je v tem obziru
vezana in ne bo mogla ničesar storiti, da popravi storjene napake. Tudi razprava o Ma8arykoyem nujnem predlogu o zagrebškem veleizdajuiškem procesu nam kaže, da postaja položaj vlade če dalje bolj kritičen. S svojim finančnim načrtom je vlada popolnoma pogorela. Celo N. Fr. Presse v večerniku od 18. tm. konštatira, da je z današnjim dnem Bilinskega finančni načrt definitivno pokopan. Nemške stranke se boje prevzeti nase odgovornost za izvedbo tega načrta in celo v Poljskem kolu je naletel Bilinjskega plan na odločen odpor poljske ljudske stranke, katera grozi, da se bode poslužila tudi najskrajnejših sredstev, da zapreči njega izvedbo. Klerikalci upajo, da se bode položaj njih vladi,"na dobro preokrenil. „Korresp. Centrum" piše, da bi Čehi in Jugoslovani sprejeli barona Bienertha kot bodočega ministerskega predsednika ter da bi hoteli tudi z njim sodelovati za uresničenje finančnega načrta, če tudi drugačnega, kakor je oni, ki ga je izdelal Bilinjski. Nemški klerikalci upajo da bodo jugoslovanski in češki klerikalci prišli v tej stiski vladi na pomoč. V ta namen bodo uporabili ta kratek čas, ko ne bo skupnih sej, za tajna pogajanja. Kaj se iz tega skuha, bomo kmalu videli.
v Nemški nacionalci ovajajo in sumničijo. „Deutschnation. Korresp." je priobčila 19. tm. inspiriran članek, v katerem piše o delovnem programu parlamenta ter taji, da bi se vršila kaka pogajanja med vladno večino in opozicijo, češ, da je dosedanja vladna večina močna dovolj, da zvrši svoj program. Na koncu pa pravijo ti nemško-nacijonalni poštenjakoviči, da šo prišli po pozornosti vnanje politike stvarem na sled, ki vzbujajo v resnik politikih skrajno nezaupnost. O d z u n a j so položene mine v našo državo, kater» so p o magali vrtati razni člani p à i-1 a m e n t a; te treba uničiti» predno se more povrniti medsebojno zaupanje. Od str a n i t i treba vsaj one osebe iz slovanskih strank, katere so bile pri tem hudo kompromitirane. Pozivamo nem-škonacijonalne avstrijske patriote naj svoja sumničenja dokažejo, naj povedo kdo je kompromitiran in zakaj ? sicèr je tako besedičenje le nizkotno sumni-čenje in pavšalno obrekovanje.
Slotfrasty Vollief po spod-nitftajersfcihntstili in trgih!
Vaša narodna čast zahteva, da združite kolikor največ glasov na slovenska števna kandidata, ki sta
dr. Gvidon Sernec
odvetniški kandidat v Celju in
dr. Fran Rosina
odvetnik v Mariboru.
Štajerske novice.
a Klerikalna šlrokoustnost In volilstvo slovenskih trgov. Kadar klerikalcem nič druzega ne more več pomagati, tedaj začnejo strašiti. Tako se zdaj pri agitaciji za dr. Medveda bahajo, da so zanj izračunali že 100 glasov večine. Poglejmo si imenike, da vidimo smešnost te baharije. Število volicev v slovenskih trgih je: Središče 135, Žalec 57, Šmarje 45. Vransko 53, Gornjigrad 49, Mozirje 47, Št. Jur ob Juž. žel. 28, Studenci 141, Rajhenburg 36, Braslovče 34, Kozje 54, Veržej 52, Ljubno 30, skupaj torej 761 volilcev. Med temi je v Studencih in Kozjem in po drugod nekaj Nemcev, oziroma
volilcev, glede kterih je izključeno, da bi se volitve udeležili: Slovenskih volilcev je okoli 700. Absolutna večina bi bila v slučaju, da se vsi volilci volitve udeležijo, okoli 850. Ce^pa pomislimo, da ima izmed 13 navedenih trgov prvih 10 odločno napredno občinsko zastopstvo; če se upošteva, da bodo v Žalcu, v Središču, v Šmarju in na Vranskem s skupno 290 volilci klerikalci svoje volilce lahko sešteli na prstih obeh rok; nadalje če uvažujemo, da je tudi v Gornjemgradu, v Mozirju, v Št. Jurju ob Juž. žel., v Rajhenburgu in v Braslovčah s skupno 204 volilci prej računati na napredno nego na klerikalno večino; če tudi vpoštevamo, da v Studencih že socijalni demokrati ki svoje ljudi pač poznajo, sami ra-čunijo na 80 glasov, dočim je nekaj nacijonalnih Nemcev in klerikalcev morebiti okoli 30 izmed 141; če slednjič računamo, da bode narodna stranka tudi v Ljubnem, v Veržeju in v Kozjem s skupno komaj 136 glasov dosegla vsaj tretjino glasov: tedaj pač uvidimo, da mora biti skrajno zabit, kdor se klerikalnih baharij ustraši. Da bi se pa narodni volilci, ki po došlih poročilih tvorijo dobri dve tretjini, udali klerikalnemu pritisku, „staremu narodnemu programu" dr. Medveda na čast, to zveni vendar nekoliko — presmešno.
a Sto glasov večine. S to neumno govorico hočejo klerikalci loviti kaline za volitve v slovenskih trgih. Objavili smo na drugem mestu številke, iz katerih je vsakemu poznavalcu razmer neumnost te baharije takoj razvidna. Klerikalci naj bodo veseli, če bode dr. Medved sploh vsega skupaj dobil kaj več nego 100 glasov. Kaplan Vogrinec trosi po Braslovčah tudi govorico, da bode v Studencih, ki imajo 141 volilcev, vse njega volilo, če opomnimo, da so Studenci pristna tla socijalnih demokratov, ki bodo prej volili hudiča nego duhovnika dr. Medveda, je jasno, da klerikalci s tem hočejo le napredne volHce plašiti: Za studenške nemške glasove „narodnega" dr. Medveda ne ne zavidamo, drugod se Nemci, kakor izvemo, povsod vzdržijo volitev. Težko je verjeti, da se udeleži nad 600 vo lilcev volitve, pri čemur znaša večina 300 glasov. Če seštejemo le glasove Središča, Žalca, Vranskega, Šmarja, ki so skoro vsi napredni, znaša že to skoro polovi^p potrebnega števila za napredno zmago. Objavljamo pa te številke le v pojasnitev in pomirjenje. Opomnimo pa, da treba kljub temu povsod delati, da gredo vsi na volišče!
d Klerikalna agitacija za dr. Medveda. Sredine izdaje klerikalnih listov so zelo poučljive za naše trško volilstvo. Klerikalci so tam odkrili celo svoje blago srce: z grožnjami in terorizmom hočejo pridobiti narodne tržane za svojega duhovniškega kandidata. Ali se dela za dobro stvar na tak način? Mislimo, da prisojajo klerikalci našim tržanom toliko inteligence, da bi sami spoznali, je-li gosp. dr. Medved zmožen za poslanca ali ne. Žaljivo in objednem ostudno pa je vplivati s terorizmom, obrekovanjem in lažmi na volilstvo . . Duhovniki dobro vedo, da so tržani samostojnejši in politično dokaj bolj zreli ko njihove ovčice na deželi; zato si pomagajo na vse načine, da bi tržane ustrahovali, ker jih ne morejo upogniti. Pozabili so pa pri tem popolnoma na stvarnost. Medved zmiraj pravi, da kandidira na „stari narodni" program. Več kakor te fraze ne pove. Saj govori pri vinskih krogih navdušene zdravice — in to je že dovolj programa! Mislimo, da na take besede ne bodo sedli naši uradniki, trgovci, obrtniki in posestniki po trgih!
d „Lažnjivci . Mi smo v zadnji
številki „N. D." neovrgijivo dokazali klerikalno zavijanje glede „več nemščine" v „Straži" ; sedaj je „Straža" morala umolkniti, a se je zglasil z istim očitkom „Slovenec". Človeku so gabi nadalje prepirati; mislimo, da si naši bralci prilično mislijo svoje. Ravno tako neumno smešno je tajiti v „Str.", da je lanski „Slov. Gosp." v nekem uvodniku naravnost ostro nastopil proti slov. trškemu kandidatu in nas napadel, ker smo se potegovali prvi in jedini za slovenski- trški mandat. Mi namreč nismo hoteli dovoliti, da bi ostali slov. trgi priklopljeni nemškim ali pa kmečkim volilnim okrajem, kar bi povzročilo, da bi bili slov. tržani vedno brez svojega narodnega zastopnika. To so sicer vedeli tudi klerikalci — a so vendar nasprotovali trškemu mandatu, ker so se bali, da bi bil tam izvoljen napred-njak, ki bi kontrolirat njihovo „delovanje" v deželnem zboru objednem pa energično zastopal posebne interese na-šega tržanstva. Slov. tržani, ali bodete sedaj dali vašim nasprotnikom svoje glasove in bili tako sami sebe v obraz?
a Dr. Medvedov shod v Šmarju. Na ta shod je prišlo preteklo sredo 13 volilcev in sicer 5 klerikalnih in 8 naprednih ter nekaj farovških delavcev. O kandidaturi se seveda ni glasovalo, ker bi bila v vodo padla. Tudi v Šmarju se je dr. Medved seveda smešil s svojimi 100 glasi večine. Mora pač Šmarčane imeti za zelo neumne, če je mislil, da mu kdo veruje.
Dr. Medved izvrsten govornik! Mogoče kot pridigar! Toda kdo jo že slišal dr. Medveda razpravljati stvarno o kakem političnem ali gospodarskem vprašanju? Kje je dr. Medved kot doktor bogoslovja in enostranske katoliške filozofije ali boljše sofistarije pokazal, da razume količkaj v gospo-darstvenih vprašanjih? O dr. Kukovcu vemo že iz visokošolskih let, da se je odlikoval kot pisatelj v narodno gospodarski stroki. Kdo ne pozna njegovih knjižic „Narodno gospodarstvo", „Uvod v narodno gospodarstvo" in njegovega obširnega spisa „Kapital in obresti?" In tu hočejo govoriti klerikalci o kakih poslancu potrebnih sposobnostih dr. Medveda, v katerih bi prekašal dr. V. Kukovca? Deželni zbor in prižnica v Alojzijevi cerkvi v Mariboru sta dve različni stvari.
a Aistrich contra Woschnagg. Hans (pl.) Woschnagg je v hudi stiski. Nastopil je proti njemu kandidat, ki ga prekaša glede nemštva, ki je nedvomno bolj čiste in plemenite nemške krvi ko Hans (pi.) Woschnagg! Danes so nabiti v Celju lepaki s sledečo vsebino: „Nemški deželnozb. volilci volilnega okraja Celje! Ne volite slovanskega renegata! Častnem-škega naroda bi bila drugače prikrajšana in ugled mesta Celja kot nemške občine bi bil uničen. Volite resnično radikalnega, vsenemško mislečega, neustrašenega in delaželnega Aistricha! Somišljeniki opustite vsako agitacijo in prosjačenje glasov. Uspeh naj dokaže poštenim potom, koliko svobodnih mož in koliko sužnjev se nahaja v nemškem vo-lilstvu. Protestirajte z glasovnicami v roki proti kandidaturi, ki je z nemško-narodnega stališča obsojanja vredna. Čistokrvni nemški volilni odbor." Gosp. Hans, to je pa hud tobak! Zelo priporočljivo bo tudi za celjske magistrale gospode, ako si prečitajo tiste besede od „poštenim potom." naprej Sicer pa bodo napočili sedaj v Celju zanimivi dnevi. Licitiralo se bo nem-štvo.. Samo ne vemo, kakšen bo rezultat za Dergance, Kovačiče, Cveta-
I
no vi če. Javornike, Bračiče, Račiče, Am-brožiče in drage -iče, -ike in -ice.
a Tölilei mesta Celja in pripadajočih trgov. Vsled novo nastalih razmer so celjski Slovenci sklenili poleg g. dr. Gvidona Serneca, ki je slovenski števni kandidat vseh spod-nještajerskih mešanih mest in trgov, postaviti kakor mariborski Slovenci kot drugega kandidata g. dr. Fran Rosina, odvetnika v Mariboru. Zapišite ■torej vsi v ti skupini upravičeni slovenski voiilei na glasovnico obe ime ni :
dr. Gvidon Sernec in dr. Fran Rosina
Prosimo, da se obvestijo o tem zasebno vsi slovenski volilci mesta Celja dn k : Geijti pripadajočih trgov.
:a Iz slovmjgraškega okraja nam pišejo o volitvah: Udeležba je bila v nekaterih občinah sramotno slaba. Dočim so spravili duhovniki zadnjega svojega moža na volišče, so šli naši možje, ki ne poznajo železne strankarske discipline, po drugih opravkih. Zadnje dni je bilo vobče tod vse polno kranjskih -duhovnikov; v nekem farovžu v marenberškem okraju jih je neko noč ležalo kar sedem naenkrat. Kaj čuda, da smo vsled znanega strahu in re-ipekta pred hujskajočimi duhovniki propadli! Klerikalni listi bodo seveda pisali, da so zmagali kmetje .. Neme i so bili vsi proti nam in so agitirali za KaJišnika ter zlasti Verstovšeka-Godile so se tudi po posameznih občinah nezaslišane volilne sleparije in agitiralo se je tako nesramno, da smo prisiljeni vložiti več kazenskih ovadb.
C. kr. okrajni glavar Poigher je seveda šel na roke klerikalcem. To je tista nepristranost političnega uradnika! Največje in najhujše klerikalne agitatorje (vidi Pečnik, Krohne) je imenoval za volilne komisarje; ti so seveda gled li, da so volitve sami brez komisije opravili. Günther, načelnik okr. aastopa slovenj graškega, ki je V mesto agitiral za nemškega nacijo-nalea Krala, je sedaj izrabil razdelitev sena in slame, katero podporo je dosegel Ježovnik, in porabil za agitacijo v prilog kmečki zvezi. Narodna stranka ne stori nič za kmeta, to podporo je dosegla kmečka zveza itd. V Št. Vidu je razburil župnik ljudstvo tako proti šoli, da traja že nekaj tednov šolska stavka; tudi to je služilo za agitacijo .. Kaj pa je s to zadevo, g. Okrajni glavar Poigher? Ali nimate dovolj moči in autoritete, katero vedno kažete narodnim Slovencem, tudi za klerikalne župnike? No, vkljub temu se bodemo tu naprednjaki držali naprej, zaupajoč v svojo pravično stvar. Živeli!
a Izvolitve klerikalnih kandidatov v kmečkih kurijah se veseli celjska „vahtarica". Že ve po dosedanjih skušnjah v državnem zboru zakaj.. Nam, ki smo si zapisali po lastnih besedah „vahtarice" odločen boj vsemu nemštvu na Spod. Štajerskem na svoj prapor, seveda nem-škutarski iistič privošči neuspehe. Tj-le škodoželjnost smo sicer Nemcem 14. maja že vnaprej poplačali. Klerikalcem pa castigamo na veselja in sramežljivem priznanju „vahtarice" ! G. dr. Medved kot katoliški duhovnik bo nedvomno zelo vesel priznanja protestan-tovskih zaveznikov 1
o I. poročilo Južnoštajerskega hmeljarskega društva v Žalcu o stanju hmeljarske rastline dne 20. maja 1909. Dolga in huda zima ni škodovala hmelj-ski koreniki. Vsled slane v prvi tretjini t. m. in vsled še vedno hladnega vremena zaostal je hmelj v rasti; tu in tam so ga bolhači hudo prizadeli in oslabili. Večina hmeljnikov pa je lepa in kaže bujno rast; rastlina je zrasla že do 1 m visokosti.
a Doslednost, kje sil Glasilo profesorjev Cestnika in Fona ter vikarja Gorišeka „Straža" grozi volilcem slovenskih trgov, da bode imenoma objavila voliice, ki bi svojemu prepričanju kot naprednjaki zvesti ostali. Kaj : sledi iz tega za napredne goste bankerotnega klerikalnega hotela v Celju ? Klerikalcem naj odločno povejo, da je nevarno z ognjem se igrati.
a List „Nada bodočnost" se namerava razširiti kot glasilo slovenske napredne mladine. Našim mladeničem in mladim sokolom preskrbeti dobro glasilo — to je ena točk iz programa z» skupno delo naprednjakov na Štajerskem in Kranjskem.
d Iz Zidanega mosta. Tukajšnji člani Posavske podružnice „S. P. D." izletimo pri količkaj ugodnem vremenu v nedeljo dne 23. t. m. na Kum. Odhod iz Zidanega mosta z vlakom št 73 ob 8. uri zjutraj v Hrastnik in od tam na Kum. K temu izletu vabimo vse cenjene članice in člane S. P. D., kakor tudi vse druge ljubitelje naših planin. Planinski pozdrav! Mohorko.
d Čudimo se mariborskemu drž. pravdniStvu, da ni zaplenilo v zadnji številki „SI. Gosp." notice, v kateri se grozi z imenovanjem volilcev dr. Ku-kovca. Neglede na to, da je volitev tajna in je popolnoma izključeno, da bi se zvedelo, kdo je koga volil — se vendar opravičeno čudimo državnemu pravdništvu v Mariboru, da dopušča javno take notice, ki so očividni težki prestopki proti volilni svobodi. Ali je državno pravdništvo v Mariboru kaka filijalka klerikalne stranke?
b Iz Obreža pri Središču. V „SI Gosp." izliva sedaj g. kaplan Štuhec svojo jezo na nas in na Središčane, zato ker si nismo dali na volilnem shodu vsiliti njega kot tujca in v naši občini nevolilca za predsednika in ker smo pošteno povedali svoje mnenje kranjskemu zdražbarju Gostinčarju, ki naših krajev in razmer niti toliko ne pozna, da bi vedel, da smo zborovali v Obrežu in ne v „Pobrežju" kakor je pisal Gostinčar v „Slovencu". Kako so navzoči kmetje sklenili vsi glasovati za kandidate lažikmečke zveze, kakor piše „SI, Gosp.", kaže to, da sta Pio j in Kolarič dobila 43 glasov, Ozmec in Meško pa le 12, vkljub temu, da je Ozmec naš rojak. Mi nimamo osebno , nič proti njemu ravno tako proti Mešku ne; toda mi smo samostojni kmetje, ki vemo, kaj delamo in vemo tudi, da se v političnih stvareh ne gre za vero. Ako zgube nekateri duhovniki nekaj spoštovanja in ugleda, ni nič čudnega; kaj pa je bilo treba gosp. Stuhecu hoditi nas v Obrež dražit ?
b Y Terbegovclh so propadli šta-jercijanci pri občinskih volitvah na celi črti. Zmagali so Slovenci.
b Uspehi katoliške vzgoje. Klerikalni listi se neprestano zaganjajo v nekaj naših somišljenikov, ki so svoj čas prebili par let v mariborskem dij. semenišču. Je sicer smešno, ako se „velika" stranka bori s takim orožjem v „najboljšem" slovenskem dnevniku „Slovencu"; pa to je stvar okusa. Čudno se nam vsekako zdi, da je vzgoja v katoliškem vzgojevalnem zavodu pripeljala omenjene gospode danes do tega, da se bore proti duhovniški stranki. Tu je dvoje mogoče: ali je bila do-tična vzgoja malo vredna, kar pa ne verjamemo, ali pa je politika duh. stranke tako slaba, da se danes bore gojenci katoliških zavodov proti njej. Mislimo, da bode zadnje držalo, kaj ne gospodje?
a Iz Frama. Prihodnjo nedeljo bode obhajal naš dolgoletni, veleza-služni župan gospod Janez Gert slovesnost odlikovanja z zlatim zaslužnim križcem! Na mnoga leta!
d Nafjnarodno i nepolitično poštenje držijo naši tržani. Zato ne mo-. rejo voliti z nasprotniki naših narodnih ustanov in zavodov, ne morejo oddati svojega glasu stranki, kateri načeluje Roškar, a za njo obrekuje vse poštene ljudi Cenčič . .	,
a Kdo koga prekaša 1 Priljubljena fraza naših katoliških listov je, da „prekaša „Narodni Dnevnik" v laži „Slov. Narod", v nesramnosti kranjske liberalce" itd. Sedaj pa trde, da nas še „Sloga" prekaša. — Pametni ljudje, ki berejo vse naše liste, pa vedo kdo v omenjenih točkah tako daleč prekaša nas in „Slogo", da nam je iz ozirov dostojnosti nemogoča vsaka konkurenca. Kaj ne „Slov. Gosp.", „Slovenec", „Str." in tovaršija?
a Spodnji ormoški okraj je zelo dobro glasoval za dr. Ploja in Kola-riča. Tam ima napredna kmečka misel največ pristašev. Živeli!
a „Tajna zborovanja" baje prireja „liberalna" stranka. Poleg drugih hujskarij in neresnic, kakoršnih je vse polno v 'včerajšnji številki duhovniškega glasila, je ta jedna najbolj debelih: saj je vsemn svetu znano, da smo dali mi na vseh volilnih shodih izvoliti prosto predsedstvo, dočim so klerikalci imeli „društvene" shode brez drnštvenikov, na katerih niso nikoli dali nasprotnikom besede, da so lažje sami nafarbali voliice in jih izročili duhovniški komandi.
; a „Slov. Gosp." sam sedaj citira po „Slogi", da je Meško brez vsakega pomena, izobrazbe in praktičnega znanja. . Seveda pravi to po — volitvah in tako, kakor da to je om. list trdil o vseh kmetih.
a Zaprli so v Mariboru podčastnika 87. pešp. v Celju Augusta Kellerja. ki je poneveril večjo vsoto državnega denarja in pobegnil.
3 a Ponesrečil se je minuli teden n$ Vurbergu pri Ptuju 14 letni fant Jože Železinger. Povozil ga je voz, na katerem so bili naloženi štirje polov-njaki vina.
v V Ločah je nmrl dne 18. maja g. Adolf Rosina, okrožni zdravnik in posestnik, po dolgi mučni bolezni v 64. letu svoje starosti. Pokojni je izvrševal 40 let svoj poklic v blagor cele tamo-šnje okolico. Blag mu spomin!
RranjsliB novice.
v 165. odborova seja „Slovenske Matice" je v soboto, dne 22. maja 1909, ob pol 6. uri zvečer v društveni pisarni. Na dnevnem redu je med drugim volitev predsednika, prvega in drugega podpredsednika, blagajnika dveh ključarjev in odsekov.
v Regulacija deželnih uradov. V notici pod tem naslovom izvaja „Slov. Narod", da pri tem reguliranju marsikaj hudo smrdi. Za dež. računskega nadoficijala je imenovan dosedanji davčni oficijal v Krškem Henrik Peternel, ki sicer nima predpisanih Študij, pač pa je klerikalec in sorodnik dr. Šusteršiča. Za deželnega stenografa je imenovan bivši občinski tajnik na Primorskem in „Slovenčev" sotrudnik Fr. Klemenčič. Če se premotri postopanje dež. odbora pri imenovanju Šusteršičevega sošolca Pfeiferja, potem imenovanje dr. Pogačnika, dalje Kristana in sedaj Peternela, se izkaže, da dež. odbor sistematično prezira določbe o predpisanih študijah in o oddaji deželnih služb, kar znači skrajno korupcijo. Dalje piše „Slov. Narod", da je dr. Mantuani sicer znanstvenik, ali njegova stroka je cerkvena glasba in cerkvena umetnost, to so pa stroke, ki v kranjskem deželnem muzeju nimajo prav nobene vrednosti. Ravnatelj dež. muzeja mora biti strokovnjak ravno v takih vedah, o katerih dr. Mantuani zelo malo ve. Dr. Ber-
ganc je dober kirung. toda o dermato-logiji ne ve več kot vsak pader, a da so klerikalci kirurga Derganca postavili na dermatologični oddelek je ravno tako smešno, kakor da so strokovnjaka v cerkvenih umetnostih postavili za ravnatelja v deželnem mnzeju. Tako osrečuje S. L. S. kranjsko ljudstvo.
v „Pri nas Ima vsak prostor ako tudi ne hodi v cerkev", se je izrazil na nedeljskem shodu v Mostah pri Ljubljani deželni odbornik dr. Pegan Tako je govoril poslanec stranke, ki ima na svoji zastavi napisano kot prvo točko vero, ki brani baje vero in moralo. —
v Slovenski škof Jeglič je prestavil iz Kočevja zadnjega slovenskega kaplana, ki je imel za Slovence, posebno za rudarje slovenske pridige, oziroma krščanski nauk, tako da kočevski Slovenci ne morejo več slišati mater-nega jezika ne pri pridigah, ne pri krščanskem nauku.
„Zveza slovenskih Izobraževalnih društev" v Ljubljani se snuje za vsa izobraževalna društva na Kranjskem. Svoje delovanje prične, ako ji pristopi vsaj 10 članic.
v Bojkot Koslerjevega piva pred sodiščem. Državno pravdništvo je tožilo Oroslava Verčiča, solicitatorja pri dr. Hudniku, hudodelstva javnega na-silstva, ker je gostilničarju Grčarju pretil, da mu odvrne vse goste, ako ne opusti Koslerjeva piva. Sodišče pa ga oprostilo.
v Od državne železnlee. (Premeščeni so aspirant Legar Stanko izViž-marjevrBistrico-Bohinjsko jezero, aspirant Teichtmann iz^Bistrice-Bohinjsko jezero v štanjel-Kobdilj, aspirant Kox Rihard iz Jesenic v Gorico, aspirant Lampel Hermann iz Gorice na Jesenice. Na novo je sprejet inžinir Albrecht Friderik kot strojni nadkomisar za kurilnico v Trstu.
v Proti nadučltelju Žlrovniku v St. Vidu nad Ljubljano so klerikalci uprizorili grdo gonjo. Spravili so ga v disciplinarno preiskavo, kjer je deželni šolski svet izrekel grajo Žirovniku ter sklenil, da se ga premesti. Za to sodbo so glasovali klerikalci in Schwarz je dirimiral zoper Žirovnika. Sedaj pa je isti Schwarz sistiral sklep deželnega šolskega sveta! Menda se mu je od zgoraj namignilo, da je napravil veliko neumnost. Najbolj blamiran je poleg klerikalcev vladni svetnik Kaltenegger, ki se je vedno hvalisal s svojim brez-verstvom, potem pa glasoval zoper naprednega Slovenca na ljubo nemško-klerikalni zvezi.
v Iz deželne službe. Imenovani so: Kot konceptni praktikant Ferdo , Tomažič, kot dež. Stenograf Franjo Klemenčič, računskim revidentom Avg. Bu-kovic, računskim nadoficijalom Henrik Peternel, računskim praktikantom Fr. Urbane, pisarniškim adjunktom Miroslav Čenče, adjunktom Fr. Lokar, nadoficijalom Fr. Hribar, praktikantom pri pomožnem uradom Anton Fortič.
Horošhe novice.
o Vlak je povozil pri Št. Vidu na Glini kmečki voz, ko je peljal čez železniški tir, ga razbil in poškodoval hlapca, ki bo bržkone vsled dobljenih poškodb umrl.
o Strela je udarila v Sp. Dravogradu v veliko staro lipo pred proštijo in preskočila ž nje na neko kočo, v kateri je iskala zavetja neka stara ženica, ki je oslepela.
o Počitniški nadaljevalni tečaji v Beljaku. Vsled odredbe c. kr. ministerstva za javna dela, se prirede na c. kr. strokovni šoli za obdelovanje ksa pod vodstvom dvornega svetnika Ernesta Pliwe od 19. julija do 21. avgusta strokovni tečaji za učitelje dr-
žavnih obrtnih zavodov, i» sicer umetniško obrtni strokovni tečaj, stavbno-tebuičoi strokovni tečaj in obrtno-trgovski strokovni tečaj. Število udeležencev znaša 65, število inštruktorjev 17.
. Primorske novice.
a Zborov, tobakarnarjev v Trstu.
V	Trstu in okolici obstoji zadruga to-bakarna. jev,ki je bila dosedaj izključno italjanska domena. Na zborovanjih in sejah se je govorilo izključno v ita-ljanščini in ako se je slučajno oglasil kak Slovenec v svojem jeziku, se mu je takoj očitalo, da zanaša v društvo politiko. Minulo nedeljo se je vršil občni zbor zadruge, katerega se je udeležilo toliko slovenskih zadrnžnikov, da so imeli veliko večino. Italjani so morali sprejeti od Slovencev predlagano listo na podlagi katere je bilo izvoljenih v odbor 11 Slovencev in ravnotoliko Italjanov. Ta zmaga sicer nima dalekosežnega pomena, vendar kaže zavednost in napredek tržaških Slovencev na vseh poljih*
a Slovenski pravniki pozor. Ker bo v kratkem izpraznjenih 10 do 15 mest za avskultante na c. kr. višji deželni sodniji v Trstu, bi bilo želeti, da vstopi čim več absolviranih slovenski!» pravnikov kot praktikanti, ki postanejo v treh mescih avskultanti z adjntumum.
a Obsojeni irredentovei. V soboto je bila obravnava proti irr edento vcem, ki so nosili venec ob pogrebu Ober-dankove matere. Obsojeni so bili Lasko-vieh Evgen na 10 dni, Masini, Val-marin, Mosetig in Fei pò 2 tedna, a dr. Massafla na štiri tedne zapora. IÜ a Ustrelil se je mornarski komisar II. razreda na ladji „Nadvojvoda Karol" 37 letni R. Greuzner med strelnimi vajami v Rovinju. Vzrok neznan.
ò Pokojninski zavod za privatne uradnike v Trstu. Pri volitvah v zavod so zmagali Italjani na čeli érti — Slovenci se volitev niso udeležili. Nemci so s svojimi kandidati pogoreli.
V	kategoriji delodajalcev AD so izvo-ljèhi za namestnike 3 Slovenci odn, Hrvati, v kategoriji C za namestnike 3 Nemci.
d Politični obhod za progo Go-riča-Červinjan se bo vršil najbrž sredi junija, kakor hitro namestništvo vse potrebno tikrene.
V Goriški deželni zbor bo sklican najbrž sredi junija. Namestnik hoče še enkrat poskusiti doseči sporazum med stankami. Klerikalni Lahi izjavljajo v Svojih listih, da je sporazum odvisen od tega, če laški liberalci ne bodo stavili prevelikih zahtev.
'H •/ > v <• • •• v. ■ ft.t	i
a Zmaga hrvaškega športnega kluba.
V	nedeljo sta tekmovala hrv. ak^d. športni ktub in budimpešt. športni klub
V	nogometu. Zmagali so Hrvati v treh igrah.
HajnavejSa brzojavna in telefonica poročilo.
Slavnost bitke pri Aspernu.
o Dunaj, 21. maja (Brz. N. Dn.) Ob pol 10. uri se je cesar pripeljal v Aspern pred zgodovinsko cerkev, kjer so ga pričakovali vsi nadvojvodi, ministri. zastopniki avstrijskega in ogrskega parlamenta ter deželnega zbora, zastopniki uradov in vabljeni gostje. Slovesno mašo je služil posvečeni škof Marschall. Nato se je podal cesar v spremstvu slavnostnih gostov pred „leva" v Aspernu. Dr. Lueger je imel nagovor na cesarja, v katerem je izvajal, da je cesarjeva modrost ia bla-godu3nost še pred kratkim odstranila vojno nevarnost, kar vsi narodi hvaležno priznajo. Cesar je v svojem odgovoru povdarjal, naj pomaga bog, ki je pomagal našim dedom na Morav-8kem polju, še tudi vnaprej s svojim blagoslovom v teh resnih časih. Potem je položil cesar venec na spomenik in za njim župan in druga odposlanstva.
Zbor 600 fantov in deklic je zapel slavnostno pesen. Nato je cesar položil temeljni kamen in apostolski vojaški vikar Belopotocky ga je blagoslovil, nakar se je nadvojvoda Franc Ferdinand v svojem nagovoru na cesarja spominjal slavnih zmag avstrijske vojske in povdarjal, da je v vojski še ostal oni junaški duh, ki jo je preveval takrat. Cesar je odgovoril: Žalujoč levje verno stražil to mesto. Danes pa hočemo tukaj postaviti temelj spomeniku, ki naj poznim rodovom oznanjuje, kako požrtvovalnost je našla domovina v svojih stiskah pri svojih narodih pod vodstvom nadvojvode Karola. Ko je še cesar pregledal čete, se je podal na Dunaj.
Odstop vit. Bilinjskega.
v Lvov, 21. maja. (Brz. „Nar. D.") Poljski listi prinašajo vesti iz poslanskih krogov, da bo finančni minister vitez Bilinjski kmalu odstopil. Kot vzrok ne navajajo samo, da „e mu je ponesrečil njegov finančni načrt, ampak tudi diference, ki sp nastale med njim in poljsko ljudsko stranko. V poslanskih krogih se sodi, da bo njegov naslednik dr. Weisskirchner, trgovinsko ministerstvo pa baje prevzame prof. Glombipj-skl Vendar ta rešitev. krize ne najde nikakega odobravanja pri Poljakih, ki zahtevajo, da, če bo Glombinjski naslednik Bilinjskega, naj prevzame tudi
za njim finančno i^inistersvo. Predsednik v Poljskem kolu pa baje postane vitez Kozlowski.
Nemci proti Čehom.
o Lipsko, 21. maja. (Brz. N. Dn.) Vse oblasti so prepovedale češke zasebne šole na saško-češki meji iz narodnostnih ozirov. Priseljevanje Cehov na Saško je poskočilo v zadnjem času za 400%.
Stavka poštnih uradnikov na Francoskem.
o Pariz, 21. maja. (Brz. „N. Dn") Na nekem zborovanju delavcev plinarn se je sklenilo, da ne stopijo v generalno stavko.
o Dünkircheo, 13. maja. (Brz. N. D.) Na nekem zborovanju mornarjev se je sklenilo, da se pridružijo splošni stavki.
< Nesreča v cerkvi,
o Pariz, 18. maja. (Brz. „Nar. D.") „Petit Parisiene" poroča iz Lisbone, da se je v Del Gii zrušila med službo božjo galerija, na kateri je bilo 200 pevcev. Baje je več oseb mrtvih in 90 ranjenih.
Yeleizdajski proces v Zagrebu.
55. dan razprave.
2 1". priča Josip Medved, krčmar v Gvozdanskem, Izpove, da je od drugih slišal, da je bape neki Kojo Drljača klical „Živila Srbija", a sam o tem ne zna ničesar. Drugih velesrbskih pojavov ni zapazil.
2 2. priča Matija Čordašič, kr. okrajni predstojnik v Dvoru. Pri nastopu svoje službe je videl, da je ves okraj zelo zanemarjen v narodnem oziru. Ker ima ondotno ljudstvo to slabo razvado, da ne more nobenega svojega praznika proslaviti brez streljanja, meni, da gotovo mora biti v vsaki hiši nekaj pušek. V okraju se je zgodilo že letos dosedaj 10 umorov in zelo mnogo težkih telesnih poškodb, Ša človek res ni varen svojega življenja. Pripoveduje o občinskih volitvah in o srbski agitaciji, da izripejp Hrvate U občinskega odbora. Oreščanin je hodil
fio vaseh in poučeval ljudstvo o poli-ični ekonomiji, a njegov glavni namen je bil „širiti srbstvo V narodu". Srbi so se sestajali pri Živkoviču st., a kaj se je na teh sestankih govorilo, pe ve, ker so bili tajni. Srbi nazivajo vsakega Frankovcem, kdor ne pripada njihovi stranki. Dalje pravi priča, da je slišal, da ljudstvo govori, da je ono srbska zemlja in bode pripadla Srbiji, iz česar sklepa, da gravitirajo v Srbijo. V začetku razprave so se razne kom-promitujoče stvari spravile v Bosno, kjer se pa ne morejo najti. Konečno zatrjuje priča, da se mu je grozilo in predloži tudi neko anonimno pismo.
Dr. Popovič konstatira, da sp vsi podpisi in tekst pisani od jedne in iste roke in da Srbi pišejo v tem pismu kaj-kavsko narečje.
Nato replicirajo obtoženci na Cor-dašičeve izpovedbe. — Nadaljevanje
obravnave je danes. Na vrsto pridejo' priče iz Cerkvenega Boka.
Književnost.
d Andrej Rape : Dan«. Povest za mladino s 4 slikami. I. zvezek. Jan Legove mladinske knjižnice. Izdala in založila „Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev v L j u b 1 j a n i." To povest je odlikoval občinski svet ljubljanski s prvo častno nagrado. Cena 1 K, s poštnino 16 vin. več. Da se omogoči redno izdajanje Jan Legove mladinske knjižnice, ie nujno potrebno, da se prvih zvezkov razprodajo cele zaloge. Prijatelje mladine prosimo, naj za svoje in tudi za druge siromašne male naročajo to knjižico. V kratkem izide drugi zvezek.
Društvene vesti.
o Akademično društvo „Slovenija* na Dunaju vabi prijatelje društva na večer, ki ga priredi v proslavo svoje 40 letnice na Dunaju, v sredo 26. maja v spodnjih prostorih društva „Lehrerhaus" VIII, ob oglu Langegasse-Josef-strasse. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Prireditev se vrši v skromnem obsegu, ker meni društvo proslaviti svoj jubilej v večjem stilu jeseni v Ljubljani.
o Akad. tehn. društvo „Tabor ' v Gradcu naznania, da je na I. občnem zboru dne 8. maja t. 1. izvolilo sledeči odbor: Predsednik iur. N. I. Vrabl,. podpredsednik ing. Fran Fischer, tajnik med. Mirko Brezovnik, blagajnik iur. Alojzij Trstenjak, knjižničar ehem. Vladimir Frankovič, gospodar eand.. iur. Oton Cajnko, namestnika iur. Iv. Brezovec in iur. Štefan Dobnik; pregledniki eand. iur. Ivan Jančič. cand. med. Hugon Robič in cand. iur. Fran Rodošek.
Dobro izvežbanega starejšega V B1
mešane stroke, izurjenega v računstvu in pisavi, sprejmeta
Norbert Zanier & sin
Sv. Peter v Savinski dolini.
269 Ü-1
Soliden '
trgovski sotrudnik
dobro izurjen v mešani, posebno železniški stroki, želi mesto do 15. junij» premeniti. Blagohotne dopise se prosi pod ,Roputolina' na uredništvo našega lista.
260 3-1
m Zuezna trgouina m
RotopŠka ulica 2 v Celju ček. rit. M. 75.221
SE
Svoji k svojim!
TR0OYINA s papirjem, pisalnim In risalnim orodjem priporoča; k»n-—- celijski, konceptni, pismeni, doku-SSSS mentili, ovitni, barvani itd. papir. Prodaja c. kr. do}, knjig in igralnih kart. Lastna zaloga šol. zrezkov in risank. Svinčniki, peresa, peresniki, vsake vrste črnilo in barve, radirke, tablice itd. Največja zaloga vseb tiskovin za krajne šolske svete, občinske uvade, hranilnice in posojilnice, okraj, zagtope, župnijske urade, odvetnike, notarje, privatnik« }td, Trgovske knjige v vseh velikostih, z eno ali dvema kolonama črtane, vezane v papir, platno, gradi ali pa v polusnje. Dopisnice umetne, pokrajinske in druge. Zavitki za urade v raznih velikostih. Molitvenike itd. Priznano dobro blago. Solidna in točna-postrežba. Cene nizke.
T.
Zvezna tiskarna v Celju
Sphillerjeva cesta ét. 3.	Cek. račun it. 75.222.
ISKOVINE v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa nepre-čitane v koš. Sleherni ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku usili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. ooooooooooooooo Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je „Zvezna tiskarna v Celju". Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenj. stranke. ooooooooooooooo
najnovejšimi pomožnimi stroji, z modernimi črkami in okraski se SÜSS priporoča slav. občinstvu, korpo-racijam, društvom in uradom v izdelovanje vseh v svojo stroko spadajoČih del od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. Vezanje knjig za privatnike, društva in korporacije se izvršuje v najkrajšem času. Trgovske knjige v zelo trpežni vezavi. Hranilne in zadružne knjižice s črnim, zlatim in barvastim tiskom r moderni izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska dela. Natis na trakove, časopisne mape za kavarne, gostjlne in društva. Aktni fasciklji za odvetnike in urade. Za trgovce, tovarne in obrtnike se najhitreje izvršujejo vzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne eene.
L
■ ■ ■
43 150—54