30. Številka. Ljubljana, sredo 6. februarja. XI. leto, 1878.
SLOVENSKI
Ishaja v»ak dan, izvzouiSi j^iteuotlfce m dneve po pr&antoili, ter velja po poiu pitjeunui »a a v mro-otferaa o dofceit ta 0010 letu      ;ld   za pol leta H *ld., sa četrt leta 4 jfld. — Za Ljabljaao brez poiiijanja na (if.u sa celo loto 13 gin.,   .* 5ei -j lota 3 gld. 30 kr., za en iooboc 1        10 kr.   Za pošiljanj*« na dom so račun.-* 10 kr. za mesec, 10 kr. aa oetrt ieUi. — Za tuje deield toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode ucitolje na ljudskih Šolali in za dijake volja znižana -viv.m in sicer: Za Ljubljano aa četrt lota 2 gld. 50 kr.. po polti prejeman za četrt leta 3 vid. — Za oznanila so plaćaju od čntiristopne ootit-vnte G kr., te ae oznanilo onkrat tiska, 6 kr., co ao dvakrat in 4 kr. će ne tri- ali večkrat tiaka. Dopisi naj se      ■■•  -i aitfcirati. — Rok upi« se ne -/racajo. — Uredni a t v o jo v Ljubljani v Prano Kolmanovej Uiii l*( 3 „gloaaliaka stolha* 0 p r a v n i š t v o , na katero "*t *a M^ovol/jo- »»oJiiliati nnroćui >e  r **) lvmaoije. ocnanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v KoIuihihivoj hiši.
TelegramiSlovenskemu Narodu".
Dunaj 5. februarja. V državnem zboru je bral ministerski predsednik Auer-sperg cesarsko pismo, v katerem cesar kliče zavoljo nujne potrebe, da se nagodba z Ogersko konča, dosedanje mini-eterstvo zopet na vlado. Ministerski predsednik motivira potem demisijo ministrov, pravi, da je cesar zadobil prepričanje o jnemogočnosti osnovanja druzega inini-Sterstva, zato je apeliral na dozdanje ministre in Izrekel pričakovanje, da bode sporazumljenje z mejsobojno pravičnostjo doseglo se. Ministerstvo misli, da je dolžno, glede na resni položaj stvarij, poslušati klic cesarjev, in prosi zbornico, naj se podviza z obravnavanjem nagodbenih predlog.
Peterburg 3. februarja. V Adrija-nopolji so bile 31. januarja zvečer od porte sprejete podloge m i r u ravnokar od pooblaščencev sultanovih podpisane, ravno tako je bilo s k 1 e n e n o p r em i r j e. Precej je bil ukaz vsem oddeljenjem poslan, naj se vojevanje povsod ustavi, v Bulgariji in v Kavkazu. Vse tvrdnja ve na Dunavu in Erzeruni Turki zapuste.
London 5. februarja. Avstrijski ce-sarjevič Itudolf je bil pri seji zbornice navzočen.
Vlada izjavlja, da nema nobenih ofi-cijaliiih poročil o ruskoj nameri vzeti ru-munsko Besarabijo, niti o tem koliko časa Jbode trajalo premirje, niti o podlogah mini.
Listek«
Telephon.
(Spisal J. Zor, brzojavni uradnik na Čmovcah v Bukovini.)
Devetuajsto  stoletje imenuje se po pravici stoletje izuajdeb. Vsako desetletje zapiše ? svojo letnike najčudovitejše napredke v znanostih,  da, skoro  vsako  leto daje nam nov in prav  mogočen pogled v silne neizmerne tovarne narave.   A kar bistroumnosti učenja kov skuto ostane,  to nam ponuja dostikrat narava sama potem slepe sreče. JNujsiluejše naravne moči so se porobile človeškej iznajdljivosti :  uže se vije orjak na puro kakor elužnik pod pestjo podjetnega človeka, uže je prepreženo skoro celo površje  zemlje z že lezuo mrežo brzojavnih potez, po katerih raz odeva človek z naglostjo bliskovo svoje urno tvore najuddaljenejbim bitjem, njemu po duhu sorodnim; in zopet je človeški bistri um rodil nov čudež.
Telephon, daljnoglasnik, nij, kakor mar-
Pri nadaljevanji kreditne debate reče (iladstonc: Kredit je zdaj navzočnim izpre-menjenim razmeram nepotreben ; on sproži idejo, naj obe zbornici namesto kredita pošljeta adreso na krono, v katerej adresi obljubita kroni podporo pri delovanji na evropskoj konferenci.
Vojni minister Hardv naglasa potrebo kredita, ki je premajhen, da bi se vojska vojevala, ali potreben, da se pripravi na vojno, ker če se mirovni razgovori r a z b i j ej o , bode položaj Turčije in E v -rope naj bolj nevaren. Debata je do jutri odložena.
Feterburg 4. febr. Car je pri razgledovanji vojske čestital, da se je zado-voljujoče premirje sklenilo in je rekel: Rusija še nikakor nij in dolgo še ne bode na konci, temuč mora pripravljena biti, da trajen, dostojen mir doseže.
Peterburg 4. febr. Oficijalno General Strokov je dobil ukaz marširati v R a d o-s t o, da varuje to mesto pred turškimi begunci, kateri ropajo in plenijo.
Atene 4. febr. Grška ne misli Turčiji vojne napovedovati, temuč le svoje sonarodnjake pred napadi Cerkesov braniti. Gtrška vojska prodira v Tcsalijo.
Carigrad 4. febr. Mehemet Ali je imenovan za poveljnika na Kreti.
London 4. febr. Vojvoda Northum-berland je vstopil kot hranilec velicega pečata v ministerstvo.
si katera druga iznajdbi, dete naključbL', mar več je nasledek velike preudarljivosti, neprestanega   preiskovanja,   neutrudljivega opazovanja in  natančnega primerjanju človeškega duha.
Učenjaki Page, Erlund, Sinsteden, Ampere, Marjan, Palmieri,. Linari, VVheatstone, Faraduv, "VVtitheim, de la Rivo, lleniv in drugi so se svojim preiskovanjem na polju elektrike nakopičili gradiva za iznajdbo tele-phoua. Frankobrodaki učitelj lleiss je 1. 18G0 sestavil, na podlagi preiskovanj in izkušenj Unenovenih učenjakov, orodje za bivojavljenje muzikalnih glasov v daljavo. Za njim sestavljala sta leta 1871 Elisha Gmy v Chikagi iu poznejše Paul Lacour enaka orodja.
Vse te pa prekosi v prostosti sestave in po svojej /možnosti novi, po Amerikancu, — ali piav za prav Skoteu — Alešu Graha ui u Bell, sestavljeni telephon. Sestava tega orodja, ki po vuanjem enači gledališč-neiuu kukalcu, opira se na pravilo primerjanja magueto-elektrike 8 tresenjem in zvene njem po glasovnih valovih zadetih kovin.
Malta 4. febr. Okovani ladiji „Ra-leigh" in „Acliilles" sta odpluli v Bcsika-bay. — Ladija „Devastation" je spremila transport torpedov iz Reke.
Peterburg 3. febr. „Agence Uusse" naznanja, da se bode evropska konferenca zbrala v kacem mestu  manjše države.
London 3. febr. Iz Aten se v „Times" poroča 1. febr.: Minister vnanjih stvarij bode jutri velevlastim pisal pismo, v katerem bode opravičil, zakaj Grecija zasede Tesalijo, Epir in Macedonijo.
Četi nje 1. februarja. Avstrijski in ruski zastopnik sta odpotovala od tu v glavni stan knežev pred Skader.
Aten 1. februarja. Narodna skupština na Kreti je izrekla, da je turška vlada na Kreti odstavljena, in da se Kreta z Grško združi. Narod je ta sklep z navdušenjem potrdil. — Vse moško prebivalstvo Grecije je pod orožje k narodnej gardi sklicano. Veliko vojno navdušenje vlada.
Vojska.
Premirje sklepa Rusija, torej bi se mogla Turčija toliko oddahniti, da bi čula smrtno sodbo svojega evropskega velevladanja. Ali osoda jej še tega ne privošči, starej greznici. Z laj se začenja še grško-turška vojska. Grški vojaki so mejo prestopili.
O namerah in vojevanji Srbov poroča belgradski dopisnik „Timesom" 29. januarja: „Paše Ilafisa, Šakira in Tojo, kateri so blizu Prištine zbrali bili GO taborov vojske, prijela sta sč severa polkovnik Lješanin z obmorav-sko vojsko iu z neke  druge  strani general
Da razumemo vršenje brzojavljenja po telephonu, treba nam zapomniti to-le:
Ako vtaknemo v votlino vretenca, ki je z izoliranim (.-e svilo ovitim) dratom obdano, valjarček mehkega železa, ako potem z vežemo konce tega drata s tečaji galvaniške baterije, tako, da električni tok po dratu kroži (se pretaka) postane železni valjarček magaetičen — eloktro-magnet.
Nasprotno, ako deuemo mesto mehkega železa v votlino vretenca magnet, prouzrokuje ta magnet v dratu, s katerim je vretence ovito, brez galvaniške baterije električen tok.
Električen tok tem potem prouzročen se imenuje inducirani električni tok in elektrika se imenuje magneto elektrika.
Ako približamo magnetu mehko želelo, se ono za toliko časa pomagneti, dokler je v dotiki z magnetom.
Ako približamo železnemu valjarčku, ki je vtaknen v vretence ovito z dratom, prvi ali drugi tečaj magneta, postane železni valjarček inagnetičen, in v ovinkih drata, okoli vretenca
Belimarkovič, ki je zapovedoval šumadijskemu koru. To hudem boji, ▼ katerem so Srbi pri dobili Petrovo goro, so se Turki jeli umikati in Srbi so jih podili do Gilana, katero me-stiee so jim tudi srečno vzeli. V boji pri Prištini je bilo baje 3000 Srbov ranjenih.M — Zilaj maršira proti Prištini .'15 000 Srbov, katerim se je pridružil OroAkovh'.ev oddelek, ki je pribojeval Kačaniško sotesko. Ilorvatovič ima zasedeno na cesti v Uesklip linijo, katera se razprostira od Radomira do Kostendila. Skoraj vso Staro Srbijo imajo uže zdaj Srbi v svojih rokah. Srbski glavni stan bodo baje preložen iz Niša v Leskovac. Veliki knez Nikolaj je poslal knezu Milanu depešo, v katerej izreka nadejo, da bodo srbska vojska izbojevala Se ve<T,)ih vBpehov, ter pravi, da je prepričan, ka bode leto 1878 začetek novej dobi v zgodovini kneževine srbske.
Premirje je skleneno.
V nedeljo jutro nam je telegraf prineBel veliko novico, daje p remi rjo skleneno, ker so koncem, po večdnevnem oprezovnnji, Turki vse podpisali, kar so Rusi v Adrija-nopolju zahtevali. (llavno rus'to zahtevanje je bilo, kakor se vidi iz vspeha, da Turki Kusom prepuste vse obi hinavske trdnjave, (Ru-ščuk, Vidin, Silistrijo,) ter se umaknejo tudi iz Hrzeruma. Teško je moralo biti Turkom, da so privolili v to jako veliko in daleč se zajočo terjatev, da so položili, razen Carigrada, skoraj vse Rusom pred nogo, in tako i z poznali, da so do celega strti in premagani.
S tem je Turčija položena pred noge zmagovalnega carja osvoboditelja. S tem je zmaga slovanskega orožja dovršena, pobitje Turčije in vseh njenih prijateljev, zlasti naših nemškutarjev, odločeno. To poslednje tem z večjim zadovoljstvom zopet konstatu-jemo, ker se domislimo, kako so baš naši nemški in nemškutarski listi julija in avgusta meseca psovali na Rusijo, v nebo povzdigovali životno moč Turčije in se veselili, da s premaganjem Rusije bode premagano Slovun-stvo. Nij! Narobe je prišlo, hvala Bogu!
Delo to, se ve, da s tem nij še končano. Vendar so menda to početki konca.
Dogovorjene so podloge miru. To so le občne črte. V principu je mir sklenen. Zdaj pa pride potreba stvari na drobno pojasniti.
Rusija bode svoje terjatve natanko pojasnila. Turčija, tepena, onemogla in izmučena, bode na vse privolila. Ker je izročila za ceno samega premirja tako važne tvrdnjave v Evropi in Erzeruni, glavno mesto Armenije v Aziji, ne bode se ustavljala za ceno miru še več odstopiti.   To je osoda zmaganca.
Kako daleč pojdejo končni ruski mirovni uveti, tega še ne vemo, pa zvedeli bodemo kmalu, kakor tu li to, kobko bodo Rusi imeli ozira na nervozno Anglijo in drugo protirusko P Evropo", ter koliko bodo ali ne bodo opustili svojega naroda terjatve, da se končni podpis mi i u da v Carigradu in se tako islam v Evropi enkrat /a vselej zlomi.
Najbrž, da bosta Srbija in Črn agora dalje vojevali, ne zmeueč se za rusko turško premirje. Srbi morajo namreč pred sklepanjem miru vso staro Srbijo oboriti, a Črnogorci nijso še svoje operacije proti Skadru dovršili. Turčija, ki jo vse ostanke svojih vojska zbrala v ftanco pred Carigrad, jim nema kaj izdatnega nasproti poslati, zlasti zdaj ne, ko je še Grška enkrat vojno začela, kasno sicer, ali vendar.
V angleškej zbornici
je bilo vprašanje dovoljenja kredita, t. j. vmešavanja ali nevmeSavanja v orijentalno vojno, predmet posvetovanja. Forster je rekel, da je od ministerstva zahtevani kredit nezaslišan ; ničesa nij tacega v podlogah miru, kar bi moglo opravičiti sumnjo Anglije; one ne do-vajo v nevarnost britskih iuteiesov. Da Rusija zahteva Dar dane le, to je naravno in vredno premisleka vso Evrope. Odposlanje angleškega brodovja za varstvo angleške last nine ter angleških podložnikov je lehko razumeti, a kadar bi ona bila ondi, da ohranjuje odprto pot po morji, bila bi to preloinitev nevtralitcte Vlada da more z glasom složnega naroda nastopiti v konferenci, samo, ako za stopa jedino prave angleške interese, kakor sta: pot v Indijo in nedotaknena celota Egipta. Trajno zasedenje Carigrada Be bolj tiče a vstrij skih , nego angleških iu-teresov, ali vlado treba podpirati, da zabrani Rusom, ako bi hteli trajno zasedati Carigrad ali vožnjo skozi Dardanele samo in izključno ruskim ladijam dovoliti. Dobra uprava evropske Turčijo je tudi angleškim interesom
ugodna. Doslej pak, da fie nij nobeden pravi angleški interes prišel v nevarnost.
C ros s, državni tajnik notranjih zadev, trdi, da v kabinetu nij stranko, ki bi se potegovala za vojsko. Zahtevani kredit da nij imel biti občno zaupno glasovanje; denar so terjali samo za slučaj, ako bi ga trebalo. Opozicija naj dokaže, da se je vlada svojim obljubam izneverila, ali da je izpremenila svojo politiko. Zunai zbornice govorjeni govori opozicije so polni lažnjivega duha; nek zlodej da je skrit v popravnem nasvetu Forsterjevem. Opozicija hče razSirjevati vtis, kakor da bi vlada dajala Turčiji nadeje o pomoči. Da se zadržuje podpisanje mirovnih podlog, kriva je Rusija. Kakov Rtrat.pgičen razlog imajo Rusi, da vedno napredujejo, ko je uže sprejem mirovnih uvetov znan? On imenuje opozicijo rusko prijateljico Cross tO izrecilo potem popravi, a na koncu svojega govora pravi: vlada jedino to želi, da pripo-pomore do popoln"ga, koristnega in trajnega miru
Mnogo govornikov pride potem na vrsto, kateri govore za predlog Forsterjev ali proti njemu
B r i g h t prav resno govori za nvr. Croaa je, pravi, omenjal lažnjivega duha v govorih opozicije ; ali kakovi so govori Jorda Beacons-fielda in drugih ministrov? Vojujoča imnta pravico Bnmnstojno določevati o miru, dokler nijsta ozlodila interesov nobednega druzega. Angleški interesi zahtevajo svobodo kri-stijnnom in mohamedanom po evronskej Turčiji; v Aziji Anglija nema interesov. On j« za to. da se plača Rusiji izmerna odškodnina, ter se mu zahtevanje, da se odpre pot skozi Dardanele, vidi opravičeno. Podloge miru ne mogo vzbujati skrbij; nič ne more netiti nevredne Bumljivosti proti Rusiji, ter opravičevati grozilnega držanja AngleSke na konferenci. Anglija naj izjavi, da nema niti interes«, da se vzdrži Turčija, a da tudi nij sovražnica Rusiji; vlada more vmestiti dedšino vojske aH mira, to je takega mira, kateri bi jo sprijaznil z jedno največjih držav. (Glasno priznanje.)
Sandon omeče očitanje, da ima vladna politika voievito tendencijo. Forsterjevo razpravljanje o podlogah miru, pravi, da nij modro;   pravo   vprašanje je to, da se dovoli
navitih, prouzroči se, kukor je to užu poprej pri magnetu navedeno, magneto elektrika.
Magneto-elektrika pokaže se v dratu na vretence navitem dvakrat, in to pri sainen magnetu le v tronotkih, kadar so magnet v vretence vtika in kadar se iz vretenca zopet vzame; pri k magnetu priklopljenem, železnem, i dratom ovitem valjarčku, kadar se ga b tečajem magneta dotaknemo in magnet od njega zopet oddaljimo. Se ve, da jo vse eno ali se magnet k železu, ali železo k magnetu približuje. To dotikanje in oddaljenje magneta se lehko prav hitro  ponavlja eno za drugim.
Ako približamo dalje k magnetu pritak nenemu, z izoliranim dratom ovitemu želez nemil valjarčku, kateri jo torej tudi magneti čen, še drugo mehko železo, na primer v podobi prav tenko male pločice, postane pločicu tudi magnetična, se počne tresti (vibrirati) ii zveneti, ali ona izgubi zopet vso te lastnosti kadar jo od magnetičnoga valjarčka oddaljimo.
To približevanje in vsled njega magneti ziranje, in to oddaljenje in vsled njega izguba magnetizma v pločici, prouzročuje  v nu
		
		
|		
		
		
	■	
	"3	
		
	r	
		
A
H
•J -
vretencu okolo železnega valjar čka navitem drata, ravno kakor je to zgoraj pri magnetu rečeno, vselej le v tre-notku pribllle vanj a in oddalje nja magneto-elektriko.   Ako se obrnemo krepko govoreči proti okončini (Fon sterscheibe) ali klavirju   ali pa proti eitram, se trese (vibrira) in zveni okončina, strune v klavirju in na citrah, vsl"d valov v zraku po glasu prouzroče nih.
Ravno tako so trese in zveni prej omenjena železna pločica, ako pride v obročje po govorjenju prouzročenih zračnih valov.
Sestavba telephona utemeljena je na gori omenjenem.
Orodje (Apparat) obstoji, kakor kaže »predaj, v prerezi in polovici večino narisani obrazec, iz, v votlem do pol palca široke lesene cevi, ki na enem konci enači govornej trobi (Sprachrohr), razširjenej V AAAA\ v tej stoji magnet M z vrtelom h pritrjen. Na magnetu je pr trien mehak železen valjarček 0, v dratu (h! na vretencu navitem. Nepo-erednje, pred železnim valjarčkom o, je v les vdelana železna tanka pločica 0, tako, da 86 valjarčku ne dotika in da so zamore brez zavire tresti (vibrirati). Konca okolo vretenca ovitega drata ff zvezana sta z vrtelci ////.
Telephona sta potrebna se ve da dva, na vsakej postaji jeden. Potezo ravno tako dve — < na do drugo postajo — in druga od tam nazaj. Mesto zadnje porabi se zemlja, tako,   da Be v vsakej postaji drat od enega
kredit, katerega smatrajo za potrebnega, da se more Angleška udeležiti bližnje konference z dovoljno veljavnostjo ter vplivom. Debata se odloži za prdiodnji dan.
Politični razgled«
TVotraiiiJ«' «1 1«».
V Ljubljani 5. februarja Telegraf nam z   #>M#«<v#fc  nič novega ali  iznenadljivega  ne   prinaša,   če pripovo duje,  da  je  zopet staro ministerstvo pozvano,  naj  skuša nagodbo z Migjari dovr Siti.   Nihče nij hotel zavoženo in zamešano stvari podedovati, nihče v tem času naslednik biti. Kadar pa se „nagodba" naredi, potom se kriza najbrž zopet vrne.
Ogerski minister Tirat* jo bil v petok na Dunaj prišel in bil pri cesarji. Pogovor je menda bil o ministerskej krizi cislejtanskej. Kaj je mož rekel, ne povedo še zadnje dunajske novine.
ii I «' ilržtav«*.
1mt-.il:** vlada Kuinundurosora je v zbornici 'dobila 31. t. m. s 121 glasi proti Šestim neome jeno pooblastilo storisti za vojsko vse, kar je treba. Take velike večine, pravijo, nij imela še nobena grška vlada kakor sedanja.
Iz €7««rf#/f«frf<f se poroča, da so iz-manje po mošejah pozivali moške Turke naj ee oglašajo v vojake za hrambo Carigrada. Ali oglasilo so jih je le 38 mož! To je torej tist fanatizem, o katerem so nekdaj znali neki listi toliko govoriti. — Za hrambo Carigrada bi bilo treba vsaj 100.000 mož, a Turčija v vsem skupaj ne spravi več nego 50 000 jih vkupe.
Iz fja»tfto9tn se poroča „Pol. Corr.*, da angleški vladni krogi še vedno tako voje-vito mislijo, kakor pred podpisom premirja. V Guildhallu je bil meeting. v katerem so je vladi n upanje izreklo. — V zgornjej zbornici je l)erby rekel, da je mogoče, da bode angleškej floti treba iti v Carigrad.
V IVrruif so 31. januarja t. I. francoski škofje imeli posvetovanje, kako bi se dalo katoliškim vseučiliščem na bolje pomagati.
O #»«najnovejši rimski telegram poroča, da je zopet zdrav.
Domače stvari.
— („Slovenski Na ro du) je bil včeraj konfisciran zarad uvodnega članka „po volitvah v trgovinsko in obrtniško zbornico." Mi nij smo niti slutnje imeli, da bi mogel oni članek količkaj drž. pravdništvu nevŠečnega v sobi imeti, sicer bi ga gotovo, zlasti na tak dan ne sprejemali, ko važne drage telegrame — zastonj tiskamo, iu smo
prisiljeni denes uže za dan zastarele vesti mej svet pošiljati.
— (Konfisciran) je bil tudi »Slovenec" in sicer zadnja dva lista za vrstjo; enkrat zarad dopisa o volitvah v trgovinsko zbornico, drugič zarnd uvodneg.i Članka.
— (Vodnikova beseda v ljubljanskoj čitalnici) je bila tudi letos na sveč nični večer dobro, če prav menda skoro m o-nj obiskana, nego druga leta Mogoče, da zato, ker je bila naznanjena premalo. Gospa. Kranja Ravnika rje v a je z lepim in jako simpatičnim glasom ter gladko in razločno govorjenim slavnostnim govorom o domovinskih zaslugah in narodnej ceni Valentina Vodnika navzofne prav razveselila in so jej jo po zaslugi občna burna pohvala izkazala. Program godbeni je začela vojaška godba pod vodstvom izvrstnega kapelnika Czanskega z veliko Zaj-čevo hrvatsko kantato „I/.točna zora". — KrižOVlkega zbor „Utonjona" so pevci izvrstno peli. Da se bode četrta točka, šesto-spev iz Lortzingove opere „Car in tesar", dobro pela, prepričani smo bili uže pri čitanji imen dotičnih gosp. pevcev, in moramo le gosp. Medenu, ki je bil ta večer posebno pri dobrem glasu, daljo gospodom Rranketu, Steg-narju, Valenti, Paternostru in Noliju, kakor tudi gosp. Stiicklu, ki je petje na glasoviru mojstersko spremljal, čestitati k vspehu. Zadnja točka programa, krasna in velikanska kompozicija Winterjeva: „Jadransko mor-j e" se spremljevanjem orkestra, za katerega jo kapelnik gosp. Stoekl godbo v pravem duhu skladbo jako dobro instrumentiral, bila jo vsakako najsijajnejSn. Pod vodstvom neutrul-ljivega pevovodjo gosp. Valento pel se jo ta zelo težavni zbor tako eksaktno in veličastno, da mora biti Čitalnica ponosna na tako pevske moči kakor jih ima. Glede plesa omenjamo, da nam jo v posebno zndostenje bilo, videti plesati slavjnnsko „kolo", in sicer tako natančno in lepo kakor še nikoli poprej, za kar se imamo zahvaliti pleioVodji gosp. Juvnnčiču, ki je tudi kadrilje in kotiljon s čisto novimi figurami izborno vodil. Zdi se nam potrebno h koncu posebno poudarjati, da srno pogrešali mnoge osobe odličnejših narodnih krogov, kar je jako obžalovati, ker mislimo, da je dolžnoBt vsacega pravega domoljuba so tako svečanosti udeležiti.
vrtelcev g v zemljo zatakne, in se zemlja zmoči.
B rzoj av ! je nj e b telephonom vrši se torej:
a) pri telephonu, s katerim govorimo: Mi govorimo v votlino  V cevi AAAA, v
katero jo vdelana železna pločica c. Tločica začno so vslod glasovnih valov tresti in zveneti. S tem tresenjem približuje in oddaljuje Be magnetičnomu železnemu valjarčku o v večjih ali manjših presledkih, ki so odvisni od hitrosti in kreposti govorjenja. S približevanjem k magnetičnomu valjarčku in oddaljevanjem od njega prouzročujo pločica v okolo valjarčka ovitem dratu dd po indukciji magneto* elektriko, katera so odteka iz koncev drata //' na vrtelco gg% in od tod na tu privezani tirat pote/e, ki pelje do po.slušalnega orodja, to je na drugo postajo.
b) pri telephonu, s katerim poslušamo: Magneto-elektrika, prihajajoča po potezi od
govorečega telephona, vstopi pri onem vrtolcu g v poslušajoče orodje, od tod po euom koncu / v drat f/</,  ki jo okolo železnega valarčka <•
na vretencu ovit, se odtoka od tod po drugem koncu drata / .met na drugi vrtelec g in na drugo potezo, ki vodi nazaj k govorečemu orodju.
To toku elektrike po ovitem dratu dd pomnoži Be magnetizem v valjarčku c in prouzroči v pločici govorečega telephona, čisto primerno iu enako tresenje in žvenenje pločice poslušal nega telephona. Tresenje in žvenenje to pločice prouzročujo v zraku glasovne valove, enake govorjenju pri govorečem telephonu; glasovni valovi udarjajo na bo-bensko mreno v ušesu in prouzročujejo tu slišan jo.
Poslušala! telephon se mora pri poslušanji  na uho tiščati, drugače se ne sliši nič.
Ruvno takisto, kakor govorjena beseda, more se luvojavljati s teleplu-nom tudi godba vsakovrstnega godbonega in piskaluega orodja, zvouenjo, trobenje, bobnanje. Naj milejše je pa čuti glas citer in klavirja v telephonu. Telephon se postavi z ustjem na citre ali klavir.
(Kunoc prihodnjič.)
— (Sokolski večer) bode denes v sredo G. februarja v prostorih čitalnične restavracije. Program bode izvrševal domači orkester in gg. Čitalniški pevci z domačimi pesmami. Začetek ob 8. uri zvečer. Reditelj večera  g.  Kadilnik.   K obilnej udeležbi vabi
odbor.
— (Za srbske ranjence) pobirati je dovolila deželna vlada gg. Iloraku, PetričiČu in Potočniku.
— (Prodajo hranilničnoga poslopja) eraru smo mi uže poročali. Zadnji petek je finančni minister predložil državnemu zboru, naj dovoli, da erar proda svoje štiri poslopja, ki jih ima za finančne urade v Ljubljani, iu naj kupi hranilnično poslopje za 120.000 gld., v 80, letih plačljivih.
— ( V a 1 v a zor j a) je izšel in se denes ra/daje 20. zvežčič, obravnavajoč ,von den altun ii nI it'tostcn Kimvohnern des Landee Krain.u
— („ Kroatischo Post".) Namesto „Agr. Presse", ki je nehala izhajati, začel je v Zagrebu izhajati nov časnik „Kroatischo Postu z istim h 1 o v a n s k i m programom in isto obliko, kakor „A. Pr." To je menda zarad tega, ker je „Agr. Pr.M bil v Cislejtaniji od-tegnen poštni dobit. Oni, ki so radi brali „A. Pru, naj sežejo zdaj po „Kr. Post".
— (P ro m o v ira n) jo bil, kakor se nam z Dunaja piše, dne 31. januarja tega leta na dunajskem vseučilišči gospod Franjo Škofi C, c. kr. Bodski pristav v Novem mestu, za doktorja pravoslovja.
— („Slovansko pevsko društvo višjih šol v Gradci") vabi k pevskemu večeru, ki ga napravi v četrtek 7. februarja t. 1. v dvorani ,,zum grhnen Angoru (Leon-hardstrasse 9). Program: 1. „Bože živi", zbor
— M. Brava. 2. ,.Cigani11, zbor s tenor solo
— A. Vogl. 3. ,,MiIenko draha dobrou noc!u osmospev — K. Rendl. 4. II. Kitica narodnih pesem slovanskih, zbor s spremljevanjem glasovira — sestavil A. B. Tovačovsky. 5. ,.Moja rožica", četverospov — A. Nedved. (1. „Už ho vedou Martina!" humor, zbor z mirletoni in turškim bobnom — V. Mazanek. 7. „V tihej noči", četverospov — A. Ilajdrich. 8. „Pevska popotnica", zbor — J. Otto. Pcvovodja g. Fr. Dolejš. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnico za nečlane po 50 kr. za osobo in po 1 gld. za družino dobivajo so 0. in 7. febr. od 1 1. — 2. ure v društvenej sobi „Neue Welt-gaHse 4, I." in zvečer pri kasi.
— (I j č i to 1 j s k o društvo v Celji) bode imelo v četrtek 7. t. m. svoj drugi letošnji zbor. Na dnovnem redu jo mej drugim a) govor o sredstvih za kazalni poduk (gospod J. Robisut.) b) Izlet z učenci v domačo okolico s pomladi. (Slovenski navod gosp. Lopana.)
— (V B ro ž i ca h) napravi tamošnja družba strelcev svoj ples v sobani hotela Kletn-basovega 12. februarja.
— (Imenovanje.) Dosedanji namestnik okrajnega glavarja v Slovonj-gradeu, g. Josip R up ni k, je imenovan za c. kr. okrajnega glavarja (iu ostane morebiti na Bvojem sedanjem službenem mestu). Mož je dober uradnik, izmoren in kot rojen Slovenec slovenščine zmožen.
— (Prevoz orožja.) Piše so nam: „ Grška vlada še zmitom novo orožje kupuje. Tako se je v soboto večer skozi Ljubljano 4 vagone novih pušk peljalo z mešanim vlakom. Delano so bile na zgornjem Štajerskem v me-Btu Štajer in so šle v Trst na grškega kon-
zula. Turskim prijateljem to nikakor nij po ▼olji. Slišal sem godrnjati tacega „Nemea": no, le počakajino, da Angleži pridejo, jim bodo užo atrune napeli. Torej /ailnjo upunjo so jim zdaj Angleti.
— (_od ve t ni ki na Štajerskem.) So-daj jo po u radiu in porei'ilu 146 odvetnikov na Btajer.skem, iu sicer jih je v Gradcu (iT, Mariboru lt>, Ptuju 7, 1'elji (i, v Konjicah, Brežicah, sv. Lenartu i. dr. po 'J, v Ko/jem, Ormužu, Ljutomeru, Slovenj-gradcu in Slo-venj-bistriri po 1 odvetnik.
— (Pravda.) Z Dunaja se nam piše: Dr. Ferdinand Pogačnik, znani advokat na Dunaji, naš rojak, je 81, januarja t. I. pred upravnim sodiščem zopet dobil znamenito pravdo. Ohrina (iries pri Itolcanu (llotzen) na Tirnihkem je namreč nameravala razširiti svoje pri cerkvi mej vilami ležečo pokopališče. l'o-aestniki vil so so temu protivili iz sanitarnih in gospodarstvenih ozirov, a avtonomni uradi, katerih kompelenco v tej stvari nasproti dr žavnim uradom je državno sodišče užo I. IHT.'t priznalo, so v vseh Instancah po zahtevu občino in tedaj proti interesom posestnikov bliž njih zemljišč razsodili. Poslednji so stvar, od katere očividno odvisi vrednost njihovih posestev, izročili imenovanemu izvrstnemu odvetniku, ki jo je tudi v njihovo korist dognal, eklice vaj o se na določila iz leta 1784, ki so za napravo pokopališč še za dandenes od Upravnega sodišča veljavna spoznana bila, — kajti to sodišče jo prejšnje razsodbo zavrglo in razširjenje pokopališča mej hišami ubranih*.
— („Deutsche Grllndlichkoit".) V najnovejše) ravno zdaj izhajajočoj izdavi Mt y-erjevega naučnega slovnika jo brati v članku „Pl'ahlbauten" sledeče: „Ahnlicho Funde mudite man in — Kilrnthon, \vo De ♦•lini a nn die Funde im Lnibachcr Moor unter suclite1'. Naš slavni renegat, prekrščen v Declimana, in ljubljansko močvirju leži na Koroškem. Tacih smešnih dokazov „noiii-Ike natančnosti1' v dražiti in muogoohotnjočih delih se vedno nahaja na kupe, in to pri onih istih Nemcih, ki se ne morejo nabubati, kako ao „giUiidlicli", kako pa so Francozje, Slovani in vsi drugi nenemški narodje površni in „inferior" v znanji, zlasti zemljepisnem.
— („& o p o k   m i č n i h  n a p e v o v za fiolo in dom.") Pod tem naslovom izdal je tiskar gospod Rudolf Milic v Ljubljani zbirko Otroških  napevov  za ljudske šole, katere je nabral in priredil za našo narodno šolstvo ne utrudljivo delavni c. k. učitelj, g. Feliks S teg nar.   V tej zbirki je r>'2 prav lehkih, prijetnih,  enoglasnih, dvoglasuih in troglasnih na pevov, mej katerimi nahajamo 1 1 za pevonauk jako praktičnih kanonov, tudi 10 narodnih na pevov najdemo v njej z nekoliko novo i/branim,   za šolarčke  primernim  tekstom.   S to zbirko je dolgo zaželena  šolska pesmarica za slovensko mladino ustvarjena iu v prvoj vrsti gre hvala za to nabiratelju g. Stegnarju, ka teri je  na  podlogi  svoje  večletno prakso v podučevnnji v petji sestavil tako lep „Šopek", kakoršnega  more  nabrati le izveden in mar Ijiv vrtnik cvetočej šolskej mladini. Sedaj no morejo več naši učitelji izgovarjati se, da ne morejo vspešno mladine v petji uriti,  ker ne bi bilo dovoljnoga gradiva za to; „Šopek" zadostuje popolnem  za  pevske vaje v ljudskoj šoli, in Opomnimo še posebno one učitelje, ka teri so malo vneti za polje, da je gospod naučil i   minister  sam   pripoznal potrebo povo-
nauka v ljudskoj šoli, ter željo izrazil, da se mora temeljito začeti in dejansko izvrševati. Priporočamo torej to zbirko prav Živo vsem oiiieljem in staršem, naj se po tem „šopku" raznese po vseh slovenskih narodnih šolah srce blažilni pevski duh, in upamo, da bodo tudi de/elni šolski svet radostno to delce pozdravil, podpiral in v >ule vpeljal. Vnanja oprava je prav čedna iu ročna, note so s tipom tiskane in cena jo zvezku 80 krajcarjev. Tudi se dobo besede brez napevov v posebnoj niajheuej knjižici za (J kiajcarjev. Na prodaj je „šopek" pri gospodu založniku lt. Mihcu v Ljubljani.
fi tU/J 14' Yt\NtL
* (Osem l ju d i j unesrećilo) se je v nekej vasi blizu Tesna, ko so star zid podirali. Zgrudila se je zidana stena, štiri ubila, štiri hudo poškodovala.
* (Požiganje mrliče v.) Nekov bogatin, Kvgon Praga, ki jo oni teden v Mi lunu umrl, naročil jo pred smrtjo, da uečo pokopan, teinuč, da hoču sežgan biti po smrti. Sorodniki so njegovoj želji ustregli in dali ga po znanostnem sistemu sežigati. Sežiganje nij šlo po teoriji, teinuč je trajalo od sobote večeia do nedelje dopoludne, pa še nijso bdi
z reftUttatOffi zadovoljni. _________
One (jospode naročnike, ki nijso Še dolžne naročnine poslati, prosimo, da jo precej pošljejo, ker smo jim sieer primorani pošiljanje lista, ustaviti.
Adniinistraeija „SloV, Maroda".
Dunajska borza B februarja.
(Izvirno tolografi6no porodilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih   . *»4 gld. 4fi kr.
Bnotal drž. dolg v »rebru    .   . ti7    , 4f> „
ilata renta........ 70    . M) „
IH60 dri. posojilo..... 113    n M& .
Akcijo nArodno bauku .... 608    „ — ■
Kreditno akcijo...... U30    „ Bo „
London......... J18   » Uu »
Napol.......... f    i 44 „
0, kr. cekini....... 8    ,, 68 «
Srebro ......... 103    B 06
Državno marke...... 68   „ 30 „
_otc*rlJiie srećke.
Na Dunaji 1. febr.! 40. 16, 81. 11. -HO. V Gradci 1. febr.:  89. 18. 78. 89, 47.
Zahvala.
Vhoiu prijateljem in znancem za sočutje mej boleznijo in ob Hiurt.t njegovega ljubega Hinka
ZESa,a.o3la~~a,,
tor za prijazni izpruvod mrliča na pokopališče izreka svojo hičuo zahvalo
ta7) Pavel Drahsler.
V LJubljani, 4. februarja i»78.
Kdor /.tli
V
zagaiija
kupiti, naj piše  pod   DHtlOVODI I   /.»mm j>, |m>hI«»
r,-h.iit ni,- w itoroi ii i, o (Vmudorf),
Dobiti Je lupoga fcuganja ftakelj, kateri no klg.
moke drsi, po li» kr. (86—I)
Kdo hce
NovoŠegnega,   i okodHiie^a, konfekcijskega,  snknenega in platnenega blaga zaloga
C. VVannischa,
»   I.Jnlil jmit. im iiiciIiii ni  li'|*,ii - • • 7,
priporoča BVoic Vfdlke »klado Izdelkov, primarnih za Hiti one mi  |>l,*s,-  v piistricj dobi 1S7H.        (0—lO)
25 g
Id.
plesna aH salon-obleka
moHeoiio |n> !<><> ti'«'- in več. po strani /..•iMltižili si, zastopajoč iincniiiio hišo V —" J'onudbe Oiob vseli slanov pošilja, |»tni naslovom 480** okupodicija SS uiionco G. L. Daubo in dr.,
i., Bisgerstr&Bse b, "vvion. (is—7)
wf- Kavarna
v kolodvorskih ulicah štev. 24
bode B. februarja odprta ter bodemo p. t. obliko« valoem stregli v popolno »edovoljnost Tudi odda«
JenO nekoliko novi D v drngO roko. (00- 0)
pri
m-*«*   M. Neumannu,
' v LJubljani, v Lukmanovej hiši. •
•tem bolnim meč in zdravje brei hkh in  hrei stroškov po izvrstni
Beialesciere ii Barrj
80 let as* j" ulj hniaini, ki bi Jo ■« htu »»dr -rila ta   prijetna  zdravilna hrana,  pri   odrašoonih i itrooih brni inedioin in Btroškov; zdravi vso boluini $ ielodon,  na živcih, dalje prime, i n« jotrah; iloi-i naduho, holcdine v ledvicah, joi.Pio, kttAolj, uepre-i'ivljenjo, zaprtje, pruhlujoujo, noupatijo. alabonti, -:lato lilo, vodonioo, mrzlico, vrtoglavi o, lilonjo krvi v hIhvo, tnmonjo v iiloiuh,  ilaboati in blevanjo pu noH'ićib, »tet.nojit, diabot, tr^Hiijn, idiuJAaiou, bledici• o in pru-lajonje; poacbno no priporoča za dojoneo in jo bolje, togo do) niči no mleko. — Ukaz iz mej SO.OOtl apridi)-tu zdravilnih, brez vsako medicine, moj njimi spričevala protoHorja Dr. vVurzerja, g. F. V. Honoka, pra* 'Oga proltiHorjR medicino na vaeuAilliči v Mariboru, dniviluo^a avetnika Dr. Angelsteina, Dr. ShoreUnda, lir. Campbella, prof. Dr. Dćdd, Dr. Ure, k roti njo Castlo-■tunrt, Marki/.o de Hrulian a mnogo drnzih imenitniH »•ob, ie razpoiiljava na poaubno lahtevaajo zaatonj. Kratki izkaz U so.tKMi i*>ri«nvslov.
Na Dunaji, 10. aprila 1S72. Freilo je nič aedem meatruv, odkar aeiu bil v brezupnem stanji. Trpel som valod pranih ti6ut« ničnih bolečinah, in aicor tako, da h iu od dnu do dne tidno giutl, in to aaprocilo Je dolgo A m. mojo ittidfje. Cul itm od Vale čudapolne Kevaloaoiere prijel aeui jo rabiti in zagotovim Vaa, da bo ćutim po uifHcćui'iii ulitku Vato tečno in okuaue liova-leiciere po po nem zdrav, tako, da brez nHJma »joga triH. uja morem zopet piaati. Zaradi te^»ii pnporootiiu v man bolnim to primerno prav coi.O m okaano brano, kot l.ajholjAi priponi čok, tor ostauum Val udani
(1 a b r i «1 T o a c li n o r, ahiiatel) javnih višjih trKovakih šol. Pismo vlaoko plemenit« markize de ltruhan.
Noapel, 17. aprilu 1SU2.
Goapodl V nI od neke bolezni na jet rab bilo je mojo stanje hiuAanja in bolečin vsake v rute Hodom let sem strašno. Nijsem mogla niti citati uiti pisati, itohIo so bo vse outtiicu na colom Životu, slabo probavljanje, vodno nespanje, ter som trpela vodno na ia/.diaienji čutuie, katero me je sem ter tja preganjalo iu me no jedni trenotok na miru pimtilo, iu pri tem bila boiu melanholična najvišjo utopili)o. Mnogi zdravniki poukusili bo vse, brez. da bi mojo bolooum zlujAali. V polne j obilpnosti poskiittila uuai Vašo Kovalosciere in sedaj, ko jo uživam tri uioMueu, U, bvaljiueui ho bogu. Kcvalesciero sasluži naj već ju hvalo, pridobila mi jo zopot zdravje l me utuvila v Stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopot uživati. Dovolite gospod, zitgotovjunja mojo priHrčuu bvuležiioHti in popoluu^tL upoštovanja.
Marki/, o d o B ni b a n.
St. (ili.Vli*. (itispodieui do Moutlouiu na nopro-bavljenji, neibanjt iti hiijšanji.
Št. 76,877, Flor. Kdllerja, c. kr. vojaftk. oHkrh-nika, Veliki Varažtlin, na pljučnoin kušlji iti bolobaiiji dululka, omotici in tišćanji v priiib.
ltovuloKeiOro jo 4 Urs,i lecuojna, nogo raoao, Uit •o pri odraućonih in otrocih pribruui Mikrel voo ua ooni, ko pri zdravilih.
V ploluuiuli prntiicah po poi ihuU l geld, 80 kv, 1 tu&i ji fcold. bo kr., j tuuta i golo. tru kr., b lun« tov 10 hO***., 12 funtov ioO gfold., «1 CoatOVttl
Uovalcseiero-iiuuuitou v ^u4iom in Uovalusoioro Uliocolaioo v prahu IS tau i. gld. 50 kr., J* u- », A) eur., 40 tuš « jji, (M)kr., v prahu «va l&) uu LO -jI . ledino. U u Jbarry eiJoaip. ua t. .tfaiJ.
;(a«ib|t»;BBe št. U, k'-U.or v violi Kuncih pu dob..ii ult>.ij.li tu n^oocrijukih ur^.ovoiU >.   i4Uja i
..jrtkvR hiin na voo »tiujo ao postnih ■ift^mmiefOi ait povaoijih. V a.jui»Kji*>iAi      ^ tor, J. s v ob oda,
lokni pci „ilatom orlu", v lC«*kl pri laka rja J. Pio-d Ji ui a, v 4 «-i«>i«-.ii pri lukiiiju ili r n ouoborj u, v *,|»iJt'Lu pn lukuiju Aljiuuvicu, v '1'rst'u pri ..lu.rju Jakobu Sorravallo, pri ilru^eris^a 1*. lloooil i i J. Uirschu, v Kadru pri AiiOrovieu. (U'rf>)
.licdatelj iu urednik Jo»i]> Jurčič.
l,untuiua iu titsk .Naroduu tiukarue*.