Posamezna številka Bin 1,
St. 198.
V Ljubljani, v sredo 3. septembra 1924.
Poštnina v gotovini.
Leto K«
mm
Neodvisen političen list
|	Izhaja	vsak	dan popoldne.	I
I	Mesečna	naročnina:	?	„	_. ,
I V Ljubljani In po poiti Din 16, inozemstvo Din 25. J Uredništvo ,„ opravnistvo: Wollova rilca »t.1/1.
| Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Telefon 213.
f Pismenim vpra§anjem naj se priloži znamka za odgovor. * {• Račun pri poštnem čele uradu it. 13.633.	*
Pacifističen narod
V nedeljo je imel-gospod Radič zopet enkrat svoj veliki dan. Na dolgo in na Široko je mogel razlagati svojo miro-tvornost in deliti lekcije na desno in levo. Da je pri tem udaril g. Radič tudi preko cilja, je samo naravno in v skladu z njegovimi ekstravagancami.
Med drugim si je dovolil g. Radič staviti tudi Zvezi narodov čisto formulirane zahteve, ki bi se morale sprejeti kot dodatek h garancijskemu paktu, " a-ko zahteva g. Radič, da se ima ona država, v kateri bi dvorni ali vojaški kro-g; zrušili parlamentarno večino pacifističnega naroda, proglasiti kot napadalko na vso Zvezo narodov in da mora Postati narod, ki izvoli svoje pacifistične zastopnike član Zveze narodov in da se Proglasi vlada, ki bi napadla ta narod, za napadalko na vso Zvezo narodov.
Nobenega dvoma ni, da je mislil g. Radič s pacifističnim narodom hrvatski narod. Ce je bil Radič k temu upravičen, pa je drugo vprašanje.
Jasno ko beli dan je, da ni pacifističen narod, ki samo o pacifizmu govori, ki pa tudi ne dela v smislu pacifizma ali pomlrjenja. Še bolj gotovo pa je, da je pravi pristaš pacifizma samo oni državnik, ki stavi vse svoje sile v službo sporazuma narodov.
Tega pa ne moremo reči niti o g. Radiču in še manj o njegovi stranki. Politična moč HRSS je pridobljena vsled vse mogočih okoliščin, toda od pacifističnega dela, ki bi skušal doseči sporazum med Srbi in Hrvati, prav gotovo ne. Volilni boj lanskega leta, kakor ga je vodila HRSS ni bil drugega, kakor ena sama velika hujskarija proti Srbom. S kakšnim besom je govoril g. Radič o balkanstvu Beograda, s kakšnim fanatizmom je vzbujal med svojimi pristaši z bajkami o kulturni višini hrvat-skega naroda zaničevanje do bratov Preko Drine in s kakšno virtuoznostjo se je znal predstaviti svojim volilcem kot nositelj one ideje, ki se za nobeno ceno noče pomiriti z Beogradom.
In kljub vsemu temu naj rečemo S. Radiču, da je bil pacifist?
Po težkih naporih se je končno posrečilo, da je bila instalirana vlada, ki hoče izvesti sporazum med Hrvati in Srbi. Da je namera vlade resna, kaže ukinjenje parcelacije na Hrvatskem. Kaj Pa je storil g. Radič, da bi olajšal delo vladi za sporazum? V čem je on pripomogel, da bi se ustvarilo znosljivej-še ozračje? Samo deficit pokazuje v tein oziru Radičevo delo.
Mogli bi biti že danes na predvečeru sporazuma, samo če bi Radič resno hotel sporazum. Toda demagogi še nikdar niso bili prijatelji pacifizma, temveč so bili zanj le tedaj, kadar so ga mogli izrabiti, kadar so bili preslabotni, da z lastno močjo izvedejo svoj cilj.
Ker je g. Radič preslab, da bi mogel sam oživotvoriti svojo mirotvorno republiko, zato se zateka k pacifizmu, da bi si tako zasigural hrbet, če bi njegova agitacija rodila prenevarnih posledic. Mislimo pa, da je pacifizem prevzvišena ideja, da bi jo smel zlorabljati gosp.
Radič.
Odrekamo pa tudi hrvatskemu narodu pravico do naziva pacifističnega naroda! Ali je bil napad na sokole v Zagrebu mar dokaz pacifizma? Ali je Repomirljivost, ki še vedno vlada med brvatskim narodom znak pacifizma?
Kdor je iskren pacifist, ta je pomirljiv tudi do političnega nasprotnika, iskren pacifist je vedno agitator ljubeč-ni do bližnjega in nikdar ne bo pacifist ^zbujaj z očitanjem kulturne zaostalosti mržnjei Samo špekulant s pacifizmom 0 ®Pvorll o miroljubnosti, učil pa su->J,3 -in samo trzovec s pacifizmom 00 oosojal one, ki delujejo za pacifizem,
j popuste od svojih idej, samo da pride do sporazuma.
j® jk nekaj treba reči. Narod, ki je pacifističen ne pozna nedeljskih medsebojnih pobojev. Pacifističen narod je tudi v rodbinskem življenju miroljuben. Ali moremo to trditi le o enem jugoslo-venskem plemenu? Kdaj je hrvatski narod podal dokaz, da je on izjema.
Pacifističen narod je šele daljni cilj jugoslovenskega naroda. In dosego testa cilja ovirajo vsi, ki sejejo mrinjo
Sela vlade.
Vlada vztraja na odklonitvi razorožitvenega vprašanja. — Za Izplačani« razlik uradnikom je potreben kredit dobljen. — Minister Vesenjak težko obolel.
Beograd, 2. sept. Sinoči se je vršila seja ministrskega sveta. Na seji so razpravljali o politični situaciji, ki je nastala po zahtevi Radiča, da se sprejme predlog Zedinjenih držav v pogledu razorožitve. Ako vlada sprejme to Radičevo zahtevo, bi prišla v konflikt z ostalimi člani Male antante, s katerimi se je, kakor zatrjujejo, sporazumela, da bo skupno z njimi odbila predlog razorožitve. Poleg tega bi moral Marinkovič, ki je na podlagi sporazuma s člani Male antante ta predlog že davno odbil, izvajati konsekvence in demantirati svojo zunanjo politiko. Vlada je o tem vprašanju obvestila Marinkoviča in ga pooblastila, da po lastni uvidevnosti ukrene vse potrebno. Razorožitvenega predloga vlada ne more odobriti.
Na seji min. sveta so dalje razpravljali o kreditih. Odobren je bil kredit 2 in pol milijonov Din direkciji carin za povišanje svojega budžeta, dalje kredit za povišanje dnevnic davčnim iztirie-valcem. Razpravljali so tudi o izenačenju plač prečanskih uradnikov, ki prejemajo svoje plače še v kronah. Finančni minister je izjavil, da je za izplača-nje razlik drž. uradnikom in doklad vpokojencem in invalidom že našel potrebna pokritja. Odobren je bil potreben kredit za dograditev oficirskega doma v Skoplju.
Nastas Petrovič je zaprosil za kratek dopust, ki mu ga je vlada dovolila. Notranji minister je nato odpotoval v Jagodino. Dr. Korošec je vlado obvestil da je min. Vesenjak težko obolel za pljučnico.
Nevi proraiun bo sestavljen po pokralinah.
Beograd, 2. sept. Politični krogi doznavajo, da je poljedelski minister Kulovec vrnil svojim uradnikom že izdelan načrt resornega proračuna poljedelskega ministrstva s pripombo, da se mora sestaviti nov proračun po pokra-
jinah. V proračunu morajo biti postavljeni izdatki za vsako pokrajino posebej. Radikali so radi tega vrgli velik krik, češ da se iz tega jasno vidi, da se hoče s tem uveljaviti decentralizacija v državni upravi.
Duhovnikom bodo plače povišane.
Beograd, 2. sept. Finančni odbor se bo sestal v najkrajšem času. Na svojem sestanku bo fin. odbor rešil nekoliko važnih vprašanj, ki so na dnevnem redu, zlasti pa bo fin. odbor delal na
izboljšanju gmotnega stanja svečenikov in to na osebno intervencijo kralja. Danes se bo vršila konferenca med Steva-nom, Nešičem, predsednikom fin. odbora in Spahom, da se določi dan sestanka.
Proračun bo prekoračil 12 milijard.
Beograd, 2. septembra. Današnja »Politika« prinaša v uvodnem članku »Bodoči budžet* perspektive o izvršitvi proračuna za 1. 1925-26. List zaključuje, da čaka novega finančnega ministra posebno težka naloga, ker bo na vsak
NOVA IMENOVANJA VELJKIH ŽUPANOV.
Beograd, 2. sept. Notranje ministrstvo pripravlja nove ukaze o velikih županih. Veliki župan v Skoplju dr. Vil-dovič bo vpokojen. Ime njegovega namestnika še ni znano. Bunjevsko-šokaš stranka ni zadovoljna z velikim županom v Somboru in zahteva, da zasede to mesto njen pristaš. Ker pa vlada zahteve bunjevcev ni upoštevala, so bu-njevci vložili oster prošt v notranjem ministrstvu.
ZA JUŽNO SRBIJO.
Beograd, 2. sept. Predsednik vlade Davidovič je naslovil na gradbenega ministra Pečiča akt, v katerem zahteva od gradb. ministra, da podvza-me vse korake, da bo cesta Peč—An-drijevica čim preje gotova. Dalje se mora popraviti most Sekulara—Andri-jevica. Na patrijarhiji v Peči se mora popraviti streha. Čim prej mora biti zgrajeno gledališče v Skoplju in se napraviti zveza med Prizrenom in Šarško župo.
MINISTER DVORA PRI DAVI-DOVIČU.
Beograd, 2. sept. Danes je v kraljevem imenu posetil minister dvora Jankovič predsednika vlade Davldovi-ča, ki je ministra dvora obvestil o situaciji. Jankovič je takoj nato o vsem tem poročal telefonskim potom kralju.
HIŠNI POSESTNIKI PRI FINANČNEM MINISTRU.
Beograd, 2. sept. Deputacija hišnih posestnikov je včeraj bila pri dr. Spahu in zahtevala, da se suspendira stanovanjska uredba in da na ta način postanejo hišni posestniki res gospodarji svojih hiš. Spaho je deputacijo poslal k Davidoviču, ker smatra stanovanjsko vprašanje za najbolj zamotano socialno vprašanje.
med brati, ki so po svojih delih prod sporazumu.
In med temi je tudi g. Radič in zato mora biti tudi pacifistične špekulacije HRSS konecl
način moral proračun prekoračiti svoto 12 milijard dinarjev. Seveda bo moral finančni minister najti potrebna kritja za izplačanje razlik drž. uradnikom, za invalide in za doklade vpokojencev, ako bo hotel očuvati finančno ravnotežje.
VLADA SE POGAJA Z RADIČEM.
Beograd, Vlada je danes ponovno konferirala o Radičevi zahtevi, da se mora sprejeti predlog Zedinjenih držav. V ostalem bo vlada še enkrat poskusila pri Radiču, da popolnoma odstopi cd svoje zahteve in da se pusti Marinkoviču popolnoma proste roke, da bo lahko zavzel za nas ugodno stališče.
PRIPRAVE ZA SEJO SKUPŠČINE
Beograd, 2. sept. Politična situacija je sicer danes v popolnem zatišju. Vlada smatra, da se pred prihodom kralja ne more pričakovati nobenih važnih dogodkov. Radi tega bo nekoliko ministrov odpotovalo na kratek odmor. Po kraljevem prihodu pa bo situacija zelo oživela. Sedaj pa se vrše le priprave za seje narodne skupščine.
PROTIČEVI SPOMINI BODO OB-JAVLJENI.
Beograd, 2. sept. Iz kroga Proti-čevih prijateljev poročajo, da je rodbina pok. Stoj. Protiča pristala na to, da se objavi Protičeva korespondenca s Pa-šičem. Vsled tega se v političnih krogih mnogo govori, da bi moglo to ugledu Pašiča zelo škodovati.
KORUPTNI NOVINARJI NA INDEKSU
Beograd, 2. sept. Danes zv. bodo »Novosti«, kakor doznava vaš dopisnik, objavile seznam vseh novinarjev - ko-rupcijonistov, ki so prejemali denarno pomoč od raznih vlad. Za ta seznam vlada v Beogradu veliko zanimanje v vseh političnih, zlasti pa v novinarskih krogih: Splošno mnenje pa je, da »No vosti« ne bodo smele objaviti imena vseh novinarjev, ker je ogromna večina onih, ki so prejemali vladno podporo, sedaj na strani današnje vlade.
RAZLIKE SE IZPLAČAJO.
Beograd, 2. sept. Finančni minister je ponovno odločil, da se bo izplačala državnim uradnikom razlika plač od oktobra 1. 1. do maja t. 1. Prav tako se bodo uredile tudi pokojnine, čim bodo v ta namen zasigurane pozicije v »roračuou.
Mussolinijeve grožnje opoziciji.
»Za steljo v svojih taboriščih uporabimo opozicijo, če.. .*
Rim, 2. septembra. Mussolini se v zadnjem času bori na življenje in smrt. Trudi se na vso moč, da bi pritegnil k sebi zopet liberalce in se tako rešil iz sedanjega nevzdržnega položaja. Šele danes čuti fašizem, kako strašen udarec so mu zadali oni, ki so umorili Mat-teottija. Brzojavke, govori in izjave so
na dnevnem redu. V nedeljo je Mussolini obiskal rudnik živega srebra Mont« Amiata. V svojem nagovoru na rudarje je grozil opoziciji, da bodo fašisti uporabili opozicijo za steljo v svojih taboriščih, ako se le drzne preiti v napad.
Albanci ponujalo kompromis.
Beograd, 2. sept. Albanski poslanik v Beogradu Kolonja paša je izjavil Zunanjemu ministru, da je albanska vlada pripravljena nam odstopiti ozemlje
SPREJEMI PRI PREDSEDNIKU VLADE.
Beograd, 2. septembra. V pred-sedništvu vlade je vladala danes občna živahnost Davidovič je sprejel danes več deputacij. Med drugim je sprejel deputacijo hišnih posestnikov glede odprave stanovanjske uredbe. Dalje je Davidovič sprejel tudi deputacijo demokratov iz Sarajeva, ki je zahtevala, da namesto velikega župana v Sarajevem dr. Baltiča, stopi njih pristaš Vasilije Grgjič.
NOVA STRANKA.
Beograd, 2. septembra. Bunjev-sko-šokaška stranka, ki je bila dosedaj skoraj sestaven del Jugoslovenskega kluba, je sklenila, da spremeni svoje ime. Ustanovila se bo posebna stranka, ki se bo borila za avtonomijo Vojvodine in za rešitev agrarnega vprašanja. Stranka se bo imenovala »Vojvodinska ljudska stranka«. Na ta način upajo bu-njevci, da bodo mogli zelo razširiti svojo moč. Bunjevci bodo z geslom avtonomije Vojvodine nastopali prav tako, kakor je delala SLS lani v Sloveniji.
IZJAVA PAŠICA.
Beograd, 2. sept. Danes je prispel v Beograd g. Pašič, ki je izjavil, da kralj ni zadovoljen z današnjo politično situacijo. Kralj je ostal v Topoli in se v četrtek vrne v Beograd. Po tem času pričakujejo načelnih političnih iz-prememb in končne izjave vojnega ministra. Vlada je včeraj poslala kralju poročilo o delu Male antante in najnoveiša poročila z zasedanja Zveze narodov. Vlada je kralju sporočila, da bo v nasprotju z Radičevo izjavo o pacifizmu branila v Ženevi svojo tezo, da se razorožitev ne sme izvršiti.
BELOUŠKI SOCUALIST O NAŠI VLADL
Beograd, 2. sept. V Bolgariji so ugodno sprejeli izjavo belgijsk. socialista Wanderwelda, ki se je izrazil o jugoslovanski vladi zelo pohvalno.
DR. GRISOGONO ZBOLEL.
Beograd, 2. septembra. Samostojni demokratski klub je dobil poročilo, da je njegov član Grisogono, bivši pravni minister, težko obolel in da se bo moral podvreči operaciji
SLOVENSKA DRUŠTVA V PRIMOR.
JU DOVOLJENA.
Gorica, 2. septembra. Minister Federzoni je sporočil poslancu Besednjaku, da je ugodil njegovemu predlogu glede slovenskih kulturnih društev. V bodoče velja za slovenska društva italijanski društveni zakon ravno tako, ko za italijanska društva.
OPROŠČENI ROMUNISTL
Ljubljana. 2. septembra. Na današnji razpravi pri deželnem sodišču so bili vsi pod obtožbo stavljeni komunisti oproščeni. V dolgem zagovoru je dr. Lemež pojasnjeval, da njegov govor z dne 1. maja 1.1., ki ga je imel pred delavskim domom, ni bil nikako ščuvanje proti državi. Z dr. Lemežem je bilo obtoženih še sedem drugih komunistov.
ODLIKOVAN ČETNIK.
Beograd, 2. sept Kralj je v Skoplju odlikoval našega vodjo četnikov Jovana Paljoša in mu podaril zlato tabakiro s svojim monogramom.
plemena Kuči, ako odstopi naša država Albaniji samostan sv. Nauma. Toda vlada vztraja pri obeh zahtevah.	*
LIBERALCI ŠE VEDNO NEZADO-VOLJNI.
Rim, 2, sept. Nedavno je Mussolljd pozval k sebi ravnatelja glavnega glasila liberalcev »Giornale d’ Italia«. O razgovoru so se vršile najrazličnejša ugibanja, dokler ni končno današnji »Giornale d’ Italia« sporazumno z Mussolinijem objavil vsebino tega razgovora. Mussolini je bil v izjavah zelo previden in se je omejil le na splošne It; jave. Liberalci pa niso zadovoljni s to izjavo, češ Mussolini ni govoril, kakor bi moral govoriti pred vlado, marveč kot voditelj oborožene stranke. Njegove izjave niso nobeno jamstvo proti večnim grožnjam fašistov z novimi oboroženimi napadi Mussolinijeve izjave so dvorezne. Na eni strani izjavlja, da je pripravljen sodelovati z vsemi onimi, ki jim leži domovina na srcu, na drugi strani pa grozi z nervoznim razpoloženjem fašistov, ki da zaenkrat še čakajo z rokami v žepu. Mussolinijeve Izjave niso političnega položaja prav nič raz;1 čistile, tako da vprašanje sodelovanja liberalcev s fašisti še vedno ni rešeno In so ostali fašisti, popolnoma osamljeni.
RIBARCEVA SKUPINA ZA PRIBI-CEVICA.
Beograd, 2. septembra. V Poža-revcu so bivši liberalci Ribarčeve skupine na svojem zborovanju sklenili, da vstopijo v klub samostojnih demokratov.
Borzna poroilla.
Ljubljanska boru dne 2. septembra. Vrednote:
Srečke : 3 in drž. renta za vq}> no škodo denar 119; D ei n i c e : Ljub. kred. banka denar 220, Merkantilna banka denar 118, blago 122, I. Hrvat, štedionica denar 916, Slaven, banka blago 105, Celjska PO so? Jilnlca denar 200; Podjetja: Strojne tov. In livarne denar 150, blago 155. Trboveljska prem. družba denar 480, blago 500, Združ. papirnice denar 123, blago 130; Založnice itd.: 4 in kom. zad. dež. banke blago 93.
Produkti:
Deske 20, 25, 35 min od 20 ora Sir. nape monte frko mela blago 700, Temeljni polovi-čarjl 35/70 I. II. III. frko meja denar 710, trami 4/5 od 4 do 10 m doli. 5/6 od 4 do 10 m dolž. 4/5, 5/6 od 5 do 10 m dolž. 4/4, 4/5 od 6 do 20 m doli. frko meja denar 450, hrastovi plohi I. II. od 2 m dolž. napr. 30 cm deb. frko naklad, post. denar 240, že* lezniški pragi hrastovi frko naklad, post. z* kom. denar 20, suha bukova drva do 10 % okroglic frko naklad, post. kol. 3 vag. denar 28, blago 29, zaključeno, pšenica domač« par. LJ. denar 390, pšenica bačka 74/76, par: Li. blago 425, pšenica slavon. par. Lj. blago
397.50, koruza bačka par. Lj. blago 345, oves bački par. LJ. blago 335, ječmen pivovar. 64 par. Lj. blago 475, pšenična moka »6* par. Lj. blago 450, pšenična moka »7* par. Lj. blago 400, suhe gobe po kakovosti denar 48 do 53, krompir zdrav, suh, frko naklad. post. denar 110, jabolka obrana frJto naklad, post. blago 195, seno I. sladko pr«-šano frko Lj. denar 75, Ylno belo dolenfc Staler. hrvat. po vz. frko naklad, post. denar 635, ajda siva stara I. po va. denar 300, blago 350.
Beograd, 2. sept. London 347.50—349; New York 77.25—77.40, Pariz 415—418, Praga 232.50—233, Curih 14.60—14.65, Dunaj 10.23—11.02, Trst 343.50—345.
Zagreb, 2. sept. London 347,50—
350.50, New Vork 76.75—77.75, Pariz 417.50 —422.50, Praga 231-234, Curih 14.60-14.70, Dunaj 10.8250—11.0250, Trst 343-346.
Trst, 2. sept. (Predborza.) Beograd 29—29.10, London 10.40—10.50, New York 22.4750-22.60, Pariz 122.25—122.50, Praga 67.50—67.90, Curih 424-426, Dunaj 315— 325.
Curlb, 2. septembra. Beograd 6M, New York 531.26, London 23.87, Parts MU, Mm UM, Pne« 1M6 * Dnu« MOMA,
Ljuba Jovanovič o položaju.
Dopisniku splitske »Nove Dobe« je podal predsednik skupščine Ljuba Jovanovič zanimiv interview, ki zadobiva vedno večji pomen. Beograjski politični krogi živahno komentirajo izjave Ljube Jovanoviča. Dočim pišejo vladni listi v splošnem mirno, napadajo opozicijonal-ni listi zelo ostro Ljubo Jovanoviča in ker koraka na čelu teh listov revolver-ski »Balkan«, je samo v čast predsedniku skupščine.
'Izjava Ljube Jovanoviča je postala političen dogodek in zato smatramo za potrebno, da seznanimo tudi svoje bralce z mnenjem predsednika skupščine o sedanjem parlamentarnem položaju. G. Ljuba Jovanovič je dejal:
»Kot predsednik skupščine moram biti izven strankarske politične borbe in zato je razumljivo, da se izogibam javnim političnim izjavam, to tembolj, ker se često pripisuje človeku tudi to, kar ni bila njegova namera.
Vendar pa moram reči, da je sedanja politična situacija rezultat razmerja sil v skupščini in ker je naša država parlamentarna monarhija, v kateri gre vlada večini, je moralo priti do sedanjega položaja. Upam, da ne bo imela sedanja situacija nepovoljnih posledic, na vsak način pa bi, če bi se zgodile pogreške, za te odgovarjala sedanja vlada in pa stranke, ki jo tvorijo. Vsak politik je odgovoren, najbolj pa seveda tisti, ki tvorijo vladno večino. Treba je, da to tudi razumejo.
Jaz sem najmanj odgovoren za stanje, v državi, v kateri sem bil le kratek čas minister za vere. Odgovoren sem, je dejal Jovanovič s smehljajem — gotovo sem odgovoren za nekatera škofovska imenovanja in v koliko sem odgovoren za imenovanje vašega splitskega škofa, mi je drago, ker slišim, da nisem pogrešil.
Pri tej priliki moram poudariti, da država, o kateri se govori, da je v razsulu, ne bi mogla pokazati takega napredka, kakor ga na primer vidite, evo, tu v Splitu, ki postaja vsak dan vse večje in vse bolj živahno mesto. Sličen napredek se opaža v vseh naših glavnih
mestih, a vse to daje najlepše nade za bodočnost.
Ko smo pri Splitu — moram omeniti Marjan kot lep primer, kaj more storiti zasebna inicijativa bodisi posameznih oseb, bodisi enega mesta. To dokazuje najbolj, da ni treba vsega pričakovati samo od države a na drugi strani, da se ne sme ovirati, da dajo lokalne krajevne in pokrajinske sile to, kar morejo dati To, kar je na Marjanu storjeno vsled privatne inicijative dr. Račiča in s pomočjo zavednosti Spličanov in drugih činiteljev mesta Splita, tega ni nikjer v državi,
Prehajajoč na politiko, je dejal gosp. Jovanovič: V koliko se more govoriti o nekem sporazumevanju ali če ravno hočete o hrvatskem Vprašanju, treba vpoštevati to, da je to star problem, ki se more le polagoma urediti. Na vsak način bo sam razvoj prilik naučil ljudi, da postanejo v mnogem oziru pametnejši. Če se ne zgodi vedno tako, kakor je kdo hotel, ampak drugače, se je treba pač udati in naprej pošteno in pridno delati.
Glede dela v narodni skupščini je dejal gosp. Jovanovič, da je sedaj potreben odmor iz tehničnih razlogov. Ministri so sedaj zavzeti s svečanostmi, potem pa morajo pripraviti zakonske predloge, ki jih bodo predložili skupščini in šele potem, ko jih odbori pre-debatirajo, more pričeti redno jesensko zasedanje skupščine. To pa bi se moglo zgoditi koncem septembra ali začetkom oktobra.«
Brez strasti, samo stvarno je podal gosp. Jovanovič današnji politični položaj in se s svojo mirno izjavo zopet izkazal kot eden tistih državnikov, kakršnih rabimo in kakršnih imamo žali-bože tako malo.
Iskreno želimo, da si naša napredna javnost dobro zapomni besede našega predsednika skupščine in obvarovala bo pred slabimi posledicami narsikakih napačnih informacij, katere se ji ravno v mladinskem časopisju podaja tako na široko.
Otvoritev V. zasedanja Zveze narodov
Sedanje zasedanje Zveze narodov vzbuja tako veliko zanimanje javnosti, kakor ga dosedaj še ni bilo deležno nobeno. Vse hotelske sobe v Ženevi so oddane in samo novinarjev je prišlo v Ženevo 360. Med občinstvom vlada enako največje zanimanje za seje Zveze narodov in vse vstopnice k sejam so že davno oddane. Poseben pomen daje letošnjemu zasedanju Zveze narodov navzočnost Mac Donalda in Herriota. če se udeleži zasedanja tudi Mussolini, je negotovo. Govori se sicer o tej stvari vse mogoče, toda niti ena vest ni avtentična.
V	nedeljo dopoldne se je vršila v katedrali Notre dame kot otvoritev zasedanja Zveze narodov svečana služba božja, ki jo je bral ženevski škof mon-signore Besson. Maše so se udeležili člani sveta Zveze narodov in zastopniki posameznih narodov in sicer brez ozira na njihovo veroizpoved. Zastopniki držav so prišli k maši korporativno pod vodstvom generalnega tajnika Zveze narodov sira Eriča Drummondsa. Zasedli so rezervirane klopi na desni stra-
ni cerkve. V svečanostnem govoru je poudarjal govornik, da je tudi prosta volja in volja vodilnih politikov pod vplivom božjim in da se sme zato upati, da bodo na' zasedanju, izrečene misli peljale do cilja, to je do resničnega miru, ki bo obvladano od pravega krščanskega duha. Slavnostni govornik je pozival člane Zveze narodov, da se s pravo krščansko ljubeznijo posvete delu. Po maši je pozdravljala množica člane Zveze narodov z glasnimi vzkliki: Živel mir, živela Zveza narodov!
V	pondeljek je bilo zasedanje Zveze narodov oficielno otvorjeno. Vsled abecednega reda je otvoril tudi to zasedanje zastopnik Belgije Hymans. Uvodoma svojega otvoritvenega govora se je spominjal Hymans prvega zasedanja Zveze narodov pred štirimi leti, ko je bil tudi on izvoljen za predsednika zasedanja. Naglašal je, da je bilo stališče belgijske finančne konference pravilno in da vedno bolj prodira misel zlate paritete in mirnega razvoja narodov. Eno najpomembnejših del Zveze narodov je ustanovitev mednarodnega raz-
sodišča. To vprašanje je po rešitvi re-paracijskega problema v ospredju vsega zanimanja in bodočnost narodov za-visi od njegove ugodne rešitve. Dalje je na dnevnem redu zasedanje obnove Avstrije in finančna ureditev madžarskih financ. S tem bo stabilizacija srednje Evrope znatno napredovala. Ena glavnih nalog Zveze narodov je nadalje izvedba vprašanja razorožitve. Hy-mans se je v laskavih besedah spominjal dela, ki sta ga tozadevno izvršila lord Robert Cecil in de Jouvenel. Dejansko razorožitev pa bo mogoče izvesti le, če bo nastopilo med narodi pravo zaupanje. To zaupanje pa je dosegljivo le, če se bodo vse sklenjene pogodbe vpoštevale, kar je tudi bilo poudarjeno na Londonski konferenci. Z željo, da bi se petemu zasedanju Zveze narodov posrečilo spraviti človeštvo na pot. ki vodi k pravici in miru je zaključil Hy-mans svoj govor. Navzoči so Hymansu priredili nato prisrčne ovacije.
Popoldne ob 4. uri so se vršile volitve predsednika. Od 47 oddanih glasov se je glasilo 45 glasovnic za predsednika švicarske republike Motta. Izid volitev je bil pozdravljen z glasnim odobravanjem. V daljšem govoru se je Motta zahvalil za izvolitev. Poudaril je važnost Londonske konference, ki je dvignila vprašanje razsodišča v ospredje. Pomembnost sedanjega zasedanja dokazuje že veliko število delegatov. To število je tudi dokaz, da si je pridobila zveza narodov splošno priznanje in da je njena misel vedno močnejša.
Na letošnjem zasedanju Zveze narodov je zastopanih 54 držav s 112 delegati. Število ekspertov posameznih delegacij pa znaša preko 230. Člani Zveze narodov so predmet splošne pozornosti prebivalstva Herriota je čakala na kolodvoru skoraj vsa Ženeva in prirejene so mu bile viharne ovacije.
Zasedanje Zveze narodov in naša
država.
V nedeljo se je sestala naša delegacija na konferenco, da podrobno določi stališče naše države do raznih vprašanj, o katerih se bo razpravljalo na zasedanju Zveze narodov. Konference so se udeležili delegati Marinkovič, Kumanu-di, Šumenkovič in Tomič.
Najvažnejše vprašanje za našo državo je vprašanje vojne kontrole v Budimpešti in Sofiji ter garancijski pakt. Mogoče pa je, da postanejo tudi druga vprašanja važna.
V diplomatskih krogih se govori, da se namerava zahtevati razširjenje kompetence o narodnih manjšinah na vse države.
Nad vse važno za našo državo ‘je tudi vprašanje samostana sv. Nauma. Svet Zveze narodov mora proučiti mišljenje Haškega razsodišča in misli se, da bo to mnenje zanj merodajno, če je haško razsodišče mnenja, da je poslani-ška konfernca pravilno sodila, ko je oddelila samostan Albaniji, potem bo svet Zveze narodov zahteval, da odstopi naša država samostan Albaniji. Če pa bo haško razsodišče nasprotnega mnenja, potem bo morala poslaniška konferenca še enkrat razpravljati o tem vprašanju in vpoštevati tudi dokumente, ki jih je tozadevno predložila naša vlada.
V diplomatskih krogih se veruje, da se bo svet Zveze narodov skušal izogniti odkritemu konfliktu z našo državo, ki ima to ozemlje že od leta 1913.
Slika iz K@£evia.
Zdelo se mi Je neverjetno. Vseeno sem se hotel prepričati o celi stvari in sem odpotoval v Kočevje. Že takoj na kolodvoru sem dobil vtis, da nadvladuje tu nemški element. Na prostoru pred kolodvorom je bila zbrana precejšnja množica. Vse je govorilo nemško. Naenkrat zaori glas Heil! Heil! Heil! Pozdravljeni na domačih tleh! Gotovo so pričakovali koga. In res izstopita iz vlaka mož in žena, po zunanjosti sodeč, prišleca iz Amerike.
Prvo slovensko besedo sem slišal šele pri izhodu: »L''stek prosim!«
»Ali mi morete.« vprašam vratarja »povedati, kje se nahaja tu slovensko prenočišče?« Premeri me od nog do glave in pravi: »Tu je več prenočišč, a vsa so v nemških rokah.« — »Kako je to mogoče, kolikor sem jaz intormiran — mora biti tu tudi slovensko prenočišče!« Pri teh besedah se prime vratar z roko za glavo, kakor, da bi hotel šele ^zbuditi svoj spomin: »Stojte, stojte! Res, je tu slovenska gostilna!« »Ali mi lahko poveste, kje je to?« »če vpTašate spotoma, vam bodo že pokazali«
Med potjo vprašam nekoga po slovenskem prenočišču Le-ta je bil tako prijazen in me je spremil do tja. Nad vhodom berem »Hotel Trst« in vstopim. Kaj zadoni tu na moja ušesa? Veliko omizje vina pijanih ljudi prepeva prepovedano nemško pesem: »Stimmt an mit hohem hellem K lan g”...« in nemško me vprašajo: »Der Herr wiin-schen?« »Spati želim! Toda povejte mi ali je to tukajšnji slovenski hotel? »Seveda, tu ni nobenega drugega.« In istočasno mi je pogled obvisel na nekem smrtnem naznanilu. kjer se je bliščalo v gotici: »Gottschee.« Pogledam natančneje in datum me je prepričal, da je to najnovejši slučaj. Natisnila ga je znana tiskarna Pavliček tudi iz »Gottschee«. Vedel sem dovolj. Naročim si sobo in imel sem še v postelji dvomljivo zabavo poslušati izvajanja kočevskega nemškega pevskega društva. Med drugimi spodbujajočimi pesmami sem slišal tudi znano nemško, kočevsko propagandno pesem: »Hocb lebe das Gottscheerland, Heil seinen deu-tschen Sčhnen!«
Drugega dne sem obiskal starega prijatelja, da bf si v njegovi družbi ogledal mesto.
»Kako ie to, da edino slovensko prenočišče »Hotel Trst« pravzaprav ni slovensko?« ga vprašam.
»To tudi ni. Edino slovensko prenočišče tu ie pri Beljanu, toda to je preveč preprosto.« Svojega prijatelja sem pa vprašal: »Zakaj pa ne skrbi tukajšnji mestni urad, da se ustanovi tu boljše slovensko prenočišče?«
»To je absolutno nemogoče, keT je pet prenočišč, 13 gostiln in tri kavarne — vse v nemški posesti. Konkurenca je prevelika in bf bilo to zelo riskantno.«
»Kaj tako govoriš kot državni urainik9 Kaj ste vi možje?«
»Ti* lahko govoriš, ti, ki si neodvisen, toda če si v takem položaju kot jaz, da živiš tu med osovraženim ljudstvom in si primoran preživljati s to pičlo plačo ženo In otroke — potem moraš marsikaj prezreti.«
»Za Boga! V kakšnem stanju se nahaja potemtakem trgovina in obrt?«
»O tem bi se dalo mnogo govoriti. Obrt kakor trgovine so povečini v nemških rokah. Slovana se smatra za vsiljenca in kot tak je osovražen in popolnoma tuj tukajšnjemu življu. Z rafiniranim izrabljanjem vojne konjunkture so o-bogateli tukajšnji Nemci in postali prevzetni, in to tembolj, ker so znali simulirati svoje uboštvo in s tem se obraniti velikih davkov. Nemška konkurenca stoji v strnjenih vrstah In skrbi za to, da se kolikor mogoče zagreni Slovencu vsak zaslužek. Kdor ne gre prostovoljno, mora s silo! In tako je prišlo do tega, da se je mnogo slovenskih obrtnikov izselilo in slovenske trgovce, ki niso bankrotirali, so jih na drug način uničili, deloma z bojkotom, deloma z deložacijo ali z uporabo drugih trikov, ki jih dobro pozna kočevski Nemec. Zato je tu v mestu n. pr. med drugimi trgovci z mešanim blagom le eden Slovenec (Sb:l) in ravnotako je od trgovin s specijalnim blagom le ena slovenska (Tur-žanski). Vse druge so nemške!«
»Odgovori mi, prosim, odkrito, kako je kaj takega mogoče dandanes, ko imamo vendar mi vso moč v rokah?«
»Mi? — Seveda, ampak moral bi poznati kočevske Nemce natančneje, da bi vedel. kako hinavsko se znalo obnašati Izvrstno te znajo varati in so mojstri v kleče-plaztvu. Na kolenih te prosi, če se te boji
—	šikanira te, če si od njega odvisen —, joče se, če misli, da si bo s tem pridobil tvojo naklonjenost — grozi ti in ti škoduje, če le zasluti na tebi Ahilovo peto.
Že marsikateremu državnemu nameščencu so s tem zagrenili bivanje med njimi. In kako daleč segajo posledice te zahrbtnosti — nam kažejo najbolje volitve v premoženjsko upravo, ki so se pred kratkim vršile. Ob tej priliki so nam Nemci čisto enostavno oktroirali samovoljno sestavljeni odbor. Brezdvomno nimajo tudi za v kratkem se vršeče občinske volitve boljših namenov. Torej, da nima državni uradnik tu nič dobrega — mi moraš priznati!«
»Oprosti, ampak, kar tako brez vsega ne morem soglašati s teboj, ker vidim kljub vsemu temu, le mlačno uporabljanje veljajočih zakonov. Zate se mora vse temeljit0 spremeniti'«
Ne, da bi se od svojega prijatelja P°" slovil, sem odhitel na vlak.
ObdTŽal bi vse to zase, vendar je.shff nje obrta in trgovine v Kočevju bivajočih Slovencev z ozirom na bodočnost teko opasno, da ie moja narodna dolžnost, da izve to vsa slovenska javnost.
Polifilne vesti.
= Jugoslovenska »petka«. Po Informacijah beograjskih političnih krogov se dela v zadnjem času na tem, da se odnošaj' vladnih strank in strank, ki podpiralo sedanjo vlado urede na sličen način, kakor je to na Češkoslovaškem, kjer obstoli takozvana »petka«. To »petko« ali peterico bi tvoril po en zastopnik demokratov. Jugoslovanskega kluba, zemljcradnfkov, muslimanov in radičevcev. Ne en predlog ne bi prišel pred ministrski svet, če ga ni predhodno odobrila peterica. Na ta način upajo vladne stranke zasigurati delo vlade in jo obvarovati pred presenečenji.
-	Komunistično zborovanje v Zagrebu prepovedano. Za nedeljo napovedan shod komunistov je policija prepovedala. Kljub prepovedi pa se je zbrala na Preradoviče-vem trgu večja skupina komunističnih omla-dlncev, ki je skušala demonstrirati. Policija pa je demonstrante hitro razgnala. Iz vrst demonstrantov so se čuli vzkliki: Doli beli teror! Živela kmetsko delavska vlada!
= Vstaja v Georgiji. Sovjettski dopisni urad javlja, da je izbruhnila v Georgiji vstaja in da je bilo od protirevolucionarjev napadeno mesto Czietorti. Napad je bil hitro udušen in vsi voditelji upora so bili aretirani. Napad so organizirali socialni demokrati, ki so v Georgiji v ogromni večini in katere je komunistična stranka silno preganjala.
—	Ameriška mirovna nagrada v znesku
100.000	frankov Je razdeljena. Dobfl je avtor načrta 2939. Avtor zahteva, da se za ohranitev trajnega miru izvedjo sledeče stvari: Davesov načrt je s pomočjo Zveze narodov celotno izvesti. Ustvariti je organizacijo, ki bo v vseh državah skrbela za stabilnost kurza. Posebna organizacija mora skrbeti za pravilno določitev produkcije in razdelitev surovin Skleniti je treba mednarodne dogovore glede izseljeništva, pospešiti je treba mednaroden promet vseh vrst, ustvariti mednarodno kontrolo dela. Dalje ie treba razširiti polnomočja Zveze narodov In Po potrebi jej dati tudi vojaško moč. Končno je treba skrbeti z mednarodnimi obveznimi sklepi, da bo mladina povsodi vzgoj -vana v duhu pomiTjenja In sporazuma narodov. 	
Drobne vesti.
Češkoslovaška vlada vodi pregovore s
sovjetsko vlado zaradi otvoritve redne df-rektne poštne brezžične zveze z Rusijo. Pogajanja potekajo ugodno.
Poljska vlada je odklonila potrditev sovjetskega poslanika Vojkova. Svoječasno je tudi kanadska vlada odrekla Vojkovu potrdilo. Vojkov je podpisal smrtno obsodbo carja In sam prisostvoval carjevi usmrtitvi.
Andrej Skala:
Po Grodeku.*
Ni	bilo več solnca. Nebo	se je	zaprlo
na	vse	strani in rosilo. To	ni	bil dež, ki te
opere in se posušiš, bila ie to nadležna, vsiljiva vlaga, ki preleze najdebeleiše suk-ao in sili za vrat na prsi povsod.
—	Andrej, poglej no,	če	prav	vidim!
me	je klical Lipe in kazal	s prstom	na po-
lje. Ali ne ženo nove črede v klavnico?
Res, prihajali so novinci.
— No, ti se bodo začudili, ko nas tžke zagledajo, — je rekel poddesetnik.
— Kako se zavijajo v šotornice, da bi jim dež ne mogel do živega! se je oglasil tovariš za nami.
— Jih bo že minilo, kakor Je nas. Bog ve, kako so se jim nalagali, preden so jih odposlali na bojišče?
— Kakšni ste? Kaj delate tukaj? so se začudili, ko so nas zagledali.
— Boš že videl, kakšen boš in kaj boš delal, ko te bo hudič jemal! jih je tolažil Lipe.
Naš kozolec ie bil zadosti velik, da jih je še nekaj prišlo pod streho. Pomešali smo se med novince in zopet postali nova, krepka četa, vsak čas pripravljena na udar. Sedeli smo v slami in se pogovarjali o domu.
— Kaj pravijo doma? je vprašal Menard. — Ali vedo, kako je z nami?
— Nič ne vedo, je rekel Martin, tovariš, ki bi moral že od začetka z nami, a ga je tedaj izrezala noga, ki si jo je zlomil pred desetimi leti Seveda se mu ni nič več poznalo na nogi. — Časopisi vsi hvalijo našo vojsko in z debelimi črkami poročajo o zmagovitem prodiranju v sovTažne dežele.
— Ha, ta Je pa dobra! — je izpljunil Lipe. — Prodiramo pa prodiramo, ampak nazaj. Tega še ne veste, da so Rusi že v Lvovu?	^	‘
— Nič. Sal so nam rekli da ste ne vem koliko kilometrov že daleč v sovražni deželi in da gremo za vami.
— In doma seveda vse verjamejo? — Je vprašal Menard.
*	Iz še neobjavljene zbirke Naša pot •like te svetovne volne.
— Kako bi ne verjeli, če povsod zvonijo z vsemi zvonovi in razobešalo zastave v proslavo zmag In našega orožja.
— Vidiš, tako je! — se je obrnil k meni Menard z nasmehom, ki ga do tedaj še nisem videl na njegovem obrazu.
Umolknili smo. Večerne sence so se plazile okrog nas. V mokrih suknjah nas je stresal mraz.
Lipe, ki je malo prej izginil, se je vrnil z debelo gosjo in rekel: Glejte, kaj sem sunil! Ta se nam bo bolj prilegla kakor naša čorba.
Sli smo pred kozolec, poiskali primeren prostor, potrgali nekaj lat od vrtnega plota in kmalu je vrtel Lipe tolsto gos nad prasketajočim ognjem. Za našim je zažarel v bližini drugi ogenj, drugod tretji, četrti in nad vsakim se je vrtela gos, ki so edine ostale v teh krajih in se pasle v velikih Jatah.
Nič nas ni motilo viseče, večerno nebo in ne dež, ki je neprestano namakal mastno, ilovnato zemljo, da si le s težavo premaknil nogo, ako si neka! časa postal na istem mestu.
— Kako se lepo rumeni! je zaomakal Lipe. To bo dobra, kar cedi se od nje! Pred par dnevi	nam	ni več	kazalo, da bo	še
kdaj pečenka; In je	le	šel	Kar razjokal	bi
se od veselja!
— E, Lipe, kakšen sil Da le vidiš boljši grižljaj, pa si že vesel, — ga je pokaral Martin.
— Ali se naj cmerim, če obračam takole stvarco? Ce se tl hočeš, se le, jaz pa dobro jed rad v miru snem, — ga je zavrnil Lipe. Sicer	pa,	če	se	bojiš greha	ali
misli da ti bo	škodilo,	pa	nikar! Toda	re-
čem ti, da boš še od lakote poginil, če me ne boš poslušal.
— Lipe, kaj bi takoj zamerjal, sai se tudi jaz ne branim pečenke, ki si jo nam preskrbel! TI me ne razumeš. Kaj me briga ta gos in vse gosi na svetu, ko sem moral zapustiti svojo zemljo, zemljo, ki sem jo obdeloval in živel od nje! In zakaj sem jo moral zapustiti? Da so me vtaknili v te cunje in me prignali sem, da teptamo in uničujemo zemljo, ki ni naša, ki nas nič ne briga in ki nismo nikdar vedeli zanjo. Kdaj sl ti, Lipe, poznal ali mislil na ljudi, ki so gospodarili tod, kjer danes prenočujemo m
uničujemo njihovo Imetje in, ki so morali z vso svojo družino pobegniti z lastnega doma?
— In jemo njihove gosi! — se je zasmejal Lipe. — Ne morem pomagati. Jaz nisem naredil vojske. Gos je pečena, kdor hoče četrt, jo dobi, kdor noče, se pa naj zarije v slamo.
Vsi smo vzeli in pojeli.
Ali naši gosji pečenki je sledila vroča polivka.
•
Še isti večer je poklical naš stotnik vse svoje častnike in podčastnike k sebi in jim dal navodila in povelja.
Ko se Je poddesetnik vrnil, je rekel, da se še lahko brezskrbno zarijemo v slamo, česar nam ni bilo treba dvakrat ukazati. Nismo pa še vsi zaspali, ko je zatrobil trobentač k orožju, in, kakor da se je užgala slama pod nami, smo bili zunaj in v vrstah.
Nebo je rosilo. Vlaga nam Je silila do kože. Odšli smo. Noge so se vdirale v mastno ilovico, Lipe je proklinjal novinci so ihteli, ostali smo molče krevsali dalje, dve, tri leščerbe so žalostno svetile v megleno noč.
Tam daleč, še daleč je zabobnelo in se streslo ozračje.
•
Pot se je vlekla. Drugi dan se je že nagibal in še nismo bili-na cilju. Ali ni bil več daleč. Srečavali smo ranjence in skupine ujetnikov.
— Vendar nismo med prvimil — ie z zadovoljstvom omenil Lipe.
— Smo v rezervi, je pojasnil poddesetnik.
Martin me je potegnil za rokav in prosil za pipico. Še eno bi ga rad, preden me kaj zadene.
Dal sem mu jo; naložil si je vanjo tobaka, zapuhal in kar zasmejalo se mu je.
O	pipici še nisem napisal.
Preden smo odšli sera jo kupil, čeprav nisem še nikdar kadil iz pipice. Izvolil sem si jo za spremljevalko in do zdai ini je bila zvesta. Ne bi je rad izgubil; kadar nihče ne kadi iz nje, jo nosim v notranjem žepu; mislim si, da, dokler jo nosiin s seboj, me ne zadene nič hudega.
Porečeš, da sem vražast... Saj nisem *um« 1» Vuk Im« nekaj pri avbi, česar s«
oklepa in v kar veruje, da ga bo obvarovalo v nevarnosti. Lipe nosi šmarno petlco, ki jo ima od matere, Menard prstan z mrtvaško glavo, ki mora imeti zanj poseben pomen; kajti kadar ga pogleda, stisne pest in se ozre kvišku. Martin ima rožni venec. On se je tudi zaobljubil na božjo pot k Svetemu Križu, osem ur hoda od domače fare, če se zdrav vrne s te strašne poti. Moj lek ie torej pipica. Rad jo posodim vsakemu, ki so že izgubili svoje, ali skrbno pazim, da jo vselej spravim v svoj notranji žep. S svalčlcami ni nič. Tobak, ki ga dobimo, je le za v pipo. Kdor se ne more privaditi na Pipo, je revež. Papirčkov ni, da bi zavili vanje tobak. Edini papir ie rjavi, ki je v njem zavit tobak za v pipo, in ta se plačuje zelo visoko, ker je zelo redek. Tobak je edino naše razvedrilo; ne vem, kaj bi bilo, če bi ne imeli tobaka? —
*
Ustavili smo se ob robu gozda.
— Onkraj gozda se godi nekaj strašnega, se je bojazljivo oziral nazaj Martin.
Iz gozda so neprestano prihajali naši z obvezanimi glavami, rokami ali nogami, nekateri, še neobvezani, so puščali za seboj krvavo sled v blatu.	*
Novinci so se vznemirjali.
Lipe jih je tolažil: — Tl ga še pihnejo! Zda) so rešeni. Peljejo jih v bolnico, tam zacelijo in potem se vrnejo domov. Rečem vam, da natihoma še prosim Boga, naj ml odvzame roko ali nogo, da se rešim tega prokletega kraja. Bolje je, da roko ali nogo izgubiš nego glavo.
-7 Lipe, ti sl že davno brez glave, mu je zasolil poddesetnik.
— No, no! Le počasi, da ti ne povem, kaj tebi manjka, je zategnil Lipe; da ne bi slišal še kaj drugega, je obrnil pogor drugam. Ozrl se je po ravnini, iskal z očmi In zagodrnjal: — Kje je zopet naša kuhinja?
— Jim preveč smrdi k nam, je rekel Martin.
— Ti kuharji so same kuharice, jih je ocenil poddesetnik. — Zavaljeni so ti že tako, da komaj gledajo.
— Saj so lahko, ko vse sami požro. K nam se redkokdaj prikažejo in še takrat le s kako prestano žlobudro, se huduje Lipe.
— Pa zadaj poglej, pri majhnih vratcih! Tam ja vedno kako pačenja lfi žerjavica
spodaj, da se ne shladi. Seveda je to za kuharje in gospode rehtsume, k! imajo bolj natančne želodce. Tl pa Boga zahvali, da sploh kaj dobiš! — se je jezil poddesetnik.
— Ha, rehtsumi! To ti je vražja zalega! Tako se drže kuhinje, kakor košulja zadnjice. Ali si že videl katerega blizu jarkov? Najbrž čakajo, da vsi počepamo, da jim več ostane v žepu. Kdaj si dobil zadnje groše?
— Zdai se nekaj giblje proti nam, je prekinil Martin.
Bila je kuhinja. Čeprav smo radi po-zabavljali čeznjo, vendar smo se je vsi razveselili, kadar se je prizibala. Nismo se zmenili niti za kuharje, če so nam pošteno odmerili in je bila jed topla in okusna.
Povečerjali smo, si nalili čaja v posodice za vodo n polegli ob gozdu.
Nad pokrajino je ležala megla. Oblaki so se pričeli raztegovati, da so se napravljala okna, ki je skozi nje uhajalo nekaj medle mesečine na žalostno zemljo.
— Stotnik prihaja, to ne pomeni nič dobrega, je zamrmral Menard.
Častniki in podčastniki so morali k njemu. Ko se je vrnil poddesetnik, smo vstali in šli v gozd.
(Dalje prihodnjič.)
Najboljše se kupi brez dvoma
„Pri nizki ceni"
Ignac Čargi, Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 3
nudi cenj. odjemalcem razno damsko moško in otroško perilo, razne nogavice v vseh barvah, svilene flor-noga-vice za dame od 38 D naprej. Velika izbira moških nogavic ter velika izbira potrebščin za šivilje kakor razne na* kite, trese, svile, vezenin itd.
Znižane cene!
Znižane cene
Gospodarstvo.
Naravni izvozni produkti.
Letošnja sadna letina je v splošnem srednja, ponekod celo slaba. Tako na primer so češplje in slive letos za 20 odstotkov slabše obrodile, kakor lani. Isto bi se dalo reči o ostalem sadju. Glede žita je ugotovljeno, da letpšnja pšenica ni tako klena, kakor lanska in tudi ječmen je veliko slabši, ko ostala leta.
Kljub vsemu temu pa izvoz teh pridelkov ne bo trpel, ali vsaj znatno ne. Ker je letošnja sadna letina kvantitativno pod lansko, je treba sadje skrbno obrati, ga pravilno konservirati in zaščititi pred gnilobo, da bi se tako vsaj vsled kvalitete doseglo približno iste dohodke ko lani. V letošnjo trgatev vinogradniki nimajo veliko nade, ker je dolgotrajno deževje in temu dosledno hladno vreme oviralo zorenje grozdia. Tudi toča je marsikod letos temeljito opravila svoje delo in pokončala še tisto, kar bi sicer ušlo drugim vremenskim neprilikam.
Z zelenjavo smo bogato založeni ln bi jo mogli izvažati v zelo velikih količinah, zlasti če bi se jo konserviraio. Krompir je tudi prav dobro obrodil in bo v letošnjem izvozu močno zastopan, Sladkorna pesa ie obilno obrodila in s« že sklepa o njenem izvozu. V interesu države je, da izvažamo sladkor in ne sladkorno peso. Tudi sena je letos veliko in ga bo mogoče prešanega izvažati v znatni množini. Računa se tudi z večjim izvozom koruze, ki je tudi dobro obrodila.
Perutnina in jajca v letošnjem izvozu ne bodo zaostajala za lansldm. Lani se je izvozilo za 500 milijonov dinarjev jajc. Letošnji izvoz tega blaga bi bil lahko še večji, ako bi bila trgovina z jajci razširjena tudi po vseh krajih naše države. Mnogo Je še manjših naravnih izvoznih predmetov, kakor zdravilne bilke, gobe, ki bi vrgle narodu in državi marsikateri milijonček dinarjev, ako bi se pojavili v izvozu.
Prav tako je želeti, da se pri nas še močneje razvije domači obrt, ki bi se sčasoma tudi udeležil izvažanja. Predvsem je tu mišljen kmetski domači obrt. Saj imajo pozimi ljudje na kmetih dovolj časa, da se bavijo z izdelovanjem raznih manjših potrebnih predmetov In ne samo v toliko, v kolikor Jih k temu sili lastna potreba.
X Velesejm v Napolju. Posetnlkom velesejma v Napol ju, ki se vrši od 15. do 30. septembra t. 1. dovolijo Italijanski konzulati pri izdali vizumov 50% popust. Tudi Je posetnlkom dovoljen 30% popust pri vožnjah na italijanskih železnicah. Točnejše Informacije je dobiti v pisarni trgovske ln obrtniške zbornice med uradnimi urami.
X Mariborski trg dae 30. avgusta. — Meso: Trg bogato založen. Kmetje so pripeljali 20 voz svinjskega mesa, k! so ga prodajali od 10 do 30 Din kg. Mesarji so prodajali goveje meso po 23 do 25 Din. telečje 27 do 30, svinjsko 30 do 35 Din. Slanina pri mesarjih po 40, pri kmetih 32 do 37.50 Din. — Perutnina In domači zajci: N» trgu je bilo do 500 komadov perutnine In . do 40 zajcev. Za perutnino se je zahtevalo 25 do 90, za race 80 do 100, gosi 100 In žajcl po 10 do 40 Din. Morski prašički so se prodajali po 10 Din komad. Razprodano Je bilo skoro vse. — Sadje In zelenjava: Saidja Je bilo zelo veliko, radi česar so padle cene. Jabolka po 2 do 4, hruške 3 do 8, breskve 10 do 14, češplje 10, grozdie 10 do 16 Din. Tudi tu Je bila kupčija zelo živahna. Čebulo ln česna je bilo precej in se je prodajalo po 3 do 4 Din venec. Krompir le bil pretirano drag; zahtevalo se je za 7X kg 10 Din. Zeljnate glave po 1 do 3 Din. Pripomniti je treba, da branjevci in branjevke redno poskočijo s cenami, kakor hitro odidejo kmetje. V tem oziru naj bi se zganilo tržno nadzorstvo. — Seno In slama: Seno se Je prodajalo po 50 do 62 Din za 100 kg, a slama po 45 Din za 100 kg.
Dnevne vesti.
— Ravnatelj Jakob Dimnik umrl. V
Ljubljani je umrl ljudskošolski ravnatelj v pokoju Jakob Dimnik. Na potu Iz Zidanega mosta v Ljubljano ga je zadela kap. Pokojni je bil znan kot izvrsten pedagog in je spisal tudi več mladinskih spisov. Z veliko vnemo je organiziral naše napredno učiteljstvo In si je stekel veliko zaslug tudi na Polju obrtnonadaljevalnega šolstva. Bil je skozinskoz naprednega mišljenja, mož poštenjak in značajen. N. p. v m.!
— Imenovan vicekonzul v Celovcu. Za vicekonzula v Celovcu je imenovan pomočnik šeia dopisnega urada min. tajnik dr. Er-hatič.
— Kongresa vseslovanske agrarne mla-Jine se udeleži tudi večje število inozemskih novinarjev. Poleg onih iz slovanskih Iržav so javljeni tudi francoski in angleški.
— K naši predvčerajšnji notici o kon-iresu vseslovanske agrarne omladlne dostavljamo, da se med drugimi udeleži kon-Besa tudi češkoslovaški minister za poljedelstvo, dr. Milan Hodia, ki bo imel na slavnostnem zborovanju v nedeljo, dne 7. septembra predavanje o temi: »Agrarizem In Slovanstvo«. Na otvoritvenem zborovanju v petek, dne 5. septembra, pa predava bivši bolgarski minister za poljedelstvo v vladi Stambolijskega — Obov o temi: »Poslanstvo omladine v agrarnem pokretu«. K tem predavanjem ima dostop tudi širša jav-nosr.
inozemski slovanski gostje l’ongresa vseslovanske agrarne omladlne se pripelje-(o povečini v četrtek, dne 4. septembra s brzovlakom, k! prispe v Ljubljano « i 41 uri. Na kolodvoru bo slavnosten prejem, katerega se udeležijo ooleg tukaj-Stiega pripravljalnega odbora 'tudi češkoslovaški generalni konzul, zastopniki ljub-ijaESKLh oblasti in razne korporacije. Pri sprejemu sodeluje godba dravske divizije.
— Naš ekspert v razmejitveni komisiji. fa, eksperta v naši razmejitveni komisiji z Italijo je imenovan dr. Žižek, načelnik v trgovinskem ministrstvu. Dr. Žižek je že od-wtoval na mejo, kjer prične naša delegacija 2 delom.
D ~T , Oddelek ministrstva trgovine preti, , jUie po naročilu ministrstva trgovine n industrije, V št. 10.959, z dne 6. avgusta iiKi v	ljubljanske	In mariborske
ooiasti vporabo vseh žigov, znakov in varstvenih znamk domačih tvornic, ki se poslužujejo v svojih znakih avstrijske ali ogrske krone ali grbov. To se daje javno na znanje ln ravnanje.
— Kolekovanje orožnih listov: Generalna direkcija posrednih davkov v Beogradu je odredila, da je plačati od 15. 11. 1923 na-PreJ za vsako koledarsko leto od vsakega komada strelnega orožja, za orožni list po o0 Din. Ta pristojbina se bo izterjala za vse orožne liste, ki so bfl! Izstavljeni po 15. 11. 1923. FoKctjskj direktor: Dr. Guštin.
— Zavrnjen predlog. Ministrstvo naroden IT ie zaVTnil° Predlog, da bi se Beogradu ar° prot5alk°holni kongres v
refn^«iŠM Zia*koloa^e m*nlstistva agrarne h^'nJstrstvo agrarne reforme je na-
lsnn hi J	Micino materijah za zgradbo
tauu tiiš za naseljevanje kolonistov. Te hiše ip°Jtav^ene v krajih, kjer obstoje kolonije. Kot naseljenci-kolonisti prihajajo v Poštev v prvi vrsti dobrovolici, katerim Je ona poklonjena zemlja.
,	~ Čudno! Zupan Rober v občini Lu-
»ečka-vas, okraj SL Bistrica še leta 1923 M vedel, pod katero kronovino spada nje-80ya občina; kajti dne 5. januarja 1923 je vpisal izdajo neke poselske knjižice pod »tev 56 pod kronovino »Austrlja«.
— Pozor skupščlnarlem Ciril Metodove družbe! Zaupni shod delegatov se vrši ob '• url v mali dvorani Narodnega doma v j-elju. Dostop k temu Imajo vsi oni druž-t>enl člani, kl imajo na veliki skupščini posvetovalno in glasovalno pravico. Podniž-Jucni zastopniki se posebno opozarjajo, da niorajo imeti potrdilo od podružničnega Predsednika, da Imajo pravico zastopati podružnico. — Udeležence velike skupščine “Pomlnjamo še enkrat, da sl kupijo vozne ustke od vstopne postaje do Celja ter zahte-vajo pri blagajni, da se Jim vozni listek žl-S°sa z mokrim žigom. Ob prihodu v Celje Ka ni treba oddati, ker velja tudi za nazaj, vendar pa si mora vsak preskrbeti se pri veliki skupščini v Celju od vodstva potrdilo, da se je skupščine res udeležil. Skupno Kosilo bo v Narodnem domu, za katero naj |e vsak priglasi pismeno ali pa pred skupščino v restavraciji Narodnega doma.
_	— Odgodena novinarska skupščina,
ulavna skupščina Novinarskega udruženja, M Je bila sklicana za 7. in 8. t. m., je od-Kodena na 27. in 28. t. m.
— Podaljšanje delovnega časa. Savez [plinarjev, lastnikov velikih mlinov v naši aržavi, je zaprosil ministrstvo socljalne po-“tike za podaljšanje delovnega časa od 8 na
ur dnevno. Ministrstvo socijalne politike Jp Prošnjo odbilo In ostane tudi v mlinih še na<lalje delovni čas 8 ur, kakor do sedaj.
»,	" Taborniki v opustošenj Ločnici. Pro-
tsK ®e"eH° ie napravil oddelek ljubljanskih
*rWk°v (gozdovnišklh skavtov) izlet v borrr5?e kra)e> razdejane po povodnji. Ta-tm so se spustili z Grmade po popolno-t nx„,ra2rvanlh travnikih v globoki jarek Prejšnja zelena pokrajina je spre-'e odn* v **]osten beraški svet; vso prst dr*e .?*a v°da s seboj. Vse poti so raz-
Ve odnešene; vsepovsod sami znaki „T^H-i-ne Povodnji. Na velikem produ so si ureaui naši taborniki provizoričen tabor In se pozneje 7. drugimi Izletniki vred odpravili
1 /?ro11 ^ori' ® nekdanji lepi cesti ni veo sledu, ravno tako tudi ne o mostovih.
. zKa steza vodi čez grmade nanešenega in nia’,i 0£>rave In pohištva. Orodje, obleka okro	r> nesrečnih ljudi je razmetano na
hiše	^prava celega mlina leži v grapi,
Uboffn ,fazmajane, prestavljene in porušene, ka l7dal!i1 stVo ie 5e vse Preplašeno in čada defc5® pomočl- Tu *e PTllIka 2a vse> bratom. Pomorejo svojim nesrečnim
Ljubljana, 2. septembra.
— Kolektivna pogodba z blagajničnimi zdravniki. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v ZagTebu je odobril novo kolektivno pogodbo ki jo je Okrožni urad v Ljubljani sklenil z Zvezo blagajničnih zdravnikov za Sloven'jo. Ta pogodba velja od 1. junija t. 1. dalje. Ko se pogodba dotiska, se dostavi vsem blagajničnim zdravnikom. Novi pavšalni mesečni prejemki se nakažejo v septembru, ob kateri priliki se obračuna tudi razloček na prejemkih za čas 00 1. junija do 1. septembra.
— Veleposestvo Attems je vsled naloga ministrstva odpustilo kot taozemca gozdarskega nadsvetnika Emila VVeigelna ta gozdarskega kontrolorja Filipa. Oni ki so povzročili odpust naj tudi skrbe, da zasedejo ta mesta naši res narodno zavedni državljani. Kakor pa se čuje- se skuša proteži-rati bolj nemško misleče nameščence. — Tukajšnja občina je zaprosila v Interesu učencev kot tudi drugega potujočega občinstva pri direkciji državne železnice v Ljubljani, da se vpelje k šolarskemu vlaku, ki vozi na glavni postaji ob 6. uri 39 minut še en lokalni vlak okoli 6. ure razven dosedanjega vlaki ob 6. uri 31 minut, ki odpelje iz mesta že ob 5. uri 17 minut. Vsem bo osobito v zimskem času, ko je mladina celo uro po nepotrebnem prezebovala po kolodvorih, v tem oziru zelo ustreženo. Upamo, da nam bodo merodajni faktorji tokrat bolj naklonjeni kot sicer.
— Somogljevo posestvo v Visolah je kupila gospa Mariia Egersdorfer Iz Zagreba, tovarno za bake,- ta žo-lto med v Gornji Bistrici pa tvrdka Zugmeier ta sinovi iz Dunaja.
Eksplozijske katastrofe. V varšavski trdnjavi je v dvorani za Izpite podčastnikov nenadoma eksplodirala neka ročna granata, ki je težko ranila 14 častnikov. Sraodnišnlca v Makrikeju na Turškem je te dni zletela v zrak. Pri tej priliki je bilo ubitih 15 oseb,
— Novi tečaji za strojepisje, stenografijo iii knjigovodstvo (posamezni pouk) začnejo na Ant. Rud. Lega to vi šoli v Mariboru dne 1. oktobra ta trajajo štiri mesece. Pojasnila in vpisovanja v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor. Slo. venska ulica 7, telefon 100.
Uu&tjams*
1— Surove šale ponočnjakov. Pod tem naslovom smo med ljubljanskimi novicami včeraj navedli imena Alojzij Dolinar, Stanislav Jesih In Vinico Jeglič. Ker policijska informacija ni bila točna, sim naprošeni, da Izjavimo, da Imenovani niso v nikakršni zvezi »s surovimi šalami ponočnjakov«.
1— Dolgo so ga iskali, Včeraj ob 1. je bil na glavnem kolodvoru aretovan trgovski potnik iz Ljubljane, ker ga Išče še Hz* leta 1922 zagrebška policija radi goljufije.
1— Tatvina. Josip Kastelic, hlapec je prijavil na policiji, da mu je dne 30. avgusta ob 17. neznan zlikovec, ki je prišel ta odšel skozi okno, ukradel iz kovčega novo obleko, vredno 700 Din.
Umrli so v Ljubljani: Em« Saiarik, zasebnica, 82 let. — Anton Kranjc, rejenček, 2 meseca in pol. — Jera Malgaj, zasebnica, 67 let. — Jakob Dimnik, šolski ravnatelj v p., 68 let. — Fran Ppan, čevljar, 49 let. — Umberto de ComellKStuckenfeld, kr. italijanski konzularni delegat, 36 let. — Ivana Zoran, livarjeva vdova, 81 let. — Ana Zupan, zasebnica, 69 let. — Ivan Zrimšek, železniški uradnik, 22 let. — Jakob Briški, delavec, 22 let. — Antoniia Avsec, delavčeva žena, 43 let. — Marija Klančnik, mestna uboga, 74 let. — Julijana Sare, žena železn. nadspre-vodnika, 48 let.
Maribor.
Smrtna nesreča. V soboto, 30. avgusta, je med popravljanjem strehe na hlevu kolarja Hamarja v Št. liju padel na dvorišče 70-letnI Miha Pilih Iz Selnice ob Muri In se tako poškodoval, da je kmalu umrl.
Smrt radi zanemarjanja poškodbe. Pred nekaj dnevi je 50-letna posestnica Majhenič na Pobrežju pri vožnji otave padla z voza in se poškodovala. Ker pa ni iskala zdravniške pomoči ln rano zanemarila. Je moTala umreti.
Tatvina. Delavec Ivan V. Je pri tvrdki Luna, kjer je bil zaposlen ukradel 12 usnjatih listnic in jih prodal. Bil je aretiran In oddan v sodne zapore.
Kar Vi hočete
T° pravo domače ? 1	’ k®tero prežene Vaše
bolečine. P°izkusna pošiljka Din 28'-—. Lekarnar Bur-. Feller Stu-bica Donja, Elzatrj 357, Hrvatska
RSoini napad.
Danes ponoči okoli 1. ure sta dva neznana lopova ustavila na takozvanl »Ovški poti« blizu Hmeljnikov urednika Bolčita 2va-na, ko se je vračal domov v Tomačevo. — 2van je imel sinoči nočno telefonsko službo, nakar je šel v kavarno, odkoder je odšel peš preko ljubljanskega polja po bližnjici domov. Lopova, ki sta govorila mešanico hrvaškega in slovenskega jezika, sta naj-poprej pozdravila Zvana z »dobro Jutro«, na kar jima je ta odvrnil z »zdravo« in hotel dalje. Neznanca pa sta ga oba hkrati zgTabila ter ga brez besed in povoda podrla na tla. Zvan, ves presenečen, se je obupno branil in ko je uvidel, da sta lopova močnejša, je začel klicati na pomoč. SuroVeža, katerih v temi n! bilo mogoče spoznati, sta mu nato začela groziti s »kuš«, kaj se de-reš!« Na Žvanovo klicanje so se kmalu za-čuli hitri koraki, ki so prihajali v smeri od Ravniharjeve parne žage. Napadalca, opa-zivšl, da se nekdo bliža, sta pustila Zvana in jo naglo odkurila v smeri proti vagonom. Neznani človek, bržkone kak delavec, ki je prihitel na Zvanovo klicanje v bližino, je izjavil, da se vrača iz Škofljice domov na Posavje, je nato pomagal Žvanu na noge ter ga spremil do Kristanove avtogaraže pri sv. Krištofu, odkoder je Zvan odšel nazaj proti mestu. Zvan je zadobil med ruvanjem v kolenu desne noge lahko poškodbo. — Na tej poti so se že opetbvano dogodili napadi; tako je bil svojčas blizu lastne hiše med Hmeljniki napaden »Janežev ■ Janez«, katerega so neznani napadalci popolnoma slekli, ga pretepli ter napodili domov. — Naprošamo policijo, da odredi na skrajni periferiji nekoliko več varnostne straže, kl bi bila v takih slučajih ptI rokah.
£ ♦ t Vedno zadnje novosti •
j SAMO |
; GRIČAR & MEJAČ, j j šelenburgova nliea S. f
Primorske vesti.
— Grozen zločin radi stanovanjske odpovedi. V Avčah na Goriškem se je dne 30. avgusta zvečer odigral krvav zločin, ki je izzvenel v nasilni smrti ene žene, a tri osebe so bile težko ranjene. Gabrijelčičev! v Avčah so oddali svojčas gostilno ln trgovino v najem nekemu Antonu Luscbitsky, kl je prišel iz Borovnice. Pred pol letom pa so Gabrijelčičev! Luschitskemu odpovedali in dne 31. avgusta bi se bil moral izseliti. Dan peprej, v soboto zvečer, je povabil Luschit-sky v svoje stanovanje gospodinjo gospo Gabrijelčič Avgusto ta njeni hčerki Gabrijelo omoženo Gorjup, ženo šolskega voditelja v Avčah ter Klavdijo Gabrijelčič, profesorico na ljubljanskem liceju. Luschitskv je bil zelo prijazen s svojimi gosti in se dalje časa pogovarjal z njimi o raznih računih. Nenadoma pa je potegnil samokres ta sprožil na gospo Avgusto Gabrijelčič, nato je ustrelil Gabrijelo Gorjupovo, a s tretjim strelom je hotel usmrtiti profesorico Klavdijo Gabrijelčič, katere pa k sreči ni zadel in je stre! namenjen njej, za<lel morilčevo ženo, kateri je šla krogli a od strani skozi Ece fa usta. Poškodba Luschitskyjeve žene ni težka. Gospa Gorjupova Je bila takoj mrtva, a njena mati Avgusta Gabrijelčič je samo lahko ranjena. Slednjič si je Luschitsky pognal kroglo v senca, vendar si je poškodoval samo oko. Bil je prepeljan v bolnico.
Sokoli! ¥©.
— Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški priredi v nedeljo, dne 7. septembra t. 1. na senčnatem vrtu gostilne Valjavca Veliko vrtno veselico. Spored; 1. Godba (sodeluje kotnpl. godba iz Domžal).
2. Petje (sodeluje Čit. moški pevski zbor).
3. Cirkus »Buffailo« (nastopijo priznani šišenski jahači, t žonglerji čarodeji, rokoborci, sdasovita klovna Pibi In Bobi itd.),
4. Tingel tangel prater. 5. Srečolov s prvovrstnimi dobitki. 6. Ples in amerikanska že-
) nitev, 7. Šaljiva pošta itd. Ne zamudite prilike, ki se vam bo nudila v Dedeljo 7. t. m.
Litija. Sokolsko društvo Litija-Šmartno proslavi svojo 15 letnico v nedeljo dne 7. septembra v^ Šmartnem pri Litiji. Sodeluje godba dravske divizije pod osebnim vodstvom g. dr. Čerina Nastopi tudi vojaštvo celjskega pešpolka — Sprejem gostov pri opoldanskih vlakih, sprevod z godbo v Šmartno, kjer se vrši ob 15. uri javna telovadba, spojena z veliko ljudsko veselico in bogatim srečelovom. Polovična vožnja proti običajnim saveznim izkaznicam. Vstopnina 5 Din. — Prijatelji sokolstva in bratska sosednja društva iskreno vabljena.
lalatek foškega Sefa.
Meščanska šola na Jesenicah. Vpisovanje se bo vršilo dne 10. t. m. Ponavljalni in drugi Izpiti bodo v dneh 10_ 11. ta 12. t m. V soboto 13. t. m. bo ob 8. url na Savi skupna šolska maša. Redni pouk se prične 15. t. m. Ravnateljstvo.
Sokolstvo.
Hopisl«
SLOVENSKA BISTRICA.
Tukajšnja podružnica SPD priredi v soboto dne 6. t. m, ob pol 20. uri v hotelu Beograd koncert (komorna godba) pri katerem sodeluje rodbina Vodošek-Hanser in g. dr. Jagodič
t — Laško. Na svojem posestvu Marija-gradec je wxlle«rtr kapi v petek opoldne dal-č na okrog dobro znani In spoštovani veleposestnik, n-Hnar, gostilničar in lesni trgovec gosp. Matija Resnik v starosti 57 let. Rajnki je postal skozi neumorno pridnost Iz čisto preprostega žagarja pola-•goma graščak In zelo imovlti posestnik. Kap ga Je zadela pri opoldanskem obedu !n je takoj preminul. Zapušča vdovo ta šest otrok. Bil je vedno kremenit narodni značaj. Naj počiva v miru!
Št. JuriJ ob Juž. železnici Anonimni dopisnik je v štev. 195. »Slov. Naroda« pod zaglavjem »Ali je to domača tvrdka« napadel industrijalca g. Borlaka. Vzrok Je bfl nek Inserat v sejmskem katalogu velesejma. Ker se odličnemu, požrtvovalnemu obrtniku in trgovcu dela krivica, se čutim dolžnega, zadevo pojasniti. Po dobljenih informacijah je prišel v Borlakov.o pisarno zbiratelj ln-seratov ter zaprosil za inserat. Lastnika ni bilo v pisarni In je inserat oddal njegov uradnik z naročilom, da se objavi v slovenskem, srbohrvaškem in nemškem jeziku. Borlaku je popolnoma neznano, kako je prišel nemški Inserat na prvo mesto, kar je dopisnik vzel za povod za napad Daljna opazka o nemčurstvu g. Borlaka je pa Istotako netočna. Mirnim srcem lahko konstatiram, da je bila tvrdka Borlak vedno Izredno požrtvovalna za vse nacljonalne prireditve. Posebej omenim, da je za zadnii sokolski izlet v Št. Jurju žrtvovala brezplačno ves les, pri čemuT je imela gotovo veliko škodo in bi se impozantna prireditev brez takih mecenov le težko izvTŠIla. Poznamo g. Borlaka že leta In leta In vemo, da se ni nikdar vtfka v politiko. Je eden tistih izvan-redno marljivih in podjetnih obrtnikov in trgovcev, ki si je s skromnimi sredstvi ustvaril ugledno podjetje in se je sam kot tudi njegova rodbina vedno čutil Slovenca In pri tem ni našel časa za kričanje. Mislim, da je stvorjenje narodnih podjetij tudi narodno delo. — Z narodnim pozdravom. — Jos. Drofenik.
Iz strankarskega življenja.
Seja Mestnega radikalnega odbora se
vrši danes ob 8. uri zvečer v tajništvu NRS (Wolfova ul. l.-I.)
Prosveta.
Dve predstavi v Narodnem gledališču v Ljubljani O priliki bližnjih dveh kongresov, ki se vTŠita v Ljubljani, bodeta v Narodnem gledališču dve predstavi In sicer se vprizeri povodom kongresa vseslovanske agrarne omladine v petek, dne 5. septembra v opernem gledališču opera »Gorenjski slavček«. V soboto, dne 6. septembra pa v prizori stolna dijaška kongregacija na čast udeležencev prvega slovenskega marijanskega kongresa Šekspirjevo žalolgro »Macbeth«. Vstopnice za obe predstavi so od danes naprej v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem gledališču.
Poziv gledališkim abonentom. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno opozarja vse abonente lanske sezone, da so jim lanski sedeli ha razpolago samo do vštevši sobote dne 6. t. m. ter prosi vse abonente ki reflektirajo na abonma v sezoni 1924/25 in na lanska mesta, da se sigurno do sobote prijavijo v veži dramskega gledališča od 9. do 12. ure dopoldne ta od 3. do 5. ure popoldne. Abonma se plača v šestih obrokih, prvi obrok ob podpisu prijave.
Poziv vsem onim, kl se zanimajo za razne orkestralne Instrumente! Na konservatoriju Glasbene Matice v Ljubljani se bodo v šolskem letu 1924/25 poučevali razni orkestralni instrumenti v prvi vrsti vijola, čelo, kontrabas, flavta, klarinet, oboa, trobenta, rog in pozavna. Te predmete poučujejo praktični godbeniki, povečini absolventi praškega konservatorija. _ Ravnateljstvo Glasbene Matice vabi vse, ki se zanimalo za te instrumente, da se vpišejo m konservatorij ter obiskujejo pouk v posameznih instrumentih. Ko pouk absolvirajo, jim je zagotovljen siguren in dober zaslužek kot poklicni godbeniki v raznih orkestrih.
Voj. DJ, Kostlč: VojntčkI Bukvar sa či-tankom. II. izdanje. Z ilustracijami. — V založbi knj'garne Goričar to Leskovšek Je zopet izšlo koristno delo, ki dokazuje, da se v naši vojski vrši resno kulturno delo. Boj z analfabetizmom Je v naši vojski v polnem teku in druga izdaja abecednika dokazuje, da je ta boj tudi uspešen. Je pa to naravno, ker je abecednik dobro urejen in hvali svojega avtorja. Zlasti bi omenili priloženo čitanko, k! je pisana v pravem duhu ujedinjenja in kl daje vojaku najpotrebnejše znanje o domovini, za katero mora biti vedno pripravljen dati svoje življenje. Oprema abecednika je lepa. Z ozirom na sedanje razmere je cena knjige naravnost nizka. Velja samo 12 Din' in bo dobro služila tudi našim fantom, ki se hočejo naučiti cirilice in srbskega Jezika.
Šport.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Društvo kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. Dopisa vsled n ©čitljivosti ne moremo objaviti.
O & LE K [ N A
OB
O.B ERNATOVIČ
roke
MesrNI TRG 5
Nedeljski nogomet.
Zagreb:	F. T. C„ Budapešta :
G r a d j a n s k 1 2:1 (1 ; l) m 3:2 (1:1) Izvanredna igra gostov. — A d m i r a, Dunaj : HAŠK 8 : 3 (2 : 2) ta 1 : 0 (0 : ). Prvi dan slaba Igra Haška, drugi dan je Hašk boljl vendar doživi nezaslužen poraz.
Beograd: Concordia, Zagreb : Železničar! 5 : 2.
Sisek: Reprezentanca Beograd : Novi Sad 5 : 2 (4 : 2).
Osijek:	B. S. K., Beograd : Slavija
1 : 1. B. S. K.^ Hajduk 3 : 0.
Praga:	Češkoslovaška reprezentanca
porazi Rumunsko 4 : 1, (2 : 0). Slaba Igra Cehov. Prvak Španije RoyaI Sdcleiiad iz San Sebastjana Je gostoval v Prag), V soboto je podlegel Slaviji s 4 : 2 (2 : lj, v nedeljo pa D. F. C.-Ju s velikanskim sco-rom 11 :1, (4 : 1). Kljub tem porazom so Španci s svojo Igro zelo ugajali.
Berlin:	Reprezentančna tekma Šved-
ska : Nemčija 4 : 1, (1 : 1). Švedi silno nadmočni.
Budimpešta: Madžarska : Poljska 4 : 0, (3 : 0). Poljska reprezentanca slaba tako, da so Ogri zmagali brez večjega naprezanja. Predigra; Reprezentanca II. razreda Budimpešta : Dunaj 1 : 0, (0 : 0). Lasten gol Dunaja odloči zmago Budimpešti.
Dunaj: Prijateljske tekme Amateure : Rapid 2 : 2 (1 : 0). Rapid Izenači po sreči v zadnji minutL Sportklub : Slovan 3 : 1, (0:1); Hakoah : W. A. C. 4 : 2, (1 : l). Hakoah zmaga po zaslugi svojega vratarja Fabiana. Wacker : Rudolfshtlgel 4 : 0, (2 : 0). Slmmering : Ostmark 6 : 2, (3 : 2). Herta : F. A. C. 4 : 1, (1 ; 1). W. A. P.
: Donaustadt 1 : 1, (1 ; 1).
Bruselj; Royal Antwerp F. C. : S. K Pardublce (Csl.) 3 ; 2, (1 : 1).
Brno: Vlenna, Dunaj : Brtinner Sportr klub 7 : 2, (4 : 1).
Dilsseldorf: V meddržavnih lahkoatletskih tekmah Nemčija : Švica zmaga Nemčija z 81 proti 57 točkami.
GLAVNA SKUPŠČINA J. N. S.
V nedeljo se je vršil v Zagrebu občen zbor Jugoslovanskega nogometnega saveza. Skupščina je potekla zelo burno, tako da je slednjič pred glasovanjem zapustil dvorano na predlog predsednika Z. N. P. prof. Šukljeja cel Zagrebački nogometni podsa-vez 3 delegati 38 klubov. Istotako je zapustil skupščino tudi delegat Sarajevskega no&. pods., kl je zastopal 38 klubov. Zanimivo je tudi, da je Gradjanski stavil predlog, ki ima čisto politično ozadje, da se dosedanji podsavezi ukinejo ter ustanovijo trije plemenski savezl Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki naj bi bili združeni v nekak! Uniji nogometnih savezov. Predlog je bil z veliko večino odklonjen. Glavna skupščina je med drugim podelila svojim podsave-zom večji upravni delokrog. Pri volitvah je Prodrla jedlnstvena lista: Izvoljeni so na novo: za predsednika Dr. Krenedič. za podpredsednika Vučkovič, za I. tajnika: Bazala ml., za II. tajnika Krščevič, za odbornike: Nemec, Kr*čevič, Kudellč, Mihailovič, Fischer, Bosner, Pleža, Sonjaš, Ivankovič, Vrančič (Primorje, Ljubljana) Kremzlr, Car.
Za vodstvo mednarodne tekme Dunaj : Bratislava, ki se viši 14. t. m. na Dunaju Je W. F. V. pozval našega zagrebškega
sodnika Fabrisa.
Šah.
.fa-f-
■umtaaaa
I
dobavlja
DRUŽBA ILIRIJA
UUBLMNA Kralja Patra tis S
Telefon itev. 220
Plačilo tudi na obroke! •«M»^«I3R<9RTfiSnff55S3«55X9nRVSXt!
(Urejuje M. Kragelj, podpredsednik »Lj iah. kluba«.)
Rešitev naloge št. 7 (sestavila brata B. In M. Platoff).
Bell: Kc2; Sd3; kmetje: a4, g2.
Cmi: Kg3; Lh4; kmetje; c7, d6 in f4. Beli na potezi dobi igro na sledeči način.'
1. a4—a5	Lh4—f6
2. Sd3 X f4	Kg3 X f4
3. Kc2—d3	Lf6—h4
4. g2—g3 +	Lg3—h2
5. Kd3—e2	Lh4 X g3
6. Ke2—fl In zmaga.
Naloga št 8 (sestavil A. A. Troitzky);
Beli: Kb7; De6; Lal.
Cmi: Kc5: Df8; kmetje 5a ln f3.
Belf' Ima potezo in dobi Igro.
Rešitve je vposlati do 5. septembra t. L na naslov: M Kragell: podpredsednik »Lj. šah. kluba«, Ljubljana. Narodna kavarna.
Imena rešilcev ta rešitev nal. št. 8 priobčimo v naslednji šah. rubriki.
Nalogo št 6 9o rešili pravilno: A. Juvan, bančni uradnik. Ljubljana; Zvonko ao-lob, delavec. Vič pri Ljubljani; inžener J. Kosiša, Maribor, I. Detela, žel. uradnik, Maribor; Fon Albin, bančni uradnik. Gorica; Lenardič Ivan dijak, Ljubljana ln Dušan Wisslak. strojnik. Celje. — Ostale rešitve pomanjkljive.
Šahovska vest. Ljubljanski šahovski klub priTedl v četrtek 4. septembra, točno ob 20. url za svoje člane ta prijatelje Šaha šahovski; brzotuml* za prvenstvo v brzo-šahu za mesec november. Pristop vsakomur Prost. Kiblcl dobrodošli! — »Ljubljanski šahovski klub.«
Lastnik:'
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni ln odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tlaka »Zvezna tiskarna« t Ljubljani
^015?«	3,	sšpt	'1934,
'SfeV.
To in ono.
CHICAŠKI PROCES.
Neizprosni driavnl uravdjiiK in bclsstns radovednost poslušalk.
Soduijska obravnava o zločinu znanih tlveh mladeničev — milijonarjev — morilcev je končala z govorom državnega pravdnika Cro\va. Sodbo bo proglasil sodnik 8. septembra. Obravnava je trajala mesec dni, in lahko se reče, da so bili vsi glavni atnerikanski Specijalisti za duševne bolezni, psihologi m psihijatri konsultirani Slede odgovornosti obeh morilcev.
Zadnji dan procesa ie narasla radovednost publike tako zelo, da je moralo biti sodišče neprenehoma zastraženo po policiji. Zoper radovednost občinstva, zoper bolestno občudovanje morilcev, zoper Jenske, katerih je bilo permanentno vs# polno na tribuni, 3n, ki so sočustvovale z us id o mladeničev, zoper vsako olajševalno okol-Kftto, zoper vsako literarno zavijanje, je Iz pregovoril državni pravdnik svojo ostro, brutalno in neizprosno obsodbo.
Govoril je kratko, njegovo argumentiranje je bilo ostro kot meč. Morilca sta
Ol	družbo dve strupeni bitji in eliminirana bosta Iz človeške družbe potoin smrtne
kazni, da ne bo našel njihov posne-»nakev.
Zagovornik Darrow te opozoril na tnnoge točke duievnega sorodstva Leopoldove psihologije r Nietzschejevo. >Ze r enajstimi leti,* tako je pripovedoval, »)e bil navdahni en Leopold z diiaboličnim duhom, ko je zatrjeval staršem in tovarišem, da ni Boga, in da *e smatra on za sina Kri-stovega.«
Smešnost teh ekscentričnih ti ditev je pojasnil državni pravdnik s frazam"., polnimi strupa in sarkazma do evidence, in ker se je Leopold smejal, je zakričal državni pravdnik proti njemu: »Jeza božja bo prišla nad vaju.* Državni pravdnik je dokazal iz sodnih statistik različnih evropskih in amerikanskih držav, da je tam, kjer je vpeljana smrtna kazen, manj zločinov, ter je resumiral še enkrat vsa grozodejstva, ki sta jih izvršila morilca.
Morilca — tako je končal državni pravdnik — ne zaslužita več niti usmiljenja, ki je imamo za strupeno kačo In steklega psa. Treba jih je torej justificiratU
Ko je državni pravdnik svoi govor končal, sta morilca, ki sta se smehljala in pri najstrožjih frazah odkrito smejala, izbruhnila v glasen smeh.
Sedaj bo odločil o usodi morilcev sod-
nik, ker )e zagovorništvo pristalo na delikt in atnerikanski zakon prepušča v takem slučaju odločitev sodalku brci intervencije »šury».
Zadnji dan procesa, ko je bilo treba čitati uradno poročilo o monstruoznostih, ki sta jih morilca izvršila na telesu mladeniča, predno sta ga umorila, je odredil sodnik, da na) ženske zapuste dvoTano: Nobena se ni hotela odstraniti, in sodnik je tnoTal glasno zagroziti, da jih bo dal izgnati iz dvorane po policijskih agentih.
: Razbojništvo cvete po vsem svetu. Od izdajatelja lista »Villa« so zahtevali španski razbojniki, da mora plačati 30.000 pezet. Izdajatelj se je udal in z njimi sporazumno določil kraj, kjer jim bo izplačal zahtevano vsoto. Obenem je obvestil o tem policijo. Ko je prišel k razbojnikom njegov sin z denarjem, so razbojniki sinu denar iztrgali, še predno je mogla policija stopiti v akcijo. Razbojniki so pobegnili, samo eden je padel v roke policiji. — Terente se zopet oglaša. Po dvotedenskem odmoru je pričel Terente zopet delovati Koncem preteklega je vdrl Terente v spremstvu dveh maskiranih tovarišev v pisarno državnega ribiškega podjetja v Frumusiki pri Galacu, zvezal tam se nahajajoče uradnike in pobral
150.000	lejev. Nato so razbojniki izginili, po-
leni, leo se !e njihov vodja predstavil kot Terente. Več ribičev, ki so pozneje Teren-teja srečali, so Izpovedali, da se Terente zopet nahaja v svojem starem delokrogu. Sedaj bo pričela vlada zopet zasledovati Terentija z vojaškimi četami. Morebiti bo imela sedaj maJo več sreče. — Čaruga je dobi! naslednika. Po aretaciji Čaruge in tovarišev je bil v Osjeku nekaj časa mir pred razbojniki. Sedaj pa so se pojavili znova.
§©Sišl@.
TATVINA.
Franca Trček, delavka Iz Loga pri Ljubljani je radi tatvine že trikrat predkaz-novana. Te kazni jo pa niso poboljšale. Nedavno je bila na Viču veselica gasilnega društva. Veselice se ie udeležila tudi Franca Trček, ki je izrabila lepo priliko ter ukradla natakarici Viki Kušarjevi listnico s 4500 kronami.
Predsednik: »Vi ste radi tatvine že trikrat predkaznovani!«
Otoženka: »Oh, enkrat je blo čist brez potrebe. Nč nism nardila, prov nč!«
Predsednik: »Torej, kako je bilo pa to pot? Ali priznate? — Bomo preje gotovi in manjša kazen bo...«
Obtoženka: »Ne. Denarnice nisera vze< la, temveč našla sem jo na tleh, a nisem vedela, čigava je...*	•
Predsednik: »Ali ste denar prešteli. Kušarieva pravi, da je bilo 6000 kron.. ■* Obtoženka: »Nč nism preštela, pa tua preč nism nč uzela, Boh in svet križ bozi.
—	Če bo ona prsegla, de sm jest uzela; bo po krivm prsegla, Boh in svet križ boži...* Predsednik: »Ce boste tako govorili, boste še zato zaprti.«
Obtoženka: »Nism uzela, pa je fertik!« Zasliši se priča Vika Kušarjeva, ki U* pove, da je popolnoma izključeno, da a Trčkova njeno denarnico našla: Vzela jo je z mize. Denarja je moralo biti 6 do ouw, kron. Štela ga ni, zato vsote ne more na* tančno povedati. — Orožniki so videli PH obtoženki listnico in tako je prišla tatvin na dan. Obtoženka je prišla pozneje se e«, krat k priči prosit odpuščanja- Izz°v^”~ 'se je tudi takrat, da je listnico v vezi tleh našla, kar pa je kakor omenjeno, po* polnoma Izključeno.
Sodba: Kriva hudodelstva tatvine to s® obsodi na 6 mesecev ječe, poostrene vsa* mesec z enim postom. Kušarjevi irna P‘ čati 4500 kron, glede ostanka se zavru* Kušarjeva na civilno pravdno pot.
EDOR1IICE BURROUGHS:
TARZAN
IN SVET
Po dveurnem maršu so vojščaki dospeli v bližino onega kraja, kjer so prejšnji dan opazili slone. Odtod so se počasi in previdno plazili dalje in vsepovsod iskali sledove velikih živali. Končno so našli jasen sled, kjer je šla cela čreda komaj pred par urami.
Pol ure so šli za sledjo. Tarzan je bil prvi, ki je dvignil roko in dal znamenje, da so živali v bližin!. Njegov dobri nos mu je izdal, da niso sloni več daleč.	I
Črnci so dvomili.
Toda Tarzan jim je odgovoril:
»Le pojdite, bodete že videli!«
S spretnostjo veverice je splezal na vrh drevesa. Eden od črncev se je počasi vzpenjal za njim. Ko je dosegel vejo poleg opičjega človeka, mu je ta pokazal proti jugu. Tam je bila res — komaj par sto metrov daleč — množica temnih hrbtov, ki so se premikali skozi visoko travo džungle. Črni je spodaj čakajočim tovarišem naznačil smer in jim je s pomočjo prstov sporočil število živali.
Lovci so tako odšli v označeno smer. Črni je splezal z drevesa, Tarzan pa je rajši po stari navadi skakal od drevesa do drevesa.
Naravnost otroška predrznost je tak pohod na slone s primitivnim divjaškim orožjem. Tarzan je vedel, da se le malo plemen drzne kaj podobnega in je bil ponosen, da ima njegovo pleme ta pogum.
Ko je Tarzan brez šuma romal skozi drevje, je videl, da so se vojščaki v polkrogu plazili v bližino nič slutečih slonov. Ko so prišli bliže, so izbrali dva velika slona z močnimi zobmi. Na dano znamenje je Manilo vseh petdeset mož iz svojega skrivališča in zagnalo težka kopja v izbrani živali. Ena se ni več ganila z mesta, ko jo je zadela ploha sulic, ker sta bili dve tako dobro merjeni, da sta jo zadeli v srce. Stokajoč se je zrušila na kolena in padla na tla.
6radbeno podjetje Ceneno Hešho perje!
Arhitekt
• NIUVI « ilHlf
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB.
Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo.
— En kg sivega B* opuljenega igMBjffifrf perja 70 Din.
napol belo 80 Din, belo 100 Din, boljše 120 In ISO Din. mehko jak puh 200 in 225 Din. boljša vrsta 275 Din. Pošiljatve carine prosto, proti povzetju od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in nevšeče vzame naza|. Naročila samo na &ENEDIKT SACHSEl. lobez St.%6 pri Pilznu, Češkoslovaška. Poštne pošiljke gredo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni.
MERAKL
BOJE, MASTILA. LAKOVE, ŠrUK. EMAJLE, KISTOVE I 3AMACNO CISTI FIRNIS NAJBOLJE KAKVOČE NUDI
MEDIG-ZANKL
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA
CENTRALA
MARIBOR
PODRUŽNICA
TVORNICE:
UUBL3ANA-MEDVODE
NOVI SAD
SKLADISTE
Edini tihi
pisalni stroj
L. C. Smith & Bros ITIod. B
brez najmanjšega ropota.
Zastopstvo:
LUP. BARAGA, Ljubljana Šefenburgova ulica 611.
Drugi slon je stal blizu lovcev, z glavo obrnjen k njim in čeprav so ga zadele vse sulice, mu vendar nobena ni prodrla srca.
Trenutek je stala ogromna žival na mestu, trobila od jeze in bolečine in z malimi očmi iskala svoje zasledovalce. Črnci so v hipu izginili v džunglo, še predno jih je zagledala; slišala jih je pa v grmovju in planila takoj z vso težo svojega ogromnega telesa tja.
Slučaj je hotel, da je slon naletel na Buzulija, kateremu se je bližal tako naglo, da je ta odrevenel od strahu in obstal, mesto da bi se z begom poskušal rešiti. Tarzan je opazoval cel potek z bližnjega drevesa in ko je spoznal nevarnost, v kateri se je nahajal njegov prijatelj, je z glasnim krikom hitel besni živali nasproti, ker je upal, da ga opozori na sebe.
Toda zaman; slon se ni dal premotiti in hotel planiti na onega, ki si ga je prvega izbral. Zdaj je Tarzan spoznal, da le čudež še lahko reši Buzulija in planil proti slonu, da reši življenje črnega vojščaka.
Zgrabil je svoje kopje in se pojavil pred orjakom kakor bi padel z nebes, ko je bil Tantor komaj še sedem do osem korakov oddaljen od svoje žrtve. Z udarcem na desno je hotel slon odstraniti pre-drzneža, vendar ni računal z bliskovito Tarzanovo urnostjo.
Tako se je zgodilo, da mu je opičji človek po-
rinil železno ost svoje sulice skozi pleča v srce, predno se je slon mogel iznebiti svojega novega sovražnika. Orjaški debelokožec se je zgrudil mrtev na tla.
Buzuli je med tem zbežal in mu ni bilo prav jasno, kako je bil rešen, toda stari poglavar VVaziri in par drugih vojščakov, ki so opazovali dogodek, so Tarzana z glasnim veseljem pozdravljali in obkolili njega in njegov veliki plen.
Ko je Tarzan skočil na orjaški plen in po svoji navadi s silnim glasom oznanil svojo zmago, so črnci z grozo odstopili, vsaj je to bilo rjovenje strašnega Bolgani, ki so se ga bali kakor leva Nume; toda njihov današnji strah je še večala bojazen pred človekom, ki se jim je zdel, da ima nadnaravno moč.
Ko pa je Tarzan zopet povesil glavo in se jim nasmehnil, so se pomirili, dasi niso razumeli njegovega obnašanja. Obenem jim tudi ni šlo v glavo, kako da je to čudno bitje, ki je bilo kakor opica urno in sigurno na drevju, tudi na zemlji doma kakor oni sami, da je močno kakor deset od njih in da se je sprijelo z golimi rokami z najbolj divjim zverinami džungle.
Ko so se približali tudi ostali vojščaki, so nadaljevali z lovom. Treba je bilo zasledovati umikajočo se čredo.
Prehodili so pa komaj par sto metrov, ko se je daleč za njimi oglasilo čudno pokanje.
Zahvala.
Vsem. ki so ob priliki izgube naše nepozabne, preljube mame, stare mame, sestre, tete in tašč«, gospe
Jederl malgaj (KTlitteregger)
tolažili, izrazili svoje sožalje, poklonili v tolikem številu prekrasne vence in cvetje, jo spremil! na njeni zadnji poti ter vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k tako sijajnemu pogrebu, bodi tem potom Izrečena naj-prisrČnejia zahvala.
Posebej se prav lepo zahvaljujemo pevskem« zboru »Čitalnica« v Sp. Šiški za v srce segajoče petje ter za njih korporativno udeležbo z društveno zastavo, gasilnemu društvu, gg. častnikom In podčastnikom ter č. g. oo. frančiškanom.
Sp. Siska, dne 1, septembra 1024.
Globoko žalujoči ostali.
Ljubljana
Gosposvetska c. St 2 prlporoCa »velo bogato zalogo
pisalni strojev
..BBLER" in JHBHir,
šivalnih strojev
za rodbina In obrt tar
veznih koles
Styrla — DUrkopp — Orožno kolo (Waffenrad).
Ceniki zastonj in franho.
o
<> <>
FRANC CERAR,
drulba z o. z. v Domžalah pri Ljubljani
tovarna
slamnikov in klobukov
Celju, ■ Gosposka i
Popravila se sprejemajo vsako sredo v Ljubljani, Prešernova ul. 5. na dvor. Kovačič &Tršan.
Trenutek so obstali, kakor okameneli in pri* sluškovali.
Potem je dejal Tarzan;
»Puške! Vas je zopet napadena!«
»Naprej!« je kliknil VVaziri. »Arabski roparji s svojimi sužnji so zopet tu, da nam pokradejo na« šo slonovino in naše žene!«
'P
Roparji slonovine.
Wazirijevi vojaki so hiteli skozi džunglo v sVO-jo vas nazaj. Pred par minutami jih je streljanje se naganjalo k hitrosti, končno so se oglašali le še po* samezni streli, dokler niso utihnili tudi ti. Toda ta mir je pomenil še manj dobrega kakor pa streljanje, ker je pripuščal slutnjo, da je slabo zavarovana vas podlegla napadu premoči.
Domov se vračajoče moštvo je imelo prebližfl0 tri milje za seboj in bilo Ie še dve milji oddaljeno od vasi, ko je srečalo prve begunce, ki so ušli sovražniku. Bilo je nebroj žena, dečkov in deklic, W niti govoriti niso mogli od razburjenja, ko so Poslcu' šale opisati Waziriju nesrečo, ki je zadela njeso narod.	-.v
»Toliko jih je, kakor listja in trave,« je neka žena, ko je poskušala povedati sovra^niK . število. »Mnogo Arabcev je in nešteto	_0
in vsi imajo puške. Splazili so se k vasi, predno s . sploh opazili, da se bližajo in potem s salvami P nili nad nas ter postrelili može, žene in otroke, od nas jih je na vse strani zbežalo v džunglo, too veliko več jih je pobitih. Ne vem, če so koga UJ ali ne — zdelo se je, da nas hočejo le pobiti. Ma* nyemi so nas psovali in dejali, da nas hočejo vso pojesti, predno zapuste te kraje; in sicer za kazen, ker smo pred letom dni pobili njihove prijatelje« Več nisem slišala, ker sem ušla.«
Zdaj so se bližali vasi bolj počasi in bolj previdno, ker je VVaziri vedel, da je pomoč prepozna'; šlo je le zato, da se maščuje za napad. Srečali so še skoro sto beguncev. Med njimi je bilo več moi-ki so ce! oddelek dobro ojačili.	.;
Su^e sobe
kupuje Sever A Komp.
Mubljana. Wolfova ulica.
9leksindeF Knez
pooblaščeni senzal Ljubljanske borze se priporoča za izvrševanje
vseh borznih naročil
posebno za posle v efektih, vseh vrstah žita in moke, jajc, sena, ::: slame, fižola, vina itd. itd.
Brzojavi: ftuez, Ljubljana. — Telefon št. 80.
za rodbinsko in obrtno rabo so edino
Josipa Petelinca, znamke Gritzner in Adler
Uublfana
ob ;*s»clf poleg Prešernovega spomenika.
• • .• ,• i* a* i* r i1} } • > * * t i t i i • i • i • i i i # * •• i« • * • • > i • > #
Seli damski tt-kloMi
dosli. Cena. od ISO Din višje. Minica Horvat, raodlstka, Ljubljana.	_______
z večletno pisarniško prakso sprejme čezurno delo v kaki pisarni eventualno tudi na dom. Cenjene ponudbe prosi na upravo lista pod ,.Vestna“.
• posebnim vhodom išie gospodična s l.all 15. septembrom. Ponudbe na upravo Usta pod „Mirna“.
ohranjena stanovanjska baraka se kupi.
Ponudbe na upravo lista pod „Takoj“.
span.
nova, kompletna, jesenova, po-Utirana, se ugodno proda. Na-slov pove uprava lista.
pri Kranju, z vrtom in travni kom se proda. Poizvedbe pri upravi graščine Brdo pri Kranju.
Kipi se
do 200ms zemlje na periferiji mesta. Ponudbe c navedbo cene na upravo lista pod „Dom“.
lisa gospnpia
želi službe pri boljšem gospodu, bodisi pri samcu, vdovcu z enim ali dvema otrokoma, ali pa pri bolj priletnem gospodu. Ponudbe na Jožeflna Verbič poštno ležeče št. 40 Celje. _____
izučen v manufakturni in špecerijski stroki, vojaščine prost, išče mesta za takoj, kjerkoli Gre event. tudi ža potnika. Ponudbe pod ,, Pošten" na upravo lista.
Prodam dva popolnoma nova, še nerabljena stroja in sicer „Blitz“ in „Wolf“. Poleg imam še popolnoma nov elektromotor. Ogleda in poizve se pri Jožefu Križnar, mesar, Stražišče pri Kranju.	_____
Pletilni skaj
znamke ..Ilirija.", štev. 6, za pavolo In volno, dobro ohranjen se ugodno proda. Na ogled in cena pri Angela Valter, Tržič štev. 220.
llartai
je dobro idočo kavarna na novo renovirana v sredini mesta Maribor, stanovanje tako) na razpolago. Proda se radi prevzema drugega dela. Cenjene ponudbe prosim na kavarna Bristol, Maribor.
prodajalko manuiakturistinjo v trgovino z mešanim blagom. Cenjeno ponudbe na Pavel Kunstek, Šturje, p. Ajdovščina JuL Benečija. ______
TIH.
mlad, samostojen, Želi znanja v svrho ženitve, z gospodično, ki bi imela veselje do gostilne in nekaj premoženja. Le resne ponudbe s sliko pod ..Srečna bodočnost" na upravo lista.
UsaM ko. sole,
išče primernega mesta pri kakem lesnem podjetju.
Ponudb« najaptavo lista.
za legmaeiie,
kakor tudi vsa fotografska dela izdeluje najhitreje fotograf Hu-gon Hibšer, Ljubljana, Valvazorjev trg 7.
i se
enodružinska kmečka hlia v okolici Ljubljane. Ponudbe s navedbo cene na upravo lista pod „Čimprtj»“.
Prodani.
Stiskalnico (prešo) za stiskanj« grozdja In sadja, srednje veliko, dobro ohranjeno. Ogleda s« lahko vsak dan, Dolenjska e. pri hišniku Krajšku. Pi*m«»* ponudbe je poslati do 28. t. tn. upravnemu odboru dr. Oražno-vega dijaškega doma (UniverzaJ Ljubljana.
Otroški vrti sS£
delki.	-
Umirata bro pnevm.llfc0
Meji kanskega tipa
„Evans“, „D. K. W.“, ..Persoh , .,Vironette“, „Motorelle‘\
Pneumatitsa: ’PS“,V
ma za otroške vozičke. Posamezni deli za dvokoles* in šivalne stroje vedno v zalogi* Predpro dajalci in mehaniki niii« cene. Sprejmejo se tudi vsa po* pravila, emajliranje in ponikli a-nje. ,,TR1BUNA“ F. B. L, to' varna dvokoles In otroških vo zlčkov, Ljubljana. Karlovška cesta štev. 4.
1 stapovapie
in dobro domaCo hrano >•
sprejme en deček (šol. učenect iz dežele od 12-14 let. Ljubljana, Krekov trg 7, pritiičjt levo. F. POŽAR.
knjižnica lepo vezana v jaka dobrem stanu ■ kompletnim leksikonom M«yers, 16 zvezkov< z omaro vred. Naslov v upravi
lista.	  •
Sprejme se
mladega vrtnarskega pomočnik«, hrana in stanovanje v hiši, p'*‘ ča po dogovoru. Vstop 15. sep tembra t 1. Poizve se v trgovini Ivo Vekjet, Maribor, Šolska 4t
Najboljši uspeh Imajo oglati v Nar. Dnevniku 1