159. štnilka.                                                   I Liibliail, i poitdiljek, II. julija 1913.                                                       XIVI. lelo.

.Slovenski Narod* velja: t Ljubljani na dom dostavljen:                      v upravništvu prejeman:
teto leto.......K 24 —      ćelo leto.    .   „   .   #   .   .   K 22-—
pol leta........12*—     pol leta........11*—
*«trt leta    ••••••    .   6*—     četrt leU*   •   •••••   .   550
sa mesec    ..•»..    9   2*—      na mesec    •••••«    .    190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vrcdalštro i Knaflova mile« *t 3 (v ptitličju levo,) teUfon *L 14.
>^---------------------------------------^___ . ____________________________________       _ _______
Iikaja vuk šam svećer fiTiemii aedelf* la praznik«.
Inserati veljajo:  peterostopna  petit vrsta za enkrat  po  16 vin., za  dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat  po 12 vin.   Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih Insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se poSiljajo na ročni ne, reklamacije, Inserati L t. &,
to je administrativne stvari
——   Posamezna številfea vel|a 10 vinarje*.   ———.
Na pismena natočila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozlra.
„llarotna tiskana« telefon tt St.
.Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                ■                    za Nemčljo:
ćelo teto.......K 25*— I ćelo leto ...            .   .   K 30*—
J°| }**........l%~ I    za Ameriko in vse druge deiele:
četrt leta     ••..«•     9    o 50 1                                              **
na mesec    .•••••    .   230 ' ćelo leto.......K 85.—»
Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uararolilvo (spodaj, dvorišče levo). KaaHova ulica At 5, telefon št 85«
Bolgarsfca tragedija.
Ni še bila vojska s Turčijo končana in ne se mir sklenjen, že se je po Bolgarski začela širiti misel oslo-na na Avstro - Ogrsko. Izvor je imela ta misel, ki se je po priliki o leto-šnjih velikonočnih praznikih izpre-menila v odkrito agitacijo, v earskem dvorcu v Sofiji. Car Ferdinand, Ne-mec po rojstvu, odgoji in mišljenju, pri tem . pa skrajno častihlepen člo-vek, je naumil briskirati slovansko Rusijo. pri tem pa zadovoljiti svoji brezmejni častihlepnosti. Na Rusijo se je oslanjal kot Nemec itak le proti svoji volji in le, ker je od tega priča-koval koristi. Kakor hitro so ga to-rej siiajni uspehi bolgarske armade v vojski s Turčijo opijanih, je poka-zal svojo nemško naravo. Nadutost in nehvaležnost sta stopili na povr-šje. Oboje se je pokazalo v njegovem prevzetnem in žaljivem pismu do ru-skega carja. Prevzetnost je pač pri-rojena lastnost vsakega Nemca in nas zato pri carju Ferdinandu ni iznenadila; nehvaležnosti pa se je na-učil v diplomatični soli naše države. Kaj za to, da se ima Bolgarija za svoje osvoboienje zahvaliti potokom ruske krvi? Saj je tuđi na ogrskih polianah v letu 1849. za obstoj Avstri-je bilo prelito nič manje tega drago-cenega življenjskega soka; a vendar je Avstrija že pet let nato mobilizi-rala proti Rusiji. Po Ferdinandu za-sejano in po poslaniku Salabaševu, ponižnem slugi avstriiskega zunanje-ga urada negovano seme. je začelo zatorej kaj kmalu iti v klasje. Dale-kovidnejši in previdneši politiki, med temi zlasti Gešov — so svarili, toda šovinizem, ki ie dobiva! hrane iz kro-gov za polubogove smatrajočih se vojskovodij in generalov, je zmagal nad treznirn razumom. Še ćelo dr. Daneva. zvestega slovanoiila in prijatelja Rusije ie preslepil pritisk z dvora in generalnega štaba, da je zlezel za Saiabaševim v avstrijsko vrtno lopico.
In naša diplomacija je začela tri-umfirati. Onaista diplomacija, ki prav do posledniega ćasa ni vedela, da je Romunija prešla z razvitimi za-stavami — dasi ne s svirajočimi god-bami — v tabor trojnega sporazuma, dasi  je to  takoj  po  dersterski    (pri
nas se dosledno rabi tujka »Silistri-ja«, mesto bolgarskega imena »Der-ster ) konferenci v Petrogradu, za vsakega, kdor irna le količkaj osnov-nega znanja o politiki, bilo jasno. To triumfiranje se je kazalo v bahavih, po znanem Kanju de Kanva navdah-njenih člankih, ofieijalnih in oficijoz-nih listov. Kako se je Bolgarska hvalila in povzdigovala in kaj vse se ji ie obetalo! Naši državniki. katere ne vodi nič drugega, ko najstrupenejše sovraštvo do Slovanstva, pa so si meli roke. Saj so bili prepričani, da Bolgari stro Srbe in Grke ter jih po-teptajo v prah.
Toda: ->slovanski bog je velik.« Tako je po zavzetju Odrina v brzojavki, poslani na Slovensko, vzklik-nil bolgarski minister Ljudskanov. ^In pravičen-, dostavljamo mi. Zato pa ni mogel dopustiti krivice, katero je Bolgarija z najkrutejšimi sovražni- J ki Slovanstva pripravljala za Srbijo; i zato ni mogel pustiti nekaznovane felonije Bolgarov do svoje zveste za-veznice, kateri edini se ima zahvaliti za svoje velike uspehe v osvojeval-ni vojski in nehvaležnosti do Slovanstva. katero jo je ustvarilo.
Danes leži Bolgarija strta na tleh; nje verolomni car pa ponizno prosi pomoći pri oni isti Rusiji, katere plemeritega vladarja je v svojem brezmejnem nemškem napuhu pred kratkim še tako kruto žalil.
Kaj pa je ostalo od — skoro da še predvčerajsnje — bahavosti naše diplomacije? To, kar smo smeli od nje pričakovati. Kanja de Kanva su-ie danes Bolgare s podkovanimi kve-dri; grof Berchtold pa daje razglaša-ti, da se žanje več ne bo zmenil, da ^e postavi z vso odločnostjo za za-hteve Romunije. — Uboga Romunija !
Tragedija Bolgarske se je odigrala pred našimi očmi. Težko ranjena, iz neštetih ran krvaveča leži na tleh. A mrtva Še ni. Se utriplje nje srce in se — dasi počasneje — polje kri po njenih žiiah. Upamo, da se od-reče zlotvoru, ki jo je pahnil v seda-njo nesrećo in da se najdejo spretni zdravniki, ki ji ozdravijo težke rane ter jo pripeljejo k novemu življenju. Potern pa se bo s svojimi ćrv 'icami okrepila pod pokroviteljstvom mo-gočnega zaščitnika, ki jo b? vedel uhraniti vseh zapeljivcev.
Slovenska podporna društva
v Gradcu, na Đunaju in v
Pragi.
Prejeli smo sledeči dopis: Z ozirom na članek tovariša in prijatelja g. dr. Fr. Jurtele v listu z dne 8. julija 1913, št. 154 dovolite mi kot nekdanjemu »podpirancu« izpre-govoriti par stavkov. Užival sem podporo iz zaloge graškega podpor-nega društva za revne visokošolce v drugem tečaju 1. 1877.. če se ne mo-tim inesečno 5 ali 6 gld. Pozneje sem vstopil kot stenograf v pišamo graškega odvetnika g. dr. Ju! vit. Pla-zerja in torej nisem več podpore po-treboval. Smatral sem za svojo moralno dolžnost to podporo vrniti s tem, da že več kot četrtstoletja podpiram dijaško kuhinjo in različna podporna društva. Svota teh ietnih zneskov presega s precejšnjim mno-gokratnikom vsoto prejeto iz takrat-ne podporne zaloge graškega društva. S tem se nikakor ne morem in ne smem hvaliti ali ponašati; kajti izpolnitev moral, obveznosti je dolžnost vsakega poštenjaka in sploh vsakega moža, ki ni postal po spre-jeti dobroti samogoltnež in brezsti-den egoist in ki še ni izbrisal iz svojega besednika besede: hvaležnost. Konstatujem to dejstvo Ie v to svr-ho, da javnost prizna mojo legitimacijo v stvari sami izpregovoriti svoje mnenje. Dohodki podpornih dru-štev padajo, potrebe pa rastejo; to je žalostno, a neoporekljivo dejstvo; razmere so se od tistega časa, ko sem bil jaz z g. dr. Jurtelo na univer-zi, korenito izpremenile; takrat nismo imeli posojilnic, a imeli smo v Gradcu in na Dunaju prijaznejši in prijetnejši milicu, ki revnega sloven-skega dijaka ni zasledoval, preganjal in zatiral, nego spodbujal in tuđi gmotno in moralno podpiral. Evo ar-gumentum ad hominem!
Dovršivši pravoslovne studije 1. 1S80. nameraval sem se posvetiti odvetništvu, zavedajoč se grenke okolnosti, da bi moral vstopivši k sodišču ali k politični oblasti v državni službi najmanj eno leto kot ne-
adjutiran praktikant, oziroma avskul-tant c. kr. državi zastonj delati! Ouomodo vi vere? sem vprašal sebe in vprašal svojega ljubeznivega šeia, pristnega Nemca g. dr. vit. Plazerja, sodnega in dvornega odvetnika v Gradcu, pri katerem sem bil ćela ostala tri leta stenograf, ki je mojo delavnost priznal in cenil ter me na-govarjal, vstopiti kot pravni praktikant pri c. kr. deželnem sodišču v Gradcu.
Bil je to pošten, plemenit, blag Nemec, zlata duža, eden takih izred-nih človekoljubov, ki so bili tuđi proti Slovencem skoz in skoz pravični. Žalibog so taki velmoži v Gradcu skoraj popolnoma izumrli. Radi tega dovolite, da mu vsadim vnovič ne-usahljivo neven na njegov grob; kajti nad tiho njegovo gomilo umolknil ni glas moje iskrene hvaležnosti in globoke udanosti.
Ta plemeniti mož, s katerim sva se po pisarniških urah dostikrat o politiki, o narodnosti itd. razgovarja-la — in on nikdar ni tajil ali ugovar-jal moji trditvi, da je nesmiselnost, Če se v Gradcu na srednjih šolah uči grščina, francoščina ali angleščina, zanemarja pa drugi deželni jezik i. e. slovenščina — je uvidel. da neadju-tirani avskultant ali praktikant ne more od zraka živeti ter mi obljubi! mesečno podporo v obliki posojila, katero mu svoj čas vrnem. Dogo-vorjeno, sklenjeno; mož beseda; še podpisa ali pismene zadolžnice ni od mene zahteval.
Celih 14 mesecev sem delal c. kr. državi brezplačno. To pravza-prav ni bilo delo, nego prava, prav-cata robota. Dobival sem mesečno 1 gld. 10 kr. za peresa, crnilo, svinč-nike, pesek itd. torej za pisalno orod-je. To so bili službeni — prejemki! Moj dolg pri g. dr. vit. Plazerju je narasel v tem času na 605 gld. t. j. 1210 K. Ko sem po teh 14 rnesecih dobil adjutum, ta blagi mož ni zahteval od mene, da mu začnem vračati posojilo, uvidevši, da adjutum zadostuje komaj za preživetje. Še le ko sem 3 leta kasneje in sicer 1. 18S4. postal c. kr. adjunkt, sem se podvizal, poravnati v točnih mesečnih obro-kih svoj dolg. Da me je pobrala v le-tih 1881.—1884. neizprosna Morana, bi blagopokojni g. dr. vit. Plazer ce-
lih 1210 K postavil v račun a fond perdu.
Tuđi s tem se ne hvalim, da sem svojo pravno obvezo nasproti temu dobrotniku pošteno izpolnil.
Konstatujem to le radi tega, ker vem, da so dobrotniki a la dr. vit. Plazer med nami popolnoma izumrli.
To je obžalovanja vreden pojav za revnega slovenskega visokošolca! A kaj se hoče? Generacija takih ple-menitnikov in mecenov ne bode kmalo nastopila, — vsaj v Gradcu in na Dunaju ne — in stališče slovenskega dijaštva bo zmiraj opasnejše in agilnejše. Pa tuđi podpirancl so se deloma korenito spremenili. In bas radi teh sem se danes oglasil, da pri-denem nekak pendant k izvajanjem dr. Jurtelovim. Več oči več vidi; vsi ljudje vse vedo.
Dokler je v praktično življenje vstopivši akademik praktikant, avskultant ali kak drug vežbenik, je navdušen idealist in ćelo fanatičen altruist; kadar se mu pa bliščijo že tri zvezde na zametnem ovratniku ali pa ćelo, kadar dobi že zlat ovratnik, je pa ves idealizem in altruizem pri vragu; iz navdušenega idealista in altruista postal je umazan egoist, nizkoten kruhoborec in štreber, ali pa bahat epikurejec in ošaben samogoltnež, ki se peha samo za udobnim uživanjem in za ogavnimi protekci-jami.
Doživeli smo slučaje, da je tak štreber postal naravnost renegat, da preganja, šikanira in zaglobi slovenske inteligente, odvetnike itd. samo radi tega per nefas, da pokaže svojo »objektivnost« na zgoraj, da se prikupi višjim, kateri mu potem tako »objektivnost«, odplatijo s hitrejšim avanziranjem. Nomina odiosa. Poleg splošnega nazadovanja pridobitve-nih razmer leži in tiči v teh izrodkih drugi, važen vzrok, zakaj viri in dohodki podpornih društev ne rastejo in razmeroma ne napredujejo. Kdo mi more in srne kaj očitati, če odre-čem podporo društvu, iz kojega se mogoče izeimi tak podel, zaničeva-nja vreden značaj? Ali me more kdo siliti, da redim gada ob svojih prsih, da odpiram svojo denarnico takim nečednim elementom? In vendar ne smemo generalizirati v škodo tištim podpirancem,   ki so si okrasili    čisti
LISTEK.
Dolga roha.
M. G a r d e n h i r e.
(Dalje.)
»Za vraga!« sem vskliknil, »to mi morate povedati!«
Conners, kateremu se je videlo, da je zgodaj vstal, je zazdehal ter začel počasi voziti.
*Kar sem povedal o »očenašu< in ^voliti predsednika seveda ne smete smatrati tako dobesedno, če hočem braniti tište, čez katere se vi tako zelo ježite. Faktično sem videl pri konjih, ki po mojem mnenju še nišo na najvišji stopinji, lastnosti, ki bi deiale čast človeku. Nadalje sem poznal psa, ki je znal logično misliti in preudariti. Spoznal sem ga pri ne-kem ponesrečenem slučaju, ker pa sem bil tedaj mlad in sredi življenja, se nisem nadalje zanimal za take SivarL«
»Ce se vpošteva visoka starost četrt stoletja, tedaj ste morali biti takrat zelo mladi,« sem se nasmejal. »Vendar pa hočem vaše trenotno razpoloženje izrabiti. Pripovedujte, prosim!«
»Takrat se je dogodil slučaj, pri katerem sem imel priliko, primerjati zmožnosti človeka in živali. In reci moram, da moja sodba o Ijudeh ni bila ravno najboljša,« je začel ter se
tuđi smejal. »Pri psu in pri ćeli vrsti dogodkov, v katerih je igral pes vlogo, je šio za nekega mr. Finna VVilliamsa, zelo karakteristično ose-bo, da, v marsikaterem oziru za tako karakteristično osebo, da se je bistveno razločevala od vseh drugih oseb. Bil je takorekoč rezultat nena-vadnega rojstva v naravi, ali boljse rečeno, potujoč primer za nerazumljivost narave. Zdi se mi, da sem vam že enkrat pripovedoval o svojem doživljaju na zahodu.«
Pomladni zrak in hitra vožnja sta ine ščegetala po žilah.
»Doživljaj religioznega značaja?« sem mu ponagajal. »Kakor pri zborovanjih reševalne armade tu zadaj v Chautauqua?«
>Prej nereligiozen,'< je odgovoril ter zasmehljivo pomežiknil: »če ni-mate nič proti temu, dragi prijatelj, tedaj je še precej mnogo dežele, ki leži še zahodnejše nego Chautauqua, o kateri pa se menda gotovim ljudem na Staten Island niti ne sanja. Vi ste neverjetni Tomaž.«
»Danes pa povzdigujejo do neba ravno dvomljivce,« sem odgovoril.
»Toda ne privrženci »Christian Science«,« se je nasmejal, »in teh je par milijonov. Toda pustimo to! En del doživljaja se je dogodil v nekem rudniku, ki je bil last mojega oče-ta. Ime kraja je popolnoma postran-ska stvar, toda zelo daleč je od tu-kaj in tuđi precej dolgo časa je že od
tedaj minulo. Morda se mi pa samo tako zdi.
Onih približno dvatisoč ljudi — bili so večinoma možje —, ki so se tam naselili, je živelo precej razuzdano. In ta mr. William ni nič kaj spadal v to družbo. Od nekod je kar naenkrat prišel. Videlo pa se je, da mu je ugajalo, čeprav se je ravno na tem pribežališču ponesrečenih ekzi-sienc s svojim ošabnim obnašanjem še boij razločeval od drugih. Ker je narava napravila iz njega tako nekak poseben efekt, je nastopal navadno samozavestno, ošabno ter se smatral za zelo važno osebo — v čemer pa se je zelo motil.«
»Tak značaj je moral mr. VVilli-ama pri takšnih okolščinah dovesti v nesrečo,« je nadaljeval Conners svoje pripovedovanje. »Bil je vitke, atletične postave in velik, da je imponiralo. Njegovi nekoliko kodrasti lasje so bili crni, ravnotako tuđi njegovi gosti, namazani brki, izpod katerih so se bliskali svetlobeli zobje. Njegove bodeče oči so gledale hipno-tizirajoče. Razentega pa je znal ob-čevati z ženskami, lastnost, ki mora postati takemu človeku pogubna.
Če sem rekel, da so na dotičnem kraju živeli razuzdano, tedaj menim s tem, da tam nišo ekzistirale pisane prepovedi in zapovedi.
Vsakdo je lahko delal, kar je hotel, seveda le pod pogojem, da ni prišel z nikomur v navskrižje. To načelo je prvo in najizvirnejše pri vsa-
kem redu. In če bi te mr. VVilliams vpošteval — kar pa je    bilo    njemu spričo njegovega značaja    pač    ne-mogoče — tedaj bi se pač marsikaj drugače zgodilo. Moj oče, ki je kmalu po njegovem prihodu videl, ga je prav dobro označil z besedami: S pošto v mesto, V rakvi iz mesta.
Industrijsko podjetje, ki je je začel mr. Williams, je bil »saloon« — pivnica za whiskhy. In da se bolj vdomači, se je oženil.
Skoraj ves krasni spol, ki je bil na razpolaganje — bilo jih je skoraj en tucat — se je potegoval v ostrem konkurenčnem boju za to odlikovanje. Toda izbral si je končno najne-znatnejšo in najmanj zapeljivo od vseh, s katero si je ustanovil doma-Čijo, kakor je odgovarjala njegovim razmeram. Vse bi šio tuđi prav dobro, če bi se ostale nevpoštevane dame po izvršenem dejstvu pomirile in če bi mr. Wiliiams nekoliko bolj na-tančno vpošteval zakonsko zvesto-bo. Tako pa je začelo vreti med vdomačenimi prebivalci, in kmalu je bila katastrofa neizogibna. Toda nič ni motilo neskaljenega duŠevnega miru Williamsovega, ki je izviral iz njegovega poguma, nastalega vsled prenapete samozavesti.
Tedaj pa so se začele dogajati v kraju razne čudne stvari. VeČkrat so ustavljali poštni voz, tako da so se končno upali pasažirji, ki so se vozili s posebno pošto, potovati   le   z
oboroženo asistenco; tuđi so tupa-tam izginili konji iz sosednih hlevov. Mr. VVilliams pa se je ravno v onih sumljivih urah odlikoval s tem, da ga ni bilo v njegovem salonu. In ljudje, ki so skrivoma opazovali ba-rako, ki je ščitila njegovo domače ognjišče, ga tuđi tam nišo mogli opaziti. Potem je prišla katastrofa; nekega dne so našli mrtvo truplo neke ženske. Bila je ena izmed tistih, ki se nišo mogle pomiriti z William-sovo ženitvijo in ki so njegovi izvo-ljenki čestokrat opravičeno dajale povod za ljubosumnost.
Nezaslišana grozovitost, s katero je bila umorjena, je razburila ćelo iskalce zlata, ki so sicer na vse na-vajeni. Našli so umorjeno v mali hiši, v kateri je stanovala s svojim mo-žem, na tleh ležečo. Še je parkrat vzdihnila. Njen vrat je bil prerezan od enega ušesa do drugega. Ljudje so se zbrali, prijeli mr. "VVilliamsa ter sklenili, napraviti z njem kratek proces ter ga čimprej obesiti.
Krivda obtoženčeva je bila ne-dvomno dokazana, ćelo njegova žena je prostovoljno in marljivo izpo-vedovala proti njemu. Ena največjih ironij usode je, da mož, ki je pri žen-skah splošno priljubljen, navadno ravno pri oni ženi, ki je imela srečo, da ga je ujela, sistematično in temeljito uniči v najkrajšem času vse iluzije. Ko je bil umor izvršen, mr. Williamsa ni bilo doma, tetnveč so ga videli blizu hiše umorjene.
*fr»« *_________________________________________________________SLOVENSKI   NAROD.                        ____________                       '______________   159 Stev,
značaj in neoskrunjen ščit! To bi bila hoda krivica! Nekaj garjevih ovac ne okuži in pokvari ćele Črede, če se v pravem trenutku uporabi pravo zdravilo. Nasvet osebne agitacije, ki ga je sprožil g. dr. Jurtela, je pripo-ročljiv in lahko izvedljiv. Financijalni efekt pa menda ne bo preveč sijajen, ker živimo v gospodarskih težkočah in sttskah.
Tuđi evidenčni odsek se nai pri vsakera društvu osnuje. Proti tištim, ki so kot nekdanji podpiranci izvr-šii svojo dolžnost napram društvu se naj obzirno nastopa po načelu suavi-ter in modo, fortiter in re. Brezobzir-ne represalije v okviru zakonitih mej nai se uporabijo napram tistim.o ka-terih veljajo stihi, ki sem si jih za-pomnil izza jurjevših šolskih klopi in ki se glase":
Je bil en trd Slovenec, Dokler je bil še mlad; Pa, ko je v službo stopil, Postal je renegat.
Društva pa, kakor ptujska Po-sojilnica, ki dele revnim vseučite-ljiščnikom individuelne podpore, sto-re naj to v obliki zadolžnic, katere ima dotičnik podpisati in eventualno, če se ni pomoleten, obnoviti ta-krat, ko postane polnoleten. Sploh pa bi kazalo, zahtevati, da se vsak tak pretendent za dijaške podpore, proglasi polnoletnim, da ne bo kas-neje komplikacij in ugovorov radi nedoletnosti ob času podpisa dolž-nega pisma. Će se polnoletnost pode-li 181etnemu čevljarskemu pomoćniku v to svrho, da zamore samostoj-no obrt začeti, ni vzroka, zakaj bi se ne podelila polnoletnost lSletnemu dijaku, ki je dopolnil srednjo solo. Intelektualna razvitost slednjega nadkriljuje intelektualne vrline in kakovosti prvega v obilni meri.
Tak in enak modus procedendi bi bil tuđi radi tega umesten, ker bi se na tak način skrčilo število tistih »značajnih^ podpirancev, ki odkla-niajo vsako povračilo sprejetih pod-por iz tega »pravnega« razloga, češ, saj sem bil maloleten, ko sem dobi-val podporo ali posojila; torej se me ne more in ne srne siliti, da vračam dotične vsote.
Pravni in moralni nazori in zakoni se ne krijejo. Kdor pa deva pravec načela in zakone na Prokru-stovo posteljo samo radi tega, da se izogne etičnim dolžnostim in ob-vezam, je lopov in duševna propalica. Temu ni treba prizanasati: take-ga je treba izruvati iz narodnega po-prišča.
Če državna birokracija take elemente sčiti in protežira, tem bolje za nas. V doglednem času bo državna avtoriteta s takimi elementi dogo-spodarila in prišla na kant. Honeste vivere, neminem laedere. suum enique tribuere — ti nauki rimskega jurista naj se blišče na našem pra-poru.
Ptuj, 11. julija 1913.
Dr. Anton Brumen.
Bratomorna vojna na Balkanu.
Boji.
»Mih'tarische Rundschau * poro-ca. da so od desnega krila grške ar-made detaširali eno divizijo v Kava-lo. Pri Kjustendilu je prišlo baje do novih bojev. Od bolgarske severne armade so baje odposlali pomoč proti Kjustendilu, da podpirajo tam bolgarske čete pri njihovi nalogi, podpi-rati umikanje srednjega in pa južne-ga krila in pa dohod k Sofiji.
V  petek so poskusili Bolgari zo-pet napasti Krivo    Palanko, vendar pa so jih Srbi pognali nazaj.
Iz Skoplja poročajo, da se zdaj bojujejo edinole na bolgarskem ozemlju. Srbska armada prodira v široki fronti na bolgarsko ozemlje. V jnžni Makedoniji zasledujejo Srbi Bolgare v smeri proti Pečovem. Bolgari se zbirajo pri Kjustendilu in se upirajo s številnimi oddelki.
Iz Aten poročajo. da so Grki za-sedJI Devo in Dedeagač.
V  bolgarskem vojaškem   arhivu v Kilkisu so našli dva dokumenta, iz katerih je razvidno, da so imeli Bolgari namen, napasti Grke. Prvi dokument je dnevno povelje 32. polka, datirano z dne 29. junija, v katerem se pravi: O sovržaniku nišo došla ni-kakršna nova poročila.    Ražen tega so našli pismene odredbe o operaci-jah bolgarskih čet proti Grkom. Drugi dokument je povelje bolgarskega divizijonarja Saravova na poveljnika druge divizije, datirano s  1- julijem, v katerem se pravi, naj v ponedeljek napade tretja bolgarska brigada Grke pri Karasuliju.
•     •     •
Ruska mobilizacija.
Iz Krakova poročajo: Predpri-prave za takozvano rusko poskusoo
mobilizacijo se marljivo vrše. Prod-vsem prideta v poštev voia&ka okra-ja Kijev in Odesa. Vsled mobilizacije mnogo ljudi ne more opravljati svojih poljskih del. Se pred par daevl sta bila kavalerlia In artiterija pomaknje-na proti romanski meli, zdaj pa se premlkajo proti avstrijski meJL Civila in krmila so postala zelo draga. Ruska mornarica v Crnem morju se nahaja blizu Odese.
•             m
Romunska.
Bolgarska vlada je rx> svojih zastopnikih izročila velevlastim noto, v kateri se opozarjajo kabineti na dejstvo, da je Romunska vkorakala v Bolgarsko. čeprav ni več vojna.
Romuni so v petek ob 11. do-pofdne zasedli SHistrijo.
V petek popoldne je prišla romunska kavalerija v kraje Deli Ju-suf, Kuvusi in Dobrič ter pregnala poljske delavce. V soboto zjutraj so zasedli Romuni brzojavno postajo Cifut - Kioz. Nato so začeli prodirati proti DobriČu. Prebivalstvo beži.
Romunski notranji minister je sporočil vsem distriktnim prefektom, da so romunske čete prekoračile Do-navo. V soboto so romunske čete tuđi na drugih krajih vkorakale na Bolgarsko. Ćete imajo ukaz, da prene-hajo s prodiranjem sele, ko so zased-le strategično crto. Ko so Romunci vkorakali v Silistrijo, so se bolgarske oblasti predstavile romunskemu poveljniku ter izjavile, da imajo od vlade ukaz. izročiti mesto. Poveljnik operacijskih čet je izdal proklamacijo, da zasede mesto v imenu kralja Karla. Tuđi nadaljno prodiranje ro-munskih čet v bolgarsko ozemlje se vrši hitro in brez odpora.
-Militarische Rundschau- poro-ča. da so romunski oddelki zasedli Ruščuk, Turtukajo, Dobrič in Bal-čik.
Romunska je dosedaj izdala v mobilizacijske svrhe tristo milijonov frankov.
*
Turci ja.
»Militarische Rundschau^ poro-ča, da nameravajo turske čete pro-dreti do crte Enos - Midija, da zase-dejo ozemlje do te crte.
Carigraiski list >Tasavir - i - Ef-kiar« poroča, da se porta še ni od-ločila, če bo ostala nevtralna. Turčija Načevicevih predlogov najbrže ne bo sprejela. Traško vprasanje tvori podlago za nogajanja. Pogaiania z Grško se vrše nadalje, vendar pa je skoro gotovo, da do pozitivnega rezultata ne bo prišlo.
Pariški listi so dobili iz Carigrada poročilo. da so dobile turske čete pri Čataldži. Bulairiu in Galipo-liju povelje, nai bodo pripravljene. Generalisimus Ized paša je baje od-potoval iz Carigrada, da prevzame povelništvo nad temi armadami. Kakor se govori v carigrajskih turskih krogih, bo najbrže začela turska armada z ofenzivo proti Bolgarski.
•                    +
Mirovno vprašanje.
»Agence Havas« poroča iz Sofije: Kakor se govori, so vojskujoče se balkanske države dale Rusir pol-nomoč, nai najde način, da se ista-vijo sovražnosti. V ruskem zun< ijem ministrstvu so prepričani, da bo prav v kratkem prišlo do premirja.
Štajersko.
Okraina bolniška blagajna v Celju uraduje še vedno. čeprav je namestništvu in ministrstvu dobro znano, da že 13 let ni bilo nobene volitve. Kaj takega je samo pri nas mogoče! Ko bi se taka nezakonitost zgodila kje v kakem slovenskem kraju, bilo bi že gotovo uvedeno ka-zensko postopanje, imenovan bi bil vladni komisar in po vseh časopisih bi se razbobnalo, kako Slovenci zakon z nogami teptajo!
Iz Celja. Zrelostni izpiti, ki so se vršili na tukajšnji višji gimnaziji minuli teden, so imeli za slovenske abi-turijente precej nepovoljen uspeh; izmed 15 se dva ustmenega zrelo-stnega izpita ništa udeležila, 2 imata poskušnjo in napravilo jih je izpit 9. To so sledeči gg.: Erhartič Sta-nislav (Celje), G a j š e k Vladimir (Kalobje), Juhart Albin (St. Peter v Sav. dolini, z odliko), Kos Maks (Vojnik), Krajne Franc (Sevnica), Poznič Blaž (Rečica), Vasle Boltažar (Zg. Ponikva), Videm-š e k Jože (Celje) in Z u p a n e c Mi-hael (Ključarovci). Slišijo se pritožbe o pristranosti napram Slovencem. So - li upravičene ali ne, mi seveda ne moremo soditi, ampak z ozirom na renome nemškega Studentenhei-ma, bi bilo marsikaj mogoče. Med rednimi dijaki jih je bilo na zavodu lani 78 slovenskih in 212 nemške narodnosti. Slovenci so bili, razun 12, vsi na višji gimnaziji. Za nemSke di-jake daje glavni del prosluli Studen-
tenheim; zato obiskuiejo tuđi celjsko visio gimnazijo Dunajčani (33!), Ti-rolci, Moravani, Korošci, Švicarji, ćelo dijaki iz rajha! Zavod se je usta-novil za slovenski Spodnji Štajer, da-nes pa je prišlo do tega, da zmerjajo nemški pritepeni dijaki domaćine Slovence na njem za — tujce in vsi-ljivce! Rednih učiteljev je bilo v mi-nulem šolskem letu 18, med njimi sa-mo dva Slovenca (za verouk in slo-venščino!) in pomožnih 6. Razmere na tem zavodu so neznosnejše od dne do dne. Slovenski dijaki se ga mora-jo naravnost bati in kakor čujemo, bo došlo do secesije velikega dela višjegimnazijcev. — In še en skandal je na tem zavodu: pripravljalni razred, ki je Štel v šolskem letu 1912/13 ćele (štiri) učence. Da izmetava država denar za učitelja teh Štirih nem-škutarskih fantičkov, ni seveda no-bena škoda? Ali se bodo naši odloču-joči politični krogi vendar enkrat zjranili in prisilili naučno upravo, da bo napravila na celjski nemškutar-sko - prusaški gimnaziji enkrat red in dala zavodu lice, ki mu na slovenskem Spodnjem Stajerskem gre!
Z Vranskega. (K o b č i n -skim volitva m.) Kakor smo že omenili, so bili pri zadnjih občin-skih volitvah.ki dajejo zdaj klerikal-nemu časopisju toliko opravka, izvo-ljeni vsi napredni kandidatje, in sicer v 3. razredu: M e g 1 i č Simon, nad-učitelj v pok.; Pistotnik Franc, posestnik; Schildenield pl. AL, gostilničar in U r h Valentin, posestnik; namestnika sta Golob Ivan, čevljar in Zorko Anton, posestnik; v 2. razredu: Ottenschlager Anton, sedlar; Lončar Franc, posestnik; Musi Luka, posestnik in Goveđi č Jožef, ključavničar; namestnika sta L a u r i č Ivan. trgovec in Brinovc Franc, trgovec; v 1. razredu: Sch\ventner Karei, trgovec; Oset Franc, trgovec; K o-š e n i n a Karei, gostilničar in S t a n-c e r Ivan, gostilničar; namestnika sta Brinovc Ivan, veleposestnik in K o š e n i n a Franc, notarski kandidat. V 1. razredu so bili vsi glasovi napredni, v drugem 20 naprednih in 10 klerikalnih, v tretjem 89 naprednih in 67 klerikalnih. Volilci so držali tako disciplino, da sta se v vseh tren razredih cepila le 2 glasa. S temi volitvami je znova dano trdno poroštvo, da ostane trg Vransko na-roden in napreden, kakor do sedaj.
Vransko. Ker slutim, da se mene sumniči kot pisca in povzročitelja dopisov, ki prihajajo v zadnjem Času v > Slovenskem Narodu«, prosim si. uredništvo, da blagovoli potrditi, (po-trjujemo. — Uredništvo.) da nisem napisal člankov o vranskih volitvah, kakor tuđi ne članka o sokolskem narasčaju, ter da nisem s temi član-ki v nikaki zvezi. Obenem izjavljam, da bom vsakega, ki me osumi kake-ga dopisa, prije! temeljito za jezik. — Ivan J a k š e.
Gornjegrajsko pevsko društvo nam je nudilo preteklo nedeljo v Ći-talnici izredno lep užitek; priredil se je namreč koncert z izbranimi pev-skimi točkami. Moški kakor mešani zbori so nadvse častno resili svojo nalogo. S Sattnerjevo »Opomin k petju se je otvorila vrsta pesmi, katere so s svojim blagoglasjem poslu-šalce naravnost očarale; biser vsega prednašanja pa je bila »Ljubica«. Pevski zbor je s svojim neumornim dirigentom g. Ribičem pokazal, kaj premore poleg dobrega pevskega materijala tuđi veselje za narodno delo. Ko je z venčkom narodnih pesmi iz-zvenel zadnji akord, smo zapuščali dvorano z željo, da bi nas vrli pevci kmalu zopet razveselili s kako prire-ditvijo.
Koncert Šentjurčanov na Vran-skem. V »Slovenskem Narodu« z dne 10. julija se jezi g. Argus nad notico, ki sem jo priobčil v »Narodu« o koncertu šentjurskega pevskega zbora. Stojim vedno na stališču, da se naj hvali, kar je hvale vredno in graja, kar je graje vredno. Vendar pa bi ne bil smel smatrati g. Argus omenjene notice za pravo kritiko. Kritik bi bil moral to storiti mnogo natančneje ter premotriti točko za točko. Jaz pa sem podal v par stavkih le splošen vtisk, ki ga je dobilo vransko občin-stvo. V dokaz temu to, da sem ćelo zamenjal dve pesmi, ker nisem imel koncertnega programa v roki. Pravi kritik bi tega ne bil in ne smel storiti. Vendar je pa moral iz one notice dobiti vsakdo vtisk, da je bil končni efekt koncerta prav lep, kakor Je v resnici tuđi bil. In če pridejo Šent-jurčani še kdaj na Vransko, jih borno šli zopet z ravno takim veseljem po-slušat, kot zadnjič. Pevski zbor in ž njim vred g. Argus pa naj bo prepričan, da sem napisal ono notico z najlepšim namenom. Niti na misel mi ni prišlo, z omenjeno notico na ta ali oni način škodovati ugledu šentjurskega pevskega zbora. Toliko v pojasnilo, da se ne bo radi one notice koga drugega sumničilo ter se mu delalo krivice. — Ivan Ja k š e. (S tem je za nas konec prerekanja glede tega koncerta. Uredništvo.)
Požarna    bramba v    Gotovljah
slavi, kakor smo že pred več tedni napovedali, to nedeljo, dne 20. julija svojo desetletnico z nastopnim spo-redom: Ob 2. popoldne sprejem bratskih društev, blagoslovljenje novega skladišča in slavnostni govor. Potem se vrši sredi vaši pod lipami velika ljudska veselica z godbo, petjem, bogatim srečolovom, s solidno postrež-bo v raznih šotorih itd. Vstopnine se ne bo pobiralo. Cenjena bratska društva, dragi naši prijatelji, drage naše prijateljice, ta dan vsi k nam v Go-tovlje! Enega ali dva borno sicer na ražnju spekli, a vam ljubi gostje, ne borno nič žalega storili. Ravno na-sprotno: skrbeli borno, da se boste pri nas dobro imeli in da vam bo ostalo naše slavje v ljubem spominu. V ta namen najvljudneje vabi pripravljalni odbor.
Promocija. Na graški imiverzi je bil dne 11. julija promoviran doktor-jem prava Ijutomerski rojak gospod Vekoslav V r š i č, starejšina akad.-tehn. društva »Triglav«. — Čestitamo!
Iz Maribora. V javni zahvali do-brotnikom in sodelovatcem Ciril-Me-todove slavnosti so se prezrli pred-prodajalci vstopnic iz zunanjih kra-jev, ki so pripomogli z lepimi pri-spevki k uspehu naše veselice. Iskrena jim zahvala,    posebno onim,
ki so nam poslali še lepa nadplacila! Izmed mnogoštevilnih daroval-cev in dobrotnikov bi še se morali posebej zahvaliti darovalcema vina iz Vuhreda in Peku, kakor tuđi do-brotnikom iz Ruš, Limbuša in Konjic, ki so nas počastili z lepimi de-narnimi  prispevki.    Tisočera  hvala!
Slovensko  omizje v Gradcu   je
nabralo in podarilo moški podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Gradcu dvakrat po 50 K, skupaj 100 K.
Drobne novice. Iz   Celja.   O
zginolem priporočenem pismu, ki bi ga imela prejeti s 30.000 K tukajšnja podružnica češke Union - banke, še poročajo: Pismo je poslala v Celje tvrdka Neufeldt na Dunaju, 16. okraj, čije lastnik je norveški generalni konzul Karei Neufeldt. Kuvert je imel natisnjeno firmo banke Schoeller na Dunaju in je vseboval 30 bankovcev po 1000 K. Kolesa na poštnern vozu, ki je vozil z drugo pošto tuđi to pismo v Celje, so postala prevroča v Glognitzu in Mariboru; na obeh krajih so prenašali pošto v drugi poštni voz in zato surnijo, da se je morala tatvina zgoditi v enem izmed teh dveh krajev. — Iz Št. Jurja ob Južni železnici poročajo: V šibeniški kam-nolomih se je smrtno ponesrečil dela-vec Juri Zelič iz Kalobja. Ko so ga pripeljali v celjsko bolnišnico, je umri. — Iz Vojnika. Dne 9. julija po-noči so vdrli tatovi pri gostilničarju in trgovcu Juteršku na Ljubečni in pokradli pijace in raznih živil v vred-nosti do 400 K. — Iz Rogaške Slatine poročajo, da je orožniŠtvo prijelo kočarja Čebularja in Voduška, ki sta zažigala zaradi zavarovalnine lastne koče. — Iz Gradca. Listi poročajo, da je iznašel izdelovatelj stolpnih ur Pavel Berthold stolpno uro, ki se električnim potom sama navija. — Od Sv. Benedikta v SIov. goricah poročajo, da je strela udarila v hišo posestnika Zadravca in ubila 34 let staro domačo gospodinjo, mater petih otrok. Hiša je zgorela.
Ropoško.
Na najskranejši  slovenski  meji
na glavni cesti je kupil veliko Rosba-cherjevo posestvo, gostilno in mesarijo prevažno postojanko za vse sosedne kraje kakor Domačale, Gozdanje, Str-mec, Lipo, Skočidol in Kraje ob Vrbskem jezeru vernberški župan Vospernik! Živio!
Freie Schule — predavanje v Volšperku V soboto se je vršilo v Volšperku predavanje, katero je priredilo društvo „Freie Schule". Predavanje je bilo razmeroma za ta kraj izredno dobro obiskano. Posebno častno so bili zastopani šolski krogi. Predaval je dr. Bernhard iz Dunaja in sicer o predmetu: „Prosta šola in klerikalizem*. Govornik je v navdušenem govoru poudarjal predvsem splošno šolstvo v Avstriji pri Čemer je omenil, da je Avstrija pod plaščem ustave vendarle policijska in farška država. Cerkev pa ne postavlja nikakih pozitivnih naukov marveč samo negativne. To je dobro premišljeno in zelo zvijačno. Posebno je poudarjal za razvoj narodov bodisi duševni kakor materijalni najbolj po-gubonosno delo redovnikov posebno jezuitov, ki so prišli že ćelo med ljudstvom v pregovor „Hinavski in zvit kot jezuit*. Končno je poudarjal, da morajo biti učitelji popolnoma prosti, da se jim ne srne vsiljevati nobena prisiljena metoda in da naj uče to, kar lahko zagovarjajo pred svetom in pred svojo pošteno vestjo. Govornik je žel za svoja temeljita izvajanja viharna odobravanja in vi-delo se je,  da njegova prepričevalna
tako resna in dosledna izvajanja ne bodo ostala brez uspeha.
Smrtni udarec. V Tržiču je uda-ril konj 49 letnega posestnika Andreja Kravanjo tako silno, da je ta čez par ur v bolnici v Beljaku umri.
Primorsko.
H koncu šolskega leta. Na go-
risko gimnazijo je bilo sprejetih lansko leto 1073 učencev in koncem leta jih je ostalo še 981. Od teh jih je 868 iz Goriške. Po narodnosti je 482 torej največ Slovencev, 438 Italijanov, 56 Nemcev, 2 Hrvata, 2 Poljaka in 1 Romun. Odličnjakov je bilo 130, 696 jih je napredovalo, 112 jih je pa-dlo in 33 jih ima ponavljalni izpit. —
V  realko je bilo vpisanih 418 učencev, koncem leta jih je bilo še 367. Izmed teh jih je bilo GoriČanov 212. Po narodnosti je  bilo 158  (torej   največ Slovencev,) 120Italijanov, 82 Nemcev, 1 Hrvat, 5 Čehoov. Odličnjakov je bilo 11, napredovalo je 269, padlo pa 50 učencev.   Maturo  na  gimnaziji je napravilo   16,   na  realki  osem,   na moškem    učiteljišču   pa   23   učencev.
Prepovedan protestni shod v Trstu Za včeraj napovedan protesti shod, ki ga je sklicala N. D. O. v in sicer na Velikem trgu pred namest-ništvom je namestništvo prepovedalo. Slovenci so hoteli na tem shodu javno, toda mirno in dostojno protestirati proti zanemarjenju slovenskega obrt-nega šolstva v Trstu.
Poneverbe v mestni ubožnici v Trstu. Tržaško laško gospodarstvo kaže vedno večje rane in udarec za udarcem sledi laški magistratni kamori. Poročali smo že o poneverbi pri upravi mestne bolnice. Blagajnik Lupe-ti na je poneveril, kolikor je dosedaj znano, 4000 kron. Državno pravdništvo je uvedlo nadaljno preiskavo Lupetina je zaprt. V začetku minulega meseca so se že razširrle po mestu govorice, da tuđi pri upravi mestne ubožnice ni vse v redu. Uvedla se je preiskava, ki je dognala, da manjka v blagajni mestne ubožnice 9000 kron in da je poneveril to svoto vodja mestne ubožnice Peter Fonda. Župan tržaški se je zadovoljil s tem, da je Fondo suspendirah Toda državno pravdništvo pa s tem ni bilo zadovoljno in je uvedlo preiskavo. O tem je bil Fonda najbrže obveščen in je pobegnil bržkotne v odrešeno Italijo. Državno pravdništvo je izdalo sedaj za njim tiralico.
Vsled   neozdravtjive   bolezni  je
skočil v Tržiču delavec Ivan SeČ v kanal tamošnje električne centrale. Seč je bil 44 let star in rojen Korosec.
Strela je užgala v Sovodnjah hišo, ki stoji tik palače viteza Tossija.
V   hiši   stanuje   najemnik   Kuzmin  s svojo rodbino, kateremu je popolnoma vse pogorelo. Hiša, ki je bila last Tossija je bila zavarovana, zavarovan pa ni bil Kuzmin.
Puljska vohunjska afera. S Schmu-tzovo vohunsko afero v Pulju se ba-vita sedaj zelo intenzivno državna policija in pa generalni štab. Policija je zaprla do sedaj poleg narednika 5. domobranskega polka Schmutza in hotelirja Šavova še 15 drugih oseb, ki so na sumu, da so bile v zvezi z vohunsko družbo. Med aretiranci je več podčastnikov mornarice in voja-škega arzenala. Komplot se je razkril vsled neke anomne ovadbe, ki je prišla na korno poveljstvo v Gradcu. V ovadbi je navedeno, da mora imeti Schmutz velike postranske dohodke in se sumi, da se peča z zakotnim opro-ščenjem vojaških obvezancev. Uvedena preiskava je dognala nasprotno, da se je bavil Schmutz že tri leta s spijo-nažo in sicer v velikem stilu. Redla sicer ne dosega, kar je tuđi nemo-goče, kajti Redi je bil popolnoma na drugem mestu kot on in imel vse večji vpogled v vojaške tajnosti, uži val je veliko večje zaupanje v vseh vojaških krogih in je imel pristop v višje kroge. Vendar pa se je izkazal Schmutz tako izvrstnega špijona, da bi na Redlovem mestu gotovo veliko ne zaostal za njim. Kot Redla tako je tuđi Schmutza izdala lahkomiselna samozavest, da se mu ne more nič pripetiti in pa silno potratno življenje. Schmutz si je nabavil zlato uro in verižico, številno zlatih briljantnih prstanov, najel si je krasno stanovanje, v katero je posta-vil dragoceno opremo in se vedno le vozil z eno- ali dvouprežnim vozom ali z avtomobilom. Do sedaj se je dognalo, da je dobil Schmutz od Šavova, ki je bržkotne posredoval pri prodaji, na roko 30.000 kron, posebej še in sicer po pošti pa je dobil 40.000 kron. Schmutza, Šavova in ćelo družbo je izročila policija deielnemu sodišču.
Ponesrečen parnik. Iz Reke poročajo, da je nasedel na pečine ne daleč od Reke parnik Ungaro-Croate „Venezia*. Večo nesreči še ni znano, z Reke je odšla takoj reševalna komisija.
159 fter____________________________________________SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                   Stran 3.
Dnevne vesti.
-f Iz seje deželnega odbora dne 12. lulija 1913. Za okrožnega zdrav-nika v Strajnici se imenuje sekunda-rija dr. Kučera. — Za tajnika kranjske deželne banke se imenuje dr. Iv. Černe, odvetniški kandidat v Ljubljani, pri g. Vencaizu. — Za stavb-nega voditelja del za osuševanje Barja se predlaga deželni vladi, ozi-roma ministrstvu deželni stavbni svetnik Gailhofer. — Dovoli se pri-spevek za nakup neke sohe ki-parja Urbanija za deželni muzej. — Razdele se razne podpore, ustanove in nagrade. — Zahtevana odškodni-na lastnice Naglasove hiše se zdi većini deželnega odbora previsoka; ve-čina deželnega odbora ji ponudi iz-datno manjšo odškodnino. — Dela za most čez Cabranko se oddajo tvrdki Dupskv v Zagrebu za 14.138 kron 15 vin. proti temu, da naroči tvrdka gradbeni materijal v avstrij-ski državni polovici. — Za deželni I muzej se sklene kupiti doktorsko diplomo Prešernovo- — Predlog dra-matičnega društva, naj se zaradi pri-hodnje gledališke sezone izvoli od-sek, v kojega naj posije poleg mestne občine tuđi deželni odbor dva člana, se odkloni z većino.) — Sklene se se-staviti natančno statistiko, koliko učiteljskega osobja je vpokojenega in koliko na stalnem dopustu. — Idrijski proračun in hiša št. 509: Pri-tožba proti proračunu mestne občine Idrije glede hiše št. 509 se končno so-glasno zavrne ter potrdi postavka 20.000 K — za sklenjeno prezidavo hiše št. 509 64^ doklade se za toliko zvišajo, da se pokrije postavka po 20.000 K. — Pritožbi erarja proti postavki za cestne namene, se v zmislu izjave okrajnega cestnega odbora le deloma ugodi in se dotična postavka deloma zniža. — Diferenciranje do-klad se ne pripusti, ker tega deželna
I vlada ne dovoli. — Prihodnja seja bo dne 18. avgusta 1913. — Obramba z zakonito prepove-danitni ^redstvi. Sobotni »Slovenije v cek ti ponatisnil po ovadenem od^ovornem uredniki g. Mihi ivlo-škercu v .'ttrtek, dne 7. t. m. pre-iskovalntmu sodniku predloženegj »dokaza res;;Ice«. Ker nam je znan, da je ponatis takih dokazilnih listin, dokler nišo bile uporabljene pri giav-ni razpravi, prepovedan po členu VH. zakona z dne 17. decembra 1S62 števr. 8. drž. zak. za leto 1S63 in ker nam je nadalje znano, da je ta zakon *e vedrn) v veljavi, vsaj je oštrina tega zakona se leta 1909 prav oštro zade'a našega odgovornega urednika, smo bili zelo presenećeni, da je ostala ta številka »Slovenca- neza-sežena. Obrniii smo se vsled tega za pojasnila na g. dr. Alojzija K o k a -i j a , zastopnika g. Kamile Theimer. G. dr. Alojzij Kokalj nam je na naše vprašanje pojasnil, da je še takoj v soboto, čim je opazil ta ponatis v Slovencu«, državno pravdništvo opozoril na to dejstvo, vendar to ne iz razloga, da bi se morebiti njegova klijentica bala javnega ponatisa tega djzdevnega »dokaza resnice«, temveč zgolj radi tega, da se ugoto-vi. da se Je začela obramba proti ležkim obdolžitvam njegove klijenti-ce voditi takoj s početka z zakonito prepovedanimi sredstvi. G. dr. Alojzij KoKalj je še pristavil, da je držav-nemu pravdništvu skoro hvaležen, da se ponatis tega »dokaza resnice« ni preprečil, ker bi sicer javnost ne zaznala že sedaj, kako brezpomemb-ne »dokaze« ima ovadeni odgovorni urednik »Slovenca« na razpolago proti onim težkim in naravnost uso-depolnim ohdolžitvam in obtožbam g. Kamile Tneimer, katerih se odgovorni uredrik v svojem -dokazu rcs-nice« niti dotakniti ni upal, kaj še po-skusil oma jati ali ćelo ovreči!
4- Tožba Kamile Theimerjeve proti »Slovencu«. Odgovorni urednik „Slovenca" je torej odgovoril na tožbo g. Kamile Theimerjeve s tem, da je predložil sodišču svoj materijal, s ka-terim hoče dokazati, da je tožiteljica umobolna. Po veljavni postavi sicer ni dovoljeno objavljati spise iz kake sodne preiskave, a ker je državno pravdništvo iz umij ive tolerantnosti pustilo, da je „Slovenec" ta „dokaz resnice" natisnil, so tuđi širši krogi spoznali ta umotvor. Res ne vemo, zakaj je „Slovenec* zatajil, da je ta „dokaz resnice" signiral dr. Pegan. Pa ne, da čuti sicer ne ravno skromni dr. Pegan, kako klavrna skrpucalo je ta „dokaz resnice41 in da sam ni pusti! natisniti svojega imena? Torej — .dokaz resnice *! Kakor znano ima toženi odgovorni urednik „Slovenca" po postavi jako dragoceno pravico. Dovoljeno mu je namreč, da srne trditi kar hoče in da srne lagati kolikor hoče in kakor hoče in more. Kdor prečita dokaz resnice, ta dobi najprej vtis, za se je g.Moškerc prav izdatno poslužil svoje toženske pravice, da srne lagati kar hoče in kolikor hoče. To je pa seveda popoinoma brez pomena  kajti
ne kar trdi obtoženec, ampak kar se doze ne z dokazili in s pričami, to je odločilno. Sicer pa je vcč kakor dvomljivo, čejeta ponuđeni materijal sploh kak dokaz resnice in če bo sodišče tak dokaz sploh pripustilo. Nam seveda ni znano, če je na Moškerčevih dokazih kaj resnice in koliko, a če bi bilo tuđi kaj resnice, to vse še ni nikak dokaz, da je Kamila Theimerjeva umobolna. Vse kar navajaMoškerčeva vloga, pričale, daje Kamila Theimerjeva bojevita natura, pogumna in neustrašna ženska, ki je že marsikako vojsko z visokimi ljudmi izvedla in zna svoje pravice in svoje interese braniti do skrajnosti, da je ni ugnati niti ukrotiti, da ima dober jezik in oštro pero. Ženska takega temperamenta in takega poguma je sicer sicer jako nevarna kot nasprotnica in sovražnica, toda umobolna ni. Sicer pa so že članki, ki jih je priobčila v „Slov. Narodu* pokazali, da je izredno intelegentna. Takih člankov ne znajo pisati Ijudje, ki so umobolni. Kdor prečita pazno ta „dokaz resnice", spozna pa lahko, kaj njega pravi namen — za-vleči kolikor se da preiskavo. Z zaslišavanjem vseh mogočih in ne-mogočih prič naj se stvar za mesece odloži in ,Zeit gewonnen, alles ge-wonnen . . .• Sicer pa je nad vse značilno, da med vsemi mnogoštevil-nimi pričami, ki so predlagane ni tište pri te, ki pozna g. Theimer j e v o najbolje in najdlje in bi lahko največ povedala, namreč — dr. Kreka.
—  Za eno crko   gre.    Klerikalni listi veduo in ?o\ sod naglašajo in hj čejo tuđi po   Mzkušenem«    psihiatru dr. Zajcu dokazati, da je gdč. Theimerjeva histcičiia.    Nam pa se zdi, da bo gdč.  Ibeimerjeva postala hi-storična v zgodovini   nasilne in nečedne klerikalne    politike na Kranj-skem.
—  Zaradi dr. Šusteršičeve polo-mije v Kandiji, občinska seja odpo-vedana. Iz Novega mesta, dne 13. ju-lija. Kakor smo že poročali, je bila za danes dopoldne    določena  že  tretja občinska seja, v kateri naj bi občin-ski odborniki potrdili  to, kar so že preje v dvakratni seji zavrgli. namreč zaupnico dr. ?usteršiču. Vse, kar je klerikalnega. je ves teden agitiralo za to sejo, agitirali so z obljuba-mi in tam, kier že klerikalne obljube poznajo in jim nič več ne verjamejo, so  pač  napeli  druge  strune:  jeli  so groziti, da bodo kmetje že videli, kaj se jim bo zgodilo, če se zaupnica tuđi to pot ne sklene. Nekaj strahopet-nežev, ki stoje pod komando svojih žensk, so bili na ta način že pridobili za zaupnico. Ali naenkrat se je nekaj zgodilo, postalo jih je vendar sram, da bi po dvakratni    poiomiji še en-krat izsiljevali zaupnice. Štembur je bil te dni osebno v Ljubljani po informacijo.      In    v    Ljubljani je oče Štembur dobil ukaz, naj že sklicano sejo odpove.   Toda Štembur je dobil poleg povelja naj sejo    odpove,    še drugo povelje, namreč, da naj posku-si kar tako brez seje   dobiti   kolikor mogoče   veliko število podpisov za zaupnico. Da bi na ta lim ujel kaj ka-linov, je šmihelski župnik pri zjutraj-ni pridigi ozmerjal vse tište katoliške može, ki nišo v sejah hoteli podpisati zaupnice.     Štembur sam pa se ju ob času, ko so Ijudje prihajali    k    <>smi maši v mesto, nastavil na cesto ter kar tam lovil kmete in imel polno uro dolgo    pridigo,      jih    rotil    in    jim razlagal, kako dobro bo za kmeti, če vsaj zdaj zaupnice podpišejo. Ob fem času še ne vemo, kakšen uspeh    je imela ta Štemburjeva pridiga na cesti.     Toliko pa že zdaj vemo, da so ravno najbolj odločni klerikalni mo-žje Štemburju tuđi to pot fige pokazali in odšli naprej v mesto. Le nekaj njegovih kimavcev je prišlo k njemu, ker so mislili, da bodo zopet na račun zaupnice zastonj pili pivo in jedli gulaž in vampe. Torej polomija tuđi to pot. No, da, v tretje gre rado.
-1- Izstop profesorja Škrlja Iz občinskega odbora Šmihel-Stopiče. Iz Novega mesta se nam poroča: Nihče, tuđi Štembur, ki je takih v na-glici in v razburjenju izrečenih izjav sam osebno najbolj vajen, ni mislil, da bi obveljalo pri tem, da bi profesor Žkrlj potem, ko si je stvar mirneje razmislit, vstrajal pri tem, da izstopi iz občinskega odbora. Kakor hitro pa je Štembur zvedel, da je k profesor-ju Škrlju prišla deputacija njegovih volilcev ter nanj apelirala, naj svojo izjavo prekliče in zopet izvršuje svoj mandat in je gosp. profesor to tuđi pogojno obljubil, je štembur hitro g. profesorju sporočil, da njegovo demisijo smatra kot sprejeto. Na mesto gosp. profesorja priđe v obČinski odbor neki šetina, znan verski fanatik, katerega klerikalci vporabljajo za nosača bander in križa pri cerkvenih paradah. Tega moža bodo zdaj klerikalci izrabljali pri vseh onih poslih, ki jih je dosedaj gosp. profesor Škrlj tako vzorno vodil.
+ Vrana je izkljuvala vrani oči. V deželi neverjetnosti, t. j. na Kranj-skem    se te zeodila d? ;p vrana iz-
kljuvala vrani oči. In to se je zgodilo na sledeči način.V Litiji sede v okraj-nem §olskem svetu odlični klerikalni stebri. Seveda so hoteli pokazati svetu svojo veljavo in izmislili so si prav originalno pot k slavi. Pri imenovanju krajnih šolskih nadzornikov so namreč ti modri klerikalni stebri odstavili kar dva duhovnika od kraj-nega šolskega nadzorstva, in najbolj značilno pri tem je, da sta ćelo oba župnika, ki sedita v okrajnem šol-skem svetu, glasovala za obglavlje-nje svojih stanovskih kolegov.
+ Polltičen proces v Celovcu. Kakor smo svoječasno že poročali, je državno pravdništvo dvignilo ob-tožbo proti markiju Boni in dr. M. M i č i ć u v Dubrovniku, češ, da sta s svojimi govori povodom novembr-skih manifestacij v proslavo balkanskih zmag v Dubrovniku ščuvala proti državnim organom. Najvišje sodišče je za razpravo proti tema dvema obtožencema, kakor tuđi proti spljetskemu županu Kataliniću delegiralo celovško deželno sodišče. Toda dočim je to sodišče akte proti županu Kataliniću vrnilo v izpopolni-tev preiskovalnemu sodniku v Spljet, ie preiskava proti notarju markiju Boni in dr. Mičiću že zaključena. Ob-ravnava se vrši pred celovškim de-želnim sodiščem prihodnji ponede-ljek, dne 21. t. m.
-i- Promocija. Danes je bil na dunajskem vseučilišču promoviran za doktorja prava gosp. Janko Kavč-nik. Čestitamo!
+ Višji štabni zdravnik dr. Fran Košmelj. Včeraj popoldne je v tukaj-šnji bolnici umri višji štabni zdravnik v pokoju dr. Fran Košmelj. Pokojnik je bil doma v Zeleznikih. Po dovršenih gimnazijskih študijah je odšel na vseučilišče, kjer se je vpisal na medicinski fakulteti. DovršivŠi medicinske izpite, je kot zdravnik vstopil v vojaško službo. Služil je po raznih garnizijskih mestih, najzadnje v Sarajevu. Pri voiakih se naši Ijudje čestokrat odtujijo svojemu narodu in svojemu jeziku. Dr. Košmelj pa je ostal, dasi je služboval večinoma vse svoje življenje v tujini, zvest svojemu narodu in se je živahno zanimal za naše narodne boje in za naš politični in kulturni napredek. ŽiveČ v Sarajevu, je bil seveda veren član tam-kajšnje slovenske kolonije, v kateri je užival največji ugled in splošno spoštovanje. Ko je stopil v pokoj, ga je srce gnalo v domovino: nastanil se je v Ljubljani. Tu je živel skromno in mirno, javnosti,skoro neznan. Samo kdor je zahajal v slovensko gledališče, je opazil v pritličju, v loži na levi starega gospoda, ki ni manj-kal pri nobeni predstavi. Pred tedni je jel bolehati. Da se pozdravi, je odšel na svoje posestvo v 2eleznike. Toda tu se mu je bolezen shujšala tako nevamo, da so ga pretekli teden prepeljali v Ljubljano v bolnico. Tu mu je včeraj prestrigla nit življenja bleda smrt. Kako plemenita narodna duša je bil pokojni dr. Košmelj, dokazuje njegova oporoka. Zapustil je namreč družbi sv. Cirila in Metoda S000 K, dijaškemu podpornemu društvu »Domovini« v Ljubljani 1000 K in »Sokolu« v Železnikih 1000 kron. Pogreb bo jutri popoldne ob 2. iz deželne bolnice, odkoder prepeljejo pokojnikove smrtne ostanke na izrecno njegovo željo v njegov rojstni kraj Zeleznike. Plemenitomu rodoljubu, ki je tuđi pod vojaško suknjo ohranil toplo slovensko čuteče srce, bodi do-mača zemljica lahka, v slovenskem narodu pa mu bodi ohranjen trajen spomin.
t Jernej Tomšič. Ko pišem te vrstice, mi bijejo na uho frančiškanski zvonovi, ki spremljajo „sior Bartola" — tako smo imenovali po domače 9. t. m. v Ljubljani zamrlega bivšega trgovca g. Jerneja Tomšiča — na zadnji poti k Sv. Krištofu. Bolezen me je priklenila na sobo, da mu ne morem za pogrebom; naj mu zato s tem-le spominom izkažem zadnjo čast. V sredini sedemdesetih let sem jedel trdi železniški kruh v Trstu; istodobno je imel tam sior Bartolo, takrat Čvrst petdesetak, svojo cvetočo trgovino, Bil je stalen gost „kavarne Bott", kjer smo se redno shajali Slovenci ; tam sem se i jaz seznanil z njim. Radi smo videli pri svojem omizju dovtip-nega širokoplečatega, črnomaljastega Kraševca orlovega nosu, košatih obrvi in bleščečih, živih oči, ki je gorel za Slovanstvo in še posebe za Slovenstvo kot kak dvajsetletni idealist. Pri vsaki priliki je kazal javno to svojo navdu-šenost, ki jo je i rad dokumentiral z odrto svojo dlanjp. Udeleževal se je vsakega, še tolikaj neznatnega gibanja v prilog slovanske stvari; če je za-neslo kakega hercegovskega vstaša v našo sredo; kedar smo nabirali pri-spevkov za trpečo rajo; ko smo spremljali na kolodvor hercegovskega vojvodo Ljubibratiča, ki ga je na meji zarobila in potem v notranjosti nekje internirala Avstrija; ko se je vrnil domov četaš Janko Stibil, sedanji srbski polkovnik Vukasović; kadar smo zleteli v tržaško okolico budit narod in apitirat za Časa volitev—nikoli nisi
pogrešil sior Bartola, ki je pri enakih prilikah   neznansko rad odrgnil  svojo mošnjo   med  nami. V karakterizacijo njegove narodne   zavednosti   naj   navedem to-le epizodo: V „kavarno Bott* je zahajal   vsaki popoldan naš pesnik Jovan Vesel Koseski.      Visoki, sloki starec v salonski suknji, cilindru in suknjeni obutvi, ie navadno samoval pri mizi tik nas in pušil, ne vem, ali zbog skromnosti ali zbog štedljivosti, edino le poldrugkrajcarske cigare, ki smo jim rekli »štinkadores« ali »šu-sterkuba«.  Nikoli ga nisem čul govoriti materinščine; na naše slovenske pozdrave je odgovarjal nemški: »hab' die Ehre«, s služinčajdo obče-val laski, — piceolo, portarmi un ne-ro;  portarmi »II Pittadino«;  pagare, — a drugače posluževal se le Švab-Ščine, ćelo tedaj, ko sem    slovenski govoril z njim.     To omalovaževanje domačega jezika je grozno presedalo sior Bartolu in nekoč je pri taki priliki udaril ob mizo in zarobantnil: Hu-dic! In to hoče biti Slovan, to naj bi bil slovenski    pesnik!      Kukala    mu majka švabska!     Skoro bi bilo pri- i šio do skandala in stalo je truda, da smo pomirili razjarnega Tomšiča. — Zvečer po končanih dnevnih   brigah je hodil sior Bartolo rad v naso dru-ščino k »cavallinu« (Konjičku).    Bila je to priprosta »osterija« — pri nas bi dejali »pajzeli«, — ki so jej tvorili goste ponajveč delavski sloji.     Ondi je točil logaški Janez pristnega istrijan-ca in kuhinja je bila cena. Mi »gospoda« smo si bili etablirali svoj lokal — v kleti. V njej je stalo na levi plati na mogočnih legnarjih štiri — pet vinskih sodov, vzdolž zidu velika štiri-oglata in ob desnem še ena okrogla rniza. Vso vzdolžno steno je zavze-mal »rajski Bled z okolico« poprečno pa »Slovenija« v naravni velikosti s trobojnico    v    roki, — delo slikana Ivana  Šubica, ki  je baš takrat  kot »gmajnar« služil pri kranjskih Jane-zih, ali bolje, da se poslužim njego-vega izraza: ki ga je vojaška oblast zato poklicala v Trst, da nosi »pan-ganet«. — To so bile sladke, nepo-zabljive urice v tem »vinskem hramu, našem Tuskulu«. Ob pristni kapljici, domači pesmi in šaljivih ali res-nih debatah, kakor že, se    je    rodil marsikak korenit članek za Edinost, rešetavala se naša literatura, razmo-trivala politična vprašanja itd. Duša omizju je bil telegrafijski nadkontro-lor,   pesnik in pisatelj Fran Cegnar; drugi »občani« so bili poleg moje neznatnosti:    urednik, vri organizator, Ivan Dolinar, trgovec in urednik Viktor Dolenc, slikar Ivan Šubic, piša-telj  Gregor Jereb,  skladatelj   Anton Hajdrih. kipar in umetniški kameno-tesec    Ivan    M. Trobec,    brzojavna uradnika   Ivan KlemenčiČ in J. Kav-čič, trgovec Ivan 2vanut, železničar Vekoslav Jorina i. dr., — sama imena, ki so glede tržaške narodne or-eanizacije, oziroma na našem    kul-turnem polju na kaj dobrem glasu. V tej družbi je bil rajni sior Bartolo doma in povsem upoštevan in uvaževa-Io se je njegovo jedro mnenje.     Re-sen, moder in dalekoviden, kadar je zahtevai obravnavani predmet,    šaljiv, dotipen in Šegav v drugih okol-ščinah. Ko sva se pobratila Cegnar ni jaz, nama je kumoval. govoril ime-nitno zdravico in ukazal prinesti dve trebuščnati majolki crne    istrijanske trtovine. — Ta zavedna, vrla slovan-ska grča je šla zdaj v večnost, a pred njo že so legli v grob skoro vsi gori našteti pobratini. Le dva Še sva ostala iz onega   navdušenega,   veselega kroga, ki čakava v Ljubljani, da i po naju priđe bela žena, bleda smrt! — Starcu pa, sior Bartolu, razboritemu Slovanu, bodi lahka zemljica in trajen spomin.
Harambaša.
—  »Slovanskega kluba« odboro-va seja je danes. v ponedeljek, ob 8. uri zvečer v posebni sobi restavra-cije pri Zlatorogu. Prosimo odbornike, da se seje zanesljivo udeleže, ker se bo razpravljalo o važnih stvareh.
—  Zemljepisnega odseka Matice Slovenske«   seja   bo   16. t. m. ob 6. zvečer.    Dnevni red se tiče zemlje-vida slov. pokrajin.
—  Slovenski zdravnik] v Srbijo. Kakor nam   poroča   odbor Društva zdravnikov na Kranjskem, odpotoval je danes   g. dr. Fran V i r a n t,   se-kundarij deželne bolnišnice,   v Bel-grad. To je že šesti slovenski zdravnik,   ki se je odzval   nujnemu klicu srbske sanitetne uprave. Tako se je tuđi to pot lepo izkazala bratska ljubav,   ki nas veže z jugoslovanskimi narodi. Stevilo ranjencev je zelo veliko, vse bolnišnice so prenapolnjene in vsa javna poslopja, ki so na razpo-lago, so se priredila v zasilne vojne lazarete.
—  Pomota. Sobotni »Slovenec«, dne 12. julija 1913 poroča: »V »Narod« je začel   pisati   tuđi g. Tomaž Pavšlar proti deželnemu odboru. Ta ima pa najmanj   povoda za to.«   Pri tem stavku pa se je vrinila pomota; ima se glasiti:    »Ta ima pa   največ povoda za to.«
—  Nova telefonska zveza.  S 7. »uii'em se ]c uvedel telefonski promet
med Eibenschitzom ter Trstom in Ljubljano. Govorilna pristojbina zna-ša za navaden triminutni pogovor 3 krone.
— Poroka. Poročil se je danes g. dr. Edvard Šerko, okrožni zdravnik na Vranskem z gdč. Anico Županovo iz Ljubljane. Bilo srečno!
Kopanje v Savi v blizini crnu-škega mosta je okr. glavarstvo na podlagi § 7. ces. naredbe z dne 20. aprila 1854, št. 96 iz policijsko var-nostnih vzrokov prepovedalo. Pre-stopniki se bodo kaznovali z globo do 200 K, odnosno z zaporom do 14 dni.
Zgradbo sole v Goričah je pre-vzel za okroglih 26.000 K stavbenik Angelo Molinaro iz Škofje Loke.
Iz Kranja. Mestni zastop je v svoji seji dne 11. t. m. sklenil, da se v jeseni s podporo občine v Kranju otvorijo »izobraževalni tečaji«. — Poučevala se bode mladina, ki je dovršila ljudsko solo in tuđi odrasli y slovenščini, nemščini, francoščini, laščini, knjigovodstvu in stenografiji. Poučevali bodo gimnazijski profesor-ji in drugi za te predmete usposob-ljeni.
S poukom telovadbe učencev in učenk pricne zopet (vsled razveljav-ljenja prepovedi obiska šolske mladine pri sokolskih društvih po uprav-nem sodišču) vaditeljski zbor Sokola v Kranju dne 18. t. m. V sredo, dne 16. t. m. ob 9. dopoldne vrši se vpi-sovanje učenk v sokolski telovadni-ci, istega dne ob 5. popoldne vpiso-vanje učencev ravnotam. Znesek za pouk znaša mesečno 60 vin., kateri se zamore z ozirom na premoženjske razmere tuđi znižati ali popoinoma oprostiti.
Strela je ubila 8. t. m. na Podlon-ski planini pod Ratitorcem 6 goved.
V Radovljici gradila se bode v severnem delu nova kanalizacija v dragosti 439 m. Stara kanalizacija se bode poglobila, iMotako 17 stranskih karsalov z nabiralniki. Obcestni jarek bo SSO m ck*ig, tlakovan s savskim okroglim krmnom, ter zalit s cementom.
Hiša slev. 509 v Idriji. Mestna občina ldrijska je bila trdovraten boj proti katehetu Oswaldu, oz. dežel-nem odboru zaradi gradnje hiše štev. 509. Po dolgotrajnih bojih, ne-štetih vlogah. pritožbah in končno po razsodbi c. kr. upravnega sodišča je mestna občina idrijska dosegla svojo pravico; deželni odbor je ven-dar-le, četudi gotovo nerad, ugodil splcšni želji većine idrijskega prebi-vaistva. Boj napredne večine idrijskega prebivalstva glede znamenite hiše Štev. 509 je značilna kulturna siiKa izz*. režima klerikalne veiine v deželnem odboru. Mestni občini idrijski je le čestitati, da je po dolgih bojih izbojevala svojo pravico!
Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan velezanimivega sporeda s senzacijsko dramo »Baje izgubljeni sin*. — Jutri velefina drama »Neu^esničene sanje«. — Pri pred-stavah svira najnovejši električni or-kestrion, kateri ne potrebuje nobenc-ga nadziranja, ampak se vodi potom elektrike s kabine za aparat. Ta or-kestrion nadomešča godbo na lok in je stal mnogo denarja. Ravnateljstvo si ga je nabavilo, samo da nudi gle-dalcem poleg lepih slik tuđi še glas-beni užitek.
Iz vlaka je skočila v Šmarju na Dolenjskem rjava lovska psića »Diana« z znamko štev. 12. Dotični, pri katerem se nahaja, se prosi da jo proti primerni nagradi odda na Sv. Petra cesti štev. 6, I. nadstr.
Ne hodite na počiinice, predno ne zavarujete svojega stanovanja zo-per tatvinno pri banki »Slaviji« v Ljubljani.
Društvena noznanila.
Sokolski zlet v Ribnico se bliža,
na katerega pohiti Sokolstvo iz vse ljubljanske okolice in iz dolenjske strani. Prihodnja nedelja je župni praznik ljubljanske župe I., zato bode tuđi občinstvo z veseljem pohitelo dne 20. julija v Ribnico. Saj je tuđi ribniška dolina široko znana po svojem vrlem in veselem značaju. Vozi posebni vlak iz Ljubljane in nazaj, tako, da bode vsakomur omogočeno ceno in prijetno ogledati si Ribnico.
Zlet sokolske župe I. v Ritmici bo prihodnjo nedeljo. Živimo v času sokolskih praznikov. Bratje v Ribnici se živahno pripravijajo, da sprejmejo svoje brate. Gela Ribniška dolina bo zbrana, da pozdrave sokolske goste. Vabimo vas vse, ki vidite v Sokolstvu važno narodno obrambno moč, da priđete dne 20. t. m. v Ribnico. Posebni vlak znižanih cen bo odhajal iz Ljubljane okrog 7. ure zjutraj.
V. javna telovadba Sokla II. se je vršila včeraj ob najlepšem vremenu in mnogobrojni udeležbi zavodnega občinstva v idiličnern, lepo okrašenern Hribarjevem gaju. Po dohodu bratskih   društev,   ki  vedo  cenha  vrline
Stran 4.                                               ______                                           SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                  159. štev
Sokola II. se je pričela javna ttlovadba pod vodstvom načelnika br. TrČka. Takoj prvi nastop naraščaja je bil impozanten. Pri skupinskih vajah naraščaja, katerc je izvajalo 60, se so se izvajale tri vaje, ki so izborno uspele in ki jih je obćinstvo z odobravanjem sprejelo. Nato so izvajali člani, 22 po številu, proste vaje članstva. Izvajali so 5 prostih vaj s pre-ciznostjo in izurjenostjo. Tuđi proste vaje članic, katerih je nastopilo 13, so izborno uspele. Orodna telovadba članstva je pokazala, da Sokol II. de-luje tuđi tu z vestnostjo in vnemo ter navdušenjem za telesno vzgojo. Nastopilo 25 bratov v Štirih vrstan in sicer na drogu, bradiji, tretja vrsta je izvajala skok čez konja na štr, četrta pa visoki skok čez vrvico. Ob-činstvo je z zanimanjem zasledovalo urne in elastične gibe telovadcev, ter izra-žalo z aplavzonT svojo zadovoljnost. Višek izurjenosti in okretnosti pa je nudila vzorna vrsta na bradlji, kjer je nastopilo šest bratov s finimi in tež-kimi vajami. — Javno telovadbo je zaključila nadvse dobro uspela zaključna skupina, pri kateri je nasto-piio nad 100 ljudi. — Sokol II. je pokazal, da vestno in neumorno iz-polnjuje glavno nalogo Sokolstva, vsestransko telesno vzgojo. Nekaj no-vega je bilo, da so telovadci med odkorakanjem od javne telovadbe peli „Hej Slovani", kar je vzbudilo med občinstvom veliko navdušenje. — Po javni telovadbi se je razvila po raznih paviljonih živahna zabava. V veliki meri gre za točno in lepo postrežbo hvala našim vrlim narodnim damam iz Tmovegain Krakovega, ki sostregle neumorno ter skušale ustreči vsem željam občinstva. Predvsem pa gre hvala načelnicam paviijonov, vrlim gospem: Š t e r k o v i, R a v t a r j e v i, Veharjevi, Štrukljevi, Balo-hovi, Smoletovi, Puhovi in dr. Kozi novi. — Pri vsej prireditvi je vestno in marljivo svirala si. Škotje-loška godba. — Prireditev je obiskalo občinstvo iz vseh slojev, zastopana je bila tuđi ljubljanska inteligenca. Med drugimi *mo opazili tuđi deželnega odbornika, posianca in obč. svetnika g. dr. Fra na Novaka, dež. posianca g. prof. Reisnerja, več obč. svetovalcev in druge naše odličnjake. — Sokolu II. častitamo na njegovih uspehih in mu želimo, da bi korakal tuđi v bodoče krepki po zacrtani poti   naprej   do — cilja. — Ka zdar !
Iz Šmarja. Gasilno društvo v Smarju, ki je vkljub težavnim časom še vedno ostalo značajno, je priredilo pretečeno nedeljo veselico, da si nekoliko okrepi svoje revne ti-nance. Pregovor namreč pravi: »Po-magaj si sam in bog ti bo pomagal!« Zvesti temu reku, smo šli veseli na delo. Spored je bil kaj srečno sestav-Ijen. Posebno pozorno smo prisostvo-vali igri -Gasilca hoče samo!% ki je bila nalašč za to priliko spisana od našega vrlega načelnika in zvezne-ga tajnika. Igralci, gasilci in dekleta so jo prav dobro pogoditi. Pri veselici je sodelovala slavna višnjegor-ska godba »Skala«, katera že izborno igra. Zahvalimo naj se ji na tem mestu. da se je brezplačno društvu žrtvovala. Ugajale so nam pred vsem pa dekleta in fantje v narodnih nošah. Trudili so se res vsaj nekateri za društvo, češ delajmo vsi za ene-ga in eden za vse. za kar se vam društvo iskreno zahvaljuje. Prosta zabava je bila povoljno animirana. Obisk ni bil posebno zadovoljiv. Pri-čakovali smo več vsaj tujcev. No, veselica je pa vseeno še dosti dobro vspela, dasi so mnogi nepridipravi društvu nagajali. Zalostno, da se dobe Ijudje, ki še tej edini koristni napravi nasprotujejo, dasi je društvo že mnogokrat pokazalo, da ni politično, četudi je barvajo s politično barvo. Takoj drugi dan pa je imelo priliko pokazati, da vrši res svojo dolžnost. Treščilo je namreč v Simčev kozolec na Sapu. Gasilci so bili takoj na rnestu in so ogenj pogasili vkljub grozni nevihti v naj-krajšem Času. Na pomoč.
Sokolski zlet v Crnom Iju. Dne 6. julija 1913 se je vršil v Ćrnomlju zlet vseh belokranjskih Sokolov. Kljub daljavi in slabi komunikaciji se je udeležilo zleta čez 70 bratov v kroju. Po sprevodu po mestu in pozdravu so se vršile proste vaje članstva za HI. vseslovenski sokolski zlet in telovadba na orodju -- pod vodstvom br. Perdana iz Metlike — katera je uspela nepričakovano dobro. Mnogobrojno zbrano občinstvo ni štedilo z odobravanjem in ploska-njem, ter se čudilo gibčnosti in vztrajnosti telovadcev. Po končani telovadbi se je vršila na lepo z zele-njem in trobojnicami okrašenem glavnem trgu velika veselica. Naše vrle, za narodno stvar vedno vnete, narodne dame so skrbele v raznih paviljonih za lačne in žejne. Tuđi sre-čolov ni manjkal, ki je prinesel mar-sikomuzamalenovcelep dobitek. Pri prireditvi je svirala mestna črnomalj-ska godba, katera se je pod vodstvom   novega g. kapelnika v krat-
kem Času res visoko povspela. Vsem, ki so pripomogli do res lepe-ga moralnega in gmotnega veselič-nega uspeha, posebno našim Čestitim p. n. damam najlepša hvala za ves njihov trud in požrtvovalnost, ravno-tako tuđi drugemu občinstvu za naklonjenost. Na zdar!
Iz Postojne. Da je III. zlet Idrij-ske Sokolske 2upe, ki se je vršil dne 6. t. m. v Postojni tako sijajno uspel, gre predvsem zahvala vzornemu predsedstvu Idrijske Sokolske Župe za vse preskrbljene predpriprave in vzgledno vodstvo. Dalje gre zahvala slavnemu mestnemu županstvu in mestnemu oskrbništvu v Postojni za sijajni spretem gostov in okrašenje mesta. Zahvala tuđi okrajnemu in krajnemu šolskemu svetu za dovo-ljenje uporabe ljudskošolskega dvo-rišča za telovadišče. Zahvala slavni Jamski upravi za dovoljeno znižano vstopnino članom bratskih društev. Posebna in iskrena zahvala pa našim vrlim narodnim damam in go-spodičnam, ki se nišo strašile ne de-la ne truda, da so zamogle nuditi gostom na veseličnem prostoru kar največ zabave in razvedrila, ter stregle z vzgledno požnvovalnostjo gostom do pozne noči, dokler nam ni prekinil >Jupiter pluvius«, ki nam je do večera prizanaša!, neskaljeno veselje. Tako gre zahvala damam in gospodičnam paviljona pivarne, kojemu je bila načelnica gospa Brinar-ieva z gdč. Burger Slavo, Kogej Miči in Ungar. Drugi paviljon piva, načelnica ga. Drollova z gdč. Burger Ema in Lojzko, Burnik, Skubic: ka-varna načel. ga. Baraga z gđc. Bara-ga, Bruner. Ditrih in Arrica Zvvolf; vinarna, načelnica ga. Kraigher z gdč. Kavšek. Stana in Helena Kraigher: jest vine, ga. Milavčeva in Jur-cova z gdč. Kočevar. Alma in Mica Kutin. Mllavc in Seber: sladčice: načelnica ga. Kutin, z gdč. Lovšin, Paternost Vida, Zora in Zvvolf Mila; trafika in razglednice: načelnica ga. Schneider z gdč. Hcdnik, Kernc in Zelen; srečolov: ga. Lavrenčičeva in gdč. Mica Lavrenčičeva, koji ste za srečolov tuđi vse potrebno pri-skrbeli. K gmotnernu uspehu so pri-spevale z znatnimi darili pivovarne: Budejeviška pivovarna v Budejevi-cah <A0O 1 piva). Gosska (50 l> Pnn-gam (25 1) in Reininghaus (25 1), ka-terim bodi izrečena na tem mestu iskrena zahvala. Zahvaljujemo se tuđi bratom iz Primorja, 2upe »Vitezica iz Voloske-Opatije in Župi >Zrinsko-Frankopanski« s Sušaka, odposlancem »Slov. Sokolske Zve-ze«, vrlim bratom iz Šiške in Vrhni-ke, ki so po večjih deputacijah se udeležili našega zleta. Bodi izrečena na tem mestu zahvala tuđi slavnemu občinstvu iz Postojne in okolice, ki je v tako častnem številu prisostvo-vala našemu slavju. Z tako ogromno udeležbo je pokazalo, da ve ceniti delo sokolsko in to nas bodri k na-daljnemu začrtanemu delu. Zahvaljujemo se tuđi g. veletržcu Fran Jurca, ki nam je rade volje pripustil potrebno lesovje za dekoracijo vese-ličnega prostora. Končno se zahvaljujemo Postojnskemu narodnemu občinstvu, zlasti damam, ki so darovale mnogo krasnih daril in ^eciva za srečolov, zahvala vsakomur, ki nam je na ta ali oni način pripomo-gel, da je Sokolski dom v grnotnem kot moraličnem oziru tako sijajno uspel. Z željo, da bi rodil S -kolski dan Idrijske Sokolske Župe obilo uspešnega sadu, da bi se duh sokolski razširil do slednjega sela naše kamnite Notranjske, kličemo v imenu Postojnskega Sokola vsem in vsa-kemu prisrčno zahvalo in sokolski na zdar! — Odbor Postojnskega Sokola.
Podpornemu društvu za slov. visokošolce na Dunaju so v času od 19. maja do 10. julija t. 1. darovali: 400 K: vis. dež. odbor kranjski; 50 kron: g. Edmund Kavčič v Ljubljani od dijaških vžigalic in dr. Karl Hin-terlechner, c. kr. geolog na Dunaju; 36 K: volilo g. Josipa Potokarja iz Kamnika; 20 K: Ignac Gruntar, c. kr. notar v Ribnici; po 10 K: Jos. Le-narčiČ na Vrdu-Vrhniki, P. Miklav-čič v Kočevju, dr. Fran Košmelj, nadšt. zdravnik v Ljubljani, Matija Skrajnar, nadz. j. Ž. na Dunaju; 6 K: dr. Franc Žižek, vseuč. docent in min. podtajnik na Dunaju; po 5 K: dr. Jos. Kolšek, odvetnik na Laškem, Janez Klemenčič, vp. poštni kontrolor in Ivan Dolenc, gimn. supl., oba v Ljubljani; 3 K: Jos. Skrbinšek, c. kr. prof. v Pfibramu; po 2 K: Ivan Vodlak, c. kr. davč. kontrolor v Št. Lenartu v Slov. gor. in dr. Anton Mulej, sodni predstojnik v Gornjem gradu. Skupaj 634 K, za katero vsoto se društveni odbor vsem plemenitim darovacem    najiskreneje zahvaljuje.
Solsha poročila.
Matura na cetarja Franc Jožefa državi glomazni t Kraotn vršila se
je pod prect&edtvom vladnega svetnika g. dr. Ft. Detele dne 10. in 11. t. m. Maturo je delalo 14 gimnazjicev, katero so dovršili vsi, med temi trije z odliko in sicer: Fran Šlibar iz Ra-dovljice, Niko Štempihar iz Kranja in Konrad Theuerschuh iz Tržiča. Gimnazijska izvestja priobčila so za-nimiv sestavek o obsegu kranjskega mestnega arhiva z objavo njegovih najstarejših listin, kar je velikega pomena za z&odovino Kranja. — Na zgoranji gimnaziji je bilo v preteče-nem šolskem letu 307 učencev, med njimi 5 Nemcev, 1 Čeh, 24 Slovenk in ostalih 277 Slovencev.
Književnost.
— »Nastavni Vestnik«, glasilo hrvaških in slovenskih srednješolskih profesorjev (izhaja v Zagrebu in ga hrvaška vlada podpira na leto z 8000 K), je pravkar končal svoj 21, letnik. Ražen letnih poročil »Društva slov. profesorjev« čitamo v tem letniku na pr. temeljito statistič-no opremljeno razpravo: »Statistika srednjih sol na Slovenskem«, nadalje \Vestrov članek »Novi učni nacrt za telovadbo«, IleŠičev članek »Poglavlje iz šolskega materijalizma«, literarne ocene od dr. Ilešića, Ramovša, Vajde. Med beležkami nahajamo Vajdovo izvestje o »Razpravah v srednješolskih Izvestjih« in člančič »Profesorji in praktično življenje^, sedmero Ilešičevih prispevkov in nekrolog t kolegov Kosija, Koprivni-ka. Orožna, Peterlina in Fona. — Kakor je razvidno iz tega, se slovenski profesorji marljivo oglašajo v skupnem slovensko-hrvaškem glasilu.
liozne stvori.
*   Moravski   deželni   zbor.   De-želni zbor  moravski je   sklican za  16. juli.
*  Mirovni kongres. Kakor se po-roča  z Dunaja,   se  bo   baje   predložil letošnjemu mirovnemu kongresu pred-log,   da naj se vrši prihodnji svetovni mirovni kongres na Dunaju.
*  Ukradeni demanti.  V delavnici v  Antwerpenu,  kjer  brusijo  demante, sta  dva  gališka   nastavljenca   ukradla nebrušene demante v vrednosti 200.000 frankov  in  pobegnila  preko Berolina. Do sedaj jih še nišo dobili.
*  Iredenta.    Ob   priliki   ko se je peljala   italijanska   kraljevska   dvojica mimo   Tridenta,   so  aretirali   4   osebe zaradi iredentističnih dernonstracij, med njimi tuđi 2   italijanska   dijaka,   ki sta vihtela veliko italijansko trobojnico.
*   Kazen   za   pilota.    Avstrijska aeronautična    komisija   je   kaznovala pilota Stangerjeva, ki je nedavno trčil v letalni stroj  letalca Molleja, s tem, da mu je odtegnila  do  preklica  leta-nje nad oficijalno   priznanimi letališči.
*   Strela   udarila   v   zvonik.    Iz Krakova poročajo, da so v vaši Dziali med nevihto kmetje   šli   zvonit,   da   bi raztrgalo  zvonenje oblake. Naenkrat je udarila strela v zvonik in ubila 3 kmete, dočim   je   bilo več   kmetov   težko   ranjenih.
*  Tatvina   v žefezniškem   vozu. Neki aristokrat iz rajha   je javil včeraj policiji   v   Pragi,   da   mu   je   neznan storslec ukradel  med vožnjo  iz Brna v Pragfo denarnico z večjo vsoto denarja in dvema biseroma, vrednima več tisoč mark.
*  Eksplozija v opekarni  V neki opekarni v Chatenayu je eksplodiral v soboto iz do sedaj šeTieznanih vzrokov neki stroj. Ekplozija je bila tako silna, da   so   se   podrli   zidovi   tovarne,  pri čemer je  bilo  več  delavcev  ubitih in ranjenih.    Do 9. zvečer so našli  pod porušenimi zidovi 7 mrtvih in 10 težko ranjenih.
*  Stavka   na   ruskem Poljskem. Centralna zveza socijalnih demokratov na  Poljskom   in   Litvinskem   pozivlja delavce z letaki,  da  naj  prično z generalno stavko. Do sedaj stavka kakih 65.000   delavcev  v   200 tovarnah.    V Lodzu   so   zaprte   vse   večje tovarne. Lastniki tovaren so delavce izprli, sami pa so večinoma   pobegnili   s   svojimi rodbinami v inozemstvo.    Vsi poskusi doseči sporazum   med   delojemalci   in delodajalci   so  se  dosedaj   ponesrečili.
*  Konec Izpridenega dijaka. Na-Šim čitateljem je še gotovo v spominu žalostna usoda  medicinca  Frana Hor-šeka na Dunaju, ki je stal pred dvema leta   pred   poroto   zaradi ponarejanja bankovcev.  Horšek, ki je bil zelo na-darjen  in  ki  si  je ćelo stekel mnogo zaslug   za   preiskavanje    malarije,   je svojo   krivdo   odkrito    priznal,    kljub temu je bil  oproščen.   Lahko razumljivo pa je, da odslej Horšek ni mogel več   zahajati  v boljše družbe in   tuđi vseučilišče mu je bilo zaprto. Udal se je pijaci   in   se popolnoma zapil.    Te dni je umri na kliniki,  zastrupil se je bil s sublimatom.
* Za sufragetke. Dva moška pristaša ženske volilne pravice sta pro-vzročila v petek %v angleSki dolenji zbornici med glasovanjem o zakonu zsl odpravo večkrafne vofilne pravi-
ce, velik skandal. Eden fzmed njiju ie ustrelil z otroško pištolo ter zaklical: Pravico za žene! Med tern, ko so tega odpeljali, se je dvignil drugi ter zaklical: Zakaj ne daste ženam volilne pravice? Ob enern je vrgel v zbornico več mišnic in mačjih podob.
*  Koliko nese vohunstvo. Praška »Union« poroča k vohunski aferi in-ženirja Paierja, da je našla komisija, ki je preiskala Paierjevo    stanovanje v Brnu, mnogo dragocenosti. Komisija je delala od 7. zjuraj do 4. popol-dne.      Paier je  imel v najemu ćelo drugo nadstropje, obstoječe iz 7 sob z vsemi  najmodernejšimi  pritiklina-mi. Pohištvo cenijo na 60.000 K, en sam električni   lestenec   je   vreden najmani 15.000 K. Našli so v stanovanju tuđi ćelo zalogo drogocenosti in 40 hranilnih knjižic v vrednosti kakih 40.000 kron.
*  Napad iz maščevanja.     Iz Ne-apolja poročajo: Dne 9. t. m., ko je bila Via Roma polna ljudi, se je odigrala tam, kjer se razširi ulica in tvori trg Sv. Duha, krvava drama.     Neka ženska, oblečena v obleko redovnice, je priskočila k sodniku Balestrieriju, ki se je mirno sprehajal, in ga sunila večkrat z bodalom,    pri    čemur    je vpiia: »Umorili so mi sina!« Balestri-eri se je zgrudil na tla. Napadalko pa so odpeljali.     Pozneje so spoznali v niej    prostitutko Oiovamso de Falco ter je ta izpovedala. da    je    izvršila zločin iz maščevanja.    Njen sin je bil namreč umorjen in ona je prepričana, da  ga  je  umoril  njegov  lastni  stric, Balestrieri pa, ki je imel preiskavo v rokah, je konstatiral po izreku sod-tiih zdravnikov samomor. Opetovano je de Falco prosila sodišče v svojih vlogah pravičnosti, končno pa se je odločila za ta korak, ki ji bo prinesel večletno ječo.     Rane, ki jih je dobil sodnik Balestrieri, nišo smrtne.
*  Posledice zadnje nevlhte. Zla-sti na Ogrskem so posledice zadnje nevihte naravnost grozovite.    Tako poročajo  iz   Marmaros-Szigeta,    da stoji tam v spodnjem delu mesta 784 hiš pod vodo. Od teh se je podrlo 14 hiš.   —   Nevihte so se na Ogrskem tuđi še v soboto ponavljale. V Erdo-Szakalu je padla toča, ob enem pa je divjal silen vinar. Posamezna ledena zrna so se vsled viharja prijela, tako da je nad vasjo padal led po kilogram težak. Na Tisi je promet ustav-ljen. V Marosujvaru so preplavljene saline.    Sploh je po celem Ogrskem razsajala nevihta tako silno, da škode niti približno   ni   mogoče ceniti. Tuđi v Cmovicah je povodenj napravila velikansko škodo,   razdejala   je mostove, ceste in železniške    proge. Eno predmestje stoji popolnoma pod vodo. Tuđi železniška zveza Črnovi-ce-Lvov je bila pretrgana, v soboto pa so progo že zopet poravnali.   —> Bistrica in  Dnjester sta    preplavila svojo okolico.
*     Sufragetke   v škripcih.    Za-stopnik »Daily Mail« je imel v zadnjem času   razgovor z voditeljicami ženskega   gibanja   na Angleškem in je baje   dobil   ćelo   vpogled v njih korespondenco.    Svoja    opazovanja popisuje  sledeče:  Vojasko  organizirana    zarota sufragetk   ne  eksistira več kot izvršujoča  organizacija,  še pred šest meseci so sufragetke terorizirale javnost s tem, da so razbijale okna, požigale in vršile razna nasilja. Vodstvo celega gibanja je raz-polagalo s sto in sto ženami,   ki   so slepo izvršile vsako povelje in ki se nišo strašile niti ječe. V ječi so začele stradati, siliti so jih morali, da bi za-vživale jedila, zbolele so in končno so jih morali izpustiti. Ko so bile zopet proste, so videle njih vrstnice v teh ženah svoj vzor in vedno bolj je naraščalo    število    fanatičnih sufragetk.    Organizacija    je    imela    tuđi mnogo denarja.    Danes pa je ostalo od ćele organizacije samo nekaj vo-diteljic, ki svojih načrtov iz različnih vzrokov ne morejo uresničiti. Arma-da navdušenih boriteljic se je poraz-gubila.   Mišje-mačji zakon izključuje heroizem. Tuđi več ne silijo v ječali sufragetk, da bi zavživale jedila. Če se hočejo sufragetke postiti, jim tega ne    branijo,    kadar    pa    konstatira zdravnik, da je telo že preveč osla-belo,   jih izpuste, da jih zopet zapro kadar se jim je zdravje vrnilo.    Vse to se zgodi   brez mučeništva,   brez heroizma, brez demonstracij. Ore le za potrpežljivost   pri   čemer   mora zmagati zakon. Voditeljice, ki so bile obsojene zaradi raznih zločinov, ubi-jajo svoj čas na trojen način. Ene leže doma v postelji, druge stradajo po jecah in tretje so pobegnile z Angle-ifc^a.    Organizaciji    manjka    sednj denarja. Izpočetka je bilo denarja v izobilju,    sedaj so usahnili    vsi viri. Zdi se, da je mnogo zalegla v sodni dvorani izrečena grožnja, da je vsako podpiranje    zločinskega    počeka sufragetk kaznivo. Enako je učinko-valo tuđi naznanilo,   da   bo morala organizacija iz svojih sredstev povr-niti škodo,   ki so jo napravile sufragetke. Trditev, da ima »Womens So-cial and Political Union« veliko pre-možeuje   naloženo  na Prancosicem,
se je izkazala kot lažnjivo. Grozilnih pteem, ki jih dobivajo nekateri ministri Še danes, ne vpoštevajo več. Edino kar bi moglo sufragetke danes iznova spodbosti, bi bila smrt kake sufragetke v ječi. Ta nevarnost je grozila pred kratkim ko je bila mrs. Pankhurst vsled stradanja že popolnoma onemogla. Izpustili so jo takoj in kmalu se ji je zdravje izboljšalo, — Policija v Bovvstreetu je pred kratkim poslala mis Pankhurst, hčer-ki znane voditeljice sufragetke, po-vabilo, ker bi se bila imela zagovar-jati zaradi kaljenja miru in ker je baje zapeljala druge, da so kalile mir. Ona pa se ni zmenila za pova-bilo in je šla ćelo na neko zborova-nje sufragetk, kjer je tuđi govorila. Ko je bilo zborovanje otvorjeno pa je prišla policija, da jo aretira. Mis Pankhurst pa bi bila policiji skoraj ušla. Njen šofer ji je tial svoj plaše in ona je bežala pred policijo skozi več čest. Končno je policija bežečo sufragetko vendar dohitela in podr-la na tla. Mis Pankhurst pa se je branila z rokama in nogama, grizla, plju-vala in praskala, da se je redarjem komaj posrećilo prinesti jo v policijski avtomobil. — Iz navedenega je ravzidno, da se sufragetkam sedaj pač ne godi posebno dobro.
Telefonsko !n lipzepna poročiio.
Br&tomcrsa vojna aa Balkanu.
Bitka pri Krivi  Palanki.
Beroiin, 14. julija. »Lokalanzei-ger<' poroča iz Belgrada: Že tri dni besni silna bitka pri Krivi Palanki, kjer poskušajo Bolgari z obupnim naporom tam stoječo srbsko vofsko potisniti nazal, da si zasigurajjo ogro-ženo pot v Kjustendil in Sofijo, Do sedai so Srbi zavrniii vse bolgarske napade. V političnih krogih pričaku-jejo zelo važne sklepe srbske vlade takoj ko se konca sedaj se vršeča bitka pri Krivi Palanki.
Boji med Romuni in Boigari.
Beroiin, 14. julija. »Lokalanzel-ger« poroča iz Sofije: Tu se je izve-delo, da je romunska konjenica prekoračila bolgarsko mejo že v četr-tek. Ker bolgarske obmejne straže nišo mogle imeti še nikakršnih po-velj, je prišlo do manjših bojev, ki so zahtevali na obeh straneh žrtve. Za-trjuje se, da Romuni ne nameravajo nikjer raztegniti svoje operacije čez Donave, izvzemši Silistrijo.Vlada je izdala na prebivalstvo v tem smislu pojasnila.
Bukarešta, 14. julija. Romunska vlada je bolgarskemu poslaniku v Bukarešti Kalinkovu izročila potne liste. Danes ob 1. popoldne se bol-garski poslanik z osobjem odpelje !z Bukarešte.
Bukarešta, 14. julija. Romunska vojska je zasedla Tutrakan in Dobrič.
Bukarešta, 14. julija. Vesti, da namerava romunska vojska pri Ko-rabiju prekoračiti Donavo se uradno dementirajo.
Bukarešta, 14. julija. Vlada je pripravila predlog, ki ga hoče predložiti v sredo parlamentu in ki po-oblasča vlado, da srne proklamirati obsedno stanje.
Sofija, 14. julija. Romunska konjenica je danes ob 5. zjutraj zasedla vas Spasovo pri Balčiku.
Romunska podonavska flotila.
Beroiin, 14. julija. »Vossische Zeitung« poroča iz Oršove: Romun-ski podonavski monitorji leže pred Kladovom ob romunsko-srbski meji. Ostala romunska podonavska flotila pa leži pred Carabijo, kjer bo romunska vojska prekoračila Donavo.
Turčija in nova me ja proti Bolgarski.
Carigrad, 14. julija. Turska ar-mada je včeraj ponoći pričela prodirati proti severu in proti severozapa-dn. Listi besno napadajo Bolgarsko ter zahtevalo, da turska armada zopet zasede Odrin in Traciio. Pogaja-nja med Turčijo in Bolgarsko so se razbila Bolgarski delegat Načević je odpotoval iz Carigrada. Zatrjuje se, da je Bolgarska ponudila Turčlji novo mejo, ki naj bi šla ob reki Ergeni, če se Turčija zaveže podpirati Bolgarsko proti Grški in preprečiti, da ta napade Dedeagač.
Rim, 14. julija. »Tribuna« poroča: Velesile bodo obvestile porto, da smatrajo za nedopustno, da bi turska vo?ska zasedla več ozemlja, kakor je doloceno   s crto Enos-Midija.
Sofija, 14. julija. Bolgarska je na-ročila posebni vojaški komisiji, da sporazumno s Turčijo definitivno določi mejo Enos Midija.
Carigrad, 14. julija. Turska ar-inada izpređ Đulaira in Čataldže pro-dira proti severu brez odpora.
Dunaj, 14. julija. Turski veleposlanik Hilmi pasa je izjavil, da TurČi-Ja ne namerava prekoračiti one mefo,
159, Stcv.________________________________________________________SLOVENSKI    NAROD,_____________________________________________________Stran 5.
ki jo je določila   londonska    konfe-renca.
Dunaj, 14. iulila. Na verodostoj-nem mestu se zatrjuje, da ]e Bolgarska sporočila Turčiji, da prostovolj-no zapusti ves teritorij južno crte Enos-Midija.
1 Cesar čestitat kralju Petru. Belgrad, 14. ju lija. Listi z zadovoljstvom bil)eži}o, da je cesar Fran Josip I. poslal kralju Petru ob prillki njegovega roistnega dneva prtsrčno brzojavno čestitko.
Prodiranje Srbov.
Belgrad, 14. julija. Tud! včeraj Je srbska artnada zmagovito prodirala. Po privatnih vesteh je dospela I srbska armada v Kjustendil in za-sedla tudl bolgarsko obmeino mesto Izvor. Z bolgarsko grškega bojišča.
Atene, 14. julija. Grška armada nadaljuje zasledovanje bolgarskih čet, ki se umikajo preko prehodov Kresna in Pečevo. Bolgarske čete so do smrti izmučene. Pri Pečevu so Grki vzeli Bolgarom 400 vozov municije in raznih aparatov. Neka umikajoča divizija je pustila na boji-šču 26 topov.
Pogaianja med Srbijo in Bolgarijo.
Belgrad, 14. julija. Politični kro-gi zatrjujejo, da je Bolgarska pripravljena direktno se pogajati s Srbijo in Grško zaradi miru.
Mirovna pogajanja.
Bereriin, 14. julija. »Berliner Tag-bfatt« potrjuje, da se vrše na bojišču že direktna pogajanja glede sklepa premirja. Upati je, da bo premirje do-seženo še tekom tega redna tj^l pod-iagi principialnjega sporazuma o raz-delitvi teritorija. Eventualna pogaja-nja se bodo vršila najbrže v Petro-gradu.
Sofija,    14.    julija.      Bolgarska opozicija je izročiia kralju memoran- j dum v katerem zahteva nadaljevanje operacij  In popolen preobrat v bol-garski politiki.
Bolgarski vojni kredit.
Duna), 14. julija. Zapoznele v£sti ?z Sofije poroeaio. da je bil iz voljen za predsednika sobranja bivši mini-strski predsednik G e š O v. za pod-. redsednika pa bivši trgovinski mi-rister Theodorov. — Sobranje e odobrilo nov kredit 50 milijonov za vojne izdatke. Ministrski predsednik Danev je apeliral na zbornico, da raj v teh za Bolgarsko odlocilnih urah molči. ker je sedaj čas delati in re govoriti.
Komerenca bolgarskega poslanika.
Dunaj, 14. julija. Bolgarski poslanik Salabašev je imel danes do-roldne dolgo konferenco z zunanjim ministrom Berchtoldom.
Bolgarski metropolit izgnan.
Carigrad, 14. julija. Sem ie do-<?el eksarhatski metropolit bitoljski n ohridski, da protestira proti srb-*kemu zasedenju teh pokraiin. Turske oblasti so njegovo izkrcanje pre-rovedale in ga izgnale.
Atentat na  carja  Ferdinanda.
Sofija, 14. julija. Uradno se vse
vesti o atentatu na carja Ferdinanda
n min. predsednika Daneva dementi-
rajo, ter označujejo kot prazne fanta-
sterije.
Grške pritožbe.
Atene, 14. julija. Kralj Konštan-tfn je poslal vsem evropskim vladam "seben protest proti bolgarskim gro-zovitostim.
*
Volitve na Gonškem.
Gorica, 14. julija. Pri včerajšnjih deželnozborskih volitvah so dobiti: dr. Gustav Gregorin 4S05, Ignac?! Kovač 5050 in Fran Miklavič 4980 gla-sov, nadalje so dobili Manfreda 2696, Fon 8447, Grgič 8134, B reče I i 5656, T h u m a 1552, M o z e t i č 1442 in Verčon 1516 glasov. —. Ožja volitev se vrši med Brecljem in Kovačem. Naglašati je, da se je na Krasu udeležilo volitev samo komaj 25'< volilcev. Ker uradna komisija danes svojega dela še ni končala, ni isključeno, da priđe še do ožje vo-Htve med Mlklavičem in Grgičem. V Gorici priđe do ožje voiitve med la-škimi liberalci in laškimi klerikalci. Zmagali bodo bržkotne klerikalci. Ni izključeno, da priđe do sprorazuma med starostrujarji in neodvisnim]. Volitve so se vršile mirno, le v mestu ie prišlo do par rabuk.
Izprememba v zunanjem ministrstvu.
Varšava, 14. julija. Z Dunaja Prihajajo iz zanesljivih krogov poroda, da bo zunanji minister grof Berchtold odstopil in da bo imenovan za njegovega naslednika Bilin-*M. Zatrjuje se, da bo morala Av-'triia v očigled bolgarskim neus pehom in srbsklm zmagam, ki bodo 'mele za poiledico povećanje srbske
moči, izpremeniti svojo taktlko a*-pram Srbiji. Samo popotaoma oov mož more izvršiti tako revizijo raz-meria med Avtrijo in Srbilo. Zatrtu-ie se, da priđe do te Izprtmmibe tako}, ko e vrne cesar Iz I&ta.
Berolin, 14. julija. »Deritaer Zel-tung am Mlttag« ie priobčlla včeraj senzacijonalen članek, kl se bavi z odstopom grofa Đerctatolda ter pravi, da mu je zlasti njegovo stališče glede Romunske v zadnjih tednih omajalo stolec. Kot naslednika navaja list na prvem mestu Szecsena, na drugem Mereya In na tretiem mestu grofa Tiszo.
Finančna kriza na Češketn.
Praga, 14. julija. »Narodni listy« poročajo, da deželni odbor do sedaj še ni dobi! nobene rešitve glede zvi-Šanja deželnih doklad in dovolitve doklade na pivo.
Češki učitelji.
Praga, 14. julija.    Včera} dopol-I dne so imeli češki učitelji na HavliČ-j kovem trgu    veliko zborovanje,   na katerem so obsojali poskus oktroiranja za sanacijo dež. financ ne da bi se ob enem    resilo   učiteljsko vpra-šanje.
Hrvaška kriza.
Zagreb, 14. julija. V koalicijskih i krogih zatrjujejo. da namerava grof Tisza odložiti rešitev hrvaške krize na jesen, ne glede na to, da zahteva-jo dunajski merodajni krogi, da se že sedaj napravijo normalne razmere na lirvaškem.
Išl, 14. julija. Cesar je sprejel v avdijenci grofa Tiszo. Politični krogi zatrjujejo, da je ogrski ministrski predsednik priporočil cesarju, da naj se rešitev hrvaškega vprašanja preloži na jesen.
Pročitane časopise v šent-jakobskem okraju
sprejema vsako sredo zvečer od 7. do 8. ter vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« v društveni sobi. Vožarski pot 4, da jih potem odda Ijuđem, ki drugače ne pridejo do branja, pa radi bero.
Umrli so  v Ljubljani:
Dne 13. julija: Jakob Kušter, to-varniški delavec, 62 let, Radeckega cesta 9. — Fran Francesco, bivši premogokop, 86 let, Radeckega cesta 9. — Janez Kniiic, posestnikov sin — hiralec, 46 let, Radeckega cesta 9. — Magdalena Požar, knjigoveškega pomoćnika hči, 2 meseca, Radeckega cesta 2. Dne 14. julija: Josipina Hackl, zasebnica, 78 let, Konjušna ulica 1.
V deželni bolnici: Dne    12.   julija:    Franc   Vidmar, dninar, 28 let.'
današnji list obsega 6 strani.
Izđajatefj  in  odgovorni   urednik:
Valentin Kopitar. Lastnina in ttek »Narodne tiskarnec
Pojasnilo.
Julij Meinl, Liuhljana. Šelenburgova ulica št. 7.
Tvrdka Julij Meinl pečata se je početkoma izključno samo s prod jo kave in sladkorja in je bila kot taka tuđi registrirana. Pozneje se je pod-jetje z ustanovitvijo tovam za: kakao, čokolado, figovo cikorjo, sladno kavo, marmelade in mezge ter tovar-no za pecivo tako razširilo, da se je forrnelno obrt v toliko prkosno vala, kolikor so pač zahtevale te spre-membe.
V trgovskem obratu se samoob-sebi umevno ni izvršila niti najmanj-ša sprememba.                        (2497)
Veliko olajšanjie ob hudi    vročini
nam da umivanje telesa z vodo, ki ji dodenemo pristni Mackov cesarski boraks v rdečih škatljicah. Cesarski boraks odloči vsled prahu in hudega potenja nastale plasti na koži, odpre kožne luknjice in omogoči normalno delovanje kože. Zdravniško jako pri-poročamo.________________________
I        s konjičkom
I   Btrgmann« A Ce.9  D4ćift n. L«
ostane prejkoslei neđo«eZno po svojem učinku proti pegam,  dalje neutrpljivo za racionalno negovanje ko2e in lepote, kar   potrjujejo   vsak   dan   prihajajoča priznalna pisma.   Dobiva  se po 80 h po lekarnah, drogerijah, parfumerijskih trgovinah    itd     Istotako    se    obnaSa  ■ Bergmanna    lilijna   krema    »Manera«   I čudovita za ohranitev nežnih damskih  ■ rok; v lončkih po 70 vinarjev povsod. |
Borama   ■■r»6il«,
.Kreditu banka f Ljnbljtnl-.
Urital karti iNtjfkt mu 14. jiiij« im
4% majevi rasta    ....          31*50          81 70
<*!•/, HcteM renta ....           &t 30            84 50
4V, avstr. kroaska reata   .   .      ^1 75      81 95
4§/» ogr.        M         „      .   .       80 65       80 85
4#/, kranfiko deieino potofllo       — •—       94*50
4*/, k.o. Češke dež. banke   .       95 50       96*50
Sre»e la !. 1860 '/•     •   •        ^5*—    **7—
»     „   H 1804 .  \   .   .    .    W0--    660 -
.,     tisk*......     278-     288 —
M     ieaiel)ske  I. Udala   .    268-     278-
I             ^        H.     ,.       •     2?7'—     257-
n      oenke hfpotečne  .    .     228 —- |   238—
m     dnn. komunalne     .          474—     484 —
„     avttr. kreditne  .   .   .     472—     482 —
„     l!ab»fansUe   ....       62--       66 —
M     avttr. rdeč. kriza    .   .       50'—I     54 —
ocr                             .30 75!     34 75
I    b?«illkaM .   T .   .   .      24 75      28 75 Z     turtke......227-:   230—
»•Inlaa.
Ljubljanske kreditne bflnk«  .     415-—     420 —
Avstr kreditnega zavoda .   .    617 —t   618 —
Dunajske bančne družbe .   .    505—    fO6 —
Južne želernlce.....| 125 50    1?6 r0
Drtuvne žele*nlce   .   .   .   . I 6^175    69275
Alp!ne-Mont3n.....«84-—    885-
CeSke stadkorne družbe   .   . | 333 —    335 50
Zivnostenske bnnke.   •   •   •    261*—    262*—
Valute.                                i
Cekfnt.....I   I    .       1137      11*42
Marke........1 118-10 ■   118-30
FrankI........I    9585      f605
Mre........       !    93-35      9355 {
Rnbl|!.........! 253 — j   254 —
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 14. julija 1913. T e r m in,
Pšenica za oktober 1913.   .   za 50 kg 11-35 j
Pšenica za april 1914    .   .   za 50 kz 1185 !
Rž za oktober 1913        .   .    za 50 kg    8 96  !
Oves za oktober  1913    .   .   za 50 kg    8 36  i
Koruza za iulij 1913 .    .   .   za F>0 kg   783
Koruza za avgust 1913 .    .   za 50 kt?    7 97
Koruza za oktober 1913    .   za 50 kg   725
MefgDFSlošlčno norocllo.
Vttifli oad norjen *M-i               Sredo|i zračat tlak 736 mm
=• 0""0- m"% I: Vetrovi    Neb0
■E    va"J*   i mm   US__________1
12.  2.pop.  7307      22-2 imoč. szah del. jasno „    9. zv.   733-1       150   brezvetr. del.oblač.
13     7. zj.     7356       142   slab jug i         9
n   2. pop.! 735-6 ■    25*8   sr. jzah.      jasno „ | 9.iv.   7376 !    181   si. jzah.
14. ' 7. zj.   739-a      14-3   si. jvzh.
Srednja predvčerajšna temperatura 16"8°, norm. 19 7°in včerajšna 19-4°, norm. 197°, Padavina v 24 urah 00 mm in 0*0 mm
^m    Mesto vsakega drugega obvestila.    ^t
^M Tužnim srcem naznanjamo vsem ^H ^M sorodnikom, prijateljem in znancem, ^M ^m da je naša iskreno ljubljena mati, teta, ^M ^M oziroma svakinja, gospa                      ^h
I  Gabrijela Blinc   I
H             c kr. pofttarlca             H
^B danes ob 4. uri zjutraj previđena s to- ^M  j
H| lažili sv. vere, po dolgi mučni bolezni, ^M  \
^m mimo v Gospodu zaspala.                   ^M  \
^m       Pogreb  bo v ponedeljek popoldne ^m  \
■ ob 4   uri.                               2488 ■  \
Hj       Vinica, dne 13. julija 1913.            H :
Hi Franjo Bilao, soprog. — Zora, uči- ^m H teljicatJnstavKmilvHarBitiia,TlIkav H
^m                         otroci.                         ^M
I    Zahvala.     I
^B Viem znancem in prijateljem, ki ^J ^1 so nam ob nenadni izgubi naše preljube ^m
I      ZORKE      I
^M izkazall toliko tolažilnega sočutja, in |H ^M vsem, ki so ji darovali prekrasne vence |H WM in Šopke kot zadnji pozdrav, izrekamo BB ^H tem potom svojo najtoplejšo zahvalo. Hj ^M Iskreno se zahvaljujemo prečastiti WM -H duhovščini, gg. dež. uradnikom, vsem U ^M ljubljanskim Šolskim zavodom, gg. pro- ■■ ^| fesorjem, učiteljem in gdč. učiteljicam, ¥m ^M dijakom, gdč. dijakinjam-tGvarišicam in BH ^m sploh vsem, ki so v tako obilnem šte- Hj ^1 vilu spremili našo preblago rajnico do g| ^H preranega groba. Presrčna hvala tuđi KS ^M gg. pevcem društva „Ljubljane", ki so Hu WM ji zapeli na njeni zadnji poti pretres- WM ^M ljive žalostinke.                                  jH
^M Ni mogoče, da bi se dostojno za- ^M ■| hvalili vsem, ki so nam lajšali bol v WM ^B teh bridkih dneh in nam izkazovali lfl| ^H tako globoko in ganljivo sočutje. Ifl ■ Bog plaćaj!                           2496 ■
^B        V Ljubljani, dne 14. julija 1913.     |B
H Rodbina Janko Nep. Jegličeva. B Ređka prilika!        Ređka prilika!
Dobro obranjen             2493
se ceno proda na Radeckega cesti 2 1.
Mlad premogar v ruskih premogokopih, z dobrim zaslužkom išče v svrho Ženitve znanja z deklico primerne starosti in ki ima veselje priti v Nemčijo. Naslov in fotografija naj se posije na: Bann|o 2, postlagerad, Glad-beck, WeatfaUen.             2494
P. n,
Udano podpisani se usojam vljudno javiti, da staDUjem od 15. julija 1913
na St. Petra cesti St. 43
in da bom                  2489
ue ter operacije kurjih otes
opravljal na svojem domu, kakor tuđi izven doma ter se potrudil p. n. stran-kam v vsakem oziru kar najvestnejše postreči.
Operacija kurjega očeša na mojem domu K —*60. Operacija kurjega očeša izven doma.    • K    1*40.
Z velespoštovanjem        Josip Bienertht
i RazDlBdnitej;
* ■ umetniške/, " ■
Iin                      Hj
pokrajinske  I
se   dobe vedno         I
v veliki izbiri v         I
„Uniloiiir  I
frešernova ulica 7.     B
v aaaaaaaaBBBiBB v
Mesto vsakega posebnega obvestila.
Tužnim srcem naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je gospod
dr. Fran Ho&melJ
vUil Stabni sdravnlk ▼ pokofn, tmetnik slataga xaaln-žnega krtica i kroao ter reda ieleuie kroae IU. vrste Ltd.
včeraj po daljšem bolehanju, v starosti 67 let, previđen s tolažili sv. vere, mirno preminil.
Pogreb  dragega   raj ni ka bo jutri,   dne   15.  t   m.
ob  2. uri  popoldne iz deielne bolnice  skozi mesto po
državni cesti v Zeleznike nad škofjo  Loko, kjer se položi k večnemu počitku.
Male zadušnice se bodo služile v  raznih cerkvah.
L|«M]uaf dne 14. julija 1913.
Zalttjočl oitalL
Sobna oprava
se zaradi odpotovanja        2487
cenć proda na Polfanskl cesti ::   stav. 41, I. nađstropje, levo.   u
prodaja in nasilja po postoem sonetin Iv. Bonač v Ljubljanu
Gena sHIki 5 kron.         372 Lepa prilika!           Lepa prilika!
Radi opustitve obrti prodam vso
po jako nizki ceni. — Tovarna obstoji iz popolnoma novih (6 mesecev rabljenih) strojev ter 2000 sifonskih, 3C00 pokaliških (kraheljskih) steklenic. — Interesentu pri-poročam, da si tovarno ogleda; dam tuđi po jako ugodnih pogojih v naj em. 2495 Franc Škert, Sv. Lucija ob Soči, GorlSko.
■ a^^yaaaa—aafaaaaaaj anrc«BBB^^Bwi^^^^^^i«»^^»^E^^i^« a^^^^^^^^^^^^^a^j ■
okrožni zdravnik v Kamniku
je ođ 15. julija đo IZ. avg. 1.1 ođgof oval
moderna, za eno ali dvovprego kakor tuđi
feoleselj in vsa konjska oprava
se proda po ugodni ceni«
Istotam se proda tuđi       2469
Fr. Grebene, Vel. Lašče,  Dolenjska.
Išče se đober  2m
izurjen za žago z dvema turbinama, 2 polnima jarmoma (Vollgatter), 4 cir-kularnimi, eno cepilno (Spalt) žago in elektriko; znati mora nemško. Služba je v Kočah, Ziljska dolina (Kotschab, Gailtal) na KoroŠkem. Ponudbe tvrdki
Bratje Tamburlini, Planina pri = Rakekn na Kranjskom. =
Prvi slovenski zasebni       2490
u                            v    •     at      ^^      •
Fp.  Gartner,
Lfabljana, Gosposka ulica ii. 8
(poprefe „Mladika") Cdini zavod te vrste, na katerem se poučujejo vsi trgovskl predmeti. Na zavodu poučujejo samo driavno ispraćano očne moći. Tedensko 30 nčnili ur. Šol-nina K 160-— za leto. Tečaj traja 10 me-secev od 1. oktobra do 31. julija.
Sproleznafo se samo gojenke.
Lastnik poučuje  že 18 let na  raznih  trgov-skih in obrtnih šolah.
Vpisovanje dne 15., 16., 17., julija od 9. do 12.   dopoldne   in   od   2.  do  6.   popoldne
Fr. G&rfner, lastnik-,
ispraian ca ponk trgovsfcih pređmetov na c. kr. trgovski akademifi v Oradcn.
Sladni čaj znamka „Slaiu.
« . a 50 °/o prihranka tuđi na mle-JVn! kn in slsAkorfv lii oknsen zajtrk, lužino đosežejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sladni 6a|T Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za colovico cenejši. Dr. pl. Trnk6czyjev sladni čaj ima ime Slaain in je vedno Vnrl boli priljubljen. Povsod »/4kg za-jflUL; VOj 60 vin. Tuđi pri trgovcih. Po pošti posije najmanj 5 zavojev lekarnar Trnk6czy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih 3 otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: lekarne Trn-y%m*u\f>\ kćczv; Schdnbrunnerstrasse LV\đV]Z i §t 109, Josefstadterstrasse §t 25, Radetzkyplatz št.4. V Gradcu: Sack-strasse št 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne in slabe. Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih
s     vrdk Tmk6czyjevih, istotako ugodne sod-
J    be zaupanja vrednih oseb.
m                                          *
Stran 6.                                                                                               iBinvFiievt    MAonn                                                                                             15Q st#»v
I Modna trgovina]
v Ljubljani I Stritarjeva ulica 4t- 7.
I    Solidno blago. Nizke cene. Vzorci postnine prosto.   I
immm.
I:: Konfekcija ::
I za dame in deklice,
1 blaže, modno blago, sukno, platno, I  garniture, preproge, šerpe, rate, pleti.
Učenka
s primerno šolsko izobrazbo
se ipreime ¥ trgovino mesanega hlaoa.
6. Budkovift v Bohinjski Bistrici.
2486
Une se prođajalka
zmt 5na slovenskega in nemŠkega jezika ▼ govoru   in   pisavi,   veŠča   Špecerijske in manufakturne stroke.   Plača po  dogovoru.                     2484
Ponudbe na upravništvo »SI. Naroda«.
Vajenec
nekoliko   zmožen nemŠčine,   2433
se takoj spre|a« v tr§ »vino s pa-'    piriem in kulif *»• L Hartarnaam,
Opatija,-----------------
[ Posestvo ilii
L   Karlovska cesta ite*. 28
;     obstoječe  iz  hiše  z  dobro  idočo   go-stilno, hleva, vrta in travnikov se ceao t    proda. Hiša je posebno pripravna za | mesarsko obrt, ki nudi vse udobnosti. . ' VeČ se poizve ravnotam.                  1829
|Cj^                        Bres posebnega obvestila.
V-
Dr. Sdvard Serk°
okro^m sdravnik na Urans^sm
^nica Serfa roj. Župan
Ljubljana
-+&* poročena. -^f*-                    2485
Ljubljana, dne 14. juiija   1913.
Priporoča se
ANTON ŠARO
trgovina s perilom, pralnica in Ukalnica WP           Ljubljana, Selenburgova ulica .5.
%&? /'VI                                                            8
V poMniu i ta. avstriiske razredne loteriie
v Ljubljani, Kongresni trg št. 8
trgovina s papirjem, knjigami, umetninami in  muzikalijami
Karei Tili
se sprejemajo predznambe'na srećke,
od 1. avgusta naprej se pa tuđi
prodajajo srećke za prvo vlečenje.
Alfcert Drgano, brivec in posre-iovalec sa starina  in posestva
v Ljubljani,   Franca Jožefa cesta št.  1
Ini psileni posredovalec
za starine  za  vso deželo,  preskrbi tuđi ćele zbirke, obenem pa tuđi posreduje • pri prodaji posestev.               :
2248
vso noć           "^^^^iBBf
.^^tloriiaaska ulica 6t. 6.
MizarsKa deiavnUa
na   BI eda   z   različnimi   najnovejšimi
stroji,   8   konjskih   sil   vodne   muči,   8
minut od postaje,            2423
se pod upcđaimi poooii prađa al; da v uajesB.
s 4 stanovanji,   razgled  na   jezero,   86 CenO   proda«   —   Vsa   pojasnila   daje
Ivan  Rgs. trmveo  na Bledn.
Jtai Kl*" i! Miiisi lite laislBđži.
jUMoiirioiiiiizalHeL
1 poštni zavitek
I                    (3 kg netto)
I       ::     popolnoma naravnega      ::
1 sifiipa iz ili
poŠlje franko po poštnem pov-zetju za K 5"M c. kr. dvorni založnik  lekarnar   G. PiCCOli,
L]ubt1ana, Kranjsko. Pošilja
se tuđi v sodčkih in v sterili-===== ziranih steklenicah. =====
Iristoiov Dini zavod
v Ljubljani         234°
▼plsnJO ves mesec julij  in september 1913 vsak dan od 12. do 3. popoldne
v Sodni ulici 2, !. nađstropje.
prijetne zunanjosti, ki je dovrŠil 2 raz-
leda   srednje   Sole z   dobrim   uspehom
in ima veselje za trgovino,    2373
sprejme v manufakturno trgovino
Vinko Sket, II. Bistrica (Notranjsko).
Starejša   gospodična   z dežele  išče za
iiie ii\i prinegi ista.
Vajena je kuhanju, likanju, dela v vrtu,
sploh vsega gospodinjstva. — Ponudbe
na upravništvo »Slovenskega Naroda.«
2473
prijetne    zunanjosti,    dobro    izvežban manufakturist   in    spreten    prodaj alec
li spline v manufakturno trgovino
Vinko Šket v II. Bistrici (Notranjsko).
Ponudijo naj se le taki, ki  imajo res zahtevane sposobnosti.       2470
C. kr, avstrijske   ^ državne železatce. Izvflećek   iz   voznega   reda«
=^-          —           —     Veljaven od 1. maja 1913.                               T =
Postaja; Ljtibltana fuiai kolodvor.
Odhod.
6-54 zjutraj. Osebni vlak na Krani, Tr-žič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St Vid ob Glini, Dunai.
7-32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št JanŽ, Rudolfovo, Stražo- Toplice.
9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzoviak na Beljak, Inomost, Solnoferad, Monakovo, Koln, Celovec, Linč, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) fdirektni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste,  Solnograd,   Celovec, Dunaj.
1-20 popoldne. Osebni vlak na Škofjo Loko, Kranj, Radovljico, Jesenice. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
1"30 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Strano -Toplice.*
3-40 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec,
6-35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Tesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzoviak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Linč   Dunaj.
7-46 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevie, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo.
10-JJ. po noči. Osebni vlak na Kranj, Je-semce, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzoviak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd. Monakovo, Linč, Prago, Draždane, Berlin
Prihod.
7-25 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice   Jesenic,   z zvezo na brzoviak iz Ber-
iina,    urazaan,   rrage,   Linča,    (Lonaona)
Vlissingena, Monakovega, Solnograda, !no-mosta, Beljaka), Tržiča. Kranja. ;  8-59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Jai#a, i rebnjega, KoČevja, Grosupljega, i  9-52 dopoldne«   Osebni  vlak   iz   TrbiŽa, Jesenic, z  zvezo na brzoviak iz  Dunaja, Linča, Celovca, Monakovega,   Solnograda, Inomosta, Beljaka.
11-14 dopoldne« Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja.
3-00 popoldne. Osebni fz StraŽe-Toplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, KoČevja, GrosuDljega.
4-33 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, TrbiŽa, Jesenic, Linča, Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka, Tržiča, Kranja.
5-j5^ zvečer. Brzoviak iz Jesenic z zvezo na brzoviak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linča, Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
8-Jg zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice
Trbiža, Jesenic, Dunaja,   Linča,   Celovca
1      Beljaka, Tržiča, Kranja.
i  9"£2   zvečer-    Osebni   vlak   iz   Jesenic,
Radovljice, Kranja, Škofje Loke. (Zabavni
vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
9-16 po noči. Osebni vlak iz Straže-lo-plic, Rudolfovega, Št Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega.
11"2L P° noči. Osebni vlak iz Trsta, Go-ncejTrbižajJesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postala; Mnbliana dri. kolodvor, Odhod   na Kamnik:   7-32,   11-5O, 3-12,
7-£5p (11-OO ob nedeljah in praznikih).
Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00y 2-41, 6-JS, (10-30 ob nedeljah in praznikih).
C.kr. državno-ieleznlško ravnatel|stvov Trstu.
r^elejarji, zai^teuajte
v lastnem   interesu   nemudoma  brezplačno in poSt«
nine prosto prvi slovenski pravkar izišli
bogato ilustrovani cenik 1913
za kolesa in posamezne dele.
Poglejte ga pažljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah   in   uvideli   boste,   da   vodimo   prvOVTStno
blago   po  najnltiih,   brezkonkurenčnlh   cenah.
Karei [ameA & Ko.. Liubliana, Dunaiska testa 9-12.
Speciilna trgovina s kolesU notorji, artomobili in posaniznimi deli. mehanična delavnica in garaža. l
Jadranska banka filijalka v Ljubljani
Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
a  UvahM xv«u ■ Amerlko.  a                     DelniŠka glavnica K 8,000.000.                     Nakaslla v Amerlko in akredlttvL
Kupale in prodala vredaostne paplr|« \ (rente, xastavna pisma, delnice, sreeke | Itd.) — Valnte In devize. — Promea« \ ■               k vseni ireban|enk ==^ \
I                                                                                                '*
! Spreiraia vlogo na branilao kflilce
tor sa Urm la tekoči ratna.   373
i Obrcstovanje od dne vložitve do dne dviga.
i ■tatfatfiavtkplatataBkalisvolefa.
Eakomptlrai menice, devize in faktore. — Zavarovanle vredn. papirlev proti knrznl lzgnbL — Rertzi]a žrebanja •redk brezplačno. — Bembonra-kredltL = Borzaa naroclla. — Inkaso.------